Letnik M8.
Državni zakonik
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan 20. dne marca 1918.
r
Vsebina: (Št. 100 -102.) 100. Ukaz o ustanovitvi gospodarskega odbora konsumnih zadrug. — 101. Ukaz, s katerim se ustanavlja gospodarski odbor za porečno plovstvo. — 102. Ukaz o naredbah za zagotovitev porabljanja krme in paše.
lOO.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri in z uradom za prehranjevanje ljudi z dne 14. marca 1918. 1.
o ustanovitvi gospodarskega odbora konsumnih zadrug.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukažuje tako:
§ 1.
Orgaul/.acija porabnikov.
Za zastopanje interesov organizovnnih po-1 Umikov se ustanavlja gospodarski odbor konzumnih zadrug.
Gospodarski odbor konsumnili zadrug zastopa Naslednje združbe:
_ 1 ■ tiste ua podstavi zakona z due 9. aprila °7d. I. (drž. zak. št. 7Ö) ustanovljene pridobitue 111 gospodarske zadruge porabnikov, ki služijo po s'ojih pravilih skupnemu dobivanju živil, oblačil ‘N gospodinjskih reči, brez ozira ua to, ali se to 1 ovauje po pravilih omejuje na ude ali ne
(konsumna društva, hranilna in konsumna društva),
2.	na podstavi cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852.1. (drž. zak. §t. 253) ustanovljena društva, ki služijo enakim ali sličnim namenom kakor v sprednji točki omenjene pridobitne in gospodarske zadruge,
3.	zavode (obrate, skladišča, zaloge), ki so jih ustanovila državna ali avtonomna oblastva (uradi), nadalje c. kr. državne železnice ali zasebne železnice in ki služijo skupnemu nabavljanju živil, oblačil, gospodinjskih reči in dr.,
4.	zveze, ki so jih ustanovile take v točki 1, 2 in 3 imenovane združbe ali zavodi za skupno nakupovanje (na debelo) in dobivanje blaga ali skupno lastno pridelovanje ali skupno nabavo kredita, bodisi da so te zveze pridobitne in gospodarske zadruge ali družbe državljanskega ali trgovinskega prava,
5.	zveze takih združb, ki imajo pravico pregledovanja po zakonu z dne 10. junija 1903.1. (drž. zak. št. 133), vseeno, ali so zadruge ali društva v zmislu zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 134), ako imajo namen varovati interese njim pripadajočih združb.
Določila tega ukaza se uporabljajo na združbe in zavode, navedene pod 1—5, tudi tedaj, ako zasledujejo omenjene namene sicer ne izključno, pač pa pretežno.
62
(SlovonUoIi.)
I.	Gospodarski odbor konsumnih zadrug.
§ 2.
Namen gospodarskega odbora.
Gospodarskemu odboru konsumnih zadrug je naloženo :
1.	Zastopati in pospeševati interese organizo-vanih porabnikov, razširjati gospodinjsko znanje in poučevati prebivalstvo o pomenu in daleko-sežnosti oblastvenih odredb, ki se tičejo javne službe za prehranjevanje;
2.	podajati mnenja in staviti predloge ob uravnavi vprašanj gospodarske uprave, kolikor se tičejo interesov porabnikov;
3.	izvrševati oblastvene odredbe, ki se raztezajo na te stvari, kolikor izroči trgovinski minister ali urad za prehranjevanje ljudi to gospodarskemu odboru ;
4.	staviti predloge gledé združevanja in organizacije v § 1 imenovanih združb v strokovne in teritorijajne zveze in odbore 1er izvrševati dotična organizacijska dela po zaukazih, ki jih je ukrenil trgovinski minister ali urad za prehranjevanje ljudi.
8 3.
Sestava gospodarskega odbora.
Gospodarski odbor je sestavljen iz 50 udov največ; imenuje jih do vsakočasnega preklica trgovinski minister in svoje posle opravljajo kakor Častno službo.
Gospodarski odbor konsumnih zadrug je juristična oseba, ima svoj sedež na Dunaju in na zunaj ga zastopa njegovo načelstvo. V imenu gospodarskega odbora podpisuje pravnoobvezno predsednik ali eden njegovih namestnikov.
8 4-
Načelstvo gospodarskega odbora.
Načelstvo gospodarskega odbora je sestavljeno iz predsednika, treh njegovih namestuikov in iz dvanajst nadaljnih udov največ. Ude načelstva imenuje trgovinski minister izmed udov gospodar, skega odbora do vsakočasnega preklica in svo posel opravljajo kakor častno službo.	J
Načelstvo zastopa gospodarski odbor na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi kake razprave s strokovnimi in teritorialnimi zvezami in odbori, ustanovljenimi v zmislu tega ukaza, nadalje z organizacijami vojnega in prehodnega gospodarstva, ki pridejo v poštev. Njemu je naloženo, da odločuje v vseh stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa gospodarski odbor (§ 6).
Dano mu je na voljo privzemati na svoje seje izvedene ude gospodarskega odbora ter zastopnike strokovnih in teritorij alnih zvez in odborov s posvetovalnim glasom.
Načelstvo mora tekoče poročati gospodarskemu odboru o svojem delovanju.
Načelstvo je dolžno polagati račun in mora predložiti gospodarskemu odboru računski sklep, da ga preskusi in odobri.
Predsednik, ako je zadržan, njegov namestnik sklicuje seje gospodarskega odbora in načelstva in predseduje v njih.
Načelstvo nastavlja uradnike in pomožne moči, uredi poslovanje in odredi v posameznih vprašanjih, da se morda pozovejo izvedenci.
8 5.
Poslovni red načelstva.
Načelstvo se zbira na seje po potrebi. Udje načelstva ter vladni komisarji (§ 9) se vabijo na seje pismeno ali brzojavno.
Načelstvo je sklicati na sejo v osmih dneh. ako zahteva to vladni komisar ali najmanj šest udov načelstva z navedbo razpravnih predmetov.
Načelstvo je sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisarji in ako je navzočih najmanj šest udov; načelstvo sklepa z navadno večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, se proglasi za sklep lislo mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisarji ne glasujejo.
8 0-
Oblasti gospodarskega odbora.
Gospodarskemu odboru je pridržano:
a)	ustanavljali načela za ravnanje s stvarmi,
oznameujenimi v S 2,
h) nadzorovati upravo blagajnice in podajanje računov 1er sklepati o zalaganju stroškov poslovanja gospodarskega odbora,
c)	slaviti predloge o ustanovitvi strokovnih ali leritorijalnih zvez in odborov.
d)	postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih,
e)	posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali eden vladnih komisarjev.
Sklepi gospodarskega odbora so obvezni za načelstvo.
§ 7.
)
Poslovni red gospodarskega odbora.
Gospodarski odbor se zbira po potrebi.
Na zahtevanje enega vladnih komisarjev ali na pismeni predlog najmanj dvajset odbornikov gospodarskega odbora konsumnih zadrug je "sklicati odborovo sejo v štirinajstih dneh. Na seje se vabi pismeno ali brzojavno. Na seje se morejo privzemati na odredbo predsednika ali enega vladnih komisarjev zastopniki strokovnih in teritorijalnih zvez in odborov (§ 11) s posvetovalnim glasom. Gospodarski odbor je sklepčen, ako je navzočih najmanj pet udov načelstva in dvajset udov. Sklepa se z večino glasov. Predsednik glasuje tudi; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas. Vladni komisarji ne glasujejo.
Udje gospodarskega odbora imajo vsakčas pravico staviti načelstvu predloge, o katerih mora sklepati čim prej.
Posvetovanje in sklepanje o posameznih predmetih mora ostati tajno, ako se to sklene ali ako to zahteva eden vladnih komisarjev.
8 8-
Posebne dolžnosti funkcljonarjev In nameščencev gospodarskega odbora.
Vsi udje načelstva in gospodarskega odbora ter vse osebe, ki se udeležujejo poslovanja, si morajo prizadevati z najpopolnejšo nepristra-nostjo in največjo vestnostjo.
Vsi funkcijonarji in nameščenci gospodarskega odbora so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedo v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene gospodarskega odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb, in morajo to pismeno obljubiti.
Dolžnost načelstva je skrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo gospodarskemu odboru. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih v § 1 imenovane združbe podale pisarnici gospodarskega odbora, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove eden vladnih komisarjev ali ako je načelstvo storilo na to mereč sklep.
§ 9.
Državno nadzorstvo.
Gospodarski odbor je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujeta dva vladna komisarja, katerih enega imenuje trgovinski minister, enega pa urad za prehranjevanje ljudi.
Vladna komisarja je vabiti na vse seje in pravico imata vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Pravico imata nadalje odložiti izvršitev sklepov in odredb gospodarskega odbora ali njegovega načelstva dotlej, da odloči končnoveljavno trgovinski minister, oziroma urad za prehranjevanje ljudi.
Vladna komisarja imata pravico vpogledovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevati vsa pojasnila, ki se jima zdé potrebna.
§ 10.
Dolžnosti T § 1 imenovanih zdrnžb.
V vseh primerih, v katerih izroči trgovinski minister ali urad za prehranjevanje ljudi po § 2 gospodarskemu odboru izvršitev določnih odredb, morajo v § 1 in v § 11 imenovane združbe in zavodi ter organi, ki so po pravilih poklicani za njih vodstvo in nadzorovanje, ustrezati odredbam, ki jih je ukrenil gospodarski odbor, dajati vsa potrebna pojasnila za pripravljanje in izvrševanje njegovih odredb in opustiti vse, kar bi moglo oteževati ali ovirati izpolnjevanje nalog gospodarskega odbora.
II.	Strokovne in teritorija!no zveze in odbori.
§ 11.
Za zastopanje interesov posebnih skupin porabnikov. ali interesov porabljanja v posameznih ozemljih države more trgovinski minister zaukazati ustanovitev strokovnih in teritorijalnih zvez ali odborov.
V strokovnih zvezah se združujejo združbe, ki služijo interesom določnih poklicnih skupin, v teritorijalnih zvezah združbe, ki pripadajo določnemu industrijskemu okrožju ali kronovini.
Tem strokovnim in t eri torijalnim zvezam gre značaj prisilnih zvez.
Namesto take zveze more trgovinski minister postaviti tudi odbor iz združb dotične stroke ali okoliša, ki pridejo v poštev.
§ 12.
Nameni strokovnih in teritorijalnih zvez in odborov.
Zvezam in odborom je naloženo:
a)	Podajati mnenja in staviti predloge, ki se tičejo interesov posebnih skupin ali okolišev združbe, ter izvrševati odredbe, nanašajoče se na te stvari, kolikor izroči trgovinski minister ali urad za prehranjevanje ljudi to zvezi ali odboru; pri tem morajo zveze ali odbori ravnati v porazumu z gospodarskim odborom konsumnih zadrug;
b)	sodelovati na tistih naredbah, ki jih ukrenejo organizacije vojnega in prehodnega gospodarstva gledé dobivanja in razpečavanja živil, oblačil in gospodinjskih reči.
§ 13.
Poslovanje strokovnih in teritorijalnih zvez in odborov.
Poslovanje posameznih zvez in odborov uravnavajo pravila, ki jih izda trgovinski minister, zaslišavši gospodarski odbor konsumnih zadrug.
Trgovinski minister ter urad za prehranjevanje ljudi more zaukazati, da je posamezne ali vse sklepe zveze ali odbora, preden se izvršč, j
j naznanjati načelstvu gospodarskega odbora bon-sumnih zadrug. Ako smatra načelstvo gospodarskega odbora, da so ti sklepi nezdružljivi z interesi posameznih skupin porabnikov, mora v skupnem posvetovanju z dotično zvezo ali odborom razjasniti obstoječe pomisleke in poskusiti zedinjenje; ako se to ne posreči, mora načelstvo gospodarskega odbora sklep zveze ali odbora s svojimi pri-pomnjaim predložiti trgovinskemu ministru oziroma uradu za prehranjevanje ljudi v odločbo.
III.	Skupna določila.
§ 14.
Kazni.
Prestopke tega ukaza ter zaukazov, ki jih je izdal na njegovi podstavi trgovinski minister ali urad za prehranjevanje ljudi, kaznuje, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen, politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do dveh mescev. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
§ 15.
Razpust gospodarskega odbora ter teritorijalnih in strokovnih zvez in odborov.
Gospodarski odbor konsumnih zadrug ter posamezue strokovne ali leritorjjalne zveze iu. odbori se razpusté z odredbo trgovinskega ministra, zaslišavši gospodarski odbor —• ako se razpusti zveza ali odbor, zaslišavši tudi njo ali njega.
§ 16.
Porazuranc odredbe.
V tem ukazu določene odredbe trgovinskega ministra in urada za prehranjevanje ljudi se ukrepajo v medsebojnem porazumu.
§ 17.
’ Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Seitller s. r.	Toggenburg s. r.
ItanhaiiH s. r.	Schauer s. r.
Wieser s. r.
loi.	I	§ 5.
Ukaz trgovinskega ministra z dne |	gospodarskega odbora.
18. mai C tl 1018. !..	J Načelstvo gospodarskega odbora za porečno
i plovstvo je sestavljeno iz predsednika, njegovega s katerim se ustanavlja gospodarski odbor za 1 namestnika in dveh nadaljnjih udov največ.
porečno plovstvo.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako :
Ude načelstva imenuje trgovinski minister izmed odbornikov do vsakočasnega preklica in svoj posel opravljajo kakor častno službo.
§ 1.
Gospodarski odbor za porečno plovstvo.
Za zastopanje posebnih interesov porečnega plovstva se ustanavlja „gospodarski odbor za porečno plovstvo“. Ta gospodarski odbor ima svoj sedež na Dunaju.
§ 2.
.Namen gospodarskega odbora.
Načelstvo zastopa odbor na zunaj in vodi opravila, zlasti tudi kake razprave z drugimi organizacijami vojnega in prehodnega gospodarstva.
Njemu je naloženo, da odločuje v vseh stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa odbor (§ 7).
Načelstvu je dano na voljo privzemati na svoje seje izvedene odbornike ali druge strokovnjake za posvetovalne.
Gospodarskemu odboru za porečno plovstvo je naloženo :
a)	podajati mnenja in staviti predloge v stvareh, ki se tičejo porečnega plovstva,
b)	sodelovali na naredbah vojnega in prehodnega gospodarstva, ki se nanašajo na porečno plovstvo, ter izvrševati take odredbe, kolikor izroči trgovinski minister to odboru ;
§ 3.
Sestava gospodarskega odbora.
Gospodarski odbor za porečno plovstvo je sestavljen iz 15 udov največ, ki jih do preklica 'menuje trgovinski minister izmed ljudi, ki se Pečajo s porečnim plovstvorn, in takih oseb, ki Pripadajo vodstvu porečnili plovstvenih podjetij sli po poklicu zastopajo interese takih podjetij; sv°je posle opravljajo kakor častno službo.
§ 4.
Pravno svojstvo gospodarskega odbora.
Gospodarski odbor za porečno plovstvo je .turistična oseba in na zunaj ga zastopa načelstvo. V imenu načelstva podpisuje predsednik ali, ako je zadržan, njegov namestnik.
Načelstvo mora tekoče poročati odbora o svojem delovanju, je dolžno polagati račun in mora vsako leto predložiti odbora računski sklep, da ga preskusi in odobri.
Predsednik sklicuje seje načelstva in odbora in predseduje v njih.
#
Načelstvo nastavlja uradnike in pomožne moči in uredi poslovanje.
§ 6-
Poslovanje načelstva.
Načelstvo se zbira na seje po potrebi.
Udje načelstva ter vladni komisar (§ 10) se vabijo na seje pismeno ali brzojavno.
Načelstvo je sklicati na sejo v osmih dneh, ako zahteva to vladni komisar- ali najmanj dva' uda načelstva z navedbo razpravnih predmetov.
Načelstvo je sklepčno brez ozira na število navzočih, ako so bili povabljeni vsi udje in vladni komisar; načelstvo sklepa z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, sc proglasi za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisar ne glasuje.
§ 7.
Občni zbor gospodarskega odbora.
Občnemu zboru gospodarskega odbora je naloženo :
o) ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v § 2 :
b) nadzorovati upravo blagajnice in podajanje računov ter sklepati o zalaganju stroškov odborovega poslovanja ;
O postavljali pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih;
A) posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali vladni komisar.
Odborovi sklepi so obvezani za načelstvo.
S 8.
Poslovni red gospodarskega odbora.
Odbor se zbira po potrebi. .Na zahtevanje vladnega komisarja ali na pismeni predlog najmanj šest odbornikov je sklicati sejo v 14 dneh.
Odborniki ter vladni komisar se vabijo na sejo pismeno ali brzojavno.
Na seje se morejo privzemati na odredbo! predsednika ali vladnega komisarja izvedenci s j posvetovalnim glasom.
Odbor je sklepčen, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisar in navzoči najmaDj štirje odborniki. Predsednik glasuje tudi ; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas. Vladni komisar ne glasuje.
Odborniki imajo vsakčas pravico staviti načelstvu predloge, o katerih mora sklepati Čim prej. Posvetovanje in sklepanje mora ostati tajno, ako se to sklene ali ako to zahteva vladni komisar.
§ 9.
Posebne dolžnosti funkcijonarjer in nameščencev gospodarskega odboru.
Vsi udje načelstva in odbora ter vse osebe, ki se udeležujejo poslovanja, si morejo prizadevaj z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnost jo j
Vsi funkcijonarji in nameščenci odbora so I dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedö v I
tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb ali podjetij in morajo to pismeno obljubiti.
Dolžnost načelstva je skrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo odboru.
Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih interesenti podali pisarnici, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove vladni komisar ali ako je načelstvo storilo na to mereč sklep.
§ 10.
Državno nadzorstvo.
Gospodarski odbor za porečno plovstvo je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršuje vladni komisar, ki ga je imenoval trgovinski minister.
Vladnega komisarja je vabiti na vse seje in pravico ima vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Pravico ima tudi odložiti izvršitev sklepov in odredb odbora in njegovega načelstva dotlej, da odloči trgovinski minister končnoveljavno.
Vladni komisar ima pravico vpoglcdovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevati vsa pojasnila, ki se mu zdč potrebna.
8 11.
Kazni.
Prestopke tega ukaza ter odredb, ki jih je izdal trgovinski minister na njegovi podstavi, kaznuje politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznami do 5000 K ali z zaporom do šest mescev, ako se dejanje ne kaznuje strožje.
§ 12.
Razpust gospodarskega odbora.
Gospodarski odbor za porečno plovstvo razpusti trgovinski minister.
8 13.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wiener s. r.
103.
Ukaz poljedelskega ministra v porazumu z udeleženimi ministri z dne 18. marca 1918. 1.
o naredhah za zagotovitev porabljanja krme in paše.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje nastopno:
§ 1.
Vsak zemljiški lastnik je dolžen vse svoje travnike, pašnike in planine pripraviti tako, da služijo pridobivanju krme ali da se pase na njih kmetijska koristna živina.
Politično okrajno oblastvo more ua predlog komisije za pridelke iz tehtnih gospodarskih razlogov dovoljevati izjeme od te dolžnosti.
8 2.
Ako je nevarnost, da se travniki, pašniki in planine ne porabijo pravočasno za dobivanje krme ali ne popasejo pravočasno, ali ako se je treba bati, da se ne morejo opraviti potrebna pripravljalna dela za to, ker je posestnik ali obdelovalec pozvan na vojaško službovanje, ali zaradi drugih ovir, ki jih je provzročila vojna, mora najprej komisija za pridelke v svojem področju skrbeti za primerno pomoč s svetovanjem, z odkazom delovnih moči in kmetijskih obratnih pomočkov ter, kakor se zdi drugače pripravno.
Ako se pravočasna izvršitev za vzdrževanje travnikov, pašnikov in planin potrebnih del ne more zagotoviti kljub tem naredbam, je naloženo občini, da jih oskrbi, ako ni politično okrajno oblastvo po § 1, odstavek 2, dovolilo izjeme.
Občina ima pravico zahtevati iz donosa travnikov, pašnikov iu planin povračilo dejanskih stroškov, ki so ji s tem nastali.
8 3.
Komisija za pridelke mora predložiti občini vsako leto do 20. dne aprila seznamek vseh v občinskem okolišu ležečih travnikov, pašnikov in
planin, ki se kljub njihovi pripravnosti najbrže ne bodo ali ne bodo zadostno porabljali za pridobivanje krme ali pašo kmetijske koristne živine, z natančno navedbo velikosti posameznih zemljišč.
Hkratu je navesti, ali je v občini res pomanjkanje krme in pašniških zemljišč.
Občina mora ta seznamek preskusiti iu, ako treba, dopoluiti in uajdalje do 25. due aprila predložiti političnemu okrajnemu oblastvu.
Ob tem povodu mora občina izjaviti, ali in katera v zgoraj navedenem sezuamku izkazanih zemljišč hoče zahtevati za sebe ali svoje Občinarje za dobivanje krme ali za pašo.
Politično okrajno oblastvo mora po prejemu tega seznamka uemudoma pozvati lastnike prej omenjenih zemljišč, naj najdalje do časa, ki ga določi po razmerah dotičnih krajev, dokažejo, da so sami že zadosti ukrenili, da se zagotovi pridobivanje krme ali paša za kmetijsko koristno živino, oboje v polni v kraju običajni izmeri, bodisi v lastnem obratu ali s tem. da se prepuslé ti užitki drugim.
Ako se ta dokaz ue poda v določenem roku, more politično okrajno oblastvo vsa ne popolnoma izkoriščena zemljišča za krmo in za dejansko potrebo potrebne površine pašnikov in planin prepustiti za pridobivanje krme ali za pašo za tekoče gospodarsko leto občini, v kateri so zemljišča, kaki drugi občini, večjim obrtnim ali industrijskim obratom in zavodom ter drugim fizičnim ali juri-stičnim osebam, ki potrebujejo za svojo živino zemljišč za krmo ali pašo, oziraje se na njihovo lego in na njihovo potrebo.
S 4.
V ostalem'je na travnike, pašnike in planine zmislu primerno uporabljati določila §§ 5—38 in 40- 42 ministrstvenega ukaza z 31. januarja 1918. 1. (drž. zak. št. 37) o privzemanju kmetijskih zemljišč za napravo Schreberskih in vojnih vrtov za zelenjavo, o pravnih razmerah gledé zemljišč, ki so jih občine prevzele za nasad ali jih prepustile tretjim osebam v obdelovanje, o komisijah za pridelke, o priskrbi kmetijskih delovnih moči in obratnih pomočkov, o dolžnosti izdelovalcev in kupčevalcev prepuščati kmetijske stroje, o zakupovalčevi predkupni pravici na zakupnikove kmetijske obratne pomočke, o kmetijskih pridanih svetih, o oblastvih in postopanju z naslednjimi dopolnili in izpremembami.
'	g 5.
Obdeluje odkazana zemljišča, ima rabnik vazen pravic, ki mu gredo po § 7 prej navedenega minisfrstvenega ukaza, tudi pravico uporabljati obstoječe poti in, ako je treba, narediti nove ter ukreniti vse, kar je potrebno, da se zagotovi uživanje, zlasti narediti ograje, napajališča, stanišča in enake navadne naprave.
Ko neha užitek, mora rabnik odkazana mu zemljišča na lastnikovo zahtevanje brez odloga postavili v njihov prejšnji stan, ako to ni združeno z nerazmernimi stroški in ako za lastnika nima občutne škode za posledico, če se pusté naprave, ki jili je naredil rabnik.
Ako se stranki ne zedinita o tem, odloči koučnoveljavno politično okrajno oblastvo.
S 6.
Na denarju do 5000 K ali z zaporom do 2 mescev se kaznuje, ako dejauje ne spada pod strožjo kazen :
a) Kdor podaja neresnične navedbe, da bi dosegel oblastveni izrek nedopustnosti, da bi se pridobivala krma ah da bi se paslo na travniku, pašniku ali planini, ali da bi se neopra-
vičeno časno omejilo pridobivanje krme ali paša.
b)	Zemljiški lastnik, ki je sicer začel pridobivati krmo ali pasti na travniku, pašniku ali planini, nadaljnjo rabo pa opusti po svoji krivdi.
c)	Tretje osebe, ki so prevzele, da pridobivajo krmo ali pasejo na travniku, pašniku ali planini, in to rabo opustč po svoji krivdi.
d)	Kdor sicer ne sluša predpisov tega ukaza ali aa njegovi podstavi izdanih oblastvenih odredb ali ravna zoper nje.
Kazensko postopanje gre političnim oblastvom. S 7.
Predpisi, veljajoči na podstavi tega ukaza za lastnika zemljišča, se zmislu primerno uporabljajo tudi na zakupnika, uživalca in druge upravičence za uživanje.
g 8.
Ta ukaz dobi moč 20. dne marca 1918. 1.
Silva-Tarouca s. r.
Iz c. kr. dvorne In državne tiskarne.