Poštnina plačana t Leto LXIX., ŠL 50 Ljubljana, sobota tf. Cena Din iznaja v-aaK aan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike, — inaeraU do SO petit vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.*, za inozemstvo Din 25«. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN 0fSAVN»TVO LJUBLJANA, Knatrjevaj ulica Štev. *. Telefon: 31-22, 81-38, 31-24, 81-25 ln 81-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65: podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Kroaoe borbe na tokijskih ulicah Ker so vsa pogajanja z uporniki ostala brezuspešna, je mikaoo izdal nalog, da se s silo ukrote — Del vojske, ki so jo guslali na upornike, se je pridružil upornikom London, 29. februarja, r. Še vedno ni za-ne>lji\ih vesti o dogodkih na Japonskem. Dočim se je včeraj zatrjevalo, da so se uporniki udali, so se pozneje razširile vesti, da je na Japonskim proglašena vojaška diktatura. Končno se je zopet trdilo, da se uporniki niso udali ter da je Prišlo do spopada med uporniki in mornariškimi oddelki, ki jih je vlada pozvala na pomoč, da zaduše npor. Od včeraj popoldne ob 16. lokalnega japonskega časa po so s Tokijem zoret prekinjene vse zveze. Na Ponovna vprašanja velikih mednarodnih telefonskih central je tokijska telefonska centrala odgovorila, da je morala ustaviti telefonski in brzojavni promet zaradi pomanjkanja električnega toka. Ta odgovor je zbudil tem večjo pozornost, ker je tokijska tele-lonska centrala na isti način utemeljevala prekinitev telefonskih zvez ob prvem izbruhu vojaškega upora. Po nepotrjenih vesteh iv-eicda, da je prišlo med uporniki in vladi zvestimi mornariškimi četami do bojev. Med vojsko in mornarico je že dolgo vladalo veliko ne razpoloženje. Mornariški krogi so skrajno ogorčeni zaradi umora več admiralov ter so zato z veseljem sprejeli nalogo, da kaznujejo upornike. Obstoja nevarnost, da pride do splošnega upora sti-hozemne vojske, ki vseskozi simpatizira z uporniki in med mornariškimi četami, kar bi moglo dovesti do krvave državljanske vojne. VVashington, 29. februarja, r. DNB poroča: Po zanesljivih vesteh imajo položaj na Japonskem docela v rokah vojaški krogi, to so uporniki in »lojalne« čete, ki simpatizira jo z akcijo upornikov. Med uporniki in suhozemno vojsko ni nikake razlike v naziranju v pogledu vladne politike. Oboji zahtevajo neposredni vpliv na vlado in preko nje na mikada. Soglasno tudi zahtevajo, da se ukine tako zvani starešinski svet, nazvan »genro«, v katerem so naj starejši japonski državniki kot svetovalci mikada. To so po večini nad 70 let stari, skrajno konzervativni ljudje, ki ne gredo z duhom časa. Čete suhozemne vojske, ki so jih poslali nad upornike, niso hotele streljati na nje- To je imelo za Posledico, da se je položaj do skrajnosti poostril, ker je to dokaz, da je vsa vojska nezanesljiva. Edina opora mikada je sedaj vojna mornarica. Cenzura je do skrajnosti poostrena in nobena vest ne more priti iz Japonske nekontrolirana. Pred tokijsko luko sta zasidrani dve eskadri vojnih ladij, skupine rušilcev pa so prišle v samo luko, kjer se tudi neprestano izkrcavajo mornariški strelci. Vesti iz Tokija prinašajo le posamezni potniki, ki na kakoršen koli način najdejo pota in sredstva, da zapuste japonski otok, ki se lahko vsak čas pretvori v pozorišce krvavih dogodkov. V vsej Japonski vlada velikansko razburjenje ter je tudi že v raznih drugih mestih prišlo do pobun posameznih vojaških oddelkov. London, 29. februarja, z. Po uradni h vesteh iz Tokija se je del upornikov v teku pročle noči udal. Drugi del pa drži fte ved- no zasedeno policijsko direkcijo in ministrsko predsedništvo ter bdfklanja vse kom. promisne predloge za mimo likvidacijo spora vse tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Ker so vsa po. gajanja, ki so se nadaljevala včeraj ves dan do pozno ponoči, s*»tnln brezuspešna, je mi kado davi pristal aa to, da se oporniki s silo preženejo iz zasedenih poslopij. General Kaši je dobil povelje, da izvede to akcijo z zanesljivimi četami. General je upornikom stavil še zadnji rok do 10. ure dopoldne. Ker se tudi do tega roka niso udali, je odredi! juriš na vsa zasedena poslopja. Akcijo pehote podpirajo tudi letala, ki mečejo na upornike zaduši ji ve bombe in bombe z raznimi plini, ki bi jih omamili, da bi se na ta način preprečilo preveliko prelivanje krvi. Po ulicah se ču_ je hudo puškare«je in regijanje strojnic Po zadnjih vesteh se je. del vladnih čet pridružil upornikom, tako da izgleda, da se upor še nadalje širi. &ajmgnj, 29. februarja- z. Po zadnjih vesteh so se danes dopoldne razvile po to. kijskih ulicah hude borbe, kojih izid se ni znan. čuje se tudi grmenje topov z vojnih ladfj. Gospodarske posledice oboroževalne tekme Mnenje nemškega gospodarskega ministra dr« Schachta: kanoni in letala bodo ustavila tovarne in delavnice Berlin, 29. febr. z. Glasilo mini&tra za gospodarstvo v berlinskih diplomatskih krogih. To je samo nadaljevanje politike, ki jo je v svojem govoru v Kdnigsbergu nakazal dr. Schacht ko je Hitierjoi in njegovim sodelavcem zakričal besede kralja Lud ovi ko: »Dajte mi dobro politiko in jaz vam bom dal dobre finance!« Delo gospodarskega sveta Male antante 1'raga, 29- februarja, g. Danes je bila plenarna seja gospodarskega sveta Male antante, na kateri so predložili rezultate dosedanjega dela odborov, in sicer poročila trgevinsko-politične komisije, odborov za podunavski promet, za turistični promet, za letalstvo in za železniška vprašanja. Poleg tega so razpravljali o vprašanjih trgovinske politike. Končno je plenum odobril izpremembo statuta gospodarskega sveta Male antante, po kateri se bosta namesru dosedanjih treh vršili samo dve zasedanji na leto- Državni udar v čilu Buenos Airee, 29. februarja, z. Reuter poroča, da je prišlo do državnega udara v Gnile. Pokret vodijo bivši oficirji. Po vladnih vesteh je upor zadušen in 15 voditeljev aretiranih, po drugih vesteh pa zavzema pokret; velik obseg. Amerika ostane nevtralna M'ashington, 29. febr. A A. Havas poroča: Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo jutri ponoči podpisal novi zakon o nevtralnosti, ker veljavnost starega zakona poneha 29. februarja ponoči. Roosevelt bo najbrž objavil proglas, z dne 29. februarja Kranjska gora po stanju danes: —i C, barometer pada, sneži, na 5 cm podlagi 20 cm južnega snega. Planica - Dobi Ilirije po stanju 28. t. m.: 0C, gosto sneži, barometer je nizko, mirno, na 54 cm podlagi zapadlo & cm novega snega. Skakalnice in drsališče momentalno neporabne. Vršič, Krnica, Tamar po stanju 28. t.m.: na 120 cm podlagi zapadlo 50 cm novega snega. Bistrica - Boh. jezero po stanju 28. t. m.: 1 C, sneži in dežuje otenem. Hotel sv. Jane/ ob Boh. jezeru po stanju 28. trn.: sneži, zapadlo 15 cm snega Mater©* za Korono po stanju 38. t. m.: sneži, zapadlo 40 cm novega snega. Črna prst - Orožnova koča po stanju 28- t. m.: sneži, zapadlo ca 30 cm novega snega. Gor jaše po stanju 28. t. m.: 0C, sneži, mirno, na 15 cm podlagi 20 cm novega snega. Sneg južen. K***ee po stanja 28. t. m.: — 3C_ na 80 cm podlagi 30 cm novega snega, sneg pršič. sneži, smuka prav dobra. Dom na Krvavca po stanju 28. t m.: —5 C. sneži, zapadlo 2n cm suhega snega. Dom aa Veliki planini po stanju 28. t m_-—4C. sneži, zapadlo 25 cm novega snega, vreme mrzlo, megla, sneg srednje suh. Velik dobitek Pri žrebanju Državne rije je bila dne 28. t m. »t. 85.8*4 z dobitkom Din 3000 in m pre. nUjo Din 400.000, skupaj Din 403.000. Ta srečka je bila ia glavne kolektore A. R. Pavioviča v Beogradu prodana potom SLOVENSKE BANKE v Ljubljani, Krekov trg 10. (Duhilo tra sićušno duhovno fronto V. Španiji je pri volitvah doživel po-raz gospod G/7 Robles, miljenec »Slo: venca«, zato pa je iz španskih ječ pii* šlo na beli dan in v svobodo več ko 30.000 političnih aretirancev. Človek bi mislil, da je spričo teh dejstev vsakomur dano na prosto, da si ustvari primerne zaključke in da oceni dogodi ke, kakor je pač po svojem nazoru bližji tej ali oni politični skupini. Te ga pa nam pri »Slovencu« ne dovolijo, marveč zahtevajo, da spričo polomije Gila Roblesa ves svet pretaka grenke solze, osobito pa bi morali vsi sv oh o= doumri ljudje na Slovenskem raztrga* H svoja oblačila in si posuli glave s pepelom. Tega splošnega pepel jenja seveda »Slovenec« in njegov opoldanski bratec nista mogla zabeležiti, pač pa sta na svojo veliko grozo opazila, da so nekateri bolj zadovoljni z osvoboditvijo deset in deset tisočev žrtev, ka= kor pa so bili žalostni nad padcem Gila Roblesa. Tako ravnanje našim katoliškim mogotcem ni bilo všeč, za= to so obsodili španske volilce za ko: muniste, dasi je bilo le 12 poslancev izvoljenih na tem programu, kdorkoli pa ni oplakoval izpremembe na Španskem, je postal čez noč sam boljševik. Tudi mi smo bili deležni prekletstva, ki so ga nad nami izrekli oni Ifu-dje, ki že leta in leta tožijo nad teror: jem, obenem pa morajo s časopisnimi pozivi iskati žrtev, da bi potrdile gro= zotne obtožbe o »terorju polpreteklih režimov«. Na Španskem ni bilo treba anonsirati: nova vlada je pregledala spiske pobožnega Gila Roblesa in iz; pustila na en sam dan 30.000 žrtev čr-nega terorja na svobodo. Poleg prekletstva nas je pa »Slove* nec« še popolnoma pritisnil ob steno, ko nam je zadal naslednje jasno vprašanje: »Ali smemo pričakovati, da se bo tudi naše svobodomiselstvo uvrstU /o v duhovno fronto proti komunizmu, ali pa jih bomo še nadalje pogrešali na tej fronti, nje, njihov tisk in njU hove prosvetne organizacije?« To vpra= sanje je tako jasno, da treba nanj takisto jasnega odgovora. Mi smo /c od nekdaj »v duhovni fronti proti kom i-nizmu«, vsekakor že mnogo prej kakor gospodje iz »Slovenčevegu« tabora. In naše stališče je bilo enako, kakršnakoli je bila politična situacija. Pač pa mo prepričali, da bo klerikal na borba proti komunizmu žela le slabe uspehe, če jo bodo skušali v prvi vrsi izrabljati za stankarsko politične namene, kakor to delajo sedaj in kakor so to nekdaj ddali z vero. Glavni organ nemške krščansko-so; cialne stranke na češkoslovaškem, »Deutsche Presse« objavlja v zvezi z izjavami voditelju sudetsko^nemške stranke 1 lenleina o kulturnem progra* mu nemške narodne tnanjšine v ČSR, v katerem zahteva ločitev ^erkve od politike, daljši članek, v katerem s prcsc= netljivo odkritosrčnostjo razkriva cilje političnega katolicizma. Med drugim piše, da se katoliška cerkev ne bo nik-dar zadovoljila s tem, da se njen vpliv omeji samo na metafizično državno polje. Cerkev se hoče uveljaviti na vseh poljih javnega življenja in torej tudi v politiki. Kdor zastopa drugačno mnenje, je odpadnik katoliške cerkve. Zaradi tega cerkev tudi ne more opustiti snovanje katoliških političnih strank. Vt isti številki objavlja daljši članek, v katerem se odkrito zavzema za politično zvezo med Vatikanom in Moskvo. P** s e c odkrito propagira en o>i-no fronto klerikalizma in komunizma. Povzpenja se celo do zanimive t r d i ti ve, da ima boljševizem mno--g o sorodnega s p a p e š k o e n-c i k l i k o »quadragesimo an-n o«. Pisec dokazuje, da m o r a biti politični katolici* z e m posredovalec med V a* t i k an om in Moskvo. Zato tudi ogorčeno odklanja vsako zahtevo, da bi se morala cerkev odreči vmešanra v politiko. Posebni vlaki k tekma v Planico Vozilo bo 9 rednih in 4 bodo dobili Ljubljanu, 29. februarja Udruženje smučarjev Planica in »Putnik«: bosta skupno z Železniško direkcijo v Ljubljani organizirala posebne vlakr k skakalni m tekmam v Planici dne 15 marca. Vozilo bo 9 rednih in 4 rezervnih vlaki iz Beograda, Zagreba, Maribora in Avis«rri;>e. Tehnično organizacijo viakov prevzame Udruženje smučarjev Planica, komercijalno pa »Pu±nik«c Iz Ljubljane v Planico bodo vozili trije posebni vlaki, po potrebi pa še četrti. Vrhu tega bo vozal izletniški vlak štev. 930, vendar pa bo sprejemal potnike šele od Št. Vida naprej do vključno Skw. Javornika. Z Jesenic bo tudi votzrl poseben lokalni vlak z odhodom z Jesenic ob 6.30 ki s prihodom v Rateče-Kanico ob 7-21. Na ta v4ak bodo imeJi zvezo tudi Bohinjci. LTdelcienci yl LjaiiMjanc bodo imeli popusta na posebnih viakih. Obiskovalci tekem bs St. Vida, Medvod, škofje Loke, Kranja, Podna rt a. Otoč, Radovljice, Žirovnice, Javornika, Jesenic Bohinja ter B*eda se bodo lahko poshfžna ugodnosti nedeljskih povratnih kart. Karte 7.a posebne via-ke iz Ljubtjsne bo razdaja! I-/ključno fe »ftitašk* v zvezi i vstopnico k tekmam t*er znakom, kar bo stalo skupaj Dm 43.— Vsak udeleženec bo dobil posebno kontrolno karto, na katean bo označena šrtevrlka vagona in pa številka sedeža, tako, da bodo sedeži ie vnaprej dodeljeni m da ne bo nepotrebnega prerivanja pri odhodSi vlakov. Na tej karti bo rudi označen odhod vlaka iz Ljubljane in povratek iz Planice. Da bodo posamezni vlaki že na zunaj daleč vidni, bodo opremljeni s kartoni v siedečfih barvah: Prvi vlak, ki bo odhajal iz Lrjuhftjane ob 4.T5 bo označen z modro boevo, drugi z odhodom ob 4.45 z vijoličasto, tretji z odhodom ob 5.45 z rumeno in event. četrti i odhodom ob 6.35 s črno barvo in vstopnice se bodo prodajale po vrstnem redu. Oni, ki se bodo najprvo prijaviti bodo potovafi z vlakom i« LjT**jane ob 4.45, ko bo m TaCTTrTi Jfir — Vozni listki m pri „Putniku" de na vrsto vtlak iz Ljubj\>ane ob 4.€5, nato pa vfak iz LjuiMjane ob 4.15 in za zamudnike vlak iz LjuMjane ob 6.35, ki bo imel sicer zelo ugoden odhod i* Ljutvliane in vozi le tedaj ako ao prvi trfje vlaki že polno zasedeni, bo pa zato prše! dokaj kasno v Planico. Vsaka karta bo označena tudi z odgovarjajočo barvo v4aka. S prodajo kart pršcoo biijetamioe »Putnika« v Ljubljani v ponedeljek 9. marca, /sključena pa bo prodana v petek 13. marca ob m. uri. \ soboto dne 14. marca se bodo le izjemoma spneiemale prijave. jk<> bodo se mesta na razpolago pri prvin treh vlakih in za zadnji vlak le tedaj, ako se jih primemo število priglasi. Kakor rečeno bo karte i-zklKično prodajal le Putmk in na kmlodvom ne bo dobiti tozadevnih kart. Potniki na progi Maribor-Litija se bodo morali pi^ljučati mariborskemu in oni na progi Zagreb-Sevnica 'zagrebškemu posebnemu vlaku ter se bodo za karte morali obrniti na Putaifca v Zagreb, odnosno ▼ Mariboru. l"de!cženci h Dolenj&kog*. Notranjskega, KamniAia jn Vrhnike *e morajo že v soboto pripeljati z ncdelj^imi povratnimi kartam: v Ljubi iar»o. odkoder se bodo v nedeljo z enim izmed treh omenjenih no^bnih vlakov peliali dalje v Planico. Tudi ti i/Jetniki bode- morali naročiti karte n posebne vlake pri Putnik« r ♦ Ljubljani. Tudi železničarji, ki se vozijo na podlagi proste karte ali z režijskimi kartami, ae morajo prijaviti pr: »Piinvku«, da jim določi, s katerim vlakom morajo potovati v R at e č o-Pl anico. Sorzna poročila. Inozemske borze Curih, 20. februarja. Beograd 7.— Pariz ?9.?175. London 15.005. Xew Vork .K^.^O, Bruselj 51.575, Milan Madrid 41.1*»». Am*t*rdam 907.875. Berlin 123.— Dunij 57.90, Pra^a 12.79. gMfcp 57.16, buka- iS*ran 5? »SLOVBIf BKI NAXOD«i »oboU, 39. februarja 1906L _ §4cv. 50 SPORT Primorje v Krugu To pot prihaja po točke in ne kot doslej na prijateljski obisk, vendar pa smo trdao uverjeni, da tudi resna borba ne bo prav nič motila dosedanjih prijateljskih odnoSa* jev. Govoriti o kakih šansah za domače je vsaj zaenkrat pač še odveč, in so nedeljski gostje kajpada siguren favorit, nikakor pa ni odveč povdariti veliko korist, ki jo bodo imeli domači od te tekma; kajti Primorie *e protivnik, ki nas lahko pouči o marsičem in nam pokaže, česa vsega potrebuje moštvo beiordečin se, da bo moglo sčasoma post-iti upoštevanja vreden nasprotnik tudi za naša prva moStva. V tem oziru bo nedeljska tekma torej "prav gotovo zelo zanimiva. Pa Be nekaj je. kar bo nedvomno dvignilo zanimivost tekme, namreč vprašanje, kako bodo izrazili posije svojo premoč v zgoditkih. Pri končnem plasmaju moštev neredko odloča razlika v golih in za belordere to ugodna diferenca že lep uspeli, ki bi jim oh zaključku tekmovanja utegnil Še prav priti- S tem. kar smo povedali doslej, pa nikakor nočemo omalovaževali domačega moštva, o katerem vemo. da je že opetovano tudi iz navidez brezupnih 'bojev nadvse častno. Pri nedeljski tekmi bo- poleg znanja treba vložiti v igro še mnogo trdne vode iu jeklene odločnosti in 5e to naj si zapomnijo naši fantje, da jo tudi poraz lahko časten in da je.odlika pravega športnika bas v tem. da ne klone ludi tedaj, če ne mor.' upati na lovorike. Vemo, da se fantje važnosti teiza tekmovanja V polni meri zavedajo in zagolovilo- imamo od njih, da bo njihova nedeljska iirra skrajno od ločna i ji požrtvovalna, pa tudi v vsakem ožini na športni višini. In kranjska Bportna publika? Zanjo no nedeljska tekma športna atrakcija, kakršne v .Kraniu se nismo videli, za^o bo. vredno stopiti na igrišče. Fantje I odo potrebovali podpore, saj jih čaka najtežja preizkus snia. Toda ta podpora mora bili pozitivna in bodreča. Ne krjiizirajmo gosiov- Ne ovi-ra'Jmo z neslanimi opazkami sodnika v nje* jrovi službi! Zavedajmo se, da Je žvižganje, fuljenie ali rolo psovanje kogarkoli ne samo nedostojno za dotičnika samega ampak da je tudi Škodljivo, ker vznemirja sodnika in predvsem igrače, tui^ kot tudi domače, ki kot aktivni športniki običajno sami najbolj obsojajo nedostojno ponašanje prenapetih navijačev, zavedajoč se, ti a so prav ti nervozueži dostikrat in v največji meri krivi vseh nerodnosti na igriščih. Nedeljski program je sledeč: Ob 14. uri prodtekma med Škofjeloškimi planinci in domačo rezervo, ob pol 16. uri pa glavna tek ni a. Kupujte cScsuače blago: Ža pfes 1936 Tvornica elektr@i obravi je sa v£>d^ic ustavila obratovanje In okrog £§© delavcev iu delavk bo ob aasSužek Jesenice, 2^. febr um- j\t GoretjJ .k'a preživlja zadnje čvse težke goapođ&iške udarce. V poletnih mesecih sb rad: Izostanka Avstrijcev in Nemcev hudo trpela naša Ictoviš.a in zdravilišča, navezana zgolj na tujski promet. Skrajno neugodna zima je vsem našim hotelirjem, trgovcem, obrtnikom, a tudi kmetovalcem uničila -vse nade na gospodarsko zboljšanje, tem nesrečam pa so se pridružile še sankcije;' ki .so. vrgle, oh tia našo lesno industrijo, ki je dajala tis-.Icv pridnih delavcev, delo in zaslužek. ". Tov.in.a elektrod na Blejski Dobravi ic zl' nekaj let sem slabo obratovala. Število delavstvo, ki jc v časih gospodarskega blagostanja štelo okrog -400 oseb, je vsa leta padal«'. Večina odpuščenih delavec/ je bilo sprejetih v tovarne KfiD na Jesenicah in na javorniku, tako da je zadnje mesece 7.:ia:ai stalež v.ch še zaposlenih delavcev ia delavk okoli 150. Vciina'teh delavcev in delavk se jc rekrutirala iz. vr6t domačinov Dobrave, Gori j in okoliških vasi, ki so popre j.. kot mali posestniki in bajtarji živeli spričo padca cen kmetijskih pridelkov /elo težko življenje. Precejšnje število, delavcev pa so je preselilo na Blejsko Dobravo i/- razith krajev banovine, ker so v tej idilični vasi padli svoj dom in eksistenco. Tovarna elektrod na Blej&ki Dobravi je bila zgrajena 1. 1917-in jc obratovala komaj 19 let. Postavljena je bila sredi r.ajiepšeua ejebravskeca polja v neposredni bližini kolodvora. Domačini so delo na polju in v gozdovih zamenjali /. delom v obratih. Vasica ob romanUs.nem Viutgariu je £o-spcdarsUo proevitala, visoki dimnik, ki stoji sredi, visokih lop kot »vonik sredi vasi, je sipal d\Icč naokrog blagoslov pridnega :cTels. V njegovi senci jc zrasla nova delavska generacija popolnoma navezana na za-sLužck svojih ceetov v toami.v Plodne zem- (i e je v tem okolju nulo in Se ta slabo rodi, cene poljskih pridelkov so padle na nič, lesna industrija stoji, tujski promet preživlja najtežje čase. Kam naj se obrne zaskrbljen oče z veliko družino? Kam drugam kot v tovarno, ki mu daje čeprav majhen, a vendar siguren zaslužek. Toda ta tovarna, ki jc dajala stotinam pridnih rok delo in zaslužek, jc ustavljena za vedno. Prccci piidnih in varčnih delavcev si jc zgrudilo v tem okolju lične hišice. Plačane naj jih vzamejo s seboj v širini svet, ali naj najbrž še niso. Kaj naj store ž njimi? ATT jih prodajo na up. če pa ti siromaki ostanejo doma bodo sedeli pri mrzlih pečeh in mrzlih loncih s skrbjo na obrazih, s solzami v cčeh. Obrat v delavnicah na Dobravi je že popolnoma ustavljen in jc večini delavstva 2e odpovedano. Oni. ki so še začasno zaposleni v tvornici na Dobravi, demontirajo tam Stroje in druge naprave. Kako jim je pri srcu. ko razstavljajo stroje, — katerim so stregli skoraj 20 let, si pač lahko mislimo Pri tem pa jih tare silna skrb kam bodo Mi v primeru, če ne dobe dela v revirju. Y banovini jc nemogoče dobiti odgovarjajoče zaposlenje in zaslužek, na. jugu države še toliko manj. Tam doli naš delavce vajen reda, higijene, urejenega življenja in deležen socialne zaščite, še dolgo vrsto let ne bo imel obstanka. Med tem pa med šefi obratov brne telefoni, delavski zaupniki intervenirajo za delavce na Dobravi, vrše se veLiki delavski shodi, posvetovanja, seje delavskih voditeljev itd. Povsod srečuješ mrke in zaskrbljene obraze, ozračje jc v vsem revirju silno napeto. ' ' -Mcrodajni činitelji na vodstvu države naj se zavedajo, da je življenje prebivalstva velikega dela dravske banovine povezano z razvojem industrije, brez katere velike množice ljudi ne morejo več živeti. Vprašanje Vajenskega doma Ljubljana, 29. februarja. Lepo, počasi in previdno se je izcimilo iz debato o Vajeniškem domu to. kar je bilo že itak vnaprej znano. Z velikim trudom in težkimi žrtvami priborjeni ter ure. jeni vajeniški dom v bivši šentpeterski vojašnici naj bi se izpremenil v bolnico za neozdravljive bolezni. Obrtniški vajenci naj bi pa izpraznili svoje prostor^ in se preselili v Waldherrjevo hišo v Beethov. novo ulico ali pa ostali na cesti. Razširjenje naše bolnice je trenutno najbolj pereča zadeva in tu se najlažje skrivajo pred javnostjo manj splošni in manj popularni računi. Da Ljubljana nujno rabi večjo odnosno novo bolnico, o tem smo si vsi na jasnem. T$h£e tudi ne dvomi, da se mora v tem pogledu nemudoma nekaj ukreniti, vsi pametni, ljudje pa dvomijo, da bi bila naš' bivša" 'Sentpeterška vojašnica edino in najpripravnejše poslopje v Ljubljani za razširjenje naše nmDgo pretesne bolnice. Tudi ljudje, ki so jih napadle nalezljive bciezni, so še ostali ljudje, vredni so tem večjega usmiljenja in tem skrbnejše nege, ne pa da bi morali ležati v stari podrtiji kakršna je poslopje bivše šontpeterske vojašnice. Res so prostore za Vajeniški dom adaptirali in preuredili, toda za bolnico še davno niso primerni. Danes pa končno zvemo, za katerim gr_ mom je skrit zajec. V Kersnikovi ulici stoji krasna, vsem zdravstvenim in higijeniČ. nim predpisom odgovarjajoča zgradba z naslovom »Vajeniški dom<\ piše današnji Slovenec«. Ta stavba, v kateri bi našlo prostora okrog 120 vajencev, stoji še vedno prazna in v njo naj bi se preselil Obrtniški vajeniški dom iz bivše šentpeterske vojašnice, pa bi bil volk sit in koza cela, pa tudi vse ovčice bi imele posihmal enega samega dobrega pastirja. O težkih tisočakih, ki naj bi jih bila žrtvovala občina za obrtniški vajeniški dom in o drugih takih trditvah se bodo pomenili itak obrtniki sami na današnjem občnem zboru mi' si pa dovoljujemo zaenkrat samo skromno ugotovitev, ali če hočete nasvet. če že imamo v Ljubljani tako krasno, vsem zdravstvenim in higijeničnim pred. pisom odgovarjajočo in kljub silnemu pomanjkanju prostorov prazno zgradbo, zakaj bi je ne porabili za razširjenje bilnice. Menda ni v Ljubljani človeka, ki bi si upal trditi, da bi ne bilo prazno poslopje v Kersnikovi ulici mnogo primernejše nego bivša sentpeterška vojašnica, če gre gospodam res za uboge bolriiKe, naj jim od_ pro vrata tega praznega poslopja in vsa javnost bo to z veseljem pozdravila. Slepomišiti in v kalnem ribariti bi pa tu' ng smeli. Ubijalec pred sodiščem Maribor, 39. februarja Gotovo jo čitateljem še v spomina dogodek, ki se je pripetil lani 31. decembra, v Laporju pri slovenski Bistrici. Tam je našel smrt vpokojeni finančni podpredsednik Veletlav MilutinovieT ctiasteu pijane*- in nasilen človek, ki je ogrožal svojo družino iu ao^edc. Njegova nasilnost je potisnila tamkajšnjemu posestniku Kašlju, njegovemu sorodniku, inoriluo orožje in £a spravila na zatožno klop. * Tz preiskovalnega zapora so pred sodnika velikega senata privedli danes obtožnica 35-letnoga posestnika Franca Kašlja iz Laporja, ki mu obtožnica očita, da je 31. decembra usmrtil Veleslava Milutinovima s tem, da ga je dvakrat udaril z. mo-tiko po glavi s tako silo, da je nesrečnežu polovico lobanje popolnoma razbil in je smrt takoj nastopila. Tz obširne obtožnico posnemamo: Leta se je poročila obdolženčeva svakinja Helena Kre>nikova s pokojnini Milutmovi-eem. ki je bil finančni podpreirlednik v št. nju. Ko je bil lani v novembru upokojen, se je z družino preselil v Laporja, kjer je stanoval pri sorodniku Francu Kašlju, poznejšem, morilcu. Milutiuovič se jc tu Še bolj udal pijančevanju, kar je dalo povod neprestanim družinskim prepirom. Končno je stavila njegova žena Helena pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici predlog, da stavijo njenega moža Milutinoviea zaradi zapravljanja in pijančevanja pod ku-ratelo. Ko je Milutiuovič zvedel za ta predlog, se je na predvečer usodnega dne še bolj napil in razgrajal ter je razbil pri tem vee šip. £e takrat se je Porodil v obdolžencu naklep, da bi bilo najbolje Milutinoviea ubiti, da bo tako pred njim mir. Naslednjega dne popoldne so Kašljevi v bližnjem gozdu grabili steljo. Doma je bila Milutinovičcva žena s hčerko Magdaleno Nepričakovano je prišel domov pijani Mi-lutinovič, ki se je v prepiru hotel dejansko lotiti žene. Na krik hčerke Magdalene jc iz gozda prihitel obtoženi Kašelj in v gospodarskem poslopju pograbil motiko ter stekel xa Milutinovičem, ki je bežal pred njim. Kašelj ga je dohitel in ga z dvema silnima udareecia z motiko usmrtil, nato pa se sam javil orožnikom. Kašelj je na razpravi povsem spremenil svoj zagovor. Zatrjeval je. da ni imel namena pokojnika ubiti in da ja ravnal v si-lobranu. češ da sta se s pokojnikom ni vala za motiko in da ga je hotel Milutiuovič udariti. Obtoženec je duševno nerazsoden, kar so tudi potrdile priče, ki so ohenem slikale pokojnega Miluli.voviča kot zelo n.i-silrega in prepirljivega človeka. Senat je vse to upošteval in i#* kvalificiral dejanje le kot uboj. Zalo je bil Kašelj obsojen samo na dve leti zaločenja. Naše gledališče DRAMA Sokola. '29 februarja: GoijemanOV. Izven. Cene od 20 J >i n navzdol. Nedelja. 1. marca: <>!> 15. L'loga Ančka Mladinska predstava. Cene od 10 Din navzdol. Ob 2o. Družinski oče. izven. Znižane cene-Ponedeljek, Gosposki dom. Red A. Torek. ?>. mana: Vedela božja pot. Gostovanje v Celju, ^r^da. 4. marca: Dies irae. U^d Sreda. Koneeni prihndnpsra tedna l>o premiera Nušieeve komedijo Pot okoli -vela. pri kateri sodeluje ves dramski ansambl, operni zbor in balet "Rcžiio ima prof- šest. OPERA Sobota, 29. februarja: Katarina Izmajlova. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1- marca: Oh 1">. Traviata. Izven. Cene od 90 Din navzdol. Ob 20. A nro- pos kaj dela Andula" Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2. marca: zaprto. Torek. H. marca: Katarina I/niajlova.Red ik Sreda. 4. marca: Trubadur. Ooslovanic Mana Šimenca Izven. Z. K. D. Danes ob pol 15. uri in jutri ob 11. veselje za staro in mlado po znižanih cenah Silly in Micky revija Enotna cena 3.50 Din ELITNI KINO MATICA Nedelja. 1. »larca S: Telovadba (vodi l'. Marjan Dobovšek). — 8.'#>: Napoved časa. poročila, objava "•j>o- reda. _ 845: Fox na fox (plošče). — 19.1."V Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verske predavanje (ti. dr. Mihael Opeka). — 10: Ruske narodna pesnM (poje rastri sekstet) vmes plošče. .— 11: O vlogifo-foi ne ki«line v gospodarstvo narav.-. — Sprehod po crozdu (plošče) (g. ing. Voh Knop). _ 31 .-44>: Olroška ura: Mikua iu Mikee (ce. Gabri.bde i reva in duvanova. č!-Nar. gled.K — Napoved rasa. ol java sporeda, obvestila. — 12.15: .Radijski orkester (po željah). — 13: Venčki narodnib — l(j: Kmetijska ura: Ameriški kapar-Sod Jose (insj. .lane). _. lrt/20: Plošfe po željah. — 17: Higijena kmetiŠke žene (ga. dr. Mal-ka Šimec). — 17.15: \'. ura slovenskih skladateljev Josip Klemenčič. Koncert dijaškega zbora škof. gimnazije iz št. Vida nad Liublj. — 18.10: Razvoj slovenske drame: IX. ura. — 19: Napoved časa. poročila, objava sporeda- — 19.3:): Nac. ura — 20: Našim izseljencem (Večer slovenskih pesni, glasbe in besede^ Raka' Venček slovenskih narodnih (radijski orkester). _ 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Koncert radijskega orkestra: Donizetti: Potkova hči. uvertura; Puecini: La Boheme. fantazija: Čajkovski: Jolantha. Ponedeljek, 2. marca 12: Fjodor šaljapin (pošce). - 12 45: Vremenska napoved, poročila. — 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: S havajskih otokov (plošče). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — iS: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (g. dr. Bogomir MagajnaV — 18.20: Maurice Ravel: Koncert za klavtr in orkester (ploače). — 18.40: Kulturna kronika: Delo in uspehi tri:oveli»kih slavčkov (g. Vojko Jagodic). — 19: Napoved časa. vremenska napoved poročila obiava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac- ubra. 20: Prenos opero iz Beograda. Torek. tuarta 11: Šolska ura: MeluliČki — mladiiuka spevoigra (izvaja drž. nar. šola v Moških"). — 12: Ouverture (plošče). — 12.45: Vre- menska napoved, poročila. — 13: Napoved časa. objava tporoda. obvestila, - 13,1.5: Operetna gh^ba (radijski orkester), — 14: Vremensko porodil©, borani točaji, — 18; Suite roskikskladateljev (radijski orfeessj . — 18.40: Budha Zvelbar v |a|on>ki Iu* či (g- Fr. Tertjeglav). — KK Napoved časa, vremenska napoved, poročila objava spat« da. obvestila. — 1*>.H ■ Hm ura. _ 20: Goreajski trio (gg. AksWifs is Triies in Stanka Avgustk__-l: Evropski kosjeerl češkoslovaške glasb«* (prenos iz. Prag«*). — 22*. Napov«» N j K P R D t K DIT V K Kino Nadtenj BO .sem Jack Mortimer. Rino Ideal: Tiran. /KD: 3il'y in Mickv revija ob H.30 V Matic:. Kino Sloga: Zeleni domino, matineja Prigode iz Wienerwalda . Kino Union: Mazurka. Matineja Strio iz Amerike-. Kino ši»ka: Lahka konjenica. Kazstava bolgar**kp grafike v Jakopičevem pa\ iljonu. Pr.'rodoslovno društ\o: predavanje inž. Bartia o čiščenju svetilnega plina in o fa„ brikaciii bencola ub 18. v dvorani mineraloškega in-stituta na univerzi. Izredni oblui zbor druM\a likovnih umetnikov ob 20. pri ..Slonu«. .Delavski prosvetni večer Zarje« ob 20. v. Delavski zbornici- šentjakobsko gledališči M« raia goapa Dul-ske«. ob 20.15. Filo/.of«»ku društvo: debatni večer ob 18. v predavalnici št. 90 na univerzi. JFTRIŠNJE |»RIRK!>HVF Kino Matica: Bil s? m Jack Mor Limar. Kino Ideal: Tiran Matineja S križem in mečem' ob 10.30 ZKD: Silly- in Mickv revija ob 11. dou poldne v Matici. Kino Sloga: Zeieni domino Matineja > Prigode iz ftlstltl SJSlila' ob 10 30. Kino Union: Mazurka. Matine a Strio iz Amerike; ob 10 30 Kino »iška: Lahka kon^cn-ea. Združenje pooblaMenih gradit ti za dravsko banovino: občni zbor ob 9. v posvetovalnici Zbornice za TOI. šentjakobsko gledališč"; Morala gospo DuLske (»b 15. Razstava l>olgarske grafike v Jakopičevem paviljonu. D I^ŽV R\ K LEKARN E Dane«, in jutri: Mr. Bakar:i.\ Sv. Jakoba trg V, Ramor. Mklošičeva eeata 20, Gartus, Moste. Zaloška ce^ta. . . DNEVNE VESTI — Kongres slovanskih zdravnikov. V Sofiji se je mudil te dni senator in predsednik Zveze jugoslovenskih zdravnikov dr. Iv kovic, ki je že prej pose tU Prago in Varšavo v svrho organizacije letošnjega kongresa jugoslovanskih zdravnikov. Dosežen je hil sporazum, da bo letošnji kongres 1% septembra v Sofiji. Organizatorji računajo, da se bo zbralo na njem do 400 delegatov iz vseh slovanskih držav, od teh okrog 200 iz Jugoslavije. — Velik uspeh Josipa Rijavca v Ham. butrii. Naš slavni tenorist Josip Rijavec je gostoval v nedeljo v državni operi v Hamburgu kot E>on Jose v Carmen in dosegel zelo velik uspeh. Gostoval bo še v Berlinu, Marseillu in Pragi, potem se pa vrne v Zagreb. V aprilu nastopi kot solist na koncertu berlinske Filharmonije, ki ga bo dirigiral ravnatelj drezdenske opere Bohm. — Promocija. Danes je bil promoviran na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Bogdan Premrou, rodom iz Gorice. Mlademu doktorja l3kreno čestitamo! IK I N O SLOGA T e 1 e f. 273( Premiera Ufinega velefilma, ki po svoji glasbi, lepi vsebini spominja na -Alaskarador ZELENI DOMINO Brigita Horney in Kari Ludvik Diehl Danes ob 16., 19.15 in 21.15; jutri oh 15. 17. 19. in 21.15 uri ilanaeja danes ob 14-15 in jutri ob 10.30 dopoldne Dunajska opereta z Magdo Schneider PRIGODBE IZ WIENERWALDA Enotne cene l>in 4.50 pr[ matineji — Kongres slovanskih geografov in et-nograVov. IV. kongres slovanskih geografov in etnografov l>o letos od 16. do 29. avgusta v Sofiji pod pokroviteljstvom carja Borisa« V čnsfnem odboru so vsi ministri, serijski župan in generalni ravnatelj bol* g: skih železnic, v izvršnem odboru pa vsi ugledni bolgarski geografi in etnografi. < ffstni predsednik je prof. A. Iširkov, predsednik pa Prof. M. Arnandov. Kongres bo delal v osmih sekcijah ki se bodo pečale t vsemi vprašanji zemljepisa in etnografije - posebnim ozirom na razvoj in zgodovino teh panog znanosti, knkor tudi na njihovo metodo. S kongresom so združene znanstvene ekskurzije po Bolgariji. Oh priliki kongresa bo prirejena zemljepisna razstava. — Jugoslavija v kulturnem filmu. .Tugo-šlovensko-m&dzarsko gospodarsko društvo v Hudimpešti in Ernest, TJamling iz Berlina pripravljata vse potrebno za snemanje velikega kulturnega filma o nnsi državi. Film zirno izdelovati takoj, čim dobe dovoljenja naših oblasti. AvžobuSni izlet Zveze za tujski promet (Putnik) Ljubljana. V lHošnji sezoni 1*> -Putnik-; zopet prirejal izlete z odprli-mi avtobusi iz Ljubljane po naši državi in v inozemstva. Cene so lake. da omogočajo tudi širšim slojem udeležbo pri Putniko-vih cenenih in zanimivih polvanjih Pod strokovnim vodstvom posebno ko sprejema Putnik tedenska ali mesečna napla-čfla. V cenah dvo- in večdnevnih izletov je vštetO: vožnja, prehrana in prenočišč*1, ogleg mest. takse., napitnine, postrežba, vizumi in vodstvo. V naslednjem navajamo lete: 1. Po naš? državi: a) 0. YT., 7. Vttl in S. IX. t rinaisf dnevni izlet po /Jugoslaviji, b) Ob sObotau m nedeljah dvodnevni Izlet v Crikvenieo, c) 11.-1:1. IV., 30. V. —1. \T. tridnevni na Plitvička jezera in v S ■ni. đ] bb nedeljah v Logarsko dolino, el It. VI.. 5. Vil.' in 2. VIII. v Rogaško platino, p 14. Ok. .20. vin. 0. IX. m 4. X. v Bero Krajino. II. Po Avstriji: a) Koroška (illstattsko. Oiojsko in Vrbško jezeroV :•, v., -i. vi in 28.-29. VI.. h) 25. 27. Vit. iu 14.—10. VTII tridnevni izlet na Klek (GrossglockneP), III. Po Italiji a ob nedeljaii v Opatijo. B) 11.-13. IV. Benetke, c) 30. V.—1. VI. in 14.—16. VHT. Benetke Padova, d^) 11.—14. VII. Dolomiti - Gardsko jezero — Padova - Benetke. Prijave se zaključujejo vedno 7 dni pred odhodom. Točnejše informacije dobite pri »Putniku« v Ljubljani fza nebotičnikom). Sprejemajo se tudi Prijave za vožnjo do Gradca, ki stane v TTI. razredu 150, v IT. pa 200 Din. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v sI*KI (Telefon 33-87) ROZIKA jaše, pleše in poje v filmu LAHKA KONJENICA Mnrika Rokk, Heinz v. Oleve in Fritz hamners v glavnih vlogah. Dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9.. nedeljo ob 3., 5.. 7. in 9., ponedeljek ob 8. uri. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film: SINOVI NEBA. Vstopnina Din 3.— V torek jubilejni film Hary Piela: ARTISTI. Na opetovano izraženo željo naših obiskovalcev, posebno onih. ki so čez dan službeno zadržani, je uprava Sokolskega kina v Šiški sklenila izpreme-niti red predstav tako, da se bodo vršile od 2. marca dalje ob delavnikih samo ob 20. uri, ob sobotah ob 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Uprava je uverjena. da je s tem ustregla želji cenj. obiskovalcev ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. _ Iz ;>Službenega lista«, r-Službeni list« kr. ban^kjg upiave dravske banovine št. 18 ?, dne 2V. februarja objavlja uredbo o spre. jesnaitAl koruze od zemljiških posestnikov in t.^'i!) obrtnikov v odplačila do konca ]r*r io?* z«o*talega drža vrlega davka in .!c!:"r T. rivo/il'n zi izvrševanje uredbe o sprejemanju koruze v odplačilo zaostalega davka in doklad, pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega psu pirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za njih prižiganje, razglas o volitvah občinskega odbora za občino Gor. nja Radgona, dopolnitev navodil k pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov- in objavo banske upra. ve o pobiranju občinskih davščin v letu 1936/37. ELITNI KINO MATICA . Pride '■ *f V ANA STEN v velefilmu N A N A po romanu Emila Zolaja — Gospodarsko zborovanje v Ljubljani sklicano za nedeljo 1. marca se radi ne. nadoma nastalih zadržkov ne more vršiti in se prelaga na poznejši čas. Pripravljal, ni odbor društva dolžnikov v Ljubljani. — Planinci, smučarji! V planinah je zapadlo obilo snega ter nudijo zasnežena pobočja najlepši smuk. Krvavec je dobil nad 30 cm novega snega na staro podlago, enako tudi Velika Planina. Na Vršiču je 110 cm snega, od tega 50 cm suhega Planinci smučarji, izrabite ugodne« snežne pri. like.' — Narodno obrambni sklad Bran-i- bora«. Dr. Pran Novak, odvetnik. Ljub. ljana, 100 Din, dr. Viktor Vovk, odvetnik, Ljubljana, 20 Din, dr. Matej Senčar, odvet. nik, Ptuj, 50 Din, »Bata«, Jgsl. tvornica gume i obuće, Borovo, 500 Din, Janko Balon, Ljubljana, Din 30. -Bran-i-bor*, osred_ nji odbor v Ljubljani. — Pocenitev kruha v Novem Sadu. Do_ čim bi radi peki ponekod kruh podražili, so ga v Novem Sadu sami pocenili in sicer za 25°/o. Beli kruh bodo prodajali odslej po 2.50, polbeli pa po 2.25 Din. — 120 kg težak som. Ribič Tonča Je. čic je razstavil na savski obali v MitrovL ci 2.50 m dolgega in' 120 kg težkega soma, ki so ga ujeli te dni ribiči blizu Rače. — Avtomatska telefonska centrala v Sarajevu. Snoči je začela poslovati v Sarajevu avtomatska telefonska centrala, ki so jo telefonski naročniki že težko pričakovali. poročajo, da je divjal včeraj nad mnogimi kraji strahovit vihar, ki je podiral drevje in odnašal strehe. Pri Sremeki Mitrovici je dvigal v Savi 2 do 3 m visoke valove, ki so močno poškodovali stari in novi nasip. b Lfnbljane —I j Bolgarska predstava v gledališču. Orevi vprizore v drami veseloigro »G o-1 jem snov«, ki jo jc napisal Ste-van Kos tov, eden najboljših modemih bolgarskih dramskih piscev, katerega dela so dosegla velik uspeh na vseh jugoslavenskih odrih, pa tudi na Narodnem divadlu v Pragi. »Goljemanov« je nejedka satira na sodobne politične pritoke, v katerih se voda jo često prav ljute borbe, polne spletk, za ministrske stolčke. Igro »Goljemanov« so prvič vprizor*li na našem odru pred dvema letoma meseca junija. Vkljub temu, da je konec sezone najneuglednej-ši čas za uprizoritev nojvih iger,, je »Goljcmanov« napolnil petkrat gledanšee in občinstvo sc je izvrstno zabavalo. Prepričani smo, da bo ta bolgarski komad, ki je prvi na našem odru, tudi to pot napolnil gledališče, io te*n bolj, ker se- ž njhn zaključuje bolgarska štirinajst dnevnica, ki jo je priredila v Ljubljani Jugo-slovenska-bolgarska liga in jo uvedla z otvoritvijo razstave bolgarske grafike. Vabimo vse one, ki jim je pri srcu zbli-žanje z brati Bolgari in ki si hkrati žele za par ur prijetnega razvedrila, da se v čim večjem številu udeleže tc predstave. Naj si čim preje preskrbe vstopnice, ker je po njih veliko povpraševanje ha je gledališče že skoraj razprodano. —lj Spominska plošča Stanetu Seunigu. Ljubljanski motociklisti so te dni lepo počastili spomiu pokojnega Irgovca in športnika Staneta Seuniga, ki sc je lani smrtno ponesrečil pri motornih dirkah. Na poti na Grad so nasproti usodnega brzojavnega droga, kjer je Seuniga doletela tragična smrt. postavili lepo spominsko ploščo iz na-hrežinskega kamna. V ploščo je vzidan bronast relief, ki predstavlja dirkajočega u:o-tociklista. a spodaj je napis: 20. oktobra se je tu naš Stane Seunig pri motorni dirki smrtno ponesrečil- — Spominska plošča je umelniSko delo kiparja Borisa Kalina. —lj Post se pozna na živilskem trgu. Ljudje morajo zdaj popraviti, kar so zagrešili prejšnje mastne dni. Zato se mnoge gospodinje izogibajo trga, ali pa kupujejo na njem le zelenjavo, ki vpliva blagodejno na čiščenje prebavil. Vendar je bil danes trg precej dobro založen, čeprav siabše kakor včasih ob sobotah. Ker je toplo vreme, je posebno mnogo regrata, motovilca in tudi špinače je že precej. Na to zelenjavo smo morali včasih čakati do aprila. Letos je trg tudi dobro založen z uvoženo zelenjavo, ki jo prodajalci lahko Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — jutri ob 15.. 17., 19. hi 21. uri! Ta film občuduje vsa Ljubljana! Igralci: Pola Negri, Paul Hartmann, Albreeht Schonhals in Ingeborg Theek MATINEJA danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 v glavni vlogi Vesela burka: STRIC IZ AMERIKE HANS MOSER — H. H. RtJHMANN Willy Forstova M A Z U R K A Najnovejši Foxov zvočni tednik! Priporočamo nabavo vstopnic v pred-prodaji zaradi silnega navala k temu programu! amo Union, tel. zz-zi — Tečaj sa bodoče matere in odraslo ženstvo o negi in prehrani dojenčka se bo vršil v začetku marca v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljut4jani poldne; ob torkih in petkih pa od 8. do 9. ure zvečer. Tečaj bo trajal 3 ledne 2 krat po 2 uri na teden in je brezplačen. — Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih urah (tudi telefonski) v omenjenem zavodu. Dan priČetka bo pravočasno objavljen. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, ne&tanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo >koraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 18, v Splitu 17, v Skopi ju 14, v Beogradu 13, v Zagrebu 10, v Ljubljani 7.5, v Mariboru in Rogaški Slatini 7. — Davi je kazal ba-rometer v Ljubljani 745. temperatura jo znašala 5. elitni kino matica Pride ana sten v velefilmu N A N A po romanu Emila Zolaja — Namestu prašiča odnesli starkino truplo. V neki zakotni vasici blizu Čakovca je bilo te dni vlomljeno v hišo Soletne Katarine Brezničar. Vlomilci so hoteli po~ noči odnesti zaklanega prašiča. Sosedje so starki obolelega prašiča zaklali, očistili, zavili v rjuho in ga položili na prazno po, steljo, ker niso našli drugega primernejšega prostora. Pri starki je bil tiste noči samo sosedov sin. Starka je ponoči umrla io fant je zavil njeno truplo v rjuho, vrgel prašiča pod posteljo, starkino truplo pa položil na posteljo, a* sam je Sel obvestit sosede, da je Brezni carjeva umrla. Vlomilci so v temi pograbili v rjuho za, vito truplo in ga odnesli misleč, da so odnesli zaklanega prašiča. Ko so pa spoznali usodno zmoto, so odnesli truplo na pokopališče. — Silno neurje nad Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Xa Primorju je zavladalo viharno, deževno vreme. Zapihal je močan jugov/hodni veter in nad morjem so zavladali viharji tako, da se je moralo več par-nikov vrniti v splitsko pristanišče. Lokalni pomorski promet je moral včeraj večinoma počivati. Oblaki in zrak so rumenkaste barve, kakor vedno, kadar prinašajo močni južni vetrovi pe&ek iz Sahare do naših krajev. Nad Bosno in Hercegovino je razdajal včeraj hud vihar, ki je odnašal strehe in napravil ponekod veliko škodo. Med postajama JablanlČa in Prenj je vihar včeraj Popoldne prevrnil 6 vagonov tovornega vlaka na odprti progi. Tudi iz Srema brez skrbi izpostavljajo na prostem, ne da bi jim pozebla. Danes Je bilo izredno mnogo cvetače, ki so jo prodajali po 4 do 6 Din kg. Pocenila se je tudi že uvožena salata, in sicer na 6 Din kg. Iz vročega Egipta je že prispelo nekaj graha, ki je po 16 Din kg, in krompirja (8 Din). Uvožen radič je še v splošnem po 12 Din kg. Najbolj so se pocenila jajca, ki so jih pro. dajali danes najlepša po 75 par komad. Trg je bil tudi dobro založen s perutnino, živo in zaklano, toda danes ni dišala gospodinjam, saj se jim ni ljubilo niti gledati petelinom pod perje. —lj Predavanja angleškega društva. An. gleško društvo v Ljubljani priredi v marcu tri javna predavanja. V ponedeljek 9. marca bo predavala mrs. Ethel Levvis o angleških, škotskih in irskih narodnih pesmih. Mrs. Lewis, ki je na predavalni tur. neji po Jugoslaviji, je že nastopila v Mariboru, Zagrebu, Osijeku, Beogradu in Nišu in je imela povsod kot pevka ter preda, vateljica velik uspeh. V sredo 18. marca nastopi pisateljica Henry Andrevvs, znana pod imenom Miss Rebecca West, ki je ravnokar absolvirala predavamo turnejo po nordijskih državah in v Baltiku. Predavala bo o sodobni angleški literaturi. V petek 27. marca pa bo predavala v angle. škem jeziku znana naša alpinistka Mira Marko Debelakova o svojih plezalnih turah na škotskem. Slednja jc lansko leto v družbi ge. Copelandove prepotovala Anglijo ter Škotsko, kjer je imela več predavanj o naših planinah. —lj Pogreb irtev se«tr&ke Ijabeini. Kako je pretresla LJubljano tragična usoda sester dvojčk, je pokazala udeležba pri pogrebu včeraj popoldne. Ob 16. se Je zbralo kljub silnemu nalivu pred rdečo hišo na Poljanah več tisoč ljudi. Ko so duhovniki blagoslovili obe krsti, se je začel pomikati veličasten žalni sprevod, na čelu katerega so nosili križ in lep venec, nato pa je stopala železničarska Rodfca Sloge in za njo korporativno uredništvo železničarske centralne ambulante, Ea njimi so nosili Ka Maskarada«) in S Y B I L L K S C H M I T Z v prekrasnem in napetem delu, polnem ljubezni, razkošja, lepote, in godbe BIL SEM JACK MORTIMER Film, Id je največja senzacija sezije! Nov ^Paramountov« tedniki Vstopnina običajna od 4.50 do 12.— Din! Valed ogromnega zanimanja za te dve atrakciji in da se prepreči naval na blagajnah predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje DANES ob 4.. IVa -n 9V4 uri, JUTRI ob S., 5., 7.15 in 9.15 uri! PROF. LIGHTMAN nastopi jutri v nedeljo ob 7'4 ni 9' t uri! % atrakciji v *ietn kinu Matici —lj Počitnice so izgubljene, če se di. jaki sedaj, ko je zadnji čas, resno ne opri. mejo študija. Vendar se lahko zgodi, da vaš sin ali hčerka kljub vsemu naporu ne izvozi. Morda jima manjka podlage, morda v šoli nista preveč poslušna ali pa takoj ne razumeta razlage profesorja Sedaj, ko še ni prepozno, vam priskoči na pomoč Akademski urad dela, ki vam brezplačno preskrbi inštruktorja. Oglasite se še danes v A.TJ.D. univerza, dvorišče. Za m al honorar vas naši, podpore potrebni tovariši rešijo mučnih skrbi in vašim otrokom počitnice. _I j Jugoslovanski Touring klub, podružnica Ljubljana, sporoča vsemu čianstvu, da bo 1. redni letni občni zbor v torek 3. marca ob 20. v restavraciji hotela 1 štrukelj*?, Dalmatinova ulica. Upravni odbor. —I j Gospodarsko izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje ?iane k rednemu letnemu občnemu zboru, !*: bo v soboto 7. marca ob 19.30 v salonu gostilne Derenda (prej Mrak). Odbor. —lj Razstava bolgarske grafike je odprta dnevno od devete do devetnajste ure v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo 1. marca bo imel vodstvo ob 11.30 g. J. Zor-man. —lj Za otroški pevski xbor in /a otroški orkester je tolikšno zanimanje, da bosta v kratkem povečana na 50 olrok. Zato se dečki in deklice od iretjega do vštetega Šestega leta. ki imajo dober posluh, še nad iljc sprejemajo vsak ponedeljek in sredo dopoldne od pol desete do dvanajste, to je v času, ko se vrŠe vaje. Tako ffl staršem, ki hočejo svojim otrokom dati že zgodaj dobro glasbeno vzgojo, dana prilika, da se osobno prepričajo glede pouka in napredka malčkov. Starši, pripeljite svoje malčke, da boste Ž njimi imeli veselje, otrok pa lepše detinstvo in dobro g-asbeno podlago za poznejše življenje. Pouk se vrši na Bl<*iweisovi cesti 21. pritličje. —lj .Šentjakobsko gledališč e. Kdor se žeti dobro zabavati, naj si ogleda nocoj ob 20.15 v Šentjakobskem gledališču zabavno komedijo »Morala gospe Dulskec. Jutri, v nedeljo popoldne ob 15. uri pa je nepreklicno zadnja uprizoritev te duhovite igre. V nedeljo zvečer gostujejo £entjakobčani na Viču z veseloigro >*kandal pri Bartlettovih-Dve uri smeha. Mladini prepovedano. —lj Prirodoslovno društvo ima danes ob 18 uri predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predava ravnatelj mestne plinarne g- ing. Rartl o čiščenju svetilnega plina in o fabrikaciji hen-oola. Vabljeni so člani društva kakor ludi vsi, ki se zanimajo. _lj Ljubljanski Zvon proslavi v ponej«-- liek dne 2. mana ob 20. v Filhaimonični družbi na svojem prvem letošnjem koncertu 20 letnico svojega neumornega jn uspešnega delovanja. Več kot 25 let je vodil zbor Ljubljanskega Zvona skladatelj Zorko Pie-lovec. ki ima za uspešno Zvonovo kulturno udeistvovanje pač največje zasluge. Danes vodi zbor Dore Matul. ki vestno nadaljuje započeto delo katerega uspeh bo pokazal na ponedeljkovem koncertu. Vstopnice se dobe še v knjigarni Glasbene Matice. —lj Dva najboljša umetnika sloven.-ka. violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zar-nikova koncert i rata v petek, dne 6. marca ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na sporedu imata Mozartov g - dur koncert. Kogojev Andante, škerjančev romantični inter-mezzo ter Beethovnovo Kreutzerjevo sonato. Virtuoz Karlo Rupel pa zaigra sam še Bachov Adagio in Fuga. Na koncert že danes opozarjamo, vstopnice v knilgarni (Jlas-bene Matice. —lj Podpirane pole davčnih naveiancev v mestni obetal ljubljanski s priklopljenimi deli sosednih občin se bodo izjemoma le sprejemale % ia 3. marca |986>. Vsi, ki se niso vrnili popisnih |x>l so pozivajo, da jih v navedenih dneh sigurno vrnejo mc-tn--iir-i poglavarstvu v Ljubljani, mest. i>osvc-lovalnica soba št. 22 ■ Zvočni kino IDEAL 1 Danes oh 4., 7. in 9.15. zvečer v nedeljo ob 3.. 5., 7- in 0.15 zvečer Premiera Premiera \el-f i'ma TIRAN Glavne vloge: Charles Haughton. Fredrik March, znona fcl fihna »Bedni«, in Norma Schearer Vstopnina 4.50. 0.30 in 10 Din V nedeljo dop. ob Vali. matrneja S KRI2EM IN MEČEM Vsropnrina Din 3J>0. ^^^jZakljurek ple-uih vaj Sokola Ljubita* na - siška ho drevi v hotelu Bellevue«:. Vabimo vse članstvo, da polnoStevilno nridrf k tej letošnji zadnji prireditvi. Vstop prost. Začetek ob 20. uri. —lj Snočnji nastop prof, Li^htmana je privabil v Elitni kino Matico mnogo občinstva, ki ga je program tega umetnika na orglicah zelo zadovoljit- Lightman jo igral več klasičnih komadov. tako Traviato:. Lahko kavalerijo-: itd., in je bil deležen prisrčnega aplavza. Žal se umetnik ni mogel odzvati splošni želji, da bi dodal še kai ker je moral nastopili v nol>otičniku. Občinstvo opozarjamo, da nastopi Lightniaji tudi pri današnjih večernih predstavah. — lj Obimi zbor Obrtniškega društva. V restavraciji Zvezda l>o drevi ob 20. občni zbor ObrtmiSkega društva v Ljubljani. —lj Društvo >Bran - i - bor«, podružnica v Ljubljani naznanja, da bo dne 20. marci ob 20. uri redni občni zbor v smislu člena XIX društvenih pravil, in sicer v sejni dvorani" ljubljanskega magistrata. Dnevni red: 1. Pozdrav poslevodecega podpredsednika, 2. poročilo poslevodecega podpredsodnika, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika. 5. poročila revizorjev 6. volitev novega odbora in 7. slučajnosti —lj U.D.T-KJ. sekcija Ljubljana ima v nedeljo 1. marca svoj tretji redni letni občni zbor v beli dvorani hotela >TJnion< s pričetkom ob 9. dopoldne. _lj Združenje pooblaščenih graditeljev ux dravsko banovino v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v nedeljo 1. marca ob 9. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10 (visoko pritličje). —lj Rezervni oiicirji. Aktivni in rezerv« ni oficirji bodo priredili svoj družabni večer v sredo 4. marca ob 20.30 v dvorani „Sokola I<* na Taboru. Za udeležbo so sc poslala posebna vabila. Oni gg. rezervni oficirji, ki ,iz kateregakoli razloga miso vabila prejeli in želijo se udeležiti družabnega veiera. se prosijo, da javijo svoj točen naslov na telef. št. 2170 in 2245 in sicer najkasneje do ponedeljka 2. marca do 12. ure. Vstopnine ni nobene. Uprava oficirskega doma v Ljubljani. _lj Drevi venček »»hišateljev abituriejit. skegu tečaja TOI v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob 20. Buffei. Ronny. _lj Tradicionalni valčkov većer Sokola I se bo vršil tudi letos v soboto 7. marca v vseh prostorih na Taboru Opozarjamo že danes na to prireditev vse ljubitelje valčka, ki prednjači kljub V9em novota-rijam na plesnih zabavah — lj Dve neigodi in suuek z noiem. Go-stilničarka Mariia Filip iz Za vodne pri Celju je sla včeraj na pokopališče v Dravljah, med potjo pa ji je spodrsnilo in je tako nerodno nadla. da si io zlomila desno nogo. Enaka nesreča je doletela tudi MaTijo Pirili, ženo brezposelnega kuriača i« Sajov Mizarska dela . . „ . 2. ) Centralna kurjava . . . 3. ) Inštalacija vodovoda s sanitarno opremo . Ponr.dl se morajo oddati v sredo, dne 11. III. 1936 med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije na cestnem poglavarstvu Maribor, Rotovški trg. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služ. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. III. 1932. Kavcija v iznosu 5% od uradno proračunjene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski in sicer v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. Kavcija se mora vložiti do 10. ure dne 11. m. 1936. Ponudbe naj sc predložijo v obliki v % izraženega popusta na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo na. mestnem gradbenem uradu, II. nadstr., soba št. 2. Predsednik? Dr. Jovan, I. r. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor ■ časopisnim oglasom, cigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako niso in govori dnevno dese rti »očem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu ha kupcu. Galsworthyjev .%m »Družinski oče" FendmfftiČna komedija v jeve, urednice 9 Ljubljana, 29. februarja Joim Huilder. gradbeni podjetnik, občinski svetovalec in sodnik, je 47 let star in oženjen z 41 letno Julijo. Dve hčeri imata, ds*sind>v?J6et]crno Ateno in cnoindvajset-Ietno Maudo. Vsega imajo v izobilju. John je vrlo sposoben, marljiv in energičen mode, tudi veren je, hodi redno v cerkev, ima trdna, konservativna načela in zdrav domač razum. Tudi moralcu mož je. V 23 letih svojega zakona ni žene niti enkrat zares varal, tudi ni slep za tujo lepoto. Samo zelo trmast je, svojeglav, ima vssrko drugačno mnenje /a žaljivo opozicijo in takrat se osorno razburja. Pa je le dobra <$uša~ če se je ra^ctogotil, izpsoval in naro-bunril mu je kmalu žal in prekliouje svojo prenagljenost. Celo hčerki prosi takrat odpuščanj«. dobrem prevoda Olge Graltor- 44 Človek bi pričakoval, da živi ta družina srečno. Pa sc jim godi pač preveč dobro, m tako ie ckužH »bacil svoboden vse žen-atvd v hiši. Vse tri pobcgr.cjo. Atcna. ki sc ji /de vsi ljudje v mestu strašno /^ostali, živi z 1'jt;? !ccm (Juvem v -svobodni zvezi. >.ai bi sc Guy rad oženil Ž n to po • zakonu, a Atcn-a ne mara. Zaradi očeta je dom ••asovražili in sc ji je zakon zagrtusil. Mater smatra za sužnjo, ki ji jc oče ubM *<-o voljo. Taka žena noče postati. Maud pobegne k ti I mu. ■ Z mere m sem si sama hotele služiti kruh'. pravi očetu. *Z.daj so ženske enakopravne. To jc zdaj zakon! bi le svojo pet hočem hoditi poslej ...Nikogar pravzaprav nc ljubiš, — le ^c-bc. Kar je dobro &ate mora hiti dobro za vsakega drugega. Rajši bi fcle pomivala kako- še tu ostala«. In za 4;četa jc sirarno, ko mu Maud :fa-luči v obraz: »-Nikoli p:scm hotela biti tvoja bči! Bil si mi /merom zoprn. Pregledala >em le. ko >e*n bita lc prav majhna.. « (In očita mu, da jc rad v:dcl — samo vide'! — rieno pestunjo in kasneje njeno učiteljico.) Ko pa sc koketna francoaika hi^na spotakne tih Johnov čevelj m mu pade v naročje, jo nad vse moralni mož v ta*enotni strščti p^'.iub1. Pr: v v tem treoorku vstopi rcna in vidi pri/or. John se takoj obvlada it pahne zapeljivko od sebr. Zam.in. Zdai pobegne se gospa Julija k Ateni. tV tvoji Iv*: sem se Miti!,? neprestano 30 letnica „ Ljubljanskega Zvona a To maše zaslužno pevsko društvo šteje 14 častnih, zzo ustanovnih in 208 podpornih članov Ljubljana. ~2*J. februarja Te dni poteče 30 l^t. odkar je bflo usta-"eoTljeoo eno naših najboljših pevskih društev. »Ljubljanski Zvon . Peščica idcalisiov se jc zbrala pred 80 leti. da širi slovensko l»eseti» iu glasbeno kulturo in da obenem «\iga- prapor nacionalne zavesti, ki se jc takrat začela krepko buditi med Slovenci. Prvi predsednik LZ jc bil Vinko Magister, pod vodstvom katerega se je društvo lepo razvijalo, a še bolj ga. je dvignil pokojni skladatelj Alojzij Sachs, ki mu je bil dn,gi predsednik. Sari).- je tudi nabiral narodno pesnik ki jih je pozneje društvo založilo. Po Sach-ovi smrti jc prevzel vodstvo LZ učitelj AvtiuM WasChte, na pobudo katerega jc Ljubljanski Zvon leta 1 f>l0 kot pivo slovensko pevsko društvo napravilo izlet v Beograd, kjer je odkrito manifesti-ralo za jugoslovensko idejo. Razumljivo je. »la. >i je zato LZ nakopal sovraštvo avstrijske birokracije in takoj je tudi sledilo roa-š-deranje: pevovodja VVasehte je bil službeno prestavljen v Trst. A Zvonaši niso klonili. Prav takrat je prišel iz Idrije mladi pevovodja Zorko Prelovee. s katerega imenom je bila odtlej tesno povezana, vsa društvena zgodovina. Prežet ljubezni do petja in slovenske pesmi" in poln mladostnega zanosa ter orga-nizatorKnega duha se je z vso vnemo lotil dela, Čtari konservativni čitalniški duh se je umaknil novim smernicam: v LZ je prodrlo spoznanje, da sn društvo lahko uveljavi le s koncertnim programom. A prav. ko se je društvo pričelo uveljavljati v naši javnosti, je izbruhnila vojna, ki je seveda na mah prekinila njegovo delovanje. Skoraj večina, pevcev je morala pod orožje, ostale so pa avstrijske oblasti strogo nadzirale, saj koncertno gostovanje v BeogTa-du ni bilo pozabljeno. . . Čeprav je bila avstrijska policija zelo budna, vendar sc je Zvona sem posrečilo, da so resili iz arhiva litografirane note himne »Bore pravde'!: in §to čutiš«, a farzi- poniževano«. mu pravi. »Nikoli doslej — 23 let — se nisem uprla. A zdaj je dosti. Členi tvoje družine imajo lastno zavij en je in svoje lastne misli in čustva. Kakor hitro pa se boš začel ozirati na naša čustva in boš spoznal, da so razen tebe še drugi tukaj, postanemo morda zopet prijatelji ...« John divja: »To prokleto žensko grbanjc! Saj sem vedel, kako bo prišlo, ko smo vam dali voHAno pravico!« In bratu Ratpbu toži: »Vojna je postavila vse na glavo. Žensk sploh ni mogoče več krotiti. Dekleta so že často prismojena in kar počne dandanes mladina. — na, saj ni več verjetno«. Pa pove se: »Moškim ta novi duh pri ženskah ni všeč — niti tistim sic, ki trdijo, da jim je...17 jc v operi priredil koncert in Po prevratu so se zopet zbirali v društvu pevei, ki jih jc vojna raz-gnala na vse vetrove. Po vojni je postal Ljubljanski Zvon polejr Glasbene Matice n:»še najelitnejše pevsko društvo, ki si je priborilo ne samo doma. temveč sirom države, pa tudi v inozemstvu nedeljen slovo. Zbor je vodil Zorko PreJovec do lani, ko je moral zaradi bolezni prepustiti taktirko mlademu, a nadarjenemu pevovovo-dji. dolg-oletnemu članu zbora Doretu Ma-tulju. društveni predsednik je Lujo Dreno-ve<\ častni predsednik pa dr. SvigeJj. V času svojega obstoja jc priredil LZ 56 koncertov in sicer večino v Ljubljani. Gostoval jc Pa tudi leta 1910 v Beograde in Smedere.vu. leta 1924 spet v Beogradu, dve leti pozneje v Zagrebu, a pri nas skoraj ni večjega trga ali mesta, kjer Zvonaši še niso bili v gostih. Koncertni spored LZ je bil vedno bogat, od leta do leta je društvo tehnično, artistično in organizatorično napredovalo. Na vseh koncertih je izvajalo večinoma nove skladbe, zlaati pa Adamičeve, ne da bi pri tem zanemarjalo druge skladatelje. Zorko Prelovee je tad i ustanovil založbo muzikalij in je društvo založilo mnogo pesmi domačih skladateljev. Za razvoj slovenske pe^mi je bila pa tudi ogromnega pomena mesečna revija >Zbori«. ki je pa lani zaradi pomanjkanja denarja prenehala izhajati. LZ je pa na dela. da bo revija v kratkem zopet redno izhajala. Med najlepše uspehe LZ lahko prištevamo zmago v tekmovanju pevskih društev I kategorije o priliki festivala Glasbeuc Matice leta 19^3. Danes Šteje LZ 14 častnih, ustanovnih. 208 podpornih iu rednih članov. S častnim znakom za lo-:tt:o sodelovanja pri društvu so bili odlikovani Lojze Pip. Jože Jamnik, T^ojze Lombar, dr. Anton švigelj, Zorko Prelovee. Zorko Bekš, Slavoj Gartner, Lujo t>renovec, Jože Grilc, Fran Havliček. Dore Matu! iu Avgust Kobilica, a za svoje zasluge na polju glasbene in pevske kulture so bili odlikovani z redi Sv. Save dr. švigelj. Lojze Drenovec, Zorko Prelovee in društvo samo. V ponedeljek proslavi LZ 30-letnico svojega obstoja skoncertom, ki ga priredi pod vodstvom Doreta Matulja ob 20. v dvorani Filharmonije. Na sporedu jc sanio slovenska uarodua pesem,- nastopi Pa, okoli 70 pevcev in pevk. LZ sodeluje pri vseh dobrodelnih prireditvah in nacionalnih manifestacijah in pridobil si je v Ljubljnai velik ugled, mnogo vnetih, prijateljev. V bodoče hoče še razširiti svoje delovanje in zuova izdajati »Zbore*. To pa bo društvu le mogoče, če mu bo vsa naša javnost ob strani, nc >ani<> moralno, temveč tudi gmotno. Polna koncertna dvorana, ki jo društvo zasluži, pa bo uajboljši dokaz, da zna Ljubljana ct-mti kulturno tlelo Zvonašev. f Kako bomo letos letali Slovenija naj ne bo zapostavljena — Tudi Maribor je treba upoštevati Ljubijuia, 29. februarja Društvo za zračni promet v naši državi »Acroput« je že izdelalo načrte, ki naj bi po njih v letošnjem letu na posameznih progah obratovali njegovi potniški avioni. Načrt novih redov letenja bistveno ni mnogo spremenjen, saj so poleti skoraj na vesh progah določeni ob isti uri, kakor lani, ^enda^ pa predstavlja zlasti za slovenske kraje precejšnjo izgubo, ker nc predvideva popoldanske avionske zveze Ljubljane s Sušakom in preko njega z Zagrebom ter Beogradom. Po novih načrtih bodo odhajali avioni z ljubljanskega letališča proti Sušaku vsako jutro ob 5.30 ter pristajali na Sušaku ob 6.10, nakar bodo po petminutnem postanku nadaljevali polet mimo Zagreba in 15.}-rova s pristankom v Beogradu ob 0.5i>. Ta proga je za poslovni svet izredno vaŽr.a. ker bo omogočala v istem dnevu polet v Beograd in povratek. Iz Beograda sc boi'o avioni vračali ob 14.25 ter pristajali v Lfiib-ljani ob 1S.45. V nuinih zadevah bo poslovni človek imel v Beogradu nad štiri ure časa, kar zadošča, da sc opravijo najvažnejši opravki. Poleg tc za nas najvažnejše, zračne zveze so v načrtu predvidene še tri druge in sicer med Beogradom in Dubrovnikom. Beogradom in Skopljcm ter Skopijem n. Solunom. Na vsaki progi jc določena le po ena vmesna postaja in sicer na prvi Sarajevo, na druui Ni> in na tretji BitoJj. Na drugi in tretii progi so letala društva *Acropttt« obratovala 2c lani, doČim so na prvi progi letala samo trikrat tedensko in fieer le do Sarajeva. Ta proga, ki bo letos podaljšana do Dubrovnika, jc /Lsti velikega pomena za naš turizem, ker bo najkrajša zveza Beograc'a z Dubrovnikom in bo imela zvezo /. mednarodnimi letalskimi nro gami, ki imsjo določene postanke na beograjskem letališču v Zemunu. Pclct i/. Ljubljane na Sušak bo trajal 40 minut, s Sušaka, v Zagret) 35 minut, iz Zagreba v Beograd 160 minut, iz Beograda v Niš eo minut, iz Niša v Skuplje 86 minut ter odtod v Bitolj 50 minut, iz Beograda v Sarajevo 75 minut in končno iz Sarajeva v Dubrovnik 60 minut. Cene v načrtu še niso določene, vendar pa upamo, da bodo v polni meri upoštevane zahteve resolucij ljubljanske in mariborske Zveze za tujski promet, ki sta na svojem decemberskem izrednem občnem zboru ugotovili, da znaša potnika prevozna tarifa na progi Beograd Skopje 0/>f> Din za kilometer. na progi Ljubi;:ma-9ušak pa 2.50 Din. Ako bi imeii v vsej državi enotno tariio, bi spričo cen na skopcljski progi smela veljati vozna karta od Ljubljane do Sušaka le 72 iO:o, lani pa je veljala 2 Din, a je kljub temu bila ta proga ena najaktivnejšh v vsej državi. Če bi bila cena poleta od Ljubljane do Sušaka znižana za polovico t. j. na 100 Din, bi še vedno bila dosti viSja. nego na progi od Beograda preko Niša do Skoplja. Nižja cena bi poleg tega moderno prevozno sredstvo, kakršno jc letalo, ki se proti njemu ljudje še danes pogosto bore z raznimi nepotrebnimi predsodki, zelo popularizirala in bt proga kljub znižanim cenam nedvomno večjega števila potnikov pokazala prav toliko aktivnosti, kakor doslej, ako ne še več. V novem načrtu ni predvidena proga, ni kateri so sc lani e ljubljanskega aerodrc-ni dvigali avioni ob 13.10 in prisrtajaK na Sušaku ob 13.30. Ta proga, ki je izrazito turističnega -značaja, ker imajo potniki na Sušaku zvezo z vsemi večjimi narniki. ki s Sušaka večinoma odhajajo ob 16 popoldne je bila doslej gotovo aktivnejša od jutranje in jc torej tem bolj čudno, zakaj r.i tudi letos upoštevana. Prepričani saao, da bodo vse turistične organizacije zastavile svojo vplivno besedo, da bo Ljubljana tudi letos imela popoldansko zračno zvezo s Sušakom. Rentabilnost te proge je mnogo manj dvomljiva, nego rentabilnost drugh prog. Poleg tega je treba Tačunati z drj-stvom, da večina paniikcv iz Dalmacije in otočja prihaja na Sušak v dopoldanskih urah in bi se mnogo potnikov Zagrebčanov posluževalo podaljška tc popoldanske proge proti Zagrebu, kar daje zadostno jamstvo za potrebno rentabilnost. Končno smatramo za potrebno naglasiti, da bi bilo tudi treba Maribor, ki v zgodovini našega civilnega letalstva in dela /a Acroklub zavzema prvo mesto, treba povezati z zračnimi progami predvsem z Zagrebom in Beogradom, pa tudi z zunanjim svetom. Mariboru nc daje te pravice samo izredno razvita industrija, nego tudi dejstvo, da jc središče velikega lepo napredujočega turističnega kraja. Prepričani smo, da bodo pri končni do-.ločitvi redov letenja za letošnje leto upoštevane vse upravičene želje in potrebe slovenskih krajev, kjer so za uspešen razmah zračnega prometa dani skoraj najboljši pogoji, a prav tako upamo, da bo za VSO državo določena enotna potniška tarifa ter tako popravljena krivica, ki se jc doslej podrla v tem pogledu Sloveniji. R-y Zlata poroka pri Cenetovih v Ritmici Ribnica, 29. februarja. Kdo ne pozna naša tla vijenca gospoda Andreja Podboja in ujegovc zveste življenske družirr- gospo Ane, ki pfoslavila jutri svojo zlalo poroko. Pol stoletja je minulo, kar jc pripeljal gospodar Andrrj v ugledno Ceno-tovo hišo v Ribnici svojo izvoljeuko Hocevar-jevo, po domače Padarjevo. Ano iz Velikih Lašč. Znamenita je ugledna Hočevarjeva hiša v Velikih Laščah žo po tem. da je tu vprizoril Fr. Levstik prvič svojega Jonteza. Cenetova hiša. to so Podbojevi v Ribnici, so po svojih uglednih sinovih dokro znani, saj je brat našega slavljenca Anton prvi napisal ribniško narodno: "loakih vidikov ter isto ponazoril na diagramskih slikah. Ući. teljstvo je spremljalo predavatelja z naj. večjim zanimanjem. Slednjič je poročal predavatelj, da je pedagoška centrala v Mariboru sklenila prirediti anketo v življenju slovenskega otroka in to zlasti glede na njegovo socijalno stanje. Pri tej anketi naj bi sodelovalo vse učiteljstvo vseh sol v dravski banovini G. Gosak je pojasnil, da namerava poslati banska uprava slične popisnice tudi kmetijskim in nadaljevalnim šolam v ba- i novink G. predsednik je za tem podal svo. je situacijsko poročilo, na kar ao se ob. i ravnavali dopisi sekcije in centrale JOT Po daljši deteti so bik sprejeti sledeei predlogi: 1. Srenkemu odboru Sisak se m* kaže iz društvene blajrajne 100 Din za #» niranje roaterijelnih stroškov zaa]u*neg;* borca za pravice utiteljstva v dravski ba. novini. 2. Sekcija naj porabi pr_r.rv^*»k t>*. menjen pevskemu zboru v kritja na i h izdatkom ob zaščiti mat<*rvjclnib in prav. nih interesov svojega članstva. CJ. cU". stvo sreskega učiteljstva dnrttva Celje ostro obsoja izpade z- Milojeviča prot: predsedniku JUTJ jer. Dimniku io zahtev* uvedbo castoeg-a razsodišča proti njemu. Ob sklepu zborovanja je poročal g. (>r-lanc o samopomoči za zavsrovanje uešt»»-lj-skth otrok ter priporočal nakupovanje pri Učiteljski tiskarni, ki nudi članstvu 15^-popusta. ^^^^^^^^^^^ T~ Protitnberkulozni dispanzer v Kamniku Kamnik. *JO. f«»'*oiarj-« Jutri nam ho krajevna Protitabeffca4sssn lip* v Kamniku pokazala u^m^Ii -voj« vcčktut'l-a dela. ko bo otvorila U kinonk tako nujno potiafesn »rutflhlhcrtsToial «ii-spanzer. ZnaDO je. da vladi v okoli' i Ravaikj velika revščina iu. da j»« ra*li lega taAJ tuberkuloza pri uas zelo razvi**, -jij }\h \(fo vseh umrlih uoiira ra\oo na Ulbftka-lo/i. Sredstev za učinkoviio co< ijaloo po-moč Mroma^uim jetičuim i u njihovim d^j-žinam ^aHLuvj; do sedaj nismo iniHi. Orja-nb.acija. javnega ikifeftva je bila pri zelo pomanjkljiva in m" l»l!o m z*-o težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni so delovati pri kakršnikoli ak< i ji. re tudi je ona uameujena v pomo«;. oajbednejsim. % veseljem pa moramo aa/MOvlU, da je. lt?w pri tem delu nasla, razumevanje posebno s strani industrije, mod samim delavstvom in da si je v najkrajšem času pridobua nad ^00 članov. Sklicana je bila uradisa anketa vseh občin nabora sreza, ua katero so prišli -s si župani kot zastopnik! občin, z edino i/jemo Radomelj iu 'Tuhinja. Id >r za to anketo alsta '/.merjili. Pri anketi pa župani pokazali mnogo razumevanja, in ob ljubili, da bodo v oKuiMke proračuo« 7a ieto 1996/97. vstavili za V7drzevarjjc dispanzerja postavko vvj^ini "2% davčno podlage. Tudi Zveza v Ljubljani je podprla delo ligre i brezobrestnim posojilom bi pod Poro. S tem so biJa zasigurana denarna xr*tore v hisi yospc Cr.^ke. Kosir lat jih je svojemu namenu primerno adaptiral. Dispanzer je opremljen l modemun ri*tjt genskim aparainoi. vodil ^ra bo zdm,vniV g. dr. France Pueelj vsak tOTek in petek od 1*>. do 18. V dispanzerju br> nastavljena tudi zaščitna sestra, /a pomoč io delo v farnem dii=Panzerjn in za ob^sk bolnikov po mestu in okoliei. Stroški za zgradbo zsa^ajo uaii Hirmo. dinarjev in moramo odbora č^trtati, da j* s tako majhno vsoto meff*l ustanoviti IsJn moderen dispanzeir. Kakor te omenjeno, bo jutri v rjerterjo ob 11. dopoMne otvoritev in blagnslovitev ilispanrerja^ t>b tej prihki bo prišlo ▼ Kamnik mnogo odličnih rankcionarjev ra^ nih socijalnih in humanitarnih us-tanov. v katerih prisotnosti bo primari ju z. dr. Xeu-bauerju izročena krasna diploma castnec* člaustva, v znak hvaležnosti za. veB trnd in podi>oro. ki jo je nudil li^i pri uetano vitvi te ustanove. Upamo, da bo z otvoriirijo te vw so. cialno humanitarne Ustariove rnoojo pomagano revnim, kakor tudi o>talim T^ebiv.il cem kamniške^ra okraja in da bo dispanzer v veliki m*»ri mojrel koristiti lajšanju bedk in trpljenja naših okoličanov. — Cigana je. oropal Liutom«»r. '2fi. fetrusria Nedavne se je mudil v okolici Lju*om^ra cigan, ki je vodil lepega konja po va**h. da bi ga prodal ali pa zamenjal ra slabšia^a kar se često dogaja. Ker pa konja ni m^r*! prodati, je moral mipliti. kako %x hn nakrmi]. Odločil so je. da kupi r| konja paši v Lubavoih, karuor jf» tudi s konjem pri spel. Ustavil se je tudi v neki trostuni v Luhaveih iu pravil, da bi kupil >eno za svojejra konja. Takoj §e mu jc nonudil s senom brezposelni A. Makove«-, ki jc imej že večkrat s sodnijo opravka. Rekel j*». dn prinese elganu za 10 Din iraiojro seua. kir je bilo eiCTnu po volji. Ko je izvlekel denarnico, je prijel A. Makove** cigana za vrat in jra treščil ob tla. mu prisolil par /au>ni<-in zbežal i denarjem, ki ;ra je bilo nsd IrtOM T»in, praziMj denarnico pa je vrgrel t ci*. TifejiterK. arijaielj* mtadiue in sptoh v*e. ki jim je na srcu moralno is telesno zdravje dorašrainč** n vladin^ \af»i-mo, ds se udeleže zanimivega predavavts. ki ho julri. v nedeljo ob 9 v rjaahriei m>^-.<^čan«ke šole v Škof ji Loki. Vstop prest. Predavši bo ljubljanski zdravnik dr. &r#-•sJl MIR SE JE PRESELIL MED VOJNO V NOVO PALAČO ■» tmmm P»****m■ ttreh« - Pri nI i m}c tbm In.....patočo, U jc vef)ala »$,577.1$« V Ženevi so ljudje videli nedavno kaj čuden prizor. Pred pesi op jem tajništva i--.jštva narodov so stati vsi tovorni av-tornobili in prevozniški vozovi, kar jih je mogk aprav 'ti skupaj ženevska prevozniška družba. Delavci so nakladali ves papirnati mir v zaboje in na -.ivtcmobile. Orga-ivi/irvn: ur je /apurtil dosedanji sedež v hotelu National na Mikonovem nabrežju in se preselil v no vo veliko palačo v parku Ariana. Ali ni to malo čudno m značilno, da sc seli ta nresiicani nv" baš med vojno? Skoraj 16 let sc je /acovoljevaio D\ s »tarkn h >telom Ni / raznimi priz:cik: ali pa s hišami, najetimi v bližini hotela National. Zdaj pa pride tajfuičfevo k one no pod svojo str bo n r rim zavzamejo svoje častno mealo tudi vse komisije ter glavni organi /enev-k: mirovne ustanove. Na vsako komisij ■>. na vsakega delegata in novinarja so posebej mislih bod;s.i s pisarno večjim skustiim profi orotn ali pa z majhno aJi veliko dvorano za 20 do 5.000 ljudi. V 16 letita obstoja je DN s svojimi glavnimi organi petkrat menjalo avoj sedež. Prvotno :c brnelo sedež v Berlinu, kjer jc bilo enraviijeno /elo skromno podstreho in - je poslovalo p< cl vodstvom bivšega gen - r■: Ineg • tajnika sira lirika E>rummond-.i le nekaj pisarn". K;; ie bilo k len j en o prene r ^ede/ 1>N v Ženevo, ic bila izbrana plei me '-rje znamenita ženevska reformne I'sIch dvorana. !z te so sc glavni organi DN leti 1929 prescl'i v takozvano volilni* dvorano žc icvn&ega kantona. Iz tc so sc tu pa tam za tekli v tako zvano razoro-žitevno palačo, ograjeno za rez o rož it ven o konferenco leta 19.>2. V vseh tejh poslopjih jim o?koli ni bilo dovolj prostora !n «a posvetovanja DN so mnogo trpela, ker so s-c morala \r-:ri istočasno na treh ali petih krajih. Vse te težave je prenašala z DN tudi Mecnan dn*a konferenca dela. Zdaj so dogradili palačo, ki bi jo zavidal DN celo Ludvik XIV. in ki bi jo po njenem obsegu lahko pnmerj-a.li z monumentalnim versajfkim gradom. v.\a gričih parka Ariana se jc zdaj pojavi' v končnih linijah sedež, ki .£o si ga izbrali združeni naredi z.i svoja posvetovanja. Maj samo ;me tetja mesta, spommjajoče na eno najstarejših legend; ostane proroštvo: v mednarodnem labirintu bo DN držalo vodilno nit. ki — tu-di ec bi nc biia nikoli napeta — se nc bo nikoli pretrgala^. S temi besednmi jc sedanji generalni taini-k DN Avenc-1 proslavil dograditev nove mirovne palače. Ta palača je bila res mednarodno delo. DN jc leta 1 fO> skicni'o zgruditi palačo in pribor nje leto je 377 ;rh:tektov rs vsega sveta ' :' > v ženevi dvoje velikih poslopij s svojimi desetimi tisoči osnutki, na katerih je moralo delati šest mesecev na tisoče strekv vpjakov, a stro&l so znašali nad 4 miii.'.oui švicar.-kih frankov. To je bil goto-v«. največji mednarodni natečaj za najboii-si načrt, kar jih je bilo kdaj razpisanih. Zanimivo pvi tem je. du noben načrt ni bil de' in II i vno sprejet za gradnjo mirovne palače. iDevet arhitektov in inženjerjev jc dobilo največje nagrade po 12.000 frankov, drugih devet po 3.&00, a poleg tega je bilo priznanih devet častnih nagrad po 1300 frankov. Devet najboljših načrtov so napravili 4 Francozi, 2 Nemca, 1 Šved, 1 Madžar in 1 Italijan. Iz glavnih prvin teh načrtov so zasnovali in zgradili sedanjo palačo in pri tem so skrbno pazili na potrebe DN. Generalni tajnik I>N Avenol Nastala je doba neskončnega razporejanja načrtov in osnutkov ter posvetovanj strokovnjakov z diplomati in politikov s finančnimi ministri, kajti DN je imelo pred seboj nalogo, pri kateri so morali spregovoriti ne samo arhitekti in gradbeni strokovnjaki, ne le umet-rvki in diplomati, temveč v prvi vrsti tudi finančni ministri v DN' včlanjenih držav. Stroški za mirovno palačo so bili namreč preračuni na 25p77.J50 švicarskih frankov. Važno vlogo je igral 6. marec 192S, ko jc svet DN s-Iednjič odobril naorte. mirovne palače in dovolil generalnemu tajniku podpisati pogodbo z arhitekti. To leto je bilo leto mogočnega gospodarskega razmaha in nihče ni slutil, kako težka gospodarska kriza bo čez nekaj let pritisivlu na svet. Načrt mirovne palače so celo razširili, ker ie bil milijonar Rockcfcllcr jc podaril knjižnici DN dva milijona dolarjev. V predhodnih posvetova* njih o gradnji mirovne palače je igral važno v'ogo tudi češkoslovaški poslanik Osu-skv, ki je bil 5e s štirimi drugimi diplomati izvoljen v odbor, s katerim so arhitekti izdelali 'končne načrte. Palačo so gradili od 7 septembra 1920, ko so položiti v parku Ariana temeljni kamen, nepretrgoma do letos. Zaposlenih je bilo dkrog 300 delavcev, pripadnikov dvanajstih narodov. Ta moderni babilonski stcip je bil dograjen ne glede na gospodarsko krizo v DN volan jenih držav v razmeroma kratkem času. V temeljni kamen, o katerem je kmalu nastala prazna legenda, da se jc pogreznil v močvirje, so vzidali kovinasto Škatlico, v nji pa na pergament-nem papirju spominsko listino v francoščini in angleščini. Ta listina spominja na zgraditev mirovne palače in na njen namen ter nosi imena vseh v DN včlanjenih držav iz leta 1929. Ta dokument je bil preveden v vse jezike č4anic DN in tudi ti prevodi so bili vzidani v temeljni kamen. Poleg tega je v temeljnem kamnu poseben izvod pakta DN in kovani denar vseh držav, zastopanih na X. plenarni seji DN. Palača je bila v glavnem dograjena v štirih letih. Ko je bila pod streho, ie pozdravil predsednik X. pflenarne seje DN Guer-rero ta pomembni dogodek z besedami: »Griča parka Ariana, odkoder bomo videli gorske grebene Alp in odkoder bomo imeli krasen razgled daleč naokrog. postanejo vsemu svetu nekakšen morsiki svetilnik, eden enih iz izvoljenih krajev, kamor se bodo z zaupanjem obračale po pravičnosti hrepeneče duše«. Na ikra sne j.ša dvorana mirovne palače je ona, kjer se bodo vršile plenarne seje. Podobna je znotraj pariš*ki Operi, samo da jc večja. Iz Londona in Pariza so pokbc.-ili strokovnjake, da so proučili vse možnosti najboljše akustike. Cim stopi govornik na tribuno v novi palači, ga vidijo iz vseh kotičkov ogromne dvorane in tudi njegov glas se povsod sliši. Palača itaa najmodernejšo opremo. V nji je ne samo stalna toplota, temveč tudi vedno čist zrak. Ce pravimo, da se je DN selilo, ne pomeni to, da je nekaj tovornih avtomobilov zadostovalo za prevoz materi jala. zbranega v Ženevi v 16 letih dela za mir. Tajništvo DN je samo začelo to selitev, ki bo v marsičem podobna velikemu mednarodnemu konfliktu, za ureditev katerega je treba več mesecev. bo stava in z njo lepo premoženje dobimo. Iz njegove knjige i<» razvidno, da je ;>r»j-hcdil že 5b držav; la čas se Je naučil I I tujih jezikov in raztrgal 98 parov čevljev. Zdaj potuje po srednji Kvropi. odkoder krene v južno Evropo, potem pa e>z mor j«* v Južno Ameriko, kjer ho do lola prehodil še toliko kilometrov, kolikor jih rabi. da dobi stavo. Ce na ne bo med l>otjo povozil avlo ali motocikel, odno-no če n,* 1h» prej umrl. ho stava dobil in tako postave l>ogat. Denar je bil namreč naložen lela 1910 in z obrestmi vred je narasla vlaga na dobrih 200.000 dolarjev. Mož »e bo lahko i>oteni do smrti vozi' v lepem avtomobilu- 170.000 km peš Leta 1910 je stavi! ameriški železniški magnat Astor menda iz dolijeva časa, da no more nihče prehoditi i>eš tako dolge poti, kakor je dolgo omrežje njegovih železni e- Takrat' so merile Astorjeve Železnice 182.-090 km in neki madžarski inženjer \e izračunal, da bi prehodil to pot v 30 lelih pes brez vsakega voza. razen parnika. ki l>i na prepeljali čez morj^. Astor je naložil takrat 100/00 dolarjev v banko in določil, da jih dobi s 3 odst. obrestmi vred tUti. kdor bi lo iIoIlto pot prehodil. Denarja se je polakoiiinil madžarski inženjer, ki je že celih 2,"> let na poli- Menda je ušel tudi svetovni vojni, ker je v lelih 1M4 do 1918 potoval jo nevtralni Sviei — namenoma ali nc to je njegova «ivar. S seboj ima popotno knjigo, v kateri je zal eleženo. da je prehodil i>oš že 170.000 km. da mu manjka samo še 12.000 km, pa Postava je postava Uradni listi niso nikjer tako zanimivi, da bi jih ljudje radi prebirali. Kdor ni dolžan, jih sploh ne vzame v roke. Ce je pa človek potrpežljiv i u če ima srečo, lahko tudi v uradnem listu najde včasih kaj zanimivega in |X)uenega. Tako izvemo iz francoskega uradnega lista "Officiel:, da je mnogo boliš^ I »it i učitelj v francoskem kraju, ki ima "01 prebivalca, nego v kraje, kjer ie satiro 4i>9 prebivalcev. Zakaj ta razlika? Francoski zakon določa, da mora učitelj v kraju izpod 5 0 preblvacev sam kuriti peči iu ometali dimnike, seveda če se ga občinska uprava ne usmili in mu ne priskoči na jtomoč. kar se pa zgodi zelo redko. Zakon je pa demokratičen in je zakonodajalec mislil tudi na učence, da bi se nasmejali svojemu vzgojitelju, kadar kuri peči aH omela dimnike. Naložil jim je dolžnost pometati šolske sobe in skrteti zasna-so v njih. Čim pa poskoči števi'o prebivalcev na 501, nastopi za učitelja in učence srečna doba počitka, kajti občina mora po zakonu najeti pomožno moč, ki kuri peči pospravlja po šoli. Zalo n> čuda. da učitelji v Franciji tako skrbe za razmnoževanje prebivalstva. Plemenita vlada pri tem sicer doplačuje. vendar se pa bori proti beli kugi. * Strašilo pred mikrofonom Angleška radijska družba je pripravila poslušalcem prijetno presenečenj'e. Oddajala bo namreč strašilo, ki straši ljudi v pro-svitljenem *20- stoletju. V Angliji imajo mnogo starih gradov in gosposkih sedežev, kjer si lahko dovoli visoka gospoda užitek, da straši še po smrti. Nedavno je nagnal tam duh davčnega eks-ekulorja. ki je prišel proti večeru j>o/ledat. kaj bi se dalo v gradu zarubiti. Taka strašila bi bila dobrodošla tudi pri nas. Zato je iskala |>odjetrKi radijska družba dol ro akustično poslopje in našla ga je v gradu iz 1*2. stoletja. Tam ostaja skrivaj velike priprave, da bi Jim ne pre kiižali računov šaljivri. ki jih v Angliji nn manjka. V gradu baje straši, ponoči se s!išii0 koraki duha, ki ni nihče drugi, nego bivši srraŠčak. Leta je bil na križarski vojni z Kihardom Levosrčniin Morda roje bivVmu graščaku po glavi težke misli, kako hi zmagoval zdaj davke, če bi bil še na svetu- Ponoči od 9- na 10. marca prideta v urad radijski napovedosnJer in »dravnik, da »e bosta r^eprieate. as* ja as »tvari. Mikrofon bo pa prestregel vse. kar aa bo sfOOi- 10 v kleti, kjer se tsje strah najbolj«« ab-at. K«j mikrofona bo ata* foioa^rafaki aparat, da bo strah tudi fotografira«. OlO poseben aparat ta beleženje vetra, ki ?a 0>-la duh. ao pripraviti. Grad aam bo *«kt«-nien nekaj ur pred pričetkom oddaja in okolica bo i*i< zaatraieua, da ne bodo moir 11 blizu nepoklicani gostje., PoeUiialri xs že vesele, kako *>e jim bodo jeiiti laaj«\ ko stopi duh pred mikrofon- Nekateri fOJe najbrž tudi pobožno ieljo. da bi zavil na nove -dovaleu na vrat. ker moti z modernimi i«-umi mir starega gradu. Augleži kodo lahko rekli, tla se jim je aanieSal v radijski program duh. eetai drusje radijske dnilhe ne inorejo trditi. Po mor]n v polarni temi Ce se je zgodilo v prejšnjih časih kaj, česar svet še ni videl, je bilo to navadno v Ameriki. Amerika je bila neko* deftela vseh preaenećenj in rekordov. Zdaj pa prehaja tetiAee nenavadnega na Rum jo. Ca najdejo najveeji kos Čistega zlata, ga najdejo tam. Ce ae dvigne kdo z letalom najvišje, tja gori do stratosfere, je to v Moskvi. Najdaljša pot na smućeh ali na konjih, vse je tam. In med te rekorde spada tudi vožnja z ladjo Tajmir«. To je navaden parnik, ki je odplul lani iz Murmanska m priplul v polni polarni noći do Bahrenta-burga na Spitzbergih. Noi'veiani si upajo na Spitzberge v septembru, pozneje pa sploh ne. Sovjetske ladje so priplule tja lani v oktobru Tajmir« je pa prekosil vae njihove rekorde. Ledenim goram v gosti megli in viharjem se je pridružila Se popolna tema Pogumni pomorščaki niso videli ne lune, ne zvezd, ne obzorja, ne vode. V trdi temi ao prispeli do Bahrentsburga. kjer gori v pristanišču velik ogenj pred prihodom vsakega parnika. Ladja da znamenje z reflektorjem, pristanišče pa odgovori. Po ledu na smučeh hite ljudje, da bi hitreje dobili pisma od svojih dragih, k; jih je pripeljala ladja. Mornarji nosijo na obalo tovor. Ca« nekaj ur pa že teko v kinu prav ka* pripeljani tilji.u. Oče in sin Sedanji kralj Edvard VIII. Je imel kot prestolonaslednik vedno mnogo zmit>la z« humor. Uik> je med svetovno vojno na >e-vernofraueoskem bojišču. Mlad angleški pilot se je spustil z letalom na livado ob re-sti, kjer so baš |K>pravljali avtomobil angleškega generalnega Stala- Pristopil je in vprašal mladeniča z rdečimi trakovi na uniformi: Ali vam Kineui pomagati? — Ni trt ba, saj ni nič posebnega. — se je zahvalil mladenič. Tedaj se je pilot ozrl nanj, rekoč: Zdi se mi. da vas od nekod poznam. Kdo pa ste*' — Jaz sem princ NValeaki' — A vi'' — Pilot se je pomembno nasmehni! in odgovoril: .laz sem pa \*š ore, angleški kralj. Tri dni pozneje je princ pregledoval oddelek letalstva. Vstopil je v jedilnico, kjer je naenkrat zagledal svojega znanca s ce->te. In takoj se je smej* obrnil k njemu, rekoč: Pozdravljeni, /napa! Frank Higham 19 Seržant Flips Roman Fred /Vkorman ie prišel na to, kako bi mogel zadostiti svc&rn greširm željam in s Stuffvievo pomočjo .:e te misli tudi uresničit. Preskrbel si je nekaj, kar ;e rmenovaJ nikoriTiuva in alkohelova štafeta, Moormaii je l>ii namreč stalen beležnik pri bridgeu in vsak dati ob enajstih se mu ;c zlomil svinčnik. Posledica je bila. da jj moral zapustiti sobo s slugo po imenu Stuffy ter oditi po nov svinčnik, ^iu&a je ime' s -bico. kjer |e Ml vedno že prpravl'^n kakor igja na-estren svinčnik. Toda razen svinčnika ie bilo tam pripravljeno nekaj, za navihanega Moormana neprimerno važnejšega: steklenica burgundca, kraj nje pa elegantna dolga ruska cigara. Z vžigalnikom v roki je čakal Stuffv vsak dan svojega gosta. In sledili so dog ;dki. kakor je bilo v že v naprej določano. Moormau je pograbil cigareto. Smffv mu jo je brž prižgal in že se je i>:prj-mepJa polovica cigarete v pepel m Jim. Tako strasten kadilec je bil Moor-man..Potem si je pa urno nastavil steklenico na usta in jo v dušku i'.nraznil. To skrivno počete s" je zaključilo z ostankom cigareie. Takoi nato se je pojavil v igrainj sobi mlad: sfeki ta'n'k abstinent in tudi sicer brezhihip gemV man. držeč osten tati vno nred se V ; lepo naostreni svinčnik. Okrog n dnoči je moral Moorman znova zapustiti so- bo, to po;, da bi mu Stuffv osnaži! obleko. Ob tem času sj is namrtč vedno prevrnila pepelnica, stoječa na levi strani njegovega soseda, frane->skjga učenjaka iu pepel Francoskih cigare: je pošteno zamazal Moormanove hlače, Moorman je bil dosegel v neopaženem prevračanju pepelnice tako spretnost da je bil monslenr Tranquilb vedno trdno prepričan, da je res on zakrivtl to nerodnost in zato s,- je vsakokr.it v zadreg: opravičeval. Tistega večera je torej hi^el tajnik-Moorman zopet zelo nerad na neizogibni večer bridgea. Baš je napeto razmišljal s kakšnim novim trkom bi mogel v Stuffyjevj sobici več kakor dvakrat okušati olajševalne okolnost pokvane-nega večera. B! je tako zastoplien v svoje rnjsH, da lv bil malone podrl od nasprotne strani prihaajočega gospoda. Tajnik M;orman se ie z običajnimi besedami opravičil in hotel nadaljevati pot, ko j; naenkrat spoznal gospoda. — Dober večer, seržant Flips. malo je manjkalo, da se nisem zaletel v vas. Tako pozno ste še na lovu? — O. gospod M >rman, daber večer. Sal vas nit. snozaal nisem. Toda veseli me, da sva se srečala. Ko sem bil oni dan pri vas. saj veste zavoljo tistega oogrešauega komornika. sem občudoval ktasne potonike na lordovem vrtu. Zdaj mi pa piše stric iz Leedsa, k: ie tam vrtnar, na i po-zvem. če je v Londonu trgovina, kjer bi inog:J d-vb:t' nod primernimi pogoji take po^ mike. 7ato sem vas hote! prositi, da bi mi blagovoli: povedati, kje ste jih kupili in če je dotična trgovina solidna odnosno.če bi me mogli tej tvrdki pripon,čSit — Z največjim veseljem, seržant. Tvrdka se imenuj Braun ec §onn in pisarno *ma zunaj v Chamsteadu. Točnega naslova ne vem. najdete ga pa v telefonskem imeniku. Kar s2 pa tiče pi.poročila, ga vam takoj napišem. Moorman nrtešnH iz žepa Ustnico vzel iz nje vizitko in napisal na n:o n.^-kaj besed. - Tako. t > vam bo zadostovalo, ti ljud:e me dobro poznajo, sai sem stalen odjemalec. Zdaj pa lahko noč. seržant. Točno ob dese*;h moram bti pri ravnaulju Laborvju. Seržant Fbps se je spoštljivo zahva'il za prijaznost in se tudi poslovil. Flips, m ren. trih človek, jc bil naravnost bolesten laŽDTvec Ne samo. da ni blo res, da Moormana v naglici niti spoznal ni. Res je bilo, da ga je v bližnj \:ži že nol ure čakal. Enako zlagano je b;lo tudi vse drugo. Josna. Flips v Angli i sp'oh ni imel sorodnikov. tore: tudi strica v Leedsu ne. ki naj bi bil vrfnar. Francoske notonike so ga pa zanimale približno tako kakor kanarčka južni "tečaj. Moorman je prišel zavolio FTpsa spri minute Drepozno in lord ga ie grdo pogledal. Drugače je minil večer brez posebnih dogodkov za tajnika, k' ,ri ie ob nol ene napadel hud kaše,: Krive so bile Tranqu»Wk>ve cigarete i j Meor-man }e moral zn trenutek zapus'ri Uscalnšco Stuffv ;» bi BSttsfci nreseue- čen. ko je zagledal svojega dobrotnika ' izven turnusa v svo.i sobici. Toda bil ie dovolj priseben, da se je hipoma prilagodil izjemnemu položaju. Cigarete in vino so bile Imro na mizi. Še V avtu se je moral tajnik sam pri sebi smejati, ko se je spomni na ta prizor. Toda navzlic temu je sedel mirn«> kraj svačega gospoda in nini z očesom n trenil, da bi se ne izdal. Veselje bi mu bilo gotovo neki,liko pokvarjeno, če bi b:>l uganil, kakšne misli roje po glavi lordu, ki je tudi sedel tiho in nepremično kra: t:.iega. Sir Fredjrick se je namreč smejal sam pri sefr in si mn"sl?»: Vedel b; samo rad. kol?ko plačuje ta lisjak M.-/rman svojemu irskemu zvodniku za vino in cigarc:e. Čeprav drugi fospodje niso niti slu-tiili. je lord \Vinningham spoznal svojega tajnika že takrat, ko se mu je drugič zlomil svinčnk. a tega je b"k> it dobro leto in pol. Še bolj čudno je pa blo. da lord o tem ni govord. čeprav k* bil sicer tako neizprosno strog. ★ 7dravstveno stame ranjenega vsega inšpektorja Mac rlardvja se je hilo tein. I 'ji to zb.-r^alo. Profesor Ragle\'. zdravnik, k^ je šel slučajno baš v kritičnem trenutku mimo in ki ie nud \ ranjencu prvo pomoč, jc sicer še vedno prihajal k njemu, roda boli z mmenom razvedriti ga nego nuditi mu zdravu ško pomoč. \'Časih sta sedla k šahu. tod 1 oraveei vesel a Hardv urj tem ni več imel. Pri vsak: d:!e»tamski potez? svo e-ga nasorotnika se je nehote spomnil, kako sl&ino je igral n egov prijatelj Plap- I man in taki trenutk: so mu biAi vedno neprjjetni. Navadno jc ob takih prilikah zamrmral: — Nikar ne zamerite, dragi profesor, t*)da povedati vam moram, da gate kakor stara devica, kfalkovidn i in nelogična.Ubogi Vrtruvius, zakaj si moral na oni svet? K^e na>dem šabJ-sta, kakršen si bil ti? Njega bi; bili nio-rali poznati, drag profesor, še dajies se moram smejati, če se spomnim, kako e nekoč ugnai v kozji rog doktorja Delahava. Delaha.v je bil takrat mo.ister \\alesa. In v London je bij prispel na povabilo kluba >Yale igrat na tr'de>e-tih šahovnicah simuhanko. Trideset Londončanov je vam sedelo ob steni velike posvetovalnice, med njimi pa skromno čisto v kotu naš Plapman. I>e^ lahav Je hojT neprestano okrog miz, ne da bi se ustavil in brez pomisleka je premikal figure. Kar je dvignil oči od Plapmanove šahovnice in pogledal igrača. Takoj smo videli, da namerava potezo na te; šahovnici premisliti. Ko se >e na svoem obhodu zopet prihHžal Plapmanu. »e giedal že tri šahovnice na-prei na niego\y> šahovnico. In kai po-rečeie na to. profesore? Delahay ie iz-00901 iri šahiste, taopil naravnost k Plapmami. prriisn^ svo« sufo. do4gi kazalec na čelo. se zanwsl41 in končno napravi! potezo. Plapman je takoj odgovoril in tedaj vsa dvorana se ie za-krohotala - si je mojster Wsifsj primakni stol in sedel k šahovnici starega \ truvia. Ostalih devetindvajset nasDroi-nikov zani rr! več bito v dvorani Pozabil je bil na Hfe Po š^ndvaisabi' potezi je bil rnoestjer Walesa mat r Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 29. februarja 1933. štev. 50 Iz Celja prejemkov mestnih uslot-r. Mestni svet je v tajni aeji v petek oklenil znižati prejemke mestnih ueduabencev slično ka'^or so bili znižani prejemki državnih uslužbencev. Efekt tega znižanja znaša le eno 165.28C Din —c Umrla je v petek popoldne na Vrazovem trgu 2 v starosti 58 let učiteljica t p. ga. Irena Ker nova roj Kahlova, soproga nadučitelja v p. Ivani Kerna. Pokojnica je bila zavedna narodna žana. Di. eflm sta jo plemeniti značaj m izredno blago srce- Pogreb bo v nedeljo cb 15 SO iz hise žalosti na okoliško pokopališče Na Dobrovi je umrl v četrtek 561etni upokojeni cinkarniski delavec Jakob Ribezi. V celjski bolnici so umrli: v četrtek 5-/•.letni sinček tovarniškega delavca Vckoslav Roj. nik iz Celja in 31etna hčerka trgovskega potnika Silva Bregarjeva iz smarjetc pri Rimskih toplicah, v petek pa 51 .'-letni dni. narjov sinček Mirko Kenda s Slivnega pri Tjaikaco —c Celjska gasilska četa bo priredila prihodnje predavanje v sredo 4. marca ob 19. v gasilskem domu. Predaval bo sekun-darij celjske bolnice g. dr. Slavko Perko s prvi pomoči pri nesrečah. —e Usoden padec s konja. Ko je 37lctni Ivan Gobec, dninar brez stalnega bivališča, v Stranicah pri Konjicah napajal konje trgovca in gostilničarja Sivca, je padel s konja in si zlomil rebro. Gobec se zdravi v celjski bolnici. —Ples v Savoyu« bo drevi ob 20. uri. — Hrbtenico si je zlomil. V mariborsko bolnico so včeraj pripeljali 45-lefneor velik praznik in narodni dogodek. — Goreči avtomobil. Te oni se je peljal ključavnič;ki deli niso ostali rabni, ker so se stalili. Škoda v n. sku 15.000 Din jp krita Z tavarovalniuo — Mariborski iresPodarski teden. V četrtek zvečer so se pri »Zamorcu« sestali lsariborski gospodarstveniki na sestanku, ki sta ga v imenu pripravlja In esa odbora aptariborskega gospodarskega t^iin" sklicala gg. Franjo Novak in Ivan Krajcar. Sestanka, na katerem so razmotri vali p nameravani • gospodarski prireditvi, se je udeležil tudi zastopnik mest ne občine. Ka zvila, -r ji- /p).i živahna debata, v kateri so se eni ogrevali za odcepitev od ^Mariborskega tedna*, drugi pa so bili odločno proti fnmu. češ. da bi to Pomenilo le cepitev moči. ki bi nikakor ne bilo v korist obrtništva. Slednji so nato zapustili sestanek, ki >e bo nadaljeval marca s predstavniki Mariborskega tedna'. — Prihodnji teden bo premiera klasične operete -Cigan baron«. To privlačno delo odlikuje . predvsem muzikalni part. ki je visoke vrednosti in so njegove melodije kar popularne. Romantična vsebina, ki se jrodi okrog: 1. 1742.. je obdelana učinkovito in zabavno ter se jrodi deloma med ribani na Madžarskem, deloma pa na Dunaju. V režiji P.* Rasbergerja nastopijo v večjih ulojiah Udoviceva. Zamejic-Kovičeva k. g.. Rarbičeva. Gorinškova. Sancin. P. Kovic. Gorinšek, Grom in Verd o nik. — Atentatorji »Bat'c« pred sodiščem. Včeraj dopoldne se je v dvorani štev. 53.. ki so jo čevljarji iz Maribora in okolice do zadnjega kotička napolnili, vršila pred malim kazenskim senatom razprava proti trem čevljarskim pomočnikom, ki so obteženi, da so v noči na 30. oktobra razbili 4 velike izložbene šipe prodajalne »Batac v Mariboru. Dopodek ima svoj početek • na protestnem zborovanju mariborskih čevljarjev v Gambrinovi dvorani. Obtožene: 33 letni Franc Fiirst. 33-letni Ludvik Ozimič m 21-letni Rudolf Tnrk so v»ako krivdo odločno odklonili. Ker glavnih obremenilnih prič ni bilo k razpravi, je predsednik senata g. dr. Tombak preložil razpravo na 30. marca. — »Ogenj«. društvo ta vpepeljevanje mrličev v Mariboru, priredi na splošno zahtevo občinstva v Studencih pri Mariboru ▼ četrtek dne 5. marca t. 1. ob 19. iiri (7 uri) t dvorani jrostilne špura j javno predavanje o upepeljevanju mrličev. Predaval bo predsednik društva dr. A ver. Reisman s spremstvom skroptičnih slik. ki jih je društvo pravkar prejelo iz Prage. Slike kažejo predvsem moderne krematorije v češkoslovaški republiki, ki so znani po svoji ametniški. moderni arhitekturi. Videli pa se bodo tudi krasni gaji krematorijev. kjer se shranjene žare s pepelom pokojnih. Med afikami je celo nekaj krasnih spomenikov čeških umetnikov in umetnic. v loži svoji prijateljici: Ta aMst-ka poje čisto dobro. Prijateljica: Beži no, to se ti samo zdi, saj sploh nima glasu. — Kaj pa pravite vi, gospod inženjer? Msesjer, ki je v lozi dremal: — E, hm, se strinjam s o ALI OG oeseda U.,"0 para. davek Dir j.—, beseda l Din. aavek 3 Dm. preklic) <£a pismene odgovore glede malih oglasov je creoa pniožiu znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo HIŠA s trgovino in stranskimi prosio-strri na zelo prometni točki aa neriiori.ii mesta se ugodno proda. Ponudbi' na upravo Slov. Naroda pod ►Trgovina . SIT KATF.RT OOSPOI) (inteligen! oriti;'1, želi izživljati se v i>krpji'.sn. nes«-bi :»e:n prijateljstvu? Ponudbe r.a upra vo Slov. Nar. pod šifro: Kare/ z a . _^ GOSPODIČNO, lepe. visoke postave, ner.lesal-ke. lako tudi brez službe tn revnih staršev, od -0 Uo 2? let. želim spoznati takoj. Cepje-ne oterie s sliko izvolile poslali .na; upravo Slov. Naroda, pod šifro ►Kavalir«, IšrjEM PRIJATELJICO čedne zunanjosti, močne po-ia-ve. starost do 36 let, vdove niso izključene. Ponudbe s polnim naslovom in s sliko, katera se vrne. je poslati na upravo -Slov. Naroda t: pod Spomlad 117c Tajnost strogo zajamčena. S*20 PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši mase* 8 Din POZOR GOSPODINJE! Vedno v zalo ji sveža .štajerska jajca. Najnižje cene- Baloh Kolodvorska 18. 718 spALN1CA šperana. lopa oblika, svetla imitacija (psiha z ogledalom)-prodam za 2200 Din. J. Bitenc. Gosposka ul. 10. 836 MALO RABLJENI šivalni stroj in kolesa poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križenske cerkve. S29 _ PISALNA MIZA amerikanska z roleto skoraj nova na prodaj. JanČigaj, Zg. :fr ška 54 dtS _ POHIŠTVO moderno, velika isbera po najnižjih cenah dobite pri Andlo-vic. Komenskega ul. 34. 897 NAZNANJAM cenjenim gostom, da sem otvorila na novo gostilno in točilnico na Poljanski cesti, poleg >Odeon< bara. Točila bom pristna štajerska, dolenjska in* dalmatinska vina od 9 Din naprej. Imela boni vedno dober prigrizek, klobase, domače klote.se- Se priporočata za obilen obisk Tinca in Minka. 827 Beseda 50 oaz. aavek 3.- Din Najmanjši znesek ž* Din ŠPORTNE pnmparice posebno iolge in široke v mrromni izbiri, '.e.r vsa oblatila odlično ;z-delana dobita pd,Lr»zkpnkuren-"•ni ceni pri Preikerju >v Petra c«*?ta£4$ K.R t_>. ^* £ . o p o » Si 2. o 6 - tA o Seseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (lto deserprstnem sistemu) is začetnike in izvežbance. Večerni tečaj Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pričel.:; novega tečaja 2. marca. Christofov učni zavod. Domobranska c 15. 782 GLASBA Seseda 50 par. davek 3.- D1d Najmanjši znesek 8 D1d SLOVENSKE FLOSCE OGLEJTE SI veliko iz bero civokoles, otroških in igračnih vozičkov, mvalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneurnatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO. >:TRIBUNA« F. BATJEU, tovarna dvokoles in otroških vezlchov, LJUBLJANA, Karlovika cesta 4 i-b»««L šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike že za Din 25.— samo pri 34) par entlauje ažuriranje vezenje zaves, perila monodramo v gumbnie Velika zaloi?a perja a b.75 Din. »Julijanae- Gosirosvctska 1-- 1/T TRGOVSKI LOKAL se odda na Ižanski testi št 3. Izve se v sm^tiln: Ribičv Mi- hael Majcen. 739 VABILO na občni zbor I. slov. tov. miner, voda, sodavic in brezalkoholnih pijač, reg. zadr. z o. por., v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto, dne 7. marca 1936 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Slomškovi ulici 27, z' naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitev načilstva. namestnikov, nadzorstva in razsodišča. 6. Prememba pravil. 7. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi ODSOR. SADNO DREVJE nairazličnejse sorte„ visoke in pritlične jablane. hruške, fešplje, čresnje. višnje, breskve in marelice. Cene solidne. Pri vezjem odjemu popust. Drevesnica Kmetijske družbe v Ljubljani. Zahtevajte cenik. #30 | ~ « PROVINCIJE j više stotina kupoprodaje po.-je- . da razasiljemo besplatno. Ojla- ' si za upoznavanja šaljemo diskretno. Din 8.— (marke) piši-Daruvarčan. Daruvar. 824 i te SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZfiNSKA moč. izvežbana za samostojno vodstvo trgovine, želi primerno službo. Gre tudi za blagajničarko Zraocna slov. hrv. in iieiun5 LJUBU AN A dvitfime pismio v Aloini Coni-pani. S26 ŽENSKA ali MOŠKI 7. ueprevelikimi zahtevami z nekaj gotovine, dobi stalno prijetno mesto v uvedeni specialni manjši trgovini ev. se sprejme kot družabnik s približno 20.000 Din. Ponudbe na »Slov. Naroči-: pod -Odličen predmet . • 833 FOTO PODJETJE dobro upeljano sprejme pomne-ni ka (ico) za amat. dela, ev, odda temnice na račun. Ponudbe na ^Slov. Narod pod Koto Ljubljana \ S34 KUPIM KUPIM in v KOMISIJO sprejmem kolesa, šivalne in pisalne stroje, otročke vozičke, rudio aparate i. dr. Franc Sav-nik. mehanična delavnica. Oo-sposvetska cesta 16 dvorišč'. 835 (kOu n m is/ci sefettt 8. do 14* marca 1936. Tehnični in poljedelski sejem do 15* marca« Veliko tržišče srednje Evrope Razstavljale! iz 18 držav Kupci iz 72 dežel Nikak vizum potnega lista. S sejmsko izkaznico m potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosl., avstr. in madž. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice fa 50 Din» se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII in pri častnih zastopstvih: V Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tvrševa cesta 31« pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (-.Putnik^', podružnica Hotel Miklič — vis-a-vis glavnemu kolodvoru. Na n jena gostilna B R I Š K I« na Jezici Vam nudi najboljša vina in jedila — Razne «»pecialitett> — Priredi večerje, bankete, svatbe po naročilu! Razpolaga i lepimi, najmoderneje urejenimi lokali! Vsako nedeljo koncert šramla iz fttepanje vasi! Ob sobotah in nedeljah koline: CENE ZMERNE! AVTOBUSNA ZVEZA! CENE SOLJPNE! So najtopleie priporoča aJRI&KI, Jezica MALA VAS 19 (ob glavni eet.i) Umetne oči izdelujemo točno po naravi za svoje pacijente F. AD. MVLLER SINOVA, WIESBADES\ V Ljubljani: Splo&na bolnica, očesni oddelek. 6. in 7. marca. — Za -»Narodno tiskarno« sraa Jeaersek. — Za upravo in inser&uu aei ilsia Oton Omsiot. « Vat ? LjvLOJ^ajiL