Številka 61 TRST, v soboto 2. marca 1907, Tečaj XXXII Izhaja viakl dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke ee prodajajo po 3 nvč. (o stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Peiru, Seiani, Nebrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEVE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke •»', mm>; za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stotink; rs Ohmrin-ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ->0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsakana-iialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 $tot — Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moS t Narofinlna znala za" vse leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece t» K —, na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozir«. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovnna pisma se ne Bprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: ul. GIor*io Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ssssss: Poštno-hranilnleni račun St. £41*652. cccc^ —— TELEFOS štav. 1167. ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". NaroČevanje na nedeljsko izdan e ..Edinosti". Vsled želje izražene od mnogih strani smo se odločili, da odpremo z dnem L marca posebno naročevanje na nedeljsko izdanje našega lista. Kakor so morda čitatelji opazili, je nedeljska številka že nekaj časa sem urejevana po vsej svojej vsebini samostojno. tako. da ni v direktni zvezi ne s prejšnjo ne s poznejo številko. Z ozirom na čitatelje samo nedeljske številke smo uveli tedenski pregled, ki obseza na kratko povedane vse važneje dogodke mej tednom. Naročnina nedeljske izdaje bo znašala 5 K 20 stot. za vse leto, 2 K 60 stot. za pol leta, I K 30 st. za četrt leta. — Za manje nego četrt leta se naročbe ne sprejemajo. BRZOJAVNE VESTI. Deputacija tržaških železniških uslužbencev na Dunaju. DUNAJ 1. (Nem. uacij. kor.) je priob-ila komunike železniškega ministerstva, glasom katerega je sekcijski načelnik Buschmann izjavil deputaciji tržaških uslužbencev državne železnice, da ne more ministerstvo dovoliti tržaškim uslužbencem povišanje stanarine oziroma lokalne doklade z ozirom na to ker v bližnjem času izvede pomožna akcija za skupno osebje. Pač pa se bo poleg dovoljenega povišanja plače v posebnih ozira vrednih slučajih priznalo poduradnikom in slugom v Trstu primerno enkrat podporo. Ta pomožna akcija se ima raztegniti tudi na Gorico in Jesenice. Pogoj za to je pa, da se uslužbenci takoj povrnejo na delo. Obljubilo se je, da se povodom zboljšanja plače ooravna različne neenakosti. Delegatje so si izprosili kratek čas pomisleka ter so obljubili da se popoludne o teh predlogih izjavijo. DUNAJ 1. „Korresp. Wilhelm" poroča: Danes popoludne je bila deputacija tržaških delegatov zopet v ministerstvu za železnice, >la odda svojo izjavo z ozirom na sporočilo -zastopnika železniškega ministerstva. Delegatje so zahtevali, naj se zboljšanje plače, dovoljeno tržaškim železniškim delavcem raztegne tudi na delavce na progi Trst-Jese-niee. Sekcijski načelnik Buschmann je izjavil, ewinskega. DUNAJ 1. Danes popoludne se je ob ogromni udeležbi občinstva vršil pogreb urar-i^gačo dvornega igralca Lewinskega. Deželni zbor goriški. GORICA 1. Početkom seje je posl. Bom-bich (Italijan) utemeljeval svoj nujni predlog -jlede spremembe deželnozborskega volilnega reda z ozirom na noveji odgovor vlade. Govornik je predlagal, naj se deželni odbor pooblasti, da izdela deželnozborski volilni red, no katerem naj se poleg sedanjih kurij uvede »e peta splošna kurija. Posl. dr. Treo (Slovenec) je utemeljeval dva imediatna predloga, prvega radi sistemi-ziranja in revizije cestne mreže v pokrajini. Vse ceste naj se revidira ter naj se potem v sporazumu z vlado izdela nov tozadevni zakonski načrt. Svoj drugi predlog je utemeljeval radi zvišanja deželnih prinosov za melijo-racije kraških travnikov. Oba predloga sta bila izročena odsekom. Posl. Faidutti (Italijan) je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog, češ, naj se deželni odbor obrne na vlado, da ista izvede nasvete prof. Neusserja na mednarodnem kongresu v Meranu ter vstanovi mednarodni znanstveni zavod za proučevanje pelagre in sicer naj se ta zavod ustanovi v Furlaniji. Predlog radi zgradbe vojaške bolnišnice v Gorici v znesku 340.000 kron je bil izročen finančnemu odseku. Drugi predmeti, ki so bili izročeni posamičnim odsekom, so manje važnosti. Zakonski načrt radi izločitve Starancana iz občine Tržič je bil vsprejet en bloc. Na zvršetku je posl. Strekelj predal interpelacijo na železniškega ministra glede imenovanja postajenačelnika Wieserja na državni postaji Goriški, ki ni zmožen deželnih jezikov, ter je zahteval, naj tega uradnika čim prej premestijo ter nastavijo uradnika zmožnega obeh deželnih jezikov. Prihodnja seja v torek. Pogajanja radi nagodbe. DUNAJ 1. Danes predpoludne so se sestali ministerska predsednika baron Beck in dr. Wekerle ter avstrijski in ogrski ministri za trgovino, finance, poljedelstvo in obojestranski referenti, da nadaljujejo pogajanja radi nagodbe. Razprava je trajala do poludne ter se bo nadaljevala po obedu, ki ga členom konference priredi ministerski predsednik baron Beck. BUDIMPEŠTA 1. „Ogr. biroa poroča z Dunaja: Po obedu pri ministerskem predsedniku baronu Becku je bila enourna pavza. Ob 5. uri popoludne so se nadaljevale razprave v palači avstrijskega ministerskega predsedstva. Istih so se udeležili avstrijski in ogrski ministri, ki so interesirani na pogajanjih za nagodbo. Razun ministrov so bili na razpravi od avstrijske strani sekcijska načelnika Gruber in Bernatzky, od ogrske pa ministerijalni tajnik Popovics. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 1. Zbornica je glasovala o predlogih k peticijam deželno-poljedelske zveze glede neprilik zaradi delavcev. Temu je sledilo glasovanje o dodatnem predlogu Bo-zoky-ja (stranka neodvisnosti), nakar je zbornica izjavila, da ni smeti omejiti tiskovne svobode, ki je ena najmočnejih jamstev ustave. Pri glasovanju je vstalo za predlog le nekoliko poslancev levice. Ob neprestanem ropotu je predsednik zaukazal protuglasovanje. Poslanec Bozoky je izjavil, da so ga včerajšnja izvajanja pravosodnega ministra pomirila in da zato umakne svoj predlog. Posl. Buzath (ljudska stranka) je izjavil, da se je glasovanje že izvršilo. Zato da ni možno več umakniti predloga. Predsednik je izjavil, da se glasovanje še ni izvršilo, ker je bil pa predlog umaknjen, tedaj meni da se strinja s poslovnim redom, ako sploh ne dopusti glasovanje. (Pritrjevanje.) Daljša debata se je razvila pri peticiji, v kateri se zahteva, naj se zopet uvede prejšnja honvendska uBi-forma. Pri glasovanju je bil odklonjen predlog za odložitev ter vsprejet predlog odseka, s katerim se peticija odpošlje v ugodno rešitev honvedskemu ministru. Nato je bilo rešenih še več peticij, nakar je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja P O D L I S T E K.__ VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Družba v sobi, ki ga je gledala pazljivo, ie spoznala zdaj v njem visoko, nenavadno rikupljivo prikazen kakih petdeset let. Tujčeve poteze so izražale ravnodušnost m dostojanstvo ; nos je bil raven, skoro gr-; sivo oko mirno, zamišljeno, skoro otožno. Tsta in brada so kazala trden, stanoviten značaj. Njegova popotna obleka je bila preprosta in skromna, a takega blaga in kroja, kakor so jo nosili v tistih krajih samo boljši Judje. Njegovi po vojaško ostriženi lasje in jiačin, kako se je držal in kretal, to pa je kazalo očitno, da je vojak. V vsem in splošnem je bila njegova prijazen tako znamenita in tako očividno je noral biti to lin človek, da so ga pozdravili •-si, ne-le gospod, ampak tudi dame, še enkrat in še prijaznejše nego popreje, kakor lobrodošlega gosta. Hišni gospod je bil za nekaj let starejši jd tujca in njegova oseba, obleka in vsa njegova okolica je pričala, da je živel mnogo v jinjboljših družabnih krogih. Izmed dam je bila ena, dasi že pri štiridesetih, še neomožena, drugi dve, veliko mlajši, pa sta dosegli najbrže komaj še-le polovico te starosti. S cvetjem najstarejše je bilo seveda pri kraju, vendar so dajali lepi lasje in iskrene oči njenemu obličju zelo prikupljiv izraz, in krotkost in ljubeznivost njenega vedenja sta ji podeljevali čar, ki ga marsikatera mladostna prikazen nima. Sestri — spoznati ju je bilo na popolni podobnosti, — sta bili v najnovejšem cvetju mladosti, rože so dičile njuna lica, njune oči so žarele v onem ognju, ki oznanja notranji mir in nedolžnost. Potem ko je bil ponudil gospod Hvarton gostu kozarec izvrstnega vina, je sedel, s svojo čašo v roki. zopet k ognju. „Na koga zdravje mi je čast izprazniti to čašo ?u je vprašal z zvedavim pogledom na tujca. Popotnik, ki se je bil usedel na drugo stran kamina, je uprl oči počasi v gazdarja in odvrnil, pri čemer mu je lahna rdečica zletela preko obraza : „Moje ime je Harper". „Gospod Harper!" je rekel gospodar. „Čast mi je, piti na Vaše zdravje". bo v ponedeljek ob 11. uri predpoludne. Ista bo pa le formalne naravi. Zadnja meritorna seja se bo vršila v sredo, dne 6. t. m. ob 10. uri predpoludne. Nemški državni zbor. BEROLIN 1. Zbornica jo nadaljevala J posvetovanje o proračunu. Posl. Hatzfeld (državna stranka) se je izjavil za pozitivno , delo zbornice. Izrazil je nado, da se bo nemški narod čim dalje bolj odmikal od socijalne demokracije. Posl. Semler (nacii. liberalec) je polemiziral proti centrumu. Posl. Singer (socijalni demokrat) je pokazal na poraslo število njegove stranke pri zadnjih volitvah, kar opravičuje najbolje nade. Štajerski deželni zbor. GRADEC 1. Na današnji seji je posl. Robič utemeljeval predlog Slovencev naj se uvede za deželni zbor splošna volilna pravica, naj se določi vsako občino kakor volišče in naj se osnuje narodno-jednotna volilna okrožja. Govornik je rekel, da ni možno več obdržati volilne pravice kurij, in da ne more tudi deželni zbor več odkloniti potrebe splošne, enake in direktne volilne pravice. Slovenci zahtevajo zato spremembe deželnozborskega reda, da jim bo po zakonu zagotovljeno zastopstvo v deželnem odboru. Posl. baron Rokitanskv je utemeljealv svoj predlog kmetske zveze za uvedbo volilne dolžnosti. Posl. Resel je pa utemeljeval predlog socijalnih demokratov, naj se odpravijo virilni glasovi in kurija veleposestnikov ter naj se te mandate razdeli med druge kurije, izlasti na splošno kurijo. Posl. Resel je utemeljevaje ! svoj predlog polemiziral proti členom vele-; posestva, katerih postopanje je bilo za časa l razprav o volilni reformi v poslanski zbornici I zelo čudno. V imenu veleposestva je člen deželnega odbora grof Fran Attems izjavil, da bodo njegovi pristaši glasovali za to, da se predlog izroči političnemu odseku, da pokažejo, da se nočejo nikakor izogniti razpravi o tajnem predmetu. Vsi trije predlogi so bili izročeni političnemu odseku, sestoječemu iz 15 členov, ki ' se jih izvoli. Moravski deželni zbor. BRNO 1. Po večurni debati je bil na poimenskem glasovanju z vsemi proti v 22 gla-: som vsprejet nujni predlog posl. P. Srameka ; in posl. dr. Oberleitnerja, naj se sklene zakon glede uvedbe volilne dolžnosti. Saški kralj na potovanju. DRAŽDANI 1. Danes popoludne je kralj odpotoval v Lizbono. Konference dalmatinskih škofov zvršile. ZADER 1. Konferenca dalmatinskih Škofov o dekretu kongregacije obredov glede staroslovenskega bogoslužnega jezika je bila dovršena včeraj. O sklepih ni prišlo ničesar v javnost. Novi poveljnik maroške policaje. BERN 1. (Agence Havas.) Magzen je odobril imenovanje polkovnika Mullerja poveljnikom marokanske policije. Deputacija ruskega polka pri cesarju Viljemu. BEROLIN 1. Cesar Viljem je vsprejel danes deputacijo svojega ruskega polka Vi-borg, ki mu je izročila veliko sliko, predstavljajo polk v bitki pri Sik-Vantungu. Nezgod« grofice Montignoso. FLORENCE 1. Danes se je grofica Montignoso s svojo hčerko Moniko, družabno damo in grofico Hugo peljala na sprehod v Gospod Harper se je priklonil z zahvalo in nato se je zatopil v misli. Deklici sta odšli s teto, gospodično Ivanko Petnovo, da preskrbita kaj za pogostitev nepričakovanega obiskovalca. Gospodar bi bil očividno rad začel pogovor z molčečim gostom, a ni vedel prav, kako, dokler mu ni prišla na pomoč njegova pipa, ki jo je bil vzel zopet v roke. „Težava je", je rekel gospod Hvarton — pustivši stvar, katere bi se bil rad doteknli, zazdaj še previdno na strani, dobiti takega tobaka, kakor ga je človek navajen". „Mislim, da njujorške štacune bi morale imeti najboljši tobak v deželi", je menil tujec mimo. „No, da..." je odvrnil s pomislekom gospodar, dvignil oči k Harperju. a jih takoj zopet povesil pred njegovim srepim pogledom. rV mestu ga mora biti dosti; toda zdaj za vojne je vsako, tudi najnedolžnejše občevanje z mestom prenevarno, da bi človek samo zaradi tobaka hodil tja". Pogled, ki ga je vrgel Harper na še odprto tobakiro, je napolnil Hvartona s strahom, dasi njegov gost glede očividno izborne kakovosti tobaka ni črhnil besede. Po kratkem molku je gospod Hvarton zopet povzel besedo. avtomobilu, ki ga je sama vodila. Izven mesta . je avtomobil z vso močjo zadel v neko drevo, i tako da je bil avtomobil vržen za 20 metrov nazaj. Iz avtomobila ni pal nihče, vendar so bile vse dame ranjene. Šofer je bil težko ranjen na obrazu, hrbtu in na nogah. Vremensko poročilo za Primorsko in Kranjsko. DUNAJ 1. Večinoma jasno, slabi vetrovi, po noči hladno, po dnevu milo, enakomerno, stanovitno. Češki deželni zbor. PRAG 1. Deželni zbor je na današnji seji rešil več predlogov lokalne narave. Prihodnja seja v ponedeljek. f Sir Francis Plunkett. PARIZ 1. Danes je umrl tukaj bivši an-gležki poslanik na Dunaju, Sir Francis Plunkett. Semeniščniki pozvani v vojaško službo. PARIZ 1. „Eclair" poroča, da je uložilo pri državnem svetu pritožbo skoro vseh 5500 duhovnikov in semeniščnikov, ki so bili meseca januvarija vsled konflikta nastalega med Vatikanom in Francosko vlado pozvani v vojaško službo. Angležka zbornica. LONDON 1. Spodnja zbornica je vspre-jela resolucijo, po kateri se armada po predlogu vlade določi na 160.000 mož. Značilno je, da ni na razpravi nihče kritikoval predloge vojnega ministerstva. LONDON 1. Proračun vojne mornarice za leto 1907. se zniža za 1000 mož, ter se s tem zmanjša izdatke za 1,427.091 funtov šterl. Nemiri na Kitajskem. ŠANGAJ 1. (Nemška kabelska družba) Nemiri v okrajih, kjer vlada lakota, naraščajo in postajajo nevarni. Prebivalstvo pleni državna skladišča riža. Oblastnije so izdale posebna pooblastila, naj se obglavi vse osebe, ki se jih zaloti na plenenju riža. Čete nikakor ne morejo vzpostaviti reda. Lord Tveedmouth o angležki vojni mornarici. LONDON 1. Prvi lord admiraliteta, Tveedmouth, je imel včeraj v Weymouthu govor, v katerem je povdaijal, da je namen sedanje vlade nadaljevati politiko svoiih prednikov. Ni se bati, da bo sedanja vlada znižala moč Hote. Politika, ki jo zasleduje sedanja vlada, je politika, ki jo smatra kakor najbolj o za blagor dežele. Kralj Edvard na zletu Sokolov. PRAGA 1. Češki listi poročajo, da pride angležki kralj Edvard semkaj iz Marijinih varov na veliki zlet Sokolov, ki se bo vršil meseca junija, in katerega se udeležijo telovadci iz vseh evropskih dežel. Pruski princ Henrik na potovanju. HAMBURG 1. Pruski princ Henrik je na Lloydovem parniku „Princ Eitel Friderik*4 s svojim sinom Valdemarom odpotoval v Al-geciras. Splošni štrajk. CORUNA 1. Tukaj je proglašen splošni štrajk. Promet v pristanišču je prenehal. Razveljavljen odlok. MADRID 1-j-Uradni list je objavil kraljev dekret, s katerim se razveljavi odlok 27. avgusta 1906, ki je priznal civilni zakon, ne d*i bi zakonski naznačili svojega veroizpove-danja. Ta odlok je izzval proteste od strani škofov, ki so smatrali take zakone kakor . konkubinate. „Želel bi iz vsega srca. da bi bil ta zoprni boj že pri kraju, in bi mogli zopet v miru in prijateljstvu občevati s svojimi znanci in sorodniki. „Da, zelo bi bilo želeti to", je rekel Harper z nekakim povdarkom, vrgši zopet nagel pogled na svojega gazdarja, „Nisem slišal, da bi se bilo od prihoda naših zaveznikov sem zgodilo kaj znamenitega", je rekel Hvarton, iztrkavajoč pipo in obračajoč gostu hrbet. „Nič enakega ni slišati*4. ..Ali se ima zgoditi kaj važnega ?" „Ali se pričakuje kaj ?" ..Da — naravno je, da se od tako velike sile, kakor je zbrana pod Rošanbo-om1). nekaj pričakuje". Ker ni — razun nemega pokimanja z glavo — dobil nobenega odgovora, je počasi zopet prižgal pipo in nadaljeval: „Na jugu je bolj živahno... Gec2) in Kornvolis1) hočeta menda ondi odločiti vojno". Harperjevo čelo se je omračilo — nagel blisk je švignil iz njegovih oči. (Pride še.) | ') Francoski general, ki je bil prišel z moćnim v oj em Amerikancem na pomoč. General Horatio Gates (Gec), rodom Anglež, je bil poveljnik vstaških čet Amerikancev. 3) Grof Cornwallis (Kornvolia) — poveljnik angleške vojske. Stran II »EDINOST« štev. 61. V Trstu, dne 2. marca 1907 VsenciliiČe v Kijevu zaprto KIJEV 1. (Petr. brz. ag.) Danes je bilo tukajšnje vseučilišče zaprto, ker so dijaki imeli včeraj shod vkljub nasprotnemu sklepu pro-iersorskega zbora. Dvorni obed v Carskem Selu. PETROGKAD 1. Včeraj je bil v Petro-gradu dvorni obed, na kateri je car povabil ministre, diplomatični zbor, dvorne dostojanstvenike in druge visoke osebe. Mino gibanje i Koroškem. (Dopis iz Beljaka.) Volilna doba je napočila in kandidatje rastejo kakor gobe po dežju. V tem obziru se odlikuje Beljak, ker v tem volilnem okraju so se prijavili kar 4 kandidatje. Najbolj se usiljuje kandidat svobodne vsenemške stranke, prof. A n g e r e r iz Celovca. Za nemško! ljudsko stranko kandidira odvetnik dr. A i -chelberg iz Beljaka, za krščansko-soci jalno stranko uslužbenec državne železnice \V a d e 1 n i g. in za socijalno demokratično korespondenčnega biroa, da poročil ogrskega koresp. biro-a, ker potvaija dejstva na neverjeten način, ne sprejema in jih ne razširja po avstrijskem časopisju, ampak naj skrbi za lastne objektivne informacije. Istotako poživljamo imenovano ravnateljstvo, da ukrene enako tudi pri številnih tiskovnih pravdah, ki so naperjene zdaj proti našim poljskim tovarišem na Poznanjskem, in o katerih poroča TVolfov biro zgolj v zmislu pruskih nazorov. C. kr. korespondenčni biro na Dunaju je toliko bolj dolžan, da stori to, ker ni ni-kaka nemška, temveč iz sredstev vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel vzdrževana institucija." — Ta sklep je odposlal odsek na dvornega svetnika viteza pl. F a brizi j a, ravnatelja c. kr. korespondenčnega bir«'»a na Dunaju. Dogodki na Ogrskem. Ogrska ljudska stranka in madjarska koalicija. Veliko senzacijo je vzbudil pred par stranko kandidira sodrug Riese iz Celovca,j dnevi ostri napad „Bud Hirlapa" na (kato- " liško) ljudsko stranko, v katerem dokazujejo gornje-ogrski župniki, da je ljudska stranka skozi dolgo vrsto let stala v tesni stiki s panslavističnimi agitatorji ter jim dajala mnogoštevilne koscesije. List izjavlja, da ljudska stranka ni več dostojna, da igra v koaliciji kako vlogo. (Kakor se vidi, niso ti gornje-ogrski župniki le hudi fanatiki, ampak tudi prav grdi — denuncijanti!! Potem pa se bodo čudili, da „vera propada" med Slovani !!) Delavske hiše na Ogrskem. Ogrski minister za poljedeljstvo namerava uložiti v zbornici zakonski načrt, da bi se za poljedelske težake zgradilo 10.000 hiš. Te hiše bi morala zgraditi mesta in občine, a obresti za gradjevno glavnico nosila bi država. Posamični delavci, nastanjeni v teh hišicah bi plačevali na leto 60 do 80 kron. a za 25 let bi te hišice postale njihova lastnina. Tako da bi se odpomoglo madjarskemu de-lastvu. bivši učitelj na Spodnjem Avstrijskem. Kakor se vidi, ne manjka kandidatov v beljaškem volilnem okraju, ki šteje — žalibog — tudi kakih 6000 Slovencev. Volilna borba bo torej precej vroča. Ko bi ne bilo vsiljivega kandidata dra. Angererja, bi prodrla na vsak način nemška ljudska stranka. Ako se pa Nemci vendar ne sporazumejo, pa mora prodreti sjcijalni demokrat Riese. Krščansko-socijalna stranka ostane na vsaki način v manjšini, t adi če bi Slovenci glasovali za to stranko. Sedaj bi bil čas, da bi prišel dr. Šu-steršič pogledat na Koroško. Shod za shodom se vrši od strani nemških strank p o slovenskih krajih. Prejšnje in te nedelje so bili kar štirje nemški 6hodi v eni sami slovenski občini. Slovenci so zdaj v tem okraju popolnoma brez vodstva in /.alostniin srcem morajo gledati slovenski kmetje in volilci, kako naprazijajo Nemci na slovenskih tleh shode brez vsacega prigovora. Prej je bil vsaj neki člen slovenskega omizja v Keljaku, ki se je v sili Nemcem postavljal po robu. Ali tega — kakor drugih — so se Nemci odkrižali, ne da bi se bila slovenska javnost kaj zavzela za to. Dr. Angerer in dr. Aichelberg zborujeta neovirana in posledica bo, da se število „Windischgermanov" — pomnoži. In ko bodo zborovali Slovenci: koga jim priporoča za kandidata ? Morda krščansko - nemškega kandidata ? — No, kako naklonjena je ta stranka nam Slovencem, o tem priča dejstvo, da je neki deželni poslanec V obrambo glagolioe „Hrvatski" javljajo iz Zadra: Gibanje za glagolico, to našo narodno svetinjo, je v popolnem teku. Vseobče mnenje je, da je dunajska diplomacija imela svoje prste in da je po starem svojem običaju izposlovala to v Vatikanu. Naši škofje, ki so se sestali na konferenco, so vsi složni v tem, da se ta nepravična odloka kongregacije ne sme nikakor in pod nobenim pogojem izvesti, ker bi nastala v narodu velika zmešnjava. Teh zmeš-te stranke izustil o neki priliki: „Prej si njav imamo tukaj po zaslugi Dunaja še pre- dam odsekati roko, nego bi pustil tiskati v slovenski tiskarni slovenski oklic!" In socijalni demokrati ? Te breznaro-dovce na Koroškem itak poznamo! Zabavljajo čez Slovence in kažejo vedno odločno nemško barvo. In kako da se potegujejo socijalno demokratični poslanci za pravice Slovencev, to so vsikdar jasno pokazali v parlamentu! Torej g, dr. Šusteršič naj pove sedaj nam koroškim Slovencem, za koga naj glasujemo in kako naj mi svoje volilce vodimo v boj za slovenske težnje, ko se nas je vrglo v žrelo nemškemu zmaju?!! Ah — čast dru. Šusteršiču in bivšim sodrugom njegovim v bivšem ..lepem klubu" ! Da, ponosen more biti narod na take zastopnike, ki so v posmeh vsemu svetu! Žalostno pa je le za nas koroške Slovence, ki moramo navduševati svoje slovenske volilce za — nemške kandidate ! Srbske stvari. Nemški glasovi o Srbiji. „Altonaer Nachrichten" in „Diisseldor-ier General-Anzeiger" prinašata lepe članke o razmerah v Srbiji. Te novine pišejo : „V vseh vesteh, ki se razširjajo po svetu o Srbiji, ni nijedne resnične "besede. Na spremembo na prestolu nikdo niti ne misli. Kralj Peter se drži ustave z veliko vestnostjo. Nikogar ni, ki ne bi priznaval poštene vojje kralja, da v smislu svoje prisege zvesto vlada po ustavi in da mu je blagor domovine pred očmi. Tudi anekdote o prestolonasledniku spadajo v oblast — bajk. Prestolonaslednik je mlad, svež človek, nebojazljiv za življenje, .lako je naklonjen telesnemu sportu in smatrajo ga za najboljšega plavalca in dobrega jahača. Nič grdega ni v njegovem karakterju. Tako pišejo tudi o tem nepristranske nemške novine. A zdi se, da se je v zadnje čase tudi „Presse" premislila. Zastonj je, kajti, ko gre za interes čitutov, znajo biti taki in taki — ali nasilni, ali polzljivi. Teški časnikarji in ogrski korespondenčni biro. Dne 23. m. m. se je vršilo v Pragi od-sekovo zborovanje osrednje zveze slovanskih časnikarjev, na katerem se je z ozirom na tendencijozno poročevaiye o |pravdah zoper slovaške urednike na Ogrskem in o položaju zastopnikov nemac^jarske narodnosti v obče, enoglasno sklenila sledeča resolucija : „Oziraje se na tendeacijezno proučevanje ogrskega korespondenčnega biro-a glede na ne-madjarske urednike na Ogrskem in na nastopanje poslancev nemadjarskih narodnostij v obče. poživlja osrednji odsek slovanskih Časnikarjev ravnateljstvo dunajskega c. kr, več. Mi z naše strani smo zopet odločili m sklenili pozvati vse občine, naj se pridružijo spomenici spletske občine, ter dobijo čim več podpisov. Ne bi bilo slabo, ako bi to posnemale patrijotične občine po banovini ter da bi enoglasnimi sklepi ustale na obrambo te naše narodne svetinje. Imelo bi to veči efekt, a služilo bi Dunaju in Kimu v dokaz, da je glagolica svetinja iu pravica ne samo pojedinih cerkev, marveč mila in dragocena dedščina celokupnega hrvatskega naroda. Bati se je samo, da Rim tudi takrat podleže Dunaju ki je veči prijatelj tudi vragu, nego li Slovanu! Reškemu „Novemu listu" pa poročajo iz Istre: V naših krogih svečeniških in sveto vnjaških je čvrsto in splošno mnenje, da je naj no vej a odloka rimske kongregacije glede gla-golice plod sporazumljenja med Rimom in Dunajem. Najnoveji dokaz o tej za nas ne-pobitnej okolnosti je dejstvo, da so orož-niške postaje dobile nalog, in to naravnost od osrednjih svojih predpostavljenih oblastnij, da preiskujejo med prebivalstvom utis, ki ga je izzml ta odlok, in se li pripravlja kak odpor ali ne? (Torej zopet orožniki ! Mari ni že ric-manjska afera dovolj poučila cerkvenih in posvetnih odlastnij, da orožniki niso ravno najpripravneji inštrument za reševanje vprašanj, ki so v zvezi z naj občutij ivejimi čut-stvi ljudstva ?! Uporabljanje orožnikov v stvareh vesti more le ogorčati in rušiti morebitne dobre dispozicije. To so evidentno dokazali tudi dogodki v Ricmanjih. Ali se naše oblasti res tako boje, da bi svet mogel izgubiti vero, da smo še vedno stara policijska država, ki ne more ničesar rešiti brez sabelj in bajonetov ? !! Op. ured.) Dogodki na Ruskem. Roparski napad na poStni urad v Varšavi. Iz Varšave poročajo : Radi udeležbe oro-panja poštnega urada v ulici Krucze, je bilo aretovanih 23 oseb. večinoma učenci. Umorjen mestni poglavar. Iz Petrograda poročajo: O umoru mestnega poglavarja Kozlovskega v Krasao-jarskem javjjajo : Glavar je bil na sprehodu z nekimi, tujci katerim je kazal mestne znamenitosti. Pokazal jim je tudi neko grozilno pismo, v katerem je bilo pisano, da bo ob 5. uri popoludne umorjen. „Pet je ura, je rekel glavar, a še nisem mrtev". Ko je glavar šel ob 6. uri domov, je bil zavratno ustreljen ter je bil takoj mrtev. Morilci so pobegnili. Knjiga Kuropatkinova razdeljena med Častnike. Iz Petrograda poročajo, da so na ukaz generalnega štaba razdeljeni med častnike prvi trije zvezki Kuropatkinove knjige o rusko-japonski zvezi. Drobne politične vesti. Srbska skupščina je vsprejela v tretjem čitanju trgovinsko pogodbo z Italijo. Temešvarski vladika Z m e-j a n o v i e in patrijarh Branković. Iz Budimpešte poročajo, da je temešvarski vladika Zmejanović javil patrjarhu Brankovi ću da se zahvaljuje na vseh časteh v cerkvenih odborih in cerkvenem saboru ter da odide na zdravljenje. To je provzročilo v patrijarhovi okolici konsternacijo. Poljaki papežu. Iz Rima poročajo : V kratkem izroči poseben odposlanec pruskih Poljakov peticijo Poljakov, da se v poljskih šolah uvede pri veronauku pouk v poljščini. Na peticiji je 100.000 podpisov. Civilna lista na Grškem. Grško ministerstvo hoče na zahtevo kralja predložiti zbornici zakonski predlog, da se civilna lista poviša za 200.000 drahem. Od teh bi dobivala princa Nikolaj in Andrej na leto po 60.00© drahem, princa Jurij in Krištof pa po 40.000 drahem. Grški narod je proti temu povišanju, češ, da stane Grško kraljeva rodbina že sedaj 2 milijona drahem na leto. An-gležki kralj Edvard, ali pa avstrijski cesar imata samo po eno jahto, dočim morajo ubogi Grki, ki so morali radi slabih financ poslati en del svoje male armade na dom, in mesto da bi s prihranjenim denarjem nabavili za 03tale vojake moderno orožje in dovolj municiie, vzdržavati za svojega kralja tri jahte. Sploh se tudi sedaj nahajajo grške finance v ne ravno ugodnem položaju. Novi japonski poslanik na Dunaju. Iz Tokija poročajo uradno, da je japonskim poslanikom na Dunaju imenovan Jasuja Uhida. Isti je bil prej japonski poslanik v Pekingu. Dnevne vesti. Volilna reforma v tržaškem deželnem zboru. Danes bo imel naš deželni zbor zopet sejo in prične s podrobno debato o načrtu volilne reforme. Vnebopijoče krivičnosti, ki jih obseza od deželnega odbora izdelani načrt, so bile od naše strani — v listu in na shodih — tako temeljito osvetljene od vseh strani, da prav za prav ne treba izgubljati nobene besede več v tem pogledu. Uveijeni smo, da soglašamo vsi do zadnjega v prepričanju, da ta načrt, kakoršen je, ne sme postati zakon na noben način. Krona krivičnosti je postavljena novemu načrtu z nezaslišano visokim cenzusom za prve tri razrede — cenzusom, ki je najdrzneji udarec v obraz modernemu principu demo-kratizma in jednake pravice. Človek se mora prijemati kar za glavo, ker jednostavno ne more umeti, od kje se gospoda vzeli toliko poguma, da so v teh časih stremljenja po demokratiziranju in populariziranju političnih pravic prišli s predlogom, da se določi gorostasni cenzus: za prvi razred 600, oziroma 1000 kron; za drugi 200, ozir. 400 kron, a za tretji 20 kron ?!! Tudi ta cenzus za III. razred je naravnost nezaslišan za našo okolico. Prosimo. Kmetje, mali posestniki, sploh davkoplačevalci ki plačujejo manje nego 20 kron davka, ti so, ki tvorijo veliko maso volilcev okolice, ki so volili v dosedanjih okrajih in si po vršenju volilne pravice pridobili primerno politično zrelost. To maso hočejo sedaj izključiti, jo politično ubiti, od doslej izvrševane pravice in potisniti jo v moije drugih elementov, s katerimi nimajo nobenega skupnega interesa. Aut — aut! Ali naj pade princip zastopstva interesov, ali pa naj se ga izvršuje dosledno in pravično tudi za našega okoličanskega kmeta in malega posestnika. Da bi se pa z volilnim redom, zasnovanim na podlagi principa zastopstva interesov, ravno in jedino le našemu okoličanskemu kmetu vzkratilo zastopstvo njegovih specifičnih kmečkih interesov: to bi bila res nečuvena, vnebovpijoča krivica, udarec v obraz pojmu o najprimitivneji pravici, krivica, ki izzivlja na najskrajneji odpor. Zato poživljamo v tej resni uri naše okoličanske zastopnike, naj v predstoječi podrobni debati o volilni reformi zastavijo vse svoje energije, vse svoje sile in naj porabijo vsa sredstva do skrajne meje, da se name-rovani smrtni udarec naši okolici odvrne. Kakor naši slovenski skupnosti na tržaškem ozemlju mora biti geslo tudi njim: takov volilni načrt ne sme postati zakon! Zahteva vseh zahtev pa mora biti za okoličanske zastopnike, da pade nezaslišani cenzus! Brez imena. Boj proti germanizaciji dovaja polagoma do — brezimennosti. Iz strahu pred nemškim terorizmom si oblasti ne upajo izvesti pošteno jednakopravnost. Ponemčeva-nja ob popolnem izključenju nenemških jezikov si pa tudi ne upajo statuirati. In tako si pomagajo po možnosti — brez besed. Državni kolodvor v Gorici ostaja brez imena, da le ne treba prirediti tudi slovenskega imena mesta. Iz istega razloga je tudi postaja pri sv. Andreju v Trstu brez imena. Vojašnica v Ljubljani, na kateri bi morali prirediti nemško-slovenski napis, je ostala tudi brez imena. Tako se dogaja v državi, ki je tudi — brez imena. Tako piše pražka „Politik". „Baharija". Pod tem naslovom se bavi tudi „Indipendente" z grožnjami v „Lavora-toru" na italijansko in slovensko adreso ter pravi med drugim, da socialisti razvijajo naj-večo delavnost s tem, da delajo vse mogoče, da bi vzbujali — veselost. „Indipendente" nadaljuje : „Oni (socijalisti) so novodobni mata- mores (pobijalci črncev). Ne izrekamo sodbe tja v en dan: njih baharije padajo v oči. Predvčerajšnjim n. pr., ko govore o dcželuo-zborskem zasedanju in o sklepih, ki se iinaju storiti, so proklamirali z razprtim tiskom, da. ako ti sklepi ne bodo odgovarjali njih volji, prepuščajo „že od sedaj naprej onim gospodom odgovornost za to, kar bi moglo navstati". Muha je sedela na hrbtu vola, ki je vlekel pljug ter je odgovorila, nekomu, ki jo je vprašal, kaj da dela: ..Obdelujemo zemljo !'* Oni so v resnici bolj smešni, nego ona muha. Nič nimajo opraviti s tem in izjavljajo, da odklanjajo vsako odgovornost! No, odgovornosti ne misli nikdo navaliti niti od daleč na vas, ki ne izvršujete niti funkcije muhe ! Socijalisti pa mahajo dalje okolo sebi-, podobno dobrodušnemu prismojencu, ki je \ operi mislil, da je voditelj orkestra, ker ji mahal s svojo palico. In imajo svoje pridigi tudi za slovenske nacijonaliste. Da se umi jemo : „obstrukcije nikakor ne!" — tako opozarjajo. Mi bi res radi vedeli, na kak način bi to zabranili ako bi se slovenskin nacijonalistom zljubilo obstruirati ?! Mari s hrupom na trgu? Ali parlamentarna zbornica, ki spoštuje sama sebe, se ne ustraši pred kričanjem ter radi tega ne premeni svojih namer. Kaj ostaja torej od sentenc, opominjanj in pozivov (več ali manje razprto tiskanih) od strani tržaških socijalistov ? Vesel smeh dobrega meščana na vse to ; kajti baharije so vedno provzročale le smeh. A mej tem plačuje takoimenovana stranka bodočnosti troške popularnosti reakcijonarnega kancelar j a (s tem namiguje „Indipendente" na vspehe nemškega kancelarja Bullovva proti socijalni demokraciji). Mi bi k tem izvajanjem v laškem listu ne imeli pripomniti druzega, nego, da bo socijalna demokracija s takim bahatim iu nasilnim nastopanjem pri našem ljudstvu dosezala ravno nasprotno od tega, kar bi hoteli Ravno te dni smo opazili na mnogokaterem v naših vrstah, ki je nekako koketiral s socijalno demokracijo, da je vsled zadnjih dogodkov precej spremenil svojo sodbo o vodstvu socijalne demokracije in to ne na korist te poslednje. Če je to njim prav, nam tudi ! Še o izžvižganju operete „Die hi-Stige Witwe". Prejeli smo : Piscu teh vrstic ni bila prilika, da bi prisostvoval prvi predstavi rečene operete, oziroma prirejeni demonstraciji proti njej. Pač pa mi je bila prilika, da sem po predstavi govoril z nekim Nemcem (Dunajčanom), ki seje kaj zlobno izrazil na adreso demonstrantov. Vse drugače neki drugi Nemec — Phl>. Ta je sodil nepristransko in je odkrito graja! vodstvo gledališča, ki da ne bi smelo dovoliti, da se kaka soseduja dinastija izpostavlja zasmehu javnosti, sosebno še, ako se more predvidjati, da bi to nemilo zadelo tudi narodno čmtstvo jednega dela prebivalstva. Seveda, poluuradni striček — objektiven, kakor vedno — hvali ravno to vrst „humorja", govori o „veselih uricah", o „presrčnem smehu", se jezi na njih, ki se jeze radi kaj tacega in ki da radi take malenkosti kratijo veselje drugim in — sebi! V čast in ponos pa bodi Nemcem pri „Triester Tagblattu" — Nemcem po rodu in mišljenju —, da so njihovi nazori tudi nazori — policije in da so mogli tiste „vesele urice" in tisti „prisrčni smeh uživati le pod varstvom sv. Hermandad, ki je stopila v prešla ven boj proti demon strai-tom v kompletnem številu in z ....energijo, ki bi bila v resnici vredna ....boljšega in pa-metnejega namena! Ni znal za nemško gledišče...! Prejeli smo : Včeraj jutro sem imel prilik čuti razgovor o slovanski demoustraciji * gledišču „Filodrammatico". Lah-iredentist j-poslušal svojega prijatelja nezavednega Nemca. Z raznimi pripombami je prvi ustvaril ven razgovor zanimivim. Ko je pa doznal, da je bilo med neštevilom vrženih listkov tudi taki; z napisi : „Viva le donne montenegrinc !" tedaj pa mu je zavrelo v glavi. Spoznal je, da se s tem, ko se v opereti „Die Lustigc Wibve" izziva in žali Slovane, da se tudi Lahi ne počutijo na bolj varnem mestu, kei je sedanja laška kraljica — Crnogorka ... Z vsem gnjevom je vprašal, da-li obstoji v Trstu tudi že nemško gledišče ? Ali to je vpraša! tako presenečeno, da me je silil smeli. Nato pa je dal Slovanom prav in se jel hudovati na Nemce in vlado češ, da Nemci s poinočp Avstrije v Trstu vse dosezajo, kar hočejo in to na škodo drugih . . .! Temu pritrjam tudi jaz — samo želel bi, da bi se čez malo časa ne zaljubil zopet v — Nemce in se hudovaie zagledal v Slovane, ki so tu domačini in np pritepenci ! Nezgoda na južni žeteznici. Dodate-; k včerajšnemu poročilu smo prejeli: Dne 28. t. m. je zagrabil stroj brzovlaka štv. 8 vino-gradnega delavca Ivana Živic iz Koludrovic-štv. 1, občine Zgonik, na prehodu pri sv. Križu in ga vrgel v desni tir. Ponesrečence je hotel preko tira in ni radi mimovozečeg i vlaka Štv. 83 čul prav isti čas se bližajočega brzovlaka. Brzovlak je nato takoj ustavil in sprevodniško osobje je preneslo težko ranjenega Živica v sprevodniški voz. Na postaj-) i Trst pa je prišel poaj voz rešilne postajo ter i ga odpeljal v bolnišnico. Nesrečo so zakrivili novi službeni predpisi (od 1./10. 1906). ki določajo, da se opusti žvižganje dveh strojev, ki se imata srečati na odprti progi. Zakaj so opustili to velevažno znamenje v.ix pozor —je pač čudno! V tem je treba takoj spremembe! — Kdaj pa izidejo za V Trstu, dne 2. marca 1907 na*e ljudi slovenski p r e d p i s i, da jih bodo vsaj umeli, ker drugače je varnost na železnici malo nad — ničlo ! O tem smo že svoj čas spregovorili — med tem so izšli že novi železnični službeni predpisi, ali — o slovenskih še vedno ni ne duha, ne sluha. Treba bo res drugače nastopiti! Pasivna rezistenca železničarjev. Sinoči so imeli železničarji shod, na katerem -o razpravljali o ponudbah obeh železnic južne in državne. Do končnega sklepa še ni jrišlo, ker se pričakuje delegate državne železnice z Dunaja, ki so bili, kakor smo poročali, poklicani za pogajanja na železniško aiinisterstvo. Včeraj so se vršila v Trstu poga-i^nia z delegati južne železnice, katerim so bili predloženi nekateri pogoji, ki pa ne odgovarjajo spomenici, ki so jo oni uložili. Tekom današnjega dne pričakuje se definitivni odgovor, glede katerega se odloči zvečer na 'kupnem shodu. Z obzirom na to vstrajajo železničarji še vedno pri pasivni rezistenci. Štrajk delavcev v svobodni luki. ' »bratni inšpektorat c. kr. priv. južne železnice javlja, da se vsled štrajka delavcev v pristanišču ne vsprejema in ne odpošilja blaga v svobodno luko in iz svobodne luke. Prihajajoči tovori ostanejo na postajah ter bodo na razpolago odpošiljateljem. K katastrofi parnika „Imperatrix\ Cesar je podaril za preostale ponesrečencev .trnika Imperatrix" 4000 kron. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Kdo je tat? V kavarni „Al Fedel Trie-*tino", ki je v ulici della Sanita, sta bila predsinočnjim aretovana krošnjar Avgust M. in težak Evgen F. Neki gost kavarne je namreč trdil, da sta mu ona dva vkradla 20 kron denarja. Ko so jima na policiji preiskali ::epe, so konstatovali, da nima Evgen F. pri sebi niti vinarja, dočim je Avgust M. imel le eno samo krono. Bila sta izpuščena. Dve svileni ruti. Na zahtevo 19-letnega pomorskega kurjača Anzelma D' Antoni je bil predvčerajšnjim aretovan 17-letni dninar Svetko R., ki stanuje v ulici Remota. Anzelm namreč trdi, da mu je Svetko ukral dve svileni ruti, vredni 13 kron Na policiji je pa Cvetko najodločneje tajil, da bi bil on ukral Anzelmove rute. No, vzeli so ga na zapisnik in ga potem izpustili. Spodletelo mu je. Predvčerajšnjim popoludne je bil na trgu della Barriera vec-hia aretovan 23-letni težak Just K., ki kanuje v ulici deli' Olmo. Bil je namreč za-s.Kxen, ko je skušal neki ženski iztrgati iz rok torbico, v kateri je imela 7 kron denarja. Štrajkovski izgredi. Štrajkujoči lesni težaki so — poleg onega na trgu pred bolnišnico in onega v ulici Nuova — predvčerajšnjim popoludne zvrnili v ulici Giosue i arducci voz, naložen z lesom, ki je bil namenjen za inženirja Cadolin v ulici del Bosco. Voznik je bil Dominik Giacoinelli. Štrajkovci so prevrnili voz in potem pobegniii. Neznan tat je odpeljal izpred mirodil-nice Zernitz v ulici Stadion voziček, vreden 50 kron. Poldrugi kilogram kave je ukral -eiak Jernej C. na škodo tvrdke Getzl in je Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiee, Piazza Caserma št. 2 od 9.—12. ter od o.—5. izvzemši nedelj in praznikov. Zalega tu- in inozemski m, špirita in liierje* in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. v i a d e i r Ac q u e stv. 6. aasprofl Kafffe CeitnH). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bar gander. renskih vin, Mosellm in Ghianti. — Rum. konjak, razna £ganja ter posebni pristni tropinovec, aiivovee in brinjevec. — Izdelki I. vrste, dofili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in w franko. — Razprodaja od pol liura naprej. PARIZ velika nagrada in zlata medalja.---— spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice THE VICTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTOBIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poitnine prosto. — Odpošilja centrala: The Oictoria Stocking-Coom A Co. TRST. Corso St. 17. f— Iščejo se resni zastopniki. — Corso 17. Prihranitev na plinu do 50 Podjetje Gasspar po zistenia Wouwerma Halbmayr & Co., Dunaj Izkjjmčai zastopnik z zalogo za Trst: B. EPDAM, Via. OM št. 3 - Telef. 1883 i^rtiar TcvnnuD rnmun p^^7 Trstu fafatU (Mu, Idam „*Ua JfUtauu Idta Salate" prti je 1 LiMJUnn tiUumn o* lekarn: m**,uam ^ F^ ^ Bteklenics atane K 140. Is Trat« m „. odroUji« mnj. od « jgjgfc >Wti P°a. poltjo *U ^ »fcjp.fi galljt* 7 K ft^tol^tma. io ^voj« )------- ■ ----- ---- —i Stran T V >EDINOST« štv. 61. V Trstu, dne 2. marca l1) iT — Xemci. No, vse drugače bi izgledalo, ako bi koroški Nemci ne imeli slovenskih rene-gatov, ki so večinoma celo njih prvaki!! Razne vesti. Omamljena in oropana v vlaku. Iz Budimpešte poročajo od 28. febr. : Soproga dunajskega odvetnika Bele Mayerja se je danes vozila v vagonu I. razreda z Dunaja semkaj. Spotoma sta prišla v isti vagon dva elegantno oblečena gospoda, ki sta Maverjevo omamila z kloroformijem ter jej potem ukradla ves nakit v vrednosti 25.000 kron. Zlikovca sta zbežala. Dvestoletnica rojstva Linneja Dne 23. maja t. 1. bo dvesto let, ker se je rodil največi švedski botanik in zoolog Karol pl. Linne. Vseučilišče v" Upsali priredi na ta dan veliko slavje. Boj z blaznim. V Falkenavu je bivši poslanec Gebler, ki je bil že večkrat v zavodu za umobolne, naenkrat zopet zblaznel. Kupil je puško in 50 patron. Zaprl se je v hišo, odprl vse vodovodne cevi, da je bila hiša v kratkem času pod vodo, in pričel je streljati skozi okno. Orožniki in policisti so udrfi v hišo, in le z veliko težavo so premagali blaznega Geblerja. Ustrelil je 65 krat, ne da bi bil koga zadel. Grozen zakon. Poslanci države Mis-souri v Združenih državah se bodo morali v kratkem baviti s posebnim predlogom. Nameravani zakon naj bi precej omejil potrato in gizdo, ki jo gospe in gospice počenjanjo s klobuki. Prvi oddelek zakona se glasi: Odslej naprej ne bo za damo, naj bo ista omožena ali svobodna, več dovoljeno, da si nabavi na leto več nego — dva klobuka. Vsak teh zakonito dovoljenih klobukov ne sme stati več nego — dva dolarja". Zakonodavec je gotovo neoženjen, kajti sicer bi se ne drznil tako postopati proti lepemu spolu. Dr Luegerjevo zdravstveno stanje se je poslabšalo. Pisarje v armadi omejijo ter odpravijo vse nepotrebne šimeljne. Londonska policija. Mesto London izdaja vsako leto za policijo ogromno svoto 40 milijonov kron. Nameščenih ie 17.212 policistov; plače so od 1380 K za navadnega policista do 16.000 K za policijskega načelnika. Nič manje nego 100.000 kron se potroši samo za svetilke, ki jih rabijo policisti po noči. Pri teh velikih številkah treba je pa pomisliti da zavzema London s svojimi predmestji površje 699 kvadratnih milj. Dostaviti je še, da plačujejo velika javna poslopja za redarsko službo velike svute. Britanski muzej n, pr. plačuje na leto 80.000 K. naravoslovni muzej nad 40.000 K, parlament skoraj 200.000 K itd. Splošno in obvezno obiskovanje ljud šol hoče peljati rusko naučno ministrstvo, ali ta lepa in vse hvale vredna namera ima razne zapreke, Predvsem bi bilo treba 176.000 novih šol; tako v kijevski guberniji 8048, podolski 6750, volinjski 6585, poltavski 6473, hersonski 6119, fcermski 5919 i t. d. Ako se računi za sezidanje ene šole samo 3000 rabljev. torej bi bilo treba za zidanje 176.000 novih šol več nego 500 milijonov rabljev. Kje jih naenkrat vzeti, o tem si sedaj beli lase rusko naučno ministerstvo. Korupcija detektivov v New-Jorku Amerikanski listi poročajo, da vladajo med detektivi v New-Jorku škandalozne razmere. Vrhno policijsko nadzorstvo se nahaja tamkaj v rokah znamenite Tarnanv-organizacije in vsak, kdor želi dobiti mesto detektiva mora plačati okolo 4000 dolaijev podkupnine. Detektivi skrivajo lopove in tatove ter delijo ž njimi plen. Lopovi new-yorške državne blagajne so plačali detektivom davek za to, da jih ne zaprejo. Iiuteransko-prusko izzivanje. V Gneznu zgradijo luterani veliko luteransko cerkev, ker je gnezenjska stolnica katoliško poljsko svetišče. Vlada je že darovala za luteransko cerkev pol milijona mark in prevzame pokroviteljstvo. Ženska obsojena v smrt. Pred okrožnim sodiščem v Banjaluki je dne 23. in 24. febr. stala Janja Stojaković iz Januz-lovcev. okraj Bos. Gradiška, ki je bila obtožena, da je zavratno v spanju umorila svojo taščo Joko Stojaković, Sodišče je morilko obsodilo na smrt. Rokefelleijevi milijoni Znani ameriški „petrolejski kralj" je dal po nekem uradniku Standard Oil Company dementirati trditve, ki se jih večkrat o njegovem bogatstvu ponavlja, češ, da ima štiri milijarde bron premoženja. Rockefeller je izjavil po omenjenem uradniku, da ima „samo" 1200 milijonov in letni dohodek 60 do 80 milijonov kron. Na dan mu torej pride, računajoč naloženo premoženje povprečno po 6% odstotkov 200.000 kron. Višina in jakost morske plime je na raznih mestih različna. Najmanje naraste morje v velikih oceanih, kjer se dvigne komaj tri čevlje. Dviga se višje, in tudi z večjo silo na obalih kopna, ki je hribovito in vrhu tega še globoko. Pri kanarskih otokih se dviga do 8 čevljev visoko, a v gibraltarski morski ožini naraste na 10 čevljev. Ob portugalski in francoski obali se dviga 15 do 18 čevljev. V času ekvinokcija naraste morje pri Bristolu na Angležkem na 45, pri S. Malo na Francoskem na 50, pri Savernu na 54 čevljev. Proti severu pade višina in jakost plime. Slovansko dobrodelno društvo v Sofiji obstoja že sedem let. Predsednik druš- i tva je znani bolgarski književnik S. S. Bobčev.; I I »MI IftJA l-jrlom '/rt A lnfn ^Ta^CI^ "T Društvo izdaja že peto leto svoje glasilo „Slavjanski Glas", ki je izvrstno ureievan.' Tega leta je društvo ustanovilo - Jugoslovansko t Čitalnico;t. Kralj-slikar. V Monte Carlu vzbuja veliko pozornost zelo lepa in umetniško do- j vršena slika. To sliko je izdelal portugalski kralj Carlos. Umetniški krogi pravijo, da je j kralj izreden slikarski talent in da ni kralj, ampak slikar, obdaril bi svet z mnogimi umetniškimi deli. Razvoj Belegagrada. Pred 100 leti MALI OGLftSS, Mili oglasi račua&jo ee po 3 atot. besedo; mastnotiakane beseda se računajo 'enkrat več. NaimanjJa pristojbina 40 stotine. --------- Plača se takoj...... .. V najem se odda meblirana soba za enega gospoda. Ulica Belvedere 17, II. d. Harmnrri najznamen't<,j^s tvrdke, primeren ndl IIIUIIIJ za v kako cerkev, z 16 registri z jako močnimi in ne žnimi glasovi.kTasno izdelan, se ______^____„ c ________ ____ P'oda po nizki ceni. Naslov se poizve pri organistu je imel Beligrad poleg vojaške posadkeTe | v Barkovliah-_ nekoliko sto prebivalcev. Pri prvem ljudskem \c Rn oflll iŽL'e Pošt€na slovenska družina Štetju v Srbiji leta 1834 je imel Beligrad ¥ nUjallU malo stanovanje z vrtom. Ponudbe 16.000 prebivalcev, leta 1854 že 27.033, leta j Pod *Tlri osebe" na 'lQHeratni oddelek Edinostih POZOR! Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitanih praJćev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 nvč. razpošilja od 5 kg naprej ANTON ANŽIČ, uies i Ljubljana. 1895 — 59.115 in leta 1900 — 69.769 prebivalcev. Na zadnjem ljudskem štetju je imel (lrkPQtrnn P°P°,nomi1 nepokvarjen, avtomat Beligrad 80.747 prebivalcev. ; " ^ ! z 8 J*181* P° 8. muzikalmhko- ° lf ' madov. vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotel Ličen Za pomiloscenje maloruskjh dijakov v Rihenberku. 221 v Lvovu je šel lvovski maloruski metropolit ■ ~— , -7— grof Szeptycki posredovat k cesarju na Dunaj. Ma 10 StanOVaVIJO f™ vbSinimel Tisočletnico poknstjanjenja Bol- j sta, iSČem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po- „Spartak" na „Inseratni oddelek Edinosti'4. 1987 Slavoj Snerlj, krojač št ^ Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, solidno delo. Svoji k svojim ! Piazza Barriera 3, I. 204 F. Ščuka Ferriera žt 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica garov bodo slavili meseca maja na Bolgarskem. V Sofiji prirede o tej priliki velike svečanosti, katerih se udeleži ves bolgarski narod. V proslavo jubileja bo razpisan natečaj za posebno himno. Bolgarski visokoSolci v Belem-gradu. Na srbskem vseučilišču v Belemgradu se je doslej upisalo sto bolgarskih akademikov, upiše se jih pa še sto. Dunajsko kadetno Solo so radi škr-latice zaprli do 2. aprila. Zdravniški honorar lOO OOO frankov. Ameriški milijonar Croker je plačal glasovitemu parižkemu zdravniku Do-yenu svoto 100.000 frankov za zdravljenje svoje žene, ki je bolovala na raku. Amerika- ■ nec je tožil zdravnika, da mu povrne svoto, ker da mu je žena umrla. Pravda je rešena in to v prilog zdravnika Doyena. Amerikanec je trdil, da je Doyen zdravil n;egovo ženo z nekim tajnim lekom, vsled česar je umrla. Sodišče pa je konstatiralo, da je Doyen več ljudi s svojim lekom ozdravil od raka in da f» finecS £ flUttlll je sam tožitelj kriv, da mu je žena umrla, ne © WVHip« pa zdravnik, ker ni dopustil, da mu Dojen Rjazza S. Giacomo štev. 2, I. nad. (Corso) ženo še nadalje zdravi. i Fopravi]« »o najnižih m m*. Zaloga Gramofonov znamenitih in navadnih SPECliALITETO plošč in drugimi potrebnimi predmeti. Ploiče COLUMBIA FAVORITE OBAMOFON ODEON FONOTZPIA po konkurenčnih cenah (jrand hotel „Union" v £jubl|ana. komfori prve vrste. ■ ■ ■ ■ ■ jfad 100 sob. Važen razglas za vso okolico I Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VR&NIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj. VITTORIO PIŠKUR- Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega in najboljSegasestava z dvojno in nepretrganoSpritlskalno močjo; zajamče no najboljše delovanje, ki prekaša Tse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. NnjboljSe automatično patentovane Utne brizgalaiee. ki uelujejo Bame od tebe, ne da bi jih bilo treba goniti. . Syphonia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, Čistilnice, rtšetalniee. — Slamoreznica, v raznih velikostih in vsi drogi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik. Bestava. 5v • ~ PH. MA7FARTH & Co. Tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, U. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razorodajalci in zastooniki se iščejo Dovsodi kjer nismo zastooani. Autoiitidiia brizgalnica, ročni mlin za žito <1 Svoji k svojim! rov i4M • • Svoji k svojim! )f * M. Stoppar v Trstu TRST, ulica S. &iacemo it. 7 (Cono) FILIJALKA: ulica Gioseppe Caprin št. 9 priporoča stojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Prodaja vsakovrstne sladeiee, konfekture, kolače itd. itd. Tu- ia inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. ^ ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, To?arsa za cementne ploiče raznih mer, ki jik stavlja M t delo, sar za kar jamči Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa. ZALOGA PIVA STEINFEL iz tovarne Bratov Reining-h^us — v Gradcu in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquellu = v Plznu - v sodčekih kakor tudi v buteljkah IMuGiessbobler vedno sveže kisle vode pri ANTONIO DEJAK junior Trst, via degli Artisti št. 9 in 10 TELEFOS št. 505. Restavracija Finding ulica Cologna Stev. 9-13 Dreherjevo in Plzensko pivo Razna vina, izborita kotlin {a. && Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna soba Vsako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbo. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rssisi Štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bišk najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vrti — Pivo v steklenicah. — — ■ ■ = Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na »L Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij ae nahaja vedno VELIKA IZBERA glarnikoT. torbic, ročnih torbic, raznih lišpoT. predmetov za darove, finih dišaT po nizki ceni, ter pisarniških predmetom in izbrana zaioga krasnih razglednic za = božič in noro leto. ===== Via Farneto štev. 3 R. OSMO isdelnje kape vsake vrata in oblike, nadalje higijenične klobuke iz platna, ki se jih more prati. Prodaja klobuke — iz klobučevine in iilame — Vse po ccnah, da se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRSI —^cc Telefon fte. 615 Ako hočete imeti pod iz dobrega suheg-. jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Visno^ifz TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja sc tudi na deželo. {Umetni j otograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TRST. izvršuje vsako fotograiično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost po kalov, por-cetanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere foMje. Radi udobnosti P. N. na racal kov sprejema naročile in jih Izvršuje na (Iomo ali zunaj mesta. =J