Leto VIII, štev. 55 Ljubljana, sobota 5. marca 1927 Poitntaa pavSa&rana. Cena 3 Oin c Izhaja ob 4. «jatraj. в Stane mesečno Din 15'—; sa ino-temstvo Din 40'— neobvezno. Ogla« po tarifu. Urednižtvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 7», ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnistvo: LJubljana, PreSeraov» ulica it. 54. — Telefon it. 36. inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova ceeta Račun pri poStnem ček.zavodu: Ljub-lana št. 11.84a - Praha čislo 78180 Wien,Nr. 105.»41. Ljubljana, 4. marca. Že skoro dve leti traja kriza v radikalni stranki. Bijeta se dve struji, ki se morda glede udeleženih oseb sestavljata res morda bolj po slučaju in osebnih interesih, a dogodki sami jima dajejo bolj in bolj načelen pečat. potrebi podonavske gospodar» ske konference. Njegove izjave so napra» vile v naših političnih krogih vrlo slab vtis. «Politika» г je nato informirala runa» njem ministrstvu o avtentičnosti in o od» govornosti za dr. Markovičeve izjave, kjer ji prejeh sledečo izjavo: «2e o priliki prejšnjega «tavanja g. dr. Laze Markovi» či v Peštc. smo naprosili «Politiko», naj objavi, da g. Markovič ni bil od uradne strani poverjen s kako misijo na Madžar, sko. Topo' je sam g. Markovič smatral za i potrebno, la to povdari v svojih izjavah Zi Lcpou"«no javnost je treba dodati Se j to#le: Odgovorni činitelj naše z-inenje po» litike je nedvojbeno ssmo minister g. (ir. Ninko Perič. Zato se smejo upoštevati aa» mo izjave onih oseb, ki bi jih on poofcîa» stil, da prrcire o zunanji politiki in kate« rim bi poveril ksko misijo v inozemstvu. G. dr. L. Markovič pa za tako misijo ni mogel priti v poštev. G. dr. Perič in g. dr. Laza Markovič ie Štiri leta ne govorita. Med njim* je vsaij medsebojno občeva» nje preki. j en o. Ako se to - e, je nemogo» če miaiiti, da bi g. dr Perič poveril g. Mari kovida s kako misijo v inozemstvu. Mere» dajne izjjve o odnošajih naSe države na. pram sosednim državan, tedaj tudi na» pram Madžarski fc« podal g. dr. Perič v par doeb v Narodni sk-jp&čini.» Nova pogajanja za BlairoVo posojilo Beograd, 4. marca. p. Pogajanja za Blai» rovo posojilo potekajo v poslednjem času vrlo živahno. Gre za 30 milijonov dolar» jev, ki predstavljajo dei pred leti zaklju» čenega Blairovega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. Tečaj tega dela Blairo* vega posojila bi ostal isti, to je 86l675 za sto. Ker bi se pa obrestna mera zmanjšala z» 1 odst, bi bil stvaimi tečaj 92^5. Na newyorSki borzi kotirajo obveznice Blairo» vega posojila (ëmisija i.5 milijonov dolar» jev) 104 dolarjev. Od ieh novih 30 milijo« nov bi šlo 15 гш1џрпо"у za splošne potre» be, 15 milijorjov pa za" gradnjo jadranske proge. Upoeaba teh 15 milijonov dolarjev ne bo vezana na določeno progo. Kam je izginilo orožje iz dunajskega arzenala Dunaj, 4. marca. a. Iz verodostojnega vi* ra izve «Neuigkeits»Wehblatt>, da bi mo» ralo biti orožje, ki so ga našli v arzenalu, ze. hrbtom republiieanskega «Schutzbunda» odposlano za drag denar v Bolgarijo. Pre» voz je hotel baje preskrbeti neki funkcijo» nar «Sphutzbunda» in neka druga oseba, kj ss je bavila s tihotapstvom orožja v ino zemstvo. Koncem lanskega in pričetkom letošnjega leta so prispeli na Dunaj ofi» cijelni zastopniki Italije, Albanije in Gr» šKe radi nakupa orožja. Ljudje, Id so bili zaposleni z uničevanjem oroija, eo ga ba» je tajno prodajali in pri tem znatno za&lu» žili. Za zvezo med nemško in francosko državno banko Berlin, 4. marca, d Semkaj se je pripe» Ijal guverner Angleške banke, Norman. Ena njegovih glavnih nalog je, doseči stal» no, trdno zvezo med nemško Državno ban» ko in Francosko banko. Čeprav za dogle» den čas ni računati s tem, da bi mogla Dr. žavna banka podpreti tečaj francoskega franka, želi 1 -anooska banka vendarle kot pripravo za stabilizacijo franka dobiti jam» stvo, da razni borzni manevri ne poslabša» jo francoske valute. Državna banka bo najbrže dovolila Francoski banki rediskont ni kredit. Tak kredit v znesku 50 milijonov mark je bil ie svojčas dovoljen Belgiji v iste svrhe. Kredit za Francijo bo seveda precej večji. Italijani bi radi avstrijsko železno rudo Dunaj, 4. marca. s. Pogajanja nemških velindustrijalcev in Alpinske montanske družbe z italijansko vlado, ki ao se vriila v Rimu, so nenadoma zadela na ovire, češ eta od avstrijske vlade ni pričakovati da bi v sedanjih razmerah pospeševala izvoz železnih rud v Italijo, o čemer se je naj« več razpravljalo pri teh pogajanjih Z ita» lijanske strani so opetovano poskušali spraviti železne rude iz Avstrije v Italijo in jih tamkaj predelati, vendaT pa so vse» lej temu ugovarjali «Wiener Allgememe Zeitung» izve, di sta oba nemški delegata Thyasen in dr. Vôgler ie odpotovala iz Rima. Danes ali jutri se vrne tudi general» m ravnatelj dr. Appoid. Volitve v Rusiji Moskva, l marca. g. Vsak dan se vrše volitve v obratnih zborovanjih Id sc jih udeležuje kakih 90 odst volilnih upravi» čenocv. Voditelji stranke odgovarjajo na zborovanjih na razna vpraSaeja glede ru» nanje politike, dogodkov o« Kitajskem, znižanja cen živilom itd Približno 60 odst volilnih opravičencev Je bik» izvoljenih v razne svete. V LJeningradu je bilo izvo» Iienih 1862 poslancev, 1050 namestnikom, med njimi 1641 komunistov in 185 komso» molistov. Zeosk je bik» izvoljenih 722, de» lavcev pa 1114. VoMna edelefca je doslej znašal« 93 odst j Predlogi Naprednega kluba v ljubljanski oblastni skupščini Predlog posL Mohoriča in tovarišev Vedno težavnejša borba za obstoj zahteva, da se strokovni izobrazbi obrtniškega in trgovskega naraščaja posveča posebna pažnja. To izobrazbo nudijo pretežni večini naraš-čaja obrtne m trgovske nadaljevalne šole. Teh šol smo imeli lansko leto v Sloveniji še 50. letos jih je samo 44 in kakor izgleda, jih bo bodoče leto še manj, ker državni proračun .ne predvideva niti 1-10 one subvencije za te šole, ki bi bila po njih proračunih potrebna ta ki jim po obstoječih predpisih pripada. Po točki 11 čl. 2 zakona o oblastnih in srezkih samoupravah spada v področje oblastnih samouprav tudi sodelovanje pri strokovnem izobraževanju, torej tudi skrb za strokovno nadaljevalno šolstvo. Večina teh šol danes vsled nezadostnih kreditov nima niti potrebnih učil. knjig in drugih pripomočkov in pri mnogih šolah se mora leto vsled nezadostnih vzdrževalnih sredstev predčasno zaključiti Za tekoče leto je potreben v to svrho znesek 2.233.000 dinarjev, a predlog državnega proračuna predvideva le neznaten prispevek na to vsoto. Ker je od uspešnega dek> vanja teh šol odvisna strokovna kvali teta trgovskega in obrtniškega naraščaja. mi je čast predlagati skupščini, da sklene, da se kot podpora strokovnim nada-Ijevalnim šolam v oblasti v smislu t. 11, čl 2. zakona o oblastnih samoupravah prelimlnlra znesek 200.000 Din. Predlog posL dr. D. Puca in tovarišev Ena najnujnejših zadev v naši oblasti je vprašanje osušitve ljubljanskega barja m regulacije Ljubljanice. Izvrševanje tozadevnega velikopoteznega načrta je ustavila svetovna vojna in sedmo leto teče, odkar se ni v tem pogledu napravilo ničesar. Posledica tega so redno vsakoletne poplave na Barju, ki bi moralo biti ena najplodnejših ravnin v naši deželi, na kateri pa je vsaka melijo-racija takorekoč izključena, dokler ni regulirana Ljubljanica in s tem tudi nivo talne vode. Preti pa tudi še druga nevarnost, ta namreč, da dosedanja dela popolnoma propadejo. Piloti, zabiti še pred vojno v strugo Ljubljanice, so' začeli gniti. Ako odnehajo, bo talna voda, ki je pod velikim pritiskom, iztisnila v zemlji se nahajajoče plast mivke, teren se bo pogreznfl. obrežni zidovi pa nagnili V tem slučaju obstoja nevarnost tudi za hiše. zlasti na levem bregu Ljubljanice. Posledice bi bile seveda katastrofalne. v materijalnem oziru bi povzročena škoda znašala gotovo mnogokrat ono vsoto, ki Je potrebna za dovršitev nekončanega podjetja. Ker je pristojnost oblastne samouprave z ozirom na čl. 2 ln 3 zak. o oblastnih samoupravah brez dvojbe, predlagamo. da visoka oblastna skupščina sklene: Oblastnemu odboru se naroča, da nemudoma stopi v stik z vsemi v poštev prihajajočimi činitelji. zlasti pa z ministrstvom za poljedelstvo in vode v svrho. da se nemudoma zasigurajo do-voljna denarna sredstva za dovršitev osuševalnih del na ljubljanskem barju ta regulacijo Ljubljanice. V Ljubljani, dne 26. februarja 1927. Predlog posL Mohoriča in tovarišev Poročilo g. velikega župana, ki nam je bilo podano na otvoritveni seji skupščine, ugotavlja silno nazadovanje mnogih panog domače industrije, ki so za pasivne kraje ljubljanske oblasti velikega pomena, ker nudijo prebivalstvu v teh krajih skoro edino možnost zaslužka. Obenem je v tem poročilu kon-statirano, da zavod za pospeševanje obrti ne razpolaga s potrebnimi krediti, da bi razvil ono ekspanzivno aktivnost s prirejanjem tečajev, krajevnih razstav, poučnih predavanj, ekskurzij in študijskih potovanj, ki je za pospeševanje in napredek obrtništva v naši oblasti potrebna. Težak položaj našega obrtništva vzpričo rastoče konkurence tovarniških podjetij, kakor tudi vedno močnejšega pritiska inozemske konkurence, je razviden iz mnogobrojnih resolucij strokovnih obrtniških organizacij in zadrug. Velik tehnični napredek obrtništva ta industrije v inozemstvu zahteva imperativno, da se tudi naše obrtništvo prilagodi zahtevam tehničnega napredka ter da modernizira in racijonalizira svoje obrate. Posebno nujno pa je to za obrtništvo ljubljanske oblasti, ki je po svoji legi kot obmejna oblast najbolj eksponirana pritisku inozemske konkurence. Znano je, da se je že v konzularni pogodbi z Italijo dovolilo naseljevanje italijanskih obrtnikov pri nas in da bodo to ugodnost v najkrajšem času dobile tudi ostale države. Italijanska pogodba je bila od skupščine že lani sprejeta in bo morda v najkrajšem času ratificirana ter stopila v. veljavo. Tedaj bo nastal za naše obrtništvo mnogo težji položaj in eksistenčna borba. Zato je potrebno, da se intenzivno pospešuje njegov napredek, da bo moglo izdržati konkurenco priseljevanja. Razvoj razmer v naši državi zahteva. da se poskrbi tudi za uvedbo novih panog obrtov, ki pri nas sploh še niso zastopani, odnosno le v neznatni meri To so lukrativne stroke raznih kemič-sah. elektrotehničnih ta galanterijskih strok pa tudi tekstilnih panog, kjer bi imelo naše obrtništvo v bodoče neomejeno možnost udejstvovanja. Vsak denar, potrošen v te svrhe, predstavlja eminentno produktivno investicijo, ki se bo ljubljanski oblasti v povečani davčni moči obrtništva stotero obrestovala. Zato je že pred vojno bivši deželni zbor v polnem razumevanju važnosti pospeševanja obrti ta domače industrije votiral v te svrhe v zadnjem proračunu pred vojno 40.000 kron, kar bi odgovarjalo danes vsoti približno 440.000 Din. Po čl. 2 zakona o oblastnih samo-J upravah spada pospeševanje obiti v delokrog oblastnih skupščin. Ker državni proračun za leto 1927.-28. ne predvideva zadostnih kreditov za prirejanje tečajev, poučnih predavanj, razstav in ekskurzij v svrho pospeševanja obrti in ker se letos priredi v Ljubljani velika obrtniška razstava za celo Slovenijo in končno ker je nujno potrebno podpirati ta organizirati obstoječo domačo industrijo in vpeljati v pasivnih krajih še nove vrste domačih industrij, mi je čast predlagati, da sklene skupščina: da se vstavi v proračun oblastne skupščine v obrtno-pospeševalne namene znesek 200.000 Din kot podpora zavodu za pospeševanje obrti, da bi mogel razviti svojo aktivnost v prid pospeševanja obrti in domače industrije v polnem obsegu. Izbegavanje g. Serneca V Narodni skupščini je posL Demetrovič ostro prtlei g. Serneca radi njegovega slepega strankarstva, ki ga je zagrešil gleda hlejskesa mostu. Mi o tej stvari nismo poročali iz usmiljenja in ker je ta dogodek sramota za vse Slovence. Zdaj pa se g. Sernec še bolj nerodno izvija in moramo seveda pojasniti Istino. Občina Bled se je s službeno vloeo obrnila na ministra gradjevin g. Serneca, da pospeši rešitev vprašanja défini tivnega mostu na cesti Lesce-Bled preko Save. Stvar je velikanske važnosti. Posland SDS so te pri prejšnjem ministru gradjevin, pri ministrskem predsedniku ln na drugih lnteresi-ranih mestih opozarjali, da je dolžnost države, da prevzame celokupne stroške za zgradbo definitivnega mostu, za kojeea znaša proračun 1,400.000 Din. Državni interes na tej zsradbi so vsi činiteiS do nastopa g. Serneca priznavali, sedaj pa slovenski minister gradjevin g. Sernec proglaša, da novi most na vsafc način zadene z eno tretjino tudi cestni odbor, ne pristavlja pa, ali Je vsaj ostali dve tretjini osi-gural O. Sernec ]e odgovoril županstvu Bled. da je vlogo blejske občine odstopa v Izjavo in mišljenje krajevni organizaciji SLS na Bledu! . . . Ta nepremišljeni korak naravno ni mogel ostati brez posledic. S tem je g. Sernec poniža! vprašanje mosta v strankarsko zadevo SLS V sireno stvar čisto gospodarske prirode je zapletel umazano partijsko politiko. Niti med radikali se kaj takega ni zgodilo. Postopanje g. Serneca lahko postane predmet ministrske obtožbe, ker nasprotuje najprimitivnejšim ozirom na potrebo shižtene objektivnosti. Izgovori, ki jih zdaj po zraku k>vt SLS. so nerodni, češ, blejski cestni odbor je bil raaruščea in zato vprašam zdaj za reie-rat kraievno organizacijo SLS. Res je blejski cestni odbor bil razpuščen, žal za par let prekasno. Oerentstvo je delalo vzorna Zdaj pa je že nekaj mesecev na delu novi zakonito izvoljeni in sestavljeni cestni odbor. V njem so zastopniki prizadetih občin. Čemu g. Sernec to uporablja za izgovor za svoj pregrešek? S tem se je le še boH pokopal. Ml bi g. Serneca nujno svetoval, naj ne izziva. Nezmožen, kakor je itak, je tej svoji lastnosti pridal še partizanstvo, ki ga sedaj radika!! pripovedujejo porodicl, kaj m!, glejte Slovence, tam celo most. ki vodi v kraljevo prestoHco, zavisi od partije . . . Križarska vojna, ki jo začenja SLS proti novim cestnim odborom, samo dokazuje, da je ta stranka isto, kar je bila pTed vojno: niti pri cestah ne pozna drugega pravila. nego staro lajno: »klerikalcem groš, naprednjakom knof«. Vendar bo ta vojna rodila odpor vseh naprednih elemente.-. Kar pa hoče oblastni odbor ukrepati glede cestnih odborov, je vse brez veljavnosti. Kmetijska zbornica in dr. Kulovec Kakor znano, so svoječasno klerikatd ob volitvah postavili kot svojo zahtevo tudi osnovanje kmetijske zàornice, ki naj bi bila slična trgovskim ali delavskim zbornicam. Kakor poročajo iz Beograda, je Srbsko poljedelsko društvo izdelalo pravilnik za kmetijsko zbornico, Id ga Je predložilo kmetijskemu ministrstvu. Upravičeno se j« pričakovalo, da bo kierikalni minister dr. Kulovec z veseljem pozdravil delo, ki Je izšlo lz privatne inic!j2t!ve, tem bolj, ker se je ob volitvah SLS že sama izrekla za ustanovitev kmetijske zbornice. Zgodite pa se je baš nasprotno. Po poročilih beoiraj-skih listov, v kmetijskem ministrstvu ne gledajo na to delo kot na aktualno, češ. da ie treba urediti prej mnogo drugih potreb-nejših stvari, da bi organizacija kmetijske zbornice in njena produktivnost ne mogla zadovoljiti pričakovanj, da je to vpraianja z ozirom sa okrajen: proračun ministrstva za kmetijstvo nemogoče rešiti povoljno Itd. Tako so klerikalci zopet zatafcB eno svojik prejšnjih zahtev. »Slovenec« b! prav storil, da bi se bavil nekoliko tndi s to stvarjo ter dokazal s primerom, kako Je SLS Uraа *o»e veliki ruski film DANES Ljubav grofice Nataše Pretresljiva ljubavna drama v 7. razkošno opremljenih dejanjih iz dobe revolucije le» ta 1917. Sijaj ruskega dvora, luksuz fran« coske rivijere, sport, strastni temperamen» ti. V glavni vlogi Jacque Catelaine in Etru mi Lynn. Predstave: ob 4., pol 6. pol 8 k LJUBLJANSKI DVOR ino in 9. — Mladim neprimerno. Telefon 397 Nova akcija Rdečega križa za naše poplavljence Na včerajšnji letni skupščini oblastnega odbora Rdečega križa so bila podana zanimiva poročila o uspešnem delu te najodličnejše humanitarne organizacije. Včeraj popoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani redna letna skupščina oblastnega odbora Rdečega križa, kateri so prvič prisostvovali tudi delegati krajevnih odborov in je bil navzoč tudi odposlanec glavnega odbora, univerzitetni profesor prota Dimitrijevilč. Predsednik oblastnega odbora doktor Viljem Krejči je po kratkem poročilu o postanku društva do združitve Slovenskega Rdečega križa z enotno organizacijo v Beogradu, opisal delovanje posameznih krajevnih odborov v območju Slovenije in naglašal, da bo treba ustanoviti še več krajevnih odborov in izvesti še krepkejše organizacije po mestih in trgih. Vse delo uprave in posameznikov je šlo v tem pravcu ter je tudi lepo napredovalo. Nastopile pa so grozne poplave. ki so- izčrpale skoro vse delo društva v času od julija 1923. pa do danes. Šele ob tej katastrofi je ljudstvo dobilo končno smisel za delo Rdečega križa in prišlo do spoznanja, da Rdeči križ ne dela vojske, marveč da je njegov glavni namen človekoljubno in nesebično delovanje v korist nesrečnim tudi v mirnih časih. Skrbelo se bo vnaprej v prvi vrsti za to, da bo delovanje krajevnih edinic služilo krajevnim potrebam, da bodo vsi krajevni odbori pričeli svoje udejstvovanje za ustanovitev lastnega sanitetnega skladišča. event. malih krajevnih zasilnih bolnic itd. Tajnik, učitelj g. Malnerič je povdarjal, da je organizacija posvečala preteklo leto posebno Skrb Pomladku Rdečega križa. Kar se tiče humanitarnih institucij, vzdržuje Rdeči križ sanitetne in splošno-Oovekoljubne ustanove in pripravlja potrebno osobje za delovanje v njih: bolnice, hiralnice, sirotišnice in razna zavetišča. Na Ljubljanskem polju ima naš oblastni odbor skladišče s sanitetnimi pripomočki, s katerimi se je pomagalo povsod, kjer je pretila nevarnost. Dolžnost Rdečega križa je tndi, da podpira Invalide. Mnogo teh nesrečnežev je dobilo iz društvene blagajne podpore, čeprav skromne, ker večjih niso dopuščala denarna sredstva. Tudi glede akcije, da se omogoča TKmatek našim ljudem iz Rusije, ki so ostali tamkaj še izza vojne, je pokrenjeno vse potrebno. Ustanoviti se namerava dalje leteča bolnica, ld bi se porabljala v slučaju nalezljivih bolezni. Rdeči križ v Sloveniji šteje danes 44 krajevnih odborov s približno 1100 člani. Ko je prišla 26. septembra lanskega leta katastrofalna povodenj, je bil Rdeči križ takoj razdelil 50.000 Din, in sicer oškodovancem v Zireh, Polhovem gradcu. Ločnici in Poljanski dolini Tudi v Ameriki se je zlato slovensko srce spomnilo nesrečnih rojakov. Iz Amerike je prejel Rdeči križ dolarjev za preko 200.000 Din. Glavni odbor Rdečega kri ža v Beogradu je po predočenju ele meirtarnih katastrof v Sloveniji brez oklevanja nakazal za prvo pomoč 300 tisoč Din ter je bilo skupno v obeh oblastih razdeljeno po posebnih komisijah pri dveh delitvah 366.000 Din. Poleg denarne podpore so se razdelile tudi velike množine naturalij, obleke in živeža. Pri zadnji delitvi, ki se izvrši ta mesec, pa bo mogoče še izdatneje pomagati nesrečnim poplavljencem. Razdelilo se bo v obeh oblastih okrog 600 tisoč dinarjev. Po težkem boju se je posrečita dalje dobiti druStvu za naše porušene hiše iz Beograda dva milijona dinarjev. Denar se že razdeljuje kot brezobrestno posojilo onim, ki jim je bil porušen dom. Blagajniško poročilo o preteklem letu je podal g. Josip Mešek, poročilo nadzorstva pa ga. Stebijeva. Na predlog inšpektorja g. Josipa Westra je bil z burnim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika gospod dr. Viljem Krejči, v odbor pa: Zastopnik Pomladka Rdečega križa, ki še ni imenovan, zastopnik Društva lekarnarjev, ki tudi še ni imenovan, doktor Guzelj, Milena dr. Žerjavova, Vida dr. Baltičeva, ravnatelj dr. Jože Bohinjec, major v p. Martin Colarič, ravnatelj Fran Gabršček, ravnatelj Makso Hočevar, prof. Fran Jeran, knjigovodja Josip Mešek. ravnatelj Alojzij Novak, dr. Mavricij Rus ln inšpektor Josip We-ster. Člani nadzorstva: dr. Fran Černe, veletržec Robert Kolman, san. ref. doktor Jos. Majer, vis. knjigovodja Fran Pretnar, viš. svetnik Jos. Skalar, gospa Cirila Stebijeva in ravnatelj Alojz Tykač. Proti previsoki ocenitvi stanovanj hišnih lastnikov Snoči se je vršilo v Unionu ob veliki udeležbi protestno zborovanje hišnih posestnikov proti previsoki ocenitvi oziroma pretiranemu obdavčenju njihovih lastnih stanovanj. Predsednik Društva hišnih posestnikov g. Ivan Frelih ie priporočal hišnim posestnikom, naj ne zamude roka za pritožbo proti previsoki ocenitvi stanovanj, ki traja do 17. marca. Vsakdo Ima na davčni administraciji pravico do vpogleda v napoved in se tamkaj lahko informira, koliko je ocenjen. Govornik je nato našteva! posamezne slučaje krivičnih odmer davka, kar je vabudilo med navzočimi glasno zgražanje. Iz teh slučajev je razvidno, da krivična odmera davka ravno tako ubija morda kakega kronskega upokojenca, ld si ]e v boljših časih prihranil denar in si kupil hišo. kakor boljšega obrtnika, trgovca ali tndu-strijca, k! vsi občutijo težke življenske prilike ln pezo gospodarskega življenja. Ko so hišni posestniki dosegli lansko leto znižanje najemninskih davkov ter plačali skupno z vodarino in gos tašči no okrog 60 %. so bili celo skoro zadovoljni Prišla pa je zato previsoka ocenitev lastnih stanovanj, s čemer so izgubili vse prejšnje pridobitve Govornik je pozival skupščinske poslance, iposebno ljubljanskega, naj stori vse korake, da se ta praksa omili. G. Gregorc je v imenu Gremija trgovcev izjavil, da se pridružuje vsem zahtevam hišnih posestnikov ter da bo gre-mij vedno podpiral njihove upravičene težnje. V imenu Zbornice za tngovino, obrt In industrijo se je oglasil k besedi konzulent g. Žagar, ki je naglašal, da je Zbornica vedno z zanimanjem zasledovala stremljenja hišnih posestnikov. Naša davčna praksa gre za tem, da se vsako znižanje bremen paralizira z novimi davki, ki se nalože v drugačni obliki, za kar Imamo konkretne dokaze. Gospod finančni delegat je Izdal sicer sledeče navodilo: »Ogibati se vsakih pretiran osti. Najemnih izrednosti ne dvig' nlitl na njih absolutno, to je ono višino vred-nosti, ki jo ti prostori faktično imajo, am-ipak samo na relativno višino, t j. sorazmerno z zvišanjem najemnin v dotičnl hiši.« Na administradli pa se Je vendarle prak-ticiralo drugače. Edini praktičen izhod iz sedanjega položaja je, da vsakdo, ki se čuti pri odmeri prizadetega, naj vloži pritožbo in da se Izvršuje odmera davka vsaj postopoma. Končno so bili sprejeti sledeči predlogi 1 Vsakdo, ki se čuti prizadetega, naj do 17. Junija vloži pritožbo na davčno administracijo. . 2. Društvo hišnih posestnikov naj se obrne do dr. Korošca kot poslanca mesta Ljubljane, da iziposluje pri vladi primerna navodila za finančno delegacijo za sedanjo ocenitev. 3. Da društvo intervenira pri vseh osta- lih poslancih, da podpirajo stremljenja hišnih posestnikov. 4. Da vladni komisar vodarino in gosta-ščino primerno zniža. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Ta pregovor mora priti do veljave zdaj, ko se pripravlja Slovenija, da postavi kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani veličasten spomenik. Ko se je ustanovil odbor za postavitev spomenika, so mnogi majali z glavami, češ. zdaj ni čas za to, saj se čuti povsod pomanjkanje denarja, Slovenija ne more zbrati toliko sredstev, da bd postavila kralju Petru dostojen spomenik. Res je, da so časi težki in da nas tare na vseh koncih in krajih gospodarska kriza, toda vprašati se moramo, kdaj bo čas, da stori tudi Slovenija svojo dolžnost napram največjemu Jugoslove-nu. Bodimo odkriti in priznajmo, da ta čas ni pred nami. marveč za nami. Spomenik kralju Petru bi že davno moral stati v Ljubljani tako, kakor stoji po drugih večjih mestih Jugoslavije. Tem bolj se mora torej Slovenija okleniti te akcije, da čim prej popravi, kar je zamudila Odbor za postavitev spomenika je poslal širom Slovenije že nad 5000 prošenj. Dosedanji uspeh priča, da bo to delo v doglednem času uspešno dovršeno. Za vzgled, kako je treba dokazati ljubezen do narodne države in hvaležnost napram njenemu pijonirju, naj služijo darovalci, ki so se v lepem številu že odzvali prošnjam in poslali prispevke za spomenik. Omenimo samo nekatere, ker bodo imena darovalcev manjših zneskov objavljena posebej. Tako je prispevalo ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina z dovoljenjem inšpektorja ministrstva narodnega zdravja za spomenik 10.000 dinarjev, občina Šoštanj, okrajna poso jilnica v Ormožu in «Birola», apnemce Zagorje ob Savi pa po 1000 Din. Toda ti prispevki so šele začetek. Kljub gospodarskemu zastoju je v Sloveniji mnogo takih, ki jim ne bo težko pogrešiti nekaj stotakov. DrugI ki ne razpolagajo z večjimi denarnimi sredstvi, naj pa prispevajo po svojih močeh. Odboru je dobrodošel vsak, tudi najmanjši prispevek. Čim večji bo odziv na prošnje in čim več bo med nami iskrenih patriotov, tem prej bodo kon čane priprave in tem veličastnejši bo spomenik, ki mora postati naša največja narodna svetinja. Zato vsi na plan, naj ne bo med nami nikogar, ki bi ne sodeloval pri tej vzvišeni akciji! Tragična smrt ljubljanskega srednješolca Včeraj zjutraj so prinesli privatniki z Bleda v Ijubljano vest, da so navse zgodaj našli ljudje na Rečici pri Bledu obešenega mladega dijaka, pri katerem so naišli legitimacijo na Ime Ivan L O dogodku je bila takoj obveščena tudi policijska direkcija v Ljubljani, ki pa je dognala, da je dijak Ivan L. živ in zdrav v realni gimnaziji. Med dijaki v razredu je prišlo ob neki priliki slučajno do zamenjave legitimacij, kar je ustvarilo treootno pomoto v osebi. Dogodek pa je bil kmalu nato pojasnjen. Ob zaključku tromesečja sta predvčerajšnjim izginila te Ljubljane dva dijaka V. razreda realne gimnazije, ld je nastanjena za silo na Vrtači, namreč Franjo M. ter Vinko K., ki sta bila vsled slabega uspeha v šoli zelo razburjena. Ker se Vinko K. ni povrnil na svoje stanovanje na Viču pri S. Graparju, se je odpeljal Graparjev sin včeraj popoldne na Bled, da ugotovi, ali ni morda nesrečni dijak Vinko K. Prišedši na Bled, se je zglasll да orožniški postaji, odkoder so ga spremili v mrtvašnico, kamor so medtem po komisijskem ogledu že prepeljali truplo tragične smrti preminulega dijaka. Cim je Grapar stopil v mrtvašnico, je na svojo žaiost moral potrditi, da je mrtvec res dijak Vinko K., star 17 let, doma iz Mokronoga. Kakor je izpovedal g. Grapar že dopoldne na policiji, je prišel Vinko v sredo domov močno razburjen. Odšel je zgodaj sipat, naslednjega dne pa se ni več povrnil domov. Odpeljal se je na Bled, kjer je šel v obupu prostovoljno v 'smrt. Poziv rudarjem! Marsikateri reducirani rudar prihaja v nevarnost, da izgubi iz dosedanjega zavarovanja izvirajoče pravice, ako se mu ne iposreči, da dobi v 6 tednih zopet rudarskemu zavarovanju podvrženo delo. To pa pri današnji situaciji nI mogoče niti v Sloveniji niti kje drugje v državi. Zato opozarjamo prizadete rudarje na čl. 50. pravilnika o bratovskih skladnicah, po katerem morajo, ako hočejo varovati svoje pridobljene pravice, tudi po 6 tednih vložiti na pristojne bratovske skladnice prošnje za varovanje pridobljenih pravic, ker radi danih zaprek niso mogli v 6 tednih nastopiti zavarovanju podvrženega dela. Narodno strokovna zveza Velika poneverba v Jadran-ski zavarovalni družbi v Zagrebu Blagajničarka Jadranske zavar. družbe v Zagrebu. 291etna Marija Naglič, pristojna v Lokve, je v soboto nenadoma zapustila službo in izginila brez sledu. To je vzbudilo sum in sicer popolnoma upravičeno. Ko so namreč pregledali knjige, so ugotovili, da je polagoma oškodovala zavod za preko 300.000 Din. Zanimivo je, da se je že dalje časa pripravljala na beg. Poskrbela si je namreč potne liste in vizume za Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko Ln Italijo. Kakor je do-gnano, se je odpeljala z brzim vlakom preko Rakeka v Italijo. Za njo je izdana tiralica. Marija Naglič je visoke, elegantne postave, rdečelična, blodinka pristriženih las. Misterijozen umor iz leta 1919. Na Sušaku je vizbudil zadnje dni veliko senzacijo misterijozen in doslej nepojasnjen umor iz leta 1919. Na pustni dan omenjenega leta je bil umorjen in oropan su-šaiški kamnosek Anton Posel. Dva meseca pozneje so našli njegovo truplo v vodnjaku na Trsatu. O zločinu so vršili preiskavo svoječasno že italijanski karabinjerji, pozneje pa naša policija in žandarmerija, a bretz usipeha. Pred kratkim pa je pokojnikova vdova .predložila sušaški policiji zopet nove podatke ln prosila, naj bi policaja na podlagi novih Indicij obnovila preiskavo. Po večdnevnem poizvedovanju se je v resnici posrečilo priti storilcem na sled. Pri umoru so sodelovali Anton Godina, Josip Mršič Io Roko Ladešič. Vsi trije so bili aretirani ln so zločin v glavnem že priznali. Glavni krivec je menda Anton Godina, ki je Posela ubil baje Iz mržnie. Preiskava se še nada ljuje. _ Pred sodniki Januarja je prišel zvečer ob 7. mladi Amerikanec Bobnar v vežo posestnika Franceta v Želimlje. Fant je bil poèteno nadelan. Ko je prišel France gledat, kdo rogo-vili v veži, ga je Bobnar zgrabil za prsa, mu raztrgal suknjič ter nato odšel. Čez 10 minut se je vrnil ter jel kričati pod oknom Francetove hiše: «Aus bika ribenške krošnje!» Potem je zabobnal po oknu in krepko udaril s pestjo, da se je zdrobilo steklo. Ker sta Bobnarjera in Francetova družina v sovraštvu, je storil to fant najbrže iz na-gajivosti. Pri tem si je porezal roko. Naslednji dan je videl ranjeno desnico, pa ni hotel nič povedati o svojem ропобеvanju in razgrajanju. Zdaj bo 24 ur shranjen v za-poru. # Apolonija Škof, 481etna vdova in poseetnica v Artičah pri Brežicah, je zanosila radi ljubezenskega razmerja z nekim sosedom vdovcem. Ko so ji domačini in sosedje predbaci- vali nosečnost, se je izgovarjala, da ji rastejo gobe v trebuhu in da se je najedla suhih hrušk. Ko je prišel čas poroda, je šla na guo-jišče pred hišo, porodila tam dete moškega spola, ga umila z mrzlo gnojnico, radi česar je dete seveda takoj umrlo. Da bi sosedje in domači ničesar ne opazili, je zakopala dete potem v jamo, kjer so pokopali prej poginjene prašičke in naložila nanj večjo plaši gnoja. Radi tega dejanja je bila Apolonija Škof kaznovana z dvema mesecema hudega zapora, poostrenega s postom. Temu nimamo ničesar druzega dostaviti, kakor to, da bi morali poklicani vzgojitelji in učitelji našeca ljudstva to primerno podučiti in iztrebiti tisto krivo moralo, ki povzročuje taka bestijal-na hudodelstva. • Humorist Matevž je ižanski pesnik, če se vozi v vlaku, ee nasloni na svojo gorjačo, pamežikne in začne ljudem govoriti v verzih. Tako je lani decembra hodil po Iški vasi in deklam irai svoje nove verze. Ko je dospel do kmeta Lojzeta, mu je jel le-ta oporekati, češ, da naj molči in da se ga je nasrkal. Potem sta se možakarja sporekl* in naš narodni pesnik Matevž je kmalu ležal lahko ranjen v blatu in citiral nove verze o žabah umazankah, ki regljajo, da je strah. Zabavni možakar je potem kolovratil na žandarmerijo, kjer se je predstavil v svoji blatni uniformi. Tako sta ee Lojze iu Matevž srečala pred okrajno sodnijo, ki je pa Lojzeta oprostila, ker je manjkalo doka-zov in se je mogoče Matevž pijan sam prekucnil. Zadeva je prišla potem turti pred senat, ki je oprostitev potrdil. • Delavec Martin je pravi deseti brat. Doma je povsod in nikjer, a kaznovan je bil ie desetkrat radi tatvine. Lani decembra ga je malo nalezel v Retnjah. Zvečer je počasi romal po cesti, pa ga je jelo zebsti Spomnil se je, da bi bilo enkrat prijetno spati v topli postelji in vstopil je v prijazno hišo pocestnice Marjane. Ko .ie prikorak.il po stopnicah in vstopil v sobo, ki je bila brez stanovalcev, je na posteljo naenkrat pozabil. Odprl je polno omaro, kjer je zagledal na podnici nahrbtnik, a po obešalnikih moško obleko. «Danes imam pa res srečo,» re dejal Martin, si počohal kosmato brado in pomel roke ter jel zadovoljno skladati obleko v nahrbtnik. Ko je ravno gledal ob brleči petrolejki lepe nove hlače in si zadovoljno požvižgaval, so se odprla vrata in na pralo že v pondeljek dne 7. t. m Kdor sreČKe ne obnovi se izloči tudi od žrebanja v IV in V. ra^rpdu. Slednji razred je na dobitkih najbolj bo?at Saj bo Izžrebanih 115 000 dobitkov v skupnem znesku Din 74,300 000, docim je bilo v dosedanjih razredih izžrebanih vsakokra' le po 25U0 dobitkov v skupnem znesku vsakokrat največ do Din 2,406.000. Za marsikaterega igralca more biti tedaj zelo usodno, ako svojih srečk ne obnovi. Neobnovljene srečke bodo novopriglašen m igrala m od torka dne 8. t. m. dalje pri po ipisanem zavodu na razpolago. Zadruina hranilnica, r. z. z o. z Ltublians, Sv. Petra cesta 19. * Nevihta v Vojvodini. Kakor poročajo iz Subotice, je predvčerajšnjim zvečer divjala v Vojvodini hoda nevihta. De2 je lil kakor iz škafa, s severa pa je pihal močan veter, ki je ruval drevesa m trgal strehe na poslopjih. Vfhar je napravil znatno škodo. * Nesreča na modo. V bližini otoka Visa se je pripetila te dni težka nesreča. Z motornim čolnom finančne kontrole so odpiuii na izvid preglednik finančne kontrole Ga-bela in dva finančna stražnika. Ž njimi se je vozil tudi mesar Bulja. Coin je vozil s srednjo hitrostjo. Nenadoma ga je močan vetrovni stmek prevrnil. Tri osebe so utonile, rešil se je le preglednik Gabela. * Hčerka ustrelila mater. Na Cetmju je 18 letna Andi a, hčerka Radovana Perlča, z vojaško puško ustrelila svojo mater, baje zato, кет je živela ž njo v vednem prepiru. Tamkajšnje prebhraistvo Je mnenja, da deklica ni povsem normalna. * Direkcija državnih železnic, mašinsko odeienje v Ljubljani razpisuje ponovno na dan 21. marca 1927 ob 11. nri dopoldne oddajo prevoza premoga ta raznega materijala od postaje Rakek do železniške črpalnlce v Zelšah. Natančnejši pogoji so razvidni pri mašinskem oddeienlu direkcije soba št 183 in pri postajnem uradu Rakek. Rok za polaganje ponudb do 21. marca ob 11. dop. 358 * Lovce ln prijatelje lova opozarja »Odbor za pokonča vanje volkov v Kočevju«, da se vrši danes 5. t m. v hotelu »Trst« v Kočevju V. lovski ples, čigar čisti dobiček se bo uporabil za vzvišene tn koristne namene, ki jih odbor zasleduje. Lovske goste in njih prijatelje, ki pridejo na to prireditev izven Kočevja, čakajo v Kočevju na kolodvoru pri vlakih vozovi. Posebno privlačnost prireditve bo tvorila umetniška lovska razstava, ki jo priredi iz prijaznosti znani lovski slikar in karikaturist baron Ivan Gagera lz Zagreba. Vsa plesna dvorana bo okrašena z njegovimi najnovejšimi izvirnimi in najboljšimi umetninami, aa kar lovske tovariše in prijatelje posebej opozarjamo. * Caiderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo. 60 * Samo danes in v pondeliek je še čas za obnovo srečk za žrebanje III. razreda ker se žrebanje vrši že 7. marca. Obnovite srečke vsaj v pondeljek dopoldne. iUTNI KINO ДАТ1СА Iz Ljubljane u— Z aeropianom preko Evrope. Ne zamudite ir. oglejte si sigurno najnovejši program ZKD. Predvajal se bo zanimiv in poučni film, ki nam razkazuje v lepih slikah prekrasno revijo glavnih mest evropskih držav, in sicer London, Pariz, Prago, Dunaj Budimpešto, Beograd, Bukarešto, Sofijo itd. Poleg tega se bo predvajal pregled največje italijanske tvornice avtomobilov »Fiat« v Turinu. Danes, ob 14.30, posebna šolska predstava za mladino in dijaštvo, za ostalo publiko se vrše predstave jutri ob 9.30 in 11. dopoldne. Vse vstopnice se dobe v pred-prodaji pri blagajni kina Matice. u— Telefonsko povpraševanje občinstva o vlakovnem prometu. Železniška direkcija nam pošilja: Občinstvo zahteva od postaj telefonično mnogokrat take informacije, katere bi moglo ali dobiti iz voznega reda ali pa iz obvestil, ki so na postajah za javnost na vidnih mestih izvešena. Tako iz-prašuje postaje o prihodu ln odhodu vlakov v različnih postajah, o zvezah in zakašnje-njih vlakov in niso redka celo vprašanja, koliko je ura. koliko stane vozna karta itd. Ta izpraševanja ovirajo prometnika pri vršenju svoje dolžnosti v toliki meri, da ga odvračajo od njegovih normalnih poslov in da ne more posvečati dovolj pazijivosti svoji pravi, priznano zelo odgovorni vlakovni službi. Javnost naj zato v interesu varnosti na železnicah prometnih uradov sene instrumente, o tem tukaj ni prostora razpravljati ; vzamem le takt 143, kjer sko» či v originalu flavta v septimo, a Wagner jo prinaša unisono z oboo kot okrepitev tega glasu. Da je ta septimski skok, to melodično koleno, eden najvažnejših te» matsklh teto pomembnih pračlenov simfo» nije, tega Wagner ni opazil. Saj imenuje Wagner to septimo «moteče vmešavanje flavte», dasi se pojavlja ta septima že po peterih taktik in sicer tudi flavti iznova. In ▼ kasnejših odstavkih simfonije? Po» glejte le v adagiu 6., 7., 47. takt L dr.! Kako Beethoven to tematsko enoto upo« rablja za ustvarjanje melodije, vidimo zo» pet v preduševljeni melodiji (takt 429 — 446 L stavka). Weingartnerjev nasvet: «v taktu 451 vzame flavta b in a v višji okta» vi» pa kaže, da tematske vrednosti te se p» time tudi on ni spoznaL saj uničuje z enim nasvetom kar dve septirm v enem taktu (violina I. in flavta). Samo še eno mesto! V taktu 241 finala zahteva Wagner izpranembo deklamacije, ker je dve četrtinki fis združil v eno po» iovi&io noto ter zahteva, da se podloži zlog- eseho». Wagnei- je torej iztrgal z»če» tek radostne melodije iz Konstrukcije in jo hoče imeti za par tonov bolj spredaj. Koliko se greši proti tempom in perio> etični zgradbi, o tem naj molčim. 2e ti vzgledi p« naj zadoščajo kot do» kaz, kako velikansko odgovornost napram umetnosti si nalaga vsak dirigent, ki se lo» teva najtežjega vseh simfoničnih deL V polni zavesti težkoč tvoje nalog©, sem izkušal z intenzivnim študijem prodreti v globine «Devete» in v najbolj tajne umet» nosti partiture. Ako se mi je to posrečilo, bom jaz zadovoljen na svojem koncertu dne 19. t m. Saj je pravilno izvajanje «Devete» edino dostojno poklonstvo naj» večjemu muzikalnemu geniju vseh časov in narodov, Ludviku van Beethovenu. Opomba: Uporabljaj sem: P. v. Klenau: «Die klassische Neunte» ter več strokov» rih del. ReeiUeijeki večer pesmi Srečka Kosovela bo v ljubljanski drami v torek zvečer ob 20. pod pokroviteljstvom častne dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve. Uvodne besede bo govoril akademik g. Gspan, kot reci tatorji pa nastopijo: ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Naše občinstvo naj a polnoSt evilno udeležbo pokaže, da zna tudi v današnji materijalističnl dobi ceniti idealna stremljenja! Vstopnice bodo na prodaj od nedelje dalje pri gledališki blagajni. Italijanska vlada in Beethovnove sre čanostL Pti Beethovnovih svečanostih na Dunaju bo zastopal Italijo po nalogu rimske vlade skladatelj MascagnL .Obrt gospe Warrent v Reihardtovem gledališča na Dunaja. Joselstadtsko gledališče na Dunaju pripravlja uprizoritev Shawove »Obrti gospe Warren< z igralko Lili Darvn-eoTo v vlogi Vivie. Wagnerjeve svečanosti т Parizu, katere je pripravljal nemški grof Colloredo, eo i ogrožene iz finančnih razlogov in se najbrže ne bodo vršile. Maks Reinhardt, ki je v Ameriki reži-ral »Čudež« za film, se je vkrcal na preko-oceanski parnik Leviathan'ï in se vrača v domovino. Jugoslovea*ki koncert Češke filharmonije t Pragi. Češka filharmonija v Pragi je ! priredila prošli teden koncert jugoslovenske muzike. Dirigent Krešimir Baranovič je na-študiral s filharmoniki Beethovnovo Tretjo, svojo kompozicijo »Poeme baleaniquee, Go tovčevo »Simfonično kolo« ter Bersina > Sol učna poljat. Koncert se je vršil ob pol štirih popoldne in je končal v splošno zadovoljstvo kritikov in publike. Letošnje salcbnrške svečanosti. Običajne vsakoletne svečanosti v Salcburgu ee letos otvorijo dne 30. julija in bodo trajale do 28. avgusta. Na sporedu bo Beethovnov »Fidelioc v interpretaciji dirigenta Schalka. Shakespearov »Sen kresne noči« v Reinhanit-ovi inscenaciji ter »Figarova svatba« z dirigentom Brunom Walterjem. Schalk bo dirigiral še Mozartovega »Dona Juanac. Make Reinhardt pa je obljubil našt udira ti Schiller-jevo »Kovarstvo in ljubezen«. Ponavljal ee bo lanski Hofmannsthalov »Jedermaimc, dunajski filharmoniki pa nastopijo e par koncerti. »Dobri vojak Š»ejt< oa nemškem odra. Neko berlinsko gledaliKe bo vprboralo dramatizacijo znanega romana Jaroslava Haška »Dogodovščine dobrega vojaka Švejkat. Naslovno vlogo bo igral sloviti nemški komik Max Palleobecg. Mladi Habsburžan Mlada Habsburžan se zabubi v krasno ubogo dekle. — Intrige njegovega očeta. — Za pod ena od doma. — Rafinirana pikantna plesalka hoče omrežiti mladega ргшсг. — Pretresljive scene. — Bogata igra. — Razkošna oprema. — V glavni vlogi: Liane Haid m Ellen Kflrti. Predstave dopoldne ob: bi 1L pop. ob 3., K 5., 6., 'A S. in 9. uri. Kino Ideal. ne nadleguje s telefonskimi spraševanji o zadevah, za katere dajejo informacije druga znana in že od nekdaj obstoječa dovolj-na sredstva kakor vozni redi. obvestila na postajah, vratarji itd. n— Draštvo slovenskih književnikov opozarja svoje člane, da se bo vršil občni zbor danes 5. t m. ob 16. v pros»orih Slovenske Matice. u_Splošno žensko društvo ima v nedeljo 6. marca ob 4. popoldne občni zbor v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. pritličje, desno. Masarykova proslava v nedeljo 6. t. m. ob pol 21. v «Kazini» Slavnostni govor, petje, deklamacije, godba. Narodno občinstvo iskreno vabljeno! o— Člani streljačke družine v Ljubljani! V nedeljo 6. t m. slavnostna otvoritev strelske sezije na vojaškem strelišču na Suhem bajerju. — Vse dosedaj priavljeno članstvo, kateregakoli voda se zbira ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Zvečer istega dne bo v Sok. domu na Viču velika strelska zabava s krasnim sporedom Sodeluje godba Dravske divizije. Začetek ob 20. — Vstopnina 7 Din. — Vabljeni strelci in prijatelji tega velepomemb-uega pcfcreta. — Istočasno se bo vršil poslovilni večer našega velezaslužnega In neumornega predsednika družine brlg. generala gosp. Žfvkoviča. — Geslo za strelce je: V nedeljo 6. marca ob 9. dop. na vojaško strelišče, ob 8. zvečer v Sokolski dom na Viču. — Sekretar. a— Čechoslovžci! Sučastnete se všichni oslavy narozenin presidenta Masaryka, po-radané v nedeli, 6. bfezna t r. o pni de-vâte hodine večerni ve dvorane »Kazina«. Jihoskrvansko-československou Ligou v Lub lani. — Ceskoslovenska Obec v Lublanl. u— Odkritje Amerike. Prosvetni odsek Del. zbornice priTedi v pondeljek 7. marca ob pol 8. zvečer v Mestnem domu predavanje o odkritju Amerike. Predavanje spremljajo krasne, barvane skioptične slike. a— Savez trezvene miadežL Daaes ob 16.30 kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za nižješolce, ob 17-30 pa za višje-šolce. Po kurzu seja ožjega odbora. u— Opozarjamo na občni zbor »Splošnega ženskega društva«, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 4. popoldne v društvenih prostorih. Vabimo k obilni udeležbi. Odbor. 359 Venček § plesnih vaj st. org. S. J S. U. Preporoda se bo vr?il v soboto 5 marca v dvorani Naorecnega dijaškega doma. Posebnih vabi se ne razpošilia — Plesni redi se bodo uoDi i danes poj od 3 - c v dvorini u— «Vijolični večer» priredi v sredo, 9. marca ob 8. zvečer »Klub Primork« kot zaključek svojfh plesnih vaj. Vsi prijatelji kluba se uljudno vabijo na prireditev, ki bo nudila par uric neprisiljene zabave. — Odbor. u— Na seji kluba ljubiteljev športnih psov se je sklenilo, da se vrši občni zbor dne 9. t m. v Ljubljanskem dvoru soba 3. Za člane udeležba obvezna. 355 [ Medoseglil«a 2 Eau de Cologne Chypre Bo arioie - i-'ans u— Srajce za gospode 30% ceneje pri F. I. Goričar. Sv. Petra cesta 29. 336 n— Objava. Stovarištu nepreradjenih duvana u Ljubljani potreban je jedan ma-gacfn za smeštaj duvana u listu sa razpolo-žrvim prostorom od približno 2800 četvor-nih metara. Uslovi o azimanju pod zakup oveg magachia mogu se vi dit! svakog rad-nog dana u kancelariii stoVarišta ili na ure-dovnoi tabli fabrfke duvana i mestnog magistrata. Pozivaju se zainteresovani da naj-dalje do 1. aprila 1927. dostave stovarištu nepreradjenih duvana u Ljubljani svoje po-пгкЈе snabdevene sa 5 Din u taksenim markama. Uz ponudu priložiti skicu i opis magachia, sa naznačenjem kvadratne površine svakog sprata magacina, kao i sve ostale uslove za zakup magacina Iz kanceiarije stevarišta nepreradjenih duvana u Ljubljani FMBr 65 do 2. marta 1927. god. 362 Klimatično zdravilišče pri Reki. Solnčni pomlad ob ^driji. Pomladanska sezija: Febtnar-naJ. 60 prvovrstnih hotelov, penzionov. sanatorijev. Zdraviliška godba, ples. Šport itd. Prospekte dobite v letov, direkciji. Iz Maribora a— Gospodarsko in politično društvo u magdalensk! okra) v Mariboru ima svojo širšo odborovo sejo danes ob 20. uri v gostilni Friedau na Tržaški cesti. — Vabljen: so vsi člani in prijatelji društva. — Odbor. a— Odborniki Gosp. in političnega društva za I. in IV. okraj v Mariboru ponovao opozarjajo, da se vrši dne 7. marca ob S. zvečer v strankinem tajništvu v Cankarjev udici k odborova seja z že znanim vaŽEiir dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba odbornikov obvezna. — Tajnik. a— Solnčni dnevu Že ves teden razliva solnce svoj pomladni čar nad Maribor on. Doevi so topli, mehki in solnčn!. tako di tudi okolica ozeleneva iu trg je že poln pomladnega cvetja. a— Klerikalne persekuclje. Včerajšr »Slovenec« poroča, da je upokojen starešir.; kolodvorske pošte g. Jakob Novak to сг njegovo mesto imenovan od glavne pošte klerikalec g. Klemenčlč. Kakor doznavamo, pa o tej upokojitvi ln imenovanju g. Ke-menčiča doslej še niti pri poštni direkciji ni ničesar znanega. Za enkrat je torej to šele pobožna želja g. Žebota, ki je star »prijatelj« narodnjaka g. Novaka, a— Častno priznanje mariborskim inženjer-Jem. Državno zdravilišče v Rog. Slatini je razpisalo konkurenco načrtov za zgradbe novih zdraviliških poslopij: vloženih je b!!' 6 načrtov in varijant — Komisija za ocer teh načrtov je edino nagrado podelila načrtom pod geslom »Donat«, projektu inže-njerjev Jelenec in Slajmer v Maribora. a— Jugoslov. češkosiov. Liga opozar.a svoje člane in prijatelje, da se v poire r številu udeleže nocojšnjega občnega zbora, kt se vrši ob 20. uri v dvorani Narodner-dotna, ker nas obiSčejo tudi zunanji gost' ter zastopniki oblasti. Udeležbo Je obljub tudi komandant mesta z oficirskim zboron. Občnemu zboru sledi družabni sestanek, naj združi v prijetnem razgovoru vso mariborsko, siovansko čutečo družbo. — jCL:;a a— Ljudska univerza. Večer hrvaške umetne pesmi. V petek, dne 11. t m. nasto: v veliki kazinskl dvorani Drago Hržič, ope-ni pevec Iz Zagreba, ki je v prejšnjih sezonah tudi kot gost našega gledališča vzbujs največje zanimanje in priznanje. Obeta se nam torej zopet prvovrsten umetniški večer. Iz Celja e— Ljubljanski Turistovski klub »Skala- je priredil v četrtek v mestnem kinu v Celju dvoje predavanj s skeptičnimi slikami, ki sta b:H imogdbroino obiskani ter zapustili m ca občinstvom najlepše utise. Zlasti pri popoldanskem predavanju, namenjenem za mladino, je bila kino dvorana nabito polna Zelo simpatično, temeljito ter z>ïbrar.:-mi besedami je predaval g. prot Ravnik iz Ljubljane. Videlo se mu je, kako Živi in ljubi naše bajno lepe pianine v sneženem zimskem plašču, ki jih je predočil hvaležnemu občinstvu z okrog 80 umetniško dovršenimi sfàcami iz naših slovenskih Alp. Uvodoma je podal kratek pregled o nalogah in delovanju turfstovskih klubov, udruže' v Zimskem Športnem Savezu. Na to je na kratko predočil velik pomen zimskega športa, zlasti smučarstva. Z živo besedo spremljal posamezne slike ter žel ob koncu predavanja obilo odobravanja. Takih in sličnih predavanj si Celjani želijo še večkr< e— Mestno gledališče v CeHu. V torek, dne 8. L m. bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama s trodejar sko komedijo »Mirandolina«. e— Poroka. V nedeljo, dne 6. t m. se poroči v Celju poručnik 49. pehotnega polka iz Valandova pri Sir um ici g. Sihrerii M. Had-žič z gdč. Silvo Pajmanovo iz Celja. Bilo srečno! e— Umrti so meseca februarja: V me*;; Celju: Marija Farčnik, 86 let zasebnica: Adolf Perissich, 47 let fotograf; Elizabeta Pilko, 3S 1er, žena sprevodnika: Antonija Marica Dečman, 2 in pol meseca, otrok mesarja; Marija Koren, 2 in pol meseca, otrok služkinje; Peter N. Bogdanovič, 41 iet poc-poikovnik; Ludovika Hâhnei. 79 let, zasebnica; Marija Trnovšek, 80 let; Helia Stem. 21 let, žena zasebn. uradnika: Blaž Gaber-šek, 60 let. mestni revež; V bolnici: Marij Jošt 64 let, mala posestnica, Sv. Jurij ob juž. žel.; Karo! Polenšek, 74 let, bivši trs-pomočnic, Celje; Ignacij Leva. 56 let, cr. -nar, Bezina; Anton Rogoršek, 25 iet tovarniški delavec, Okol.-Celje; Anton Tovornik. 23 let, hlapec. Okolica Celje; Marija Rezar, 9 mesecev, otrok tov. delavca. Skofja vas; Jožef Andaluh, 1 dan. otrok orožnika, Rim. Toplice; Neža Majcen, 80 let, dntaarica. Skofja vas: Ivana Inkret, 6S let. zasetaica, Šmarje pri Jelšah; Vi!iba!d Jug. 3 leta. otrok služkinje. Sv. Pete: v Sav. dolini; Hinko Poîak. 67 let, obč. revež, brez sta nega bivališča; Ignac Hribernik. 72 let dninar. Rečica ob Savi; Fani Krznar, 30 !e:. služkinja. Nova Štifta; Martin Tratnik, 7? let, obč revež. Petrovče; Alojzi! Turin. 38 let invalid, Celje: Ferdo Motnikar, 1 leto. onok najemnika, Teharje. V invalidskem domu Mihael Vrhovnik, 33 let mvalld. e— Občni zbor Narodne Čitalnice v Celin se je vršil v četrtek v celjskem Narodnem domu. Iz obširnega poročila posameznih frmkcijonariev posnamemo, da ie vstopi'3 celjska Narodna čitalnica v 65. leto svoje? delovanja ter je imela v preteklem poslovnem letu 103 člane. Denarno stanje teja najstarejšega celjskega kultumera društva je ugodno, zlasti mari:ivo pa deluie pod r' govim okriljem Javna liudska knižnica, ki .ie izposodila vse leto 1104 knjige. Sklen*' se je, da društvo ne bo likvidiralo pač pa bo imelo za svoje člane na razpolago časopise in revije v zmanjšanem obsegu. Tekom pomladnega časa se bo vprizorrlo v celjskem Narodnem domu nekaj gledaliških iger. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor z g. dr. Jurom Hrašovcem kot presedinikom na čelu. e— Zgodno grmenje. V Celiu se je slišalo v četrtek zvečer prvič v letošnjem letu grmenje. Opazilo se je tudi nekaj bliskov. Ljudje рготокпјејо dobro letino. e— Ljudsko vseučilišče v Celiu. V pondeljek, dne 7. marca ob 8. zvečer bo predaval g. prof. dr. Roman Savnik o znanem kaTtogralu Jovanu Cvijiču, o njegovem pomenu in o njegovi veličini. Predavanje bo zanimivo ter se pričakuje obilna udeležba. ©L- Kamnoseška industrijska družba »Gra-nltolom« v Celju je s potrdilom ministrstva za javna dola dobila v Izvršitev tlakovanje cest v Mariboru. To delo bo vsekakor zmanjšalo brezposelnost med kamnoseškimi delavci. e_Po svetu so se podali trije učenci deške meščanske šole v Celju ki so dobiH v sredo boli slaba spričevala: Josip Gaber iz Tmovelj, Prane Jošt iz Megojnlce in Frantlšek Rosner fz Lfboj, vsi trije v tretjem razredu. Odšli so v četrtek zjutraj peš do Rimskih Toplic, kjer so se vsedli v vlak in se odpeljali do Litije. Prva dva sta imela Približno 200 Din. Iz Litije so odšli peš proti Ljubljani. Roenerja je potoma zgrevalo ln se Je vrnil v Celje. Gaber ln Jošt sta se izrazila, da bosta šla v hribe in se vdl-ojaia pri kmetih za pastirje. Gaher Je približno 130 cm visok, ima modre oči, sveflo-kostanjeve lase in suhe postave, Jošt pa 160 cm visok, ima črne oči in lase ter pokončno frizuro. Govori v precej nizkem tonu. Smrti se, da sta odšla Gaber in Jošt v Ljubljano. e— Lovski ples. Danes zvečer bo v gornjih prostorih Narodnega doma Lovski ples ki ga priredi podružnica SLD Celje. Dvorana in stranski prostori so bogato dekorlrani v popolnoma lovskem mi'ljeju. Dve godbi bosta igrali poskočne domače in moderne komade. Kdor se želi narajatl med lovci po domače, naj ne zamudi -prilike in obišče pri-redStev. Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. Umrli so: Jože Raz» perger, sin rudarja, 6 let, Loke 354; Ivan Koprive, sin rudarja, 5 mesecev, Loke 198; Fran Hrastovec, delavec, -62 let, Loke 192; Filip Morek»Wegmacher upokoieni rudar, 80 let, Retje 9: Franc Ivane, sin delavca, 11 mesecev, Ojstro 29; Ana Skoberne, hči delavca, 3 leta, Retje t— Občni zbor posojilnice v Trbovljah s« bo vršil v četrtek 10. t. m. t_ Iz okrajnega zastopa. Iz okrajnega zastopa je izstomi kot član gereotskega so» sveta g. Ivan Pust, posestnik v Trbovljah. t— Računski zaključki za l. 1926. Ra» čunske z Jvliuciie za L 1926. je pregleual odbor, sestoječ iz çw. Goropevška, Klenov. ška, Pliberška, Slapšaka in Ahaca. V od» boru so bile zastopane vse stranke, ki so dalo pregledno urejenemu računovodstvu absolutorij. Imenovani odsek fcro podal svo je poročilo na prvi prihodnji plenarni seji občinskega zastopa. t— Pasji kcmtumac v občini, ki je bil ko» maj odpravljen, je že zopet stopil v ve» Ijavo. Posestniki psov se zelo pritožujejo, ker je radi stekline v sosednji občini pro» glašen kontumac v vsem laškem okraju. t— Uradna dneva sodišča. Uradni dan okrajnega sodišča v Hrastniku e bo vršil 21. t. m. Iz Kranja r— Iz podružnice Slov. lovskega društva za Gorenjsko. Dne 20. februarja sklicani občni zbor podružnice SLD za Gorenjsko se radi preslabega odziva članstva ni vršil. Prihodnja skupščina se bo vršila po izred» nem občnem zboru osrednjega društva SLD, ko bo reorganizacija SLD definitiv» no izvedena. Radi tega bo prihodnji po» družnični zbor sklepal o reorganizaciji, ne pa o ukinitvi podružnice, kakor je bilo pr» votno pomotoma stavljeno na dnevni red. r— Kranjska podružnica invalidskega Udruženja ima v nedeljo dne 6. marca ob 9. dopoldne v Ljudskem domu redno letno skupščino. r— Pred ustanovitvijo stano\>anjske grad bene zadruge v Kranju. Kakor smo že po» ročali, je kranjsko L'druzenje državnih na» stavljencev in upokojencev pokrenilo akci« jo za ustanovitev gradbene zadruge, ki naj bi omogočila svojim zadružnikom.najem» nikom iz vseh slojev zidavo lastnih eno« družinskih stanovanjskih hiš. Zadruga naj bi zbrala potrebni gradbeni sklad s po» močjo mestne občine z garancijo za na» jetje posojila. Deleži bodo znašali 250 Din, ki ostanejo v lasti zadružnika in se obre» stujejo do 5 odst. Poleg tega jamči zadruž» nik trikratno na svoj delež. Zadruga na» merava graditi članom enodružinske sta» novanjske hiše, ki so najbolj primerne in ko iih proračun bo znašal do 80.000 Din. Ako bo interesentszadružnik, ki ima Ie 15.000 Din, najel za zidavo dolga 65.000 Din, ga bo v dvajsetih letih proti 6 odst. obrestim izplačal z mesečnim prispevkom 470 Din. Za kolonijo teh novih hiš v po» štev prihajajoče zemljišče zadaj za Mayr» jevo pristavo do kokriške državne ceste je po mnenju strokovnjakov najbolj pri» merno. Najemniški krogi so že odobrili to akcijo, od katere upajo vsaj delnega uspe» šnega omiljenja stanovanjske bede. Za no» coj je bil sklican ustanovni občni zbor gradbene zadruge, vendar je radi prezapo» slenosti pripravljalnega odbora preložen na prihodnji teden. Sport Sab Danes, ob 8. zvečer, se bo vršila v igral» niči kavarne «Emone» simultanka na slepo proti 6 igralcem. Prireditev je za Ljublja. no novost. Ljubljanski šahovski klub bo odslej še večkrat priredil zanimive šahov, ske produkcije in predavanja. Današnja prireditev je prva in je od obiska občin» stvxa odvisno, koliko jih bo še sledilo. M Raster" kaline hranljivost in milina okusa nedosegljiva. Dopisi VRHNIKA. Predavanje, ki bi se imelo v i® ti na pustno nedeljo, bo v nedeljo, dne & t m. ob 3. popoldne v »Jantarju». Predava g. prof. Majcen o temi: »Eden ali trije narodi«. Agitirajte za obilno udeležbo! SDS. BIRCNA VAS PRI NOVEM MESTU. Letos je bila pustna nedelja tudi pri nas zabavna. Imeli smo prireditev v šoli. Proslavili so otroci našega znanega mladinskega pisatelja in pesnika, šolskega upravitelja v pokotiu, g. Janka Lebana, ki živi v Kandiji, in vprizoriH dva igrokaza, za kar so želi zasluženo pohvalo. Nič manj se niso odrezali fantje in dekleta iz Stranske vasi pri veseloigri »Ljubosumnost«, Ze koncem šolskega leta so se izkaizali naši igralci pri trodejamki »Izgubljeni in zopet najdeni mož«, otroci pa s Prešernovo proslavo, a novembra meseca smo imeli v teku: »Mlinarja in njegovo hčer«, toda žal smo ugotovili, da je oder premajhen za večje igre. Skrbeti bo treba, da se polagoma odpravijo nedostatki. Takrat smo obrnili vstopnino za sedeže. Šolskemu odru zelo naklonjeni gospe Staretovi iskrena hvala za znaten prispevek, kakor tudi vsem drugim prijateljem in obiskovalcem. MOJSTRANA. Sokol priredi v nedeljo dopoldne društveno prvenstveno tefcmo v smučanju, in sicer z vsemi oddelki. To bo nov dokaz, da se člani vadijo, čeprav leži naš dom v razvalinah, kakor ga je porušila poplava. — Nedeljska prireditev obeta biti vsekakor prav zanimava in vabimo vse prijatelje zimskega športa v naš lepi gorenjski kraj. BLED. Občni zbor krajevne organizacije SDS se bo vršil v nedeljo, dne 6. t m. ob 5. popoldne v gostilni pri Zrimcu. O splošnem političnem položaju bo poročal delegat Iz Ljubljane. Vabljeni vsi člani. DOL. LENDAVA. Na pustni torek so priredili dnž. in zasebni nameščenci ples, katerega so se udeležile skoro vse sloven ske, srbske in hrvatske družine. Veseli srno bili i poseta bratov Rusov. Izredno polno-številna je bila udeležba s strani naših sodržavljanov madžarske narodnosti. Poka zali so z udeledSbo, da žele mirnega sožitja z nami. Svirala je vojaška godba iz Va-raiždlna. Bilo je veliko lepih in okusnih mask. Bratje Hrvatje so bili večera posebno veseli, ker sta dobili nagradi pri tekmi za žensko lepoto ln najlepšo masko njihovi rojakinji. Gmotni uspeh je presegal priča' kovanje. Še lepši Je moralni uspeh. Znani slovenski neslogi so — kakor kaže — šteti dnevi. Umetno zgrajene stene se rušijo. Novo življenje se poraja. Kažipot k njemu sta brata Srb in Hrvat. Pozitivnemu narodnemu delu naj se pridruži stanovska in pravična narodna s trpi ji vos t F*rva bo v čast naim Slovencem, potom druge se bo Sirila državna ideja, kar želimo vsi iskreni Ju gosloveni. Da je torej uspel zabavni večer v vsakem oziru, je zasluga navedenih dveh gospodov, g. dr. Lipniaka, osobito pa komandanta mesta g. kapetana Alvirevifia. Pozabiti ne smemo še srezkega načelnika g. Kandriča, g. Žgurja, g. Ceplaka, g. La-paineta, kom. fin. kontrole, ter ostalih članov odbora. Da se je povečal gmotni uspeh, sta skrbela gg. Gorišek in Birsa. Cisti dobiček se Je porabil v narodne svrhe. Krasne spomladanske plašče najmodernejše blago, v cenah od Din 300-—, 4C0.—, 500—, 60'./—, 00--. F. I. Gor far, Sv. Petra cesta štev. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! 2796 bremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 4. marca 1927. Kraj ! Cas opazovanja e o t. а ca Ljubljana (dvorec) , Maribor . . Zagreb . . Beograd s Sarajevo . Skopi Je . . Dubrovnik Split . . . Praha . . . 7. 8. 14. 21. 8. 7640 76 11 7623 762 0 763-3 000 0 7t>0 9 763-2 758-3 757-8 '54-1 760 5 & e u H 2-2 26 6-7 54 30 04) 50 1-0 8-0 9-0 9-0 5-0 93 94 70 67 78 00 93 96 88 54 47 Smer vetra ir brzine netrî1 NNW 0.5 E 0.5 WSW 1 SW 05 NW 7 o 10 10 1 o o 0 10 10 8 9 1 7 Vrsta padavine ob o p* 20 Tu Jo v mm do 1. nre megla megla po dežju sneg 15.6 5.0 1.0 60 14.0 NW 3 mirno mirno N7 9 dež 2&.0 7. '54-1 9-0 47 NE 13 1 morje «nemo WSW 3 Solnce vzhaja ob 6.35, zahaja ob 1731, luna vzhaja 7.31, zahaja ob 18.36. Najvišja temperatura danes * Ljubljani IU C, najnižja 2.9 C. Povprečni barometer i< danes « Ljubljani višji za 2.9 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Ssmintja od vzhoda prihajajoče pooblaBenje. Na zapadu najbrže tudi padavine. Temperatura zopet malo višja. V južnih Alpah oblačno. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki severovzhodni vetrovi. Nebo večinoma tesno. Temperatura od 5 do 13 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Gospodarstvo Višina barometru 308.8 m Službene objave LNP. Veled razporedbe terminov za državno prvenstvo in za veliki prehodni pokal JNS, objavljenih v službenem glasilu JNSa z dne 3. februarja, je LNP primoran spre» meniti termine pedsaveznih prvenstvenih tekem I. razreda in rezerv I. razreda v Ljubljani ter semifinala in finala sledeče: L kolo (Hermes : Jadran — Slovan : Ili» rija) in IL kolo (Hermes : Slovan — Jadran : Primorje) se odigrata nespremenjeno 27. глагса in 3. aprila. III. kolo (Jadran : Iliri, ja — Hermes : Primorje) se odigra 10. aprila, IV. kolo (Ilirija : Primorje — Slo» van : Jadran) se odigra 24. aprila, V. kolo (Hermes : Ilirija — Slovan : Primorje) se odigra 1. maja. — Istotako se odigra semi» finale med okrožnima prvakoma Maribora in Celja dne 1. maja in sicer v Mariboru, finale prvenstva LNP pa dne 15. maja v Ljubljani. — Okrožno prvenstvo v Ljub» ljani se odigra na istih igriščih kot je bilo prvotno določeno. Pokalni finale LNP se vsled gornjih sprememb ne more vršiti dne 10. aprila; novi termin bo objavil poslodni odbor prej ko mogoče. Pokalni semifinale, določen irvotno na 3. april v Maribor, se na pred. log MO v Mariboru prenese v Celje. Medklubska odbora v Mariboru in Ce. lju se nujno naprošata, da prilagodita pr» venstvene tekme svojega okrožja gornjim spremembam ter javita do 24. aprila svo« jega okrožnega prvaka. Za pokalni tekmi Hermes : Krakovo in Ilirija : Panonija, ki se vršita v nedeljo, 6. t. m., prva ob 14., druga ob 15.45 na igri. šču SK Ilirije, se odreja: službujoča od. bornika: gg. Smole (za blagajno) in Ber« gant (rediteljstvo); vsi štirje sodelujoči klubi morajo postaviti po dva primerna, starejša reditelja, ki se morajo vsi točno ob 13.30 javiti službujočima odbornikoma pri blagajniškem vhodu na igrišče ter pri. nesti s seboj klubske rediteljske znake. Blagajniško službo vrši SK Ilirija. Vsak klub postavi po enega stranskega sodnika. LNP prosi klube, da v vsakem oziru varu» jejo red in točnost na t igrišču ter opozar» ja, da bo proti klubom, ki bi se po tem ne ravnaili vporabil stroge disciplinarne mere. U. o. LNP je izdal za leto 1927. nove legitimacije za svoje organe, kakor tudi za športne poročevalce v smislu tozadev» nega pravilnika JNSa ter razveljavlja z današnjim dnem vse prejšnje legitimacije. Odredba velja za ves teritorij LNPa. Na znanje se vzame prijava prijateljske tekme ASK Primorje : Atletik SK dne 6. t. m. v Celju odnosno v Ljubljani; ako se odigra tekma v Ljubljani, velja dovoljenje brez prejudica za prihodnje pokalne ter» mine. Tajnik L Tekme za prehodni pokal LNP. Pričetek nogometne sezone v Sloveniji Letošnja nogometna sezona v Sloveniji se prične jutri v nedeljo s tekmami za pre» hodni pokal Ljubljanskega nogometnega podsaveza. V Ljubljani se odigrata jutri na športnem prostoru SK Ilirije dve tekmi I. kola, in sicer nastopita ob 14. uri Her» mes in Krakovo ter ob 15.45 Ilirija in Pa» nonija. Naslednjo nedeljo se absolvirajo preostale tri tekme L kola, 19. bi 20. t m. pa igra med seboj petorica zmagovalcev iz I. kola. 25. t m. ee vrH odločilna tekma v ljubljanskem okrožju, nakar igrajo okr. prvaki LJubljane, Maribora in Celja med seboj semifinale in finale. Za jutriSnji tekmi je določil žreb navi» dežno neenake nasprotnike. Vendar le na* videzno, kajti sploftno pomanjkanje tre» ninga, spremembe moStev v vseh klubih, zlasti pa ambicijoznoet ia bofbenoet manj» ših klubov utegnejo Izenačiti Sanse ter prinesti marsikatero presenečenje. BaSsre» čanje navidezno neenakih prothmlkov na* pravi pokalne tekme zanimive in je vzrok, aa publika te tekme dostikrat poeeča raj« še kot prvenstvene. SK Ilirija (Nogom. sekcija). Dues, ▼ soboto ob 16. uri trening na igrišču, obve» zen za L moStvo in rezervo. Točno! — Na« čelnik. A SK Primorje (Nogom. sekcija). Da« nes ob 15. uri je sestanek vseh moštev na igrišču v svrho razdelitve opreme. Vsi oni igralci, ki opreme ie niso izročili gospodam ju. morajo isto prinesti danes s seboj. — Igralcem, H prevzamejo danes opreano, so ista pozneje ne bo več izdala. SK Jadran. Danes ob 20. uri seja pri« reditvenega odbora pri Mraku. Tajnik. SK Ilirija (Damska sekcija). Danes v slučaju ugodnega vremena trening na igri» šču za sledeče igralke: Privšek, Senekovič I , IL in IIL, Fajdiga L m IL, Koch L, Jer» mol L, Koželj, Koch П., Rihar, Mirtič, Junc, Trampuž. Začetek treninga ob 16. uri. Za vse ostale trening v telovadnici od 18.15 dalje. V pondeljek ob 18.15 v Koli» zeju za vse. Prosim vsakokrat točno in poinoštevilno. — Načelnik. SK Krakovo. Sestanek L moštva danes ob 20. v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Udeležijo naj se ga sledeči člani: Malič, Novak L Marjetič, Jeršek, Benedetič, Ma» rinko, Sivic, Grabrijan, Koser I., Bončar, Novak IL, MlinaT, Czerny П. Važno radi jutrišnje tekme. Udeležba obvezna. — Ka> petan L m. SK Krekovo poziva igralce Marjetič, Jeršek in Malič, naj se zglasijo danes ob 12. pri gospodarju, da dobijo opremo. — Gospodar. Vremensko poročilo. Poročilo iz VeL Planine in Krvavca e glasi zelo ugodno za smuko. Snega je dovolj, jasni solnčni dne» vi. Kranjska gora je dobila v višjih legah nov sneg ter ima n. pr. Vršič i zboren pt» šič. Vreme je krasno in solnce toplo. Zju» tnj je sneg v nižini pomrznjen. Smuška tekma domačinov se vrši ju» tri v nedeljo v Mojstrani, v Kranjski gori pa tekma oficirjev in podoficirjev na 12 kilometrov. Monakovskl brzovlak, ki je imel do 28 februarja zvezo na turistovski vlak za Kranjsko goro nima od 1. marca več te zveze, na kar opozarjamo naše športnike. Devizna politika Narodne banke Kakor razvidno iz poročila Narodne banke za L 1926., je znašala zaloga deviz Narodne banke koncem 1. 1925. 8(6.03 milijona dinarjev. Tekom lanskega leta se je ta zaloga zmanjšala in je 31. decembra 1926 znašala 615.16 milijona dinarjev, a sedaj je zopet obsežnejša, kakor je bila v istem času lanskega leta. Zalog« deviz so se manjšale v momentih, kadar so bile devize potrebne za plačanja v inozemstvu in jih ni bilo na trgu, čim pa se je izvoz lepo razvijal, »o se zaloge večale. Lansko leto ni bilo gospodarsko slabo. Vesti o poplavah «o bile znatno pretirane. Govorilo se je mnogo tudi o ne-Drililiah z Italijo zaradi albanskega pakti, ld je povzročil delno vladno krizo. Vse to je slabo vplivalo na kredit naše države, toda dinar od vsega te^a ni ničesar občutil. Cilj devizne politike mora biti, da nrani in pripravi višek deviz dobrih let za potrebe po devizah v slabih letih, s čimer se v teh letih obdrži naspremenjena vrednost dinarja. Mnoge države m to dosegle s sklenitvijo deviznih posoj'l. Naša Narodna banka takega posojila ni zaključila, vendar ie v sporazumu s finančnim ministrstvom sklenila z gotovimi inozemskimi bankami dogovor o kreditu, katerega bi se mogla posln-žiti v primeru nedostatka deviz, da bi si nabavila devize, potrebne za obdržanje stabilizacije dinarja. Tako ima torej Narodna banka poleg deviznih zalog tudi kredit, s katerim se da obraniti dinar proti vsnk.-vmu napadu in vsaki špekulaciji. Med ukrepe, ki so bili minulega leta pod-vzeti zaradi okrepitve devizne politike, spadajo tudi sporazum, ki ga je Narodna banka dosegla v Švici o trgovanju z devizsmi v lirah, ter dogovori, ki so bili sklenjeni v Milanu glede istesa vprašanja. Kupovanje deviz v lirah je bilo oteženo po varijacijah, ki jih je pokazovala v minulem letu italijanska lira. S temi merami je uepelo, da 9e je kljub variacijam podal jš do nakupovanje deviz v lirah in da ti posli niso povzročili nikakih občutnih izgub. Za nas je velikega pomena nakupovanje deviz v lirah, ker največji del našega izvoza gre v Italijo. V minulem "letu je bil zaključen z Angleško banko dogovor, po katerem se bodo čuvali v bodoče vsi bankini depoziti v funtih šterllngih pri Angleški banki. Na ta način je Narodna banka stopila v direktne in čvrste stike z največjo denarno ustanovo v Ev-ropL Vprašanje, katero se največkrat razmotri-va, je vprašanje definitivne zakonsike stabilizacije dinarja, odnosno vprašanje, ali je že prišei moment za definitivno zakoosko stabilizacijo. To vprašanje se ne tiče Narodne banke, nego se ima rešiti v vladi in Narodni skupščini. Stabilizacijo dinarja zahtevajo vse panoge našega gospodarstva. Bila bi ta stabilizacija potrebna zlasti zato, da bi ee okrepil državni in zasebni kredit v inozemstvu. Da bi se prišlo do definitivne stabilizacije, bi bilo treba predhodno ugotoviti in točno definirati obveznosti naše države v inozemstvu, potem se prepričati, ali so proračunska predvidevanja v pogledu dohodkov in izdatkov točna. Eno in drugo je potrebno, da se vidi, ali se bremena, ki padajo na narodno gospodarstvo, lahko prenašajo. Vedeti moramo, ali nazadujemo ali napredujemo. Po dosedanjih podatkih finančnega ministrstva izhaja, da je proračun sa leto 1926./26. uresničen tako glede dohodkov kakor izdatkov. Ako-bo tudi proračunsko leto 1926./27. sufieitno, potem bi vprašanje proračunskega ravnotežja bilo rešeno, ker bi se prejSnji primanjkljaji v proračunih izplačali potom konsolidacije tega državnega dolga. Vprašanje definitivne stabilizacije zahteva proučavanja, s katerim bi 9e že moralo začeti. Devizna politika se ima tudi v bodoče voditi v dveh pravcih: v praven ustvarjanja Hm večjih deviznih zalog in v pravcu obdr-žavatrja dosežene stabilizacije dinarja. proti gripi - astmi - katam se inhalira Smrekovo olje „Trolist" RazpošiHa vsaki dan po povzetju D 15 Trolist Logatec 73* Tržna poročila (4. t. m.) 1 vagon Noroeadska blagovna borza P S en i e a: baška, 77 kg, 1 . 308; baSka, 74 kg, 2 1 vagon 297.50. Turščica: baška, pariteta Ruma, 2 vagona 166; baška, bela, 2 %, 1 vagon 193.50; baška, za april, 4 vagoni 175; baška, za maj, 4 vagoni 180; sremdka, do 13. marca, pariteta Indjija, 5 vagonov 165. M o k a : srem-sflca, <0», 1 vagon 460: bana tak a, «5», 1 vagon 375; baška, «6», 3 vagoni 340. Otrobi: aremeki, 2 vagona 150. Tendenca mirna. Svinjski sejem т Mariboru (4 t. m.) Do-gon 112 svinj. Povprečne cene so bile: pra-sci, od 7 — 9 tednov stari (od 5 — 6 tednov jih to pot sploh ni bilo) 150 — 200, 3—4 mesece stari 250 — 350, 5—7 mesecev 400 do 450, 8—10 mesecev 500 — 550, 1 leto stari 1500 Din komad. Mesne cene: leg žive teže 9J50 — 10, ke mrtve teže 15 — 16 Din. Koza komad 200 Din. Prodali so 66 svinj. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.) Porast tečajev na ameriških žitnih borzah se ni nadaljeval, temveč so ostali tečaji nespremenjeni ob slabi tendenci. Ne glede na dogodke na evetovnem trgu je bilo razpoloženje na Dunaju spričo pomanjkanja razpoloženja za nakupovanje mlačno, vendar so cene ostale nespremenjene. Dnnajski živinski sejem (3. t. m.) G o v e-d a : Dogon 361 glav; od tega 199 iz Jugoslavije. Cene glavnega sejma komaj doseženo. Za kg žive teže so notirali: voli 1.15—1.60, biki 1.15 — 1.40. krave 1 — 1.25, slaba živina 0.55 — 0.90 šilinga. — Svinje: Do-gon 620 komadov. Cene glavnega бејта so se obdržale. Za kg žive teže so notirale: mesne in debele svinje 1.90 — 2.30 šilinga. — Anketa o Državni hipotekami banki. Dne 4. t. m. se je vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketa o Državni hipotekami banki, odnosno o položaju, ki nastane za Slovenijo, ko bo nastopil v aprilu t. 1. termin za obvezno nalaganje javnega in pupilarnega denarja v Državno hipotekarno banko. Anketo je vodil zbornični tajnik goep. Mohorič. udeležili pa so se je odlični zastopniki našega hranilni-štva, zadružništva in drugih gospodarskih panog. Po poročilu zborničnega konzulenta goep. Žagarja se je razvila živahna debata, katere so se udeležili med drugim gg. dr. Slokar, Mohorič. dr. Golia, inženjer ^uklje, veletrgovec Kavčič, hranilniški uradnik Hiter, predsednik Društva hišnih posestnikov Frelih itd. Splošno se je povdarjala potreba, da se denarnim zavodom podaljša dovoljenje za sprejemanje javnega in pupilarne-ga denarja za dobo nadaljnih 10 let, da se vsota, do katere smejo denarni zavodi sprejemati pupilarni denar, poviša na 100.000 Din in da se zahteva ustanovitev lastne podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani pod upravo lokalnih faktorjev. V tem smislu predlagano resolucijo eo udeleženci soglamo sprejeli. = Odobreno delo predhodnega ibora delničarjev Obrtne banke SHS. Iz Beograda poročajo, da je zastopnik ministra za trgovino in industrijo odobril delo predhodnega zbora delničarjev Obrtne banke SHS, ki se je vršil 20. februarja t. L Prav tako je dovoljena sprememba točke 8. bahkinib pravil, po katerih se ima smatrati vsa glavnica za plačano. Vplačila delnic se bodo vršila četrtletno. Prva rata bo dospela tekom prihodnjega meseca. Vsa glavnica bo plačana do konca 1. 1930. V tem času bo tudi država vplačala svoj del, letno po 5 milijonov, skupno 30 milijonov dinarjev. = Izplačevanje 11. knpona investicijskega posojila. Finančni minister je stavil generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki na razpolago vsoto 17,410.750 Din v svrho izplačevanja 11. kupona sedemodstotnega investicijskega posojila iz 1. 1921. Rok je 15. t. m. Izplačevanje bodo vršile vse ^finančne delegacije vse okrožne finančne uprave in finančna ravnateljstva, vsi davčni uradi. Poštna hranilnica s podružnicami in vsi denarni zavodi, ki so za to pooblaščeni, ter generalna direkcija državnih dolgov. = Revizija zakona o taksah. Vprašanje revizije zakona o taksah se je pokrenilo že v začetku minulega leta. Vse zbornice in razne gospodarske organizacije v državi eo poslale finančnemu ministrstvu svoje elaborate v tem vprašanju. Kakor pa je podoba, se ne bo izvršila revizija zakona v polnem obsegu, baje zaradi prezaposlenosti ministrstva, temveč se bodo izvršile samo neobhodno potrebne spremembe. Šele pozneje se bo izvršila tudi revizija ostalih členov. = Lipski pomladni velesejem se bo otvoril 6. t. m. Kakor sodijo, bo letošnja pomladna prireditev Lipskega velesejma znatno ugodneje uspela, kakor je lanska, ker se je tekom enega leta splošen položaj mednarodnega gospodarstva zelo popravil. Na zadnji prireditvi Lipskega velesejma, največje institucije te vrste na svetu, je bilo od okrog 140.000 poslovnih posetnikov preko 19.000 iz inozemstva. Med 10.667 razstavljalci je bilo preko 500 tvrdk inozemskih, največ iz Češkoslovaške, Avstrije, Italije, Švice. Rusije, Nizozemske, Francje in Anglije. Zal. se jugoslovenske velike tvrdke vse premalo zanimajo za ta velesejem, dasi bi mnogi ju-goslovenaki producenti mogli ob zadostni propagandi najti številne odiemalce v Nemčiji. Lipski vešlesejeni nudi velikansko raznovrstnost produktov vseh kakovosti. Zato naj bi ga naši gospodarski krogi posetili v čim večjem številu. Tu je uvaževati ne samo kupčijsko, nego tudi poučno stran poseta, posebno še, ker je vožnja po nemških, češkoslovaških in skoro gotovo tudi jugoslovenskih železnicah za pbsetnike na podlagi ve-lesejmske legitimacije za 25 odstotkov ce-nejSa. Nemški vizum je za poeetnike brezplačen, ako ga posreduje častno zastopstvo (Stegu in drugi, Gledališka ulica 8 v Ljubljani, kjer se dobe vse informacije). Istotako je brezplačen češkoslovaški transitnl vizum Poučen je Lipski velesejem posebno zato, ker prikazuje tudi vse novosti zadnjega leta v nemški industriji ter nam nudi lep pregled velike nemške delavnosti in žilavosti, kakršne nam Jugoslovanom, žal, hudo primanjkuje. Borze 4. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kuipč^ ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 89—89 (89). Vojna škoda 0—342, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — i97, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 96 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. —Blago: Zaključeni 4 vagoni lesa. Tendenca za leg nespremenjena, za deželne pridelke čvr- ŽAGEEB. Položaj v zasebnih papirjih kakor običajno. Vojna škoda je dalje popustila za pol točite in je promptna končala na zaključku 342.5. — Od deviz se je zopet okrepila Italija v Curihu. pa je zato poskočila tudi v Zagrebu. Skupni devizni promet 6.3 milijona dinarjev. Notirale bo devize: Amsterdam izplačilo 2279 — 2285, Dunaj izplačilo 800.8 — 803.8. Berlin izplačilo 1349.25 — 1352.25. Italija izplačilo 248.9 do 250.9, London iznlačilo 273 — 276.8, New York ček 56.75 — 56.95. Praga izplačilo 168.3 — 169.1. Švica izplačilo 1094 — 1097: efekti: bančni: Eekomptna 104.5 — 106, Poljo 16 — 18, Kreditna Zagreb 104.5—100. Hipo 64.5 — 65, Jugo 103.5 — 106, Praštediona 927.5 — 930. Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski : Dubrovačka 415—420 Danica 100 — 115, Gutmann 280 — 285, Iste 51 — 53. Sla veka 100 — 115, Slavonija 30 — 32, Trbovlje 420 — 425, Vagon 50 , •. , r.*..**,. Plavajoči stolpi, katerimi so nameravali Angleži med vojno zapreti Rokavski preliv. gostov in jim stregla. Slednjič se je Bodnarju zdelo, da je prišel primeren trenutek. Vstal je, stopil'h kmetici ter ji povedal, po kaj je prišel. Dekle je zardelo, snubci pa so postali pozorni na odgovor. Mesto odgovora pa je Oroszeva storila par korakov v kuhinjo, dvignila lonec z vrelo vodo z žerjavice in oparila Bodnarja po glavi. Nato je planila nadenj še s kuhinjskim nožem in ga razmesarila do smrti. Kaj je bil vzrok tej besnosti, se je izvedelo šele pozneje. Bodnar je imel v mladih letih razmerje z Oroszevo in sad tega razmerja je bil otrok ženskega spola. Bodnar je snubil lastno hčer in ie plačal svojo predrznost z življenjem ... _ Lekarnarjeva pomota V Varšavi je zbolel delavcu Vožnic-kemu triletni sinček. Oče je javil obolenje uradu za zavarovanje delavcev in zdravnik je preiskal otroka. Zapisal mu ie dve zdravili: eno za notranjo uporabo, drugo pa za masažo — obe v tekočem stanju. Oče je nesel recept v lekarno, kjer so obe zdravili pripravili. Toda magister. ki je stekleničici napolnil, je pri nalepljen.lu etiket pomotoma zamenjal listke in je deklariral zdravili narobe. Doma, kjer niso pazili na vsebino ene in druge stekleničke, so otroku vlili v usta zdravilo, ki je bilo namenjeno za zunanjo uporabo. Posledice so se kmalu pokazale. Otrok se je začel zvijati v krčih in je v groznih bolečinah umrl. Oče je dogodek naznanil policiji, ki je uvedla preisavo in dognala, da je postal deček žrtev usodepolne pomote lekarnarja, ki je v naglici zamenjal etiketi na obeh zdravilih in s tem uničil otrokovo življenje. Ljubimec pod ključem Neverjeten patološki slučaj stoji v ospredju javnega zanimanja budimpe-štanskega občinstva. Neka ločenka, ki živi že delj časa brez moža. je vzela na stanovanje visokošolca Meszarosa. Fant ji je plačeval skromno najemnino in ker ni mogla živeti od stanarine, se je lotila predelovala kravat. S to obrtjo se je za silo preživljala. Soba, v kateri je stanoval Meszaros, je bila zastrta s temnimi zavesami. Sosedje so to sicer opazili, smatrali so pa. da jih zadeva nič ne briga in se niso zanimali zanjo. Čudno se jim je videlo le to. da ni bilo zadnje čase Meszarosa nič več na spregled. Visokošolec je medtem živel v brlogu in je v zadnjem poldrugem letu samo enkrat zapustil sobo. Takrat je skočil skozi okno na vrt in pobegnil k svojim roditeliem, ki stanujejo v Pe-čuhu. Kmalu pa se je za njim pripeljala gospodinja, ki ga je z zvijačo zopet izvabila k sebi in ga poslej trdo nadzo- Prihod v Newyork S potovanja na veliki šahovski turnir. Na krovu parnika «Westphalia», 16. îebruarja. Sinoči sino prišli v Boston in nocoj smo v Newyorku. Dolga je bila pot preko oceana in vendar ne predolga. Tako sem se udomačil na parniku, da mi bo slovo direktno težko. Ko smo zapustili angleško obal, je bilo morje mirno in krasno zeleno. Imeli smo najlepše vreme. V kavarni sem začel z g. Njemcovičem igrati šah. Potreben sem bil vaje. Vsak dan sva presedela pri šahu nekaj ur. Vreme se je kmalu poslabšalo. Oblaki, veter, valovi so polagoma pokvarili sliko. Morska bolezen je začela počasi izbirati svoje žrtve. Predvsem seveda dame. Na krovu leži vedno več bledih, utrujenih potnikov, skrbno pokritih z gorkimi odejami. Zrak in mir sta najboljši lek za morsko bolezen. V sredini Atlantika nas je popadel vihar. Na krovu so se pojavile varnostne vrvi, okenca kabin so se zaprla hermetično. V kavarni sedeti ni prijetno. Ladja se nagiba včasi tako, da figure zdrče raz šahovnico. Strežaj v kavarni priklene vse stole na tla. natakarji v restavraciji prav tako. Pri kosilu se razbije vse polno porcelana. Steklenic natakarji sploh ne dajo iz rok Polovica potnikov v našem razredu je zbolela v viharju, v 3. razredu je bilo naravnost strahotno. K sreči je tretji dan sila viharja popustila. Bilo je že ne- znosno. Tudi mi, ki nismo zboleli, smo čutili neprijeten pritisk v glavi. Večno zibanje na vse strani utrudi živce do skrajnosti. No. kmalu sva z g. Njemcovičem zopet normalno igrala. Zelo sem mu hvaležen, da mi je dal priliko privaditi se na močno igro. Če bom v Newyorku uspešno zastopal svojo domovino, bo g. Njemcovič imel glavno zaslugo. Druga polovica potovanja je bila zelo prijetna. Morje se je popolnoma pomirilo. Kmalu je prišlo solnce. s soln-cem zdravje bolnikov, krasni sprehodi na krovu, celo šah sem igral na krovu s svojim neumornim partnerjem. Vreme je bilo mogoče preveč prijetno, ker moji mlajši sopotniki in sopotnice so vidno uživali dozdevni prihod pomladi. O številnih romančkih se ie mnogo govorilo proti koncu vožnje. Njemcovič je silno globok igralec, poln finih idej. vejik strateg in virtuoz. Mislim, da si boljšega treninga za veliki turnir v Newyorku nisem mogel želeti. Včasi je prisedel tudi Spielmann in raztreseno zasledoval najine poteze. Spielmann piše poročila skoro za vse velike evropske časopise. Veliko sedi v kabini in dela. Iz sredine Atlantika sem brzojavil domu. da sem zdrav. Molčeči Spielmann je pri tej priliki omenil, da bi lahko brzojavno pozdravili Aljehina. ki se vozi s francoskim parnikom «France» nekje za nami. Seveda smo takoj skočili v i brezžično postajo. Drugo jutro mi je ; strežaj prinesel brzojavni odgovor. Krasno! Včeraj, preden smo prišli v Boston, smo zašli v meglo in sneg. Ko sem po zajtrku prišel na krov se je pravkar mlada družba — kepala. Na krovu, v severni višini Napulja. Megla je bila tako gosta, da smo le z največjo previdnostjo prodirali proti obali. Ob 7. uri zvečer smo končno pristali. Komaj so položili mostiček na breg, že je bil prvi reporter pri nas. V rokah tiskani program turnirja v Newyorku. svinčnik in beležnico pripravljeno. Mož ni imel niti pojma o šahu. toda vedeti je hotel vseeno vse. Komaj sem se ga rešil. Danes pridemo o polnoči v Newyork. Prenočili bomo še na parniku. toda že ob sedmih zjutraj pride komisija. Tako zgodaj menda vendar ne bo reporter-jev. Škoda, da ne bomo videli Newyor-ka z morja podnevi. Vreme je zopet krasno. Tako lepega morja, kot danes, sploh še nisem videl. Poslovilna večerja včeraj je bila slovesna. Sopotnik, operni pevec, je Del dve krasni pesmi, orkester je izpolnil ostali del večerje. Po večerji je bil ples v maskah. Plesalo se je do pol 5. zjutraj. Pravijo, da so na koncu gospodje in dame plesali v pižamah. Neverjetno, kaj se vse doživi na tako dolgi vožnji. Dr. Milan Vidmar. rovala. Pazila je, da bi se beg ne ponovil in je čuvala svojo žrtev kakor kaka čarovnica. Meszaros ie v temnici medlel in slabel od dneva do dneva. Starše, ki niso imeli o njem že dolgo nobene vesti, je naenkrat zaskrbela sinova usoda. Oče in mati sta se napotila v Pešto in sta potrkala na vrata. Odpret jima ni prišel nihče. Šla sta po policijo, ki je vdrla v stanovanje. Prizor, ki se je gledalcem nudil, je bil strašen: Meszaros je ležal na borni postelji tako usahel in mršav, da sta ga roditelja jedva spoznala. Shujšal je za celih 30 kg in je tehtal le še 45 kg. Lotila se ga je tudi pljučna tuberkuloza in morali so ga oddati naravnost v zdravniško oskrbo. Kaj je delala ženska z zaprtim fantom, ni mogoče dognati. Policija in zdravniki so mnenja, da ločenka ni pri čisti pameti in so jo zato izročili psi-hiiatrom v opazovanje. Črnolasi bodo premagali plavolase Profesor oa washingtonski univerzi Trevor Kinceid je imel vrsto predavanj, v katerih je obravnaval bodočo usodo črnolascev in plavolascev v Evropi. Na temelju statističnih podatkov ie dokazal, da se črnolaske možijo s plavo-lasci in da grozi radi tega piavolasemu rodu na evropskem kontinentu skorajšnji konec. Zakaj črnolasi rod «uničuje» plavolase, ki so že itak v manjšini. Profesor je navadel v podkrepitev svojih izvajanj tudi nekatere primere. Ugotovi] je med drugim, da so otroci iz mešanih zakonov med črnolaskami in plavolasci le redko plavolasi, ter je postavil razmerje 1 : 5 v škodo piavolasemu rodu. Pojasnil pa je tudi. da se iz zakona med črnolasim in plavolasko rode otroci s črnimi lasmi. Na ta način bo torej število plavolascev kaj hitro skopnelo in njihov rod je posvečen žalostnemu poginu. Profesor je posegel tudi v nekatere zelo komplicirane probleme in je povedal, da izkazujejo latinske rase plavolascem radi tega toliko pozornosti, ker jili že danes smatrajo za redkost, kateri ni usojeno dolgo življenje. X ,\'ov ples v Rusiji. Ruska vlada v M» skvi je prepovedala izvajanje charlestona v svoji državi. Dovolila pa je mesto nje. ga uvedbo novega plesa, kateremu jc dala ime «stroj». Ta ples posnema prezračilnik parnega kotla. Z rokami se človek vrti ka« kot bi krožil ventil, z nogami pa istočasno udarja ob tla. Glasba k temu plesu poene= ma ropot strojev, po katerem je dobil ta ples svoje ime. Tako je sovjetska vlada v svojem območju proletarizirala tudi plesno umetnost. X Naidba starih notnih rokopisor. Dr. Albert Gentili, profesor zn glasbeno zgodovino v Turinu, javlja v italiipnskih časopisih, da je odkril v turinski knjižnici izretno varne note iz šestnajstega, sedemnajstega in 18 stoletja. Pretežna večina te-ga gradiva je bila doslej popolnoma nezaana javnosti in tudi strokovnjakom. Med najdenimi rokopisi je baje več oper skladatelja Vinnldija in ro eno delo Stradelle ter Traette. Našli pa so se tudi doslej neznani rokopisi Haydna in Masse ja. X Knjižnica Viktorja Hueoja na dražbi. V Parizu pojde prihodnje dni na dražbo knjižnica francoskega romanopisca Viktorja Hugoja Med številnimi zanimivimi deli. l;i bodo ob tej priložnosti na prodaj, omenjajo francoski listi posebno dve knjigi. Prva jè ïPopolarna astronom i ja< od Kamila Flanv mariona. druga pa »študije o preteklosti 11} bodočnosti topništva' Slednje delo je po« klonil Hugoju Louis Napoleon Bonaparte, kj je pozneje pesnika zasledoval in ga pris;lil do emigracije. Napisi aa ploščah prevlečeni z radio51је v tečaj po 10 članov. Predmeti obsegajo zgodovino, idejo in ustroj organizacij, razvoj sokolskega gibanja, razne telovadne sisteme s posebnim ozirom na Tyršev sokolski sestav itd. — Vsekakor kaže, da je zveza «Slovansko Sokolstvo» pričela a reelnim delom in prvi poskus beročega vseslovenskega sokolskega skupnega dela je ïe tu. — Inicijativo za tečaj je dala ČOS. V Somboru se vrši letos ob priliki otvoritve tamkajšnjega Sokolskega doma večji zlet vojvodinskega Sokolstva. Naši onstran granic Brezposelnost in beda v Trstu Danes je v Trstu že nekaj nad osem ti» soč ljudi popolnoma brez posla. Toliko jih je namreč prijavljenih, v nadi, da bodo morda dobili podporo za brezposelnost. V Italiji je uvedeno zavarovanje za brez poselnost. Delavec mora plačevati poleg prispevkov za bolniško blagajno tudi te» denski prispevek L 1.05 za zavarovanje za rezposelnost in ima po 42 tednih plače» vanja pravico, da dobiva v slučaju brez» aselnosti 90 dni podporo L 3.75 na dan. [er stane i.ilogram kruha v Trstu L 2-55 oziroma 2,65, je taka podpora vredna toli« to ko nič: podpiranec ne more ne živeti ne umreti, če vse porabi za živež, a kje je potem stanovanje! Nad osem tisoč delavcev in zasebnih nameščencev je torej že brez posla, ne da se vpoštevale njihove družine. Seveda pa tudi niso všeti vsi tisoči tistih težakov, fakmov, in drugih delavcev, ki se jim po» sreči, da tekom tedna vjamejo po eno, pol» drugo ali dve dnini, kar pomeni največ 50 lir na te de,., ^aki delavci se ne smatrajo гц brezposelne in tudi nimajo pravice do podpore, pa * pa morajo od svojega borne» a zaslužka redno plačevati prispevke za olniško blagajno in za zavarovanje za brezposelnost, ker jih drugače gospodarji ne smejo vzeti na delo. — Kaj naj storim? — premišljuje težak gruči to- išev, ki zaman čakajo, da bi jih kdo sprejel v delo. — Četrtek je danes v tem tednu sem napravil vsega skupaj eno dnino. Prejšnji teden sem napravil poldrugo in žena v soboto ni imela s čim plačati v troovmi. Trgu . :c, ki sem mu le» in leta redno sproti plačeval, je dejal, da bo počakal do prihodnje sobote, aH Teč pa da tudi on ne more, ker je tudi sam v stiski, ko prodaja vedno manj in anj in še tisto, kar je najslabše, najce» nejše. Kaj naj storim? Ali naj prodam, kar imam, pohištvo, obleko in perilo, in naj se izselim? Kam? Ali naj grem v Ju» 2os!avijo? Ali dobim delo? In če bi ga tu dobil, pa mi kvestura ne da potnega lista. Saj je že ta ali oni prosil za potni list, pa so ga vlekli od dne do dne, a ko je povedal, da se hoče izseliti v Jugoslavijo, mu rekli, da mu potem sploh ne dajo potnega lista. Tako sem torej obsojen, da moram vkljub svojim zdravim rokam po« gmiti od lakote, ko sem se 35 let pošteno preživljal z delom. Ce vprašate ljudi, ki ~ ijajo iz starih Italijanskih provineij, kako je tam doli, odgovarjajo, da je Trst pravzaprav še srečen, ker je ostalo v njem vendar še koHkortoliko nek danega blt( stenja, doSm p« tam doD žc prej ni ' nič in je danes, še mnogo slabše. — Dolgo ne more več trajati, ljudstvo je do grla sito narinjenega mu neznosnega jarma in se ne da več omamljati z glorijo, ki jo poje fašizem sebi, svojemu režimu in njegovim nebotičnim načrtom. Ljudstvo hoče kruha, ne pa glorije, a kruha je ved« no manj in manj. Bliža se dan delavskih mas... Verra il momento e, speriamo, pre» sto! p— Ljudsko gledališče v GoricL V eo» boto in v nedeljo bo v Trgovskem domu v Gorici predstava veseloigre «Španska muha». p— Zadružno napredovanje. V zadružni register je bilo v preteklem mesecu vpisa» nih 9 zadružnih mlekarn in sicer v Polja» nah, v Nemškem Rutu, v Hudijužni, v Do» lu pri Čepovanu, v Kojci, v Gor. Lokovcu, na Selih pri Volčah, v Labinju in na Vra» tih pri Čepovanu; nadalje sta bili vpisani živinorejska zadruga na Vrhpolju in go» spodarska zadruga v Gabrijah. p— Glasbena vest. Na konservatoriju v Bolonji je napravil z najboljšim uspehom izpit vijolinist Hubald Vrabec, znan občin» stvu s prireditev Glasbene Matice v Trstu. p— Dva samomora. V hiši št 35 v ulici Madonnina v Trstu se je ustrelila 21 letna Emilija Lokel, žena carinskega stražnika. Na stranišču bufeta Paolazzi v ulici S. Lazzaro v Trstu se je obesil 26Ietni G al» liano Sandri. Poročila o samomorih pravi» jo, da je vzrok neznan, aii v resnici ve za vzrok v Trstu vsakdo. Težka borba za vsakdanji kruh in hudo pomanjkanje goni ljudi v smrt. V tržaških listih je dan na dan polno vesti o samomorih. Ni dela, ni zaslužka, stanovanje in hrana silno draga, mezdni odtegljaji in davščine vedno večje, ljudje tarnajo o mizeriji in obupavajo. p— Hripa je razsajala v okolici Komna. Največ bolnikov je bilo in je še v Vojšči» ci Temnici, Brestovici Kostanjevici In na Gorjanskem. Po nekaterih hišah so bile bolne vse osebe. Smrtnih posledic ni. Za zdravniško oekrbo je bilo odrejeno vse po» trebno. Po zadnjih poročilih bolezen po« nehava. p— Roparski napad vsak dan. V bližini Krmina je bil ponoči napaden kmet Mar» ko Bran dolin. Ropar mu je iztrgal denar» nico in potem pobegnil. Napada je oeum. ljen neki 251etni Ivan Gobet iz Krmina, ki je že pod ključem. p— Mussolinijeve slika v raz pravnih dvo ranah. Po iniciiativl predsednika PeriUča se postavi v vsako sodno razpravno. dvo» rano v Trstu Musaollnljeva slike kot aim» bol regeneiacil* sil in dobnh lastnoeti ita* iHanakefa ljudstva. Prvič v Jugoslaviji! Najlepši velefilm sezije 1927/28 LJUBAV, ki ubija... Prekrasno filmsko remek»delo po slo» vitem romanu Pierre Fondaie. V glav» ni vlogi najlepša žena Francoske, — najbolje plačana filmska zvezda, oča« rajoče lepa Hugette Duflos Salon » Grijent « Razkošje in sijaj. Bogata oprema. — Najnovejše toalete. Glavna se zija v slovitem francoskem kopališču Biarritz. — Pariz » Bordeaux Senegal » Maroko. — Krasna vsebina. Kolosalna režija. — Izvrstna igra. — Lepi igralci. Divni naravni posnetki. Preskrbite si pravočasno vstopnice za to sijajno filmsko delo. Predstave s kompletnim orkestrom se vrše ob: 4», pol 6», pol 8. in 9. v nedeljo ob: 3., pol 5», 6», pol 8» in 9. Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. p— Iz zapora na Voloeketp so pobegnili trije malopridneži potem, ko so se lotil! čuvaja in bi ga bili kmalu ubili Čuvaj 261etni B. Incelli, doma iz rimske provin» ce, je ugodil prošnji treh jetnikov, da sme» jo za trenotek iz zaporov do stranišč ra» di izčiščenja. To priliko so porabili za na» pad na. Incellija, ki so ga pretepli In ako» ro zadavili Pobegli tiči so: 2Betni Zvoni» mir Flajpàn (?) iz Lokve v Jugoslaviji, E. Spaoapan in A. VelSd. Zahvala Ob priliki šestdeeetletnice svojega rojstva oziroma petindvajsetletnice svojega služ» bovanja sem prejel iz vseh krajev Sloveni» je tako nepričakovano veliko število brzo» javnih m pismenih čestitk, da mi je bilo nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Gin jen nad naklonjenostjo svojih mno» goštevilnih prijateljev in znancev,-se jim tem potom najiskrenejše zahvaljujem in jih zagotavljam, da jih ohranim tudi sam v kar najiskrenejše zahvaljujem in jih za» gotavljam, da jih ohranim tudi sam v kar najiskrenejšem prijateljskem spominu. Moja iskrena zahvala velja tudi vsem ljubljanskim časopisom, ki so se me ob mojem jubileju tako laskavo spomnili V Ljubljani, dne 5. svečan« 1927. 357_VIKTOR TANCIC. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Dubrovatka Paiioia Ploinla j. i ima stalen promet s svo imi luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom, Korčulo, Makarsko, Hvarom, Splitom, Trstom, Barijem, Kotorom in Ercegnovim. Ima zveze 04 z velikimi putniško-tovornimi parobrodi z Aeksandrijo, Port-Saidom, Jaffo, Bryrutom, Famagorto, :-: Mersino in Rodijem. :-; Za Informacije in ipadkija st okratajta aa agaots A. C. Oucito, Split. Klemenčevi travniki in njive bodo oddani na javni dražbi v nedeljo, dne 6. marca 11. za dobo treh let v najem. Zbirališče interesentov ob 1. uri (13.) pop. pri mostu koncem Opekarske ceste (Mesarica). 2786 Suchard čokolada sprejme za Slovenijo Ponudbe z zahtevo plače na: Jenny & Arns, Beograd, poštni predal 1 1. 3346 Naznanilo. Usojam si naznaniti, da sem svoj cbrtni prostor povečala. Kakor dosedaj, tako mi bo in v bodoče prva skrb, nuditi cenj. odjemalcem res prvovrstne in vedno sveže proizvode. Da se pa dober sloves mojih izdelkov in okrepčil, ki jih imam vedno v zalogi čim najbolj razširi cenjeno občinstvo v nedeljo, 6. t. m. od 8. do 12. ure Da brezplačno poslrošiijo lifcerje* in ki ga nudijo radi spoznanja njega prvovrstne kakovosti tvrdke Emerik Zelrnka tvornica konjaka in likerja, L Sebentk, zavod za kuhanje žganja in likerjev, ter trgovini z domačim žganjem Franc Zaletel in Ivan Zaletel Istočasno vabim za ponedeljek, dne 7. t m. od 14. do 18 ure ceniene dame, šolsko mladino in malčke na brezplačno poskušnjo sladke smetane, limonade In malinovca. Za obilen obisk se priporoča Terezija Novotny, slaščičarna Ljubljana, Dunajska cesta 9. Foto aparati In potreb&élne po ntekih cenah v zalogi drogerlja НПТОП КНПС sfmma, Ljubljana, Židovska ulioa it» 1. Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se spomnili našega očeta in ga spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 4. marca 1927. Trgovsko hišo obsegajočo opremljen trgovski lokal z več skladišči, gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, primerno za vsakovrstno trgovino ali obrt na prometnem kraju v Ormožu radi preselitve takoj oddam v najem ali eventuelno tudi prodam. ЗЛ9 Ponudbe na naslov: Dr. A. Brodar, Ormož. GI X I X X 0 X Zahirala. 3360 Vsem, ki so se ob izgubi najine ljube, nepozabne matere spomnili naju s sočutno besedo, vsem darovateljem lepega cvetja In vsem onim, ki so spremili rajntco na njeni zadnji poti, se najprisrčneje zahvalmjeva Mirko in Minka Špan. V Ljubljani, dne 4. marca 1927 Zahuala. IKlodro galico 98/99% špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje itd. ter praženo haoo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celje Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik Ob priiild prebridke izgube naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tašče in svakinje, gospe Paule Jaške čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki so ob težkih trenot4h stali nam s tolažili ob strani. Posebno pa se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev, nadalje spedielno san. polkovniku g. dr. R. Jugu za njegovo izredno požrtvovalnost In trud g. dr. Krajcu ln čč sestram pa za neumorno skib in postrežbo pokojnici — Srčna zahvala tudi g. proi dr. Kotnika za tople tolažilne besede ob smrtni url drage pokojnice, S. duhovščini, kakor vsem prijateljem In znancem pa za obilno čaščeče spremstvo. Vsem naša ponovna, iskrena zahvala. V Ljskljsnl, dne i marca 1937. Žalujoči ostali» 3359 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš ljubljen! brat in stric, gospod Jože Telban posestnik danes v visoki starosti 82 let previden s sv. zakramenti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob L uri popoldne iz blše žalosti na pokopališče v Preaerju. Kamnik pri Proeerju, 4. marca 1627. Žalujoče rodbine: Suhadolnik - Borštnik. M. Zévacoî 89 Papežinja Favsta Roman Neutegoma si je dala prinesti moško obleko. Slekla je paževski kroj, v katerem se je bila vrnila z Grèvskega trea, preoblekla --<2 za plemiča, pokrila si obraz s črno baršunasto krinko in odjahala v Progarsko ulico, spremljana po vohunu, ki je prej zasledoval mojstra Clauda. Pred hišo, iz katere se je bil prikazal Claude, je Favsta skočila s konja in je sama potrkala na vrata, čez nekaj trenutkov se je linica odprla; skozi rešetko je pogledal moški obraz. »Kaj želite?« je vprašal vratar in nezaupno vrgel oči po ulici. Favsta je odgovorila: »Vitez de Pardailan, mojster Claude in njegova Prevzvišenost knez Farnese so me poslali.« Komaj je izrekla te besede, že so se odprla vrata na stežai, »Stopite noter,< je dejal moški, »njegova Svetlost vas pričakuje.« »Njegova Svetlost!« Favsta se je zdrznila. Vstopila je brez vidnega obotavljanja; toda pod plaščem je skrivaj potipala, ali sta bodalo in samokres, ki ju je bila vtaknila za pas, na svojem mestu. »Izvolite, gospod, izvolite 1« je govoril sluga, vodeč jo skozi predsobje. Naj se je Favsti še tolikanj mudilo za njim, vendar je gredoč pazila na vsako podrobnost. Med drugim je videla na steni sliko mlade žene, ki jo je iznenadila s svojo nežno, otožno lepoto. Na preprogi pod sliko je bilo z zlatom izvezeno geslo: »Je charme tout.«* Jaz očaram vse. »Marija Touchetova! Ljubica Karla IX.« je zamrmraia Favsta. »To je dvorec Marije Touchetove!... In Pardaillanov prijatelj... tisti, kateremu je zaupal Violetto... ie mladi mož, ki je opsoval Guisa na Grèvskem trgu... Karel Valoiški, vojvoda Angoulêmski... Evo ga!...« XL. Violettina poroka Mladi vojvoda je toplo pozdravil neznanca, ki je prišei k njemu po nalogu tako dragih oseb. Sel se je spoštljivo prildonil in vprašal: »Imam Ii čast, da govorim s Karlom Valolškim, grofom Auvern-skim in vojvodo Angoulêmskim?« »Ženska!« je zamrmral Karel »Da, gospod,« je odvrnil, poudar-jaje to besedo. »Svetlost,« je nadaljevala Favsta, »moje ime bi bilo za vas brez pomena. Uboga ženska sem; tisti, ki dandanes vlada Parizu, me je pripravil v sramoto in obup...« »Vojvoda Guiški!« »Baš on. Da bi se mu laglje osvetila, se poslužujem te obleke, ki mi je tudi omogčila, da sem neopažena prišla v Pariz in se lahko svobodno gibljem po mestu. Vse to vam povem le v svojo opravičbo, ker želim ostati za vas zgolj poslanka vaših prijateljev.« »Oh, gospa, izgovorov ni potreba! Nevreden bi bil svojega imena, če bi vas nadlegoval zastran vašega. Mojo vdanost zagotavlja že to, da trpite po Guisevi krivdi.« »Ne govoriva več o njem,« je rekla Favsta, spustivši se v naslanjač, ki ji ga je Karel pokazal. »Govoriva o sporočilu, ki ga imam za vas.« »Čakam ga z vso nestrpnostjo...« Favstin položaj je bil opasen. S hladno drznostjo, ki je vodila vsa njena dejanja, se je bila predala sreči. Trebalo je pripraviti Karla do tega, da ji sam pove vse, česar ni vedela. »Svetlost,« je dejala, »dovolite mi vprašanje. Vaši trije prijatelji so v velikih skrbeh zaradi nečesa, kar tudi mene živo za- nima ... zakaj ženska sem in vem, kaj je ljubezen in kaj gorje.., Ali je devojka, ki jo imenujejo Violetto, še v tem dvorcu?« »Še,« je odgovoril Karel, nič hudega ne sluteč, zapeljan po prikupnem zvoku njenega glasu. »Hvaljen bodi Gospod!« Ije vzkliknila malone zmagoslavno. »Gospod de Pardaillan bo ves srečen. Zdi se mi, da se baš on naj. bolj vznemirja... Gotovo ljubi to devodko?... Oprostite... a vrli vitez se mi je videl tako prepaden...« »Violetta mu je draga,« se je nasmehnil Karel, »o tem ni dvoma, čeprav še ni dolgo, kar jo pozna. Njegova vznemirjenost pa je samo znak velikodušnega prijateljstva. Zakaj Violetta je moja zaročenka, gospa, in vitez je moj najboljši drug.« Pri teh besedah je Favsta pokimala v znak odobravanja. Le komaj se je premagala, da ni z ničimer izdala svojih pravih občutkov; njen obraz pod črno krinko je prebledel kakor prt. Karlovo razodetje je bilo prevrnilo vsa njena čuvstva in vse njene misli. Violetta ni bila Pardaillanova ljubica! Bila je zaročenka vojvode Angoulêmskega!... Nehote je vzdihnila od mogočne radosti, ki je prešinjala njeno srce. Toda ni se utegnila ukvarjati s seboj. Da bi pridobila časa za osveščenje, je povzela: »Zdaj, ko vem, da je Violetta vaša nevesta, se več ne čudim naklonjenosti, ki jo kaže do nje gospod de Pardaillan... Vse priča, da vam je iskren prijatelj...« »Da,« je ganjeno rekel Karel. »Pardaillan je moj prijatelj., lahko bi rekel, moj angel varuh... Njemu sem hvaležen, da še živim; njegova zasluga je, da sem spet našel njo, ki mi je dražja od vsega na svetu. Brez njega bi bila Violetta mrtva...« Med tem ko je Favsta z dozdevnim zanimanjem poslušala Karlov izliv, je po bliskovo zgradila svoj načrt in odločila Violettino usodo. Umoriti je zdaj ni bilo več potreba. Favsti je zadoščalo, da za zmerom onemogoči odnošaje med njo in vojvodo Guiškim. Kaj ji je bilo tedaj storiti? J7J Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda SO par. NaJmanjiS seetek Din 5*-% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—» NaJmenjS! snaeek Dis W*—t V nedeljo v gostilni «Ameriki» koncert. — Igra prvi ealonski orkester. 6482 Sokolsko gledališče v Radovljici vjiTÏzori v nedeljo, 6. t. m. ob V» S. e večer 1» i» lanske serije mano Spi carjevo spevoigro «Spominska plošia». Pri igri sodeluje pomnoleu salonski orkester in društveni pevski «bor, ki je od lanskega leta sem pridobil Ee nekaj prav dobrih m «Si. Pevski in glasbeni del vodi skladatelj sam. — Igi» ee ponovi v nedeljo, dne IS. t. m. popoldne. 6458 Šoferja samca, sprejmem za Ford avto. — Petan, avtotaksa, Laške. 6451 Galoše popravlja xo* rulkanizacija Škafar, luMjana. Rimska cesta 11 Snežne čevlje in ealoSe popravlja Avgust Bkof, Borttnlkov trg St. 1. 6349 dobe Prodajalko nprajmem v boljSo Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglas. Hdelek «Jntra» pod Šifro .Prodajalka 63». 6418 Učenko s potrebno Šolsko izobra»-J m e trgo-*— T Židovska bo'sprejme trgovina L. Pevalek, Židovska ulica. 568? Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hiSne itd. dobe naj-laïje s 1 u i b o v Beogradu aio se «lase v birou Ekonomija, Beograd, Vlsana 11 Več krojaških pomočnikov dobro izvežb&nih, sprejmem «a velika dela. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». 6521 Služkinjo staro 20—80 tet, zdravo In maSno, sprejmem takoj v boljšo hflÉû. Znati mora kuhati, prati tn likati — biti lepega obnašanja. Naslov v erfasn6m oddelkn «Jutra». 6527 Parketnega mojstra prvovrstnega in popolnoma samostojnega ter dva mizarja sprejme ta&oj lesno Industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Parketni mojster». 6501 Steklar, pomočnika mlajS***, «рм1в« Jo«. Donosa ▼ Murdn Soboti. 6514 PiaCIlno natakarico H j» le slufUa v kavami, sprejmem т kavarne. Naslov pov« oglasni oddelek «Jntra». 648» Pomočniki godbeniki čevljarski, Heparski Ia krojaški, vešči godb« u j*> hala, dob* dobro aamele»-aje. — Ponodbe na oglasa! oddelek «Juti»» pod fifro «Godbenik». 6459 Perfektno modlstko takoj sprejmem. Ponudb* «a oglasni oddelek «Juto»» P<£ «Perfektna 400». 6446 Francoščino poučuje temeljito spec. izprašana učiteljica. Naslov v oglas, oddelku «Jntra». 6384 Srbohrvaščino instruira srednješolec. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Z. H.» 6502 Pouk v nemščini, francoščini, angleščini, latinščini ln v vseh gimnazijskih predmetih nudi nemško govorečim Mihael ln Elfriede Ortha-ber, cand. d. phil., Spodnja Šiška, Malgajeva ulica 13/П 6455 SlužIl ?šče»o Boljši krojač delovodja — prekrojevalee itd. Išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «Delovodja». 6SS1 Računovodja 23 let star — z večletno prakso in dobrimi spričevali, vojaščine prost, vešč slovenskega, srbohrv., nemškega in deloma italijanskega jezika — knjigovodstva, korespondence in strojepisja ter vseh pisarniških poslov, Ieli primerne slutbe. Cenjene ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod Šifro «Marljiv 51». 6351 Lesni manipulant strokovnjak z dolgoletnimi spričevali ln najboljšimi referencami — perfekten v slovenskem, srbohrvaškem ln nemškem jeziku, Seli postranskega posla kot preje-malec ali nakupovalec lesa. Pojasnila daje fa. Frano Skasa, lesna industrija — Velenje. 6386 Graščinski lovec z dolgoletno prakso, izučen mizar in z avtomehaničnim spričevalom, samec, v ne-odpovedani službi, želi premeniti službo. Ponudbe na naslov: Anton Kos, Ribnica — Dolenjsko. 6310 Žagar in cirkularist vajen vseh popravil, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dober žagar» 5423 Dekle pridno in poSteno. išče službo pri majhni In boljfi družini v Ljubljani. Zna nekaj kuhati ln Šivati. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiva 100». 6522 Absolventka trgovskega tečaja, zmožna slovenskega, nemškega ln deloma italijanskega jezika, že od doma naučena trgovine. ISČe primerne službe kot blagajničarka ali prodajalka. Ista tma veeelje do go*podfnjrtva ln vzgoje otrok. Gre tudi na Hrvatsko. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Iz boljîe rodbine». 6513 Šivilja t daljSo pomočniško dobo, nahajajoča se v težkem položaju, ISČe službo pomočnic«, Se mogoče s hrano I« stanovanjem v hiS. Gre kamorkoli v Sloveniji, na Hrvatsko ali v Srbijo. C*nJ. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Šivilja» 6432 Prodajalka mešane stroke, želi s 1. aprilom premeniti službo, pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vestna prodajalka 41». 6287 1000—2000 Din dobi tisti, ki preskrbi za-nesljivemu gospodu, vojaščine prostemu, kakrSnckoli stalno službo. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Din 2000». 6476 Brivski vajenec ki xna hriti in striči, išče mojstra. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0461 Starejši možakar ki lahko položi tudi kavcijo, išče službo čuvaja ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljiv 53». 6453 Baine vreče vse vrste za oglje ima vedno na zalogi Mirko M 1 a k a t, Ljubljana — Slomškova ulica štev. 11. 6312 Moško kolo dobro ohranjeno, proda hišnica na Emonski cesti 10 6430 Črno jedilnico elegantno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Starinsko omaro za knjige, prodani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6495 Solidnega odjemalca iščem za succetsivno dobavo hrastovih železniških «Pragi 57» na ogl delek «Jutra: pod :lisn od-6457 Pflanzenzucht im Zimmer 18 rezanih letnikov proda Ivan Brodnik. Kranj 191. 6445 Tovorni avto 5-tonskl, znamke «Benz», motor 45 HP, generalno re-parlran, a jamstvom pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam, ali zamenjam za karkoli. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Benz». G519 Pohištvo za 1 sobo in kuhinjo, s štedilnikom in posodo takoj poceni naprodaj v Selen-burgovi ulici 1, dvorišče. 6516 Večji štedilnik gostilniški, naprodaj na Borštnikovem trgu Stev. 1. 6524 Nar. Enciklopedije vse dosedaj izdane zvezke, nerabljene, prodam. Ponudba pod «Enciklopedija» na oglasni oddelek «Jutra». 6515 Knjigovodja samostojen. H let star, dober korespoadmt. s večletno prakso, veH lemSčine, Italijanščine h arbohrr. ter vseh pisarn poslov, ISČe primerne službe. Ponudbe n «glasni oddelek «Jutra» pod znaSko «Zanesljiv 88». Prodajalka * strok*, i dobrin spričevalom, prldma ln po-ft*aa, tali ргшпШ službo Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pridna tn po-CttS Lepa obleka za gospoda srednje postave In ravno taka salonska obleka poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6486 Pohištvo leinjevo spalnico ln črno Jedilnico, ve* fino Izdelano ш polirano proda Ivan Novak, sploino mizarstvo, Vižmarje 65, poleg poetaje. 6483 Pohištvo več spalnic iz trdega lesa, hrastov*, SraopoHMrano !e-dOulee, lepo In dobro blago (mam v zalogi po zelo nizki ceni. Franc Tomšič, mizarstvo, Zg. Kaielj. p. D. M. Polje. 6479 Železna postelja z žimnieo in steklena omarica naprodaj v ètudentov. ski ulici IS,TI 6474 Ženski čevlji rujavi, г dvojnimi podplati iz švedske juhtne z usnjeno podiogo, uepremoč-ljivi. št. 38 Mi, skoraj novi, naprodaj za 300 Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod šifro «Čevlji». 6428 Konjskega gnoja prodam večjo množino. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6526 Avto Peugeot dvosed ežen, v popolnoma, skoraj novem stanju, dalje železno stružnico (Egalizirdrehbank) ln pisalni stroj znamke L. C. Smith & Bros z dolgim vozom (65 cm) proda po nizki ceni Kuhar, Slomškova ulica štev. 27. 6484 Zajčje kože plačuje nad normalno ceno D Zdravič, Ljubljana Flo rijanska ulica 9 47 Hrastovih podnic 70 m!. žamanih, 1 vrste, v dimenzijah 43 m/m, 2.60 m, 2.70 m dolgih in 50 m/m 2.80 m n 2.90 m dolgih kupim Dobava in plačilo takojšnja Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro «Hrastove podnice». 6311 Tovorni avto 1 Vi tonski, dobro ohranjen, s ali brez priklopnega voza kupim. Ponudbe s ceno na oglaeni oddelek «Jutra» pod značko «Dober voz». 6317 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Otroïki vozif'k» 6518 Slovarček slovensko-nemški, od 6Ie-bingerja, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Babljen». 6505 Žaga s stan. bišo poleg 4000 m> prostora z razkladanje in skladSče. hlevi, lastna transformatorska hišica, pri kolodvoru, mlin za èreslo. stružnica itd Posestvo se nahaja ua slovenski meji Koroške tn je naprodaj za 45.000 Silin-Pojasnila daje Pan-Kuhn, VUlach. Pino-strasse. Kirnten 6435 gov tras Hiša z vrtom na Ježici pri «Kralju» naprodaj. Pojasnila daje lastnik. 6490 Posestvo 19 oralov njiv, travnikov, gozda ln sadonoenika, radi starosti lastnika ueodro naprodaj. Hoče št. 33 pri Mariboru. 6438 Hišo z zemljiščem za 14 mernikov posetve, lep vrt, gozd, vse poleg doma, 10 minut od kolodvora Križe, ugodno proda lastnik Ivan Kl e č, Zadraga, poŠta Križe. 6469 KompL predilnico za volno, z veemi stroji, vodno turbino 30 HP, s posestvom in konoesijo radi družinskih razmer ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6463 irgovsko hišo veliko, tik farne cerkve v Mokronogu, s gospodarskim poslopjem, vrtom, velikim dvoriščem in njivo pod zelo ugodnimi pogoji proda lastnik Alojzij Bere-tič, Smarjeia pri Novem mestu. 6460 Enonadstropno hišo na prometnem kraju blizu LJubljane, zelo pripravna za kakega obrtnika, prodam. Stanovanje iz 8 sob ln kuhinje kupcu takoj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6363 Trgovino mešane stroke prevzamem v najem. Ceni ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Navedbe letnega prometa». 6371 Lokal za trgovino mešanega blaga na deželi, najraje v kakem industrijskem kraju, s prostim stanovanjem ter brez zaloge vzamem v najem, event. tudi kupim — takoj ali pozneje. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod Šifro «Dobro Idoča 23». Večjo restavracijo s stanovanjem v o e n t r u Zagreba. Ima do 100 abo-nentov in do 30 hI mesečnega prometa. Skupna najemnina 1500 Din mesečno, odkup inventarja in instalacije 150.000 Din. Posredovalec — Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 6426 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski zavod v Ljubljani §083 Stara trgovina na prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana, naprodaj za 200.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5686 ti mm Realitetna pisarna Sv. Petra c. štev. 18 o d d a : TKG. LOKAL, center, dva manjša prostora, 1500 Din — ozir. po dogovoru; MESARIJO v centru Ljubljane, lokal z majhno delavnico — kompletno stroji — 30.000 Din; 6487 ftmutanja Krasno stanovanje v novi vili pod Rožnikom.. S sobe, kabinet, kopalnica, souporaba vrta itd., 10 minut od glavne pošte takoj oddam sa vselitev v teku meseca. Najemnina po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelelk «Jutra» pod Šifro «Krasno». 6520 Gospod nepoznan ▼ Ljnhijani, iS* sobo pri aamoatojnl gospe. Cenjene ponudbe pod šifro «Soba П» na oglasni oddelek «Jutra». 6468 RflDIO-AVTO bsteroe itd., prvo« vrstni fabrikat CsbsvHeiji za vojsko in >r ornarico it MARIBOR Sti4mmayere<.'3 ul!ca 3 Stanovanje 8 sob In pritiklin, parketi-rano, takoj oddam. Naelov r oglasnem oddelku Jutra. 6403 Železničarji! Zamenjam upravno stanovanje 2 sob in kuhinje z enakim, privatnim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6410 Samec iâëe majhno stanovanje ali dve svetli prazni sobi z elektriko. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nujno 76». 6422 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, dels'i -ice itd Posredovanje Za oddajalca popolnoma brezplačno «Posredovalec». Sv. Petra c št. 18. E691 Gdč. dijakinjo ki v Grazu študira sprejmem na hrano in stanovanje. Dopise na oglas, oddelek «Jutri* pod šifro «Graz». 6262 Lepo sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam £ osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6523 Opremljeno sobo z električno ra-zsveUjavo oddam, event. s hrano v bližini gorenjskega kolodvora samskemu gospodu. Naelov r oglasnem oddelku «Jutra». 63S9 Komfortno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6296 1 ali 2 sobi S razni ali opremi j en j rabim 'ajvišje plačilo. Večkrat odsoten. Ponudbe na oglas, oddelek «Jufcra> pod šifro «Lesni trgovec». 6525 Sobo strogo separirano, lepo in čisto, prazno ali opremljeno išče gospod. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Strogo separirana». 6509 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v ogL oddelku «Jutra». 6510 Prazno sobo se odda ter 1 mala, 1 velika opremljena, poeebe uhod, el. luč ln parket. Tržaška cesta 26 — brivnira. 6359 Lepo stanovanje zelo ceno, v mestu. 2 velikih sob, kuhinje in pritiklin, zamenjam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zamenjava». 6493 Dva dijaka sprejmem z zajtrkom v eno sobo. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 6485 Opremljeno sobo veliko, lepo in solnčno. s posebnim vhodom, v bližini Tabora oddam 2, ev. tudi 1 goepodu. Naslov т oglasnem oddelku «Jutra». 6504 Prijazno sobo strogo separirano in z električno razsvetljavo, event. s hrano oddam takoj 1 ali 2 osebama v Jenkovi ulici št. 20. 6506 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naelov ▼ oglasnem oddelku «Jutra». 6499 2 opremljeni sobi lepi, i delno souporabo kuhinje oddam s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6498 Opremljeno sobico z električno razsvetljavo, v bližini pošte oddam takoj solidni osebi. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 6470 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6443 Stanovanje 2 ali 3 sob išče za april ali maj mirna stranka brez otrok. Plača tudi nekaj na^ prej. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jntra» pod šifro «Nagrada 14». 6338 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6491 50G0 Din posojila rabi nujno posestnica na deželi. Obresti za S leta si izposojevalec lahko takoj vzame. Varnost zasigurana. Skozi vsa leta bi pošiljala ileželne pridelke v zahvalo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6379 Za družabnika grem s kapitalom. Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod «Kapital 54». 6454 rtf/ Novo mesto Sem zdrav ia ee nahajam zopet v uradu. — Ne podcenjuj važnost pisma, katerega moraš brezpogojno v soboto do 10. ure dop. dvigniti. V nasprotnem slučaju ne odgovarjam za posledice. Vse iskreno. 6528 Želim poznanstva z resnim, ZEačajnim in duševno plemenitim gospodom. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Iskren ln nesebičen prijatelj». 6378 Klavir (Slatzflupol), znamke Hamburger, u mahagonija, skoro nov, ugodno prodam. Naelov pri podružnici Jutra v Mariboru. 6440 Kitaro in mandolino kupi I. C.. Komenskega ul. št. 16/1. 6507 Pianino Heizmaun — lepo uglašen, prodam za 5500 Din. Maribor. Frančiškanska St. 21, pritličje. 6466 Psi mladi cemšK ovčarji poceni naprodaj v hotelu «Tivoli»» 6508 Resasti foxterierii mladiči, naprodaj. Irran-redni ekeemplari z rodovnikom. Potomci anrlegkega Importa pearne «Of Kote». ReflefttantI, predvsem ljubitelji dobrih jamarjev, dobe naelov v oglaenem oddelku «Jutra». 6412 Pok*: Pozor! Dramatična društva IzSla Je «Ilustrirana lepa maska». — Učna metoda nr podlagi številnih slik in skie v naravnih barvah ter Izdelava umetnih brad. brk bi nosov. — Nabavi aaj jo vaak oder In vsak Igralec. Cena 40 Din. — Naroča se: E. Navinšek. gledališki friser v L|nbljani, Selen-burgova ulica. Brezplačna knjiga PreporotUoj zdravila z zdravniškimi ocenami in pismi bolnikov o delovanju slovitega leka «Kaleflnlda» Kalenlčenka. Pisati: Beograd. Pop-Lukina 1, MUoS Marki ■rkovič. 6336 Prepise na stroju v slovenskem, nemškem, hrvatskem in ruskem jeziku IzvrSuj'em hitro in točno. — Ponudbe ua oglas, oddelek «Jutra» pod «Strojepisje». 6434 Kadilci, pozor! NajuspeSnejSe sredstvo za popolno o d v a 1 o kajenja so «Afuma» paetile. Mala doza 20 Din. velika 30 Din. Preprodajalci popust. Vito-mir Dolinšek, Celje, predal 4. 6261 UX" d d. tvornica lestencev in kovinskega blaga, Zagreb, Koturaška cesta bioj 9 išče