Published and distributed under permit No. 728) author, by the Art of October 6, 1917, on fBe at (fee Pott Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. 5. Burleson, Postmaster Gen. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. Single Copy 3c. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) DEC. 29th, 1921. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 ŠT. (NO.) 304. Posamezna številka 3c. Za stabilizacijo mednarodne finance. Francija ne odneha od zahteve za 90,000 TON SUBMARINOV, NAMESTO 31,500, KI JIH JI DOLOČA AMERIŠKI MORNARIŠKI PROGRAM. — PRAVI, DA JI JE VELIKA MORNARICA POTREBNA ZA OBRAMBO. Washington, 23. dec. — Načrti washingtonske konference za omejitev v gradnji submarinov in drugih pomožnih bojnih ladij so se popolnoma razbili ob skalah franedske trmoglavosti, kar obenem pomeni, da je postavljen v veliko nevarnost že sprejeti in odobreni sporazum glede omejitve v gradnji bojnih ladij velikega tipa. Francija je danes pokazala, da stoji nekompromisno na stališču, da mora imeti 90,000 submarinske tonaže, kar Pomeni, da bodo tudi druge države število pomožnih bojnih ladij v bodočnosti zopet povišale in ne skrčile. Francoska submarinska zahteva pomeni, da hoče imeti skoro trikrat toliko submarinov kot jih ji je določenih v mornariškem programu, katerega je sestavila ameriška vlada. Po ameriškem programu bi mogla imeti le 31,500 ton submarinov. Francoski delegatje so na današnji seji tudi naznanili, da si pridržujejo pravico, da zgradijo še večje število rušilcev, aeroplanov in lahkih križark s skupno tonažo 330,000. Na vrhu vsega tega so francoski delegatje tudi naznanili, da so pripravljeni sprejeti program glede omejitve pri gradnji velikih bojnih ladij le pod tem pogojem, da se že leta 1927 prične zopet z novimi gradnjami. Ako bi se ta predlog sprejelo, bi se doba prehanja z gradbo 'znižala od 10 let na 5 let. Elihu Root je v imenu ameriške delegacije predlagal resolucijo, glasom katere bi bili poveljniki vseh subma-Hnov dbvezani posvariti vse trgovske ladje, predno bi se izvršil napad nanje, tako da bi potniki in moštvo imeli priliko preskrbeti za rešitev. Poleg tega je Root priporočal, da bi se napade na trgovske parnike sploh opustilo. Edini smoter Francije je "obramba". Ko je francoska delegacija predložila svoje subma-tfnsfke zahteve, je sledila jako ostra debata. Svoje razočaranje so izrazili zastopniki vseh narodov, Amerike, Italije, Anglije in Japonske. Arthur Balfour je v imenu Anglije izjavil, da mora smatrati zahteve Francije za direktno grožnjo proti Angliji. Na Vse te trditve je M. Sar-raut ko zastopnik Francije odgovoril, da smatra vse ob-dolžbe povsem nesprejemljive. Izjavil je, da so francoske zahteve utemeljene z "resničnimi potrebami in zahtevami Francije in njenih ko-lonij", in da Francija ni gna'na k tem zahtevam vsled zelje, da tekmuje z drugimi narodi. "Mi protestiramo, da bi se naše zahteve z ozirom na submarm'sko in drugo pomožno obrambo tolmačilo, kot da so naperjene proti kateremu izmed naših prijateljev,'' 3e dejal Sarraut. Balfour je nato v imenu Anglije izjavil, da niti misliti ni na to, da bi v bodoče ne obstojalo prijateljsko razmerje jned Francijo in Anglijo, toda zgodovina govori, da so »Hi časi, ko sta se nahajali v velikih konfliktih. Povdarjal Je, da je Anglija vedno imela močnejšo pomorsko silo, a Francija na drugi strani pa močnejšo armado. , Tudi mornariški tajnik Hughes je izrazil svoje razočaranje s stališčem Francije. Dejal je, da ako bi vsi narodi noteli imeti tako razmerje med mornarico in submaririsžko tonažo, kot je zahteva Francija, tedaj bi konferenca v resici prinesla zvišanje Oboroževanja na morju in ne znižanje. TUDI AMERIKA JE PRIPRAV-LJENA, DA SE VDELEŽI MEDNARODNE EKONOMSKE KONFERENCE. Ohijski rudarji pretijo s stavko. UNIJSKI URADNIKI PRAVIJO, DA NAZNANILO PODJETNIKOV POMENI KRŠENJE POGODBE. ''Bela" armada zopet aktivna v Sibiriji. "BELA" RUSKA VLADA V VLADIVOSTOKU JE ZOPET PRIČELA REGOVILITI. Washington, 28. dec. — Iz 'okia je prejel danes državni department vesti, da so čete ruske t>ele" vlade v Vladivostoku *avZele mesto Habarovak. Poroko pravi, da so se čete sibirske ^Publike umaknile iz mesta 22. decembra. Tukajšnji vojaški eksperti so mnenja, da je vojaška kampanja, s katero je pričela vladivostoška "bela" vlada pod protek-cijo Japoncev bolj obsežna kot pa bi se dalg soditi iz malenkostnih poročil. Habarovsk je precej važno železniško križišče na preko-sibir-ski železniški progi, oddaljeno več sto milj od Vladivostoka. POLICIST UBIT. i ^ Toledo, O., 28. nov. — Pri poskusu, da izvede neko aretacijo je bil danes ustreljen policist William Reed. Washington, 28. dec. — Iz zanesljivi virov se poroča, da je Amerika pri volji vdeležiti se mednarodne konference, ki naj bi rešila zamotani ekonomski problem. Ameriška vlada je pripravlje-|na nuditi svojo pomoč v obli-|ki sodelovanja na načrtih za u-ravnavo zamotanih mednarodnih finančnih odnošajev jn za upo-stavitev stabilnosti v vrednosti denarja, toda to je edina pomoč, ki jo je pripravljena nuditi Amerika, medtem ko smatra vlada vprašanje v prvi vrsti kot nekaj, kar morejo in morajo rešiti edinole evropski narodi. Poročila iz Evrope napovedujejo jo, da bo najvišji koncil sklical to mednarodno konferenco takoj po snidenju v Cannesu. Kabelska poročila pravijo, da je francoski ministrski predsednik Briand že povabil Zedinjene države, da pošljejo svoje zastopstvo na konferenco. Rusija bo povabljena. London, 28. dec. — Vesti, da sta se Lloyd George in Briand sporazumela glede Ipovabila sovjetskih zastopnikov na mednarodno ekonomsko konferenco, se v Londonu čimdalje bolj utrjujejo. Na konferenco dospeta naj-brže Litvinov in zunanji minister Čičerin. Zanimivo je, da vesti o tem povabilu sledijo takoj po obisku nemškega financirja Hugo Stin-nesa in Dr. Rathenaua, ki sta z Lloyd Georgeom razmotrivala kaotični položaj nemške finance. V Angliji se tudi čimdalje več govori o "opustošenih pokrajinah Anglije", kot se je piičelo nazivljati mrtva industrijalna o-krožja, in obenem se čuje zahteve, da se preuredi sistem odškodninskega plačevanja in na ta način opomore angleški industriji zopet na noge. Berlin je pesimističen. Berlin, 28. dec. — Nemški parlament je sklenil počakati z odgovorom na zadnjo noto med-zavezniške reparacijfike komisije1 glede odškodnine. Odlog je bil | napravljen zato, da se preje sliši j poročilo dr. Rathenaua o svojih pogovorih v Londonu. Avstrija zastavlja umetnine- Dunaj ,28. nov. — Avstrija je v taki stiski, da ji je morala je zastavila dragocene gobelin-reparacijska komisija dovoliti, da ske tapete in druge umetnine, da je v stanu zadostiti odškodninskimi zahtevam. " ; ^ Pariz, 28. dec. — Nemčija je bila glasom mirovne pogodbe obvezana dostaviti za industrije v Lorraini vsak dan po 15,000 ton premogii. To je dozdaj točn0 izpolnjevala, a zadnji čas se poroča, da ne izpolnjuje več svoje polne obveznosti. Kot posledica je bila takoj sklicana seja repara-cijske komisije, da razmotriva, kakšne korake se ima vzprič0 tega položaja podvzeti. —-o- STRUPENO ŽGANJE POVZROČILO SMRT. Terre Haute, Ind., 28. dec. — Danes so hašli mrtva v njunem stanovanju 34-letnega Carletona Carpenterja in njegovo 25-letno ženo. Dvojica se je poročila šele na božični dan. Izjavlja se, da je smrt povzročilo strupeno žganje. Columbus, O., 28. dec. — G. H. Savage, tajnik ohijskih unij-skih rudarjev je danes izjavil, da ako bodo ohijski podjetniki skušali vsiliti svoj sklep, to je da odklonijo nadaljno delovno pogodbo z rudarji vseh štirih centralnih držav, Pennsyvania, Ohio, Indiana in, Illinois, tedaj bo s I. aprilom odšlQ na štrajk 13,000 ohijskih rudarjev. Savage-ova izjava se nadalje glasi: "Ohijski rudarski • podjetniki so podpisali slovesno pogodbo, glasom katere so se zavezali, da se bodo prišli dne 6. januarja v Pittsburg, da tamkaj skupno s podjetniki iz celega centralnega premogovnega polja in zastopniki rudarjev razmotrivajo novo mezdno pogodbo ,ki ima postati veljavna s 1. aprilom, ko poteče sedanja. 'Sklep, da se podjetniki v južni Ohio odtrgajo od ostalih podjetnikov, in da hočejo imeti separatno pogodbo, ki naj bi veljala le za rudarje v južni Ohio, je absolutna kršitev pogodbe, ki je bila sklenjena pred dvemi leti v New Yorku." Savage je izjavil obenem, da nima vzroka, da h :..isl?! na to, da se bodo podjetniki iz ostalih okrožij Ohio pridružili južno-ohijskim z zahtevo p0 separatni pogodbi. Južno-ohijski podjetniki hočejo tudi, da se odpravi "check off" sistem, toda Savage pravi, da od tega predloga ne preti nobena nevarnost, ker je ta sistem (podjetnikom ravnD tako potreben kot juniji, kajti poslužujejo se ga pri pobiranju renta, stroškov za smodnik in več drugih reči j. POTNI VLAK ZADEL V TOVORNEGA Marysville, O., 28. dec. — Danes je zadel severn0 vozeči potniš ki vlak, vozeč iz Springfielda v zadnji del nekega tovornega vlaka ter je en vagon docela uničil. Poškodovan ni bil nihče. K sreči ni bilo na zadnjem vagonu tovornega vlaka nobenega železniškega uslužbenca. -o- "ZLOČINSKI VAL" V NEW YORKU. New York, 28. dec. — "Zločinski" val je zopet poplavil New York. Danes s0 trije banditi oropali in do smrti pretepli trgovskega zastopnika Charles Hayesa. Dva bandita sta danes o-ropala ekspresni vlak Missouri-Pacific ter odnesla $1000. -o—- JUGOSLOVANSKI ATLET NA ELLIS ISLANDU. Tisoči so pozdravili Irska pogodba neiz Debsa ob povratkii domov. premenljiva, pravi Lloyd George. 10,000 DO 15,000 OSEB SE JE ANGLEŠKI PREMIER PRAVI, VDELEŽILO SPREJEMNE-1 DA MORA POGODBA OS-GA POHODA V TERRE! TATI KOT JE BILA POD-HAUTE. j PISANA. New York, 27. dec." — Semkaj je dospel na krovu parnika La Lorraine jugoslovanski atlet Marijan Matijevič. Glasom zakona za omejitev naseljevanja se ga ne more spustiti v deželo, toda Matijevič, ki tehta 210 funtov, in ki je poseben ekspert v dviganju teških predmetov, pravi, da ga bodo Združene države spustile v deželo kot umetnika. On pravi, da lahko drži v vsaki roki po 450 funtov ter obenem pleše jugoslavenski narodni ples Terre Haute, Ind., 28. dec. — Tisoči pristašev, prijateljev in someščanov s0 pozdravili danes Evgena Debsa, ko se ie odsotnosti skoro treh let, katere je pre bil v ječi radi svojih proti-vojnih govorov, zopet povrnil v svoje domače mesto. Na sijajni sprejem, katerega so mu priredili njegovi pristaši in prijatelji je Debs odgovoril v govoru, katerega je držal na verandi 3vojega domovanja. V tem svojem govoru je ponovno obljubil, da ne b0 miroval toliko časa, da pridejo na svobodo še vsi ostali politični kaznjenci. Njegova žena ga ni šla čakat na kolodvor, ker je izrazila željo, da ima raje, da se snide s teško pričakovanim možem v domu. Debs bi bil že preje prišel domov, toda je bil zadržan dva dni in pol vsled obiska v Washingtonu in pa vsled ustavitve v Indianapo-lisu. Toda vsled tega ni pozdrav, ki mu ga je priredilo njegovo domače mesto, čisto nič trpelo na navdušenosti in iskrenosti. Ko je Debs stopil z vlaka, ga je pozdravila velikanska množica ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljala, nato pa spremila v pohodu da njegovega doma. Vodje pohoda računajo, da se ga je vdeležilo 15,000 do 10,000 oseb, medtem k0 so se nadaljni tisoči drenjali na straneh ulic, opazujoč mimoidoči pohod. Debs se je peljal na avtomobilu, ki ga je čakal na kolodvoru z razkrito glavo. Pohod je šel s kolodvora direktno proti domu, ki je nedaleč od železnice. Ko se je avtomobil ustavil pred Debso-vim domom, se je pojavila na verandi Mrs. Debs, toda ko je videla roj ljudstva, ki io ji? ločila od moža, st je umaknila v notranjščino. Ko se Je Debsu končno posrečilo izmotati iz množice in stopiti na verando, je Mrs. Debs zopet prihitela venkaj in objela svojega moža, nakar se je slednji obrnil na množico in se ji zahvalil za sprejem. "Zopet doma i" je vzkliknil Debs z glasom, ki je izražal globoko gin j en je. "Še takrat, kQ sem odhajal odtod," je dejal Debs, "sem čutil, da ste 7. mano v duhu, in vaša zvestoba me je podpirala vseskozi. Moram se vam vsem skupaj zahvaliti za trud, ki ste ga imeli zastran mene toliko časa, in ki je končno prinesel uspeh. Toda jaz se ne bom čutil svobodnim, dokler ostane samo še eden izmed zaprtih v ječi. Jaz upam posvetiti svoje življenje osvoboditvi onih, ki sQ se zaprti, in poznal ne bom nikakega počitka, dokler se jih ne vrne k onim, ki jih' ljubijo." "V mojem srcu ni nikake trpkosti," je nadaljeval Debs, "temveč samo odločnost, da se ne podam, in da ostanem zvest svojim poštenim načelom in idealom. Kaj druzega mi je nemogoče storiti. Zdaj nisem vstanu držati daljši govor, toda reči moram, da vas ljubim vse, ki ste priredili tako lep sprejem." Nato se je Debs v družbi svoje London, 28. nov. — Ministrski predsednik Lloyd George je danes podal izjavo, v kateri se svari Irsko, da Anglija ne bo dopustila v nikake nadaljne spremembe v pogodbi, temveč da mora ista ostati kot je bila podpisana. Lloyd George opozarja, da se vsled odlašanja odobritve 0d strani Ircev zavlačuje del0 kabinetnega komiteja, ki se ga je nastavilo, da priredi vse potrebno za umaknitev angleških vojaških čet z Irske, da izravna pogoje amnestije in da izroči eksekutiivno moč v roke irske uprave. Del Lloyd Georgeove izjave se glasi : "Noben angleški državnik bi ne šel dalje, kot smo šli mi. Noben angleški državnik bi ne mogel razmotrivati predloga, glasom katerega bi irska prenehala biti del angleške države. "Pogodba da je Irski isto mesto kot ga imajo druge angleške države angleškega imperija; ona ima pravic0 pristopiti k Ligi narodov, in ima tudi vse druge zakonite, faktične in konstitualne pravice kot Kanada. Toda zahteve za spremembo v pogodbi bi isto razveljavile, kar bi bilo seveda v veliko škodo interesov o-beh dežela." Angleške bojne ladje v Egiptu. ANGLEŽI SO NEZMOŽNI ZA-TRETI EGIPTOVSKO RE* VOLTO. Nemški poslanik dospel v Ameriko. New York, 28. dec. — Nemški diplomatski in konzularni poslanci v Zedinjenih državah so se danes pripravljali, da razobesijo zastavo nemške republike v Washingtonu, New Yorku in po drugih mestih. Danes je dospel v newyorško pristanišče parnik Nieuw Amsterdam, na katerega krovu se nahaja nemški charge d'affairs, Karl Land. Z njim so prišli tudi konzularni zastopniki, ki bod0 zavzeli svoja mesta po raznih delih Združenih Držav. Medtem ko je novi poslanik odhajal s krova parnika, pa so bili na delu ekspresmani s prevažanjem varnostnih blagajn in kabinetov, ki jih je izročil bivši nemški konzulat ob napovedi vojne od strani Zedinjenih držav v roke švicarskemu konzularnemu zastopniku. Za časa vojne se je pojavila vest, da so ameriški vladni a-gentje neko noč vlomili v nemške blagajne pregledali dokumente ter nato nadomestili pečate tako skrbno, da je bil0 nemogoče spoznati razliko. Vest je bila takrat zanikana. Novi nemški konzulat v New Yorku se otvori 3. januarja, Večji del osobja je že tu. Kadar se nastavi polnomočnega poslanika ali ambasadorja, takrat bo prevzel Karl Lang mesto generalnega konzula v New Yorku. Nemški konzul v Chicagi bo Dr. Emil Baer, v San Franciscu Armand Valettee in Hugo Hundt v St. Louisu. žene in nekaterih drugih bližnjih sorodnikov umaknil v notranjščino hiše. London, 28. dec. — Danes se je pričelo pomikati po reki Nil osem angleških parnikov, katerim poveljujejo angleški častniki in ki s0 oprefnljeni s strojnimi puškami, da zatro revoke, ki se širijo po vsej deželi. Sprejeta poročila tudi pravijo, da se je odposlalo tudi več zrakoplovov, da pomagajo vojaškim četam. D0 sedaj je bilo v spopadih 1 1 ubitih in 14 ranjenih, kar se smatra za enega nairesnejših poskusov egiptovskih nacijonalistov za prevrnitev angleške vlade. Revolta, kater0 vodi Madame Zaglul, žena odstavljenega egiptovskega voditelja, se čimdalje bolj širi, in upornost proti angleški vladi raste z vsakim dnem. Nemiri, ki so "se pričeli pretekli teden v Kairi, z navadnimi cestnimi demonstracijami, so se razširili že po vseh večjih egiptovskih mestih kot s0 Aleksan-drija, Suez in Port Said. Kriza preminula? London, 28. dec — Uradna poročila, ki so došla danes iz Kai-(re, pravijo, da se stinjo v spodnjem Egiptu bliži normalnosti, da so se vsi uradi zopet odprli, in da so zapela samo še šole. Do nemirbv je priŠ*o včeraj edinole v Alcksandriji, medtem ko je bilo v Kairi, v kanalski zoni v zaledju vse mirno. -O-- ZASLIŠANJE RADI HOWAT-OVE OBTOŽBE KONČANO. Kansas City, 28. dec. — Danes se je končalo sodno zaslišanje z ozirom na tožbQ za injunk-eijo, ki jo je vložil Aleksander Howat proti (vrhovnemu, predsedniku rudarske Lewisu in pa proti jugozapadni podjetniški zvezi. Namen tožbe je prepovedati Lewisu nastavitev provizo-rično unijsko upravo za Howatov distrikt in izvesti izobčitev Ho-wata in drugih postavno izvoljenih unijskih uradnikov, katero je odredil vrhovni ured rudarske unije v Indianapolisu. Sodnik Dew je pred kratkim dovolil Ho-watu, ki se nahaja v ječi, začasno injurikcijo proti Lewisu, od odločitve, ki bQ podana enkrat sredi januarja, pa odvisi, da-li ta in-junkcija postane trajna. ^teniiiir!!i!!UM!iiiniBWiiiiniiuifliii!iuiimintii*c>Miiiun-:< | DELNIČARJEM AMERI- 1 1 ŠKO-JUGOSLOVANSKE 1 1 TISKOVNE DRUŽBE. 1 p V smislu pravil, se vrši | letna seja naše družbe dne 8. JANUARJA 1922 1 I v Grdinovi dvorani na 6019 St. Clair Ave. n 1 Tretje nadstropje. PriČetek točno ob 2. uri g popV liu. 7.a nadaljni ra.*- I I voj našega podjetja je po- | g trebno, da se te ffrlniškc se- | | je udeleže vsi delničarji | 1 brez izjeme. Ako pa bi imel | i kateri za tisti dan kake za- g f držke, naj pooblasti druze- g | ga delničarja, da ga zašlo § I Pa- Direktorij | | Ani. Jug. Tiskovne Družbe 1 G. M. Kabay, tajnik. | «l!illlll!!t3IIUIIIIUIl(}ltllUIHt|iainilllUllini||li»H!l|M(llilll!llll(V STRAN 2» "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 29th, 1021. Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Prblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. Toda to ni resnica. Le poglejmo nekoliko položaj, ki obstoja danes na Daljnem vzhodu, pa bomo takoj videli, voli vstop v Združene Države direktno iz parnika na p'omol. Pri- SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newbunrh by mail.......1 year $6.00. <> mo. $3.50 3 mo. $2.00. united states ......................i year 84.50, 6 mo..2.75. 3 iio. |2.oo| ^likaniski prirodni zakladi. Tudi Sibirija pripada Rusiji. da se Harding silno moti, ako misli, da je tolmačenje spo- seljenci tretje^ razreda pa in i oni potniki kabine, katerih slu razuma brez pomena. Japonska ima že dve leti v svoji posesti severni del otoka Sahalina, ki je sila bogat na premogovnih in oljnih zakladih. To ozemlje pripada Rusiji. Japonska že dve leti razteza svojo železno pest po vzhodni Sibiriji.. ped katere ledeno skorjo se skrivajo Europe and Canada ............... POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. 1 v ear $7.50, 6 mo. $4.0 SINGLE COPY 3c. zahtevati prisotnost kakega'KONGRES REPUBLIKANSKE prijatelja oziroma sorodnika. ! STRANKE. Ako torej kdo dobiva vest, j . —. da je bila pričakovana 'oseba za- j Belgrad, 28. nov. — Na vče-caj treba natančneje preiskovati aržana na Ellis Island za poseb- rajšnjem kongresu republikan- se iz parnika premestijo v ferryboat, ki jih odpelja na Ellis Island. Ako je razvidno, da je priseljenec na siploh sposoben, da se mu od vol i vstop v Združene Dr- Ritsija je danes sicer nezmožna z vso silo nastopiti žave in kvota one dežele, kjer se Lastuie in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino ojrlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne unravnistvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) DEC. 29th, 1921 WASHINGTONSEA KONFERENCA. Mesec in pol je že poteklo, odkar so se zbrali diplo-ma'tje zavezniških sil na konferenci v Washilngtonu, da rešijo zamotani problem mednarodnega oboroževanja. In najžalostnejša stran te konference je ta, da čimdalje se vleče, tem bolj postaja očitno, da ti diplomat je ne bodo prinesli svetu razoroženje, a celo manj še mir. Ljudje, ki radi verujejo v lepe iluzije, pravijo, da tvori sporazum glede omejitve pri gradnji 'bojnih ladij največjega tipa upoštevanja vreden korak v smeri trajnega in temeljitega razoroženja. To ni resnica. Prvič je >do te stopje privedlo velesile le dejstvo, da jim financa ne dolpušča vekovecno višanje ekspenzivnih mornaric, in da se ni ničesar napravilo na konferenci, kar toi preprečevalo povratek k stari metodi tekmovanja, kakor hitro se bodo države počutile dovolj močne, drugič pa so do- proti imperijalizmu japonske vojaške avtokracije, toda prišel bo Čas prej ali slej, ko bo zahtevala popoln obračun. In takrat bo neizmerno velike važnosti, kako se tolmači Četvorni sporazum. Ako obvelja tolmačenje Hardin-ga, namreč so všteti v pogodbi le japonske o točne posesti na Pacifiku, tedaj Zedinjene države ne bodo obvezane priti Japonski na pomoč. Ako pa obvelja tolmačenje, katero daje sporazumu državni tajnik Hughes, tedaj bo položaj povsem drugačen; in Zedinjene države bodo po pogodbi obvezane, da pridejo na pomoč japonski imperija-listički kasti. Toda to je samo en slučaj. Isto bi veljalo, kadar bi se Kitajska uprla proti japonski nadvladi, ali kadar bi poteptana Koreja čutila, da ima v sebi dovolj moči, da prične /. borbo za neodvisnost. Dolžnost senata je torej, da pove javnosti, katero tolmačenje bo veljalo za Ameriko, pred-no se sprejme kak sporazum, kajti sicer se ta konfe-: en ca ne bo izjalovila le v tem, da ne bo preprečila na-daljnih vojen, temveč bo celo direktna povzročiteljica novih mednarodnih sporov in bojev. no preiskavo (held for special in sike stranke so referira'li Jaša quiry), to jednostavno pomen j a, iProdanovic, Ljuba Stojanovic, da dotičnik ni bil še pripiu'ei?. ampak da njegov slučaj potrebuje posebno preiskavo in da posebna komisija bo pregledala nje gov slučaj. Mihajlo Ilič in Jovan Gjonovic. Za njimi je govoril dr. Basari-ček, delegat Radičeve stranke. Njegov govor je izzival splošni ! interes. Dokazoval je, da njego- a v države, T'o je vse lahko razumljivo, ali vsakdo; ki se je priselil v to ze- godki zadnjih dni, ko se je razvila kontroverzija glede ^ 0ddelek F> L. L s:) Dasi je submarinske tonaže, dokazali, .'da bo najbrže propadel tudi sporazum glede gradnje bojnih ladij velikega tipa. Anglija, Francija, Amerika in Japonska so še sicer borile j v dotiko z eno ali drug« prišel- »Ellis Island s'o pravcata vrata za "demokracijo", a danes je razmerje, ki vlada med njimi' jeniško postajo, kjer je vzado- 'Združene Države. Na čelu te pri- prepoieno s sumnjičenji in intrigami: vsaka država gleda |8til i ameriškim t priseljeniškim seljenilke postaje se nahaja 1 ~ ---- :predpisom m je bil redno pri pus i Commissioner Robert E. Tod in čen v to zemljo, venadrle večino- [ njegova pomočnika sta Assis j človek si- lahko prihrani mnogo j teh skrbi, ako zna nekaj o red-;nem postopanju na priseljeniš- NEW YORK. _ (Jugoslovan postajah. Med temi postajami najbolj glavna je seveda Ellis Island, podijo, 'ob svojem prihodu prise; ;staja fje\vyoi*kega pristanišča. v le, kako braniti" in zagovarjati svoje lastne imperij*- prSl!)UŠ!Commissioner Robert E. Tod in Stične tendence. ma jjudje njmaj0 jasnega pojma |,tant Commissioner Mr. Byron o postopanju priseljeniških ob-:asti in sploh o glavnin določbah priseljeniških fcSKSftbv. Vsakdo ve, kako skrb obvlada riko, Anglijo, Japonsko in Francijo, da bodo branile sta- l^^dS^'plSe^tž tu s quo na Daljnem vzhodu, to se pravi, da si bodo med* £jm izve za parnik, v ka- sebojno pomagale, ako bi prišlo do tega, da bi bile posesti |terem se prlčakovanec nahaja, re države ugrožene. Se en sklep je storila vvashingtonska konferenca, od katerega nekateri optimistični ljudje dosti pričakujejo, namreč takozvani četvorni sporazum glede postopanja na Pacifiku. Ta sporazum je nekaka pogodba mecl Ame jpoštarie nemiren; v svoji bojaz-'ni se obrača okoli za svet — ve- Z oziram na ta sporazum pa se je razvila zadnji čas & ^ ^ ^ mesto_ Mo v Washingtcynu precej zanimiva razprava, temveč kako jsbrcdnik se nc pyika!že takoj, do-naj se istega tolmači. Od pomena, ki se ga da temu spo-1 tienik pošilja brzojavko za brzo-razumu, najbrže odvisi, da-li ga bo ameriški senat potrdil javko, mnogokrat brez potrebah li\e. Predsednik Harding pravi, da je tolmačenje spo- nih podatkov, na priseljeniške on razuma nevažno. On je mnenja, da je malega pomena, lasti, ki — prenapolnjene z de- da-li sporazum obljublja po-toč ostalih sil le tedaj, kadar ™ ^o oddati „ . . , . . ,, tj + „„ i vseh tudi ob najboljši volji. Ako bi bih ogroženi japonski otok. na Pacif ku, al tudi za slu- - nila. še izčrpana, je pripuščen takoj. Čim so priseljeniške oblasti pripustile priseljenca, sme isti oditi iz Ellis Island, bodisi p6to>i prevoznega čolna v mesto New York, ako je tja namenjen, ali pa ferry-boat ga odvede na železniško postajo, ako je namenjen drugam. Sorodniki ali prija tel j i naj ne bodo v skrbeh v takem slučaju, kajti priseljeniške obveščajo kondukterja, naj izpusti potnika na poslal5, kamor je namenjen. Pripuščen priseljenec utegne pa biti začasno zadržan (itempo-s rarily detained). To se dogaja slasti v slučajih, kjer pripušče-• i priseljenec čaka na denar za nadaljno potovanje, ali pa ako ne kdo mora priti, po njega, ali v slučaju začasne bolezni ali radi kakega drugega razloga. Začasno zadrženi priseljenec (na krat ko zvan "T. D.") je skratka priseljenec, kateremu je bil dovoljen vstop (admission) in ki zapusti priseljeniško postajo, čim bo odstranjena dotična začasir. težkoča. Kdor ni takoj pripuščen, je za držan in posebni preiskovalni od bor (Board of Special Liouiry^ mora pretresOvati njegov slučaj v posebni seji, ki naj se; vrši v čim krajšem času. Vsak tak bor je sestavljen od treh članov, izbranih izmed priseljeniških u- V slučajih bolezni in n^poso-1.' va stranka ni separatistična, c;a bljenosti spravljajo ^.stikrav^ za narodno edinstvo, da pa priseljenca v bolnišnico in odlo-!mma namena' da bi Srfeom vsilje- 2 tj o nitgov pregled na poznejši !vala svoje miš]jenje. Radičeva čas. V takih slučajih odloča I1stranka republikanska in ako Board of Special Inquirv na pod iSr,bi žell?° reP^liko, se bodo lagi spričevali pregledujočega |lahko sporazumeli s Hrvati, ako •dravnika. pa želijo monarhijo, bo njegova stranka zahtevala republiko Hrvatsko. Radičevti ne prihajajo v Belgrad, ker je parlament dis-kreditiran. Ako bi Radičeva stranka prišla v parlament, bi Razun v teh slučajih, v kate-rh je priseljenec zadržan za posebno preiskavo (Special Inquiry, na kratko "S. I."), treba zapomniti si, da tudi vsak ir oze mec, ki prihaja čez kvoto, je za- Povzročila samo vojaško dikta urž.in "tor special inqui-.v". Skratka: ''Held for speci1-.', inquiry je vsak, ki ni bil pripuščen in začasno zadržan. Board of Special Inc.u'iry ima ivi to v turo. Radič jma mandat, da more, ako to smatra za potrebno,po-zvati svoje poslance v Belgrad in začeti z delom v parlamentu. Ni izključeno, da bo Radič pri- oosebni --eji določiti, da-li :iaj «fe1' v Belgrad, ako se sedahje do.v! r.; i;iselienett prlousti ali !razmere ^menijo. Potem je o •ja zavt-i> |priliki diskusije o politiki in pro- V slučaju zavrnitve ima dotič- j gramu stranke prišlo do spopada med starejSimi in mlajšimi. — 'Po kongresu je bil prijateljski sestanek. ni imvn-e pravico do prlziva na Secretary of Labor in je obveščen o tej pravici. Priziv sme vložiti sam ali potom prijatelji j Poljska je po Rusiji gospodar ali pa potom kake dobrodelne or- jsko najbolj uničena država v ganizacije, nahajajoče se na pri-j Evropi. Kurz njenega' denarja,, seljeniški postaji. Priziv (ap- ;ki je še slabši kot avstrijski, to peal) ima jednostavno besedilo:;dokazuje. Ih vendar so se cene Vlagam priziv proti sklepu .Sivljenskih potrebščin na Polj-Board-a of Special Inquiry — s • tkem 'od prvega tega meseca podpisom prizhtoika. Priziv tre- j znatno znižale, - pri lesu in poba vložiti v toku oseminštiride- itroleju n. pr. za celih 40 odstot-setih ur po sklepu. Vložitev prI-;l:ov! V resnici je "interesantno" živa zaustavlja vsak nadaljni gle | gledati, kako se po eni strani de končne usode priseljenca, do-; draginja v bogatih deželah veča kler Secretary of Laboi* ne odlo- j in veča, da je v njih življenje za či o prizivu in prijavi svoj sklep jnepremožnega človeka le malo načelniku .priseljeniške postaje, j bolj prijetno kot smrt,-ko so po Radi tega, dokler ni rešen pri- drugi strani življenske prilike p° ziv, nihče ne more biti deport:- gospodarsko šibkih državah v ran. ' pploanem boljše kot po drugih, Secretary of Labor more re - j ali pa se vsaj boljšajo. Za arrria-šiti priziv s tem, da odvrže sklep j dico desetih tisočev seveda ne, Br'oad-a of Special Inquiry in ker za to so bili življenski pogoji pripusti priseljenca, ali — v iz-j v vseh slučajih vedno — ddbri vanrednih slučajih — oziroma i • • • In tak nered si Upajo neka more potrditi deportacijo, ki jo,teri imenovati "red" in celo od je odredil Board of Special Inqui ,'b;oga postavljen! vy. | Nova radioaktivna prvina. V nadaljnih člankih bomo jtrahCoski kemik Barthelot je od jašnjevali natančneje najvažnsj »°vo Prvino- ki ^areva ne-Ša določila priseljeniških zako- ividne žarke, kateri pr'odirajo sko ki tretjega razreda, smejo pa bi-Jsarja za priseljevanje s prvoljc-ti pregledani že na brodu. Ako | njem tajnika za delo (Secretary ni nikakega za d raka, bodisi radi of Labor). Zaslišanje (hearing) radnikov od Generalnega Komi-'noV| v kolikor njih znanje je zi neprozorna telesa. Imenoval skrajno potrebno ir vsakega priseljenca splošnih določb priseljeniškega zakona ali radi kvote, se jim do- pred Board of Special Inquiry ni javno, ampak prisčjenec sme skrajno potrebno in koristno za j je to Prvino "Emilium". Kakor • ' 'enano imenujejo snovi s takin1' --i lastnostmi, kakor je gorenja, ra- Umrl je v Ljubljani veletrgo- dia-aktivne. Doslej poznajo že vec Avgust TomažiČ. kakih trideset podobnih prvin. Q OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC0 i Lepi striček: ! O _Guy de Maupasant. — S ^ oooooooooooooooooooooooooooo) ''O, nadzornik je pri severni progi. Po osem dni na mesec živi v Parizu. Tiste dneve imenuje njegova žena "službeno teden". Da jo le pobliž« spoznate, pa boste videli, kak0 fina in ljubezniva. Obiščite jo no te dni!" Durcy ni mislil več na odhod; zdelo se mu je, kakor da mu je tukaj vedno ostati, kakor da jte doma; Ali vrata so se brez šuma odprla, in v sobo je vstopil vel'lk gospod, ki ga niso bili niti javili; Obstal je, ko je zagledal moškega. Gospe Fores-tier se je poznalo, da je za hip v zadregi, nato pa je spregovorila s svojim naravnim glasom, čeprav ji je za p 1 al o nekoliko lahnne rdečice od ramen v obraz: "Kar naprej, prijatelj. Daljte, da Vam predstavim dobrega Charlesovega tovariša, gospoda Georges^ Duroya, bodočaga žurnalista." Potem pa je dejala v čisto drugačnem tonu: "Naš najboljši in najintimnejši prijatelj, grof de Vaudrec." Moža sta se pozdravila ter si zraven pogledala globoko v oči, in Duroy se je hitro odpravil: Ni ga pridrževala. Zajecljal je nekaj v zahvalo, stisnil mladi ženi roko, ki mu jo je podala, se poklonil še enkrat novemu prišlecuv ki se je držal —- človek odličnega sveta — hladno in resno in je odšel iz sobe popolnoma zmešan, kakor da jo je pravkar strašno zavozil. Ko je bil zopet na cesti, se je čutil potrtega; slabe volje temno čuVstvQ skrivne užaljenosti ga je naskočilo. 3*1 je svojo pot in se je izpraševal, zakaj ga je obšla ta nenadna otožnost; ni' si vedel nikakega odgovora, aH strogi obraz grofa dfe Vaudrec, že malce postarnega moža s aivimi lasmi, z mirnim in nesram- nim izrazom ' prav ' bogatega in samosvestnega človeka, mu je prihajal neprestano v spomin. In zapazil je, da je pognal prihod tega neznanca, ki je nanaglcma presekal prijetn0 kramljanje na štiri oči, katerega se mu je srce že privadilo, vanj tisti občutek hladne brezupnosti, ki nam ga vzbudi včasih ena sama beseda, en sam pofeled v človeško bedo, ali fploh najneznatnejša stvarca. In dozdevalo se mu je tudi, da je bil ta človek, sam ni mogel uganiti, zakaj, nejevoljen, ker ga je našel ondukaj. Do tretje ure ni imel več prav nobenega opravke.; in sediaj ni bilo še poldne. V žepu mii je ostalo šest frankov petdeset: šel je kosit v Duvalovo obednico. Potem je taval po bulvarju; in ko je bilo tri, je stopal po glavnih stopnicah v 'Vie francaise . Pisarniški' sluge so sedeli s' prekrižanimi rokami na klopi in čakali, dočini je en uslužbenec urejal za nekakšnim majhn'im profesorskim katedrom Vse je bilo popolnoma vzp/izorjeno, da bi imponifalo obiskovalcem. Vsi so se držali in kretali važno in okretnQ. kakor se spodobi^v predsobi velikega lista. Duroy ^e prašal: "Kje dobim gospoda Walterja?" •Sluga je odgovoril: "Gospod ravnatelj" je pri seji. Ali ne bi malo sedli, gospod?" In pokazal mu je čakalnico, že polno ljudi. Tam je bilo veljavnih, uglednih mož, z odlikovanji na prsih", pa tudi zanemarjenih ljudi, ki jim ni bilo videti perila, katerih svržniki, do vratu zapet; so nosili na oprsju madeže, spominjajoče obrisov zemljin in morij na zemljevidih Tri ženske so bile med temi moškimi. Ena je bila lepa, smehljajoča, nagizde.na, po vsej priliki koketa; njena soseda s tragičnimi potezami na zgubančenem licu, tudi nekom strogo riagiz-dana, je imela nekaj rtspristncga, zUrtietničenega, kakor v obče bivše igralke, ličke vrste splahnelo mladost, kakor žaltav ljubezenski vonj. Tretja ženska v žalni obleki se je stiskala v kot in se je držala kakor nevtolažna vdova. Duroy je mislil, da je prišla miloščine prosit. A nikomur niso dali vstopit, in minilo je že več nego dvajset minut. Tedaj se zabliskne Durovu prava misel, vrnil se je in stopil k slugi: 'Gospod Walter mi je naročil, naj pridem ob treh," je dejal. "Za vse slučaje pa poglejte, ali ni gospoda Forestierja tukaj." Sluga ga je povedel po dolgem koridorju v prostorno sobano, kjer so pisali štirje gospodje za veliko zeleno rnizo. Forestier je stal pred kaminom, kadil cigareto in se je igrfel "lovikroglo". Zelo spreten je bil v tej igri in vsaki pot. je ujel obilno kroglo od rumene zeleniko-vihe na drobni leseni klinček. Štel je: "Dvaindvajset — triindvajset — štiriindvajset — petindvajset1." Duroy je spregovoril: '"Šestindvajset." In njegov prijatelj je vzdignil oči, ne da bi prenehal z enakomernim gibanjem svoje roke.--"O, lej, ti si! '— Včeraj sem jih naredil sederoinpetdeset zaporedomh. Tukaj me prekosi samo Saint-Potin. Ali si govoril z ravnateljem? Nič smešnejšega, nego če vidiš Norberta, to staro motovilo, kako lovi kroglo. Odpira ti usta, kakor da jo hoče pogoltniti." Eden izmed urednikov je obrnil glavo proti nje- mli: "Slišiš, Forcstier, jaz vem za lovikroglo, ki je na prodaj: imenitna, od antiljskega le3a Bila je last španske kraljice, kakor pravijo. Šestdeset frankov zahtevajo zanje. To ni drago." Forcstier je prašal: "Kdo jo pa ima?" In ko je zgrešil' svoj sedcmihtrede3eti sunek, jc odprl omaro, kjer je zagledal Duroy do dvajset prelepih lovikrogel, razvrščenih po štfevilkah, kakor drobne umetnine v zbiiki. Potem pa, ko jc položil igračo na svoje navadno mesto, je ponovil: "Kdo ga pu ima, ta biser?" Žurnalist jc odgovoril: "Neki prodajalec vstopnic za vaudeville. Jiitri ti prinesem tisto reč, ako ti je prav." "Dobro, meni je prav. Če je res lepa, jQ vzamem! lovikrogel nima človek nikoli odveč." Potem se je oklenil proti Durcyu: ''Pojdi z menoj-povedem te k. šefu, če ne, se lahko tukaj dolgočasiš do sedmih zvečer." Šla sta zopet skozi čakalničo, kjer so posedali jn ipostat ali isti ljudje v istem redu, kakor preje. Koma) se je Forcstier prikazal, sta" mlada ženska in stara igral' ka živahno vstali in stopili k njemu. Popeljal ju je, drugo za drugo, v dolbirto pri oknu, in čeprav so gledali, da so govorili natihoma, je Duroy zapazil, da ju je tikal obe, prvo in drugo. Potem sta odpebnila dvoje oblazinjenih vrat in sta stopila k šefu. Seja, k: je trajala % nekaterimi tištih gospodov 1 ravnimi klobuki; ki jih je videl Duroy prejšnji dan. Gospod Walter je držal kvarte in je igral s koncer' trirano pazljivostjo in zvitimi kretnjami, dočim je nje' gov nasprotnik polagal na mizo, privzdigoval, mešal lahke, pisane podobice z gibčno in' ročno gracij0 izurjenega igralca. Norbcrt de" Varenne je sedel na /av-nateljevem naslanjaču in pisal članek, in Jacques Rival, po dolgem zleknjem na zofi, je miže kadil cigar0' Po zatohlici j« dišalo tukaj, po usnju od pohištva-Po starem tobaku, po tiskarni; to je bil tisti posebni duh uredniških sob, ki ga poznajo V3i žurnalisti. Namiziod črnega lesa z vdelano bakrovino 3C je kopičila nevešrjdtna grmada papirjk: pisfem, kart, časopisov, revij, računov od dobaviteljev,, tiskovin vsake vrste. Forestier je stisnil roke gospodom, ki so stali za igralci in stavili na igro, in je gledhl partijb, ne da' b' rekel besedo; potem pa, ko je očka Walter dobil, je spregovoril: ''Moj prijatelj Duroy je prišel." (Dalje prili.) t <^tiiniiiiHe»!iin«^raiiivHiiiMic3itiiiititHfE3tt!iiiiMii:ci'iFtiiMniic3-- 'rCer hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ZATO ker pomeni vsak oglas v vašem listu več kov za vaš list — dohod ZATO ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena-kopravnosti, ni potreba od vaš nikake žrtve a isto časno pomagate vašemu listu finančno — ZATO ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov — ZATO Vpoštevajte najpivo one trgovce ki oglašajo v dnevniku ZATO In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd Princcton 551 6418 3T. CLAIR AVE. katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. ' Knjigo je opisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške' klike, kakor ttiza šivačkih radnika. Ti so se delodajalcem takoj ponudili kot štrajkforeherji, in sicer iz gole zagrizene mržnje do tega, da bi stavka, ki so jo začeli v socialistični organizaciji organizirani pomočnik, uspela. Ti štrajkbreherji so šli v svojem 'bratomornem sovraštvu celo tako daleč, da delodajalce podpirajo z denarjem sVoje lastne organizacije in delajo po 10 iri 12 ur na daVi menjajoč se pri več delodajalcih. — Ali ni to prežalosten slučaj, ki ga menda še ne pomni zgodovina proletal'skega gibanja? Kam pač dovede bratomorni boj ki ga vzdržujejo in podpihujejo — o tem bodimo prepričani — le razni •fraz erj i in hujskači zg'olj iz o-jefonih razlogov, nik'dar pa ne iz namenov, da bi koristili skupni proldtarski stvari! Afero polkovnika Vasiča mislijo potlačiti?! Zdi se nam neverjetno! Toda kakor smo že večkrat culi, čitali in poizkusili, je aiižava Jugoslavija država neverjetnosti, Amerika pa država Senzacij na polju dela. In zaraditega ni ravno absolutno neverjetna vest, ki jo nekateri posamezniki prinašajo iz IMgrada! češ, da bodo radikalski strankar- Po daljšem boju so jih v resnici K*o smo se vrnili v Moskvo, so spravili v neko izbo, ki so j'o potem zaižgali, prepustivši nesrečnike usodi. Pozneje smo izvedeli, da so bili dotičniki popadeni od steklih psov in da so postali že velika nevarnost za ostale ljua:. mnogi izmed Ms zblazneli. Včasih se mi je zdelo, da smo spfoli vsi pobesneli in zblazneli... OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST*" i i in porodie-arji skušali pot-lači- Zanimivo je, da so živeli ti •strašni zdravniki telesa in duha ocvečini neverjetno kristjansko Bili so v vsakem oziru neoporečno dobri, kakor hitro pa so ugle dali na svoji operacijski mizi bolno človeštvo, se je zdelo, da so pozabili na vsako človeško pojmovanje v sebi. P0 cele dneve in noči s0 presedeli pri svojih delavnih mizah, premišljevali da-'anski stan, pa natančno opisovali, kje se naj počaka na poljub •~ega človeka ki se ga naj usmrti v interesu splošnega napredka. •5ombe se naj nastavijo po cerkvah, kjer se zbira največ ljudi, peklenski stroji naj se polože naravnost v spalne sobe vladajočih despotov, UBmfča naj se reakci-onarje z revolverji znamke Xy, v jedila ri»j' se fmmeša toliko te- ?a strupa, v privatnem življenju |;i afel'o polkovnika Vasiča, o ka-naj se opira na ta način, med ^ gm() ^ nekaj dney; ^ ljudstvo naj se širijo ideje s kr- Mi< Ce b; ge ^ ^ zg0dil0) pQ, V,O, ki vriska Po oploditvi itd. tem se pač vse'neha in prepriča-td. Atentati na odlične osebno- jge bomo pctem_ da- belgrajska f -t! so bili na dnevnem redu. zato porodica res smatra državo za ™-je bil pokoncu tudi ves držav- gV0j.0 mol2no kravo in svojo de_ 11 policijski aparat. Zdelo se je, Ij^ da se ljudje vračajo temeljito) ' ^ gM(hljoče Rusije. lazaj v tiste čase. ko so se ^, Ruski emigrantski listi so polni ■uk0 pobijali, pa gledali v deve-|slik Qnih kraj^ Rusijej v ka_ ih nebesih, če so od njih bing- _ tfirih ge je poiavi]a ]akota Tako Mali skalpi. katere s0 potegnili še '^^ „feki Hst pismo Jz ga. nvečim z glave. Vkljub vsem ne-;^^ iz katerega posnemamo sa Uetlm žrtvam na obeh straneh pa mo en pri2or> ki se ^ ocligral na e bil uspeh teroristov zelo pič*UjBggu ljudstva iz pokrajin gladu e ne še celo dvomljiv. j j,r M nam> doVolj jasnQ in žalost. Pojavi anarhizma so dali vsem j M kaže vso strahoto ruske ka--asivnim umetnikom politikom'! tastrofer Najb'olj strašno'je bi-misliti, pa so spoznali, da bi se lo, pravi pismo, ko smb šli Č6z dali stoglavi zmaji, ki nis0 nič, reko. Radi suše so se pojavile 0-drugega kot paraziti na narodo- j gromne množine slteklih psov. Se vem telesu, še najlažje usmrtiti, j delo nas je mirno skupaj več sto Če se jih ne bi lotili z bombami, j ljudi, k'o nam je pridirjalo nena-z idejami. Mislim, da mi I doma nasproti Šest do sedem na-potreba še posebej razlagati, | pol nagih oseb. Za njimi masa da mislim s stoghvvirtii zmaji na;ljudstva s koli, kj je skušala na- reakcionarno vladajočo kliko ka-j naroda. Da je bil0 vsako} stoletje skopo s takimi umetniki, ie bilo samo posebi umethio. Večina umetniškega naraščanja je delala v tem smislu bolj instinktivno kakor pa miselno in se r»pIoh ni nikdar zavedala, na kako visokem socialnem stališču je bila že v najstarejših časih. Potom svojih umetniških del so pridigali, da je predvsem potrebno pričeti s temeljito hojo za Kristusom, ali z drugimi besedami, isti vztrajno vase, s čemur je pa že tudi vse doseženo. Vladajoča klika hoče sicer prepričati svoje podložnike, da je država sama sebi namen, v kar so ji na razpolago optomna najvaznovrstnoj>.< sredstva, vendar njen trud in napor, da bi se vzdržala na površju, je odveč, kakor hitre prič-Po nastopati umetniki politiki s propagando za duhovno življenje. Ze preje sem omenil, da'pride večina ustvarjajočih umetni-riikov do tega svojega spoznanja instinktivno, to pa zaraditfcga, gnati nesrečnike v neko kolibo. ker s,j prepolhi sebe, vsled česar jim ftavadno tudi odreče avtokri-tika. Vendar je njihovo udejstvo vanje vredno priznanja, zakaj ltakor so uplivali v starem veku kipi deklic in fantov na noseče matere, da so potem rodile lepe otroke, takG tudi upliva njihova umetnost na občinstvo, čeprav ne v taki meri, kakor umetniška dela tistih umetnikov, ki so v zelo intimnem razmerju z. vesolnost-jo, kar jih usposablja v največji meri, da zadevajo v tarčo. Te za dnje bi jaz imenoval genije, med tem k0 bi prejšnje krstil samo za umetnike, med katere spada pri nas nedvomno predvsem Ivaii Cankar, pionir duhovnega življenja. ki je studenec vsega dobrega. Njegovega pomena za slovensko umetnost mi ni potreba podrobn0 analizirati, ker mislim, da je danes1 že slehernemu izmed nas znano njegovo ogroimno delo, ki ga je zvršil natančno ob predpisani uri. ? JL. V/ B A \jr J1U a Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril '' 'RROJAČNICO NA 16111 WATERLOO RD. Izdelujem ptileke po meri pa najnovejši modi ali kakor želite, čistim in likam. Se vam priporočam Leopold Jenko; 16111 Waterloo Rd. za zabavo in pouk — čitajte — močvirju velemesta" Roman iz življenja priseljenke v Ameriki cena 50^. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. Razkrinkani Habsfouržani B5555555555555515555555555555555555555555555555555555555 STRAN 4. "ENAB NOSI" DECEMBER 29th, 1921. ČEVLJI! Ali imajo vase noge sledeče znake? -se hitro utrudite, če korakate? -imate bolečine v oboku nog? -imate bolečine v prstih nog? -bolečine v kolenu? -ste trudni, če dolgo stojite? -ste nezadovoljni s čevlji ? Vse te sitnosti zginejo, če nosite čevlje, ki so ustvarjeni za vašo nogo. Pri nas dobite čevlje, ki, so potrelbni za vaSo nogo. V kratkem dobimo prvo zalogo najfinejših čevljev, ki vam odpravijo vse nadlege v nogah, in ki se prodajajo po jaiko zmernih cenah. Pridite k nam, kadar 'ho'celte zanesljive čevlje, ki pomenijo zadovoljnost in zdravje nog za vas. Postregli vam bomo po domače in pošteno. Frank Butala, Slovenska Trgovina s Čevlji za Može, Žene in Otroke. 6410 ST. CLAIR AVENUE BOŽIČ — NOVO LETO! Ali imate Sinver - šivalni stroj? Ste že mislil, koliko prihranite, če i» mate doma šivalni stroj? V slabih časih, f kakor so sedaj, je vaš denar najbolj pre-/ mišljeno in gospodarsko investiran, če ima gospodinja, hčerka ali mati Singerjev stroj, s katerim lahko napravlja novo obleko, ali zakrpa staro. Dolgi zimski dnevi so kakor nalašč za ženske da šivajo in pripravljajo za pomlad in poletje. Sedaj je prilika in najprimernejša ugodnost, da kupite: znižane cene, velika izbera dobro blago in prijazna postrežba vse to vam zagotovi dobro kupčijo in vsestransko zadovoljnost. Vprašajte za pogoje, ki vam dovoljujejo mesečna odplačila, LOUIS LEVSTIK Slovenska trgovina Singer - šivalnih strojev Na 6527 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO. Nizke cene, hitra postrežba. PAROBRODNI LISTKI preko vseh črt. ZUPNICK & COMPANY Tujezemska menjalnica in parobrodna agencija. 6024 ST. CLAIR AVE._CLEVELAND. OHIO. —---—......--------------- AVTOMOBILISTI! Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se obrnete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste dobili izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem, in pppravimo vam lahko kakoršnekoli vrste avtomobil. Ce se vam mašina kje na potu vstavi in ne morete naiprej, nas pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam pomagamo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276. BONNA AUTO REPAIR CO. 1275 E. 61. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE. FRANK HOMOVEC. ČTr----r—-- Timmm'mmmmmmmm'mmmmmmmm^ ~m»mJmmmmmmmmmm^mmmZmmmmmmmmmm^'mmmmmmm mmmmmmmmmmmm Zabaven Večer # priredi KLUB DRUŠTEV S. N. OSMA i w i m i na | 31. Decembra 1921. m s in /. Januarja, 1922. v prostorih S. N. Doma Na programu sQ različne igre ter ples pod vodstvom godbe "Bled". Slovenci in Slovenke, možje in fantje, ženske in dekleta ne ostanite doma, temveč pridite, da si v krogu svojih prijateljev in znancev voščite srečno in zadovoljno Nov0 Leto. Pridimo vsi in pokažimo, da hočemo praznovati prihodnje Novo Leto v novem ter moderno zgrajenem Narodneim Domu, Da se vidimo 31. decembra in 1. januarja! Odbor. m i Clevelandske novice. — Med clevelandskimi šiviljami in krojači ter med oblačilnimi tovarnarji vlada dosedaj še precejšnja harmonija. Glede bodoče delavne pogodbe so si prišli že skoro vsi do sporazuma in do-čim se vršijo po raznih drugih mestih štrajki, se istega ni bati v Clevelandu. Unijski in tovar-narski zastopniki so se shajali na skupnih konferencah že zadnje tri frieece ter prišli do po-voljnega rezultata za delavce kot za delodajalce. Točka, ki še naprej jamči vsakemu delavcu' 41 tedn'ov zaposelnosti v vsakem letu, je še nadalje ostala v pogod •bi. V slučaju, da ni dela, mora plačati tovrna vseeno dve tretjini delavčeve plače. Proti tej točki so se delodajalci precej borili, toda koncem konca so pa vendar popustili. — Vse modne kakor tudi druge trgovine poročajo, da je bil "business" pred Božičem jako dober. Pravijo, da so letos kupovali ljudje za darila največ vpo-rabne predmete in ne samo luk-sbrijozne, kot je bila navada tekom "dolbrih" časov. — Plače kovinarskih delavcev, katerih je v Clevelandu kakih 14 vrst, so se v zadnjih petih mesecah znižale tako silno da so pričeli tudi ti delavci misliti na organizacijo. Nocoj se bo razmotrivalo na seji Matal Trades koncila, kako bi se dalo najuspešneje organizirati onih 60.000 kovinarskih delavcev v Clevelandu, ki so še brez organizacij. Kot se poroča se je tem delavcem v nekaterih slučajih znižalo plače po celih 71 odstotkov, a poleg tega se še čuje, da ibodo sledila po novem letu na-daljna znižanja. — Urdniki The Upson Nut Works od Bourne-Fuller Co. naznanjajo, da Ibodo poskusili po novem leltu, t. j. 3. januarja odpreti v svoji tovarni delo, ter da bodo sprejeli nazaj kakih 800 starih delavcev. Pravijo, da sedaj nimajo na rokah posebnih naročil, toda poskusili se bodo vseeno, ker mogoče bodo prerinili do spomladi, ko se. pričakuje splošno oživljanje v industriji. Ako ne> pa bodo morali vrata kmalu zopet zapreti. Poroča se, da se bo sprejemalo nazaj v de-'o le stare delavce, ki so privolili v 15-odstotno znižanje plač samo, da dobijo zopet deTo. — Lakota in brezposelnost. Mrs. Sue Brunk, 34, iz 1818 E. 17 St., je bila pripeljana včeraj wed sodnika radi žepne tatvine. Ona je krivdo priznala, toda izja vila je, da se je poslužila tatvine v sili. Bila je brez dela in brei; denarja ni ji torej kazalo drugega kot krasti. — Mu je odgriznil prst. Anton Kavas, 1406 Lakeside Ave, bp postavljen pred veliko ooroto, ker je obdolžen, da je na božični dan v prepiru z Joe Garmba-ckom, 1659' Hamilton Ave. slednjemu odgriznil prst na roki. — Kakih šest sto šivilj, katerih delodajalci še dose."!: podpisali nov/ delovne pogodbe preti s štrajkom, ako pogodbe ne bodpišejo do sobote. Unijski taj- nik Meyer PerMein, se je izrazil včeraj, ad bodo odšle omenjene šivilje na štrajk že v soboto, v slučaju, da delodajalci pogodbe do tedaj ne podpišejo. — Kot vsako leto, tako priredi tudi letos klub društev S. N. Doma na Silvestrov večer in na novega leta zabavo v prostorih S. N. Doma. Vabljeni ste torej vsi napredni Slovenci in Slovenke, da pridete na starega leta večer v Dom, ter tam v družbi prijateljev prebijete zadnje ure starega leta in prve hovesra. Za bave bo dovolj. Za plesalce bo i-grala godba "Bled". NAZNANILO. Rojake opozarjam, da sem pooblaščen od dobrodelne organi zacije 'Friends of Soviet Russia' pobirati prostovoljne prispevke za sirote stradajoče Rusije Katero jo zadela silna suša In uničila vse pridelke, tako da umira velik de! ruskega naroda v lakoti in mrazu. Usmilite se vaših bratov, odprite srca in darujte vsak po svoji moči bodisi v denarju ali obnošeni obleki, katere več ne rabite, kajti v bedi vse prav pride. Darove pošljite na A. Malnar, 1051 E. 72 St., Cleveland, Ohio, ali pa mi sporočite in prišel bom iskat na dom. — Društva, katera želija po birati asesment na 24. ali 2h. v mesecu ali na kak drugi večer, dobijb za to na razpolago dvorano v Slov. Nar. Domu proti malenkostni odškodnini 50c. Katero društvo se želi poslužiti te u-godnosti, naj to naznani tajniku ali pa oskrbniku S. N. Doma. — Čas ženitve je zopet tu. Ce rabite za Vašo svatbo posodo, mi'ze, stole, dobite vse to pfoti primerni odškodnini v Slov. Nar. D'omu. Zglasite se pri oskrb niku. ^ — V soboto 31. decembra, to je na Silvestrov večer, priredi dram. dr. "Lilija" v Slov. Domu veliko maškeradno veselico s ple som ter izrednim programom. Da bo veselica nekaj posebnega, kažejo priprave >n pa zanimanje članstva in je torej gotovo, da bodo občinstvo presenetili z nekaj najnovejšim. Rojake v C'ollinwoodu in okolici se opozarja na to prireditev. — Poročna dovoljenja so dobili: Jos. Perčun, 23, 3558 E. 80 St. in Mildred Polončič, 18, 8004 Uni'on Ave., ter Frank Se-ston, 25, 14520 Thomas Ave. in Antonette Gruden, 34, 1001 E. 62 St. Bilo srečno! — Felix Ambruzinski, ki je bil zastrupljen skupno s svojo celo družino na božični večer, še ni umrl, kakor je bilo poročan'o, temveč se še bori s smrtjo. Danes se je vršil pogreb njegove žene in dveh otrok, ki so umrli kmalu po zastrupljenju. Mož je rotil zdravnike, naj mu pomagajo, da bi še enkrat videl svojo družino, predno jo zagrebejo. Policija pravi, da je bila družina zastrupljena od strupenih gob. — Padanje cen pri avtomobilih. Sledeči avtomobili se bodo zo pet pocenili pričenši z prvim januarjem: Cadillac, Buitek, Hudson in Essex. Znižanja so od $940 do $40. — Davkoplačevalci so vplačali dosedaj že več kot $300,000 pol- EIlllIlHllllllIllltlllllllllllllllllllllilillllllli VABILO NA VESELICO katero priredi KLUB "VENČEK VESELJA" V. JUGOSLOV. DEL. NAR. DOMU West Park, Ohio na Silverstrov večer, 31. dec. 1921 Pričetek veselice ob 7. uri zvečer. Vsi Jugoslovani iz West Parka, Glevelanda in okolice so vabljeni, da pridejo na to veselico, da skupno spremimo staro leto ter ga zapodimo v večnost in se vsaj v početku novega leta počutili srečne in vesele. Na svidenje torej na Silvestrov večer. Vas vabi ODBOR. letnega lastninskega davka. Tako poroča okrajni blagajnik, Ralph McBride. Do ?5. jaguarja, ki je. zadnji dan plačate davek, pričakuje McBride približno $20 000,000. Kdor ne plača tedaj, ga zadene 15-odstotna kazen. —- Prebivalci East Clevelanda bodo imeli 31. januarja 1922 posebne volitve, pri katerih bodo odločili, naj se li zviša plin od 50 na 80 centov za tisoč kubičnih čevljev. Njih mestna uprava je sprejela posebno odločitev, da naj se cena plinu zviša na 80 centov in sedaj je odvisno še od prebivalstva, ako v to zvišanje privoli. — Na letni seji Ohio Farmers' Co-operative Milk družbe, ki je sedaj v teku, se tudi nekaj raz-motriva, kako bi se dalo urediti distribucijo mleka tako, da bi razpečavali mleko direktno brez veriženja, t. j. da bi zveza farmarjev pošiljala mleko direktno konsumerjem mesto velikim družbam. Stvar je prišla na površje potem, ko sQ staville mlekarske družbe zahtevo, da se jim odslej prodaja mleko po $2.00 sto funtov ali 1 7 centov galon. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj preišče položaj in poroča do 15. fe.bruarja, ako bi bilo umestno pričeti z direktnim razpečavanjem mleka. — Včeraj proti večeru je izbruhnil požar na Huron Rd. m Prospect Ave. ter povzročil na Flatiron poslopju za kakih $15.-000 škode. Ko so ognjegasci gasili pa se je pripetila v poslopju še eksplozija, v kateri sta bila ranjena dva ognjegasca. V tej zmešnjavi so zgubili gasilci kontrolo nad vodnimi cevmi in množica gledalcev je dobila pravcati "'shower bath". MALI OGLASI Na račun vejne odškodnine. Po mirovni pogodbi dobi Stfbija 'od nesprijateljskih držav večjo količino živine na račun vojne odškodnine. Meseca maja se je vlada odločila, da proda do&lo živino potom licitacije v naši državi in da se izkupiček izroči upravi fondov, iz katerih bodo dobivali odškodovanci odškodnino. Od bolgarske vlade smo dobili dosedaj 12.000 ovac, 6000 goved, 5000 konj in 1000 mezgov. Od nemške vlade smo prejeli doslej 10.520 konj. Vsa ta živina je dospela v Srfoijo in je bila prodana ljudstvu. Cene so bile zmerne, z 'ozirom na silno velike transportne stroške pa so bile na vsak na čin premajhne. Prevozni stroški enega konja znašajo iz Nemčije v Srbijo 1100 dinarjev, za eno govedo 900 dinarjev. Pojavile pa 3o se tudi druge težkoče. V Nem čiji sedaj hudo razsajata slinavka in parkljevka, radi česar se je sklenilo prodati živino takoj po prejemu, da se ne zanese kužna bolezen v našo državo. Vlada je prodala govedo po 1510 dinarjev za glavo, kar je razmeroma veliko, ker stane danes v Srbiji junica 400 do 600, krava 500 do 1000, voli pa 1000 do 1500 dinarjev. Ovce so se prodale po 46 dinarjev pod zelo ugodnimi pogoji. (Iz kabineta poljedelskega ministrstva.) tli' 1 ■ ■ 11 ■ ■ I ■! MP W'' 'JlV l' IIMM ■ MU J i " i I i i '-laglliMJ 1' V' f11' I 'li j '■ I jjl 11 111 'i'1 ■ ; ....................I'M"............milil......................m.mmiiilZZli SLOVENEC BI DOBIL RAD SOBO PRI POŠTENI, NAPREDNI DRUŽINI S HRANO ALI BREZ. PONUDBE NAJ SE ODDA UPRAVI TEGA LISTA. (306) HIŠA V NAJEM. 5 SOB SE OD, DA NA 1231 E. 72nd PL. VPRAŠAJTE NA 3822 ST. CLAIR AVE. (305) Stanovanje za malo družino se da v najem. Rent samo $12.00 Poleg nove sole na Cut Rd. Zglasiti se je pri Anton Lov-rin, 20187 Goller Ave., stop 127 Shore Line. (305) NOVA HIŠA s 4. sobami; lot me ri 40x125 ft. Klet pod celo hišo, kokošnjak, garaž; Proda se na lahka odplačila. Cena $3000. Vprašajte pri Mirko Ka talenec, 805 Bliss Rd. (308) pr6da se dobro idoča krojač-nica (Tailoring & Dry Cleaning) z vso potrebno opremo. Proda se poceni. Zglasite se je na 15710 Waterloo Rd. (305) DRUŽINA BREZ OTROK, 2 osebi, išče stanovanje 4. sob od 55. do E. 72 St. Ponudbe je poslati na upravo Enakopravnosti. 1 NAZNANILO! Rojakom naznanjam, da prodajam žive prašiče različne teže, kakor kdo želi; zaklane s krvjo ali brez krvi. Kol jem sam na domu. Ist'otako prodajam teleta in govedino na debelo in drobno ka kor kdo želi. Cene nižje kot drugje. Zglasite se osebno pri JOS. KROFLICU, 20667 Miller Ave. Euclid, Ohio Pismeno pa na: Box 77, Euclid, Ohio (305) GOTOVINA ZA LIBERTY SONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer. (x 111mm—4 Dnevnik Enakopravnost le ŽICA ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v | našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. VSE DELO v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji. Chas. W. Wohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R. iiiniuHmi tanaoiiKBMBB Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavoif v Clevelandu POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.