Izhaja vsak dan zjutraj razven * ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din l'—, lanskoletne 2’—; tne-»ečna naročnina Din 20’—,za tujino 30'—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov d« »rajam«.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24. tel. 29-GO.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. raS.i Ljubljana 1'.021.
Št. 43
Ljubljana, sobota, dne 21. februarja 1931
Leto II.
Admiral Aznar,
predsednik nove španske vlade.
Priljubljenost naše kraljice
Atene, 20. februarja. 1. »Elefteron Vima« pri-mislijo povodom vesti, da je zbolela naša kraljica Marija: Bolest jugoslovanske kraljice je izzvala iskreno sožalje vsega grškega javnega mnenja. Na vsak ikk"in iskreno želimo, da bi vzvišena bolnica, ki je ena izmed najsimpatičnejših kraljic na svetu — vzor žene in matere — da bi čimprej popolnoma ozdravila.
Volilna zmaga delavske stranke
London, 20. februarja. AA. Pri nadomestnih volitvah v Eastislingtonu je bila izvoljena kandidatinja delavske stranke Leah Manning z 10.591 glasovi.
Nova MacDonaldova zmaga
London, 20. februarja. AA. Spodnji dom je snoči z 245 glasovi proti 242 odklonil predlog konservativcev, da naj se fond za podpore brezposelnim zviša saino za 10 na mesto za 20 milijonov funtov.
Nova izjava dr. Wirtha o položaju v Nemčiji
Berlin, 20. februarja, d. V proračunskem od-boru državnega zbora je govoril danes državni notranji minister dr. Wirth o komunistični propagandi in izjavil, da ministrstvo posveča pozornost ne samo levičarskemu, temveč tudi desničarskemu radikalizmu. V ministrstvu zbirajo vse gradivo. Organizatorno se je zgodilo vso, kar se je dalo napraviti, da so ta radikalizem pobija. Pravijo, da je v nemških deželah državljanska vojna pred vrati. Temu nasproti izjavlja minister: Državljanske vojne ni pred vrati, pač so dogajajo tu in tam kaki pretepi, ki se lahko raztegnejo tudi na ves okraj, vendar pa se taki nemiri lahko zatro samo s policijskimi sredstvi. Tako državna vlada kot pruska vlada se no bosta niti eno samo minuto obotavljali, da storita vse, kar je potrebno. — Sicer smo pa lahko mnenja, da je neki višek radikalnega vala že dosežen. Pred očmi pa moramo imeti, da prvemu valu sledi drugi in da ni nič kaj težko v sedanji gospodarski stiski varati ljudstvo in ga izkoristiti za politične namene. Končno je izjavil minister, da je vlada natančno poučena o namerah narodnih socialistov, kor so v njihovih vrstah tisti, ki vlado obveščajo.
Sporazum med vlado in liberalci na Romunskem
Bukarešta, 20. februarju, n. »Adcverul« prinaša kot veliko politično senzacijo vest, da je med na-rodno-kmetsko in med liberulno stranko prišlo do sporazuma v vprašanju sestave konccntracijske vlado To naj bi bil kabinet sodelovanja obeli teli najmočnejših romunskih strank.
Avstrijski parlament za splošno vojaško obveznost
Dunaj, 20. februarja, d. Avstrijski narodni svet je danes v drugem Citanju sprejel proračun za prihodnje proračunsko leto. Glasovanje se je izvršilo gladko. Pri poglavju: vojska sta bila stavljena dva predloga, prvi od Velenem-cev, drugi pa od Kmečke zveze. Velenemški predlog, ki je zahteval, da 8e vsem vojaškim osebam odvzame aktivna in pasivna volilna pravica, je bil odklonjen. Soglasno pa je bil ®prejet predlog poslanca kmetske zveze Deva-tya, s katerim se vlada poziva, naj stori korake, da doseže pristanek signatarnih sil st. ger-niainslce mirovne pogodbe za uvedbo zakonitih brambnih organizacij na temelju splošne brambne dolžnosti in po vzorcu miličnega sistema.
Atentat v nemškem parlamentu
Berlin, 20. februarja. AA. Danes popoldne ob <>. je neki starejši goapod udrl v državni zbor in oddal brez vsakega vzroka na demokratskega poslanca Kuelza dva strela. Policija je dognala, da je atentator slaboumen.
Pomorska pogajanja med Francijo in Anglijo
Angleški pomorski strokovnjak Craigie o konciliganinosii Francije - Francija pristopi k
trojnemu pomorskemu paktu - Osamljena Italija
London, 20. februarja, n. Po povratku iz Pariza v London je britanski pomorski strokovnjak Craigie predložil podrobno poročilo o rezultatu svojih pogovorov ministrskemu predsedniku Mac Donaldu. Tukajšnji uradni krogi so izvedeli, da so pariški razgovori za določitev tona/,e francoskega vojnega brodovja napredovali. Francija si je izgovorila nekatere rezerve. Ni znano, na kaj se te rezerve nanašajo. Vsekakor pa je Francija pripravljena ugoditi Veliki Britaniji glede tonaže svojega vojnega brodovja, kolikor je to mogoče. Francija, kot vse kaže, tonažo svojega brodovja ne bo povišala nad 650.000 ton, to da to le pod pogojeni, da so na sličen način zaveže tudi Italija.
To je Craigieju podrobno obrazložil francoski pomorski strokovnjak Massigli. Ta strokovnjak je Craigieju izročil obsežen referat o francoskem vojnem brodovju po kategorijah. Francija si namerava zgraditi na vsak način toliko brodovja, kolikor je nujno potrebno, da brani svoje interese.
Craigie je obvestil britansko vlado, da je francosko stališča opravičeno in da je v svojih pariških razgovorih dobil vtis, da jo Francija sila koncilijantna glede pomorske razorožitve in ureditve odnošajev med svojini ter britanskim in italijanskim voj nini brodovjoin. Craigievi razgovori v Parizu so bili preliminarni. Craigie se bo kmalu spet vrnil v Pariz ter nadaljeval in zaključil 3voje razgovore. Rezultate teh razgovorov bodo uredili v formalnem sporazumu med Anglijo in Francijo. Ta sporazum bo med drugim vseboval tudi zaščitno klavzulo, kakršna že velja za trojni pomorski pakt. Kakor znano, so postavili to zaščitno klavzulo radi tega, da se v resnici ohrani pomorsko ravnotežje in da se prepreči eventualno tekmovanje v pomorskem oboroževanju, ki bi ga mogli med seboj pričeti Francija in Italija.
V	slučaju, da Francija res uredi svoje pomorske odnošaje z Veliko Britanijo, ne bo nobene ovire več za njen pristop k trojnemu paktu. Zaščitna klavzula bi osta-
la v veljavi edinole zaradi eventualne opasnosti s strani Italije. Vsekakor pa bi pristop Francije k trojnemu paktu pomenil izolacijo Italije. Zaradi tega britanski uradni krogi silijo vlado, da se sporazume v tem pogledu s Francijo, ker so prepričani, da Italija ne bo hotela ostati izolirana, in da bo prisiljena, da tudi ona pokaže več koncilijantnosti ter tako omogoči, da se njeni odnošaji s Francijo kompromisno uredijo in da se končno trojni pakt razširi na vseh pet velikih pomorskih sil.
Rim, 20. februarja. AA. Italijansko časopisje ostro napada francosko vlado, ker je povišala mornariški proračun za tri milijarde frankov. »Popolo d’Italia«, ki je v tesnih stikih z italijanskim zunanjim ministrstvom, pravi, da Italija troši polovico manj za svojo nove vojne ladje kot Francija, ki da trajno krši locarnsko pogodbo in angleško načelo, da mora biti angleško vojno brodovje tako močno, kakor vojni brodovji dveh največjih pomorskih velesil v Evropi.
Konsolidacija v nemški notranji politiki
Briiningova zmaga nad ekstremisti - Pokopane naJe hitlerovcev - Popoten preobrat
v notranji politiki
Berlin, sredi februarja. (Od našega dopisnika). Nad vsako pričakovanje je dosegla Briinningova vlada v nemškem državnem zboru veliko in silno pomembno zmago: obstrukcija Hitlerjevih narodnih socialistov in Hugonbergovik nemških nacionalistov proti državnemu proračunu jo bila zlomljena, proračun je bil z veliko večino sprejet im daljši mirni razvoj razprav v državnem zboru je zagotovljen z reformo poslovnika. To pomeni gotovo važen preobrat v nemški notranji politiki, ld preseneča toliko bolj, ker je bilo že prevladalo mnenje, da bo treba proračun zagotoviti z diktatorskim paragrafom 48. nemške ustave, ki se sklada s § 14. staroavstrijskega absol ut izrna.
Za proračun so glasovali: centrom, državna stranica (bivša demokratska), nemška ljudska, bavarska ljudska, doloma gospodareča in socia-1 istiška Stranka. Proti pa so glasovali: hitler-jevci, lvugenbergovci in nekatere manjše skupino na desnici.
Razlika mod današnjim in predvolilnim položajem je velika. Takrat se je opiral Briinning na srednje stranke, toirej na centrum, državno stranko, nemško in bavarsko ljudsko stranko, gospodarsko straiuko, dofiim so stali socialista v ostri opoziciji, kajti vlada se je močno nagibala na desno. V živem spominu politikov je deg-stvo, kako se je pomato drobila vodilna stranka desnice — nemški naoionaici. Bila je druga naijvečjia stranka nemškega državnega zbora, ali cepila se je in cepila, dokler nii prišla na žalostno — tretjino. Vsi ubežniki so se oddaljevali čedalje bolj od ttugenberga in se družili s sredino ter se bližali Brttnningu. Vladni krogi bo to izkoriščali in odpadnike Čedalje bolj vlekli na se. Tudi predsednik Hindenburg je rad gledal razkol Iluggenbergovega tabora in begunstvo njegovih ljudi od opozicije v vladni tabor. Tako se jo tiho in mirno ustvarjala nova večina sredine in zmerne desnice ob izključitvi Hitlerovcev, Huggenberga, komunistov in — socialistov.
Tak je bil položaj pred jesenskimi volitvami, ko je državni kanoelar upal, da volitve potrde ta razvoj. Ali doživel je veliko razočaranje. It volilnega boja so se vrnili zmagovalci — Hitler, srednje stranke so bile zdecimovane in še bolj begunske skupine od Ilugenberga na sredino. Vsa Briinningova kombinacija o bodoči večini je padla v vodo in na obnebju se je kazalo strašilo — Hitlerjevo diktature.
Toda Biriinniing ni izgubil glave in ni pobegnil s pozoirnice, kakor je Hitler upal. Briinning jo spoznal svoje hibe im je v pravem času obrnil, zastavo. Ker ni odstopil, se niso mogili polastiti vlade hitlerovci. Skušnje, ki jih je imel s to stranko ekstravagahtov, mu niso dopuščale niti kompromisa s hitlerovci, za katerimi so se poganjali nekateri pristaši ljudske in gospodarske stranke. Dr. Briinning si je izvolil drugo in po razmerah edino pravo pol: zatekel se je po pomoč k socialnim demokratom, ki jih sprva ni lintel imeti v vladni večini. Prej še je pretrgal
stiike s Skrajno desnico ter je odklonil vse divje notranje, gospodarske in posebno zunanje načrte njihovih radikalnih glav. Zalo so mogla socialisti pripomoči Briinningu, kajti zdaj ni več šlo za Briinmiingovo vlado, marveč za veliko več: šlo jo za parlamentarizem, za republiko, za demokracijo — tudi se je pokazala ofenziva proti delavstvu in njegovim mezdam, in tu je bila Briinningova vlada neprimerno ugodnejša nego vlada Hitlerjeva, ld hi bila popolnoma pod komando veleindustrije.
In tako je prišlo do zgodovinskih dogodkov v nemškem državnem zboru, da je Briinning do-
bil zares ogromno ve&ino nad združeno opozicijo hitlerovcev, huggenbergovoev in komunistov, iu tako združil veliko demokratiško in republikansko stranko z levico — s socialno demokracijo.
Ker se je tej veliki večini posrečilo vsiliti v parlamentu nov poostren poslovnik, je vsaka nevarna obstrukcija izključena, sabotaža ekstremistov nemogoča (zato so hitlerovci iz parlamenta kar pobegnili) in po dolgi dobi neuspehov je mogoče govoriti o ugodnem preobratu v nemški notranji politiki, ki ne ostane brez vpliva niti na zunanjo politiko te velike države.
Kdo je finansifal D’ Annunzia na Reki
Osebe, ki so izmikale orožje iz državnih skladišč, oproščene pred fašistovskim sodiščem — Kako si je D’ Annunzio prisvojil 2,000.000
lir državnega denarja
d sta
Rim, 20. februarja. 11. D’ unzijeva ekspedicija in njegovo večmesečno vladanje na Reki so dali povod tudi nekaterim aferam, ki so jih deloma tudi formalno rešila italijanska sodišča. Tako se je vršil še pred kratkim proces zaradi nasilnega odvzetja streliva in hrane, ki jo je prevažal parnik »Cogne«. Ta parnik je pomotoma sprejel na krov nekaj D’Annunzlje-vih zaupnikov, ki so kapetana prisilili, da je pristal na Reki, kjer so D’Annunzijevi pristaši hrano in strelivo zaplenili. Sodišče je D’Annunzijeve pristaše oprostilo, češ da niso postopali kot pomorski roparji nego kot veliki patrijotje.
Te dni so objavili v fašistovskem tisku v obliki junaške legende drugo afero, ki pa ni imela svojega epiloga pred sodiščem, ker po mnenju fašistovskega tiska danes ni potrebno, da se take afere »iz junaških časov« spravljajo pred sodišče. Fašistovski tisk obsoja takratno vlado, češ da se je formalno upirala D’Annunzijevemu podjetju.
»Gazzetta del Popolo« poroča, kako je prišla svota 2,000.000 državnega denarja, ki je bil namenjen italijanski vojski v Albaniji v roke D’Annunzija. Junak te afere je bil Attilio Ferraris, ki je bil takrat re-zerVni poročnik. V decembru leta 1919. je on redno služil v četah, ki so bile v Albaniji. Takrat je vrhovno poveljstvo poslalo tem četam hrano in večjo količino denarja.
V	Albanijo so bili sporočili, da je provi-jant in denar že v Tarantu. Iz Albanije so poslali v Taranto Ferrarisa in kapetana Melleja, da prevzameta denar in hrano Ko sta prišla pa v Taranto, so se oglasili pri Ferrarisu trije D’Annunzijevi častniki in sporočili, da primanjkuje D’Annunziju in njegovim pristašem denarja in hrane. Ferraris in Molle sta se dala takoj navdušiti za naklep. Ko je parnik zapustil luko,
) najprej napadli oba karabinerja, ld razila zaklad in ju razorožili, polen
so
stražila zaklad in ju razorožili, potem so pa tudi nju navdušili za avanturo. Tudi kapetan je vedel, da denar ni namenjen D’Annunziju in mesto da bi krenil na pot proti Albaniji, je parnik krenil proti severu na Reko, kjer so ga triumfalno sprejeli. D’Annunzio je objel Ferrarisa in mu sporočil, da ga je rešil. Prevzel je denar in Ferrarisu, ko se je vrnil nazaj, izročil to-le potrdilo: »Da bi mogel plačati svoje vojaštvo, ki trpi pomanjkanje, sem rekvi-riral 2,000.000 lir, ki sta bila zaupana poročniku Ferrarisu. On je izvršil svojo dolžnost kot čuvar tega denarja in kot vojak, a se premoči ni mogel ubraniti in je denar izročil meni. D’Annunzio.<
Zanimivo je, da niti takrat in ne kasneje nihče ni Ferrarisu očital njegovega postopanja. Tudi takrat so v Italiji priznavali in upoštevali takšna potrdila.
Odhod g. Piacentinija iz Sofije
Sofija, 20. februarja. AA. Odpoklicani italijanski poslanik Piacentini je odpotoval v Italijo. Na postaji so se od njega poslovili predsednik vlade, ministri, člani diplomatskega zbora in zastopnik italijanske kolonije. Predsednik vlade in ministri so se italijanskemu poslaniku zahvalili za delo, ki ga je opravil za zbližanje med Bolgarsko in Italijo.
Originalno občinsko posojilo
Essen, 20. februarja. A A. Nenehoma naraščajoča gospodarska kriza je prisilila občinsko upravo Essen, da najame originalno posojilo za kritje mestnega deficita. Uprava predlaga namreč, naj bi mesto najelo pri svojih uradnikih, nameščencih in delavcih posojilo na ta način, da si pridrži neke odstotke njihovih prejemkov, jih obrestuje po običajni obrestni meri in jih kasneje vrne Za posojilo^ te vrste pa je še potreben pritrdilni sklep državne vlade.
Lažniv sporazum
Z velikim pompoin razglašajo listi ma-kedonstvujuščih, da je bil dosežen popolen sporazum med obema na smrt sprtima taboroma makedonstvujuščih in da bo odslej vladala med njimi najlepša harmonija in popolna sloga. Tudi tuji tisk, zlasti nemški in italijanski, se je potrudil, da ta dogodek čim preje in čim bolj intenzivno oznani svojim bralcem in pohvali makedonstvu-fušče, da je vendar enkrat zmagala med njimi politična razsodnost.
Vse pa kaže, da je ta pohvala bolgarskega in tujega tiska mnogo prezgodnja, ker pobližje pogledano je ta tako hvaljena sporazum vse prej ko sporazum, temveč mnogo bolj podoben prav ordinamemu izsiljevanju. Ta sporazum, ki sta ga podpisala voditelj oiicijelne skupine makedonstvujuščih neskrupulozni Vanča Mihajlov in voditelj pnotogerovcev Pop Hristov, se je namreč izvršil na ta način, da je Vanče Mihajlov čisto navadno Pop Hristova ugrabil in ga potem prisilil k podpisu sporazuma. Špijo-nažna afera poročnika Andrejeva je več ko dovolj dokazala, da se Vanča Mihajlov na takšne ugrabitve dobro razume; neusmiljeno mučenje poročnika pa je tudi vsemu svetu pokazalo, da znajo Vanča Mihajlov in njegovi oprodi izsiliti vsako priznanje.
Del bolgarske javnosti, zlasti oni, ki noče imeti nič skupnega z razbojniškim delom makedonstvujuščih, pa tudi dobro ve, zakaj je Vanče Mihajlov potreboval ta navidezni sporazum s protogerovci. Je sicer res, da je dejanska moč Vanče Mihajlova tako velika, da more sredi Sofije ob belem dnevu dati ustrelita kogarkoli, ali teh umorov je bilo v zadnjem času že tako mnogo, da se je pričela buniti celo ona Sofija, ki sicer simpatizira z makedonstvujuščimi. Na drugi strani pa so pr ičeli tudi protogerovci vračati milo za drago in če bolgarske oblasti niso kaznovale mihajlovističnih atentatov, tudi niso mogli kaznovati protogerovskih. Stvar je postala tem bolj nerodna, ker ljudje že niso vedeli, kako se naj obnašajo. Če so poslušali mihajloviste, potem so bili v nevarnosti, da jih ubijejo protogerovci, če pa so poslušali te, so tvegali, da jih doleti smrtna obsodba Vanče Mihajlova. Zato je verjetno, da se je sofijska javnost oddahnila, ko je čitala o sklenjenem sporazumu. Drugo vprašanje pa je, če bo sofijska javnost tudi verovala v ta sporazum.
Tako-le namreč računa Vanče Mihajlov: Sedaj, ko je sklenjen in podpisan sporazum
—	vseeno na kakšen način je prišlo do njega — med obema taboroma makedon-etvujuščih, bo javnost smatrala vsakega bodočega atentatorja na ljudi njegove skupine kot navadnega raosbojnika, ki moti mir in krši narodno disciplino. Tako si upa Vanče Mihajlov zasigurati simpatije javnosti, obenem pa svoje ljudi obvarovati pred atentati iz drugega tabora. Ker pa je sedaj vsa oblast itak v njegovih rokah in je ta oblast po sklenjenem sporazumu priznana tudi od bivših nasprotnikov, bo mogel sedaj uničevati svoje nasprotnike še bolj nemoteno, ker bo mogel nastopati z avtoriteto celotne makedonske organizacije.
Ta račun je sicer sila premeten ali vendar ne dovoli, da bi držal. Kajti na eni strani bodo protogerovci vsled lažnega sporazuma morda za kratko dobo prenehali z atentati, zato pa se bo njih jeza še bolj zagrizla v srce, ker so bili po vsem silovitem preganjanju še najnesranmejše osleparjeni. Druga bolgarska javnost pa, ki od Stam-bolijskijevega umora sploh ne simpatizira z makedonstvujuščimi, bo še bolj okrepila svoj odpor, ko vidi, kakšnih sredstev se poslužujejo makedonstvujušči celo proti lastnim rojakom.
Od Mihajlova izsiljeni sporazum ni samo lažniv, temveč sloni tudi na čisto napačni podlagi. Oficijelni cilj tega sporazuma je, da se s slogo med makedonstvujuščimi okrepi gibanje proti . naši državi. Večina bolgarskega naroda pa je že davno spoznala, da je to gibanje sicer v korist neki tuji državi, ne pa tudi bolgarskemu narodu. Stam-bolijski je zato s to politiko v tujem interesu čisto prelomil in zato je postal žrtev grozovitosti makedonstvujuščih. Kmečki narod pa je kljub vsemu preganjanju ostal zvest Stambolijskemu in njegovi politiki in kdor se je tej politiki izneveril, ta je bil med kmetskimi množicami nemogoč. To so okusili vsi, ki jih je pridobil Vanče Mihajlov za sebe in postali takoj za kmečko ljudstvo politični mrtveci.
Gnil je zato od Vanče Mihajlova izsiljeni sporazum in držal bo šele tisti, ki ga bo sankoijoniiral bolgarski kmet. A sporazum za tuj račun take sankcije ne bo doživel.
Velike patrijotične demonstracije v Zagrebu
Protestni s It od proti terorističnemu delovanju hrvatslcila emigrantskih izdajic in tujih sil - Demonstrativen pohod po mestu - Velike manilestacije pred Iranc. konzulatom
Zagreb, 20. februarja, k. Današnji listi so prinesli proglas, ki ga je podpisalo kakih 50 zagrebških patriotičnih in kulturnih društev in ki poziva meščane, naj pridejo nocoj pred Narodno gledališče na protestno zborovanje proti bombnim atentatom v Zagrebu.
Ob 18. uri se je napolnil trg pred Narodnim gledališčem z množico, v kateri je bilo mnogo kmetov. Videti je bilo tudi več jugoslovanskih zastav. Zborovanje je otvoril Stevo Večerinac, ki je razložil pomen in namen zborovanja. Shod je sklican zato, da narod protestira proti bombnim atentatom, ki so se izvršili pred kratkim
v	Zagrebu. Potem je dobil besedo dijak Nikola Milič, ki je v imenu mladine naj-
odločneje protestiral proti takemu delovanju hrvatskih emigrantov in še bolj proti zadržanju drugih držav, ki so jim dajale potuho. Za njim je govoril kmet iz Reme-ta Matija Sustič. V imenu hrvatskih kmetov je odločno zavrnil take napade na sedanje konsolidirane razmere v naši drža-
vi	in izjavil, da jih bodo vsi kmetje odbili z lastnimi prsi in mišicami. Kot zastopnik >Mlade Jugoslavije« je nastopil s temperamentnimi besedami Avgust Potušek, ki je Paveliča in Perčeca označil kot plačanca Heimvvehra in črnih srajc. Med njegovim govorom so padli viharni medklici: >Dol s Sarkotičem!« V imenu gospodarskih kro-gov je govoril Vinko Jurkovič, za delavce pa se je oglasil k besedi Živojin Dukano-
vič. Shod je zaključil novinar Vladimir Bornemisa, ki je prečital resolucijo, s katero je shod ostro obsodil protidržavne atentate in pozval vlado, naj zaščiti mirno ljudstvo in njegovo delo.
Po shodu je množica v sprevodu odšla po ulicah z zastavami na čelu. V prvih vrstah so stopali kmetje. Množica je razbila dve okni kavarne »Korzo«, kjer se zbirajo tuji elementi. Na Jelačičevem trgu je množica pobila okna uredništva frankovskega lista >Hrvatsko pravo«, ki še vedno izhaja. Pred francoskim konzulatom na Zrinjevcu pa je množica viharno manifestirala za francosko-jugoslovansko prijateljstvo. Kmalu po 21. uri so se množice prepevajoč patrijotične pesmi razšle.
Deklaracija nove španske vlade
Dan parlamentarnih volitev v njej ni dolečen - Različno presojanje
položaja
Madrid, 20. februarja. AA. Razen izrazito konservativnih in monarhističnih časopisov so listi hladno sprejeli novo špansko vlado in njen program, ki je sestavljen ze-
lo	nejasno. Vlada v svoji izjavi poudarja, da ne bo trpela nemirov, ter ne navaja časa pokrajinskih, občanskih ter parlamentarnih volitev, ki jih je obljubila. Vladna izjava naglaša nadalje važnost stabilizacije španske valute in potrebo po strogem varčevanju. Sestava nove španske vlade je imela za posledico precejšen dvig pezete na inozemskih borzah. Monarhistično časopisje meni, da je to znak mednarodnega zaupanja v novo špansko vlado.
Opozicijonalno časopisje se zaradi stroge cenzure po večini vzdržuje vsakih komentarjev ter obžaluje, da novi kabinet ni, proti vsakemu pričakovanju, proglasil am-
nestije. Sedanji položaj v Španiji je nekako oboroženo premirje. Veliko nezadovoljstvo je vzbudilo v javnosti tudi dejstvo, da so v vladi same stare politične osebnosti, ki ne pomenijo prav za prav ničesar. Politični krogi menijo, da bodo nastale v Španiji v nekaj mesecih velike težkoče in komplikacije.
Madrid, 20. februarja. AA. Med demonstracijami, ki so bile zanj in proti kralju, je bilo več oseb ranjenih. Med poškodovanimi je tudi sin bivšega diktatorja Primo de Rivere, ki so ga republikanski manife-stantje napadli In težko ranili.
Pariz, 20. februarja. AA. Sem je prispel iz Bruslja katalonski revolucijonarni voditelj polkovnik Macia. Namerava se vrniti v Barcelono. Iz Pariza je odpotoval tudi major Franco, najbrže v Španijo.
Avstrija pripravlja znatno zvišanje carin
Večje zvišanje, nego so pričakovali največji pesimisti
Dunaj, 20. februarja, d. Vlada je na današnji seji glavnega odbora predložila peto carinsko novelo, ki naj bi izšla kot nared-ba. Ta novela naj bi bila osnova za tekoča trgovinska pogajanja. Novela obsega celo vrsto agrarnih proizvodov, dalje različne tekstilne proizvode, papir, usnje, čevlje, steklo, železo, kovinsko blago, stroje, aparate in kemikalije. Novela zahteva veliko večje zvišanje carine, nego so pričakovali najhujši pesimisti. Najvažnejše zvišanje carin na agra e proizvode se nanaša na žito in na živino. Avtonomne ostanejo postavke za carino na žito s 0 zlatimi kronami, t. j. nespremenjeno napram dosedanji tarifi; pač pa je v opombi določeno, da vlada lahko pobira k carini na pšenico, rž, ječihen in ove3 še dodatno carino, kadar bi bilo potrebno, da prepreči padec cen tega ali onega žita, če bi ta padec o-grožal obstoj pridelovanja žita in to ne samo začasno. Višina gibljive dodatne carine se določi vsakokrat posebej z na-
redbo zvezne vlade, ki potrebuje samo pristanka glavnega odbora. Ta dodatna carina pride v poštev tudi za slad in moko in bi znašala, kakor se čuje, od 4—16 zlatih kron. Avtonomna carina na živino se bo najmanj podvojila, in sicer: za klavno živino od 15 na 30, za delavno in plemensko živino od 75 na 150, za mlado živino od 45 na 90, za teleta od 8 na 18, za ovce in koze od 2 na 4, za jagnjeta in kozličke in polovice na 1 zlato krono. S tem se carina na živino prilagodi avtonomni nemški carini. Carina na perutnino se za živo perutnino zviša od 12 na 20 zlatih kron, na mrtvo od 25 na 40, za sveža jajca se carina zviša od 40 na 250 zlatih kron. Carina na meso se po tarifni postavki 96 a, 2 zviša od 36 na 70 zlatih kron, konserve govejega mesa od 50 na 100, druge mesne konserve od 120 na 160 zlatih kron. Nova carina se uvede tudi na strojno obdelano posteljno perje.
Mednarodne smuške tekme v Bohinju
Visoki gostje — Tekmovalci iz češkoslovaške m z daljnega severa Danes tekma na 18 kilometrov
Bohinjska Bistrica, 20. februarja, p. V Bohinjski Bistrici so zbrani že vsi tekmovalci. Pričakujejo le še Avstrijce. JZSS ima svoj glavni stan v hotelu pri Sv. Janezu, dočim so se tekmovalci naselili po drugih hotelih. Danes popoldne je bil zdravniški pregled, pa niso izločili niti enega tekmovalca.
S popoldanskim vlakom jo prispelo mnogo gostov - gledalcev. Od ofioijelnih zastopnikov so prišli poveljnik IV. armije ar-majski general Marič z načelnikom generalnega štaba brigadnim generalom Milkovičem iz Zagreba, iz Ljubljane divizijski poveljnik general Bogoljub Ilič z načelnikom generalnega štaba polkovnikom To-dorjem Miličevičem.
Ob 18. uri je bilo žrebanje tekmovalcev za bohinjske prireditve. V tekmi im 18 km, ki se prične jutri ob 9., Im startalo 64 tekmovalcev. Izmed inozemskih udeležencev je treba posebej omeniti Cehoslovake Fischerja, Nemeckyja Josefa, Kadavyja, Fei-stauerja Jaroslava, Sloneka in Feistauerja Josefa. Predsednik JZSS dr. Pirc je pozdravil vse tekmovalce, zlasti Cehoslovake in pa edinega Norvežana Guttormsena. Nadalje je pozval jugoslovanske tekmovalce, naj čim bolj častno zastopajo našo državo. Pri žrebanju so dobili naši tekmovalci, ki imajo dobre izglede, pTecej dobre številke.
Proga za tekmo na 18 km pa poteka tako-le: Start je pri hotelu pri Sv. Janezu. Od tam gre proga proti Rtpčevemu lazu do skakalnice, na Zlan, tu nad vasjo in se nato spusti v položni črti na most pri Brodu, kjer zavije po poti na Senožete do P<>d-rudnioe. Od tu se spusti na Savnico, od
Šavnice pa krene proti Češnjici in po severnem pobočju proti Rudnici in mimo Srednje vasi do Starih Fužin in od tam nazaj na cilj k Sv. Janezu. Višinska razlika znaša 250 m. Najvdšja točka je 780 m in sicer pri 10 km. Srednji del proge je bregovih V splošnem pa proga ne bo delala nikakih težav.
Poseben brzovlak Zagreb - Bohinj
Zagreb, 20. februarja. AA, Jutri 21. februarja bo vozil iz Zagreba poseben brzovlak v Bohinj. Iz Zagreba bo brzovlak odšel ob 21‘30.
Snežni plazovi na Tirolskem
Plasovi zasoli dve hiši in štiri mline -	15
človeških žrtev
Innsbruck, 20. febr. (d) Danes dopoldne ob 8-20 se je na vzhodnem Tirolskem zgodila strahovita lavinska nesreča. Pri Inner Villgra-tenu je z višine 2400 m prihrumel velikanski plaz, ki je med potjo porušil tri ali štiri mline, nato pa zasul in razdejal hišo Jožefa Maierja. Kmet sam in njegovih 7 otrok je mrtvih, mati pa je smrtnonevarno poškodovana.
Basel, 20. februarja, (d) V Medelsertalu se je danes zjutraj dogodila huda lavinska nesreča. Plaz zasul gostilno pri pošti Platta. V hiši je prebivala Btara zakonska dvojica Wensing g svojima dvema sinovoma in njih družinama.
Zblaznel iznajditelj
Berlin, 20. februarja. AA. Neki Johann Lauik-bm je iznašel svoje vrste top, ki ga je ponudil minielrstvu za državno hrambo. Ministrstvo je to ponudbo odklonilo, nakar je Lauktein postavil top na balkon in streljal na streho nasprotne hišo. Porušil je več dimnikov. Občinstvo se je pravočasno razbežalo, tako, da opeka, ka je padala • strehe, na nikogar ranila. Policija je oddala Lauktein a v umobolnico.
Ugoden razvoj češkoslov.-jugosl. trgovinskih pogajanj
Praga, 20. februarja, (d) V trgovinskih pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo je nastopil ugoden preobrat, tako da smemo v kratkem pričakovati njihovega zaključka. O vseh načelnih točkah je bil dosežen sporazum. Pogodba bo podpisana bržkone že v prvih dneh meseca marca.
Odlikovanja
Beograd, 20. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za zgradbe podpisal ukaz
o	odlikovanju-inienjerjev, nadzornikov potov in cestarjev, ki so se v toku leta 1930 odlikovali z vestnostjo in energičnim delom za vzdrževanje cest. Odlikovani so bili pri poedinih banovinah ali po en inženjer, nadzornik potov ali cestar. Tako je odlikovan z redom Beiega orla V. stopnje tehnični svetnik v Novem mestu Alfred Walter. Z zlato kolajno za redno službo so bili odlikovani trije nadzorniki potov, s srebrno kolajno pa trije cestarji.
Nagrrajeni učitelji
Beograd, 20. februarja. AA. Da bi se učitelji in učiteljice osnovnih šol čimbolj zanimali za razumno štednjo in za gospodurski pomen Poštne hranilnice, je razpisal 31. maja 1929 minister prosvete pod št. 0 No. 43132 natečaj za najboljše predavanje o Slednji in ulogi Poštne hranilnice v razvoju štednje. Sodelovati so morali vsi učitelji in učiteljice osnovnih šol. Predavanja so se morala poslati preko sreskih šolskih nadzornikov. Minister za prosveto je odlikoval med drugimi sledeče učitelje z drugo nagrado po 3000 Din: Viljema IiaituzurjS iz Brezovice, Franca Mlakarja iz Ljubljane in Ivana . Vovka iz Studenca pri Ljubljani. Nagrada bo podeljena iz fonda pri odboru ministrstva prosvete v obliki hranilnih knjižic Poštne hranilnice. Nagrajena predavanja bodo izšla v posebnih brošurah in bodo zastonj razdeljena med ljudstvo za dviganje zmisla za razumno štednjo.
Tramvaj od šiške do Št. Vida
Beograd, 20. februarja. I. Nocoj je odpotoval v Ljubljano ljubljanski podžupan prof. Jarc, ki je skupno a dr. Fettichom in inž. Zenkom, ravnateljem maloželezniške družbe interveniral pri merodajnih oblastih, da bi odobrile poročilo komisije odnosno elaborat za zgradnjo tramvajske proge od 8iške do St. Vida v širini 4 m. To gradnjo bi morali čimprej začeti. Pristojne oblasti so obljubile, da bodo elaborat potrdile, in so odredile, da oddite 3. marca na lice mesta komisija strokovnjakov iz ministrstva za javna dela in prometnega ministrstva. Podžupan prof. Jarc je nato poselil ministra za javna dela dr. Kumanudija in mu poročal o gradbenem vprašanju ljubljanske občine. Minister je obljubil, da bo podprl težnje Ljubljane, kolikor bo v njegovi moči. Zaradi nekih železniških vprašanj se je prof. Jarc oglasil še pri ravnatelju državnih železnic inž. Sreploviču.
Dohodki državnega monopola
Beograd, 20. februarja. 1. Poročilo samostojne monopolske uprave kraljevine Jugoslavije o mo-nopolskih dohodkih pravi: v mesecu decembru pr. 1. so znašali ti dohodki: za tobak 135,503.000, sol 22,232.000, petrolej 12,878.000, vžigalice
I.1,185.000, cigaretni papir 8,101.000, ostali dohodki 1,066.000, skupno 190,965.000 Din. Ce primerja-mo te dohodke z dohodki leta 1929, ugotovimo, da so bili dohodki v mesecu decembru 1930 za
II,089.000 manjši nego dohodki v decembru leta 1929. Celokupni dohodki od 1. januarja do 31. decembra 1930 znašajo 2,348,230.000 Din in prekašajo 22,018.000 Din dohodke v letu 1929.
Profesor Šufflay podlegel ranam
Zagreb, 20. februarja, k. Snoči ob 11. je umrl zagrebški vseučiliški profesor dr. Milan Sufflay, ki je postal žrtev zahrbnega napada. Zagrebški listi pri tej priliki objavljajo njegov nekrolog in podčrtavajo njegovo pisateljsko in znanstveno delo. Naglašajo, da je sodeloval pri mnogih listih in da je poleg dr. Sišiča eden izmed najboljših naših zgodovinarjev. Posebno je poznal albansko zgodovino. Bil je šele pred nekaj dnevi v Albaniji, kamor ga je pozvala albanska vlada, da sc-Btavi zgodovino Albanije. O dr. 9ufflayu pravijo listi, da z njim izgubi našo in svetovna veda močnega zastopnikn, ki bi lahko obogatil znanost že z mnogimi deli, posebno iz zgodovine Albanije, s katero se je v zadnjem času mnogo bavil.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 20. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južno vreme bo trajalo ie naprej; t južnih Blpskih deželah dež in nevarnost povodnji in plazov.
Zaključek zborovanja Tujsko-prometnega sveta
Uspelo zborovanje je pomemben začetek sistematičnega dela za po-vzdigo tujskega prometa v banovini
Predloge je pojasnjeval s stališča TPS in s stališča najuspešnejšega razvoja tujskega prometa v banovini g. podban dr. Pirkmajer.
Ljubljann, 20. februarja.
Ob 9. uri je olvoril podban dr. Pirkmajer jadaljevanje seje Tujsko-prometnega sveta v dvorani Zbornice za TOL Uvodoma je dal besedo g. dr. Cirilu Žižeku, ki je zbor glede na to, da je moral predčasno sejo zapustiti in odpotovati v Bohinj, pozdravil in vzpodbudil z nagovorom.
O. dr. Ciril Žižek je med drugim izjavil: »U-gotoviti moram, da so interesenti v Dravski banovini popolnoma razumeli besede Nj. Vel. kralja v njegovem manifestu z dne 6. januarja, kajti zbrali so se složno, da v sporazumu posvetijo vse svoje moči za napredek splošnosti. Za uspešen razvoj tujskega prometa je treba pred vsem pravočasno predvideti vse mere, ki so potrebne za njega razvoj, kajti le g tem so v korist vsemu narodu. Nekateri kraji v Dravski banovini so že urejeni in so postali že mednarodna tujsko-prometna shajališča, mnogo js pa še krajev v banovini, ki jih bo treba urediti in pripraviti za domače letoviščarje. Glede tega so posebno važna izvajanja šefa Higijen-skega zavoda dr. Pirca o asanaciji tujsko-pro-metnih krajev. Vso pozornost bo treba torej v Dravski banovini posvetiti krajem, ki so sposobni za velik mednaroden tujski promet, pa tudi krajem za domače letoviščarje.
V Dravski banovini se da razviti tudi *im-ska sezona. To bi so doseglo pred vsem z zvezo Bleda s Pokljuko, najsi bo z že projektirano vzpenjačo ali pa s cestno železnico Lesce-Bled - Pokljuka. Za uspeh zimskih sezon v banovini je nadalje najbolj potreben primeren hotel v Kranjski gori ter koučno turistični hoteli na Fohorju.c
Za bodrilne besede se je g. dr. Cirilu žižeku zahvalil podban dr. Pirkmajer, nakar sta poročala o organizaciji pospeševalne službo za tujski promet ravnatelj Velikonja in načelnik dr. Mara, ki je poudaril, da je tujski promet tudi vzgojnega, ne samo gospodarskega pomena. O organizaciji te službe se je razvila obsežna debata, v katero so posegli dr. Ster, dr. Tominšek, g. Kenda, g. Planina, g. Gračer, g. Majcen, g. Petelin, dr. Ples in g. Skerlep.
O statistiki sta poročala ravnatelj Šebenik in ravnatelj Pintar. V debato o tej točki sta posegla tudi g. Kenda in g. Potočnik.
Obširna so bila izvajanja gg. referentov o programu za bodočo sezono. Poročali so načelnik dr. Marn, ravnatelj Velikonja in v imenu Zveze za tujski promet za Maribor dr. Rataj. V svojih poročilih so se dotaknili najvažnejših vprašanj, kakor prevoza, stanovanj, postrežbe, ustanovitve hotelirske šole itd. V debato glede te točke so posegli dr. Tičar, blejski župan in g. Majcen. Dr. Dular, ravnatelj velesejma, je poročal o tujsko-prometni razstavi, ki bo letos na velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 8. septembra. Živahen je bil razgovor tudi o strokovnem šolstvu. Poročal je ravnatelj Velikonja, kako bo treba izobraziti vse od gostilničarja do sobarice ali natakarja, da bodo tujci tudi v tem pogledu v naših krajih zadovoljni. Srednjo hotelsko šolo bodo otvo-rili v Mariboru ali pa v Rogaški Slatini. Dodatne predloge k šolstvu so dali še dr. Tičar, dr. Dular, g. Kenda, g. Petelin, g. Koritnik in dr. Ples. O že realiziranih ukrepih glede šolstva je pojasnjeval podrobno in jasno podban dr. Pirkmajer.
Pri slučajnostih so predlagali člani TPS razne reforme in zboljšanja glede javnih naprav in drugih zadev, ki bi pospešili razvoj tujskega prometa v banovini. Po pojasnilih je podban dr. Pirkmajer zaključil uspelo prvo sejo TPS, poudarjajoč, da bo banska uprava uresničila v okviru možnosti vse nujne predloge članov, v kolikor spadajo v njeno kompetenco, sicer bo pa za njih uresničenje posredovala. Zahvalil se je vsem, zlasti pa gg. referentom, naglašujoč, da je bila ta prva seja dragocen začetek sistematičnega dela za pospeševanje tujskega prometa v banovini in z apelom na zbor, da naj bi v vseh krogih poživili zanimanje za ta za banovino zelo važna vprašanja ludi med narodom, je zaključil ob tri četrt na 14 sejo.
Zborovanje učiteljskega društva v Slovenjgradcu
Slovenjgradec, 20. februarja.
Slovenjgraško učiteljsko društvo je zborovalo v soboto 14. svečana v Slovenjgradcu. Udeležba aaradi slabega vremena ni bila velika.
Predsednik tov. Leopold Kopač j e uvodoma pozdravil vse navzoče člane(ice), predvsem pa Predavatelja in prvoboritelja moderne vzgoje in pouka g. prof. dr. Žgeča i* Maribora, sreskega šolskega nadz. gosp. M. Grmovška, slovenjgraškega župana g. dr. Bratkoviča ter novo pristopivšo tovarišico Kallat Štefanijo iz št. Janža, kateri je želel mnogo uspeha in zadovoljstva na njenem prvciu službenem mestu. Iz službe izstopivši tovarišici in odbornici (blagajničarki) Zorki Rozmanovi pa je čestital k poroki. Nadalje je omenil, da se je skupno s tov. Mrovljelom poklonil v Imenu učit. društva gospodu banu dr. Marušiču ob priliki njegovega poseta v Slovenjgradcu ter mu je g. ban naročil, naj sporoči iia prvem dru-Itvenem zborovanju, da čakajo učiteljstvo vazne naloge in posli, zlasti pri »Sokolu kraljevine Jugoslavijez in v kmetijstvu. Učiteljstvo naj se y čim večjem številu udeleži raznih tečajev, ki ee bodo tozndevno vršili, da se usposobi za uspešnejše delovanje v Sokolu in v raznih kmetijskih panogah. — Dotaknil se je tudi kritike in očitkov, iznešenih na prvi seji banskega sveta ter spomenice, objavljene v obrambo učiteljstva.
Župan slovenjgraški g. dr. Bratkovič je nato pozdravil zbrano učiteljstvo ter mu želel obilo uspeha pri zborovanju. Ugotavlja, da se je učiteljstvu, ki je prvi vzgojni faktor naroda, na prvem zasedanju banskega sveta godila velika krivica, saj je vedno z navdušenjem doprinašalo tudi izven šole in v skrajno slabih okoliščinah naj-večje žrtve domovini na oltar. Zato bi pač bilo
na mestu, da bi se njegovo kulturno in nuci-jonulno delo ne podcenjevalo, ampak pravilno upoštevalo ter čuval ugled stanu, ki dela ne samo »Kar veleva mu stan, kar more...«, saj vidimo ravno učiteljstvo na vseh odgovornih in dela-polnih mestih v raznih nacionalnih, kulturnih ter humanitarnih in gospodarskih organizacijah. Učiteljstvo se v polni meri zaveda svojega idealnega poslanstva med narodom! Narod z učiteljstvom raste, se razvija in jača, a učiteljstvom tudi lahko nazaduje — pade. Za tople in spodbujajoče besede g. dr. Bratkoviča se predsednik tov. Leop. Kopač v imenu vseh tovarišev iskreno zahvali.
Sledil je referat g. prof. dr. Zgeča »O potrebi spolne vzgoje«. V skoro pol-drugo uro trajajočem velezanimivem predavanju, kateremu je sledilo učiteljstvo s pozornostjo, je predavatelj orisal na podlagi iz življenja vzetih dogodkov potrebo seksualne vzgoje, ki jc v sodobni pedagogiki najvažnejše vprašanje. Tov. predsednik se je predavatelju v imenu navzočih najtoplejše zahvalil.
Vsi došli dopisi so se obravnuvali. (Priporočal se je pristop k Samopomoči za otroke učite-Ijev(ic).) Soglasno sto bila sprejeta sledeča sklepa društva:
a) »Slovenjgraško učiteljsko društvo izjavlja popolno solidarnost z vsemi sklepi poverjeništva in se strinja z njegovo spomenico, izdano v obrambo učiteljstva.«
b) »V zvezi z dopisom pov. UJU Ljubljana, štev. 513/30-31 od 20. 12. 1930, se poveri, delo stalnega(e) refercnta(inje) o prosvetnem delu za okraj tov. Zehrerju in tov. Arnušev!.«
Poročilo o seji ožjega sosveta pov. UJU Ljubljana je podala tov. gdč. Gobec. Navzoči tov.(ice) so z zadovoljstvom vzeli na znanje delo v ožjem in širjem sosvetu ljubljanskega poverjetništva.
Glede fuzije s šoštanjskiin učiteljskim društvom se sklene, da se priredi par skupnih zborovanj.
Na podlagi teh se bo ugotovilo, ali je fuzija potrebna ali ne. — Prihodnje zborovanje se vrši v soboto 18. aprila t. 1. v Slovenjgradcu.
Vsled odhoda nekaterih tovarišev(ic) na vlak se je zborovanje predčasno zaključilo ob IS. tri četrt. Po zborovanju so se zbrali v zbornici tuk.
osnovne šole še ostali tov.(ice), na kar je prof. dr. Žgeč nadaljeval z drugim delom svojega obsežnega predavanju »Nevarnosti v pubertetni dobi. če spolna vzgoja ni bila pravilna«.
Predavutelj je žel tudi za ta del predavanj« splošno odobravanje.
Zveza Dravske banovine z morjem
Vozni red , po katerem se skrajša
in nazaj
Ljubljana, 20. februarja.
Nocoj je pomočnik direktorja drž. železnice inž. Klodič nadaljevali v Ljubljanskem dvoru svoje zanimivo predavaaje o »vezi Dravske banovine z morjem. Razpravljal je v prvem delu svojiih izvajanj predvsem o tehničnih težkočah pri izvedbi projekte zveze Kočevja s sušaško progo.
Prva težkoča je globoko vrezana dolina Kolpe med dolenjskimi železnicami in sušaško progo, ki je proti zapadu do 500 m globoka, pri Vinici pa loompj 20 m, široka pa med Brodom—Mora-Viioaimd in Gobarjem do 10 km, doSitn je od Broda—Moravi« do Viirtoe zelo ozka. Problem je bil, kako to dolino prekoračiti: ali na kakem ožjem mestu z visokim mostom ali pa da se gr« v široki dolinii do dna doline in z nizkim tnootom čez Kolpo.
Merodajni so bili tudi načini priključka nove proge k sušaški progi. Edino pripravna za priključek je postaja Srbske Moravice, v drugi' vrsti Delnice, medlem ko je mimolaznica Brod— Moravice popolnoma nepoirabna.
Druga težkoča je zelo plazovit svet v dolini Kolpe v njenem širokem delu. Ta svet izkjučuje jjradbo proge na pobočjih, ker obstoji nevarnost usadov na progi, v predorih pa je pričakovali velik pritisk, ki bi gradnjo otežkočil in jo podražil. Svarilen primer imamo na obstoječi sušaški progi med Brodom—Moravioatni in Delnicami, ki leži v talcem plazovitem terenu in zahteva letno ogromne zneske za popravo in vzdrževanje.
Tretja težkoča je bližina državne meje, ki ne dopušča, da se železn. proga grada preblizu nje.
V drugem delu svojih izvajanj je predavatelj
vožnja iz Ljubljane do Sušaka za 10 ur
razpravljal s tem, 'kaiko so vse okolnosti to študije dovedle ministrstvo prometa do zaključka, da ustreza najbolj proga Kočevje—fvtaritrg—Vrbovško, ki je bila uzakonjena že leta 1922. Ta proga se izogiba vseh težko« glede globoke doline, slabega terena in bližine meje, iima pa še to prednost, da omogoča kratko in dobro zvezo na Črnomelj, ki bi skupaj že z zasigurano zvezo Št. Janž—Sevnica omogočila tudi novo pot i* Maribora na Sušaik.
Javnost bo nedvomno zanimalo, kako zelo bi se skrajšala vožnja iz Ljubljane na SuSak na progi Kočevje—Stani trg—Vrbovško, ako bi se podaljšali sedanji brzovlaiki št. 1, 5, 4 to 2 * Jesenic preko Ljubljane na Sušak to nazaj. Pričujoči vozni red nam to kaj nazorno prikazuje, s čimer pa seveda še ni rečeno, da bi vlaki zares tako voziti.
Št. 1	5	Postaje	4	2
904	19-36	prihod	Ljubljana	844	20-20
9-34	20 06	odhod	Ljubljana	805	19 40
10-01	20-33	Grosuplje	739	19-14
10-57	21-29	Ribnica	6-52	18-27
11-19	21-51	Kočevje	634	18-09
11.55	22-27	Stari trg	5-49	17-24
12-55	23-27	Srbske Moravice 5-00	16-85
13-46	2418	Delnice	4-10	15-46
14-44 1-16	Plaze	307	14-42
15-26	1'58	prihod Sušak odhod 2 02 18-37
Od Ljubljane do Sušaka bi potrebovali komaj
5 ur in 52 minut. Danes absolviramo to pot šele v 11 uraih. Nazaj s Sušaka v Ljubljano hi potrebovali 6 ur in 3 mamute. Profit hi tedaj znašal v vsaki smeri 5 ur! Kapram obstoječi progi čez Novo mesto—Karlovec je nova proga čez Vrbovško krajša za 106 km!
Castei večer dr_ Žižka
Ljubljana, 20 februarja.
V četrtek zvečer je priredil JZSS častni večer g. dr. Cirilu Žižku, ministerijalnemu svetniku in načelniku ministrstva, v znak priznanja za njegove zasluge na športnem in tujsko-prometnem polju. JZSS mu je podelil zlat znak, najvišje priznanje saveza. Intimna in skromna prireditev se je vršila v Beli dvorani hotela Union, katere so se udeležili podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. Marn, polkovnik Ožegovič kot zastopnik vojske, konzul dr. Dular, tajnik TOI dr. Ples, zastopnik sokolske župe starosta Sokola II. dr. Šubic, predstavniki JZSS in raznih športnih klubov in organizacij. Večer je počastila tudi prijateljica našega naroda angležinja miss Copeland. Pozdravni večer je otvoril predsednik JZSS dr. Pirc, ki je v svojem govoru izrazil priznanje dr. Žižku na polju športa. Dr. Žižek je bil oni, ki je takoj po vojni položil temelje ideji organizacije splošne Športne zveze, bil je eden prvih propagatorjev smuškega športa. V dobi 10 lef je stal dr. Žižek savezu zvesto ob strani in mu nudil vsestransko podporo in pomoč. Skratka pospeševal je športno udejstvovanje v Jugoslaviji. Za te in mnoge druge zasluge mu je izročil predsednik dr. Pirc zlat savezni znak.
Odlikovanec dr. Žižek se je nato v lepem govoru zahvalil za odlikovanje povdarjajoč, da je storil samo to, kar je bilo v njegovi moči. Veseli ga, da športna ideja zmaguje in da se smučarstvo tako naglo širi ne samo v Sloveniji, temveč v vseh krajih Jugoslavije.
Nato so pozdravili slavljenca banski svetnik
dr. Marn, mestni župan dr. Dinko Puc, ki j« slavljencu osebno čestital.
V imenu Sokolsstva je čestital slavljencu br. dr. Šubic, ki je povdarjal, da je sokolstvo prevzelo v svoj program smučarstvo, kar so nedavno pokazale smuške tekme gorenjskega sokolstva v Kranju. V imenu SK Ilirije je v daljšem nagovoru čestital odlikovancu kot članu SK Ilirije predsednik dr. Dular. V Imenu vojske je čestital polkovnik Ožegovič, ki je povdarjal velike zasluge dr. Žižka za smučarstvo v naši vojski. Dalje so čestitali za TS Skalo Janko Ravnik, za SPD dr. Tominšek, za smuški lub Ljubljana g. Ante Gnidovec in končno je miss Copelandova poklonila dr. Žižku svojo propagandno angleško knjigo o lepotah naših planin.
Slavljenec dr. Žižek se je še enkrat zahvalil vsem, nakar je bil oficijelni del proslave zaključen ter se je nato razvil prijeten družabni večer.
Cerknica
Pust je za nami. Spet je za eno leto v kraju, pust namreč! V Cerknici smo ga še precej veselo obhajali. Uvod v pustno veselje je bila Sokolova maškeruda na pustno nedeljo zvečer v Sokolskem domu. Udeležba na inaškerudi je bila še precej velika. Najlepša maska je bila ga. Curneliittijcva in je zato prejela prvo nagrado. — Višek veselja pa je bil na oba pustna praznika, to je v torek in sredo. V torek so imele maškare svojo »ohcet«, v sredo so pa po starih običajih pokopali na mostu preljubljenega pusta.
Nenavaden pojav. V noči od torka na sredo se je nad Cerknico vso noč bliskalo. Do polnoči se je bliskalo neznatno, po polnoči pa zelo svetlo, tako kot v poletnem času. Bliskalo se je kar eden za drugim.
Cu.id.OL:
‘Romun	6
»Svobodno kretanje v dominu mi je tako po godu, da bi hotela, da'bi ves svet bil ena sama veselica z maskami,« je rekla mala grofica; pri tem je koketno uprla oči v Farnmora, ki je imel veliko srečo pri nežnem spolu, dasi je trdil, da mu niso ženske nič mari.
»Kaj pa je svet drugega kakor to, kar si vi želite? Povejte mi koga, ki hodi okrog brez krinke?« je odgovoril in se polagoma prerival skozi vrvečo množico viso-korodnih gostov, medtem ko se je iz daljave razlegala godba do sem in so nebrojne luči obsevale sijajne obleke Povabljencev.
»Zares, kdo neki bi bil brez krinke? Se lord Cecil I' arnmor-e, dasi pravi, da je sovražnik žensk in istočasno ljubimkuje z damami,« mu je nenadoma zašepetal na uho neki glas.
»Kdo je to govoril, lord Cecil?« je vprašala grofica, ki se je čutila nekoliko zadeta zaradi nepričakovanega napada.
»Kaj vem? Toda zdi se, da je neka dama;« oziral se je, da bi videl, kdo je bila oseba, ki ga je spoznala vkljub maski. Blizu tam je stal bel, z zlatimi čebelami obšiti domino.
»Imenitno! Dama je bila kajpak. Gospod bi mene nagovoril, ne vas,« je rekla gospa de Chautal in rahlo
udarila s pahljačo svojega spremljevalca. Bila je ljubosumna na belega domina, za katerim je Farnmor obračal oči; ljubosumje pa se je stopnjevalo v jezo, ko se ji je Farnmor spretno izmaknil, jo prepustil Bellosu in v vijugastih črtah sledil belemu dominu. Zelo ga je zanimalo zvedeti, kdo je bila oseba, ki ga je prepoznala pod masko. Pokimala mu je z glavo, kakor da mu je hotela reči, da je spoznala njegovo namero, nato ga je z veseljem vodila v vijugah po dvoranah; zdaj se je pojavila sredi množice blizu njega, zdaj mu je zopet izginila izpred oči, tako da je ni mogel doiti. Končno ga je ta lov naveličal in že je hotel obstati, ko je videl, da je gneča zastavila dominu pot. Zato je pospešil korak in posrečilo se mu je dohiteti damo v Flora paviljonu, nekakšnem zimskem vrtu, kjer so se mogli gostje Louize pl. Luilhiersove izprehajati med žuborečimi vodometi in palmovim drevjem.
»Tudi če sem sovražnik žensk, lepa gospa, vendar vam sledim,« je zašepetal Farnmor maski, »in sicer zato, da bi zvedel, kdo ima tako bistro oko, da me je prepoznal v tej preobleki.«
Ona je takoj njega spoznala, toda on si je zaman prizadeval, da bi njo prepoznal.
»Motite se,« je odvrnila maska, od katere je videl samo smejoče se oči in mladostno brado, »sam sebe varate, mylord, zakaj vi me zasledujete samo zato, ker sem se vatn umikala«.
Njen glas se mu je zdel znan, toda če si je še tako prizadeval, se ni mogel spomniti, kje in od koga ga je slišal.
»Ali sva prijatelja?« je prekinil masko.
»Morda — morda tudi sovražnika,« je odgovorila. »Saj veste, da je oko sovraštva po vsem širnem svetu močnejše kakor oko prijateljstva in ljubezni. Kako ste na primer ugnali kneza Mihaela? Pač tako, da ste računali na najmočnejšo človeško strast, na maščevanje?«
»Za vraga! Gotovo je čarovnica ali jasnovidka,« je pomislil Farnmor presenečen. Svoje politične zadeve je države v strogi tajnosti. Kdo jih je izdal temu belemu dominu? Edina ženska, ki je morala utegniti razkriti tajno, je bila princesinja Luwine; toda princesinja je bila rjavolasa rmenolična sardinska hčerka, a mala bradica le maske je bila bela kakor pri najbolj nežnih plavolaskah.
»Ali ste mislili, da so vaše državne tajnosti nerazrešljive, lord Cecil?« je naglo zašepetala in jasne oči so se ji lesketale od škodoželjnega veselja. »Tedaj ne poznate vohunskih darov žensk. Me smo najboljši detektivi sveta — žal pa ne moremo molčati. Me smo tako ponosne na ukradene orehe, da jih tremo ob belem dnevu.«
»Karamba, gospa,« se je zasmejal Farnmor in ji pogledal v lesketajoče se oči. »Sem mnenja, da se hudo moti, kdor splošno trdi, da ženske ne znate čuvati nobene tajnosti. Če le hočete, morete svoje tajnosti prav dobro očuvati vse življenje; le drugih tajnosti rade prenašate okrog.«
Pri teh besedah ni imel nikake zahrbtne misli; ven-.dar pa je pogled lepega domina za trenutek nekoliko potemnel; toda koj nato se je dama zopet veselo zasmejala in nadaljevala:
PozdpavZ/cui 1
V	praznično obleko je odet naš divni Bohinj in z navdušenjem pozdravlja številne goste, tuje in domače, ki so prihiteli na našo uimskosportno olimpijado, ki se je danes pričela pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in vse kraljevske vlade.
Obenem s prebivalstvom Bohinja pa pozdravlja udeležence bohinjske olimpijade tudi vse prebivalstvo Jugoslavije in zlasti Slovenije, kjer se vrši olimpijada. Posebno pa pozdravljamo vso tuje goste Norvežane, Čchoslovake in Avstrijce, ker to s svojim prihodom dvignili pomen naše olimpijade in ji dali mednarodno veljavo. Še po-»ebej pa jih pozdravljamo, ker so s svojim prihodom izrekli tudi najlepše priznanja našim zimskim športnikom in sploh našemu zimskemu športu. Zato jim bodi poleg našega iskrenega pozdrava izrečena tudi naša iskrena zahvala.
Enako prisrčen pozdrav pa tudi našim zimskim športnikom. V kratkem času so udomačili pri nas zimski šport, ki je gotovo med najlepšimi in najbolj zdravimi športi. V sled njih idealnega dela stalno narašča armada naših vedno uspešnejših zimskih športnikov in prepričani smo, da bo vedno boljšo kvaliteto našega zimskega športa dokazala tudi bohinjska olimpijada.
Nov napredek pomenijo za nas bohinj-»ke tekme in zato še posebej iskren pozdrav vsem, ki to ta napredek omogočili. To tembolj, ker ta napredek najjasnejše dokazuje, da naš narod tudi na polju telesne vzgoje koraka vštric z najnaprednejšimi narodi.
Veseli trno bohinjskih tekem, ponosni na našo zimskošportno olimpijado in zato vsem njenim udeležencem iskren pozdrav M željo, da bi jim ostali bohinjski dnevi v najlepšem spominu!
Celje
Jz ‘Dravske banovine
* Razglas kr. bansko uprave o pocenitvi mešanega umetnega gnojila ta travnike je nabit na aeski mestnega načelstva in se nauj opozarjajo vsi Interesenti.
* Smrtna kosa. 17. t. m. je na Spodnji Hudinji 68 umrl 60-letni tesar PodJaverSek Gregor.
* Zahvala. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri medklubski slalom-tekmi pri Celjski koči. Zlasti pa se iskreno zahvaljuje Mrkonjičevemu ste-gu skavtov v Celju, ki je tako nesebično In požrtvovalno opravljal rediteljsko službo.
* Posebni vlak za smuško tekmo v Bohinju. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju opozarja svoje {lane in prijatelje zimskega športa v Celju In Savinjski dolini, da je osebnemu vlaku, ki odhaja v soboto ponoči iz Maribora ob ai-50 priključenih nekaj posebnih vagonov za smučarje. Ta vlak pride v Celje ob 23-47 in ▼ozi do Zidanega mosta, kjer se bodo smučarski vagoni priključili posebnemu vlaku iz Zagreba, ki nato zapelje direktno v Bohinj, kamor pride ob 8. zjutraj. Povratek zvečer z istim vlakom. Udeleženci naj kupijo v Celju •el vozni listek, ki ga ob prihodu v Bohinj naj ne oddajo, ker opravičuje za povratno vožnjo, 8e se lastnik listka izkaže s potrdilom »Put-■ika« ali JZSS, da je tekmi prisostvoval.
* Lovski ples. Danes teden bo v vseh prostorih Narodnega doma velik Lovski ples.
* Lov na sulce podaljšan. Ribarsko društvo v Celju objavlja, da je letos podaljšalo lov na sulce do vključno 28. februarja.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 22. do 81. januarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 4; Škrlatica v mestu 1, v okolici 1; davica v mestu 1, v okolici 2; šen v okolici 1.
* Nova klavnična tarifa. Kr. banska uprava je potrdila nove pristojbine za mestno klavnico. Za klanje In ogled se plača za 1 govedo Din 48, za 1 konja Din 48, za 1 tele Din 18, *a 1 prašiča pod 00 kg Din 20, nad 60 kg Din 2o, za 1 ovco, kozo, jagnje, kozlička ali prašička Din 8; izvozničarjem se od teh pristojbin lahko popusti 50 odstotkov. Za uvoženo zaklano živino ter za meso v komadih in slanino se plača za 1 kg Din 0 50. Za uporabo velike tehtnice se plača Din 250. Za potrdila se plača Din 10. Za veliko hladilnico se plača leton Din 4000, za malo hladilnico Din 3000, sa hladilnico za konjsko meso Din 2400, za hladilnico za osoljeno meso Din 2000. Istočasno je stopil v veljavo novi red za klavnico, tako zlasti glede delovnega časa, oddaje klavnic, kazenskih določb itd., na kar se interesenti opozarjajo.
* Dražba v mestnem gozdu. Mestna občina bo prodala ves iz mestnega gozda v Pečovniku iz redčenj smrekovih sestojin pridobljen smrekov stavbni les. Dražba bo 2. marca ob 9. uri pri Gabrovskem mostu nad ribjim vališčem v Pejovniku, oziroma na »starem placuc ob Sve-iinski cesti.
Novo mesto
Občni zbor Kola jugosl. sester se vrši v soboto 21. t. m. zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Na dnevnem redu so poročila odbora; revizorjev in vcodHev novih odbornic.
Lutkovo gledališče. Tukajšnji Sokol si je nadel hvalevredno nalogo, ustvariti našim malč-'aom prebrisanega Gašperčka, ki jih bo_ po svoje razveseljeval in zabaval. Profesor Krajec jim s trnka j&n j,i m osnovnošolskim učiteljstvom pri !«w5ja sladke urce im jih bo prihodnji teden IKlijetno iznenadiil. Pa tudi odrasli pridejo pri Gaeperčku na svoj račun. Za enkrat samo to.
d Napredovanje v sodni službi. V tretjo skupino I. kategorije sta pomaknjena dr. Mastnak Lavo in Strausser Vinko, sodnik aipeiaoijskega aodišča v Ljubljani.
d Službeni list kr. banske upruve Dravske banovine M. 18. z dne 21. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o popisu prebivalstva, por 'delskih gospodarstev In živine na dan 31. marca. 1931.; Zakon o strokovnih Šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi; Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o redu »Jugoslovanska krona«; Razglas o popravku § 11. pravilnika o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov jivnih bolnic Dravske banovine; Popravek datuma nekaterih objav glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale oboi n e v letu 1931.
d Zastopniki zasavskih občin pri gospodu banu. Včeraj »o se zglasili pri gospodu banu dr. Drago Marušiču zastopniki zasavskih občin, In sicer ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, litijski župan g. Hinko Lebinger, zagorski župan g. Grčar in ravnatelj ing. Loskiot; občinska svetovalca gg. Vinko Pavlin in Roš iz Trbovelj, g. Berdajs in župan Grabner iz st. Lainperta, župan Medved iz sv. Jurja pod Kumom, župan g. Pograjc in Borišek iz Polšnika ter župan g. Poljanec in Ravnikar iz Radeč. Zastopniki občin so gospodu banu podrobno obrazložili ogromen gospodarski in tujsko-prometni pomen nove zasavske ceste. Nova cesta bi bila le nekaka podlaga za veliko moderno asfaltirano cesto, ki naj bi se čimpreje zgradila od državne meje, M bi vezala Maribor, Zagreb in Beograd, ker le na ta način se bo naše gospodarstvo in tujski promet uspešno dvignil. Gospod ban je deputacijo zasavskih občin ljubeznivo sprejel ter obljubil veo pomoč. Zato je upati, da bo prvotni načrt za gradnjo zasavske ceste vendarle v doglednem času prodrl, s Čemer bi se omilila tudi naraščajoča brezposelnost, ki se v zadnjem času tudi v industrij, revirjih množi.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
d Na avtomobilu i progi Brežice—Novo mesto
bo od 20. t. m. daije odhajal avtomobil iz No-Tega mesta ob 12.00 to priliajai v Birežioe, tolo-dvor ob 18-55, kjer tana oib 1405 priključek na
vlak proti Ljubljani in Mariboru. Z 20. t. m. se spremeni tudi vozni red na progi Mestinje— Sv. Peter pod Sv. gorami tako, da bo avtomobil odhajal iz Sv. Petra pod Sv. gorami ob 11-55 in prehajal v Mestinje ob 13'50. 8 to spremembo Ima »vtamiobil v Mestinju ob 14-02 zvezo na vlak proti Mariboru in Ljubljani.
d Preklic dražbo lova. Za četrtek 26. t. ni. razpisana dražba lova občine Polliovgradec se do nadaljnega odgodi.
d Pevski zbor učiteljstva^ UJU v Ljubljani. Pevski tečaj za mešani zbor se va-ši 21. in 22. feibruanijia. Pričetek 21. ob 20. uri v Glasbeni Maitici. Turneja je pred durmi. Nihče naj me izostane. — Odbor.
d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri ▼ Ljubljani 764-5, termometer 2.2, mirno, oblačnost 10. Zjutraj je deževalo (do 7. ure 13 mm). V Mariboru je kazal barometer 763-8, termometer 1, mirno, megleno, najviižja tempera Lara Je bila ▼ Ljubljani 8'16, najntžja 1, t Mariboru 0, v M o st aru 7, v Zagrebu 1, v Beogradu 5, v Sarajevu 5, v Skoplju —1 ln v Splitu 12.
Ejufoljtma
Sobota, 21. februarja 1931., Eleonora. Pravoslavni: 8. februarja, 8. Sava, P. a, s.
Nočno elužl>o imata lekarni Piecoli na Dunajski e. ln B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■	Otvoritev II. prosvetno - organizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet*. V ponedeljek, 23. t m. prične »Zveza kmetskih fantov in deklet« svoj drugi prosvetno-organizato-rični tečaj, ki se ga bode udeleževalo nad 50 kmet. fantov iz cele Drav. banovine. V vzgojnem oziru in kar se tiče same teobrazbe kmetske mladine Je ta tečaj za kmetsko mladino tehtnega pomena, bodisi v smislu narodnega gospodarstva, bodisi y smislu zavednosti kmetskega stanu. A ne samo to; tudi kar se tiče upoštevanja tesnejše vezd med kmetsko mladino in inteligenco Je neprecenljive važnosti, že prvi »Zvezni« tečaj je jasno in dovolj močno pokazal, da so taki tečaji prepotrebni za našo kmetsko mladino, vel e d tega »i Je »Zvezo« nadela nalogo, da jih priredi čiruveč, čim boljših;
•	tudi upa, da bo našla med Javnostjo odziva in razumevanja. Otvoritev sama se vrši t po-
Jz dbougih banovin
Veliko neurje nad Jadranom
Iz Šibenika poročajo, da je divjalo nad Jadranskim morjem v »redo ln četrtek in deloma tudi včeraj veliko neurje. Pihal jo južni veter in padal je cilovit dež. Zaradi neurja so prispeli parniki r pristanišča z veliko zamudo. Manjše ladje in čolni se pa sploh niso upali na odprto morje.
Iz vasi Petrčen to javili, da «o našli v sredo v Zndurskem kanalu prevrnjeno ribiško ladjo, poleg katere je plavalo truplo utopljenega mornarja. V»c kaže, da je prišel tudi mornarjev tovariš, ki je bil * njim na ladji, ob življenje. Njegovo truplo so valovi odnesli na odprto morje. Doslej ga ribiči 8e niso našli. V veliki nevarnosti je bila tudi ie neka druga ladja v bližini Šibenika, kateri je pa pravočasno prišel na pomoč brod šibeniško pristaniške komande in jo rešil. V četrtek le je neurje poleglo, vendar Je morje bilo Sc v petek zjutraj močno razburkano.
Zverinska detomorilka
V sredo je našla neka mimoidoča ienBka v Sarajevu za državno bolnico tik za mrtvašnico v livi meji trupelce nekega novorojenčka. O strašni najdbi je tako obvestila policijo. Policijska komisija je res našla na označenem mestu med dvema grmoma truplo komaj dva ali tri dni Marega otroka, ki je bilo strašno razmesarjeno. Neznana detomorilka je novorojenčku ■ ostrim nožem odrezala nogo In ga tako po vsem telesu razmesarila, da ni bilo mogoče ugotoviti spola umorjenega deteta. Odrezane noge niso našli nikjer v bližini.
Truplo io odpeljali v prosekturo državne bolnice, policija je pa takoj uvedla strogo preiskavo, da izsledi zverinsko mater in njene morebitne pomagače. Izdala je tudi na meščanstvo oklic, naj ji pomaga v preiskavi in ovadi, četudi anonimno, vsako osebo, ki bi se zdela sumljiva in v zvezi i tem strašnim umorom.
b Usoda sirote. Iz Sošic poročajo, da je 4. t. m. odšel neki Marko Poljak iz Sopata v Dravsko banovino s trebuhom za kruhom. Ker ga pa ni bilo nazaj in tudi ženi Pavli ni sporočil, kje je, so je Pavla napotila preko Gore v Slovenijo, da bi moža poiskala. Ker ga ni našla, se je vrnila, toda spotoma je omagala na Planini. Vlekla se je po kolenih še kakih 20 korakov, nato je pa od onemoglosti umrla. Njena hči Mara je poslala nekega Buriča, naj gre po mater. Ta jo je našel na cesti mrtvo. Moža Marka pa doslej še niso našli in kakor vse kaže, je tuli on našel žalostno smrt v snežnih zametih, ki »o tedaj divjali tam okoli, ko se je napotil z do ma.
b Misterijozna grozilna pisma. V Nišu so do-oivale v zadnjem času razne ugledne osebnosti grozilna pisma, v katerih se jim je grozilo s smrtjo, ako do gotovega časa ne plačajo visokih vsot denarja. Nepoznani odpošiljatelji niso bili prav nič skromni, zahtevali »o vsote kar po 50 do 250.000 Din. V pismih so grozili, da bodo imeli opravka z nekim znanim hajdukom, ki ne pozna nobene milosti, ako ne plačajo zahtevanega denarja. Policija je iz pisem spoznala, d* gre za dobro organizirano družbo,
ki je v zadnjem času izvršila v Nišu mnogo prevar. Posrečilo se Jj je naslediti vodjo v osebi nekega Obrada D eni e« is bližnje vasi Gornja Vrežina. Denič Je bil že večkrat predkaznovan zaradi tatvine in ge je sedaj vrgel ne mnogo bolj plodonosen posel. V svojem zagovoru Je dejal, da je pisal pisma, ker se mu ni ljubilo več pohajkovanje. Do denarja je hotel priti, da bi mogel pričeti nov posel. Na policiji je izdal vse svoje pomagače, ki jih je policija še istega dne aretirala.
b Nepojasnjen umor. V bližini Čakovca so našli nedavno umorjenega Ivana Žalega iz Lipe v dolnjelendavskem srezu. Orožniki so aretira-
li	več osumljencev, toda vsem se je posrečilo dokazati alibi. Le Rudolf Krištovič iz Čakovca je ostal v preiskovalnem zaporu do četrtka. Ta dan sk> pa tudi njega izpustili. Tako je ostal umor nepojasnjen.
b Razneslo ga je. V Mostaru slavijo muslimanski praznik bajram. Ob tej priliki streljajo s Hiožmarji, kakor je to tudi pri nas navada cb •večanostih. 20-letni Alija fikoljič je nabijal možnar in ga prižgal. Ker se pa netilna cev ni vnela, je stopil k možnarju v trenotku, ko je smodnik eksplodiral. Mladeniča je raztrgalo sko-ro v kosce.
b Krvoločno dejanje sobnega slikarja. Prad dvemt tedni Je napadel v Zagrebu v Martičeva ulici sobni slikar Zimbrek 141etno hči gostilničarja Ivko Vrljan. Krvoločne?, ji Je sadejal
10	sunkov z nožem in jo »mrtnonevarno ranil. Nesrečna žrtev je včeraj podlegla poškodbam. Deklico policija sploh ni mogla zaslišati o vzrokih dejanja, ker so zdravniki radi njenega težkega stanja to prepovedali. Zdravniki so poskušali s transfuzijo krvi, katero je dal prostovoljno na razpolago neki zagrebški detektiv. Vsa umetnost zdravnikov p« je bila zastonj.
b Ljubavna tragedija v Ražnju. Srbsko mestece Raženj je dobilo v kratkem času 2 senzaciji. Se ni dobro minil dnevni razgovor o skrivnostnih kopalcih zaklada, že je dobilo mesto novo senzacijo. V »redo zjutraj se je odi grala krvava tragedija. Zandarmerijski kaplar Sreten Martinovič je dvakrat streljal s puško na neko dekle Zorko Sfamenkovie, nato pa je ubil sebe. Tragedija je izvala povsem mestu veliko senzacijo. Mrtvi Martinovič je bil v službi selo vesten in sploh na glasu kot izredno dober družabnik in kot tak pri vseh priljubljen. Zaljubil se je v Zorko in se je z njo po gostoma shajal. Razkril ji je svojo ljubezen in ji obetal, da jo bo vzel »a ženo, toda Zorka se je vedla naprant njemu precej odklonilno. Vedela je, da se kot žandarinerijukl kaplar ne sme poročiti. V zadnjem času je bil Martinovič izredno pobit, od svojih prijateljev je slišal, da ga Zorka ne mara. Usodnega dne bi se moral zadnjič sestati s svojo ljubljenko. V razgovoru mu je najbrže odkrito povedala svoje stališče, kar je Martinoviča spravilo v obup in je izvršil grozno dejanje. Zorko so prepeljali težko ranjeno r nitko bolnico
nedeljek, 2>i. t. m. ob 14. uri v sejni dvorani ZKD v II. nadstropju Kazine, Kongresni trg 1. Odbor »Zveze« vljudno vabi vse, ki jim je vzgoja in napredek kmetske mladine pri srcu, k otvoritvi tečaja, da so na ta način ustvarijo tesnejša spoznanja drug drugega: kmeta in in-teligenta. Otvoritve se udeleže tudi zastopniki bratske čehoslovaške kmetske mladine, in nafta dolžnost je, da tudi nje, ki so nam stali v težkih dneh ob strani in za nas manifestirali tej priliki najtoplejše pozdravimo.
I 0 nevarnostih osnutka novega zakonu o so-eijalnem zavarovanju predava v torek 24. t. m. db 20. uri v dvorani restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski oesti poddiirektar Pokojninskega ■avoda dr. Janko Vrančič. Predavanje priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev.
I	V »Soči« bo predaval danes v salonu pri Levu naš rojak, izredni prof. univerze g.dr. Milko Kos o zgodovinsko znanstveni terni, ki se glasi: »Kdaj in kako smo prišli na Kras in Solo«. Vabljeni rojaki, Sočani in prijatelji ter •pJoh vsi, ki se za to zgodovinsko temo zanimate t Pričetek ob pol 21. uri. Vstop vsem prost.
■ Šentjakobski gledališki oder ponovi danes *1. in v nedeljo 22. t. m., vsakokrat ob 20.15 relezabavno komedijo: »ExtejnporaJe«, ki je doživela pni primijori tako lep uspeh. Zasedba teta ko pra premijeri, Preskrbite si vstopnice v predprodaji v trgovini g. Milloša Bairaičnika na Starem trgu.
■ Hudožestveniki pridejo! To je oni del Moskovskega umetniškega gledališča, ki je pod vodstvom znamenitega ruskega igralca Pavlova in umetnice Grečeve. Gostovali bodo v našem gledališč- dvakrat, in sicer v petek 27. t. m.
Gogoljevim Revizorjem, v soboto 28. t. m. pa Belo Gardo, katero je napisal Builgakov. To delo se prvič izvaja v Ljubljani. Hudožestveniki so vedno dobrodošli gosti zaradi svoje visoke umetniške igre in prepričani smo, da je uprava le ustregla gledališki publiki, ko jih je tudi v letošnji sezoni povabila na gostovanje. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni v operi.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Karlini Karol, 76 let star, bivši hlapec, Vidovdanska cesta 9; Kajin Jurij, 76 let star, ob-«nski ubožec, Vidovdanska c. 9; Kalšck Ma-
k* ®fara> kuharica, Nunska ulica 8 in Mihelčič Cecilija, 80 let stara, občinska uboga, Vidovdanska e. 9. V ljubljanskih bolnicah so umili. Stare Ivana, 58 let stara, poljska dnina-rica, Skaručeta; Kopač Josip, 72 let star, pro-sjak, nestalnega bivališča; Konstantin Franc, 26 let star, klepar, pom., Moste; Boltezar Ivan]
il	let, delavec, Crna vas 3; Seršen Janez, pol ure star, sin posestnika, Potok pri Kamniku; Podjed Primož, 64 let star, rudar v p., Vače pri Litiji; Krese Jožef, 8 let star, sin po5t. *vanič., Zvezdarska ul. 1.
■ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola igra v nedeljto 22. t. ni. pnavlično igro »Snegui-fiicac v 8. dejanjih, v Narodnem Domu (vhod z Bleivveisove oe-ste). Začetek točno ob 4. uri poldne.
•	Koncert ge. Pavlo Lovšctove. Naša najbolj la koncertna pevka gospa Pavla Lovšetov« priredi v petek 6. marca samostojen koncert. Na sporedu bodo koncertne pesmi in pa operne •rije iz svetovnih literatur. Podrobnosti in natančen spored javimo. Koncert se bo vršil v Filharmonični dvorani.
■ Bitka r Florjanski uliei. V K. gostilni v Florjanski ulici so se včeraj popoldne sporekli io nato tudi stepli vinski bratci. V pretepa je Ul ranjen 071etni K. Ivan, brezposelni deila-▼«e, stanujoč na Tržaški eesti. Zatekel se je s hudimi poškodbami na glavi in na nosu v bolnico, židano razpoložen, čeprav mu je kri curkoma lila iz nosa. Prosil je za sprejem in bil Je tudii 'sprejet. Dejal je, da žrtvuje narodno kri ter da se je boril s komunisti.
■ Nesreča t Šolskem drevoredu. V Šolskem drevoredu je spodrsnilo postrežnlei Avsec Marjeti, stanujoči na Dunajski cesti 12, da Je padla in sd poškodovala levo roko.
■ Žepna ura ukradena. Trgovskemu sl^igi Hojniku Konradu, stanujočemu na Smartinski seeti 10, je bila ukradena srebrna žepna ara s »latim obročem in rožnatim številnikom, vredna 500 Din. Uto je imel v žepu suknjiča, ’ ' j,a je obesil na obešalnik dvoriščne terase.
■ Tatvina kolesa. Izpred gostilne Miloša Vladimirja v Aškerčevi ulici je bilo ukradeno kolo, vredno 180C Din, last „ iča Franca. Kolo je hflo zaklenjeno in opremljeno s sesalko.
■ Vlom ▼ Fraiii'; '-aii«ki	V Frančiškanski ulici je bilo vlom*., o v podstrešno shrambo Valenta Vere in ukraden kovček t< dva para gorskih čevljev v vrednosti C00 Din.
■ Vlom ▼ avtogMražo. V Igriški ulici 11, je bilo vlomljeno na dvorišču v .vtogaražo, last družbe »Lux«, in ukraden električi: likalnik, oblič 'n še več predmetov v vrednosti 610 lJin. Poslovodja družbe g. Barkov je izpovedal, da se Je moral tat že v zgodnjih večernih urah skriti n dvorišču, ker so bila glavna dvoriščna w<»a »(jutraj zaklenjena. Dvoriščna vrata zvečer ob 20. in zjutraj ob 6. zapira in odpira hišni lastnik sar-
Litija
Težko je obolela tukajšnja goslilničarks >Na pošti« gospa Avdičcva. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Te dni je minulo *e 10 let, odkar je prevzel po pokojnem notarju Luka Svetcu izpraznjeno notarsko pisarno g. dr. Krevl Josip. Vrlemu starosti tuk. Sokola toplo čestitamo, seleč, da nam ostane te nedogledno dobo let v naši sredini.
Gledališka prireditev. V nedeljo 22. t. m. priredi mladinski odsek društva »Narodni dom« r Šmartnem ob 15. uri popoldne mladinsko igro »Sirota Jerica«.
Aleksander Hudovernik; 70 lerfnik
Ljubljana, 20. februarja. Aleksander Hudovernik, notar, predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda in predsednik notarske zbornice praznuje danes svojo sedemdesetletnico.
Jubilant iz orne dobe, ko se je boril še narod Ba najpiiimitivnejše pravice, je »tal vedno na braniku narodne obrambe. Njegovo delovanje Je bilo tiho, smotreno in polno najlepšili uspehov. Rojen je bil v Stični na Dolenjskem 21. februarja 1861 kot sim sodnega uradnika. Gimna-irijo je dovršit v Novem mestu leta 1878 in pravne študije na Dunaju leta 1882. Poslal je notar, prvo mesto je imel v Kranjski gori, potem v Kostanjevci in od leta 1904 službuje v Ljubljani. Kot vnet Ciriline tod ar je bil voljen leta 1906 v družbin odbor, kjer se nrn je poverilo mesto glavnega blagajnika. To funkcijo je odbržail do septembra 1926. V celi dobi 20 let si je pridobil kot blagajnik C. M. družbe neprecenljivih ■asilug za Družbo, vsled Cesar je bil na veliki skupščini v Rogaški Slatini voljen za častnega Hana Ciril Metodove družbe. Po smrti veleza-»lužnega družb in ega predsednika g. Andreja Senekoviča je bil jubilant voljen dne 17. oktobra 1926 na njegovo mesto.
Kot odličen jurist s.i je stekel veliko zaslug *a svoj stan, radi česar ga je volila notarska ■bonnica leta 1919 svojim predsednikom, ter ga
•	tem za njegova dela najprimernejše odlikovala. — V mlajših letih se je udejstvoval tudi kot pisatelj, zlasti na juiridicnem polju, pa tudi v beletristiko je posegel, posebno pomembna je njegova prestava iz ruščine »Turgenijeva dela«, tei jih je priobčil v »Kresu« bi »Ljubljanskem Zvonu«. Pridružuejmo se njegovim čestilcem in Jubilantu iskreno čestitamo, želeč mu: Še mnogo let!
Jože Šierlt — 70 letfnik
Poljčane, 20. februarja.
V	četrtek je poteklo 70 let, ko je naš jubilant na Raki pri Krškem zagledal beli dan. Navzlic temu, da je v svojem dolgem življenju moral ■avžiti marsikatero grenko kupo, je možak Se dvr-st kol le kaj; niti 6 križev bi mu ne prisodili.
Do vstopa v vojake je bil kot posestnikov sin doma. Vojaška lota so ga zanesla po svelu. Na-■adaje je po odsluženju 121elme vojaške, odnosno orožniške službe, stopil kot oertifikatist e položajem brzojavnega mojstra v Poljčanah v državno službo ter ostal na tem mestu do leta 1©16, ko je po 86 letih službe stopil v zasluženi pokoj.
A že takoj naslednjo leto, ga je zadel hud Udarec. Vojna vihra mu je ugrabila sina ediiuca. Ravno »o je izSolail za vzviSeni učiteljski poklic. A mil ni bilo dano izvrševati ga. Pred ne-haiko 6 leti mu je Sla v večnost še žena ter je taiko ostal sam — be'gunec, kakor 6e ven sili sam imenuje. Begunec tudi radi tega, ker je po ženini »mrti prodal tudi svojo hišico z vinogradom (vse to si je pripravil sam s svojimi pridnimi rokami) češ: Kaj mi bo dom brez žene in otrok!«
Toda brez zemlje, na kateri je zrasel, ni mogel zdržati. Zato si je kupil kmalu za tem že ■apuščen vinograd. Danes je ta vinograd eden najlepših in najvzoraejše obdelan.
Svoj jubilej je obhajal pri sv. Miklavžu na Roču (624 m). In to ob tem vremenu. Bog ga *'vi še na mnoga leta!	—ank—.
Smrtf v snegu
Laško, 20. februarja.
V	soboto popoldan je šel iz Št. Ruperta k svoji fari v sv. Peter pri Oleščah mežnar Prasne Rozman. Zasačila ga je noč — bil je menda tudi malo vinjen — in ker so isto noč razsajali hudi viharji in snežni zameti, je revček onemogel in zmrznil v snegu.
Isto noč je zapadel nad pol metra sneg, ki je truplo popolnoma pokril. Ko so ga domači le pogrešali, so ga šli iskati in v torek, ko je južni sneg osedel, so našli Rozmana v snegu. Rajnki je bil prav pritjublejn kmet.
Josipina Koblerjeva f
Litija, 20. februarja.
Komaj pred dobrim tednom je poročal »Jugoslovan« o 90-letnici rojstva g. Josipine Koblerjeve. Tokrat moramo žal poročati, da je 19. t. m. iidano v Bogu preminula.
Pokojnica je bila rodom iz hiše Martinkovih iz Litije. Bila je z pokojnim Luka Svetcepi neutrudljiva članica družbe CMD in si je stekla mnogo zaslug na narodnem polju, posebno še v onih težkih časih, ko je bil vsakdo od marljivejših narodnih delavcev »nevaren« t. j. izdajalec ter preganjan. Saj je pa tudi še vsem starejšim občanom znano, kako so preganjali njenega pokojnega moža, sodnega uradnika, in , e kljub vsemu neustrašna potovala celo v Gradec z njeno tovarišico Dirnnikovo iz Trbovelj in dosegla, da je ostal njen mož do zasluženega pokoja v Litiji.
Bila pa je tudi vzor mati in je vzgojila oba sina že vpokojena višja državna uradnika Karola in Pavla ter Martino, vdovo po notarju Gregoriču, v strogo narodnem duhu ter je g. ing. Pavel še sedaj odbornik pri tuk. Sokolu. Vsem iskreno sožalje ob težki izgubi ljubljene mame, pokojnici pa naj bo lahka domača zemlja.
Pokojnico bodo danes v soboto popoldne položili k večnemu spanju poleg svojega soproga na litijskem pokopališču.
Banovinski mizarski iečaj v Škofji Loki
Obilna zadruga v Škofji Loki je s predsednikom g. Kotrtičean pokrenila lepo in koristno akcijo, da se za mizarske mojstre in pomočnike škofjeloškega okoliša priredi posebni sbrokov-eo-miaairski tečaj, ki bo obiskovalce do temelja seznanil s potrebami obrtniške stroke. Banska uprava je tozadevni prošnji ugodila.
S početkom tega tedna se je oivoril na deški šoli v Škofji Loki mizarski tečaj, ki se ga udeležujejo 21 mojstrov in pomočnikov iz mesta lin bližnje okolice. Pouk se vrši trikrat na teden: ob nedeljah popoldne, ter ob sredah in sobotah zvečer. Predavatelj, ugledni mizarski podjetnik g. Pavel Okorn seznanja obrtnike teoretično dn praktično 6 potrebami mizarske sit roke.
Tečaj je zaenkrat določen na 6 tednov, a je prav verjetno, da bo podaljšan, ker snovi po vseh vidikih v tej dobi ne bo mogoče obdelati. Naravno, da vlada za ustanovo med mizarji zanimanje, še prav posebno, ker je mizarski tečaj prvič v Škofjii Loki. Blagohotno je šel na roko prirediteljem krajevni šolski odbor v Škofji Loki z odstopitvijo potrebnih prostorov.
Napredka željnim obrtnikom želimo mnogo uspehov, ker je gotovo da se bo % uspešno za-ključitvijo tečaja mizarski obrt škofjeloškega okoliša še dalje dvignil v korist posameznikov in celote; lesno industrijsko obiležje okraja je le razlog več, da je bil tale tečaj potreben. Saj bosta lahko industrija in stroka stopala v skupnem smotru za gospodarski napredek ožje jugoslovanske zemlje.
Vlom v Kranju
Trije vlomilci aretirani
V četrlek ponoči ob 11. so trije brezposelni vlomili v zidano branjevsko stojnico blizu kolodvora, ki je last Lovrenca Grohana. Vlomilci so Trampuž Ladislav, Kralj Slavko in neki Hu-ber. Odnesli so iz stojnice razno blago kot pomaranče, piškote, malinovec itd. v skupni vrednosti okrog 700 Din. Vse to so spravili v vrečo. Pričakovali so, da bodo dobili tudi kaj denarja, vendar so se ušteli, ker je prodajalka vzela vso gotovino seboj. Vlomila in kradla sta Kralj in Iluber, Trampuž pa je stal na straži. Njega je zapazila iz sosednje stojnice žena tie-kegu Eržena, zaposlenega v Jugočeški, ki je čakala svojega moža, da pride iz službe. Ko je res prišel, ga je žena opozorila na stražečega Trampuža, ki je hodil semintja. Eržen se je Trampužu približal, ga zgrabil za roko in ga odpeljal na stražnico. Tam ga je stražnik Kete trdo prijel, nakar je Trampuž priznal svoje sodelovanje pri vlomu in izdal tudi svoja tovariša, o katerih je povedal, da spita pri Jahaču v hlevu. Tja so brž odšli orožniki in prijeli oba zlikovca ter ju pripeljali na stražnico. Povedala sta, da sta spravila ukradeno blago pod streho Majdičevega mlina za voz, kjer so stvari res tudi našli.
Vlomi so v Kranju vedno češči. Vsak teden vsaj po dva. Največ je temu kriva huda brezposelnost.
Ciganske prevejanosii
Škofje Loka, 19. februarja.
V starološki občini, v neposredni bližina Dor-farij se je naselilo pred kratkim 90 oiganov z 37 vozovi.
Ljudem so pričela sprva zmanjkovati drva. Kmalu zatem bo se posamezne skupine ciganov razkropile po hišah z vsemi mogočimi vabami in ponudbami.
V hiši kmetskega gospodarja se je zglasila ciganka in je poprosila za plenice in povoje novorojenčku, ki ga imajo v taboru. Domači >o postreg1! tujki, a so bili žal slabo poplačani za dobroto. S ciganko je izginilo nekaj denarja, ki g je prevejanka iztaknila v predalu omare.
Pl fiat' cigan se je ... .god pr .'stavil za pi-skroveza. Nu, gospodinja je izročila zgovornemu možakarju v popravilo umivalnik, da ga zvari. Cigan je posodo odnesel; lahkoverna ženica pa je zaman pričakovala piskroveza.
Ciganska družbo si je izmislila tudi svečano
Morilca Laknerja so
Zakrknjenost morilca — Po
Ljubljana, 20. februarja.
Danes so morilca Laknerja ves dopoldan zasliševali. Šef kriminalnega oddelka g. Žajdela, ki vodi preiskavo, je skušal predvsem izvedeti, koliko denarja je morilec odnesel in kam ga je skril. Spričo morilčevega cinizma ;e zelo verjetno, da si Je skrivališče pod Čevljarskim mostom izmislil in da je preostali denar, ki ga niso dobili pri njem, varno shranil.
Preiskava policije bo še danes zaključena in bodo morilca izročili jutri deželnemu sodišču. Za preiskovalnega sodnika je določen sodnik dr. Bizjak. Ker je Lakner že vse priznal, Je pričakovali, da bo sodna preiskava v kratkem zaključena in da se bo obravnava proti Laknerju vršila že v najkrajšem času, verjetno že meseca aprila.
Lakner se v zaporu obnaša kakor najbolj zakrknjeni morilci. Zdi se, kakor da ga ne more nobena stvar spraviti iz ravnotežja. Noč je prespal tako mirno, kakor bi bil najnedolžnejši človek na svetu.
Lakner nakupuje in se zanima za morilca
Kako hladnokrven je morilec, je razvidno iz tega, da se je po umoru napotil v Ljubljano in da se je zglasil na Sv. Petra cesti pri Preskerju, kjer si je kupil obleko, črno suknjo, čepico, kravato, šal in čevlje, za kar je plačal 1776 Din. Prav nič ga ni motilo, da je vzbudil v trgovini pozornost,- ko je plačeval ln se je izkazalo, da ima še mnogo denarja. Iz trgovino je odšel v klet v Dalmatinovi ulici št. 7,
poroko. Botre in botrice so iskali vsevprek in res je ciganom uspelo, da so dobili darov za izvanredno svečanost. Poleg kuretine, mesa in jajc so ljudje darovali žito, pridelke, moko itd. Ker pa poroke le ni hotelo bili, so dobrotniki spoznali, da so grdo opeharjeni.
Pritožbe so se množile, dokler ni posegla vmes oblast. Cigani so se prestrašili ln so povrnila več sto dinarjev.
Razburljivi doživljaji dveh Mariborčank
Dne 25. januarja letos sta odšli iz Mari bora ta kruhom v vzhodne kraje naše države 221etna Marjetica H. in 201etna Emilija P. Hoteli sla v Beograd k posredovalnici »Jadran«, a med vožnjo sta se v vlaku seznanili z dvema moškima, od katerih se je eden izdal za hotelirja v Pančevu ter jima ponudil službo, eni blagajniško, drugi natakarsko.
Ponudbo sta mladenki sicer odklonili, a ko sta dospeli v Beograd, so jima v posredovalnici povedali, da imajo samo dvoje mest v — Pančevu. Hotelir je namreč prispel v posredovalnico prej kakor mladenki. Ker na cesti nista mogli ostati, sta službo sprejeli in se odpeljali s parnikom v Pančevo, tam pa sta prišli na svoje presenečenje v nek nočni lokal in dobili tudi legitimacijo za nečedno obrt.
Obe sta hoteli taikoj pobegniti, a posrečilo se jima je to šele po neštetih težkočali in borbah ter s pomočjo policije, ki je že iz Maribora dobila obvestilo, da sta dekleti najbrže zašli v roke trgovcem z belimi sužnjami. Za obe se je zavzela potem tudi neka tamkajšnja Slovenka in je Emilija dobila pošteno službo, Marjetica pa se je pri svoji dobrotnici seznanila z nekim ladijskim strojnikom in se bo te dni — poročila. Tako se je vsa razburljiva' avantura romantično. a srečno zaključila. »Hotelirja« pa ima v rokah policija.
Brežice
60 let skupnega zulc. iivljcnja. V nedeljo 15. februarja sta obhajala v krogu svojih sorodnikov in znancev demantno poroko g. Sikošek Franc in njegova žena Ana. Nekdaj je bil g. Sikovšek vesten slikar, znan daleč na okrog. Rad pa še vedno zapoje kako pesem, saj je bil vse življenje pevec. Oba slavljenca sta kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava. Številnim čestil-cem se pridružujemo tudi mi in želimo vedrima narodnjakoma še dosti zadovoljnih let!
Zagorje
Smučarska tekma. V nedeljo zjutraj ob 8. uri priredi smučarski klub SPD Zagorje tekmo na 5 do 6 km dolgi progi. Start je: rezervar nad pokopališčem. Tekmovalna proga pelje mimo Hrastelja do cerkve sv. Urha_— Potoška vas — mimo gostilne Uranič do križa na Dolah
—	čez Gavge do cilja — Sokolski dom. Pravico do tekmovanja imajo vsi v SPD včlanjeni smučarji proti vplačilu prijavnine za udeležbo 10 Din. Po tekmi bodo tekmovalci postreženi v Sokolskem domu s čajem. Za prve tri smučarje — zmagovalce, so že pripravljena lepa darila.
Občni zbor Narodne strokovne zveze, podružnice v Zagorju, bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v Sokolskem domu.
Zagorski rudarji so pokazali za volitev svojih zaupnikov precejšnje zanimanje; od 289 volilnih upravičencev Kotredežkega obrata se jih je udeležilo 247, Kisovškega od 312 upravičencev 179 in od 232 zunanjega obrata 1B2. Za vse tri obrate so se vršile volitve v Kotredežki obratni pisarni in so bili izvoljeni za obrat Kisovec: Jelnikar Leopold, Skrabar Nikolaj, Prosenc Anton in Prhnan Ferdo. Za obrat Kotredež: Kraut-berger Anton, Miklavčič Alojz, Škrbic Jože in Bokalj Ludvik ter za zunanji obrat: Valitar Alojz, Šober Franc in Dolinšek Franc. Zanimivo je, da se delavstvo tukajšnjega revirja ni ozira-1) na agitacije posameznih zvez, temveč je dalo svoje glasove onim izkušenim možem, ki so tekom z. 'njih let pokazali, da so vredni zaupanja vsega delavstva.
danes izročili sodišču
zločinu z ljubico k fotografu
kjer se Je preoblekel in pustil stare cape kar v kleti.
Ves prenovljen se je Lakner spomnil, da bi bilo dobro, da bi se še bolj polepšal, saj denarja mu ni manjkalo. Izložbeno okno modne trgovine »Berko« ga je izvabilo v trgovino, kjer • si je kupil fin modni klobuk za 270 Din, elegantno barvasto srajco za 105 Din, svileno kravato, ovratnik, gumbe za ovratnik in manšete, več robcev, par nogavic, za svojo izvoljenko pa lepo žensko jopico, kar je vse skupaj zneslo 660 Din, potem ko mu je g. U č a k popustil sam od sebe 6 Din.
Zanimivo je, da je med nakupovanjem stopil v trgovino znan gospod, ki je na vprašanje, kaj je novega in če že imajo morilca mengeškega župnika, kliknil: »So mu že na sledu 1 Ga že imajo!« Lakner se je zelo zanimal za ta pogovor in je še celo vprašal g. Učaka: »Kdo pa je morilec? Le kako so ga mogli tako hitro najti.« Ko je plačeval račun, Je še vprašal, kdaj odhaja vlak v Brežice.
Skupaj z izvoljenko k fotografu
Ko je končal nakupovanje po mestu, je od-iel Lakner po svojo izvoljenko in zavil z njo k fotografu Grablovicu, kjer se je dal z njo fotografirati. Ko ga je pot peljala mimo glavno pošte, kjer stoji stražnik, se je stražniku nasmehnil in ga kot starega znanca pozdravil. Zvečer je odšel Lakner v dramo in prisostvo val predstavi Balzacovega »Mercadeta«.
Trbovlje
Poziv rekrutom. Vojaški oddelek županstva Trbovlje poziva vsled zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter pravilnika o rekrutovanju vse v Trbovljah bivajoče mladeniče, rojene leta 1913, ne glede na pristojnost, da «e osebno javijo v občinskem uradu v Trbovljah loba štev. 2 v svrlio vpisa v evidence. Zglasijo naj se vključno do 30. marca 1931 med uradnimi urami od 8. do 12. in 14. do 17. ure, izvzemši nedelje in praznike. S seboj je prinesti: Družinsko polo, rojstni in krstni list, domovnico, vojaško izkaznico očeta ln bratov in zadnje šolsko učno spričevalo. Bolne ali odsotne mladeniče so obvezni zglasiti njih svojci. Kdor se temu pozivu ne bi odzval, se bode proti njemu postopalo po čl. 56 zak. o ustrojstvu vojske in mornarice.
Sokolsko predavanje. Prosvetni odbor trboveljskega Sokola priredi drevi v Sokolskem domu javno predavanje. Predaval bo učitelj br. Julij Novak o temi »Zgodovina in pomen telovadbe«. Udeležba je za članstvo obvezna, prijatelji Sokolstva vljudno vabljeni.
Občni zbor Ciril-Metodove družbe bo v ponedeljek 23. t. ni. ob pol 8. uri v mali dvorani Sokolskega doma.
Rateče
Smuški tečaj. V Ratečah na Gorenjskem je imel Savez Sokola Jugoslavije od 3.—18. II. 1931 prednjački tečaj v smučanju. V tečaju se je nahajalo 48 sester, večina učiteljic iz raznih krajev Jugoslavije, katere delajo 6-incsečni tečaj v gimnastiki, nadalje dva vaditelja in en zdravnik. Tečaj sc je izvršil povsem mirno, lepo in z zadovoljstvom, bile pa sta vendar dve majhni nesreči. Neka sestra in neka gospa iz Ljubljane sta si zvili nogo, prva je bila odpeljana v bolnico v Ljubljano, zadnja pa ni bila v tečaju in je ostala v domači oskrbi. V tečaju se nahajajoče sestre so bile zelo prijazne, vesele in so bile videti zadovoljne med Rutečani. Imeli smo jih radi, ostanejo nam v spominu, osobito pa 7 veselili in prijaznih sester. Upamo, da so odnesle tudi lepe spomine, želimo jim obilo uspeha v nadaljncin tečaju.
Snega je okrog 1*70 m, smuka povsod idealna, skrbi torej ni še potreba imeti, da bo snega zmanjkalo, lahko si bodo smučarji privoščili še o Veliki noči smuke v Planici.
Zakurjene sobe. V Ratečah imamo zopet dosti zakurjenih sob na razpolago, kar se daje smučarjem in drugim v vednost, da nas zopet obiščejo v večjem številu.
Jesenice
Na javnem shodu, katerega sklicuje podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah za v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri v Sokolskem domu, bo govoril dr. Joža Bohinjec o osnutku novega zakona o soeijalncm zavarovanju.
Oder. Danes zvečer uprizori sokolski oder znano francosko komedijo >Nuš gospod župnik«. Ponove jo prihodnji teden v sredo 25. t. m. zvečer ln ne v nedeljo — kakor je bilo prvotno rečeno.
Vreme. Še vedno močno sneži, tako da obstoja nevarnost ovire prometa. Vlaki prihajajo le z zamudo. Smuka seveda dobra, izgledi za nedeljske mednarodne smuške tekme v Bohinju izborni.
Šmartno pri Litiji
Mladinska prireditev. Mladinski odr-ek društva »Narodni dom« priredi v nedeljo 22. II. t. 1. ob 15. uri otroško igrico »Sirota Jerica«, v štirih slikah s petjem. Revizija je v roki gospodične Mimi Vozlove, učiteljice v Šmartnem, glasbo pa vodi gdč. Ljudmila Grumova. Cisti dobiček je namenjen revni šolski deci in zgradbi novega sokolskega doma. Pridite!
Podčetrtek
Na pustno nedeljo je priredila tukajšnja požarna bramba dobro uspelo prireditev pod vodstvom spretnega g. uradnika Tušeka, drugje pa ni bilo nič. — Snežni zameti so objeli celo ob-sotelsko dolin . Poštni promet se vzdržuje z največjo težavo. Pa ker imajo vsi dobro voljo, gri čisto dobro.
Španska bolezen se je hotela razširiti tudi pi' nas. Obolelo je tudi nekaj ljudi. Sedaj pa je ponehala in ljudje so v splošnem zdravi.
Pridi Gorenc — vabi DolcncI Dobra vinska kapljica po nizki ceni iz Smeuske gorce je na prodaj; kdor hoče kaj dobrega naj se potrudi, dokler je še kaj zaloge.
Kako se prijavi škoda vsled ujm
nega za najmanj četrtiuo od normalnega pridelka.
Povdarja se, da imajo katastrske uprave radi takih 8 strani županstev, odnosno poedincev, nepravilno sestavljenih prijav čestokrat največje težave in sitnosti. Z ozirom na to je nujno potrebno, da se županstva do dobrega seznanijo s tozadevnimi predpisi, »Uredbe n odpisu davka ob elementarni škodi« i dne 20. oktobra 1928, štev .137.095, ki je izšla v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti « dne 18. decembra 1928, pod štev. 394.
Županstva se še posebno opozarja na določila člena 9. te uredbe, ki jasno določajo, katero prijavo je smatrati za individualno in katero za skupno (kumulativno), to se pravi, kdaj jih morajo vložiti posamezni oškodovanci sami in kdaj županstva, kumulativno za vse oškodovance skupaj.
Obenem se županstva opozarjajo, da je treba vsako večjo elementarno škodo v občini po občinskih izvedencih ugotoviti ter dotični cenilni zapisnik (prepis) • kratkim poročilom službenim potom predložiti sreskemu načelstvu in tudi kraljevski banski upravi. To je potrebno zlasti v primeru, ako se v svrho omilitve škode reflektira na podporo ii javnih sredstev.
Večina zemljiških posestnikov in mnogo županstev še danes ne vedo, kako naj se prijavi škoda po ujmah, povzročena na poljskih pridelkih, v vinogradih itd., odnosno si še vedno niso na jasnem, na kaj imajo pravzaprav pravico posestniki, ki so utrpeli škodo po vremenskih ali drugih nezgodah. Tako se dogaja, da vsebujejo take prijave, ki jih županstva zgolj iz nepoznavanja tozadevnih predpisov predlagajo kumulativno pristojnim davčnim obla-stvoin, četudi so čisto individualnega »načaja, poleg tekoče številke samo še ime oškodovanca i navedbo višine škode v dinarjih, ki jo je leta vtrpel, ne da bi pri tem prizadeti, odnosno dotična županstva označila: lego in vsaj približno tudi površino oškodovanih pareel ter čas, kraj in vrsto elementarne nezgode.
Očividno mislijo županstva, odnosno poedini oškodovanci, da jim bo država povrnila vso škodo enostavno, kakor je bila ocenjena in kumulativno vnešena v dotične cenilne »apisnike pristojnih županstev, ki naj bi nadomestili posamezne prijave poedinih oškodovancev. Iz tega pa sledi, da interesenti večinoma ne vedo, da se odpiše navadno le on del osnovnega dav-ka za poškodovano parcelo in še to pa samo v slučaju, ako je žetvo (trgatev) na njej uniče-
Gospodarslte vesti
X Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dne 20. t. m. se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz predložene bilance za leto 1930 je razvidno, da je znašal celokupni promet v poslovnem letu 1930 okroglo 28 milijard dinarjev. Vloge na knjižice bo narasle od 82 na ca. 84 milijonov dinarjev, vloge na tekočem računu so ostale skoraj enake kakor v letu 1929 in znašajo okroglo 363 milijonov dinarjev, debitorji pa ca. 349 milijonov dinarjev. Celokupne rezerve bodo znašale po letošnji dotaciji Din 16,000.000 — pri delniški glavnici Din 12,500.000 —. Računski zaključek za leto 1930 izkazuje Din 3,578.780— čistega dobička (za leto 1929 Din 3,625.717 50). Občni zbor se bo sklical na dan 7. marca t. 1. ob desetih dopoldne ter bo predlagal upravni svet izplačilo dividende v dosedanji odmeri, t. j. 10*/*.
X Zadolžen j« našega kmečkega prebivalstva.
V bulletinu št. 4911 z dne 11. februarja t. !.
(izdanje tajnika Društva uarodov) je poročilo odbora, ki ima nalogo, da podrobno prouči načrt mednarodnih poljedelskih kreditov na podlagi odgovorov držav, ki so sodelovale na varšavski konferenci. O naši državi so v tem poročilu navedeni podatki o zadolžitvi kmečkega prebivalstva. Skupna zadolžitev znaša 733 milijonov dolarjev, a na vsakega kmetovalca odpade 59 dolarjev dolga, pravi to poročilo. —
V naslednji številki 4912 tega bulletina z dr«
13. t. m. pa je objavljena ugotovitev, da je finančni odbor dognal te številke napačno in da je istovetil papirnati dinar z zlatim. Zato pravi
to poročilo, da znaša skupna zadolžitev samo	.
67 3 milijona dolarjev in da odpade na posa- I york kabel 56*735—56935, Newyork ček 56-625 meznega kmetovalca 5*40 dolarjpr, Ti podatiti j 56 825, Pariz 221*76 223*76, Praga 167*60— odgovarjajo dejanskemu stanju.
X Bilanca Prve hrvatske štedionice, enega izmed najvažnejših denarnih zavodov v naši državi, ki razpolaga s 75 milj. delniškega kapitala in nad 1954 milj. vlog, prikazuje čistega dobička za preteklo poslovno dobo Din 17 milj.
787.000*-.	.	.
X Priprave za trgovinska pogajanja t Nemčijo. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Nemčijo bodo pričela 15. marca v Berlinu. V
Eisameznih ministrstvih se intenzivno priprav-a materijal, ki mora biti obdelan do prve polovice prihodnjega meseca.
X Redukcija delavstva tudi pri »La Dalma-tienne«. V zadnjih dneh jo francoska družba
glede dobave kablovskega materijala; do 9. marca t. 1. pa glede dobave 6000 kg strojnega olja.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 m' jamskega lesa.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, 40 komadov karborundum-plošč in 30 m gumijevih cevi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave Železnih drogov ter glede dobave 1 planimetra.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. marca t. 1. pri Splošni vojni intendan-turi v Tirani (Albanija) glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 7. marca t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jeklenega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave 250 m11 hrastovega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom ua vpogled.)
Borzna poročila
dne 20. februarja 1931 Dcviina tržišča.
Ljubljana. 20. febr. Amsterdam 22*80, Berlin 13*495—13*525, Bruselj 7*9211, Budimpešta 9*9096 Curih 1094*40-1097*40, Dunaj 7*9631-7*9931, London 275*66—276*46, Newyork 56*625—56*825, Pariz 221*76—223*76, Praga 167*60—168*40, Trst 296*26-298*26.
Zagreb, 20. tebr. Amsterdam 22*80 bi., Dunaj 796*31—799*31, Berlin 13*495—13*525, Bruselj 792*11 bi., Budimpešta 989*46—992*46, London 275*66—276*46, Milan 296*30—298*30, New
»La Dalmatienne« odpustila večje število delavstva, v prihodnjih dneh pa se pričakuje novih redukcij. Ravnateljstvo družbe zagotavlja, da je ta odpust samo prehodnjega značaja in to vsled preureditve obrata. Ko bodo ta dala dovršena, se bo delavstvo v polni meri lahko ponovno vrnilo na delo.
X Prodaja lesa. Mestno načelstvo v Celju
168*40, Curih 1094*40—1097*40.
Beograd, 20. febr. Amsterdam 22*77—22*83, Berlin 13*4950—13*5250, Budimpešta 989*46 do 992*46, Curih 1094*10—1097*40, Dunaj 796*31 do 799*31, London 275*66—276*46, Milan 296*30 do 298*30, Newyork 56*6250—56*8250, Pariz 221*76 do 223*76, Praga 167*60-168*40.
Dunaj, 20. februarja. Amsterdam 285*64, Beograd 12*5263, Berlin 169*19, Bruselj 99*23, Budimpešta 124*19, Bukarešta 4*231, Kopenhagen 190*15, London 34*5690, Madrid 73*20, Milan 37*3475, Newyork 711*75, Pariz 27*90, Praga 21*0737, Sofija 5*1570, Stockholm 190*40, Varšava 79*72. Curih 137*27.
Curih, 20. febr. Beograd 9*1275. Pariz 20*33, London 25*19, Newyork 518*575, Bruselj 72*28, Milan 27*14, Madrid 53*80, Amsterdam' 208*05, Berlin 123*25, Dunaj 72*84, Sofija 3*7525, Praga 15*35, Varšava 58*05, Budimpešta 90*425 Vrednostni papirji Na jubljanskem tržišču ni sprememb Magreb, 20. febr. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86*50—87, vojna škoda ar. 416*85—417 voj.
olr/wl n lpnn.< ^ t	A	ttfl	!	V 1	i	.	« *
Spori
sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe glede pro- škoda kasa 416*50-417, vojna škoda februar, i„ol, fn<rl«s io na vnocrled v pisarni /bor- I marc. anril. nmi iimii dlfi_dl7-nn	„„„
daje lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni nice za TOI v Ljubljani.)
X Izvoz obrabljene avtomobilske pneumati-ke v Albanijo. Albanija je prvovrsten odjemalec za staro obrabljeno avtomobilsko pneumati-Ico brez žebljev. Iz pneumatike izdelajo Albanci letno 400.000 podplatov za opanke. Glavna uvozna tvrdka je Osnian Zhabjaku Skadar, Pad-zar. Uvozna carina znaša za pneumatiko brez žebljev 22 zl. frankov za 100 kg.
X Češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu slovaška zunanja trgovina bilančno vsoto 1883 milj. kč, t. j. za 968 milj. manj kakor pa v me-ianuarju. V mesecu januarju prikazuje češko-secu januarju leta 1930. Uradni krogi nagla-šajo, da je ta padec v zvezi s splošno pocenitvijo izvoznega blaga.
Dobave
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije dr žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 23, februarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg motvoza; do 27. februarja t. 1. pa glede dobave 830 komadov hrastovih pragov. — Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 4 blagajn. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih in direkcijah.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja ter glede dobave kabla
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave olja za jamske vozičke; do 5. marca t. 1. pa glede dobave inozemskih časopisov.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe
Motokolesurski klub >Ilirija« v Ljubljani bo imel hvoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dno 8. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«.
SK Tržič je priredil v nedeljo dne 15. t. ni. mladinsko smuško tekmo in sicer v dveh skupinah. *V I. skupini nu ca. 2 km je. bilo 10 tekmovalcev v starosti do 12. leta; v II. skupini na ca. 3 km pa je startalo 8 tekmovalcev v starosti 12 do 17 let. Od I. skupine je prižel kot prvi v času 8:10 Lukane Franc, drugi Vidmar Tugomir v času 8:30 in kot tretji Jerman Viktor v 9 min. Vsak tekmovalec je prejel darilo.
V drugi skupini pa je dosgel najboljši čas 8:40 g. Bračič Mirko iu je prejel klubovo darilo.
Vremensko poročilo s Pohorja
z dne 19. II. 1931.
1. Mariborska koča: temp. —3" C, 100 cm novega snega na stari podlngi, oblačno, sneg suli, sankališče uporabno;
2. Ruška koča: isto; sankališče uporabno do Ruš;
3. Klopni vrh: temp. —4° C, nad 100 cm novega suhega snega, oblačno, mirno.
4. Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp. —5° C, 120 cm novega suhega snega, mirno, oblačno.
Izgledi sa nedeljo zelo dobri, smuka ugodna. Do vseh koč vodi izgažena pot in se s smučmi brez nadaljnega prispe do koč. ZSO — SPD.
Radio
Ljubljana, sobota, 21. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.30 Bogo Pleničar: šahovska ura. 19.00 Dl*. Fr. Veber: Filozofija evangelijev. 19.30 Ga. Orthabar; Angleščina. 20.00 Akademija II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. 21.00 Kuharjev Šramel kvar-
tet. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 _	.	.	tfaT
slednji dan.
Ri.dio orkester. 23.00 Napoved programa za na-
Ljubljnna, nedelja. 22. februarja. 9.00 Ing. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč. 9.30 Prenos oeiikvene glasbe. 10.00 Dir. Jagodiic: Versko predavanje. 10.90 F. Jelenc: Nauik o serviranja!.
11.00 Radio orkester. 12.00 Oas, napoved in dneviae vesti. 14.00 Pirenos (reportaža) iz Bohinja: Mednarodne zimaiko-oportne tekme: Skoki (poroča g. Ulag«). 15.50 Nastop godbenega društva in pevskega odseka prosvetnega društva v št. Juriju pri Grosupljem. 20.00 Večer mladih pevcev (gdč. Korenčan, gdč. Alko in g. Burger). 21.00 Radio orkester. 22.00 Ca«, dnevne vestii, apomt. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 21. februarja. 12.30 Sneg in vreme. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanska koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda.
Zagreb, nedelja, 22. februarja. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvoraeinje. 12.05 Koncert. 12.80 Kuhinja. 14.00 Prenos iz Bohinja. 17.30 Koncert zbora »Kolo*: Nemšika komorna glasba. 20.30 Vesel večer.
Beograd, sobota, 21. februarja. 11.30 Dopoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Novice.
16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.00 Predavanje. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere, nato plošče.
Beograd, nedeljo, 22. februarja. 9.15 Otvoritev živinske razatave v Vel. BeSkereku. 9.45 Prenos zvonenja iz Vel. Bečkereka. 10.00 Prenos službe božje H Vel. Befikerefca. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00
Prenos iz Vel. Bečkerefca. 18.00 Zdravstvo. 19.30 Spomini s potovanija. 20.00 Komedija. 20.30 Komorna glasba: C. M. von VVeber. 21.00 Vokalni koncert. 21.00 Operetna glasba. 23.30 Novice. 22.50 Rusko balalajke.
Važno predavanfe o po-kojjninsliein zavarovanju
Preteklo nedeljo dopoldne je imel poddirek-tor Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Janko Vrančič v salonu rudniške restavracije v Zagorju ob številni navzočnosti privatnih nameščencev zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Vabilu Društva rud. nameščencev so se odzvali skoraj vsi privatni nameščenci, ki so z vidnim zanimanjem sledili predavanju. G. dr. Vrančič je orisal v uvodnem govoru razvoj Pokojninskega zavoda v Ljubljani po likvidaciji bivšega Pokojninskega zavoda na Dunaju ter označil Številne težkoče v početku delovanja radi pomanjkanja rezerv. Primerjal je .sistem našega in sistem enakega zavarovanja v sosednjih državah, posebno v Avstriji, iz katerega je razvidno, da smo mi v mnogem na boljšem kakor zavarovanci v sosednjih državah.
Iz govora predavatelja posnemamo, da je dana vsakemu nameščencu prilika, da si svojo zavarovalno premijo zboljša in sicer da jo valorizira od nižje na višjo stopnjo. Od leta 1909. pa do konca leta 1923. je znašala valorizirana premija 150 Din in to kot temeljna premija, ki se pa po letih in vplačanih zneskih po letu 1923. sistematično dviguje in to od 150 na 180, 210 Din in tako naprej do najvišjega razreda, t. j. 420 Din. Tako si lahko vsak nameščenec zviša premijo 8 tem, da doplača v gotovih olajšanih obrokih razliko med razredom, v katerem je sedaj, in razredom, v katerem je bil poprej, recimo pred letom 1924. Ta ugodnost je posebno za starejše zavarovance velike važnosti, torej za one, ki računajo že po nekaj letih stopiti v pokoj. Razlika, ki znaša 30, 60 ali 90 Din kot doplačilo za višje razrede, bo vsak rad plačal, četudi jih težko pogreša, ker se mu ti doplačani zneski povrnejo pozneje že v nekaj letih.
Predavatelj je opozarjal nameščence, naj so v lastnem interesu kolikor mogoče zanimajo za to, da so pravočasno prijavljeni pri Pokojninskem zavodu, ker se jim računa pokojnina šele od časa prijave, kakor tudi, da so prijavljeni v plačilni razred, v katerega spadajo po svojih prejemkih. Navedel je nekaj primerov, kjer so uvideli nameščenci šele po več letih, celo potem, ko so stopili v pokoj, da niso bili pravočasno prijavljeni, nakar so sledile tožbe, ki niso prinesle nameščencu ugodne rešitve. Vse te nedostatke skuša uprava Pokojninskega zavoda omejiti in »Organizator«, kot glasilo privatnih nameščencev Slovenije, daje nameščencu potrebna navodila o postopanju kakor o pravilnem ocenjevanju njegovih prejemkov, odnosno, v kateri plačilni razred spada.
Starostno rento, ki jo je dosegel zavarovanec poprej šele z dovršenim 70 letom, jo doseže po novem osnutku že s 65, odnosno 60 letom, kar se smatra splošno za umestno, ker je malo nameščencev, ki bi bili po 65. letu starosti še delazmožni. Izjemo delajo kvečjemu upravitelji in nameščenci veleposestev in graščin, ki so stalno na svežem zraku. Zavarovanci ženskega spola dosežejo starostno rento s 55. letom, ako imajo dovolj službenih let ter so tudi po prejšnjem zakonu za 5 let na boljšem.
Ker si nekateri nameščenci zaradi višjih dajatev in o plačevanju razlike za višje plačilne razrede niso bili povsem na jasnem, je dal g. dr. Vrančič potrebna pojasnila, nakar se je uspelo predavanje zaključilo.	P.
marc, april, maj, junij 416—417*50, 4% agr. obv. 51*25—51*75, 7% Bler. pos. 81*25—81*50 (81*50, 81*25, 81*125), 8% Bler. pos. 91*75-92*25, 7% pos. hipot. b. 81*50—81*75 (81*50). — Ban-k e : Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udružena 194—194*50. Ljublj. kreditna 125 d., Medju narodna 69 d. — Industrije: Šeče-rana Osijek 275—285, Trboveljska 330—337, Slavonija 200—202, Vevče 129 d.
Beograd, 20. febr. 7% inv. pos. 87, 4% agr. obv. 51—52, 7% pos. drž. hipot. b. 81*50—82, 7% Blaire 81-50-81*75, 6% begluške obv. 68*50 do 69, vojna škoda 416*50—417, uit. jun. 718, uit. julij 418*50—419. Narodna b. 8000—8080.
Dunaj, 20. februarja. Bankverein 16*50, Kreditni zavod 46*65, Dunav-Sava-Adria 15*80, Prioritete 94, Trbovlje 41*25, Leykam 3*60.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 20. febr. 7% Blaire 80*50—82*50.
Newyork, 20. febr. 8% Blaire 91*50-92*50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hip. banke 81*25—82*25.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 20. febr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 11 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 21 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 20. febr. Tendenca: trdna. Promet: miren. Pšenica: marc 14*96—15 (14*99 do 15), maj 15*12—15*23 (15*19-15*20). — Rž : marc 11*25-11*32 (11*32-11*34). maj 11*35 do 11*42 (11*42-11*44). - Koruza: maj 12*46 do 12*59 (12*57-12*59), julij 12*78-12*85 (12*87 do 12*88).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca: neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon jelovih letvic, 1 vagon škoret.
JAVOR"
lesna industrija v Logatcu ima svoj tokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Nogavice, rokavice, volna in bombai 468
najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica In Stari trg
V*
/v
Telelon 2059
Premog suha drva
Puatijk, Bokotilevo ulica 5
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni kon-k n renči v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6*—
Zakoni v kniiži-cah:
Zakon o pobijaoju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o lavnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju dri. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. Gradišče 4.
Zahvala
Ko se je za večno poslovil od nas preblagi pokojnik
Jr. | osip Goljevšček
oJvcinfL v Murski Sob»ti
nas je zlomita pretežka bol, da bi se mogli vredno zahvaliti vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da ga sprejmejo k večnemu počitku ali pa sicer izrazili z venci in sožalji prizadeti družini svoje sočustvovanje. Zato naj jim bo na tem mestu izrečena najtoplojša zahvala. Posebno ge pa zahvaljujemo Sokolu v Murski Soboti za častno spremstvo^
Družina dr. Goljcviiek-ova
millilMIIHHIIIIIIItidltlliiHillllllilllllllHIliill
Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, prastara mama, tašča itd. gospa
Josipina Kobler
danes ob 16.15 uri po dolgotrajni bolezni v 91. lotu svojega življenja, previdena s svetodajstvi, preminula.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 15*30 uri na litijsko pokopališčo.
Litija, dno 19. februarja 1931.
Zalujoff ostali