Poštnina plačan* ▼ gotovini
Leto IX stev. ziz.
V Ljubljani, o toreb ZO. septembra 19Z7.
Ceno Din 1'
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji InseratJ petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Irseratni davek posebej.
»Slovenski Narode velja  letno y Jugoslaviji 340.— Din, za inozemstvo 430.— Din.
Upravništvo: Knaflova uflca št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5,1. nadstropje. — Telefon 2034.
Suetozor PribićevIC o bloku demokracije
Edina rešitev parlamentarizma je t združeni demokraciji. — Verjetnost fuzije med SDS in davidovićevci.  — Priključitev
drugih demokratičnih skupin«
Beograd. 19. septembra. Danes so posetili šefa SDS g. Pribićevića novinarji, da se tudi pri njem avtoritativno informirajo o združitvi SDS in DS, čemur posveča sedaj politična javnost največje zanimanje. G. Pribićević je dal novinarjem sledečo izjavo:
Gotovo "je, da obstoja v obeh demokratskih strankah in v vseh demokratskih krogih veliko in najugodnejše razpoloženje za zbliža nje in združenje demokracije, ker danes vidijo vsi trezni politiki v močni demokratski fronti edino garancijo za to, da pridemo iz sedanje dobe neprestanih kriz k stalnemu delu za razvoj države in naroda. Doslej pa se to razpoloženje še ni konkretiziralo z definitivnimi sklepi. Seveda   ni   točna   vest   «Vremena», ki
bi naj izzvala utis, da gre pri tem za nekako kapitulacijo naše stranke. SDS ne predstavlja nikakih disidentov, marveč je stranka, ki je dobila pri zadnjih volitvah nad 200.000 glasov. SDS ima svoje organizacije, svoj tisk, svojo politiko in svojo ideologijo. Lahko pa je in mora biti govora o ujedinjenju demokracije, tudi o fuziji pod gotovimi pogoji, če se položaj razvije v tej smeri. Dejstvo je, da lahko samo združitev demokracije, pa bilo to v katerikoli formi, reši parlamentarizem in demokratične institucije naše države. Do te združitve bo prišlo na vsak način, ker je to enodušna zahteva celokupne demokracije v naši državi, brez ozira na tabore, v katere je trenutno razdeljena.
Kdaj bo nastopilo formalna kriza
Borba za in proti sprejemu SLS v vlado. — Formalna odločitev se bo zavlekla do sestanka nove Narodne skupščine. — Avdi-
jenca dr. Marinko vrca.
— Beograd, 19. septembra. Potrjuje se, da so glede izvršitve sporazjurrra med gosp. Vukičevičem in slovenskimi klerikalci nastale težkoče. ki grozijo upropastiti celo kombinacijo ,kakor je zasnovana v blejskem paktu. Na sobotni konferenci je g. Marin-kovič opozoril s. Vukičevića na opasnost, da bi Demokratska zajednica takoj napravila vprašanje, ako se klerikalci sprejmejo v vlado. S tem pa bi bila pozicija g. Vukičevića definitivno upropašcena. G. Vukiče-vić se rnemda zaveda, da bi sprejem SLS v vlado takoj izzval za posledico tudi formalno ustanovitev demokratskega bloka, obstoječega iz združenih SDS in DS, odnosno Demokratske Zajednice. Radića in zemljo-radnikov. Izgleda, da g. Vukičevič nima več poguma, izzvati to posledico. To je karakteristično tudi v tem pogledu, ker se je do-sedaj trdilo, da je dr. MaTinković z min. predsednikom solidaren in da ima v Demokratskem klubu večino na svoji strani.
Kar se tiče obstoja same Vukičevičeve vlade, ni dvoma, da ona notranje razpada.« Večina radikalnih poslancev, med njimi skoraj vsi tako zvani centru maši so proti nadaljevanju Vukičevićevega režima in bodo ministrskega predsednika pri prvem neuspehu pustili na cedilu. Na drugi strani pa seveda dogodki niso še tako daleč dozoreli, a bi se moglo govoriti v neposredni predstojeći krizi. Dokler ni Narodna skupščina zbrana, se formalno ne more pokazati nohtna večina in nobena nova kombinacija.
Morali bi nastopiit posebno važni dogodki, da bi se moglo računati za prihodnjih 14 dni na posebno formalno spremembo v političnem položaju.
Radikalni ministri se stalno posvetujejo in mnogi od njih skušajo nagovoriti Vukičevića, naj navzlic vsem protiargumentom vendarle uvede klerikalce v vlado, češ, treba je situacijo presekati in izzvati odločitev bolje preje nego pozneje, kajti vsak aan ojaouje nasprotnike in slabi vlado. Do-sedai ti napori radikalnih ministrov, ki se seveda borijo za svojo eksistenco in zato igrajo va banque, niso imeli uspeha.
Včeraj v Beogradu ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Ministrski predsednik g. Vukičevič sploh ni prišel v svoj kabinet in je bil ves dan na lovu. Pač pa je bil sprejet v avdijenci na dvoru zunanji minister dr. Marink ovi č in se domneva, da je ob tej priliki obrazložil kralju stališče Demokratske zajednice glede vstopa SLS v vlado. Za njim je bilo sprejetih v avdijenci še več drugih ministrov, ki pa so poročali kralju o resornih zadevah.
Za danes je napovedan nov sestanek med gg. Vukičevičem in dr. Korošcem. Očividno bosta skušala najti kak izhod iz zagate, v katero sta zabredla pri izvajanju blejskega pakta. V političnih krogih tem sestankom ne pripisujejo več nobene važnosti, ker splošno prevladuje prepričanje, da sta gg. Vukičevič in dr. Korošec že doigrala.
Protifašistovski nemiri v Italiji
Beograd, 19. septembra. Današnja «Politika* poroča, da so izbruhnili v zadnjem času v nekaterih italijanskih mestih večji nemiri V Padovi je prišlo do velikih demonstracij, katerih se je udeležilo nad 7000 oseb. Demonstrantje so napadli fašistovsko tajništvo in ga popolnoma razdejali. V San Vitale so pri nemirih delavci ubili fašistovskega prefekta in zažgali poslopje, kjer so bili nameščeni fašistovski uradi. V Ca-priju je prišlo do velikih demonstracij brezposelnih. Nezadovoljstvo s Sedanjim režimom, ki je zavedel državo v težko gospodarsko krizo, stalno narašča. Med delavstvom vlada velika brezposelnost in beda.
Rakovski bo le odpoklican
Pariz, 19. septembra. Ministrski svet je na svoji sobotni seji sklenil priporočiti sovjetski vladi odpoklic pariškega poslanika Rakovskega z motivacijo, da bi ne bilo oportuno, da bi še nadalje sodeloval pri pogajanjih med obema državama. Zunanji minister Briand je brzojavno naročil francoskemu poslaniku v Moskvi, da sporoči ta sklep sovjetski vladi. Pričakuje se, da bo Ci-čerin, ki je pokazal v zadnjem času mnogo volje, da odstrani vse ovire in težkoče, ki ogrožajo dobre odnošaje med Francijo in Rusijo, tej želji francoske vlade ugodil. V poučenih krogih se v zvezi s tem zatrjuje, da bo Rakovski koncem tega meseca odpotoval v Moskvo in računa se s tem, da se sploh ne bo več vrnil na svoje mesto v Pariz.
ALJEHIN PREMAGAL CAPABLANCO
— Buenos Aires, 19. septembra. Na turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo je dobil prvo partijo ruski prvak Aljehin proti Capablancl.
KRALJICA V TOPOLI
— Beograd, 91. septembra. Včeraj opoldne je odpotovala kraljica s prestolonaslednikom v Topolo. Kralj odpotuje tja šele danes zvečer. Kraljevska rodJbina ostane v Topoli par dni in se bo bržkone tega meseca vrnila zopet v Beograd.
Volitve na Irskem
— London, 19. septembra. Parlamentarne volitve na Irskem so dale sledeče rezultate- vladna stranka Cosgravea 38, neodvisna 8, kmetska 3. Te tri stranke bodo po vsej priliki tvorile bodočo vladno večino. Opozicija je dobila skupno 42 mandatov in sicer De ValeTa 30, delavska stranka 9. Narodna Liga 2 in komunisti 1.
Velike poplave v Hercegovini
— Mostar, 19. septembra. V sled neprestanega deževja so v okolici Mostar ja narastli vsi potoki. V soboto zvečer pa je razsajala nad mestom in okolico strahovita ploha, tako da so skoraj vsi potoki, zlasti pa Neretva prestopili bregove in preplavili vso okolico. Voda je odnesla več hiš in povzročila mnogo škode. Nekemu seljaku je odnesla dete z zibelko vred.
RADI TIHOTAPSTVA ARETIRAN KONZUL
— Pariz. septembra. ^Journal des Debats« poroča niz Soluna, da je bil tam aretiran pod sumom tihotapstva gen. konzul neke srednjeevropske države. Grki so zaplenili njegovo diplomatsko prtljago, ker domnevajo, da se nahaja v kcvčeldh tihotapsko blago. Aretacija je vzbudila veliko senzacijo, ni pa mogoče o njej izvedeti nikakih podrobnosti.
Dami te za spomenik kralju Petra Osvoboditelja!
Narodni demokratski blok?
Iz političnega kaosa se kristalizirata dve močni formaciji: demokracija in reakcija« — Radićevci propagirajo strnitev vseh demokratičnih strank v enotno Narodno demokratsko stranko.
Beograd, 19. septembra. Razvoj dogodkov zadnjih dni jasno dokazuje, da sta v nastanku dve fronti, dve osnovni kombinaciji, na katerih bo temeljil ves nadaljnji razvoj naše notranje politike. Eno fronto predstavljata g. Vukičevič s svojo okolico in onimi poslanci, ki so izvoljeni na vladnih kandidatnih listah, in dr. Korošec s SLS, drugo fronto pa vse opozicijonalno stranke z demokratsko zajednico na čelu. Ti dve fronti stvarno že obstojata in gre le še za formalno konkreti* zirarrje.
Vsi današnji beograjski listi obširno razpravljajo o tej pregrupaciji političnih strank in zlasti podčrtavajo velik pomen fuzije obeh demokratskih skupin, t. j. Davidovičeve demokratske stranke in samostojnih demokratov. Združitev obeh demokratskih strank se splošno smatra že za izvršeno dejstvo. Listi naglašajo, da je ta združitev tem pomembnejša, ker je prišla inicijativa za to iz naroda in izražajo prepričanje, da bo to v bodočnosti najsolid-nejša in najčvrstejša politična skupina nove Narodne skupščine.
Posebno pozornost vzbuja tudi sta-
lišče, ki ga zavzema v tem vprašanju HSS. V poučenih krogih se doznava, da se že dalj časa vrše razgovori med radićevci in davidovićevci na eni, ter radićevci in SDS na drugi strani v svr-ho čim tesnejšega sodelovanja v Narodni skupščini. Radićevci se zavzemajo za to, da bi se osnoval v parlamentu enoten klub, ki bi se nazval «Narodni blok*. Vse tri stranke pa naj bi se združile v eno Narodno demokratsko stranko. Radićevci razpravljajo celo že o razdelitvi funkcij v tej stranki in zahtevajo zase le enega podpredsednika V tem slučaju računajo tudi na sodelovanje zemljoradnrkov in ostalih parlamentarnih skupin, tako da bi razpolagala ta parlamentarna formacija s 190 poslanci in bi torej imela absolutno večino.
Med radikali vzbuja ta akcija, zlasti pa združenje obeh demokratskih strank veliko vznemirjenje, ker se zavedajo, da bi značilo to popolen krah politike g. Vukičevića. Značilno pa je, da politična, zlasti pa beograjska javnost s simpatijo spremlja ta pokret in vidi v tem začetek nove dobe v razvoju naše države in državne politike.
Uničujoča sodba o kleribalnih voditeljih
Klerikalci nimajo ljubezni do delavstva, priznava «Križ na gori*, — Usodna nevednost katoliške inteligence v socijalnih vprašanjih. — Klerikalni mamonizem sovražnik delavstva.
Klerikalci bi zelo radi veljali v javnosti za prijatelje nižjih slojev, zlasti delavstva. Polno imajo lepih besed o krščanski pravičnosti, o ljubezni do bližnjega, o socijalni enakopravnosti itd., kjer in kadar pa je treba spraviti njihove besede v sklad z dejanji, takrat se pokaže, da so bile te besede izrečene le za slepilo lahkovernega ljudstva. Vse polno podjetij obstoja pri nas, ki so v kJerikaJnih rokah in kjer bi klerikalci najlažje izvedli socijalne reforme ter tako pred vso javnostjo demonstrirali, kako pojmujejo krščansko in socijalno pravičnost, vendar pa tega ne store. Niti tam, kjer bi ne trpeli njihovi žepi neposredno, niso znali in hoteli v dejanjih pokazati svoje ljubezni napram delovnim slojem. Dokaz za to nam je nudilo njihovo sodelovanje v vladi, ki dejansko pomenja likvidacijo državnega socijalnega skrbstva.
Ni čudno, da je ta politika negativiz-ma v socijalnih vprašanjih zbudila nezadovoljstvo med onim delavstvom, ki je prisegalo dosiej na krščansko-soci-jalna načela, in da je spoznala nesoglasje med besedami in dejanji klerikalnih voditeljev tudi ona mladina med nami, ki prisega na katoliška načela, ki hoče »preroditi vse v Kristu« in ki je še ni premotil   katoliški mamonizem.
Ta mladina, ki ne more spraviti svojih nazorov v življenju v sklad z delom klerikalnih voditeljev, se zbira okoli glasila katoliške slovenske mladine »Križa na gori«. V tem svojem glasilu št. 3—5 je letos objavila članek, ki razpravlja o dvoličnosti klerikalnih voditeljev in v katerem izreka uničujočo sodbo nad njimi. Med drugim piše:
»Katoličani kot nositelji katolicizma so dosedaj napram proletarijatu skoraj vedno odrekli... Da bi praktično sledili Kristusovemu vzgledu in stopili iz svoje komodnosti na pot resničnega, doživetega krščanstva, nam niti na misel ni prišlo. Iz visokega stališča nekake duševne demokracije smo zrli s prezirom na bedno maso, ki žeja po sočloveku in umira gladu. Pravo krščanstvo tega ne pozna.
Naravnost usodna pa je nevednost tako zvane »katoliške inteligence«. Ne poznajo niti v religijoznem življenju bistva, smotra in sredstev, kaj šele v socialnem. Ne poznajo bistva socialnega problema, ne poznatfo ogromnosti gospodarskega vprašanja, ne poznajo niti delavskih razmer. Niti se ne zavedajo, da tvorijo težko in mučno nasprotje: pasivni nosilci večno aktivnega katolicizma. Kaj pomaga, če vpije človek in piše knjige proti kapitalizmu, kapitalističnega duha v sebi pa ne vidi!
Cerkev stari sredi buržuazije, delavstvo pa umira — Blazno sovraštvo proletarijata do Cerkve je strašna obsodba katoliške mlačnosti, brezbrižnosti in nezmožnosti. Nimamo ljubezni: zato nismo imeli za delavca niti malo srca in smo ga tolažili s suhimi bese-
dami na večnost, namesto da bi mi* priskočili dejansko na pomoč. Govoričili smo o udanosti v voljo božjo, kadar in kjer je bila za to najmanj potreba. Zato so se razdedinjeni bratje in sestre s studom obrnili od notranje laž-njivosti okornih katoličanov in popolnoma upravičeno šli tja, kjer sta skup-pna volja in skupno breme združila mase, da v silnem odporu in z razrednim bojem izvojujejo svoje življensko pravice^
To, kar je zapisala katoliška mladina na naslov klerikalnih voditeljev, smo vedno trdili tudi mi! Praktično klerikalci svoje ljubezi napram delavstvu doslej še niso pokazali. S prezirom so zrli na bedno našo, ki so jo poznali samo ob volitvah, ko pa so jo pre-sleparili s svojimi praznimi frazami in dobili njene glasove za svoje mandate, so še udarili po njej! Ironija usode je hotela, da je moral te udarce izvesti sam dr. Gosar, ki je nastopal kot pridigar krščanskega socijalizma v Sloveniji in ki sedaj zopet nastopa v Ljubljani kot nosilec klerikalne liste za občinske volitve, pri Čemer zopet apelira na glasove ponovno prevaranih delavcev.
»Križ na gori« kliče klerikalnim voditeljem, da so delavce slepili samo s suhimi besedami o večnosti, dejansko pa mu niso priskočili na pomoč, in prav ima. Pisali so protikapitalistične knjige, kapitalističnega duha v sebi pa niso videli. Krščanski socijalizem jim je bil samo sredstvo za dosego svojih osebnih materialističnih namenov!
Zato je povsem umevno, da se je ob sodelovanju dr. Gosarja raztegnil davek na nočno delo, da so dobili pod klerikalno vlado povečan davek nižji privatni nameščenci, da so bile prizadete najnižje kategorije državnih uslužbencev, da so bile črtane podpore za invalide, da so se borze dela prevalile na breme delavskih zbornic, da se izšel jeniški komisarijati odslej vzdržujejo na račun fonda, ki bi imel služiti za podpiranje izseljencev v nesreči in za njihov povratek v domovino itd.
Besede klerikalnih voditeljev so povsem nekaj drugega kakor njihova dejanja in zato je povsem naravno, ako doživljajo obsodbo v lastnih vrstah.
ZOPET ZAROTA NA PORTUGALSKEM
Madrid, 19. septembra. Glasom poročil iz Lizbone so tamošnje oolasti odkrile novo oficirsko zaroto, ki je nameravala povzročiti revolucijo. Aretiranih je bilo več oficirjev. Vse kavarne in vsi klubi so do nadaljnega oblastveno zaprti.
NOV REKORD V TEKU
— Pariš. 10. septembra. Pri včerajšnjih mednarodnih lahkoatletskih tekmah je postavil Nemec dr. Belzer v teku na 1000 m z 2 min. 25 sek. nov svetovni rekord.
Ljubljanska porota
Ljubljana, 19. septembra.
OPROSTILNA RAZSODBA V TAJNI RAZPRAVI.
Danes se je začelo jesensko porotno za* sedanje s tajno razpravo proti Pavlu Bog** taju in Janezu Mezku, ki »ta bila obtožena hudodelstva posilstva.
Razpravi jc predsedoval podpredsednik deželnega sodišča. Keršič, votanta sta bila sodnika Kralj in Lederhas, zagovornik dr. Tornago. državni pravdriik pa dr. Ogoreut/.
Porotniki so bili razun enega vsi Kmetje, ki so vestno sledili razpravi.
Obdolženca sta bila pri razpravi ločeno zaslišana in sta 1 rivdo odločno zanikala. Oba fanta sta na dobrem glasu.
Porotnikom je bilo stavljeno samo eno vprašanje o krivdi, ki so ga z 10 glasovi za« nikali, nakar je predsednik senata objavil oprostilno razsodbo.
TATVINA TOBAK.A V VLAKU.
Ponoči na 6. maja letos je bilo med postajama ZaJog«Lazc vlomljeno v plombirani vagon št. 66.556.
Jz vagona sta bifca ukradena dva zaboja zetskega tobaka, težka 80 kg v skupni vrednosti 10.000 Din.
Nekaj ukradenega tobaka se je našlo r skednju blizu doma Rudolfa Dobnikarja v Spodnjem K; u. Ker on in njegov tovari? France Kos nista pol leta nič delala, kljub temu pa dobro živel« in trosila $ečj6 zoe* ske. sta bila ona dva osumljena.
In tako sta prišla na porotno fck>p 30* letni delavec France Kos in Zaloga ter Ru* dolf Dobnikar, delavec iz Spodnjega Kašlja, 30 let star. oba že kaznovana.
Obtožnica pravi, da je šel Dobnikar oV>* ti eno noč s Kosom iz Zaloga ob progi proti Lazam. Kos je med potjo govoril, da mora nekaj »suniti*. Ko je privozil vlak iz Zalo* ga. se je Kos zavihtel nanj, kmalu je pri* vlekel dve vreči, ki sta jih napolnila s to* bnVom ii razbitega zaboja. Tobak sta skrila del        pri Kosu doma. deloma na drugje.
Pridobila sta še nekega Habiča. ki jima jo toba* raznečeval. dobil pa * dobro nagrado, kajti zahteval je polovico skupi čk a. tudi proti njemu je vložena obtožnica radi hudodelstvi deležnosti tatvine.
Državno pravdništvo zastopa dr. Fella-her, obtoženca pa dr. Novak in dr. Tomiti-Sek.
Po precitanju obtožnice je nagovoril prfilsednik Kosa: .No, preljubi Ko«, tisto noč sle pa lepo peli, ker ste toliko sladke travi« p i meh.<.
Kos: nI saj je bil tudi zraven Rudi, da bi se men kej ne z*rud'l.<
Dobnikar: >Ni res. sam si sel v vagon, sam si rekel, da moraš nekaj suniti, a potem si mi dejal, da si tobak uašel.< s
Predsednik: »No, dva prava kosa sta oba. Poročilo imamo, da sta samo popivala in postopala. Rudolt, vi ste oženjeni, ker pa že 3 leta niste skrbeli za ženo in otroke, ste morali od žene proč, zdaj sama skrbi za sebe in otroke.«
Obtoženca sta sedela med zasliševanjem vsak na eni strani klopi in se niti pogledala nista. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja. Razprava ob pol 3. še ni končana.
NOV SVETOVNI REKORD V HITROSTI
—Benetke, 19. septembra. Pri tekmah za Schneiderjev pokal je dosegel Anglež Kin-kvad s svojim hidroavijonom povprečno hitrost 532 km na uro in je postavil s tem nov svetovni rekord.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Curih 1094—1097 (1095-5). Durvai 7.9925—8.0223 (8.0075), London 275 95 do 276.75 (276.35), Newvork 56.64—56.H4 (56.75), Pari* 222.5—224.5 (223.5). Prag* 168.62—   168.82  (168.42).  Trst 309—309.75
Efekti. Celjska 164, Ljubljanska kreditna 140, Praštediona 850, Kreditni zavod 160. Strojne 80, Vevče 135. Ruše 260—270, Kranjska industrijska 400, Stavbna 56, Sešir 104.
Lesni trg. Tendenca neizpremenjena. Za* ključenih je bilo 5 vagonov, in sioer 1 va* gon tramov merfoantilnih, 7/9, 8/10, 10 in 11 metrov, fco. vag. meja po 330, 3 vagoni bu* kovih plohov, naravnih ostrorobih, paralel* nih, pravokotno očeljenih. suhih, 38 mm. od 2 m naprej (do 10 % 1 m — 1.90 m) od 15 cm sir. naprej, fco. vag. meja, la po 925, Ha po 725 in 1 vagon desk. smreka, jel* ka, paralelnih. 28 mm, 4 m, 10—16 cm. mo* te, fco. vag. meja po 400.
Deželni pridelki. Tendenca neispreme* njena. ZeHjuekov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize : London 276.05 — 276.75, Newyork 56.6033 — 56.8033. Pariz 221.83 223.83, Milan 308.64 — 310.64, Curih 1094 — 1097, Amsterdam 3377 — 2283, Berlin 1351 — 13S4, Dunaj 799.15 — 802.15, Praga 168.00 — 168.80.
Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1931 83 in tri četrt — 84 in pol. Hipotekama banka 55. Ljubljanska kreditna 140 — 147, Praštediona 850, Trboveljska 480 — 490, Vevče 140 — 145.
INOZEMSKE BORZE. —   Čarih:   Beograd   9.1».   Pari« 20.9&\ Milan 28.25, London 25-2235, Newyork 818.50 Berlin 123.44.
Stran. 2 _ .SLOVENSKI NAROD, dne 20. septembra 1927. Stev. 212
Uničevanje srednjega šolstva v Sloveniji
Pogubne posledice kleroradikalske prosvetne politike. — S 1. oktobrom t« L se reduciralo gimnazije t Kočevju« Mariboru, Ptuju In Ljubljani. — Medicinska fakulteta ljubljanske univerze
v nevarnosti.
Po določbah k'eroradkakiega finančnega zakona se mora število popolnih gimnazij v naši državi znižati na 80. Razen tega se imajo vse nepopolne gimnazije z več razredi reducirati na štirl-razredne, nižje gimnazije, ki v zadnjih treh letih niso imele ob koncu leta več kot 120 učencev, pa se stopnjetna popolne m a odpravijo.
Nepopolno srirnoiazijo srno imeli v Sloveniji samo v Murski Soboti, ki je bila ob početku leta reducirana na Sthirazredno. Dijaki njenih višjih razredov so napolnili ostale že itak prenapokjefne gimnazije, v kolikor zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev sploh niso morali prekmfti Studija.
Te dni je ministrski svet po izjavi prosvetnega minrststra dr. Perica sklepal o redukciji popolnih gimnazij, čl. 138 finančnega zakona namreč pravi: »ŠtevHo po-potaih državnih gimnazij v celi državi ne more biti večje od 80. V katerih mestih ostanejo popolne gimnazije, bo odločil ministrski svet na predlog prosvetnega ministrstva Ostale sedanje popolne gimnazije se imajo stopnjema znižati na nepopolne - štlrirazTedne. To znižanje se ima pričeti s šolskim 1. 1927-27.«
Po sklepu ministrskega sveta ostanejo v Sloveniji popolne gimnazije v Kranju, v Ljubljani (I. državna - humanistična, IT. državna - realna ter realka), v Mariboru (realna), v Novem mestu in v Celju. Reducirajo v Sloveniji na štlrirazredne gimnazije r Kočevju, Mariboru, Ptuju In v LJubljani (m. drž. realna).
Ker določa finančni zakon, da se imajo te redukcije izvršiti že v začetku šolskega 1. 1927-28, je prosvetno ministrstvo že v soboto brzojavno odredilo vsem gimnazijam, ki se Imajo reducirati na štiri razrede, da morajo s 1. oktobrom t 1. opustiti 5. razred. Ta ukaz Je ljubljanska III. gimnazija že dobila. Ostađi višji razredi se bodo postopnjema odpravili.
S 1. oktobrom t. 1. se torej odpravi 5. razred na gimnazijah v Kočevju, Mariboru in Ptuju ter na III. realni gimnaziji v Ljubljani.
Ministrski svet je bil vezan pri svojem sklepu na finančni zakon za 1. 1927-25, ki ga je Izglasovala v Narodni skupščini klerikalno - radikalna večina. Redukcija gimnazij v Sloveniji le povsem neumestna in neutemeljena, ker vsi prizadeti zavodi izkazujejo dovoli učencev. Posebno pa je grajati, da se redukcija Izvršuje sedaj, ko se je v prizadetih srednjih šolah že pričel t edini pouk. Vlada v sporazumu z dr. Korošcem svojega sklepa o redukciji gimnazij nI hotela izvesti pred skupščinskimi volitvami, ker bi nanje brez dvoma slabo vplival, zato pa naj zaradi njenih političnih namenov trpi sedaj redni pouk in vzgoja naše mladine. Najbolj bodo prizadeti gimnazijci v Mariboru, Ptuju in Kočevju, ki se morajo preseliti v druga mesta, ako hočejo nadaljevati svoj študij.
Oče zloglasnega 51. 138 fin. zakona je Velja Vukičevič, zaveznik naših klerikalcev, ki je bil v kleroradikatai vladi prosvetni minister. Odgovornost za redukcijo gimnazij v Murski Soboti, Kočevju, Mariboru, Ptuju In v Ljubljani nosijo predvsem naši klerikalci, ki so 'brez pridržka glasovali za Čl. 138 fin. zakona in tudi pozneje kljub svojemu paktu z Vukičevlčem niso ničesar storili, da bi srednje šole v Sloveniji ostale neokrnjene.
Značilno je, da si sklepa ministrskega sveta o redukciji gimnazij ne upa zagovarjati niti sedanji prosvetni minister dr. Niko Peric, ki javno izjavlja, da se redukcija gimnazij more z ozlrom na mnoga mesta kritikovati, in ki sam trdi, da bo sklep min. sveta izzval v javnosti mučen vtis. Pri tem izrecno povdirja, da je bila vlada vezana na finančni zakon, in se izgovarja samo z »interesom države«. Ali je interes države, da se uničujejo lepo razvijajoče se srednje šole zadidi boTega proračunskega prihranka, je seveda drugo vprašanje. Da bodo redukcije gimnazij imele za posledico sedaj ob pričeto leta novo premeščanje profesorjev, je samo ob sebi umevno.
Zagovor redukcij gimnazij s trditvijo, da imamo preveč inteligenčnega proletarijata in da naj se mladina raje posveti pnaktlč-
Jean de la Hyre: 13
500
Roman.
—Čudovito! V Benetkah dožev sva, toda ne gre mi v glavo, kaj pomenijo te konfederacije, zedinjene države ki tihooceansike kolonije.
— Bomo že videli. Jaz se pa najbolj čudim, da je ta šema verjela nama in da pojde celo v podzemlje. Ali si opazila, kako mirno je govoril potem, ko je pristal na moj predlog? Najbrž se čuti popolnoma varnega. Po najini ztmanjjosti in govorici je spoznal, da nisva nevarna, še manj pa norca. Pa vendar ni na svetu javna varnost taka, da se visoki funkcijonar-ji, kakor je tale svetnik, ne boje neznanih, sumljivih ljudi, kakršna svn midva?
— Čemu je pa potem ta- kapitan, ta straža, rJ meči m ta bojeviti milje 16. stoletja?
— Kmalu bova vse razumela*. Mislim, da...
Toda 6?Albaniac ni izgovoril svoje misli đo konca. V spremstvu vojaka
nim poklicem, ne drži, dokler nimamo dovolj strokovnih sol. strokovnih učiteljev In takih pogojev v našem narodnem gospodarstvu, da bodo mogli produktivni poklici nuditi strokovno izobraženi mladini kruha. Saj vemo, da si morajo naši mladi inženjerji iskati kruha v tujini in da absolvirani dijaki Srednje tehnične šole ne najdejo primerne zaposlitve. In naraščate je preveč z oziram na splošno stagnacijo tako v trgovini kakor v obrti. In kdo bi se upal trditi, da imamo v Jugoslaviji, deželi analfabetov. preveč inteligence? Kaj takega se ne upajo trditi niti v zapadnih kmturnejših državah, kjer je je res mnogo.
Ptosvetni minister dr. Peric je tudi izjavil, da namerava z novim državnim proračunom ukiniti nekatere »nepotrebne« fakultete na naših univerzah. Na vprašanje, kaj bo s profesor*!, ie odgovoril: »Odpadli bodo mnogi honorarji.« Naše prosvetno ministrstvo vodi torej honorarno politiko, ne pa prosvetne.
Dvomljivo je, da bi se ukinili pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skoplju. Tega radikalni ministri že z ozirom na svoje radikalne volilce ne bodo dopustili. V Beogradu se gotovo ne bo reducirala nobena fakulteta, za redukcijo bosta prišli v po-štev le zagrebška In ljubljanska univerza.
Na ljubljanski univerzi obstoja nevarnost redukcije za medicinsko fakulteto, ki je nepopolna fn k! ie bila beograjskim Odločujočim krogom 2e večkrat kamen spodtike. Slovenska javnost je proti vsaki okrnitvi ljubljanske univerze. Mi smo tudi za ohranitev bogoslovne fakultete, ker nam je ljubša izobražena duhovščina, Čeprav štejeta obe bogoslovni fakuitetf v Zagrebu in v Ljubljani komaj nekaj nad 100 dijakov. Toda, če bo postal obstoj medicinske fakultete odvisen od bogoslovne, potem bomo dali prvenstvo vsekakor medicinski kot prestavnici svobodne znanosti. Za sedaj na to vprašanje samo opozarjamo.
Značilno je, da sledi redukciji osnovnega šolstva sedaj tudi srednje in višje šolstvo, po krivdi onih kkrikalcev, ki so imeli zadnja leta polna usta besed o svoji skrbi za slovensko kulturo Klerikalna prosvetna politika rodi sadove, kakršnih naša javnost gotovo ni pričakovala in ki so ponovno pokazali, da so klerikalci ostati stari sovražniki naše prosvete
Sport
Primorje - Hašk3:2 (2:2)
Zaslužena zmaga Primorja. — Uršičcv bat trick. Hašk: Mitrovič - Zupančič, Koch - Agič, Jereb, Kunst - Khan. Grdevič, Justin, Jeren, VVurth.
Primorje: Erman - Svetič. Jančigaj -Zemljak Slamič, Vindiš - Jug. Erman II, Čebolin. Uršič. Kariš.
Včeraj je Primorje izvdjevalo prav lepo in zasluženo zmago nad zagrebškim Haškom. Gostje so sicer nastopili v kombinirani, vendar dovolj jaki postavi. Zmaga Primorja ie prenizko izražena, ker je bilo ves drugi polčas v premoči, a ni znalo tega izkoristiti Priznati je treba, da je Primorje zaigralo včeraj stilistično sila lepo in ni nič zaostajalo za Haškom. Ugajal je nagli in prodorni napad, čigar spretni vodja je bil Cebolin. a nosilca napadov sijajno desno krilo Kariš in Uršič. Leva stran je bila šibka. Erman II. je izven forme. Od krilcev je omeniti neumornega Zemljaka, ki je vedno pošiljal svoje ljudi v ogenj, dobro je bi razpoložen tudi Vindiš. Slamič naj se odvadi surove igre. pa bo porabna moč za srednjega krilca. Od branilcev je bil Svetič boljši od Jančigaja, Erman v golu pa je prišel šele drugi polčas v formo. Vobče je Primorje pokazalo včeraj izredno agilnost ter je lepo tehnično znanje spojilo z dobro taktiko.
Hašk je v celoti pred vedel lepo povezano igro. s preciznim in točnim podajanjem. Zelo dobra je bila obramba gostov z vratarjem vred pa tudi krilci niso zaostajali. Napad je izvedel lepe akcije, no pred golom ni bilo zadostne odločnosti. Jeren in Justin sta bila najnevarnejša v napadu.
Kratek potek igre: Haš% doseže kmalu od začetka dva go'a po Jerebu, a Primorje še pred polčasom potom Uršiča tekom ene
je vstopil v sobo svetnik. Rabil je dobrih pet minut, da je ogrnil zelen bar-žunast plašč ter si opasal bogato pozlačen meč.
— Gospoda, razpolagajta z menoj. Leticija, d'Albaniac in svetnik so
odšli z vojakom po stopnicah in mračnem hodniku ter zapustili dvorec. Od dvorca do obale so stali v špalirju vojaki v čepicah z rdečimi peresi in oboroženi s helebardami. Za špalirjem je stala razburjena množica radovednežev, ki pa niso kričali. Po trgu se je razlegal samo pritajen smeh.
Jean in Leticija sta spoznala, da ju je zanesla usoda naravnost v 16. stoletje. Pleteni jopiči in visoki škornji so ju ovirali.
V hipu, ko je d'Albaniac prijel za vesla, so vojaki na trgu zatrobili. V naslednjem hipu so se začuli od vseh strani odgovori. Leticija je sedela pri krmilu.
— Čemu pa trobijo, gospod? — je vprašala svetnika.
— To je signal, po katerem se mora vsaka gondola in vsaka ribiška ladja nemudoma vrniti v mesto aH na obalo in ostati tam. Signale so dali zato, da nam ne more nihče slediti v zafiv.
— V vašem mestu vlada Čudovita disciplina.
minute izravna. V drugem polčasu igrata obe moštvi samo z 10 igracL Primaele ima več od igre in Uršič doseže tretji gol, vendar je bU Erman popreje v offsidu. Vse ostale afectfe belih so ostale neizrabljene. Sodil je c- Ahčan v prvem dobro, a v drugem polčasu zelo šdbfco. PubHce razmeroma mnogo.
Prvenstvene tekme
Ilirija — Slavija 6 : 1 (2 : 0), — Rezerve 6 : 0.
Slavija je debutirala včeraj v prvenstvu I. razreda razmeroma uspešno, ako se vpo» štev a, da je dobila za protivnika takoj Ilirijo. V polju je bfla med obema moStvotn«
sicer znatna razlika in je Ilirija vso igro le napadala, toda pred golom ji je nudila Sla* vija energičen in uspešen odpor, v katerem je napravil« dober vtis posebno obrambna
dvoj Mmelčač*Gašperšič. Ilirija je absol« vrrala svojo prvo prvenstveno tekmo s pre* cej kombiniranim moštvom. — Približno enako sliko je nudila dopoldanska igra rc* zervnih. rrožtev.
Jadran — Slovan 5 : 3 (1 : 1). —• Rezerve 2 : 8.
Jadranovo moštvo je igralo proti Slova* nu nepričakovano dobro. Po otvorjeni, obo* jestranski igri v prvem polčasu je v drugem polčasu očitno prevladovalo v polju ter vodilo do zadnjih 10 minut že s 4 : 1. Slovan je nato popravil izid na 4 : 3, tik pred kon* ocm pa je Jadran s 5. golom postavil kon* čn' rezultat. IgTa ic bila zelo živahna in napeta, pri tem pa fair. Sodil je dobro gosp. Deržaj. — V dopoldanski igri rezerv je bil Slovan znatno boljše moštvo.
Krakovo — Reka 3 : 3.
Krakovo je odvzelo včeraj Reki važno točko. Igralo je boljše kot v zadnjih igrah
ter bi z nekoliko več sreče lahko rešilo rudi obe točki. Start Reke v prvenstveno sezono ni bil posebno srečen: videlo se je. da se ni trenirana. — Sodil je g. Sctina.
Domače in inozemske tekme.
ZAGREB: Gradec—Zagreb 2:1.
BEOGRAD: Finale za pokal LNP. Beograd — Subotica 3 : 0.
DUNAJ: Dunaj — Budimpešta 4 : 2.
PRAGA: Češkoslovaška — Avstrija 2 : 0.
BUDIMPEŠTA:, Hungaria — Sabaria 1 : 5! FTC — III. okraj 2 : 0.
Hazensko prvenstvo Slovenije
Ilirija — Maribor 7 : 2 (2 : 1). — Ilirija prvak Slovenije.
Maribor: Stare—Verščaj—Petan, Herce* le—Vuga, Ozvatič, Vodeb.
Ilirija: Jermol I.—Sapi j a—Vider, Trat* nlk-r-Bernik, Jermol II., Privšek.
Z zanimanjem pričakovana odločilna borba za prvenstvo Slovenije je končala z zasluženo zmago Ilirije. Ilirija je bila v vseh delih boljša družina ter je v startu in kombinaciji prekašala Mariborčanke. Ma=
ribor je podlegel tempu, ki ga je diktirala Ilirija, vendar je poraz previsok, ker je bila družina v polju zelo dobra, a pred golom je odrekla. Prvi polčas je potekla tekma v razmerju 2 : 1, a v drugem je Ilirija zvi« šala na 7 : 2. Sodil jc g. Doberlet dobro, vendar je bila izključitev Vodebove v dru* gem polčasu preostra kazen.
Motociklistične dirke v Mariboru
Včeraj so se vršile na Teznu pri Mariboru na tamošnjem dirkališču, ki je bilo baš te dni temeljito popravljeno, mednarodne motoeiklistične dirke, katerih se je udeležilo poleg najboljših domačih tudi večje število avstrijskih vozačev. Zanimanje za dirko je bilo nenavadno veliko. Obisk je bil naravnost rekorden in se ceni na preko 5000 oseb. Najboljše rezultate je dosegel tudi tokrat znani dunajski dirkač Ladi Mos-lacher, ki je pobil vse domače konkurente. Najboljši čas dneva je bil dosežen pri dirki za darilo mesta Maribor z 87 km na uro po Moslacherju.
1. Dirka juniorjev 1000 kub. cm. 15 krogov (15 km) 1. Grainer, \Viener Neu-stadt (Moto Gucci) 11.52 pet desetin, 2. Uroič Zagreb  (BSA),  11.54 pet desetin.
2. Kategorija 250 kub. cm. 10 krogov,
1. Reiter, New Herald, Dunaj, 7.44 dve desetini, 2. Grainer (Moto Gucci) Wiener Neu-stadt 7.53 pet desetin, 3. Schneeweis Agram 8. 1 šest desetin.
3. Kategorija 500 kub. cm. 15 krogov. 1. Moslacher (Dunaj, Sunbeam) 10.10, 2. Str-ban (Zagreb BSA) 10.31 sedem desetin, 3. Messner (Dunaj, BSA) 11.44 sedem desetin. 4. Babic (Zagreb BSA), 12.17 Štiri desetine.
4. kategorija 175 kub. cm. 7 krogov, l. Slav i ca  Lotar  (Zagreb)  6.35 dve desetini,
2. Sandler (Puch, Graz) 6.48 pet desetin, 3 Cerić (Zagreb) 7.24 pet desetin.
5. Kategorija 350 kub. cm. 12 krogov. To je bila najzanimivejša točka sporeda 1.
— V Benetkah so vajeni pokorščine,
— je odgovoril svetnik samozavestno,
— kajti najmanjši odpor proti Svetu desetorice se kaznuje s smrtjo.
Leticija je molčala. Te besede sojo osupnile. Svet desetorice! Pokorščina, smrtna kazen! Zares, vstale so Benetke dožev.
Njeno začudenje se je dalo primerjati samo z začudenjem gospoda svetnika, ko je zagledal sredi zaliva ogromno črno cev. Cev se je odprla, po spretnem udarcu vesel, je čoln smuknil v njo, cev se je zaprla in električna luč je nadomestila solnono svetlobo.
V naslednjem trenutku je povabil d'Albaniac svetnika za seboj.
Odšli so po vijugastih stopnicah. Svetnik je takoj spoznal, da gre skozi jeklene celice in se spušča na dno zaliva. Vendar pa ni vso pot črhnil niti besedice.
Naenkrat je obstal v veliki četve-rokotni sobi, opremljeni s krasnim pohištvom in omarami za knjige. Na steni so viseli zemljevidi. Sredi sobe je rtala miza. za katero je sedel neznan gospod.
— Kapitan. — ga' =e nagovoril d' Albaniac, — vrača\ • se iz Benetk. Mesto sva našla tak: kakršno je bilo v 16. ali 17. stoletju. Podrobno vas bo iniormlral o vsem tale arospod, ki sva
vValle (AJS Dunaj 857 štiri desetine, 2. Schneewei3 (Zagreb) 9.6 ena desetina, 3. Hibi (Puch, Graz) 9.0 test desetink.
6. Kategorija 1000 kub. cm. 20 krogov:
1. Moslacher (Dunaj) 14.58 2. Strben (Zagreb) 15.3 ena desetinka, Pivec, Maribor 16.3 ena desetinka.
7. Dirka sa prvenstvo Slovenije: 1000 kub. cm. 20 krogov: 1. štrban Zagreb 14.56,
2. Pivec, Maribor 15.85, 3. Uroič (Zagreb) 16.9 ena desetinka.
8. Dirka za nagrado mesta Maribor: 2.500 Din 20 krogov: Moslacher 13.46, ki je 8 tem dosegel tudi najboljši Čas dneva.
Prosveta
Ljubljanska opera
Verdijev >Trubadur< z novimi soli v novi inscenaciji naj bi bil pred začetkom nove sezone pod novim upravnikom nekak simbol nove dobe, ki se obeta. Vedno je bil tudi pri nas izredno priljubljeni >Tru-
badur< privlačna opera prve vrste. Pričakovati j« bilo torej, da bo gledališče iz-vrstno zasedeno. A je bilo skoraj prazno. Naša publika je pač instinktivno pogodila, da je bolje ostati doma ali na velesejm-skem zabaviSču. Zakaj sobotna predstava ni bila — odračunši krenrU« r*r Holodkova in Thierrvjeve — zadovoljiva.
Previsoko smo že bili, da bi se zadovoljevali s tolikim padcem. Celo naš novi zaoetek 1. 1918 v n«itf7ji 'lobi hit |M»nr»-merno bo <ši. Nemogoče je, ča bi 6e vrnili po desetletni dobi trajnega napredovanja in dviganja ponovno k šolarskerau začetništvu.
Poznam razmere temeljito, poznam tudi velike finančne težkoce. Toda večno veljavno načelo ostane:  opera brez rutiniranih
repertoarno močnih prvih solistov je v Ljubljani danes nemogoča. Gdč. Karolv ali
Juranić je bila morda odlična učenka oper ne šole, toda naslednica Zikove, Žaludove,
Lovšetove, Richterjeve, Nordgartove, Skalo-ve, Svobodove in prav vseh naših primadon tja do leta 1895. ne more biti. V pevskem in igralskem oziru zna mnogo premalo. Priznavam, da je simpatična in da ima dovolj izdaten in prijeten glas, dovolj čustva in temperamenta, ali v vsem podajanju je še popolnoma zacetniška.ritmično nesigurna in muzikalno negotova. Ne, naša primadona mora biti prima, zakaj od nje je odvisno nad polovico uspeha.Zato se mora najti umetnica, pevka in igralka, čim višjih kvalitet. V dobi, ko je reduciranih tudi nekaj prvovrstnih primadon, je ne bo težko najti. Ako se je našel denar za baletnike in se jim je dovolila gaza mesečnih S000 Din, se morajo najti sredstva tudi za primadono, pa makar da se balet popolnoma opu9ti. Kajti opera brez prve sopranske pevke ne more obstojati, brez baleta pa lahko
Težji je tenorski problem. Zakaj tenorjev manjka vsem operam. G. Gospodinov je pel Manriea z lepim materijalom, ali z zelo dvomljivo muzikalnostjo in šepavo ritmiko. Treba se mu bo 5e mnogo učiti. V igri je popolnoma nezrel ter so mu kretnje, postavljanje nog, nesmiselni poskoki i. dr. včasih naravnost grotesknega dojma. Možu je treba energičnih učiteljev petja in igranja,
Gdč. Karolv in g. Gospodinov pa sta tudi zunanje izgledala jako neugodno, kar je krivda garderoberjev in režiserja.
Grofa Luno je pel prvič s sijanim uspehom g. Holodkov, ki je bil na sceni opetovano odlikovan: izvrstna kreacija Azucene po gospej Thierrv-Kavčnikovi je že dobro znana. Originalnega, namreč starega Ferran-da je podajal prav dobro g. Rumpelj. Zbor je bil dober, a često še boljši; orkester je bil   na višini.
Težko nalogo dirigenta v danih razmerah je vršil prav spretno g. Neifat. Za režijo je skrbel g. Šubelj. Imel je pač premalo časa.
Fr. G.
Koncert za restauriranje ruske cerkve pod Vršičem je s hvalevredno požrtvovalnostjo priredila snoči v prostorih oficirskega doma tik Tabora gospa Tamara Veljbic-ka. Neznana ruska operna pevka in pietetni namen bi pač morala privabiti vsaj toliko občinstva, da bi bila mala dvorana polna. Zelo obžalujemo da se je določil za ta koncert skrajno neugodni čas med velesejmom. Čudili pa smo se, da ni bilo niti naših Čast-nikov, da bi bili izkazali ruskim kamera-dom, pokopanim pod Vršičem, žrtvam ger-manstva in junakom za jugoslovensko svobodo, svoje bratstvo tudi preko grobov. Tako se je zbrala večinoma ruska ljubljanska družba in nekaj Slovencev. Kot uvod bi bil pač umesten primeren nago/or v spomin pokojnikov. G. Tamara Veljbička je sodelovala v ansamblu ruske opere v Plovdivu ter je rutini rana pevka, toplega čustva in pristnega temperamenta. Njen program je bil zelo zanimiv po avtorjih n. pester, vendar nekoliko enolično erotski. Najbolj sta ugajali točki Dargomižskega in sploh ruske piese. Fevkino naguenje k padanju glasu in končni distonaciji je menda utemeljeno po nedostatnem instrumentu, na katerem jo je spremljala spretno in z okusom ga. V. Smo-lenskaja. V celem: lep, zanimiv večer.
Fr. G.
ga privedla s seboj. Posrečilo se mi je pregovoriti ga, da se je odpeljal z nama. Dovolite, da vam povem, kako se je to zgodilo.
D'Albaniac je na kratko povedal Neznancu o nočnem izprehodu po beneških ulicah, o aretaciji in zaslišanju v dvorcu dožev.
— Imenitno! — je dejal kapitan. — Gospod de Cleve, odvedite prosim vojaka in izročite ga v varstvo Faultonu.
Leticija je izpolnila povelje. Vojak je bil tako presenečen, da ji je brez ugovora sledil.
Svetnik je več čas molčal.
Komaj so se za Leticijo in vojakom zaprla vrata, se je Neznanec obrnil k svetniku in ga vprašal v čisti italijanščini:
— S kom mi je čast govoriti, gospod?
— Jaz sem grof Raiael Mossenigo, član Sveta desetorice beneške republike. — je odgovoril svetnik samozavestno. — Kdo ste pa vi?
— Človek, ki je živel v 20. stoletju. Pravijo mi kapitan ali Neznanec.
Svetnik je debelo pogledal, preble-del, se ozrl po vrsti na Neznanca in d'Albaniaca ter zamrmral sam pri sebi:
— Ali govorim z norci? Kam me je zanesla usoda, tristo vragov!
Komedija Rajski vrt (Garten Eden). Premijer* v torek 20. t. m. v opernem gledališču. Ta komedija, ki tU jo spisala nemška komedijografa Bernauer in Oesterrei-cher, Je dosegla dosedsj na vseh odrih, kjer so jo upriaonli, velikanski uspeh. KomeoV slika pestro življenjsko pot •impatičrio. uboge in poltene deklice, ki je varijetetn.i plesalka ter se končno poroči z večkratnim milijonarjem, starim knezom. Glavno vlogo Tilly igra ga. Vera Balatkova, v ostalih vlogah nastopi skoro ves dramski ansambel, med drugimi gospe: Danilova, Juvanova. Medvedova, gg.: Peček, Povhe, Cesar. Lipah Gregorin, Plut. Skrbinsek, Drenove<\ KraV, Danilo. Komedija je polna veselih situacij in smeSnih prizorov. Premijera je izven, cen--normalne. Obiskovalci gledaliike razstav-' dobe 20odstotni popust.
Koncert narodnih   pesmi »Ljubljanskoga Zvona« v Hrastniku je v nedeljo pe poldne kljub več drugim prireditvam privabil v Narodni dom toliko petjaieljnega Iju-1 etva, da ie bila prostorna dvorana popolnima zasedena. Ugajale so narodne pesmi » moškem in mešanem zboru, posebno navdušenega priznanja je bila deležno >Zvonov«* solistinja gdč. Spelca Ramškova, ki je morala veČ pesmic navreoi. Narodne pe*mi, če tudi v koncertni obliki, pač povsod uzgn Za aranžma koncerta se ima »Ljubljan«'. Zvone    zahvaliti    nadvse požrtvovalnonm predsedniku Narodnega doma v Hrastniku g. učitelju Hofbauerju in pevovodji Glasb, nega društva g. D. Candru.
šBetežnica
KOLEDAR. Danes: Pondeljek, 19. septembra 1927; kotolivani:  Januarii; pravoslavni: 6 temtora, Evdokljc.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »£ejkova sužnja«.
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marilm trs; Kurah. O"-spos^vetska cesta.
Sobice zaide danes ob ULflS, vride jutri ob 5.43 in zaide ob is.03.
★
ZA NAŠE NAROČNIKE. Danes ^o na vrsti naročniki serij Z in
Novice iz Splita
Split, 16. septemhr i Tujski promet. Lepi jesenski dnevi ki jih preživlja sedaj nasa obala, so kako--druga pomlad. Huda vročina poletja jc mi* nula. daljše noči so ohladile podnebje« ta» ko da je sedaj naj prijetnejše letovanje. To vedo tudi tujci, zato prihajajo ^koroda, ka. kor v seziji. Ti tujci pa so povečini seveda inozemci. Vsak dan prihajajo skupine n<« v!h jesenskih letoviščarjev. Prevladujejo NTetnci. Danes je prispelo na ladji "Ara« tTuay» 250 AngIežev*izIernikov, ki *o na /a» havnem potovanju po Adriji in Srcdozem* skom morju. Ogledali so si mesto in Ksitclc ter posetili Trogir in staro Salono. Parni k odpluje na otok Krk. v Alžir ter od tatn nazaj v Anglijo. Te dni se pričakuje poeet največje motorne ladje sveta «Saturnia», ki pripluje v našo luko v propagandne name* ne iz Trsta.
Parastos padlim vojakov na so!ur;sk; fronti se je vršil včeraj na svečan način v pravoslavni cerkvi. Po svečanostih in cerk» venih obredih je bilo odrejeno v hotelu <rCentral» rezanje kolača.— Prisi. snovale so vse ugledne osebnosti našega mesta, med njimi tudi ministrski podpredsednik n. r. g. Biankini in minster dr. Tresde^Pavi* čič.
No\*o občinsko tržnico je sklenila zgraditi mestna občina Split. Tržnica h<» najrnoderneje in prav higijensko urejena in bo zgrajena iz železa in stekla, po vzorcu ameriških tržnic. Stavba bo kras mesta in edina te vrste v naši državi.
Lov na nočne ptičice, ki ga je uprLto* rila tukajšnja policija prošlo noč z uspe* hom, je vrgel šest zrelih komadov devoj« čic. ki so priletele iz raznih krajev nase države. Bubikopfe so priprli radi šeste bo* žje zapoA'edi za enkrat na policiji. Nekaj jih gre — se razume — takoj v bolnico, druge pa «?peršup».
	' A15J]	
		
Kapitan je slišal te besede. Nasmehnil se je, rekoč:
— Sedite prosim, dragi grof in poslušajte me. Takoj se prepričate, da nisva norca in da naše mesto niti najmanj ni podobno norišnici.
Grof Mossenigo je sedel, ne da bi prav vedel, kaj se godi. D'Albaniac je sedel na sosedni stol. Vodja bivših ljudi je mirno pojasnil svojo storijo. Povedal je, kako je prispel pod tujini imenom v Benetke in kupil otok sv. Jurija. Opisal je vse podrobnosti do onega dne. ko se je zdramil iz stoletnega sna ter poslal v Benetke d'Albaniaca z g. de Cleveom.«
— Verjeli mi boste, grof, ko vam razkažem podvodne naprave in stroje, ki so vam ohranili življenje tekom tisoč tristo štirih let. Toda najprej bi se rad prepričal, da se v svojih računih nisem zmotil in da je danes 1. maj 3234, če je še vedno v veljavi koledar 20. stoletja.
Grof Mossenigo je poslušal Nežnan-čevo povest z vedno večjim presenečenjem. Sredi povesti je pa spoznal, da sliši sicer neverjetne reči, da je pa vendar vso res. Ko je Neznanec končal, je grof Mossenigo mirno odgovoril:
— Da, danes je 1. maj 3234. ____
Ste v. 212
•SLOVENSKI NAR OD» 'dne 20. septembra 1927.
Strsn 3.
Dnevne vesti.
KS Ljubljani, dne 19. septembra 1927.
_ spraševal na komisija   za prestop
prosvetnih uradnikov Iz pripravljalnih s pomožne skupine. Prosvetni minister je imenoval izpraševalno komisijo za prestop uradnikov prosvetnega ministrstva iz pripravljalne v pomožne skupine. Za predsednika je imenovan dvorni svetaik dr. Josip Ferjančič, za člane vlad trt svetniki dr. Rudolf Andrejka, Anton Mei:iig"»r, Rajko Svetek in Vinko Borštner, za na* mestnika srezki poglavar v Ljubljani Stanko Novak in oficijal Ivan Šabec, za zapisnikarja pa pisar pri velikem županu v Ljubljani Fran Mejač.
_ Iz prosvetnega ministrstva. Za načelnika oddelka za srednje šole je imenovan dosedanji inšpektor prosvetnega ministrstva g. Dragotin 11 i t. Z ozirom na državni proračun izvede prosvetno ministrstvo redukcijo šolskih nadzornikov cd 130 na 60 in določi njih novo razdelitev.
_ Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kakor javljajo beograjski listi, je minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho določil, da se meseca oktobra vrse volitve v Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani. Volitve se bodo vršile najbrž 30. oktobra. Volilna komisija bo poslovala nad teden dni. Volitve se izvedejo na. podlagi novega volilnega reda.
— Upokojitev. Okrajni gozdar v Dubrovniku Anton Abram rodom iz Sežane je trajno upokojen.
— Novi zakon o prisilni poravnavi. Pravosodni minister je pregledal in odobril končni osnutek zakona o prisilni porav/ta-vL Po odobrenju načrta od strani ministrskega sveta se zakon predloži Narodni skupščini.
— Imenovanja v sodni službi. Imenovani so: za kanolista v področni višjega deželnega sodišča v Ljubljani Ivan Pupis, sodni kanci is t v pokoju; za pisarniške pripravnike v 4. skupini ITI. kategorije v področju vfšjega deželnega sodišča v Ljubljani: pis. oflcijanti Ignacij Tekavc pri okr. sodišču v Slovenski Bistrici, Ljudmila Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Alojzij Figelj pri okrožnem sodišču v Mariboru, Alojzij Kozinc pri okrajnem sodišču v Mokronogu in Jernej Petrfč pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah, ter pisarniška pomočnika Slavko Jeranče pri okrajnem sodišču v Cerknici in Josip Pe-renič pri okrajnem sodišču v Kočevju. — Upokojena sta: Franc Vogrinc, *vtšji pisarniški oficijal in Adolf Grom, pis. oficijal, oba pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
— V naše državljanstvo je sprejet avstrijski državljan Josip rlauk Iz Trbovelj.
— Iz zdravniške službe. V irnjiik Zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana zasebni zdravnik v Ljutomeru dr. Ciril Porekar in zdravnik v Celju dr. Ljudevit Cernej,
— Razpisane službe. Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani razp'sr.je mesto tajnika odnosno namestnika generalnega tajnika ln predstojnika zborničnega urada. Prošnje je treba viožiti najkasneje do 30. t. m. — Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani odda službo specijalista za ženske bolezni in porodništvo t?r službo specijalista za notranje in p'jučne bolezni, obe mesti z uradnim sedežem v Mariboru. Prošnje je treba vložiti pri upravi fondov najkasneje do 1. oktobra.
— Mednarodni botanlški kongres. Na Dna ju se vrsi mednarodni botaniški kongres, na katerem bo našo državo zastopal kustos botandskega vrta v ZagTebu Zlatko Arnold.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 22. do 31. avgusta je bilo v ljubljanski oblasti 30 slučajev tifuznih bolezni, 10 davice, 15 dušljivega kašlja, 37 griže, 37 škrlatinke in 5 šena.
_ Živalske kužne bolezni v ljubljanski
in mariborski oblasti. Od 29. avgusta do 4. septembra je bilo v ljubljanski oblasti 31 slučajev svinjske kuge, 7 svinjske rdečice, 3 vraničnega prisada in 1 konjskih garij; v mariborski oblasti je bilo 12. t. m. 45 slučajev svinjske kuge, 2 svinjske idečice 17 mehurčastega izpuščaja'goved, 2 vramč nega prisada, 6 čebelne gnilobe, ter po 1 šuštovca, smrkavosti, stekline in perutninske kolere.
— Okrajna cesta L razreda na progi Gornji grad-Nova Štlfta-Kamnlk je vsled Po poplavi povzročenega porušenja dveh mostov in drugih znatnih poškodb za promet z vozili do nadaljnega nerabna. Zopet na vpostavitev mostov in odstranitev ne-dostatkov se svoječasno objavi.
— Nova radiopostaja v Zagrebu. Po odredbi poštnega ministra prično prihodnji mesec graditi v Zagrebu novo radiopostajo, za katero je odobren kredit 230.000 dinarjev.
— Podpolkovnik Zaje upokojen. Konjeniški podpolkovnik g. Milan Zaje, ki^ le bil nedavno premeščen iz Ljubljane v SrnMe-revsko Palanko, je na lastno prošnjo upokojen in preveden v rezervo. Kakor čujemo, se vrne v Ljubljano, kier prevzame zopet mesto učitelja jahanja pri Kolj jahače« in vozačev.
— izplačilo kupona 7% investicijskega posojila iz leta 1921. Finančni minister je dal generalni direkciji državnih dolgov, na razpolago pri Narodni banki 17.410./50 Din za posojilo 12 kupona 7% Investicijskega posojila, ki mu je izplačilni rok 15.
m. Kupone Izplačujejo vse ilnančre delegacije, finančne uprave, finančna ravnateljstva, davčni uradi, poštna hranilnica in niene podružnice.
— Iz »Uradnega lista« št. 96. z dne 17. t. m. objavlja uredbo glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so y njegovi upravi.
— Razpisani zdravniški slmžbL Pri di-
direkciji državnih železnic v Ljubljani se razpisuje služba železniškega zdravnika s sedežem v Ljutomeru za zdravstveni okoliš na progi od Ormoža do Hodoša. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje primari jsko mesto na oddelku za porodništvo in ginekologijo v splošni bolnici v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do vštetega 1. oktobra.
— Načelnik generalnega štaba v Zagrebu. V Zagreb je prispel načelnik glavnega generalnega štaba general Peter Pe-šič. Tu se je mudil nekaj časa, nakar ie nadaljeval vožnjo proti Sušaku. General Pešič namerava svoj dopust preživeti v Hrvatskem Primorju.
— Tudi posledica stanovanjske bede. V Prelogu sta se radi stanovanja sprla seljakinja Terezija Juračič in njen najemnik Valentin Drvodelič. V prepiru je Jnra-člčeva udarila Drvodelića s polenom s tako močjo po glavi, da mu je prebila lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v »Iniso in ni tipanja, da bi okreval.
— Veflk požar v Bosni. V Bosanskem Petrovem selu je nastal v soboto zvečer požar v tamošnji parni Žagi. Ogenj se je bliskovito širil in v par urah upepelil vse objekte in veliko zalogo lesa. Skoda »j ceni na preko 1 milijon dinarjev.
— Ukradeni voDlnl zapisniki. V Biliaču je vzbudila te dni veHko senzacijo vtst, da so bili ukradeni vsi volilni zapisniki občine Sokolovo. Predsednik volilnega odbora ie odpotoval s spiski v Bihač, da iih izroči glavnemu volilnemu odboru. Spotoma pa mu je izginila torbica z zapiski vred. Glavni volHni odbor je radi tega sprejel sklep, da se izvedejo v te i občini ponovne voitve.
— Vsled deževja iztiril vlak. Nad Šibenikom je razsajala v soboto popoldne huda nevihta. Vsled naliva je bila tudi železniška proga med postajama Slivno Šibenik mestoma zasuta s peskom. Zagreški osebni vlak, ki je privozrl zvečer okrog 9. se je vsled tega iztiril. Lokomotiva in dva vagona sta skočfla s tračnic. Promet je bil za šest ur ustavljen, dokler niso popravili proge.
— Potres v Beogradu. V soboto popoldne so v Beogradu zopet čutili potresne sunke. Potres ie pričel ob 2.45 in je trajal 4.18 sekund. Epicenter je 80 km iužno od Beograda v področju Rudnika. Škode ni bilo.
Iz Ljubljane
—Ij G. veliki župan dr. Vodopivec jutri t. j. 20 .t. m. radi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
—Ij Privatni nameščenci za svoje pravice. Minuli petek se Je vršilo v restavraciji pri «Levu» številno obiskano zborovanje privatnih nameščencev v Ljubljani pod okriljem »Zveze privatnih namešče icev Jugoslavije«. Na zborovanju se je predvsem razpravljalo o položaju trgovskih i;a-stavljencev v Ljubljani in ugotovilo, da sedanje plače ne odgovarjajo vladajoči n draginjskim razmeram ter da se po vladajoči anarhiji pri odpiranju in zapiranju trgovin povečuje brezposelnost in ustvarja umazana konkurenca. Obširno por oči'o o splošnem gospodarskem položaju je podal predsednik Zveze g. VCko Pieifer iz Zagreba, ki je navedel kot glavni vz*ok gospodarskega zastoja nezid>„tne mezde in plače, vsled česar kupna moč najširših plasti stalno pada. Stagnacija pa ima za posledico naraščanje brezposelnosti. V zaščito interesov trgovskih nastavljencev zahteva striktno izvajanje 8urnega delavnika, nedeljski počitek, povišanje plač, omejitev števila vajencev ter razširjenje pokojninskega zavarovanja na vse kategorije trgovskih nameščencev. Po ustanovit-krajevne organizacije trgovskih nastavjen cev Je bila sprejeta resolucija, v ka:eri se specijelno glede Ljubljana zahteva motna ureditev odpiranja in zapiranj trgovin. Resolucija je bila izročena velikemu Županu, mestnemu magijtratj Is Clremiju trgovcev.
—Ij Dva dekorativna javna vodnjaka v Ljubljani. Na trgu Sv. Jakoba in na Vrazovem trgu se postavita po načrtu arh. Plečnika dva dekorativna javna vodnjaka z živo vodo v več pramenih.
—Ij Vrazov trg v Ljubljani se po razširjenju Škofje ulice regulira in del ob vrtu župnišča ogradi z lično betonsko ograjo z dekorativnimi okni. Ograja se zasadi z živo mejo in plezalkami; v ograji bo javen vodnjak.
—Ij Novi hodnik na Zoisovi cesti se nI izvršil po načrtu z vzidanimi rdečimi opekami, ker so bile naročene opeke krhke in nerabne. Zato so se v hodnik vzidale navadne kocke s kakršnimi se tlakuje. Hodnik je sedaj robat in ne učinkuje dobro. Drevored se zasadi prihodnjo pomlad.
—Ij «Drevje v Zvezdi se poseka!» gre po Ljubljani in ljudje se jeze. Toda govorica je brez podlage: »Zvezda« ostane, ka-.kršna je, dasi so kostanji resnično že previsoki in deloma prestari. Potrebno je tudi, da se nekdanji Radeckega spomenik nadomesti z moderno soho.
—Ij Vpisovanje v umetniške Šolo »Pro-buda« je podaljšano do konca septembra t 1. Vpisuje se ob torkm, četrtkih in petkih od 18.—19. ure v pritličju sobe št. 6. Natančneje je objavljeno na razglasni desk? umetniške srednje šole «Probude» v vestibuiu tehniške srednje šole. Dohod po 18. uri iz Gorupove ulice št. 10 čez dvorišče.
—1| G. Leopold Kovač, tenorist kr. opere je nabral za Podporno društvo slepih v veseli družbi znesek 250 Din. za kateri znesek se temu.našemu dobrotniku v hne-nu odbora kar najisfcreneie zahvaljuje društveni predsednik.
—Ij Manjše tatvine. Zidarju Stanku Tome-tu je bil snoči v zadružnem domu na GUn-cah ukraden 115 Din vreden klobuk. Tata so kmalu izsledili v osebi nekega malopridneža, ki si je klobuk prilastil m ga skril pod suknjič. Ključavničarja in posestniku Kartu Starinu v Udmatu je bila včeraj popoldne urađena z dvorišča 120 Din vredna ovca. — V baraki za artilerijsko vojašnico stanuioceuru zidarskemu delavcu Ah medu Baaiću je neznan tat odnesel čevlje in druge malenkosti v skupni vrednosti 490 Din. — V Tavčarjevi baraki ob dolenjskem kolodvoru stanujočemu zidarskemu detavou Mehmedu Sabanoviću pa je tat odnesel rdečo, 300 Din vredno odejo. — V cerkvi srca Jezusovega pri Vojvode Mišića vojašnici je znana poklicna tatica ufcradHa služkinji Mariji Vodnšek črno usnjato ročno torbico, v kateri je bilo 80 Dm gotovine, nekaj knjig, ključi in druge malenkosti. Tatica si je prisvojila denar in knjige, dočim je torbico s ključi vrgla v stran ter jo je pozneje našla soproga železniškega uradnika ga. Marija Stindel na Resi je vi cesti. Služkinja Marija Voduškova dobi torbico na policijskem ravnateljstvu.
—Jj Aretacija dveh Tržačanov. Na glavnem kolodvoru so prijeli dva Tnžačana, ki sta prispela v Ljubljano brez potnih dokumentov. Pravita, da sta prišla v Jugoslavijo dela iskat, ker vlada v Trstu velikanska brezposelnost. Odpravili jih bodo danes čez mejo nazaj v Trst, ker sta italijanska državljana.
—I j Pretep med kmetskim i fanti. V Strugah na Dolenjskem so se snoči spoprijeli in stepli kmetski fantje. Z nožem so pošteno obklali in težko ranili na glavi m po rokah sina posestnice. ?5-Ietnega Načeta Naseta iz Potiskavca. Prepeljali so ga danes v ljubljansko javno bolnico.
—Ij Težja nezgoda na goreV&kem kolodvoru. V soboto ob 16.30 se je pripetila na gorenjskem kolodvoru  težka nezgoda.
V Zapužah stanujoči. 36 letni delavec v kurimici Pavel Jančar je bil zaposlen z dvema ključavničarjema pri demontiranju tovornega vagona. Med delom pa mu je slučajno padlo 60 kg težko železo na hrbet tako nesrečno, da je bil težko poškodovan ter so ga z rešilnim vozom prepeljali v javno bolnico.
—Ij Nepričakovana aretacija. Poročali smo, da je natakarica Terezija Polakova izsledila svoje ukradene stvari na ljubljanskem polju. Ukradel jih je malopridnež, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu.
V pojasnilo navajamo, da je predmete tat shranil le pri neki njemu znani družini, a da ostali vagonarji o tatvini niso ničesar vedeli. Tat jih vagonarjem ni ponujal na prodaj.
—Ij Drobiž policijske kronike. Od sobote do danes zjutraj je poiocija aretirala in zaprla 11 oseb, med njimi tri nevarne tatove, neko prostitutko, ki je prenočevala s krošnjarji v senu nekega hleva v Spodnji Šiški in končno 7 oseb radi pretepa in javnega nasilja in žaljenja straže. Na vele-sejmu se je včeraj gibala velikanska množica ljudi in pravi čudež je, da niso stopili žeparji, katerih je sedaj v Ljubljani precej 4 akcijo Prijavljene so 4 tatvine na raznih krajih mesta in neka goljufija, dalje sta prijavljeni dve telesni poškodbi in 11 voznikov odnosno kolesarjev radi prestopkov cestno-policijskega reda.
Iz Celja
—c Velikega, starega, skoro pol metra dolgega modrasa je ustrelil te dni v razvalini celjskega starega gradu gostilničar na Starem gradu gospod Julij Jicha. V letošnjem vročem poletju je bilo v razvalinah in po grmovju opaziti več strupenih kač. Razvalino bo treba očistiti grmovja, drugače se bo golazen tako zaredila, da ob vročem času ne bo varno hoditi gori. Muzejsko društvo bo moralo v tem oziru storiti potrebne korake.
—c Drzne tatvine in vlomi se zopet izvršujejo v mestu in okolici ter tudi Po Savinjski dolini. Izvršuje jih, kakor se sumi dobro organizirana tatinska družba, ki si po dnevi ogleduje hiše in stanovanja na ta načrn, da razne moške osebe nabirajo milodare v dobrodelne namene. Ti nabiralci si vse dobro ogledajo in v nočnem času se potem dogajajo vlomi. Prebivalstvo naj bo zelo previdno in naj v vsakem takem slučaju obvesti takoj varnostne organe.
—c Savinjsko brv, ki vodi v mestni vrt, so pričeli popravljati. Močno jo je namreč poškodovala zadnja povodenj. Popravilo bo stalo precej denarja.
Iz Maribora
-—m Naše pristaše opozarjamo, da se vrši te dni na mestnem magistratu uradni popravek volilnih imenikov. Ker se je pri zadnjih -volitvah izkazalo, da mnogi naši pristaši niso vpisani, ali pa so jih nasprotniki izbrisali, naj se sedaj vsakdo sam podviza, da se vpiše v volilni imenik. Volilni imeniki so vsakomur na vpogled med uradnimi urami.
—m Obisk nemških novinarjev. Prihodnji pondeljek, dne 36. t. m. prispe skupina nemških novinarjev, zastopnikov najuglednejših nemških listov na študijskem potovanju po Jugoslaviji v Maribor. K>r je to prvi oficijelni poset nemških novinarjev, pripravlja mariborski novinarski klub sporazumno z mestno občino in velikim županom redkim gostom svečan sprejem. Gostje ostanejo v Mariboru samo en ^an In si bodo poleg mesta ogledali tudi vinarsko Šolo in falsko elektrarno ter nekaj pomembnejših mariborskih industrij. Iz Maribora potujejo izletniki v Ljubljano in- dalje proti jugu.
—m Vpisovanje v trgovsko-nadajjeval-no šolo se vrši dne 2. oktobra od 10. do 12. dopoldne v šolskih prostorih na Zrinj-skega trgu. K vpisovanju je treba prinesti
zadnje šolsko spričev^o in družinski list. Ponavlialni in sntfie^ai izpiti se prično v pondeljek dne J. <K*>b*a.
Ljubljana se veseli in uživa
Pokrajinsko razstavo je posetilo včeraj nad 15.000 oseb. — Velik uspeh revije narodnih noš« — Zanimanje za gledališko, vrtnarsko in sadno razstavo. — Mali prater privlači staro in
mlado.
V dolgih kolonah so ljubljanski časopisi napovedovali razstavo «L.jubljana v jeseni«. Kaj niso vse naši kmetje razstavili! Sadje, zeienjad, mleko, sir in maslo, čebele in med, vino v vseh sortah, stroje, domače in tuje aA eksotične cvetlice in domače in tuje živali. (Kar pa ni bilo zapisano, a jc bilo zapopadeno v stavku: Po dlelu zabava.) Potem pa še plemenski konji, radio, narodne nože, higijenska razstava itd. itd. Šele na koncu druge kolone je bila zapisana pametna beseda. Da se ni pozabilo na veselje obi* skovakev. Da bo tudi v « Ljubljani v je* »eni* veljala deviza: Po delu zabava.
Velika množica zabaveželjnih L j ubijan* činov in še več Ljubljančank se je včeraj popoldne napotila na jesensko razstavo.
Vreme je bilo ugodno. Revija narodnih noš je pričela ob treh popoldne in je bila naj* večja atrakcija popoldneva. Privabila je toliko občinstva, kolikor ga naš velesejem v enem dnevu menda še nikoli ni videl. Ste* vilo posetnikov je znašalo včeraj nad 20.000. Počasi so se premikali fantje, dekle* ta, žene m možje v narodnih nošah iz vseh krajev Slovenije. Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Dolenjsko, Bela Krajina, Štajerci, Primorci in še drugi so bili zastopani. Glav* ni prizori so se odigravali v paviljonu, kjer je delovalo razsodišče. Gospodje z brada* mi so pregledovali s kritičnim očesom vsa* ko posamezno nošo. Gospodu z brado so se dame kar s strahom približale. Gospod se pa ni zmenil za take stvari in je gledal in tipal m otipaval, spodaj, zgoraj, pri* vzdignil je tu pa tam. da je bilo narodnim nošam, ne vsem seveda, očividno nerodno. Ali žiri je žiri in za diplomo in odlikovanje se tudi malo potrpi. Narodne dame so otrokom podarile kolače. To narodno ied so otroci požirali kislih obrazov. Mali Ruš ie mamici zaupal, da je v kolačih poper. Ker se ni upal pred narodnimi damami kolača vreči proč, je počakal do konca in je v malem pratru kolač podaril opici.
Kranjčani so se odrezali; zaplesali so prav pristno kmetsko polko. Fantje so de* kleta privzdigovali z veliko gorečnostjo, vriskali so pa premalo po mnenju publike, ki se jc gnetla okoli paviljona.
Poset razstave je bil včeraj ogromen, za* nimanje za razstavljeno blago ves dan iz* redno živahno. Po paviljonih je vladalo po* poldne tako vrvenje, da mnogi z ogledom in akupom sploh niso prišli na svoj račun. Predmet splošnega zanimanja tvorijo gleda* liška, vrtnarska in sadna razstava, ki so res nekaj izrednega. Sadje je bilo včeraj veći« noma že prodano, tako da so odhajali šte* vilni interesenti praznih rok.
Revija narodnih noš. .
Ogromna množica je včeraj prisostvo* vala reviji narodnih noš na razstavi «Ljub* ljana v jeseni». Nad 250 oseb v najrazlič* nejših in najpestrejšdh narodnih nošah je • obhodilo dvakrat sejmišče ob navdušenem pozdravljanju vseh gledalcev. Pred velik i-kim paviljonom, kjer se je nahajal žiri. se je sprevod ustavil. Razsodišče so tvorile odlične narodne dame z go. častno dvorno damo dr. Franjo Tavčarjevo na čelu. Vsako posamezno osebo so pregledali. V splošnem so bile narodne noše pristne in okusne. Med njimi so bile tudi nekatere z Iakastimi če* veljčki in svilenimi prozornimi nogavicami, ki niso prav nič pristojale ostalim delom pristne slovenske noše. Zastopani so bili vsi kraji Slovenije. Vrstile so se primorske, dolenjske, gorenjske, belokranjske, koro* ške in štajerske noše ter noše Ljubljane in okolice. Kočevarice so pripeljale na poseb* no okrašenem vozu kot predice s kolovrati. Nad dve tretjini vseh noš je žiri izbral in bo o njih sklepal. V nekaj dneh bo zaklju* čil svoja posvetovanja in bo razglašeno, katere noše so zaslužile pohvalo al: posehn«
diplomo.
Revijo narodnih noš si je ogledalo nad 15.000 ljudi, med njimi so bili odlični gost* je iz Beograda in Zagreba. Prof. Vladimir Tucakovič in dr. Drago Brdssler, ravnatelj Tourist Offica sta prišla iz Zagreba, da si ogledata pestre slovenske noše. Baje name* ravajo Zagrebčani slediti Ljubljani in pri« rediti slično revijo narodnih nos. Revijo in razstavo si je ogledal tudi armijski general Pantej Jurišič, inšpektor konjenice iz Zagre* ba.
Zasluženo priznanje našim vrtnarjem.
Letošnji vrtnarji so letos zopet priredili vrtnarsko razstavo, o kateri lepoti in okus* nosti aranžmaja gre že danes glas širom Slovenije.
Letos prvič pa so se posamezni razstav, ni oddelki tudi ocenili. Sestala se je dne 17. t. m. ob 8. zjutraj ocenjevalna komisija, katere predsednik je bil nadzornik mestnih naaadov, Heinitz, člani pa ga. Lenarčičeva. Šarabonova, vrtnar \VilheIm iz Zagreba in ravnatelj velesejma g. Dular.
Komisija je enoglasno priznala, da je napredek od lanske razstave izreden in je razstava v čast vsakemu velemestu. Zlasti sc že opaža skoro popolno harmonijo in ubra* nost barv in cvetja.
Ocenjevalci so točno pregledali vso raz* stavo in z obžalovanjem vzeli na znanje, da ne konkurira tvrdka Baje, ki bi zbop nje* nega krasnega aranžmaja gotovo zaslužila zlato kolajno.
TvrdSci Pavel Šimenc je bila soglasno po* deljena zlata kolajna zlasti za krasno izve* deno zamisel štirih letnih časov.
Tvrdki Korsika je bila za celotno opremo, zlasti pa za ženitovanjsko mizo pode* Ijena zlata kolajna, za kakteje pa še posebej srebrna.
Tvrdka Herzmansky je po okusu in v vezavi na višku in ji je bila soglasno pri* sojena zlata kolajna.
Tvrdka Ivan Šimenc ima veliko smisla za vrtnarsko umetnost, pokazal je obilo materijala in ji je bila soglasno prisojena srebrna kolajna.
Tvrdka Fmrsnt se je izkazala s sadnim drevjem, ki je vse hvale vredno. Sestava rastlinske dekoracije zlasti begonij je krasna; zato zlata kolajna.
Vsem umernikom*vrtnarjem k visokemu odlikovanju najiskreneje čestitamo z željo, da nas v bodoče presenetijo s sadovi svoje delavnosti in znanja. Ljubljana pa je lahko ponosna na svoje vrtnarske obrtnike,
Mali prater
Po reviji se je množica pomaknila v man prater. Veliko več koion bi bUo trebaj popisati, kakor za razstavo, če bi hoteli našteti natančno, kaj se vse tam vidi. «L judo* žrcr» je napisano na prvem komedijantskem šotoru. Neokrnjena ljudožraka družina ob* stoja iz dveh krokodilov in dveh opic. «Igra s smrtjo* so trepetaje čitali bi strmeli v »i navzoči na drugem tetoru. Majhen pony pa dela reklamo za hipodrom. Jahanje je nobel sport, zato je bil hipodrom poln in vsi konjiči stalno zasedeni. Otroci so čvrsto sedeli na živih konjičih, gospodične in go« spodje. ki dotlej se niso jahali, so p t od* skakovali naprej in nazaj in gor in dot. Gospodične s kratkimi krili in spodrezanrmi oblekicami so se kar udale v usodo in je bila nevarnost velika, da kdo med gledalci ne oslepi. Bliskalo se je in treskalo, ko so se gospodične in gospodje valili po žaganju v hipodromu. Konjiči so jih p«i pomilovalno ogledovali in čudili so se. da je mogoče, da človek lahko štrbunkne s tako krotkih živa* lic, potrebnih pokoja in miru.
Mali Ruš, tisti, ki je podaril opici podarjeno mu popoprano narodno jed. je km lu pogruntal. kateri konj je najboljši m je zato moral solze pretakati, kajti baš «mje* gov» konjič je bil zaseden  in nikakor mu ni posrečilo zajahati ga.
Vrtiljaki s konjiči in aeroplani so bili polni. Tudi na tistem vrtečem se kolesu je bila gneča. Sv. Urha so tudi klicali, pa to ni glavno. «2iva devojka brez glave», se čita nadalje na naslednji komediji. Ljudje strme in se čudijo. «J?ejmo not>, se oglasi nekdo in ljudje de rej o v komedijo. Tobo* gan ali kakor ga tudi imenujejo po domače «to ga bom v je precej visoka naprava in se ne upa vsak na vrh.
Poleg tobogana je gledališka razstava. Pred njo ie stal umetnik in pojasnil ljudem, ga je tobogan grda tujka in se naprava pra« vilno dovensko imenuje «r ... drč*. Ta umetnik je tudi pripovedoval, da je član «Tanka» in da je avantgardist. Ljudje mi ^e čudili, da so v gledališki razstavi razstavljeni tanki, morilna, grozna naprava in da so tam zastopani tudi avantgardisti, o kas terih so zjutraj čitali v »Slovencu*. Stvar se mora razjasniti, če je res, in v koliko je res, da so v malem pratru zastopani tudi fašisti.
Kaleidoskopi, debela ženska in sc mar^i* kaj drugega privlačuje goste letošnje ra/. stave in vsi so mnenja, da je mali prater /a Ljubljano potreben in naj merodaini faktorji ukrenejo vse potrebno, da ostanejo komedije stalno v slovenski prestoliei.
Nove atrakcije
Z veliko revijo narodnih noš. pri kateri je tako požrtvovalno sodelovala že-lczničarska sodba in pri kateri srno \ i-deli pole;: pestrih noš tudi pestre obraze in postave, pa atrakcij še ni konec. Agilna in iznajdljiva seimbka uprava obeta Ljubljančanom nova presenečenja. V sredo namerava prirediti revijo damskih frizur, na kateri se bodo pokazale najlepše bubi glavice. To bo zopet nekaj za L.ub-l..tio. zlasti za ženski spol. Pa tudi muški se ne bodo mogrli upirati izkušnjavcu, kajti JC na svetu že tako, da moške oči rade idtdajo ženske čare, med katerimi so tudi lasje, pa naj bodo dolgi ali kratki. Naj-lepse. bubi glavice in najdaljše kite bodo isjenjene in nagrajene. Za nagrado bo moral pos&rbeti baje g. Dolničar, pri katerem >e bo vršila revija damskih frizur. Druga atrakcija bo revija nog, moških in ženskih. Pri tej reviji bomo videli najmanjšo, najfinejšo in najbolj srčkano žensko nožico v originalu in največji moški čevelj odnosno največjo moško »lopato«. Oboje bo primerno ocenjeno. Pri reviji damskih frizur sodeluje društvo ljubljanskih frizerjev, pri oni najmanjših nožic in najdaljših »lopat« pa čevljarska zadruga. Koliko bo tu smeha, dovtipov in namigavani, si lahko mislimo.
•   • *
— Vodstva šol opozarjamo, da je uprava Ljubljanskega velesejma dovolila za poset pokrajinske razstave od 17. do ?6. za mladino znižano vstopnino po 3 Din, ako jo obiščejo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljsrva. Ker je ogled te razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega poedinca zelo koristen.
— Scenični osnutki. Natečaj za scenične osnutke o priliki pokrajinske razstave se je udeležilo pet konkurentov. Žirija obstoječa iz gg.: upravnika ing. arh. Krcgaria, scenografa Vavpotiča, arh. dr. Vurnika, prof. O. Šesta in ravnatelja velesejma konzula Dularja je nagradila s prvim darilom osnutke Skružnvja ml. (Veronika Deseniška in Golia: Peterčkove sanje). Drugo darilo je prejel arh. Spinčič za osnutke Cankarjevega pohujšanja. Tretje darilo Vavpotič ml. za osnutke Pohujšanja in četrto Delak Ferdo za osnutke Pohujšanja. Osnutki, ki so bili nagrajeni, so razstavljeni v oddelku »Gledališče« (slikarski del). Istotako so izloženi neuiagrajeni osnutki vposlani pod geslom »Škoda časa«
— Uprava velesejma bo priredila tekom razstave v oddelku »Gledališče■ (paviljon K) par vodstev po razstavi za ljubljansko bčinsrvo, za dijake in slednjič za podeželne goste. Prosimo interesente z dežele, da javijo prihod svojim centralnim organizacijam (ZKD in Prosvetni zvezi) da taiste posredujejo in urede vse potrebno v uradu velesejma. Šolska vodstva (ljubljanska in zunanja) istotako prosimo, da pravočasno javijo svoj obisk. Vodstva se bodo vršila kot je predvideno v soboto dne 24. t. m. v nedeljo dne 25. t. m. čas in event. izpremembe se bodo pravočasno objavile v vseh ljubljanskih dnevnikih.
Str
S4,
•SLOVENSKI NAROD, dne 20. septembra 192?.
Stev. 212
Pisane zgodbe h naših krajev
Peklenski stroj ▼ DJevdJebjL — Samar 85 letnega starca. — Roparski napad pri belem dnevu.
V petek proti večeru je eksplodiral peklenski vtnpj v hotelu »Novi Beograd« v DjevcfetijL V kavarni se je ta čas nahaja« novo iabrani demokratski poslanec Irnjat Štefanović, ki je bivši boi-garsiki vojvoda. Peklenski stroj je bil postavljen v hotel dan preje, kakor so sedaj ugotovili. V trenutku eksplozije V »Novem Beograduc je izbruhnil požar tudi v hotelih »Solun« in »Prestolo-naslednik<. Med ranjenimi se nahajata tudi vpokojeni major Janč&ć in prof. De-eto- Po eksploziji je prihitela na kraj nesreče policija in vojaštvo. Ker je bil eden vpepeljenih hotelov dobro zavarovan, so nekateri mnenja, da je lastnik sam zanetil, požar. Tik pred ekplozijo je lastnik hotela »Novi Beograd« opazil peklenski stroj in opozoril goste na nevarnost Na njegov krik je večina ljudi zbežala na prosto. Razširjene so tri verzije o vzroku atentata. Nekateri menijo, da je bil peklenski stroj namenjen poslancu Štefanoviću, drugi pravijo, da gre za zaroto proti bivšemu bolgarskemu komitu vojvodu Alješevu, a tretji so prepričani, da hočejo makedonstvujoči z atentati izzivati prebivalstvo in s tem povzročiti nered in konflikte.
*
V soboto si je prerezal žile z britvijo na obeh rokah 85-letni starec Dimitrije Jankovič. Samomor je izvršil v svojem stanovanju v Radničkem dolu št. 29 pri Zagrebu. O polnoči obveščena komisija se je takoj napotila na kraj tragedije in našla starca že mrtvega v mlaki krvi. Oblečen je bil samo v srajco in spodnje hlače. Na desni roki sta zijali dve rani na levi pa ena. Britev je ležala poleg trupla. Drugih poškodb na truplu niso našli. Starec zapušča 841etno ženo, 4 otroke in veliko število vnukov in pravnukov. V tako visoki starosti ljudje le redko izvrše samomor. V zagrebški kroniki je ta samomor edinstven, glede na starost in vzrok. 2ena pokojnega starca je izpovedala, da je njen sivolasi mož že 9 mesecev bolehal na nogah. Na obeh nogah so se mu otvorile velike rane in zdravniki so izjavili, da je bolezen neozdravljiva. Sta-
rec je prejokal dneve in noči in popolnoma obupal, ko so se v ranah pojavili črvi. Zahteval je od žene sekiro ali nož, da se ubije in dan pred samomorom je ženi odločno izjavil, da noče več živeti. V soboto dopoldne si je res prerezal žile. 2ena ga je našla na tleh in mislila, da se je od slabosti zgrudil. Bil je še topel, a ga ni mogla dvigniti in ga je okrenila ter zagledala pod njim nočno posodo, polno krvi. Sosed, ki je na starikme klice prihitel v hišo, je videl, da si je starec vzel sam življenje in je samomor prijavil policiji. V nočni posodi je bila tudi britev, s katero si je nesrečni Dimitrije prerezal žile. Od bolečin se je starcu zadnje dni tudi že bledlo.
V Sarajevu je bil izvršen v soboto dopoldne zločin, ki je razburil vse me* sto. Nedavno se je vrnil iz kaznilnice v Lepoglavi znan zločinec in razbojnik Juda Pesah. Dasiravno so ga policijske oblasti stalno nadzorovale, ie vendarle izvršil drzen roparski napad na trgovca Mchaga Lipa. Lipa ima malo trgovino s kožami in obutvijo v muslimanskem delu mesta. V soboto dopoldne je bil zatopljen v svoje delo, ko je stopil Ju* da v trgovino. Molče je pograbil napa* daleč dolg čevljarski nož in trikrat za* bodel Lipa v vrat. Ves okrvavljen je Lipa pobegnil na ulico in začel klicati na pomoč. Napadalec je stekel za njim in bi ga bil gotovo tudi še na ulici za* bodel, da ga niso rešili na pomoč pri« hiteli sosed ie. Težko ranjenega trgovca so prepeljali v bolnico. Juda pa je pri* jela policija in oddala v sodne zapore. Pri zaslišanju je izjavil, da ie imel z njim še stare račune. Pravi, da je Lipa imel razmerje z njegovo ženo. ko je on sedel v kaznilnici. Že v zaporu je sklenil, da se maščuje. Hotel je ubiti tudi svojo ženo, pa ga je policija pre* hitro prijela. Zločin je izzval v vsem Sarajuvu veliko razburjenje. — Tako drznega napada pri belem dnevu in sre» di mesta ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
To in ono
Liga proti ljubezni
Proč s kapitalizmom in njegovimi iz-rodki! To je danes geslo ruskih boljše-vikov. Med izrodke kapitalizma spada vse. kar le količkaj spominja na stare šege in navade, na tradicije in romantiko. Režiserji nove Rusije propagirajo moderno stvarnost v politiki, v zasebnem življenju, v gledališču in vobče povsod, kjer se da uveljaviti. Sedaj je prišla na vrsto tudi ljubezen. Ljubezen hočejo boljševik i iztrebiti s korenino vred in sicer na radikalen način.
Ruski pisatelj in publicist Zalkind je sedaj ustanovil ligo zoper ljubezen in kakor poročajo listi, je njegova ideja padla na rodovitna tla. Po vsej Rusiji se zdaj resno debatira, kako odpraviti ljubezen. Sodrug Zalkind je mnenja, da je ljubezen »kapitalistični izum in izro-dek« in zato je treba proti njej mobilizirati vse sile.
Zanimivo je, kako hočejo boljševiki ljubezen odpraviti. Zakon in njegove formalnosti, istotako ločitev so že itak poenostavili do skrajnosti. Zakon je zdaj v Rusiji od danes do jutri. Tudi glede razmnoževanja niso boljševiki tako natančni. Odprava plodu oe indirektno priznava. Kaj je treba torej še odpraviti? Na vsak način ljubezen, ki je nekak uvod v zakon, torej tudi kapitalističnega izvora. Ljubezen bo torej v bodoče v Rusiji pod strogo kaznijo prepovedana. Prepovedano bo vse, kar ni v direktni zvezi z razmnoževanjem, odnosno fizološko rečeno, kar ni višek ljubavnega razmerja. Tako bo n. pr. prepovedano pridobiti si ljubav žensKe z denarjem ali dajatvami. Ženskam bo prepovedano vzeti denar ali darila. Če ni voljna, da se uda iz ljubezni, potem je bolje, da vse pusti. Rusi nameravajo odpraviti tudi korupcijo v ljubezni. Draguljarji, izdelovalci parfumov in šivilje so pač samo za to, da indirektno pospešujejo podkupovanje nežnega spola. Proč ž njimi! Ljubezen bo šele takrat
prava, ona resnična, tolikrat opevana blaženost, kadar bodo odpravljene vse lažnjive pretveze s katerimi se jo skuša izvojevati odnosno izsiliti ali pribe-račiti.
Prav razumljivo je, da a limine odpadejo ljubavni sestanki, ljubavna pisma, nežni telefonski pogovori so izključeni, prepovedano je tudi vsako vabljivo nagovarjanje in smelo izzivalna koketerija. Da bo zgorela vsa ljubavna literatura, o tem ni nobenega dvoma več. Saj je tudi samo posledica kapitalističnega pojmovanja ljubezni, kajti trubadurji so bili doma samo na dvorih in kvečjemu še pri bogatih Židih.
Kako si boljševiki vse to zamišljajo, še ni jasno. Zdi se, da bo položaj v bodoče takšen: On in ona se bosta na ulici srečala, spogledala — in že.. To je udobno, brez sentimentalnosti, hitro in priprosto vsekakor na stvarno.
Zemlji grozi strahovita katastrofa ?
Zadnja leta se večji in manjši potresi tako pogosto ponavljajo, da so začeli učenjaki razmišljati, kaj bi bilo vzrok tega neprestanega vznemirjenja zemeljske površine. Na podlagi točnih opazovanj so postavili teorijo, da nastajajo vsled postopnega ohlajevanja zemlje v zemeljski skorji velike razpoke, ki segajo pod Atlantskim oceanom preko Južne Evrope in Turkestana do Japonske. Geološka opazovanja potrjujejo presenetljivo dejstvo, da se od leta 1906. ko je katastrofalen potres razdejal cvetoče mesto San Francisco, no-tresni sunki v obsegu omenjenih delov sveta neprestano ponavljajo. Moskovski geolog Muskitov je na podlagi svojih opazovanj ugotovil, da segajo razpoke iz Afrike in Avstralije proti Evropi in Aziji. Mesta Newyork, London, Pariz, Berlin, Rim in Moskva niso v nevarnosti, ker slučajno ne leže v nepo-
sredni bližini teh razpok. Ni pa izključeno da zadene tudi ta mesta v dogled-nem času močan potres.
Največja nevarnost preti baje Italiji, ki je bila vedno ognjišče vulkanskih m tektonskih erupcij. Angleški učenjak sir Richard Gregori rxrtriuje domnevo ruskega geologa in pravi, da se tudi mnogi drugi angleški učenjaki strinjajo z njim v tem, da čaka pokrajine, ležeče ob velikih razpokah, morda še tekom letošnjega leta strahovita potresna katastrofa. Tudi sredna in severna Kitajska leži ob veliki razpoki v zemlji in zato jo je zadel nedavno katastrofalen potres.
Zadnja ljubezen Izidore Duncanove
Te dni je izšla knjiga ruskega pisa* telja A. Maricnkova «Roman brez la* ži», v kateri se govori tudi o znameniti plesalki Duncanovi in njenem pozne j* sem možu, ruskem pesniku Jeseninovu. Plesalka se je seznanila z ruskim pesni* kom v moskovskem Ermitažu. Predsta* vil mu jo je slikar Jakulov. Čez nekaj dni je priredil Jakulov v svojem atelje* ju družabni večer in povabil tudi Dun* canovo. Razkošno oblečena je vstopila plesalka v atelje in se prijazno nasmeh* nila Jeseninovu. Sedla je na divan, pe* snik je pa pokleknil k njenim nogam. Pogladila ga je po glavi, rekoč: Zlata glavica! Potem ga je vpričo vseh po* ljubila in ostala ž njim v intimnem po* govoru do ranega jutra.
Jesenin je kmalu podlegel njenim čarom. Čez nekaj mesecev se je preselil k nji, toda bil je že po naravi tak, da ni mogel ostati dolgo na enem kraju. Izidora mu je podarila zlato uro, mi* sleč, da ga bo s tem privezala nase, to* da zmotila se je. Opetovano je povezal Jesenin vse svoje imetje, obstoječe iz perila in rjuhe v culico in pobegnil od plesalke. Toda vedno znova se je vra* čal k nji. Končno sta zapustila Moskvo in odpotovala v inozemstvo, kjer sta se poročila. Vse je kazalo, da sta našli njuni nemirni srci mir in da bo živel pesnik v srečnem zakonu s svojo izvo* Ijenko, toda usoda je hotela drugače. Jesenin se je predlanskim ustrelil, Dun* canova je pa našla te dni tragično smrt v Niči.
Svojo hčerko poročil
Trgovec v Marmaros Szigetu Jan Markovits je odšel po svetovni vojni z doma in se ni več vrnil. Doma je pustil ženo in 10 letno hčerko. Ker ga žena kljub poizvedovanju potom političnih oblasti ni mogla najti in ker ji ni nič pisal, je mislila, da ga je doletela nesreča ali pa da se ji je popolnoma izneveril. | Zato se je obrnila na oblasti s prošnjo, 3 da njen zakon razveljavijo. Oblasti so ustregle njeni želji in proglasile Marko-viča za pogrešanega. Žena je bila zopet prosta in ker je bila še mlada, se je drugič poročila. Odpotovala je z drugim možem na ženitovanjsko potovanje in pustila hčerko doma.
Ko se je vrnila, ni bilo o hčerki ne duha ne sluha. Našla je samo pismo, v katerem ji hčerka Frida sporoča, da *e je poročila z bogatim trgovcem v nekem kraju blizu Prage in da se je zelo dobro godi. V pismu vabi hčerka mater, naj jo poseti. Mati jo res te dni odpotovala v dotični kraj in posetila hčerko v razkošni trgovčevi vili. Lahko si pa mislimo njeno presenečenje, ko je spoznala v hčerkinem možu svojega prvega moža. Sirota se je nad tem tako zgrozila, da se ji je omračil um. Pripeljati so jo morali v praško umobolnico. Trgovec odločno zanika, da bi bil identičen z Markovitsem. Zadevo ima sedaj v rokah policija, ki bo pojasnila preteklost Fridinega moža.
Desetletna morilka svojega brata
Pariška policija je zadnje dni razkrila senzacijonalen umor. Ore za zločin, kakršen pač še ni bil zabeležen v analih sicer pestre pariške, odnosno francoske kriminalne kronike.
Visok pariški državni uradnik je preživel poletje v malem kraju Foadras. S seboj je vzel tudi svojega 18 letnega slugo Julesa Valere in njegovo lOletno sestro RolandO. Pred dnevi pa je sluga nagloma obolel, pojavili so se znaki za-strupljenja. Čeprav je bil takoj prepeljan v Pariz, je podlegel zastrupljenju.
Obdukcija trupla je pokazala, da je bil zastrupljen z arzenom.
Policija je seveda takoj pričela s poizvedovanji, čijih rezultat je bil presenetljiv. Preiskava je namreč pokazala, da je slugo umorila lastna sestra, jedva lOletna Rollanda. Dekletce je prostodušno priznalo, da je v vaški lekarni kupilo arzen in strup najpreje preizkusilo na domačem psu, ki je kmalu pogrnil. Arzena je nato natresla svojemu bratu v juho. Vzrok, ki je nagnal Rollando v ta zločin, je svojevrsten. Deklica je bila na brata ljubosumna, ker je dobival več za jesti nego ona. Baje se je mlada zločmka bavila z načrtom, da iztrebi vso rodbino.
Policija je dekletce oddala v blaz-nico, ker ni izključeno, da je slaboumna. Njena mati je namreč pred dnevi umrla v blaznicL _
Vrtnarska razstava
Krasno urejena in bogato založena vrt* carska razstava, ki je priključena letošnji pokrajinski razstavi ljubljanskega veJescj* ma od 17.—28. t. m., ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni po* krajini naše domovine, je tekla zibelka na* šemu domačemu vrtnarstvu, posebno pa tr* govskerau. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh delov naše domo* vrne. Tudi letos bodo naši vrtnarji dali no* vih pobud tovarišem tako v estetskem ozi* ru, kakor tudi glede še intenzivnejše izrabe cvetja. Potrebno pa je tudi razumevanje naše domače javnosti in prireditelji priča* kujejo, da bo razstava kar najbolje obiska* na Moralna dolžnost našega občinstva je, da upošteva domače blago pred nakupom v inozemstvu.
V krasnih skupinah, katerim se vidi, da so pripravljene z največjo ljubeznijo in strokovno veščino, razstavlja šest najpodjets nejših ljubljanskih trgovskih in umetnih vrtnarjev. Razstava v marsičem prekaša lanskoletno in so se nekatere vrtnarske tvrdke povzdignile letos do posebnih spe* cijalitet. Tako tvrdka Korsika v kaktejah in dalijah. Posebno privlačna je skupina kaktej. Ta rastlina je bila v Evropi kot posebnost prvič razstavljena leta 1873 ob priliki svetovne razstave na Dunaju. Ta* Krat so jih razstavili Japonci v svojih lastnih paviljonih in od tedaj si je ta krasna in hvaležna rastlina začela utirati pot. K nam so se kakteje začele v večjem obsegu uvažati nekako pred dvema letoma. Letos* nja razstava bo gotovo le še povečala krog ljubiteljev in gojiteljev te čudovite rastline.
Tvrdka Ivan Šimenc preseneča s svoji* mi čudovitimi tuba.rožami, ki &e importi*1 rajo iz Mehike. Kar vabijo te. da jih pone* seš na svoj dom. Napolnile ti bodo sobe z neprenosljivim vonjem, saj je t tiha roža v cvetličnem kraljestvu nazvana vsled svojega davnega vonja »kraljica vonja«. Tudi druga čudovita cvetka se kaže tu očem obi* skovajoev, to je »Fortunt*. sreča, za k»» tero vse gleda. Evo vam je, pridite na raz« stavo m si jo vzemite. v
Tvrdka Franc Herrmanskv razstavlja poleg svoje specijalitete, t. j. s cvetjem dekorirane mize za različne priložnosti do* mače svečanosti, še teje novosti: Polvhan* ta vrtnice v dreveščkih in bajne Coleirse v različnih barvah.
Nehote se ti ustavi pogled na prijaznih gredicah tvrdke Anton Ferant. Iz samih rastlin, ki jih povečini imamo po svojih domovih, iz ciklam, primulj, pelargonij in asparagusa, so sestavljene in delujejo sila učinkovito. Vidi se vesca roka mojstra Feranta, Tvrdka razstavlja tudi lepo grupirano sadno drevje iz lastne drevesnice. To je edina ljubljanska vrtnarska tvrdka, ki se bavi tudi s to panogo.
Rado se pomudi oko obiskovalcev tudi na nasadih tvrdki Baje Viktor m Šimenc Pavel. Občudovati moramo krasno in umet« no vezane vence m šopke poleg vsega dru* gea, kar živi tukaj svoje tiho življenje. Tu se vidi. kako vpliva cvetje na našo dušev* nost. En sam sprehod po takem cverišču, in že se nam jasni čelo, čutimo se poziv. l:ene in okrepi jene. Zato naj posebno sedaj, ko umira in bo skoro spala narava zimsko spanje, vsakdo okrasi svoje stanovanje s cvetjem. To ga bo navdajalo s toploto in veseljem in ga poživljalo v urah skrbi Navajajte že otroke k ljubezni do cvetja. S tem se vzgaja mladina za poznejše naloge. Otrok, ki svojo lončnico ali vrti« Ček skrbno in z ljubeznijo neguje, se pri» uči že v mladosti, da ne klone duha pred raznimi ovirami, ki mu stopajo na pot pri dosegi življenskih ciljev. In pred vsem pripeljite jih seboj na razstavo.
Žrebanje loterije trgovske
akademije v Ljubljani
nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. *%
Vsled preselitve
se prodaja pohištvo, kuhinjska oprava, mo* ško perilo, obleka itd. — Bleiweisova cesta št. 30. pritličje, levo. 212°
Grandijozna drama ljubezni, dolžnosti in zvestobe
v
Sejkova sužnja
V glavnih vlogah prekrasna
JETTA GOUDAL in MIHAEL VARKONI.
Težki boji divjih arabskih mas po sa* harski pustinji. — Izdajstvo italijan* skega guvernerja. — Vroča ljubezen lepe plemkinje Viktorije in Amaria. — Prerokbe Arabkinje. — Poroka pod arabskim pajčolanom itd. itd.
Predstave danes ob: 4., pol 6., pol S., 9. Elitni Kino Matica*. Tel. 2124.
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
ALKO"
Skladiščnik
star 40 let, vajen vsakršnega dela — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Skladiščnik/2124» na upravo «Slov. Naroda*.
Razprodaja
veKkih rumenih angleških ko* koši «Orpington» — vsaki dan od 13. do 15. ure. — Poljanska cesta 17. 2116
druf ba z o. z.
Liubljana. Kolisei
Večje industrijsko -podjetje
lesne stroke
išče zaradi uvedbe pletenega pohištva inteligentnega, v tej stroki verziranoga in za kalku* lacijo sposobnega človeka. — Ponudbe pod: «3363—111—20» na Interreklam dd, Zagreb, Ma« rovska 30. 2127
KLlSARNA „JUGOGRAFIKA"
TISKOVNA IN Z AL O 2 NA ORU2BA Z. O. Z.
Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje  po predloženih risbah,   peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni  ali   več   barvah,   točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah.
LJUBLJANA    V PETRA NASIP 23-
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred* eik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno. 96 L
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke L 4r.
najfinejše Id najcenejše
mehanično umetno vezenje
Matek & BUke*
Ljubljana, Da Imatinova ulica 13
Entlanje, ažuriranje, predrt* kanje ženskih ročnih del za trgo vino, Solo in dom.
Urajuie: Ms ZupanSt mm Za »Narodno tiskarno*: Fran JeserJek. m Za opesvo in ioseratai del Ikta: Oton Christof, mm Vai v LjobajaaL