* A Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin ZGONIK(Sgonico)/Sivi npi iščeni kamnolom pri Repniču Demokrati na Opčinah o vsedržavnem in krajevnem položaju • + Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin ZGONIK(Sgonico)/stari opuščeni kamnolom pri Repniču Primorski dnevnik TOREK, 23. AVGUSTA 2011_ Št. 199 (20.214) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Seminar, ki daje možnost primerjave Ivan Zerjal Letošnji poletni seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki se je začel včeraj, poteka v Portorožu, torej na območju, kjer je prisotna tudi italijanska narodna skupnost in je posledično dvojezično. Tako so prireditelji seminarja (slednjega konkretno organizira Zavod Republike Slovenije za šolstvo, medtem ko šolnike nanj vabi slovensko ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi mednarodnega dogovora) želeli posredovati udeležencem tudi to dvojezično stvarnost, ki jo na Obali živijo zares, je bilo rečeno na uradnem odprtju. Podatki, ki so prišli na dan med razpravo, za poznavalce razmer verjetno niso nič novega, a vendar jih velja omeniti. Gre za tisto dejansko dvo-jezičnost, do katere pride, če pripadniki tako večinske kot manjšinske narodne skupnosti obvladajo oba jezika, posledica tega pa je to, da npr. v trgovini prodajalka mirne duše odgovori kupcu v italijanščini, na sejah kolegija koprske enote zavoda za šolstvo pa se slovenščina in italijanščina prepletata, saj morajo vsi funkcionarji vsaj pasivno, za nekatera službena mesta pa tudi aktivno poznati manjšinski jezik, da o prilagojenih učnih načrtih in prisotnosti pouka tega jezika tudi na večinskih šolah niti ne govorimo, medtem ko je v Trstu slovenščina kot kurikular-ni predmet prisotna le na eni italijanski šoli. To ne pomeni kovati Slovenije v zvezde. Tudi na slovenski strani večkrat ni posluha, a to je v glavnem posledica nerazumevanja centra, se pravi Ljubljane, je bilo slišati na seminarju. Na italijanski strani pa imajo večjo vlogo krajevni dejavniki: škandal v zvezi z dvojezično šolo v Špetru je, dodaja podpisani, samo zadnji primer. LIBIJA - Konec Gadafijeve vladavine vse bližji Tripoli v rokah upornikov, Gadafi pa se še skriva Svet polkovnika poziva k odstopu - Aretirali enega njegovih sinov PORTOROŽ - Včeraj uradno odprtje Začetek poletnega seminarja za slovenske šolnike v Italiji PORTOROŽ - V Kongresnem centru Lifeclass hotelov v Portorožu se je včeraj dopoldne uradno začel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, na katerega po med- narodnem dogovoru vabi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, konkretno pa ga organizira Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Udeleženci, ki prihajajo s Tržaškega, Goriškega in Videmskega, se bodo do pet- ka poglabljali v jezikovna in literarna vprašanja, spoznavali bodo krajevno stvarnost in izobraževalne ustanove ter se seznanili s strokovnimi dognanji in primeri dobre prakse. Na 3. strani TRIPOLI - Po bliskovitem prodoru v nedeljo so libijski uporniki včeraj prevzeli nadzor nad večino Tripolija. Ugotovitve, da je vladavine Moamerja Gadafija po več kot štirih desetletjih tako praktično konec, so vse glasnejše. Polkovnik, ki ga svet poziva k odstopu, se sicer še uspešno skriva, vendar naj bi uporniki zajeli vsaj enega njegovega sina. V Tripoliju in drugod po državi še ostaja nekaj žepov, ki jih nadzirajo Gadafiju zveste sile, a po besedah odpravnika poslov libijskega prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Mahmud Nacua naj bi bilo v rokah upornikov 95 odstotkov prestolnice in države. Na 11. strani V Sežani lep večer • I . V . I • ■ r • V o ribičih in Križu Na 2. strani Parlamentarci iz FJK v bran deželne avtonomije Na 2. strani Srečanje Slovencev iz matice in Videmskega Na 3. strani V Trstu se je začel liturgični teden Na 7. strani V Doberdobu obnova vodnjakov in kalov Na 12. strani Farneti in Košuta: Zdaj uveljavitev med člani Na 17. strani KRAŠKA OHCET 2011 - Predaja poročne obleke Črno-modra ženinova noša Tradicionalni dar SKGZ in SSO - Kraški par so letos prvič sprejeli tudi na Pokrajini TRST - Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta včeraj dopoldne v Peterlinovi dvorani simbolično predali ženinu nošo, ki jo je skrbno sešila gospa Silvana Škabar. Aleš bo v nedeljo oblekel črno nošo z modrimi elementi. Barve si je sam izbral, ravno tako pa tudi barvo »lajb-ca«. Noša je izdelana po ustaljenem kroju, ima pa nekatere posebnosti, ki si jih je zaželel ženin. Nevestina noša, dar repentabrske občine, bo ostala skrivnost do poročnega dne. V Repnu se bo vse skupaj začelo jutri ob 19. uri, ko bo v Kraški hiši uradno odprtje 25. Kraške ohceti. Na 5. strani Dr^tUi yerna Trst* L11. Uat1fctin2 M 040-7606012 v Zepm ure in broške za Kraško oh cat 2 Nedelja, 21. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / SEŽANA - Ob občinskem prazniku zanimiv večer, posvečen Križu in ribičem Kriško-kraški »maraton« za poglabljanje stikov Osrednji dogodek premiera TV filma Mreže spomina, ki ga je tržaškim ribičem posvetil Jadran Sterle SEŽANA - Vsi lahko naredimo, da bo jutri lepše ...in lepše nam bo, če se bomo bolje poznali. Nekako tako je na odru Kosovelovega doma v Sežani sinoči dejal Miroslav Košuta. Letošnji Prešernov nagrajenec je bil eden številnih gostov, ki so izoblikovali včerajšnji kriško-kraški večer; v Sežani so ga priredili ob občinskem prazniku, da bi temu delu Krasa približali predvsem zgodbe slovenskih ribičev. A tudi stkali vezi med prebivalci Krasa. Zanimiv in prijeten dogodek (ali bolje rečeno maraton, saj je številno občinstvo priklenil v dvorano za dobre tri ure) je bil po-klon Krasu in morju. Povod zanj je dal dokumentarni film Mreže spomina, ki ga je za RTV Slovenija posnel Jadran Sterle. Vanj je, kot v trdno pleteno ribiško mrežo, ujel zgodovino tržaške obale, nekdanje navade njenih prebivalcev, tiste ostanke ribiške kulture, ki jih je mogoče zaslediti predvsem v Križu in Nabrežini. In jih bo mogoče morda že prihodnje leto občudovati v Ribiškem muzeju Tržaškega Primorja, ki ga dokončujejo v Križu. Ob filmu, ki si ga je občinstvo ogledalo nazadnje (preden je okusilo nekaj kriških dobrot), je bilo mogoče prisluhniti pesniku Miroslavu Košuti in njegovim kriško-kraškim pesmim, Franku Košuti, ki je predstavil bodoči kriški muzej in Brunu Volpiju-Lisja-ku, avtorju številnih monografij o tržaških ribičih. Najmlajši pa so v družbi slikarke Ane Kravanja ustvarjali ribice in hobotnice. S petjem, ki je poslušalce popeljalo tako na kriško kot na dalmatinsko obalo, je večer obogatil tudi moški pevski zbor Vesna. Iz Križa seveda. (pd) Na odru je bilo mogoče občudovati tudi kriški noši kroma FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Večina in opozicija proti gospodarskemu ukrepu Skupno v bran avtonomije Deželni parlamentarci bodo vložili amandma, da bi Dežela odločala o ohranitvi ali ukinitvi občin in pokrajin VIDEM - Deželni parlamentarci združeni v bran deželni avtonomiji, ki ji vladni gospodarski ukrep reže upravna krila in krilca (beri: pokrajini Trst in Gorica ter občine z manj kot tisoč prebivalci). V parlamentu bodo skupno predstavili amandma k spornemu ukrepu, v katerem bodo iznesli zahtevo, naj upošteva norme dežel s posebnim statutom. Če se to ne bo zgodilo, bo Dežela Furlanija-Julijska krajina vložila priziv na ustavno sodišče, naj razsodi, ali lahko navaden državni zakon (to je gospodarski ukrep) nadvlada ustavnega, to je tistega, s katerim je bila uzakonjena avtonomnost Furla-nije-Julijske krajine. To je srž včerajšnjega srečanja deželnih parlamentarcev in vodij skupin v deželnem svetu, ki ga je sklical deželni predsednik Renzo Tondo. Slednji je že poslal besedilo amandmaja ministru za gospodarstvo Giu-liu Tremontiju, ministru za dežele Raffaeleju Fittu in podtajniku na predsedstvu vlade Gianniju Letti. Po srečanju je ocenil, da Furla-nija-Julijska krajina doslej ni razsipala javnega denarja, pripravila je celo vrsto varčevalnih ukrepov in bo nadaljevala po tej poti. Ne more pa pristati, da rimska vlada z vrha poseže na področja, ki so v deželni pristojnosti, in skuša vsiliti svoje odločitve, ne da bi sploh vprašala deželo za mnenje. Protest majhnih občin ter tržaške in goriške pokrajine, ki bi morale »izginiti«, ko bi sporni ukrep obveljal tudi v Furlaniji-Julijski krajini, je torej obrodil zaželene politične sadove. Parlamentarci večine in opozicije ter svetniške skupine večine in opozicije so se združile in enotno obsodile vladno vmešavanje v zadeve, ki so ustavno v deželni domeni. Na srečanju je bilo, seveda, slišati različna mnenja o varčevalnem ukrepu. Parlamentarci levosredinske opozicije so ga ostro kritizirali, tako tudi predstavniki opozicijskih skupin v deželni skupščini. Naposled pa je prevladalo »skupno dobro«, ki je združilo predstavnike večine in manjšine. Tondo je ob tem spomnil, da je bila Furlanija-Julijska krajina edina dežela, ki je pred meseci vložila pri-ziv na ustavno sodišče že ob prejšnjem prvem vladnem varčevalnem ukrepu, tistem, ki je uvedel nov dodatek na zdravstvene storitve. Deželni parlamentarci in vodje skupin v deželni skupščini na srečanju v Vidmu Andreja Bajuka pospremili na zadnjo pot LJUBLJANA - Na ljubljanskih Žalah so se v nedeljo svojci, prijatelji in politiki poslovili od nekdanjega premiera, ministra in poslanca Andreja Bajuka, ki je v 68. letu starosti umrl v noči na torek. Pokopan je bil z vojaškimi častmi, pogrebu pa je poleg ožjih družinskih članov in pokojnikovih prijateljev prisostvovalo še okrog 1000 ljudi. Poleg svojcev in prijateljev so se pogreba udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki državnega vrha, med njimi predsednik republike Danilo Tiirk, premier Borut Pahor in predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Že v petek so se Bajuka na žalni seji državnega zbora spomnili najvišji predstavniki vseh treh vej oblasti, spomin nanj pa so na žalni seji počastili tudi njegovi sodelavci iz obeh vlad, v katerih je sodeloval. Pretekli teden na slovenskih cestah umrlo pet ljudi LJUBLJANA - V minulem tednu so se na slovenskih cestah zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih je umrlo pet oseb. Letos so tako slovenske ceste terjale 85 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 86, so danes sporočili iz policije. Najhujša nesreča se je zgodila na Koprskem, kjer so v nedeljo popoldne umrle tri osebe. Na lokalni cesti Sveti Peter - Ivankovec pri vasi Sveti Peter naj bi okoli 15. ure voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste. Vozilo se je ustavilo po 50 metrih obrnjeno na streho. V nesreči so umrli 38-let-na voznica iz Nove vasi nad Dragonjo in njen petletni sin ter 35-let-na svakinja, ki je pred nekaj dnevi skupaj z možem, sicer bratom po-kojničinega moža, prišla na obisk iz Črne gore. Nesreča na primorskI avtocesti brez hujših posledic POSTOJNA - Včerajšnja jutranja nesreča na primorski avtocesti pred počivališčem Ravbarkoman-da se je končala le z lažjimi poškodbami 21-letnega voznika, ki je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal z vozišča v skalo. Vozilo se je prevrnilo, pri tem pa je voznik dobil več udarcev in odrgnin, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je zgodila nekaj po 8. uri na primorski avtocesti v smeri Ljubljane. Druga vozila v nesrečo niso bila vpletena, zaradi nesreče pa je bil približno eno uro zaprt desni prometni pas, vendar do zastojev ni prišlo. SLOVENIJA - Jutri na svetu LDS Kavčič bo glasoval za razrešitev Kresalove LJUBLJANA - Predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič se bo jutri na seji sveta LDS zavzel za razrešitev Katarine Kresal s čela stranke, je povedal za STA. Kresalova je konec maja Kavčiča premagala v tekmi za predsedniško mesto LDS. Predsednica LDS je že po odstopu z mesta ministrice za notranje zadeve napovedala, da bo šla po zaupnico na svet stranke LDS. Za odstop z ministrskega mesta se je odločila potem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije. Že dan prej je računsko sodišče o tem izdalo negativno mnenje. Zadnji dogodki v LDS, zaradi katerih je Kresalova odstopila kot ministrica, po mnenju Blaža Kavčiča, sicer vidnega člana LDS, v javnosti krepijo občutek o "zli-tosti LDS z vplivom elit v Sloveniji". Sedanje stanje je slabo za LDS, poudarja, saj katera koli stranka, ki ima "take utemeljene očitke na ramenih vodstva, težko deluje". Sam je, pravi, zaradi stanja v LDS zaskrbljen in ni optimist. Jutri bo Kavčič glasoval proti Kresa-lovi, vendar ne pričakuje, da bodo svetniki njegovo kritično stališče večinsko delili. Formalnih postopkov za razrešitev Kresalove z mesta predsednice stranke ne bo sprožal, saj je postopek zaupnice sprožila predsednica sama. Glede možnosti sprememb na kratek rok zaradi že predstavljenih stališč vodstva LDS Kavčič ni optimist in tudi ocenjuje, da bo Kresalova zaupnico prejela. Po Kavčičevih besedah pa glasovanje proti Kresalovi ne bo pomenilo njegove vnovične ponudbe za vodenje stranke. Predsednik sveta LDS Anton Anderlič v sredo pričakuje odgovore, pojasnila in argumente Kresalove, nakar bodo odločali o zaupnici. Trenutno pa ni razloga, da bi govorili o nezaupnici, je ocenil v izjavi za STA. Trenutno tudi ne vidi razlogov za to, da bi Kresalovo razrešili z mesta predsednice LDS ali pa da bi morala odstopiti.Kavčičevo stališče Anderlič komentira skopo, saj da je v domeni posameznika, "kaj bo predlagal in ali bo vztrajal na argumentih". (STA) PREISKAVA - Na osnovi trditev blogerja Policija preiskovala domnevno nezakonito prisluškovanje Drnovšku v zadnjem obdobju življenja LJUBLJANA - Policisti so opravili preiskavo glede navedb blogerja Mitje Kunstlja, da so nekdanjemu predsedniku republike Janezu Drnovšku v zadnjem obdobju njegovega življenja nezakonito prisluškovali. Kunstelj je na svojem blogu 'Mik-stone' zapisal, da je "Janša med drugim naročil prisluškovanje in vdor v zasebno korespondenco Janeza Drnovška, potem ko se je slednji umaknil na Za-plano in tam umrl". Poleg tega naj bi v preteklosti nezakonito prisluškovali še nekaterim drugim slovenskim politikom, in sicer nekdanjemu premieru Lojzetu Peterletu, nekdanjemu premieru Andreju Bajuku in nekdanjemu poslancu Ivu Hvalici. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je o tem zapisu obvestila policijo. Na policiji so potrdili, da so glede zapisov opravili preiskave in svoje ugotovitve posredovali pristojnim državnim tožilstvom. "Ne glede na to bo policija navedbe dodatno preveri- la v smislu obstoja razlogov uradno pregonljivih kaznivih dejanj in izvedla ustrezne operativne ukrepe, v ta namen je že opravila določene razgovore in se sestala z informacijsko po-oblaščenko," so sporočili s policije. Kunstelj je v blogu tudi zapisal, da je akcije prisluhov vodil nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Darko Njavro. Slednji je za Delo dejal, da je prva dva zapisa na blogu Kunstlja prebral, da pa ne ve, "kakšne traparije objavlja zdaj". Peterle pa je za Delo izrazil prepričanje, da so mu prisluškovali, vendar pa ne more reči, kdo vse. Dokazov, da so prisluškovali njemu, nima, ima pa dovolj indicev, da mu ni prisluškovala samo ena stran, je dejal. Iz SDS so glede omenjenega primera sporočili, da je predsednik SDS Janez Janša opisani primer že pred časom predal odvetniku, ki pripravlja ustrezne pravne postopke zoper (anonimnega) pisca. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. avgusta 2011 3 PORTOROŽ - Na pobudo slovenskega ministrstva za šolstvo in v organizaciji ZRSŠ Poletni seminar za šolnike na dvojezičnem območju Obale Udeležuje se ga nekaj več kot trideset slovenskih šolnikov iz FJK - Včeraj odprtje, do petka predavanja in obiski PORTOROŽ - V Kongresnem centru Lifeclass hotelov v Portorožu se je včeraj dopoldne pričel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga po mednarodnem dogovoru prireja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, oblikujejo pa ga na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Enotedenskega seminarja, ki se bo zaključil v petek in je namenjen le omejenemu številu udeležencev (za vse pa bo odprt 46. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki bo v začetku septembra v Trstu in Gorici), se letos po besedah pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni udeležuje nekaj manj kot štirideset šolnikov (našteli smo 33 udeležencev) pretežno s Tržaškega, medtem ko je zastopstvo z Goriškega in Benečije res pičlo (po dve udeleženki za vsako od omenjenih pokrajin). Seminar gosti letos Območna enota ZRSŠ Koper, ki je kot edina deluje na narodnostno mešanem območju, je v svojem posegu dejala njena predstojnica Alica Prinčič Röhler, ki je zbrane šolnike v dvorani Amerigo Vespucci nagovorila poleg že omenjene Duhovnikove in piranskega podžupana Bruna Fonde. Zato je ena od njenih pomembnih nalog prav v okviru oblikovanja slovenskega in italijanskega manjšinskega šolstva v Sloveniji in v stalni podpori slovenskemu manjšinskemu šolstvu v Italiji. Do petkovega zaključka bodo udeleženci vključeni v dejavnosti v okviru treh sklopov: poglabljanja jezikovnih in literarnih vprašanj, spoznavanja krajevne stvarnosti in seznanjanja s strokovnimi dognanji oz. primeri dobre prakse v Sloveniji, ki bi lahko bili zanimivi tudi za slovensko šolstvo v Italiji. Tako je včerajšnji spored obsegal predavanja o posodobljenem pouku slovenščine kot prvega oz. drugega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom, posodabljanju pouka italijanščine in o italijanščini v šolah z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji. Danes bosta na sporedu srečanji o spremembah ob uvajanju fleksibilnega predmetnika ter o reševanju problemov, medtem ko bo jutri celodnevna ekskurzija po Slovenski Istri. V četrtek bodo šolniki obiskali nekatere krajevne izobraževalne ustanove: portoroško enoto Barčica Vrtca Mornarček iz Pirana, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, italijansko osnovno šolo Vincenzo e Diego de Castro ter Gimnazijo Piran, v popoldanskih urah pa bodo prisluhnili predavanju o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, medtem ko bo petek posvečen odkrivanju istrske slovenske književnosti. Kot je med drugim poudarila Duhovnikova, želijo udeležencem seminarja tudi predstaviti dvojezičnost, ki jo na slovenski obali zares živijo. Ravno okoli tega se je na koncu uradnega odprtja seminarja razvila razprava, ki je dokazala, kako je Slovenija, čeprav ni vse zlato, kar se sveti (Fonda je opozoril npr. na vprašanje italijanske šole v Sečovljah, ki ji grozi združitev zaradi neobčutljivosti osrednjih slovenskih oblasti), glede tega na boljšem kot Italija: pedagoška svetovalka Duhovnikova je morala namreč za dosego tega službenega mesta opraviti tudi izpit iz aktivnega znanja italijanskega jezika, medtem ko pedagoška svetovalka za italijanske šole v Sloveniji Luisella Tenente slovenščine ne obvlada in ji morajo na skupnih sejah, kjer se med kolegi drugače prepletata slovenščina in italijanščina, prevajati. Poleg tega imajo na slovenskih šolah v Italiji zaradi prisotnosti predmeta italijanščine več ur pouka kot na italijanskih šolah v Sloveniji, kjer pa so bolj fleksibilni in prilagodijo predmetnik. Nasploh so na šolah na Obali učni načrti prilagojeni, italijanščina se poučuje na večinskih šolah, medtem ko je slovenščina kot kurikularni predmet doslej prisotna le na nižji srednji šoli Rismondo v Trstu. Določeno nerazumevanje in tudi odpor je čutiti na obeh straneh, čeprav to v primeru Slovenije prihaja predvsem iz Ljubljane, za katero je Obala s svojo specifiko še vedno neka eksotika, v primeru Italije pa temu botrujejo krajevni dejavniki. Ivan Žerjal Poletnega seminarja v Portorožu se udeležuje nekaj več kot trideset šolnikov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega MORTEGLIANO Motorist umrl, sopotnica v bolnici VIDEM - V noči na ponedeljek se je v Morteglianu v vi-demski pokrajini pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Življenje je izgubil 26-letni Mario Barbarisi, po rodu iz Avel-lina in s stalnim bivališčem v kraju Pavia di Udine. Izgubil je nadzor nad svojim motornim kolesom. Barbarisi se je malo pred 1. uro ponoči skupaj z dekletom peljal po deželni cesti, ki povezuje kraja Castions in Mortegliano. Nenadoma je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzor nad motornim kolesom in zapeljal s ceste. Voznik je umrl, hudo poškodovano 24-letno sopotnico, doma iz Bicinicca, pa so odpeljali v bolnišnico v Videm. Z ugotavljanjem vzrokov nesreče se ukvarjajo ka-rabinjerji iz Mortegliana in Lati-sane, zaradi izliva goriva so posegli tudi videmski gasilci. SOLARJE - Prirejata ga občini Tolmin in Dreka Srečanje Slovencev iz matice in Benečije Letos že dvajsetič po vrsti - Med udeleženci tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš 20. srečanja Slovencev iz matice in Slovencev z Videmskega se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (na posnetku peti z leve) nm IMoja knjiga poletja Dolgoletni član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec je trenutno zaposlen kot vršilec dolžnosti urednika Uredništva za kulturo Radia Slovenija. Knjige so sestavni del njegovega poklicnega in zasebnega življenja. Kot pravi, se je število prebranih knjig od pojava svetovnega spleta precej spremenilo, saj mnogo vsebin sedaj sprejema skozi digitalne vire. Nikakor pa ne sodi »med računalniške zasvojence in mik dobre stare knjige me bo po vsej verjetnosti spremljal tudi ves preostanek življenja. Toda moje bralne navade so precej stihijske in na različnih policah stanovanja in službene pisarne je vedno odprtih po nekaj knjig: strokovnih, esejističnih, potopisov in še zlasti leposlovja. Koliko jih preberem od začetka do konca? Dve, morda tri mesečno.« Petrovec najraje bere »med počitnicami in ob prostih dneh, še zlasti kadar se zaključijo sredi tedna«. Rad ima leposlovje, še zlasti romaneskno prozo, v zadnjem obdobju pa tudi kratke zgodbe. »Med avtorji so ob slovenskih največkrat italijanski - še zlasti dela Stefana Bennija. Včasih sem jih prebiral iz čistega užitka, v zadnjih letih se je temu pridružil še prevajalski izziv: trenutno namreč prevajam tretje delo Stefana Bennija, ki bo v slo- venskem jeziku izšlo predvidoma prihodnje leto. Gre za znanstveno fantastični roman z original- nim naslovom Elianto. V slovenščini bo najverjetneje Heliant.« Za bralce Primorskega dnevnika ima kar nekaj knjižnih nasvetov. »Če lahko napeljem vodo na svoj mlin, potem vam priporočam svoj izbor in prevod kratkih zgodb Stefana Bennija, ki je pod naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe izšel lani - ali pa njegovo Marjetko Sladkosnedko, ki je v prevodu izšla letos. Ljubiteljem humorne in družbeno kritične knjige za na plažo svetujem nedavno prebrani roman Niccoloja Ammanitija Che la festa cominci, ljubiteljem zgodovinskih romanov pa neobičajno delo Christopha Ransmayrja Grozote teme in ledu, ki je letos izšlo v slovenskem prevodu.« (pd) SOLARJE - Na Solarjih na Kolovratu je v nedeljo potekalo dvajseto srečanje Slovencev z zamejci, ki živijo v Benečiji in v okolici Vidma. Dogodka, ki sta ga obogatila tudi obrtni sejem in glasba, so se udeležili tudi predstavniki slovenskih in italijanskih oblasti, med katerimi velja posebej izpostaviti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in italijanskega parlamentarca Ferruccia Sara. Na prireditvi je bila napovedana udeležba predsednika Dežele Furlanije Julijske krajine Renza Tonda, ki pa je moral zaradi osebnih razlogov svojo prisotnost odpovedati. Srečanja se je sicer v dopoldanskih urah udeležil deželni odbornik Elio De Anna. Tradicionalno srečanje na So-larjih, na katerem so se letos spomnili prvega pred dvajsetimi leti, ko so dali tudi pobudo za gradnjo letos odrte cestne povezave med Volčami in Solarji, prirejata sosedski Občini Tolmin in Dreka, ki sta ju na Kolovratu predstavljala župana Uroš Bre-žan in Mario Zufferli, ki svojo Občino vodi že petič. Prvi je svoj pozdravni nagovor namenil zlasti čezmejnim projektom, predvsem na območju Kolovrata, Zufferli, ki prav tako zagovarja tovrstne oblike sodelovanja, pa je med drugim spregovoril o predlogu italijanske vlade, da bi ukinili občine z manj kot tisoč prebivalci. Med slednje sodi tudi Dreka, župan Zuf-ferli pa je prepričan, da bi bilo treba majhne krajevne skupnosti zaščititi in ovrednotiti. Svojo pomoč v zvezi s tem je obljubil furlanski parlamentarec Ferruccio Saro, ki se zavzema za sodelovanje med manjšimi občinami pri nudenju storitev oziroma vodenju določenih uradov. Notranjepolitična situacija pa je bila predmet nagovora slovenskega ministra Boštjana Žekša, ki je povedal, da Slovenija poleg politične doživlja predvsem krizo vrednot, kljub temu pa je še vedno precej na boljšem kot države, ki se v tem obdobju ubadajo z največjimi težavami. Poudaril je tudi pomen čezmejnega sodelovanja in izrazil zadovoljstvo zaradi tovrstnih srečanj. Boštjan Žekš si je v okviru celodnevnega dogajanja skupaj z župani posoških in beneških občin ogledal tudi muzej na prostem Pot miru. (NM) 4 Torek, 23. avgusta 2011 ITALIJA varčevalni ukrepi - Danes se začne parlamentarni postopek za sprejem paketa Berlusconi priznava nemoč Velike težave v vladni koaliciji Severna liga brani občine in pokojnine - Napolitano kritiziral skrivanje krize RIM - »Jaz sem naredil vse, kar sem moral za preprečitev velike krize naših državnih obveznic, zdaj je na vrsti parlament,« je dejal premier Silvio Berlusconi pred včerajšnjim začetkom vročega tedna, v katerem se bo v parlamentu začela razprava o izrednem paketu ukrepov za stabilizacijo javnih financ, vrednem 45,5 milijarde evrov. Največja preglavica je za premiera Severna liga, ki se trmasto upira kakršnemu koli varčevalnemu ukrepu na področju pokojninskega sistema. »Za to, da je začela Evropska centralna banka (ECB) kupovati naše obveznice na trgu, so mi naročili, da moram do petka zvečer (13. avgusta) sprejeti dekret, s katerim bo izravnava državnega proračuna premaknjena s sprava predvidenega leta 2014 na leto 2013. V štirih dneh nam je uspelo doseči sporazum med strankami vladne koalicije. Moja velika napaka pa je bila ta, da mi ni uspelo doseči, da bi mi Italijani dali 51 odstotkov (za izravnavo proračuna, op.ur.), zato moram zdaj pokvariti vse odločitve, ki so bile sprejete s člani koalicije,« je še povedal premier v neformalnem pogovoru z novinarji. »Plačati morajo tisti, ki niso nikoli plačali, ali s pomočjo lizinških družb ali sposojenih imen sploh niso davčni zavezanci. Ti morajo plačati, ne pa tisti, ki so vedno plačevali do zadnjega beliča,« je v odgovor na možnost ponovnega kle-stenja po pokojninah ponovil ligaški minister Roberto Calderoli in potrdil nedeljske besede šefa Umberta Bossija, ki je zarohnel, da se »pokojnin ne smejo dotikati«, ker »ne morejo vedno plačevati reveži«. V zameno je Claderoli predlagal davek na luksuzno premoženje, ki naj bi ga plačali tisti, ki imajo nadpovprečno velika stanovanja, več velikih avtomobilov, jahte in podobno. »Če uvedemo davek na premoženje, bomo obdavčili res bogate in tiste, ki to bogastvo skrivajo,« je prepričan minister. S takšnim davkom naj bi zbrali toliko dodatnih sredstev, kot naj bi privarčevali z ukinjanjem malih občin in rezanjem pokojnin, je prepričan Calderoli. Stališče, s katerim pa se v vladi in v Berlusconi-jevi stranki številni ne strinjajo, ker naj bi bil davek na premoženje neliberalen. Predlog o ukinitvi občin z manj kot tisoč prebivalci medtem buri duhove predvsem na severu države. V Turinu so se včeraj zbrali številni predstavniki ogroženih občinskih uprav, turinski prvi mož Piero Fassino pa je Silviu Berlus-coniju očital, da je v svoji politični ka- Predsednik republike Giorgio Napolitano ob prihodu na miting v Riminiju ansa rieri vztrajno obljubljal znižanje davkov, zdaj pa jih viša. Vodji Severne lige Um-bertu Bossiju pa je Fassino očital, da že ves čas obljublja federalizem, zdaj pa vlada jemlje avtonomijo lokalnim oblastem. Po podatkih ene od raziskav italijanskega študijskega centra Eutekna se bo zaradi novega vladnega varčevalnega paketa delež davčnega iztržka v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal na rekordne ravni. Prihodnje leto naj bi se z 42,7 odstotka zvišal na 43,6 odstotka BDP, leta 2013 pa že na skoraj 44,5 odstotka BDP. Pri akutni krizi javnih financ se je v nedeljo v Riminiju, kjer je bil gost zborovanja gibanja Comunione e Libera-zione, ustavil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »V skrbi za dokazovanje pravilnosti svojega ravnana-ja, tudi s pomočjo propagandističnih poenostavljanj in utehe z evropskimi primerjavami, vladna koalicija ni hotela priznati kritičnosti našega položaja in dejanske teže problemov,« je dejal Napolitano in dodal, da je bila vlada doslej tudi preveč popustljiva do davčnih utajevalcev. Kritike pa šef države ni prihranil niti opoziciji: »Je mogoče, da se krivdo za vsako kritičnost v naši državi vedno pripisuje izključno vladi, njenemu vodstvu in koaliciji, ki jo podpira?« se je vprašal Napolitano in si tudi odgovoril: »Po tej poti ni bilo mogoče priti daleč in se tudi ni prišlo.« finančni trgi - V Milanu +1,78% Dogajanje v Libiji razživelo borzne trge MILAN - Bližnji konec oboroženega konflikta v Libiji je včeraj razživel evropske borze, ki so z izjemo frankfurtske sklenile trgovanje z več kot odstotno rastjo. Milanska Piazza Affari je po negativnem začetku prešla na pozitivni teren po zaslugi delnic naftnih družb, indeks FTSE Mib pa je na koncu pridobil 1,78 odstotka, čeprav je med trgovanjem dosegal tudi 4-odstotno rast. Najvidnejši vzpon (+6,33%) je na milanski borzi dosegla delnica Eni, ki ji je očitno pomagalo dogajanje v Libiji in upanje, da se bo družba lahko hitro vrnila k poslom v tej severnoafriški državi. »Libijski učinek« je pomagal tudi delnici družbe Ansaldo STS, ki je aktivna na področju industrijskih in civilnih gradenj. Manj pozitivnen je bil začetek tedna na delniškem trgu. Razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic z 10-letno zapad- lostjo se je spet povečala, sicer skromno od 282 na 286 točk. Na borzno trgovanje pa zaenkrat ni vplivala napoved mednarodne organizacije za gospodarsko delovanje in razvoj OECD o gibanju gospodarske rasti v 36 državah članicah. Ta se je v letošnjem drugem četrtletju znižala od začetno predvidene 0,3-odstotne na 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Kot opozarjajo pri OECD, gre za že četrto trimesečje upočasnjene rasti, nad povprečjem pa je presenetljivo Italija, ki je po 0,1-od-stotni rast v prvem četrtletju dosegla v drugem 0,3-odstotno rast BDP. Gospodarska rast v območju evra se je od 0,8 odstotka v prvih treh mesecih leta v drugem četrtletju znižala na 0,2 odstotka. Zasopihana je predvsem nemška lokomotiva, ki je še v prvih treh mesecih dosegala 1,3-odstotno rast BDOP, medtem ko je v drugem četrtletju padla na komaj zaznavno raven 0,1 odstotka. svetovni dnevi mladih - Ob slovesu med zaključno mašo na madridskem letališču Papež povabil mlade v Rio Naslednji dnevi mladih bodo leta 2013 v Braziliji - Polemike zaradi visokih stroškov organizacije dnevov mladih katolikov Oceanska množica na nedeljskem sklepnem obredu ansa RIM - Papež Benedikt XVI. se je včeraj vrnil v Vatikan, potem ko je od četrtka sodeloval na svetovnih dneh mladih v španski prestolnici. Obiska v Madridu se bo spominjal tudi po dresu nogometnega kluba Reala, ki ima na hrbtni strani natisnjeno papeževo ime, na njem pa so tudi podpisi vseh nogometašev. Klub je papežu darilo predal v vatikanskem diplomatskem predstavništvu, kjer je papež bival med štiridnevnim obiskom španske prestolnice. Svetovni dnevi mladih in papežev obisk so mnogim v španski prestolnici prinesli milijonske zaslužke. Predsednik madridskega združenja podjetnikov Arturo Fernandez je prihodke od dogodka, ki se ga je v šestih dneh udeležilo več kot milijon mladih vernikov, ocenil na 160 milijonov evrov. Največ so s svetovnimi dnevi mladih zaslužili madridski gostinci in hotelirji, medtem ko so trgovci in taksisti potožili, da so z obiskom več sto tisoč mladih vernikov komaj kaj zaslužili. Razlog za to so pripisali dejstvu, da so bili številni deli mesta zaprti za promet, kar naj bi odgnalo potencialne stranke, so poročali španski mediji. Tudi nočni lokali in diskoteke od mednarodnega romanja katoliških vernikov niso imeli veliko. Program romarjev se je namreč začel zgodaj zjutraj, EVRO 1,4413 $ +0,02 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 22.8. 19.8. ameriški dolar 1,4413 1,4385 japonski jen 110,65 110,00 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2232 41,9225 65 8170 9,2006 41,9115 65 8110 II lUMjISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int 7,4484 0,87365 7,4487 0,86965 L/1 1 LC11 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\ ¿i ^ 1/ n 2 9,1403 7,8360 9,2204 7,8575 1 1UI VCjISa M Ul Id češka krona 24,493 1,1341 24,475 1,1340 jVIUCIIjISI 11 al lIS. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 272,83 15,6466 272 15 1 1 ICtULO 1 OlSI 1 II 1 L poljski zlot 4,1830 1 4194 4,1724 1 4189 ISa 1 lauolSI UUIdl avstralski dolar nAlnarcKi 1,3781 1,9558 1,3783 1 9558 UUlUal jlSI ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2635 3,4528 4,2678 3,4528 IILUVjISI IILaO latvijski lats nra7lMCKI fAPlI 0,7095 2,2996 0,7092 2,2928 uia^iipisi icai islandska krona ti lira 290,00 2,5770 290,00 2 5700 lui jisa iiia hrvaška kuna 7,4848 7,4800 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. avgusta 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,21300 0,29778 0,46294 0,00333 0,01333 0,07000 1,348 1,535 1,737 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.265,20 € +816,41 tako da so imeli bolj malo priložnosti, da bi okusili nočno življenje španske prestolnice. Za udeležbo na šestdnevnem srečanju se je prijavilo več kot 400 tisoč mladih iz 193 držav, organizatorji pa ocenjujejo, da se je zaključne maše, ki jo je v nedeljo vodil papež Benedikt XVI., udeležilo približno 1,5 milijona ljudi. Tokratno mednarodno srečanje mladih katolikov je po ocenah organizatorjev stalo okrog 60 milijonov evrov, od česar naj bi do 80 odstotkov pokrili s prispevki mladih romarjev, preostanek pa z donacijami podjetij in posameznikov. Organizaciji svetovnih dnevov in papeževemu obisku so zaradi visokih stroškov v času gospodarske krize in rekordne brezposelnosti v Španiji mnogi nasprotovali. Tako so pred in tudi med papeževim obiskom na madridskih ulicah potekali protesti. »Nasvidenje čez dve leti v Riu!« S temi besedami se je Benedikt XVI. poslovil od udeležencev dnevov mladih in jih obvestil, da bo naslednje srečanje čez dve leti v brazilskem Riu de Janeiru. »Ne bojte se biti katoliki. Vera ni teorija. Sredi relativistične družbe, ki se odpoveduje posesti resnice, se boste čutili v nasprotju, a tudi polno angažirani v tem posebnem trenutku, polnem izzivov in priložnosti,« je papež mladim sporočil med nedeljskim Angelo-vim obredom na letališču v Madridu. (STA+CR) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. avgusta 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,30 IMTITDCI IDr»DA 1 «3 -3,08 +2 17 KRKA I I IKA KOPER 55,60 1050 -0,71 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,00 170 00 -0,66 -1 73 TELEKOM SLOVENIJE 65,00 +1,40 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 27,00 AERODROM LJUBLJANA 13,34 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -2,70 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 19,75 -7,69 +16,11 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,69 5,40 +3,07 -1,80 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 +0,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IR! IANA 10,00 6,00 16,00 -9,09 -0,33 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 266,00 30,50 178 90 -4,66 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 12,75 +2,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. avgusta 2011 +I,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,9255 69,65 1067 +3,58 +0,43 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,187 +1,14 +0,85 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,44 1,643 +0,32 +3,86 EDISON ENEL ENI 0,77 3,342 13 29 -0,52 +2,33 FIAT FINMECCANICA 4,08 +6,49 -1,40 +1 72 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,722 12,07 +2,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,11 10 78 -1,94 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,29 +0,09 +1,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,59 6,38 1 605 +1,01 +1,11 -1 23 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,10 -2,30 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,805 28,11 +0,20 +1,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,306 4,21 +0,98 +4 11 TENARIS TERNA 0,836 10,96 +1 87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,506 0,0513 +4,91 UNICREDIT 2,65 0,89 +2,63 -0,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 84,44 $ +2,46 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. avgusta 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 642,79 -0,89 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.985,06 923 31 +0,31 -1 06 FIRS, Banjaluka 1.753,50 filfl "m -0,11 _l 1 17 üuica ij, lltuyiou t \ i ji. / SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 CO QQ .n« un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.343,09 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.881,26 2.045,18 +0,59 +0,34 S&P 500, New York 1.126,02 +0,22 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.131,69 5.476,55 5.090,19 -1,41 -0,06 +0,98 CAC 40, Pariz 3.051,36 +1,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.100,00 999,60 2.183,35 +0,38 +1,13 +1,12 Nikkei, Tokio 8.628,13 -1,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.731,81 19.486,87 2.515,86 -0,07 +0,45 -0,73 Sensex, Mubaj 16.341,70 +1,24 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PETERLINOVA DVORANA - Predaja ženinove noše 5 Torek, 23. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik TRST / po tradicionalnem kroju, a z nekaj novostmi Predsednika SKGZ in SSO sta Alešu izročila poročno obleko, nevestina bo do nedelje skrivnost DARILA ZA KRAŠKI PAR - poročni šopek, venček za nevesto in cvetlični aranžma za ženina - (darilo cvetličarne Mara - Bazovica); - bon v vrednosti 100,00 evrov za čiščenje oblek (podarja kemična čistilnica Pulisecco San Francesco iz Trsta, Ul. Palestrina 6); - 1 aparat za kavo znamke Gri-mac in 5kg kave Qubik caffe (Skupina Cogeco); - komplet kuhinjskih nožev na lesenem podstavku (darilo pohištva Kralj David & Fabjana Snc.); - enoletna naročnina na Primorski dnevnik (darilo družbe DZP-PRAE); - narodna noša za nevesto (prispevek Občine Repentabor); - majhna lesena skrinjica-ročno delo (darilo Marjana Corettija iz Ricmanj); - majolke za vino (darilo prejšnjega kraškega para, Ivane in Deana); - enoletna vinjeta za slovenske avtoceste (darilo BAR G Ferne-tiči); - 750,00 evrov (darilo Zadružne kraške banke); - prispevek za poročno potovanje (potovalna agencija Aurora Viaggi); - knjiga Stanislava Renčlja Okusi Krasa (darilo Tržaške knjigarne); - srebrn okvir (darilo draguljar-ne Skerlavaj); - poročna prstana za ženina in nevesto (darilo draguljarne Malalan z Opčin); - čevlji za nevesto (darilo podjetja Malalan Moda z Opčin); - bon v vrednosti 200,00 evrov (darilo uslužbencev Tržaske kmetijske zadruge); - 6 steklenic malvazije in 6 re-foška (darilo kmetije Rado Koc-jančič); - slika za Kraško ohcet (darilo slikarja Deziderija Švare). - večerja za dve osebi (Gostilna Bak - Pesek); - 10 steklenic vina (darilo bara Caffe Vatta); - bon vrednosti 100,00 evrov (darilo podjetja Cosmini macc-hine utensili S.r.l.) - 1 kuhan pršut, 2 salami in sir (darilo trgovine Mauri Tiberio -jestvine na drobno); - klekljana čipka (darilo Zvoni-mira in Nevenke Kalc - kraški par leta 1981). Ženinu sta nošo simbolično predala predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič ob prisotnosti repentabrskega župana Marka Pisanija in šivilje Silvane Škabar Vi Z včerajšnjim dnem je 25. Kraška ohcet stopila v živo. V Peterlinovi dvorani sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka simbolično predala nošo ženinu ter mlademu paru zaželela vso srečo na skupni življenjski poti. Aleševo poročno obleko je v dveh tednih nepretrganega dela skrbno sešila gospa Silvana Škabar, ki je že pred štirimi leti sešila nošo Tomu Oberdanu, ki se je na 23. Kraški ohceti poročil z Jano Ban. Aleš bo v nedeljo oblekel črno nošo z modrimi elementi. Barve si je sam izbral, ravno tako pa tudi barvo »lajbca«. »Tržaška moška kraška noša ne dopušča veliko fantazije, kot lahko to stori ženska. Tako so namreč nosili še naši pradedje. Noša je zato sešita po ustaljenem kroju, Aleš pa si je zaželel nekoliko drugačen ovratnik ter oranžno pentljo namesto tradicionalne rutice,«je dejala gospa Škabar. Posebnost Aleševe noše predstavlja tudi klobuk, ki ga je izdelal gospod Pajk iz Ljubljane. Slednji izdeluje klobuke še s starimi stroji po kalupu stoletne tradicije, zaradi tega je klobuk originalen, čeprav je na novo izdelan. Blago je priskrbela Marta Košuta, gumbi pa so ročno delo Claudia Strnovška. »Kar zadeva moško nošo, nimamo nobenega originala, ker so v starih časih izrabili vse blago do konca. Ko se je na primer »lajbec« raztrgal, so iz kroma blaga sešili copate. Zaradi tega šivamo moške noše na podlagi akvarelov in starih slik,« je dodala gospa Škabar. Ali je Alešu pri izbiri barv pomagala tudi nevesta? Ni mu pomagala. Za Martino je bila ženinova noša pravo presenečenje, saj jo je včeraj tudi sama prvič videla. Podobno velja za Aleša, saj tradicija pravi, da lahko ženin vidi nevestino poročno obleko šele na dan poroke. In tako bo tudi na letošnji srebrni Kraški ohceti. Do nedelje bo nevestina noša, dar re-pentabrske občine, skrivnost prav za vse. Na včerajšnjem novinarskem srečanju sta se predsednika krovnih organizacij še zahvalila organizatorjem, ker ponašajo našo preteklost v sedanjost. V imenu repentabrske občine, zadruge Naš Kras in kulturnega društva Kraški dom je pozdravil in se zahvalil za darilo krovnih organizacij župan Marko Pisani. Neuradne govorice pravijo, da se bo letos repenski župan na nedeljskem sprevodu oblečen v kraški noši pridružil zgoniškemu županu Mirku Sardoču in dolinski županji Fulvi-ji Premolin. Ali so govorice resnične, bomo izvedeli šele v nedeljo ob 8.30, ko se bodo noše zbrale v Kraški hiši. Naj spomnimo še, da se bodo dogajanja v Repnu pričela jutri ob 19. uri, ko bo v Kraški hiši uradno odprtje 25. Kraške ohceti. Andreja Farneti POKRAJINA - Prvič uraden sprejem Bassa Poropat voščila kraškemu paru Nasmejanima kraškima zaročencema poklonili darila - Podpisala sta se tudi v Častno knjigo, v nedeljo ju čaka pomembnejši podpis Mladi par srebrne Kraške ohceti so letos prvič uradno sprejeli tudi na tržaški pokrajini. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali so Martini in Alešu poklonili pokrajinski grb, publikacijo o našem ozemlju »Unica, voci e colori di un territorio« ter ročno izdelan predmet, da bi jima voščili vse najboljše v skupnem življenju. Martina in Aleš sta bila zelo navdušena nad sprejemom, Bas-sa Poropat pa je bila počaščena, saj meni, da je Kraška ohcet ena najpomembnejših prireditev v tržaški pokrajini, ki združuje kulturo in stare običaje tega teritorija. Vidali je ob priložnosti pozdravil v slovenščini in podčrtal, da se Kraške ohceti v noši udeležuje vedno več mladih in je v sprevodu videti vedno večje število novo izdelanih noš, saj je na prejšnji Kraški ohceti s Tabra do Kraške hiše korakalo in plesalo približno 800 noš. Martina in Aleš sta se nato še podpisala v pokrajinsko Častno knjigo, podpis pa naj velja tudi kot generalka za pomembnejši podpis, ki ju čaka v nedeljo v cerkvi na Tabru. (and) Noša ima poseben ovratnik in oranžno pentljo namesto tradicionalne rutice kroma Predsednica pokrajine je paru poklonila simbolično darilo kroma klikni in izrazi svoje mnenje Se boste v nedeljo udeležili Kraške ohceti? O Da, v noši O Da O Ne O Me ne zanima 6 Torek, 23. avgusta 2011 TRST / OPČINE - Na Demokratskem prazniku o Italiji in Trstu Predlogi Demokratske stranke za izhod iz gospodarske krize Pozitivna ocena pomladnih krajevnih volitev - Dober Cosolinijev začetek Levo od leve Francesco Russo, Marina Guglielmi, Tamara Blažina in Ettore Rosato med nedeljsko razpravo na Opčinah; spodaj številni udeleženci Demokratskega praznika kroma Italija - Trst. Državne in krajevne perspektive so bile v ospredju nedeljskega zaključnega srečanja na letoš- njem Demokratskem prazniku na Opčinah. Državni pogled sta nakazala tržaška parlamentarca stranke, sena- torka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato, krajevnega je povzel pokrajinski tajnik Francesco Russo. Vsedržavni položaj je hudo resen, za kar je najbolj kriva sedanja desno-sredinska vlada. Gospodarska kriza že tri leta grize, Berlusconi in njegovi so jo najprej kategorično zanikali in niso storili nič, da bi jo zajezili. Sedaj je vlada pripravila gospodarski ukrep, ki je izraz žive improvizacije, kar je razvidno tudi od nesoglasij v sami vladni večini. Predvsem pa, sedanji finančni ukrepi ne ponujajo nobene razvojne vizije, temveč edinole krčenja in stiskanja. Skratka: sedanji ukrep je živ dokaz nesposobnosti Berlusconijeve vlade, je poudaril poslanec Rosato. Demokratska stranka je že pred časom ponudila svoj recept. Bremena ne morejo tlačiti vedno enih in istih slojev prebivalstva. Sedaj naj plačajo tisti, ki doslej niso plačevali. Bla-žinova in Rosato sta izpostavila obotavljanje deželne vlade. Tondova uprava ni v tej zvezi nikoli delovala kot suverena krajevna uprava. Vedno se je prilagajala temu, kar je določala rimska vlada. Za Demokratsko stranko so bila zadnja krajevna dogajanja nadvse pozitivna. Volilna zmaga na tržaških občinskih volitvah pomeni pomembno spremembo. Prvi upravni koraki župana Cosolinija kažejo, da je mogoče v mestu marsikaj storiti in spremeniti. V tem pogledu je bila poudarjena vloga stranke in enotnega nastopanja koalicijskih partnerjev, saj le koalicijski nastop zagotavlja uspeh. Na srečanju, ki ga je povezovala nekdanja pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, je bil govor tudi o razkoraku med politiko, institucijami in državljani. Demokratska stranka se je že pred časom zavzela za znižanje števila parlamentarcev, da bi tako znižali »stroške politike«, udeleženci v razpravi pa so opozorili, da »brez strank ni demokracije.« Tako stranke kot politika so družbi in državi koristne, seveda, če gre za »dobro politiko«. Tržaška pomladanska izkušnja kaže, da je taka »dobra politika« mogoča. V mestu je zavel nov veter, sprostila se je nova energija, potrebna za reševanje tistih odprtih vprašanj, ki jih prejšnja, desnosredinska uprava ni znala rešiti. MUZIKAMNOLOM - V soboto v kamnolomu pri Repniču Šukar in čar romske glasbe Slovenska skupina je dovršeno predstavila širok izbor skladb z obsežnega območja - S tem koncertom se je zaključil niz Romska beseda šukar pomeni dobro, lepo in prav lepoto glasbe se je na sobotno noč okušalo v kamnolomu pri Repniču, na zadnjem koncertu niza Muzikamnolom. Skupina, ki je bila tokrat zadolžena, da zaključi zanimiv festival, je bila slovenska Šukar, ki izvaja širok izbor romske skladbe s celotnega vzhodnega in južnega evropskega ozemlja. Skupina deluje že enaindvajseto leto in je nastopala po znanih festivalih, ob tem pa si je prislužila veliko pomembnih priznanj. Ob poslušanju skupine pride do izraza ne le mojstrsko poznavanje instrumentov in skladb, marveč tudi velika ljubezen do romske glasbe, saj se to zvrst lahko izvaja le s celim telesom in dušo. Kot nam je povedal Igor Misdaris, vodja, glavni pevec in izvajalec na bugariji - kitari podobnem brenkalu - so od začetka do danes izbrali nešteto skladb iz romske zakladnice, sledeč okusu. Pesem, ki jih prevzame, nato tudi vključijo v svoj program. Zvočni kodeks romske glasbe vpija ljudske motive drugih narodov, tistih namreč, ki jo je to migrant-no ljudstvo srečalo med svojimi selitvami. Ta glasba je prepita s čustvi, s primarnim impulzom ritma, ki izvira iz samega življenjskega utripa. Harmonija sestoji pravtako na kontrapunktu med glasbili, kjer se občuti skoraj onirično hipnotični razplet. Za to ljudstvo v stalnem premiku je glasba stalnica, tista, ki spremlja vse življenjske dogodke, naj si bodo to veseli ali pa žalostni in postane tako tisti element, ki poganja celotno življenjsko kolo. Atmosfera četrtkovega koncerta je bila nabita s temi občutki. Ze pri prvi poskočni ruski »Zulik« je bilo jasno, da bo nastop na visoki kakovostni ravni in Skupina Šukar je še bolj segrela topel večer vsi glasbeniki ob Misdarisu, ki so Nenad Ljubotina (vokal, bisernica, brač in violina), Matevž Lavrinc (vokal in prvi brač), Peter Lozar (vokal in tamburaški čelo), Štefan Švagelj (vokal in kontrabas) ter Goran Moskovski (bobni in tolkala), so dokazali, da so mojstri. Koncert je prikazal obširno paleto hor, čočkov, doin, čalg, tancov in drugih tipičnih romskih skladb, naj omenimo vražjo »Maruško«, »Opa cupa« legendarno skladbo, ki jo je napisal Šaben Bajramovic in ki je že postala del romske tradicije, zasanjeno »Erdelezi«, orientalsko Gadiji - pri kateri je tolkalec odlično iz- kroma peljal arabeskni ritem z darbuko - in zadnjo na uradnem delu nastopa, čutno in toplo »Cigani ljubljat«. Seveda koncert, kljub temu, da je bil bogato natrpan s skladbami, se še ni zaključil po poldrugi uri igranja, saj je občinstvo izprosilo še dva dodatka. In tako, prav z zadnjo, umirjeno »Saibija« oziroma »Angel varuh« so izzvenele note lepega večera, kjer se je občinstvo lahko seznanilo z izjemno ustvarjalnostjo pripadnikov romskega naroda, o katerih je že Franc Liszt pisal, da »imajo neverjetno globok glasbeni čut, ki je sigurno neznan vsakemu drugemu narodu«. (Pan) VROČINSKI VAL Voda in sadje, ne pa kava in alkohol Vročina nas bo pestila tudi danes in jutri, najverjetneje pa še do konca tedna. Državna civilna zaščita je v svojem dnevnem poročilu napovedala, da bo temperatura danes v Trstu nihala med 27 in 31 stopinjami Celzija, od časa do časa bo poskočila do 35 stopinj, zaradi vlage pa bomo zaznavali kar 38 stopinj. Jutri bo slika v bistvu enaka. Civilna zaščita je stopnjo nevarnosti povišala z druge na tretjo, najvišjo stopnjo. To pomeni, da moramo biti v teh dneh zelo previdni, če se nočemo počutiti slabo. Tudi včeraj so se slabosti zaradi vročinskega vala vrstile kot na tekočem traku, zdravniško osebje je imelo kar nekaj dela. Služba 118 je priskočila na pomoč dvajsetim ljudem, ki so se počutili slabo na cesti. Večinoma je šlo za priletne osebe, nekateri so imeli vrtoglavico, drugi so zaradi »tropskega« vremena omedleli. Osemkrat so reševalci posegli v zasebnih stanovanjih, kjer so bili stanovalci dehidrirani ali celo v nezavesti. Na urgenci kati- narske bolnišnice so našteli okrog dvajset primerov, povezanih z vročino. Operativno komunikacijski center službe 118 je prejel več kot 50 klicev na pomoč, še bolj obremenjene so bile ambulante družinskih zdravnikov. Civilna zaščita tržaške občine svetuje občanom, v prvi vrsti priletnim, naj ob najbolj vročih urah (recimo od poldneva do 18. ure) ostanejo doma. Vročini so poleg ostarelih posebno izpostavljeni tudi otroci, neavtonomne osebe in bolniki. V hiši bo dobro, da se pred sončnimi žarki zaščitimo z zavesami in roletami, klimatizacijske naprave naj naravnamo na 25 do 27 stopinj. Ventilatorja ne smemo usmerjati neposredno proti svojemu telesu. Pomembno je, da pijemo vodo in sokove ter jemo sadje, medtem ko so alkoholne pijače in ko-feinski napitki odsvetovani. Oblačila naj bodo seveda lahka in svetle barve, brez sintetičnih vlaken. Bolnikov ne smemo preveč pokrivati. S športnimi dejavnostmi in težkimi deli v teh dneh ne bi smeli pretiravati. Naj spomnimo, da je Dežela Furlanija-Julijska krajina aktivirala telefonsko številko 848448884 za informacije in pomoč v zvezi s težavami, povezanimi s poletno soparo. / TRST Torek, 23. avgusta 2011 7 ČETRTI POMOL - Odprtje 62. državnega liturgičnega tedna Do petka v Trstu ugledni predstavniki katoliške cerkve Predavanja o vzgoji, verski obredi in obisk Ogleja - Protest z gejevskimi poljubi »proti nestrpni cerkvi« Dvorano na četrtem tržaškem pomolu, pri vhodu v staro pristanišče, te dni polnijo duhovniki, menihi, redovnice, skavti, navadni verniki in nekateri izmed najuglednejših predstavnikov katoliške cerkve v Italiji. Tržaški škof Giampaolo Crepaldi in papežev generalni vikar za vatikansko mestno državo Angelo Coma-stri sta včeraj odprla 62. državni liturgi-čni teden, ki na Crepaldijevo pobudo poteka tokrat v Trstu. Do petka se bo več kot 700 vernikov in laikov iz vse Italije udeležilo predavanj in verskih obredov, ki jih bodo vodile vidne cerkvene osebnosti. Glavni prizorišči bogatega programa sta četrti pomol in cerkev sv. Antona, v ospredju jutrišnjega dne pa bo Oglej. Državni liturgični teden z naslovom »Bog vzgaja svoje ljudstvo« je posvečen odnosu med bogoslužjem in katoliško vzgojo. Po uvodnem verskem obredu je nadškof Giampaolo Crepaldi v svojem nagovoru poudaril, da bodo ti dnevi priložnost za globlje razmišljanje o vzgoji in liturgiji, ki je neizčrpen vir katehez. »Opustiti moramo prepričanje, da že vse vemo. Skromno se moramo pokloniti Jezusu in Mariji,« je opozoril tržaški škof. Dodal je, da nas bog išče, da bi nas vzgajal, ker nas nikoli ni zapustil, kakor ni zapustil Adama in Eve, čeprav sta si lastila pravico odločanja o dobrem in slabem. Tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat in deželni odbornik za zdravje Vladimir Kosic (predstavljal je predsednika Renza Tonda) so se toplo zahvalili organizatorjem, ki so sprejeli odločitev, da letošnji liturgični teden priredijo v Trstu. Vsi trije so poudarili, da je izbira dobra, ker je to mesto zgodovinsko povezano z drugimi narodi in verstvi, z zadovoljstvom so tudi ugotavljali, da se tedna udeležujejo tudi predstavniki slovenske, hrvaške in avstrijske cerkve (navzoči sta še delegaciji iz Srbije in Romunije). Po uradnem delu je čast prvega predavanja pripadla škofu iz apulijske Ceri-gnole. Felice di Molfetta je uvedel tedenski program in obravnaval vzgojne smernice škofovske konference, nato je predal besedo kardinalu Comastriju, ki je govoril o božji vzgoji v svetopisemskih naukih. »Mnogo je krščenih, ki niso spreobrnje-ni. Res veliko je anonimnih kristjanov, ki niso nikoli ubrali Kristusove poti. Bogoslužje pripomore k temu, da verniki izrazijo svojo vero, saj je bog neizčrpen vir vzgoje,« je povedal kardinal. Pred vhodom v staro pristanišče je začetek liturgičnega tedna spremljal protestni shod, ki se ga je udeležilo kakih 50 pretežno mladih Tržačanov. Krajevni krožek Arcigay Arcilesbica je z demonstracijo opozoril na homofo-bična stališča uradne cerkve. Protestniki so si simbolično izmenjali gejevske poljube, na transparentih pa je pisalo »Včeraj inkvizicija, danes homofobija« in »Verska svoboda, svoboda ljubezni«. Predstavniki krožka so razložili, da cerkev še vedno označuje istospolna razmerja kot nenaravna in odkrito nasprotuje vsakršnemu strpnemu zakonu, sam papež Benedikt XVI. pa je v pismu škofom zatrdil, da »homoseksualnost resno ogroža življenje in dobro počutje velikega števila ljudi.« (af) Današnji in jutrišnji spored Današnji program se začenja z mašo ob 8.30 v cerkvi sv. Antona, daroval jo bo videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato. Na četrtem pomolu (tam poteka med drugim tudi manjši sejem cerkvenega pohištva in obrednih oblačil) bodo ob 9.30, 11. in 16. uri predavanja o li-turgiji in katehezi, ob 18. uri pa bo mašo pri sv. Antonu daroval zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanič. Jutri ob 8.30 bo pri sv. Antonu maševal ljubljanski nadškof Anton Stres. Dopoldanski predavanji o oglejskem liturgičnem in pedagoškem modelu bosta ob 9.30 in 11. uri, ob 14.30 pa bodo gostje s trajektom krenili na obisk Ogleja, kjer bo goriški nadškof Dino De Antoni maševal v sloviti baziliki. (af) Odprtje liturgičnega tedna v dvorani na četrtem pomolu kroma opera - Pobuda uslužbencev teatra Verdi Po Petru in volku še druge »vabe« za najmlajše V tujini so obiskovalci opernih predstav veliko mlajši, kar je tudi posledica večje pozornosti do specifičnih vzgojnih pobud za otroke, ki spoznajo in igraje vzljubijo operne »pravljice« v šoli. Pomanjkanje tovrstne pozornosti prav v zibelki operne glasbe je za vedno večje število glasbenikov razlog, da samoiniciativno realizirajo projekte za šole. Tako se je rodila tudi zamisel skupine uslužbencev opernega gledališča Verdi v Trstu, ki so z godalnim kvartetom, ilustratorko in recitatorko ob sklepu sezone ustvarili strnjeno in najmlajšim primerno različico Donizettijeve opere Ljubezenski napoj. S strokovno pomočjo režiserja in skladatelja ter s podporo Društva Amici della lirica Giulio Viozzi je njihova prva »operna« predstava za osnovnošolce doživela zelo uspešno, poskusno izvedbo na treh tržaških osnovnih šolah in bolj uradno premiero v Mali dvorani gledališča Verdi. Avtorji pobude »...Mettia- moci all'opera!« so predstavili genezo in cilj svojega miniaturnega Napoja na tiskovni konferenci, ki jo je s poročanjem o prvih, spodbudnih odzivih, odprl podpredsednik društva Giulio Delise. Pred mikrofon so stopili skoraj vsi protagonisti predstave, ki so si postavili za vzor znano glasbeno pravljico Petra in volka, saj si štirje člani godalnega kvarteta tudi v tem primeru delijo glavne vloge Adi-ne, Belcoreja, Dulcamare in Nemori-na z igranjem melodij njihovih glavnih arij. Ob koncu vsake predstave se glasbeniki soočajo z vprašanji otrok, ki se lahko dotaknejo glasbil, spoznajo njihove dele in način igranja. Štirje člani orkestra gledališča Verdi Eliseo Baldizzi, Stefano Toso, David Briatore in Irena Cristin so priznali, da so čutili potrebo po neposrednem stiku z občinstvom izven gledališča, da bi na drugačen način privabili novo publiko v operni svet. Pomagal jim je režiser Giorgio Amodeo, ki je gra- dil na igri in je skušal obarvati visoko kakovost izvedb s kančkom humorja. Stefano Bonetti je pojasnil svoj pristop k priredbi partiture, ki jo je zreduci-ral na štirideset minut in na štiri glasbila v asociacij z vlogami. Celotno predstavo povezuje recitatorka in in-špicientka Donata Martinelli, ki potegne iz magične skrinje rekvizite in pripoveduje zgodbo s pomočjo naslikanih panojev, ki jih je realizirala ilu-stratorka Ingrid Kuris, mednarodno priznana umetnica, ki je obenem tudi članica opernega zbora gledališča Verdi. Predstava je namenjena otrokom od 5. do 11. leta starosti. Po posrečenih poskusnih izvedbah si navdušena skupina obeta, da bo lahko priredila v prihodnjem šolskem letu veliko gostovanj na celotnem deželnem teritoriju. Posebna želja celotne ekipe je tudi realizacija priredbe v slovenskem jeziku, da bi gledališko skrinjo odpirali tudi za slovenske osnovnošolce. (ROP) Festival baročne glasbe Wunderkammer na 3. radijskem programu RAI Dober glas o tržaškem festivalu baročne glasbe Wunderkammer se je kmalu po prvi izvedbi razširil na državno raven, saj je društvo Epicantica od samega začetka povabilo mednarodno priznane interprete in strokovnjake na tem področju. Ugled festivala je dodatno povečala pozornost tretjega programa državnega radia RAI, ki že več let predvaja v celoti posnetke s koncertov festivala. Naslednja priložnost prisluhniti koncertom iz lanske izvedbe na teh radijskih valovih bo danes ob 23. uri, ko bo nočni spored Radio3 Suite predvajal recital lutnarja Franca Pavana z naslovom Angeli in Nebesa, ki po navdihu življenjske zgodbe žene Orleansovega vojvode pričara vtise iz plemiških dvoran med 16. in 17. stoletjem z glasbo Gallota, Gaultiera in Moutona. Niz se bo nadaljeval 3. septembra s koncertom Barta van Oorta, ki je v dvorani miramarskega gradu igral nokturne in valčke na fortepiano, nato 7. septembra s koncertom za čembalo Maria Martinolija z zgodnjeklasično literaturo in 12. septembra z evropskim baročnim potovanjem čemba-listke Paole Erdas »La Tecla de l'Al-ma«. Vse koncerte je posnel Giuseppe Rodolfi. (ROP) Pobuda Muzeji zvečer V palači Gopčevič se uspešno nadaljuje pobuda Muzeji zvečer. Drevi ob 21. uri bo na vrsti koncert »Sergio Giangaspero Brasilian Project: Bos-sanova e dintorni«. Ob 20.30 bodo v didaktični dvorani zavrteli film »Va-nya sulla 42 strada«. Ob 22.30 bo v dvorani Bazlen pogovor »Mario Bu-gamelli: identikit di un musicista«. Od 20. do 24. ure bodo na ogled »Stanze della musica«. Marta Finzi pa bo obiskovalce vodila po razstavi »Suoni di carta« v dvorani Selva. Kot običajno bo ob 21.30 in 23. uri nastopila Or-nella Serafini, ob 20.30 pa bo otroška delavnica (rezervacije 040 6754068). Meduza oslepila fanta V Miljah je včeraj popoldne meduza s svojimi ožigalkami hudo poškodovala 13-letnega mladega kopalca, katerega je ožgala ne samo po telesu, ampak tudi po obrazu. Fanta so opazili nekateri drugi kopalci, ki so ga videli obupano kriliti z rokami nedaleč od brega, na prizorišče so prišli reševalci službe 118, ki so nesrečnika prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so ugotovili, da mu je strup meduzinih ožigalk začasno oslepil eno od očes. FESTIVAL KRAS - Poletni koncerti V četrtek nastopil Gorni Kramer Quartet z Martino Feri, drevi v Repniču Vlado Kreslin SSl ¿"Ä ' Hww¿m "sw11 Martin Feri s Gorni kramer Quartetom med kriškim nastopom kroma V toplih poletnih večerih se lahko v tem obdobju potešimo tudi z glasbenimi užitki, ki jih prirejajo v okviru Festivala Kras. V četrtek zvečer so na vrtu Ljudskega doma v Križu zazveneli bolj jazzovsko in swingovsko obarvani zvoki v interpretaciji Gorni Kramer Quarteta in pevke Martine Feri. Program večera, ki so ga organizirali v sodelovanju z gostilno Bita, je obsegal skladbe iz zlate dobe evropskega in ameriškega swin-ga, čutne argentinske tange in izbor znanih motivov iz obdobja '50-'60 let. V skupini, ki je začela koncertirati leta 2003, igrajo harmonikar Sebastiano Zorza, kitarist marko Feri, bas-kitarist Aleksander Paunovic in bobnar Giorgio Fritsch. Z njimi občasno zapoje tudi Martina Fe-ri, večkrat pa zaigrajo tudi drugi solisti. Festival Kras drevi ponovno vabi, tokrat v opuščeni kamnolom pri Repniču, kjer se bo svojim številnim zvestim prijateljem, ki jih ima tudi na našem koncu, predstavil Vlado Kreslin. Začetek bolj intimno zastavljenega koncerta ob 20. uri. 8 Torek, 23. avgusta 2011 TRST / OPČINE - V Zinkovem domu Bogat ilustratorski opus malo poznane Bare Remec V okviru iste pobude so v soboto nastopili tudi organisti in solisti, udeleženci poletnega seminarja ZCPZ iz Trsta V Zinkovem domu na Opčinah si lahko vse do nedelje, 4. septembra ogledamo zanimivo razstavo o ilustratorskem opusu slovenske, žal še premalo poznane likovne umetnice Bare Remec v organizaciji župnije sv. Jerneja in Društva slovenskih izobražencev. Letos poteka stoletnica rojstva in dvajsetletnica umetničinega po-vratka v svobodno domovino s svojimi likovnimi stvaritvami, ki ga žal ni dočakala. Avtorica razstave je knjižničarka Helena Ja-nežič, ki je v svojem predstavitvenem govoru ob sobotnem odprtju posebej naglasila, da gre dela, ki jih pri ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo v tako imenovanem D-fondu, pravijo mu tudi direktorjev fond. Gre za zbirko tiskovim od leta 1945 dalje, ki izhajajo pri slovenskih izseljencih. Dostop do tega gradiva je do osamosvojitve Slovenije bil nadzorovan. Danes je tudi z ozirom na dejstvo, da je Slovencev, ki žive izven meja matične države kar petina vseh predstavnikov naroda, predmet raziskovanja in pomemben del naše kulturne dediščine. NUK je med drugim med redkimi nacionalnimi knjižnicami, ki hrani poseben oddelek emigrantskega tiska in vabi vse, ki na papirju in drugih medijih beležijo dogajanje onstran geo- grafskih meja Slovenije, da gradivo pošljejo v omenjeni arhiv ljubljanske knjižnice. V tem kontekstu so se ohranile tudi bogato ilustrirane knjige Bare Remec, gotovo ene največjih izseljenskih slikark in tudi sicer zanimiva osebnost. Razstava je bila v Ljubljani na ogled med junijem in julijem. Rojena v družini ravnatelja Bogumila Remca in Marije Debevec, avtorice številnih kuharskih knjig, je Bara Remec že ob srednji obrtni šoli gojila svoj likovni talent na zasebni slikarski šoli, kjer so med drugim učili tudi Mirko Šubic ter Saša in Henrika Šantel. Družina je njen likovni talent podprla tako je med redkimi ženskami tistega obdobja doštudirala na Akademiji v Zagrebu v smeri slikarstva. Sprva se je tu zaposlila kot pedagoginja, nato se je preselila v Ljubljano, kjer je začela razstavljati ter se vzporedno s slikarstvom posvečala tudi knjižni ilustraciji s postimpresioni-stičnim pristopom raziskovanja avtorskega izraza. Začelo se je tesno sodelovanje s svakom Tinetom Debeljakom, pisateljem, urednikom in prevajalcem, ki se je v času nadaljevalo in zapustilo bogato sled. Prva skupna izdaja je knjižica Zaklad in je bila natisnjena leta 1939, za katero so nastale perorisbe s tušem. Tudi med vojno je izšlo več ilustriranih knjig s tehniko linoreza, globokega tiska in litografije. Neporedkoma gre za ročno natisnjene cinkove plošče in za ročno izdelano vezavo, zato so bile slednje kot bibliografske izdaje so bile s posebej oštevilčenih izvodih. Maja leta 1945 se je Bara Remec izselila sprva v Avstrijo, nato v Italijo (za krajši čas je poučevala tudi na gimnaziji v Trstu, rojstnem mestu njenega očeta) in naposled odšla v Argentino. Tu se je sprva preživljala z napornim delom keramičarke, kasneje pa je delovala kot svobodna slikarka ter redno razstavljala. Bila je med soustanovitelji umetniške šole, na kateri je tudi sama poučevala, rada je potovala, zahajala v naravo, v Argentini je ustanovila Planinsko društvo in bila angažirana pri izdaji tamkajšnjega glasila Gore. Prva knjiga, ki je izšla v izseljenstvu leta 1946, je Koledarček slovenskih emigrantov. Takoj po prihodu v Argentino pa so začele nastajati ilustracije za Debeljakovo Veliko črno mašo pobitih Slovencev, ki sodi v sam vrh njene grafične produkcije. Razstava nam z reprodukcijami, originali in drugo dokumentacijo razčlenjeno prikazuje bogat ilustratorski opus Bare Re- Včeraj danes Zgoraj dva utrinka z razstave, levo pa oblikovalci sobotnega glasbenega večera kroma Čestitke Primorski na iPadu dnevnik Pred dnevi je naš Silvan mec. V svojem likovnem izrazu je bila povsem avtonomna in samozavestna. Ohranila je svojo pristnost tudi takrat, ko ni bila povsem v liniji z utečenim ljudskim okusom, niti takrat ko so ji natis ilustracij za molitvenik na škofiji zavrnili, ker so jih ocenili za premoderne. Njene risbe in grafične podobe označujeta lirizem in ekspresiv-nost. Izrazna moč se opira na osredotoča-nje likovne pripovedi na ključne prvine, ki jih pogostoma označujejo močni kontrasti in deformacija oblik ob virtuozističnih oblikovnih rešitvah. Čeprav gre za omejen izbor eksponatov, je razstava nadvse zanimiva iz več razlogov: šele z razdaljo časa lahko namreč posebej ovrednotimo in cenimo ustvarjalno delo ženske, ilustratorke, ki je zaradi takratnih okoliščin sledila družini v izseljen-stvo in zato ni bila deležna vseh priznanj, ki bi si jih zaradi kakovosti njenega opusa zaslužila. Drugi pomenljiv vidik, ki ga pobuda postavlja v ospredje, je zgodovinskega značaja in opozarja na pomen zbirke tekstov Slovencev zunaj republike Slovenije. Jasna Merku Danes, TOREK, 23. avgusta 2011 FILIP Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.46 - Luna vzide ob 23.48 in zatone ob 15.54 Jutri, SREDA, 24. avgusta 2011 JERNEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C. 60. rojstni dan slavil. Zdravja, sreče in še veliko glasbenih užitkov mu želimo vsi pri TFS Stu ledi mama Daria, papa Igor, sestra Jani-ka in nono Štefi. Danes bo v Nabrežini velika fe-šta, saj je naš TADJAN ŠKERL postal polnoleten. Veliko zabave v družbi prijateljev in vse najboljše za vstop v svet odraslih mu želijo Erika, Bogdan in nona Bruna. Naš bratranec TADJAN praznuje danes 18. rojstni dan. Da bi lepo preživel današnjo fešto, da bi čim prej dobil patent in da bi bil še naprej uspešen košarkar mu želijo Nast-ja in Kristijan, Aljaž in Giulia ter Taj-da in Devan. Draga nona MARIJA! Želiva ti veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče. En poljub na vsako stran, prejmi za tvoj 70. rojstni dan. Tvoja Erik in Simon ter vsi domači. DOMAČE SLIVE za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. 040420604 ob večernih urah. GARDEROBNO OMARO v dobrem stanju 248 x 60 x h2,30 belo, s petimi vrati prodam, zaradi selitve. Tel.: 040-327128. GORENJSKI ročni voziček 150x80xh60, lesen, v odličnem stanju prodam. Tel.: 040-327128. KERAMIČNE PEČNICE, demontirane srednje velike krušne peči, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 339-8420449 v večernih urah. NA PROSEKU prodajam parcelo 4.000 kv.m. za kmetijsko dejavnost, kategorije E4. Vhod s pokrajinske ceste. Cena: 20,00 na kv.m. Tel. 348-4459266. PRODAM staro kmečko omaro primerno za narodne noše; 130 x 52 x h210. Tel.: 040-327128. PRODAM hidravlično tiskalnico za grozdje, premer 70 cm. Tel. št.: 339-7836739. PRODAM 15 hl. sod in 10 hl. cisterno iz siberglasa. Cena po dogovoru. Tel. 040-231855 (ob uri obedov). PRODAM kraško skrinjo z oreha, in-tarzirano z rožami, 160 x 55 x 50. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM kvalitetno grozdje sorte re-fošk. Tel. št. +39 349-6181288 (Mario) ali +39 349-6181290 (Zvezda). STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Id Osmice Naj se sliši, naj se zna, da naš dragi TADJAN 18 let ima. Vse najboljše, mnogo sreče, zabave, ljubezni, šolskih in športnih uspehov ti želijo BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. NA KONTOVELU pri Kndletovih sta Jasna in Vasilij odprla osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. V MAVHINJAH 58/A je odprla osmico družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. □ Available on the App Store ipad@primorski.eu Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. / TRST Torek, 23. avgusta 2011 9 [13 Lekarne Do sobote, 27. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308), Opčine -Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta. ARISTON - 21.00 »Vi presento i no-stri«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Conan il barbaro 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo e vi-vere felici«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Horror movie«; 16.05, 17.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 16.30, 19.00, 21.45 »Hanna«; 19.20 »Tekken«; 21.50 »Captain America - 2D«; 16.30, 21.30 »Captain America - 3D«; 19.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.00, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come amazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Le amiche della sposa«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.00 »Cu-krček 2«; 20.10, 22.10 »Kako se znebiti šefa?«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci 3D«; 16.50, 21.40 »Vzpon Planeta opic«. KOPER - PLANET TUŠ 18.45 »Prvi maščevalec 3D«; 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 15.50 »Super 8«; 16.05 »Vzpon planeta opic«; 18.15, 20.50 »Zamenjava«; 21.25 »Zelena svetilka 3D«; 15.00, 16.35, 17.10, 19.20, 21.30 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci (sinhr.)«; 15.30, 18.00, 20.40 »Kavboji in vesoljci«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Innocenti bu- gie«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Conan The Barbarian 2D«; Dvorana 3: 16.30 »Diario di una schiappa«; 20.00 »Captain America il primo vendicatore - 2D«; 18.00, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Horror Movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Horror movie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.15 »Conan il barbaro - 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.10 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.00 »Come ammazzare il capo e vivere fe-lici«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Le amiche della sposa«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 29. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži TTZ Ž. Zoisa, Ul. Weiss 15, ob 8.15. Otroci naj prinesejo s seboj malico. Če se še niste prijavili, se lahko 1. dan vseeno pridružite. Od 5. do 8. septembra pa bo potekala foto-grafsko-biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije do 2. septembra na tel.: 320-2717508 (Tanja - od sobote, 27. avgusta dalje), dnevno na: zscirilmetod@gmail.com. S Izleti ¿PogteSno podjetje H INK^JIIl^lltl ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 7.30 - Sesljan; 7.35 - Devin; 7.40 - Šti-van. Po sv. maši bomo šli v Bilje na kosilo, nato na Sveto Goro. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mejce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Na-brežini (ob sredah zaprto). Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. IZLET NA BARBANO: letos bo goriško-tržaško slovensko romanje na Barba-no, v ponedeljek, 29. avgusta. Ob 11. uri sv. maša, še prej pa priložnost za sv. Spoved in nakupovanje spominkov. Naročen je avtobus, ki bo na razpolago za vstop kot sledi: 6.30 - Bazovica; 6.45 - Opčine; 7.00 - Trst (Trg Oberdan); 7.20 - Prosek; 7.25 - Križ; BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure v prostorih stadiona 1. Maj, ter od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitalosloveno@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 24. in 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«; 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040-228874, ana-grafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon in uglednih gostov boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Ju-rinčič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz trienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! LIKOVNA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Delavnico bo vodila Sara Conestabo, udeleženci pa se bodo srečali tudi z drugimi uveljavljenimi ustvarjalci na likovnem področju in imeli možnost svoje izdelke prijaviti na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje vabi na praznik komunističnega tiska do ponedeljka, 29. avgusta, v Milje (Trg Caliterna). Vsak dan odprtje kioskov ob 18. uri. VZPI ANPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci: v ponedeljek, 29. avgusta, se bomo poklonili 9-im tovarišem, ki so jih Nemci pred 67.leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo srečanje za stare tečajnike in začetnike v sredo, 31. avgusta, ob 20.30, v društveni dvorani. Vadba joge v novi sezoni se bo začela v sredo, 7. septembra. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. 40 LETNIKI - Pridružite se nam 24. septembra na večerji z muziko, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Za informacije in prijave pokliči najkasneje do 1. septembra naslednji številki: 338-9943797 (Debora), 3358185220 (David). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja v soboto, 3. in nedeljo, 4. septembra »Ša-gro pod kostanji«. Delovali bodo dobro založeni kioski, praznik bodo popestrile melodije, ki jih bo izvajal ansambel Souvenir. V nedeljo bo že običajno »Mantenjado« (sprevod narodnih noš po vasi), obogatila prisotnost skupine Kraški šopek in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v Zinkov dom na Opčine na ogled razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo odprta do 4. septembra od 17. do 19. ure. KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 10. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. le- ta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: poletje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. Prispevki V spomin na Ervinota Sternija darujejo Neva, Davorin in Katerina 50,00 evrov za AŠD Vesna. V spomin na svoje drage rajne daruje Meri Pertot 40,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. V spomin na Devano Pizziga ob njenem rojstnem dnevu daruje prijateljica Wilma 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Vittoriano Brizzi daruje 50,00 evrov za pokrajinski VZPI ANPI. V spomin na Ervina Sternija darujeta Alekseja in Primož 20,00 evrov za ŠD Sloga Tabor. t Poslovil se je naš predragi Dario Gregori Žalostno vest sporočajo žena Adriana, sin David s Tanjo in hči Mirjam s Carlom V četrtek, 25. avgusta, bo pokojnik ležal v ulici Costalunga od 9.00 do 10.45, sledila bo maša v cerkvi na Katinari. Namesto cvetja darujte za Associazio-ne Amici dell'Hospice Pineta Onlus. Trst, Col, 23. avgusta 2011 Ciao, nono, imava te izredno rada. Za vedno boš v najinih srcih. Tvoja Luka in Niko Žalovanju se pridružujejo svakinja Majda in nečaka Nataša z Giulianom in Nino ter Igor z Alenko Za dragim Dariom žalujeta družini Rebula in Visintin Ob boleči izgubi prijatelja Dariota izrekamo Adriani, Mirjam in Davidu iskreno sožalje Bruna, Sandro, Breda in Sune Ob izgubi dragega Dariota izrekamo Adriani, Davidu, Mirjam in svojcem iskreno sožalje Silvano, Gabriella, Matia, Daniel, Andrej in Betti Ob bridki izgubi dragega Daria izrekamo iskreno sožalje ženi Adriani, sinu Davidu in hčerki Mirjam sošolke in sošolci 5.B razreda trgovske akademije letnik 1958 Ob izgubi dragega očeta Daria sočustvujejo z Davidom in družino Walter, Goran, Roberta, Ivan in Tina 10 Torek, 23. avgusta 2011 KULTURA / NARODNOZABAVNA GLASBA - Denis Novato in njegova harmonika Med prepoznavno dopadljivostjo žanra in novimi elementi Tako glasbenik opredeljuje lastno glasbeno izražanje - Nov cd in številni nastopi Njegovo ime na platnici novega cd-ja je bolj zgovorno od kateregakoli iznajdljivega naslova. Zanimivih naslovov pa je poln spored z avtorskimi skladbami virtuoza harmonikeDenisaNovata, ki se odlcrito navezujejo na specifične osebe, kraje (od Bavarske do Hollywooda), vtise, ki ti odpirajo pogled v spominsko knjigo mednarodnega kon-certanta: Večino skladb povežem s situacijami, okolji, prijatelji. Ukvarjam se z instrumentalno govorico, zato so naslovi dodatno izrazno sredstvo. Splošnih, delovnih naslovov ne maram; zame je definicija pomembna usmeritev, nekaj pristnega in osebnega, včasih na ta način izrazim tudi hvaležnost in pozornost. Vtisi, ki jih skladbe posredujejo, so veseli, ironični, plesni, pisani, v narodnozabavnem slogu pa nikoli otožni, kvečemu sentimentalni, v mehkem utripu valčka ... Glasba veselega in razvedrilnega značaja odgovarja ljubiteljem žanra kot tudi založnikom. V mojem opusu so bolj melanholične skladbe izjema, a obstajajo. Občinstvo pa pričakuje virtuozne, hitre skladbe, take hoče tudi poslušati na cd-jih. Zaradi povpraševanja ciljne publike, sem avtorskim skladbam dodal tudi dve priredbi ljudskih motivov in aranžma Avsenikove Golice, kar je tudi poklon vodilnim glasbenikom na tem področju, ki so me vedno počastili s svojim odobravanjem. Cd je izšel pri založbi Bogner z izključno distribucijo v nemškem okolju (razen nekaterih izvodov, ki so na voljo v Tržaški knjigarni). Kakšen je odziv na tvojo glasbo v tem prostoru? Veliko delam v Nemčiji, Avstriji in na Južnem Tirolskem, kjer je precej zanimanja za to zvrst tudi s strani mlajših generacij. Zaradi tega so mi predlagali, da bi začel poučevati tudi v teh krajih. Zdaj imam nekaj učencev in jeseni bom širil to dejavnost, ker je okolje hvaležno in opažam veliko motivacijo. Problem je omejen čas, saj imam še zmeraj zelo bogato koncertno dejavnost. Ob osebni noti »geografskih« in čustvenih vtisov, bi tvoj slog lahko označili tudi po tehničnih zahtevah oz. po uporabi harmonike v celotnem razponu. Plošča ni izrazito virtuozna po slogu. Omejen potencial diatonične harmonike skušam izkoristiti maksimalno in nisem pristaš nadgrajevanja glasbila s posebnimi efekti in pripomočki. Razen tonske kabine, nisem zahteval od izdelovalcev ekskluzivnih prototipov. Pišem za glasbilo, ki ga vsi imajo doma. Nima smisla pisati skladbe, ki jih drugi ne morejo igrati. Delam na zvoku in na Naslovnica novega cd-ja Denisa Novata, ki so ga fotografirali pri Parovelu osebnem, stilnem kompromisu med prepoznavno do-padljivostjo žanra in novimi elementi izven predvidljivih klišejev. Nedavno si se vrnil z gostovanja v Egiptu. Bomo kmalu poslušali tudi novo, »orientalsko« skladbo? Ko sem odšel iz Kaira, so mi za spomin podarili knjigo in cd orientalskih plesov v harmonikarskih izvedbah. Bil sem res presenečen in sem seveda dobil navdih za eksotični kompozicijski poskus. Kako pa je prišlo do gostovanja v državi, ki bi jo težko povezali s harmoniko? Zadnje čase sodelujem z ministrstvom za turizem in ministrstvom za zunanje zadeve RS; s slednjega so me kon-taktirali za koncert v Kairu ob obletnici osamosvojitve Slovenije. Igral sem za veleposlanika in njegove goste, ki so bili v glavnem inštitucionalni predstavniki. Prvi del je potekal v bolj koncertni obliki, v drugem pa je vzdušje po- stalo bolj sproščeno in vsi so prisluhnili izvedbam do konca prireditve, kar je ob takih priložnostih redkost. Izkušnja je bila res čudovita, posebna in zelo verjetno ne bo samo enkratna. Kam te bodo peljala naslednja gostovanja? V tem obdobju imam veliko nastopov, ob vikendih igram tudi dvakrat na dan. To me seveda veseli, a je izredno naporno, predvsem ker moram vedno bolj premišljeno sprejemati ponudbe in sestavljati koledar z upoštevanjem razdalje med kraji. Lani sem dosegel rekord: 196 koncertov v enem letu! Letos pa sem skušal nekoliko upočasniti delovne ritme, da bi lahko živel nekoliko bolj mirno. Med bližnjimi obveznostmi bodo koncerti v sodelovanju s skupino Mooskirchner, kot tudi z Alpskim kvintetom, ki slavi 45-letnico, potem pa se bom spet odpravil v ZDA in kon-certiral v New Yorku in v Clevelandu. Rossana Paliaga Tri hvalnice Cankarjeve založbe Pri Cankarjevi založbi so izšle prve tri hvalnice. Prispevali so jih Alojz Ihan, Vinko Moderndorfer in Brina Svit, druži pa jih preprosta oblika in dostopna cena, je na včerajšnji predstavitvi povedal urednik Zdravko Duša. Ihanova nosi naslov Hvalnica reš-njemu telesu, Modernodrferjeva Hvalnica koži, Svitova pa je napisala Hvalnico ločitvi. Po urednikovih besedah v hvalnicah avtorji prebijajo svoj vsakodnevni poklic, pisanje fikcije, in se lotevajo nečesa, kar naj bi bilo hibrid med literaturo in izpovedjo. Prva je hvalnico napisala Brina Svit in tedaj se je izkazalo, da svoboda avtorjev ni le na ravni izpovedi ampak tudi pripovedi. Kot je povedala Svitova, je hvalnico, ki je najprej izšla v francoščini, napisala po naročilu svojega francoskega založnika. Francoski izvirnik hvalnice Brine Svit ima v naslovu besedo »rupture«, torej razdor, razhod. V knjigi se Svitova ne posveča le ljubezenskim ločitvam, ampak se sprašuje tudi o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, pa tudi s prijateljstvom in z vsakdanjimi navadami. Modernodorferjevo hvalnico koži je Duša označil kot himnično hvalnico, ki jo označuje ritmizirana pripoved, vsebina pa je včasih zelo kruta in ostra. Avtor sam je dejal, da je ob tem, ko je dobil naročilo za hvalnico koži ugotovil, da pravzaprav že ves čas piše o koži in o telesu. Po njegovih besedah skozi kožo doživljamo sebe in svet, koža je meja našega sveta. Pesnik, pisatelj in zdravnik Alojz Ihan je po prepričanju Duše še najbližji tradicionalni zgodbi. Ihan sam pa je povedal, da je želel v svoji hvalnici narediti nekakšen upočasnjen posnetek običajnega pogovora v ambulanti. Knjiga se začne z običajnim pregledom v ambulanti in diagnostici-ranjem pacientovih težav, kar se sprevrže v diagnosticiranje družbe in na koncu diagnosticiranje zdravnika. Za konstanti si je pri pisanju izbral zgoščenost besedila in velik čustveni naboj, s katerim zdravnik reminiscira človekove težave, je še povedal Ihan. KOPER - V galerijah Meduza in Loža V ospredju ženska figura Tone Stojko pod naslovom Telo v igri predstavlja niz ženskih aktov v gibanju, Rudi Skočir pa izbor interpretacij ženske figure Skoraj sočasni petkovi odprtji fotografske razstave Toneta Stojka v koprski Galeriji Meduza ter slikarske razstave Rudija Skočirja v bližnji Galeriji Loža imata več skupnih točk. Stojko predstavlja svojo najnovejšo produkcijo ženskih aktov v gibanju, Sko-čirjeve slike iz zadnjih dveh let pa predstavljajo izbor interpretacij ženske figure. Pod naslovom Telo v igri se Stoj-ko predstavlja s 75 barvnimi in osmimi črno-belimi fotografijami ženskih aktov v gibanju, ki mestoma subtilno prestopajo mejo abstrakcije, kar fotograf dosega z veščo potezo svoje fotografske kamere. Tematsko se ozira nazaj vse do leta 1974, ko se je s ciklom fotografij pod istim naslovom prvič rodila ideja zabrisovanja gibajoče se figure ženskega telesa. Prav iz tega cikla je na razstavi predstavljenih osem črno-be-lih fotografij, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana, v sodelovanju s katerim so Obalne galerije pripravile pričujočo razstavo. Stojko se v zadnjem desetletju vrača k istemu neulovljivemu objektu, katerega gibanju v aktu fotografiranja sledi s premikom svoje kamere. Nove dimenzije teh fotografij odpira barvna tehnika - telo v gibanju tako ni več le obris, senca, sled, temveč je obdano z eterično atmosfero toplih barv ognjene svetlobe. Stojko tako v fotografski medij vnaša gestualnost in abstrakcijo, sicer značilni za slikarstvo. Njegova fotografija na ta način prehaja na raven komunikacije z gledalcem, ki ni več vezan na razumevanje nekega zgodovinskega dogodka, določene estetike, specifične performati- vne geste. V motivu namreč doživljamo esenco ženske, ki pa ni zgolj krhka, nežna, prijetna, temveč tudi prvinska, usodna, celo zverinska. Predvsem pa ni zgolj fizična pojavnost - matrica njene fizične podobe se podvaja na ravni eteričnega, duhovnega telesa. Razstava primorskega likovnika Rudija Skočirja sodi v projekt šestih potujočih razstav, ki so v letošnjem letu posvečene avtorjevemu osebne- mu jubileju (60 let) in 35-letnemu ustvarjanju. Za razstavo, ki bo odprta vse do 2. oktobra, je Skočir pripravil premišljen izbor interpretacij ženske figure, ki mu predstavlja temeljno upodabljajočo in izrazno motiviko, so zapisali v Obalnih galerijah. Prav ženska figura je bila od nekdaj izpeljana iz slikarjeve intime, nato pa stopnjevana po njegovem zao- Levo Skočirjevo delo, desno pa Stojkova fotografija kroženem in sklenjenem «idrijskem knapovskem obdobju». Ikonografijo ženskih likov, primarno zasnovanih s subjektivno konotacijo, je avtor nadgrajeval v svet globlje pomenljive simbolike, arhetipike in univerzalno govorico občečloveških prispodob in spoznanj. Po dramatičnih soočanjih in dialogih z misterioznimi rojenicami in so-jenicami, pa tudi z njihovo pomočjo, se je z občudovanjem zazrl v »srčno kraljico« in jo povzdignil v kraljico svoje umetnosti, je v spremljajočem katalogu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Janez Kavčič. (STA) / SVET Torek, 23. avgusta 2011 1 1 LIBIJA - Vladavina Moamerja Gadafija po več kot štririh desetletjih praktično končana Večina Tripolija v rokah upornikov, svet Gadafija poziva k odstopu Uporniki aretirali najmanj enega od Gadafijevih sinov - Pozivi upornikom naj spoštujejo mednarodno pravo in človekove pravice TRIPOLI - Po bliskovitem prodoru v nedeljo so libijski uporniki včeraj prevzeli nadzor nad večino Tripolija. Ugotovitve, da je vladavine Moamerja Gadafija po več kot štirih desetletjih tako praktično konec, so vse glasnejše. Polkovnik, ki ga svet poziva k odstopu, se sicer še uspešno skriva, vendar naj bi uporniki zajeli vsaj enega njegovega sina. V okviru ofenzive Sirena so uporniki že v nedeljo zvečer zavzeli središče Tri-polija. Kot priznavajo, v Tripoliju in drugod po državi še ostaja nekaj žepov, ki jih nadzirajo Gadafiju zveste sile, a po besedah odpravnika poslov libijskega prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Mahmud Nacua naj bi bilo v rokah upornikov 95 odstotkov prestolnice in države. Po trditvah libijske vlade je bilo v napadu upornikov na Tripoli v 24 urah ubitih 1300 ljudi. Kaj točno se sedaj dogaja v prestolnici, sicer ni povsem jasno, so pa o spopadih, streljanju in eksplozijah včeraj poročali iz več delov mesta. Med drugim naj bi uporniške sile zavzele poslopje državne televizije in radia. Navdušeni privrženci upornikov slavijo predvsem na osrednjem Zelenem trgu, kjer so glasno praznovali že v nedeljo zvečer. Preostanek dvomilijonskega mesta naj bi bil medtem bolj ali manj opuščen, večina trgovin pa zaprta. O plenjenju za zdaj ne poročajo, predstavniki upornikov pa so ljudi pozvali k redu in zaščiti javne lastnine. Kje se nahaja Gadafi - ta je med nedeljskimi silovitimi napadi upornikov na Tripoli v zvočnih posnetkih trikrat nagovoril ljudi, od padca prestolnice pa se še ni oglasil -, ni znano. Po mnenju večine je še vedno v prestolnici, natančneje v kompleksu Bab al Azizija, okoli katerega so poročali o srditih spopadih. So pa uporniki že v nedeljo prijeli Ga-dafijevega sina Seifa al Islama, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu izdalo zaporni nalog zaradi zločinov proti človečnosti. ICC je zaradi zločinov proti človečnosti zaporni nalog izdal tudi za Gadafija in za vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija. ICC je aretacijo Seifa al Islama potrdil, upornike pa pozval, naj ga izročijo sodišču. Tudi za Gadafija in al Sanusija je sodišče upornike pozvalo, naj ju v primeru aretacije izročijo. Uporniki so v preteklosti že obljubili, da jih bodo izročili sodišču, želijo pa, da se jim sodi v Libiji. Uporniki naj bi v nedeljo prijeli tudi Gadafijevega najstarejšega sina Mohameda, včeraj pa še njegovega sina Al Sadija, a te navedbe še niso z gotovostjo potrjene. Po zadnjih uspehih je vodja libijskega nacionalnega prehodnega sveta Mustafa Abdul Džalil včeraj ocenil, da je štiri desetletja trajajoče "Gadafijeve ere" konec. Obenem je izrazil upanje, da bodo polkovnika ujeli živega in da mu bodo pošteno sodili. Libijskemu narodu je vodja upornikov čestital za "zgodovinsko zmago", zve- zi Nato pa se zahvalil za vojaško podporo. Obenem je Džalil posvaril, da bo resnični trenutek zmage prišel šele s prijetjem Ga-dafija, ter priznal, da nekateri deli Tripo-lija še niso v rokah upornikov. Svoje revolucionarje je obenem pozval, naj "spoštujejo pravo in dovolijo, da pravica ubere svojo pot". Odpravnik poslov prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Nacua je pred tem zagotovil, da v Libiji ne bo brezvladja in da bodo kmalu oblikovali prehodno vlado s sedežem v Tripoliju. Zveza Nato je medtem sporočila, da bo nadaljevala vojaško operacijo v Libiji, dokler se Gadafijeve sile ne bodo predale in vrnile v oporišča. Obenem je znova zatrdila, da svojih akcij v Libiji ni usklajevala z uporniki, vendar pa je dejstvo, da je zavezništvo pri njihovem napredovanju proti Tripoliju odigralo ključno vlogo. Natova letala so v zadnjih petih mesecih v Libiji izvedla 20.000 poletov in 7500 napadov. Nadzirajo zračni prostor in morje ter so skoraj povsem uničila zmogljivosti Gadafijevih sil. V zadnjih dveh dneh so Natova letala še okrepila napade na območju Tripolija in zadela najmanj 40 ciljev. Ocene, da je Gadafijeve vladavine konec, in pozivi voditelju, naj odstopi in konča prelivanje krvi, se vrstijo z vsega sveta. Ameriški predsednik Barack Obama je že v nedeljo zvečer ocenil, da je Gadafijev režim "pred zlomom" in da se mora "tiran" zdaj umakniti, da bi preprečil še večje pre- V Bengaziju je vest o aretaciji enega od Gadafijevih sinov in zavzetju velike večine Tripolija sprožila množično navdušenje livanje krvi. Da je konec režima Gadafija blizu in da Libija vstopa v novo obdobje, je včeraj ocenila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je Gadafija prav tako pozvala k takojšnjemu odstopu. S podobnim pozivom so se med drugim oglasili še predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen, francoski predsednik Nicolas Sar-kozy, britanski premier David Cameron in nemški zunanji minister Guido Westerwelle. "Zmago" libijskih upornikov sta že pozdravili tudi Organizacije islamske konference (OIC) in Arabska liga ter jim zagotovili podporo in zaželeli veliko uspeha pri vstopanju v novo obdobje. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Peking "spoštuje izbiro libijskega ljudstva" in upa, da se bo v državo hitro vrnila stabilnost, posebni odposlanec ruskega predsednika Mihail Margelov pa je posvaril pred evforijo in poudaril, da padec Gadafijevega režima ne bo končal politične krize v državi, ki ima globoke korenine. Istočasno iz sveta prihajajo tudi opozorila libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu in upornikom, naj zagotovijo zaščito civilistov, spoštujejo mednarodno pravo in človekove pravice, pokažejo vodstvo ter ravnajo v interesu ohranitve miru in stabilnosti v državi. (STA) Kronologija dogodkov od začetka konflikta v Libiji TRIPOLI - Ključni dogodki od začetka upora proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija 15. februarja: 15. do 19. februar - Po vzoru ljudskih uporov v arabskih državah, še posebej v sosednjem Egiptu in Tuniziji, je prišlo do protestov proti režimu v več mestih, tudi v drugem največjem mestu Bengazi. 22. februar - Pravosodni in notranji minister, Mustafa Abdeldžalil in Abdel Fatah Junes sta se priključila upornikom ter postala stebra upora. Upornikom se je pridružilo še več deset politikov in predstavnikov vojske. 23. do 25. februar - Uporniki so zavzeli območje od egiptovske meje do Adždabije, vključno s Tobrukom in Bengazijem. 10. marec - Francija je kot prva država priznala prehodni nacionalni svet, ki so ga konec februarja oblikovali uporniki v Bengaziju. Po tem ga je priznalo več kot 25 držav. 17. marec - Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 1973 o prepovedi letov nad Libijo, s katero je za zaščito civilistov dovolil uporabo sile, oziroma "vse potrebne ukrepe". 18. in 19. marec - Gadafijeve sile so napadle Bengazi, koalicijske sile pa so izvedle prve letalske napade nanje. 30. marec - Upornikom se je pridružil zunanji minister Musa Kusa. 31. marec - Zveza Nato je prevzela poveljevanje operaciji nadzora preletov nad Libijo Združeni zaščitnik. 13. april - Kontaktna skupina za Libijo je na prvem sestanku pozvala Ga-dafija k odstopu. 20. april - Po Londonu sta Pariz in Rim poslala vojaške svetovalce prehodnemu nacionalnemu svetu. Nato sta to storila še Egipt in ZDA. 1. maj - V obstreljevanju Nata je bil po trditvah režima ubit eden od Gadafijevih sinov, Seif al Arab, ter trije Gadafijevi vnuki. 27. maj - Moskva je pozvala Gadafija k odstopu. 1. junij - Zveza Nato je do konca septembra podaljšala operacijo v Libiji, ki naj bi se končala konec junija. 27. junij - Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi zločinov proti človečnosti izdalo zaporni nalog za Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in svaka, vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija. 29. junij - Francija je priznala, da je upornikom dala orožje. 14. julij - Uporniki so utrdili svoje položaju na zahodu in začeli ofenzivo na Brego. Nato je zanikal, da bi v letalskih napadih ubil več kot 1100 civilistov. 15. julij - Kontaktna skupina je prehodni nacionalni svet priznala kot legitimno oblast in s tem odprla pot za njihovo financiranje. 28. julij - Umor poveljnika libijskih upornikov, generala Abdela Fataha Junesa. 8. avgust - Mustafa Abdeldžalil je postal predsednik prehodnega nacionalnega sveta, potem ko je razpustil prehodno vlado. 9. avgust - Režim v Tripoliju je obtožil Nato, da je na območju Zlitena v letalskih napadih ubil 85 civilistov. 14. avgust - V Džerbi v Tuniziji naj bi potekala tajna pogajanja med pripadniki upornikov in režima. Uporniki so to zanikali. 15. avgust - Uporniki so prodrli proti zahodu in potrdili, da so zavzeli mesti Garjan in Sorman; na vzhodu so prevzeli nadzor nad celotnim območjem vzhodno od Brege. 18. avgust dafija. 19. avgust poliju. 20. avgust 21. avgust Režim je predlagal prekinitev ognja, izključil pa odhod GaUporniki so zavzeli Zliten in Zavijo ter napredovali proti Tri- Uporniki so začeli ofenzivo na Tripoli. Uporniki so z zahoda ter z morja vdrli v Tripoli in zavzeli več četrti. Siloviti boji so trajali ves dan, zvečer pa so uporniki prišli do središča mesta. EVROPSKA UNIJA - Obisk nemške kanclerke v Zagrebu Merklova in Kosorjeva o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana ZAGREB - Krepitev gospodarskih odnosov med Hrvaško in Nemčijo ter evropska perspektiva vseh držav Zahodnega Balkana sta bili osrednji temi včerajšnjih pogovorov hrvaške pre-mierke Jadranke Kosor in nemške kanclerke Angele Merkel v Zagrebu. Po srečanju sta obe poudarili uspeh Hrvaške pri sklenitvi pogajanj z EU. "Ko se spomnimo hrvaških nesoglasij s Slovenijo, ki ste jih pogumno uredili, in sklenitve obsežnih pogajanj z EU, gre za ogromen uspeh," je izjavila Merklova. Dodala je, da je Hrvaška storila veliko tudi v boju proti korupciji ter da je reforme treba nadaljevati. Nemška kanclerka je izpostavila, da je bližnji vstop Hrvaške v EU pomemben signal tudi za države v regiji. "Primer Hrvaške kaže, da vsaka država v regiji lahko postane članica EU, če bo izpolnila pogoje. Za Srbijo je eden izmed pogojev ureditev odnosov s Kosovom," je dejala Merklo-va, ki se je iz Zagreba že včeraj odpravila na uradni obisk v Beogradu. Srbskim oblastem je sporočila, naj se zgledujejo po Hrvaški, ker Nemčija želi, da se Srbija razvija in napreduje. Tudi Kosorjeva je dejala, da je EU edina perspektiva za države Zahodnega Balkana. Poudarila je, da bo Hrvaška pomagala vsem sosedam, tudi Makedoniji, na poti v EU ter da je dobro voljo pokazala, ko je vsem državam podarila prevod evropskega pravnega reda leta 2010.Izpostavila je, da Hrvaška še ne bi sklenila pogajanj z EU, če ne bi s slovenskim premierom Borutom Pahorjem našla rešitve za ureditev spora o meji med Hrvaško in Slovenijo. Angela Merkel (levo) in Jadranka Kosor v Zagrebu ansa Dogovor Hamasa z Izraelom o prekinitvi ognja GAZA - Palestinska gibanja na območju Gaze so dosegla "neuraden in posreden" dogovor z Izraelom o končanju najnovejšega izbruha nasilja, je včeraj sporočil predstavnik palestinskega gibanja Hamas. Dogovor naj bi dosegli prek posredovanja Egipta. Začasno ustavitev obstreljevanja Izraela je razglasila tudi skrajna palestinska skupina Odbori ljudskega odpora, katere voditelj je bil ubit v napadu izraelskih letal na območje Gaze. Skupina sicer dostikrat ravna neodvisno od ostalih gibanj na območju. Izrael se na navedbe uradno ni odzval, izraelski vojaški radio, ki se je skliceval na vir v kabinetu premiera Benjamina Netanjahuja, pa je poročal, da "Izrael sledi izvajanju prekinitve ognja". "Če bodo nadaljevali s streljanjem, se bomo odzvali v skladu s tem," naj bi še dejal vir. Novo obstreljevanje med Izraelci in Palestinci je sprožil niz napadov na avtobus in druga vozila na jugu Izraela, v katerih so domnevni palestinski skrajneži minuli četrtek ubili osem Izraelcev. Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi minulo noč. 1 2 Torek, 23. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Projekt Gorica na kolesu naj bi uresničili v nekaj mesecih Ureditev urbane mreže izposoje in vračila koles Namestili bodo pet postajališč s stojali - 24 ur na dan bo na voljo 35 koles Tako kot po številnih evropskih mestih, bo tudi Gorica v kratkem uvedla tako imenovani »bike-sharing« oz. program za izposojo koles. Gre za projekt, ki ga je ministrstvo za okolje ponudilo občinam kot ukrep, ki bo pripomogel k bitki proti onesnaženosti v mestu, okrepil uporabo javnih prevozov in seveda spodbudil kolesarjenje in ureditev Novosti za ljubitelje koles bumbaca t.i. intermodalnih urbanih mrež, ki bi povezovale različna sredstva premikanja - kolo, avtomobil, vlak in druge javne prevoze. Po besedah občinskega odbornika za okolje Francesca Del Sordija, bodo v kratkem razpisali javni natečaj za izvedbo del, projekt pa naj bi zagledal luč že v roku nekaj mesecev. Projekt »Gorica na kolesu« predvideva namreč ureditev takega sistema, ki bi vsakomur dovoljeval izposojo oz. vračilo koles pri posebnih postajah, ki bodo nameščene v mestu. Občina namerava urediti pet postajališč, in sicer pred županstvom, v Ulici Diaz, pri parkiriščih v ulicah Oriani in Manzoni ter pri železniški postaji. Vsak terminal bo sestavljen iz posameznih stojal za skupno 54 mest za kolesa, teh pa bo na voljo 35. Ob vsakem postajališču bo nameščen tudi aparat, ki bo uporabnikom nudil informacije glede izposoje kolesa - od uporabe ključa oz. v tem primeru posebne kartice, do zemljevida mesta, na katerem bodo označena tudi ostala postajališča koles, in pa nekaj koristnih številk. Vseh pet terminalov bo povezanih v informacijski sistem, ki bo posredoval podatke o razpoložljivosti koles. Z razliko od turistov (za dnevno kolesarjenje naj bi odšteli 5, za tedensko pa 10 evrov) bodo morali občani poravnati le kavcijo za kartico v višini 15 evrov, usluga pa jih bo letno stala le 5 evrov. Prve pol ure bo kolesarjenje za vse brezplačno, nato pa bo treba uslugo plačati, kar naj bi spodbudilo k vse krajši uporabi koles. Ker slednjih ni potrebno vračati tja, kjer si ga vsak izposodi, se bo najbrž razvila krožna in živa mreža izposoje in vračila. Izposoja koles bo vsakomur na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Gorica na kolesu bo imela tudi svojo spletno stran, ki bo dopuščala pregled nad delovanjem storitve. Slednje se bo lahko posluževal kdorkoli, prej pa se bo moral prijaviti, tako da bo lahko prejel posebno kartico - dnevno, tedensko ali letno. Na tak način naj ne bi prišlo do kraj koles, saj bo upravitelj storitve točno vedel, kdo in kje si je izposodil kolo. Realizacija projekta naj bi skupno stala 254.089,54 evra - od tega bo 70% kril Sklad za trajnostno mobilnost, ostalo (76.226,86 evra) pa Občina Gorica tudi s pomočjo prispevkov (Fundacija Carigo je projektu namenila 15 tisoč evrov). (sas) DOBERDOB - Občina sodeluje pri dveh evroprojektih Obnovili bodo vodnjake in kale ter posodobili javno razsvetljavo Občina Doberdob bo iz evropskega sklada Interreg Italija-Slovenija 2007-2013 za standardne projekte črpala okrog 380.000 evrov. Dva izmed treh projektov, s katerimi se je skupaj z drugimi partnerji z obeh strani meje prijavila na razpis, sta bila namreč odobrena, realizirana pa bosta v teku treh let. Naslova projektov, katerima je dežela pred nedavnim prižgala zeleno luč, sta Futurelights in Living fountains. Cilj prvega projekta, ki je vreden 1.157.000 evrov, je vzpostaviti pogoje za trajnostno javno razsvetljavo. Aktivnosti projekta bodo obsegale izdelavo študij (oblikovanje skupne metodologije in baze podatkov, analiza stanja in inovativnih pristopov na področju javne razsvetljave v globalnem merilu, skupna strategija za trajnostno javno razsvetljavo, izvedbeni načrti posodobitve javne razsvetljave), raziskave ter investicije (štirje pilotni primeri trajnostne preureditve javne razsvetljave). »Na teritoriju doberd-obske občine bomo opravili popis stanja javne razsvetljave, ocenili energetsko porabo svetil in jih na podlagi študije ponekod zamenjali z novimi, sodobnejšimi stebri in svetili,« je povedal doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc. Vodilni partner pri projektu Future-lights, pri katerem bo delež do-berdobske občine okrog 200.000 evrov, je občina Šempeter-Vrtojba, ostali partnerji pa so ob doberd-obski občini še občina Tolmin,Temno nebo Slovenije, pokrajinska agencija ta energijo APE iz Vidma, goriška pokrajina in občina Portomaggiore. Kal pri Vižintinih Drugi odobreni projekt, pri katerem sodeluje doberdobska občina, je Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov na čezmejnem območju, ki je skupno vreden 900.000 evrov. Delež občine Doberdob bo predvidoma okrog 180.000 evrov: »Cilj projekta je oživitev kulturne tradicije vodnjakov in kalov, kjer so nekoč napajali živino. Obnovili bomo stari vaški vodnjak "pr' u'rnotu" v Jamljah, dva kala pri Mikolih, vodnjak in kal pri Vižintinih ter kal na Poljanah,« je povedal odbornik Daniel Jarc. Vodilni partner pri pro- bumbaca jektu Living fountains je občina Mi-ren-Kostanjevica, ostali partnerji pa so občina Sovodnje, občina Šempeter, Turistična zveza iz Nove Gorice, nižja srednja šola Večstopenjske šole Doberdob ter osnovni šoli Miren in Branik. »Učenci nižje srednje šole iz Doberdoba bodo sodelovali pri video delavnici na temo kalov, učenci dve osnovnih šol iz Mirna in Branika pa bodo pripravili gledališko igro,« je pojasnil odbornik Jarc in pristavil, da bosta projekta izvedena v teku treh let. (Ale) GORICA - Četrtek Ples in glasba na svetovnem festivalu folklore V četrtek se v Gorici začenja že 41. svetovni Festival folklore. Na Trgu Battisti bodo vsak večer (do sobote) ob 20.30 nastopile folklorne skupine iz Avstrije, Južne Koreje, Ekvadorja, Jordanije, Nove Zelandije, Severne Ose-tije, Senegala, Srbije, Slovenije in Italije. V nedeljo pa se bo praznovanje začelo že dopoldne s koncerti godb, ob 16.30 pa s tradicionalnim sprevodom sodelujočih folklornih skupin po mestnih ulicah in nagrajevanjem najboljše izmed njih, medtem ko je ob 21. uri predviden veliki folklorni gala ples. V soboto pa bo v dvorani občinskega sveta v Gorici kongres, ki ga prireja odbor za mednarodne kongrese o ljudskih tradicijah iz Gorice v sodelovanju z goriškim institutom za sociologijo, italijansko sekcijo CIOFF in s pokroviteljstvom italijanske komisije Unesco. Kongres bo posvečen nacionalnemu spominu, ljudskim tradicijam in novim transnacionalnim identitetam; začel se bo ob 9. uri. GRADEŽ - Ospizio marino »Zahteva za stečaj nerazumljiva ovira« GORICA Praznik narodov razdvaja Praznik narodov srednje Evrope, ki je potekal minuli konec tedna v Gorici, razdvaja politike. Prireditev, ki se je pred dvema letoma preselila iz Krmina v goriško občino, prireja združenje Mitteleuropa ob rojstnem dnevu Franca Jožefa, kar se nekaterim zdi sporno. Kljub temu, da je občina pokroviteljica praznika, se je o njem kritično izrekel odbornik Co-sma (Fiamma tricolore), ki je izjavil, da proslavljanje avstrijskega cesarja ob 150-letnici zedinjenja Italije »nima smisla«. Da je pobuda »anahronistična« in »potratna«, pravi tudi deželni svetnik DS Brus-sa, medtem ko praznik podpirata deželni odbornik De Anna in župan Romoli. »Zahteva za stečaj rehabilitacijske ustanove Ospizio marino, ki jo je vložilo goriško sodišče, je dokaj presenetljiva in nepričakovana ovira, ki bi lahko preprečila pozitiven razplet problematike gradeškega zavoda.« O tem je prepričan deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki je s tem v zvezi naslovil interpelacijo na predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda. »Sodišče je za stečaj ustanove Ospizio marino Onlus vprašalo ravno v trenutku, ko so trije stečajni upravitelji določili termin za predstavitev ponudb za odkup zavoda Ospizio marino. Na tej podlagi je dežela FJK v zadnjem rebalansu tudi namenila poldrugi milijon evrov subjektu, ki bo gradeško zdravstveno ustanovo prevzel in oživil. V primeru, da bi bila odločitev o stečaju sprejeta, pa do tega ne bi moglo priti,« pravi Brussa in vabi predsednika Tonda, naj čim prej poseže in zahteva preklic ukrepa goriškega sodišča. Kradli v tovarni Safog Neznanci so v noči z nedelje na ponedeljek vlomili v prostore tovarne Safog v Stražcah. Po navajanju goriških kara-binjerjev, ki vodijo preiskavo, so tatovi prerezali mrežo, ki omejuje dvorišče, nato pa so vstopili v notranje prostore obrata in iz štirih avtomatov za kavo ukradli drobiž. Nesreča v Selcah Včeraj ponoči se je v Selcah ponesrečil 53-letni skuterist. M.S. iz Doberdoba se je s skuterjem znamke Aprilia okrog polnoči peljal v smeri proti Doberdobu, nenadoma pa je izgubil nadzor nad vozilom in padel na asfalt. Na kraj je prišla rešilna služba 118, ki je 53-letnika prepeljala v tržiško bolnišnico San Polo, okoliščine nesreče pa preučuje prometna policija iz Gorice. Pahor in Košuta v Medani Otvoritev letošnjega festivala Sanje v Me-dani, ki se je začel včeraj, bo v danes ob 19. uri v tamkajšnji dvorani. Častni gost bo tržaški pisatelj Boris Pahor, pogovor z njim bo vodila Tatjana Rojc. Nadaljnje dogajanje se bo preselilo pod Gradnikovo murvo: ob 20. uri napovedujejo organizatorji Ecce homo - razprtje prvega pesniškega branja pod murvo, ob 20.30 sledi pogovor s pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, sledilo bo branje in pa projekt Kombo Zlatka Kaučiča ob 21. uri ter koncerta skupin Urband in Ethno in Transit. Med 20. uro in polnočjo bo potekalo pokušanje vin in knjig. (km) Note v mestu V okviru koncertnega niza »Note v mestu 2001« bo drevi potekal glasbeni večer v Štandrežu. Ob 20.30 bosta v župnijski kapeli v Štandrežu nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Mi-losa, gojenca glasbene šole Citta di Go-rizia iz Gorice, pod taktirko Claudia Li-viera in Giorgia Tortore. Protipožarna vaja Danes ob 12. uri bo v tržiškem pristanišču protipožarna vaja. Simulirali bodo požar na ladji, sodelovali pa bodo osebje luške kapetanije, gasilci, rešilna služba 118, korporacija pilotov iz Trsta in razne druge ustanove. Lutke v Gradežu Včeraj se je v Gradežu začel mednarodni festival lutkovnih gledališč Alpe Adria Puppet Festival, ki se bo nadaljeval do 27. avgusta. Tudi danes dopoldne med 10. in 12. uro bo v parku županstva v Gra-dežu potekala delavnica Birds, ki jo bo vodil umetnik Chris Gilmour, ob 17.30 pa bo na glavni plaži na ogled predstava o Ostržku. Ob 21. uri bo v parku pri županstvu nastopil Paolo Rech, ki bo predstavil zgodbo o rojstnem dnevu zajčka Ginetta. Vse predstave bodo vstopnine proste, več informacij o programu pa je moč dobiti na spletni strani www.ctagorizia.it ali na telefonski številki 0481.537280. KZ prireja srečanje V sredo, 24. avgusta, prireja Kmečka zveza ob 20.30 v Tumovi dvorani v goriškem KB centru informativno srečanje o novostih v zvezi z vinogradniškim katastrom oz. prijavo vinogradniških površin (obrazec B1). Govor bo tudi o površinah, ki so vključene v ZOP (Zaščitena označba porekla, v it.DOP) in ZGO (Zaščitena geografska označba, v it.IGP). Vabljeni vsi člani in drugi zainteresirani kmetje. Večer s sodobno umetnostjo Drevi ob 21.30 se bo v centru Dobialab v kraju Dobbia v občini Štarancan začel niz multimedijskih umetniških dogodkov DAE - Dobiarteventi, v okviru katerega se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti. Letos s svojimi »videoumetninami« sodeluje 18 ustvarjalcev iz vse Evrope. Drevi bo na vrsti avdiovizualni »performance« Simona Longa iz Londona. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. avgusta 2011 1 3 NOVA GORICA - V petek v parku pri avtobusni postaji napad na dva brata Nasilnež z nožem še vedno na prostosti Lahko bi šlo za Italijana, ki mu je zaradi mamil umrl brat - Visok naj bi bil 170 cm, suhe postave in črnih las Napadelec, ki je v petek zvečer v parku pri novogoriški avtobusni postaji po vratu porezal dva moška in zbežal, je še vedno na prostosti. Po neuradnih informacijah in govoricah, ki se te dni kot blisk širijo po novogoriških ulicah, naj bi bil napadalec italijanski državljan. Z napadi naj bi maščeval smrt svojega brata, ki naj bi pred časom umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Ker je med ljudmi z obrobja, ki se dobivajo v parku, najti tudi takšne, ki pre-prodajajo prepovedano drogo, ni nobena skrivnost, da so italijanski uživalci prepovedanih drog tja hodili po nabavo, saj so mamila na slovenski strani bistveno cenejša kot na italijanski. »Neuradne govorice in informacije tudi mi spremljamo in preverjamo, zaenkrat pa ne razpolagamo z dejstvi, ki bi nam to potrdila,« je včeraj povedal Simon Justin, policijski inšpektor v službi direktorja no-vogoriške policijske uprave in potrdil, da sta bila v petek napadeni 38- in 34-letnik brata. »Po podatkih, s katerimi razpolagamo, naj bi bila poškodovana izven življenjske nevarnosti, drugih novosti pa ni. Preiskava poteka tudi v sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi,« je še povedal Justin in pojasnil, da so kriminalisti z obeh strani meje v stiku in zbirajo obvestila. Na vprašanje, ali je že mogoče reči, da je šlo v obeh primerih - spomnimo, da je nezna- Brezdomci sedijo v parku pri avtobusni postaji v Novi Gorici km ni storilec na istem mestu po vratu in levi roki porezal 29-letno žensko že v petek, 12. avgusta - za istega napadalca, je Justin odgovoril: »Zadeva je v fazi preiskovanja. Obstaja možnost, da je šlo za istega storilca, so pa tudi druge možnosti, ki jih policisti in kriminalisti preverjajo. Zaenkrat se še ne da z gotovostjo trditi, da je v obeh primerih udaril isti napadalec.« Pojasnil je tudi, da je območje parka ob novogoriški avtobusni postaji zaradi dveh napadov v krat- kem času zdaj bolje nadzorovano in da je zaradi intenzivne preiskave na tistem območju prisotno večje število policistov. V zvezi z domnevnim četrtim napadom, ki naj bi se zgodil že v petek, 12. avgusta, in v katerem naj bi bil porezan še en moški, je povedal, da o tem na policiji nimajo podatkov. Pojasnil je tudi, da na policijski upravi ne beležijo povečanega števila klicev občanov, med katerimi je v zadnjih dneh upravičeno zavladala panika, pouda- ril pa je, da ljudi, ki bi karkoli vedeli o dogodkih v minulih dveh petkih, naprošajo, da to sporočijo na telefonsko številko policije 113 ali na anonimni telefon 080 1200 in posredujejo podatke, o tem, kar so morda videli, a so kraj dogodka zapustili, še preden so jih kriminalisti in policisti kot očividce izprašali. Po navajanju STA je dejanja osumljen mlajši moški, visok okoli 170 centimetrov, suhe in mišičaste postave, črnih, nazaj počesanih las. (nn) NOVA GORICA - Svetniki potrdili predlagani županov sklep Igralnici v Vrtojbi nasprotujejo Uprava občine predlagala, da se dnevni red jutrišnje skupščine Hita razširi s predlaganim odpoklicem Gorazda Podbevška s funkcije predsednika in člana NS Hita Na včerajšnji izredni seji novogo-riškega mestnega sveta so svetniki potrdili predlagani županov sklep, da no-vogoriška mestna občina (MONG) podaja negativno mnenje k vlogi ljubljanske družbe Alea Iacta za opravljanje igralniške dejavnosti v Vrtojbi. Omenjena družba namerava tam uresničiti projekt z delovnim naslovom Center Sailaway, ki poleg zabaviščne in trgovske ponudbe vključuje igralni salon. Občina Šempeter-Vrtojba, kjer je projekt predviden, je soglasje o lokaciji že dala, Urad RS za prirejanje iger na srečo pa je zahtevo za podajo mnenja poslal tudi novogoriški mestni občini kot mejni občini. Mnenje novogoriške občine sicer ni v ničemer zavezujoče. Da so mestni svetniki županov sklep podprli, je bilo sicer pričakovano, v razpravi pa se je vseeno oglasilo veliko tistih, ki so svarili pred tem, da je takšno negativno mnenje signal nezažele-nosti tudi za druge potencialne investitorje, ki bi morda vlagali na območju občine, ter da podjetniških pobud ne gre kar tako zavračati. Nekaj svetnikov je vendarle motilo dejstvo, da gre v tem primeru za podeljevanje nove koncesije, ko pa je državna strategija glede širjenja le teh jasna: število koncesij za igralne salone se v prihodnjih letih zmanjšuje. »Igralništvo je običajna gospodarska dejavnost. Koncesije pa se ne le podeljujejo, temveč tudi "umirajo" - tiste, ki niso uspešne bodo tako ali tako same propadle. Če bomo v nedogled branili trdnjavo Hit za ceno, da se v regiji ne bo dogajalo nič drugega, turizma tu na tak način ne bo,« je opozoril svetnik Črtomir Špacapan (Zares), kar je sprožilo kar nekaj odzivov predvsem glede »običajnosti« igralniške dejavnosti. »V današnjem času zavirati neko investicijo pomeni biti kratkoviden,« je opozorila tudi Darinka Kozinc (SD), Miran Mullner (SNS) pa je spomnil, »da je ravno igral-niška dejavnost oplemenitila to okolje«. Da turizem, ki nastaja na podlagi igral-ništva nima perspektive, je menil Tomaž Torkar (Lista za kakovost bivanja), da v projektu ni jasno definirano, kaj »širše turističnega« prinaša, pa je opozorila Pa-tricija Šulin (SDS). »Občutek imam, da bomo vsi glasovali za negativno mnenje samo zato, ker projekt ni načrtovan v naši občini. Ta projekt ne daje vtisa, da gre za dober projekt, temveč da gre za to, da želi nekdo od vlade, ki je v zadnjih vzdihljajih, pridobiti koncesijo,« je bil neposreden Robert Golob (iz istoimenske liste), ki je sam sicer proti podeljevanju novih koncesij. Mestni svetniki so se v nadaljevanju seje seznanili tudi s predlogom uprave občine, da se dnevni red jutrišnje skupščine Hita razširi s predlaganim odpoklicem Gorazda Podbevška s funkcije predsednika in člana Nadzornega sveta Hita. Svetniki so sklep podprli, tako kot tudi predlog svetnika Goloba, da mestni svet pooblašča župana, da v primeru, da člani skupščine odstopa ne podprejo, župan uporabi še preostalo »orožje«: sodno pot. Katja Munih RIHEMBERK Gradu se obetajo ■ ■ • v • v • boljši časi Robert Žerjal km Gradu Rihemberk v Braniku, edini kulturni spomenik državnega pomena na območju novogoriške mestne občine, se po dolgoletnem propadanju kot kaže v prihodnosti vendarle obetajo boljši časi. Država, ki je lastnica gradu postala leta 1999, je v začetku avgusta pozvala novo-goriško mestno občino k posredovanju soglasja za brezplačen prenos gradu, kar so mestni svetniki na včerajšnji izredni seji tudi potrdili. »Prepričan sem, da bo lokalna skupnost boljši lastnik kot pa država, ki v vseh teh letih ni naredila nič,« je povedal novo-goriški župan Matej Arčon. »Za nami so desetletja izgubljenih priložnosti, država se je izkazala kot katastrofalno slab lastnik, grad je v še slabšem stanju kot je bil ob predaji državi. Vemo, da se grad obnavlja že od povojnih časov, vanj so že bila vložena velika sredstva, a učinka v tem trenutku ni,« poudarja tudi mestni svetnik Robert Žerjal, vodja skupine za pripravo programa za grad Rihemberk, sicer tudi sam domačin z Branika. Omenjena skupina, ki jo sestavljajo predstavniki strokovnih služb novogoriške občine, braniške krajevne skupnosti, Razvojnega zavoda Rihmberk, Goriškega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Zavoda za varstvo narave, je pripravila program revitalizacije gradu v petih fazah. Do leta 2020 naj bi bil grad in njegova okolica po teh načrtih popolnoma prenovljen in širše prepoznaven kulturno-zgodovinski, izobraževalno-raziskovalni in go-stinsko-turistični center, vpet pa naj bi bil tudi v povezovanje s sorodnimi projekti na italijanski strani meje. Prenova do četrte, predzadnje, faze naj bi veljala 8 milijonov evrov, pri tem računajo na financiranje s pomočjo državnih in evropskih razpisov. Mestni svetniki so včeraj soglašali o brezplačnem prenosu gradu in okolice na občino. Svetnik Robert Golob (iz istoimenske liste) je predlagal tudi, da se obnova gradu, ki je skupna kulturna dediščina tega prostora, umesti med projekte EZTS. (km) TRŽIČ Ob balinišču bodo uredili prehod za pešce Balinišče v Ulici Cosulich v Tržiču je skorajda nared. Njegova ureditev pa bo poleg razvedrila za balinarje pomenila tudi izboljšanje prometa in varnosti v neposredni bližini. Občina namerava namreč poskrbeti tudi za ureditev dvignjenega prehoda za pešce (namesto dosedanjega otoka za pešce), ki bo omogočal balinarjem lažji dostop do objekta. Poskrbela bo tudi za postavitev primernih cestnih znakov, ki bodo opozarjali na dvignjeno cestišče, na omejitev hitrosti na 30 km/h in na prepoved parkiranja v neposredni bližini. Ureditev balinišča pa bo pripomogla tudi k izboljšanju vidljivosti pri športnem igrišču v Ulici Boito, kjer so se dela nekoliko zataknila. V bistvu sta bili dve stekleni varnostni ograji na gradbišču v Ulici Cosulich neizkoriščeni, tako da jih bodo v Ulici Boito uporbili namesto železne mreže: gledalci bodo navdušeni. ROMJAN - V prostorih osnovne šole na pobudo Združenja staršev Začela se je dvotedenska »prešola« Ob utrjevanju slovenskega jezika in pisanju nalog se udeleženci posvečajo igri, plesu, ročnim delom, gledališču in celo košarki V prostorih osnovne šole v Romjanu se je včeraj začela tradicionalna prešola, ki jo že 23 let prireja romjansko Združenje staršev v sodelovanju z Občino Ronke, občinsko knjižnico Sandro Pertini (ki nudi šoli knjige za bralne kotičke in raziskave) in ravnateljstvom večstopenjske šole Doberdob. »Do 2. septembra se bo nekaj več kot 40 učencev vsak dan, od 8. do 12.30, posvečalo raznoraznim dejavnostim v slovenščini, saj je naš prvotni cilj ta, da utrjujemo jezik pred začetkom pouka,« nam je povedala koordinatorka prešol, predsednica Združenja staršev Damiana Kobal. Včerajšnjega odprtja sta se udeležila tudi ronški občinski odbornik za kulturo Riccardo Aviani, ki je malčkom zaželel prijetno delo, medtem ko je ravnateljica Sonja Klajnšček prvošolčke posvarila o prvih korakih v svet šole. Otroci so porazdeljeni v štiri starostne skupine in zanje skrbi tudi letos 8 vzgojiteljev/ animatorjev, sicer univerzitetnih študentov in nekdanjih učencev - Valentina Sivec, Leo Černic, Karin Petean, Fran-cesca Minetto, Ilaria Černic, Marta Donnini, Erik Sivec in Jana Cro-selli. Medtem ko se bodo mlajši ob utrjevanju slovenščine posvečali tudi ročnim delom, igri in gledališkim vajam, bodo starejši izkoristili ta dva tedna tudi za pisanje še zadnjih domačih nalog. Prešola bo letos vključevala tudi plesno delavnico in delavnico gibalne vzgoje, tako da bodo otroci na zaključni prireditvi lahko staršem ob vajah slovenščine ter razstavljenih ročnih delcih pokazali še svoje gibalne spretnosti. Letos jih bo obiskal tudi košarkar Jan Budin, ki jim bo v telovadnici predstavil osnove košarke, potem pa se bodo celo pomerili v košarkarski tekmi. Skratka, obeta se aktivna in pestra prešola! (sas) Romjanski učenci so sedli za klopi še pred začetkom pouka bumbaca GORIŠKI PROSTOR / Torek, 23. avgusta 2011 VOJSKO - 27. avgusta Tudi letos pohod v spomin na prenos ranjencev V soboto 27. avgusta bo spet potekal Pohod v spomin na Prenos ranjencev z Idrijskega na Dolenjsko ob koncu poletja leta 1944. Pobudo za celotno proslavljanje daje nekaj različnih organizacij, najpomembnejša pa je Zveza borcev v Idriji in v Cerknem. Premikanje po valovitem ozemlju med dolino Idrije in Vojskarsko planoto traja devet ur, od katerih je sedem ur čiste hoje, ostali dve pa sta namenjeni vmesnim počitkom in kosilu v Idrijskih Krnicah. Najhujši vzpon je takoj na začetku, ko se kolona iz Želina (križišče med cesto Most na Soči -Idrija in tisto, ki nas popelje v Cerkno) dvigne do Jagršč, kjer je prvi postanek. Nadaljevanje do Idrijskih Krnic vsebuje tudi nekaj krepkih klancev. Tudi po kosilu sledi pol ure vzpona, nato pa blago spuščanje do Oblakovega vrha. Po odžejanju se kolona postopoma dviga do Vojščice in nad Tiskarno Slovenija do Vojskega, kjer je proslava. Kaj pravzaprav proslavljamo na tistem koncu konec vsakega avgusta? Izredno humanitarno in taktično potezo osvobodilnega gibanja, ki je s tednom dni trajajočim pohodom preneslo na ramenih nekaj nad sto težkih ranjencev iz bolnišnic na Operativnem ozemlju IX. Korpusa do letališča na Dolenjskem, od koder so jih Zavezniki z letali prepeljali na zdravljenje v Južno Italijo. Za prenos je bilo potrebnih 800 nosačev (2 x 400 zaradi zamenjav), ki so z osebno oborožitvijo nosili tudi soborce po stezah in kolovozih, čez grebene in prelaze, čez nevarno območje zastražene železniške proge Trst - Ljubljana do cilja. Desno in levo od začrtane poti sta jih varovali dve brigadi, zato vsebuje ta pohod poleg humanitarnega tudi vojaško organizacijsko sporočilnost tistega, česar je tedanji odpor bil sposoben izpeljati. Vsako leto je istega dne zjutraj tudi svečanost pri spomeniku posvečenem Bolnišnici Pavla na Hudem polju tik ob cesti Lokve - Mrzla rupa. Če koga izkušnja zamika, naj pokliče na št. 3485298655. Za prevoz je poskrbljeno. (a.r.) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 19.50 »Horror Movie«; 21.30 »Il ventaglio segreto«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Come am-mazzare il capo... e vivere felici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Horror Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.10 »I pinguini di Mr. Popper«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Co-me ammazzare il capo... e vivere feli-ci«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le amiche della sposa«. fi Razstave V GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu bo še danes, 23. avgusta na ogled TRŽIČ - Preiskave Nedostopna šola Sauro Učence bodo začasno preselili Čez manj kot mesec dni se pouk spet začenja, osnovna šola Naza-rio Sauro v Ul. dei Cipressi pa je še vedno nedostopna. Julija se je namreč med obnovitvenimi deli spuščeni strop nenadoma zrušil na občinska delavca in goriško tožilstvo je odredilo zaplembo objekta, saj mora preveriti morebitne odgovornosti. Učence - skupno kakih sto -bodo začasno preselili v nekdanjo gostinsko šolo v Ul. Bonavia. Pokrajina bo tam pred poukom poskrbela za nekaj nujnih posegov - prebelila bo prostore, zamenjala okno in nekaj ključavnic ter primerno uredila prostore. Učenci pa bodo lahko še naprej uporabljali telovadnico šole Sauro, ki je ločena od zaplenjenega objekta. čezmejna razstava na temo Soče, na kateri sodelujejo s svojimi deli Alda Antoni iz Tržiča, Gilberto Bezzi iz Štarancana, Anna Ceraldi iz Tržiča, Giorgio Galottini iz Gorice, Emilija Mask iz Gorice, Edes Frattalone iz Gorice, Maria Grazia Persolja iz Gorice, Liviano Querci della Rovere iz Štarancana in Valdiero Vecchiet iz Gorice. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equi-libri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterraneo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled razstava najnovejših slik Josa Kneza na temo drevesa; na ogled bo do 14. septembra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro ter ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V GALERIJI PAVILJON Hitovega Business Centra na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je na ogled razstava popo-tniških risb in akvarelov Franca Goloba; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 19. uro, vstop prost. ~M Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidorja Kokovnika (harmonika). GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: v petek, 26. avgusta, nastop mladih talentov konservatorija Tartini iz Trsta; v soboto, 27. avgusta, »Paris, mon amour«, pela bosta Marzia Postogna in Andrea Binetti, na kitaro bo igral Eduardo Contizanetti, na klavir in harmoniko Stefano Bembi; v nedeljo, 28. avgusta, koncert komorne glasbe dua Sinossi Marianna Sinagra (violončelo) - Lorenzo Cossi (klavir); informacije na spletni strani www.co-dellifahnenfeld.it. »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: danes, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobi- tvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. S Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 28. avgusta, ob 5.30 z Majnic - Puja, s postanki v Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti - državni knjižnici), Štandrežu (lekarna), Štandrežu (vogal ul. S.Mic-hele - ul. Gregorčič), Sovodnjah (lekarna), Sovodnjah (cerkev). Priporoča se točnost. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da napovedanega izleta v Piemont z vzponom na Roccia-melone ne bo. Namesto omenjenega izleta napoveduje v nedeljo, 28. avgusta, izlet v Karnijo, z vzponom na Peralbo in Avanza. Predvidene skupne hoje od šest do sedem ur, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG napoveduje 11. septembra udeležbo na vsakoletnem pohodu Bazoviških junakov, 18. septembra pa avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Krnica (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moedrndorf), hoje bo od štiri do šest ur, saj je iz soteske mogoče izstopiti na treh različnih mestih in se vrniti na izhodišče; informacije in prijave do konca avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). H Čestitke Spet je štorklja v Števerjan prispela, saj sta Evelin in Gianni za lepo novico poskrbela. Patrik je bratca dobil, odslej se bo LUKA z njim na dvorišču podil. Z njimi se veselimo mi z Bukovja vsi, ter jim želimo sreče, zdravja in veliko prespanih noči! □ Obvestila ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA prireja orgelski tečaj za začetnike in izkušene orglarje. V ta namen bo od torka, 30. avgusta, do sobote 3. septembra, potekal uvod v tečaj, kjer se bo lahko vsakdo, začetnik ali že izkušen organist, po-iskusil s tem inštrumentom pod vodstvom profesorja Mirka Butkoviča. Lekcije bodo individualne, ena ura na dan od torka do sobote in bodo potekale v cerkvi Sv. Leopolda v Krmi-nu; informacije in prijave po tel. 3334140364 (Mirko Butkovič) ali na mir-kobutkovic@yahoo.it. ČETRTKOVA KMETIJSKA TRŽNICA V ULICI GARIBALDI v Gorici, ki jo organizira organizacija Coldiretti, bo s septembrom tudi ob ponedeljkih. DELAVNICA ANGLEŠKEGA JEZIKA za otroke v organizaciji občine Tržič bo potekala med 29. avgustom in 9. septembrom v občinskem parku v Ulici Valentinis v Tržiču med 7.45 in 13.30; vpise zbirajo do zasedbe razpoložljivih mest na naslovu elektronske pošte pariopportunita@comu-ne.monfalcone.go.it in v občinskem uradu za protokol. KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8 v Trstu od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. TEČAJI PROTI NASILJU, ki jih organizira združenje Da donna a donna iz Tržiča, bodo potekali ob torkih med 17. in 20. uro. Predvidenih je deset srečanj, prvo bo na sporedu oktobra; informacije po tel. 0481-474700 in na speltni strani www.dadonnaadon-na.org. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Treningi potekajo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od ponedeljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Vodil bo državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), domgorica@tiscali.it. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. KERAMIČNA DELAVNICA Z IVANO PETAN v Galeriji Tir kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo potekala od petka, 16. septembra, do srede, 21. septembra; prijave zbirajo do 12. septembra na naslovu tir@mostovna.com in po tel. tir@mostovna.com in po tel. 00386-31890545 (Katarina Brešan). 0 Prireditve POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek, 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta East-wooda; vstop prost. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v petek, 26. avgusta, ob 20.30 »Aris in musica« v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papa-ci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča; informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.mon-falcone.go.it. SKUPNOST ARCOBALENO organizira projekcije filmov na sedežu v Ul. S. Michele 8 v Štandrežu z naslovom »Poletje v parku«: 26. avgusta ob 21. uri »Il Grinta«; vstop prost. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI«: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla v Gorici. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI - Kajak klub Ši-lec) in na kksilec@libero.it. V LIKOVNI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v organizaciji združenja Equilibri v četrtek, 8. septembra, ob 20.30 srečanje z Mauriziom Mattiuz-zo, ki bo predstavil svojo zbirko poezij »Gli alberi di Argan«. 0 Mali oglasi PRODAM GROZDJE približno 30 kvin-talov malvazije - tokaj in 10 kvintalov merlota; tel. 348-5856977. PRODAJAM vino vrste merlot (1,50 evro na liter); tel. 0481-78066. PRODAJAMO domači kraški krompir; tel. 0481-78140. PRODAM knjige za vse razrede družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 340-0516835. PRODAM sod (5 hl) iz inoksa in sod (10 hl) iz siberglasa (»vetroresina«); tel. 0481-78066. Prispevki Pred dvajsetimi leti nas je zapustil Kar-lo Prinčič iz Pevme. V počastitev njegovega spomina darujeta hči Magda in sin Vili 100 evrov v sklad za vzdrževanje spomenika NOB v Pev-mi. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Tiziana Antonucci v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Adriano Vendramin iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev. / MNENJA, RUBRIKE_Torek, 23. avgusta 2011 1 5 JEZIK NA OBROBJU Že večkrat sem pisala o pomensko napačni rabi marsičesa, morda je med najbolj »na glavo postavljenimi« poneverba, ki pomeni nedovoljeno prisvojitev zaupane dobrine, denarja (ital. appropriazione indebita di una somma), nečesa, kar nam je bilo zaupano, po starem so rekli »dano na vero«. Ker gre za zelo star izraz, ki je malo v rabi, ga tudi v Sloveniji nekega dne niso več pravilno razumeli, čeprav je zapisan v SSKJ. Podobno jo napačno razumejo tudi na naši tržaški radijski postaji. Kdo pa danes sploh še daje komu denar »na vero« ali vino »na kredo«? (Nekoč so namreč dolg s kredo napisali na tablo.) In vendar vsi še danes pravilno uporabljamo besedo kredit (ital. credito), ki ima isti izvor kot »dati komu kaj na vero«, danes bi rekli »na kredit«. Credere namreč po svojem izvoru pomeni prestar fede, affidare, confidare. Slovenci smo kredit prevzeli od Nemcev (ti pa od Itali-janov).Izhodiščni pomen kredita je »zaupanje, kar je zaupano«, iz glagola verjeti, zaupati. Isti izvor ima celo kredenca, kuhinjska omara, prišla je iz srednjeveške latinščine - credentia, kjer je pomenila zaklenjeno omaro, v kateri so hranili jedi in pijačo za gospodarja. Danes poneverbo napačno uporabljamo za prilagajanje, prikrojevanje ali ponarejanje bilanc in volilnih izidov. In to celo v Ljubljani. Vse kaže, da napačna raba poneverbe ni osamljena. Pred kratkim je nekdo, ki na splošno zelo dobro piše, zapisal: »Ponekod vaščani s ponosom skrbijo za red in čistočo, pri nas pa kar tekmujejo v nečimernosti.« Pri najboljši volji ne razumem, kaj ima ne-čimernost opraviti s čistočo ali njeno starejšo sopomenko snago oz. pomanjkljivo skrbjo zanjo. Nečimer-nost je lastnost ali značilnost neči-mernega človeka; nečimern pa je, kdor si prizadeva vzbuditi občudovanje in pozornost, kdor je domišljav. Zapisano je torej bilo, da pri nas ljudje glede reda in čistoče kar tekmujejo v domišljavosti. Domnevam in upam, da je prišlo do naključnega lapsusa, in da bi moralo namesto ne-čimernosti pisati nemarnost, malomarnost ali zanikrnost. Nemaren je, kdor naredi vse napol, kdor je ne-prizadeven, površno opravljen, zani- krn in neskrben. Skoraj enak pomen ima malomarnost, ki je že sama po sebi dovolj zgovorna, pove nam, da je tistemu, čigar značilnost je, malo mar, kaj počenja, da ga nič ne briga, ter se za nič ne meni, da je brezbrižen. Katerikoli od teh izrazov bi lahko nadomestil neustrezno nečimernost. Nenavadno mi je zvenel tudi stavek: »... in se polna zagona odpravila do domačih zbiralnikov.« Sinonim zagona je elan, pomeni pa veliko stopnjo psihične pripravljenosti za kako delo. Težko razumem, da je za odlaganje odpadkov v smetnjake potreben zagon, če ne gre za privzdignjeno pesniško izražanje. Včasih pisci premalo premislijo, kaj uporabljena beseda pomeni ali pa njenega pravega pomena sploh ne poznajo. Lelja Rehar Sancin ETNO IN JAZZ GLASBA - Od 25. do 27. avgusta Festival Noči v Stari Ljubljani tokrat za sozvočja različnosti LJUBLJANA - Na več kot desetih ljubljanskih prizoriščih bo med 25. in 27. avgustom potekal 23. mednarodni glasbeni festival Noči v Stari Ljubljani. Festival, ki ga ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije letos organizira v sodelovanju z ljubljansko Filozofsko fakulteto in Radiom Študent, bo ponudil več kot 30 dogodkov. Noči v Stari Ljubljani je ena največjih kulturnih prireditev v Ljubljani, ki v staro mestno jedro po podatkih organizatorjev pritegne več kot 60.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Program vključuje predvsem etno in jazz glasbo. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij in letos poteka pod sloganom Sozvočje različnosti, je na včerajšnji novinarski konferenci v Trubarjevi hiši literature dejal vodja festivala Janoš Kern. Festival bo v četrtek ob 20.30 na Mestnem trgu pred Magistratom odprla prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič z Madžarskim nacionalnim ciganskim orkestrom s premierno uprizoritvijo li-terarno-glasbenega dogodka Zvezda nad goro. Kot je dejal organiza- tor otvoritvenega večera Gašper Troha, je vanj avtorica vpletla simboliko umetnosti in iskanja, ki jo je prepletla s ciganski baladami in čardaši. Med številnimi mednarodnimi izvajalci organizatorji izpostavljajo francosko-vietnamskega izvajalca Tran Quang Haija, ki je vodilno ime na področju alikvotnega petja in igranja z žlicami, ter egiptovski Alwan trio, ki ga vodi egipčanski glasbenik, komponist in etnolog Mohamed Askari. Nastopili bodo tudi glasbeniki, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, med njmi Nagisa Moritoki z Japonske, Joseph Rakotorahalahy in bratje z Madagaskarja, Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona s Šrilanke in Carlos Yoder iz Argentine. Program slovenske etno glasbene produkcije je zasnovan v sodelovanju z Radiom Študent. Med drugimi bodo nastopili Bakalina, Horda grdih, Karavana iluzij, Orke-strada ter Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape. Gornji trg bodo zasedli mladi jazzisti Igor Matkovič, Moonlight Sky, Tilen Rupar Group in ljubljanska zasedba Lolita. V okviru festivala bo na ljubljanski Filozofski fakulteti med 25. in 28. avgustom potekal 4. mednarodni znanstveni simpozij na temo Stiki med tradicijsko glasbo in plesom in evropsko glasbeno kulturo v različnih okoljih in obdobjih, na katerem bo sodelovalo 42 udeležencev iz 21 držav, je povedal muzikolog Svanibor Pettan. Simpozij obeležuje tudi začetek štiriletnega slovenskega predsedovanja Mednarodnemu svetu za tradicijsko glasbo (International Council for Traditional Music, ICTM), vodilnemu svetovnemu združenju etnomuzikologov, je še povedal Pet-tan. Simpozij se bo festivalu pridružil tudi z organizacijo večera slovenske tradicijske glasbe, na katerem se bodo predstavile Katice, La Porporela, Ljoba Jenče, Ljudski pevci iz Luč in Volk Folk. Spremljevalni program bo ponudil literarne in glasbene dogodke, kot so Pripovedovalski variete, glasbeno vizualni performans Šum v rokah - Raka Taka Tik Tak, otroške lutkovne delavnice Čarobni grad in plesne večere pod Plečnikovi arkadami. (STA) ROCK GLASBA - Zaradi pevčevega slabega zdravstvenega stanja Koncerta Vasca Rossija 2. septembra v Vidmu ne bo VIDEM - Vasco Rossi 2. septembra ne bo nastopil na stadionu Friuli v Vidmu, kjer bi moral imeti koncert v okviru svoje avgustovske in septembrske turneje po Italiji. Razlog za odpoved je zdravstveno stanje rock zvezde italijanske glasbe. Včeraj so mu namreč v kliniki Villalba v Bologni odredili 60 dni popolnega počitka, »saj trenutno zdravstveno stanje Rossiju ne dovoljuje nikakršne fizične aktivnosti, če se želi, da bo zdravljenje, ki ga je začel, učinkovito.« Direktor klinike Paolo Guelfi pa je ob tem tudi poudaril, da noben izvid ni pokazal nobenega rakastega obolenja. Poleg koncerta v Vidmu 2. septembra bi moral Rossi 27. avgusta nastopiti na olimpijskem stadionu v Turinu, 6. septembra v Bo-logni in 11. septembra v Avellinu. Organizatorji bodo še sporočili, kako lahko tisti, ki so vstopnice že kupili, dobijo nazaj denar. Vasco Rossi ob odhodu iz klinike Villalba, kjer so mu zdravniki odredili 60 dni popolnega počitka ansa PREJELI SMO O novinarski etiki in transparentnosti V zvezi z novinarsko etiko, za katero se je pisec nepodpisanega članka v Primorskem dnevniku žaljivo obregnil nad Slomedio in nam zviška solil pamet, naj se Primorski dnevnik najprej vpraša, koliko jo sam spoštuje. Ne samo novinarsko etiko, temveč tudi transparentnost informacije, ki bi morala biti za naš edini tiskani dnevnik ena izmed glavnih prioritet. Da pa, žal, ni tako, smo se tudi sami soočali ob dogodku, ki nima nič skupnega s »fair playem«, ki ga pisec zgoraj navedenega članka pridiga in zaradi katerega je bila nevede hudo prikrajšana naša narodnostna skupnost. Napočil je čas, da dogodek obelodanimo, pa čeprav se je zgodil pred osmimi meseci, ob koncu preteklega decembra. Tedaj smo se odločili, da kljub vsemu, ravno zaradi »fair playa« in ker nismo želeli podtikati ognja, zamolčimo. Tokrat pa o novinarski etiki in o pristranskem poročanju, ker so nas že v to privedli, ne moremo več zamolčati. Ob koncu preteklega decembra sta na Slomedii objavila svoji posebej za nas izdelani novoletni poslanici nič manj kot predsednika Slovenije in Italije, Danilo Türk in Giorgio Napolitano. Poslanica predsednika Tür-ka je bila namenjena posebej italijanskemu narodu in smo jo objavili v prevodu tudi na italijanskih straneh, poslanica predsednika Napolitana pa posebej slovenskemu narodu in smo jo objavili v prevodu tudi na slovenskih straneh. Šlo je za izjemen in zgodovinski dogodek velikega prijateljstva med sosednjima narodoma, preambulo kasnejšega državnega obiska predsednika Republike Slovenije Türka v Rimu. O poslanicah obeh predsednikov na straneh Slomedie so poročali najpomembnejši slovenski in deželni (slovenski in italijanski) ter celo nekateri italijanski vsedržavni mediji, vključno s tržaškim italijanskim dnevnikom Il Piccolo in z italijanskim deželnim TV dnevnikom RAI 3 ter seveda slovenskimi radijskimi in televizijskimi poročili RAI 3. Vest je povzela celo italijanska tiskovna agencija ANSA na deželni in vsedržavni ravni. Primorski dnevnik pa o poslanici predsednika Napolitana za Slovence ni napisal niti vrstice. Šlo je za zgodovinsko dejanje, zgodovinski pozdrav predsednika italijanske republike Slovencem, vendar smo z grenkobo ugotovili, da je bil naš osrednji tiskani dnevnik verjetno edini v deželi in širši okolici, ki je dogodek povsem zamolčal. Gre za vest, ki bi si bila zaslužila glavni naslov na prvi strani "Pozdrav predsednika Napolitana Slovencem", vendar so je bili bralci Primorskega dnevnika prikrajšani. Za pobudo nas je kakšen mesec kasneje predsednik Republike Slovenije Türk javno pohvalil na srečanju s predstavniki manjšin v Ljubljani, na katerem sta bila med drugim prisotna tudi predsednika obeh krovnih organizacij Pavšič in Štoka, kar pa je Primorski dnevnik ponovno popolnoma zamolčal. Ta dva primera se nam zdita zelo zgovorna in hkrati žalostna. Kje je bila novinarska etika? Med drugim je ravno Primorski dnevnik ob prvem kulturnem dogodku, ki je potekal v naši dvorani, objavil izpod peresa Sandorja Ten-ceta ( "...fair play") celo v uvodniku tudi napad na Slomedio, češ, da kaj je potrebna še tretja dvorana v središču Trsta. Kar se tiče navedbe, da postaja Slomedia vse bolj glasilo Edinosti, pa javno izjavljamo, da profesorja Sama Pahorja ter društvo Edinost cenimo in spoštujemo, nikakor pa ne drži, da je Slomedia glasilo Edinosti. Profesorju Samu Pahorju smo kot uglednemu strokovnjaku ponudili možnost objavljanja svojih razmišljanj in člankov na naših straneh, ker menimo, da so zanimivi in koristni. Vendar je Slomedia odprta vsem, nikoli nismo zavrnili kakšnega dopisa, komentarja ali članka. Cenzure pri Slomedii ne poznamo. Menimo, da je transparent-nost za slovensko narodno skupnost v Italiji koristna in nujno potrebna. Slomedia vsekakor ni glasilo nikogar in je povsem neodvisna. Prizadevamo pa si predvsem za dobrobit naših ljudi in naše narodnostne skupnosti. Komentarjev na naših straneh nismo ukinili, potekajo pa preko fa-cebooka, zato, da imajo pisci tudi priimek in ime in da ne gre le za anonimno pisanje. V zvezi z novinarsko šolo pa želimo poudariti, da bodo predavali ugledni in izkušeni strokovnjaki iz Slovenije in Italije. Gre za uvod v dalj-noročni načrt, z željo da bi med mladimi strokovno usposabljali novinarje in da bi se novinarstvo pri nas nadaljevalo po strokovni poti in ne, kot doslej, zgolj zaradi nadarjenosti posameznikov, mnogokrat pa po zaslugi političnih prepričanj, "botrov" ali zunanjih pritiskov, toda nikoli - poudarjamo nikoli - z natečajem, na katerem bi izbrali najboljše. Primorskemu dnevniku smo nekajkrat ponudili sodelovanje, zadnjič smo predlagali, da bi na naših straneh dnevno objavljali napovednik (seveda brezplačno), za naslednjo tiskano številko. Tako bi brezplačno promovirali naš osrednji tiskani dnevnik tudi med našimi številnimi obiskovalci v Italiji, Sloveniji in po svetu. Predlog je naletel na gluha ušesa. Ravno tako je naletel na gluha ušesa tudi predlog, da bi objavljali na-povednik za prilogo "Klop", kar se je sicer nekajkrat obneslo, nato pa smo na željo Primorskega dnevnika sodelovanje ukinili. Res nam je težko razumeti, kje tiči zajec. Morda glavni urednik tudi pozablja, da je bil projekt za spletni portal Slomedia najprej predstavljen ravno Primorskemu dnevniku in ga verjetno še hrani na svoji mizi. Prepričani smo, da potrebuje manjšinska medijska informiranost temeljito analizo in soočanje ter nadaljnjo prenovo za dobrobit celotne slovenske narodnostne skupnosti. Brez dokončnega rušenja berlinskega zidu bomo medijsko obsojeni na propad. Graditi moramo daljnoro-čno. Temelji vsega pa so transpa-rentnost, sodelovanje in poštenost. "Med dobrimi ljudmi se veliko dobrega naredi", pravijo. S spoštovanjem Darko Bradassi, odgovorni urednik portala Slomedia.it PRIPIS UREDNIŠTVA: Mi na naših straneh nismo nikomur solili pamet in tudi nikoli žalili Slomedie, ki je objavila žaljivo pismo na račun Primorskega dnevnika, ne da bi preverila drugo plat resnice. Darko Bra-dassi v svojem dolgem dopisu to kratkomalo pomete pod preprogo, čeprav je prav to srž problema in našega pisanja, ki ga je tako prizadelo. Kar zadeva našo spletno stran, nam naj Bradassi »dovoli«, da jo upravljamo, tako kot želimo. Opozarjamo ga vsekakor, da komentarji na facebooku niso isto kot direktni komentarji na spletni strani. Od Bradassija vsekakor ne sprejemamo lekcij iz novinarske etike (ponuja nam celo predlog za naslov na prvi strani časopisa), tako da bomo mi, in ne on, presojali, kaj je za objavo in kaj ne v Primorskem dnevniku. Lepo je vsekakor slišati, da pri Slo-medii ne poznajo cenzure, da je spletna stran neodvisna, da si prizadeva za rušenje berlinskega zidu v slovenski manjšini ter za strokovno novinarstvo, ki ga drugi mediji očitno ne poznamo. Res ambiciozni načrti, po katerih se je vredno zgledovati. Sandor Tence svoj čas ni napadel in še manj žalil Slomedie, temveč je izrazil pomislek (nam Bradassi priznava pravico do kritike in do različnega mnenja?), če je sploh potrebna še ena dvorana za slovenske prireditve v središču Trsta. Ta pomislek je še vedno aktualen. S tem zaključujemo to polemiko in morebitnih drugih prispevkov v zvezi s to temo ne bomo več objavljali. 1 6 Torek, 23. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Konec tedna začetek SP v Južni Koreji Vlašic: Di Martino ali Preseneltjivo nizka raven svetovne lestvice ženskega skoka v višino - Sence nad Isinbajevo Dve primadoni, ki bosta v Daegu-ju glavni nosilki upanj na kolajno za Italijo in Hrvaško, sta se izmaknili intenzivnemu iskanju neposrednega - četudi elektronskega - stika. Za laika je izgledala Blanka Vlašic nesporna favori-tinja za skok v višino. Na drugi strani Jadrana pa se je Italijanka Antonietta Di Martino kitila s presenetljivim rezultatom 204 cm. Res iz zimske sezone, vendar še vedno z osebnim rekordom pri 33 letih. Obe skakalki sta se v osrčju sezone precej potuhnili. Italijanko je pestila majhna poškodba stopala, Splitčanka pa je svoje nelagodje izražala kar s sporočili preko svojega internetnega naslova. V njih je nekajkrat nastopila beseda »bolest«. Pred par dnevi je iz Splita prišla šokantna vest, da se Blanka ne bo udeležila prvenstva. Natrgana ji je stegen-ska mišica in težave ima s kolenom. Na koncu je potrditev udeležbe SP vsaj za nekaj dni pomirila duhove. Vlašiceva bo v Daeguju skakala, toda s kakšimi izgledi? Nič ne kaže, da bi šlo samo za hli-njenje, ker je niz nastopov Splitčanke vezan na nemajhne vsote, ki prihajajo iz nagrad, pokroviteljstev in odškodnin za udeležbo na bogatih mitingih. Kar je za sedaj presenetljivo, je izredno nizka raven (z eno samo izjemo) svetovne lestvice skoka v višino za ženske. Italijanska skakalka je pred nekaj dnevi po dolgem aktivnem mirovanju v Španiji le dosegla točno dva metra, z istim najboljšim rezultatom pa se mora zadovoljevati Hrvatica. Konkurenca je šibka. Rusinja Školina je tudi sama dosegla točno 200 cm, zaradi prenehanja udejstvovanja in poškodb pa so izginile nekatere skakalke, ki so v prejš- 1945 športnikov iz 202 držav DAEGU - Letošnjega atletskega svetovnega prvenstva, ki se konec tedna začenja v južnokorejskem Daeguju, se bo udeležilo 1945 športnikov iz 202 držav, je v ponedeljek v Daeguju razkril predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Hae-Nyoung Cho.Nekaj dni pred prvenstvom so zelo zadovoljni tudi pri Mednarodni atletski zvezi, saj so korejski prireditelji prodali 94 odstotkov vseh vstopnic. Velik del vstopnic je sicer skupinskih, namenjen prirediteljem, šolarjem in podjetjem, a prireditelji upajo, da bodo tribune polne. Oba podatka, o udeležbi in prodanih vstopnicah, sta rekordna, so še zapisali pri Iaaf. (STA) Blanka Vlašic med prejšnjim SP v Berlinu njih letih na koncu le prispevale kakih deset do petnajst skokov preko dveh metrov. Če gre res samo za zamenjavo generacije ali za kaj drugega? Pred dnevi je slovenska troskokašica Marija Še-stak, na pol v šali izjavila, da so nekoč skakale v »boljšem zraku«. Mislila je tudi na druge panoge. Izjema, ki smo jo omenili v uvodu, je nadvse ugledno ime. Na ruskem državnem prvenstvu v Čeboksariju je Ana Čičerova, kot strela z jasnega, dosegla komaj verjetnih 207 cm! Je sedaj za Antonietto Di Martino in Blanko ansa Antonietta Di Martino, dvoranska EP 2011 v Parizu Vlašic vsega konec? Nikakor. Ruska državna prvenstva, posebno, ko jih izvajajo v Čeboksariju ali Tuli, so skoraj jamstvo, da se tam doseženi rezultati le težko ponovijo v ostri svetovni konkurenci. Na podlagi prijavne višine bi morala Čičerova v Daeguju začeti skakati, ko bodo ostale že izpadle ali krčevito popravljale na višinah, ki bodo še prinašale kolajne. Na koncu bi se nekoliko premešan lahko ponovil vrstni red iz SP v Osaki leta 2007, ko je bila Vlašiceva prva, Di Martino druga in Čičerova tretja. Skrivnostno zatišje vlada tudi pri tri metre višjih letvicah. Kaj je z Isin-bajevo? Po začasni prekinitvi z nastopanjem se je v zimski sezoni preselila ...domov. V Volgograd. Prej je nekaj let živela pretežno v Formii, kjer je glavno vežbališče italijanskih atletov. Letos je zmogla največ 4,85 m, zabeležila pa tudi blamažo treh zgrešenih skokov na začetni višini. Njena zmaga, razen če ne spet nekaj skriva, je v nevarnosti. Američanka Jennnifer Suhr se bliža petim metrom. Poljakinja Rogowska je preko 4,80 dokaj zanesljiva, Nemka Strutz vse bliže tej višini. Med zanimivostmi prvenstva je tudi udeležba, ki je za atletiko univerzalna. Prijavilo se je 220 držav ali atletskih zvez, ki so nastale pred kakimi 20 leti, ko je že preminuli »presidentissi-mo« Primo Nebiolo mrzlično iskal glasove za nove in nove izvolitve. Predstavnike bosta imeli Palestina in Somalija, ki skoraj ne obstajata. Med na pol golimi dekleti, bo dobro oblečena na 200 m nastopila atletinja iz Irana. Nobene ženske pa ni prijavila Savdska Arabija. Za Južno Afriko bo polno-močno nastopil sloviti Pistorius s svojima umetnima nogama. V njegovem primeru je prevladala moda o zaščiti invalidov, medtem ko gre v resnici za sleparijo. V teku na 100 metrov je med moškimi prijavljenih 80 tekačev, med dekleti pa ena manj. Vsi sicer nimajo pravico nastopa, posamezne zveze pa jih lahko le prijavijo za primer kake odpovedi v zadnjem trenutku. V najhitrejšem teku bi morala biti majhna zanimivost Megan West iz Ameriške Sa-moe, ki je doslej zmogla največ 14,44, skoraj štiri sekunde več od najhitrejših šprinterk iz Jamajke in ZDA. Bruno Križman JADRANJE Premočna zmaga brez rekorda MONTE CARLO - V Monte Carlu se je zaključila 500 milj dolga jadralska regatna preizkušnja s štartom v Palermu, na kateri je slavila jadrnica Esimit Europa 2. Tridesetmetrska serijska zmagovalka Igorja Simčiča, ki pod zastavo Evropske unije tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, je taktično zahtevno regato zaključila v malo manj kot 51 urah. Najbližje zasledovalce je premagala za več kot 100 milj. Lastni časovni rekord iz lanskega leta se ji je zaradi šibkih vetrov na Azurni obali sicer za las izmuznil »Za nami je odlična regata, tako z navigacijskega kot s taktičnega stališča. Skoraj ves čas smo se borili s šibkimi vetrovi, ki so še dodatno izgubljali moč, ko smo se približevali Monte Carlu. Kljub temu da se nam je rekord izmuznil zgolj za dve uri, sem s posadko in z jadrnico zelo zadovoljen in komaj čakam naslednjo preizkušnjo,« je po zmagi dejal nemški skiper Jochen Schümann. KOLESARSTVO - Tretja etapa dirke po Španiji Preporod Lastrasa Na Vuelti zmagal po devetih letih in prevzel vodstvo - Danes prva zahtevna etapa GRANADA - Španski kolesarski veteran Pablo Lastras je po devetih letih spet dobil etapo kolesarske dirke po Španiji. Kolesar Movi-stara, ki je januarja dopolnil 35 let, je po samostojnem pobegu dobil tretjo etapo od Petrera do Totane v dolžini 163 kilometrov, s tem pa je tudi prevzel skupno vodstvo, ki jga je po nedeljski etapi imel Italijan Bennati. V hudi vročini, ki je zdelala kar nekaj kolesarjev, si je pred drugouvrš-čenim Francozom Sylvainom Cha-venelom priboril 15 sekund prednosti, v skupnem seštevku pa je njegova prednost pred kolesarjem Quickstepa še pet sekund večja. Za Lastrasa je to tretje etapno slavje na domači dirki, zmago pa je posvetil preminulim Xavierju Tondu in Wouterju Weylandtu ter resno poškodovanem Kolumbijcu Mauricio Solerju. »Neverjetno, uspelo mi je, kar sem se zamislil. Odpeljal sem kot na enodnevni klasiki, pomagale so mi Pablo Lastras ansa izkušnje. Že šestič nastopam na Vuelti in bil je že čas, da spet zmagam. Mislim, da je moj uspeh zaslužen, saj sem res vse opravil, kot je treba,« je dejal Lastras, ki je leta 2003 zmagal tudi na etapi Toura, še dve leti prej pa je etapni uspeh zabeležil tudi na Giru. Tokrat je do zmage prišel z napadom na drugem od dveh kategoriziranih vzponov, seveda pa je treba vedeti, da je bil član petčlanske ube-žne skupine. Ta je ušla že po nekaj kilometrih, imela tudi že več kot osem minut prednosti, ki pa se je do konca po pričakovanju zmanjšala. A četverica, ki je v begu vztrajala, gotovo zaradi tega ni bila slabe volje. Edini slovenski predstavnik Jani Brajkovič je v cilj kot 32. prišel v prvi zasledovalni skupini (njen sprint je dobil Irec Nicolas Roche), ki je zaostala minuto in 43 sekund. Že danes bi se skupni vrstni red lahko spremenil, saj bo cilj na vzponu prve kategorije v Sierra Nevadi. Skupni vrstni red: 1. Lastras 8.25:59; 2. Chavanel +0:20; 3. Irizar 1:08; 4. Pidgornij 1:25; 5. Fuglsang 1:55; 6. Monfort isti čas; 7. Nibali1:59; ...28. Jani Brajkovič 2:24. NOGOMET Wenger na tribuni tudi v Vidmu LONDON - Strateg londonskega nogometnega kluba Arsenal, Arsen Wenger, ne bo mogel voditi svojega kluba še na dveh evropskih tekmah. Tako se je odločila Evropska nogometna zveze, ki je Francoza kaznovala, ker na prvi tekmi končnice kvalifikacij Lige prvakov proti Udinesejuni ni upošteval pravil predhodne kazni in je kljub prepovedi po mobilnem telofo-nu sporočal napotke pomočniku. Wenger se brani, da mu pravila suspenza niso bila jasna. Slabše pa se godi Udineseju, ki pred jutrišnjo povratno tekmo beleži novo poškodbo napadalca Flora Floresa, ki jutri ne bo mogel igrati. Danes ob 20.45 (v oklepaju izid I. tekme): Zürich - Bayern München (0:2); Apoel Nikozija - Wisla Krakov (o:l); Villarreal - Odense BK (0:1); Genk - Maccabi Haifa (1:2); Malmö - Dinamo Zagreb (1:3). TRIESTINA - Prvoligaš Novara je bil v tekmi 3. kroga državnega pokala za Triestino pretrd oreh. Zmagal je s 4:0 (1:0) in Tržačane izločil. Pari 4. kroga (24. in 29.8.): Bologna - Crotone, Fio-rentina - Empoli, Parma - Verona, Catania - Novara, Cagliari - Siena, Chie-vo - Modena, Genoa - Bari, Cesena -Gubbio. STAVKA - Sindikat italijanskih nogometašev je potrdil, da bo stavkal, če pred nedeljskim začetkom A in B-lige ne bo prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. Vodja nogometašev Damiano Tommasi je tudi zanikal trditve, da igralci niso pripravljeni plačati solidarnostnega prispevka, ki ga vladni manever predvideva za bolj premožne davkoplačevalce. SLO - Izidi 6. kroga 1. slovenske nogometne: Nafta Lendava - Luka Koper 0:0, Rudar Velenje - CM Celje 3:3, Domžale - Hit Gorica 0:3, Triglav -Olimpija Ljubljana 0:1, Maribor - Mura 6:0. Vrstni red: Maribor 16, Domžale II, Olimpija Ljubljana 11, Hit Gorica 10, CM Celje 8, Rudar Velenje 7, Nafta Lendava in Triglav 6, Mura 4, Luka Koper 3. PRVAKI - Nogometna reprezentanca Brazilije je novi svetovni prvak v konkurenci do 20 let. V finalu SP U20 v kolumbijski Bogoti so Brazilci s 3:2 (1:1, 2:2) po podaljšku premagali Portugalsko. Junak tekme je bil Oscar, ki je dosegel vse tri gole za nove prvake (5., 78. in 111.). KOTALKANJE - Slovenska ko-talkarica Lucija Mlinarič, večkratna tekmica naše Tanje Romano, je na veliki nagradi Šanghaja 2011 osvojila tretje mesto v konkurenci več kot 20 tekmovalk iz 20 držav. SPET BOLJŠI - Slovenski košarkarji so izgubili tudi drugo prijateljsko tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Španci. V Granadi je bil končni rezultat 79:57. Tekmi v Malagi in Granadi sta imeli podoben potek in razplet. Slovenija je na trenutke igrala zelo dobro, žal pa ni mogla vseh štirideset minut slediti visokemu ritmu Španije, ki ima precej širši izbor vrhunskih igralcev in ki je imela pred polno dvorano tudi prikrito pomoč španske sodniške trojke. Najboljši strelci, Španija: P. Ga-sol 19 (1:3), Navarro 13 (4:6); Slovenija: Lakovič 9, Udrih 2, G. Dragic 9, Jagodnik 8, Lorbek 10, Muric 7, Ožbolt 5, Z. Dragic 2, Slokar 3. RELI - Francoz Sebastien Ogier (Citroen) je zmagovalec devete dirke svetovnega prvenstva. V skupnem seštevku SP je vodstvo obdržal Loeb, drugi pa je zdaj Ogier. JUDO - Danes se v Parizu začenja SP v judu. V Meki evropskega juda, Francija velja za velesilo tega športa, bo sodelovalo kar 136 držav, skupno pa se bo na blazinah dvorane Bercy, kjer pričakujejo tudi po 18.000 gledalcev vsak dan prvenstva, borilo 949 borcev in bork, kar je največ v zgodovini doslej. / ŠPORT Torek, 23. avgusta 2011 1 " JADRANJE - Trener Matjaž Antonaz po osvojenem bronu Čupine posadke Časa za počivanje na lovorikah ne bo Časa za počivanje na lovorikah v Čupini ekipi sploh ne bo. Potem ko sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti osvojila bronasto kolajno na evropskem mladinskem prvenstvu, trener Matjaž Antonaz že razmišlja o prihodnosti - o kratkoročnih in dolgoročnih načrtih. »Premora sploh ne bo. Imamo še nekaj obveznosti do programa, ki sva ga sestavila s predsednikom Čupe. Doslej smo ga uresničili 100 %: fanta sta osvojila kolajno, zmagala sta na nekaterih državnih regatah in osvojila prvo mesto na absolutni in mladinski ranking lestvici. Obljubil pa sem mu še, da bosta osvojila naslov državnih mladinskih prvakov, drago pa bosta prodala svojo kožo tudi na regatah za absolutni naslov, z mednarodnimi nastopi pa sta zaključila,« je napovedal Antonaz. Državno prvenstvo na Gardskem jezeru bo konec septembra, že naslednji teden pa bosta Čupina jadralca nastopila na slovenskem državnem prvenstvu v Portorožu, kjer prav tako ciljata na zmago. Natrpan tempo se bo nadaljeval še naprej, saj misli niso usmerjene le v letošnji konec sezone. »Čas je, da napišemo novo zgodbo, to pa med člani. Prodreti morata torej v članski konre-kurenci. Naslednje leto marca bo svetovno člansko prvenstvo v Barceloni, kjer nam vremenske razmere, vzdušje in vse ostalo povsem odgovarjajo. Res je, da bodo vsi odlično pripravljeni, ker bodo avgusta olimpijske igre, pa vendar se mora že zdaj začeti priprava na Rio 2016.« Višje cilje pa seveda pogojujejo tudi druge okoliščine: »Korak naprej moramo storiti že pri samem treniranju. V prvi vrsti moramo dobiti boljše lokacije, kjer lahko kvalitetno treniramo.« Tačas se Čupini ekipi odpira možnost treniranja v Izraelu, kjer so ob odličnih vremenskih razmerah tudi ugodni cenovni pogoji. Prav tam bi lahko pozimi pridobila tisto potrebno kilometrino, ki jo vremenske razmere pri nas ne omogočajo. Nove motivacije naj bi dobila še s testiranjem novega prototipa jadra, ki bo na tržišču šele naslednje leto, pa tudi z novimi sparring partnerji. Seveda pa bo na vse to - predvsem priprave v Izraelu - vplivala finančna razpoložljivost, zato pri Čupi-ni ekipi upajo, da jim bodo vsi letošnji podporniki še naprej stali ob strani. Pomoč jadralne zveze je tačas še vprašljiva, kaže pa, da bodo pri zvezi naslednje leto večino (finančne) moči usmerili predvsem v priprave na olimpijske igre. Če bo res tako, bo reprezentančna Trener Matjaž Antonaz je v svoji športni karieri v razredu 470 osvojil 10 državnih naslovov v Jugoslaviji oz. Sloveniji, bil je balkanski (2) in srednjeevropski prvak ter zbral nekaj visokih uvrstitev na predolimpijskih regatah. Dvakrat se je udeležil sredozemskih iger, na OI v Barcelono leta 1992 pa ni odpotoval zaradi politične situacije. V mladinski konkurenci je bil svetovni podprvak m. batagelj ekipa C, člana katere sta tudi Čupina jadralca, dobila manj sredstev (letos jim je zveza krila stroške na mladinskem EP in SP). Prav zato je tudi kritje stroškov za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Novi Zelandiji, ki bo naslednje leto, še vprašljivo, s tem pa tudi nastop Čupinih jadralcev. Antonaz je vsekakor prepričan, da sta fanta vsekakor pripravljena za kvalitetni preskok. Ze letos v Belgiji, na mladinskem EP bi lahko po njegovem mnenju dosegla nekaj več, če ne bi dva dni pred koncem trebušna gripa izčrpala flokista Jaša. »Uveljavljanje na mednarodni ravni je dolg proces. V zadnji sezoni sta vsekakor dozorela, v razmišljanju in tudi v zbira- nju koncentracije pred pomembnimi odločitvami. Tudi njuna kondicijska priprava, ki jo vodi Marzio Braida, je bila letos odlična. Skratka, izboljšati morata le še malenkosti. Nekoliko me skrbi le teža Simona: kolikor je on pre-težak, je Jaš prelahek, zato je njuno ravnotežje porušeno.« Uspešna zgodba Čupinih jadralcev se torej nadaljuje, čas pa bo pokazal, ali jo bosta Simon in Jaš še naprej pisala s trenerjem Antonazem: »Mislim, da pride tudi določen čas, ko si je treba podati roko in narediti nekaj novega. Samo tako lahko ljudje rastemo in napredujemo. Čas bo pokazal, kako bo, vse je še odprto.« Veronika Sossa V Kopru ob Germanijevi optimisti Čupe in Sirene Sto trideset mladih jadralcev iz šestih držav je v soboto in nedeljo sodelovalo na tradicionalni jadralni regati Audi Quattro Junior Cup v Kopru. Med njimi so bili tudi tekmovalci Čupe in Sirene; najuspešnejša je bila sicer tržaška Slovenka Jana Germani, članica kluba Jadro, ki je osvojila absolutno prvo mesto. V petih regatah je zbrala dve prvi in dve drugi, v prvi regati pa je predčasno startala. Najvišje uvrščeni tekmovalec naših društev je bil Luca Carciotti, ki je osvojil 22. mesto, Sebastian Cettul (oba Čupa) pa je bil 33. Med najmlajšimi je sodelovala tudi Sirenina jadralka Gaia Pela, ki je bila skupno 72., med kadetinjami osma in najboljša med letniki 2003. Ostali: 63. Pietro Osualdini, 72. Gaia Pela (oba Sirena); 89. Jan Per-narčič (Čupa), 94. Federico Bevilacqua, 101. Giorgia Sinigoi, 115. Sara Pe-trič (oba Čupa). BALINANJE Od danes (ob 18.00) finale »zamejskega« Danes se pričenja finalni del letošnje izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva. V domu pristaniških delavcev se bodo, s pričetkom ob 18.00 pomerila Zarja in Kras ter Polet in Gaja. Štiri uvrščene ekipe se bodo pomerile vsaka z vsako, najuspešnejša pa bo postala zemejski prvak. Drugi krog bo na sporedu v četrtek, zadnje pa prihodnji torek. Nesporni favorit za osvojitev prvega mesta so nedvomno gajevci, poletovci pa po vsej verjetnosti nimajo nobenih možnosti. Zarja in Kras, predvsem pa Bazovci, so pravi outsiderji, ki še lahko prekrižajo račune sosedom, kot bi lani kmalu uspelo Sokolu.Zaradi počitniškega odmora utegne danes kaka ekipa nastopiti v okrnjeni postavi, kar bi znalo vplivati na končni rezultat. (Z.S.) 13 Obvestila ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi minibasketa začeli v ponedeljek 29. avgusta 2011. Vadba se bo odvijala v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka vsak dan po sledečem sporedu: 16.00 -17.00 minibasket mlajši (2003, 2004), 17.00 -18.00 minibasket starejši (2001, 2002). Vadba je brezplačna, namenjena je otrokom, ki so že lani trenirali, in vsem ostalim, ki bi se radi preizkusili v minibasketu. V primeru slabega vremena treningi odpadejo. Od 12. septembra pa se bo vadba nadaljevala po rednem letnem urniku. Informacije na tel. 340/4685153 ali e-mail picerik@hotmail.it (Erik Piccini). TENIŠKA SEKCIJA pri ASZ Gaja organizira od 5. septembra poskusni enotedenski tečaj »Vabilo na tenis« za otroke od 6. do 12. leta. Tečaj bo veljal kot promocija za Teniško šolo 2011-12. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA bo ob zadostnem zanimanju organizirala 10 urni teniški tečaj za odrasle začetnike. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. ■J»letni (Kilo »metri V SANDRA VITEZ Formo vzdržuje enostavno, a učinkovito Sandra Vitez, bivša vrhunska odbojkarica, je zdaj trenerka mladinskih ekip Kontovela. Uspešno tudi dokončuje fakulteto za farmacijo v Trstu. Kako vzdržuješ formo poleti? Rada hodim na bližnje hribe z očetom. Če imam čas, grem enkrat na teden, sicer pa enkrat vsaka dva tedna. Ob tem igram odbojko na mivki, grem na sprehode po naši okolici ali pa k morju. Imaš torej raje morje ali hribe? Nekoč mi je bilo izključno všeč morje, odkar sem spoznala tudi planinstvo, me tudi to navdušuje. S čim pa se ukvarjaš med sezono? Obiskujem fitness. Tudi ta dejavnost je odvisna od razpoložljivega časa; včasih grem tudi 4-krat na teden, sicer pa bolj pogosto med vikendi. Letos pa s sošolkami načrtujemo, da bomo obiskovale tudi tečaj zumbe, to je mešanica aerobike in latinskoa-meriškega plesa. Imaš raje aktivne počitnice ali pa ležanje na plaži? Glede na to, da sem med zadnjimi potovanji obiskala evropska mesta, nazadnje Valencio in Lizbono, sem tam ogromno pešačila. Skratka, šlo je za čisto aktivne počitnice. Idealno pa bi bilo, da bi ob tem preživela še nekaj dni tudi bolj »počitniško«. Kaj pa svetuješ svojim so-letnicam za vzdrževanje forme? Tistim, ki rade tečejo, naj vzdržujejo formo s tem. Pomaga pa seveda tudi igranje odbojke na mivki, košarke ali tudi nogometa. (V.S.) Kamp Sovodnje uvod v novo sezono Dan po velikem šmarnu so se na občinskem nogometnem igrišču v Sovodnjah, na drugem letošnjem poletnem kampu (neke vrste minipriprave na začetek sezone) zbrali mladi nogometaši (različnih starosti), ki so do sobote v jutranjih urah trenirali pod taktirko trenerjev Luke Cijana, ki je bil glavni koordinator kampa, Simona Ferija, Tea Gimpelja, Bogdana Komela, Edija Koniča in Paola Perica. Preko trideset otrok je vadilo osnovno tehniko in se prvič srečalo z nekaterimi nogometnimi veščinami. »Kamp, ki je bil nekako uvod v novo mladinsko sezono, je uspel. Otroci so se zabavali in tudi nekaj naučili,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin, ki je zadovoljen, da bodo v Sovodnjah po več letih »suše« znova imeli tudi mladinsko ekipo najmlajših U14. Poleg te bodo v pokrajinskih prvenstvih tekmovale še ekipe začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov. Cicibane bo vodil Simon Feri, ostale pa bo letos treniral Luka Cijan, ki bo tudi koordinator vsega mladinskega delovanja ŠD Sovodnje. 1 8 Torek, 23. avgusta ; POTOPIS nova so se izkazali konjeniki v uniformah, ki sem jih bil videl že dan prej. Na odru sta bila narodni orkester in balet iz prejšnjega večera. Predsednik je spet nosil enako narodno obla- Posebnost je bila v istočasnem nastopanju petih ali šestih parov. Kakega navijanja s tribun ni bilo, le eden od tistih suhljatih mladeničev je požel bodrilne vzklike, ko je s hitro kretnjo presenetil težkega orjaka, ga vrgel na tla in svojo borbo zmagal. Pri mongolski rokoborbi ni nasilja. Bor- Ultras Nadaama David proti Goliatu čilo, le diplomatov ni bilo. Slovesno so na drog dvignili narodno zastavo. Po koncu formalnega programa so nastopile akrobatske skupine, ki so na raznobarvnih premičnih in visoko ležečih ploščadih izvajale vaje, ki so po dovršenosti dokazovale dolge meseca priprav. Alegorične maske zlih in dobrih duhov so obudile mongolsko mitologijo, medtem pa so se ob robovih že zbirali rokoborci, tisti znani mongolski debeluhi v minimalnih hlačkah, v škornjih, z delno pokritimi rameni in komolci. Začenjal se je finalni turnir in organizaciji je bila znana razvrstitev parov. Sodniki so bili razkošno oblečeni v rdeče ali modre plašče, prevezane z zlatorumenimi pasovi in s čepicami na glavah. Marco Polo in drugi potniki izpred 700 in več let niso videli bistveno različne slike. Čeprav je šlo za izbrance, je bilo v sestavi parov nekaj nedoslednosti. Večinoma so bili debeluhi po sto in več kilogramov, nastopalo pa je tudi nekaj suhljatih mladeničev, za polovico lažjih od nasprotnika, ki jih jih je z največjo lahkoto položil na travo in zmagal. Za borce lažjih kategorij je bil nastop na turnirju verjetno le nagrada in vzpodbuda za nadaljno udejstvovanje v ro-koborbi. ca se dalj časa sklonjena grabita in iščeta prijem, ki bi nudil možnost za »knock down«, s padcem na tla pa se vse konča in zmagovalec lahko zapleše z razprtimi rokami, ki ponazarjajo orlova krila. Med petjem, glasbo, govori in prisegami, pa so se na velikem ekranu vrteli (zaradi izpostavljenosti soncu komaj vidni) prizori iz konjskih dirk mlajših ka-togorij, ki so pritegnili zanimanje kakih 25 tisoč gledalcev, vsaj toliko kot dogajanje na stadionu. Končno je tudi za obiskovalce napočil dan konjskih dirk, ki nimajo nič sli-čnega z našimi. Stav za dirke Nadaama ne poznajo. Morda se podtalno dogaja tudi nekaj takega, mislim pa, da ne. Vse izgleda kristalno pristno. Organiziranega dirkališča ni. Nekoč so prireditev izvajali v predmestju, kraj pa je sedaj namenjen drugim aktivnostim. Prostora v Mongoliji ne manjka. Nekam proti zahodu so se premikala vsa vozila, ki jih je Ulan Batar premogel. Kombiji, avtomobili, avtobusi in kamioni. Vsi polni do skrajnosti. Dvo-smernost ceste, ki je vodila do dirkališča je na nekem mestu propadla. Celotno cestišče so zasedli tisti, ki so šli proti zahodu. Če je kdo slučajno vozil v smeri mesta, se je moral ustaviti. Vendar ga gotovo ni bilo. Po poldrugi uri počasne vožnje so se vsa vozila začela ustavljati in postavljati v urejene vrste. Kaosa ni bilo. Peš smo šli do grebena nizkega griča in pred mano se je prvič pokazalo srce Mongolije. Na vidiku ni bilo nobenega motornega vozila, nobene zgradbe. Morda pet kilometrov široka kotlina je bila posuta z gručami ljudi, s šotori in z večjo ogrado, kjer je bilo na voljo nekaj iger za gledalce, ki bi radi preizkusili svoje spretnosti. Skočili na mongolskega konjiča ali streljali z lokom. Skupina jezdecev je z veliko spretnostjo izvajala cirkuške točke. Zadnji kilometer ali več proge je bil na eni strani tesno zapolnjen z gledalci, ki so nestrpno pričakovali razplet. Sam cilj je bil opremljen s tehnologijo, ki so jo pred-stavjali zvočniki in televizijske kamere. Vse prireditve Nadaama oddajajo neposredno. Bilo je tudi nekaj nerodnih tribun, tisti, ki niso mogli nanje pa so enostavno sedeli na konjih, od koder so imeli lep razgled na progo. Povsod po kotlini so se ob gručah ljudi pasli konji. Možje s klobuki ali čepicami na glavah so kadili in verjetno razpravljali o možnem razpletu dirke. Tisti, ki so prišli iz oddaljenih krajev, so se utaborili kar na drugi strani dirkališča, kot so pričale skupine jurt. Tisti, ki zaupajo svojim konjem pridejo na kraj tudi teden dni pred dirko, pridno trenirajo in Sokolar Pronicajo tudi možni časi: dve uri, tri ure. Skratka nihče ne ve ničesar. Gre vsekakor za obred. Vsi nastopajoči se ob določenem času iz prostora, kjer je cilj, korakoma podajo na startno mesto. V trenutku, ko smo prešli tisti prej omenjen greben, se je dolga vrsta konjenikov odpravljala proti startu. V začelju je plapolalo več zastav. Najverjetneje so predstavljale vasi, mesta ali skupine no- njenika prehitel za dobrih sto metrov. Med petim, šestim in sedmim se je razlika merila v decimetrih. Po približno desetih prihodih se je napetost zmehčala. Nekateri so slavili, drugi so požirali grenkobo. Kdo pa so bili jezdeci? Nihče ni bil podoben tistim, ki dirkajo v Ascotu ali na Arc de Triomphe. Osem-, deset- ali dvanajstletni ščinkovci. Konji imajo samo vajeti, ne pa sedla. Statistik o tistih, ki zletijo iz sedla, ne vodijo. Do nezgode pa je prišlo ne več kot sto metrov pred ciljno črto. Droben deček, ki se je zaradi utrujenosti komaj držal na konju, je zdrknil iz njega in obležal. Konj je dirko dokončal kot še nekaj drugih, ki so jezdece izgubili po poti. Fantku se je približal službeni policaj, ga vzel na roke in ga odnesel k prvi pomoči. Konje, ki brez jezdeca pritečejo skozi cilj, potisnejo na lestvici za eno mesto nazaj. Celotna prireditev vsebuje več dirk. Mi smo vsekakor videli eno najvažnejših. Na krajših razdaljah dirkajo celo štrile-tni otroci. Težnja pa je, da se vrednoti konja in ne jezdeca. Lastnik zmagovite živali postane važna oseba. Konjem iz njegove vzreje se zviša vrednost. Najboljši brez dvoma pokrijejo stroške, ki so jih imeli z nastopom. Je pa nekaj temnih senc, ki rušijo pristnost. Tujec, ki je v času Nadaama v Mongoliji, si bo gotovo ogledal vsaj eno dirko. Zmaga na dirki pomeni za lastnike vključevanje v krog organiziranega turizma. Nekateri rejci že uvažajo žlahtne arabske konje, da bi z njihovim semenom oplementili domače. Nastopajo lahko samo mongolski konji. Bolje povedano: konji, ki so luč sveta zagledali v Mongoliji. Pristni domači so ob- Predvidevanja, prognoze, upi ... izdelujejo taktične načrte. Povsod po prostrani kotlini so se v vse smeri podili jezdeci. Bilo je očitno, da tudi tisti, ki ne nastopajo, izločajo nadaamski adrenalin. Kje se dirka začne, koliko časa traja ali seznam nastopajočih so podatki, ki spadajo samo v našo miselnost. Za Mongole je dirka samo dirka. Vsekakor je start oddaljen. Koliko? 10 kilometrov, 15 kilometrov. Nekdo je navedel 24 kilometrov. madov. Po približno dveh urah čakanja se je na nizkem sedlu pokazal prah. Daljnogled je razkril terensko vozilo televizije in drobne točke, ki so bili konji. Do cilja je od tam manjkalo približno tri kilometre. Dve uri od starta (korakoma) do cilja (v galopu). Kdor se razume na konje, si lahko približno izračuna razdaljo. Očitno je bilo, da so razlike med prvimi precejšnje. Zmagovalec je drugega ko- čutno manjši od naših. Nekdanje mongolske horde so se nanašale predvsem na vzdržljivost in na številčnost živali. V klasični dirki evropskega konja proti mongolskemu, slednji nima kaj iskati. Je enostavno premajhen. Kot, recimo.da bi 195 cm visok Bolt tekel proti 170 cm visokemu Nemcu ali Rusu. Nadaljevanje sledi Je to on . Zadnji metri. Konj brez jezdeca bo izgubil eno mesto / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. avgusta 2011 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Leonardo Golel in Nastja Maver 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Karla e Katrine amiche inseparabili (Dan., '09, r. C.S. Bo-strup, i. E.A. Jensen, N. Koppel) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - Il segreto di Svena- holm (dram., Nem., '06, r. J. Delbridge, i. P. Rapold, J. Bremermann) 16.45 Film: Cuo-ri selvaggi (dram., ZDA, '06, r. S. Boyum, i. R. Thomas) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Che pasticcio, Bridget Jones! (kom., V.B., '04, r. B. Kidron, i. C. Firth) 23.40 Dnevnik - numeri in chiaro 0.10 Nan.: Parenthood 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Provaci ancora prof. 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il ma-resciallo Rocca 5 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Colpo d'occhio - L'ap-parenza inganna 21.20 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passag-gio a Nord Ovest 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik -kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.30 Nan.: Senza trac-cia 20.30 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.30 Šport: 90° Minuto Champions 0.10 Nočni dnevnik 21.10 Film: Bad Boys II (akc., ZDA, '03, r. M. Bay, i. W. Smith, M. Lawrence) 23.55 Film: Il segreto della montagna (akc., Kan./ZDA, '04, r. R. Piano, i. N. Eggert, M. Singer) 1.55 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It., '62, r. S. Corbucci, i. E. Macario, Toto) 10.30 Variete: Cominciamo bene 12.05 Športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 TgR Piazza Affari 14.50 Dnevnik -L.I.S. 14.55 Dok.: Figu 15.00 Nan.: The Lost World 15.45 Film: Profumo di donna (dram., It., '74, r. D. Risi, i. V. Gassman, A. Belli) 17.25 Dok.: GeoMagazine 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Variete: Circo Massimo 23.10 Nočni deželni dnevnik 23.15 Aktualno: Tg3 Linea notte estate, sledi vremenska napoved 23.50 Dok.: Correva l'an-no 0.40 Aktualno: Appuntamento al cine- u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Piu forte ragazzi 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 413.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Il ritorno di Ringo (western, It./Šp., '65, r. D. Tessari, i. G. Gemma, F. Sancho) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Fantozzi alla riscos-sa (kom., It., '90, r . N. Parenti, i. P. Villag-gio, M. Vukotic) 23.10 Film: Rimini Rimini un anno dopo (kom., It., '88, r. B. Cor-bucci, G. Capitani, i. A. Roncato) 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Film: Le piacevoli notti (kom., It., '66, r. A. Crispino, i. V. Gassman, U. Tognazzi) 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... I magnifici 8 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Wild Adventure 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Pic-cola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magica 16.00 Variete: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Gioielli nascosti 20.10 Aktualno: L'aromista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Stazione Termini (dram./rom., It./ZDA, '49, r. V. DeSica, i. J. Jones, M. Clift, G. Cervi) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana La 7 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlat-ko Zakladko 16.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Dok. film: Zastrti čas Slovanov 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Kosovo 21.05 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.45 Kultura 23.55 Prava ideja! 0.00 Dnevnik (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.35 Zabavni infokanal 12.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.45 Med valovi (pon.) 14.00 Dober dan, Koroška (pon.) 14.35 Dok. serija: Največja avtomobilska dirka na svetu (pon.) 15.30 Judo: SP, prenos iz Pariza 18.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.10 Glasb. odd.: Muzikajeto 20.00 Dok. odd.: Mielkejevo maščevanje 20.50 Hum. nad.: Sodobna družina 21.10 Posebna ponudba (pon.) 21.40 Brane Rončel izza odra 23.45 Dok. feljton: Vojna, fotografija, spomin 0.10 Dok. serija: City folk (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.50 17.50 Kronika 11.20 20.40 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 15.45 Iz svetovnih agencij 16.00 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Poročno potovanje po italijansko 16.00 Sredozemlje 16.30 Dokumentarec 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's Inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.40 Čezmejna Tv - TDD 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv Prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.00 17.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ M. Vilharja Postojna 12.00 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 12.30 Vi-deostrani 17.45 Sodobna umetnost 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chiamata d'emergenza 12.30 Nan.: Da un giorno all'altro 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ter-rore corre sul filo (krim., ZDA, '48, r. A. Litvak, i. B. Lancaster, B. Stanwyck) 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 3.00 Variete: La7 Colors |r Slovenija 1 7.10 Kultura (pon.) 7.20 Odmevi (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Daj, Domen, daj! (ris.) 9.10 Otr. nan.: Nina in Ivo 9.30 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.45 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 10.20 Kratki igr. film: Kul Sam in ljubka Suzi 10.35 Mlad. nad.: Waitapu 11.05 Nad.: Modro poletje 11.40 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 12.10 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Angola - Dežela obljub 14.20 Obzorja duha (pon.) pop Pop TV 7.20 14.00 Oprah show 8.10 14.55 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 9.05 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.50 Tereza (dram. serija) 10.4516.50, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 12.0517.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Razočarane gospodinje (nan.) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Monk (krim. serija) 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama (reklame) Kanal A 8.35 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.55 Racman Dodgers (ris.) 10.20 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 12.35 15.15 Frasier (hum. serija) 13.00 Tv prodaja, Reklame 13.30 Film: Austin Powers (kom., ZDA) 15.40 Šola za pare (nan.) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.00 Film: Carja Hazzarda - V Holly- woodu (ZDA) 20.35 Nogomet: liga prvakov, prenos 22.35 Film: Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 23.05 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.35 Film: Inšpektorji radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (V studiu Romeo Gre-benšek in Mitja Tretjak); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov -Oblomov - 24. nad.; 18.00 Koncert - Godalni kvartet Minetti; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.0014.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »mu-ska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 23. avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 Dolžina dneva 13.46 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 15.54 bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Po nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. plimovanje Danes: ob 2.24 najnižje -42 cm, ob 9.16 najvišje 17 cm, ob 14.01 najnižje 3 cm, ob 19.38 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.54 najnižje -52 cm, ob 9.35 najvišje 24 cm, ob 14.44 najnižje -3 cm, ob 20.17 najvišje 38 cm. temperature v gorah oc 500 m...........30 2000 m ..........17 1000 m ..........25 2500 m ..........15 1500 m ..........21 2864 m ..........12 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi se bo nadaljevalo jasno in zelo vroče vreme. Toplotna obremenitev bo velika zlasti po nižinah v popoldanskem času. Ob obali bo popoldanski zmorec deloma omilil vročino. Zvečer in ponoči pa bodo morski kraji občutili zelo veliko toplotno obremenitev. Soparno bo. CENE - Raziskava švicarske banke UBS »Cene in plače« Najdražja mesta na svetu so Oslo, Zürich in Ženeva Po podatkih raziskave švicarske banke USB je Oslo najdražje mesto na svetu NIZOZEMSKA - Do grla je sit ravnine Nizozemski kolesar bi rad zgradil 2000 m visoko goro AMASTERDAM - Nek nizozemski polprofesionalni kolesar, ki mu je zadosti nepregledne ravnine v svoji domovini, želi na Nizozemskem zgraditi 2000 metrov visoko umetno goro za različne športne aktivnosti. Kot trdi športni navdušenec Thijs Zonneveld, njegova zamisel ni nova, vendar pa so jo zdaj končno vzeli resno in jo podpira veliko ljudi. Po njegovih navedbah številni arhitekturni uradi, gradbena podjetja, vlagatelji in strokovnjaki že preučujejo izvedljivost projekta, gore, na kateri bi bile med drugim smučarske proge, kolesarske ceste s serpentinami, bob steze, planinske poti ter plezalne stene. "Ravnina je idealna za gojenje pese, rejo krav in gradnjo ravnih cest, z vidika športa pa je katastrofa," je prepričan Zonneveld. Zato želi pravo goro. In to na Nizozemskem. "Vse kaže, da se je moja pobuda, ki so jo sprva vsi imeli za šalo, končno prijela," je dejal Zonneveld za nizozemski brezplačnik De Pers. Kot je dodal, so ljudje v težkih gospodarskih časih navdušeni nad njegovim velikim projektov. Spletna stran projekta ima vsak dan na stotine obiskovalcev, na spletnem socialnem omrežju Twitter pa Zonnevelda spremlja več kot 8200 ljudi. Razstava dvornega pohištva za osebno higieno DUNAJ - V dunajskem Muzeju pohištva Hofmobiliendepot bo med 21. septembrom in 22. januarjem na ogled razstava z naslovom Intimne priče: Od umivalne mize do kopalnice. Razstava bo osvetlila skrb za higieno dvorne gospode na Dunaju in razvoj pohištva, namenjenega osebni negi, od prenosnih kosov pohištva do opremljenih kopalnic. Razstavau bo zgodovino umivanja prikazala na podlagi 90 eksponatov pohištva, pa tudi kosov porcelana za osebno higieno, različnih vrst stranišč in kopalnih kadi. ŽENEVA - Glede na košarico 122 proizvodov in storitev, v katero sicer niso zajete najemnine, so najdražja mesta na svetu Oslo, Zürich in Ženeva, je pokazala raziskava švicarske banke UBS, imenovana Cene in plače - kupna moč v svetu, ki se osredotoča na življenje v 73 mestih po svetu. Glede na raziskavo je denimo Pariz dražji od Londona (12. in 15. mesto), New York pa se je na lestvici znašel na 14. mestu. Najcenejša mesta so Bombaj, Manila in New Delhi. Po višini plač je po ugotovitvah UBS na prvem mestu pristal Zürich, sledi pa Ženeva. New York je zasedel sedmo mesto, London 22., Pariz pa 24. mesto. Največjo kupno moč omogočajo plače v Zürichu, Sydneyju in v Luxembourgu. Najmanj časa, da si lahko privoščijo hamburger, pa morajo delati zaposleni v Chicagu, Tokiu in Torontu. Za to namreč potrebujejo le 12 minut. UBS raziskavo opravlja na tri leta, vsako leto pa jo tudi revidira. HRVAŠKA - Ob morju in tudi v notranjosti Napovedujejo tropsko vročino Temperature za deset stopinj višje od povprečja - Stabilno, sončno in zelo vroče vreme naj bi trajalo do konca tedna V notranjosti Hrvaške (na posnetku Zagreb) se bodo temperature v naslednjih dneh povzpele do 35, ob morju pa do 40 stopinj Celzija ZAGREB - Temperature na Hrvaškem bodo v prihodnjih dneh za deset stopinj višje od povprečja. V notranjosti Dalmacije se bo živo srebro lahko povzpelo celo do 40 stopinj Celzija. Kot pričakujejo, bo teden, ki se je začel, verjetno najtoplejši letos. Nedelja je bila eden najtoplejših letošnjih dni, a najhujši vročinski val na Hrvaškem šele prihaja, napovedujejo meteorologi. V Dubrovniku so včeraj ob 5. uri zjutraj namerili 31 stopinj Celzija, ob obali Jadrana ter v notranjosti Dalmacije pa so včeraj temperature znašale med 35 in 40 stopinjami Celzija. V notranjosti države je bilo med 31 in 35 stopinj Celzija, sicer pa je bilo v kopenskem delu Hrvaške tudi soparno. Stabilno, sončno in zelo vroče bo do konca tedna, so napovedali vre-menoslovci, ki poudarjajo, da se v tem obdobju temperature po pričakovanjih niti čez noč ne bodo spustile pod 20 stopinj. Jutranje temperature bodo v notranjosti hrvaške med 20 in 25 stopinj Celzija, ob obali med 23 in 28 stopinj Celzija. Dnevne temperature pa bodo med 32 v gorah do 40 stopinj Celzija v notranjosti Dalmacije. Rahlo znižanje temperatur, za dve do tri stopinje, je moč pričakovati šele v soboto, so še napovedali hrvaški vremenoslovci. * A Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin ZGONIK(Sgonico)/Sivi npi iščeni kamnolom pri Repniču Demokrati na Opčinah o vsedržavnem in krajevnem položaju • + Torek, 23. avgust ob 20.00 uri Vlado Kreslin ZGONIK(Sgonico)/stari opuščeni kamnolom pri Repniču Primorski dnevnik TOREK, 23. AVGUSTA 2011_ Št. 199 (20.214) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Seminar, ki daje možnost primerjave Ivan Zerjal Letošnji poletni seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki se je začel včeraj, poteka v Portorožu, torej na območju, kjer je prisotna tudi italijanska narodna skupnost in je posledično dvojezično. Tako so prireditelji seminarja (slednjega konkretno organizira Zavod Republike Slovenije za šolstvo, medtem ko šolnike nanj vabi slovensko ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi mednarodnega dogovora) želeli posredovati udeležencem tudi to dvojezično stvarnost, ki jo na Obali živijo zares, je bilo rečeno na uradnem odprtju. Podatki, ki so prišli na dan med razpravo, za poznavalce razmer verjetno niso nič novega, a vendar jih velja omeniti. Gre za tisto dejansko dvo-jezičnost, do katere pride, če pripadniki tako večinske kot manjšinske narodne skupnosti obvladajo oba jezika, posledica tega pa je to, da npr. v trgovini prodajalka mirne duše odgovori kupcu v italijanščini, na sejah kolegija koprske enote zavoda za šolstvo pa se slovenščina in italijanščina prepletata, saj morajo vsi funkcionarji vsaj pasivno, za nekatera službena mesta pa tudi aktivno poznati manjšinski jezik, da o prilagojenih učnih načrtih in prisotnosti pouka tega jezika tudi na večinskih šolah niti ne govorimo, medtem ko je v Trstu slovenščina kot kurikular-ni predmet prisotna le na eni italijanski šoli. To ne pomeni kovati Slovenije v zvezde. Tudi na slovenski strani večkrat ni posluha, a to je v glavnem posledica nerazumevanja centra, se pravi Ljubljane, je bilo slišati na seminarju. Na italijanski strani pa imajo večjo vlogo krajevni dejavniki: škandal v zvezi z dvojezično šolo v Špetru je, dodaja podpisani, samo zadnji primer. LIBIJA - Konec Gadafijeve vladavine vse bližji Tripoli v rokah upornikov, Gadafi pa se še skriva Svet polkovnika poziva k odstopu - Aretirali enega njegovih sinov PORTOROŽ - Včeraj uradno odprtje Začetek poletnega seminarja za slovenske šolnike v Italiji PORTOROŽ - V Kongresnem centru Lifeclass hotelov v Portorožu se je včeraj dopoldne uradno začel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, na katerega po med- narodnem dogovoru vabi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, konkretno pa ga organizira Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Udeleženci, ki prihajajo s Tržaškega, Goriškega in Videmskega, se bodo do pet- ka poglabljali v jezikovna in literarna vprašanja, spoznavali bodo krajevno stvarnost in izobraževalne ustanove ter se seznanili s strokovnimi dognanji in primeri dobre prakse. Na 3. strani TRIPOLI - Po bliskovitem prodoru v nedeljo so libijski uporniki včeraj prevzeli nadzor nad večino Tripolija. Ugotovitve, da je vladavine Moamerja Gadafija po več kot štirih desetletjih tako praktično konec, so vse glasnejše. Polkovnik, ki ga svet poziva k odstopu, se sicer še uspešno skriva, vendar naj bi uporniki zajeli vsaj enega njegovega sina. V Tripoliju in drugod po državi še ostaja nekaj žepov, ki jih nadzirajo Gadafiju zveste sile, a po besedah odpravnika poslov libijskega prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Mahmud Nacua naj bi bilo v rokah upornikov 95 odstotkov prestolnice in države. Na 11. strani V Sežani lep večer • I . V . I • ■ r • V o ribičih in Križu Na 2. strani Parlamentarci iz FJK v bran deželne avtonomije Na 2. strani Srečanje Slovencev iz matice in Videmskega Na 3. strani V Trstu se je začel liturgični teden Na 7. strani V Doberdobu obnova vodnjakov in kalov Na 12. strani Farneti in Košuta: Zdaj uveljavitev med člani Na 17. strani KRAŠKA OHCET 2011 - Predaja poročne obleke Črno-modra ženinova noša Tradicionalni dar SKGZ in SSO - Kraški par so letos prvič sprejeli tudi na Pokrajini TRST - Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta včeraj dopoldne v Peterlinovi dvorani simbolično predali ženinu nošo, ki jo je skrbno sešila gospa Silvana Škabar. Aleš bo v nedeljo oblekel črno nošo z modrimi elementi. Barve si je sam izbral, ravno tako pa tudi barvo »lajb-ca«. Noša je izdelana po ustaljenem kroju, ima pa nekatere posebnosti, ki si jih je zaželel ženin. Nevestina noša, dar repentabrske občine, bo ostala skrivnost do poročnega dne. V Repnu se bo vse skupaj začelo jutri ob 19. uri, ko bo v Kraški hiši uradno odprtje 25. Kraške ohceti. Na 5. strani Dr^tUi yerna Trst* L11. Uat1fctin2 M 040-7606012 v Zepm ure in broške za Kraško oh cat 372 Nedelja, 21. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / SEŽANA - Ob občinskem prazniku zanimiv večer, posvečen Križu in ribičem Kriško-kraški »maraton« za poglabljanje stikov Osrednji dogodek premiera TV filma Mreže spomina, ki ga je tržaškim ribičem posvetil Jadran Sterle SEŽANA - Vsi lahko naredimo, da bo jutri lepše ...in lepše nam bo, če se bomo bolje poznali. Nekako tako je na odru Kosovelovega doma v Sežani sinoči dejal Miroslav Košuta. Letošnji Prešernov nagrajenec je bil eden številnih gostov, ki so izoblikovali včerajšnji kriško-kraški večer; v Sežani so ga priredili ob občinskem prazniku, da bi temu delu Krasa približali predvsem zgodbe slovenskih ribičev. A tudi stkali vezi med prebivalci Krasa. Zanimiv in prijeten dogodek (ali bolje rečeno maraton, saj je številno občinstvo priklenil v dvorano za dobre tri ure) je bil po-klon Krasu in morju. Povod zanj je dal dokumentarni film Mreže spomina, ki ga je za RTV Slovenija posnel Jadran Sterle. Vanj je, kot v trdno pleteno ribiško mrežo, ujel zgodovino tržaške obale, nekdanje navade njenih prebivalcev, tiste ostanke ribiške kulture, ki jih je mogoče zaslediti predvsem v Križu in Nabrežini. In jih bo mogoče morda že prihodnje leto občudovati v Ribiškem muzeju Tržaškega Primorja, ki ga dokončujejo v Križu. Ob filmu, ki si ga je občinstvo ogledalo nazadnje (preden je okusilo nekaj kriških dobrot), je bilo mogoče prisluhniti pesniku Miroslavu Košuti in njegovim kriško-kraškim pesmim, Franku Košuti, ki je predstavil bodoči kriški muzej in Brunu Volpiju-Lisja-ku, avtorju številnih monografij o tržaških ribičih. Najmlajši pa so v družbi slikarke Ane Kravanja ustvarjali ribice in hobotnice. S petjem, ki je poslušalce popeljalo tako na kriško kot na dalmatinsko obalo, je večer obogatil tudi moški pevski zbor Vesna. Iz Križa seveda. (pd) Na odru je bilo mogoče občudovati tudi kriški noši kroma FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Večina in opozicija proti gospodarskemu ukrepu Skupno v bran avtonomije Deželni parlamentarci bodo vložili amandma, da bi Dežela odločala o ohranitvi ali ukinitvi občin in pokrajin VIDEM - Deželni parlamentarci združeni v bran deželni avtonomiji, ki ji vladni gospodarski ukrep reže upravna krila in krilca (beri: pokrajini Trst in Gorica ter občine z manj kot tisoč prebivalci). V parlamentu bodo skupno predstavili amandma k spornemu ukrepu, v katerem bodo iznesli zahtevo, naj upošteva norme dežel s posebnim statutom. Če se to ne bo zgodilo, bo Dežela Furlanija-Julijska krajina vložila priziv na ustavno sodišče, naj razsodi, ali lahko navaden državni zakon (to je gospodarski ukrep) nadvlada ustavnega, to je tistega, s katerim je bila uzakonjena avtonomnost Furla-nije-Julijske krajine. To je srž včerajšnjega srečanja deželnih parlamentarcev in vodij skupin v deželnem svetu, ki ga je sklical deželni predsednik Renzo Tondo. Slednji je že poslal besedilo amandmaja ministru za gospodarstvo Giu-liu Tremontiju, ministru za dežele Raffaeleju Fittu in podtajniku na predsedstvu vlade Gianniju Letti. Po srečanju je ocenil, da Furla-nija-Julijska krajina doslej ni razsipala javnega denarja, pripravila je celo vrsto varčevalnih ukrepov in bo nadaljevala po tej poti. Ne more pa pristati, da rimska vlada z vrha poseže na področja, ki so v deželni pristojnosti, in skuša vsiliti svoje odločitve, ne da bi sploh vprašala deželo za mnenje. Protest majhnih občin ter tržaške in goriške pokrajine, ki bi morale »izginiti«, ko bi sporni ukrep obveljal tudi v Furlaniji-Julijski krajini, je torej obrodil zaželene politične sadove. Parlamentarci večine in opozicije ter svetniške skupine večine in opozicije so se združile in enotno obsodile vladno vmešavanje v zadeve, ki so ustavno v deželni domeni. Na srečanju je bilo, seveda, slišati različna mnenja o varčevalnem ukrepu. Parlamentarci levosredinske opozicije so ga ostro kritizirali, tako tudi predstavniki opozicijskih skupin v deželni skupščini. Naposled pa je prevladalo »skupno dobro«, ki je združilo predstavnike večine in manjšine. Tondo je ob tem spomnil, da je bila Furlanija-Julijska krajina edina dežela, ki je pred meseci vložila pri-ziv na ustavno sodišče že ob prejšnjem prvem vladnem varčevalnem ukrepu, tistem, ki je uvedel nov dodatek na zdravstvene storitve. Deželni parlamentarci in vodje skupin v deželni skupščini na srečanju v Vidmu Andreja Bajuka pospremili na zadnjo pot LJUBLJANA - Na ljubljanskih Žalah so se v nedeljo svojci, prijatelji in politiki poslovili od nekdanjega premiera, ministra in poslanca Andreja Bajuka, ki je v 68. letu starosti umrl v noči na torek. Pokopan je bil z vojaškimi častmi, pogrebu pa je poleg ožjih družinskih članov in pokojnikovih prijateljev prisostvovalo še okrog 1000 ljudi. Poleg svojcev in prijateljev so se pogreba udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki državnega vrha, med njimi predsednik republike Danilo Tiirk, premier Borut Pahor in predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Že v petek so se Bajuka na žalni seji državnega zbora spomnili najvišji predstavniki vseh treh vej oblasti, spomin nanj pa so na žalni seji počastili tudi njegovi sodelavci iz obeh vlad, v katerih je sodeloval. Pretekli teden na slovenskih cestah umrlo pet ljudi LJUBLJANA - V minulem tednu so se na slovenskih cestah zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih je umrlo pet oseb. Letos so tako slovenske ceste terjale 85 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 86, so danes sporočili iz policije. Najhujša nesreča se je zgodila na Koprskem, kjer so v nedeljo popoldne umrle tri osebe. Na lokalni cesti Sveti Peter - Ivankovec pri vasi Sveti Peter naj bi okoli 15. ure voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste. Vozilo se je ustavilo po 50 metrih obrnjeno na streho. V nesreči so umrli 38-let-na voznica iz Nove vasi nad Dragonjo in njen petletni sin ter 35-let-na svakinja, ki je pred nekaj dnevi skupaj z možem, sicer bratom po-kojničinega moža, prišla na obisk iz Črne gore. Nesreča na primorskI avtocesti brez hujših posledic POSTOJNA - Včerajšnja jutranja nesreča na primorski avtocesti pred počivališčem Ravbarkoman-da se je končala le z lažjimi poškodbami 21-letnega voznika, ki je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal z vozišča v skalo. Vozilo se je prevrnilo, pri tem pa je voznik dobil več udarcev in odrgnin, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je zgodila nekaj po 8. uri na primorski avtocesti v smeri Ljubljane. Druga vozila v nesrečo niso bila vpletena, zaradi nesreče pa je bil približno eno uro zaprt desni prometni pas, vendar do zastojev ni prišlo. SLOVENIJA - Jutri na svetu LDS Kavčič bo glasoval za razrešitev Kresalove LJUBLJANA - Predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič se bo jutri na seji sveta LDS zavzel za razrešitev Katarine Kresal s čela stranke, je povedal za STA. Kresalova je konec maja Kavčiča premagala v tekmi za predsedniško mesto LDS. Predsednica LDS je že po odstopu z mesta ministrice za notranje zadeve napovedala, da bo šla po zaupnico na svet stranke LDS. Za odstop z ministrskega mesta se je odločila potem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije. Že dan prej je računsko sodišče o tem izdalo negativno mnenje. Zadnji dogodki v LDS, zaradi katerih je Kresalova odstopila kot ministrica, po mnenju Blaža Kavčiča, sicer vidnega člana LDS, v javnosti krepijo občutek o "zli-tosti LDS z vplivom elit v Sloveniji". Sedanje stanje je slabo za LDS, poudarja, saj katera koli stranka, ki ima "take utemeljene očitke na ramenih vodstva, težko deluje". Sam je, pravi, zaradi stanja v LDS zaskrbljen in ni optimist. Jutri bo Kavčič glasoval proti Kresa-lovi, vendar ne pričakuje, da bodo svetniki njegovo kritično stališče večinsko delili. Formalnih postopkov za razrešitev Kresalove z mesta predsednice stranke ne bo sprožal, saj je postopek zaupnice sprožila predsednica sama. Glede možnosti sprememb na kratek rok zaradi že predstavljenih stališč vodstva LDS Kavčič ni optimist in tudi ocenjuje, da bo Kresalova zaupnico prejela. Po Kavčičevih besedah pa glasovanje proti Kresalovi ne bo pomenilo njegove vnovične ponudbe za vodenje stranke. Predsednik sveta LDS Anton Anderlič v sredo pričakuje odgovore, pojasnila in argumente Kresalove, nakar bodo odločali o zaupnici. Trenutno pa ni razloga, da bi govorili o nezaupnici, je ocenil v izjavi za STA. Trenutno tudi ne vidi razlogov za to, da bi Kresalovo razrešili z mesta predsednice LDS ali pa da bi morala odstopiti.Kavčičevo stališče Anderlič komentira skopo, saj da je v domeni posameznika, "kaj bo predlagal in ali bo vztrajal na argumentih". (STA) PREISKAVA - Na osnovi trditev blogerja Policija preiskovala domnevno nezakonito prisluškovanje Drnovšku v zadnjem obdobju življenja LJUBLJANA - Policisti so opravili preiskavo glede navedb blogerja Mitje Kunstlja, da so nekdanjemu predsedniku republike Janezu Drnovšku v zadnjem obdobju njegovega življenja nezakonito prisluškovali. Kunstelj je na svojem blogu 'Mik-stone' zapisal, da je "Janša med drugim naročil prisluškovanje in vdor v zasebno korespondenco Janeza Drnovška, potem ko se je slednji umaknil na Za-plano in tam umrl". Poleg tega naj bi v preteklosti nezakonito prisluškovali še nekaterim drugim slovenskim politikom, in sicer nekdanjemu premieru Lojzetu Peterletu, nekdanjemu premieru Andreju Bajuku in nekdanjemu poslancu Ivu Hvalici. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je o tem zapisu obvestila policijo. Na policiji so potrdili, da so glede zapisov opravili preiskave in svoje ugotovitve posredovali pristojnim državnim tožilstvom. "Ne glede na to bo policija navedbe dodatno preveri- la v smislu obstoja razlogov uradno pregonljivih kaznivih dejanj in izvedla ustrezne operativne ukrepe, v ta namen je že opravila določene razgovore in se sestala z informacijsko po-oblaščenko," so sporočili s policije. Kunstelj je v blogu tudi zapisal, da je akcije prisluhov vodil nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Darko Njavro. Slednji je za Delo dejal, da je prva dva zapisa na blogu Kunstlja prebral, da pa ne ve, "kakšne traparije objavlja zdaj". Peterle pa je za Delo izrazil prepričanje, da so mu prisluškovali, vendar pa ne more reči, kdo vse. Dokazov, da so prisluškovali njemu, nima, ima pa dovolj indicev, da mu ni prisluškovala samo ena stran, je dejal. Iz SDS so glede omenjenega primera sporočili, da je predsednik SDS Janez Janša opisani primer že pred časom predal odvetniku, ki pripravlja ustrezne pravne postopke zoper (anonimnega) pisca. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 25. avgusta 2011 21 23 PORTOROŽ - Na pobudo slovenskega ministrstva za šolstvo in v organizaciji ZRSŠ Poletni seminar za šolnike na dvojezičnem območju Obale Udeležuje se ga nekaj več kot trideset slovenskih šolnikov iz FJK - Včeraj odprtje, do petka predavanja in obiski PORTOROŽ - V Kongresnem centru Lifeclass hotelov v Portorožu se je včeraj dopoldne pričel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga po mednarodnem dogovoru prireja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, oblikujejo pa ga na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Enotedenskega seminarja, ki se bo zaključil v petek in je namenjen le omejenemu številu udeležencev (za vse pa bo odprt 46. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki bo v začetku septembra v Trstu in Gorici), se letos po besedah pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni udeležuje nekaj manj kot štirideset šolnikov (našteli smo 33 udeležencev) pretežno s Tržaškega, medtem ko je zastopstvo z Goriškega in Benečije res pičlo (po dve udeleženki za vsako od omenjenih pokrajin). Seminar gosti letos Območna enota ZRSŠ Koper, ki je kot edina deluje na narodnostno mešanem območju, je v svojem posegu dejala njena predstojnica Alica Prinčič Röhler, ki je zbrane šolnike v dvorani Amerigo Vespucci nagovorila poleg že omenjene Duhovnikove in piranskega podžupana Bruna Fonde. Zato je ena od njenih pomembnih nalog prav v okviru oblikovanja slovenskega in italijanskega manjšinskega šolstva v Sloveniji in v stalni podpori slovenskemu manjšinskemu šolstvu v Italiji. Do petkovega zaključka bodo udeleženci vključeni v dejavnosti v okviru treh sklopov: poglabljanja jezikovnih in literarnih vprašanj, spoznavanja krajevne stvarnosti in seznanjanja s strokovnimi dognanji oz. primeri dobre prakse v Sloveniji, ki bi lahko bili zanimivi tudi za slovensko šolstvo v Italiji. Tako je včerajšnji spored obsegal predavanja o posodobljenem pouku slovenščine kot prvega oz. drugega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom, posodabljanju pouka italijanščine in o italijanščini v šolah z italijanskim učnim jezikom v Republiki Sloveniji. Danes bosta na sporedu srečanji o spremembah ob uvajanju fleksibilnega predmetnika ter o reševanju problemov, medtem ko bo jutri celodnevna ekskurzija po Slovenski Istri. V četrtek bodo šolniki obiskali nekatere krajevne izobraževalne ustanove: portoroško enoto Barčica Vrtca Mornarček iz Pirana, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, italijansko osnovno šolo Vincenzo e Diego de Castro ter Gimnazijo Piran, v popoldanskih urah pa bodo prisluhnili predavanju o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, medtem ko bo petek posvečen odkrivanju istrske slovenske književnosti. Kot je med drugim poudarila Duhovnikova, želijo udeležencem seminarja tudi predstaviti dvojezičnost, ki jo na slovenski obali zares živijo. Ravno okoli tega se je na koncu uradnega odprtja seminarja razvila razprava, ki je dokazala, kako je Slovenija, čeprav ni vse zlato, kar se sveti (Fonda je opozoril npr. na vprašanje italijanske šole v Sečovljah, ki ji grozi združitev zaradi neobčutljivosti osrednjih slovenskih oblasti), glede tega na boljšem kot Italija: pedagoška svetovalka Duhovnikova je morala namreč za dosego tega službenega mesta opraviti tudi izpit iz aktivnega znanja italijanskega jezika, medtem ko pedagoška svetovalka za italijanske šole v Sloveniji Luisella Tenente slovenščine ne obvlada in ji morajo na skupnih sejah, kjer se med kolegi drugače prepletata slovenščina in italijanščina, prevajati. Poleg tega imajo na slovenskih šolah v Italiji zaradi prisotnosti predmeta italijanščine več ur pouka kot na italijanskih šolah v Sloveniji, kjer pa so bolj fleksibilni in prilagodijo predmetnik. Nasploh so na šolah na Obali učni načrti prilagojeni, italijanščina se poučuje na večinskih šolah, medtem ko je slovenščina kot kurikularni predmet doslej prisotna le na nižji srednji šoli Rismondo v Trstu. Določeno nerazumevanje in tudi odpor je čutiti na obeh straneh, čeprav to v primeru Slovenije prihaja predvsem iz Ljubljane, za katero je Obala s svojo specifiko še vedno neka eksotika, v primeru Italije pa temu botrujejo krajevni dejavniki. Ivan Žerjal Poletnega seminarja v Portorožu se udeležuje nekaj več kot trideset šolnikov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega MORTEGLIANO Motorist umrl, sopotnica v bolnici VIDEM - V noči na ponedeljek se je v Morteglianu v vi-demski pokrajini pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Življenje je izgubil 26-letni Mario Barbarisi, po rodu iz Avel-lina in s stalnim bivališčem v kraju Pavia di Udine. Izgubil je nadzor nad svojim motornim kolesom. Barbarisi se je malo pred 1. uro ponoči skupaj z dekletom peljal po deželni cesti, ki povezuje kraja Castions in Mortegliano. Nenadoma je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzor nad motornim kolesom in zapeljal s ceste. Voznik je umrl, hudo poškodovano 24-letno sopotnico, doma iz Bicinicca, pa so odpeljali v bolnišnico v Videm. Z ugotavljanjem vzrokov nesreče se ukvarjajo ka-rabinjerji iz Mortegliana in Lati-sane, zaradi izliva goriva so posegli tudi videmski gasilci. SOLARJE - Prirejata ga občini Tolmin in Dreka Srečanje Slovencev iz matice in Benečije Letos že dvajsetič po vrsti - Med udeleženci tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš 20. srečanja Slovencev iz matice in Slovencev z Videmskega se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (na posnetku peti z leve) nm IMoja knjiga poletja Dolgoletni član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec je trenutno zaposlen kot vršilec dolžnosti urednika Uredništva za kulturo Radia Slovenija. Knjige so sestavni del njegovega poklicnega in zasebnega življenja. Kot pravi, se je število prebranih knjig od pojava svetovnega spleta precej spremenilo, saj mnogo vsebin sedaj sprejema skozi digitalne vire. Nikakor pa ne sodi »med računalniške zasvojence in mik dobre stare knjige me bo po vsej verjetnosti spremljal tudi ves preostanek življenja. Toda moje bralne navade so precej stihijske in na različnih policah stanovanja in službene pisarne je vedno odprtih po nekaj knjig: strokovnih, esejističnih, potopisov in še zlasti leposlovja. Koliko jih preberem od začetka do konca? Dve, morda tri mesečno.« Petrovec najraje bere »med počitnicami in ob prostih dneh, še zlasti kadar se zaključijo sredi tedna«. Rad ima leposlovje, še zlasti romaneskno prozo, v zadnjem obdobju pa tudi kratke zgodbe. »Med avtorji so ob slovenskih največkrat italijanski - še zlasti dela Stefana Bennija. Včasih sem jih prebiral iz čistega užitka, v zadnjih letih se je temu pridružil še prevajalski izziv: trenutno namreč prevajam tretje delo Stefana Bennija, ki bo v slo- venskem jeziku izšlo predvidoma prihodnje leto. Gre za znanstveno fantastični roman z original- nim naslovom Elianto. V slovenščini bo najverjetneje Heliant.« Za bralce Primorskega dnevnika ima kar nekaj knjižnih nasvetov. »Če lahko napeljem vodo na svoj mlin, potem vam priporočam svoj izbor in prevod kratkih zgodb Stefana Bennija, ki je pod naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe izšel lani - ali pa njegovo Marjetko Sladkosnedko, ki je v prevodu izšla letos. Ljubiteljem humorne in družbeno kritične knjige za na plažo svetujem nedavno prebrani roman Niccoloja Ammanitija Che la festa cominci, ljubiteljem zgodovinskih romanov pa neobičajno delo Christopha Ransmayrja Grozote teme in ledu, ki je letos izšlo v slovenskem prevodu.« (pd) SOLARJE - Na Solarjih na Kolovratu je v nedeljo potekalo dvajseto srečanje Slovencev z zamejci, ki živijo v Benečiji in v okolici Vidma. Dogodka, ki sta ga obogatila tudi obrtni sejem in glasba, so se udeležili tudi predstavniki slovenskih in italijanskih oblasti, med katerimi velja posebej izpostaviti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in italijanskega parlamentarca Ferruccia Sara. Na prireditvi je bila napovedana udeležba predsednika Dežele Furlanije Julijske krajine Renza Tonda, ki pa je moral zaradi osebnih razlogov svojo prisotnost odpovedati. Srečanja se je sicer v dopoldanskih urah udeležil deželni odbornik Elio De Anna. Tradicionalno srečanje na So-larjih, na katerem so se letos spomnili prvega pred dvajsetimi leti, ko so dali tudi pobudo za gradnjo letos odrte cestne povezave med Volčami in Solarji, prirejata sosedski Občini Tolmin in Dreka, ki sta ju na Kolovratu predstavljala župana Uroš Bre-žan in Mario Zufferli, ki svojo Občino vodi že petič. Prvi je svoj pozdravni nagovor namenil zlasti čezmejnim projektom, predvsem na območju Kolovrata, Zufferli, ki prav tako zagovarja tovrstne oblike sodelovanja, pa je med drugim spregovoril o predlogu italijanske vlade, da bi ukinili občine z manj kot tisoč prebivalci. Med slednje sodi tudi Dreka, župan Zuf-ferli pa je prepričan, da bi bilo treba majhne krajevne skupnosti zaščititi in ovrednotiti. Svojo pomoč v zvezi s tem je obljubil furlanski parlamentarec Ferruccio Saro, ki se zavzema za sodelovanje med manjšimi občinami pri nudenju storitev oziroma vodenju določenih uradov. Notranjepolitična situacija pa je bila predmet nagovora slovenskega ministra Boštjana Žekša, ki je povedal, da Slovenija poleg politične doživlja predvsem krizo vrednot, kljub temu pa je še vedno precej na boljšem kot države, ki se v tem obdobju ubadajo z največjimi težavami. Poudaril je tudi pomen čezmejnega sodelovanja in izrazil zadovoljstvo zaradi tovrstnih srečanj. Boštjan Žekš si je v okviru celodnevnega dogajanja skupaj z župani posoških in beneških občin ogledal tudi muzej na prostem Pot miru. (NM) 4 Torek, 23. avgusta 2011 ITALIJA varčevalni ukrepi - Danes se začne parlamentarni postopek za sprejem paketa Berlusconi priznava nemoč Velike težave v vladni koaliciji Severna liga brani občine in pokojnine - Napolitano kritiziral skrivanje krize RIM - »Jaz sem naredil vse, kar sem moral za preprečitev velike krize naših državnih obveznic, zdaj je na vrsti parlament,« je dejal premier Silvio Berlusconi pred včerajšnjim začetkom vročega tedna, v katerem se bo v parlamentu začela razprava o izrednem paketu ukrepov za stabilizacijo javnih financ, vrednem 45,5 milijarde evrov. Največja preglavica je za premiera Severna liga, ki se trmasto upira kakršnemu koli varčevalnemu ukrepu na področju pokojninskega sistema. »Za to, da je začela Evropska centralna banka (ECB) kupovati naše obveznice na trgu, so mi naročili, da moram do petka zvečer (13. avgusta) sprejeti dekret, s katerim bo izravnava državnega proračuna premaknjena s sprava predvidenega leta 2014 na leto 2013. V štirih dneh nam je uspelo doseči sporazum med strankami vladne koalicije. Moja velika napaka pa je bila ta, da mi ni uspelo doseči, da bi mi Italijani dali 51 odstotkov (za izravnavo proračuna, op.ur.), zato moram zdaj pokvariti vse odločitve, ki so bile sprejete s člani koalicije,« je še povedal premier v neformalnem pogovoru z novinarji. »Plačati morajo tisti, ki niso nikoli plačali, ali s pomočjo lizinških družb ali sposojenih imen sploh niso davčni zavezanci. Ti morajo plačati, ne pa tisti, ki so vedno plačevali do zadnjega beliča,« je v odgovor na možnost ponovnega kle-stenja po pokojninah ponovil ligaški minister Roberto Calderoli in potrdil nedeljske besede šefa Umberta Bossija, ki je zarohnel, da se »pokojnin ne smejo dotikati«, ker »ne morejo vedno plačevati reveži«. V zameno je Claderoli predlagal davek na luksuzno premoženje, ki naj bi ga plačali tisti, ki imajo nadpovprečno velika stanovanja, več velikih avtomobilov, jahte in podobno. »Če uvedemo davek na premoženje, bomo obdavčili res bogate in tiste, ki to bogastvo skrivajo,« je prepričan minister. S takšnim davkom naj bi zbrali toliko dodatnih sredstev, kot naj bi privarčevali z ukinjanjem malih občin in rezanjem pokojnin, je prepričan Calderoli. Stališče, s katerim pa se v vladi in v Berlusconi-jevi stranki številni ne strinjajo, ker naj bi bil davek na premoženje neliberalen. Predlog o ukinitvi občin z manj kot tisoč prebivalci medtem buri duhove predvsem na severu države. V Turinu so se včeraj zbrali številni predstavniki ogroženih občinskih uprav, turinski prvi mož Piero Fassino pa je Silviu Berlus-coniju očital, da je v svoji politični ka- Predsednik republike Giorgio Napolitano ob prihodu na miting v Riminiju ansa rieri vztrajno obljubljal znižanje davkov, zdaj pa jih viša. Vodji Severne lige Um-bertu Bossiju pa je Fassino očital, da že ves čas obljublja federalizem, zdaj pa vlada jemlje avtonomijo lokalnim oblastem. Po podatkih ene od raziskav italijanskega študijskega centra Eutekna se bo zaradi novega vladnega varčevalnega paketa delež davčnega iztržka v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal na rekordne ravni. Prihodnje leto naj bi se z 42,7 odstotka zvišal na 43,6 odstotka BDP, leta 2013 pa že na skoraj 44,5 odstotka BDP. Pri akutni krizi javnih financ se je v nedeljo v Riminiju, kjer je bil gost zborovanja gibanja Comunione e Libera-zione, ustavil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »V skrbi za dokazovanje pravilnosti svojega ravnana-ja, tudi s pomočjo propagandističnih poenostavljanj in utehe z evropskimi primerjavami, vladna koalicija ni hotela priznati kritičnosti našega položaja in dejanske teže problemov,« je dejal Napolitano in dodal, da je bila vlada doslej tudi preveč popustljiva do davčnih utajevalcev. Kritike pa šef države ni prihranil niti opoziciji: »Je mogoče, da se krivdo za vsako kritičnost v naši državi vedno pripisuje izključno vladi, njenemu vodstvu in koaliciji, ki jo podpira?« se je vprašal Napolitano in si tudi odgovoril: »Po tej poti ni bilo mogoče priti daleč in se tudi ni prišlo.« finančni trgi - V Milanu +1,78% Dogajanje v Libiji razživelo borzne trge MILAN - Bližnji konec oboroženega konflikta v Libiji je včeraj razživel evropske borze, ki so z izjemo frankfurtske sklenile trgovanje z več kot odstotno rastjo. Milanska Piazza Affari je po negativnem začetku prešla na pozitivni teren po zaslugi delnic naftnih družb, indeks FTSE Mib pa je na koncu pridobil 1,78 odstotka, čeprav je med trgovanjem dosegal tudi 4-odstotno rast. Najvidnejši vzpon (+6,33%) je na milanski borzi dosegla delnica Eni, ki ji je očitno pomagalo dogajanje v Libiji in upanje, da se bo družba lahko hitro vrnila k poslom v tej severnoafriški državi. »Libijski učinek« je pomagal tudi delnici družbe Ansaldo STS, ki je aktivna na področju industrijskih in civilnih gradenj. Manj pozitivnen je bil začetek tedna na delniškem trgu. Razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic z 10-letno zapad- lostjo se je spet povečala, sicer skromno od 282 na 286 točk. Na borzno trgovanje pa zaenkrat ni vplivala napoved mednarodne organizacije za gospodarsko delovanje in razvoj OECD o gibanju gospodarske rasti v 36 državah članicah. Ta se je v letošnjem drugem četrtletju znižala od začetno predvidene 0,3-odstotne na 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Kot opozarjajo pri OECD, gre za že četrto trimesečje upočasnjene rasti, nad povprečjem pa je presenetljivo Italija, ki je po 0,1-od-stotni rast v prvem četrtletju dosegla v drugem 0,3-odstotno rast BDP. Gospodarska rast v območju evra se je od 0,8 odstotka v prvih treh mesecih leta v drugem četrtletju znižala na 0,2 odstotka. Zasopihana je predvsem nemška lokomotiva, ki je še v prvih treh mesecih dosegala 1,3-odstotno rast BDOP, medtem ko je v drugem četrtletju padla na komaj zaznavno raven 0,1 odstotka. svetovni dnevi mladih - Ob slovesu med zaključno mašo na madridskem letališču Papež povabil mlade v Rio Naslednji dnevi mladih bodo leta 2013 v Braziliji - Polemike zaradi visokih stroškov organizacije dnevov mladih katolikov Oceanska množica na nedeljskem sklepnem obredu ansa RIM - Papež Benedikt XVI. se je včeraj vrnil v Vatikan, potem ko je od četrtka sodeloval na svetovnih dneh mladih v španski prestolnici. Obiska v Madridu se bo spominjal tudi po dresu nogometnega kluba Reala, ki ima na hrbtni strani natisnjeno papeževo ime, na njem pa so tudi podpisi vseh nogometašev. Klub je papežu darilo predal v vatikanskem diplomatskem predstavništvu, kjer je papež bival med štiridnevnim obiskom španske prestolnice. Svetovni dnevi mladih in papežev obisk so mnogim v španski prestolnici prinesli milijonske zaslužke. Predsednik madridskega združenja podjetnikov Arturo Fernandez je prihodke od dogodka, ki se ga je v šestih dneh udeležilo več kot milijon mladih vernikov, ocenil na 160 milijonov evrov. Največ so s svetovnimi dnevi mladih zaslužili madridski gostinci in hotelirji, medtem ko so trgovci in taksisti potožili, da so z obiskom več sto tisoč mladih vernikov komaj kaj zaslužili. Razlog za to so pripisali dejstvu, da so bili številni deli mesta zaprti za promet, kar naj bi odgnalo potencialne stranke, so poročali španski mediji. Tudi nočni lokali in diskoteke od mednarodnega romanja katoliških vernikov niso imeli veliko. Program romarjev se je namreč začel zgodaj zjutraj, EVRO 1,4413 $ +0,02 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 22.8. 19.8. ameriški dolar 1,4413 1,4385 japonski jen 110,65 110,00 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2232 41,9225 65 8170 9,2006 41,9115 65 8110 II lUlJjISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int 7,4484 0,87365 7,4487 0,86965 L/1 1 LC11 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,1403 7,8360 9,2204 7,8575 1 1UI VCjISa M Ul 1C1 češka krona 24,493 1,1341 24,475 1,1340 jVIUCIIjM 11 al lIS. estonska krona m^HTarcki trtrinl" 15,6466 272,83 15,6466 272 15 1 1 ICtULO I OlSI 1 II 1 L poljski zlot 4,1830 1 4194 4,1724 1 4189 isal lauiis.1 uuidl avstralski dolar nAlnarcKi 1,3781 1,9558 1,3783 1 9558 UUlUaljISI ICV romunski lev litvn/CKi ifac 4,2635 3,4528 4,2678 3,4528 IILUVjISI IILaO latvijski lats nra7lMCKI fAPlI 0,7095 2,2996 0,7092 2,2928 uia^iipisi icai islandska krona ti lira 290,00 2,5770 290,00 2 5700 LUI jlSa lila hrvaška kuna 7,4848 7,4800 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. avgusta 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,21300 0,29778 0,46294 0,00333 0,01333 0,07000 1,348 1,535 1,737 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.265,20 € +816,41 tako da so imeli bolj malo priložnosti, da bi okusili nočno življenje španske prestolnice. Za udeležbo na šestdnevnem srečanju se je prijavilo več kot 400 tisoč mladih iz 193 držav, organizatorji pa ocenjujejo, da se je zaključne maše, ki jo je v nedeljo vodil papež Benedikt XVI., udeležilo približno 1,5 milijona ljudi. Tokratno mednarodno srečanje mladih katolikov je po ocenah organizatorjev stalo okrog 60 milijonov evrov, od česar naj bi do 80 odstotkov pokrili s prispevki mladih romarjev, preostanek pa z donacijami podjetij in posameznikov. Organizaciji svetovnih dnevov in papeževemu obisku so zaradi visokih stroškov v času gospodarske krize in rekordne brezposelnosti v Španiji mnogi nasprotovali. Tako so pred in tudi med papeževim obiskom na madridskih ulicah potekali protesti. »Nasvidenje čez dve leti v Riu!« S temi besedami se je Benedikt XVI. poslovil od udeležencev dnevov mladih in jih obvestil, da bo naslednje srečanje čez dve leti v brazilskem Riu de Janeiru. »Ne bojte se biti katoliki. Vera ni teorija. Sredi relativistične družbe, ki se odpoveduje posesti resnice, se boste čutili v nasprotju, a tudi polno angažirani v tem posebnem trenutku, polnem izzivov in priložnosti,« je papež mladim sporočil med nedeljskim Angelo-vim obredom na letališču v Madridu. (STA+CR) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. avgusta 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,30 IMTITDCI IDr»DA 1 «3 -3,08 +2 17 KRKA I I IKA KOPER 55,60 1050 -0,71 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,00 170 00 -0,66 -1 73 TELEKOM SLOVENIJE 65,00 +1,40 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 27,00 AERODROM LJUBLJANA 13,34 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -2,70 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 19,75 -7,69 +16,11 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,69 5,40 +3,07 -1,80 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 +0,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IR! IANA 10,00 6,00 16,00 -9,09 -0,33 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 266,00 30,50 178 90 -4,66 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 12,75 +2,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. avgusta 2011 +I,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,9255 69,65 1067 +3,58 +0,43 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,187 +1,14 +0,85 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,44 1,643 +0,32 +3,86 EDISON ENEL ENI 0,77 3,342 13 29 -0,52 +2,33 FIAT FINMECCANICA 4,08 +6,49 -1,40 +1 72 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,722 12,07 +2,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,11 10 78 -1,94 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,29 +0,09 +1,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,59 6,38 1 605 +1,01 +1,11 -1 23 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,10 -2,30 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,805 28,11 +0,20 +1,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,306 4,21 +0,98 +4 11 TENARIS TERNA 0,836 10,96 +1 87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,506 0,0513 +4,91 UNICREDIT 2,65 0,89 +2,63 -0,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 84,44 $ +2,46 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. avgusta 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 642,79 -0,89 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.985,06 923 31 +0,31 -1 06 FIRS, Banjaluka 1.753,50 filfl "m -0,11 _l 1 17 üuica ij, lltuyiou t \ i ji. / SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 CO QQ .(1« un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.343,09 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.881,26 2.045,18 +0,59 +0,34 S&P 500, New York 1.126,02 +0,22 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.131,69 5.476,55 5.090,19 -1,41 -0,06 +0,98 CAC 40, Pariz 3.051,36 +1,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.100,00 999,60 2.183,35 +0,38 +1,13 +1,12 Nikkei, Tokio 8.628,13 -1,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.731,81 19.486,87 2.515,86 -0,07 +0,45 -0,73 Sensex, Mubaj 16.341,70 +1,24 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PETERLINOVA DVORANA - Predaja ženinove noše 5 Torek, 23. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik TRST / po tradicionalnem kroju, a z nekaj novostmi Predsednika SKGZ in SSO sta Alešu izročila poročno obleko, nevestina bo do nedelje skrivnost DARILA ZA KRAŠKI PAR - poročni šopek, venček za nevesto in cvetlični aranžma za ženina - (darilo cvetličarne Mara - Bazovica); - bon v vrednosti 100,00 evrov za čiščenje oblek (podarja kemična čistilnica Pulisecco San Francesco iz Trsta, Ul. Palestrina 6); - 1 aparat za kavo znamke Gri-mac in 5kg kave Qubik caffe (Skupina Cogeco); - komplet kuhinjskih nožev na lesenem podstavku (darilo pohištva Kralj David & Fabjana Snc.); - enoletna naročnina na Primorski dnevnik (darilo družbe DZP-PRAE); - narodna noša za nevesto (prispevek Občine Repentabor); - majhna lesena skrinjica-ročno delo (darilo Marjana Corettija iz Ricmanj); - majolke za vino (darilo prejšnjega kraškega para, Ivane in Deana); - enoletna vinjeta za slovenske avtoceste (darilo BAR G Ferne-tiči); - 750,00 evrov (darilo Zadružne kraške banke); - prispevek za poročno potovanje (potovalna agencija Aurora Viaggi); - knjiga Stanislava Renčlja Okusi Krasa (darilo Tržaške knjigarne); - srebrn okvir (darilo draguljar-ne Skerlavaj); - poročna prstana za ženina in nevesto (darilo draguljarne Malalan z Opčin); - čevlji za nevesto (darilo podjetja Malalan Moda z Opčin); - bon v vrednosti 200,00 evrov (darilo uslužbencev Tržaske kmetijske zadruge); - 6 steklenic malvazije in 6 re-foška (darilo kmetije Rado Koc-jančič); - slika za Kraško ohcet (darilo slikarja Deziderija Švare). - večerja za dve osebi (Gostilna Bak - Pesek); - 10 steklenic vina (darilo bara Caffe Vatta); - bon vrednosti 100,00 evrov (darilo podjetja Cosmini macc-hine utensili S.r.l.) - 1 kuhan pršut, 2 salami in sir (darilo trgovine Mauri Tiberio -jestvine na drobno); - klekljana čipka (darilo Zvoni-mira in Nevenke Kalc - kraški par leta 1981). Ženinu sta nošo simbolično predala predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič ob prisotnosti repentabrskega župana Marka Pisanija in šivilje Silvane Škabar Vi Z včerajšnjim dnem je 25. Kraška ohcet stopila v živo. V Peterlinovi dvorani sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka simbolično predala nošo ženinu ter mlademu paru zaželela vso srečo na skupni življenjski poti. Aleševo poročno obleko je v dveh tednih nepretrganega dela skrbno sešila gospa Silvana Škabar, ki je že pred štirimi leti sešila nošo Tomu Oberdanu, ki se je na 23. Kraški ohceti poročil z Jano Ban. Aleš bo v nedeljo oblekel črno nošo z modrimi elementi. Barve si je sam izbral, ravno tako pa tudi barvo »lajbca«. »Tržaška moška kraška noša ne dopušča veliko fantazije, kot lahko to stori ženska. Tako so namreč nosili še naši pradedje. Noša je zato sešita po ustaljenem kroju, Aleš pa si je zaželel nekoliko drugačen ovratnik ter oranžno pentljo namesto tradicionalne rutice,«je dejala gospa Škabar. Posebnost Aleševe noše predstavlja tudi klobuk, ki ga je izdelal gospod Pajk iz Ljubljane. Slednji izdeluje klobuke še s starimi stroji po kalupu stoletne tradicije, zaradi tega je klobuk originalen, čeprav je na novo izdelan. Blago je priskrbela Marta Košuta, gumbi pa so ročno delo Claudia Strnovška. »Kar zadeva moško nošo, nimamo nobenega originala, ker so v starih časih izrabili vse blago do konca. Ko se je na primer »lajbec« raztrgal, so iz kroma blaga sešili copate. Zaradi tega šivamo moške noše na podlagi akvarelov in starih slik,« je dodala gospa Škabar. Ali je Alešu pri izbiri barv pomagala tudi nevesta? Ni mu pomagala. Za Martino je bila ženinova noša pravo presenečenje, saj jo je včeraj tudi sama prvič videla. Podobno velja za Aleša, saj tradicija pravi, da lahko ženin vidi nevestino poročno obleko šele na dan poroke. In tako bo tudi na letošnji srebrni Kraški ohceti. Do nedelje bo nevestina noša, dar re-pentabrske občine, skrivnost prav za vse. Na včerajšnjem novinarskem srečanju sta se predsednika krovnih organizacij še zahvalila organizatorjem, ker ponašajo našo preteklost v sedanjost. V imenu repentabrske občine, zadruge Naš Kras in kulturnega društva Kraški dom je pozdravil in se zahvalil za darilo krovnih organizacij župan Marko Pisani. Neuradne govorice pravijo, da se bo letos repenski župan na nedeljskem sprevodu oblečen v kraški noši pridružil zgoniškemu županu Mirku Sardoču in dolinski županji Fulvi-ji Premolin. Ali so govorice resnične, bomo izvedeli šele v nedeljo ob 8.30, ko se bodo noše zbrale v Kraški hiši. Naj spomnimo še, da se bodo dogajanja v Repnu pričela jutri ob 19. uri, ko bo v Kraški hiši uradno odprtje 25. Kraške ohceti. Andreja Farneti POKRAJINA - Prvič uraden sprejem Bassa Poropat voščila kraškemu paru Nasmejanima kraškima zaročencema poklonili darila - Podpisala sta se tudi v Častno knjigo, v nedeljo ju čaka pomembnejši podpis Mladi par srebrne Kraške ohceti so letos prvič uradno sprejeli tudi na tržaški pokrajini. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali so Martini in Alešu poklonili pokrajinski grb, publikacijo o našem ozemlju »Unica, voci e colori di un territorio« ter ročno izdelan predmet, da bi jima voščili vse najboljše v skupnem življenju. Martina in Aleš sta bila zelo navdušena nad sprejemom, Bas-sa Poropat pa je bila počaščena, saj meni, da je Kraška ohcet ena najpomembnejših prireditev v tržaški pokrajini, ki združuje kulturo in stare običaje tega teritorija. Vidali je ob priložnosti pozdravil v slovenščini in podčrtal, da se Kraške ohceti v noši udeležuje vedno več mladih in je v sprevodu videti vedno večje število novo izdelanih noš, saj je na prejšnji Kraški ohceti s Tabra do Kraške hiše korakalo in plesalo približno 800 noš. Martina in Aleš sta se nato še podpisala v pokrajinsko Častno knjigo, podpis pa naj velja tudi kot generalka za pomembnejši podpis, ki ju čaka v nedeljo v cerkvi na Tabru. (and) Noša ima poseben ovratnik in oranžno pentljo namesto tradicionalne rutice kroma Predsednica pokrajine je paru poklonila simbolično darilo kroma klikni in izrazi svoje mnenje Se boste v nedeljo udeležili Kraške ohceti? O Da, v noši O Da O Ne O Me ne zanima 6 Torek, 23. avgusta 2011 TRST / OPČINE - Na Demokratskem prazniku o Italiji in Trstu Predlogi Demokratske stranke za izhod iz gospodarske krize Pozitivna ocena pomladnih krajevnih volitev - Dober Cosolinijev začetek Levo od leve Francesco Russo, Marina Guglielmi, Tamara Blažina in Ettore Rosato med nedeljsko razpravo na Opčinah; spodaj številni udeleženci Demokratskega praznika kroma Italija - Trst. Državne in krajevne perspektive so bile v ospredju nedeljskega zaključnega srečanja na letoš- njem Demokratskem prazniku na Opčinah. Državni pogled sta nakazala tržaška parlamentarca stranke, sena- torka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato, krajevnega je povzel pokrajinski tajnik Francesco Russo. Vsedržavni položaj je hudo resen, za kar je najbolj kriva sedanja desno-sredinska vlada. Gospodarska kriza že tri leta grize, Berlusconi in njegovi so jo najprej kategorično zanikali in niso storili nič, da bi jo zajezili. Sedaj je vlada pripravila gospodarski ukrep, ki je izraz žive improvizacije, kar je razvidno tudi od nesoglasij v sami vladni večini. Predvsem pa, sedanji finančni ukrepi ne ponujajo nobene razvojne vizije, temveč edinole krčenja in stiskanja. Skratka: sedanji ukrep je živ dokaz nesposobnosti Berlusconijeve vlade, je poudaril poslanec Rosato. Demokratska stranka je že pred časom ponudila svoj recept. Bremena ne morejo tlačiti vedno enih in istih slojev prebivalstva. Sedaj naj plačajo tisti, ki doslej niso plačevali. Bla-žinova in Rosato sta izpostavila obotavljanje deželne vlade. Tondova uprava ni v tej zvezi nikoli delovala kot suverena krajevna uprava. Vedno se je prilagajala temu, kar je določala rimska vlada. Za Demokratsko stranko so bila zadnja krajevna dogajanja nadvse pozitivna. Volilna zmaga na tržaških občinskih volitvah pomeni pomembno spremembo. Prvi upravni koraki župana Cosolinija kažejo, da je mogoče v mestu marsikaj storiti in spremeniti. V tem pogledu je bila poudarjena vloga stranke in enotnega nastopanja koalicijskih partnerjev, saj le koalicijski nastop zagotavlja uspeh. Na srečanju, ki ga je povezovala nekdanja pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, je bil govor tudi o razkoraku med politiko, institucijami in državljani. Demokratska stranka se je že pred časom zavzela za znižanje števila parlamentarcev, da bi tako znižali »stroške politike«, udeleženci v razpravi pa so opozorili, da »brez strank ni demokracije.« Tako stranke kot politika so družbi in državi koristne, seveda, če gre za »dobro politiko«. Tržaška pomladanska izkušnja kaže, da je taka »dobra politika« mogoča. V mestu je zavel nov veter, sprostila se je nova energija, potrebna za reševanje tistih odprtih vprašanj, ki jih prejšnja, desnosredinska uprava ni znala rešiti. MUZIKAMNOLOM - V soboto v kamnolomu pri Repniču Šukar in čar romske glasbe Slovenska skupina je dovršeno predstavila širok izbor skladb z obsežnega območja - S tem koncertom se je zaključil niz Romska beseda šukar pomeni dobro, lepo in prav lepoto glasbe se je na sobotno noč okušalo v kamnolomu pri Repniču, na zadnjem koncertu niza Muzikamnolom. Skupina, ki je bila tokrat zadolžena, da zaključi zanimiv festival, je bila slovenska Šukar, ki izvaja širok izbor romske skladbe s celotnega vzhodnega in južnega evropskega ozemlja. Skupina deluje že enaindvajseto leto in je nastopala po znanih festivalih, ob tem pa si je prislužila veliko pomembnih priznanj. Ob poslušanju skupine pride do izraza ne le mojstrsko poznavanje instrumentov in skladb, marveč tudi velika ljubezen do romske glasbe, saj se to zvrst lahko izvaja le s celim telesom in dušo. Kot nam je povedal Igor Misdaris, vodja, glavni pevec in izvajalec na bugariji - kitari podobnem brenkalu - so od začetka do danes izbrali nešteto skladb iz romske zakladnice, sledeč okusu. Pesem, ki jih prevzame, nato tudi vključijo v svoj program. Zvočni kodeks romske glasbe vpija ljudske motive drugih narodov, tistih namreč, ki jo je to migrant-no ljudstvo srečalo med svojimi selitvami. Ta glasba je prepita s čustvi, s primarnim impulzom ritma, ki izvira iz samega življenjskega utripa. Harmonija sestoji pravtako na kontrapunktu med glasbili, kjer se občuti skoraj onirično hipnotični razplet. Za to ljudstvo v stalnem premiku je glasba stalnica, tista, ki spremlja vse življenjske dogodke, naj si bodo to veseli ali pa žalostni in postane tako tisti element, ki poganja celotno življenjsko kolo. Atmosfera četrtkovega koncerta je bila nabita s temi občutki. Ze pri prvi poskočni ruski »Zulik« je bilo jasno, da bo nastop na visoki kakovostni ravni in Skupina Šukar je še bolj segrela topel večer vsi glasbeniki ob Misdarisu, ki so Nenad Ljubotina (vokal, bisernica, brač in violina), Matevž Lavrinc (vokal in prvi brač), Peter Lozar (vokal in tamburaški čelo), Štefan Švagelj (vokal in kontrabas) ter Goran Moskovski (bobni in tolkala), so dokazali, da so mojstri. Koncert je prikazal obširno paleto hor, čočkov, doin, čalg, tancov in drugih tipičnih romskih skladb, naj omenimo vražjo »Maruško«, »Opa cupa« legendarno skladbo, ki jo je napisal Šaben Bajramovic in ki je že postala del romske tradicije, zasanjeno »Erdelezi«, orientalsko Gadiji - pri kateri je tolkalec odlično iz- kroma peljal arabeskni ritem z darbuko - in zadnjo na uradnem delu nastopa, čutno in toplo »Cigani ljubljat«. Seveda koncert, kljub temu, da je bil bogato natrpan s skladbami, se še ni zaključil po poldrugi uri igranja, saj je občinstvo izprosilo še dva dodatka. In tako, prav z zadnjo, umirjeno »Saibija« oziroma »Angel varuh« so izzvenele note lepega večera, kjer se je občinstvo lahko seznanilo z izjemno ustvarjalnostjo pripadnikov romskega naroda, o katerih je že Franc Liszt pisal, da »imajo neverjetno globok glasbeni čut, ki je sigurno neznan vsakemu drugemu narodu«. (Pan) VROČINSKI VAL Voda in sadje, ne pa kava in alkohol Vročina nas bo pestila tudi danes in jutri, najverjetneje pa še do konca tedna. Državna civilna zaščita je v svojem dnevnem poročilu napovedala, da bo temperatura danes v Trstu nihala med 27 in 31 stopinjami Celzija, od časa do časa bo poskočila do 35 stopinj, zaradi vlage pa bomo zaznavali kar 38 stopinj. Jutri bo slika v bistvu enaka. Civilna zaščita je stopnjo nevarnosti povišala z druge na tretjo, najvišjo stopnjo. To pomeni, da moramo biti v teh dneh zelo previdni, če se nočemo počutiti slabo. Tudi včeraj so se slabosti zaradi vročinskega vala vrstile kot na tekočem traku, zdravniško osebje je imelo kar nekaj dela. Služba 118 je priskočila na pomoč dvajsetim ljudem, ki so se počutili slabo na cesti. Večinoma je šlo za priletne osebe, nekateri so imeli vrtoglavico, drugi so zaradi »tropskega« vremena omedleli. Osemkrat so reševalci posegli v zasebnih stanovanjih, kjer so bili stanovalci dehidrirani ali celo v nezavesti. Na urgenci kati- narske bolnišnice so našteli okrog dvajset primerov, povezanih z vročino. Operativno komunikacijski center službe 118 je prejel več kot 50 klicev na pomoč, še bolj obremenjene so bile ambulante družinskih zdravnikov. Civilna zaščita tržaške občine svetuje občanom, v prvi vrsti priletnim, naj ob najbolj vročih urah (recimo od poldneva do 18. ure) ostanejo doma. Vročini so poleg ostarelih posebno izpostavljeni tudi otroci, neavtonomne osebe in bolniki. V hiši bo dobro, da se pred sončnimi žarki zaščitimo z zavesami in roletami, klimatizacijske naprave naj naravnamo na 25 do 27 stopinj. Ventilatorja ne smemo usmerjati neposredno proti svojemu telesu. Pomembno je, da pijemo vodo in sokove ter jemo sadje, medtem ko so alkoholne pijače in ko-feinski napitki odsvetovani. Oblačila naj bodo seveda lahka in svetle barve, brez sintetičnih vlaken. Bolnikov ne smemo preveč pokrivati. S športnimi dejavnostmi in težkimi deli v teh dneh ne bi smeli pretiravati. Naj spomnimo, da je Dežela Furlanija-Julijska krajina aktivirala telefonsko številko 848448884 za informacije in pomoč v zvezi s težavami, povezanimi s poletno soparo. / TRST Torek, 23. avgusta 2011 7 ČETRTI POMOL - Odprtje 62. državnega liturgičnega tedna Do petka v Trstu ugledni predstavniki katoliške cerkve Predavanja o vzgoji, verski obredi in obisk Ogleja - Protest z gejevskimi poljubi »proti nestrpni cerkvi« Dvorano na četrtem tržaškem pomolu, pri vhodu v staro pristanišče, te dni polnijo duhovniki, menihi, redovnice, skavti, navadni verniki in nekateri izmed najuglednejših predstavnikov katoliške cerkve v Italiji. Tržaški škof Giampaolo Crepaldi in papežev generalni vikar za vatikansko mestno državo Angelo Coma-stri sta včeraj odprla 62. državni liturgi-čni teden, ki na Crepaldijevo pobudo poteka tokrat v Trstu. Do petka se bo več kot 700 vernikov in laikov iz vse Italije udeležilo predavanj in verskih obredov, ki jih bodo vodile vidne cerkvene osebnosti. Glavni prizorišči bogatega programa sta četrti pomol in cerkev sv. Antona, v ospredju jutrišnjega dne pa bo Oglej. Državni liturgični teden z naslovom »Bog vzgaja svoje ljudstvo« je posvečen odnosu med bogoslužjem in katoliško vzgojo. Po uvodnem verskem obredu je nadškof Giampaolo Crepaldi v svojem nagovoru poudaril, da bodo ti dnevi priložnost za globlje razmišljanje o vzgoji in liturgiji, ki je neizčrpen vir katehez. »Opustiti moramo prepričanje, da že vse vemo. Skromno se moramo pokloniti Jezusu in Mariji,« je opozoril tržaški škof. Dodal je, da nas bog išče, da bi nas vzgajal, ker nas nikoli ni zapustil, kakor ni zapustil Adama in Eve, čeprav sta si lastila pravico odločanja o dobrem in slabem. Tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat in deželni odbornik za zdravje Vladimir Kosic (predstavljal je predsednika Renza Tonda) so se toplo zahvalili organizatorjem, ki so sprejeli odločitev, da letošnji liturgični teden priredijo v Trstu. Vsi trije so poudarili, da je izbira dobra, ker je to mesto zgodovinsko povezano z drugimi narodi in verstvi, z zadovoljstvom so tudi ugotavljali, da se tedna udeležujejo tudi predstavniki slovenske, hrvaške in avstrijske cerkve (navzoči sta še delegaciji iz Srbije in Romunije). Po uradnem delu je čast prvega predavanja pripadla škofu iz apulijske Ceri-gnole. Felice di Molfetta je uvedel tedenski program in obravnaval vzgojne smernice škofovske konference, nato je predal besedo kardinalu Comastriju, ki je govoril o božji vzgoji v svetopisemskih naukih. »Mnogo je krščenih, ki niso spreobrnje-ni. Res veliko je anonimnih kristjanov, ki niso nikoli ubrali Kristusove poti. Bogoslužje pripomore k temu, da verniki izrazijo svojo vero, saj je bog neizčrpen vir vzgoje,« je povedal kardinal. Pred vhodom v staro pristanišče je začetek liturgičnega tedna spremljal protestni shod, ki se ga je udeležilo kakih 50 pretežno mladih Tržačanov. Krajevni krožek Arcigay Arcilesbica je z demonstracijo opozoril na homofo-bična stališča uradne cerkve. Protestniki so si simbolično izmenjali gejevske poljube, na transparentih pa je pisalo »Včeraj inkvizicija, danes homofobija« in »Verska svoboda, svoboda ljubezni«. Predstavniki krožka so razložili, da cerkev še vedno označuje istospolna razmerja kot nenaravna in odkrito nasprotuje vsakršnemu strpnemu zakonu, sam papež Benedikt XVI. pa je v pismu škofom zatrdil, da »homoseksualnost resno ogroža življenje in dobro počutje velikega števila ljudi.« (af) Današnji in jutrišnji spored Današnji program se začenja z mašo ob 8.30 v cerkvi sv. Antona, daroval jo bo videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato. Na četrtem pomolu (tam poteka med drugim tudi manjši sejem cerkvenega pohištva in obrednih oblačil) bodo ob 9.30, 11. in 16. uri predavanja o li-turgiji in katehezi, ob 18. uri pa bo mašo pri sv. Antonu daroval zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanic. Jutri ob 8.30 bo pri sv. Antonu maševal ljubljanski nadškof Anton Stres. Dopoldanski predavanji o oglejskem liturgičnem in pedagoškem modelu bosta ob 9.30 in 11. uri, ob 14.30 pa bodo gostje s trajektom krenili na obisk Ogleja, kjer bo goriški nadškof Dino De Antoni maševal v sloviti baziliki. (af) Odprtje liturgičnega tedna v dvorani na četrtem pomolu kroma OPERA - Pobuda uslužbencev teatra Verdi Po Petru in volku še druge »vabe« za najmlajše V tujini so obiskovalci opernih predstav veliko mlajši, kar je tudi posledica večje pozornosti do specifičnih vzgojnih pobud za otroke, ki spoznajo in igraje vzljubijo operne »pravljice« v šoli. Pomanjkanje tovrstne pozornosti prav v zibelki operne glasbe je za vedno večje število glasbenikov razlog, da samoiniciativno realizirajo projekte za šole. Tako se je rodila tudi zamisel skupine uslužbencev opernega gledališča Verdi v Trstu, ki so z godalnim kvartetom, ilustratorko in recitatorko ob sklepu sezone ustvarili strnjeno in najmlajšim primerno različico Donizettijeve opere Ljubezenski napoj. S strokovno pomočjo režiserja in skladatelja ter s podporo Društva Amici della lirica Giulio Viozzi je njihova prva »operna« predstava za osnovnošolce doživela zelo uspešno, poskusno izvedbo na treh tržaških osnovnih šolah in bolj uradno premiero v Mali dvorani gledališča Verdi. Avtorji pobude »...Mettia- moci all'opera!« so predstavili genezo in cilj svojega miniaturnega Napoja na tiskovni konferenci, ki jo je s poročanjem o prvih, spodbudnih odzivih, odprl podpredsednik društva Giulio Delise. Pred mikrofon so stopili skoraj vsi protagonisti predstave, ki so si postavili za vzor znano glasbeno pravljico Petra in volka, saj si štirje člani godalnega kvarteta tudi v tem primeru delijo glavne vloge Adi-ne, Belcoreja, Dulcamare in Nemori-na z igranjem melodij njihovih glavnih arij. Ob koncu vsake predstave se glasbeniki soočajo z vprašanji otrok, ki se lahko dotaknejo glasbil, spoznajo njihove dele in način igranja. Štirje člani orkestra gledališča Verdi Eliseo Baldizzi, Stefano Toso, David Briatore in Irena Cristin so priznali, da so čutili potrebo po neposrednem stiku z občinstvom izven gledališča, da bi na drugačen način privabili novo publiko v operni svet. Pomagal jim je režiser Giorgio Amodeo, ki je gra- dil na igri in je skušal obarvati visoko kakovost izvedb s kančkom humorja. Stefano Bonetti je pojasnil svoj pristop k priredbi partiture, ki jo je zreduci-ral na štirideset minut in na štiri glasbila v asociacij z vlogami. Celotno predstavo povezuje recitatorka in in-špicientka Donata Martinelli, ki potegne iz magične skrinje rekvizite in pripoveduje zgodbo s pomočjo naslikanih panojev, ki jih je realizirala ilu-stratorka Ingrid Kuris, mednarodno priznana umetnica, ki je obenem tudi članica opernega zbora gledališča Verdi. Predstava je namenjena otrokom od 5. do 11. leta starosti. Po posrečenih poskusnih izvedbah si navdušena skupina obeta, da bo lahko priredila v prihodnjem šolskem letu veliko gostovanj na celotnem deželnem teritoriju. Posebna želja celotne ekipe je tudi realizacija priredbe v slovenskem jeziku, da bi gledališko skrinjo odpirali tudi za slovenske osnovnošolce. (ROP) Festival baročne glasbe Wunderkammer na 3. radijskem programu RAI Dober glas o tržaškem festivalu baročne glasbe Wunderkammer se je kmalu po prvi izvedbi razširil na državno raven, saj je društvo Epicantica od samega začetka povabilo mednarodno priznane interprete in strokovnjake na tem področju. Ugled festivala je dodatno povečala pozornost tretjega programa državnega radia RAI, ki že več let predvaja v celoti posnetke s koncertov festivala. Naslednja priložnost prisluhniti koncertom iz lanske izvedbe na teh radijskih valovih bo danes ob 23. uri, ko bo nočni spored Radio3 Suite predvajal recital lutnarja Franca Pavana z naslovom Angeli in Nebesa, ki po navdihu življenjske zgodbe žene Orleansovega vojvode pričara vtise iz plemiških dvoran med 16. in 17. stoletjem z glasbo Gallota, Gaultiera in Moutona. Niz se bo nadaljeval 3. septembra s koncertom Barta van Oorta, ki je v dvorani miramarskega gradu igral nokturne in valčke na fortepiano, nato 7. septembra s koncertom za čembalo Maria Martinolija z zgodnjeklasično literaturo in 12. septembra z evropskim baročnim potovanjem čemba-listke Paole Erdas »La Tecla de l'Al-ma«. Vse koncerte je posnel Giuseppe Rodolfi. (ROP) Pobuda Muzeji zvečer V palači Gopčevič se uspešno nadaljuje pobuda Muzeji zvečer. Drevi ob 21. uri bo na vrsti koncert »Sergio Giangaspero Brasilian Project: Bos-sanova e dintorni«. Ob 20.30 bodo v didaktični dvorani zavrteli film »Va-nya sulla 42 strada«. Ob 22.30 bo v dvorani Bazlen pogovor »Mario Bu-gamelli: identikit di un musicista«. Od 20. do 24. ure bodo na ogled »Stanze della musica«. Marta Finzi pa bo obiskovalce vodila po razstavi »Suoni di carta« v dvorani Selva. Kot običajno bo ob 21.30 in 23. uri nastopila Or-nella Serafini, ob 20.30 pa bo otroška delavnica (rezervacije 040 6754068). Meduza oslepila fanta V Miljah je včeraj popoldne meduza s svojimi ožigalkami hudo poškodovala 13-letnega mladega kopalca, katerega je ožgala ne samo po telesu, ampak tudi po obrazu. Fanta so opazili nekateri drugi kopalci, ki so ga videli obupano kriliti z rokami nedaleč od brega, na prizorišče so prišli reševalci službe 118, ki so nesrečnika prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so ugotovili, da mu je strup meduzinih ožigalk začasno oslepil eno od očes. FESTIVAL KRAS - Poletni koncerti V četrtek nastopil Gorni Kramer Quartet z Martino Feri, drevi v Repniču Vlado Kreslin SSl ¿"Ä ' Hww¿m "sw11 Martin Feri s Gorni kramer Quartetom med kriškim nastopom kroma V toplih poletnih večerih se lahko v tem obdobju potešimo tudi z glasbenimi užitki, ki jih prirejajo v okviru Festivala Kras. V četrtek zvečer so na vrtu Ljudskega doma v Križu zazveneli bolj jazzovsko in swingovsko obarvani zvoki v interpretaciji Gorni Kramer Quarteta in pevke Martine Feri. Program večera, ki so ga organizirali v sodelovanju z gostilno Bita, je obsegal skladbe iz zlate dobe evropskega in ameriškega swin-ga, čutne argentinske tange in izbor znanih motivov iz obdobja '50-'60 let. V skupini, ki je začela koncertirati leta 2003, igrajo harmonikar Sebastiano Zorza, kitarist marko Feri, bas-kitarist Aleksander Paunovic in bobnar Giorgio Fritsch. Z njimi občasno zapoje tudi Martina Fe-ri, večkrat pa zaigrajo tudi drugi solisti. Festival Kras drevi ponovno vabi, tokrat v opuščeni kamnolom pri Repniču, kjer se bo svojim številnim zvestim prijateljem, ki jih ima tudi na našem koncu, predstavil Vlado Kreslin. Začetek bolj intimno zastavljenega koncerta ob 20. uri. 8 Torek, 23. avgusta 2011 TRST / OPČINE - V Zinkovem domu Bogat ilustratorski opus malo poznane Bare Remec V okviru iste pobude so v soboto nastopili tudi organisti in solisti, udeleženci poletnega seminarja ZCPZ iz Trsta V Zinkovem domu na Opčinah si lahko vse do nedelje, 4. septembra ogledamo zanimivo razstavo o ilustratorskem opusu slovenske, žal še premalo poznane likovne umetnice Bare Remec v organizaciji župnije sv. Jerneja in Društva slovenskih izobražencev. Letos poteka stoletnica rojstva in dvajsetletnica umetničinega po-vratka v svobodno domovino s svojimi likovnimi stvaritvami, ki ga žal ni dočakala. Avtorica razstave je knjižničarka Helena Ja-nežič, ki je v svojem predstavitvenem govoru ob sobotnem odprtju posebej naglasila, da gre dela, ki jih pri ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo v tako imenovanem D-fondu, pravijo mu tudi direktorjev fond. Gre za zbirko tiskovim od leta 1945 dalje, ki izhajajo pri slovenskih izseljencih. Dostop do tega gradiva je do osamosvojitve Slovenije bil nadzorovan. Danes je tudi z ozirom na dejstvo, da je Slovencev, ki žive izven meja matične države kar petina vseh predstavnikov naroda, predmet raziskovanja in pomemben del naše kulturne dediščine. NUK je med drugim med redkimi nacionalnimi knjižnicami, ki hrani poseben oddelek emigrantskega tiska in vabi vse, ki na papirju in drugih medijih beležijo dogajanje onstran geo- grafskih meja Slovenije, da gradivo pošljejo v omenjeni arhiv ljubljanske knjižnice. V tem kontekstu so se ohranile tudi bogato ilustrirane knjige Bare Remec, gotovo ene največjih izseljenskih slikark in tudi sicer zanimiva osebnost. Razstava je bila v Ljubljani na ogled med junijem in julijem. Rojena v družini ravnatelja Bogumila Remca in Marije Debevec, avtorice številnih kuharskih knjig, je Bara Remec že ob srednji obrtni šoli gojila svoj likovni talent na zasebni slikarski šoli, kjer so med drugim učili tudi Mirko Šubic ter Saša in Henrika Šantel. Družina je njen likovni talent podprla tako je med redkimi ženskami tistega obdobja doštudirala na Akademiji v Zagrebu v smeri slikarstva. Sprva se je tu zaposlila kot pedagoginja, nato se je preselila v Ljubljano, kjer je začela razstavljati ter se vzporedno s slikarstvom posvečala tudi knjižni ilustraciji s postimpresioni-stičnim pristopom raziskovanja avtorskega izraza. Začelo se je tesno sodelovanje s svakom Tinetom Debeljakom, pisateljem, urednikom in prevajalcem, ki se je v času nadaljevalo in zapustilo bogato sled. Prva skupna izdaja je knjižica Zaklad in je bila natisnjena leta 1939, za katero so nastale perorisbe s tušem. Tudi med vojno je izšlo več ilustriranih knjig s tehniko linoreza, globokega tiska in litografije. Neporedkoma gre za ročno natisnjene cinkove plošče in za ročno izdelano vezavo, zato so bile slednje kot bibliografske izdaje so bile s posebej oštevilčenih izvodih. Maja leta 1945 se je Bara Remec izselila sprva v Avstrijo, nato v Italijo (za krajši čas je poučevala tudi na gimnaziji v Trstu, rojstnem mestu njenega očeta) in naposled odšla v Argentino. Tu se je sprva preživljala z napornim delom keramičarke, kasneje pa je delovala kot svobodna slikarka ter redno razstavljala. Bila je med soustanovitelji umetniške šole, na kateri je tudi sama poučevala, rada je potovala, zahajala v naravo, v Argentini je ustanovila Planinsko društvo in bila angažirana pri izdaji tamkajšnjega glasila Gore. Prva knjiga, ki je izšla v izseljenstvu leta 1946, je Koledarček slovenskih emigrantov. Takoj po prihodu v Argentino pa so začele nastajati ilustracije za Debeljakovo Veliko črno mašo pobitih Slovencev, ki sodi v sam vrh njene grafične produkcije. Razstava nam z reprodukcijami, originali in drugo dokumentacijo razčlenjeno prikazuje bogat ilustratorski opus Bare Re- Včeraj danes Zgoraj dva utrinka z razstave, levo pa oblikovalci sobotnega glasbenega večera kroma Čestitke Primorski na iPadu dnevnik Pred dnevi je naš Silvan mec. V svojem likovnem izrazu je bila povsem avtonomna in samozavestna. Ohranila je svojo pristnost tudi takrat, ko ni bila povsem v liniji z utečenim ljudskim okusom, niti takrat ko so ji natis ilustracij za molitvenik na škofiji zavrnili, ker so jih ocenili za premoderne. Njene risbe in grafične podobe označujeta lirizem in ekspresiv-nost. Izrazna moč se opira na osredotoča-nje likovne pripovedi na ključne prvine, ki jih pogostoma označujejo močni kontrasti in deformacija oblik ob virtuozističnih oblikovnih rešitvah. Čeprav gre za omejen izbor eksponatov, je razstava nadvse zanimiva iz več razlogov: šele z razdaljo časa lahko namreč posebej ovrednotimo in cenimo ustvarjalno delo ženske, ilustratorke, ki je zaradi takratnih okoliščin sledila družini v izseljen-stvo in zato ni bila deležna vseh priznanj, ki bi si jih zaradi kakovosti njenega opusa zaslužila. Drugi pomenljiv vidik, ki ga pobuda postavlja v ospredje, je zgodovinskega značaja in opozarja na pomen zbirke tekstov Slovencev zunaj republike Slovenije. Jasna Merku Danes, TOREK, 23. avgusta 2011 FILIP Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.46 - Luna vzide ob 23.48 in zatone ob 15.54 Jutri, SREDA, 24. avgusta 2011 JERNEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C. 60. rojstni dan slavil. Zdravja, sreče in še veliko glasbenih užitkov mu želimo vsi pri TFS Stu ledi mama Daria, papa Igor, sestra Jani-ka in nono Štefi. Danes bo v Nabrežini velika fe-šta, saj je naš TADJAN ŠKERL postal polnoleten. Veliko zabave v družbi prijateljev in vse najboljše za vstop v svet odraslih mu želijo Erika, Bogdan in nona Bruna. Naš bratranec TADJAN praznuje danes 18. rojstni dan. Da bi lepo preživel današnjo fešto, da bi čim prej dobil patent in da bi bil še naprej uspešen košarkar mu želijo Nast-ja in Kristijan, Aljaž in Giulia ter Taj-da in Devan. Draga nona MARIJA! Želiva ti veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče. En poljub na vsako stran, prejmi za tvoj 70. rojstni dan. Tvoja Erik in Simon ter vsi domači. DOMAČE SLIVE za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. 040420604 ob večernih urah. GARDEROBNO OMARO v dobrem stanju 248 x 60 x h2,30 belo, s petimi vrati prodam, zaradi selitve. Tel.: 040-327128. GORENJSKI ročni voziček 150x80xh60, lesen, v odličnem stanju prodam. Tel.: 040-327128. KERAMIČNE PEČNICE, demontirane srednje velike krušne peči, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 339-8420449 v večernih urah. NA PROSEKU prodajam parcelo 4.000 kv.m. za kmetijsko dejavnost, kategorije E4. Vhod s pokrajinske ceste. Cena: 20,00 na kv.m. Tel. 348-4459266. PRODAM staro kmečko omaro primerno za narodne noše; 130 x 52 x h210. Tel.: 040-327128. PRODAM hidravlično tiskalnico za grozdje, premer 70 cm. Tel. št.: 339-7836739. PRODAM 15 hl. sod in 10 hl. cisterno iz siberglasa. Cena po dogovoru. Tel. 040-231855 (ob uri obedov). PRODAM kraško skrinjo z oreha, in-tarzirano z rožami, 160 x 55 x 50. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM kvalitetno grozdje sorte re-fošk. Tel. št. +39 349-6181288 (Mario) ali +39 349-6181290 (Zvezda). STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Id Osmice Naj se sliši, naj se zna, da naš dragi TADJAN 18 let ima. Vse najboljše, mnogo sreče, zabave, ljubezni, šolskih in športnih uspehov ti želijo BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. NA KONTOVELU pri Kndletovih sta Jasna in Vasilij odprla osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. V MAVHINJAH 58/A je odprla osmico družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. □ Available on the App Store ipad@primorski.eu Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. / TRST Torek, 23. avgusta 2011 9 [13 Lekarne Do sobote, 27. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308), Opčine -Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta. ARISTON - 21.00 »Vi presento i no-stri«. CINECITY - 16.30, 19.10, 21.50 »Conan il barbaro 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo e vi-vere felici«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Horror movie«; 16.05, 17.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 16.30, 19.00, 21.45 »Hanna«; 19.20 »Tekken«; 21.50 »Captain America - 2D«; 16.30, 21.30 »Captain America - 3D«; 19.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.00, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come amazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Le amiche della sposa«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.00 »Cu-krček 2«; 20.10, 22.10 »Kako se znebiti šefa?«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci 3D«; 16.50, 21.40 »Vzpon Planeta opic«. KOPER - PLANET TUŠ 18.45 »Prvi maščevalec 3D«; 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 15.50 »Super 8«; 16.05 »Vzpon planeta opic«; 18.15, 20.50 »Zamenjava«; 21.25 »Zelena svetilka 3D«; 15.00, 16.35, 17.10, 19.20, 21.30 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci (sinhr.)«; 15.30, 18.00, 20.40 »Kavboji in vesoljci«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Innocenti bu- gie«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Conan The Barbarian 2D«; Dvorana 3: 16.30 »Diario di una schiappa«; 20.00 »Captain America il primo vendicatore - 2D«; 18.00, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Horror Movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Horror movie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.15 »Conan il barbaro - 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.10 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.00 »Come ammazzare il capo e vivere fe-lici«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Le amiche della sposa«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 29. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži TTZ Ž. Zoisa, Ul. Weiss 15, ob 8.15. Otroci naj prinesejo s seboj malico. Če se še niste prijavili, se lahko 1. dan vseeno pridružite. Od 5. do 8. septembra pa bo potekala foto-grafsko-biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije do 2. septembra na tel.: 320-2717508 (Tanja - od sobote, 27. avgusta dalje), dnevno na: zscirilmetod@gmail.com. S Izleti ¿PogteSno podjetje H INK^JIIl^lltl ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 7.30 - Sesljan; 7.35 - Devin; 7.40 - Šti-van. Po sv. maši bomo šli v Bilje na kosilo, nato na Sveto Goro. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mejce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Na-brežini (ob sredah zaprto). Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. IZLET NA BARBANO: letos bo goriško-tržaško slovensko romanje na Barba-no, v ponedeljek, 29. avgusta. Ob 11. uri sv. maša, še prej pa priložnost za sv. Spoved in nakupovanje spominkov. Naročen je avtobus, ki bo na razpolago za vstop kot sledi: 6.30 - Bazovica; 6.45 - Opčine; 7.00 - Trst (Trg Oberdan); 7.20 - Prosek; 7.25 - Križ; BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure v prostorih stadiona 1. Maj, ter od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitalosloveno@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 24. in 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«; 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040-228874, ana-grafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon in uglednih gostov boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Ju-rinčič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz trienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! LIKOVNA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Delavnico bo vodila Sara Conestabo, udeleženci pa se bodo srečali tudi z drugimi uveljavljenimi ustvarjalci na likovnem področju in imeli možnost svoje izdelke prijaviti na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje vabi na praznik komunističnega tiska do ponedeljka, 29. avgusta, v Milje (Trg Caliterna). Vsak dan odprtje kioskov ob 18. uri. VZPI ANPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci: v ponedeljek, 29. avgusta, se bomo poklonili 9-im tovarišem, ki so jih Nemci pred 67.leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo srečanje za stare tečajnike in začetnike v sredo, 31. avgusta, ob 20.30, v društveni dvorani. Vadba joge v novi sezoni se bo začela v sredo, 7. septembra. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. 40 LETNIKI - Pridružite se nam 24. septembra na večerji z muziko, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Za informacije in prijave pokliči najkasneje do 1. septembra naslednji številki: 338-9943797 (Debora), 3358185220 (David). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja v soboto, 3. in nedeljo, 4. septembra »Ša-gro pod kostanji«. Delovali bodo dobro založeni kioski, praznik bodo popestrile melodije, ki jih bo izvajal ansambel Souvenir. V nedeljo bo že običajno »Mantenjado« (sprevod narodnih noš po vasi), obogatila prisotnost skupine Kraški šopek in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v Zinkov dom na Opčine na ogled razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo odprta do 4. septembra od 17. do 19. ure. KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 10. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. le- ta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: poletje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. Prispevki V spomin na Ervinota Sternija darujejo Neva, Davorin in Katerina 50,00 evrov za AŠD Vesna. V spomin na svoje drage rajne daruje Meri Pertot 40,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. V spomin na Devano Pizziga ob njenem rojstnem dnevu daruje prijateljica Wilma 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Vittoriano Brizzi daruje 50,00 evrov za pokrajinski VZPI ANPI. V spomin na Ervina Sternija darujeta Alekseja in Primož 20,00 evrov za ŠD Sloga Tabor. t Poslovil se je naš predragi Dario Gregori Žalostno vest sporočajo žena Adriana, sin David s Tanjo in hči Mirjam s Carlom V četrtek, 25. avgusta, bo pokojnik ležal v ulici Costalunga od 9.00 do 10.45, sledila bo maša v cerkvi na Katinari. Namesto cvetja darujte za Associazio-ne Amici dell'Hospice Pineta Onlus. Trst, Col, 23. avgusta 2011 Ciao, nono, imava te izredno rada. Za vedno boš v najinih srcih. Tvoja Luka in Niko Žalovanju se pridružujejo svakinja Majda in nečaka Nataša z Giulianom in Nino ter Igor z Alenko Za dragim Dariom žalujeta družini Rebula in Visintin Ob boleči izgubi prijatelja Dariota izrekamo Adriani, Mirjam in Davidu iskreno sožalje Bruna, Sandro, Breda in Sune Ob izgubi dragega Dariota izrekamo Adriani, Davidu, Mirjam in svojcem iskreno sožalje Silvano, Gabriella, Matia, Daniel, Andrej in Betti Ob bridki izgubi dragega Daria izrekamo iskreno sožalje ženi Adriani, sinu Davidu in hčerki Mirjam sošolke in sošolci 5.B razreda trgovske akademije letnik 1958 Ob izgubi dragega očeta Daria sočustvujejo z Davidom in družino Walter, Goran, Roberta, Ivan in Tina 10 Torek, 23. avgusta 2011 KULTURA / NARODNOZABAVNA GLASBA - Denis Novato in njegova harmonika Med prepoznavno dopadljivostjo žanra in novimi elementi Tako glasbenik opredeljuje lastno glasbeno izražanje - Nov cd in številni nastopi Njegovo ime na platnici novega cd-ja je bolj zgovorno od kateregakoli iznajdljivega naslova. Zanimivih naslovov pa je poln spored z avtorskimi skladbami virtuoza harmonikeDenisaNovata, ki se odlcrito navezujejo na specifične osebe, kraje (od Bavarske do Hollywooda), vtise, ki ti odpirajo pogled v spominsko knjigo mednarodnega kon-certanta: Večino skladb povežem s situacijami, okolji, prijatelji. Ukvarjam se z instrumentalno govorico, zato so naslovi dodatno izrazno sredstvo. Splošnih, delovnih naslovov ne maram; zame je definicija pomembna usmeritev, nekaj pristnega in osebnega, včasih na ta način izrazim tudi hvaležnost in pozornost. Vtisi, ki jih skladbe posredujejo, so veseli, ironični, plesni, pisani, v narodnozabavnem slogu pa nikoli otožni, kvečemu sentimentalni, v mehkem utripu valčka ... Glasba veselega in razvedrilnega značaja odgovarja ljubiteljem žanra kot tudi založnikom. V mojem opusu so bolj melanholične skladbe izjema, a obstajajo. Občinstvo pa pričakuje virtuozne, hitre skladbe, take hoče tudi poslušati na cd-jih. Zaradi povpraševanja ciljne publike, sem avtorskim skladbam dodal tudi dve priredbi ljudskih motivov in aranžma Avsenikove Golice, kar je tudi poklon vodilnim glasbenikom na tem področju, ki so me vedno počastili s svojim odobravanjem. Cd je izšel pri založbi Bogner z izključno distribucijo v nemškem okolju (razen nekaterih izvodov, ki so na voljo v Tržaški knjigarni). Kakšen je odziv na tvojo glasbo v tem prostoru? Veliko delam v Nemčiji, Avstriji in na Južnem Tirolskem, kjer je precej zanimanja za to zvrst tudi s strani mlajših generacij. Zaradi tega so mi predlagali, da bi začel poučevati tudi v teh krajih. Zdaj imam nekaj učencev in jeseni bom širil to dejavnost, ker je okolje hvaležno in opažam veliko motivacijo. Problem je omejen čas, saj imam še zmeraj zelo bogato koncertno dejavnost. Ob osebni noti »geografskih« in čustvenih vtisov, bi tvoj slog lahko označili tudi po tehničnih zahtevah oz. po uporabi harmonike v celotnem razponu. Plošča ni izrazito virtuozna po slogu. Omejen potencial diatonične harmonike skušam izkoristiti maksimalno in nisem pristaš nadgrajevanja glasbila s posebnimi efekti in pripomočki. Razen tonske kabine, nisem zahteval od izdelovalcev ekskluzivnih prototipov. Pišem za glasbilo, ki ga vsi imajo doma. Nima smisla pisati skladbe, ki jih drugi ne morejo igrati. Delam na zvoku in na Naslovnica novega cd-ja Denisa Novata, ki so ga fotografirali pri Parovelu osebnem, stilnem kompromisu med prepoznavno do-padljivostjo žanra in novimi elementi izven predvidljivih klišejev. Nedavno si se vrnil z gostovanja v Egiptu. Bomo kmalu poslušali tudi novo, »orientalsko« skladbo? Ko sem odšel iz Kaira, so mi za spomin podarili knjigo in cd orientalskih plesov v harmonikarskih izvedbah. Bil sem res presenečen in sem seveda dobil navdih za eksotični kompozicijski poskus. Kako pa je prišlo do gostovanja v državi, ki bi jo težko povezali s harmoniko? Zadnje čase sodelujem z ministrstvom za turizem in ministrstvom za zunanje zadeve RS; s slednjega so me kon-taktirali za koncert v Kairu ob obletnici osamosvojitve Slovenije. Igral sem za veleposlanika in njegove goste, ki so bili v glavnem inštitucionalni predstavniki. Prvi del je potekal v bolj koncertni obliki, v drugem pa je vzdušje po- stalo bolj sproščeno in vsi so prisluhnili izvedbam do konca prireditve, kar je ob takih priložnostih redkost. Izkušnja je bila res čudovita, posebna in zelo verjetno ne bo samo enkratna. Kam te bodo peljala naslednja gostovanja? V tem obdobju imam veliko nastopov, ob vikendih igram tudi dvakrat na dan. To me seveda veseli, a je izredno naporno, predvsem ker moram vedno bolj premišljeno sprejemati ponudbe in sestavljati koledar z upoštevanjem razdalje med kraji. Lani sem dosegel rekord: 196 koncertov v enem letu! Letos pa sem skušal nekoliko upočasniti delovne ritme, da bi lahko živel nekoliko bolj mirno. Med bližnjimi obveznostmi bodo koncerti v sodelovanju s skupino Mooskirchner, kot tudi z Alpskim kvintetom, ki slavi 45-letnico, potem pa se bom spet odpravil v ZDA in kon-certiral v New Yorku in v Clevelandu. Rossana Paliaga Tri hvalnice Cankarjeve založbe Pri Cankarjevi založbi so izšle prve tri hvalnice. Prispevali so jih Alojz Ihan, Vinko Moderndorfer in Brina Svit, druži pa jih preprosta oblika in dostopna cena, je na včerajšnji predstavitvi povedal urednik Zdravko Duša. Ihanova nosi naslov Hvalnica reš-njemu telesu, Modernodrferjeva Hvalnica koži, Svitova pa je napisala Hvalnico ločitvi. Po urednikovih besedah v hvalnicah avtorji prebijajo svoj vsakodnevni poklic, pisanje fikcije, in se lotevajo nečesa, kar naj bi bilo hibrid med literaturo in izpovedjo. Prva je hvalnico napisala Brina Svit in tedaj se je izkazalo, da svoboda avtorjev ni le na ravni izpovedi ampak tudi pripovedi. Kot je povedala Svitova, je hvalnico, ki je najprej izšla v francoščini, napisala po naročilu svojega francoskega založnika. Francoski izvirnik hvalnice Brine Svit ima v naslovu besedo »rupture«, torej razdor, razhod. V knjigi se Svitova ne posveča le ljubezenskim ločitvam, ampak se sprašuje tudi o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, pa tudi s prijateljstvom in z vsakdanjimi navadami. Modernodorferjevo hvalnico koži je Duša označil kot himnično hvalnico, ki jo označuje ritmizirana pripoved, vsebina pa je včasih zelo kruta in ostra. Avtor sam je dejal, da je ob tem, ko je dobil naročilo za hvalnico koži ugotovil, da pravzaprav že ves čas piše o koži in o telesu. Po njegovih besedah skozi kožo doživljamo sebe in svet, koža je meja našega sveta. Pesnik, pisatelj in zdravnik Alojz Ihan je po prepričanju Duše še najbližji tradicionalni zgodbi. Ihan sam pa je povedal, da je želel v svoji hvalnici narediti nekakšen upočasnjen posnetek običajnega pogovora v ambulanti. Knjiga se začne z običajnim pregledom v ambulanti in diagnostici-ranjem pacientovih težav, kar se sprevrže v diagnosticiranje družbe in na koncu diagnosticiranje zdravnika. Za konstanti si je pri pisanju izbral zgoščenost besedila in velik čustveni naboj, s katerim zdravnik reminiscira človekove težave, je še povedal Ihan. KOPER - V galerijah Meduza in Loža V ospredju ženska figura Tone Stojko pod naslovom Telo v igri predstavlja niz ženskih aktov v gibanju, Rudi Skočir pa izbor interpretacij ženske figure Skoraj sočasni petkovi odprtji fotografske razstave Toneta Stojka v koprski Galeriji Meduza ter slikarske razstave Rudija Skočirja v bližnji Galeriji Loža imata več skupnih točk. Stojko predstavlja svojo najnovejšo produkcijo ženskih aktov v gibanju, Sko-čirjeve slike iz zadnjih dveh let pa predstavljajo izbor interpretacij ženske figure. Pod naslovom Telo v igri se Stoj-ko predstavlja s 75 barvnimi in osmimi črno-belimi fotografijami ženskih aktov v gibanju, ki mestoma subtilno prestopajo mejo abstrakcije, kar fotograf dosega z veščo potezo svoje fotografske kamere. Tematsko se ozira nazaj vse do leta 1974, ko se je s ciklom fotografij pod istim naslovom prvič rodila ideja zabrisovanja gibajoče se figure ženskega telesa. Prav iz tega cikla je na razstavi predstavljenih osem črno-be-lih fotografij, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana, v sodelovanju s katerim so Obalne galerije pripravile pričujočo razstavo. Stojko se v zadnjem desetletju vrača k istemu neulovljivemu objektu, katerega gibanju v aktu fotografiranja sledi s premikom svoje kamere. Nove dimenzije teh fotografij odpira barvna tehnika - telo v gibanju tako ni več le obris, senca, sled, temveč je obdano z eterično atmosfero toplih barv ognjene svetlobe. Stojko tako v fotografski medij vnaša gestualnost in abstrakcijo, sicer značilni za slikarstvo. Njegova fotografija na ta način prehaja na raven komunikacije z gledalcem, ki ni več vezan na razumevanje nekega zgodovinskega dogodka, določene estetike, specifične performati- vne geste. V motivu namreč doživljamo esenco ženske, ki pa ni zgolj krhka, nežna, prijetna, temveč tudi prvinska, usodna, celo zverinska. Predvsem pa ni zgolj fizična pojavnost - matrica njene fizične podobe se podvaja na ravni eteričnega, duhovnega telesa. Razstava primorskega likovnika Rudija Skočirja sodi v projekt šestih potujočih razstav, ki so v letošnjem letu posvečene avtorjevemu osebne- mu jubileju (60 let) in 35-letnemu ustvarjanju. Za razstavo, ki bo odprta vse do 2. oktobra, je Skočir pripravil premišljen izbor interpretacij ženske figure, ki mu predstavlja temeljno upodabljajočo in izrazno motiviko, so zapisali v Obalnih galerijah. Prav ženska figura je bila od nekdaj izpeljana iz slikarjeve intime, nato pa stopnjevana po njegovem zao- Levo Skočirjevo delo, desno pa Stojkova fotografija kroženem in sklenjenem «idrijskem knapovskem obdobju». Ikonografijo ženskih likov, primarno zasnovanih s subjektivno konotacijo, je avtor nadgrajeval v svet globlje pomenljive simbolike, arhetipike in univerzalno govorico občečloveških prispodob in spoznanj. Po dramatičnih soočanjih in dialogih z misterioznimi rojenicami in so-jenicami, pa tudi z njihovo pomočjo, se je z občudovanjem zazrl v »srčno kraljico« in jo povzdignil v kraljico svoje umetnosti, je v spremljajočem katalogu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Janez Kavčič. (STA) / SVET Torek, 23. avgusta 2011 1 1 LIBIJA - Vladavina Moamerja Gadafija po več kot štririh desetletjih praktično končana Večina Tripolija v rokah upornikov, svet Gadafija poziva k odstopu Uporniki aretirali najmanj enega od Gadafijevih sinov - Pozivi upornikom naj spoštujejo mednarodno pravo in človekove pravice TRIPOLI - Po bliskovitem prodoru v nedeljo so libijski uporniki včeraj prevzeli nadzor nad večino Tripolija. Ugotovitve, da je vladavine Moamerja Gadafija po več kot štirih desetletjih tako praktično konec, so vse glasnejše. Polkovnik, ki ga svet poziva k odstopu, se sicer še uspešno skriva, vendar naj bi uporniki zajeli vsaj enega njegovega sina. V okviru ofenzive Sirena so uporniki že v nedeljo zvečer zavzeli središče Tri-polija. Kot priznavajo, v Tripoliju in drugod po državi še ostaja nekaj žepov, ki jih nadzirajo Gadafiju zveste sile, a po besedah odpravnika poslov libijskega prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Mahmud Nacua naj bi bilo v rokah upornikov 95 odstotkov prestolnice in države. Po trditvah libijske vlade je bilo v napadu upornikov na Tripoli v 24 urah ubitih 1300 ljudi. Kaj točno se sedaj dogaja v prestolnici, sicer ni povsem jasno, so pa o spopadih, streljanju in eksplozijah včeraj poročali iz več delov mesta. Med drugim naj bi uporniške sile zavzele poslopje državne televizije in radia. Navdušeni privrženci upornikov slavijo predvsem na osrednjem Zelenem trgu, kjer so glasno praznovali že v nedeljo zvečer. Preostanek dvomilijonskega mesta naj bi bil medtem bolj ali manj opuščen, večina trgovin pa zaprta. O plenjenju za zdaj ne poročajo, predstavniki upornikov pa so ljudi pozvali k redu in zaščiti javne lastnine. Kje se nahaja Gadafi - ta je med nedeljskimi silovitimi napadi upornikov na Tripoli v zvočnih posnetkih trikrat nagovoril ljudi, od padca prestolnice pa se še ni oglasil -, ni znano. Po mnenju večine je še vedno v prestolnici, natančneje v kompleksu Bab al Azizija, okoli katerega so poročali o srditih spopadih. So pa uporniki že v nedeljo prijeli Ga-dafijevega sina Seifa al Islama, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu izdalo zaporni nalog zaradi zločinov proti človečnosti. ICC je zaradi zločinov proti človečnosti zaporni nalog izdal tudi za Gadafija in za vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija. ICC je aretacijo Seifa al Islama potrdil, upornike pa pozval, naj ga izročijo sodišču. Tudi za Gadafija in al Sanusija je sodišče upornike pozvalo, naj ju v primeru aretacije izročijo. Uporniki so v preteklosti že obljubili, da jih bodo izročili sodišču, želijo pa, da se jim sodi v Libiji. Uporniki naj bi v nedeljo prijeli tudi Gadafijevega najstarejšega sina Mohameda, včeraj pa še njegovega sina Al Sadija, a te navedbe še niso z gotovostjo potrjene. Po zadnjih uspehih je vodja libijskega nacionalnega prehodnega sveta Mustafa Abdul Džalil včeraj ocenil, da je štiri desetletja trajajoče "Gadafijeve ere" konec. Obenem je izrazil upanje, da bodo polkovnika ujeli živega in da mu bodo pošteno sodili. Libijskemu narodu je vodja upornikov čestital za "zgodovinsko zmago", zve- zi Nato pa se zahvalil za vojaško podporo. Obenem je Džalil posvaril, da bo resnični trenutek zmage prišel šele s prijetjem Ga-dafija, ter priznal, da nekateri deli Tripo-lija še niso v rokah upornikov. Svoje revolucionarje je obenem pozval, naj "spoštujejo pravo in dovolijo, da pravica ubere svojo pot". Odpravnik poslov prehodnega nacionalnega sveta v Londonu Nacua je pred tem zagotovil, da v Libiji ne bo brezvladja in da bodo kmalu oblikovali prehodno vlado s sedežem v Tripoliju. Zveza Nato je medtem sporočila, da bo nadaljevala vojaško operacijo v Libiji, dokler se Gadafijeve sile ne bodo predale in vrnile v oporišča. Obenem je znova zatrdila, da svojih akcij v Libiji ni usklajevala z uporniki, vendar pa je dejstvo, da je zavezništvo pri njihovem napredovanju proti Tripoliju odigralo ključno vlogo. Natova letala so v zadnjih petih mesecih v Libiji izvedla 20.000 poletov in 7500 napadov. Nadzirajo zračni prostor in morje ter so skoraj povsem uničila zmogljivosti Gadafijevih sil. V zadnjih dveh dneh so Natova letala še okrepila napade na območju Tripolija in zadela najmanj 40 ciljev. Ocene, da je Gadafijeve vladavine konec, in pozivi voditelju, naj odstopi in konča prelivanje krvi, se vrstijo z vsega sveta. Ameriški predsednik Barack Obama je že v nedeljo zvečer ocenil, da je Gadafijev režim "pred zlomom" in da se mora "tiran" zdaj umakniti, da bi preprečil še večje pre- V Bengaziju je vest o aretaciji enega od Gadafijevih sinov in zavzetju velike večine Tripolija sprožila množično navdušenje livanje krvi. Da je konec režima Gadafija blizu in da Libija vstopa v novo obdobje, je včeraj ocenila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je Gadafija prav tako pozvala k takojšnjemu odstopu. S podobnim pozivom so se med drugim oglasili še predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen, francoski predsednik Nicolas Sar-kozy, britanski premier David Cameron in nemški zunanji minister Guido Westerwelle. "Zmago" libijskih upornikov sta že pozdravili tudi Organizacije islamske konference (OIC) in Arabska liga ter jim zagotovili podporo in zaželeli veliko uspeha pri vstopanju v novo obdobje. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Peking "spoštuje izbiro libijskega ljudstva" in upa, da se bo v državo hitro vrnila stabilnost, posebni odposlanec ruskega predsednika Mihail Margelov pa je posvaril pred evforijo in poudaril, da padec Gadafijevega režima ne bo končal politične krize v državi, ki ima globoke korenine. Istočasno iz sveta prihajajo tudi opozorila libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu in upornikom, naj zagotovijo zaščito civilistov, spoštujejo mednarodno pravo in človekove pravice, pokažejo vodstvo ter ravnajo v interesu ohranitve miru in stabilnosti v državi. (STA) Kronologija dogodkov od začetka konflikta v Libiji TRIPOLI - Ključni dogodki od začetka upora proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija 15. februarja: 15. do 19. februar - Po vzoru ljudskih uporov v arabskih državah, še posebej v sosednjem Egiptu in Tuniziji, je prišlo do protestov proti režimu v več mestih, tudi v drugem največjem mestu Bengazi. 22. februar - Pravosodni in notranji minister, Mustafa Abdeldžalil in Abdel Fatah Junes sta se priključila upornikom ter postala stebra upora. Upornikom se je pridružilo še več deset politikov in predstavnikov vojske. 23. do 25. februar - Uporniki so zavzeli območje od egiptovske meje do Adždabije, vključno s Tobrukom in Bengazijem. 10. marec - Francija je kot prva država priznala prehodni nacionalni svet, ki so ga konec februarja oblikovali uporniki v Bengaziju. Po tem ga je priznalo več kot 25 držav. 17. marec - Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 1973 o prepovedi letov nad Libijo, s katero je za zaščito civilistov dovolil uporabo sile, oziroma "vse potrebne ukrepe". 18. in 19. marec - Gadafijeve sile so napadle Bengazi, koalicijske sile pa so izvedle prve letalske napade nanje. 30. marec - Upornikom se je pridružil zunanji minister Musa Kusa. 31. marec - Zveza Nato je prevzela poveljevanje operaciji nadzora preletov nad Libijo Združeni zaščitnik. 13. april - Kontaktna skupina za Libijo je na prvem sestanku pozvala Ga-dafija k odstopu. 20. april - Po Londonu sta Pariz in Rim poslala vojaške svetovalce prehodnemu nacionalnemu svetu. Nato sta to storila še Egipt in ZDA. 1. maj - V obstreljevanju Nata je bil po trditvah režima ubit eden od Gadafijevih sinov, Seif al Arab, ter trije Gadafijevi vnuki. 27. maj - Moskva je pozvala Gadafija k odstopu. 1. junij - Zveza Nato je do konca septembra podaljšala operacijo v Libiji, ki naj bi se končala konec junija. 27. junij - Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi zločinov proti človečnosti izdalo zaporni nalog za Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in svaka, vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija. 29. junij - Francija je priznala, da je upornikom dala orožje. 14. julij - Uporniki so utrdili svoje položaju na zahodu in začeli ofenzivo na Brego. Nato je zanikal, da bi v letalskih napadih ubil več kot 1100 civilistov. 15. julij - Kontaktna skupina je prehodni nacionalni svet priznala kot legitimno oblast in s tem odprla pot za njihovo financiranje. 28. julij - Umor poveljnika libijskih upornikov, generala Abdela Fataha Junesa. 8. avgust - Mustafa Abdeldžalil je postal predsednik prehodnega nacionalnega sveta, potem ko je razpustil prehodno vlado. 9. avgust - Režim v Tripoliju je obtožil Nato, da je na območju Zlitena v letalskih napadih ubil 85 civilistov. 14. avgust - V Džerbi v Tuniziji naj bi potekala tajna pogajanja med pripadniki upornikov in režima. Uporniki so to zanikali. 15. avgust - Uporniki so prodrli proti zahodu in potrdili, da so zavzeli mesti Garjan in Sorman; na vzhodu so prevzeli nadzor nad celotnim območjem vzhodno od Brege. 18. avgust dafija. 19. avgust poliju. 20. avgust 21. avgust Režim je predlagal prekinitev ognja, izključil pa odhod GaUporniki so zavzeli Zliten in Zavijo ter napredovali proti Tri- Uporniki so začeli ofenzivo na Tripoli. Uporniki so z zahoda ter z morja vdrli v Tripoli in zavzeli več četrti. Siloviti boji so trajali ves dan, zvečer pa so uporniki prišli do središča mesta. EVROPSKA UNIJA - Obisk nemške kanclerke v Zagrebu Merklova in Kosorjeva o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana ZAGREB - Krepitev gospodarskih odnosov med Hrvaško in Nemčijo ter evropska perspektiva vseh držav Zahodnega Balkana sta bili osrednji temi včerajšnjih pogovorov hrvaške pre-mierke Jadranke Kosor in nemške kanclerke Angele Merkel v Zagrebu. Po srečanju sta obe poudarili uspeh Hrvaške pri sklenitvi pogajanj z EU. "Ko se spomnimo hrvaških nesoglasij s Slovenijo, ki ste jih pogumno uredili, in sklenitve obsežnih pogajanj z EU, gre za ogromen uspeh," je izjavila Merklova. Dodala je, da je Hrvaška storila veliko tudi v boju proti korupciji ter da je reforme treba nadaljevati. Nemška kanclerka je izpostavila, da je bližnji vstop Hrvaške v EU pomemben signal tudi za države v regiji. "Primer Hrvaške kaže, da vsaka država v regiji lahko postane članica EU, če bo izpolnila pogoje. Za Srbijo je eden izmed pogojev ureditev odnosov s Kosovom," je dejala Merklo-va, ki se je iz Zagreba že včeraj odpravila na uradni obisk v Beogradu. Srbskim oblastem je sporočila, naj se zgledujejo po Hrvaški, ker Nemčija želi, da se Srbija razvija in napreduje. Tudi Kosorjeva je dejala, da je EU edina perspektiva za države Zahodnega Balkana. Poudarila je, da bo Hrvaška pomagala vsem sosedam, tudi Makedoniji, na poti v EU ter da je dobro voljo pokazala, ko je vsem državam podarila prevod evropskega pravnega reda leta 2010.Izpostavila je, da Hrvaška še ne bi sklenila pogajanj z EU, če ne bi s slovenskim premierom Borutom Pahorjem našla rešitve za ureditev spora o meji med Hrvaško in Slovenijo. Angela Merkel (levo) in Jadranka Kosor v Zagrebu ansa Dogovor Hamasa z Izraelom o prekinitvi ognja GAZA - Palestinska gibanja na območju Gaze so dosegla "neuraden in posreden" dogovor z Izraelom o končanju najnovejšega izbruha nasilja, je včeraj sporočil predstavnik palestinskega gibanja Hamas. Dogovor naj bi dosegli prek posredovanja Egipta. Začasno ustavitev obstreljevanja Izraela je razglasila tudi skrajna palestinska skupina Odbori ljudskega odpora, katere voditelj je bil ubit v napadu izraelskih letal na območje Gaze. Skupina sicer dostikrat ravna neodvisno od ostalih gibanj na območju. Izrael se na navedbe uradno ni odzval, izraelski vojaški radio, ki se je skliceval na vir v kabinetu premiera Benjamina Netanjahuja, pa je poročal, da "Izrael sledi izvajanju prekinitve ognja". "Če bodo nadaljevali s streljanjem, se bomo odzvali v skladu s tem," naj bi še dejal vir. Novo obstreljevanje med Izraelci in Palestinci je sprožil niz napadov na avtobus in druga vozila na jugu Izraela, v katerih so domnevni palestinski skrajneži minuli četrtek ubili osem Izraelcev. Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi minulo noč. 1 2 Četrtek, 25. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Projekt Gorica na kolesu naj bi uresničili v nekaj mesecih Ureditev urbane mreže izposoje in vračila koles Namestili bodo pet postajališč s stojali - 24 ur na dan bo na voljo 35 koles Tako kot po številnih evropskih mestih, bo tudi Gorica v kratkem uvedla tako imenovani »bike-sharing« oz. program za izposojo koles. Gre za projekt, ki ga je ministrstvo za okolje ponudilo občinam kot ukrep, ki bo pripomogel k bitki proti onesnaženosti v mestu, okrepil uporabo javnih prevozov in seveda spodbudil kolesarjenje in ureditev Novosti za ljubitelje koles bumbaca t.i. intermodalnih urbanih mrež, ki bi povezovale različna sredstva premikanja - kolo, avtomobil, vlak in druge javne prevoze. Po besedah občinskega odbornika za okolje Francesca Del Sordija, bodo v kratkem razpisali javni natečaj za izvedbo del, projekt pa naj bi zagledal luč že v roku nekaj mesecev. Projekt »Gorica na kolesu« predvideva namreč ureditev takega sistema, ki bi vsakomur dovoljeval izposojo oz. vračilo koles pri posebnih postajah, ki bodo nameščene v mestu. Občina namerava urediti pet postajališč, in sicer pred županstvom, v Ulici Diaz, pri parkiriščih v ulicah Oriani in Manzoni ter pri železniški postaji. Vsak terminal bo sestavljen iz posameznih stojal za skupno 54 mest za kolesa, teh pa bo na voljo 35. Ob vsakem postajališču bo nameščen tudi aparat, ki bo uporabnikom nudil informacije glede izposoje kolesa - od uporabe ključa oz. v tem primeru posebne kartice, do zemljevida mesta, na katerem bodo označena tudi ostala postajališča koles, in pa nekaj koristnih številk. Vseh pet terminalov bo povezanih v informacijski sistem, ki bo posredoval podatke o razpoložljivosti koles. Z razliko od turistov (za dnevno kolesarjenje naj bi odšteli 5, za tedensko pa 10 evrov) bodo morali občani poravnati le kavcijo za kartico v višini 15 evrov, usluga pa jih bo letno stala le 5 evrov. Prve pol ure bo kolesarjenje za vse brezplačno, nato pa bo treba uslugo plačati, kar naj bi spodbudilo k vse krajši uporabi koles. Ker slednjih ni potrebno vračati tja, kjer si ga vsak izposodi, se bo najbrž razvila krožna in živa mreža izposoje in vračila. Izposoja koles bo vsakomur na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Gorica na kolesu bo imela tudi svojo spletno stran, ki bo dopuščala pregled nad delovanjem storitve. Slednje se bo lahko posluževal kdorkoli, prej pa se bo moral prijaviti, tako da bo lahko prejel posebno kartico - dnevno, tedensko ali letno. Na tak način naj ne bi prišlo do kraj koles, saj bo upravitelj storitve točno vedel, kdo in kje si je izposodil kolo. Realizacija projekta naj bi skupno stala 254.089,54 evra - od tega bo 70% kril Sklad za trajnostno mobilnost, ostalo (76.226,86 evra) pa Občina Gorica tudi s pomočjo prispevkov (Fundacija Carigo je projektu namenila 15 tisoč evrov). (sas) DOBERDOB - Občina sodeluje pri dveh evroprojektih Obnovili bodo vodnjake in kale ter posodobili javno razsvetljavo Občina Doberdob bo iz evropskega sklada Interreg Italija-Slovenija 2007-2013 za standardne projekte črpala okrog 380.000 evrov. Dva izmed treh projektov, s katerimi se je skupaj z drugimi partnerji z obeh strani meje prijavila na razpis, sta bila namreč odobrena, realizirana pa bosta v teku treh let. Naslova projektov, katerima je dežela pred nedavnim prižgala zeleno luč, sta Futurelights in Living fountains. Cilj prvega projekta, ki je vreden 1.157.000 evrov, je vzpostaviti pogoje za trajnostno javno razsvetljavo. Aktivnosti projekta bodo obsegale izdelavo študij (oblikovanje skupne metodologije in baze podatkov, analiza stanja in inovativnih pristopov na področju javne razsvetljave v globalnem merilu, skupna strategija za trajnostno javno razsvetljavo, izvedbeni načrti posodobitve javne razsvetljave), raziskave ter investicije (štirje pilotni primeri trajnostne preureditve javne razsvetljave). »Na teritoriju doberd-obske občine bomo opravili popis stanja javne razsvetljave, ocenili energetsko porabo svetil in jih na podlagi študije ponekod zamenjali z novimi, sodobnejšimi stebri in svetili,« je povedal doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc. Vodilni partner pri projektu Future-lights, pri katerem bo delež do-berdobske občine okrog 200.000 evrov, je občina Šempeter-Vrtojba, ostali partnerji pa so ob doberd-obski občini še občina Tolmin,Temno nebo Slovenije, pokrajinska agencija ta energijo APE iz Vidma, goriška pokrajina in občina Portomaggiore. Kal pri Vižintinih Drugi odobreni projekt, pri katerem sodeluje doberdobska občina, je Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov na čezmejnem območju, ki je skupno vreden 900.000 evrov. Delež občine Doberdob bo predvidoma okrog 180.000 evrov: »Cilj projekta je oživitev kulturne tradicije vodnjakov in kalov, kjer so nekoč napajali živino. Obnovili bomo stari vaški vodnjak "pr' u'rnotu" v Jamljah, dva kala pri Mikolih, vodnjak in kal pri Vižintinih ter kal na Poljanah,« je povedal odbornik Daniel Jarc. Vodilni partner pri pro- bumbaca jektu Living fountains je občina Mi-ren-Kostanjevica, ostali partnerji pa so občina Sovodnje, občina Šempeter, Turistična zveza iz Nove Gorice, nižja srednja šola Večstopenjske šole Doberdob ter osnovni šoli Miren in Branik. »Učenci nižje srednje šole iz Doberdoba bodo sodelovali pri video delavnici na temo kalov, učenci dve osnovnih šol iz Mirna in Branika pa bodo pripravili gledališko igro,« je pojasnil odbornik Jarc in pristavil, da bosta projekta izvedena v teku treh let. (Ale) GORICA - Četrtek Ples in glasba na svetovnem festivalu folklore V četrtek se v Gorici začenja že 41. svetovni Festival folklore. Na Trgu Battisti bodo vsak večer (do sobote) ob 20.30 nastopile folklorne skupine iz Avstrije, Južne Koreje, Ekvadorja, Jordanije, Nove Zelandije, Severne Ose-tije, Senegala, Srbije, Slovenije in Italije. V nedeljo pa se bo praznovanje začelo že dopoldne s koncerti godb, ob 16.30 pa s tradicionalnim sprevodom sodelujočih folklornih skupin po mestnih ulicah in nagrajevanjem najboljše izmed njih, medtem ko je ob 21. uri predviden veliki folklorni gala ples. V soboto pa bo v dvorani občinskega sveta v Gorici kongres, ki ga prireja odbor za mednarodne kongrese o ljudskih tradicijah iz Gorice v sodelovanju z goriškim institutom za sociologijo, italijansko sekcijo CIOFF in s pokroviteljstvom italijanske komisije Unesco. Kongres bo posvečen nacionalnemu spominu, ljudskim tradicijam in novim transnacionalnim identitetam; začel se bo ob 9. uri. GRADEŽ - Ospizio marino »Zahteva za stečaj nerazumljiva ovira« GORICA Praznik narodov razdvaja Praznik narodov srednje Evrope, ki je potekal minuli konec tedna v Gorici, razdvaja politike. Prireditev, ki se je pred dvema letoma preselila iz Krmina v goriško občino, prireja združenje Mitteleuropa ob rojstnem dnevu Franca Jožefa, kar se nekaterim zdi sporno. Kljub temu, da je občina pokroviteljica praznika, se je o njem kritično izrekel odbornik Co-sma (Fiamma tricolore), ki je izjavil, da proslavljanje avstrijskega cesarja ob 150-letnici zedinjenja Italije »nima smisla«. Da je pobuda »anahronistična« in »potratna«, pravi tudi deželni svetnik DS Brus-sa, medtem ko praznik podpirata deželni odbornik De Anna in župan Romoli. »Zahteva za stečaj rehabilitacijske ustanove Ospizio marino, ki jo je vložilo goriško sodišče, je dokaj presenetljiva in nepričakovana ovira, ki bi lahko preprečila pozitiven razplet problematike gradeškega zavoda.« O tem je prepričan deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki je s tem v zvezi naslovil interpelacijo na predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda. »Sodišče je za stečaj ustanove Ospizio marino Onlus vprašalo ravno v trenutku, ko so trije stečajni upravitelji določili termin za predstavitev ponudb za odkup zavoda Ospizio marino. Na tej podlagi je dežela FJK v zadnjem rebalansu tudi namenila poldrugi milijon evrov subjektu, ki bo gradeško zdravstveno ustanovo prevzel in oživil. V primeru, da bi bila odločitev o stečaju sprejeta, pa do tega ne bi moglo priti,« pravi Brussa in vabi predsednika Tonda, naj čim prej poseže in zahteva preklic ukrepa goriškega sodišča. Kradli v tovarni Safog Neznanci so v noči z nedelje na ponedeljek vlomili v prostore tovarne Safog v Stražcah. Po navajanju goriških kara-binjerjev, ki vodijo preiskavo, so tatovi prerezali mrežo, ki omejuje dvorišče, nato pa so vstopili v notranje prostore obrata in iz štirih avtomatov za kavo ukradli drobiž. Nesreča v Selcah Včeraj ponoči se je v Selcah ponesrečil 53-letni skuterist. M.S. iz Doberdoba se je s skuterjem znamke Aprilia okrog polnoči peljal v smeri proti Doberdobu, nenadoma pa je izgubil nadzor nad vozilom in padel na asfalt. Na kraj je prišla rešilna služba 118, ki je 53-letnika prepeljala v tržiško bolnišnico San Polo, okoliščine nesreče pa preučuje prometna policija iz Gorice. Pahor in Košuta v Medani Otvoritev letošnjega festivala Sanje v Me-dani, ki se je začel včeraj, bo v danes ob 19. uri v tamkajšnji dvorani. Častni gost bo tržaški pisatelj Boris Pahor, pogovor z njim bo vodila Tatjana Rojc. Nadaljnje dogajanje se bo preselilo pod Gradnikovo murvo: ob 20. uri napovedujejo organizatorji Ecce homo - razprtje prvega pesniškega branja pod murvo, ob 20.30 sledi pogovor s pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, sledilo bo branje in pa projekt Kombo Zlatka Kaučiča ob 21. uri ter koncerta skupin Urband in Ethno in Transit. Med 20. uro in polnočjo bo potekalo pokušanje vin in knjig. (km) Note v mestu V okviru koncertnega niza »Note v mestu 2001« bo drevi potekal glasbeni večer v Štandrežu. Ob 20.30 bosta v župnijski kapeli v Štandrežu nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Mi-losa, gojenca glasbene šole Citta di Go-rizia iz Gorice, pod taktirko Claudia Li-viera in Giorgia Tortore. Protipožarna vaja Danes ob 12. uri bo v tržiškem pristanišču protipožarna vaja. Simulirali bodo požar na ladji, sodelovali pa bodo osebje luške kapetanije, gasilci, rešilna služba 118, korporacija pilotov iz Trsta in razne druge ustanove. Lutke v Gradežu Včeraj se je v Gradežu začel mednarodni festival lutkovnih gledališč Alpe Adria Puppet Festival, ki se bo nadaljeval do 27. avgusta. Tudi danes dopoldne med 10. in 12. uro bo v parku županstva v Gra-dežu potekala delavnica Birds, ki jo bo vodil umetnik Chris Gilmour, ob 17.30 pa bo na glavni plaži na ogled predstava o Ostržku. Ob 21. uri bo v parku pri županstvu nastopil Paolo Rech, ki bo predstavil zgodbo o rojstnem dnevu zajčka Ginetta. Vse predstave bodo vstopnine proste, več informacij o programu pa je moč dobiti na spletni strani www.ctagorizia.it ali na telefonski številki 0481.537280. KZ prireja srečanje V sredo, 24. avgusta, prireja Kmečka zveza ob 20.30 v Tumovi dvorani v goriškem KB centru informativno srečanje o novostih v zvezi z vinogradniškim katastrom oz. prijavo vinogradniških površin (obrazec B1). Govor bo tudi o površinah, ki so vključene v ZOP (Zaščitena označba porekla, v it.DOP) in ZGO (Zaščitena geografska označba, v it.IGP). Vabljeni vsi člani in drugi zainteresirani kmetje. Večer s sodobno umetnostjo Drevi ob 21.30 se bo v centru Dobialab v kraju Dobbia v občini Štarancan začel niz multimedijskih umetniških dogodkov DAE - Dobiarteventi, v okviru katerega se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti. Letos s svojimi »videoumetninami« sodeluje 18 ustvarjalcev iz vse Evrope. Drevi bo na vrsti avdiovizualni »performance« Simona Longa iz Londona. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. avgusta 2011 1 3 NOVA GORICA - V petek v parku pri avtobusni postaji napad na dva brata Nasilnež z nožem še vedno na prostosti Lahko bi šlo za Italijana, ki mu je zaradi mamil umrl brat - Visok naj bi bil 170 cm, suhe postave in črnih las Napadelec, ki je v petek zvečer v parku pri novogoriški avtobusni postaji po vratu porezal dva moška in zbežal, je še vedno na prostosti. Po neuradnih informacijah in govoricah, ki se te dni kot blisk širijo po novogoriških ulicah, naj bi bil napadalec italijanski državljan. Z napadi naj bi maščeval smrt svojega brata, ki naj bi pred časom umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Ker je med ljudmi z obrobja, ki se dobivajo v parku, najti tudi takšne, ki pre-prodajajo prepovedano drogo, ni nobena skrivnost, da so italijanski uživalci prepovedanih drog tja hodili po nabavo, saj so mamila na slovenski strani bistveno cenejša kot na italijanski. »Neuradne govorice in informacije tudi mi spremljamo in preverjamo, zaenkrat pa ne razpolagamo z dejstvi, ki bi nam to potrdila,« je včeraj povedal Simon Justin, policijski inšpektor v službi direktorja no-vogoriške policijske uprave in potrdil, da sta bila v petek napadeni 38- in 34-letnik brata. »Po podatkih, s katerimi razpolagamo, naj bi bila poškodovana izven življenjske nevarnosti, drugih novosti pa ni. Preiskava poteka tudi v sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi,« je še povedal Justin in pojasnil, da so kriminalisti z obeh strani meje v stiku in zbirajo obvestila. Na vprašanje, ali je že mogoče reči, da je šlo v obeh primerih - spomnimo, da je nezna- Brezdomci sedijo v parku pri avtobusni postaji v Novi Gorici km ni storilec na istem mestu po vratu in levi roki porezal 29-letno žensko že v petek, 12. avgusta - za istega napadalca, je Justin odgovoril: »Zadeva je v fazi preiskovanja. Obstaja možnost, da je šlo za istega storilca, so pa tudi druge možnosti, ki jih policisti in kriminalisti preverjajo. Zaenkrat se še ne da z gotovostjo trditi, da je v obeh primerih udaril isti napadalec.« Pojasnil je tudi, da je območje parka ob novogoriški avtobusni postaji zaradi dveh napadov v krat- kem času zdaj bolje nadzorovano in da je zaradi intenzivne preiskave na tistem območju prisotno večje število policistov. V zvezi z domnevnim četrtim napadom, ki naj bi se zgodil že v petek, 12. avgusta, in v katerem naj bi bil porezan še en moški, je povedal, da o tem na policiji nimajo podatkov. Pojasnil je tudi, da na policijski upravi ne beležijo povečanega števila klicev občanov, med katerimi je v zadnjih dneh upravičeno zavladala panika, pouda- ril pa je, da ljudi, ki bi karkoli vedeli o dogodkih v minulih dveh petkih, naprošajo, da to sporočijo na telefonsko številko policije 113 ali na anonimni telefon 080 1200 in posredujejo podatke, o tem, kar so morda videli, a so kraj dogodka zapustili, še preden so jih kriminalisti in policisti kot očividce izprašali. Po navajanju STA je dejanja osumljen mlajši moški, visok okoli 170 centimetrov, suhe in mišičaste postave, črnih, nazaj počesanih las. (nn) NOVA GORICA - Svetniki potrdili predlagani županov sklep Igralnici v Vrtojbi nasprotujejo Uprava občine predlagala, da se dnevni red jutrišnje skupščine Hita razširi s predlaganim odpoklicem Gorazda Podbevška s funkcije predsednika in člana NS Hita Na včerajšnji izredni seji novogo-riškega mestnega sveta so svetniki potrdili predlagani županov sklep, da no-vogoriška mestna občina (MONG) podaja negativno mnenje k vlogi ljubljanske družbe Alea Iacta za opravljanje igralniške dejavnosti v Vrtojbi. Omenjena družba namerava tam uresničiti projekt z delovnim naslovom Center Sailaway, ki poleg zabaviščne in trgovske ponudbe vključuje igralni salon. Občina Šempeter-Vrtojba, kjer je projekt predviden, je soglasje o lokaciji že dala, Urad RS za prirejanje iger na srečo pa je zahtevo za podajo mnenja poslal tudi novogoriški mestni občini kot mejni občini. Mnenje novogoriške občine sicer ni v ničemer zavezujoče. Da so mestni svetniki županov sklep podprli, je bilo sicer pričakovano, v razpravi pa se je vseeno oglasilo veliko tistih, ki so svarili pred tem, da je takšno negativno mnenje signal nezažele-nosti tudi za druge potencialne investitorje, ki bi morda vlagali na območju občine, ter da podjetniških pobud ne gre kar tako zavračati. Nekaj svetnikov je vendarle motilo dejstvo, da gre v tem primeru za podeljevanje nove koncesije, ko pa je državna strategija glede širjenja le teh jasna: število koncesij za igralne salone se v prihodnjih letih zmanjšuje. »Igralništvo je običajna gospodarska dejavnost. Koncesije pa se ne le podeljujejo, temveč tudi "umirajo" - tiste, ki niso uspešne bodo tako ali tako same propadle. Če bomo v nedogled branili trdnjavo Hit za ceno, da se v regiji ne bo dogajalo nič drugega, turizma tu na tak način ne bo,« je opozoril svetnik Črtomir Špacapan (Zares), kar je sprožilo kar nekaj odzivov predvsem glede »običajnosti« igralniške dejavnosti. »V današnjem času zavirati neko investicijo pomeni biti kratkoviden,« je opozorila tudi Darinka Kozinc (SD), Miran Mullner (SNS) pa je spomnil, »da je ravno igral-niška dejavnost oplemenitila to okolje«. Da turizem, ki nastaja na podlagi igral-ništva nima perspektive, je menil Tomaž Torkar (Lista za kakovost bivanja), da v projektu ni jasno definirano, kaj »širše turističnega« prinaša, pa je opozorila Pa-tricija Šulin (SDS). »Občutek imam, da bomo vsi glasovali za negativno mnenje samo zato, ker projekt ni načrtovan v naši občini. Ta projekt ne daje vtisa, da gre za dober projekt, temveč da gre za to, da želi nekdo od vlade, ki je v zadnjih vzdihljajih, pridobiti koncesijo,« je bil neposreden Robert Golob (iz istoimenske liste), ki je sam sicer proti podeljevanju novih koncesij. Mestni svetniki so se v nadaljevanju seje seznanili tudi s predlogom uprave občine, da se dnevni red jutrišnje skupščine Hita razširi s predlaganim odpoklicem Gorazda Podbevška s funkcije predsednika in člana Nadzornega sveta Hita. Svetniki so sklep podprli, tako kot tudi predlog svetnika Goloba, da mestni svet pooblašča župana, da v primeru, da člani skupščine odstopa ne podprejo, župan uporabi še preostalo »orožje«: sodno pot. Katja Munih RIHEMBERK Gradu se obetajo ■ ■ • v • v • boljši časi Robert Žerjal km Gradu Rihemberk v Braniku, edini kulturni spomenik državnega pomena na območju novogoriške mestne občine, se po dolgoletnem propadanju kot kaže v prihodnosti vendarle obetajo boljši časi. Država, ki je lastnica gradu postala leta 1999, je v začetku avgusta pozvala novo-goriško mestno občino k posredovanju soglasja za brezplačen prenos gradu, kar so mestni svetniki na včerajšnji izredni seji tudi potrdili. »Prepričan sem, da bo lokalna skupnost boljši lastnik kot pa država, ki v vseh teh letih ni naredila nič,« je povedal novo-goriški župan Matej Arčon. »Za nami so desetletja izgubljenih priložnosti, država se je izkazala kot katastrofalno slab lastnik, grad je v še slabšem stanju kot je bil ob predaji državi. Vemo, da se grad obnavlja že od povojnih časov, vanj so že bila vložena velika sredstva, a učinka v tem trenutku ni,« poudarja tudi mestni svetnik Robert Žerjal, vodja skupine za pripravo programa za grad Rihemberk, sicer tudi sam domačin z Branika. Omenjena skupina, ki jo sestavljajo predstavniki strokovnih služb novogoriške občine, braniške krajevne skupnosti, Razvojnega zavoda Rihmberk, Goriškega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Zavoda za varstvo narave, je pripravila program revitalizacije gradu v petih fazah. Do leta 2020 naj bi bil grad in njegova okolica po teh načrtih popolnoma prenovljen in širše prepoznaven kulturno-zgodovinski, izobraževalno-raziskovalni in go-stinsko-turistični center, vpet pa naj bi bil tudi v povezovanje s sorodnimi projekti na italijanski strani meje. Prenova do četrte, predzadnje, faze naj bi veljala 8 milijonov evrov, pri tem računajo na financiranje s pomočjo državnih in evropskih razpisov. Mestni svetniki so včeraj soglašali o brezplačnem prenosu gradu in okolice na občino. Svetnik Robert Golob (iz istoimenske liste) je predlagal tudi, da se obnova gradu, ki je skupna kulturna dediščina tega prostora, umesti med projekte EZTS. (km) TRŽIČ Ob balinišču bodo uredili prehod za pešce Balinišče v Ulici Cosulich v Tržiču je skorajda nared. Njegova ureditev pa bo poleg razvedrila za balinarje pomenila tudi izboljšanje prometa in varnosti v neposredni bližini. Občina namerava namreč poskrbeti tudi za ureditev dvignjenega prehoda za pešce (namesto dosedanjega otoka za pešce), ki bo omogočal balinarjem lažji dostop do objekta. Poskrbela bo tudi za postavitev primernih cestnih znakov, ki bodo opozarjali na dvignjeno cestišče, na omejitev hitrosti na 30 km/h in na prepoved parkiranja v neposredni bližini. Ureditev balinišča pa bo pripomogla tudi k izboljšanju vidljivosti pri športnem igrišču v Ulici Boito, kjer so se dela nekoliko zataknila. V bistvu sta bili dve stekleni varnostni ograji na gradbišču v Ulici Cosulich neizkoriščeni, tako da jih bodo v Ulici Boito uporbili namesto železne mreže: gledalci bodo navdušeni. ROMJAN - V prostorih osnovne šole na pobudo Združenja staršev Začela se je dvotedenska »prešola« Ob utrjevanju slovenskega jezika in pisanju nalog se udeleženci posvečajo igri, plesu, ročnim delom, gledališču in celo košarki V prostorih osnovne šole v Romjanu se je včeraj začela tradicionalna prešola, ki jo že 23 let prireja romjansko Združenje staršev v sodelovanju z Občino Ronke, občinsko knjižnico Sandro Pertini (ki nudi šoli knjige za bralne kotičke in raziskave) in ravnateljstvom večstopenjske šole Doberdob. »Do 2. septembra se bo nekaj več kot 40 učencev vsak dan, od 8. do 12.30, posvečalo raznoraznim dejavnostim v slovenščini, saj je naš prvotni cilj ta, da utrjujemo jezik pred začetkom pouka,« nam je povedala koordinatorka prešol, predsednica Združenja staršev Damiana Kobal. Včerajšnjega odprtja sta se udeležila tudi ronški občinski odbornik za kulturo Riccardo Aviani, ki je malčkom zaželel prijetno delo, medtem ko je ravnateljica Sonja Klajnšček prvošolčke posvarila o prvih korakih v svet šole. Otroci so porazdeljeni v štiri starostne skupine in zanje skrbi tudi letos 8 vzgojiteljev/ animatorjev, sicer univerzitetnih študentov in nekdanjih učencev - Valentina Sivec, Leo Černic, Karin Petean, Fran-cesca Minetto, Ilaria Černic, Marta Donnini, Erik Sivec in Jana Cro-selli. Medtem ko se bodo mlajši ob utrjevanju slovenščine posvečali tudi ročnim delom, igri in gledališkim vajam, bodo starejši izkoristili ta dva tedna tudi za pisanje še zadnjih domačih nalog. Prešola bo letos vključevala tudi plesno delavnico in delavnico gibalne vzgoje, tako da bodo otroci na zaključni prireditvi lahko staršem ob vajah slovenščine ter razstavljenih ročnih delcih pokazali še svoje gibalne spretnosti. Letos jih bo obiskal tudi košarkar Jan Budin, ki jim bo v telovadnici predstavil osnove košarke, potem pa se bodo celo pomerili v košarkarski tekmi. Skratka, obeta se aktivna in pestra prešola! (sas) Romjanski učenci so sedli za klopi še pred začetkom pouka bumbaca GORIŠKI PROSTOR / Torek, 23. avgusta 2011 VOJSKO - 27. avgusta Tudi letos pohod v spomin na prenos ranjencev V soboto 27. avgusta bo spet potekal Pohod v spomin na Prenos ranjencev z Idrijskega na Dolenjsko ob koncu poletja leta 1944. Pobudo za celotno proslavljanje daje nekaj različnih organizacij, najpomembnejša pa je Zveza borcev v Idriji in v Cerknem. Premikanje po valovitem ozemlju med dolino Idrije in Vojskarsko planoto traja devet ur, od katerih je sedem ur čiste hoje, ostali dve pa sta namenjeni vmesnim počitkom in kosilu v Idrijskih Krnicah. Najhujši vzpon je takoj na začetku, ko se kolona iz Zelina (križišče med cesto Most na Soči -Idrija in tisto, ki nas popelje v Cerkno) dvigne do Jagršč, kjer je prvi postanek. Nadaljevanje do Idrijskih Krnic vsebuje tudi nekaj krepkih klancev. Tudi po kosilu sledi pol ure vzpona, nato pa blago spuščanje do Oblakovega vrha. Po odžejanju se kolona postopoma dviga do Vojščice in nad Tiskarno Slovenija do Vojskega, kjer je proslava. Kaj pravzaprav proslavljamo na tistem koncu konec vsakega avgusta? Izredno humanitarno in taktično potezo osvobodilnega gibanja, ki je s tednom dni trajajočim pohodom preneslo na ramenih nekaj nad sto težkih ranjencev iz bolnišnic na Operativnem ozemlju IX. Korpusa do letališča na Dolenjskem, od koder so jih Zavezniki z letali prepeljali na zdravljenje v Južno Italijo. Za prenos je bilo potrebnih 800 nosačev (2 x 400 zaradi zamenjav), ki so z osebno oborožitvijo nosili tudi soborce po stezah in kolovozih, čez grebene in prelaze, čez nevarno območje zastražene železniške proge Trst - Ljubljana do cilja. Desno in levo od začrtane poti sta jih varovali dve brigadi, zato vsebuje ta pohod poleg humanitarnega tudi vojaško organizacijsko sporočilnost tistega, česar je tedanji odpor bil sposoben izpeljati. Vsako leto je istega dne zjutraj tudi svečanost pri spomeniku posvečenem Bolnišnici Pavla na Hudem polju tik ob cesti Lokve - Mrzla rupa. Če koga izkušnja zamika, naj pokliče na št. 3485298655. Za prevoz je poskrbljeno. (a.r.) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 19.50 »Horror Movie«; 21.30 »Il ventaglio segreto«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Come am-mazzare il capo... e vivere felici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Horror Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.10 »I pinguini di Mr. Popper«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Co-me ammazzare il capo... e vivere feli-ci«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le amiche della sposa«. fi Razstave V GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu bo še danes, 23. avgusta na ogled TRŽIČ - Preiskave Nedostopna šola Sauro Učence bodo začasno preselili Čez manj kot mesec dni se pouk spet začenja, osnovna šola Naza-rio Sauro v Ul. dei Cipressi pa je še vedno nedostopna. Julija se je namreč med obnovitvenimi deli spuščeni strop nenadoma zrušil na občinska delavca in goriško tožilstvo je odredilo zaplembo objekta, saj mora preveriti morebitne odgovornosti. Učence - skupno kakih sto -bodo začasno preselili v nekdanjo gostinsko šolo v Ul. Bonavia. Pokrajina bo tam pred poukom poskrbela za nekaj nujnih posegov - prebelila bo prostore, zamenjala okno in nekaj ključavnic ter primerno uredila prostore. Učenci pa bodo lahko še naprej uporabljali telovadnico šole Sauro, ki je ločena od zaplenjenega objekta. čezmejna razstava na temo Soče, na kateri sodelujejo s svojimi deli Alda Antoni iz Tržiča, Gilberto Bezzi iz Štarancana, Anna Ceraldi iz Tržiča, Giorgio Galottini iz Gorice, Emilija Mask iz Gorice, Edes Frattalone iz Gorice, Maria Grazia Persolja iz Gorice, Liviano Querci della Rovere iz Štarancana in Valdiero Vecchiet iz Gorice. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equi-libri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Battisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterraneo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled razstava najnovejših slik Josa Kneza na temo drevesa; na ogled bo do 14. septembra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro ter ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V GALERIJI PAVILJON Hitovega Business Centra na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je na ogled razstava popo-tniških risb in akvarelov Franca Goloba; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 19. uro, vstop prost. ~M Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidorja Kokovnika (harmonika). GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: v petek, 26. avgusta, nastop mladih talentov konservatorija Tartini iz Trsta; v soboto, 27. avgusta, »Paris, mon amour«, pela bosta Marzia Postogna in Andrea Binetti, na kitaro bo igral Eduardo Contizanetti, na klavir in harmoniko Stefano Bembi; v nedeljo, 28. avgusta, koncert komorne glasbe dua Sinossi Marianna Sinagra (violončelo) - Lorenzo Cossi (klavir); informacije na spletni strani www.co-dellifahnenfeld.it. »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: danes, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobi- tvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. S Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 28. avgusta, ob 5.30 z Majnic - Puja, s postanki v Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti - državni knjižnici), Štandrežu (lekarna), Štandrežu (vogal ul. S.Mic-hele - ul. Gregorčič), Sovodnjah (lekarna), Sovodnjah (cerkev). Priporoča se točnost. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da napovedanega izleta v Piemont z vzponom na Roccia-melone ne bo. Namesto omenjenega izleta napoveduje v nedeljo, 28. avgusta, izlet v Karnijo, z vzponom na Peralbo in Avanza. Predvidene skupne hoje od šest do sedem ur, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG napoveduje 11. septembra udeležbo na vsakoletnem pohodu Bazoviških junakov, 18. septembra pa avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Krnica (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moedrndorf), hoje bo od štiri do šest ur, saj je iz soteske mogoče izstopiti na treh različnih mestih in se vrniti na izhodišče; informacije in prijave do konca avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). H Čestitke Spet je štorklja v Števerjan prispela, saj sta Evelin in Gianni za lepo novico poskrbela. Patrik je bratca dobil, odslej se bo LUKA z njim na dvorišču podil. Z njimi se veselimo mi z Bukovja vsi, ter jim želimo sreče, zdravja in veliko prespanih noči! □ Obvestila ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA prireja orgelski tečaj za začetnike in izkušene orglarje. V ta namen bo od torka, 30. avgusta, do sobote 3. septembra, potekal uvod v tečaj, kjer se bo lahko vsakdo, začetnik ali že izkušen organist, po-iskusil s tem inštrumentom pod vodstvom profesorja Mirka Butkoviča. Lekcije bodo individualne, ena ura na dan od torka do sobote in bodo potekale v cerkvi Sv. Leopolda v Krmi-nu; informacije in prijave po tel. 3334140364 (Mirko Butkovič) ali na mir-kobutkovic@yahoo.it. ČETRTKOVA KMETIJSKA TRŽNICA V ULICI GARIBALDI v Gorici, ki jo organizira organizacija Coldiretti, bo s septembrom tudi ob ponedeljkih. DELAVNICA ANGLEŠKEGA JEZIKA za otroke v organizaciji občine Tržič bo potekala med 29. avgustom in 9. septembrom v občinskem parku v Ulici Valentinis v Tržiču med 7.45 in 13.30; vpise zbirajo do zasedbe razpoložljivih mest na naslovu elektronske pošte pariopportunita@comu-ne.monfalcone.go.it in v občinskem uradu za protokol. KRUT obvešča, da sta na razpolago dodatni dvoposteljni sobi za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8 v Trstu od 9. do 13. ure, tel. 040-360072. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. TEČAJI PROTI NASILJU, ki jih organizira združenje Da donna a donna iz Tržiča, bodo potekali ob torkih med 17. in 20. uro. Predvidenih je deset srečanj, prvo bo na sporedu oktobra; informacije po tel. 0481-474700 in na speltni strani www.dadonnaadon-na.org. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Treningi potekajo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od ponedeljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Vodil bo državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), domgorica@tiscali.it. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. KERAMIČNA DELAVNICA Z IVANO PETAN v Galeriji Tir kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo potekala od petka, 16. septembra, do srede, 21. septembra; prijave zbirajo do 12. septembra na naslovu tir@mostovna.com in po tel. tir@mostovna.com in po tel. 00386-31890545 (Katarina Brešan). 0 Prireditve POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek, 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta East-wooda; vstop prost. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v petek, 26. avgusta, ob 20.30 »Aris in musica« v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papa-ci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča; informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.mon-falcone.go.it. SKUPNOST ARCOBALENO organizira projekcije filmov na sedežu v Ul. S. Michele 8 v Štandrežu z naslovom »Poletje v parku«: 26. avgusta ob 21. uri »Il Grinta«; vstop prost. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI«: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla v Gorici. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI - Kajak klub Ši-lec) in na kksilec@libero.it. V LIKOVNI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v organizaciji združenja Equilibri v četrtek, 8. septembra, ob 20.30 srečanje z Mauriziom Mattiuz-zo, ki bo predstavil svojo zbirko poezij »Gli alberi di Argan«. 0 Mali oglasi PRODAM GROZDJE približno 30 kvin-talov malvazije - tokaj in 10 kvintalov merlota; tel. 348-5856977. PRODAJAM vino vrste merlot (1,50 evro na liter); tel. 0481-78066. PRODAJAMO domači kraški krompir; tel. 0481-78140. PRODAM knjige za vse razrede družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 340-0516835. PRODAM sod (5 hl) iz inoksa in sod (10 hl) iz siberglasa (»vetroresina«); tel. 0481-78066. Prispevki Pred dvajsetimi leti nas je zapustil Kar-lo Prinčič iz Pevme. V počastitev njegovega spomina darujeta hči Magda in sin Vili 100 evrov v sklad za vzdrževanje spomenika NOB v Pev-mi. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Tiziana Antonucci v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Adriano Vendramin iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev. / MNENJA, RUBRIKE_Torek, 23. avgusta 2011 1 5 JEZIK NA OBROBJU Že večkrat sem pisala o pomensko napačni rabi marsičesa, morda je med najbolj »na glavo postavljenimi« poneverba, ki pomeni nedovoljeno prisvojitev zaupane dobrine, denarja (ital. appropriazione indebita di una somma), nečesa, kar nam je bilo zaupano, po starem so rekli »dano na vero«. Ker gre za zelo star izraz, ki je malo v rabi, ga tudi v Sloveniji nekega dne niso več pravilno razumeli, čeprav je zapisan v SSKJ. Podobno jo napačno razumejo tudi na naši tržaški radijski postaji. Kdo pa danes sploh še daje komu denar »na vero« ali vino »na kredo«? (Nekoč so namreč dolg s kredo napisali na tablo.) In vendar vsi še danes pravilno uporabljamo besedo kredit (ital. credito), ki ima isti izvor kot »dati komu kaj na vero«, danes bi rekli »na kredit«. Credere namreč po svojem izvoru pomeni prestar fede, affidare, confidare. Slovenci smo kredit prevzeli od Nemcev (ti pa od Itali-janov).Izhodiščni pomen kredita je »zaupanje, kar je zaupano«, iz glagola verjeti, zaupati. Isti izvor ima celo kredenca, kuhinjska omara, prišla je iz srednjeveške latinščine - credentia, kjer je pomenila zaklenjeno omaro, v kateri so hranili jedi in pijačo za gospodarja. Danes poneverbo napačno uporabljamo za prilagajanje, prikrojevanje ali ponarejanje bilanc in volilnih izidov. In to celo v Ljubljani. Vse kaže, da napačna raba poneverbe ni osamljena. Pred kratkim je nekdo, ki na splošno zelo dobro piše, zapisal: »Ponekod vaščani s ponosom skrbijo za red in čistočo, pri nas pa kar tekmujejo v nečimernosti.« Pri najboljši volji ne razumem, kaj ima ne-čimernost opraviti s čistočo ali njeno starejšo sopomenko snago oz. pomanjkljivo skrbjo zanjo. Nečimer-nost je lastnost ali značilnost neči-mernega človeka; nečimern pa je, kdor si prizadeva vzbuditi občudovanje in pozornost, kdor je domišljav. Zapisano je torej bilo, da pri nas ljudje glede reda in čistoče kar tekmujejo v domišljavosti. Domnevam in upam, da je prišlo do naključnega lapsusa, in da bi moralo namesto nečimernosti pisati nemarnost, malomarnost ali zanikrnost. Nemaren je, kdor naredi vse napol, kdor je ne-prizadeven, površno opravljen, zani- krn in neskrben. Skoraj enak pomen ima malomarnost, ki je že sama po sebi dovolj zgovorna, pove nam, da je tistemu, čigar značilnost je, malo mar, kaj počenja, da ga nič ne briga, ter se za nič ne meni, da je brezbrižen. Katerikoli od teh izrazov bi lahko nadomestil neustrezno nečimernost. Nenavadno mi je zvenel tudi stavek: »... in se polna zagona odpravila do domačih zbiralnikov.« Sinonim zagona je elan, pomeni pa veliko stopnjo psihične pripravljenosti za kako delo. Težko razumem, da je za odlaganje odpadkov v smetnjake potreben zagon, če ne gre za privzdignjeno pesniško izražanje. Včasih pisci premalo premislijo, kaj uporabljena beseda pomeni ali pa njenega pravega pomena sploh ne poznajo. Lelja Rehar Sancin ETNO IN JAZZ GLASBA - Od 25. do 27. avgusta Festival Noči v Stari Ljubljani tokrat za sozvočja različnosti LJUBLJANA - Na več kot desetih ljubljanskih prizoriščih bo med 25. in 27. avgustom potekal 23. mednarodni glasbeni festival Noči v Stari Ljubljani. Festival, ki ga ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije letos organizira v sodelovanju z ljubljansko Filozofsko fakulteto in Radiom Študent, bo ponudil več kot 30 dogodkov. Noči v Stari Ljubljani je ena največjih kulturnih prireditev v Ljubljani, ki v staro mestno jedro po podatkih organizatorjev pritegne več kot 60.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Program vključuje predvsem etno in jazz glasbo. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij in letos poteka pod sloganom Sozvočje različnosti, je na včerajšnji novinarski konferenci v Trubarjevi hiši literature dejal vodja festivala Janoš Kern. Festival bo v četrtek ob 20.30 na Mestnem trgu pred Magistratom odprla prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič z Madžarskim nacionalnim ciganskim orkestrom s premierno uprizoritvijo li-terarno-glasbenega dogodka Zvezda nad goro. Kot je dejal organiza- tor otvoritvenega večera Gašper Troha, je vanj avtorica vpletla simboliko umetnosti in iskanja, ki jo je prepletla s ciganski baladami in čardaši. Med številnimi mednarodnimi izvajalci organizatorji izpostavljajo francosko-vietnamskega izvajalca Tran Quang Haija, ki je vodilno ime na področju alikvotnega petja in igranja z žlicami, ter egiptovski Alwan trio, ki ga vodi egipčanski glasbenik, komponist in etnolog Mohamed Askari. Nastopili bodo tudi glasbeniki, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, med njmi Nagisa Moritoki z Japonske, Joseph Rakotorahalahy in bratje z Madagaskarja, Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona s Šrilanke in Carlos Yoder iz Argentine. Program slovenske etno glasbene produkcije je zasnovan v sodelovanju z Radiom Študent. Med drugimi bodo nastopili Bakalina, Horda grdih, Karavana iluzij, Orke-strada ter Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape. Gornji trg bodo zasedli mladi jazzisti Igor Matkovič, Moonlight Sky, Tilen Rupar Group in ljubljanska zasedba Lolita. V okviru festivala bo na ljubljanski Filozofski fakulteti med 25. in 28. avgustom potekal 4. mednarodni znanstveni simpozij na temo Stiki med tradicijsko glasbo in plesom in evropsko glasbeno kulturo v različnih okoljih in obdobjih, na katerem bo sodelovalo 42 udeležencev iz 21 držav, je povedal muzikolog Svanibor Pettan. Simpozij obeležuje tudi začetek štiriletnega slovenskega predsedovanja Mednarodnemu svetu za tradicijsko glasbo (International Council for Traditional Music, ICTM), vodilnemu svetovnemu združenju etnomuzikologov, je še povedal Pet-tan. Simpozij se bo festivalu pridružil tudi z organizacijo večera slovenske tradicijske glasbe, na katerem se bodo predstavile Katice, La Porporela, Ljoba Jenče, Ljudski pevci iz Luč in Volk Folk. Spremljevalni program bo ponudil literarne in glasbene dogodke, kot so Pripovedovalski variete, glasbeno vizualni performans Šum v rokah - Raka Taka Tik Tak, otroške lutkovne delavnice Čarobni grad in plesne večere pod Plečnikovi arkadami. (STA) ROCK GLASBA - Zaradi pevčevega slabega zdravstvenega stanja Koncerta Vasca Rossija 2. septembra v Vidmu ne bo VIDEM - Vasco Rossi 2. septembra ne bo nastopil na stadionu Friuli v Vidmu, kjer bi moral imeti koncert v okviru svoje avgustovske in septembrske turneje po Italiji. Razlog za odpoved je zdravstveno stanje rock zvezde italijanske glasbe. Včeraj so mu namreč v kliniki Villalba v Bologni odredili 60 dni popolnega počitka, »saj trenutno zdravstveno stanje Rossiju ne dovoljuje nikakršne fizične aktivnosti, če se želi, da bo zdravljenje, ki ga je začel, učinkovito.« Direktor klinike Paolo Guelfi pa je ob tem tudi poudaril, da noben izvid ni pokazal nobenega rakastega obolenja. Poleg koncerta v Vidmu 2. septembra bi moral Rossi 27. avgusta nastopiti na olimpijskem stadionu v Turinu, 6. septembra v Bo-logni in 11. septembra v Avellinu. Organizatorji bodo še sporočili, kako lahko tisti, ki so vstopnice že kupili, dobijo nazaj denar. Vasco Rossi ob odhodu iz klinike Villalba, kjer so mu zdravniki odredili 60 dni popolnega počitka ansa PREJELI SMO O novinarski etiki in transparentnosti V zvezi z novinarsko etiko, za katero se je pisec nepodpisanega članka v Primorskem dnevniku žaljivo obregnil nad Slomedio in nam zviška solil pamet, naj se Primorski dnevnik najprej vpraša, koliko jo sam spoštuje. Ne samo novinarsko etiko, temveč tudi transparentnost informacije, ki bi morala biti za naš edini tiskani dnevnik ena izmed glavnih prioritet. Da pa, žal, ni tako, smo se tudi sami soočali ob dogodku, ki nima nič skupnega s »fair playem«, ki ga pisec zgoraj navedenega članka pridiga in zaradi katerega je bila nevede hudo prikrajšana naša narodnostna skupnost. Napočil je čas, da dogodek obelodanimo, pa čeprav se je zgodil pred osmimi meseci, ob koncu preteklega decembra. Tedaj smo se odločili, da kljub vsemu, ravno zaradi »fair playa« in ker nismo želeli podtikati ognja, zamolčimo. Tokrat pa o novinarski etiki in o pristranskem poročanju, ker so nas že v to privedli, ne moremo več zamolčati. Ob koncu preteklega decembra sta na Slomedii objavila svoji posebej za nas izdelani novoletni poslanici nič manj kot predsednika Slovenije in Italije, Danilo Türk in Giorgio Napolitano. Poslanica predsednika Tür-ka je bila namenjena posebej italijanskemu narodu in smo jo objavili v prevodu tudi na italijanskih straneh, poslanica predsednika Napolitana pa posebej slovenskemu narodu in smo jo objavili v prevodu tudi na slovenskih straneh. Šlo je za izjemen in zgodovinski dogodek velikega prijateljstva med sosednjima narodoma, preambulo kasnejšega državnega obiska predsednika Republike Slovenije Türka v Rimu. O poslanicah obeh predsednikov na straneh Slomedie so poročali najpomembnejši slovenski in deželni (slovenski in italijanski) ter celo nekateri italijanski vsedržavni mediji, vključno s tržaškim italijanskim dnevnikom Il Piccolo in z italijanskim deželnim TV dnevnikom RAI 3 ter seveda slovenskimi radijskimi in televizijskimi poročili RAI 3. Vest je povzela celo italijanska tiskovna agencija ANSA na deželni in vsedržavni ravni. Primorski dnevnik pa o poslanici predsednika Napolitana za Slovence ni napisal niti vrstice. Šlo je za zgodovinsko dejanje, zgodovinski pozdrav predsednika italijanske republike Slovencem, vendar smo z grenkobo ugotovili, da je bil naš osrednji tiskani dnevnik verjetno edini v deželi in širši okolici, ki je dogodek povsem zamolčal. Gre za vest, ki bi si bila zaslužila glavni naslov na prvi strani "Pozdrav predsednika Napolitana Slovencem", vendar so je bili bralci Primorskega dnevnika prikrajšani. Za pobudo nas je kakšen mesec kasneje predsednik Republike Slovenije Türk javno pohvalil na srečanju s predstavniki manjšin v Ljubljani, na katerem sta bila med drugim prisotna tudi predsednika obeh krovnih organizacij Pavšič in Štoka, kar pa je Primorski dnevnik ponovno popolnoma zamolčal. Ta dva primera se nam zdita zelo zgovorna in hkrati žalostna. Kje je bila novinarska etika? Med drugim je ravno Primorski dnevnik ob prvem kulturnem dogodku, ki je potekal v naši dvorani, objavil izpod peresa Sandorja Ten-ceta ( "...fair play") celo v uvodniku tudi napad na Slomedio, češ, da kaj je potrebna še tretja dvorana v središču Trsta. Kar se tiče navedbe, da postaja Slomedia vse bolj glasilo Edinosti, pa javno izjavljamo, da profesorja Sama Pahorja ter društvo Edinost cenimo in spoštujemo, nikakor pa ne drži, da je Slomedia glasilo Edinosti. Profesorju Samu Pahorju smo kot uglednemu strokovnjaku ponudili možnost objavljanja svojih razmišljanj in člankov na naših straneh, ker menimo, da so zanimivi in koristni. Vendar je Slomedia odprta vsem, nikoli nismo zavrnili kakšnega dopisa, komentarja ali članka. Cenzure pri Slomedii ne poznamo. Menimo, da je transparent-nost za slovensko narodno skupnost v Italiji koristna in nujno potrebna. Slomedia vsekakor ni glasilo nikogar in je povsem neodvisna. Prizadevamo pa si predvsem za dobrobit naših ljudi in naše narodnostne skupnosti. Komentarjev na naših straneh nismo ukinili, potekajo pa preko fa-cebooka, zato, da imajo pisci tudi priimek in ime in da ne gre le za anonimno pisanje. V zvezi z novinarsko šolo pa želimo poudariti, da bodo predavali ugledni in izkušeni strokovnjaki iz Slovenije in Italije. Gre za uvod v dalj-noročni načrt, z željo da bi med mladimi strokovno usposabljali novinarje in da bi se novinarstvo pri nas nadaljevalo po strokovni poti in ne, kot doslej, zgolj zaradi nadarjenosti posameznikov, mnogokrat pa po zaslugi političnih prepričanj, "botrov" ali zunanjih pritiskov, toda nikoli - poudarjamo nikoli - z natečajem, na katerem bi izbrali najboljše. Primorskemu dnevniku smo nekajkrat ponudili sodelovanje, zadnjič smo predlagali, da bi na naših straneh dnevno objavljali napovednik (seveda brezplačno), za naslednjo tiskano številko. Tako bi brezplačno promovirali naš osrednji tiskani dnevnik tudi med našimi številnimi obiskovalci v Italiji, Sloveniji in po svetu. Predlog je naletel na gluha ušesa. Ravno tako je naletel na gluha ušesa tudi predlog, da bi objavljali na-povednik za prilogo "Klop", kar se je sicer nekajkrat obneslo, nato pa smo na željo Primorskega dnevnika sodelovanje ukinili. Res nam je težko razumeti, kje tiči zajec. Morda glavni urednik tudi pozablja, da je bil projekt za spletni portal Slomedia najprej predstavljen ravno Primorskemu dnevniku in ga verjetno še hrani na svoji mizi. Prepričani smo, da potrebuje manjšinska medijska informiranost temeljito analizo in soočanje ter nadaljnjo prenovo za dobrobit celotne slovenske narodnostne skupnosti. Brez dokončnega rušenja berlinskega zidu bomo medijsko obsojeni na propad. Graditi moramo daljnoro-čno. Temelji vsega pa so transpa-rentnost, sodelovanje in poštenost. "Med dobrimi ljudmi se veliko dobrega naredi", pravijo. S spoštovanjem Darko Bradassi, odgovorni urednik portala Slomedia.it PRIPIS UREDNIŠTVA: Mi na naših straneh nismo nikomur solili pamet in tudi nikoli žalili Slomedie, ki je objavila žaljivo pismo na račun Primorskega dnevnika, ne da bi preverila drugo plat resnice. Darko Bra-dassi v svojem dolgem dopisu to kratkomalo pomete pod preprogo, čeprav je prav to srž problema in našega pisanja, ki ga je tako prizadelo. Kar zadeva našo spletno stran, nam naj Bradassi »dovoli«, da jo upravljamo, tako kot želimo. Opozarjamo ga vsekakor, da komentarji na facebooku niso isto kot direktni komentarji na spletni strani. Od Bradassija vsekakor ne sprejemamo lekcij iz novinarske etike (ponuja nam celo predlog za naslov na prvi strani časopisa), tako da bomo mi, in ne on, presojali, kaj je za objavo in kaj ne v Primorskem dnevniku. Lepo je vsekakor slišati, da pri Slo-medii ne poznajo cenzure, da je spletna stran neodvisna, da si prizadeva za rušenje berlinskega zidu v slovenski manjšini ter za strokovno novinarstvo, ki ga drugi mediji očitno ne poznamo. Res ambiciozni načrti, po katerih se je vredno zgledovati. Sandor Tence svoj čas ni napadel in še manj žalil Slomedie, temveč je izrazil pomislek (nam Bradassi priznava pravico do kritike in do različnega mnenja?), če je sploh potrebna še ena dvorana za slovenske prireditve v središču Trsta. Ta pomislek je še vedno aktualen. S tem zaključujemo to polemiko in morebitnih drugih prispevkov v zvezi s to temo ne bomo več objavljali. 1 6 Četrtek, 25. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Konec tedna začetek SP v Južni Koreji Vlašic: Di Martino ali Preseneltjivo nizka raven svetovne lestvice ženskega skoka v višino - Sence nad Isinbajevo Dve primadoni, ki bosta v Daegu-ju glavni nosilki upanj na kolajno za Italijo in Hrvaško, sta se izmaknili intenzivnemu iskanju neposrednega - četudi elektronskega - stika. Za laika je izgledala Blanka Vlašic nesporna favori-tinja za skok v višino. Na drugi strani Jadrana pa se je Italijanka Antonietta Di Martino kitila s presenetljivim rezultatom 204 cm. Res iz zimske sezone, vendar še vedno z osebnim rekordom pri 33 letih. Obe skakalki sta se v osrčju sezone precej potuhnili. Italijanko je pestila majhna poškodba stopala, Splitčanka pa je svoje nelagodje izražala kar s sporočili preko svojega internetnega naslova. V njih je nekajkrat nastopila beseda »bolest«. Pred par dnevi je iz Splita prišla šokantna vest, da se Blanka ne bo udeležila prvenstva. Natrgana ji je stegen-ska mišica in težave ima s kolenom. Na koncu je potrditev udeležbe SP vsaj za nekaj dni pomirila duhove. Vlašiceva bo v Daeguju skakala, toda s kakšimi izgledi? Nič ne kaže, da bi šlo samo za hli-njenje, ker je niz nastopov Splitčanke vezan na nemajhne vsote, ki prihajajo iz nagrad, pokroviteljstev in odškodnin za udeležbo na bogatih mitingih. Kar je za sedaj presenetljivo, je izredno nizka raven (z eno samo izjemo) svetovne lestvice skoka v višino za ženske. Italijanska skakalka je pred nekaj dnevi po dolgem aktivnem mirovanju v Španiji le dosegla točno dva metra, z istim najboljšim rezultatom pa se mora zadovoljevati Hrvatica. Konkurenca je šibka. Rusinja Školina je tudi sama dosegla točno 200 cm, zaradi prenehanja udejstvovanja in poškodb pa so izginile nekatere skakalke, ki so v prejš- 1945 športnikov iz 202 držav DAEGU - Letošnjega atletskega svetovnega prvenstva, ki se konec tedna začenja v južnokorejskem Daeguju, se bo udeležilo 1945 športnikov iz 202 držav, je v ponedeljek v Daeguju razkril predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Hae-Nyoung Cho.Nekaj dni pred prvenstvom so zelo zadovoljni tudi pri Mednarodni atletski zvezi, saj so korejski prireditelji prodali 94 odstotkov vseh vstopnic. Velik del vstopnic je sicer skupinskih, namenjen prirediteljem, šolarjem in podjetjem, a prireditelji upajo, da bodo tribune polne. Oba podatka, o udeležbi in prodanih vstopnicah, sta rekordna, so še zapisali pri Iaaf. (STA) Blanka Vlašic med prejšnjim SP v Berlinu njih letih na koncu le prispevale kakih deset do petnajst skokov preko dveh metrov. Če gre res samo za zamenjavo generacije ali za kaj drugega? Pred dnevi je slovenska troskokašica Marija Še-stak, na pol v šali izjavila, da so nekoč skakale v »boljšem zraku«. Mislila je tudi na druge panoge. Izjema, ki smo jo omenili v uvodu, je nadvse ugledno ime. Na ruskem državnem prvenstvu v Čeboksariju je Ana Čičerova, kot strela z jasnega, dosegla komaj verjetnih 207 cm! Je sedaj za Antonietto Di Martino in Blanko ansa Antonietta Di Martino, dvoranska EP 2011 v Parizu Vlašic vsega konec? Nikakor. Ruska državna prvenstva, posebno, ko jih izvajajo v Čeboksariju ali Tuli, so skoraj jamstvo, da se tam doseženi rezultati le težko ponovijo v ostri svetovni konkurenci. Na podlagi prijavne višine bi morala Čičerova v Daeguju začeti skakati, ko bodo ostale že izpadle ali krčevito popravljale na višinah, ki bodo še prinašale kolajne. Na koncu bi se nekoliko premešan lahko ponovil vrstni red iz SP v Osaki leta 2007, ko je bila Vlašiceva prva, Di Martino druga in Čičerova tretja. Skrivnostno zatišje vlada tudi pri tri metre višjih letvicah. Kaj je z Isin-bajevo? Po začasni prekinitvi z nastopanjem se je v zimski sezoni preselila ...domov. V Volgograd. Prej je nekaj let živela pretežno v Formii, kjer je glavno vežbališče italijanskih atletov. Letos je zmogla največ 4,85 m, zabeležila pa tudi blamažo treh zgrešenih skokov na začetni višini. Njena zmaga, razen če ne spet nekaj skriva, je v nevarnosti. Američanka Jennnifer Suhr se bliža petim metrom. Poljakinja Rogowska je preko 4,80 dokaj zanesljiva, Nemka Strutz vse bliže tej višini. Med zanimivostmi prvenstva je tudi udeležba, ki je za atletiko univerzalna. Prijavilo se je 220 držav ali atletskih zvez, ki so nastale pred kakimi 20 leti, ko je že preminuli »presidentissi-mo« Primo Nebiolo mrzlično iskal glasove za nove in nove izvolitve. Predstavnike bosta imeli Palestina in Somalija, ki skoraj ne obstajata. Med na pol golimi dekleti, bo dobro oblečena na 200 m nastopila atletinja iz Irana. Nobene ženske pa ni prijavila Savdska Arabija. Za Južno Afriko bo polno-močno nastopil sloviti Pistorius s svojima umetnima nogama. V njegovem primeru je prevladala moda o zaščiti invalidov, medtem ko gre v resnici za sleparijo. V teku na 100 metrov je med moškimi prijavljenih 80 tekačev, med dekleti pa ena manj. Vsi sicer nimajo pravico nastopa, posamezne zveze pa jih lahko le prijavijo za primer kake odpovedi v zadnjem trenutku. V najhitrejšem teku bi morala biti majhna zanimivost Megan West iz Ameriške Sa-moe, ki je doslej zmogla največ 14,44, skoraj štiri sekunde več od najhitrejših šprinterk iz Jamajke in ZDA. Bruno Križman JADRANJE Premočna zmaga brez rekorda MONTE CARLO - V Monte Carlu se je zaključila 500 milj dolga jadralska regatna preizkušnja s štartom v Palermu, na kateri je slavila jadrnica Esimit Europa 2. Tridesetmetrska serijska zmagovalka Igorja Simčiča, ki pod zastavo Evropske unije tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, je taktično zahtevno regato zaključila v malo manj kot 51 urah. Najbližje zasledovalce je premagala za več kot 100 milj. Lastni časovni rekord iz lanskega leta se ji je zaradi šibkih vetrov na Azurni obali sicer za las izmuznil »Za nami je odlična regata, tako z navigacijskega kot s taktičnega stališča. Skoraj ves čas smo se borili s šibkimi vetrovi, ki so še dodatno izgubljali moč, ko smo se približevali Monte Carlu. Kljub temu da se nam je rekord izmuznil zgolj za dve uri, sem s posadko in z jadrnico zelo zadovoljen in komaj čakam naslednjo preizkušnjo,« je po zmagi dejal nemški skiper Jochen Schümann. KOLESARSTVO - Tretja etapa dirke po Španiji Preporod Lastrasa Na Vuelti zmagal po devetih letih in prevzel vodstvo - Danes prva zahtevna etapa GRANADA - Španski kolesarski veteran Pablo Lastras je po devetih letih spet dobil etapo kolesarske dirke po Španiji. Kolesar Movi-stara, ki je januarja dopolnil 35 let, je po samostojnem pobegu dobil tretjo etapo od Petrera do Totane v dolžini 163 kilometrov, s tem pa je tudi prevzel skupno vodstvo, ki jga je po nedeljski etapi imel Italijan Bennati. V hudi vročini, ki je zdelala kar nekaj kolesarjev, si je pred drugouvrš-čenim Francozom Sylvainom Cha-venelom priboril 15 sekund prednosti, v skupnem seštevku pa je njegova prednost pred kolesarjem Quickstepa še pet sekund večja. Za Lastrasa je to tretje etapno slavje na domači dirki, zmago pa je posvetil preminulim Xavierju Tondu in Wouterju Weylandtu ter resno poškodovanem Kolumbijcu Mauricio Solerju. »Neverjetno, uspelo mi je, kar sem se zamislil. Odpeljal sem kot na enodnevni klasiki, pomagale so mi Pablo Lastras ansa izkušnje. Že šestič nastopam na Vuelti in bil je že čas, da spet zmagam. Mislim, da je moj uspeh zaslužen, saj sem res vse opravil, kot je treba,« je dejal Lastras, ki je leta 2003 zmagal tudi na etapi Toura, še dve leti prej pa je etapni uspeh zabeležil tudi na Giru. Tokrat je do zmage prišel z napadom na drugem od dveh kategoriziranih vzponov, seveda pa je treba vedeti, da je bil član petčlanske ube-žne skupine. Ta je ušla že po nekaj kilometrih, imela tudi že več kot osem minut prednosti, ki pa se je do konca po pričakovanju zmanjšala. A četverica, ki je v begu vztrajala, gotovo zaradi tega ni bila slabe volje. Edini slovenski predstavnik Jani Brajkovič je v cilj kot 32. prišel v prvi zasledovalni skupini (njen sprint je dobil Irec Nicolas Roche), ki je zaostala minuto in 43 sekund. Že danes bi se skupni vrstni red lahko spremenil, saj bo cilj na vzponu prve kategorije v Sierra Nevadi. Skupni vrstni red: 1. Lastras 8.25:59; 2. Chavanel +0:20; 3. Irizar 1:08; 4. Pidgornij 1:25; 5. Fuglsang 1:55; 6. Monfort isti čas; 7. Nibali1:59; ...28. Jani Brajkovič 2:24. NOGOMET Wenger na tribuni tudi v Vidmu LONDON - Strateg londonskega nogometnega kluba Arsenal, Arsen Wenger, ne bo mogel voditi svojega kluba še na dveh evropskih tekmah. Tako se je odločila Evropska nogometna zveze, ki je Francoza kaznovala, ker na prvi tekmi končnice kvalifikacij Lige prvakov proti Udinesejuni ni upošteval pravil predhodne kazni in je kljub prepovedi po mobilnem telofo-nu sporočal napotke pomočniku. Wenger se brani, da mu pravila suspenza niso bila jasna. Slabše pa se godi Udineseju, ki pred jutrišnjo povratno tekmo beleži novo poškodbo napadalca Flora Floresa, ki jutri ne bo mogel igrati. Danes ob 20.45 (v oklepaju izid I. tekme): Zürich - Bayern München (0:2); Apoel Nikozija - Wisla Krakov (o:l); Villarreal - Odense BK (0:1); Genk - Maccabi Haifa (1:2); Malmö - Dinamo Zagreb (1:3). TRIESTINA - Prvoligaš Novara je bil v tekmi 3. kroga državnega pokala za Triestino pretrd oreh. Zmagal je s 4:0 (1:0) in Tržačane izločil. Pari 4. kroga (24. in 29.8.): Bologna - Crotone, Fio-rentina - Empoli, Parma - Verona, Catania - Novara, Cagliari - Siena, Chie-vo - Modena, Genoa - Bari, Cesena -Gubbio. STAVKA - Sindikat italijanskih nogometašev je potrdil, da bo stavkal, če pred nedeljskim začetkom A in B-lige ne bo prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. Vodja nogometašev Damiano Tommasi je tudi zanikal trditve, da igralci niso pripravljeni plačati solidarnostnega prispevka, ki ga vladni manever predvideva za bolj premožne davkoplačevalce. SLO - Izidi 6. kroga 1. slovenske nogometne: Nafta Lendava - Luka Koper 0:0, Rudar Velenje - CM Celje 3:3, Domžale - Hit Gorica 0:3, Triglav -Olimpija Ljubljana 0:1, Maribor - Mura 6:0. Vrstni red: Maribor 16, Domžale II, Olimpija Ljubljana 11, Hit Gorica 10, CM Celje 8, Rudar Velenje 7, Nafta Lendava in Triglav 6, Mura 4, Luka Koper 3. PRVAKI - Nogometna reprezentanca Brazilije je novi svetovni prvak v konkurenci do 20 let. V finalu SP U20 v kolumbijski Bogoti so Brazilci s 3:2 (1:1, 2:2) po podaljšku premagali Portugalsko. Junak tekme je bil Oscar, ki je dosegel vse tri gole za nove prvake (5., 78. in 111.). KOTALKANJE - Slovenska ko-talkarica Lucija Mlinarič, večkratna tekmica naše Tanje Romano, je na veliki nagradi Šanghaja 2011 osvojila tretje mesto v konkurenci več kot 20 tekmovalk iz 20 držav. SPET BOLJŠI - Slovenski košarkarji so izgubili tudi drugo prijateljsko tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Španci. V Granadi je bil končni rezultat 79:57. Tekmi v Malagi in Granadi sta imeli podoben potek in razplet. Slovenija je na trenutke igrala zelo dobro, žal pa ni mogla vseh štirideset minut slediti visokemu ritmu Španije, ki ima precej širši izbor vrhunskih igralcev in ki je imela pred polno dvorano tudi prikrito pomoč španske sodniške trojke. Najboljši strelci, Španija: P. Ga-sol 19 (1:3), Navarro 13 (4:6); Slovenija: Lakovič 9, Udrih 2, G. Dragic 9, Jagodnik 8, Lorbek 10, Muric 7, Ožbolt 5, Z. Dragic 2, Slokar 3. RELI - Francoz Sebastien Ogier (Citroen) je zmagovalec devete dirke svetovnega prvenstva. V skupnem seštevku SP je vodstvo obdržal Loeb, drugi pa je zdaj Ogier. JUDO - Danes se v Parizu začenja SP v judu. V Meki evropskega juda, Francija velja za velesilo tega športa, bo sodelovalo kar 136 držav, skupno pa se bo na blazinah dvorane Bercy, kjer pričakujejo tudi po 18.000 gledalcev vsak dan prvenstva, borilo 949 borcev in bork, kar je največ v zgodovini doslej. / ŠPORT Torek, 23. avgusta 2011 1 " JADRANJE - Trener Matjaž Antonaz po osvojenem bronu Čupine posadke Časa za počivanje na lovorikah ne bo Časa za počivanje na lovorikah v Čupini ekipi sploh ne bo. Potem ko sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti osvojila bronasto kolajno na evropskem mladinskem prvenstvu, trener Matjaž Antonaz že razmišlja o prihodnosti - o kratkoročnih in dolgoročnih načrtih. »Premora sploh ne bo. Imamo še nekaj obveznosti do programa, ki sva ga sestavila s predsednikom Čupe. Doslej smo ga uresničili 100 %: fanta sta osvojila kolajno, zmagala sta na nekaterih državnih regatah in osvojila prvo mesto na absolutni in mladinski ranking lestvici. Obljubil pa sem mu še, da bosta osvojila naslov državnih mladinskih prvakov, drago pa bosta prodala svojo kožo tudi na regatah za absolutni naslov, z mednarodnimi nastopi pa sta zaključila,« je napovedal Antonaz. Državno prvenstvo na Gardskem jezeru bo konec septembra, že naslednji teden pa bosta Čupina jadralca nastopila na slovenskem državnem prvenstvu v Portorožu, kjer prav tako ciljata na zmago. Natrpan tempo se bo nadaljeval še naprej, saj misli niso usmerjene le v letošnji konec sezone. »Čas je, da napišemo novo zgodbo, to pa med člani. Prodreti morata torej v članski konre-kurenci. Naslednje leto marca bo svetovno člansko prvenstvo v Barceloni, kjer nam vremenske razmere, vzdušje in vse ostalo povsem odgovarjajo. Res je, da bodo vsi odlično pripravljeni, ker bodo avgusta olimpijske igre, pa vendar se mora že zdaj začeti priprava na Rio 2016.« Višje cilje pa seveda pogojujejo tudi druge okoliščine: »Korak naprej moramo storiti že pri samem treniranju. V prvi vrsti moramo dobiti boljše lokacije, kjer lahko kvalitetno treniramo.« Tačas se Čupini ekipi odpira možnost treniranja v Izraelu, kjer so ob odličnih vremenskih razmerah tudi ugodni cenovni pogoji. Prav tam bi lahko pozimi pridobila tisto potrebno kilometrino, ki jo vremenske razmere pri nas ne omogočajo. Nove motivacije naj bi dobila še s testiranjem novega prototipa jadra, ki bo na tržišču šele naslednje leto, pa tudi z novimi sparring partnerji. Seveda pa bo na vse to - predvsem priprave v Izraelu - vplivala finančna razpoložljivost, zato pri Čupi-ni ekipi upajo, da jim bodo vsi letošnji podporniki še naprej stali ob strani. Pomoč jadralne zveze je tačas še vprašljiva, kaže pa, da bodo pri zvezi naslednje leto večino (finančne) moči usmerili predvsem v priprave na olimpijske igre. Če bo res tako, bo reprezentančna Trener Matjaž Antonaz je v svoji športni karieri v razredu 470 osvojil 10 državnih naslovov v Jugoslaviji oz. Sloveniji, bil je balkanski (2) in srednjeevropski prvak ter zbral nekaj visokih uvrstitev na predolimpijskih regatah. Dvakrat se je udeležil sredozemskih iger, na OI v Barcelono leta 1992 pa ni odpotoval zaradi politične situacije. V mladinski konkurenci je bil svetovni podprvak m. batagelj ekipa C, člana katere sta tudi Čupina jadralca, dobila manj sredstev (letos jim je zveza krila stroške na mladinskem EP in SP). Prav zato je tudi kritje stroškov za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Novi Zelandiji, ki bo naslednje leto, še vprašljivo, s tem pa tudi nastop Čupinih jadralcev. Antonaz je vsekakor prepričan, da sta fanta vsekakor pripravljena za kvalitetni preskok. Že letos v Belgiji, na mladinskem EP bi lahko po njegovem mnenju dosegla nekaj več, če ne bi dva dni pred koncem trebušna gripa izčrpala flokista Jaša. »Uveljavljanje na mednarodni ravni je dolg proces. V zadnji sezoni sta vsekakor dozorela, v razmišljanju in tudi v zbira- nju koncentracije pred pomembnimi odločitvami. Tudi njuna kondicijska priprava, ki jo vodi Marzio Braida, je bila letos odlična. Skratka, izboljšati morata le še malenkosti. Nekoliko me skrbi le teža Simona: kolikor je on pre-težak, je Jaš prelahek, zato je njuno ravnotežje porušeno.« Uspešna zgodba Čupinih jadralcev se torej nadaljuje, čas pa bo pokazal, ali jo bosta Simon in Jaš še naprej pisala s trenerjem Antonazem: »Mislim, da pride tudi določen čas, ko si je treba podati roko in narediti nekaj novega. Samo tako lahko ljudje rastemo in napredujemo. Čas bo pokazal, kako bo, vse je še odprto.« Veronika Sossa V Kopru ob Germanijevi optimisti Čupe in Sirene Sto trideset mladih jadralcev iz šestih držav je v soboto in nedeljo sodelovalo na tradicionalni jadralni regati Audi Quattro Junior Cup v Kopru. Med njimi so bili tudi tekmovalci Čupe in Sirene; najuspešnejša je bila sicer tržaška Slovenka Jana Germani, članica kluba Jadro, ki je osvojila absolutno prvo mesto. V petih regatah je zbrala dve prvi in dve drugi, v prvi regati pa je predčasno startala. Najvišje uvrščeni tekmovalec naših društev je bil Luca Carciotti, ki je osvojil 22. mesto, Sebastian Cettul (oba Čupa) pa je bil 33. Med najmlajšimi je sodelovala tudi Sirenina jadralka Gaia Pela, ki je bila skupno 72., med kadetinjami osma in najboljša med letniki 2003. Ostali: 63. Pietro Osualdini, 72. Gaia Pela (oba Sirena); 89. Jan Per-narčič (Čupa), 94. Federico Bevilacqua, 101. Giorgia Sinigoi, 115. Sara Pe-trič (oba Čupa). BALINANJE Od danes (ob 18.00) finale »zamejskega« Danes se pričenja finalni del letošnje izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva. V domu pristaniških delavcev se bodo, s pričetkom ob 18.00 pomerila Zarja in Kras ter Polet in Gaja. Štiri uvrščene ekipe se bodo pomerile vsaka z vsako, najuspešnejša pa bo postala zemejski prvak. Drugi krog bo na sporedu v četrtek, zadnje pa prihodnji torek. Nesporni favorit za osvojitev prvega mesta so nedvomno gajevci, poletovci pa po vsej verjetnosti nimajo nobenih možnosti. Zarja in Kras, predvsem pa Bazovci, so pravi outsiderji, ki še lahko prekrižajo račune sosedom, kot bi lani kmalu uspelo Sokolu.Zaradi počitniškega odmora utegne danes kaka ekipa nastopiti v okrnjeni postavi, kar bi znalo vplivati na končni rezultat. (Z.S.) 13 Obvestila ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi minibasketa začeli v ponedeljek 29. avgusta 2011. Vadba se bo odvijala v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka vsak dan po sledečem sporedu: 16.00 -17.00 minibasket mlajši (2003, 2004), 17.00 -18.00 minibasket starejši (2001, 2002). Vadba je brezplačna, namenjena je otrokom, ki so že lani trenirali, in vsem ostalim, ki bi se radi preizkusili v minibasketu. V primeru slabega vremena treningi odpadejo. Od 12. septembra pa se bo vadba nadaljevala po rednem letnem urniku. Informacije na tel. 340/4685153 ali e-mail picerik@hotmail.it (Erik Piccini). TENIŠKA SEKCIJA pri ASZ Gaja organizira od 5. septembra poskusni enotedenski tečaj »Vabilo na tenis« za otroke od 6. do 12. leta. Tečaj bo veljal kot promocija za Teniško šolo 2011-12. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA bo ob zadostnem zanimanju organizirala 10 urni teniški tečaj za odrasle začetnike. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. ■J»letni (Kilo »metri V SANDRA VITEZ Formo vzdržuje enostavno, a učinkovito Sandra Vitez, bivša vrhunska odbojkarica, je zdaj trenerka mladinskih ekip Kontovela. Uspešno tudi dokončuje fakulteto za farmacijo v Trstu. Kako vzdržuješ formo poleti? Rada hodim na bližnje hribe z očetom. Če imam čas, grem enkrat na teden, sicer pa enkrat vsaka dva tedna. Ob tem igram odbojko na mivki, grem na sprehode po naši okolici ali pa k morju. Imaš torej raje morje ali hribe? Nekoč mi je bilo izključno všeč morje, odkar sem spoznala tudi planinstvo, me tudi to navdušuje. S čim pa se ukvarjaš med sezono? Obiskujem fitness. Tudi ta dejavnost je odvisna od razpoložljivega časa; včasih grem tudi 4-krat na teden, sicer pa bolj pogosto med vikendi. Letos pa s sošolkami načrtujemo, da bomo obiskovale tudi tečaj zumbe, to je mešanica aerobike in latinskoa-meriškega plesa. Imaš raje aktivne počitnice ali pa ležanje na plaži? Glede na to, da sem med zadnjimi potovanji obiskala evropska mesta, nazadnje Valencio in Lizbono, sem tam ogromno pešačila. Skratka, šlo je za čisto aktivne počitnice. Idealno pa bi bilo, da bi ob tem preživela še nekaj dni tudi bolj »počitniško«. Kaj pa svetuješ svojim so-letnicam za vzdrževanje forme? Tistim, ki rade tečejo, naj vzdržujejo formo s tem. Pomaga pa seveda tudi igranje odbojke na mivki, košarke ali tudi nogometa. (V.S.) Kamp Sovodnje uvod v novo sezono Dan po velikem šmarnu so se na občinskem nogometnem igrišču v Sovodnjah, na drugem letošnjem poletnem kampu (neke vrste minipriprave na začetek sezone) zbrali mladi nogometaši (različnih starosti), ki so do sobote v jutranjih urah trenirali pod taktirko trenerjev Luke Cijana, ki je bil glavni koordinator kampa, Simona Ferija, Tea Gimpelja, Bogdana Komela, Edija Koniča in Paola Perica. Preko trideset otrok je vadilo osnovno tehniko in se prvič srečalo z nekaterimi nogometnimi veščinami. »Kamp, ki je bil nekako uvod v novo mladinsko sezono, je uspel. Otroci so se zabavali in tudi nekaj naučili,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin, ki je zadovoljen, da bodo v Sovodnjah po več letih »suše« znova imeli tudi mladinsko ekipo najmlajših U14. Poleg te bodo v pokrajinskih prvenstvih tekmovale še ekipe začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov. Cicibane bo vodil Simon Feri, ostale pa bo letos treniral Luka Cijan, ki bo tudi koordinator vsega mladinskega delovanja ŠD Sovodnje. 1 8 Torek, 23. avgusta ; POTOPIS nova so se izkazali konjeniki v uniformah, ki sem jih bil videl že dan prej. Na odru sta bila narodni orkester in balet iz prejšnjega večera. Predsednik je spet nosil enako narodno obla- Posebnost je bila v istočasnem nastopanju petih ali šestih parov. Kakega navijanja s tribun ni bilo, le eden od tistih suhljatih mladeničev je požel bodrilne vzklike, ko je s hitro kretnjo presenetil težkega orjaka, ga vrgel na tla in svojo borbo zmagal. Pri mongolski rokoborbi ni nasilja. Bor- Ultras Nadaama David proti Goliatu čilo, le diplomatov ni bilo. Slovesno so na drog dvignili narodno zastavo. Po koncu formalnega programa so nastopile akrobatske skupine, ki so na raznobarvnih premičnih in visoko ležečih ploščadih izvajale vaje, ki so po dovršenosti dokazovale dolge meseca priprav. Alegorične maske zlih in dobrih duhov so obudile mongolsko mitologijo, medtem pa so se ob robovih že zbirali rokoborci, tisti znani mongolski debeluhi v minimalnih hlačkah, v škornjih, z delno pokritimi rameni in komolci. Začenjal se je finalni turnir in organizaciji je bila znana razvrstitev parov. Sodniki so bili razkošno oblečeni v rdeče ali modre plašče, prevezane z zlatorumenimi pasovi in s čepicami na glavah. Marco Polo in drugi potniki izpred 700 in več let niso videli bistveno različne slike. Čeprav je šlo za izbrance, je bilo v sestavi parov nekaj nedoslednosti. Večinoma so bili debeluhi po sto in več kilogramov, nastopalo pa je tudi nekaj suhljatih mladeničev, za polovico lažjih od nasprotnika, ki jih jih je z največjo lahkoto položil na travo in zmagal. Za borce lažjih kategorij je bil nastop na turnirju verjetno le nagrada in vzpodbuda za nadaljno udejstvovanje v ro-koborbi. ca se dalj časa sklonjena grabita in iščeta prijem, ki bi nudil možnost za »knock down«, s padcem na tla pa se vse konča in zmagovalec lahko zapleše z razprtimi rokami, ki ponazarjajo orlova krila. Med petjem, glasbo, govori in prisegami, pa so se na velikem ekranu vrteli (zaradi izpostavljenosti soncu komaj vidni) prizori iz konjskih dirk mlajših ka-togorij, ki so pritegnili zanimanje kakih 25 tisoč gledalcev, vsaj toliko kot dogajanje na stadionu. Končno je tudi za obiskovalce napočil dan konjskih dirk, ki nimajo nič sli-čnega z našimi. Stav za dirke Nadaama ne poznajo. Morda se podtalno dogaja tudi nekaj takega, mislim pa, da ne. Vse izgleda kristalno pristno. Organiziranega dirkališča ni. Nekoč so prireditev izvajali v predmestju, kraj pa je sedaj namenjen drugim aktivnostim. Prostora v Mongoliji ne manjka. Nekam proti zahodu so se premikala vsa vozila, ki jih je Ulan Batar premogel. Kombiji, avtomobili, avtobusi in kamioni. Vsi polni do skrajnosti. Dvo-smernost ceste, ki je vodila do dirkališča je na nekem mestu propadla. Celotno cestišče so zasedli tisti, ki so šli proti zahodu. Če je kdo slučajno vozil v smeri mesta, se je moral ustaviti. Vendar ga gotovo ni bilo. Po poldrugi uri počasne vožnje so se vsa vozila začela ustavljati in postavljati v urejene vrste. Kaosa ni bilo. Peš smo šli do grebena nizkega griča in pred mano se je prvič pokazalo srce Mongolije. Na vidiku ni bilo nobenega motornega vozila, nobene zgradbe. Morda pet kilometrov široka kotlina je bila posuta z gručami ljudi, s šotori in z večjo ogrado, kjer je bilo na voljo nekaj iger za gledalce, ki bi radi preizkusili svoje spretnosti. Skočili na mongolskega konjiča ali streljali z lokom. Skupina jezdecev je z veliko spretnostjo izvajala cirkuške točke. Zadnji kilometer ali več proge je bil na eni strani tesno zapolnjen z gledalci, ki so nestrpno pričakovali razplet. Sam cilj je bil opremljen s tehnologijo, ki so jo pred-stavjali zvočniki in televizijske kamere. Vse prireditve Nadaama oddajajo neposredno. Bilo je tudi nekaj nerodnih tribun, tisti, ki niso mogli nanje pa so enostavno sedeli na konjih, od koder so imeli lep razgled na progo. Povsod po kotlini so se ob gručah ljudi pasli konji. Možje s klobuki ali čepicami na glavah so kadili in verjetno razpravljali o možnem razpletu dirke. Tisti, ki so prišli iz oddaljenih krajev, so se utaborili kar na drugi strani dirkališča, kot so pričale skupine jurt. Tisti, ki zaupajo svojim konjem pridejo na kraj tudi teden dni pred dirko, pridno trenirajo in Sokolar Pronicajo tudi možni časi: dve uri, tri ure. Skratka nihče ne ve ničesar. Gre vsekakor za obred. Vsi nastopajoči se ob določenem času iz prostora, kjer je cilj, korakoma podajo na startno mesto. V trenutku, ko smo prešli tisti prej omenjen greben, se je dolga vrsta konjenikov odpravljala proti startu. V začelju je plapolalo več zastav. Najverjetneje so predstavljale vasi, mesta ali skupine no- njenika prehitel za dobrih sto metrov. Med petim, šestim in sedmim se je razlika merila v decimetrih. Po približno desetih prihodih se je napetost zmehčala. Nekateri so slavili, drugi so požirali grenkobo. Kdo pa so bili jezdeci? Nihče ni bil podoben tistim, ki dirkajo v Ascotu ali na Arc de Triomphe. Osem-, deset- ali dvanajstletni ščinkovci. Konji imajo samo vajeti, ne pa sedla. Statistik o tistih, ki zletijo iz sedla, ne vodijo. Do nezgode pa je prišlo ne več kot sto metrov pred ciljno črto. Droben deček, ki se je zaradi utrujenosti komaj držal na konju, je zdrknil iz njega in obležal. Konj je dirko dokončal kot še nekaj drugih, ki so jezdece izgubili po poti. Fantku se je približal službeni policaj, ga vzel na roke in ga odnesel k prvi pomoči. Konje, ki brez jezdeca pritečejo skozi cilj, potisnejo na lestvici za eno mesto nazaj. Celotna prireditev vsebuje več dirk. Mi smo vsekakor videli eno najvažnejših. Na krajših razdaljah dirkajo celo štrile-tni otroci. Težnja pa je, da se vrednoti konja in ne jezdeca. Lastnik zmagovite živali postane važna oseba. Konjem iz njegove vzreje se zviša vrednost. Najboljši brez dvoma pokrijejo stroške, ki so jih imeli z nastopom. Je pa nekaj temnih senc, ki rušijo pristnost. Tujec, ki je v času Nadaama v Mongoliji, si bo gotovo ogledal vsaj eno dirko. Zmaga na dirki pomeni za lastnike vključevanje v krog organiziranega turizma. Nekateri rejci že uvažajo žlahtne arabske konje, da bi z njihovim semenom oplementili domače. Nastopajo lahko samo mongolski konji. Bolje povedano: konji, ki so luč sveta zagledali v Mongoliji. Pristni domači so ob- Predvidevanja, prognoze, upi ... izdelujejo taktične načrte. Povsod po prostrani kotlini so se v vse smeri podili jezdeci. Bilo je očitno, da tudi tisti, ki ne nastopajo, izločajo nadaamski adrenalin. Kje se dirka začne, koliko časa traja ali seznam nastopajočih so podatki, ki spadajo samo v našo miselnost. Za Mongole je dirka samo dirka. Vsekakor je start oddaljen. Koliko? 10 kilometrov, 15 kilometrov. Nekdo je navedel 24 kilometrov. madov. Po približno dveh urah čakanja se je na nizkem sedlu pokazal prah. Daljnogled je razkril terensko vozilo televizije in drobne točke, ki so bili konji. Do cilja je od tam manjkalo približno tri kilometre. Dve uri od starta (korakoma) do cilja (v galopu). Kdor se razume na konje, si lahko približno izračuna razdaljo. Očitno je bilo, da so razlike med prvimi precejšnje. Zmagovalec je drugega ko- čutno manjši od naših. Nekdanje mongolske horde so se nanašale predvsem na vzdržljivost in na številčnost živali. V klasični dirki evropskega konja proti mongolskemu, slednji nima kaj iskati. Je enostavno premajhen. Kot, recimo.da bi 195 cm visok Bolt tekel proti 170 cm visokemu Nemcu ali Rusu. Nadaljevanje sledi Je to on . Zadnji metri. Konj brez jezdeca bo izgubil eno mesto / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. avgusta 2011 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Leonardo Golel in Nastja Maver 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Karla e Katrine amiche inseparabili (Dan., '09, r. C.S. Bo-strup, i. E.A. Jensen, N. Koppel) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - Il segreto di Svena- holm (dram., Nem., '06, r. J. Delbridge, i. P. Rapold, J. Bremermann) 16.45 Film: Cuo-ri selvaggi (dram., ZDA, '06, r. S. Boyum, i. R. Thomas) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Che pasticcio, Bridget Jones! (kom., V.B., '04, r. B. Kidron, i. C. Firth) 23.40 Dnevnik - numeri in chiaro 0.10 Nan.: Parenthood 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Provaci ancora prof. 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il ma-resciallo Rocca 5 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Colpo d'occhio - L'ap-parenza inganna 21.20 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passag-gio a Nord Ovest 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik -kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.30 Nan.: Senza trac-cia 20.30 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.30 Šport: 90° Minuto Champions 0.10 Nočni dnevnik 21.10 Film: Bad Boys II (akc., ZDA, '03, r. M. Bay, i. W. Smith, M. Lawrence) 23.55 Film: Il segreto della montagna (akc., Kan./ZDA, '04, r. R. Piano, i. N. Eggert, M. Singer) 1.55 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It., '62, r. S. Corbucci, i. E. Macario, Toto) 10.30 Variete: Cominciamo bene 12.05 Športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 TgR Piazza Affari 14.50 Dnevnik -L.I.S. 14.55 Dok.: Figu 15.00 Nan.: The Lost World 15.45 Film: Profumo di donna (dram., It., '74, r. D. Risi, i. V. Gassman, A. Belli) 17.25 Dok.: GeoMagazine 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Variete: Circo Massimo 23.10 Nočni deželni dnevnik 23.15 Aktualno: Tg3 Linea notte estate, sledi vremenska napoved 23.50 Dok.: Correva l'an-no 0.40 Aktualno: Appuntamento al cine- u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Piu forte ragazzi 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 413.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Il ritorno di Ringo (western, It./Šp., '65, r. D. Tessari, i. G. Gemma, F. Sancho) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Fantozzi alla riscos-sa (kom., It., '90, r . N. Parenti, i. P. Villag-gio, M. Vukotic) 23.10 Film: Rimini Rimini un anno dopo (kom., It., '88, r. B. Cor-bucci, G. Capitani, i. A. Roncato) 0.55 Nočni dnevnik 1.20 Film: Le piacevoli notti (kom., It., '66, r. A. Crispino, i. V. Gassman, U. Tognazzi) 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... I magnifici 8 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Wild Adventure 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Pic-cola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magica 16.00 Variete: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Gioielli nascosti 20.10 Aktualno: L'aromista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Stazione Termini (dram./rom., It./ZDA, '49, r. V. DeSica, i. J. Jones, M. Clift, G. Cervi) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana La 7 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlat-ko Zakladko 16.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Dok. film: Zastrti čas Slovanov 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Kosovo 21.05 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.45 Kultura 23.55 Prava ideja! 0.00 Dnevnik (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.35 Zabavni infokanal 12.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.45 Med valovi (pon.) 14.00 Dober dan, Koroška (pon.) 14.35 Dok. serija: Največja avtomobilska dirka na svetu (pon.) 15.30 Judo: SP, prenos iz Pariza 18.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.10 Glasb. odd.: Muzikajeto 20.00 Dok. odd.: Mielkejevo maščevanje 20.50 Hum. nad.: Sodobna družina 21.10 Posebna ponudba (pon.) 21.40 Brane Rončel izza odra 23.45 Dok. feljton: Vojna, fotografija, spomin 0.10 Dok. serija: City folk (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.50 17.50 Kronika 11.20 20.40 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 15.45 Iz svetovnih agencij 16.00 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Poročno potovanje po italijansko 16.00 Sredozemlje 16.30 Dokumentarec 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's Inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.40 Čezmejna Tv - TDD 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv Prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.00 17.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ M. Vilharja Postojna 12.00 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 12.30 Vi-deostrani 17.45 Sodobna umetnost 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chiamata d'emergenza 12.30 Nan.: Da un giorno all'altro 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ter-rore corre sul filo (krim., ZDA, '48, r. A. Litvak, i. B. Lancaster, B. Stanwyck) 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 3.00 Variete: La7 Colors |r Slovenija 1 7.10 Kultura (pon.) 7.20 Odmevi (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Daj, Domen, daj! (ris.) 9.10 Otr. nan.: Nina in Ivo 9.30 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.45 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 10.20 Kratki igr. film: Kul Sam in ljubka Suzi 10.35 Mlad. nad.: Waitapu 11.05 Nad.: Modro poletje 11.40 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 12.10 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Angola - Dežela obljub 14.20 Obzorja duha (pon.) pop Pop TV 7.20 14.00 Oprah show 8.10 14.55 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 9.05 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.50 Tereza (dram. serija) 10.4516.50, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 12.0517.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Razočarane gospodinje (nan.) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Monk (krim. serija) 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama (reklame) Kanal A 8.35 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.55 Racman Dodgers (ris.) 10.20 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 12.35 15.15 Frasier (hum. serija) 13.00 Tv prodaja, Reklame 13.30 Film: Austin Powers (kom., ZDA) 15.40 Šola za pare (nan.) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.00 Film: Carja Hazzarda - V Holly- woodu (ZDA) 20.35 Nogomet: liga prvakov, prenos 22.35 Film: Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 23.05 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.35 Film: Inšpektorji RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (V studiu Romeo Gre-benšek in Mitja Tretjak); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov -Oblomov - 24. nad.; 18.00 Koncert - Godalni kvartet Minetti; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.0014.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »mu-ska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 23. avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 Dolžina dneva 13.46 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 15.54 bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Po nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. plimovanje Danes: ob 2.24 najnižje -42 cm, ob 9.16 najvišje 17 cm, ob 14.01 najnižje 3 cm, ob 19.38 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.54 najnižje -52 cm, ob 9.35 najvišje 24 cm, ob 14.44 najnižje -3 cm, ob 20.17 najvišje 38 cm. temperature v gorah oc 500 m...........30 2000 m ..........17 1000 m ..........25 2500 m ..........15 1500 m ..........21 2864 m ..........12 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi se bo nadaljevalo jasno in zelo vroče vreme. Toplotna obremenitev bo velika zlasti po nižinah v popoldanskem času. Ob obali bo popoldanski zmorec deloma omilil vročino. Zvečer in ponoči pa bodo morski kraji občutili zelo veliko toplotno obremenitev. Soparno bo. CENE - Raziskava švicarske banke UBS »Cene in plače« Najdražja mesta na svetu so Oslo, Zürich in Ženeva Po podatkih raziskave švicarske banke USB je Oslo najdražje mesto na svetu NIZOZEMSKA - Do grla je sit ravnine Nizozemski kolesar bi rad zgradil 2000 m visoko goro AMASTERDAM - Nek nizozemski polprofesionalni kolesar, ki mu je zadosti nepregledne ravnine v svoji domovini, želi na Nizozemskem zgraditi 2000 metrov visoko umetno goro za različne športne aktivnosti. Kot trdi športni navdušenec Thijs Zonneveld, njegova zamisel ni nova, vendar pa so jo zdaj končno vzeli resno in jo podpira veliko ljudi. Po njegovih navedbah številni arhitekturni uradi, gradbena podjetja, vlagatelji in strokovnjaki že preučujejo izvedljivost projekta, gore, na kateri bi bile med drugim smučarske proge, kolesarske ceste s serpentinami, bob steze, planinske poti ter plezalne stene. "Ravnina je idealna za gojenje pese, rejo krav in gradnjo ravnih cest, z vidika športa pa je katastrofa," je prepričan Zonneveld. Zato želi pravo goro. In to na Nizozemskem. "Vse kaže, da se je moja pobuda, ki so jo sprva vsi imeli za šalo, končno prijela," je dejal Zonneveld za nizozemski brezplačnik De Pers. Kot je dodal, so ljudje v težkih gospodarskih časih navdušeni nad njegovim velikim projektov. Spletna stran projekta ima vsak dan na stotine obiskovalcev, na spletnem socialnem omrežju Twitter pa Zonnevelda spremlja več kot 8200 ljudi. Razstava dvornega pohištva za osebno higieno DUNAJ - V dunajskem Muzeju pohištva Hofmobiliendepot bo med 21. septembrom in 22. januarjem na ogled razstava z naslovom Intimne priče: Od umivalne mize do kopalnice. Razstava bo osvetlila skrb za higieno dvorne gospode na Dunaju in razvoj pohištva, namenjenega osebni negi, od prenosnih kosov pohištva do opremljenih kopalnic. Razstavau bo zgodovino umivanja prikazala na podlagi 90 eksponatov pohištva, pa tudi kosov porcelana za osebno higieno, različnih vrst stranišč in kopalnih kadi. ŽENEVA - Glede na košarico 122 proizvodov in storitev, v katero sicer niso zajete najemnine, so najdražja mesta na svetu Oslo, Zürich in Ženeva, je pokazala raziskava švicarske banke UBS, imenovana Cene in plače - kupna moč v svetu, ki se osredotoča na življenje v 73 mestih po svetu. Glede na raziskavo je denimo Pariz dražji od Londona (12. in 15. mesto), New York pa se je na lestvici znašel na 14. mestu. Najcenejša mesta so Bombaj, Manila in New Delhi. Po višini plač je po ugotovitvah UBS na prvem mestu pristal Zürich, sledi pa Ženeva. New York je zasedel sedmo mesto, London 22., Pariz pa 24. mesto. Največjo kupno moč omogočajo plače v Zürichu, Sydneyju in v Luxembourgu. Najmanj časa, da si lahko privoščijo hamburger, pa morajo delati zaposleni v Chicagu, Tokiu in Torontu. Za to namreč potrebujejo le 12 minut. UBS raziskavo opravlja na tri leta, vsako leto pa jo tudi revidira. HRVAŠKA - Ob morju in tudi v notranjosti Napovedujejo tropsko vročino Temperature za deset stopinj višje od povprečja - Stabilno, sončno in zelo vroče vreme naj bi trajalo do konca tedna V notranjosti Hrvaške (na posnetku Zagreb) se bodo temperature v naslednjih dneh povzpele do 35, ob morju pa do 40 stopinj Celzija ZAGREB - Temperature na Hrvaškem bodo v prihodnjih dneh za deset stopinj višje od povprečja. V notranjosti Dalmacije se bo živo srebro lahko povzpelo celo do 40 stopinj Celzija. Kot pričakujejo, bo teden, ki se je začel, verjetno najtoplejši letos. Nedelja je bila eden najtoplejših letošnjih dni, a najhujši vročinski val na Hrvaškem šele prihaja, napovedujejo meteorologi. V Dubrovniku so včeraj ob 5. uri zjutraj namerili 31 stopinj Celzija, ob obali Jadrana ter v notranjosti Dalmacije pa so včeraj temperature znašale med 35 in 40 stopinjami Celzija. V notranjosti države je bilo med 31 in 35 stopinj Celzija, sicer pa je bilo v kopenskem delu Hrvaške tudi soparno. Stabilno, sončno in zelo vroče bo do konca tedna, so napovedali vre-menoslovci, ki poudarjajo, da se v tem obdobju temperature po pričakovanjih niti čez noč ne bodo spustile pod 20 stopinj. Jutranje temperature bodo v notranjosti hrvaške med 20 in 25 stopinj Celzija, ob obali med 23 in 28 stopinj Celzija. Dnevne temperature pa bodo med 32 v gorah do 40 stopinj Celzija v notranjosti Dalmacije. Rahlo znižanje temperatur, za dve do tri stopinje, je moč pričakovati šele v soboto, so še napovedali hrvaški vremenoslovci.