r
M143.
0 Ljubljani, e soboto, M 24. junija m
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13--ia ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-—
za cn mesec
170
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
-—- dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
Me vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski narod
Leto XXXIII.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvztmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Jf v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■——- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije.
OpravnlSkega telefona Stev. 188.
Papež Katoličanom.
Najnovejša enciklika Pija X. do italijanskih škofov je zbudila največjo pozornost tudi v ostalem katoliškem svetu izven Italije Italijanski listi jo imenujejo zgodovinsko važen dokument, ki otvarja novo dobo, ker kliče italijanske katoličane k socialnemu in političnemu delu in jih poživlja, naj nastopijo v javnem življenju.
Dasi namenjena Italijanom, je pa ta enciklika splošne važnosti, ker začrtuje v splošnih potezah velik načrt katoliške organizacije in popisuje delokrog katol. strank in društev Zato prinašamo važnejše odstavke v doslovnem prevodu.
Papež najprej popisuje, kako je krščanstvo najpoglavitnejši element naše kulture. Luč svete vere je tolika, da oživljajoče razsvetljuje vsako znanost, in njeni moralni nauki najblagodejneje vplivajo na ves gospodarski položaj in na blagostanje narodov. Ves kulturni položaj modernega sveta se toliko povzdiguje, kolikor se človeštva ravna po krščanskih načelih, in propada, kolikor nasprotuje krščanstvu. Odtod izvaja sveti oče dolžnost katoličanov, ne le duhovnikov, ampak tudi posvetnjakov, da krščanskega duha uvedejo v javnost in sedanjo družbo, v kateri je toliko nereda in socialnega zla, prenove po načelih večne pravice.
S veti oče piše škofom:
Skupina vseh teh naprav, ki jih večji -del vzdržujejo katoliški laiki in uresničujejo različno po lastnih potrebah vsakega naroda in po različnih razmerah, v katerih se nahaja vsaka dežela, je to, kar se imenuje s posebnim in gotovo plemenitim imenom katoliško delovanje (azione cattolica). To delovanje je v vseh časih zelo pomagalo cerkvi in cerkev tako pomoč vedno z naklonjenostjo sprejema in blagoslavlja, čeprav se po potrebah časa javlja v različnih oblikah.
Tukaj treba takoj pripomniti, da se ne i sme vse tisto, kar je bilo resnično, pravzaprav edino uspešno v prejšnjih dobah, v današnjih dneh na isti način obnoviti, kajti velike in korenite so izpremembe, ki se v teku časa pojavljajo v družbi in v javnem življenju, in tolike so potrebe, ki jih izpre-menjene razmere vedno vzbujajo. Toda cerkev je v dolgi dobi svoje
zgodovine vedno in povsod sijajno dokazala, da ima čudežno moč, prilagoditi se i z -premenljivim razmeram družabne sestave, tako da se, vzdržujoč vedno nedotakljivost in neizpremenlji-vost svoje vere in svoje nravnosti ter svojih svetih pravic, lahko ukloni v vsem tistem, kar ni bistveno, časovnim razmeram in potrebam. Ljubezen, pravi sveti Pavel, se vsemu prilagodi, ker ima obljube božje, v tem in v bodočem življenju: „ L j u b e -zen je za vse koristna, ima-j o č obljubo sedanjega inpri-h o d n j e g a življenja." Iu zato tudi katoliško delo ostane vedno isto v načelih, ki ga vodijo, in v naj plemenitejšem namenu, ki ga izkuša doseči, dasi po potrebi izpreminja svojo zunanjo obliko in sredstva, ki jih uporablja.
V teh papeževih bcsedž-h vidimo, da cerkev nikakor neče »klerikalizma", nadvlade duhovščine, ampak sveti oče naglaša tu delo katoliških laikov, ki, prošinjeni od velikih krščanskih vzorov, prerajajo družbo v duhu našega Izveličarja. Dalje pa vidimo, da se sveti oče nikakor ne oklepa okošče-nelega in trmoglavega konservatizma, ki zapira svoj pogled izpremenjenim razmeram nove dobe. Katoličani morajo imeti pred očmi socialna vprašanja, se jim prilagoditi in delovati v korist vse družba. Cujmo:
Dobro uvidevate, častiti bratje, koliko pomagajo cerkvi tiste izbrane čete katoličanov, ki nameravajo zbrati vse svoje žive sile, da se bojujejo z vsemi pravičnimi in postavnimi sredstvi proti nekrščanskim stremljenjem, popravijo zle posledice, ki U tega izvirajo, zopet uvedejo Jezusa Kristusa v rodbinsko življenje, v šolo in v družbo, utrdijo načelo človeške avtoritete, ki predstavlja Božjo, si vtisnejo globoko v srce interese ljudstva, posebno delavske in kme čke, vlivajo v vsa srca ne samo verska načela, edini vir tolažbe v življenjskih stiskah ampak si tudi prizadevajo, otirati solze, oslajšati gorje, izboljšati gospodarsko stanje z dobro izpeljanimi napravami, potegovati se zato, da se javne postave pravično sestavljajo, popravijo in odpravijo tiste, ki nasprotujejo pravičnosti; končno branijo ia vzdržujejo z zares katoliškim prepričanjem pravice božje v vseh zadevah in ne manj svete pravice cerkvene.
Dobro je treba označiti delo, ki ga imajo izvršiti z energijo in vztrajnostjo katoliške moči
Ta dela morajo biti tako očitno važna, morajo tako odgovarjati potrebam današnje družbe, tako primerna moralnim in gmotnim potrebam, predvsem zahtevam ljudstva in siromašnih slojev, da ob enem pospešijo marljivost pri voditeljih katoliške akcije za veliki in gotovi sad, ki ga obetajo ia hkrati jih vsi lahko razumejo ter z veseljem spremo. Ravno zato, ker težka vprašanja današnjega socialnega življenj« zahtevajo hitre in gotove rešitve, se pri vseh pojavlja živa želja, da umejo in spoznavajo r?zlične načine, kako izvesti to delo v dejanju. Razprave v tem ali onem smislu se vedno bolj množe in z lahkoto razširjajo s pomočjo časopisja Zato je skrajni čas, da katoliška akcija porabi ugodno dobo, da pogumno stopi n a d a n in da tudi sama predloži svetu rešitev teh vprašanj i n s e uveljaviš trdno, delavno,1 inteligent-nc^in disciplinirano propa-g a n d o , tako, da se naravnost upre propagandi nasprotnikov. Ni mogoče, da ne bi vplivala ta akcija na um in na srce vseh, ki jo opazujejo, ker so krščanska načela dobra in pravična, nravni principi, ki jih izpovedujejo katoličani, pravi, ker katoličani žrtvujejo lastne časne interese odkritosrčno in j a s-nohrepeneč le po resnici, po F 'Ai v e m in najvišjem blagostanju drugih in končno, ker krščanska načela boljše nego druga pospešujejo gmotne interese drugih. Tako se bode pomnožila krščanska četa, da bo postala močno in kompaktno telo, ki bo zamoglo ustaviti nasprotni tok ia si i z v o-jevalo spoštovanjenasprot-a i k o v.
In zdaj govori sveti oče popolnoma praktično Italijanom, česa potrebujejo. — Ustvariti si morajo veliko ljudsko organizacijo— »Unione popolare". Dasi papež ne imenuje izrecno .Ljudskega društva za katoliško Nemčijo" z njegovimi iiešte-vilnimi shodi in predavanji in intenzivnim političnim delovanjem, ki vodi dandanes javno mnenje katoliških Nemcev, se iz popisa vidi, da mu je pred očmi ta veliki vzgled. Zlasti m glaša sveti oče potrebo koristnega narodnogospodarskega d e 1 a ter nadaljuje:
Ni dovolj, da je delovanje katoličanov le v sorazmerju z današnjimi potrebami, če hoče biti v vsakem oziru uspešao: Uvelja viti se mora z vsemi praktičnimi sredstvi,
LISTEK.
Golijat.
Spisal V. K.
Ime mu je bilo pravzaprav Janez, mi pa smo ga imenovali običajno le Golijat, zakaj bil je širok in močan kakor zdrav medved v najboljših letih.
Ze v prvi latinski šoli se je odlikoval od nas drugih ne toliko po učenosti ali drugih gimnazijskih čednostih, pač pa po ne-Iverjetno krepkih mišicah in nenavadno raz-jvitem trgovskem duhu. Golijat je bil srednje pokate postave, žilavih rok in kratkih nog. JNeredno, menda kar na pisker ostriženi lasje, jso mu bili rdeči in so mu štrleli na vse jstrani kakor igle globoko razžaljenega ježa.
Navzlic temu, da ga je obdarovala pri-|roda z nenavadno telesco močjo, se Golijat yendar nikdar ni udeleževal naših vročih Hev v šoli ali drugje. Ako smo se še tako '»enitno vojskovali pred katedrom ali rinili Po klopeh, Golijat nas je le mirno opazoval j® se smehljal našim sijajnim zmagam ali bndkim porazom. Zastonj sta ga poizkušala
izvabiti sovražna voditelja bojnih trum vsak na svojo stran; vselej je Golijat odločno odkimal s svojo veliko rdečo glavo. Prejkone se mu ni zdelo častno, da bi se mešal med take kmečke griže in mestne grižice, kakršne smo bili mi vsi zaporedoma proti njemu velikanu. Vodnika nasprotnih strank sta mu ponujala žemelj in sadja, če obljubi svoje osebno sodelovanje pri naših olimp-skih igrah. Golijat je hvaležno použil ovočje in pohrustal tudi žemlje, toda ostal je zgleden, kremenit značaj in prijatelj miru ter se ni udeležil nobene najmanjše prakse.
Omenil sem že, da je kazal Golijat veliko nadarjenost za kupčijo. V prvi gimnaziji je nabiral hrošče. Toda ni jih potapljal v špiritu in ni jih natikal na igle, kakor drugi, ampak, bolj usmiljenega srca nego mi, je privoščil živalcam ljubo življenje. Imel jih je celo menažerijo, črnih in pisanih, od rogača do pikapolonice vse v podolgastih škatljicah, ki so bile razdeljene v posebne kletke. Vsaka zverina je imela svojo ceno; spominjam se, da je kupoval rogače po krajcarju, prodajal pa dva za groš. Konec leta je po pravici sumil, da ga
vrže nemški profesor; odslej je mrzil vse nemškutarje še bolj in si pripel na slamnik še večjega „slovenca", to je kratek trak s slovenskimi barvami. Predzadnjo uro mu je nemški profesor vnaprej povedal, da bo imel pri njem ponavljalno izkušnjo. Golijat je obledel, saj je pa tudi lahko; če je bil njegov oče njemu primerno močan, potem se je bilo bati učencu titanskih bolečin. Videli smo, kako je kuhal revež jezo in povedal nam je, da hoče neusmiljenemu profesorju povrniti nemilo za nedrago. In posrečilo se mu je na občno zadovoljnost vsega razreda. Neprijazni profesor je bil namreč hud pi-janček; dasi je bil velik nemškutar, je vendar rad srkal slovensko vino in to v taki meri, da se mu je tresla roka. Poslednjo uro je torej Golijat pritresel vso svojo menažerijo v šolo, odprl kateder z železnim klinom in je izpustil vse svoje pikapolonice, Šuštarje in rogače v častitljivo skrinjo nad tajinstveno razredno knjigo. Ko je hudobni nemškutarski pr fesor odprl in vzdignil pokrov, so se vzdignili tudi rogači in druge drobne živalce in so se mu zaletevale v nos in mu brenčale okoli ušes. Ves razred se
ki jih nudi napredek socialnih in narodnogospodarskih ved, ze prestane izkušnje, razmere družabnega življenja in predvsem javno, ustavno življenje držav. D;ugače preti nevarnost, da se izgubi čas z novimi, nego-tffivimi poizkusi, dočim so na razpolago gotova sredstva, ki so že prestala najboljšo izkušnjo. Nevarno je predlagati lastne misli in metode, ki so bile morda dobre v drugih razmerah, dane; pa niso primerne za ljudstvo; tako bi obstali na pol pota, mesto da bi se posluževali v dovoljenih mejah vseh tistih državljanskih pravic, ki jih današnja državna ustava nudi vsem državljanom, tudi katoliškim.
Ostanimo pri tej točki! Gotovo je da današnja ustava vsem brez razlike dovoljuje vplivati na javne razmere in katoličani se je lahko z mirno vestjo poslužujejo, ne da bi zanemarjali dolžnosti, predpisane i od božje postave in cerkvenih v k a z o v , tako da svoje zmožnosti lahko uporabljajo boljše nego drugi, če se gre za gmotno in državljansko blagostanje ljudstva. Tako si bodo pridobili katoličani tisti ugled in ono spoštovanje, ki jih usposablja, da branijo in pospešujejo najvišji, to je dušni blagor človeštva.
Te državljanske pravice so različne, tje do pravice, udeleževati se naravnost politiškega ž i v-ljenja v državi, dasezastopa ljudstvo v postavodajalnih zborih Sicer odsvetujejo, častiti bratje, težki razlogi oddaljevati se od naredb, danih nam od naših prednikov dragega spomina, Pija IX in Leona XIII po kater h je v obče v Italiji katoličanom prepovedano udeleževati se postavodajalnih pravic. Toda drugi ravno tako važni razlogi, ki jih izvajam iz na j vi š-jega blagra družbe in ki ga je treba varovati, zahtevajo, da v posameznih,s lučajih od te na-redbe o d vežem o posebno takrat, čeVi to, častiti bratje, spoznate potrebno za dušni blagor in najvišje interese vaših cerkev in zato mene prosite dovoljenja.
To naše dobrohotno dovoljenje pa nalaga katoličanom dolžnost, da se pripravljajo modro in resno na politiško življenje, kadar bodo k temu pozvani. Zato je zelo važno, da se katoliška akcija, ki so jo katoličani povzdig-
je muzal, dočim je profesor smrtno bled strmel v kateder; menda se je že bal, da ima .delirium tremens", v katerem vidi bolnik razno majhno golazen. Sledila je mučna preiskava, toda Golijata ni izdal nihče in zaspala je vsa stvar.
V drugi šoli je otvoril Golijat živahno kupčijo s tujimi znamkami, v tretji pa z rudninami. Profitiral je toliko, da ni bil nikdar brez tobaka; posebno nam je impo-nira! s tem, da je pušil včasih tam za Gradom že kar viržinke, ne da bi se mu bilo bati morske bolezni. V četrti si je pridobil marsikaj drobiža, ker je izposojeval knjige iz svoje »knjižnice".
Hvaljene dežele višje gimnazije pa Golijat nikdar ni videl. V četrti mu je predla posebno huda. Konec prvega polletja je ulovil tri dvojke in oče mu je najel inštruktorja, osmošolca.
Temu „štruftarju* je bilo ime Cukec. Bil je majhne pokvekaste postave, nosil je presvetla naočala in pretežke škornje, držal se je plašno in prihuljeno. Dasi je bil Cukec maturant in torej z enim škornjem tako-rekoč že na univerzi, vendar z vso svojo
tovsko vez ljubezni in se medsebojno navduševati z vedno večjo vnemo za uspešno delovanje, da se delo katoličanov utrdi in razširi, je predvsem koristno prirejati večkrat p« nared-bah svete stolice občne in lokalne katoliške shode, ki morajo biti svečane manifestacije katoliške vere in skupno slavlje vzajemosti in miru."
Ker morajo vsa ta javno koristna društva delovati po načelih krščanske nravnosti, ne smejo nasprotovati cerkveni oblasti, ampak se morajo ozirati na njene nauke. Papež obžaluje, da v Italiji ni bilo vedno tako. Cerkev jim ne jemlje njihove svobode:
Gotovo se morajo take naprave po svoji naravi gibati s potrebno razumno svobodo, in odgovornost za njihovo delovanje pade na nje rame; v vseh časnih posvetnih zadevah, v gospodarskem delovanju, v svoji upravi in v političnem življenju so neodvisne od cerkve A ker katoličani dvigajo ' vedno prapor Kristusov in s tem dvigajo j tudi prapor sv. cerkve, je umestno, da spre- , jemamo ta prapor iz rok sv. cerkve in da i se tej materinski skrbi podvržejo katoličani ■ kot ljubeznivi in poslušni sinovi.
Duhovnikom priporoča sveti oče največjo previdnost, da se pri tem delovanju nikdar ne dajo zapeljati, da bi zanemarjali svete dolžnosti svoje duhovske službe. Ljubezen do ljudstva mora v njih goreti z apostolskim plamenom:
Pravi apostol mora po besedah „Sv. pisma" postati „vsem vse, da se vsi izve-ličajo"; kakor njegovemu učitelju, božjemu Odrešeniku, mu mora usmiljenosl ganiti srce, ko vidi trpeče ljudstvo zatirano, kakor čredo brez pastirja, Z uspešnim razširjanjem dobrega tiska, živo besedo, z dejansko pomočjo, naj izboljšuje v mejah pravice in ljubezni gospodarsko stanje ljudstva, naj pospešuje javno koristne naprave, posebno tiste, ki imajo namen, združevati ljudstvo da se ustavi premoči socialne demokracije. Tako se bo obvarovalo ljudstvo gmotne bede ter moralnega in verskega propada. Tako ima sodelovanje duhovščine pri katoliškem delu visok verski namen in ne bo zaviralo, ampak pospeševalo njeno duhovno poslanstvo s tem, da razširi polje duhovnikovega delovanja in pomnožuje njegove sadove.
Slednjič pa, oziraje se na binkoštni praznik, ko je izšla ta okrožnica, opominja sveti oče:
Gospod Jezus Kristus, naš Odrešenik, začetek vsega Vašega delovanja; kar rečete ali storite, vse bodi v njegovem imenu; naj bo On tudi konec vsakega Vašega dela, kajti od njega, z njegovo pomočjo in zanj so vse stvari, njemu gre hvala na vse veke. In v teh blaženih dneh, ki obnavljajo spomin na apostole, ko so polni svetega duha šli iz zbora, da vsemu svetu oznanjajo kraljestvo Kristovo, naj se razlije tudi, na Vas isti Duh, omehča vsa zakrknjena srca, ogreje mrzlega duha in dovede vse na pravo pot: „Upogni, kar je trdo, ogrej, kar je mrzlo, uravnaj, kar je izkrivljeno."
Načrt za socialno in politično delo katoličanov je torej dan. Naši nasprotniki so že odgovorili v svojih listih s tem, da bla-
tijo papeža. .Slov. Narod" je napovedal, da „Pij seje veter, a žel bo vihar". Mi pa vidimo, da je svetemu očetu vsako besedo narekovala najčistejša ljubezen do ljudstva. In ta ljubezen naj rodi po vsem svetu dela dejanske pomoči v korist bednemu ljudstvu in v čast katoliškemu imenu.
Tedenski pregled.
Domžalski izgredi so neljubi generalom slovensko-nemške zveze, zato jih hočejo prevpiti s »farško gonjo". Dr. Tavčar, ki ima sam toliko dohodkov, ko sedaj vsaj štirideset kapelanov je pri debati o kongrui nastopil v lepi družbi Stein-a in Barbo-ta, a se je s tem nastopom dvakrat osmešil; saj je celo neki odličen mladočeški poslanec izjavil, da v klubu mladočehov ni moža, ki ne bi priznal absolutne upravičenosti predloge o kongrui. — Preganjavci »Domoljuba" so dobili z Dunaja — nos. Interpelacija naših poslancev je dosegla popoln in pravičen uspeh proti nasprotnikom naših časopisov. Deželni šolski svet je že razposlal odlok, ki daje tozadevni pouk učiteljstvu in preklicuje prejšnje krivične določbe, oziroma prepovedi.
—	Srbski listi pozivljejo Belgrajce, da napravijo dne 7.-9. julija izlet v slovenske kraje. — Položaj v državnem zboru seje poostril, ker Gautsch niti z besedico ni omenil ustanovitve slovenske univerze, pač pa govoril, da bo treba za češko in nemško vseučilišče na Moravskem 25 milijonov kron. »Slovanska Zveza" je oddala svojo izjavo.
—	Vsi časopisi hvalijo ^trezno premišljenost in stvarni govor poslanca Žitnika pri debati o kongrui. »Slovenec" je objavil podnaslovom »Tavčar klerikalec" spis Tavčarjev, v katerem je svoj cas zabavljal čez »Narod" in mu prorokoval, da bo postal »škandalozna kronika". Bil je dober prorok!
—	Ljubljanski občinski svet je prepovedal damam vlečke po javnih šetališčih. — .Slovenski Narod" ima tako »zanesljiva" poročila iz državnega zbora, da je izborni ^govor poslanca Šuklje-ja kar zamolčal, govoru Žitnikovemu pa posvetil le par vrstic; nasprotno pa je naravnost lagal o dr Kreku, kako se je obnašal v zbornici, dasi dr. Krek še državni poslanec ni, natvetil je lažnjivo dr. Susteršiču reči, ki iih ni govoril, ker pri dotični seji še na Dunaju bil ni. — Milijonar baron Rotschild je zapustil 20 milijonov kron za ustanovitev zdravilišča za nervozne. — Poslanca dr. Scheicherja so v Rohrbachu soc demokratje napadli in ga poškodovali, da je moral v bolnišnico. — Munsterski škof bo poslal, tako se sliši, dva klerika na Slovensko, da se priučita slovenskega jezika ter da bosta pozneje Slovencem na Vestfalskem preskrbela službo božjo. — Za predsednika »Slovenske Matice" je zopet izvoljen nadzornik Fr. Leveč -Ruski car je sprejel deputacijo zemstev ter obljubil, da se skliče ljudsko zastopstvo. — Shod mace-donskih revolucionarjev se bo v kratkem vršil v okolici Bitolja. —
Vojska. Pri Liaopamoping so potisnili Japonci ruske čete nazaj. Rusi so izgubili 20 topov. Japonci na vsej črti prodirajo zmagonosno. Obe ruski krili sta obkoljeni. Položaj generala Lineviča je kritičen, zlasti ker je dobil zadnji čas malo oja-čenj. Umaknil se bo v Harbin. — Ujeti ruski pomorščaki bojkotirajo admirala Nebogatova in njegove častnike, ker so se udali, četudi neranieni. Nebogatova čaka v domovini huda kazen, najbrže smrt. — Japonski poslanik je obvestil Roosevelta, da bo možno priti japonskim pooblaščencem že 1. avgusta v Washington, ako je Rusija zadovoljna, da se tedaj snide konferenca. Med tem časom se bo vojna nadaljevala.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 25 junija. Viljem op.; ponedeljek 26. Janez in Pavel mm., Rudolf šk.; torek 27. Hema vd, Ladislav, Vigilij šk., sreda f 28. Leon II. p., Irenej; četrtek 29. Peter in Pavel; petek 30. Srce Jezusovo, Spomin s. Pavla, Oton; sobota 1. julija Teobald, Julij
Mor Klerikalec.
n.
Pri banketu 1. 1881.. ko so praznovali v Ljubljani zmago nad Nemci pri občinskih volitvah, je napil dr. Tavčar duhovščini, s katere pomočjo so zmagali Slovenci, ter je govoril: .Vsak, kdor ljubi slovenski narod ter mu želi srečno prihodnost, ima prepričanje sedaj, da se ima narodnost naslanjati na vero. Narodnost, gospoda, vije se. kakor trta okoli megočnega debla, okreg vere. In kakor hitro se loči trta od debla, pade po
nili, ko so se z dobro, volilno organizacijo udeležavali upravnega življenja v občinskih in deželnih zborih, razširi, da bo vse pripravljeno na državno politiško delovanje, kakor je modro nasvetovalo glavno načelstvo italijanskih n a r o d n o - g o s p o d a r s k i h zadrug v okrožnici z dne 3. decembra leta 1904.
Istodobno bo treba povdarjati in izvajati dejansko tista visoka načela, ki ravnajo vest vsakega pravega katoličana Ta se mora vsigdar zavedati, da mora pred vsem in v vsakem slučaju nastopati kot pravi k?-t o 1 i č a n , če sprejme kako javno službo in jo izvršuje s trdnim in trajnim sklepom, da z vsemi močmi pospešuje socialno in gmotno blagostanje domovine in svojega ljudstva po načelih krščanske pro-svete. Tako bo obenem tudi zagovarjal najvišje interese cerkve, ki so hkrati inte resi vere in pravičnosti.
V tem odstavku je najbolj zanimivo, kako previdno in modro pripravlja sveti oče Italijane na odločilni trenutek, ko bodo vstopili v italijanski parlament, ko pade nesrečni razpor med cerkvijo in državo. Naslanja se pa na njihovo narodno gospodarsko delovanje. Papež, ki opozarja na okrožnico narodnogospodarskih društev, pač kaže, da mu je pred vsem na srcu pri njegovem delovanju blagor ljudstva. Cerkev podpira vse, kar je koristnega, in zato nadaljuje sveti oče:
Taki so, častiti bratje, znaki, predmeti in okolnosti katoliškega delovanja, od n a j-bolj važne strani: rešitve socialnega vprašanja To delovanje torej zasluži, da se ga katoličani lotijo z največjo energijo in vstrajnostjo. To p a n e izključuje, da se pospešujejo druge različne naprave, ki so drugače organizirane, pa vse namenjene, za to ali ono posebno dobro dru žbe in ljudstva in za poživljenje krščanske prosvete. Večinoma nastajajo te naprave po marljivi požrtvovalnosti posameznikov, se razširjajo po posameznih škofijah in se združujejo v večje zveze. Te naprave so hvalevredne in dajati jim moramo na vso moč poguma, seveda če so urejene po trdnih krščanskih načelih in delujejo s pravičnimi sredstvi. Dati se jim mora potrebna svoboda združevanja, ker nimogoče, da bi se tam, k j e r j e v e č 1 j u d i, vse uredilo po enem kopitu in centraliziralo pod enim vodstvom.
Ja organizacija pa mora izhajati naravno in svobodno iz naprav samih, drugače bomo imeli stavbe, dobro zgrajene, toda brez realne podlage, ki bi bile samo začasnega pomena. Mora se pa tudi upoštevati značaj posameznih narodnosti, kajti v različnih krajih so različne navade in različna stremljenja. Kar je važno, je to, da se zida na dobri podlagi, s trdnimi načeli z marljivostjo in vztrajnostjo, in če se to doseže, je način in oblika teh različnih naprav postranska stvar. Da se pa vzbuja v vseh srcih potrebna gorečnost za katoliške naprave, in da se da priložnost njihovim voditeljem in članom spoznati se med seboj, utrjevati bra-
učenostjo ni mogel imponirati svojemu premočnemu »klijentu". Golijat se Cukca ni prav nič bal in se mu je le režal o obraz. Enkrat pa se je Cukcu vendar utrgala precej debela nit njegove potrpežljivosti, namreč, ko se mu je Golijat že sedmič zaporedoma izgovarjal, da je čisto pozabil na pre-paracijo. Cukec je v pravični jezi zgrabil palico, da bi kaznoval lenega „klijenta". Toda komaj je pregrešni Golijat zapazil sovražno nakano, že je popadel palico in jo izvil slabotnemu štruftarju hipoma iz rok. In zdaj se je pričela pesem od drugega konca. Cukec je moral bežati pred Golija-tom, ki je pridno obdeloval strogega osmo-šolca. Sla sta jo zmeraj okoli mize in marsikatera gorka je padla po ozkih plečih pomilovanja vrednega maturanta, ki v težkih škornjih ni mogel dosti hitro bežati pred preganjevavcem. S tem pa se je bil Golijat Cukcu tako zameril, da ga ni hotel nič več učiti. Odslej je žel Golijat dvojko za dvojko.
Da bi dal svoji žalosti viden znak, si je nekega lepega dne pobarval svoje rdeče lase s črnim barvilom; le zadaj je pustil šop rdečih las, češ, da mu navzlic vsi črni nesreči le ni pošlo veselo upanje v boljšo
bodočnost. Pol gimnazije se je smejalo, skrivaj menda tudi profesorji. Toda strogi predpisi so zahtevali, da je bil obsojen Golijat na „carcer" in da je dobil „consilium abeundi". Zaprt pa je bil le četrt ure; komaj mu je narekoval razrednik naloge in ga zaprl in odšel v konferenčno sobo, že je snel Golijat vrata iz tečajev in jo je popihal. V kratkem smo zvedeli, da se je posvetil cirkusu kot atlet. Potem dolgo nisem nič slišal o njem.
Ko sem pred nekaterimi leti potoval po Slavoniji, sem nekega popoldne v majhnem mestu zapazil „komedijo". Po lesenem odru je koračil suh možic in s hripavim glasom oznanjal ljudem, stoječim pred šato-rom :
„Tukaj notri vidite, predragi moji, zares brezprimerne čudne reči brez goljufije! Tukaj notri vidite raznovrstne zverine iz vseh delov sveta, slikane od prvih umetnikov. Potem vidite tuja mesta, tuje dežele in tuje narode, vse za majhen denar. Ne zamudite lepe priložnosti in vstopite 1 Videli boste tudi velikana Golijata, pravega živega velikana Golijata, ki vzdigne mizo in na njej pet odraslih mož. Velikan Golijat, ve-
selje in radost razumnega občinstva, plača takoj dvajset goldinarjev vsakemu, ki ga more enkrat vreči na tla ! Predstava se takoj prične. Le noter, ljudje božji, le noter! Deset krajcarjev, to ni noben denar !"
Tatoj sem se spomnil sošolca iz gimnazije. Pred mano so se pogovarjali trije mladi junaki iz Like, vsi izredno močni. Od ločili so se, da si gredo zaslužit tistih dvajset goldinarjev. Hotel sem takoj za njimi, da bi videl, kako se bo metal ž njimi moj Golijat, pa me je zadržal prijatelj poštar, ki je prišel mimo. Ravno sva hotela obadva vstopiti v „komedijo", ko sva slišala iz šotora jezne vzklike in divje vpitje. Naenkrat se je jel šotor majati, les je zapokal in s precejšnjim šundrom se je podrlo vse skupaj na tla in pod plahtami je migalo in gome-zelo. Tedaj se je prikazala rdeča glava Go-lijatova in kmalu je skočil ves izpod razvalin. Držal se je za trebuh in se smejal na vse kriplje. Komaj mi je mogel razložiti, kaj je bilo. Ko je bil namreč podrl prvega Li-čana na tla, sta hotela druga dva padlemu pomagati in se zaletela obadva jezna v Go-ljata. Ta pa se jima je izmuzal, vendar se je vsled ruvanja podrl šotor in zdaj so se
tleh, in njena rast, njeno razvitje in pred vsem njena rodovitnost je popolnoma uničena."
Državni zbor.
Dunaj, 23. junija. Politična razprava.
Danes je zbornica končala politično razpravo v prvem branju začasnega proračuna. Govorili so Popovic, Glockner, Ro-manezuk, Schonerer in glavna govornika Borčič in Biankini. Zadnja dva sta opisa-vala razmere v Dalmaciji. Biankini je osobito očital vladi, oziroma vnanjemu ministrstvu, da spletkari v Rimu proti g I a -g o 1 i c i v Dalmaciji in Istri
Pomenljivo je, da razun grofa Stern-berga noben drugi češki poslanec ni govoril pri tej priliki. Iz tega smemo sklepati, da so več ali manj zadovoljni z zadnjo izjavo min. predsednika barona Gautscha. Kar jih vznemirja, je le to, da g. min. predsednik že sedaj ni izjavil, k j e bodi češka univerza na Moravskem. Skoraj gotovo bodo Nemci zahtevali svojo univerzo v Brnu, češko pa zavračali v Olomuc ali Kromeriž Brno pa je stolno mesto Moravske, katere prebivalstvo je v ogromni večini češke narodnosti.
Vendar pa je Čehe pomirila barona Gautscha odkrita, odločna, konkretna in blagohotna izjava. Odkrito je izjavil baron Gautsch, kaj in kako hoče izvesti svoje obljube. In če se tekom poletja ne zedinijo Cehi in Nemci, kje bodi nova češka, oziroma nemška univerza na Moravskem, bode vlada sama odločila. Vprašanje je seveda še vedno, ali bode g. baron Gautsch imel tudi toliko moči in poguma, kakor ima dobre volje.
Seveda pogrešamo osobito Slovenci v govoru g. min. predsednika, kaj misli in sodi vlada glede slovenske univerze. Upamo pa, da vlada v najkrajšem času tudi v tem pogledu označi svoje stališče.
Rusko-japonska vojska.
Linevičev položaj.
Vesti, da je popolnoma obkoljen Linevič ter da se nahaja v obupnem položaju, niso posebno verjetne, če je verjeti nekaterim listom. Operacijska fronta je dolga do 200 km in pri taki razdalji je popolno obkoljenje nemogoče. Taki manevri zamorejo za napadalca postati bolj nevarni, kakor za branitelja, ker oni deli svoje sile in se s tem izpostavlja nevarnosti delnih porazov. V tej vojski ostane glavna stvar za rezultat operacij: obojestransko razmerje sil. Ako imajo Japonci res dvakrat več vojakov ko Rusi, potem osredotočijo na točki, na kateri mislijo napasti lahko nasproti Rusom lOkrat več sil ko Rusi, a to pri današnjem modernem orožju ne podaje nikake garancije, ako branitelj dobro strelja.
London, 23. junija. »Times" poroča iz Peterburga, da so v ondotnih vojaških krogih bolj v skrbeh glede Linevičeve usode ko prej. Prepričani so, da je v z h o d n o njegovo krilo popolnoma obkoljeno ter da je zveza z Vladivostokom pretrgana.
London, 23. junija. Linevič je opustil prvo obrambeno črto, to pa ne pomeni, da bi bil opustil črto Kirin Cančun. Tu sodijo, da je opuščena črta bila le ena prednjih zelo izpostavljenih črt. Gotovo je, da
Dalje v I. prilogi.
v temi pod plahtami pretepali vsi trije Li-čanje, ker se imeli drug drugega za Golijata.
Ze takrat mi je razodel Golijat, da mu je žganje edino veselje. Zastonj sem ga svaril ; smejal se mi je in trdil, da več zasluži, kakor vsak njegovih sošolcev.
Ko sem ga zopet videl čez nekaj let bil je Goljat čisto izpremenjen. Obleka mu je bila umazana in raztrgana in skozi luknjasti klobuk se mu štrleli rdeči lasje. Za njim je stopal žandar z nasajenim bajonetom. Zazeblo me je okoli srca, ko sem pomislil, da ga drugo jutro privedejo pred mene v sodni urad. In ravno tačas sem moral biti sam doma; okrajni sodnik in avskultant sta bila na komisijah. Ves večer sem premišljeval, kako bo žalostno to svidenje ? Kaj je pregrešil nesrečnež?
Iz te velike neprilike pa me je rešil Golijat sam. Izlomil je ponoči debelo železno omrežje iz okna svoje ječe, pobegnil in že v prvi vasi prodal — omrežje za frakelj je-ruša. Pozneje, hvala Bogu, nisem nič več slišal o njem.
se Linevič sedaj umika iz mnogih pozicij, da se umakne na močno utrjeno pozicijo Kirin-Cančun, da ondi dobi ©jačenja ter da se ondi postavi v bran.
London, 23. junija. Iz aangaja poročajo, da Linevič umika desno svoje krilo proti železnici, ker se najbrže boji zanj. To dokazuje, da je glavna njegova obrambena črta med Kirinom in Cančunom.
Boji v Mandžuriji.
T o k i o , 23. junija V smeri proti Cangtu ob progi so Japonci razpršili rusko pehoto m konjenico ter zasedli grič južno od Suimeaozu, 18 milj severno od Cang-tuja. Postaja je razdrta; Rusi so izgubili enega častnika, 10 mož in tri konje. Japonci so se polastili enega topa.
Tokio, 23 junija. Privatna poročila poročajo o velikih izgubah Rusov, Japonci imajo 4 ranjence. Japonci, korakajoči po cesti v Fengboa, so po živahnem topniškem in pehotnem boju 19. junija zapodili Ruse iz Pei Jan-cenku, dve milji jugozahodno od Hsilienhauja in so zasedli ob 8 40 zjutraj Lintjaon in Lintiaoku, šestnajst milj severne od Cangtua.
Ruski beguni.
Lvov, 23. junija. Dva ruska ulana> Ivan Stanik in Stanislav Kowalski iz Lub-lina, katerih polki so bili odposlani v Mandžurijo, sta prišla sem ter pripovedujeta, da sta prekoračila mejo pri Krczsmanovu s 160 možmi svojega švadrona pod vodstvom svojega ritmojstra Dumakovskega v popolni opravi in v sporazumu med seboj. Svoje konje so oddali okrajnemu glavarstvu ter se potem razkropili po vsej Galiciji. Ritmoj-ster m dva častnika sta ubežala v Ameriko Na policiji sta izjavila, da so ubežali, ker niso hoteli iti ▼ gotovo smrt v Mandžurijo.
Iz Port Arturja.
L o n d o n, 23. junija. Državni podtaj-mk za zunajne zadeve Percy izjavlja, da ja ponske oblasti v Port Arturju niso zapove-dale, da bi morale angleške in ameriške tvrdke zapustiti Port Artur.
>
Rusi v severni Koreji.
London, 23. junija. Iz Šangaja poroča »Daily Telegraph": Japonci v severni Koreji so potisnili proti severu več tisoč Rusov s topništvom ter v terek zasedli Ki-jonson. Sodi se, da je umikanje Rusov povzročil poraz baltiškega brodovja, slabo oskrbovanje z živežem in slabe zadnje čete Rusov. Ob reki Tumen stoji še mal ruski oddelek, a jahajoče japonske prednje čete vedno bolj prodirajo.
Draginja v Mandžuriji.
V Bodune je prišlo do velikih nemirov ker se je kruh grozno podražil. Ker revne družine niso mogle več kupiti moke, je velika množica ženskih in moških šla pred fudutuna in zahtevala od njega kruha. Fu-dutun je bil namreč pokupil vso moko na trgu. Zahtevali so dalje, da mora izgnati vse kitajske prekupce, ki draže kruh. Prebivalstvo se je obrnilo tudi do Rusov s prošnjo naj ga varujejo lakote.
Japonska uči Kino!
T o k i o, 23. junija. Japonske pomorske zmage imajo že ta uspeh, da je Kitajska dala na japonski ladjedelnici delati eno svojo krizarko, ki jo ondi v kratkem spuste v morje. Japonska bo zgradila vse kitajsko brodovje ter izučila kitajske častnike in moštvo.
Državni zbor.
D u n a j, 23. junija. Poslanska zbornica ima prihednjo sejo ponedeljek. Jutri se bo budgetni odsek posvetoval o budgetnem provizoriju. Ponedeljek bo končano druge in tretje branje budgetnega provizorija, torek pa se začno posvetovanja o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Torek se zbere tudi Derschattov odsek, ki mu bo prisostoval tudi ministrski predsednik in se b o i z-javil o ogrskem vprašanju, la dan se bo tudi vršila seja k v o t n e d epu taci je. Deputacija se bo zgolj sestavila, posvetovala pa se še ne bo.
Odpor Ogrov.
Krepak je bil odpor Ogrov proti novemu ejervaryjevemu ministrstvu
Predno je dal predsednik prečitati kraljev resknpt, s katerim se zbornica odgodi do 15. sept., sprejela je zbornica nezaupnico ministrstvu in se po prečitanju kraljevega resknpta, iz katerega se je norčevala, je sklepala o Banffyjevem predlogu, da odreče dežela vojaške novince in davke. To so no
'oikr,rol,,ciie ta «»*<J.-
Ministrski predsednik Fejervarv Je izjavil nepristransko, da namerava pričeti z voditelji opozicije upravna Pogajanja.
Grof A p p o n y i je rekel, da je opo-zicia s Fejervaryjevo vlado lahko zadovoljna. ker je tako neverjetne naivna, da Poživlja zbornico, naj razpravlja razne za-
konske načrte, a takoj nato izroči odlok za odgodenje, ki onemogoči razpravo o predloženih predlogih. Ce bo vlada še dalje tako postopala, bo opozicija na Ogrskem vse izvršila, karkoli si želi
V tem smislu se je izjavila tudi lba ralna stranka, vsled čes.r pa je izstopilo »z njenih vr.st mnogo poslancev.
Jako surovo je v zbornici nastopil proti minist.oni poslanec P o e s g a j. Ko so za puščali zbornico, j.m je hitel nasproti in jih zmerjal. Kakor pnpoveduje sam, je pljunil honvednemu ministru v obraz, pravosodnemu v oči,
ostalim pa na obleko. Uradni listi to taje.
Med včerajšnjimi brzojavkami smo poročali, da je zaslišal vladar Fejervarija v Bruku ob Litvi Z vladarjem se je posvetoval o vseh vprašanjih, ki pridejo v po5tev, Ker sta obe ogrski zbornici izrekli nezaupnico bejervaryjcv«mu ministrstvu. Se pred i. julijem določi vladar višino kvote. Sklep zbornice, da prepove pobiranje
• f	,n PrisPevanje za skupne državne
izdatke, ne zadene vlade posebno ker je prevzela 120 000.000 kron v denarju-nadalje se bodo plačevali redno neposredni davki m ker so tudi dohodki državnih monopolov znatni, vlada do 15. septembra ne b° P"šla v zadrego. Sploh stoji vlada na stališču, da je ta sklep nepostaven, ker je dal predsednik Banffyjev predlog v razpravo, ko je bil državni zbor že odgoden. Občinski svet v Kološu je sklenil prepovedati magistratu pobiranje davkov in sodelovanje pri novačenju. Ker vladar ni sprejel Fejervary-jeve prošnje za odstop, ostane ministrstvo na krmilu toliko časa, dokler ne imenuje vladar druge vlade, ki ji bosta zaupala vladar in večina Kar se tiče ogrskih prispevkov za skupne izdatke, ni pričakovati ni-kakih izprememb; ob določenem času se nakažejo skupni vladi vsote v oni visočini, kakor prejšnja leta. Vlada namerava nadalje vati pogajanja o trgovinskih pogodbah. Vprašanje je seveda, če zbornica pogodbe odobri. Ministrstvo je naznanilo vsem oblastim, da je prevzelo vlado. Splošno sodijo, da se mnoge oblasti ne bodo ozirale na zakon, sklenjen na predlog Banffyjev.
Desidenti so imeli sestanek, na katerem so se pogovarjali, kako organizirati odpor municipijev proti pobiranju davkov.
Kako komentujejo laški parlamentarni krogi papeževo encikliko ?
Marchese Cornaggia, prvi katoliški poslanec, pričakuje pri prihodnjih državno-zborskih volitvah velike zmage katoličanov. Liberalci in socialni demokratje se boje, da bodo katoličani pomagali konservativcem. Konservativci že sedaj mislijo skleniti s katoličani kompromis, da se skupno upro revolucijonarcem. Pri zadnjih občinskih volitvah v Turinu so zmagali socialni demokratje ; zadnji čas je, da se v Italiji združijo zmerni elementi. Vsi so prepričani da se bo italijanska zbornica v kratkem korenito izpremenila.
»Osservatore Romano" javlja, da je sv. oče določil za izvrševalca pripravljalnih del za katoliško akcijo na Italijanskem profesorja Jožefa Toniolo, kneza Stanislava Me-dolago-Albani in dr. Pavla Periceli. Ti bodo v kratkem objavili pregram svojega delovanja in bodo stavili svoje predloge, kako osnovati obširno katoliško organizacijo po načelih, izraženih v zadnji encikliki Pijevi
Podrobnosti iz »kulturnega boja" na Francoskem.
Pariz, 19. junija. „Tempsa poroča iz Rima neko izjavo sv. očeta, za katero jamči m ki je kaj značilna za razpoloženje v Vatikanu. Neki vneti franceski prelat je pri avdnenci sv. očetu : »Mi samo čakamo izjave Vaše svetosti, da jo udarimo na sov razn.ka sv. vere." „S topovi?« je vprašal Pij X. »Monsignor — molk je zla« vreden " M o r i e B e r t e a u x , prej agent, sedaj francoski vojni minister, je izdal naredbo da morajo odstraniti iz prostorov vojaških sodišč vse križe in verska znamenja.
Roosevelt za močno Ameriko.
Predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt je govoril v Williamsto\vnu jako značilen govor. Naglašal je, da mu je ljubši če opuste Američani Monroevo načelo in zgradbo Panamskega prekopa, kakor da bi se branili skrbeti zato, da jih bodo upoštevale i druge narodnosti. Amerika mora nadaljevati zgradbo ladij, da ostane ameriška vojna mornarica na najvišji stopinji ali se naj pa odpove temu, da bi jo smatrali za velike državo.
Kritične maroške zadeve.
Pariz, 23. junija. Včeraj je podal Rouvier nemškemu poslaniku Radolinu ofi-cielno noto v maroški zadevi. Rouvier iz-
javlja v njej, da Francoska sledi v Maroku politiki prostih vrat in vzdržuje integriteto maroškega ozemlja ter sultanove nadeblasti. .boir- poroča iz zanesljivega vira, da je Nemčija pozvala kmobiliza-oiu več članov nemške-pa-r i š k e kolonije. Rouvier je v zbornici nasprotno dementoval vse vznemirjajoče vesti. Nekateri menijo, da so te vesti uprizorjene, da vržejo Rouviera in poverijo vlado Ribotu, »prijatelju nacionalistov in reakcionarcev."
Francoski ministrski svet se je posve tovai o maroških zadevah, Rouvier je naznanil, da se vrše razprave z Nemčijo v redu. „Petit Parisien" poroča, da je angleški minister za zunanje stvari Lansdovne zadovoljen z izjavo francoske vlade proti Nemčiji.
Odpad Norveške od Švedske.
,Nuta dagligt Altchanda" poroča, daje vložilo švedsko ministrstvo prošnjo za odstop. List zahteva, naj se imenuje ministrstvo, v katerem bi bile zastopane vse stranke. »Afton bladel" pričakuje, da zbornica ne pooblasti zdajne švedske vlade, da bi vo-dila pogajanja z Norveško.
Combove spletke.
Combovi pristaši niso zadovoljni z razpravo o zakonskem načrtu o ločitvi cerkve od države in zato nameravajo z ozirom na zamotane zunanje razmere delati Rouvierju težave v zbornici.
Novo špansko ministrstvo.
Montero Riosovo novo špansko ministrstvo je sledeče sestavljeno: Montero R i o s, predsednik; Garcia Rieto notranje zadeve; Saint Roman, zu nanje zadeve; Urair, finančni minister; general W e y 1 e r, vojno ministrstvo; V 111 a n u o v a , mornarica; Romano-r e s, poljedelstvo; Pena, pravesodje; M e 1 1 a d o , naučne ministrstvo. Novo ministrstvo se ne predstavi zbornici, marveč jo namerava razpustiti.
Nemčija.
Nemčija namerava po angleškem vzorcu ustanoviti v inozemstvu več mornar, divizij ki dobe navodila naravnost iz Berolina! Taki diviziji nameravajo pred vsem ustanoviti v Atlanskem in Tihem oceanu.
Cesar Viljem se jako hladno obnaša nasproti guvernerju Wissmannu v nemški Vzhodni Afriki. Vzrok je tale: Svoj čas je poročal Wissmann vladarju osebno o zadušeni vstaji. Med drugim je hvalil zasluge častnikov dobesedno takole: „Za nagli uspeh se imam pred vsem zahvaliti »svojim« častnikom. Viljem je segel takoj Wissmannu v besedo in rekel: »Po mojem mnenju so to moji častniki", in je odpustil guvernerja zelo nemilostljivo. Viljem sicer ni imel prav, ko je govoril o svojih častnikih, ker so prisegli vojaki in častniki zvestobo Wiss mannu in ne cesarju.
Kreta.
Poveljnik francoskega sredozemskega brodovja v Toulunu je dobil ukaz, naj bosta pripravljeni dve križarici, da odploveta pred Krete.
Zveza proti Nemčiji.
v Iz New Yorka poročajo: Vplivni Angleži so vstanovili društvo »Potentia" ki ima nalogo, osamiti Nemčijo s'po močjo svetovnega novinarstva. To društvo preskrbljuje amariškim listom brezplačno tozadevne članke angleških in francoskih državnikov. Zveza namerava s pomočjo an-gleško-japonsko francosko ameriške zveze izpodriniti Nemčijo iz Azije Vsekakor vzbuja velike pozornost dejstvo da je rodila politika Nemčije, posebno njeno vmešavanje v maroške zadeve, odpor, ki zna napraviti Nemčiji mnogo preglavice.
Angleži se uče od Japoncev.
Angleška vlada je prosila japonsko ad-mirahteto, naj ji dopošlje več pojasnil, kako se je vršila pomorska bitka pri Cušimi, da si bo mogla Angleška prisvojiti japonsko taktiko. Pričakujejo tudi poročila ed angleškega mornariškega atašeja, ki je bil med bitko na »Mikasi«. Japonska admiraliteta je ustregla Angleški, ki je sedaj sklicala konferenco admiralev. Izkazalo se je, da v bitki kaj dobro služijo torpedevke. Japonci so imeli na jamborih postaje, odkoder so častniki vodih ogenj baterij po elektriških signalih in žicah. To novo iznajdbo so sedaj uvedli tudi Angleži. 18. junija so spustili v morje dve novi angleški bojni ladji .Hiber-nia" in oklopno križarico »Achilles*.
Rusija.
Višja cenzura je prepovedala časopisom tolmačiti govor carja Nikolaja na zastopstvo zemstev. Nekateri listi so namreč razlagali carjeve besede tako, da nameravajo izpremeniti določila ruske ustave po vzorcu evropskih ustavnih držav, dasi ni car niti namignil v tem zmislu.
Novi obrambeni svet za Rusijo bo imel nalogo skrbeti za razvoj in napredek vojske in sklepati o predlogih vojnega in ministrstva za mornarico v slučaju vojske. Nadalje bo moral nadzorovati deželno obrambo in razsojati v sporih glede obrambenih sredstev. Za načelnika obrambenemu svetu je imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič, člani so pa: vojni in minister za mornarico, nadalje načelniki generalnega in mornariškega štaba kakor tudi razni vojaški generalni nadzorniki.
V Markovu so ustrelili na cesti katoliškega nadškofa W a g n e r j a Na cesti ga je napadla oborožena druhal ter pričela nanj streljali z revolverji. Morilca niso dobili. Dogodek je vzbudil veliko razburjenje. W a g n e r je bil znan po veliki svoji človekoljubnosti in je bil eden najbolj popularnih mož v Markovu.
Ruski oddelek za vzhodno Azijo odpravljen.
P e t e r b u r g , 23. junija. Carski ukaz odpravi specialni oddelek za vzhodno Azijo z motivacijo, da se bo moglo upravno vprašanje azijsko rešiti skupno s postavodajal-nimi m upravnimi reformami celega carstva.
Boj za kalifat.
Na Arabskem se godijo važne stvari. Nekateri arabski vstaški vodje si prisvajajo najvišjo mohamedansko oblast, kalifat. Iz Kaire poročajo, da se je proglasil za kalifa vodja jemenskih vstašev, šajk Mohamed Yahia, ki se ima za kurašita, te je za posrednega naslednika proroka Mohameda in za potomca abasidske dinastije. Saj k Mohamed je poslal velikemu šerifu ukaz, da nai se mu umakne. Če tega ne stori, zasede saj k Meko, sveto mesto.
Izselniško vprašanje v Ameriki.
Ameriška vlada ni nič kaj vesela izsel-nikov, posebno ne Kitajcev in Japoncev boje se jih zaradi njihove lokavosti in marljivosti, v kateri prekašajo skoro že Američane same. Pravkar je prišlo zaradi postave o naseljevanju Kitajcev do ostrega konflikta med \vashingtonsko in pekinško vlado — Ameriško-kitajska pogodba iz leta 1868 je dovolila svobodno občevanje med Kitajsko in Ameriko, na tej podlagi so se lahko Kitajci naseljevali v Ameriki brez ovir. Leta 1880. pa se. je sklenila nova pogodba ' ki dovoliuje Ameriki, da sme prepovedati'naseljevanje kitajskih kulijev. To je vlada tudi storila in ta pogodba se je obnovila 1 1894 za dobe desetih let. - Ta doba pa je sedaj' potekla in vendar Amerika še vedno prepoveduje Kitajcem naseljevanje.
Sedaj se je pa oglasila Kitajska in sicer zelo energično. Kitajski poslanik Chentung Liang je zagrozil z bojkotom ameriških izdelkov, ki se uvažajo na Kitajsko, če Amerika ne dovoli Kitajcem naseljevanja Kitajska ne bo več od Amerike kupila niti vatla ameriškega blaga V Washingtonu so zato v precejšnji zadregi; na eni strani se na vso moč upirajo naseljevanju tujcev sploh, na drugi pa nočejo izgubiti važnega kitajskega trga. Sploh dela izselniško vprašanje ameriški vladi največ skrbi.
Od 1. novembra 1904 do 30. aprila 1905 se je naselilo 521.320 ljudi; lanskega leta v isti dobi 344.379. Največ naseljencev je iz Rusije, Avstrije in Italije. Iz Rusije se je izselilo v Ameriko aprila 1. 1904. le 7905 oseb, letos pa istega meseca 19.505, torej za
11.600 več. I z A v s t r i j e s e j e i z s e-lile meseca aprila leta 190 4. 13.692 oseb, letos pa 37.34 9. Ce še Kitajcem dovolijo naseljevanje, bo kmalu vsa Amerika preplavljena od tujcev. Priznati se mora, da izkuša Amerika to vprašanje rešiti povoljno.
Sicer je predlagal Roosevelt, naj se po viša davek od 2 na 25 dolarjev, ki ga ne bodo mogli tuji delavci plačevati. Roosevelt se namreč boji, da ne bi naseljenci škodovali Angloameričanom in bi angleški jezik izgubil svoje prvenstvo. Vendar se s tem ne strinjajo praktični Američani. Oni vedo, da so tuji delavci največ pripomogli k ogromnemu gospodarskemu napredku Amerike — Nevjorški ladjedelnik Gustav Schwab predlaga, naj se naseljence primerno razdeli pe celi državi, da se ne bodo osredotočevali po mestih. Pošilja naj se jih posebno v južne države, kjer je še ogromnega dela. Zato pa naj se tam primerno uredi žensko in otroško delo in delavski čas.
Slovenci!
„SQT Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.---
Jeseniške novice.
j Koroški veter je začel 21. t. m. skozi predor pihati na Kranjsko. Prvi glasovi, ki se se čuli ob slovesnem prebitju predora, so bili nemški. Prvi, ki so skozi predor s Koroškega stopili na kranjska tla, govorili so nemški jezik. Velikanskega pomena je za nas Slovence karavanški predor Res bomo sedaj Slovenci stopili v ožjo zvezo s svojimi brati na Koroškem večkrat skupno se lahko navduševali za lepo svojo domovino in mili jezik slovenski, toda koliko nas je? Prihajali bodo med nas tudi Nemci in si bodo hoteli prisvojiti našo krasno zemljo kos za kokosom . . .
j „Gluck auf!" so klicali Nemci, ko so stopili s Koroške skozi predor na Kranjsko. To je sicer med rudokopi in delavci v predoru navaden in lep pozdrav, a tu se nam zdi, ko da bi mati G e r m a -nija klicala: „Gltick auf!" Naprej! Slovenska zemlja mora biti naša!"
j Slovenska občina Jesenice po konci! Zavedaj se, da se moraš krepko ustavljati nemškemu navalu, braniti svoje slovensko zemljo in svoj slovenski ;ezik!
j Nemško podjetje ki dela predor, k slovesnemu prebitju ni povabilo župana slovenskih Jesenic. Ali se je prezrl pomotoma ali premišljeno, ne vemo, vsekako pa je značilno, kako upošteva nemški kapital slovensko občino, v kateri pridobiva — tisoče.
j Tri krone in srebrno medaljo za spomin je dobil vsak delavec podjetništva Gross & L o. ob slavnosti. Nekateri so mislili, da je medalja svinčena; pa so jo prodali po 40 h, a je srebrna in vredna 4 K. Narejena je prav lepo in umetniško.
j Laške zastave, belo rdeče zelene trobojnice so večer pred slavnostjo vihrale na Hiušici, a jih je ž^ndarmerija dala odstraniti.
j Celi gozdi lesa so v predoru. Debeli hlodi in tramovi podpirajo obok, da se vsled silnega pritiska vse ne podere. Strmeti mora, kdor vidi vse to lesovje. Koliko truda, koliko znoja, predno se je postavilo! In še se je bati, da utegne biti prešibko. Zgodilo se je že, da je silni pritisk tramovje zvil, ko da bi bilo s papirja. Na nekaterih krajih je pritisk porinil zdelan obok čez 40 cm notri in so morali tiste dele znova pcdpreti, da jih popravijo. Popolnoma zde-lanega predora je od kranjske strani okoli 2 km. Širok je predor 8 40 m, visok pa 650 m. V daljavi 1 km se iz predora še vidi portal in svetloba. Inženirji in delavci zaslužijo priznanje za nevarno in trudapolno delo.
j Pošta na Savi (Jesenice Fužine) pred kratkim ustanovljena, ima tolik promet, da ena upraviteljica ne zadostuje.
j Električno železnico, ki bo
vezala obe tovarni, savsko in javorniško, prav pridno grade. Oktobra jo hočejo imeti že dovršeno.
j Staro kantino na Savi bodo porabili, kakor se sliši, za delavska stanovanja. Prav tako, saj dobrih in prostornih ter zračnih prostorov za stanovanja delavcev še vedno primanjkuje, čeprav se pridno zidajo nove stavbe.
j Umrl je v torek tovarniški valjavčni preddelavec Janez Žen, star šele 44 let. Bolehal je že nekaj časa na srčni bolezni. Vendar je poizkusil delati, dobil je lažje delo, a tudi to je moral opustiti. V torek dopoldne se je oglasil v tovarniški pisarni in poprosil nakaznico za ljubljansko bolnišnico. Ob 2. uri popoldne se je napravil, da gre v Ljubljano, a v hipu se je zgrudil mrtev na tla. Delal je 33 let pri tukajšnji tovarni Imel je veličasten pogreb, katerega se je udeležilo tudi katol. delavsko društvo z zastavo, ker je bil član Marijine družbe in večleten ud društva.
j Nove stopnjice delajo pod jeseniško cerkvijo. Bila je že skrajna potreba.
j Ponesrečil se je v ponedeljek pismonosa A L. Peljal se je na kolodvor k vlaku, v hitrem diru se je snelo kolo pri vozu, in pismonoša je padel z voza ter se precej občutno potolkel, pa je že izven vsake nevarnosti.
j Procesija na praznik sv. R. T. je bila veličastna, kakršne še niso videle Jesenice. Udeležila se je je ogromna množica ljudstva in pa vsa delujoča društva s svojimi zastavami. Pozornost je vzbujalo zlasti delavstvo iz predora z zastavo sv. Barbare. Vse ljudstvo se je vedlo vzorno, le en par nemških pisarčkov od vodstva in pa enega slovenskega sokola smo videli, da niso sneli klobuka, ko je šla procesija mimo. No, da te vrste ljudje niti navadnega takta ne poznajo, o tem smo bili že davno prepričani.
j Katol. del. društvo se udeleži slavnosti v Gorjah v nedeljo, 25. t. m. s svojim tamburaškim zborom in z zastavo Pri tej slavnosti bo sodelovala tudi tovarniška godba.
j Običajno zaobljubljeno sv. mašo na blejskem otoku je imela jeseniška župnija včeraj na praznik sv. Janeza Krstnika.
j Blamaža Slov. Naroda" o
dr. Kreku in dr. Šusteršiču v državnem zboru je tukaj napravila veliko smeha. Čestitamo vsem liberalcem, tudi našemu ljubemu Fabincu.
j Zgodovinske drobtine. Pavel Črne, mežnar jeseniški, je na sv. Martina dan 1. 1756. v Gospodu zaspal 100 let star. Helena Prešern je 90 let stara umrla na Jesenicah 24 dne oktobra 1759. Neža Jakopič s Planine h. št. 68 pa 92 let stara 18. dne aprila 1776. A;idrej Robič s Planine št. 65 je umrl 92 let star 28 dne avgusta 1786., R«.tija Klinar ravno tam št. 61 pa 96 let stara 21. dne novembra 1788., Matevž Bogman (Wagmann) tudi ondi št. 21 je umrl 7. dae junija 1790. star 90 let. L. 1791. so 1. dne junija spravili k večnemu počitku 99!etno Katarino Zmrzlekar, 3. dne junija pa 90 let starega Jurija Wedermana, ki je imel vodenico, oba z Jesenic. Urša Svetina je 96 let stara umrla na Savi 23. dne marca 1799. Na Hrušici št. 1 je 24. dne marca 1802. j etika utrgala nit življenja 96!et-nemu Mihaelu Robiču K?p pa je zadela 24. dne junija 1804. na Sivi št. 1 101 let staro Mino Ž/agen. Na Planini št. 69 je 10. dne aprila 1810. ostavila solzno dolino 94!etna Katarina Janša. Anton Schrey na Jesenicah št, 76 je na sv. Mihaela dan 1814. umrl za kapjo 91 let star. L. 1816. je 27 dne februarja v Planini št. 34 smrt pobrala 981etno Margarito Kolar, 27. dne maja v Rovtah št. 61 pa 92 let starega Lovrenc« Klinarja Na Savi št. 26 je 11. dne januarja 1819. umrl 901ttni Matija Črne, 1. 1820. pa na Planini št. 26 emake starosti 2. dne maja Katarina Blažič. Po 90 let stari sta bili Magdalena Boem z Jesenic št. 41. ki je umrla 9. dne sept. 1831. in Urša Klinar s Planine št. 55, ko je 12. dne januarja 1832 ostavila svet. B'až Kerstein na Jesenicah št. 53 je imel 94 let, ko je umrl 23. dne junija 1834 , Marka Wilman na Savi št. 29 pa 95 let, ko je 18. dne oktobra 1838. dal svetu slovo. L 1840 ie 11. dne oktobra na PJanini št. 54 umrl 96!etni Matija Razinger, 1. 1845. pa na Savi št. 30 Gregor Lipovec 95 let star. L. 1846. je na Savi št. 15 svetu zamrl 95letni Anton Konič, na Hrušici št 28 pa 90!etni Jurij Robič. Na Jesenicah št. 65 je umrla 1. 1848. 92 let stara Frančiška Ma-tijovec, na št. 73. pa 901etni Jurij Aver. Neža Z jav z Jesenic št 50 je dala 91 let stara svetu slovo 1. 1854, na Planini št 44 pa je 92 let star v Gospodu zaspal 21. dne oktobra 1868. Lenart Smole. Terezija Vil -man s Save št. 8 je umrla 8 decembra 1897. stara 91 let in osem mesecev, 30. avgusta 1903. pa Jožef Cop na Savi št. 41 star 93 let in pet mesecev.
Idrijske novice.
Kapele sv. Janeza bi se rado iznebilo naše županstvo. Kakor se čuje, se vrše pogajanja, kako naj bi prišla v privatne roke. Mi se pa le čudimo, da je županstvo sploh prevzelo oskrbovanje starega znamenja. Kapela sv. Janeza je bila že od nekdaj lastnina rudnika. On jo je vedno po pravljal in tudi c. kr. davek — četudi le mali znesek 2 kr. — od nje plačeval. Leta 1816 so jo prekrili in takrat je dvorna kamera iz rudniške blagajne dovolila 147 gld. 17 kr. NaAhacijev dan je še dandanes ondi blagoslov, in tudi erar vse preskrbi^ kakor pri treh drugih oltarjih. Kapela ima tudi za Idrijo zgodovinsko vrednost. Ko se je ob potresu leta 1511. utrgalo grozno skalovje iz Kobalovih planin, zajezilo je Idrijco, da je voda preplavila skoraj vse mesto in zašla v rove. Najvišji je voda stala ondi, kjer j 2 sedaj kapela sv. Janeza. 500 ljudi je delalo, da bi veliko skalovje odstranilo, a še ti bi ne bili zmagali, ko bi si voda sama ne bila dobila počasi odtoka skozi kamenje in tako rudnika še večje škode obvarovala. Ostanki velikih skal se še dandanes lahko opazijo v Idrijci na potu v Spodnjo Idrijo. Zato je še dandanes pri blagoslovu na Aha -cijev dan pri kapeli sv. Janeza posebna od Rima potrjena molitev, v kateri se prosi za odvrnitev enake nesreče pri povodnji. Iz teh razlogov je pač najboljše, da rudnik sam zopet prevzame v svojo oskrb historično kapelo sv. Janeza.
11 „Slov. Narodu" se hvali naš Groga, da ne izziva polemike, ampak le beleži najvažnejše politične pojave. No, kdo pa prinaša daljše članke in napada osebe, kakor ravno »Narod"? Le skledo leče je baje snedel Groga v lemenatu! In vendar je hodil osem let po dvakrat na dan k skledi tja. Če on ni šel v lemenat, da bi s tem svojevprepričanje predal, je kaj modro ukrenil. Žs sedaj nekateri ne morejo trpeti duhovnov, kakšna gonja bi šele bila, ko bi bili v njej elementi k la Groga. S cer pa dobro dela nehote za katoliško stranko, ke-dar pomoči pero za dopis iz Idrije, jo zasuje. Njegovi somišljeniki ga primejo, da nepremišljeno pisari in sam pripozna v zadnji notici, da se jeze nad njim, ne katoličani, ali demokrati, temveč naprednjaki. Le naprej po tej poti!
,,Navadne šolobarde" imenuje »Narod" profesorje na realki. Kakšen vik in krik bi bil, naj bi le približno kaj ena-
cega »Slovenec" prinesel! Večkrat se je že slišalo iz knmpetentnih ust, da so naprednjaki ustanovili našo realko, in da jo bodo 1 tudi narodnjaki sami pokopali. Kakor vse kaže, se res niso motili, saj se gospoda med sabo najbol e pozna, h „lemenata" so uhajali, očita »Narod". Gospod dopisnik pa mora že b »lj določno označiti dotične osebe, ker sedaj imamo celo na naši reaki take može Ce bodo izpoznali, da na nje misli in jim čez toliko let še kake nepremišljene dijaške izgredu očita, bode še huje v liberalnem taboru.
»Mi vse podpišemo, kar pride od naši strauke," se je ponašal v večji družbi mlad naprednjaški učenjak. No, vsak po svoje, samo potem se ne jezite, če vas mladi dopisniki označijo kot »navadne šolobarde" pod Tavčarjevim vodstvom!
Tedenska zabava. Tako se pri nas skrbi za tedensko zabavo. Staro gledališče že popravljajo za shrambo gasilnega orodja, sedanji cirkus bo v par dnevih izginil, mora se torej po časnikih skrbeti, da je kaj govoriti in kritikovati v družbi. In tako pride »Slovenec" v roke ljudem, ki bi drugače »klerikalnega" lista niti ne pogledali. Ali radovednost, kaj bodo neki »klerikalci" na napade odgovorili, je tako velika, da se sobotna številka »Slovenca" takoj razproda. Ce bode gospod Groga ali kak njegov ožji mladi pristaš še nadalje po »Narodu" razkladal svojo modrost, bode moral trgovec g. Treven še enkrat toliko »Slovenca" naročiti. No, v škodo ne bo ne njemu, ne dnevniku, morda še naprednja-kom ne. Mi iim je, kot političnim nasprot-kom, tako ne želimo.
Slovenska krši!, socialna zveza.
Slov. katol. izobraževalno društvo v Preski se jutri udeleži slavnosti bratskega društva v Gorjah po depu-taciji z zastavo.
Blagoslovljenja zastave pri D. M. v Polju se udeleže 2. Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru z zastavo 3. Slov. kršč. socialna zveza v L j u b 1 j a n i z zastavo 4. K. s. izobraževalno društvo v Preski z zastavo. 5 Bralno društvo v V o d m a -tu. 6 K s. izobraževalno društvo V i S -G 1 i n c e.
Udeležbo pri shodu zaupnikov slovenskih delavskih društev pri D. M. v Polju dne 9. julija t. 1. so naznanila še sledeča delavska društva. 9. Katoliško društvo za delavke, Ljubljana; 10. Strokovno in podporno društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev, Ljubljana; 11. Strokovno društvo lesnih delavcev za Kranjsko s sedežem v Ljubljani; 12. Strokovno društvo pekovskih in slaščičarskih uslužbencev in uslužbenk s sedežem v L j u b 1 j a n i ; 13. Poselsko društvo sv. Marte v Ljubljani; 13. Katoliško delavsko društvo v Preski. Prosimo delavska društva, ki še niso naznanila udeležbe, naj to store hitro.
Ljudske knjižnice. Dika in ponos vsakega bralnega ali izobraževalnega društva bi morala biti bogata in dobro ure jena knjižnica. Za bogastvo knjižnice pa bi naj skrbeli tudi naši gospodje, kateri so v boljših gmotnih razmerah nego kmet in de lavec. Na Nemškem so različna društva ki skrbe za ljudske knjižnice. »Katoliško Bn romejsko društvo" v Bonu je izdalo l 1901. 68.000 mark, 1. 1902. 75 000 mark in 1. 190i. 88 000 mark za knjige, ki so se dale ljudskim knjižnicam. »Društvo za I ulsko izobrazbo" v Berolinu pa je lani ustanovilo po Nemškem 10 knjižnic s 16 858 knjigami, 2044 izobraževalnim društvom pa je poslalo kot podporo 39 540 knjig. To društvo je vpeljalo tudi potujoče knjižnice, ki so za deželo velikega pomena in se bodo v bodočnosti upoštevale. L 1901. je prvikrat vpeljalo potujoče knjižnice, in sicer je ustanovilo 44 knjižnic z 2200 knjigami, leta 1903. pa je biio že 383 knjižnic z 18.888 knjigami. V čem obstoji potujoča knjižnica ? Ko se knjige od udov kakega društva prečitajo, pošljejo se v drug kraj drugemu društvu, in tako gre naprej. Vsako bralno društvo ima vedno nove knjige, a stroški so majhni, ker potujočo knjižnico plačujejo vsa društva. Slovenci se moramo od nasprotnikov učiti vsega, kar je dobro in nsm more koristiti. Iz teh podatkov vidimo, kako Nemci skrbe za svojo samoizobrazbo. Ne zaosta-jajmo za njimi, ampak posnemajmo jih. Posebno društvene knjižnice po posameznih okrajih naj bi se v tem oziru organizirale. Naša »Krščansko - socialna zveza" bo tudi organizirala potujoče knjižnice; da bi le vsa bralna društva pristopila in jo podpirala.
Društvo sv. Marte je imelo pre-tečeno nedeljo v društveni hiši redni občni zbor. Iz poročila tajnice Elizabete Kavčič posnamemo, da je društvo v preteklem po slovnem letu jako lepo napredovalo. Članic šteje 284, med temi nekaj podpornih. Odbor je imel 10 sej. Vpisano je društvo v »Slov. kršč. socalno zvezo". Udeležilo se je v večjem številu desetletnice katoliškega dru
štva in slavlja Brezmadežne, ki ga je priredila moška Marijina družba v Križankah. Članice so se udeležile romanja na Brezje; god društvene patrone sv. Marte so praznovale na Rožniku s sv. mašo, govorom in skupnim sv. obhajilom; poleg tega so imele dvakrat skupno sveto mašo na Rožniku in dvakrat v Kfiževniški cerkvi. Društvo ima svoj pevski zbor. Svojim članicam je napravilo božičnico. Skrbelo se je tudi za izobrazbo članic V to svrho so ae vršila mesečna predavanja; društvu so v dvorani na razpolago časopisi in knjižnica, ki pa žal šteje še malo knjig. Hvaležno bo društvo če se mu od kake strani v tem oziru kaj pomore. V društveni hiši je našlo zavetja 118 3 brezposlemh oseb, ki so odšle v razne službe. Iz mesta in dežele se oglašajo v hiši osebe iz najrazličnejših krogov, ki iščejo poslov, dokaz, da se kaže za društvo vedno večje zanimanje. — Prometa je imelo društvo v poslovnem letu nad 10.000 kron. Denarno stanje bi se moglo imenovati ugodno, ako ne bi ogromni davki praznili blagajne. Da je pa društvo moglo shajati, k temu so pripomogli razni dobrotniki, v prvi vrsti kranjska hranilnica, ki je darovala društvu velikodušen dar 300 K. Občni zbor ie izrekel sl. hranilnici svojo najtoplejšo zahvalo. V odbor je bilo izvoljenih 7 prejšnjih odboroic in 3 nove, namreč: Fraačiška Fa-bjan, Klemenčic Helena in Ivana Verk. Vsa pisma tičoča se poselskih zadev naj se pošiljajo na aaslov: Društvo sv. Marte. S t r e 1 i š k e ulice št. 2. v Ljubljani.
Goriške novice.
Poveljnik 56. brigade, general Viljem \Vachsmann, nadzoruje goriški pehotni pelk.
Za višjega finančnega svetnika je imenovan g. dr. Ti t fremuda, doslej vodja c. kr. fiiančnega inšpektorata v Komnu.
Nadporočnik pri goriškem pešpolku, Karol Leeb, je pal iz konja in se lahko ranil.
Okoli Dolenje je toča pobila
mnogo pridelka. Peronospera se vedno bolj širi, dasi trie pridno polivajo.
,,Lega" priredi veliko ljudsko veselico v Gorici na pravnik sv. Petra m Pavla. Laški trgovci so darovali mnogo jestvin in vina za to slavnost.
Pobalinstvo. Gotfred Hartzan in Karol Vergles, uslužbenca goriške kavarne »Central", sta ponoči napadala ljudi na cesti in jih več pretepla. Predrzna pobalina so kmalu zaprli.
Zblaznel je Franc Hvala iz Lo-kavca. Sprehajal se je gol pod mostom v ulici S. Chiara. Nesrečneža se spravili v bclnišnico mizerikorditov.
Blaznost je napadla 341etnega Antona Kneza, stanujočega na Gradu. Pretil je starišem z ubojem Ko so ga hoteli prijeti, je ne ve se kam izginil.
Obsojeni so bili 191etni Štefan Folladose in 71 letni starček Mihael Pod-beršek iz Seštivnice, prvi na 13mesečno, drugi na petmesečno strogo ječo zaradi javne nenravnosti; Ivan Miklus in Valentin Lenardič, oba iz Pevme, zaradi tatvine, prvi na 13mesečno, drugi na trimesečno strogo ječo z vsakonfesečnim postom.
Občinske volitve v Gorici. V petek je volil prvi razred. »Liberalna" stranka se je hotela otresti prošta dr. F a i -d u 11 i j a ter je predlagala kasjdidata dr. Maranija in vpokojenega profesorja M o t z a. »II comitato cittadino" pa je predlagal dr. Maranija in dr. F a i d u t • t i j a. In ta dva sta tudi izvoljena. Marani je d®bil 255 glasov, Faidutti 149, Motz pa 124.
Nemci iz cesarstva za avstrijske Nemce.
V Monakovem zboruje društvo „ A 1 -gemeiner deutscher Schul-v e r e i n ". Poročilo predsednikovega namestnika dr. Alojzija B r a n d 1 a je kaj zanimivo
Šolsko društvo ima letos 500 udovveč kot lani. Društvo je obravnaval« o novem mažarskem šolskem načrtu, ki namerava po-mažariti tudi zasebne šole. Ta postava bi občutno zadela 2 milijona ogrskih Nemcev, pa bi še bolj vzbudila njihov odpor. To dokazujejo avstrijski Nemci, ki vkljub narodnostnemu boju vedno bolj napredujejo.
Nemci so si ustanovili odbor nemških strank na Dunaju, nemški ljudski svet na Češkem, tirolsko ljudsko zvezo ob Ini in Adiži. Referent je povdarjal, da so avstrijski Nemci gmotno tako trdni, da bodo lahko uspešno vzdrževali svojo posest in prodirali dalje. Referent je potem povedal zanimivo novico, da je nemško šolsko društvo v nemškem cesarstvu porabilo 88.000 mark za podporo šol, učiteljev in učil v Avstriji!
Dalje v II. prilogi.
Štajerske novice.
š Župnijo Sv. Lenart v Slovenskih goricah je dobil veleč, gospod Jožef Janžekovič, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini. Instaliran bo 1. julija v Mariboru, 2. julija pa pride na svojo faro, kjer ga b® dekanijski upravitelj, gosp. dr. Suhač, liudstvu predstavil.
š Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Umrl je dne 20. junija Jožef L e d e r e r, edini sin krčmarice vdove Ane Steinbauer.
š Umrl je v Leskovcu v Halozah »Stajerčev* pristaš trgovec in veleposestnik g. Baltazar Blodni k.
š Vpokojen je šolski vodja J e r -n e j P a v 1 i č v Plesivecu.
š Graščino Grmovje (Hofrain) pri Veliki Pirešici v celjskem sodn. okraju je kupil od grofinje Sermage gosp. H a n s Jeschounig (Frvega).
š Slomškov dom prodan. Lastnik rojstnega doma slovenskega vladike Slomška se je torej vendarle iznebil svoje slavne dedovine. Kupil je posestvo gospod dr. J. K a r 1 o v š e k , odvetnik v Celju.
š Izlet v Braslovče napravi dne 2. julija celjski Sokol.
š Celje. 28 gojenoev tukajšnje orgljar-ske šole priredi dne 26. t. m. svojemu učitelju dr. P e g a n u slovesne podoknico, in sicer v zahvalo, ker na zavodu že sedem let v občinskem tajništvu in latinščini brez vsake odškodnine poučuje. Res hvale vredno!
š Dr. Delpin v Ormožu — tožen za 44.699 K 92 h. 16 deležnikov bivšega lista vsenemške stranke, ki je celo v dunajskem državnem zboru klicala slavo pruski kraljevi rodovini, »Ostdeutsche Rundschau", zavezalo se je dunajski dru štveni tiskarni v plačilo do 150.000 K za stroške pri izdajanju omenjenega pruskega lista. Ona tiskarna je zdaj tožila vseh omenjenih 16 mož, med njimi tudi dr. Delpina za 44699 K 92 h, katere tirja po imenovani zavezi de 15. maja 1905. Dne 15. junija t. L so imeli na Dunaju prvi narok, razprave so odložili na mesec september tega leta. Poi očali bomo o svojem času, kak spomin bo imel prijatelj nekih mariborskih in graških višjih sodnikov in državnih pravdnikov od poroštva za prusaški dunajski časnik.
Koroške novice.
k Naznanilo in prošnja. Letos je ravne dvajset let, odkar je bila naša pre-koristna družba sv. Cirila in Metoda, od katere smo mi koroški Slovenci še toliko dobrot prejeli, ustanovljena. V proslavo družbine dvajsetletnice naprava naša ^Narodna šola« na god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v sredo dne 5. julija t. 1. v šolski telovadnici veliko slavnostno predstave, na katero p. n. slovenske rodoljube in rodoljubkinje že zdaj opozarjamo. Ob enem iskreno prosimo, naj nam blagovelijo preblagi dobrotniki v ta namen obilo darov v denarju poslati. Jeden del teh darov se bo porabil za slikanje nove šolske telovadnice, glavni del bomo pa poslali kot slavnostni dar družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Za vso naklonjenost se že v poprej iskreno zahvalujemo. V St. Rupertu pri Velikovcu, dne 23 rožnika 1905. Vodstvo »Narodne šole".
k Umrl je po kratki bolezni vsled črevesnega vnetja dne 23 t. m. v vojaškej bolnici v Celovcu nadporočnik Julij Habicher od domačega pešpolka št. 17.
Dnevne novice.
,,Postranski dohodki". Specialist za klerikalizem, dr. Tavčar, v državnem zboru pač ni mogel posebno ropotati z duhovskimi plačami. Cesar Jožef II. je določil za duhovnike plače, ki so enake uradniškim od X. do VIII. plačilnega razreda. Ta čas so se uradnikom že več kot desetkrat plače zvišale, duhovniki so pa prišli na slabše, nego so bili prej. Ko bi se danes izreklo načelo, da naj se duhovniške in uradniške plače urede po istem pravilu, to bi uradniki gledali! Naj pa uradniki VIII. plačilnega razreda dobivajo tudi po 600 gld. na leto, kakor župniki, uradniki X. razreda pa 300 gld. na leto, kakor kaplani! To bi bilo dosledno po cesarju Jožefu! A v tako primero se ni upal spustiti niti dr. Tavčar. Zato je pa grmel o velikanskih »postranskih dohodkih", ki jih imajo duhovniki. Dr. Tavčarju neprenehoma skačejo po domišljiji hranilnične knjižice in mastne dedščine. A tega si ta »dobrotnik ljudstva" ne more misliti, da svoje »postranske" posle pri društvih opiavljajo duhovniki brezplačno. Koliko truda in časa porabijo, koliko stroš-
kov sami sebi nakladajo, tako da si marsikateri kaplan o d u s t pritrga krajcarje, ki jih porablja za ustanovitev javno koristnih društev. To so .postranski dohodki«, o katerih govori dr. Tavčar. Na misel nam prihaja sledeča dogodba. Bilo je pred leti ko je neki advokat v neki ljubljanski gostilni zabavljal čez duhovske »postranske dohodke« na pepolnoma tak način, kakor smo ga zdaj slišali. Tedaj je bil navzoč tudi rajni mizarski mojster g. Regali, mož, ki je znal dobro in brez strahu povedati svojo misel. Stopil je k odvetniku in mu rekel: G. doktor! Gotovo ste že slišali, da je ta ali oni duhovnik kaj podedoval, brez dvoma ste tudi slišali, da je ta ali oni duhovnik zapustil svojim sorodnikom kaj prihranjenega denarja, morda veste za slučaj, da je kedo celo dva duhovna strica podedoval. To ste lahko slišali. A tega gotovo še niste slišali, da bi bil duhovnik vzel kako bogato Franco in stotisoč priženil." Morda dr. Tavčar pozna tistega odvetnika. Naj se pri njem informira o .postranskih dohodkih"!
Razgreta domišljija. Med raznimi drugimi budalostmi se je dr. Tavčar iznebil v svojem državnozborskem zabavljanju tudi sledeče debele neresnice: »Uvedite na Kranjskem Marijanske kongregacije v gimnazijah in dijaki se bodo pobijali med seboj!" Kakor se vidi, se dr. Tavčarjevi možgani jako razgreti, da vidijo tako krvave dogodke brez vsake potrebe. Dr. Tavčar bodi prepričan, da so dijaki pametnejši od njega !
Retiriranje dežel, šolskega sveta. Iz zanesljivega vira smo izvedeli sledeče: Izmed 16 kompetentov za naduči-teljsko službo vDomžalah je imenoval dež. šol svet za to mesto nadučitelja Engel-mana v Dobrepoljah. To imenovanje se je smatralo kot koncesija Nemcem, in to se je pozneje pokazalo kot resnično. Nemci so hoteli na tem mestu, na katerem ne more biti Nemec, vsaj človeka, ki bi jim ne nasprotoval. Hein jim je ustregel in jim poslal Engelmana. Med argumenti za to imenovanje se je navajala tudi okolnost: .seine Frau hat eine deutsche Ansprache". Kaj boste ve uboge slovenske učiteljske pare s svojimi slovenskimi ženami v »nemških« Domžalah! Potem so prišle nenadoma znane demonstracije, ki so take neljubo dirnolejdeželno vlado. Deželni šolski svet se je z Engelma-nom vred vstrašil odločnosti ondotnih slovenskih krogov, da se pa Engelman lahko častno umakne, razpisali so še enkrat nad-učiteljske službo v Dobrepoljah, kjer ga bodo pustili. Domžalci pa pričakujejo, da bo za to mesto imenovan kak ljudski učitelj, ki bo res držal s slovenskim ljudstvom!
Cez kaj dr. Tavčar ne za-bavlja. »Slov. Narod" je priobčil grozne številke o cerkvenem premoženju. Seveda če štejejo vrednost vseh cerkva in njih oprave, vse dobrodelne in bogoslužne ustanove v to vsote, tedaj pridejo do visokih številk. A to je vrednost, ki se ne sme porabiti, ampak ki služi enako vsem. Od umetnin, ki se v naših cerkvah in ki imajo visoko vrednost, ima vsakdo enak vžitek, kdor pride v cerkev, bodisi duhovnik ali posvetnjak. To vrednost očitati duhovnikom, je budalost. Prijazna cerkvica na griču, ki je prijeten kras celi okolici, vendar ni stvar, ki bi se mogla pojesti, kakor mislijo liberalci. A če seštejemo vrednost vseh cerkva, premoženje vseh škofij in samostanov in vse cerkvene ustanove, tedaj dobimo vsoto, ki je enaka štiridesetemu delu premoženja Rotschil-dovega. Torej ima ena sama rodbina štiridesetkrat toliko, kakor znaša vse cerkveno .premoženje" v Avstriji. A o tem dr. Tavčar molči, kajti Rotschild je liberalec in jud..
Hrvati v avstrijski morna rici. .Narodni List" navaja pe uradni statistiki nekaj številk, ki najbolj pričajo, kako pristransko se postopa v Avstriji s slovanskim življem. V naši mornarici je 1933 mornarjev iz Dalmacije, a samo 20 hrvaških častnikov, dočim je 377 nemških mornarjev iz gornje in dolnje Avstrijske in 120 nemških častnikov. Vzrok: Hrvaških
mladeničev ne sprejemajo v pomorsko akademijo, ker — ne znajo nemški!
Nekaj o zavarovalnicah. Piše se nam: »Vzajemno zavarovalnico" napada .Slov. Narod«. Morda ne ve zakaj je bila ustanovljena. Bodimo ku-lantni, vzemimo, da je pisec bona flde se vzdignil proti njej. Svoj čas je neka slovanska zavarovalnica preplavila s ponudbami na modrem blanketu našo Kranjsko, ter posebno vabila družine, da svoje otroke zavarujejo za dobo 12- 25 let, ter navedla, da po preteku zavarovalne dobe se izplača najmanjši znesek s tolikimi goldinarji do najvišje vsote, katero je agent tiskano zavarovancu izročil. Marsikateri je šel na li-manice. Saj je ravno „Slov. Nared" banko zelo priporočal. Tudi pisec teh vrstic se je zavaroval z nekaterimi tovariši. Plačeval je redno skozi 15 let, odštel pristopnino, ko lekovine, protizavarovalnino, sploh vse mogoče — in — in po preteku 151etne dobe dobil 662 gld. 98 kr., dasi tiskani od agenta kot podlaga zavarovanja prezentirani blan-ket pravi, da dobiš v najslabšem slučuju 900 gld., v najugodnejšem pa celo 1350 gld. Vsaki računar spozna, da bi bil skoraj 100 gld. na boljšem, ko bi bil dajal vsote v hranilnico, pa bi ne bil tako ostro navezan na plačilni obrok, kakor nas je zavezala banka. Sprejeli smo denar ogorčeni, a se nismo pritožili — radi slovanske vzajemnosti Nisme hoteli ožigosati nereelnega postopanja zavarovalnice, pri kateri več naših rojakov dobiva svoj kruh, če tudi so politično nam zelo nasprotni. Molčali smo in raje osnovali svojo zavarovalnico, ki naj reelno postopa. Zato svetujemo »Sl. Narodu«, naj v miru pusti našo »Vzajemno zavarovalnico", ker bi bili drugače prisiljeni še bolj odkrito govoriti. Naj to zadostuje! Ce je pa gospodi na vsak način ljubo se lasati, pridemo z imeni in podatki na dan, ki jim sigurno ne bodo ugajali.
Laž na laž. Zdaj se je lotil Domžal še »Stajerc", ki je pobral najprej vse laži po drugih listih in potem pridejal še svojih. Najgorostasnejše je to, da je po »Na-redu« pobral laž o knezoškofu dr. Jegliču in trdi, da je škof dejal v pridigi v Mengšu, da imajo Domžalci »vsak grižljej kruha od Tirolcev". Kdaj se bodo ti ljudje odvadili svoje lažnivosti, ki je že tako nesramna, da lažejo, četudi že ves svet ve, da ni res, kar pišejo. Skof v Mengšu ni niti omenil Domžal in Tirolcev, o izgredih pa niti govoriti ni mogel, ker škof je pridigoval dopoldne v Mengšu, izgredi so se pa vršili popoldne v Domžalah! To vedo liberalci sami tudi, a oni bodo lagali brez konca in kraja, če se jim tudi stokrat dokaže nasprotno! »Narod" ima v »Štajercu" vrednega bratca.
—	Pet velikanskih mlajev, dolgih čez 40 metrov je bilo postavljenih v ' Mengšu povodom procesije. Na njih so 5 visele trobojnice po 15 metrov dolge. Na s večer pred sv. Cirilom in Metodom bo gorel j na hribu kres, igrala bo godba in ob petju i se bodo zažigale rakete. Naj bo tov
s e d a n j i h č a s i h znamenje, da hočemo biti na svoji zemlji Slovenci gospodarji! Naj povsod, tudi po kamniški okolici na ta večer zaplapola nešteto kresov!
—	Umrla je v Kranju danes ponoči najstarejša hči veletržca g. Vinko Majdi č a gdč. Anica Majdič v starosti 20 let N. v m. p.!
—	Zgorela je na vojaškem vežba-lišču pri Devici Mariji v Polju sedemletna Angela Gutnik. Vnela se ji je obleka, ko je s pastirji skakala preko ognja.
—	Nemško šolo v Skednju pri Trstu že zidajo. Jeseni jo že otvorijo. Zopet en klin nemškega mostu zabit — čisto v pravem pomenu besede — par korakov stran od morja — Adrije !
—	Slovenski vojak ponesrečil. Telesno težko poškodovan po obrazu in rokah je bil v Tulnu na Nižje Avstrijskem vojak 17. pešpolka Fran Ravnik, doma izjavornika, radoljiškega okraja, vsled bencinove eksplozije v nekej zasebni hiši. Isti je kot sluga služboval pri nekem častniku v pehotnem telegrafičnem kurzu. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnico na Dunaj.
Naši fantje na vojaških vajah. Ob koroško-laški meji ima 7. nadomestna kompanija 28dnevne orožne vaje. Kompanija obstoji iz 240 mož, vrlih slovenskih fantov. 19. t. m. so ob pol 5. zjutraj odkorakali na mejo, obstoječo iz približno
1052 m. visokih grebenov. Pot je bila strma in nevarna, vojaki so se po nekaterih krajih vlekli z vrvmi, vendar ni nobeden ponesrečil in tudi ne obolel. 24. t. m. so odkorakali v vas Rajbl in so imeli vaje tudi na sv. Višarjah. Pohvaliti je treba gg častnike, stotnika Brajda in nadporočnika Woll-manna. Stotnik je prijazen in je tudi pre-skrbel, da se vojaki na Višarjah lahko prisostvovali sv maši. G. Wollmann je Nemec, zna pa dokaj slovenskega in je z našimi fanti zelo dober. 24. odkoraka ta obmejni brambeni polk iz Ukve v Rajbl, 30 pa v Bovec, kjer ostane do 8. julija. Ti okraji se v strategičnem oziru najvažnejši na našem jugu. Neko drugo poročilo pa toži, da vojaki silno trpijo, ker morajo plezati po najvišjih gorah in da so v vedni smrtni nevarnosti. Sicer pa tudi od te strani poročajo, da se ni nihče ponesrečil.
—	Predavanje. Jutri, dne 25 junija, predaval bode gospod mlekarski nadzornik J. L e g v a r t ob 3. uri popoldne v šoli v Cirknici o mlekarstvu in živinoreji.
—	Z Vrhnike. Naš župan je sicer jako visok gospod, vendar kadar pridejo na Vrhniko kaki politični uradniki, tedaj iz same prijaznosti na svojo mogočnost pozabi in prevzame od njih celo posle, katere v mestih izvršujejo postreščki. Mogoče meni, da bodo ti gospodje podpirali trhleni županski stolec. K pojedini barona Heina, ki se bo vršila v županovem stanovanju, bo povabljenih menda 5 oseb. Kadar ima naš gosp. župan kako komisijo, vedno navzoče stranke potepta po rami, rekoč: »Jaz ničesar ne računam za to komisijo". Povedati pa moramo, da župan radi tega ničesar ne računa, ker ne more, ko ima že od občine za komisijske oglede letne remuneracije nekaj sto kron. Tedaj niso te komisije brezplačne, ampak od davkoplačevalcev že plačane.
—	Hrvaške novice. Kriza v zagrebškem gledališču. Deset članov zagrebškega gledališča zahteva zvišanje plače. Vlada jim je odgovorila, da lahke vsak, ki z dosedanjo plačo ni zadovoljen, odide ter bo sprejel plačo do 1. okt.
—	Radi stavke v Oseku je ed 16 obtožencev 12 obsojenih v zapor enega do treh mesecev, 4 obtoženci so oproščeni. — Demonstracija brivskih pomočnikov V Zagrebu so brivski pomočniki razbili okna brijačnice Albina Mo-kroviča, ker na Telove ni zaprl ob 9. uri dopoldne. — Višjo realko dobe v Sarajevu.
—	Originalna objava. Zadnja številka belgradskega lista .Slavenski jug" donaša na čelu sledečo originalno objavo: »Ker naše uredništvo tvorijo sami vseuči-liščniki in so ti sedaj preobloženi z učenjem za izpit, ne bo naš list izhajal dva meseca, posebno, ker morajo dijaki tudi domov na počitnice. Bodoča številka izide 1. septembra."
—	V Trstu je umrl višji uradnik na južni železnici g. Adalbert Bittner, navdušen Ceh.
—	V včerajšnji seji državnega zbora je izjavil poslanec S c h o -n e r e r , da v mestih njegovega volivnega okrožja nikakor ne bodo trpeli dvojezično-sti. To načelo so postavili Nemci proti slovanskim manjšinam. Slovani le pravično ravnajo če v svojo samoobrambo obrnejo ost.
—	Šolske vesti. S a n a t o r i j
zajetične učitelje hočejo ustanoviti s troškom 800 000 fr. francoski učitelji. Denar je že pripravljen. — Dninar
—	mestni šolski nadzornik. Mestnim šolskim nadzornikom se je imenoval v Bodostajn kraj Karlovca — dninar težak. To je absurdno, tako absurdno, da si neumnejše stvari niti misliti ne moremo. — Gozdna šola v Charlotten-b u r g u. Mesto Charlottenburg je postavilo v bližnjem gozdu dve lepi šolski baraki. Ena je namenjena pouku, druga gospodarstvu. Vsako jutro se odpravi tja 100 otrok, zvečer se vrnejo v mesto; tako so dnevno 12 ur na svežem zraku. To so bolehavi otroci, katerim preti jetika. Po vsaki učni uri, ki se vrši po možnosti v gozdu samem, je 1 in pol počitka; med tem učenci igrajo in počivajo. Oskrbuje to šolo društvo Rdečega križa; mesto plača dnevno pol marke za vsakega učenca. Uspehi so z ozirom na intelekt in telo najlepši. To pripoznavajo vzajemno šolski uradi in zdravniki. Učitelji so navdušeni za to novost. — Š o 1 a z a očete. V nekem francoskem listu se propagira ideja ustanove šole za očete. Te šole bi pohajali mladi ljudje in bi se v njih učili morale in fiziologije. Posebno dobro bi bile ustanoviti takšno šolo v vojašnicah, kjer se naša mladina pogreza v najestudnejše blato nemoralnosti.—L eksikon narodnih v e z o v. Učiteljica Jelica Belovid — Ber-nadzikovska, zelo marljiva pisateljica, je izdala leksikon narodnih vezov. Opozarjamo učiteljice in učiteljice ročnih del na to knjigo, ki je edina med Jugoslovani.
-	Izredno odlikovanje. Domača pivovarna g. M. Mayrja v Kranju je dobila na 22 mednarodni razstavi Cuiiaaire dalimentation & d'hygiene pod pokrovitelj stvom trgovinskega ministrvsva v Parizu za ondi razstavljeno pivo častno diplomo kakor tudi dve zlati spominski medalji. Svoji k svojim!
—	Vojno ministrstvo deli ,,modre pole". Pred dvema letoma ustanovila je vojna uprava za vojaške pu-škarje novo kategorijo z lastnim statusom, na podlagi česar se tem zagotovi stalna pokojnina, katere dosedaj ni bil še nobeden podčastnik deležen. Stara stvar je, da erar z drugo roko vzame, kar s prvo di a raz-ven tega tudi sicer gleda, da nameče kolikor mogoče polen pred noge vojaštvu nižjih šarž. Tako je tudi sedaj z vojaškimi nadpuškarji (Oberwaffenmeister). Vojno ministrstvo izdalo je nedavno odlok — odd. 7, štev. 3290 z dne 24. aprila t. 1, s katerim vsem podrejenim vojaškim poveljstvom nalaga, naj gledajo na to, da vsak nadpuškar, ki doseže postavno število 40 let, takoj prosi za vpokojenje, to se pravi z drugimi besedami, staremu, ponajveč osivelemu, a baš zato spretnemu vojaku naj s e d d enostavno— brca! Vojno ministrstvo sicer laskavo hvali in izreka priznanje svojim puškarjem, a jih istočasno podi od sebe. Znano je, da tega pri častnikih n i, in da najvišji častniki smejo služiti toliko časa, dokler jih ne reši starosti smrt. Lastniki dobe povodom v p o -kojenja navadno visoka odlikovanja, ostalo vojaštvo pa — ničesar. Civilne" državne oblasti svojih uslužbencev ne pode iz službe, razven v posebnih slučajih, dasi bi to marsikdo zaslužil, zakaj postopa vojni erar dru gače ? Ali ne zajemajo prvi in drugi iz iste denarnice ?
— Škofjeloškim liberalcem.
K pogrebu č. g. Fika so šle v Ljubljano tudi gojenke loškega samostana. To se je menda pač spodobilo, ker je bil rajni gospod pred dvema letoma še katehet notranje samostanske šole. Obenem pa je bfi la obisk za deklice tudi poučen; saj vendar take instruktivne izlete šolske oblasti priporočajo. Vendar se je našel nekdo, ki mu je bilo to v pohujšanje in je svoji nevolji nad tem dal duška v „Slov. Narodu". Zdi se mu pa zato tako velik greh, da so se gojenke udeležile pogreba, ker je bil rajni gospod — duhovnik. Na laž, da so bile udeležnice učenke javne ljudske šole, da se jim je zapovedalo iti, da so bili stroški veliki — na vse te laži ne odgovarjam. Pač pa ne morem prezreti tega, da se v tej notici pozivljejo šolske oblasti, naj nastopijo proti nunam. Naj vedo loški liberalci, da se v loških uršulinskih šolah po stavne določbe in predpisi izpolnjujejo vsaj tako natančno, kakor v najboljših javnih šolah, ker učiteljic ne vodi strah pred nadzornikom, ampak smatrajo skrb za dobro vzgojo in pouk za sveto dolžnost. Sicer so pa zelo nehvaležni loški liberalci, da obre-kujejo pred svetom samostan, ki ne dela nikomur krivice, pač pa loškemu mestu in okolici mnogo koristi. Samostan vzdržuje popolnoma na lastne stroške petrazredno ljudsko šolo in otroški vrtec; šolska občina za dekliško šolo ne plača niti vinarja. V notranji šoli dobivajo loška dekleta višjo vzgojo. S časom si bo samostan prizadeval, deklice loškega mesta izobraziti tudi v kaki taki stroki, da si bodo mogle z njo služiti kruh. Če bodo pa liberalci vedno le obre-kovali, bodo s tem le sami sebi škodili. Tako n pr. samostan lahko koj prihodnje šolsko leto naznani, da se vnanje učenke
ne bodo več »Narodovemu" Jane ni všeč; šolske oblasti, izprašajte vest, da bi tiste oblastiv bolj ozko dotiko. Č
sprejemale v notranjo šolo. dopisniku tudi gosp katehet zato kliče tudi zoper njega Le molčite, gospodje, pa si če bi ne bilo morda bolje, z vami stopile v malo g. Jancu ni treba šol-
skih oblasti, ker brez njih izpolnjuje vestno vse svoje dolžnosti. — V Skofji Loki, dne 19. junija 1905. — Ign. Nadrah, nun ski spiritual.
—	Iz Radovljice. V Radovljici se snuje olepševalno društvo. Ni slaba misel. Želeti je le, da bi društvo olep ševalno vplivalo tudi na fasade nekaterih premožnih hiš v mestu, ki kriče po ometu. — Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda se bode vršila pod milim nebom na občinskem svetu in bo takorekoč javna ljudska veselica. Nadejati se je ebilega obiska z vse Gorenjske. — Naši šolski družbi bi prav v teh časih njene denarne stiske utegnilo mnogo koristiti, ako bi se take javne veselice začele prirejati po vsem Slovenskem.
—	Primorske novice. Italijanskemu ženskemu licejuv P u 1 j u je podelilo naučno ministrstvo za prve tri razrede pravico javnosti. — V Zadru je imenovan za dekana sokate dralskega kapitelja v Makarski kanonika Mihael Pavlinovič. — Za poštne
nadkontrolorje so imenovani kontrolorje j>tefan Tadid v Spljetu, Matei Žu panovid in Dojmo Maupas v Zadru. Župa novič je premeščen v Dubrovnik. — Petnajstleten deček je utonilv Trstu, ko se je hotel kopati na nevarnem kraju poleg sv. Andreja. Bil je skupaj več drugimi dečki, ki so se tudi nameravali kopati, dasi jih je posvaril pomorski stražnik, pilot Matej Castro. Dečki se niso zato zmenili, Ludovik Petkošček, star 15 let, službujoč pri nekem kovaču, se je pognal v vodo, pa se je kmalu jel potapljati. Stražnik je petkrat zaporedoma skočil za njim, da ga reši, pa ga ni mogel najti. Deček, ki je utonil, ima stariše na Koroškem, stanoval pa je pri svoji teti Mariji Likof. —■ V O r seri so pri občinskih volitvah zopet izvoljeni sami pristaši gospodujoče laške stranke. Lahi so bili tako gotovi svoje zmage, da jih je šlo volit samo 185. — Predrznost laških podanikov v Trstu Laški podaniki v Trstu, ki jed6 avstrijski kruh, so vedno bolj predrzni, saj vedri da jim nihče ne izkrivi lasu. „Sole" konštatuje, da še dosedaj policija ni dala na znanje, kaj je s laškim podanikom Chiarondinijim, ki je nedavno z sekiro r-t-nil c. kr. sodnijskega slugo, ki je prišel za-rubit zadolžencu Lahu nekaj pohištva. — Kanonik mons. Peter Flego, papežev hišni prelat je imenovan za škofijskega komisarja za veronauk na hrvaški državni gimnaziji in na italijanski realni gimnaziji v Pazinu, — Slovensko društvo .Adria" v Barkov-1 j a h bo praznovalo 25. t. m. petindvajset-letnico obrtnijskega društva v barkovljskem „ Narodnem domu" s petjem, godbo in ple som ob 5. popoldne. — Nagla smrt kontre- admirala v Trstu. 20 t. m. je prišel ob 6 pop. k brivcu blizu kavarne Specchi v Trstu upokojeni kontreadmiral avstrijske mornarice Herman v Bi-ringer. Ko je sedel na stol, da ga pomočnik obrije, je stari gospod nagnil glavo in ostal nepremičen. Poklicani zdravnik je konšta-toval naglo smrt. — Samoumori se v Trstu strahovito množe Tu se je ustrelil neki Aurelij Cividin, 231eten mladenič, baje, ker ni mogel dobiti primerne službe. — G a d je pičil kmetico Marijo Košuta in sv. križa pri Trstu v prst, ko je kosila travo. Kmetje so ji izrezovali rano in ji potem povili roko. Ko pa so kmetico napadle hude bolečine se je podala v tržaško bolnico. Roka ji je že vsa otekla. Ne ve se, kako bo končalo. — Lahi iz kraljestva v službi gospodujoče klike. V novem ljudskem prenočišču v Trstu so nastavili za uslužbence skoro samo Lahe iz kraljestva, dasi je bilo 110 drugih prosilcev! Pri higi-jenskem oddelku na magistratu je 80 uslužbencev italijanskih podanikov. Domačini pa stradajo. — L a h i hočejo pokazati da še živijo. Lahi so otvorili v Zadru .Societa dei Bersaglieri" v novi hiši, kjer imajo malo gledišče in plesišče. Po mestu so napravili obhod z mestno godbo, zadr-skimi „bersagleri" (.strelci") in ognjegasci. Zupan Ziliotto je govoril. Odbor tega društva je sestavljen iz sledečih pristnih Italijanov: Marusic Musap, Krstic, Vučič
—	Ognjegasno društvo usta nove v Dravliah.
—	Novo društvo. Ustanovilo se je društvo .Slovenska dijaška zveza", s sedežem v Liubljani.
—	Stavkajo pomožni delavci v opekarni g. Karola Jelovšeka na Vrhniki.
Llu&Uonske novice.
lj Nemške predrznosti. Sedaj je vojaška godba prestavila svoje prome-nadne koncerte od nedelje na petek zvečer, ker v nedeljah je baje okolu nje preveč Slovencev in se čuje preveč slovenskih glasov. Včerajšnji promenadni koncert v .Zvezdi" so nemški dijaki porabili za predrzno demonstracijo. H idili so okolu s plavicami in se zaletavali v slovenske dame. V neko slovensko mladenko, ki je nosila lipovo cvetje, se je neki nemški poba zaletel in ji hotel lipove liste iztrgati. Slovenska gospodična je pa predrznemu Tevtonu priložila v hipu par tako krepkih zaušnic, da se je fant kar vrtel ©kolu in da so se mu pred očmi blestele vsenemške barve. Tako predrzni se upajo biti za časa nemško-slovenske zveze v središču Ljubljane celo nemški dijaki! Pozivamo policijo, da naj napravi v tem oziru red, da si občinstvo samo ne bo pričelo delati reda!
lj Samonemške vstopnice so
se delile za včerajšnji vojaški koncert na Koslerjevem vrtu. Za danes to samo beležimo z željo, da se to ne zgodi nikdar več!
lj Šolsko leto na tukajšnjem učiteljišču je bilo danes končano.
Ij III. velikanski sejm v Rožni dolini vrši se nepreklicno dne 2. j u 1 i j a 1 9 0 5. Pričetek v soboto večer z mirozovom in bakljado, zvršetek v i ponedeljek. Rožnidolski slavno znani sejm gotovo nima nikjer enakih priložnosti za
nakup različnih predmetov cenjenih sejmar-jev. Ker prebitek pripada za olepšanje nove naselbine, gotovo ne bo nihče zamudil prilike ogledati si ta svetovnoznani sejm z običajno veselico.
lj Društvena godba priredi danes ob pol 8. uri zvečer in jutri ob pol 10. uri dopoldne koncert v »Svicariji" s prosto vstopnino. — Jutri popoldne je kon cert na »Zelenem hribu" (Dolenjska cesta). Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina prosta
lj Ljubljanska društvena godba je začela vabiti na svoje koncerte tudi z velikimi nemškimi lepaki! Cemu to? Koliko pa je ljubljanskih »Nemcev", ki ne razumejo slovenskega, podpornikov te godbe? Ali ni škandal, da vabi ta godba z nemškimi plakati celri v »Narodno kavarno*? Kam plovemo? V zadnjem času so tudi na sporedih koncertov te godbe nemške točke v večini. Tako ne sme iti dalje. Za danes le svarimo, prihodnjič bomo govorili jasnejše!
lj Skupne pevske vaje vseh štirih ljubljanskih, v »Zvezi slovenskih pevskih društev" stoječih pevskih zborov: .Glasbena Matica", »Ljubljana", »Merkur" in »Slavec" za koncert dne 9. julija o priliki skupščine odposlancev se bodo pod vodstvom zveznega pevovodjo gospoda profesorja Mateja H u b a d a prihodnji teden tako vršile: V ponedeljek, dne 26 junija, ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice" vsi II. basi vseh štirih društev; v torek, dne 2 7. junija, ob 8 uri zvečer istotam v s i I. basi vseh štirih društev; v sredo, dne 28 junija, od 8 do 9 ure zvečer istotam vsi I. tenorji, od 9 do 10. ure vsi II. tenorji vseh štirih društev. Upravni odbor .Zveze" najnujnejše prosi, da blago-vole vsi gg. pevci sigurno in točno zahajati k skušnjam.
li Za petdesetletnico .Kat. društva rokodelskih pomočnikov", ki bo 6 avgusta t. 1., se vrič že primerne priprave, slasti se kaže med obrtniki veliko zanimanje za obrtno razstavo, ki se otvori dne 6. avgusta v testnem domu".
lj Pobegnil je dne 20. t. m. zvečer od svojega polka zrebčar Maks Leitinger, rodom iz Marenberga pri Slovenjem Gradcu. Leitinger govori slovensko in nemško.
lj Dramatična šola. Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do slovenskega gledališča, naj se oglasijo vsak dan od pol 8 do pol 9 ure zvečer, v nedeljah od 10 do 11 ure pri Antonu Verovšeku, »Narodni Dom", soba »Dramatičnega društva".
lj Pevski sestanek. Na vabilo predsedstva »Zveze slovenskih pevskih društev" sešla so se v soboto vsa štiri ljubljanska pevska društva (»Glasbena Matic,*", »Slavec", »Merkur" in »Ljubljana") k posvetovanju v Aurovem salonu v soboto ob p*l 9. uri zvečer. Navzočih je bilo okrog 90 pevcev. Okrog 9 ure otvori posvetovanje gosp. profesor Stritof z nagovorom Najprej je razložil namen »Zveze" in namen posvetovanja. Posebno je povdarjal solidarnost pevcev in požrtvovalnost v delovanju istih za kulturni napredek slovenskega naroda. Pozdravil je prisrčno vse pevce ter objavil načrt celega sporeda, kakor ga je sestavil osrednji odbor. Nato je gosp. koncertni vodja Matija Hubad v poljudni besedi označil vzvišene namene, katere ima zveza pevskih društev in kako se bode vse to doseglo, da pridemo do zaželjenega cilja. Omenil je tudi, da se mora šele pripraviti narod do tega, da bode obiskaval koncerte in se sploh za lepo petje bolj zanimal. Ravno s tem skupnim koncertom, kateri je v prvi vrsti namenjen to doseči, da ima nekaj umetniškega vžitka tudi priprosti narod. Pokazati se mora pa tudi odposlancem drugih društev nekaj novega in lepega. Zapela naj bi se skupno dva zbora: Gerbicev .Slovanski brod" in Aljažev „Dnevanam pripelji žar", potem pa še vsako društvo po en zbor. Koncert naj bi se vršil v S v i c a r i j i, kjer bi ljudstvo na vrtu in tudi okrog vrta po-služalo petje. Vstopnina naj bi bila nizka, kakih 60 h. V slučaju slabega vremena naj se pa koncert vrši v kakem drugem lokalu. V izbranih besedah je bodril vse pevce k skupnemu in vztrajnemu delovanju, ker izvršujejo pevci s tem važno vlogo na kulturnem polju. — Gospod dr. Rus predlaga, da bi se predlog gospoda Hubada, oziroma osrednjega odbora neizpremenjen sprejel, ker se vidi, da je vse dobro in premišljeno urejeno. Oglasila sta se na to še gospod S t u r m , kater je predlagal sodelo vanje društvene godbe, in pa g. Kranjec, kateri je stavil predlog, naj bi se koncert vršil v »Narodnem domu". Omenil je, da ! imajo drugod take narodne zgradbe za svoja i svetišča, v Ljubljani pa se to zanemarja. — j Gospod Ravnikar pripomni, da je res j žalostno, da se »Narodni dom" zanemarja, : a tega niso krivi pevci, ampak drugi. Ce se koncert priredi v »Narodnem domu" so
1. stroški, 2. inteligenca ne pride, ker j« indolentna, priprosti narod pa tudi ne, ker noče biti preziran, kakor pri otvoritvi »Narodnega doma". Nižji sloji so bili le toliko časa dobri, dokler se je nabiralo, ko je bila zgradba končana, so se vrata tega narodnega svetišča narodu zaprla. Končno predlaga konec debate, in pa sprejeti predlog osrednjega odbora in gospoda Hubada, kateremu se smejo pevci slepo zaupati, ker jih vodi od slave do slave, kar izpričujejo mnogobrojni koncerti »Glasbene Matice". Govorniku se je pritrjevalo z burnim ploskanjem in bil je potem skoraj enoglasno sprejet predlog osrednjega odbora. Dogovorilo se je potem še marsikaj in sklenilo po jako živahni debati, katere so se prav pridno vdeleževali tovariši pevci vseh društev (posebno gospoda Dražil in Dachs), da sodelujejo vsi štirje zbori pri Prešernovi slavnosti v »Zvezdi« in pri odkritiu Prešernovega spomenika. Okrog polnoči šele je gospod prof. Stritof zaključil zborovanje ter se vsem pevcem tovarišem prisrčno zahvalil za mnogobrojen obisk in stvarno zborovanje, katero naj bi rodilo mnogo dobrega. Gospod Dachs se je zahvalil gosp. Stritofu za izborno vodstvo posvetovanja, katero je bilo prav parlamentarično. Končno so še vsi pevci skupno navdušeno zapeli pod vodstvom gospoda Hubida: Jadransko morje". Bil je lep večer in takih večerov naj bi bilo še veliko, da bi drug druzega navduševali za sveto narodno stvar ter z milo slovensko pesnijo vžigali plamen ljubezni do lepe naše domovine.
lj Zidarska dela v Ljubljani. Zadnje štirje tedni so omogočili ta dela pri vseh stavbah, ker jih je vreme z malo izjemo pospeševalo. Zidovje brambovske vojašnice so dozidali nad dva metra nad cesto iti kopljejo že temelj za ostala poslopja. — Stavba dr. Pirčeve hiše ob voglu Cigaleto-vih in Sodnijskih ulic je dograjena do pritličja. Na voglu Dunajske ceste in Sodnijskih ulic zgradi novo hišo lesni trgovec A Deg-henghi Na Del Cottovem svetu omstavajo in snažijo troje dograjenih vil. V Dalmatinovih ulicah so osnažili Daghenghtjevo, v Sadaijskih pa dr. Požarjevo hišo. V podaljšanih Skofjih ulicah so dogradili J. Accettovo hiš« do prvega nadstropja. — Pri poslopjih nemškega vitežkega reda so adaptijska dela do polovice dovršena. Na stavbiščih Zesch-kovih dedičev ob Miklošičevi cesti bodo prostor v dveh letih zazidali.
lj Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu maju. V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v tem mesecu znatno več oglasil, osobito delojemalcev, katerih je v prejšnjem mesecu jako primanjkovalo. Vsled zadostnega števila uslužbencev je bilo tudi znatno več v delo ali v službo sprejetih. V primeri, z lanskim letom jednacega meseca, je došlo v tem mesecu istotako nekoliko več oglasil, a v delo sprejetih je ostalo na enaki višini. Pri m o š k em delu je bilo sprejetih največ za gostilne in trgovske uslužbence, dninarje in prometne uslužbence, primanjkovalo pa je obrtnih delavcev in kmetskih poslov, le teh tudi pri ženskem delu ni bilo dobiti. Zadostno število pa je bilo gostilniških uslužbenic in osobito hišnih poslov. Primanjkovalo pa je šivilj in prodajalk začetnic. Posredovanje z vajenci ni imelo uspeha, a stanovanj je bilo nekolike oddanih.
lj Pri novem pokopališču napredujejo zidarska dela prav počasi.
lj Umrli so: Gašper Papež, na sv. Petra cesti št. 42, Janez C i l a r, zidar, star 75 let, Ana Puhar, mestna uboga, stara 84 let.
lj Kolo zamenjal je 8. t. m. neznan zločinec v veži hiše štev. 6 v Šalen-burgovih ulicah Pustil je svoje slabo, ki je brez verige (na pogon), vzel pa prav dobro »Diana-Durkopp" kolo št. 24. Dotičnik je kmečki fant star kakih 22 let. Kdor bi mogel o tem tatu dati kaka pojasnila ali če bi kod zasledil kolo, naj blagovoli to naznaniti upravništvu »Slovenca".
Cerkveni letopis.
Dvestoletnica,
odkar se je začela božja pot pri »Kape-1 i c i" v K r o p i, se bo praznovala po sledečem sporedu :
1.	Četrtek, 2 9. junija 190 5. ob 7. uri zvečer: Veni sanete, nagovor domačega župnika ; litanije Matere Božje z ahgoslovoma.
2.	Petek, 30. junija, soboto, 1.julija in nedeljo, 2 julija 1905. ob 5. uri zjutraj sveta maša; ob 6. uri cerkveni govor in sveta maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, ob 10. uri cerkveni govor in slovesna sv. maša; ob 3. uri popoldne cerkveni govor, petek in soboto pete litanije srca Jezusovega; v nedeljo sklepni govor, izprevod z Najsvetejšim in pete litanije Matere Božje z zahvalno pesmijo.
Sv. oče Pij X. so dovolili s pismom dne 11. maja 1905. popolni odpustek pod navadnimi pogoji vs^m tistim, ki obiščejo
ob tridnevnici »Kapelico*. Izpovedovali bodo štirje izpovedniki vse tri dni v »Kapelici", oziroma v farni cerkvi. Cč. gg. duhovne pastirje uljudno prosim, da spored te cerkvene slavnosti v čast Matere Božje Usmiljenega Srca svojim vernikom raz leče oznanite in priredite, če mogoče omenjene dneve procesijo h »Kapelici". Tudi razne cenjene družbe in društva vabim k slavnosti.
Fr. HOnigmann, kroparski župnik.
Izpred sodišča.
Z vojakom ni marala plesati. V gostilni pri »Štajercu" na Resljevi cesti se je neko nedeljo popoldne plesalo. Pri neki mizi je sedel Pavi Zemljak, delavec iz Ljubljane, s svojo sestro in s svojo izvoljenko. Pristopil pa je k tej mizi deset nik 27. pešpolka, Henrik Wagenhofer, ter prosil Zemljaka, če mu dovoli z njegovo sestro iti plesati, kar sta mu obdolženec in sestra odklonila. Vojak je dekle nato po licu pobožal, kar je Zemljaka tako razgrelo, da mu je vrgel vrček s tako silo v glavo, da se je razletel na drobne kosce. Zato je bil Zemljak, ker je desetnika na glavi težko poškodoval, obsojen na pet tednov ječe.
Razne stvari.
Najnovejše.
Ženske jetniške paznice za ženske jetnike je pričela za poskušnjo nastavljati avstrijska iustična uprava. Da sedaj je nastavila na Dunaju 8 žensk za jetniške paznice.
Ničnostno pritožbo, katero sta vložila morilca Klein, je najvišje sodišče zavrnilo.
Velikanska vročina je v New Yi&rku. V ponedeljek popoldne je bilo vročine 40 stopinj C.
50 ruskih dijakov iz Kije v a se je včeraj pripeljalo v Prago. Cehi so jim priredili navdušen sprejem.
Račun persijskega šaha za njegovo bivanje v Lvovu je znašal 44 000 kron. Sah je imel 46 oseb.
Telefonsko In brzojavna porodila.
Dunaj, 24. junija. V današnji seji proračunskega odseka je poslanec R o b i č izpregovoril: Najprvo izjavim, da ne mislim sedaj govoriti o kulturnih potrebah slovenskega naroda. Moja dolžnost je pa, da že v razpravi o začasnem proračunu vprašam vlado, kaj misli glede slovenske univerze v Ljubljani. To je naša dolžnost, da vprašamo, ker g. min. predsednik ni v svojem govoru v zbornici ničesar omenil glede stare in opravičene zahteve slovenskega naroda, glede želje, ki jo goji že več ko pol stoletja. Z vso odločnostjo naglašam, da gre .tu za kulturno in ne za politično zahtevo. To je razvidno iz dejstva, da je dne 11 fe-bruarija 1898 tudi nemška stranka v deželnem zboru kranjskem glasovala za predlog glede slovenske univerze v Ljubljani. Za to univerzo že imamo nekaj sredstev. Deželni zbor je dovolil 500.000 K in Ljubljana 100 000 kron. S 600.000 kronami se seveda še ne da ustanoviti univerza, a v prvi vrsti želimo pravno fakulteto, in za to je tudi 600.000 kron že lepa vsota. Tudi profesorjev bi nam ne manjkalo. Zato se čudimo, da gospod ministrski predsednik ni •menil te naše opravičene zahteve, in upamo, da bode to storil v odseku. Slovenski narod je bil vedno zvest Avstriji, zato zasluži, da dobi sredstvo in priliko najvišje izobrazbe na slovenski univerzi.
Dunaj, 24. junija. V današnji seji proračunskega odseka je tekom debate naučni minister H a r t e 1 bavil se z obstoječimi vseučilišči ter je potem govoril o p o m n o-
ž i t v i vseučilišč. Ce bi imeli v Av-
*
striji samo nemške srednje šole, bi imeli samo nemška vseučilišča, ker pa vsako leto narašča število nenemških srednjih šol tedaj vsako leto narašča tudi število nenemških abiturijentov, ki streme za tem, da v onem jeziku nadaljujejo svoje študije na univerzah, v katerem so imeli pouk na srednjih šolah. Med temi dijaki je tudi mnogo odličnih talentov, ki si končno žele delovati na univerzi Tako je tudi razumeti vprašanje posl. R o b i č a. Naučno ministrstvo je pri vsaki priliki te želje Slovencev priznalo za opravičene, a mora povdarjati, da se ne bo tako lahko dobilo potrebno število kandidatov. Vlada je zato subvencijonirala može, ki so se posvetili znanosti. Olajšalobi se morda zasedanje profesor-
skih mest na pravni fakulteti v Ljubljani, ako bi se, kakor se je celo od neke slovenske strani (!!) izreklo, z a d o v o 1 j i 1 o z n e m š k i m i predavanji (!!) ter tako ugodilo tudi želji, katera se je izrekla od nemške strani v kranjskem deželnem zboru. Vlada je pripravljena uvesti za even-tuelno ustanovitev vseučilišča v Ljubljani takoj poiz-vedbein pogajanja in v kratkem času priti s svojimi predlogi.
Dunaj, 24. junija. Odgovor n a -učnega ministra v zadevi slovenskega vseučilišča slovenske poslance seve nikakor ne more zadovoljiti. Vso akcijo je spravil v nevarnost netaktni in nespametni nastop slovenskih liberalcev. Osobito spada med taka škodljiva dejstva nespametni govor poslanca Plantana v prvem branju vladne predloge o Roveredu Dalje je bila nad vse škodljiva pisava »Slov. Naroda" v tej zadevi, ki je še vsem v spominu. »Narod" je, namestu da bi delal za dobro stvar neumno in surovo napadal poslance »Slov. zveze*. Največji udarec je pa bil surovi nastop dr. Tavčarjev v debati o kon-grui in njegova kompliciteta s Franko S t e i n o m in grofom B a r b o t o m, kjer je kazal tako strankarsko strast in strupenost, da je vlada iz tega morala sklepati, da smo Slovenci tako med seboj razprti da nismo sposobni zavzeti se skupno kot cel narod za kulturno potrebo. Neovržna resnica je, da je nastop slov. liberalcev silno oslabil položaj in če bi ne bili liberalci tako nastopali, bi se danes lahko smatralo slov. vseučilišče za osigurano, med tem, ko bo treba sedaj še mnogo bojev in mnogo dela. Ce se vsa akcija ponesreči, je izključno zasluga Schwegel Heinovih lakajev in njihove politične zveze s Franko Steinom.
Dunaj, 24. junija. (K. u) V današnji seji proračun, odseka je rekel češki poslanec dr. Kramar, da zahtevajo Cehi na vladine obljube skorajšnjih vladinih dejanj. Cehi ne bodo rešitvi proračunskega provizorija na-pravljali težkoč, a glasovali bodo proti. E 1 v e r t je imenom Nemcev izjavljal zadoščenje, da namerava vlada češko vseučilišče na Moravskem ustanoviti le potom zakona, ter zahteva, da se to zgodi v soglasju z Nemci. Min. predsednik Gautsch izjavlja, da samoobsesi umevno sprejema vlada vso odgovornost za svoje izjave. Proračunski pro-vizorij je nato odsek po daljši debati spreje1,
Dunaj, 24. junija. Proračunski odsek je sprejel predlogo o prodaji eraričnih poslopij na Dunajski cesti v Ljubljani.
Dunaj, 24. junija. Danes je bila tu obravnava radi Lujize Koburške. Razsodba so proglasi pismeno, gotovo je pa že sedaj, da princezinja ne bo več pod kuratelo.
Dunaj, 24. junija Poslancu dr. Schei-cherju, katerega so soC. demokratje surovo s kamenji pobili, je bolje. Pet napadovalcev imajo že pod ključem.
Dunaj, 24. junija. Bivši ritmojster grof Jožef Fiirstenberg je bil radi kride danes obsojen na en mesec zapora.
Dunaj, 24 junija. Ogrska vlada je sedaj izjavila, da ne bo delala težkoč rešitvi najnujnejših trgovskih pogodb. Radi-tega se pogajanja z Bolgarijo in Švico v kratkem prično.
Pariz, 24. junija. Jutri vlada proglasi razna pomiloščenja, posebno o obsodbah radi tiskovnih pregreškov.
Kolin, 24 junija. Peterburški dopisnik »Kolnische Volkszeitung" smatra notranji položaj Rusije, če se tudi skliče ljudsko zastopstvo za jako kritičen ter trdi, da Rusija stoji pred resnimi dnevi.
Peterburg, 24. junija. Včeraj so neznani zločinci trikrat ustrelili na pomočnika notranjega ministra Buliginovega nekega Smelskega, ki pa ni bil zadet. Mislili so, da imajo opraviti z Buliginom. Napadalci so pobegnili. Nekaj trenotkov prej se je pod konji mimojahajoče patrulje razstrelilo več bomb. Več oseb je ranjenih.
Peterburg, 24. junija. Veliki knez Sergij Mi^ajlovič je odpotoval v Kovno, da inspicira srtiljerijo ki odide na bojišče.
Varšava, 24. junija. V Censtohovu je danes ponoči vojaštvo streljalo na mno-
žico. Več oseb je mrtvih ln mnogo ranjenih.
Peterburg, 24 junija. V Censtohovu je stavka pekovskih pomočnikov. Kruh* nedestaje.
Peterburg, 24. junija. V Lodzu se bili včerbj krvavi barikadni boji. Vojaštvo je naskočilo barikade. Mrtvih je 50 oseb, okolu 200 ranjenih.
London, 24. junija. Pri včerajšnjih velikih pocestnih bojih je bilo mrtvih 160 oseb nad 300 ranjenih. Posebno hudo je bilo v notranjem mestu in ob barikadah. Ljudje so ulivali na vojake vrelo vodo, jih bombardirali s kamni ter s streh streljali nanje. Vojaštvo je opetovano naskočilo v cestah natlačeno množico tako, da so bili oni, ki so stali v množici v prvih vrstah nasajeni na bajonete.
Berolin, 24. junija. Nemiri v Lodzu so nastali vsled tega, ker je policija neko žrtev nedeljskih bojev, katere pogreb bi se moral vršiti v sredo s slovssno delavsko manifestacijo, skrivoma ponoči pokopala.
Washinpton, 24. junija. Vsled bolezni grofi Lamsdorffi mirovna pogajanja zastajajo. Roosevelt na svoje zadnje note od Rusije še ni doti' odgovora.
Pariz, 24. junija. »Echo de Pariš" poroča iz Peterburga, da se je Lambsdorf izjavil ameriškemu poslaniku, da Rusija n'ma nič proti temu. če se na bojišču sklene premirje.
London, 24. junija. „Daily Telegraph" poroča, da so Japonci okoli Tumena vrgli nazaj rusko topništvo.
London, 24. junija. Japonski ženij-ski polki so popravili vse mostove, posebno telinski. Operacije so zelo ovirane zaradi deževja, posebno za Ruse, ki imajo težke vozove. Misčenkovi kozaki niso bili kos japonski pehoti, en oddelek so Japonci zajeli.
Peterburg, 24. junija. Iz Gunču-lina dementujejo vest, da je Linjevič obkoljen. Japonci stopijo pred južno rusko fronto, Rusi jih pa pazljivo opazuje o.
Tokio, 24 junija. (Uradno.) Tisoč mož sovražne pehote je 21. blizu Jinhanga zadelo na naše predstraže ni prodiralo. Ko so dospeli do Heinjancena, so jih zapodili Japonci v beg jih zasledovali in jim prizadeli težke poškodbe. Sovražni oddelek, trije bataljoni, štiri škadroni in dvanajst topov, je prodiral po kirinški cesti in se potem obrnil preti jugu. Dne 21. junija pred pol 12. uro dopoldne so se pojavili nekateri ruski oddelki na gričih okoli Hapongana in Lihiatuna in so obstreljevali griče severno od Nanhentana. Po večurnem boju so Japonci naskočili griče, pregnali povsod sovražnika in ga zasledovali. Drugod je položaj neizpremenjen.
Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Želodec prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—3) a
ffleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
□ o	Čas opazovanja	Stunje barometra T mm	Temperatura po Celziju	VetroTi	Nek«	. M lis va e "SS* P*
23	9. zveč.	737-3	-f-14-0	sl. sever.	obl.	3 6
24	7. zjutr.	737 1	+ 13"0	sl. svzh.	dež	
	2. pop.	736-8	4-16-4	»	obl.	
Srednja včerajšnja temp. +17 2", aorm. +18 6°.
Tržna poročila
od dne 23 junija 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.38 do 15.40; rž za okt. K 12.48, do K 12.50; oves za okt. K 1102 do 11.04; koruza za julij K 14 82 do 14.84.
Pšcnica: ponudbe zadostne, povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja 1H.000 met. st. komaj vzdržano. Koruza za 5 st. nižje. — Druga žita mirneje. Vreme: veter.
Veliko zalog« absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, c«
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 37
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemno cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Kaj Je

9 *
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
ustna voda.
Dobi se vseh boljših trgovinah.
XI o*
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestra, gospodična
Anica Majdič
previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, zelo mučni bolezni v 20. letu svoje dobe, danes ob ',',10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
!'ogreb preljube rajnice bode v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče.
Sv. maše-zaduštiice se bodo darovale v župni cerkvi.
Nepozabno priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dnd 23. junija 1905.
Vinko in Matilda Majdič, starši; Vinko, Demeter, Peter bratje; Marica, Saša, Tilka, Vera, Zdenka. Mira, Zora in
Ema sestre.
Zahvala.
7.a vsestranski nam izražene tolažilne dokaze sožalja povodom smrti naše ljube hčere, gospe
Leopoldine Petras,
vdove BRILI
kakor tudi za številno spremstvo k zadnjemu počitku in krasne darovane vence izrekamo tem potom tudi v imenu vseh
ostalih sorodnikov najtoplejšo in najboljšo zahvaI°-_______ _ ________^
I. j u b 1 j a n a, 22. junija 100».
[Leopold in Ana Petras
1 — 1	stariši.
Poslano
v Krojaških ulicah v Ijubljani
v kateri so izvšuje gostilniška obrt se vsled smrtnega primerljeja proda prostovoljno io ceno.	,	1293 3—1
Pojasnila daje pisarna ces. kr. notarja dr. Frana Vok-a v Ljubljani.
Svojemu puhloglavemu napadalcu v Slov. Narodu za spomin
O, kaj me briga, Če osel riga!
Žab ni ca, dnč 23. junija 1905.
Karol Čik
1271 1—1	župnik.
proda se prostovoljno blizu držav nega kolodvora v Spodnji Šiški.
Več poizve se v upravništvu „Slovenca". 1248 3-2
priporoča po najnižjih cenah
6 F. H I TI
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Ponos vsake gospodinj* ie dobra kava.
Enonadsfropna 3-i
hiša na Vrhniki
s hlevom, kosom vrta, travnikom in z delom gozda proda s*«- radi
rodbinskih razmer iz proste roke.
Več se poizve pri lastniku Franc Tomšiču v Polhovem gradcu.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
M mmmg od 100 mark da'je osebam vsa" ilDIiflr k6Sa stanu'tudi damam, trgov, ■IdlUl. usluibencem na ekcept, za-dolžnico,pod pogojem H. Brink-mann, Halberstadt. — Vzvratni porto.
1282 10—1
w Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela pogreSati v nobenem gospodinjstvu, kadar se napravica kavlna pUaia.
o o o
Zahtevajte le lsvtrne saroje ■ Imenom »KATHRKINBR«.
--—-
Razstavljeno le do vitev&i 24. junija s 1273	II. ciklus
republika CHIIiE,
Velezanimivl prizori. Od nedelje 25. junija, do všt.sob. I. julija 1905 Potovanje po
SLOVENEC
Lago Maggiore (Lokarnsko ali vel jezero), Luganško in Leško jezero.
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južni kolodvor; Elsner Marija. Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rim ska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Graj • žar Ivan, Sv. Martina cesta.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
Na Bledu: Ot«.n Fitcher, knjigarna.
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3. j
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk
(konsumno društvo).	j
V	Škofjiloki: Janez Potočnik.	j
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
naslednja stavbinska dela:
1.	Zidarska dela,	7.	Kleparska dela,
2.	Tesarska dela,	8.	Mizarska dela,
3.	Kamnoseška dela,	9.	Steklarska dela,
4.	Krovska dela,	10.	Pleskarska dela,
5.	Dobava železnine,	11.	Slikarska dela.
6.	Lončarska dela,
Ponudbe se sprejemajo le do 8. julija 1905
Natančni proračun in načrti so na razpolago v posojilnični pisarni. Stavbinski odbor si izrecno pridržuje pravico, oddati vsa dela enemu podjetniku ali pa posamezno.
Vsak oierent mora položiti 10% ponudene vsote kot varščino.
______Stavbinski odbor.
MT Konec sezone.
Zopetna otvoritev sredi septembra.
Vstopnice v abonementu ostanejo veljavne 1 nadalje za prihodnjo sezono.
in
prodajalna,Katol. tisk. društva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1 '60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naroČilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
NAZNANILO = = PRESELITVE
P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja
lekarna pri„zlatem jelenu"
v moj i no vi hiši na Marijinem trgu
pred frančiškansko cerkvijo
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli.
Ljubljana, dnd 24. junija 1905.
961 3-3	Josip Mayr, lekarnar.
blizu Rake, obstoječe iz okrog 14.000 □ m vinograda, popolnoma z amerikansko trto zasajenega in zagrubenega, ene njive za 7 mernikov posetve, lepega vrta v obsegu 15 arov, z lepimi in žlahtnimi jabolki in hruškami, zelenjadnega vrta, lepega mladega gozda, hiše, čumnate, vinske kleti z opravo ali brez oprave in hleva. Vse posestvo se drži skupaj ter leži ob glavni cesti Raka-Studenec. Najlepša lega, z lepim razgledom. Plačilni pogoji ugodni, tudi na obroke. Proda se le vsled družinskih razmer. Natančna pojasnila daje 1274 3-1
Županstvo Studenec, p. Rudna pri Sevnici Dol.
Vozni red južne železnice Trsf-Dunaj
Brzovlak
PoStni vlak
Brzovlak
Poštni vlak
Čas odhoda
Čas odhoda
Čas odhoda
Čas odhoda
od. Dunaj prih, JfMurzruschl. i Gradec . . . ) Maribor . . .
Celje.....
Laški trg . . Rim topi. . . Zidani most. Hrastnik. . . Trbovlje . . . Zagorje. . . .
Sava.....
Litija.....
Kresnice. . .
.Laze .....
Zalog.....fl
'"J Ljubljana
fBrezovIca . . Preserje . . .' Borovnica . . Logatec . . , Planina . . . Rakek .... Postojna. . . Prestranek . Št. Peter . . .
.Divača .....
Nabrežina . prih. Tist od.
P Zenitna ponudba. CS
Uradnik, s plačo čez K 2000 in pen-zijo, želi se seznaniti s pridno gospodično ali vdovo v starosti okrog 30 let, posebno s takšno, ki ima trgovino ali kakšno drugo dobro-idočo kupčijo.
Natančne ponudbe, ako le mo-Hj. goče s fotgrafijo naj se pošljejo ^ do 9. julija pod „srečni zakon" • ^/p na uredništvo „Slovenca".
"ifš/t	Anonimna pisma	I
a se ne odgovore. t^Alljc/
") Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta.
Književnost In umetnost.
*	Prisrčna prošnja. Ker stroškov, ki smo jih imeli z lani izdano knjigo „Za resnico", še sedaj nismo pokrili, vendar bi jih radi še pred počitnicami, zato uljudno prosimo vse one gospode, ki nam knjige še niso plačali, naj to čimpreje storč. Morda smo nadležni, ker smo prosili že opetovano, pa — sila kola lomi. Zato brez zamere!
Obenem priporočamo šolam in gg. ka-tehetom v blagohotno nakupovanje Marjetice' in več letnikov »Pomladnih
glasov1. Naročila sprejema g. Franc P e č a r i č , bogoslovec v Ljubljani.
Ljubljanski bogoslovci.
*	Hov brevir z velikimi črkami. Gospodje duhovniki, kateri si želijo nabaviti brevir s posebno lepim in razločnim tiskom, naj si omislijo novo tarnaj-sko izdajo (1905) v velikosti 171/2X11 cm, katera bo posebno slabovidnim prav dobro služila. Zvezki so vezani v fin upogljiv marokin-šagrin, ker niso debeli, se dobro prilegajo žepu. Tako krasnega in v vsakem oziru primernega brevirja še nismo videli. Cena vseh štirih zvezkov z ljubljanskim proprijem vred znaša K 57 10; brevir se preskrbi tudi z lavantinskim, tržaškim in ogrskim proprijem. Zunanjim naročnikom se dopošlje delo poštnine prosto eventuelno tudi na ogled; naroča se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. .Dobe se tudi „Horae diurnai" s podobnim tiskom.
® Drugi zvezek ilustrovane svetovne zgodovine. Widmann-Fischer Felten, Illustrierte Weltgeschichte je ravnokar izšel. Mnogobrojne slike napravijo to delo izvanredno zanimivo in pripomorejo, da se prečitano lažje ohrani v spominu. Vse kaže, da bo delo izborno napredovalo in je vsled tega toplo priporočamo; izhajalo bo nekako dve leti in veljalo v celoti K 48 (40 sešitkov po 1 K 20.) »Katoliška bukvama6 v Ljubljani dopošlje na posebno zahtevo tudi drugi zvezek na ogled.
Po svetu.
lf čem se razlikuje ženska od moškega? To vprašanje je razrešil neki francoski pisatelj na sledeči način: Poglejte si na primer — pravi, moža, ki ima zabiti žrebelj v steno. Tega ne stori, predno ne najde kladva. Ženski pa v enakem slučaju pride vse prav, žrebelj zabije tudi s hrbtom krtače ali pa s črevljem, če ravno treba. Ce mož odpira botilko, si poišče od-mašitelja. Ženska se pa, če ni drugače, po-služi škarij Če mož odda pismo, ga hitro in brez vznemirjenja vrže v nabiralnik, ženska pa pismo in naslov pregleda trikrat. Za moškega pomeni „Z Bogom!" konec pogovora in slovo, za žensko je pa to začetek novega oddelka konverzacije. Ženska vedno popravlja in krpa raztrgane in polomljene stvari, moški jih pa raje zažene v stran, ako so zelo razmesarjene. —' Tudi nekaj psihologije v teh opazovanjih.
Milijonarji na Angležkem. Neka angležka statistika pravi, da se je v zadnjih petdesetih letih na Angležkem število milijonarjev popeterilo.
Imena ameriških vojnih ladij. V Ameriki je krst novih ladij že določen po zakonu. Oklopnjače prvega reda morajo nositi ime ene izmed držav, one drugega razreda dobe ime kake reke, one tretjega razreda ime kakega glavnega mesta. Ladjam četrtega razreda dd ime predsednik po svoji volji.
Lobanje so kradli štiri mladi laški pobiči, 16 do 18 let, v Farni v Italiji. Večkrat so udrli v katakombe ter prinašali od tam lobanje. Priznali so vse. Ko jih je sodni predsednik izpraševal, čemu vendar bi bili rabili lobanje, so odgovorili, da so hoteli ž njimi ozaljšati domače sobe! Dobili sc po 4 mesece zapora ter 25 frankov globe morajo plačati.
| Najugodnejši pogoji |
"	za zavarovanje. ■
Edina
zavarovalna družba
ki ima
slovenskega
vt


glavnega
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenje in na dohodke - na vse načine po zelo nizkih postavkih.
Natančneja pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr.,
in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih.

......
± mm^mmm ■
m
. ■ . * .f V.;/ ■■■ : i* . —
. . . ' /A -V:- • -:•■■:
bHM&raK
1% 1
c i Iew Tork
Brzoparniki: „Kalser Vrfllhelm II.", »Kronprlnz Wllhelm", „Kal»er Wllhelmj der Crosst",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen fprl meni ne povišajo ceno
amerik. železnic.
Kduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5f. 35
!361 46	nasproti sfarl „TIŠIerJewl gostilni.
IT
Zdravilnica in vodozdravilnica

= Kamnik na Kranjskem. =
I	Postaja c. kr. državne železnice.
Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z oglji-kovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.	^
Zmerne cene. — Sezona od 20. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo. ~ 10 9	Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj.
^ KOV
p Zm
to R
tvo. ^
J3
Delaunicn zg vso cerKuena delo
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, 4 j posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24-8	kipov, križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.
K
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska*a, st. Ulrich-Groden (Tirol).

M
delovanja in postavljanja orgelj' in harmonijev
v Ljubljani, tfolzapfcljnova cesta 13
Vaclav Polaček
ij de l o vatel j orgelj in harmonijev,
priporoča sc preč, duhovščini, samostanom ln zavodom 3a postavljanje novih orgelj in harmonijev.
Orgije postavljam po ielji ali j mehaniko ah na pnevmatiko ali po elektro-pnevmatiškem lis temu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični 3istem, sprejemam vsako popravo in uglasbo. — Garancija ja nove orgije tO let, ja popravo in prestavljanje po dogovoru.
Proračune jastonj.	1095 13—5

Odlikovan
rzlafo kolajno ln častno diplomo
V Parizu.
1	T\	603 104—20
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega blagr po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
uradnikov.
Enonadstropna, novozgrajena
hiša
v Spodnji Šiški št. 22
ob glavni cesti, pripravna za vsak obrt, posebno še za gostilno in kavarno se proda takoj pod ugodnimi pogoji. 1221 4-3 Pojasnila daje lastnik Anton Štirn ravnotam
F. P. llidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, sesj-se
742 40-20
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
fiur Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. £SfT~ Sprejmejo se zastopniki.
Pri nakupovanju
= suknenega In manufakturnega == blaga
se opozarja na tvrdko
•M****"
HUGOIHL
v IJubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
250 62—20
suknenih ostankov.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
X&*r nucina ^S
(zak. zajamčeno) 1098 52-52 X steklenica 1 K. Tisoči priznan) dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-teku A Comp., Praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, Jlnton Korbar, Hlnko Wlbbe.
1856 52—33
Popolno prepričanje
d* Je lek*rn*rjm
Thlerry-a Balsara In centlf mazilo
p. vneli notr. boleznih, influenoi, kaUrih, Irfili ln metjih »seli Trat, slabostih, motenju t prebavi, ranah, absceslh ln telesnih poškodbah Itd. nedosežno ugpefiuo sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tiso? Izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 tnal. ali !) dvojnih stekl. balsama & kron, 00 malih ali 80 dvojnih steklenic K 14. — Dva lonikacentlfoUJskega mazila franko!!K 00 vin. Prosim nasloviti na lekarnarja A. THIEBBY v Pregradi pri Bogaikl-Siatlnl. — Ponar. ln raiprod. ponarejanj se sodnijsko zasledujejo.
1600 64- 40
Valentin Golob
(pr, Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ;-r.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. Postrežba točnal Cene zmerne! Založnik nize avatifljaklh 0. kr. državnih uradnikov
izbera "2232
najaoljših in najcenejših
tiuoKolcs m šivalnih siroiep
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za Poprave.
iigis^®«,®*!«!!	60 52—24
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
VK
n ji
L
4)
E <
f|!#
KS* Najcenejša vožnja v Ameriko. IgJJ
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).-
>
3
n t
ti
468 43-16
Kf* Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
Preprodajalci popusti
AndroDotion" (iznajdite|jp'Herr-
^nilUl ur VJUI1 mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 9	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev t Ljubljani pri gosp. UflSO PctriČiČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
triren Srange
HAMBURG4MERIKA
Iz LJubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-42
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parnikl samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
y
Prešernovo ulice St. 5
LJubljana.
Zaloga čevljev
Julija Sfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških v	čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih
K	golsserskih gorskih čevljev.



Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52-11
Ernest MammerschmidU nasledniki
Madile, Wutscher & K?.,
trgovina železnin in kovin
Lj u h lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika TalndA kuhinjskega orodja
vgima gaiosa ln hiJne oprave _
Važno!
Za
Yažno!
gospodinje^ irgovcc in živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moko za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod* iz soli za kopel. 52—49
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporoč^ivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JlnfOR KaiJC Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Cena vžigalic: 401 16 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana, 2% popusta.
VŽIGALICE „ li 5
družbe s.v Ciril« in MetCtfa | "p 2aioqa pri Jv Percfrana vLjt;b!jan1.|| ^
" w
00
o.
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52'— franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
£ N B)
o.
1 * « 3
1%
S o £ _. i D
J °
I a
s 3-
i
to
a.
ta a
S t.
t/> c pr- o —■ c
E
i " o S
S
«
=» S n &
u O
« •M 2
o, o «
h '51 -1&4
° o
=> a -b
<r. to U 03 o
s rt £ s s s?
I*
N
«1* u o __
>	S.V
rt	o ©
£	O,
O	1
c	q a
•a	«
JU	t)
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—49
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVŠEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopili mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.AuerjevIh dedičev
0 pri ..belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbora marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo ln so-Q O lidno ceno. O q
j. Spunt, gostilničar.
155 52—22
F^aftcovi vara.
HUDr. Emil Oliva
em. asistent na kliniki prof. Rubeškega in hospitant odbor, klinik v Berolinu, Stockholmu n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Belemgradu,
ordinlra zopet v Francovih varih »Hotel Stadt Leipzig".
Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje.	1150 9—8
6 mesecev na poizkušnjoi
3 mesece krediti Popolno zasloni I
ln enake širokoustne reklame moja avetovnoznan« tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1072 20-5
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno &me-rlkanako, antlmagnetlako. sistem
Roskopf=patent=rem, uro s sidrom št 99
s plombo
t črnem irait. jeklen, ali ni-kelnastem okrovu, pat. email kazališče, Sli ur ido&o. natančno repusirnno s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelonine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2*25. '1 komadov gl. <K>0, <1 kom. <1. 12-uO. Ist» ara z drojnlir »okrOTOin gl. S oO. Cene sl-itctm „ltoNkcpf'- ure, brei plombe, kakorine prodajajo nall urarji ln trgorcl, komad gl. 1 Jo-
Denar nazaj! al> zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se deuar pošlje naprej.
Prva tovarna ur „
v Mostu (Briix) št. ^ 1099, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimž
pismi iz vseh delov sveta. Bogato llustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
31 26-15
Iz pfoste roke se proda
v lepi, prijazni okolici, pol ure od kolodvora
na Gorenjskem
——— nova, lično zidana ——
hiša,
še 10 let davka prosta, tik farne cerkve in okrajne ceste. V hiši se nahaja dobro obiskovana prodajalna z mešanim blagom, trafika in gostilna. Hiša ima štiri sobe in druge pritikline, lep prostoren vrt, na kterem se d& napraviti kegljišče; 80 korakov od hiše je zdrava tekoča voda. 1232 3—2 Kje ? pove upravništvo »Slovenca".

pomladanska in Jesenska doba
19 05. 343 40-35
prlsfno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.I0 , K 7, 8, 10 iz dobre dolg, zad. za kompl. „ ' ' .... obleko za go8P.(8uk- \ K 12> K 14 12 bo^se nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše stane le	1 K 21 iz najboljše
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor ludl blago za površnike, turist, loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reclna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno
SlegeMmhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Zajam?. poilljatev po vzorcu. Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej Ivrdki na mestu tovarne.
Zdravilnim z mrzlo vodoPfl WPP0Mra
načinu
SKT v Krapini ^
(last slob. i kralj, povelj, trga Krapine.)
Ofvorjeno celo leto ■■■■
[Ml
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—13
Hygiea
Zdraviliški zavod za iiidroferapijo, elektro-terapijo, masažo i. t. d.
OO
Ljubljana
v novem traktu ,,Josefinum-a" (Poljanska cesta), vhod Elizabetna cesta 2.
Uporabljajo se pod zdravniškim nadzorstvom vsi načini hidropatičnega zdravljenja (tudi po Kneipp-u); kopeli v električni luči, električne kadne kopeli, kopeli s tekočo ogljikovo kislino, kopeli v igličevju in druge medicinalne kopeli. Aparati za uporabo vročega zraka itd.
Galvanična, faradična in statična elektri-citeta. Masaža, ročna in z vibratorjem.
Ambulatorično zdravljenje vseh bolezni, razun infekcijskih in duševnih.
Zavod otvorjen je celo leto, in sicer vsak dan od 7.—12. ure dop. in od 3. — 5. pop. ob nedeljah in praznikih le od 7.—11. ure dop.
Zdravniška ordinacija od 9.— 10. ure dop. in od 3.—4. pop.

ragistrovana zadruga z neomejeni«« poroštvom
|t lasln! hiši | v Ljubljani $ v iastni JiiSi $
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vloge po
2 52-35
1
01 2 0
brez odbitka, rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
tsxetnsb kmctsk° k 7,024.718 89. "Sj hran- K 7,651,915-41. 'promet K	-ST* K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
rs
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp
Nadomestek za JP«in - Expeller
)e splošno prignano kot Izvrstno bol blaiujote mazilo« cena 80 v., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Ijah z našo zaščitno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTERJEVA LEKARNA
k ,,zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 novu.
I>nevno ra*poi4IJanfo._
Hi
ID. -


m
m
A. Kraczmcr
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
--priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, s—s
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BBsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji so popravljajo, ubiralo in Izvršuje se pod-lagaujc z usnjem strokov-njaško in preskrbno in turaftinuvajo najcenejše. 1517 52 -41
En
■v\
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
1180 3—3
mm c mm lili
276 12-9
ZAGREB, Iiica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-vode.
w Ceniki zastonj In franko.
§ AVGUST REpIČ $
m«»a9 »» sr"
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^O) — vrstne —
nisr d« €> a» JE	^
W	po najnižjih oonah.	•j5^'
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode.
/in »n >n >r\ in><r\ tn »n <n / n »n»™ »n ^ ^
Za vsa v
926 7
h
V
orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj, orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
In ironko moj veliki, bogato ilustrovaiii glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst ulkrloaatlb, arflriilb in zUtlJi ur z znamko ltonk«uf. litin, Ornega, ScnaffhauNen, UbushiiUe kakor tudi vseh vrst solidnih zlatuln in arebrnln no Izvirnih totarniiklh cenah.
I^ikel. remont, ura......K
sist. Roskopf patent ura.....
» » črna jekl. rem. ura „ svic. izvir. Roskopf pat. ura . . . Qoldin rem. ura „Luna" kolesje „ srebr. „ „ .Oloria" , i. „ „ dvojni plašč . „ „ oklep, verižica z rinčico ... t, „ , na pero In karab., 15 gr. težka „ 250 ruska 1 ula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „£ '>50
ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — Svarcvaldska ura K 2 —. mako uro ,'lletno pismeno JamitTo! -Mkak rlsiko! Zamena dovoljena, ali denar naz^J!
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) Št. 843, Češko. 100-3
je
najboljša mizna in osvežu-* joia pijača, 38 2S
katera je preskušena pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katarn.
hvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ialaz. postaja, zdravilno kopalijfia pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah večjih •peeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in Tinom.
a. =.,?a,?ga pri ■N'1"1 K«tn«r-Ja in Peter Laatnik-a v
Miolfanl.	32 53-23
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče m želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očisčujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-Ijica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—15
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 12
Cene nizke.
00000000000000000	N^ceneJ'ša Pot za zdaj!! ~
1	IBMIMPtfaH © ..RED -STAR = LINE"
® ilijpc csilfc^mksmcit^lmhkkb o
O
o
'■MKflH -	__
o V Ameriko §
O preko Antwerpna v York, O g	Phlladelphia.	O
Hitra in varna vožnja na moderno oprav- S ljenih, novih brzoparnikih te solidne X družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
g. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne § Jj? vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah O W št. 41, od južnega kolodvora na desno. O
Za zastopstvo „Rdeče zvezde": O
Fra ne Polenc o
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno
O
o o o
---,—, —»■>"<"«<'' prestopne pravočasno w
Ona barko v aoboto zjutraj. Naši parniki — O Innland Kroniand, Vaderland, Zeeland vozijo
OOO&OOOOOOOOOOAAA NewYorkaosem dni. To je pribito. Uljud- W wnost, snaga in zdrava hrana je na njih Q
581 14 Q Prl nas prvo in zadnje.	Bed Star jS
0000000000000000Q0QQ0000Q0000000%
Oglas,
na javni 'prostovoljni »vt^/"*	P™^, se bo
dne 26. junija 1905 ob 2. url popoldne na k0ra. ovac, dne 27. junija 11.06 8. url zjutraj 2 55 27 k.„
28 žrebet, 1 batar, 2 faltona in 4 stare biskupske kočije.
Nadalje se prodaja polom ponudbene razprave dne 3. in 4. iuliia t I v Djakovu .z vinogradov: Trnava, Maudičevac in Musič okolu 2969 hI Jaznega vina (belega, šilerja, črnega italijanske, renske in slankamenske graševine vsa raznih le?
," konjaka	,U,U" '' °ko,i 405 hI razne IganjT starVsHvSvke
Varščine je treba 100/0. _ Podrobna pojasnila daje
ravnateljstvo škofijskega oskrbništva v Djakovu.
1262 3-2	(Železniška postaja Strizivojna - Vrhpolje.)
sprejme takoj 1275 3-2
tvrdka Jos« Pefrič, Sv. Martina cesta 20, Ljubljana.
jnb Mitrpfslipiči
sedaj službujoč v neki večji trgovini z mešanim blagom na deželi želi službo premeniti.
1259 3-3 Naslov pove upravništvo.
g	8	as
a	o	"	^
n	S"	o	zZ.
R"	S	2:	HTt
»i
ca cc
5 »	K
Z. -	er
2- f/i
3- C/5	o
*	&
n	g
»	B
»S
N<
r> <
n •o
Ceno Črtiko posteljn° perje
5 kg novega skubljenega K 9 60, boTj-5ega K12*—; belega, jako mehkega, •kobljenega K 18 —; kron 24 — aneinobelega, mehkega, skub-Ijenega K 30 —; kron 36-—. Po-•llja se franko proti povzetju. Tndl se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poStnih atroikov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 817 p. Plzen na ČeSkem.
Ohranitev zdrovesu
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prcbavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših m uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečic >, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
'/., steklenica 1 K, I steklenica 2 K.
SVARILO im
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna b. fragner-ja u pragi,
c. m. kr. dvornega dobavitelja "	>,pri črnem orlu" -
Praga,MaliSStrana, ogel Nerudoveul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhUe poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro -Ogerske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plc-coli, U. pl. Trnk6czy, M. MardetschlSger, J. Mayr. 431 b (20—9)
I
Sfcivba mostu vDraSomlju.
Dne 26. junija f. I. popoldne ob 2. url oddajala se bodo dela za zgradbo novega mostu čez potok Pšato na okrajni cesti v Dragomliu v proracunjenem znesku 7000 kron po zmanjševalni dražbi na licu mesta v Dragomlju.
Načrti in proračuni leže na vpogled pri županstvu v Domžalah. Ponudniki imajo položiti 10% od na prevzeto delo spadajočega zneska. Delo se bode oddalo skuDno.
1240 3-3
bode oddalo skupno.
Cestoi edber za kamnini ol^raj dne 16. junija 1905.
Načelnik Jos. Močnik.
jLauereci'
ima najlepši senčnati vrt v okolici, z lepo lego, krasna sprehajališča po gozdih in ravnini in je za izletnike v ljubljanski okolici najprijetnejši kraj.
Pot čez Golovec preko Orlov na Laverco je prijateljem pešcev zelo priporočljiva, ker se izletniku nudi krasen razgled. Dolenjska državna cesta proti La-verci je najboljša v okolici, zato se tudi kolesarjem, izvoščekom posestnikov ekvipaž in pešizletnikom najbolj priporoča. Prihod na Laverco je tudi zelo ugoden po železnici, ker stane vožnja od dolenjskega kolodvora 20 v. Vlak prihaja ob 1/22 popoldne in odpelje v Ljubljano ob 8. uri 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj dobi se tudi om-nibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb.
V Lenčetovi restavraciji pod vodstvom gospe Antonije Kink, se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili, ter je pri dobri kapljici finega vina prijetno bivanje v prijaznem vrtu in tik njega se na-hajajočem logu.	1183 10_4
Posvetovanja med rodbinami in prijatelji, kam da bi bilo napraviti nedeljski izlet se toplo priporoča rešiti tako, da se odloči izlet napraviti v prijazno Laverco.
Zahtevajte pm nakupu
671 60-97
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono je
zajamčeno čisto ^
•n brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jam če d o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHIOHT" in varstveno znamko „JELEN"
Jurjj Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka
;
Otvoritev gostilne i
1(50jam javiti časi i te mu občinstvu, da sem staroznano gostilno
V tfomendipritfamniku
Zopet otvoril in sicer v novi moderno zgrajeni hiši tik: okrajne ceste.
Prosim, da se izkaže mojemu nasledniku isto zaupanje, ki se je sk^zovalo svoj čas meni.
Velespoštovanjem
fyidrej N(ejač,
1278 3-1	vinotrjec.
2 ozirom na poleg navedeno javljam, da sem to gostilno na Svoj račun prevzel
Jočil bodem priznana jY[eja-čeva vina, izborno pivo ter postregel vsikdar z gorkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni.
%azen leoih gostilniških sob je na razpolago prostoren vrt ter Za konje zračni hlev.
Slavno občinstvo pa prosim prav obilnega obiska !
l{dani
JVlalovrh,
gostilničar.
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (5)

sa jno m
čistilnim ekstraktom. Najboljše čistile nasvetu.
Stanovanje
z dvema sobama in potrebnimi pritikli-klinami se odda s I. avgustom v najem.	1254 3—3
Več pove upravništvo »Slovenca".
mr Učenec
za špecerijsko trgovino v Ljubljani 1255 se takoj sprejme. 3-3
Več pove upravništvo „SIovenca".
hiša z vrtom
v Ljubljani, Vel. čolnarske ulice 3f. 5.
Več se izve pri lastniku F. Kozina istotam.
1287 3-1
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolska izobrazbo zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo
trgovino z manufakturnim blagom
na deželi. — Kje pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". 1185 6-2
f&j Restavracija „pri Levu" ^^
\ r== prej Košenina. — Marije Terezije cesta 16. z= J
Vsak dan večkrat sveže Puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec
Izborna jako cena kuhinja
Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago.
Večkrat v tednu domače godbene zabave.	1220 10—4
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
A. KOS, restavrater.
Išče se
prodajalka,
katera bi bila dobro izurjena za prodajalno manufakturnega blaga, zlasti v modnem blagu, ter vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Zahteva se solidno vedenje, ker je hiša strogo krščanska. Plača po dogovoru. 1286 3-1 Kje? se izve pri upravništvu Slovenca.
Razglas.
Županstvo v Mengšu okraj Kamnik naznanja, da je podeljen še eden
nov živinski sejm,
kateri se bode vršil, dnč 5. julija vsakega leta; če bi bil pa ta dan praznik ali nedelja — se vrši semenj dan pozneje. Prodajalo se bode vse tako blago, kakor po navadi že obstoječe smajne dneve.
Franc Orel
1285 3—1	župan.
Več izurjenih
pomočnikov
sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk.
IVAN INTIHAR, kolarski mojster
na Igu pri Ljubljani. 1289 6—1
I Iz proste roke se pod jako ugodnimi pogoji
mT proda
Dražbeni razglas.
V svrho stavbenih del pri zidanju novega poslopja za c. kr. urade v Gorenjem Logatcu vršila se bode v torek, dnč 4. julija 1905 v občinski pisarni v uorenjem Logatcu
le rt it si obrmvisi ra.
Stavbena dela so proračunjena:
1.	Zidarska dela...........53421	|< 80 h.
2.	Tesarska dela......................2841	K 40 h
3.	Krovska dela..........j	2485 72
4.	Kamnoseška dela......'	1224	" 60
5.	Mizarska dela.........'	20 "
6.	Ključavničarska dela.....'	2260 60
7.	Kleparska dela.........[	2110	I 91
8.	Pleskarska dela....................1055	" "
9.	Steklarska dela....................qiq 81
10.	Pečarska dela......................1712 03
11.	Slikarska dela . . . . .............g " 49
12.	Zeleznina (traverze in drugo).....2180
13.	Kopalna in straniška priprava..... 1286
14.	Strelovodi............ 531 " _
Skupaj	78780 K 31 h.
Vsak ponudnik mora vložiti 5«/0 varščine in ponudnik, kateremu se bode oddalo delo v izvršitev pa ima isto popolniti v 8 dneh po podelitvi na l0«/0.
Načrti in natančni pogoji lež,e pri županstvu v Gorenjem Logatcu in pri arhitektu g. Karol Hulmski v Ljubljani.
Zadnji rok za vlaganje ponudbe je do 2. julija t. I. Na pozneje vložene ponudbe se ne bode oziralo.
Županstvo si pridrži pravico, da ni zavezano oddati stavbe naiceneiemu ponudniku.
Vsa stavba se bode oddala skupno ali tudi posamezno.
v
Zupaostuc u CJcrenjcm Logatca,
dne 23. junija 1905.	Župan:
1283 2-1	Julij Lenassi.
Poslano.
%
Slavnim c. kr. mestnim in krajnim šolskim svetom, učiteljskim konferencam, velecenjenim gg. šolskim nadzornikom, šolskim vodstvom toplo priporočam predno se odločijo za vpeljavo ptujih slabejših izdelkov, da zahtevajo vzorec in cenik mojih šolskih zvezkov.
Moji šolski zvezki
so pod jamstvom boljši in cenejši nego konkurenčni izdelki ter prosim za vpeljavo mojih šolskih zvezkov le tedaj, ako je istinita moja trditev.
Ne apelujem za splošno vpeljavo svojih šolskih zvezkov za to, ker je moje podjetje za izdelovanje šolskih zvezkov edino na Kranjskem temveč le raditega, ker taktično nudim boljše ter cenejše blago
nego je konkurenčno.
Zahteva naj se torej povsod in pri vsih trgovcih moje šolske zvezke in zagotavljam najsolidnejšo postrežbo
spoštovanjem
Josip Petrič
Nova šola.
Povodom zgradbe nove štirirazrednice v Višnjigori
se razpisujejo stavbena dela,
ki so proračunjena tako:
1.	zidarska in težaška dela............21.125-04	K
2.	tesarska dela....................2.384-09	„
3.	kamnoseška dela................2 286 98	„
4.	lončarska dela..................1.460-—-	,.
5.	slikarska dela..................525-17	„
6.	mizarska, steklarska, ključavničarska in
pleskarska dela................7.396-72	„
7.	kleparska dela.........1.51131	„
8.	krovska dela....................2.147-59	„
9.	Dobava traverz itd................5.149-46	„
Pismene ponudbe je poslati na krajni šolski svet v Višnji gori do 8. julija 1905.
Krajni šolski svet zamore oddati ali vso stavbo enemu ali tudi več podjetnikom in ni vezan na najnižjo ponudbo.
Jamščine se zahteva 10°/0.	1280 1-1
Načrti, troškovnik in pogoji so razgrnjeni tu na vpogled.
Krajni šolski svet v Višnjigori,
dnč 20. junija 1905.
A. Jaklič, predsednik.
VREDNOST
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
bno gospodinjo
staroznano. r.nnn «rAr?c:firr» i,: ........ . • ....
SrTU »J^ P^i krepak, prijeten okus slabi juhi naj se šele pripravljeni jedi. - Dobiva se po vseh tVgovinah s	."»i Seje/,V'zame Preveč" pndcn
■gg» odlikovanja: 4Jj.,6 z,, n*.,. 6 ča„„lh dip„m, 5	gAžtt^g
Založnik c. kr. JJJ drž. uradnikov.
Ljubljana 1 I/'ST D ET D Ljubljana
Stari trg št. 9 J m lALDLSl Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-29
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦



Naravna studenčnica
Poizkusite in prepričali se bodete, da je
Čokrtoun voda
najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd.	870 26-9
Dobiva se pri lastniku
Štefan Bergant
(posestnik na Črnučah pri Ljubljani) Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Ji. Persche
Liubljana 1647 38 Pred Škofijo 21 zraven rofovža.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu fer potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in giospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovie, čepic za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
Franc Stupica
» Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
■ zraven Figovca,	.
trgovina z železnlno, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	4n
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke 6
Storjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in Ln kovanje za okna in vrata, kovanje za okna .Patent AvstS" žel™«
Poc'X°n r ClnkaSt° p-,očevino' mrež0 sejanje peska, mrežo'
.n bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže
orodie za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in hlačavnfčarje
nico, žeTezne!	Sfe^S »
mlekartHčne^tetke ,'^azno Ski^hinjsko°o^ravo? 0praVe Za Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov čistilnir *ri jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za klšnjj plugov in br n" Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za Doliedolcl
poljsk. mavec, svetovnoznani redilni prašek, za živino korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.	Korenine in
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
IV pred- in po sezoni znatnoznižane cene. Sezona maj-oktobra. (Oktober-april zimsko' zdravilišče.) Mineralna in gli- ^^	"	• .f...
......^uv.. Jituun Hiaj-OKIOO
nas,a Kop"*, OS9E*UV«)P V
Postaja južne železnice, direktna zveza z Budimpešto in Dunajem.___
Zelernale Kopeli In kopeli V Slini. - Temperatura vrelca 34« _ 50 o
^TinrI!,ate'Jp(?rCe,an.aste' zTcalne k°Peli ter kopeli v barjevini in zdravljenje z mrzlo vodo fan^o oddelek zadelovanje z zdravilnim blatom. Neprimerljiv vspeh pr1 vslhžTnski^boi Jznih slabokrvnosti revmatizmu, trganju in tudi živčnih bolezSih. "po	8*
talmca, ./.borna zdraviliška godba, knjižnica, Lawn-Tennis, kegljišče in druea zabavilča Kr^ni t
puiuem hotelu I. razred k 92 II. razred k 72 na mesec. Prospekte in pojasnila daje radevolje
Ravnateljstvo kopališkega zakupa Daruvžr.
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
nni, Kolodvorske ulice štev. 3*2 popolnoma nanovo uredil in opremil
z najnovejšimi aparati najmodernejšimi ^ prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 8
Rovšek

= o avo r1n
fetegraf «sr (gp
Kolodvorske i? ulice št. 32.
Ustanovljeno L 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnafih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesfa šf. 6	Igriške ulice šf. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v nit-iu in na deželi kot priznano reelno in lino po najnižjih cenah.
1966 52-32