Leto LUIII. »evilKa 155. O LluMinil, v nedeljo IZ. Julija 19Z5. cena Din r shaja vsak dan popoldne, izvzema, nedelje in praznike. — Inserati: do 30 peti t a 2 D, do 100 vrst 2 D 5.0 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru — insera ni davek posebej. — „SlovensUi Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Knaflova nllca štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knoilova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34, W PoStnlna plačana v gotovini. Svobodna pot k razvoju 3va problema sta bila, ki sta zavi-našo konsolidacijo: naše neurejeno lerje k Italiji in nesrečni hrvatsko-ki spor. Konflikt s sosedno Italijo radi naših me.a, predvsem radi posesti Reke je : lno vplival na naš zunanjepolitični položaj. Ze leta 1919. se je našim državnikom nudila ugodna prilika, da defini-tivno urede odnošaje z Italijo. Bilo je to v Času. ko je na mirovni konferenci še sodeloval pokojni naš veliki prijatelj zident Združenih držav ameriških son. Wilsonov predlog glede določi-iugoslovensko - italijanske meje na adu ?e bil takrat v razpravi. Takratni ■" Ijanski ministrski predsednik je bil :}. kakor se 5e kasneje izkazalo, kar tiče razmerja napram Juproslnviji, •vonciljantnejši izmed vseh italijanskih avnikov. Nitti je sicer odklonil kot to WilsJDnovo črto, stavil pa je kom-misrii predlog, ki ie pomenial za nas - vdnejšo rešitev razmejitvenega vpra-ija glede Reke in naše Notranjske. Po tem predlogu bi naša država ne do-i samo vso Notranjsko in mali del riške, marveč bi ii Pripadla v last tu-velevažna železniška nroga Ljublja-—Sv. Peter—Reka. Našo zunanjo po-ko je takrat vodil dr. Ante Trumbič. si je bilo vsakomur, ki je računal z . ianskim položajem in taktičnimi raz-ö raz v vsakem zunanjepolitičnem vprašanja. To smo bridko občutili idi mi. Da se je plebiscit na Koroškem ea nas tako usodno končal, imamo v prvi vrsti pripisovati nastopu in postopanju italijanske diplomacije. Ako bi bili svoje razmerje k Italiji uravnali pred koroškim plebiscitom in recimo sprejeli Nittijeve ponudbe, bi danes imeli poleg celotne naše Notranjske in vse železniške proge od Ljubljane do Reke, trdno v svojih rokah tudi ves slovenski Koro-tan! Državniška nesposobnost in politična nenrevdarnost voditeljev takratne nase zunanje politike pa ie povzročila, da smo Slovenci in z nami naša država izgubili eden najlepših kosov naše zemlje. Z lahkomiselno odpornostjo, v kateri se nismo mogli niti opirati na konso-lidirane naše notranje razmere, nismo ničesar dosegli, nasprotno, celo poslabšali smo si svoje pozicije. Tako smo končno morali v Kanoso. v Santo Mar-gherito in Rapallo. Kapitulirali smo pred Italijo na vsi črti. Storiti smo to morali radi našega zunanjepolitičnega položaja, kakor tudi radi svojih neurejenih razmer v notranjosti. Spor s Hrvati, ki je ves čas po prevratu zaviral našo notranjepolitično in gospodarsko konsolidacijo, ie pogubno uplival rudi na naš zunanjepolitični položaj. Radideva agitacija in propaganda v inozemstvu je nam silno škodovala. Ves svet je namreč imel utis, da so razmere v naši državi take, da ie vsak hip treba računati z raznadom Jugoslaviie. Posledica tega prepričania ie bilo splošno nezauoanie, ki se je pojavljalo zlasti na gospodarskem polju in zadialo naj-težie udarce našemu gospodarskemu življenju. Naša valuta se ni mogla stabilizirati in v zvezi ž njo se ni mogla razvijati niti naša trgovina in obrt, še mani Pa naša industrija, skratka gospodarsko smo bili na tleh. Zdelo se je, da ni izhoda iz tega obupnega položaja. ŠeK ko ie letos orišla na krmilo vlada Narodnega bloka, se ie položaj bistveno spremenil. V naši državni politiki je zavladal nov, sveži duh. Vlada, ki se ie v parlamentu lahko naslanjala na zanesljivo, kompaktno večino, se ie v pravilnem spoznanju, kai ie pred vsem glavna zapreka naši konsolidaciji, takoj lotila rešitve dveh poglavitnih, naš uspešni razvoj zavirajočih problemov — ureditve razmerja do Italije in zaključitve sporazuma s Hrvati. Obe ti dve vprašanji stojita, kakor vse kaže, tik pred končno likvidacijo. Pogodbe, ki končno urejujejo vsa sporna vprašanja z Italijo, bodo prihodnji teden podpisane v Rimu in tudi sporazum s Hrvati, odnosno s tisto hrvatsko stranko, katere dosedanje razorano Pred zokljuMo sporazuma Protokoli sporazuma se danes podpišejo. — Radicevci dobe največ štiri ministrske portfelje,— Ministrski predsednik gosp« Pašič odpotuje v ponedeljek v inozemstvo. — Beograd, 11. julija. (Izv.) Ves včerajšnji dan so zastopniki dveh zlavnih parlamentarnih skupin posvetili formulaciji zapisnikov o pogajanjih, ki so se oficijelno vršila med narodnoradikalno in hrvatsko seljačko stranko. Tj zapisniki bodo danes dopoldne končani, takoj podpisani in nato izročeni ministrskemu predsedniku Nikolu Pašiču v prouča vanje. Gospod Pašič ima končno odločiti, v kakem obsegu se sprejmejo zahteve HS5. Kakor je videti, so radicevci zelo popustljivi v svojih zahtevah, popustili so celo glede vojske in dislokacije čet. Radicevci so včeraj zahtevali, da jim radikali priznajo Šest ministrskih sedežev. Sploh so se vršila včeraj pogajanja samo in izključno o razdelitvi portfeljev. Današnja situacijska poročila podkrepuiejo informacije vašega dopisnika, da Je vse končno odvisno od ministrskega predsednika Niko-le Pašica. Današnje »Vreme« kratko pravi, da ie sedaj vse v rokah g. Pašica in obenem razmotriva Štiri možnosti glede stališča, ki naj bi ga zavzel g. Pasle napram predloženim protokolom sporaznma. Prva možnost po »Vremenu« je: da s. Pašič sprejme protokol sporazuma z gotovim! spremembami aH brez njih. Na ta na-č ti bi bil sporazum gotov {n nova vlada sestavljena v nekaj dneh. Druga možnost je, da g Pašič zahteva nova pojasnila od pogajalcev in bi se na ta uačin ta zadeva odložila do jesen!. Tretja možnost je, da g. Pašič sprejme predloženi sporazum, toda z zahtevo, da se pri izvedbi sporazuma angažirajo oziroma udeležujejo tudi samostojni demokratje, bodisi po Svetozarju Pribičeviču ali brez nJega. (Po informacijah vaSega dopisnika je izključeno, darbi g. Svetozar Pribičevič bil pripravljen sodelovati z radicevci.) Četrta možnost je, da g. Pašič odkloni načrt sporazuma. To je po * Vremenu« malo verjetno. Politični krogi smatrajo in celo trdijo, da g. Pasle stvar sporazuma odloži do jeesnf. Gospod Pašič stopi tekom današ- njega dneva v zvezo z drugim ustavnim faktorjem. »Vreme« trdi. da je g. Pašič po notranjem ministru Boži Maksimoviču že doznai za stališče krone glede sporazuma in da je bila s tem v zvezi zadnja avdijenca Maksimoviča na Bledu,- Današnja »Politika« je glede sorazuma zelo optimistična, dočim je »Vreme« nasprotno precej rezervirano. »Pravda« pa še vedno trdi, da obstoje velike ovire in težkoče za sporazum in zelo dvomi v pozitivni uspeh Obstojajo načelne diference v političnih in administraiivnrh vprašanjih, toliko pa ie sotovo. da so radicevci popol-roma privolili v izvedbo vldovdanske ustave. Najbolj zanimivo je vprašanje sestave nove vlade. Radicevci so najpreje zahtevali sedem, pozneje šest in na zadnje samo štiri ministrske porfelje in sicer one, ki jih imajo sedaj samostojni demokratje. >Vre-me« navaja, da zahtevajo radicevci agrarno reformo. poŠte, trgovino in poljedelstvo. Radikali jim priznavajo pošte, izenačenje zakonov, socifalno politiko in narodno zdravje. Radicevci pa so izjavili, da so predvsem interesirani na ekonomskih re-sortih, ker ti odgovarjajo programu in smislu politike HRSS. Razširjena je tudi verzija, da so končno priznani radičevcem tile ministrski sedeži: agrarne reforme, sum in rudnikov, prosvete, trgovine in pošte. Posebno zo zase zahtevali radicevci poljedelsko ministrstvo, toda so to zahtevo končno opustili, ker je poljedelski minister Krsta M i 1 e t i č odločno protestiral proti temu, da bi se njegov jesor uvedel v pogajanja. Radicevci zahtevajo tudi dva držav-ca podtaimka inpriznavajo radikalom pod-tajniška mesta v resortih. v katerih bi imeli oni svoje ministre. Kot ministrski kandidati se navajajo: Pavle Radič za ministra trgovine in industrije, dr. N i k i č za šume in rudnike in P a s a r i č za prosveto. Potrjujejo se danes vesti, da odpotuje ministrski predsednik g. Nikola Pašič v ponedeljek v inozemstvo. Situacija v PaSfceolh rokah Radicevci pravijo; Vse je gotovo! — Zapisniki pogajanj bodo dane« popoldne podpisani. Beograd. 11. julija (Izv. ob 12.45). Danes dopoldne nikakih bistvenih in načelnih novosti v pogajanjih med radicevci in radikali. Kratko neoficijelno posvetovanje so imeli nekateri delegati radikalne in HSS. Ta sestanek je bil samo formalnega značaia, ker sta bila delegata Marko Gjuričič in Marko Trifkovič zadržana po važnih poslih. Danes popoldne je določen končni sestanek v svrho podpisa zapisnikov. Pri podpisu ne bo posebne važnosti. Zapisniki se takoj iz- roče ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Radicevci in njih prijatelji danes ponosno zatrjujejo: Vse je gotovo! Na drugi strani pa je treba naglašati, da se ključ k rešitvi situacije nahaja še vedno v rokali ministrskega predsednika Nikole Pašica, ki prihodnji ponedeljek odpotuje v inozemstvo. Jutri v nedeljo predloži zapisnike g. Pašič radikalnemu klubu v odobrenje odnosno v razpravo. Narodna skupščina Preiskovalni komisija v zadevi pravosodnega ministra dr. Luki-niča. — Avstrijsko priključit veno vprašanje. — Viharna seja radikalnega kluba. — Beograd, 11. julija. (Izv. Ob 12.45.) Pred sejo narodne skupščine je bil sestanek načelnikov parlamentarnih klubov. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum, da se od* stoni opoziciji šest mest v parlamentarnem odboru, ki ima proučiti in preiskati obtožni materijal proti pravosodnemu ministru dr. Edo Lukiniču. Dosežen je bil tudi sporazum, da se izvoli za predsednika preiskovalne ko* misije radikalni poslanec dr. Vasa J o v a* novic. Klubski načelniki so se dalje tudi sporazumeli glede volitve parlamentarnega odbora, ki ima razpravljati nujni predlog dr. Zaniča o razveljavljenju člena 138. vidov* danske ustave in parlametarncga odbora, ki razpravlja zakonski predlog o spremembi zakona glede Državne hipotekarne banke. Končno so se načelniki sporazumeli, da pri* de v ponedeljek kot prvi točka na dnevni red interpelacija posl. Frana Smodeja na zunanjega ministra o priključitvi Nemške Avstrije Nemčiji. Pred skupščinsko sejo je bila tudi seja radikalnega kluba. Ta seja je bila mestoma burna in viharna. Radi včerajšnjega glasovanja v narodni skupščini je prišlo do ostrega konflikta med poslanci, ki so bili pasivni in ki so obenem kršili strankino disciplino. Večini radikalnega kluba je končno uspelo, da je klub določil v preiskovalno komisijo popolnoma objektivne osebe. Propadel je kot kandidat za preiskovalno komisijo dr. Ninko Peric. Seja narodne skupščine je pričela ob 10. dopoldne. Po končanih formalnostih in raznih poročilih skupščinskega predesdstva je predsednik najpreje odredil kratek odmor in nato volitve v tri parlamentarne odbore. I. V parlamentarni odbor, ki ima proučiti obtožbo posl. dr. Poliča in tovarišev proti pravosodnemu ministru dr. L u k i n i-ču so bili izvoljeni: dr. Vasa Jovanovid (rad.), Gjuro Kržalič (rad.), Dragiša L e o v a c (rad.), Pera Jovanovid (rai^1» dr. Svitislav Popovič (sam. dem.), Stanko Š i b e n i k (radičev.), dr. Milan Z a-nič (radič.), Dragotin PeČič (dav. dem.), llija Šumenkovič (dav. dem.), dr. H o d ž a r (kler.), dr. Joca L a 1 o š e v i č (rad.) in Mustafa beg Kapetanovič Zbornica je dalje določila, da mora ta parlamentarni odbor obtožbo proučit) v roku 20 dni in nato o rezultatu poročati skup« ščinl. delovanje je naši državi največ škodovalo, je kakor vse kaže, neposredno na potu. S tem bo izvršeno delo B»*rr*?!ie politične in državniške važnosti v naši zgodovini od prevrata in osvoboditve sem Svobodnemu razvoju in vsestranskemu našemu razmahu, naši popolni notranji konsolidaciji ni ničesar več na potu. Napoveduje se nam lepša bodočnost. A zasluga v tem oziru pripada izključno modrim in velikopoteznim državnikom Narodnega bloka) U. Parlamentarni odbor za proučava-nje zakonskega predloga dr. Zaniča glede razveljavljenja člena 138 ustave. Za predsednika je izvoljen Ljuba Nešič (rad.), za podpredsednika dr. fiinko Krizman (sam. dem.). III. Parlamentarni odbor za zakon o spremembi zakoua o Državni hipotekami banki. Predsednik dr. Laza Markovič. Seja je bila ob 12.30 končana. Prihodnja v ponedeljek ob 10. dopoldne. Dnevni red: Razprava o interpelaciji posl. Frana Smodeja na zunanjega ministra glede priključitve Avstrije Nemci j L Sovjetska Rusija pripravlja vojno proti Angliji — Berlin. 10. julija. Listi objavljajo iz Moskve poročilo ruske brzojavne agenture. Ki omenja vojaške priprave sovjetov za vojno proti Angliji, Vrhovni komisar rdeče armade Frunze je v nekem nagovoru na vojake Izjavil, da se mora rdeča armada pripraviti na vojno proti Angliji. Razvoj zadnjih mednarodnih dogodkov je takega značaja, da sovjetl ne morejo dvomiti, da se Anglija pripravlja na vojno proti Kitajski. Po pogodb} so sovjeti vezanj na Kitajsko in zato ne morejo križem rok gledati, kako se Anglija in Japonska dogovarjate glede razdelitve Kitajske. Zveza ruskega medveda s kitajskim zmajem je tako slina, da lahko vsemu svetu kljubuje In Imponira. Zaključek pogajanj v Firenzi PODPISOVANJE KONVENCIJ K JADRANSKEMU SPORAZUM. — KONCESIJE ITA. LIJANOM. — Beograd, 11. julija. (Izv.) Rimska »Štefani« danes oficijelno objavlja, da so se pogajanja, k: so trajala pet mesecev med Jugoslavijo in Italijo, sedaj končala v Firenzi. Predsednik konference senator Ouartieri je izjavil, da je v vseh vprašanjih dosežen priiteljrski sporazum. Jugo« slcvenst delegat dr. Rybaf je prispel v Rim. Sporazum, ki obsega 30 konvencij, se verjetno danes podpiše. »Vreme« javljaja iz Rima, da je senator Ouartieri izjavil, da so se vršila pogajanja na principu paritete in je bil v vseh vprašanjih kompromisnim potom dosežen sporazum. S tem sporazumom Je urejeno stanje Italijanov v Dalmaciji, Premoženje italijanskih državljanov v Jugoslaviji, zlasti v Dalmaciji, ne spada pod agrarno reformo In se prizna ftaljanskim državljanom posebna odškodnina, ki so jo utrpel! po agrarni reformi. Urejeno le tudi jezikovno in šolsko v rp a sanje po principu paritete za Italijane v Dalmaciji in Jugoslo-vene na Reki. Eliminirana je začasno konkurenca med Reko in Sušakom. Obe državi pa si ohranita pravico svobodno graditi pristanišča ob Jadranu. KONFLIKT MED PRAGO IN VATIKANOM — Rim, 11. julija. Češkoslovaški poslanik pri Vatikanu dr. Pallier je snoči odpotoval na poziv svoje vlade v Prago. — Rim, 10. julija. Uradno glasilo Vatikana %Osservatore Romano« objavlja glede odhoda papeškega nuncija iz Prage: Z ozi-rom na to, da je pri proslavah Jana fiusa ki so bile prirejene v Pragi povodom praznika 6. julija, prevzel prezident republike protektora, a ministrski predsednik častno predsedstvo, je sveta Stolica ukazala nunciju msgr. Marmaggiju, da proti temu odločno protestira In takoj zapusti Prago. Nuncij Marmaggi je odpotoval iz Prage 6. t m. in je snoči prispel v Rim. BOLJŠEVIŠKA NEVARNOST NA BALKANU — Beograd, 11. julija. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja brzojavko svojega dopisnika, ki naglasa, da so grški merodajni krogi doznali, da se pripravlja velika bolj-ševiška akcija v balkanskih državah. Bolj-ševiki so poslali velike svote na Bolgarsko, Grško in Makedonijo z namenom, da prično z revolucijo. Grški krogi opozarjajo vse balkanske države, da ukrenejo potrebne korake proti tej boljševiški akciji. VELIKE PONEVERBE V NOVEM SADU i— Novi Sad, 10. julija. (Izv.) V državni predilnici svile so prišli na sled velikim poneverbam. Posebna komisija je ugotovila na podlagi knjig, da je poneverjenih 100.000 Din. Aretiranih je več uradnikov. PREISKAVA PROTI STJEPA-NU RADIČU KONČANA — Zagreb. 11. julija. (Izv.) Kazenska preiskava proti Stjepanu Radiču je bila včeraj končana in kazenski spisi so bili izročeni državnemu pravdništvu. Preiskovalni sodnik dr. Körbler je zaslišal vse priče in ie spise izročil pristojnim oblastem, v na- HEIHL KAVA mešanice za poznavalce 109 L daljno poslovanje. Državni prav'dnik ima proučiti spise in v roku 8 dni sestaviti obtožnico ali pa kazensko postopanje ustaviti v slučaju, da nima razloga za sestavo obtožnice. Državni pravdnik dr. Alexander ie z ozirom na končano preiskavo snoči odpotoval v Beograd, da poroča pravosodnemu ministru. JAPONSKA PROTI KITAJSKI — London, 11. julija. Iz Pekinga javlja* jo, da je japonski poslanik vložil pri kitaj* ski vladi odločen protest Japonske radi dogodkov v Kantonu in drugih mestih, kjer je bilo več japonskih državljanov ubitih, odnosno težko ranjenih od kitajskih nacionalistov. Japonska zahteva od Kitajske tudi odškodnino. _7 PROCES O DARWTNOVI TEORIJI V AMERIKI — Deyton, 10. julija. V Deytonu, dn žava Tennese, je pričel danes senzacionalen proces proti univ. prof. Sropesu, ki je, nedavno predavaj o Darwinovi teoriji fci svetem pismu. Radi tega predavanja je bit pozvan profesor pred porotno sodišče. Naval ainožice k razpravi je velikanski in se razprava sploh vrši prav po amerikansko*; Pred sodno palačo, kamor ne morejo vse navzoče množice, so postavili gramofone, k: posnemajo vse dogodke in razvoj razprave. Mnogoštevilni so poročevalci listov, ki so postaviu" svoje sedeže tik pred stoj sodnika. Prof. Szopes je predlagal 50 znan^ stvenikov kot priče. Proces bo trajal najf manj mesec dni. KONFERENCA NASLED- , STEVENIH DRŽAV V PRAGI — Bukarešta, 11. julrja. Kakor javlja »Adeverul«, je za 25. t. en. določena konferenca nasledstvenih držav v Pragi odgo-dena na zahtevo romunske vlade, ker še ni povsem proučeno vprašanje odškodninskih zahtev nasledstvenih držav napram Av-* striji in Madžarski. Konferenca v Pragi ima določiti končno razdelitev predvojnih avstro - ogrskih dolgov. Posebna konferencaj ki se skliče na Dunaj, določi odškodninska zahteve nasledstvenih držav. AVSTRIJA : FINSKA 2 : i. — rlelsingfors. 10. julija. Nogometna, tfckma Avstrija : Finska 2 : l. ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV. — Varšava, 11. julija. V Rev al u se v. kratkem sestanejo zunanji ministri štirih držav Estonske, Finske, Poljske in Litavske. Na sestanku bodo razmotrivali o vsem dr-* žavam skupnih vprašanjih obrambe in gospodarske politike. Skleniti se jma obramN na zevezn. pogodba, ki garantira medsebojno pomoč v slučaju napada od strani kake druge države. Obenem se določi enot* na taktika baltiških držav povodom zase* danja Društva narodov v 2enevi. Neuspeh češkoslovaško-nemških pogajanj Hamburg, 10 .julija, s. Pogajanja mco Nemčijo iu Češkoslovaško o češkoslovaških prostih lukah v Hamburgu in Stettinu so sc izjalovila. Češkoslovaški delegati so mcej drugim zahtevali, naj bi bile prosto luka pod češkoslovaško suvereniteto, o čemer % mirovnih pogodbah ni govora. Podraženje v Parizu Pariz, 10. julija, k. Občinski svet je sklei nil zvišati cene plinu, električnemu toku4 vodi in voznim listkom na podzemskih žc* leznicah. Borzna poročila. Dinar v Curihu 9.04- Ljubljanska borza danes nI poslovala Zagrebška borza danes ni poslovala, V prostem prometu so notirali: Curik 11.08, Pariz 270, London 277.50, Milan 211.50, Newyork 56.95, Praga 169.25, Dunaj O.OSOi Inozemske borze. — Curlh, 11. julija. Predborza: Beograa 9.04, Pariz 24.20, London 25.04, Milan 19U5, Newyork 515.10, Praga 15.26, Berlin 1.236» Dunaj 0.007255. — .Trst, 11. julija. Predborza: Beograči 47.30—47.50, London 130.50—131, N&vgprfc VOD. KUPOLO EINSTEINOVEGA STOLPA. Sistem solnčnega ogledala, ki pošilja v prostore pod stolpom Solone žarke V preizkuševalnico aparatov. HHJl JNemoi tvorijo v naši državi jedva 3 iriSejirtirie odstotkov vsega prebivalstva, toda svojih šol imajo nad 4 odstot. Tudi sicer uživajo Nemci popDlne pravice, v kakršnih se našim rojakom na Koroškem in pod Italijo niti sanjati ne sme. Koroški Slovenci imajo edini časopis »Koroški Slovenec*, a še ta mora izhajati na Dunaju, dočim imajo Nemci samo v Sloveniji 5 svojih časopisov, a vseh nemških časopisov in revij izhaja v naši državi 25. Najbojevitejši nemški časopisi so »Cillier Zeitung«, »Gotscheer Zeitung«, »Deutsches Volksblatt« in »Deutsches Volksfrema«. Pisava teh listov je od dne do dne bolj iredentistič-na, .za kar so odgovorni nemški voditelji dr. Kaft. dr. Grazl, Schauer, dr. Neu-mer itd. Vsa nezadovoljstva, vsa jadi-kovanja o zatiranju nemškega življa gojijo umetno le nemški časopisi in nemški voditelji. Nemško ljudstvo kot tako pa samo nima ne vzroka, ne volje za nezadovoljstvo. Nemci v Vojvodini in Banatu bi morah* biti naravnost srečni in hvaležni, da jih je Jugoslavija rešila neznosnega madžarskega jarma. Svoje splošno zadovoljstvo so Nemci prva leta tudi javno izražali, dokler niso prišli pod vpliv brezvestnih hujskačev. Pod madžarsko vlado so bili Nemci v jezikovnem ozira popolnoma brezpravni. Imeli niso niti ene javne šole, niti enega društva, celo lastne kandidate postavljati za volitve jim je bilo zabranjeno. Danes pa imajo povsod svoje javne šole, kjerkoli se prijavi vsaj 30 otrok. Samo v Vojviodini vzdržuje naša država 193 nemških osnovnih šol s 561 oddelki, razen tega pa še 8 meščanskih šol in 64 zabavišč (otroških vrtcev). V 131 cerkvah se pri-diguje le nemško. Najmočnejša nemška društvena organizacija je »Deutscher Kulturbund«, ki ima 144 krajevnih organizacij. Poleg tega imajo vojvodinski Nemci še 44 drugih društev, Nemci v Sloveniji pa 31 raznih svojih društev. Da je vse današnje nemško jadiko- vanje o zapostavljanju in zatiranju grda hinavščina. o tem priča nastop vojvodinskih Nemcev povodom ustanovitve imenovanega »Kulturbunda« pred ravno 5 leti (20. julija 1. 1920.). Takrat je pisal »D. VoksblatU, ki je glavno glasilo vojvodinskih Nemcev: »Po 200 letih težkega robovanja na svoii rodni grudi, smo se v dveh ozirih prerodih. Našli smo svoio domovino in kot narod smo našli samega sebe.« Iz zborovanja so poslali Nemci pozdravno brzojavko kralju ter so se zahvaljevali novi domovini, »ki nemškemu narodu prvič izza obstoja nudi možnost, da svoje prosvetne in gospodarske sile nemoteno razvija in na ta način v složnem delu z organi državne uprave sodeluje v dobrobit in pro-cvit domovine.« Kraljevi vladi v Beograd pa je poslala skupščina sledečo brzojavko: »Izražamo hvaležnost iz globine src za odobrenje pravil, s čimer je nemškemu prebivalstvu naše države prvič izza njegovega obstoja dana možnost za samostojni prosvetni in gospodarski razvoj.« — Dr. Grasl je kot glavni tajnik »Kulturbunda« na skupščini govoril: *Nad 200 let je bilo treba poteči, da smo postali polnoletni a danes stojimo kot svobodni ljudje na svobodnih tleh. usposobljeni, da se sami preskrbimo za svoje prosvetne ideale. Dovolj dolgo, skozi cela pokolenja smo morali svojo mladino vzgajati v tuji govorici, grozna so pustošenja. ki so jih provzročila nasilja našemu jeziku v teh dolgih desetletjih. Zahvalimo Boga. ki je vse muke. skozi katere ie proŠlo člo \-eštvo v zadnji vojski, vendar na dobro obrnil.« V imenu nemške omladine je neki akademik na tem zboru prisegal, da bo omladina nemško misel visoko spoštovala in nikdar ne dopusti, da bi se cepila v delu proti svojemu narodu, kakor je to dosedai delala nemška inteligenca. Pred leti so Nemci torej javno priznavali, da jim je šele Jugoslavija prinesla svobodo. Kako kratka je bila njihova hvaležnost! na Koroškem Ginljivo je poslušati avstrijsko jadis kovanje, v kako težkem položaju se nahaja nova Avstrija, pa zopet pritožb be, käko nehumano postopajo sosedje države, ki varujejo svojo industrijo z visoko carino. Tako je n. pr. pred krat* kim govoril predsednik avstrijske obrt* ne zveze Urban v navzočnosti general* nega komisarja Zimmmermanna: «Ima? mo industrijo, ki bi bila velika dovolj za prebivalstvo 20 milijonov, imamo pa samq prebivalstvo 6 milijonov. Hoče* mo s svoJO trgovino ven, zadevamo pa na zidove. Čujemo, da pride ekspertiza, in včeraj je Jugoslavija zvišala svoje carinske tarife. Če slišimo take stvari, moramo res izgubiti pogum in razum« Ijivo je, da velik del prebivalstva Av^ strije krčevito išče izhoda iz svojih se* danjih mej. Če pride pomoč, naj se go* spod gen. komisar potrudi, da ne pride prepozno.* Tako in podobno jadikovanje sliši* mo vsak dan. Človek bi torej mislil, da je ta država, ki tako milo toži in zdi« huje in prosi na pomoč, dobrohotna in pravična... nasproti narodnim manjši* nam, ki so še ostale v Avstriji. Kako nas pa presneti, ko čujemo, da se ta država z vso rafiniranostjo in brez* brižnostjo trudi, da narodno ubije 100 tisoč koroških Slovencev! Da, vse vesti iz Koroške pričajo, da tam z brezobzir* no pravico pesti močnejšega kopljejo grob 100.000 koroškim Slovencem. Če nam Nemci na Koroškem v naj* krajšem času hočejo narodno ubiti 100 tisoč naših bratov, potem seveda zade* ne krivda na tem VÄle^ubpju vjbö Ay*.1 Wer windisch spricht, "kriegt Schlägel Parola koroških učiteljev. strijo. Vsa Avstrija je odgovorna za ta gorostasni, nečuveni zločin! Kako moremo imeti s takim zločincem pomi* lovanje in sočutje! Kri ni voda, in če ubijajo 100.000 naših koroških bratov, ubijajo nas! Neprestano nam prihajajo iz Koroške vesti, kako tam nemški in renegatski učitelji brutalno germanizirajo sloven* ske otroke. Najraje bi jih ponemčili kar čez noč. «Wer windisch spricht, kriegt Schläge!» — kdor govori vindi* carsko (sramotilen izraz za slovensko), bo tepenl Kdor v odmoru govori sloa vensko, ga psu jejo, tepejo in zaprejo. Ko se otroci v odmoru igrajo, stoji zraven kot žandar renegatski učitelj m pazi, če ne bo kdo zinil slovensko. In naj se otroci še tako mučijo z nemšČV no, slovensko ne smejo govoriti! Brez* obzirni trinog jim ne dovoli. Samo naj* manjšim še pusti, da govorijo v svojem maternem jeziku, ker če "bi 5e tem pre* povedal, bi morali sploh molčati kot riba. y ^ S kakšno pravico ti brutalni ^trinogiv našim slovenskim otrokom ria Koro* škem prepovedujejo govoriti sloven* sko? Z manjšo, kot če bi kta^i prepo* vedali, da ne sme mukati in ptici, da ne sme peti! Ptica ima naravno pravi* co, da sme peti in kdor bi ji hotel kra* titi to pravico, bi ga smatrali za barba* ra ali pa za blazneža. A Človek je več ko. žival. In vendar, ptica sme peti, a slovenski otrok na Koroškem ne sme govoriti slovensko! Nemški učitelj mu to prepoveduje; nemška koroška ob* m& to ppepovedjti&od ketere-Je učitelj poslan; koroški Nemci mu to prepovedujejo, saj oblast dela v njiho* vem imenu. Kar se dela z našim narodom na Koroškem, za to je odgovorna vsa av* strijska država, ves avstrijski nemški narod. In če zdaj ta narod in ta država jadikuje in toži, nas to spominja na svetopisemskega hlapca, ki mu je go* spod ves dolg odpustil, hlapec pa je šel in davil svojega sohlapca. ki mu je bil malenkost dolžan. Avstrija prosi za usmiljenje, pa sama z brezobzirno ne* usmiljenostjo davi iz natira naš narod na Koroškem, Dokler bo ta država tepla našo des co zato ker slovensko govori, nima ni-kake pravice prositi za mitost in usmis Ijenje! In hladne nas bo pustilo vse avstrijsko jadikovanje, dokler bo Av* stri j a na tako brutalen način zatirala in davila naš narod na Koroškem, ali ga dala daviti in zatirati na način, kakor se do zdaj Še ni godilo v zgodovini našega naroda! r*v*' ■ ■ ^ Ivo intt IMm Mni Ormož Polšnik poročena LJUBLJANA, dne 8. julija 1925 Politične vesti = Za enotno fronto se zavzema glasilo sociialistov »Nova Pravda« in izvaja* »Nujno potrebno je. da se revidira slovenska politika. Vse, ki hoče slovenskim pokrajinam, našemu ljudstvu in državi ctobro. mora priti do spoznanja, da se moramo rešiti izolacije v državni politiki. Čas je prišel, da se napredka željno slovensko ljudstvo združi v eni fronti v obrambo svojih pravic. Socijalisti ne smemo pozabiti, da se z blokom RR združuje kmetsko ljudstvo, ki bo imelo sedaj tudi izključen vpliv na državo. Potrebno bo najti pota, da kmetsko fronto pridobimo tudi za delavska, socijalna in gospodarka vprašanja...« LTst ne pove, kako si predstavlja to enotno fronto, zdi pa se, da narodni socijalisti hrenene po tem, da bi jih sprejeli v Prepeluh Pucljevo »Zvezo kmetskega ljudstva«. Ali je tako? —Sporazum ne bo tako brzo zaključen, tako zatrjuje glasilo hrvatske za-jednice »Hrvat« in izvaja: »Kolikor je vaš dopisnik izvedel, tudi po podpisu protokolov še dolgo ne bo rešena stvar sporazuma, ker ti protokoli nikakor ne govore, še manj pä imaio za pogoi aranžma RR» Gre samo za neka načela in pogoje sporazuma. Potemtakem Še poteče mnogo časa, predno bodo pogajanja dozorela do Samega aranžmana«. '== Zabranjeni nemškf list?. Kakor razglaša ministrstvo notranjih del, je v naši državi zopet dovoljeno naročanje dunajskega dnevnika *D i e S t u n-de*» Zabranilo je ministrstvo naročanje m razpečavanje teh le listov, oz. brošur: »Simplicisstmus«, »Kärrner Zeitung* in »Ein Notschrei der Deutschen in Siovenien«. v.>= Od Jeze In zavisil šo zelen! golovi ^Spö'dje, ker je vzbudil naš roman »Raz-paä cafstva* toliko pozornost med Čitajočim občinstvom, fista pa pridobil tako lepo Število novih naročnikov. Gospodje, ki imajo patent na patrljotizem ln edino pravo ju-goslövensko mišljenje, pravijo, da je roman »avstrijakantski«. Tako Je! Ako bi bilo le več takih »avstrijakantskih« knjig, pa bi ne- ruafi izginilo *avstrijakantstvo« tudi Iz tistih praznili glav, ki ob neäostajanju Tdru- ^gi argumentov v polemiki očitaju 'drugim 4q čustvo. Magarct: = Trgovinska pogodba z Avstrijo. Štajerski vinogradniki kot sosedje Avstrije se moralo posebno brigati za trgovinsko pogodbo, katero namerava naša drŽava skleniti s sosedno Avstrijo. Vprašanje izvoza žtajer. vina se mora vendar enkrat re-Sftf. Uvoz našega wna le dozdai Avstrija zabranjevala z vso silo. Ko se je svoje dni po Časnikih razglasHo, da bo predsednik jti- ■«ö^venske delegacftc s. drv Friderk Kot smo štajerski vinogradnik! fo vest radostno pozdravili. Saj nam je znana vestnost fin marljivost tega našega rojaka! Informiran pa tudi nihče ne more biti bolje o predme* tu, kakor on, ker je on sam posestnik vinograda v sodnem okraju gorenjeradgon-skem in ker se s vprašanjem izvoza našega vinskega pridelka intenzivno bavi vsa leta Sem, posebno odkar ni bil zaposlen pri upravnem sodišču na Dunaju. Pa drja Ploja je naša vlada zopet delegirala v reparacij-sko komisijo v Parizu, nič pa se ne sliši, kdo bo namesto njega delegiran k pogajanjem na Dunaj! Dr. Ploj je dovolj dolgo robotal v reparaciij. komisiji, katera je za nas dosti manjše vrednosti, kakor dobra trgovinska pogodba z Avstrijo! Dr. Ploj je vodil z veliko spretnostjo in s skrajnim naporom vseh sil pogajanja za južno železnico. Dosegel je tudi lepe uspehe. Ako je potem sprejel mandat, da pojde kot delegat naše države k pogajanjem o trgovinski pogodbi na Dunaj, ie imel gotovo pred očmi preke-ren položaj vinogradnikov, v prvi vrsti onih v Sloveniji. Naglašam: Obžalovati je, da je Šel dr. Ploj spet v Pariz namesto na Dunaj. = Dva nova italijanska ministra. De Štefani in Nava sta odstopila in na njuno mesto sta prišla conte Volpi za finančnega nunistra in prof. Belluzzo za ministra narodnega gospodarstva. Listi hvalijo soglasno delovanje bivšega finančnega ministra in menijo, da je težko postaviti mu enakega naslednika. Conte Volpi je znan kot energičen človek in pravijo, da ga povsod! spremlja sreča. Kdo ve, če ga ne zapusti na polju Italijanskih financ! De Štefani je pred svojim odhodom naznanil Še. da se zaključuje bHanca 1924/25 s prebitkom 209 milijonov. Conte Volpi velja za dobrega poznavalca Balkana in Vzhoda. Leta 1913. je bil podpredsednik balkanske finančne konference, tičoče se gospodarske ureditve Po dveh balkanskih vojnah. On je načelnik ene največjih avtonomnih finančnih skupin in številnih industrij. Petletnica dr (ieisa, velikega srbskega rodoljuba. V sredo dne S. i .m. Je praznoval 50-Ietnico svojega življenja odlični srbski znanstvenik in književnik dr. Reis. Jubilant Je bil rojen v švicarskem mestu Lausannl, kjer je preživel svoja mladostna leta in dovršil tudi vseučilišče. Kot 22!etnl mladenič Je postal doktor kemije in ostal nato nekaj časa kot asistent na tej univerzi. Mladenič pa se je zanimal tudi za juridične študije in osobito za sodno medicino. Da se Izpopolni tudi v tej panogi znanosti, je odšel na univerzo v Pariz, kjer se Je kmalu seznanil z odličnimi kriminalisti. Po dovršenih Juridičnih" Študijah Se fe kmalu habilitiral na lausannski univerzi za rednega profesorja kriminalistike. S tem se pričenja plodonosna doba dr. Reisovega znanstvenega udejstvovanja. Dr. Reis je uvedel v policijsko in sodno stroko nove, dotlej nepoznane metode. Njegova velika zasluga je bila, Ha so se posredni dokazi nadomestili z materijalniml, znanstveno ugotovljenimi 'dokazi. Dr. Reis Je ustanovil v Lausannl policijski institut, ki Je kmalu postal center za proučevanje raznih kriminalnih problemov. Na njegovo pomoč so cesto računale ne samo evropske, ampak tudi ameriške države. Dr. Reis je zaslovel po celem kultumel svetu kot ustanovitelj nove šole kriminalistične patologije. Dr. Reis Je napisal nebroj znanstvenih sestavkov v raznih švicarskih, francoskih, nemških in Italijanskih časopisih, a veliko pozornost Je vzbudila njegova, leta 1903. Izdana knjiga z naslovom »Fotografija v službi policije«. Leta 1910 Je izdal »Priročno knjigo za policijsko naučno tehniko« in leta 1914 svoje »Predloge za reorganizacijo policije«. Ko je Izbruhnila svetovna vojna, se je 3r. Reis vrnil v svojo pravo domovino, v Srbijo. Bil je pozvan od srbskih oblasti, da se na licu mesta prepriča o zverinsrvih, ki so jih Izvrševali v Srbiji Nemci in Avstrijci. V Srbiji ie ostal dr. Reis do leta 1925. in nato zopet odpotoval v Lausanne Tu Je pridno sodeloval pri švicarskih časopisih' ter natančno opisoval vsa grozodejstva, ki jih Je Izvrševala avstrijsko-nemška soldateska v njegovi ožji domovini. Iz Švice je dr. Reis odpotoval v Pariz in imel na Sorbon-ni predavanje o strašnem trpljenju srbskega naroda. Od tu je 3r. Reis zopet odšel v Srbijo, oH koder se je moral svojo junaško armado umakniti preko albanskih gora. Odšel je znova v Švico !n tu organiziral pomožno akcijo za bedne srbske begunce. Na njegovo inicijativo Je bilo veliko število srbskih otrok prepeljanih v Švico, kjer so uživali gostoljubnost tamošnjega naroda. Ko je reorganizirana srbska vojska prišla na solunsko fronto, je bil v njenih vrstah tudi dr. Reis, kjer se Je bojeval z orožjem in zbiral podatke o bolgarskih grozodejstvih. Bolgarsko sodišče ga Je in contuamitam obsodilo na smrt. Po končani svetovni vojni je bil rdr. Reis tehnični delegat Srbije in je sodeloval pri ugotavljanju avstrijskih In nemških zve-rlnstev. O položaju svojega naroda Je napisal dr. Reis 16 knjig, ter okoli 600 člankov in imel več predavanj po raznih večjih mestih zavezniških siL Po podpisu mirovne pogodbe je dobil 3r. Reis zopet nebroj ponudb za profesorsko mesto na raznih svetovnih univerzah. Odbil Je vse ponudbe, sklenil ostati v svoji novi domovini ter ji posvetiti vse svoje moči. Jeseni leta 1919. Je bil dr. Reis že na rdelu v Beogradu. Uredil Je najprej listo vojnih krivcev ,nato pa pričel organizirati tehnično službo in sodelovati pri reorganizaciji naše policije. Pozneje Je bil pri Narodni banki, sedaj pa živi v pokoju na svojem posestvu v bližini Topčidera. Za svojo osebno hrabrost in velikodušno delo je bil dr. Reis tudi odlikovan z redom belega Orla IV. razreda. 0 nosljancu in nosljanju Nedavno je »Tabor« v Mariboru poročal, da se vtihotaplja velika množina nos-Ijanca v našo državo iz Avstrije in pri ti priliki je grajal upravo državnih monopolov, da ne izdeluje doma tega predmeta. Toda že nad leto dni izdeluje Tobačna tovarna v Ljubljani prav dober noslianec, kateremu so pa dali. ne vem iz- kakega vzroka, turško ime »burmut«. Da mu niso dali med ljudstvom znanega imena »šno-fec«, je umljivo, ni pa umljivo, zakaj ni dobil poštenega imena »noslianec«, ampak so ga krstili po turško. Domači izdelek je dobre kakovosti, kal priča najbolj to, da inšpektor, kateri vodi fabrikacijo nosljanca, reči bi moral burmu-ta, sam z naslado noslja svoj izdelek. Pravi pa, da se mora nosljar.ee hraniti v dozi-ci iz brezovine, ker je taka baje najboljša in tudi eden pogojev, da ostane nosljanec dolgo časa dober in poraben. Koj pa moram povedati, da naš Jaka, ki je na Glavnem skladišču gotove robe in je specijalist v nosljanju, ima svojo porcijo nosljanca ka/ v proslekovem žepu. Iz fabrikacije navajam le to. da se bačni materijal zmelje na drobno kot pse čna moka, ta tobačna mlev se nama kvasi, meša z raznimi dišavami In tek< nami ter traja cela procedura skoraj ? mesecev. Iz zgodovine nosljanca morem pove ti le malo, ker mi je malo znano. v Ev po so prinesli tobačno seme leta 1558. so najprej gojili tobak na Portugalsk Holandci so začeli gojiti tobak 1615. 1« V Španijo je prinesel tobak Gonzolo F nandez de Oviedo, v Francijo pa je po tobačne rastline leta 1560. francoski po nec Jean Nicot, po katerem je dobil to tudi ime (Nicotiana). V Nemčiji je raz tobak Gessner in se je sadil prvi tobak Saksonskem in sicer leta 1631. V Italij< prinesel tobak Caesalpinus. S početka i tobaka kadili, ampak le nosljali in jim je tobak za zdravilo. Še ie precej kasneje začeli tobak tudi kaditi. Zgodovina pr da so spočetka razni vladarji nasproto porabi tobaka in kaznovali nosljače s dirrrl kasnimi. Pozneje pa so se tudi vlaf jI porijell noslanja in baje med francos! kralji so bili strastni nosljačl. Tudi Fr rik Veliki je bil strasten nosljač. Ako tut danes v tako visokih krogih nosljajo, morem reči, pač pa lahko rečem, da d< nosljače v vseh stanovih, kakor med k -skim in delavskim ljudstvom, tako med hovniki in univerzitetnimi profesorji, sijanje je ravno taka strast kot Je kaj razlika je samo ta, da nosljanje ne šk je organizmu. Ako vprašujemo nosljače. Iz kal nagibov nosljajo, dobimo najrazllč vzroke. Večinoma miče prijeten du pvliv nosljanca na nosne živce al! i Na vsak način očistiš nos z nosljanjet si nahoden. Porabljajo ga tudi proti glavi in glavobolu sploh. Izkušen m -ml je zatrdil, da se zjutraj imenitno p priza noslanca, ker očisti nos, glavo l' Nosljanec se izdeluje po celem i in se ga porabi velike rrmožme. Pora pa bila še večja, če bi nosljanec ne temne barve, ki se prav neprijetno v robcu. Prejšnje Čase so nosljači por'-raditega velike plave rute. Zdi se mi, te rute tudi postale žrtev vojne. Domači burrmrt Ima le eno napako kriva, da se poraba tega predmeta n« ča. Je namreč predrag. To pa trdljc ljači, ne jaz. Uporaba monopolov 1 vpoštevala želje m zahteve nosljače* , ka bo v korist obeh strank. Še nekaj naj omenim fe prakse nosljačev. Kadar je nosljanec presuh ga osvežijo z rumom ali z drugim ai tičnlm sredstvom. Fr. Zelcüin.. Žensko truplo v kovčegu Pred več dnevi so našli v Genovi v ne* ki mali penzlji v sobi Antona Gregorlja v kovček stlačeno truplo mlade, očitno boljšim stanovom pripadajoče žene. Grlo je Imela prerezano z britvijo. Omenjen Gregor! je mlad, lahkoživ človek, ki je Imel mnogo znanja z ženskami. Umorjena Je žena nekega trgovskega potnika. Gregorl je eleganten, mlad človek, nemirnega značaja, eden onih, ki begajo lahkoživo iz kraja v kraj, si znajo z zvijačo pridobiti denar za vsakdanje potrebe, da si privoščijo avtomobile in luksus, slednjič pa jih kriva pot vodi do zločina. Umorjenka se Imenuje Valerija Bruno. Zakaj jo je pravzaprav v svoji sobi umoril, še ni dognano. Manjkalo mu je pač zadnje čase denarja, ostajal je dolžan v penzlji in čudno se je obnašal napram gospodinji. Ko Je ta opazila ogromen kovčeg v njegovi sobi, jo je bilo strah in vprašala ga Je, kaj Je v nJem. Rdeč in v zadregi je odgovoril, da je spravil v kovčeg razne svoje stvari. Potem pa je izginil. Razmerje je imel tudi z neko Giorgino Caffereno, 17 let staro gospodično, ki ga je včasih obiskala v njegovem stanovanju in Je bila navzoča tudi še po zločinu ob velikem kovčegu. Policija išče zaman zločinca Gregoria, kateri pa je bil zadnje čase v Milanu ln je tam govoril s svojci ter bil tudi pri odvetniku dr. Rugarli, kateri mu je nasvetoval, naj se javi oblasti, Gre-gori pa je zbežal in policija ga še sedaj za-manj išče. iz Milana poročajo, da je bil Anton!«. Gregori končno aretiran V preiskavi trdi. da je nedolžen in da nI on zaklal Valerije Bruno, marveč da je to storil kdo drugI in da on umorjenke niti ne pozna. Tega mu pa nihče ne verjame. * Pes — dedič. Neka gospa v Chicagi je zapustila svojo hišo 12 nadstropij in svoje premoženje v znesku 100.000 dolarjev svojemu psu in svojima dvema papigama. Oporoko je imel izvršiti odbor za varstvo živali, ki Je pretvoril omenjeno hišo v bolnico za bolne živali, zlasti za pse. Večji del kapitala Je Šel za to pretvoritev, ostanek pa Je odbor vložil v neko banko in interesi te vloge zadoščajo za komedno vzdrževanje psa ln obeh papig STROJ ZA POMETANJE ULIC. Modema tehnika hoče izpodriniti vsako ročno delo. Stroj, Id ga vidimo na sliki, pometa ulice i n Je kot konkurent cestnim delavcem zelo nevaren. Naš novi roman iščemo Reko ifl Opatijo, ki kot prelepi raj, obdana s cipresami pod varstvom UČke gore, gleda ugrabljena primorska princesa na temno modro morje. Ko odpravimo še drugi koncert na občinskem vrtu, se jutri odpeljemo v Cerkvenico. Zazdaj le toliko o prvih utisih, ko se vrnemo, poročamo podrobneje. Ni mogoče pisati! 3. Jul. 1925. Drugi koncert v Kraljeviči. Težavo je delalo pomanjkanje pripravnega odra in klavirja. A s prav vročim odobravanjem in ob lepem obisku se tudi ženski zbori brez spremlievanja vrlo uspeli (»Jur-jevanje«, »Ciganska«). Med glavnimi točkami je nastopil tudi naš korajžni oktet. Izmed točk so morali zlasti ponovni Prelov-čev »Doberdob* ob prav ugodnem glasovnem razpoloženju. Istotako je spet užgal ponavljani »Mlad junak«, Mokranjčev >Ko-zar« in dr. Nebo nam je milostno, zadovolj-nosti in utisov nebroj. Zjutraj nas je oče Pluvius malce presenetil, predno smo se s parobrodom odpeljali v jutru v Crikvenico. Po enourni vožnji, ki je vesela le prekratko minila, nas je na obali pričakovala pisana množica naroda in tujcev vseh mogočih narodnosti od Nemcev do Amerikan-cev. Slovenska dcbra duša v osebi g. Men-ceta je zopet pokazala, da imamo povsod svoje brate. Gospod Mence se ni ustrašil truda in potov, uredil in obletal je vse, da ne doživimo neuspeha. Povdarjati moramo, da so nam tukajšnji nacijonalni krogi, zlasti Sokol, povsod izdatno pomagali. Naš namen je le, da pogledamo v svet, ki pomeni izkušnjo za življenje, spoznavamo svojo domovino, ki je lepa. a mnozokje trpka. V za- hvalo (lamo našo pesem (naše najboljše), pehar veselja in žarko navdušenje za svoje južne brate. Radi tega našega namena nas povsod sprejemajo z veseljem. No, tudi grenka kaplja nas ne omaloduši. Slovenska »kolouijica« v Crikvenici nam bo v prvi vrsti omogočila časten izid koncerta, ki se ima vršiti v Grand hotelu Miramare. To je lepa dvorana z balkoni in luksusnimi cenami (fotelj je nastavljen na 100 Din). Naša cene so od 20 Din doli — torej uprav slovensko skromne. Poleg Menceta ie prav posebno trema omeniti g. Jazbeca kot organizatorja 5okcla, ki so šli poleg drugih vrlih ljudi slovenskim učitelj išcnikom v polni meri na roko. Dozdanji utis je torej v moralnem oziru zelo velik, in če nam bo sreča junaška ohranila v potni torbi, žal prepo- trebno sbrašno«, tedaj strumno dokončamo svojo pot. Naravne krasote, mnogobroj-ni utisi in živobojen film našega krasotne-ga Primorja z živahnimi letovišči, a v ne poslednji vrsti notranje zadoščenje za naše nesebično delo. nam daje svež, fantovski posum. Po dosedanjih turnejah prejšnjih počitnic smo spoznali bogato in zanimivo Prekmurje, pot nas je vodila po romantičnih soteskah Bosne in Hercegovine, videli smo zgodovinsko dalmatinsko Primorje in srečno dokončamo tudi potovanje po hrvatskem Obmorju in otokih Dalmacije. Vere v to in zdravja je dovoli. Pozdravljamo vso slovensko javnost iti mladino z željo, da nas spremljajo na naših potih. Ce bo dopuščal čas, se oglasimo spet. G. pevovodja krepko krmari. Potovalec. Navzlic zmagovitemu pohodu člove* Škega razuma na vseh poljih znanosti, ki se je zlasti v zadnjem polsioletju mogočno razvila in izpopolnila, stoji člo* veštvo še vedno pred dolgo vrsto zago* nctnih pojavox v vidnem in nevidnem svetu, ki jim tudi naj v :Čji učenjaki do= slej še niso mo^li priti do dna. Zagrob* no življenje je stvar poedinh religij, splritizem, okultizem, hipnotizem, tele* pati ja, sanje in drugi slični nerazumljivi pojavi -anhnajo najširše plasti člove* ške družbe in vedno zaman čakajo znanstvenega pojasnila. Polep vidnega sveta v obliki narave in njenih večnih zulzor.zv, ki se razodevajo človeku po svojih učinkih, nas oh daj a še neskončno in neznano kraljestvo zagonetnih sil, v katerem se človeški um ne more spo-znati in orijentirati. V tem kraljestvu nevidnega sveta vladajo po čudnih zakonih tajne sile. ki pokažejo človeku iulniam svojo moč, vendar pz ne v toliki meri in taki obliki, da bi jih njegov um spoznal in doumel. Polje njihovega delovanja je človeško notranje življe= nje. tisto nerazumljivo snovanje duha, ki je in ostane največja zagonetka. Po* smrtno življenje, okultizem, spiritizem, telepatiia, duhovi umrlih, sanje — vse to ?e in ni, vse to vznemirja človeškega duha, ker soada v oni skrivnostni svet, kamor sfop'mo šele po smrti. V ta svet, v to nevidno in neznano kraljestvo, v to čudno snovanje nepojasnjenih sil nas vodi duhovita ruska j pisateljica V. 7. Križanovska v svojem krasnem in vseskozi napetem romanu „V kraljestvu nesmrtnih" Ta roman spada nedvomno med najboljša in najlepša dela, ki se pečajo s tem, kar ni neposredno dostopno nas šim čutilom. Njegova posebnost in ve* lika privlačnost je v tem, da ni pisan v bulvarnem tonu detektivskih in drw j gih neverjetnih fantastičnih romanov, j temveč v poljudnem, deloma znanstve* j nem in zelo duhovitem stilu,ki dokazuje I veliko inteligenco pisateljice. V njem nastopita n.pr.Ahasver in Leteči Holans dec, ki sta preživeta že nešteto poku* lenj in blodita po neizmernem kralje* stvu nesmrtnih. Druga odlična plat tega romana je, da opisuje sile in pojave, ■ ki se zde Človeku na prvi mah produkt : fantazije in domišljije, o katerih pa vendar ne moremo s sigurnostjo trditi, , da jih ni tam, kamor ne seže človeški \ um. Prepričani smo torej, da bo z novim romanom ustreženo vsem naročnikom ! fri prijateljem našega lista in da prU j de jo vsi ljubitelji zanimivega čtiva v polni meri na svoj račun. Kdor hoče stopiti v mislih tja, kjer kraljuje duh vsemirja, naj ne zamudi ugodne prilike in naj se pravočasno naroči na naš Ust, če še ni naročen. Roman «V kraljestvu nesmrtnih* prične izhajati v «Sloven; skem Narodu* že v fcräfkrm. ulij ska krajina Peiletnioa požiga Narodnega iioaa. Trstu Po hrvatskem Primorju (Povodom izleta zbora slov. uetteljiščnikov.') Dne 2 jul. 1925. Veselo slovo na kolo-dvrru — in radostnih lic smo oddrdrali na hrvatsko Primorje, petdeset korajžnih fantov in deklet. Vmes naš vodja s svojim spremstvom. V slovo nas sta ohrabrila še gg. Zorko Prelovec, pevovodja »Zveze« in Srečko Kumar, diregent Matičnega zbora. Noč je zagrnila pokrajina tja do Pias. Spali smo ko ubiti, semintja še malo nervoz-nosti, ki jo je znal g. Adamič hitro ozdraviti. Na Plasu nas je v zgodnji uri že čakal prtljažni občinski voz iz Kraljeviče. V prekrasnem jutru jo mahnemo peš do mesta. Tu nas že čaka učitelj g. Petelka in nas pozdravi v imenu občine. Nameščeni smo v šoli prav ugodno, g. vodja ekspedi-cije in spremljevalci (dame, zdravnik in ^potovalni Štab«) privatno. Kopališče je živahno in polno elitnih posetnikov. Zjutraj malo poiežimo, popoldne se kopljemo. Na večer se je vršil v veliki Sokolski dvorani z dobrim klavirjem poiskusni nastop na lepem odru in ob izvrstnem razpoloženju. Po-večerjamo in ob 9. zvečer na oder. Dvo- rano je zasedla odlična publika domačinov in gostov. »Mrzlim Gorenjcem« je malo južna sopara stiskala grla, a Slovenec se pokriža ali zakolne — in šlo je v lepem nastopanju. Pozdravih so nas z južno živahnostjo. Crnooblečena dekleta in zdravi fantje v redu nastopimo. Koncert se je potegnil čez 11. v noč. Navdušenje in elan raste od točke do točke. Povsod je najlepše sprejet Adamičev *Mlad junak«, ugaja »Jurjevanje«, Hubadovi »Bratci veseli...«, Mokranjčev »Mirjano«, »Pojdem na Hrvatsko«, »Osu se nebo...« — torej največ jugoslovenski narodni motivi. Za pot in trud še pred turnejo in ob nastopu smo v polni meri poplačani. Kako je kaj zadovoljen blagajnik, nam ni znano. Držimo se dobro in ne damo preveč opraviti g. pevo-vodji. Zdravi smo in veseli v prelepi Kraljeviči. Naj nam tam gori ne zamerijo, da izpijemo na zdravje Ljubljane kozarček čudovite »bakarske vodice«. G. Adamič se je pred nami odpeljal na Sušak, da tam uredi vse potrebno za povratek. V lepi vožnji ob- V ponedeljek 13. t. m. poteče pet let, odkar je bil zažgan Narodni dom v Trstu. To je bil dobro premišljen in pripravljen čin .skrajne sovražnosti do Ju-~oslovenov in Jugoslavije. V Splitu so italnanski pomorščaki z vojne ladie »Puglia« v tamošnji ladjedelnici sneli jugoslovensko zastavo, jo zasramovali in sežgali. Na italijansko izzivanje in kruto žaljenje je sledil opravičen odpor. Jugosloveni so povedali in pokazali Italijanom, da ne bodo počeli ž njimi na njihovih tleh. kar se jim bo b??š ljubilo. Italijani v Trstu, že tako polni srda na Jugoslovene it Jugoslavijo, so hitro porabili to priliko po svoje, nič niso vpoštevali italijanskega izzivalnega nastopa in temu sledečega zaničevanja naše zartave v Splitu, ampak poverili se samo o napadu Jugoslovenov na Italijane, kakor da bi brli ti povsem nedolžni in bi jih bili naskočili Jugosloveni iz sovraštva. Hujskanje v Trstu je bilo veliko. Vsi listi so tekmovali y zasra-movanju Jugoslavije in kazali na domaČe Slovence, po katerih treba udariti v maščevanje splitskih dogodkov. »Fascio di combattimento« je imel protestni shod, vrvelo je pc mestu in pripravljal se je napa dvojico. Na brzojavno sporočilo, da je bila kraljevska dvojica ujeta, je došlo povelje, naj jo prepeljejo na grad Totis. Karla in Žito so posadili v avto in ju pod strogo stražo odpeljali v smeri proti gradu. V drugem avtomobilu so sledili njegovi spremljevalci, med njimi Andrassy, Benicky, Szöglay, ki so izjavili, da hočejo deliti usodo s svojim kraljem. Na bojišču, na katerem se je bila zadnja bitka za habsburško gospodstvo, je obležalo mrtvo truplo grofa Wolkensteina. Zvest mu je ostal samo še stari njegov sluga. Kasneje so našli na bojišču oba. Ker je Wolkenstein nosil civilno obleko in je Toni Hofer izjavil, da je njegov gospodar zapustil Budimpešto šele pred dvema urama, so smatrali, da je bil grof samo po nesrečnem slučaju zadet, zato so tudi dovolili, da je Toni smel prepeljati mrtvo truplo svojega gospodarja v Budimpešto. Izpolnil je to zadnjo uslugo, ki jo je izkazal svojemu pokojnemu gospodarju, s tiho, Dresrčno žalostjo. Veličastnemu mrtvaškemu spre- vodu, ki ga je vlada priredila vojakom, padlim pri Budaöru, je sledil priprost mrtvaški voz, ki je peljal na pokopališče pepel grofa Oswalda Wolkensteina. Vitka, crnooblečena dama je spremljala Wolkensteina na njegovi zadnji poti. Bila je to ba-ronesa Aranka. Njene solze so bleščale kakor rosa na cvetju in listih venca, s katerim je okrasila krsto. Istočasno ko je stopala vsem neznana, ponosna plemkinja za krsto svojega izvoljenca, je rezal angleški monitor »Glaworn« dunavske valove niz-dol proti jugu. Na krovu sta bila kralj Karel in kraljica Zita na potu v izgnanstvo. V Pesti so zvonili zvonovi in grmeli topovi na čast onih, ki so padli v Budaöru, boreč se proti zadnjemu Habs-buržanu. Uprt na roko svoje soproge, je stal poslednji kralj ogrski na krovu angleške vojne ladi-je, katere zastava je v njegovo zaščito vihrala nad njegovo glavo, ter jemal s solzami v očeh za večno slovo od mesta, kjer je bil šele pred kratkim venčan s krono Sv. Štefana... XXII. Na Madeirf. K u Ualja Karla, da bi se zopu pUasta go-spodstva na Madžarskem, je povsem naravno spravilo vso Evropo iz ravnotežja. Mala Antanta, na čelu Ü Češkoslovaška m J ogrela vii* i« aoslaJa-ostro noto v Budimpešto proti vzpostavitvi habsburškega gospodstva ter se jela pripravljati na oboroženo intervencijo. Velika Antanta, predvsem Francija iii Anglija sta zahtevali, da mora madžarski zakonodajni zastop sprejeti zakon, s katerim se za večne čase odstavlja habsburška dinastija. Horthyjeva vlada se je tej zahtevi uklonila. Dne 4. novembra je predložila parlamentu zakonski načrt, o odstavitvi kralja Karla in o ugasnitvi vseh pravic habsburške rodbine na madžarski prestol. 2e dne 7. novembra je bil ta zakon sprejet. Tekom razprave ni prišlo niti enkrat do izraza čustvo udanosti do dinastije, marveč samo gnev, da ie zakonodajni zastop pod zunanjim vplivom maral sprejeti ta zakon. Proti zakonskemu načrtu je protestiral edini grof Apponv. Izrekel se je proti zahtevi Antante in je označil to zahtevo kot kršitev trianonske mirovne pogodbe, kot vmešavanje v suverenost Madžarske, kot kršitev ustave. Pred glasovanjem je z 12 poslanci zapustil zbornico. V vsem parlamentu je bilo torej samo 13 poslancev — nesrečno število! — ki niso hoteli glasovati za detronizacijo Habsburža-nov. A še o teh se ne da trditi, da bi bili vsi pristaši, bivše vladarske rodbine. Zakonski načrt je pretežna večina parlamenta sprejela. Po tretjem čitanju je bil zakon uveljavljen. Tako so Habsburžani tudi na Madžarskem izgubili, kakor se pravi, za večne čase vse pravice do madžarskega prestola in do krone svetega Štefana, na katero so bili svoječasno tako Horthyjeva vlada se je po teh dogodkih močni zasidrala. Ko so državnemu upravitelju javili, da je bila pri Budaöru ujeta kraljevska dvojica, je takoj odredil, naj Karla in Žito prepeljejo iz Totisa v samostan Tihanv. Le nekaj dni sta prebivala tu. Karlov poskus, da se zopet dokoplje na madžarski prestol je prišel tudi pred svet Društva narodov, in njemu je pripadla naloga, da končno sklepg o nadaljni usodi zadnjega avstrijskega cesarja. Različni so bili predlogi, ki so se nanašali n^ Karlovo usodo. NajsLmpatičnejši pa se je vsem zdel predlog, ki je meril na to, da bi bil Karel, kakor nekoč veliki Napoleon, interniran na enem izmed sa« motnih otokov v sredi Atlantskega oceana, češ da se s tem jemlje Karlu vsaka možnost, da bi še kdai skušal vznemirjati Evropo. Starešinstvo Društva narodov je ta predlog sprejelo in izbralo za kraj prognastva portugalski otok v Atlantskem oceanu — Madeiro. Anglija je dobila pooblastilo, da odpelje Karla v prognanstvo. To nalogo je poverila, vojni ladji »Glaworn«. V Tihanvju je sprejela »Gla* \vorn« na svoj krov odstavljenega in izgnanega vladarja. Prepeljala ga je v Orsovo. Tu so posadili Kar* la in Žito v romunski vlak ter ju prepeljali v prista* nišče Galac, kjer je nanje že čakala angleška križaT* ka »Cardiff«. Njena pot je vodila na Medairo. Angleški pomorski častniki so se vedli .lapram Karlu in njegovi soprogi korektno — uljudno, toda nad vse hladno. Dali so mu čutiti, da je padla iifiüfieä ki nima. na _&yjeiu ™bgp_r g&jaMatetia vriV • Dnevne vesti- V UubifanK dne ilJaU/a 1925. mfr #A ffU^SOVO PROSUAVÖ! zadruge in pa še < rcrikon Denes, v soboto, ol> 20. priredi «Češka Obec* v prostorih restavracije «Zve* zde* proslavo velikega Češkega rodo* ljuba in reformatorja Jana Husa. Ta proslava je letos tem pomembnejša, ker slave letos Čehi obletnico mučenU ške smrti mistra Jana Husa prvič kot narodni in državni praznik, kar je dalo Vatikanu povod, da je iz* zval oster konflikt s češkoslovaško vla* do. Vabimo vse naše napredno občim stvof da se te proslave v čimnajvečjem številu udeleži! Predvsem naj bodo na tej proslavi zastopane vse naše polij tične in kulturne organizacije, vsi naši zavedni kulturni delavci! Pokažimo s številno udeležbo, da tudi mi znamo ceniti v slik zgodovinski pomen Jana Husa kot narodnega probudztelja in prvega borca za svobodo vest:! — Prestolonaslednik v šumadijskl noši. Najnovejša slika prestolonaslednika Petra predstavlja v šnmadijski noši. Na glavi ima Saharo, suknjeni jopič in hlačice, okrog pasu torbo šarenico, na nogah pa opanke. Prestolonaslednik stoji pred črešnjevim topom. Fotografijo je napravil Slavko Plemelj, direktor dvorskih lovišč na Bledu. _ Visoki gosti na Bledu. Po poročilu 12 Beograda prispo 17. t. m. na Bled prin-cezinja Jelena, princ Pavle in njegova socrega Olga, ki sedaj bivajo v Parizu. _ PromocUe. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil premoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Stane Tavčar iz Ljubljane, znani slovenski športnik in olimpijski igralec, član ljubljanske Ilirije. — Na gospodarski fakulteti v Zagrebu je g. Ivan Z a p 1 o t-nik z Jezerskega s prav dobrim uspeliom položil diplomski izpit. — Na graški univerzi promovira danes za doktorja vsega zdravilstva g. Emil M i g 1 ič iz Ribnice na Pohorju. — ukazi ministrstva trgovine. V ministrstvu trgovine in industrije je pripravljeno večje število ukazov o imenovanje in upokojitvah uradnikov tega ministrstva. Ukaze predloži ministrstvo v kratkem kralju v podpis. — Invalidski zakon. Narodna skupščina Je v načelu že sprejela invalidski zakon. Zdaj se pripravlja poročilo, nakar bo zakon sprejet tudi v plenumu. — Iz državna službe. Premcščnl so: komisar finančne kontrole Anton^Cesnik iz Ljubljane v Sarajevo, carinik rranjo Eržen iz Ljubljane za blagajnika carinarnice v Novi Sad, carinik Julij Jelene iz Beograda za knjigovodjo v Novi Sad, pomočnik skladiščnika Ernest Č e r n a c iz Maribora k carinarnici v Zagreb, carinik GliŠa M a-leševfč iz Maribora v Zagreb in carinik Metod Veje iz Maribora v Zagreb; imenovana sta carinika Fran P a j 11 e r in Emil Aljančfč za knjigovodje ljubljanske carinarnice. — Poset turških visokošolcev Iz Ang**-re. Preko našega konzula v Carigra'du le 30 dijakov visoke s-ile v Angori v sedanjem glavnem mestu Turčije, obvestilo odbor Fe-rljalnoga Saveza, da koncem tega noseča pcsetiJo Beograd in si na*o ogledajo še Sara: t v o, Dubrovnik ;n Split. -~* Poziv nahavljaln^m zadrugam. Državni uradnik nam piše: Po inicijativi pokojnega finančnega ministra K. Stojanoviča je bil pred leti izdane zakon za ustanovitev nabavljalnih zadrug. Namen teh zadrug naj bi bil, da bi si uradnStvo samo sebi pomagalo in pred vsem, da bi se zaščitilo pred morebitnim izrabljanjem po privatni trgovini z navijanjem cen. Država pomaga takim zadrugam tudi dejansko na ta način, da jih je oprostila plačevanja vseh davkov, da jim daje na razpolago brezplačne prodajalne, skladišča in pisarniške lokale, jim nudi cenejši kredit itd. Vse te ugodnosti jim nudi država, da bi s« mogle nabavljati dobro blago, katero bi potem mogle prodajati le svojim članom (to je v zakonu po udarjano) po čim nižjih cenah ter bi na ta način Ugodno vplivale na tržne cene. Sedaj, ko se naš denar že dve leti stalno krepi, a vkljub temu jačenju dinarja skoro nI opažati nižanja tržnih cen, bi pripadala nabavljalnim zadrugam važna funkcija, da nastopijo kot regulator tržnih cen. 2alibog pa so se postavile naše zadruge na stališče, da prodajajo le po dnevnih tržnih cenah enako kakor drugi trgovci ter nudijo potem pač za-drugarjem to, da jim izplačujejo nastali bilančni prebitek procentualno denarni svoti, v višini katere je zadrugar nabavil tekom leta pri njih blaga. Korist, ki jo ima od tega zadruga, je minimalna, kar se najbolje razvidi iz sledeče primere: Ako je nabavljal zadrugar (z manjšo rodbino) celo leto vse špecerijsko blago v zadružni prodajalni, bi znašal njegov letni konzum prilič-no 4000 D m (preračunano na mesec po 333 Din). Ker je izplačevala ena največjih nabavljalnih zadrug v Sloveniji 1Vj% divi-dendo na letni konzum odjemalca, bi znašalo za našo primero to 60 Din dividende; ali preračunano na mesec po 5 Din. Tak znesek ali pa še večji pa bi gotovo rade-volje izplačeval vsak kramar svojemu rednemu odjemalcu, čeprav ta ni oproščen davkov in nima zastonj na razpolago lokalov. Če pogledamo pri že omenjen? zadrugi stvar Še nekoliko podrobneje, vidimo, da je določila od svojega letnega prebitka približno 25 000 Din za izplačilo dividend zadrugarjem. To pa pri Isti zadrugi nI niti tolfko. kolikor bi se dobilo kot najemnino za lokale, ki jih je Imela brezplačno in pa niti polovica toliko, kolikor bi znašali vsi davki, katerih je bila zadruga oproščena. V tem slučaju bi torej država veliko bolje napravila, ako bi oddala lokale navadnemu trgovcu, pobrano najemnino za lokale in pa svoto po trgovcu plačanih davkov pa razdelila med zadrugarje. Zakaj vsak zadrugar bi tako dobil svoto, ki bi bila vsaj öÄrat tako velika, kakor je bila dividenda bi prihranila njih požrtvovalni trud. Iz tega sledi, da je sedanj! način delovanja takih zadrug pogrešen, umesten bi 511 morda le v časn stabilne valute. Dandanes pa, ko se naš dinar neprestano jača, bi bilo edino pravilno prodajanje po čim nižjih cenah, ker bi se na ta način pravzaprav sproti in še boM pravično odplačevala zadrugarjem dividenda, ker bi to privabilo vedno več in več članov zadrugi fn ker bi se na ta način vplivalo tudi na druge trgovce, da prično popuščati pri cenah. Zaupanje zadrugarjev do zadruge bi naraslo z večanjem konzu-ma ter s pristopanjem novih zadrugarjev bi se tudi pripomoglo organizaciji na trdna tla. Ker pa bi imelo to tudi za posledico po-jemanje splošne draginje, bi to torej koristilo vsem državljanom, kar bi večalo njih zadovoljnost in krepilo državljansko zavest in bi ne bile zaman žrtve, ki jih do-prinaša država zadrugam. — Zakon za zgradbo uradniških stanovanj. Ministrstvo za socijalno politiko namerava izdelati zakonski načrt za zgradbo uradniških stanovanj. V to svrho bo imenovana strokovna komisija, ki bo dobila nalog, da izdela ta zakonski načrt. — Spominska plošča Havličku Borov-skernu v Bressanouu v Italiji. Po inicijativi češkega literarnega društva Svatobor in italijansko - češkoslovaške lige je bila v Bressanouu odkrita spominska plošča češkemu novinarju in pisatelju ffavličku Bo-rovskemu. odličnemu bojevniku za Slovan-stvo, ki ga je Bachovo ministrstvo leta 1851. vrglo v zapore v Bressanouu, ker je prestal štiri leta. Potem se je vrnil domov, pa podlegel trpljenju, ki ga je mučilo v pregnanstvu. Slovesnost je bila zelo lepa in iskrena. Navzoči so bili: češkoslovaški konzul iz Milana Laska, ministrski svetnik Sarkonskij kot zastopnik češkoslovaške vlade, general Graziani, poveljnik češkoslovaških čet na italijanskem bojišču v svetovni vojni, poslanec Gray in Lunelli, zastopstvo fašistov In mnogo ljudstva. Bilo je več slavnosti primernih govorov. — Društvo v varstvo ruske kulture. V Berlinu se je ustanovilo letos »Društvo v varstvo ruske kulture.« Predsedništvo društva je razglasilo v nemških listih to-se: Razven direktne naloge tega društva: obdržati ruski mladini ljubezen do domovine, jezik, domačo literaturo in zgodovino, kakor tudi izdajati primerne spise, stremi društvo tudi po tem, da daje strogo objektivna in poučna predavanja. Ta predavanja imajo namen seznanjati široke kroge nem ške in ruske družbe z resničnim položajem v Rusiji. S pomočjo teh predavanj in drugih odredb se ima izravnati pot k približevanju nacijonalno mislečih elementov obeh velikih narodov. Mi vidimo v kulturnem in gospodarskem pobratimstvu obeh držav e&no pravo pot za obnovo naše domovine. Društvo mislf, da bi sledile iste dobrine tudi za Nemčijo. — V smrt radi ljubavl in bede. Zadnje dva dni so bili v Beogradu izvršeni štirje poskušeni samomori. Ljubica kočijaža Sta-nimira Stojanoviča je iz ljubosumnosti popila večjo količino solne kisline. — Žena železničarja 2ivote Josiča, Milena in mesarski pomočnik Spasoje Todorovič sta se poskusila zastrupiti z istim strupom, Rus Gjor-dje Gleič Ivanov pa je radi bede skočil v Savo. Vse štiri kandidate smrti so rešili. — Žrtve kopanja. V Savi je pri Zagrebu v četrtek popoldne utonil bančni sluga Zvonko KabrŠek iz Nove Vesl. — Pri Vukovarju je v Donavi med kopanjem utonil lSletni Josip Felder. — V Donavi pri Novem Sadu je utonil delavec Janoš Viuda. — Zloglasni ropar ubit. Pri Tetovem je orjžniška patrulja ubila zloglasnega roparja Nezira Hazanoviča, na čigar glavo je bila razpisana večja nagrada. — Uboj na paši. Seljak Mato DJnrko-vic iz Habjanovcev je na paši v prepiru ubil 15 letnega pastirja Joža Marjanoviča. Ubil ga je s kolom. — Železniška nesreča na Gorenjskem. V Dupljah na Gorenjskem je tržiški vlak v sredo popoldne podrl voz, naložen s sodi, ki je baš pasiral progo. Hlapec je pri sunku odletel z voza in se težko poškodoval. Na nogo mu je padi težak sod in mu jo stri. Prepeljali so ga v tržiško bolnico. — Smrtna obsodba v Osljeku. Pred osiješkim sodiščem je bil obsojen na smrt 23letni sluga Pavle Vincetič iz Bošnjaka, ki je 21. aprila t. 1. v Bošnjacih" umoril starčka Adama Nikoliča in njegovo ženo Katro. Poleg tega je obsojen radi požiga ln dveh tatvin. Zagovornik je vložil ničnostno pritož* bo, obsojenec pa je obsodbo mirno sprejel — Napad po sodni razpravi. Pred sodiščem v Splitu se je 10. t m. vršila razprava proti seljaku Šimunčiču iz Rudopolja, katerega je tožila neka seljakinja. Češ da jo je zapeljal, obljubljajoč ji, da jo poroči. Si-munčič je bil oproščen, po razpravi pa ga je tožiteljica napadla z nožem in ga težko ranila. — Požar v Bitolju. Pred dnevi smo poročali, da je v Bitolju zgorela do tal državna kaznilnica, v kateri je bilo nad 300 jetnikov. Najpreje je začelo goreti v oddelku za orožnike, nato pa se je ogenj razširil na vso zgradbo. Splošno se sumi, da so ogenj podtaknili kaznjenci, boteč nastalo paniko izkoristiti za beg, kar se jim pa nI posrečilo. Škoda znaša nad 3 milijone Din. Uvedena je bila stroga preiskava* vendar krivcev dosedaj še niso Izsledili. — Tragična smrt vojaka v Petrovara- dinu. Pred dnevi je stal na straži pred beo-gradskimi vrati v Petrovaradinu redov Mi-škovič" Nedaleč od njega je bil na straži redov Marjanovič. Oba redova sta se sestala, pri čemur je Miškovič Marjauoviču kazal, kako je treba ravnati s pnško. Nena-roma se le puška sprožila In Marjanovič se je smrtno zadet zgrudil na tia. V bolnici je podlegel poškodbam. — Strašen zločin. V Visokem v Bosni je bil izvršen strašen zločin. Pastir Mehu Gujica je izvabil y go«i triletnega sinčka Laze Trifkoviča, ga tam na testijalen način zaklal« mu aato odsekal ude ter vrgel psom. Orožniki So zločinca prljett — Vsi sloji segajo pridno po *Pekate-taH« lz nove tovarne v Ljubljani Vsi JIH hvalijo. Razen makaronov in špagetov Izdeluje tovarna tud! razno rezanje in zaku-he za juho. V NEDELJO 12. T> M. VSI K RAZVITJU PRAPORA .i SOKOLA NA VIČUi s i Iz Ifflane. -— Klerikalni protestni shod v Unionu. Snoči so klerikalci sklicali v Union protestni shod proti ukinitvi plač učiteljicam pri Uršulinkah, v Lichtenturnu in v Marjanišču. Shod, na katerem se je kljub strastni agitaciji s strani klerikalnega tiska zbralo komaj 500 oseb, je končal s pravim fiaskom. Med navzočimi smo opazili predvsem šolsko mladino ter učiteljIce-slomškarice, mnogo duhovščine s škofom na čelu ter nekaj okoličanov, ki so jih nagnali klerikalci na shod. Shod je otvoril dr. Stanovnik, ki je dal besedo dr. Božidarju Vodušku. Ta je skušal dokazati potrebo zasebnih šol. Zahteval Je, da se mesečna podpora nakazuje šolam v isti meri, kot se je to storilo dosedaj. Dr. Stanovnik se je kot drugi govornik obregnil nad centralizem tr napadal ministra Pribi-čeviča. Na zadnje je govorila še gospa Go-stlnčarjeva, ki je zahtevala, da zasebni šolski zavodi ostanejo. Končno je dr. Stanovnik predlagal, da se odpošlje brzojavni protest Nj. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedstvu in prosvetnemu ministru Pribi-čeviču. Obenem se naprosita radikalni in Jugoslovenski klub, da zavzameta za razveljavil enje odloka prosvetnega ministrstva svoje stališče. Zanimivo Je, da so se shoda po pretežni večini udeležili le taki, ki ni-majo'dece. Roditeljev ni bilo na shodu niti tretjina. — Ljubljanski trg. V prošlem tednu je bil trg zelo Živahen. Prodajalo se je že domači fižol v stročju kg zelenega po 1.75 do 2 Din, rumenega po Din 3.25. Tudi malin, merica po Din 2.50 in novega krompirja od 2—2.25 za kg je bilo dovolj. Na sadnem trgu so se pojavile breskve 1 kg po Dm 25, marelice 1 kg po Din 20, slive goriške 1 kg po Din 12, ringlo sHve 1 kg po Din 12 fn celo že sveže istrijanske fige, 1 kz po Din 16. DomaČih Češenj se v začetku tedna ni pripeljalo na trg, ker se prodajalcem ni dovolilo jih prodajati dražje kakor kg po Din 3.23, zadnje dni so se pa zopet pojavile v zadostni množini. Gob, jurčkov, lepih m zdravih, se je mnogo kupovalo, merica po 5—6.25 Din. Cene zelenjadi so bile dokaj nizke in stalne, podražila pa so se jajca od par Din 2 na 2.25 do 2.50 Din. Mleko se prodaja na dom prineseno 1 po 3 Din, v mlekarnah po 2.75 in na trgu 2.50 Din. Mestno tržno nadzorstvo strogo nadzoruje tudi prodajo mleka, ter bo vsakogar, ki bi mleko dražje prodajal ali pa tudi kupoval, predalo sodišču radi navijanja cen. — Cene gostilniški hrani v LJubljani. Nekateri gostilničarji in restavraterji zaračunavajo gostilniško hrano še vedno po starih visokih cenah. Od 1. Julija dalje smejo gostilničarji zahtevati za razna jedila največ le ono ceno, ki je bila objavljena po časopisih glasom sklepa gostilničar-ske zadruge. Objavljene cene pa še nikakor niso maksimirane, ker niso še bile potrjene od mestnega tržnega nadzorstva, k! jih bo še revidiralo in v marsičem še bistveno izpremenilo. Takoj ko tržno nadzorstvo potrebno revizijo izvrši, objavi maksimirane cene detajlno občinstvu po ljubljanskih dnevnikih, dotlej pa naj občinstvo samo pazi, da se cene jedilom, objavljene v časopisu ma podlagi sklepa gostilniške zadruge, ne prekoračijo, ter one, ki bi zahtevali višje cene, naznani tržnemu nadzorstvu. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. — Znižanje cen mesa v ljubljanskih predmestjih. Pišejo nam: Ljubljansko tržno nadzorstvo je začelo s hvalevredno odločnostjo pritiskati na znižanje cen, posebno mesu in mesnim izdelkom. Pri mesu so se zbog tega znižale cene od 2 do 6 Din za kilogram. Toda to velja le za mesto. V predmestjih in v okolici pa je meso še po starih cenah, dasi je tu mani režij in davkov ter se kolje slabša živina kot v mestu. Dočim imajo v Ljubljani prvovrstno volov sko meso po 19 Din, prodajajo predmestni mesarji meso starih buš še vedno po 20 dinarjev. V predmestjih Žive večinoma revni sloji, zato bi bilo želeti, da se v tem pogledu napravi red. — Volitve prisednikov ln namestnikov za obrtno in prizivno sodišče. Ker poteče rok za prijavo volilnih upravičencev za te volitve že v sredo, dne 15. juUSa 1925, se trgovci, obrtniki itd., za katere velja obrtni red in katerih obrati se nahajajo v mestu Ljubljana, nujno poživljajo, da čimpreje prijavijo mestnemu magistratu sebe ter svoje nameščence, ker bodo moraii sicer v kratkem 8 dnevnem reklamacijskem postopanju dokazovati z uradnimi listinami svojo in svojih uslužbencev volilno pravico. Tiskovine za te prijave se dobe brezplačno v mestni posvetovalnici na mlgstratu, soba št. 22. Obrtniki in trgovci, katerih stajalt-šče obratov ni v Ljubljani, morajo prijaviti svoje obrate in svoje nameščence pri županstvu občine, kjer se nahajajo njihovi obrati, — Smrtna kosa. Umrl je včeraj v Ljubljani po daljšem trpljenju g. Andrej Kranjec, bivši trgovec In posestnik ter oče gimnazijskega profesorja g. Silvo Kranjca. Dosegel Je visoko starost 79 let Bil ]e ▼ Trnovem splošno znana in spoštovana oseba. Pogreb bo v nedljo 12. t. m. ob 16. Iz Trnovske ulice 13. Blag mu spomin. — Včeraj popoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Križu gospo Frani o Wondra. PokoJ-nica je bila v krogih, ki so jo poznali, splošno priljubljena fn visoko cenjena. Zapušča žalujočega soproga. Bodi U ohranita ori-Jazen sptau&J s= Ženski odsek Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj o tvori v sredo 15. julija na letnem telovadišču Sokola II na Prulah (Sredina) tudi letos otroško Igrišče. Tu se bo mladina, dečki in deklice do 14. leta dvakrat na teden in sicer vsako sredo ln petek od pol 16. do pol 18. ure pri raznih' otroških igrah zabavala ln krepila. Nadzorstvo in vodstvo igrišča Je poverjeno strokovni učiteljici. Starši, ki vsled zaposlenosti nimate časa baviti se s svojimi otroci in jim ne morete nuditi potrebnega razvedrila, pošljite Jih na igrišče, da se tam pri nedolžni igri razvesele in okrepe. Udeležba brezplačna! Odbor! 1359/n — Zadruga kleparjev - instalaterjev In ketlarjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja 21. julija ob 5. url v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do 18. t m. — N a č e 1 s t v o. — Za Invalide. Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani javlja, da se odda v najem kantina v artiljerijski vojašnici v Ljubljani. Vpoštevale se bodo edlno-le prošnje samcev. Reflektanti naj vložijo prošnje tekom osmih dni v tukajšnji pisarni. Na poznejše prijave se ne bode oziralo. D O S L 3 SO KRASNI 2261 SVILENI JU M P ER JI. MT TEKSTILBAZAR -mm Ljubljana. Krekov trg 10, prvo nadstropje. — Priporoča se na novo urejena ka-kavarna-gostilna »Central«. Toči se pristno vino: jeruzalemec l ä Din 16.—, cviček 1 ä Din 13.—, rizling 1 ä Din 13.—. Za obilen obisk se priporoča Štefan Miholič. 1386/n — Kovača, dobro izurjenega za konje in vozove tako t sprejmem. Povšetova ulica štev. 8. 1388/n — Kdor je našel v četrtek ali petek zlato zapestnico (zlat obroč, ki se odpira) se prosi, da jo odda proti nagradi v upravni-štvu. Je drag spomin. 1387/n — Z »Neosan« kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti ne spremeni 50/L Na vrtu restavracije hotela „UNION1* ob torkih, petkih in nedeljah KONCERT ob vsakem vremena ob vsakem vremenu Iz Celja. —c Aprovizacijski odbor za mesto Celje ln okolico je imel 8. julija na mestnem magistratu sestanek radi znižanja cen najvaž«-nejšmi življenskfm potrebščinam, zlasti mesu, kruhu mleku ter jedilom v restavracijah in gostilnah. Po živahni debati so obrtne zadruge m sicer gostikirčarsaka, pekarska in mesarska na migljaj g. srezkega poglavarja dr. Žužeka obljubile, da bodo do ponedeljka javile g. srezkemu poglavarju znižanje cen v svojih obratih. Upati je torej, da se bodo cene v Celju znižale v najkrajšem Času, ker so napram drugim mestom res neprimerno visoke. —c Dramatično društvo v Celin 3e imelo v Četrtek zvečer v Celjskem domu svoj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Iz debate odporniških poročil se je zrcalilo zavestno hotenje članstva, ustvariti iz celjskega Talkinega hrama visok dom kulture in umetnosti. Za društvnega predsednika je bil ponovno izvoljen g. Iv. Prekovšek. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Fedor Gradišnik. Pfeifer, Pere, Reš. Plalmta, Stanko Gradišnik, Velušček in Hubert. Revizorja sta gg. ravnatelj Gruden m Smodiš. V režiserski kolegij, ki ima nalogo sestaviti in oskrbeti bodoči sezonski repertoar, so bili izvoljeni gg. Fedor Gradišnik, Pfeifer ln Velušček. —c Sokolsko društvo v Celju se udeleži jutri v nedeljo sokolske prireditve v Radečah pri Zidanem mostu. Odhod z vlakom ob pol 12. uri dopoldne. Člani v kroju. —c Predavanje v Orjunl. V sredo dne 15. t. m. ob 20. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek Mestne Orjune v Celju s predavanjem brata Reil ar ja iz Maribora. —c Izginil je Iz Celja ruski begunec trgovec Milevskij. Poprej pa je Še kasiral večje svote za svoje blago, ki ga je jemal večinoma na upanje. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna Pri Orlu, Glavni trg. —c Umrla Je v Celju v javni bolnici gdčna. Magdalena Atanasovič, hčerka trgovca iz Strumnice v Južni Srbiji, v 22. letu starosti. Naj ii bo lahka slovenska žemljica. Iz tankom —m Dolnja Lendava. Na svoji pevski turneji po Prekmurju nas obišče v ponde-Ijek dne 13. t. m. ljubljanski »Slovenski kvartet«, ki slovi kot pevsko združenje sirom Slovenije. Spored koncerta, ki ga pri-rede ti štirje vzorni pevci v ponedeljek zvečer ob 20. v hotelu »Krona«, obsega slovenske umetne ln narodne pesmi. Za prireditev, ki je v kulturnem smislu prepomembna, vlada splošno zanimanje. —m Čakovec V torek, dne 14. t. m. ob V«21. zvečer priredi v dvorani naše Jugo-slovenske čitalnice sloviti »Slovenski kvartet« iz LJubljane pevski koncert Dosedanje strokovne kritike in pa sloves, ki ga uživa ta kvartet sirom Slovenije, nam Jamčijo, 'da bo torkov koncert prvovrstna glasbena prireditev. —m Roman Bende oproščen. Pri vz- klicnl razpravi pred mariborskim sodiščem je bil oproščen urednik »Murske Straže«, Roman Bende, ki Je bil radi razžaljeni a Nj. Vel. kralja obsojen na 3 leta Ječe. —m Mrtvega otroka prinesli v bolnico. V četrtek zvečer je prinesla neka ženska v mariborsko bolnico približno osem mesecev staro dete, proseč, da je sprejmejo. Baje ji je naročil neki zdravnik, da mora otrok v bolnico. Sestra je poiskala zdravnika, ki naj bi otroka sprejel in preiskal. Zdravnik je imel z bolniki mnogo opravka ' inj£ naročil sestri da oal Üeta 0£&fi ob hoU niško sobo. Vrnivša se sestra Je pač našla otroka, mater pa nikjer. Vzela Je otroka ln takoj spoznala, da je mrtev. Otroka bodo obduclrall, da se ugotovi vzrok smrti, obenem pa se bo poizvedovale za pobeglo materjo. —m X. redna seja mariborskega obč sveta se vrši v torek dne 14. t m. ob 17. v prostorih mestne posvetovalnice. Dnevni red: 1. poročilo predsedstva, 2. predlogi iu vprašanja, 3. poročilo odsekov. Prosve ta i— Oklic za historično razstavo portreta. Leta 1922 je priredila Narodna galerija veliko historično razstavo slikarstva na Slovenskem, ki je pokazala, da Je historični materijal slino obsežen. Zato se Je Narodna galerija odloČila, da ta materijal opredeli na kolektivne preglede posamnih panog. Letos priredi N. G. koncem meseca avgusta razstavo portreta, ki naj obsega dobo od 16. stol. do danes. Nujno prosimo tem potom zasebne lastnike, državne, avtonomne ln župne urade, da nam sporoče nahajališča portretov brez ozira na to, če so slikarji znani aH neznani. V poštev pridejo oljnate slike, postelne slike, risbe, grafična dela, miniature, votivne slike s podobami zaobljub-Ijencev in ustanovnikov. N. G. prevzame za posojena dela vsako odgovornost, JiK bc zavarovala proti požaru in vlomu ter nepo-Škodovane vrnila lastnikom. Po slike pošlje svoje poslance, ki se bodo legitimirali. Pošto prosimo na naslov: Narodna galerija V Ljubljani. —^mi i iiiiiii imui ^mß ii i — iwiim_—— i —j—i— Sokol Razvitje sokolskega prapora na Z Viča pri Ljubljani nam pišejo: Pred vrati Ljubljane ob Tržaški cesti stoji viški Sokoiski dom kot predstraža na-cijonalne misli, kot središče In žarišče sokolske ideje v najbolj ogroženem IJubljan* skem predmestju. Pred 5 leti so zgradili to sokolsko trdnjavo možje, ki so šli upoštevajoč tedanje viške razmere, neustrašeno na delo, da sc dali sokolskemu življu, ki ni Imel lastne strehe, tlom, v katerm naj sokolska organizacija razvija svoje delo v korist svojega naroda in domovine. Da trud teh mož ni bil zaman, Je Sokolsko društvo na Viču že ponovno dokazalo s svojimi uspelimi prireditvami in tudi z dejstvom, da je izšlo iz Sokolskega doma na Viču precej zavedne mladine, ki bo v svoji moški dobi trdna in zanesljiva opora sokolske In nacijonalne ideje. Ob 15-let-nem društvenem In S-Ietnm obstanku 'doma razvije viški Sokol v nedeljo, dne 12. julij s svoj prapor ki so ga zvezle marljive viške članice. Dolgo vrsto let Je gojilo viško članstvo Željo po lastnem praporu, vendar pa 'društvene gmotne razmer niso pripuščale, rda bi se mogla ta želja uresničiti. Lansko leto pa se je zglasil zaveden član - mecen, ki Je ponovno sprožil misel o praporu in tudi gmotno položil temelj za realizacijo splošne želje. Vrše se velike priprave, 3a bo sokoiski praznik na Viču dostojno praznovan in vsa naša sokolska Javnost nestrpno čaka trenutka, ko prvič zaplapola tako željno pričakovan simbol naših idej, simbol, ki bo vo-'dil današnje in bodoče sokolske vrste rdo končne zmage vzvišene sokolske ideje. V nepregledno vrsto sokoiski praporov bo sprejet v nedeljo nov drug, pod čigar okriljem se bodo zbrali neustrašeni borci sokolske ideje, pod čigar okrilje se bo zatekala naša mladina — naš sokoiski naraščaj. Bo'di pozdravljen tisočkrat, Ti bodoči naš vodnik, Ti sveti naš simbol. Zbirališče članstva povodom razvitja prapora na Viču danes v soboto točno ob 8. zvečer. Jutri v nedeljo ob 2. popoldne v Sokolskem domu na Viču. Razvitje se vrši ob vsakem vremenu, v slučaju dežja razvitje in veselica v Sok. dvorani. 26.90—27, Pariz 126.50—126.75, Pra$ra 79.50 —79.S0, Curih 520—520.50. — Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo 12. julija javno telovadbo na svojem telovadišču. Veselica na senčnatem vrtu brata Slokarja pri Kuharju. Društva s sokolsko železniško legitimacijo imajo polovično vožnjo. Za Ljubljančane krasen izleti Ob 14.10 iz Ljubljane, ob 21.20 iz Domžal nazaj. 1380n — Vrhniški Sokol priredi v nedeljo 19. julija svoj telovadni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Vsa okoliška bratska društva, posebno ona, ki spadajo v naše okrožje, vljudno vabi na udeležbo odbor. Po svetu. * Prebivalstvo Nemčije. Po ljudskem štetju z dne 16. junija t. 1. znaša prebivalstvo Nemčije brez saarskega ozemlja 62.6 milijonov prebivalcev, s saarskim ozemljem skupaj 63.25 milijonov. To je približno enako prebivalstvu koncem leta 1908. V razmerju s prebivalstvom 1919 znaša nara« stek 5.6%. • Ameriška novinska poplava. V Zedl- n j enih državah" izhaja 22.000 novin. Nedeljske izdaje novin imajo naklado nad 22 milijonov, dnevniki nad 33 milijonov. Obseg novin Je vedno večji. Lansko leto so listi 2 naklado nad 100.000 dosegli povprečni obseg 28 strani, nedeljske izdaje 103 strani. Za nedeljsko izdajo »Newyork Times« je bile v oktobru 1924 877 ton papirja. Pridelek novinskega papirja je znašal lansko leto * Severni Ameriki 2,900.000 ton. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTOM CHRISTOF Gospodarstvo Letošnja letina «Jugo&Iov. Lloyd» priobčuje informativ* ni Članek o letošnji letini v naši državi. Kljub slabemu vremenu, ki jo vladalo vso pomlad in se tudi v poletju ni zboljsalo, prihajajo ia vseh krajev države vesti o dokaj povofj* nem stanju letošnje letine. 2etev se je pričela pred enim tednom po vseh južnih in srednjih krajih države, ki so naša glavna žitnica. Ječmen je že požet in omlačen. S pridelkom ječmena so kmetje splošno zadovoljni, ker že več let ni bilo po kakovosti in količini tako dobre letine. 2al se to žito pri nas čedalje manj goji, dasi bi bilo povpraševanje od strani domačih pivo« varen dokaj veliko, če bi domači ječmen odgovarjal po kvaliteti produkciji piva. Naš ječmen je pa vsled neobnavljanja vrst že precej degeneriral, vendar se pa doslej nihče ni pobrigal, da bi gojil pravi pivovarski ječ* men. Za kruh pa ječmen ni posebno dober in zato ga čedalje manj sejejo. Pšenica kaže letos naravnost odlično in je težko reči, katera je boljša, jara ali ožim* na, ker sta obe zlo dobri. Vsled tople zime, pa vendar ne preveč toplega vremena se je razvila dobro slama in klasje. Kakovost pse* niče bo letos izberna. Pa tudi glede količine se kmetje ne morejo pritoževati, ker so ne* kateri že omlatili pšenico, ki je dala obilo pridelka. Dočim je znašal lani pridelek na Jutro 7 do največ 8 metrskih stotov, je letos poizkusna mlatev dala 10—12 met. sto« tov, ponekod celo več. Tako dobre letine torej že davno nismo imeli. Oves, ki ga se* jemo tudi malo, bo nekoliko slabši, ker ga je plevel ponekod uničil. Koruza kaže rudi letos izbomo, morebiti še bolje nego lani, ko smo imeli rekordno letino. Če bo vreme ugodno, ne bo letošnja letina koruze prav nič zaostajala za lansko. Od lanske žetve smo izvozili okrog 100.000 vagonov, pa so zaloge koruze še vedno velike. Tudi ostali poljski pridelki, tako krom* pir, sladkorna pesa, konoplja in drugo k a* žejo prav dobro. Vinogradi so letos v Src* mu in Bački zelo trpeli. Sliv in češpelj bo mnogo. Če torej odštejemo stanje vinogras dov, bomo z letino lahko popolnoma za do* voljni. Valutni trg v juniju Angleški funt se je proti koncu junija Izravnal s paritetnim tečajem dolarja. Ti dve anglosaški valuti sta se sledn^č v no-tiranju izenačili In še tesneje zbližali. Začetkom junija je netiral angleški funt 4.8606, koncem pa 4.8612 dolarja. Izgleda, da se tečaj angleške valute v bodoče ne bo posebno spreminjal. Francoski frank je v juniju znatno padel. Tečaji angleškega funta in dolarja so varirall na pariški borzi med 97.06 odnosno 19.9525 franka, 30. maja in 108.75 odnosno 22.58 franka L junija, kar pomenu da je izgubil francoski frank tekom junija okrog 10 odstotkov svoje vrednosti. Vzrok je povečanju obtoka novčanic, ki se je zvišal pod Herriotovo vlado od 39 na 41 milijard, sedanji finančni minister CalMaux je paj pribavil tej svoti še novih šest milijard. Belgijski frank je Šel v juniju skoraj paralelno pot s francoskim. 30. maja je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 97.70, 30. junija pa 99.45 francoskih frankov. Švicarski frank je v juniju za spoznanje padel napram dolarju, 30. maja je no-tiral dolar v Ženevi 5.1625, 30. junija pa 5.14875 Švicarskih frankov. Sicer je pa švicarska valuta poleg dolarja in nemške rent-ne marke edina, ki ni podvržena borznim špekulacijam. še bolj nego francoski frank je padla v Juniju italijanska lira. 100 lir je notiralo 30. maja na pariški borzi 79.45, 30. junija pa 75 francoskih frankov. Padec italijanske lire je psledica znatnega porasta uvoza, ki zadnje mesece v zvezi z slabo lansko letino daleč prekaša izvoz. Italijansko gospodarstvo je zašlo v akutno krizo, iz katere ne najde izhoda, kljub temu, da je poset tujcev v ItaHji letos neprimerno večji nego lani. Vendar pa vse kaže, da zaključi Italija svoj letošnji proračun brez deficita!. Veliko zanimanje in nade je zbudila v italijanskem industrijskem svetu vest o 50 milijonskem posojilu, ki so ga dobile tri italijanske emisijske banke od ameriškega finančnika Morgana pod garancijo državne zakladnice. Grška drahma je v juniju nekoliko padla, ker velja tudi za romunski lej, ki je notiral 30. maja v Ženevi (100 lejev) 2.4625 Švicarskih frankov, 3. Junija pa 2.3875. Naš dinar stalno narašča. 30. maja je notiralo 100 dinarjev v Ženevi &475 Švicarskih frankov, 30. junija pa že 9.025. Sedaj je dosegel naš dinar za curiški borzi 9.03 in kakor vse kaže, se bo obdržal približno na tej vašim tudi v bodoče. Nemška marka, avstrijski šiling, madžarska krona, češkoslovaška krona In turška lira so ohranile v juniju svoj stamm! tečaj. Isto velja tudi za bolgarski lev. Trg železa V ospredju zanimanja vse evropske že* lezne industrije so zdaj pogajanja med za* stopniki Francije in Nemčije. Dasi so neka* teri listi poročali, da je sporazum med za* stopniki železne industrije teh držav že do* sežen, je vendar razvidno iz zadnjih franco* skih poročil in iz izjave francoskega trgo* vinskega ministra Chaumeta, da pogajanja še niso končana. Zastopniki obeh strank molče o rezultatih in zato je treba z vso rezervo sprejeti vest, da je Nemčija dovo* lila Franciji uvoziti 1,500.000 ton valjanega železa. Tak sporazum bi pomenu za Francis» jo velik uspeh, ker znaša njen celokupni iz* voz železa zdaj 2,500.000 ton pri letni pro* dukciji 8,000.000 ton. Do sporazuma med Francijo in Nemčijo pride bržkone tako, da bo imela Francija pravico uvažati v Nemci* jo letno 1,700.000 ton železne rude in da se ustanovi skupni trust, ki bo razdeljeval iz* vozna naročila po določenem ključu. Doba* ve v lastni državi opravi nemška in franco* ska železna industrija sama. Poleg tega se ustanovi poseben sindikat v svrho kontrole nad produkcijo. Slednjič bodo sklenjene dol* gotrajne pogodbo glede dobave francoske železno rude v Nemčijo in nemškega pre* moga ter koksa v Francijo. V Ameriki je položaj na trgu železa la* bilen. Jekleni trust dela samo s 65 % kapa* citeto, cene železa kažejo tendenco navzdol. Produkcija surovega železa jc nekoliko pad* la, pa tudi povpraševanja po železnih kon* strukcijah in avtomobilih je manj. Izvorna trgovina polagoma peša. Avstrijsko železno industrijo je prisilila ponudba inozemskih tovaren, da je znižala cene litega železa, ki notira zdaj 27.50 sh za 100 kg. Produkcija livaren je zadnje Četrtletje znatno prekoračila produkcijo v prejšnjem četrtletju. Suro* vega železa je izdelala avstrijska industrija od aprila do juiija 75.780 ton (proti 13.938 od januarja do aprila), surovega jekla 103 tisoč 640 ton (proti 52.498) valjanega mate* rijala pa 77.695 ton (proti 51.110). VNemčiji je prišlo do ustanovitve Zve* ze izdelovalcev valjane žive. Prodajalni urad te zveze bi moral pričeti s poslovanjem za* četkom julija, pa so se pojavile nekatere tehnične ovire. Razmere na trgu železa so so zadnje čase za spoznanje zboljšale, ven* dar pa preživlja nemška železna industrija prav občutno krizo. Podjetja obratujejo ve* činoma s 75 % kapaciteto, kar je na prvi pogled mnogo, toda za nemške razmere še daleč ne dovolj. V Franciji nikakor ne m o* rejo spraviti pod streho sindikata železne industrije. Večna podjetij je proti sindika* tu, kar slabo vpliva na pogajanja z Nemčijo, ker francoski delegati nimajo zanesljive opo* re v močni narodni organizaciji. Tudi padec franka dela železni industriji hude pregla* vice. V marcu in aprilu je izdelala franco* ska železna industrija 1,375.001 ton surove* ga jekla. Od 280 visokih peči je v obratu 139. V Belgiji doslej ni opažati zastoja v že* lezni industriji. Stavka v jeklarnah Charle* roi se ni razširila na ostale revirje, ki de* lajo normalno. Poizkusi tovaren z zvišanjem cen železa so se izjalovili. Belgijska železna industrija je izdelala v maju 274.800 ton, v aprilu 267.850 ton surovega železa, surovega jekla pa v maju 246.710 ton in v aprilu 244 tisoč 910 ton. Izvozna trgovina je zadnje čas se malo popustila, kar so deloma zakrivili nemiri na Kitajskem, kjer je imela belgijska industrija več naročil. Začetkom junija je obratovalo od 56 visokih peči 52. V Angliji je skušala železna industrija uvesti zaščitno carino, pa je vlada to zahtevo odklonila in zdaj preživlja železna industrija prav tako težko krizo, kakor premogovna. Posledica je vedno naraščajoča brezposelnost. Produk* cija angleških železnih industrij je znašala v maju: surovega železa 568.000 ton (v apri* lu 569.800 ton), surovega jekla 651.600 ton (v aprilu 597.600 ton). Od 469 visokih peči je obratovalo samo 157. Luksemburško železno industrijo vznemirjajo nemskowfrancoska pogajanja, na ka* terih je Luksemburška življenjsko zaintere* sirana. Produkcija surovega železa je maša* la v maju 189.747 ton proti 187.193 tonam v aprilu, surovega jekla pa 167,137 ton proti 167.143 tonam v aprilu. V Italiji se tudi zelo boje predstoječega nemškosfrancoskega spo* razuma. Produkcija jo zadnja leta znatno napredovala, in sicer pri jekla na 1350.000 ton i 1924 proti 653000 tonam L 1921. Ker je pa tudi domača potreba zelo naraatla, je italijanske livarne niti zdaj ne morejo kriti. V Jugoslaviji se je povpraševanje po železu zadnje čase ponekod povečalo, Nedavno zvišanje carinskih postavk je pa otožkociio dovoz tujega železa tako, da mora češkoslo* vaška in avstrijska industrija računati z na* zadovanjem trgovine. * * ★ —g Rotacijski papir in nova carinska tarifa. Ministrstvo trgovine m industrije je imenovalo posebno komisijo, ki bo proučila kapaciteto tovaren Milana Vapa v Beogradu ter Združenih papirnic Vevče. Medvode In Goričane glede izdelovanja časopisnega papirja za rotacijske stroje, da bi moglo potem pravilno odločati glede odredbe TB št. 445 nove carmske tarife. —g Na$> knjige v Firenc!. Prosvetno ministrstvo je izdalo posenbo knjigo, v kateri je katalog naši knjig, razstavljenih v Frrenci. —g Naš dolg Angleški znaša po londonskem »Timesu« 28,481,000 funtov šter-lingov. V dinarjih izraženo smo dolžni Angležem 7.917,718.000. —g II. mednarodna avtomobilska, lovska in splošna športna razstava v Zagrebu. Zagrebški zbor priredi od 8. do 20. septembra t. I. svojo II. mednarodno avtomobilsko, lovsko m splošno športno razstavo. Natančnejše Informacije o tej prireditvi dobijo interesenti v pisarni trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani. —g Novi rudarski zakon. V ministrstvu za šume in rudnike je končan projekt zakona, s katerim se izenači rudarska zakonodaja. Kmalu se sestane konferenca strokovnjakov iz rudarskih direkcij, da Še enkrat prouči ta načrt, ki ga predloži potem ministrskemu svetu v odobrenje. —g Uvozna carina na moko. Zastopnikom naše mlinske industrije se je posrečilo v Beogradu izposlovati, da se uvede Že te dni nova uvozna carina na moko. Carina bo znašala 96 Din od 100 kg. »g Nova tarifa na prazne steklenice. »Narodne Novine« z dne 9. t. m. priobenjejo objavo dela direkcije v Zagrebu, po kateri se prazne steklenice od Piva, sadnega seka, sode in mineralne vode ponovno klasificirajo. —g Za proizvajalce acentonovega olja { In drugih kemičnih proizvodov, kakor teko* j čtn za raztapljanje, eteričnih olj itd. se za-j nima neka domača jugoslovenska trgovska tvrdka v Ameriki. Kot taki je pri srcu dobiti gornje proizvode iz naše kraljevine in s tem povzdigniti naš Izvoz, kar bi imelo za posledico tudi večji razvoj v naši kemični industrij. Predpogoj v dosego trgovskih stikov z Ameriko Je pred vsemi drugimi vsestranska solidnost v cenah in v blagu. Interesentom, kf bi se eventualno zanimali za produkcijo in za izvoz gorinavedenih kemičnih proizvodov v Ameriko, je natančnejši naslov gorinavedene tvrdke v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. —g Mednarodni zavod za štedenje s sedežem v Milanu je bil ustanovljen te dni ob udeležbi številnih zastopnikov raznih držav. Za predsednika je bil izvoljen bivši minister Capitani. —g Llpski veleseiem. Jesenski sejem se vrši letos od 30. avgusta do 5. septembra; pomladanski 1926 od 28. februarja do 6. marca 1926, jesenski pa od 29. avgusta do 4. septembra 1926. Zastopstvo je poverjeno tvrdki Stegu in drug, Ljubljana. —g Za povzd!go kmetijstva na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da se Je z osuševalnimi deli kmetijsko uporabno zemljišče na Madžarskem tekom lanskega leta povečalo za 30.000 katastralnih juter. V tako svrho od vlade dovoljena svota se letos poviša za približneo 40 milijard kron, da se bodo osuševalna dela vršila v vedno večjern obsežju tako, da se porabno zemljišče do konca tokočega leta poveča na 70.000 katastralnih Juter. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. julija t. I. pri središnem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje gradbenih del za novo zgradbo v Zagrebu v Mihanovlčevi ulici. Dne 1. avgusta t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave žebliev, žice in vijakov. — Dne 3. avgusta t. 1. rrl direkciji državnih Železnic v Zagrebu glede dobave blaga za zastore, zastavic, usnja, špage itd.; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala. — Dne 5. avgusta t. I prt direkcij! državnih železnic v Sarajevu glede dobave kompozicije. — Predmetni oglasi 80 v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljana interesentom na vpogled. Sport SUZANA LENGLEN, hI je dosegla v ten* nisi* svetovno prvenstvo. — Tekma se je vršila v Wimbledonu. Laiiliöoflßisiio lefcmeurrrile JDttslflulio-CeikosloyaiHa Nedelja, 12. t. m. ob 17. na igrišču S. K. Ilirije 1, Ob 17. nogometna tekma Ljubljana A team : Ljubljana B team. V odmoru nogometne tekme; 2. Čehoslovaška—Jugoslavija — dame štafeta 4X60 m. 3. Ob 19. medmestna hazena tekma Praga - Ljubljana. V pavzl hazena tekme. 4. Tek 400 m: dvoboj Vykoupü (Moravska Slavia) in Val-trlč (ASK Primorje). Te prireditve, pri katerih se prvič srečajo naše slovenske spor-tistinje s Čehoslovakinjami, ki repreznfira-Jo svetovno klaso v liazeni in damskl Iah-kcatletiki, nam bodo nudile pregled in stanje damskega športa v Sloveniji. Dokler v hazenl zaostajamo precej za Čehoslovakinjami, ker je hazena šport šele v zadnjem času zavzel večji razmah pri nas, ter vendar pričakujemo od ljubljanskega teama, da bo dal vse iz sebe in nas skušal čim častneje zastopati, bo naša damska lahko-atletika gotovo z uspehom merila svoje moči s Čehoslovakinjami. Ze imena naših' ju-gosl. rekorderk in prvakinj Šantel Duše, Preveč Silve, Bernik Fanči, Krisch Baby, Pervan Vere in drugih, katere branijo vse jugoslovanske rekorde in prvenstva, so nam gotovo jamstvo, da bodo na imenovanem meetingu v najostrejsi borbi s Čehoslovakinjami doseženi izborni rezultati in postavljenih več jugoslovenskih rekordov. Tudi srečanje češkoslovaškega prvaka In rekorderja na 100 y, 220 y in 400 m Vykouplla (Moravska Slavij a — Brno) z jugosl. prvakom Valtričem in rekorderjem dr. Perpar-jem (oba ASK Primorje) bo nudilo izboren šport, ker se bo Vvkoupil skušal revanši-rati nad dr. Perparjem za poraz, ki ga je doživel pred dvema letoma v Zagrebu, ob kateri priliki je dr. Perpar izenačil jugoslo-venski rekord na 100 m. Tri trije tekači se nahajajo v izborni formi. Vvkoupal je v teku enega mesca popravil češkosl. rekorde na 100 y — 10.1 sek.; 220 y — 23.2 sek. in 400 m 51.8 sek. Valtrič je pred enim mesecem porazil najboljšega zadnjega jugoslov. štiristometraša Rosenkreuza (flašk — Zagreb) v času 52.8 sek. Dr. Perpar je pred dnevi brez močne konkurence na izbirnem meetingu za Dunaj pretekel 100 m v 11.2 sek, In 200 m v 23.2 sek. Z upravičenostjo se torej pričakuje tudi tukaj postavitev kakega novega jugoslovenskega rekorda. Prireditve se vršijo ob vsakem vremenu. Pred-prodaja vstopnic pri tvrdki J. Goreč — Palača Ljubljanske kreditne banke in v trafiki Sever — Selenburgova ulica. Pozivamo občinstvo, da z mnogobrojno udeležbo pri tekmovanjih počasti damsko Se-li spominjaš? Nekoč sem te ljubila. Ali te še lahko smatram za svojega ljubimca? Se-li še spominjaš najinega prvega skupnega potovanja? Sedela sva si nasproti v vlaku. Kako naglo je drvel! Obrazi sopotnikov so mi izginjali pred očmi, ki so videle samo tebe, samo tebe in najino ljubav. Z vlakom sva hitela v živi svet k skupnemu cilju. Cilj! Takrat sem mislila, da bo najina ljubezen večna... Potem je drvel naš vlak preko poljan, pokritih z neštetim makovim in drugim cvetjem. Podaril si mi šopek svežega, škrlatno-rdečega maka. Vzela sem ga iz tvojih rok in s strahom sem se ozrla na te krvavo rdeče lističe, k»;> so padali na zemljo in obležali kakor rdeč** prt. Le gole bilke sem še držala v roki Takrat sem se prestrašila. In zdaj ne vem: ali sva res šla čez cvetoče poljane in polja, polna rumenega žita? Ali si mi dal šopek? Ali so res odpadali malo wi lističi? Kdaj ie to bilo? Ne spominjam se niti dneva, niti kraja in včasih se mi zdi, da sem samo sanjala o tem cvetočem maku. ki je ležal pred menoj kakor krvavi prt. Ali sein ü že kdaj ora-vila o teh saniahB O, ko bi te mogla vprašati! Odkar nisem več s teboj, odkar so naju ločile usodne besede in uničile najino ljubezen, so moje misli vedno na poti k tebi. Tisočeri dvomi in težke misli vznemirjajo dušo, ki se ne more odvaditi hrepenenja po tebi. Se-li spominjaS, kako sva veslala po jezeru? Tam, kjer so se veje starih dreves globoko sklanjale nad vodo, sva počivala opoldne, ko so vroči solnČni žarki plesali nad vodno gladino, zvečer sva pa odveslala med trstje in morske rastline, kjer je vladala grobna tišina. Nagnil si se nad jezero in mi narezal morskih cvetlic. Vse zelene in gladke sem povila v šopek in držala v naročju. Bile so tako lepe. te morske rofe — gledale so naju kot male. radovedne rusal-ke. Ogovoril si me tako nežno, ko je solnce zahajalo in pošiljalo zadnje zlate-nastordeče pozdrave, ki sva jih še pre-stregla, predno je zatonilo za. gorami. Nadležna mušica je brnela okoli najinih ušes. kakor da je zablodila... Šepetal si mi nekaj na uho. Kaj je bilo to? V sreči in ljubezni sem poslušala tvoje besede, toda zmisla nisem mosta razumeti A zdai ko sem sama m zapuščena, hrepenim po tvojih besedah in njih pomenu. Napolnila bi z njimi svoje samotno in nesrečno življenje, pa jih ne morem najti. Hotela bi k tebi da mi poveš, kaj si govoril takrat, rada bi te prosila, da ponoviš te besede zame in za moio ljubav. Ali pa mi daj novih besed! Novih! Se-li spominjaš? Ob zimskih večerih sem sedela v tvoji sobi, na mehkem di-vanu, ko je gledala skozi okno snežna mesečna noč, v kaminu je pa plapolal ogenj s svojimi nežnimi plamenčki. Take večere bi rada preživljala še In še. Mogla bi si zapomniti vse tvoje besede, prišla bi zopet k tebi, če bi ne bilo one ostudne reči, ki ie stopila med naju, Tfta, ozka ulica z zakajenimi eno-in dvonadstropnimi hišami, težka hrastova vrata z železno ključavnico, ki je tako visoko, da mi seže do brade, glas električnega zvonca, o. vse to mi je Še živo v spominu! In kako žive so še tiste usodne besede! Vsaka se mi je poglobila v spomin tako simo, da bi iztrgala dušo. če bi hotela to zlo izkoreniniti. Te strašne besede, ki so pokopale najino ljubezen in jo nosila na svojih lahnih krilih, sem pa pozabila. Bile so kakor kristal, kakor dragulj, kakor zlato solnce, pa sem jih pozabila. Ali sem bila vredna tvoje ljubezni? Ali sem zaslužila tvoje besede? Hrepenenje in obup me duši po dnevi in krade spanec mojih nočL Se-li spominjaš, kako sva se srečala prvič v razkošnem salonu? Bila sva gosta na neki svečanosti. V muzikalni dvorani je stal virtuoz in igral na vijolino andante Men-dlovega koncerta. Ozrla sva se, najine oči so se srečale. Kadar stojiš pred ogledalom in vidiš v njem svoje oči, ki so take, kakor moje, ali misliš o meni? Jaz vedno mislim nate, vedno. Tudi takrat, ko srečam v ogledalu svoj pogled. Vedno in povsod mislim nate in rada bi, da bi onih strašnih besed nikoli ne bilo. da b| bila še enkrat tvoja, Se-li spominjaš onega dne, ko sva bila v gorah, pa je naju zasačil vihar in naliv? Se-li še spominjaš knjig, ki sva jih skupaj čitala? V eni je bila-popisana zgodovina stanoitalijanskega slikarstva in takrat sva po cele dneve razpravljala o madonah in njihovi pičli ženskoti. Ali se še spominjaš, kako sva se smejala, ko sva podila in hotela nadležne goste? In kako rada sva ogledovala izložbe In cerkve v tuüfa mestih! Se-li Se soorni- reprezentanco bratskega češkoslovaškega naroda. Število sedežev Je omejeno, zato naj si jih vsakdo nabavi že v predprodail ★ ★ ★ — Nekaj o akavtizmu. Skavtizem ee 5« zadnja leta v Sloveniji lepo razvil, vendar je razumevanja v širših narodnih masah sa to najmQdsrnejio vzgojo vsekako Be po« manjkljlvo. To pa po naši misli eamo vsled tega, ker vidi velika večina ljud v »kav. tlzmu samo telesno vzgojo, in le malo jih je, ki vedo, da se v njem telesna In srčna vzgoja najlepše spaja Vel£ko in težko nalogo imajo pri tem vodniki posamnih vodov skavtske organizacije. AU samo Človelc i pedagoškim talentom In a srcem za mladtno more postati dober vzgojevatelj ekavtsklh skupin. Vzgoja obstoji v tem, da se deoka ali deklico navaja k ljubezni do ljudi in ti-vall, do stav! poediaca v najtežje okornosti, Iz katerih si mora zmeraj sam častno ■pomagati. Navaja mladino k resnicoljubno-stl, k neustrašnemu boju % življenjem. Vse-kako je to univerzalna vzgoja, ne neguje samo telovadbe, ampak na taboren ju gojence podnevi In ponoči utrjuje, uči jih, kako se sekajo drevesa, kako s« obdeluje le«, kako je rabiti kramp Jn lopato, kako 0« misije krpa, kako se popravijo čevlji, kako »1 sam naredi gumb Itd. Itd. Vodnik zasleduje gojenčevo naravo, se zanima za njegov napredek v šoli in v ugodnih trenotkih prodre v tajnosti dečkove duše ter spozna, kdaj pride ugodna prilike da pokate gojencu svojemu novo obzorja, nov cilj. Vodmffir je gojencem svojim brat, oče, prijatelj, najboljši tovarlS, kaže mu, kako se 1 oh de&ju zaneti ogenj al! pa tudi, kako se rell taka Jn taka računska naloga. Poučuje jih v naravoslovju, predava jim o raanfh rudah ter o krajih, kjer se nahajajo,- opozarja jih na zdravime rastline to zelišča. Razlaga jim, kakšen kamen in les je najboljši to najtr-pežnejsl za stavbe. Ceni jim višino hile. Birmo njive, travnika, potoka !. JCnplm V3zao plahto dobro ohranjeno, kupim takoj. Dopisi pod «Pia* hta/2270» na upravo «S1. Naroda». * Froltera | Klavir, dobro ohranjen — se ra* d. selitve proda — Do= pisi pod «Klavir/2175» na upravo «Slov Naroda» Suhe gobe M. GER5AK, Ljubljana. Kongresni trg 10. 129,'L Egiptovski preišče vsakemu prošlost in bodočnost. Hotel Lloyd. 2296 S&dne nsline z lahkim pogonom, pre* izkušene — izdeluje Ru* dolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 22S1 Išče se stanovanje dveh ali več seb s kopal* nico, kuhinjo itd. v novi hiši. — Dopis pod «No* va hiša/2247» na upravo «Slov. Naroda». Bijoča žepna ura (srebrna) ceno naprodaj. Ponudbe pod «XJra/3244» na on jvo «S1. Naroda.». Drž, uradnica išče službo za popoldan* bke ure. — Dopisi pod «Drž. uradnica/2214» na upravo «Slov. Naroda». Kuharica se išče za češko rodbino v Beogradu. — Ponudbe z označenjem pogojev in plače je poslati pod «Ku* h ari ca /2248» na upravo rSlov. Naroda». Služkinjo za ves hišni posel išče češka rodbina v Beogra* du — Ponudbe je posla* ti pod «Sluzkinja 22^9» na upravo «Slov. Nar.». Stalno službo kot trgovska ali pisarni* ška moč — iščem. Polo* žim 15.000 Din kavcije. — Ponudbe pod «Kavci* ja2280» na upravo «Slov Naroda». , Stanovanje 2—4 sob s pritiklinami v centru mesta, v novi hiši — išče trgovec. — Po* nudbe pod «Mirna stran* ka/2260» na upravo «SL Naroda». Zastopnika za Kranjsko išče Kon zervna tovarna Globus d d. na Vrhniki. 2302 Trg. pomočnik sprejme vsako primerno službo pod zelo ugodni* mi pogoji; vsestransko dober strokovnjak, po* šten, zanesljiv. — Dopisi pod «iožrtvovalen/23C0» na upravo «Slov. Nar.». Službo v pisarni išče orožnik, ki želi iz* stopiti iz državne službe. Star 30 let, rmožen slo* venskega, srbohrvatske* ga in nemškega jezika; vajen vseh pisarniških del. Ponudbe na upravo «Slov. Nar.» pod «Orož* nik 2246». zelezninar, kot komisijonar in zrno* žen vodstva kartoteke — išče službo. — Ponudbe pod «ŽeIezninar/2204» na upravo «Slov. Naroda». Cirkularist išče stalno službo na ža* gi. — Ponudbe pod «Cir* kularist/2227» na upravo kSIov. Naroda». Oskrbnik z večletno prakso, ki do* bro razume poljedelstvo in živinorejo — išče slu ž* ho v graščini. — Ponud* be pod «Gras čin a, 2215» na upravo aSlpvenskega Naroda». Mlado dekle se sprejme k majhni rod* bini na deželi. Znati mo* ra kuhati in opravljati vsa hišna dela. — Po* nudbe pod Marljiva/2238 na upravo «Slov. Nar.». Prikrojevalka- directrice za izdelovalni* zo perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — sc išče. — Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda». Penzijonist išče zaslužek v pisarni ali kot sluga. — Naslov: Kolizej 119. 2297 G. Flux, Ljubljana, Gosposka uli* ca 4/1, levo. — Posrcdo* valnica boljših služb. — Išče nujno komorno hiš* no (izučeno šiviljo) v fi* no hišo, mnogo poštenih deklet za vse za tu* in izven, dve privatni kuha* rici za v Celje itd. — Sprejmejo se samo sluz* kmje z dobrimi izpriče* vali ali pridne začetnice. — Za odgovor priložite znamke. 22S5 Velika soba (meblcvana) v sredini mesta — se takoj odda samo solidnim gospodom. — Poizve se: Gledališka ulica št. 10, 'T. nadstrop* je, stopnice desno, vrata 9. 2316 Steklenice (baloni) s pletenimi koši in steklenimi zamsški — večje število naprodaj. — Poizve se: «Juhan», Ljubljana, Gradišče 13. 2259 Proda se skoro nov. mizarsko orodje po zmerni ceni. — Do* pisi pod Mizarstvo '2267 ni ur>ravo «Slov. Nar.». Dairske obleke skoraj nove in druge raz* ne stvari prodam po ugodni ceni. — Ponudbe pod «Več oblek/2266» na upravo «Slov. Naroda». Iščem sobo (nemcblovano) v sredini mesta, s popolno oskrbo, event. tudi brez oskrbe, za starejšo damo. Plača se kulantno po dogovc* ru. — Ponudbe na: Pošt* ni predal 5, Ljubljana. 2283 Naprodaj v mef)' ■ na prometnem kraju precejšen kompleks sveta (parcela) primeren za kako stavbišče. Na* slev pove uprava «Slov. Naroda». 2318 Pristna, nemešana, samo prvovrstna vina vedno naprodaj. — Po« bTedovanje: Agentura za mio Ivan Klemsche, Ma* ribor, Aleksandrova ce* sta 12/11. 2IS2 Dva vagona zelo dobrega štajerskega belega vina se po najnižji ceni takoj proda — Naslov: Josip Piruh, Maribor, Aleksan* drova ulica 21. 2313 V Pariz odhajam. Sprejemam na* rorila. Dopisi pod «?a* riz;2240» na upravo «S1. Naroda». Sobo s hrano išče uradnica v sredini mesta samo pri boljši družini; gre tudi kot so* stanovalka. — Ponudbe pod «Primorje /2304» na upravo «Slov. Naroda». Vajence za kleparsko obrt sprej* me tvrdka L. M. Ecker sinova, Ljubljana, Dunaj* ska cesta 9. 2321 Učenka, ki je dobro dokončala meščansko šolo, se želi izučiti v trgovini z meša.* rim blagom na deželi, kjer bi imela popolno oskrbo v hiši. — Ponud* be pod «Učcnka/2295» na upravo «Slovenskega Naroda». Mali Uradnik, zmožen vseh pisarniških poslov, išče stalno službo v Ljubljani. — Ponudbe pod trVe sten/2276» na upravo «Slov. Naroda». Vrtnar srednjih let, oženjen, tre* zen, marljiv, s prakso — išče službo za takoj. — Pr ->j: stanovanje v hiši. — Ponudbe pod «Vrtnar 2262» na upravo «Slov. Na .1.1». Modistka, dobra moč, išče službo pri boljšem modnem sa* Ionu. — Ponudbe pod «Modi stk a/2263» na upr^ Slov. Naroda». Gospodična brez staršev išče službo v pisarni. Najraje na de« želi: da bi imela stano* vanje in hrano v hiši. — Cenj. ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda» pod «Brez staršev,J2268», Gostilno, dobro idočo, v večjem kraju na deželi — iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Nar.» pod a Gostilna '2178». Čisto sobo v sredini mesta išče mir* na gospodična. Ponudbe pod «Cista soba/2222» na upravo «Slov. Naroda». Pouk Sokolski kroj, dobro ohranjen ter ne* kaj drugih oblek za sred* njo postavo — prodam. — Ponudbe ped «Kroj 2315» na upravo «Slov. Naroda». 2315 Javorjevih plohov suhih — imam naprodaj 3 m3. — Ponudbe pod «Javor-.2312» na upravo <'S! Naroda». Klavir ! V zasebni pouk se sprej* meta še dva učenca. Do* pis pod «l-"čenje/2245» na upravo «Slov. Naroda•* Trgovski lokal s skladiščem se išče v mestu. — Ponudbe pod «Lokal/2173» na upravo «Slov. Naroda». Lokal za slaščičarno v večjem piomctnem mestu ob glavni ulici — se išče za takoj. — Ponudbe pod Slaščičarna/2223 na upra* vo «Slov. Naroda». Lokal za delikatesno trgovino s stanovanjem iščem v me* stu ali v večiem kraju na deželi. — Ponudbe pod •Trgovski lokal/2220» na upravo «Slov. Naroda». Trgovino z manufakturnim blagom dobro vpeljano v večjem kraju na deželi — iščem iščem v najem. — «Dobra trgovina/2229» na upravo «Slov. Naroda». Gostilno na prometnem kraju — iščem v najem. — Do* pisi pod «Prometnl kraj 2314» na upravo «Sloven* skega Naroda» 1 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši na Christofovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7 — vsak dan od 6.—S. zvečer. Učna ura Din 3.75. — Pričetek dne 1. avgusta t. 1. 2299 Hiša s trgovino z mešanim blagom v več* jem kraju na Dolenjskem pripravna tudi za vsake* ga drugega obrtnika se tokoj proda. — Dopisi pod «Dol^r. jsko'2243» na upravo «Slov. Naroda». Srednje posestvo z lepim vrtom, deset mi* nut od železniške posta* je v večjem kraju na Gorenjskem — se rad bolezni takoj proda. — Ponudbe pod «Gorenj skc/2177» ca upravo «S1 Naroda^. Sušilna c ari pripravna za hotelirje ali slaščičarje se takoj pro* da. Istotam je naprodaj tudi dobro ohranjena spalna oprava. — Ponud* bc pod «Omara/2282» na imravo «Slov. Naroda». Pozor! Pozor! Tovarniški ostanki za pe* rilo so naprodaj po polo* vi^ni ali zelo znižani ce* ni. Ne zamudite ugodne prilike! Ljubljana, Res* Ijcva cesta 30,1, desno. 2288 Blagajne «Wertheim» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko* rnercijalna družba, Ljub* Ijam, Bleiweisova c. 18. 102/L Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na c* . G. Piccoli, Ljub* Ijana. 108/L «Vezalka», mehanična pletilnica tra* kov, družba z o. T. v Kamniku — -poroča, da je prevzela vso opravo od tvrdke I Oster & dr, ter se priporoča odjemal* cem. —Točna postrežba. 2232 Opozorilo. S tem sta vi jamo p. n. na znanje, da je naš do* sedanji agent, gosp. Vin* ko Öbrovac, izstopil iz nase službe ter ni več upravičen sklepati v na* šem imenu kupčije ali sprejemati denar. —- Pr* v a b. h. ručna i mehanič* ka tkaonica vune, pamu* ka i kokosa, Sarajevo. 2301 Dvokolesa, Pozor! Črno politiran, kratek «EösendoTfcr» KLAVIR sc proda. — Dopisi ali vprašanja na upravo «S1. Naroda» pod Klavir/2305 Naprodaj za stare dame: obleke, «Gartenlaube». Istotam postelj na vzmetih, staro pohištvo, perilo in razne stare stvari. Za zbiralce starinskih stvari zelo sta* re knjige ter nekaj pohi* štva! — Naslov pove uprava «Slov. Naroda». Redka prilika! Proda se posestvo ne da* leč od železniške postaje v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. — Posestvo obsega zidano stavbo, prostoren hlev, kleti, lep vrt, nekaj goz* da in zemljišče. — Dopi* si pod «Rcdka prilika 2284» na upravo «Sloven* skega Naroda». Enonadstr, hiša z vrtom in vodnjakom, v bližini farne cerkve, nedaleč od Kamnika, pri* pravna za vsako obrt — se radi družinskih raz#* mer takoj proda. — Po* nudbe pod «Okraj Kam* nik/2286» na upravo «SL Naroda». Naprodaj posestvo z zemljiščem; stanovanje takoj prosto! — Arclin št. 40. jd. Vojnik pri Ce« ijUr 2289 motorji. otroSki vozički, pneumatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljub* ljana, Karlovska cesta 4. 132/L 2— to§ Din posojila se išče za dva meseca pod ugodnimi po* goji. — Ponudbe pod «Din 200.000/2194» na upravo «Slov. Naroda». Zdravnik išče posojilo od 500.000 do 700.000 D* t proti in* tabulaciji na prvo me* sto, ki daje popolno var* nost. — PonudLe pod «Dobre obresti/2264» na upravo «Slov. Naroda». Družabnico za hotel, vestno, s kapi* talom od 20 do 30.000 di* narjev iščem za takoj. — — Ponudbe pod «Hotel* kompanjon/2216» na upr. «Slov. Naroda». Iščem Din 100.000 v svrho povečanja trgo* vine. Jamstvo zasigurano. Obresti plačam dobro. — Ponudbe pod «Pcooji* loj2272» na uoravo *SL Naroda», Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika —- najceneje. — Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 107/L Solnčne pege, mozolje, bradavice, kur* ja očesa — odpravijo pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na upravo «S1. Naroda». Ženitev I Katera gospodična ali vdova brez otrok v sta« roeti 40 do 50 let, vešča gostilniške obrti ali ki m a veselje do nje, s pre* m oženjem — želi znanja s star. gospodom, gostil« ni čar j cm in posestnikom na deželi, v lepem kraju Slovenije. — Ozira se le na resne ponudbe s po* polnim naslovom. Taj* nost zajamčena. — Po* nudbe pod Znanje/2233 na upravo «Slov. Nar.»> Ii. Bltt I Er. RHENI pleskarja la ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L Ako iščeš 8lu£bo9 str, aafev bipuješ ali prodajaš ne pozabi inserirati v ,SL0V. NARODU* Imel boš gg9f8¥ isspebi DUTičar ; e je preselil wmm 3-11 L Ordinira od 2—4 ! Najnovejša fznajdba! Brez kvarienja blaga kemično snsženje :n vsakovrstno barvanje oblek. . EOS 56 L Ljubljana, Šelen&urgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Svetnik stola sedmorice, odd. B, v p. Fran Milčinski je pričel poslovati ket odvetnik. Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova ul. št. 5, 5::npno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viljemom Krejčijem. NsroSifi® si o pravem času knjigo Knjiga bo obsegala nad 300 strani in kot ponatis ne bo draga. Naročnike sprejema uredništvo Slov. Naroda. I SCurja ešesa. ^ ± = s Zaščitni znak. Skladišče v Sekamah aH drogeri-Jah ali naravnost iz tvornice ia * glavnega sklad!2£a ! EBiDiafc, lekarnar, Sisak ♦eeeeseeeeeeeeeees t s 1887 * mi mi Ia najboljl, a najjeftiniji! Tražite cijene I uzorke, te pravite probu! Bcrivoj Putnik i drug BEOGRAD. Knez Mileiina ulica br. 3 Tel. 26-64 Tel. 26-64 t ♦seeeeeeeeeeeeeeeeeeeee#ee#eeei tvornlSko nov! aH generalno popravljeni s tvornišklm jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Dieselovi motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Motorenfabrik, Darmstadt Mlinski stroii Tran srni sile Poglejte ne Se skladišče I —• Plačilne olajšave — Kompletna montaža BRACfl FISCHER 0. D. ZAGREB, Pantov&k 1 b Državni monopolski lahko dobite v kristalu garantirano 440 sladkobe 5 gr po Din ll*-— 10 gr po Din 22'— 50 gr po Din 110'— 100 gr po Din 220-—* itd. do.JOOO gr po Din 2200 — v prašku garantirano 550 sladkobe ' ' -5 gr po Din 13*75 10 gr po Din 27-50 50 gr po Din 13750 .100 gr po Din 275*—2itd. do 1000 gr po Din 2750 — v vseh lekarnah in drogerljah ter veQlh trgovinah, kjer pa jiih nI, laKko si nabavite v glavnem skladišču „Isis" L L ieliANenia ZAGREB. sin Vsaki paket je zapit z državno moflODolsto banderplo^ FOTO-MATERIJAL JANKO POGAČ SE JE PRESELIL IZ GLEDALIŠKE ULICE 8, v TAVČARJEVO (Sodno) UL. 4 C3B omam CDHCDaCDaiCDHCDlCDBCDlCDaC2)«C31CD P_ ajSa^avssm z luksuznim autom 13. i. m. z]u-OS5^S|@IH Iraj Zarjreb, Sarajevo, Mo« star, Dubrovnik ter PREVZAMEM POTNIKE po jako ugodni ceni. Oglasiti so donos od 6.—8. in {utrl od 1.—2- popolodne pri hišnici v Gradišča 7, pritličje desno. 231; 10IOIOIOIOIO 15 letno lamstvo najpopolneji STOEWER ši« valni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pri« pravljen za Stopanje, vezenja ali Šivanje LUD. BARAGA UUBUJMM Selenburgova ul. 6, L 116 j Telefon iL 980. lOlOlOIOlOflOlOlOlOlOlOIC Ima KNOCH jermena za pogon vedno nO »kladUft* i i A. LAMPRET, LJUBLJANA, Krekov trg 10, Telef. 247, Alfonz Breznik btvli učite!) Glasb. Matice ta sodni Izvedenec. NaistareJSa In naisposobnej$a tvrdka tegoslevBe. Ljubljana, Mestnitrg3 Ä Zaloga in izposojevalnica najboljših klavirjev, pianinov in harmonijem Steinway, Förster, Bösendorfer, HÖlzl, Hofman, Orl« ginal Stingly Czapka etc. etc.— Prodaja tudi na obroke.— Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja najceneje. — Najbogatejša Izbira vljolin, vseh ostalih inštrumentov in pihal, muzikalij in strun engros in detail, sš/l Silvo Kranjao, gimn. prof., naznanja . v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov preljubi oče, oziroma brat, svak in stric, gospod ANDREJ KRANJEC bivši trgovec In posestnik dae 10. t m- ob pol 5. pop. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo, 12. t m. ob 4. pop. iz Trnovske ulice 13, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mz&e zadušnice se bodo brale v trnovski župnl cerkvi. Ljubljana, 10. julija 1925. Zahvala. 2320 Za vse izkazano iskreno sočutje o priliki težke izgube našega nadvse ljubljenega in nenadomestljivega soproga, očeta, tasta, strica, starega očeta itd., gospoda gradbenega nadsvetnika v pokoja izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopstvu češkosl. konzulata, Gradbeni direkciji, Ceski Obci, preč. duhovščini, vsera darovalcem prekrasnega cvetja kakor tudi vsem tistim, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 10. julija 1925. Žalujoči ostali. • Jr ^ - 4 / pri LUD. BARAGA« LJubljana, Selenburgova ulica 6\L Telefon it. 900 ÜNDBRWOO r> za Sokolskl Tabor!! Putnika manufakiurnc siruke, po mogučnosti sa znanjem njemačkog jezika, traži za što skoriji nastup trgovine sukna u Zagrebu* Tacna po-nuda sa oznakom starosti te traženih beriva pod šifrom .Putnik H-425- na INTERREKLAM d. d., Zagreb 1-78. 2310 Proda so v ponedeljek 13. t m. dopoldne parna žaga v večjem prometnem mestu Gorenjske. Žaga se nahaja tik kolodvora ter obstoji iz nove Lanz-lokomobile 60—90 H. P. cirkularji, 3 cirku-Jarjev in , krožne žage frezerjem. Lokomobila s predognjiščem. Ves obrat je v najboljšem stanju, v obratu le par let. Cena 300.000 Din. Naslov pove uprava tega lista. mieten pšenice PREVZAME po najugodnejših pogojih BACKT MLIN večje kapacitete, v Sloveniji najbolje uvedena, priznano prvorazredna znamka. Vprašanja na upravo Slov. Naroda pod „Mletev 2187*. Mehanično umetno vezenje perila, zastorov, monogramov, oblek, bluz itd. v ploščatem in verižnem vbodu, madeira, trichelle z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtlskanje. M A T E K« Ljubljana« is-l poleg hotela „Strukelj". Potrebujemo dobro izurjenega strojnega ključavničarja kateri pozna vodno turbino is vse stroje za predelavo lesa ter zastopi delo pri stružnici. — Pomadbe z navedbo zahtev je poslati na TOVARNO LESNIH IZDELKOV, JURKLOSTER. 2200 OIOBOSODOBOSOBClOiOBOlOaOlO Makulaturni papir ä kg Din 5,— prodafa uprava »Slovenskega Naroda' I IVAN ZAKOTNIH Dunajska cesta St. 46 S^0«379 tlš mestni tesarski mojster Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za pa- in zvonike; 6tropi, razna tla verande, lesene ograje itd. jezov in mlinov. [Verna žaga. 161 T Tovarna furnirje« Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28-34. Stalna zaloga čez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih gTobnic, mavzolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbenih del. Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice. Stikalne plošče za elektriko, obloga sten i. t. d. po zmerni ceni. 98—L Najboljša „PUCH" kolesa po selo ugodnih cenah dobite le pri Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ui. 7 Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge ca hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje« Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture In cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9 Za Izvrševanje vseh Izvoznih, uvoznih In tranzitnih carinskih manipulacij se priporoča Drosotfn Jtrucell, carinski posrednik LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 33/1 (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. — Intervencije in reklamacije najkulantneje. — Zmerne cene. 2291 Damske obleke r«£oSÄ!: do 170—. BLUZE najnovege od Din 50* — do 150*—. PREDPASNIKI bei», barvasti klotasti in iz listra, kombineže kakor tudi različno damsko perilo ne dobite nikjer tako dobro in poceni kot pri F. in J. Gori&ar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbo 1 "*JJ*$ 123-l i Neprozoma (m ari rana), iedbana In slikana STEKLA, razni OBNAMENTI, toni |n barve. Smaf-——— Hrano firmo, tablo In reklamo. —— Vztrajne! — Žgane! —Okusne' — Izdeluje samo PRVI SRBSKO - ČESKf KERAMIČNI ZAVOD mts - josip novoTHY - BEOGRAD, Braničeosfta 13. V najkrajšem času pričnem izdelovati slike na porcelan. ■ajstarejsa slovenska? pleskarska in Ua delavnica Ivan BrteelJ, Dunajska c. 19, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 179R Teod. Kom, Uubliana Folfanska cesta st. 3. kmve:. stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vedovodov. Naprava stretomiOT. Kopaiilke in kloselne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) 105 L za konsenze. Ja Sfiepiilisi = Sfsak = preperuca nelbolja tambure, žice, partiture 1 ostale ootrebStine za sva glaz- tak 91 L Zdravnik tir.fr. D er g trne ne opdinira do 31. julija. Bio Pola Kreitoa Mi it o Staram Bil (M) PRODAJE svoju najbolje ureefrjenu livnlcn 1 fabrikn za izradjfranf e sva-kovrsnih metalnih predmeta sa svom sirovinom, polupreradjenom i gotovom robom. Predavače se sve zajedno,-ili zasebno uredjaj fabrike, zasebno sirovina, i zasebno polupreradjena i gotova roba. Sva potrebna izvesča daje gornja banka, gde se i prodavajuči predmeti mogu videti. Posrednici se posle konačno obavljenog posla nagradjuju. 2088 UPRAVA. imajo prednost pri vseh elegantnih damah kot najlepše. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIčEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. 2293 I. oü viki h i H o Win el 22. So 31 Avta 1925. rs a Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vb j vod j ari ske po* Ijoprivrede, zanatstva i industrije, i poljoprivrcda, zanatstvo i industrija iz cele nase zemlje. Učestvovace i inozemstvo ša produktima, koje mi ne izradjujemo. ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljoprivrednem delu '''i naročito biti lepo zastup* ljeno tuzemstvo. a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najno* vi jim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. — Za vreme izložbe če biti priredjene utakmice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd. Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanjc, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i medju protrošacima^posetiocima. Tražife prospekt! Za industrijska iziožbu primaju sc prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. jula. Legitimacije sra ovaj vašar*izložbu, kod svih. Trgova5ko*IndustrijsVih komora u zemlji, kao i kod TrgovaČkih LJdruženja i Banaka. U inozemstvu pak kod: svih Preda stavniitva i Konzulata Kralj. S. H. S., TrgovaČkih Komora, Agencija i Banaka. Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju Din 30.—, a za posetioce iz inozem* stva Din 60.—. Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50 od sto. — VaŠarsIrlozba če se održati na PaliČkom putu, na prostoru cd 36.000 m*. Svaki poljopnvrednik, industrijalac zanatlija I trgovac. treba da iskoristi ovu priliku i učestvuje na ovom vašaru. jer <5e ovo biti prvi vasar s izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. Nedaleko od samoga mesta izložbe, nalazi se čuvena klimatična banja Palic. Prijave se šalju: Upravi L opšieg velikog vaäara 1 izložba n Snbottol. 136'L Telegraar-adresa t IZLOŽBA. — Telafon 302. IZVRiUJETISKARSKA OELA V %'SAKI At VOZI* MI INSICER URADNE TISKOVINE. CENIKE KUVERTE RAČUNE HRANHSEINZADRUŽ: NE KNJIŽICEPOROtNANAjNANšUkVABI-IACIRKULXR1EV%TOPNiCt ET9KETE MAS FVA$K A NAZNBkSIlA■ £AVf ¥KE f£ #\ VJA V TliKARšKO STROKO %PAOAKKA DELXXMCUiHOIrH «IMO * i NAPOČIL* fPREJEMA TUOI »\AROO*A *\Si}l€kARtSA PREŠERNOVA ULICA ŠTEVILKA f T £ l * P O * 5TCV 309 J obstoječe iz kuhinjes 4 sob un pritšklin, z vsem komfortom, se odda s 1. avgustom v novi palači v sredina mesša. Lega mirna: Ponudbe pod „Najvecji komfort 2258Cf na upravo S3ov. Iriaroda. Sonaferll är. K. Sieoö a Abbazfa — - COPATI J A) Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, t Pozor 1 Pozor! v Spodnji Šiški dve lepi stanovanjski hiši z velikima vrtoma in dvajset stavbnih parcel po jako nizki ceni in ugodnih pogojih. Dalje dve dobro vpeljani gostilni in zraven več vinskih sodov. Stanovanje takoj. Kdor nima stanovanja, naj se potrudi. Stanovanje zastonj. Natančna pojasnila daje ANTON STIRN, Spodnja Šiška Kavškova cesta 264 ni Jauna uzsojno zauoda u Ptu]u Za dečko Dijaški dom Prešernove ulica št. 29 Prostora za 100 gojencev. Za deklice MladMa Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom Prostora za 60 gofenk. Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in Šolo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. Prometni zavod za premog d. d v Ljubljani prodaja 22 L s: preme iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne, in do-rnačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br.kete m Prometni zavod za premog d« d, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 I. Naslov: ZASTOPSTVO TVOftNiCE Otokar Uhlir i Matern k. d. Zagreb, Sajmtife 51. P8oie*inaf lise, cevi, sipke, vrt»e@, solle in gotovi kotli za industrije m gospodarstva is bakra, medu tombaka, aluminija, pakfonga, alpacca in astega niklja. Sla no bogato asorflrono Glas naie tvornice jamči prvovrstni proizvod. o VC in tisk »Narodne tiskarne«. FW 7