. oStnina plačana v gotovini LETO vin / Ljubljani, dne 14. januarja 19.'!.V /"osamezna Številka 1 Dir fcfsrJKS VONEDECJSMCI če se sprejema list ^^^^^ lelefon št 2050 m 4PoDp^,dos^> m* ^^^ ^m * M ^^ # m m ^^^ ■S Din. • Celo- ^^B m HA ^^^^ ■ ^^m Kopitar- lisi »oML* msMZ.J ■ ' ss-l« Vprašanje, ki je na ustih vse Evrope Komu bo pripadalo Posaarje? Nemčija je obljubila Posaarju posebne ugodnosti - Katoličani bodo ohranili vse pravice ■ Koncentracijskih taborov ne bo - Izidi volitev bodo znani šele v torek zjutraj - Prvi begunci Saarbriicken, 13. jan. e. Danes se je Posaarju izvršilo toliko pričakovano glasovanje. Vse prebivalstvo je bilo tako pripravljeno po volivni propagandi, da je prišlo polnoštevilno na volišče. Dasi je ves dan močno snežilo, so vendarle ljudje truinoma prihajali na volišča. Pred nekaterimi volišči je čakalo do 400 volivcev, dn opravijo svojo dolžnost. Dopoldne je bil posebno v Saar-briickenu naval na volišča tolikšen, da se je mislilo, da bo treba podaljšati čas glasovanja, da bodo lahko prišli vsi na vrsto. Mir in red je bil naravnost vzoren. Silno globok vtis je napravilo dejstvo, da so si v gručah pred volišči stali nasproti čisto mirno pristaši priključka k Nemčiji in pristaši statusa quoa. — Dasi so imeli nekateri na sebi strankarske znake, se vendar niso izzivali in so mirno opravljali svojo dolžnost. Zadnje laži Danes ni v Posaarju izšel noben časopis, ki , {e opolnoči vladna komisija prepovedala izdajo asopisov. Ker so posamezna uredništva to pravočasno izvedela, so že ob 11 zvečer izdala svoje redne izdaje. Nemška fronta si je ob tej priliki v svojih časopisih dovolila poslednjo goljufijo. Kakor poroča Havas, so časopisi nemške fronte objavili, da je »Osservatore Komanoc v svoji današnji večerni izdaji obsodil pisanje posaarskega katoliškega časopisja proti Nemčiji in Hitlerju. Agencija Havas se je takoj informirala in dobila seveda iz Rima ravno obratne vesti. Današnji »OsVervatore Komanoc piše, da se Cerkev nikakor ne bo vmešavala v potek posaarskega plebiscita. Havas poroča tudi, da nikjer ni bilo videti orožništva, a tudi mednarodna policija ni prišla na ulice. V Saarbriickenu je t olivna udeležba ob 17.30 popoldne dosegla »5%. Brez časopisja Pariz, 13. ianuarja. AA. Iz Saarbriickna poročajo: Ker so za danes prepovedali izdajanje vseh listov, so priredili listi nemške fronte posebno izdajo že snoči ob 23. V tej izdaji so priobčili vest iz Rima, po kateri naj bi bil list vatikanske ku-rije, »Osservatore Romano« obsodil katoliški pro-tihitlerjevski list »Neue Saarpost« in njegovo pisanje. Ta vest je popolnoma izmišljena. Pri pregledovanju omenjene številke tega rimskega lista se da ugotoviti, da vobče ničesar ne poroča, kar bi se le najmanj nanašalo na posaarski katoliški list »Neue Saarpost«. Izzivalci Saarbriicken, 13. jan. c. Danes opoldne so orožniki na meji Palatinata ustavili avtomobil, na katerem »e je peljalo šest narodnih socialistov, ki so bili poslani v Posaarje kot provokatorji. Orožništvo je vseh šest zapodilo nazaj. To je edini incident, ki je bil resnejše narave. Saarbriicken. 13. jan. c. Ob šestih zvečer, ko to poročamo, je udeležba volileev v vsem Posaarju dosegla 90 odstotkov. Največja je bila v Saarbriickenu, kjer so pristaši nemške fronte najeli vsa vozila, da so vozili 6voje pristaše na volišča. v sKroeli zaradi invazije nmerjevin sovraMiiKov, ki bodo po plebiscitu v masah bežali v Francijo. Francija misli, da se bo zateklo v Francijo takih beguncev največ 50.000. Francoske oblasiti so že Avstrijske želje Dunaj, 13. jan. c. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg je danes podal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da bodo jutri vsi Avstrijci veseli, ko bodo izvedeli, da se Posaarje vrača k Nemčiji. Prerokovanja Rim. 13. jan. b. Tukajšnji listi v poročilih iz Pariza, SaarbrOekena in Berlina prinašajo prerokbe glede izida saarskega plebiscita. Skoraj vsi listi prihajajo do zaključka, da ne računajo samo berlinski krogi, temveč tudi objektivni francoski krogi, da bo plebiscit izvršen v korist Nemčije. Kakor pišejo fašistični listi, je francoska uradna politika zavzela do saanskega vprašanja rezervirano, obenem pa objektivno stališče. Izid plebiscita Vi brez težkoč sprejet od Sveta Zveze narodov in »o tako za vedno odstranjena nevarnost, da bi se v saarskein vprašanju pojavila zopet nevarnost za nemire. Francoski finančni krogi so po trditvah fašističih listov sicer zelo v skrbeh, kako se Ito razvijal gospodarski položaj, zlasti glede plačila onih 000 milijonov frankov, ki jih mora Nemčija odšteti Franciji za odkup rudnikov v saarskem področju. Islotako so gotovi francoski krogi zelo v skrbeh zaradi invazije Hitlerjevih sovražnikov, ki Fi beguncev najv ukrenile vse potrebno za njihov sprejem in stanovanje. Vsi mejni prehodi v Francijo, ki jih je 4H, so hermetično m prt i. Na vseh prehodih in tudi vzdolž meje so straže silno okrepljene in je sploh kontrola popolna. Ženeva gleda v Posaarje Ženeva, 13. jan. b. Francoski zunanji minister g. Laval je ves včerajšnji dan proučeval razna pereča mednarodna vprašanja in se sestal z britanskim zunanjim ministrom sirom John Simonom, Edenom, sovj. komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom in naposled z italijanskim delegatom baronom Aloisijem. Po trditvah dobro poučenih krogov je bil najvažnejši med »emi sestanki g. Lavala brez dvorna njegov sestanek s sirom Simonom; !e-ta je imel z Lavalom razgovor tik pred vrnitvijo v London. Eden in Laval sta se, kakor trde, pri tej priliki sporazumela, da je treba posaarsko vprašanje dokončno spraviti z dnevnega reda še v teku sedanjega zasedanja sveta ZN in da ne kaže nobene točke tega vprašanja odgoditi na kasneje, da se bo tako razčistil teren za urejanje drugih velikih evropskih in svetovnih vprašanj. Med ta vprašanja spada v prvi vrsti razorožitveno vprašanje. Med drugimi včerajšnjimi sestanki francoskega zunanjega ministra g. Lavala je zbudil precejšnje zanimanje v političnih in novinarskih krogih razgovor g. Lavala s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve g; Litvinovim. Domnevajo, da je g. Laval pri tej priliki prepričal g. Litvinova, da spora- Francija pripravljena Pariz, 13. januarja. AA. Iz Nancyja poročajo, da so francoske civilne in vojaške oblasti v obmejnih krajih izdale po navodilih iz Pariza ob posaarski meji vse potrebne varnostne ukrepe za primer, da bi v teku današnjega plebiscita in po glasovanju v Posaarju prišlo do kakšnih večjih neredov. Tako so vzdolž posaarske meje na 107 km dolgem odseku postavili 12 oddelkov mobilne garde, poslanih na saarsko mejo iz srednje in južne Francije. Ti oddelki razpolagajo med drugim z večjim številom avtomobilov, tovornih avtov, mo- lilni med Francijo in Italijo nikakoi' ne bo kalil ne oviral diplomatskega dela zn uresničenje načrta o vzhodnem paktu. Ženeva. 13. jan. c. Od 8 zjutraj naprej so zbrani v tajništvu Zveze narodov vsi uradniki, ki vrše službo zaradi glasovanja v Posaarju. Pričakuje se, da bo glasovanje poteklo popolnoma mirno. Povsod vlada vtis, da bodo pristaši priključitve k Nemčiji zmagali z neznatno veČino. Volivni izid bo objavljen v Ženevi v torek ob 8 zjutraj. Francoski zunanji minister I.aval je danes popoldne obiskal predsednika Sveta Zveze narodov turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi Arasa, pri katerem se je informiral o poteku glasovanja v Posaarju. Ženeva, 13. jan. c. Svet Zveze narodov se bo sestal jutri ob 10.30 dopoldne k redni seji. Na tej seji se še ne bo razpravljalo o Posaarju. Pač pa se danes že izjavlja, da bo odločitev o Posaarju izrečena še tekom tega tedna, ker se svet Zveze narodov ne bo razšel, ne da bi določil pripadnost Posaarja. kju<>\, predsednik pooaarske vlad«. Kako veliko je Posaarje? Posaarje nteri toe.no 1912 kvadratnih km, kar odgovarja pobrežpn Ljubljanice, ki meri 1913 kv. km, ali okrajnemu glavarstvu ljub ljantfke okolice (011) in okrajnemu glavar stvu Kranj (1022), ali skupno 1931 kv. km. Pregled povojnih plebiscitov V zvezi s posaarskim plebiscitom, ki je bil danes in se je zaključil ob (i popoldne, bo zanimalo naše bravce podati kratko zgodovino vseh ljudskih glasovanj, ki so bili predpisani po mirovnih pogodbah 1. 1010 in med katerimi najzadnji je ravno piebiscit v Posaarju. V Slesvigu Begunci že beže cez mejo tornih koles itd., tako da lahko, če bo treba, čimprej in kar najlaže pridejo z ene točke na drugo. Posaarske begunce, ki so že in bodo po vsej priliki še uhajali čez mejo v Francijo, bodo sprejele francoske policijske oblasti in jih takoj odpravile iz obmejnih krajev v srednjo in južno Francijo. Le v izjemnih primerih bo posaarskim beguncem dovoljena nastanitev v Alzaciji in Loreni ter drugih francoskih krajih, ki meje z Nemčijo. Takšno dovoljenje bodo pa dobili le tisti begunci, ki se izkažejo, da imajo v teh krajih svojce. Prvi na vrsti je bil plebiscit v Slesvigu in llulš.einu, ki je odločil o novi meji med Nemčijo in med Dansko. Plebiscitno o»Mnlje je bilo razdeljeno v dve coni. Prva cona je segala do črte Tflp.dcr Flensburg, je obsegala okrog 300.000 hektarjev e 107.000 prebivalstva, druga, južn« cona pa je obsegala 133.000 hektarjev s 100.000 prebivalci. Plebiscit se je vršil 10. februarja 1020. Nad 100 tisoč volivcev je pristopilo. V prvi coni se je izreklo tri četrtine (74 odstotkov) za Dansko, kar je presenetilo ve* svet, kajti ta cona je bila v nemških rokah že r>5 let, med tem ko je druga cona t- 70 odstotki glasovala za Nemčijo. Mesto Flens-burg je ostalo Nemčiji, za kar so delali odgovornega danskega predsednika vlade g. Zalile, ki je bil kot gerinanofil takoj odslovljen od vlade. Alhnstein-Marienwerder Ta plebiscit naj bi bil odločil o pripadnosti sedanje vzhodne Prusije ali k Nemčiji ali Poljski. Prebivalstvo je po krvi slovansko, a je sčasoma izgubilo vse stike s slovanskimi plemeni. To niso Pol|8'-i, ampak pripadajo slovanskemu plemenu Mazurov, ki so imeli le bridke spomine na svoje prljeke sosede. Ravno to dejstvo je treba lrpofite-vati, če hočemo razumeti izid tega plebiscita, ko so slovanski Mazuri glasovali proti slovanskim Poljakom in so rajši ostali pod Prusi, kakor da bi prišli pod »Lehe«. Nadalje ne smemo pozabiti, da so Mazuri postali že protestanti in da so bili gospodarsko popolnoma vsužnjeni pruskim veleposestnikom. Toda pisec teh vrst pozna primer, da je navdušen in zaveden Mazur izjavil v Allem-steinu. da na žalost niso imeli tretje izbire, namreč samostojnost. Med dvema izbirama pa so rajši glasovali za Pruse. Plebiscit se je vršil 11. julija 1020. Ozemlje je bilo razdelieno v dva volivna okraja. V okraju Marienwerder ob Wisli je bilo 100.000 volileev. od katerih jih je 90.000 glasovalo za Nemčijo, v Allensteinn so glasovali po občinah in je glasovalo za Nemčijo 1.604 od i.704. torej 08 odstotkov. Pri končni ureditvi meje je Poljska kljub temu dobila še 50 metrov širine na desnem bregu Visle, tako, da je ta reka ostala njena. Koroški plebiscit Tretji na vrstnem redu je bil koroški plebiscit. Ozemlje je bilo razdeljeno v dve coni. od katerih je cono A upravljala Jugoslavija. cono R pa Avstrija. Vsled okolščin, ki so nam znane, predvsem pa zaradi zadržanja italijanskega komisaria, s katerim je plebiscitna mednarodna komisija dobila protijucoslovansko večino, je plebiscit dne 10. oktobra 1020 odločil za Avstrijo. 32.025 glasov je bilo oddanih za AvstTiio. 15.278 za Jugoslavijo, torei mala 59 odstopna večina za Avstrijo. biLi za to, da dobi to ozemlje Poljska, je povzročil zmedo Lloyd George, ki je 12. junija 1010 predlagal plebiscit, ker osebno Poljakov ni maral Končno je njegov predlog, na katerem j«' trdovratno vztrajal, le zmagal. Vso velesile so imelo močne vojaške oddelke v ftleziji, da branijo deželo pred neredi. Nemci so se pod predsedstvom Urbanska utaborili v Katovicah. Lukafiek je prevzel vodstvo neniMke propagande. Poljaki no se utaborili v lleuthenu pod vodstvom Korfantyja. Napetost je bila silno velika. Prišlo je do krvavih spopadov, predvsem v Oppelmi, kjer je bilo ubi-tili tudi več francoskih vojakov. Položaj je postni 5e hujši, ko so se ravno takrat začeli bolj&cvllrt približevati Varšavi. V Katovicah so morali 17. avgusta 1020 Francozi streljati s strojnicami na Ni»m-ce, tako so divjali. Takrat so Poljaki pod Korfan tyjom organizirali posebno napadalne čete močne, kakih 50.000 mož, ki so začele kar na svojo roko zasedati šlezijsko ozemlje. Slednjič je prišlo le do kompromisa med Korfantyjem in Urbanekom in plebiscitna komisija je zopet zavladala. Glasovali so 10. marca. Od 1.220.514 vpisanih volileev je glasovalo 1.100.84«. Od teh jih jo 707.005 glasovalo za Nemčijo, 470.352 pa za Poljsko. Za Neničiio torej 50 odstotkov, za Poljs&o 41 odstotkov. Plebiscitna komisija je stala pred t>»žavno nalogo. Po dolgih in mučnih pogajanjih, ki so bila bolj podobna barantanju in kjer je morala Poljska obljubiti razne gospodarske ugodnosti francoskim kapitalistom ter angleški industriji, so se slednjič zedinili tako, da je bila Slezija razdeljena v dva dela, enega je dobila Nemčija, drugega pa Poljska. To se je zgodilo 12. avgusta 1021. Okraji Ribnik, Ples, Kro-levrrka, lfuta, Beuthen, Kntovice je dobila Poljska. Nemčija je dobila ostalo, torei okrog 75 odstotkov plebiscitnega ozemlja in 57 odstotkov prebivalstva. Res pa je da jo dobila Poljska 70 odstotkov premogovnikov. 90 odstotkov vseh premogovnih rezerv. 97 odstotkov železnih rudnikm', ft2 odst. rudnikov cinka in 71 odstotkov svinčenih rudnikov. Pripomniti je treba tudi. do je Korfnitv. ki je takrat Šlezijo rešil za Poljsko, bil od obstoječega režima vržen v večletno ječo. Šop Gornin Šlezija To je brez dvoma najpomembnejšo plebiscitno ozemlje in ono. ki je delalo mirovni konferenci največ preglavic. Ozemlje obsega 1 milijon 0.77.334 hektarje, na katerih prebivata 2 milijona 280.(K)0 prebivalcev. Med Kom ko je mirovna konferenca ronf SaintGermanska mirovna pogodba je prod pisala Madjarski. da mora do 9. avgusti 1021 izprazniti vse nemško govoreče fvzeinlie okrog fto-pronja (ftdenlmrg), toda, ko so avstrijske čete prišle, da bi to ozemlje zasedle, so naletele na olio rnžen madjarski odpor. Na posredovanje velesil, sta Avstrija in Madjarsika v Kr>ne1kah dne 13 oktrtbra 1021 pristali na plebiscit, ki naj bi se vršil 14. decembra 1021. Za Madjamko je glasovalo vsega 15.300 ljudi, za Avstrijo 8.200. Na Tvvllnci toga je Svet veleposlanikov 23. decembra 1021 odločil. da to ozemlje pripade Madjarski. Tešinj-Wilno Mirovna konferenca ic hotela organizirati plebiscit tudi zn teši njo k o ozemlje, ki leži med Poljsko in ČeSkoslovaško, ter za ozemlje Vilne ki sta ga zahtevali Litva *i Poljska. 1'oda do plebiscitov ni prišlo. V Tošhi)b sla obe prizadeli državi po manjših krvavih spopadih pridali na odločitev Sveta veleposlanikov, ki je tudi potegnil današnjo mejo. V Vili ipa je preprečil plebiscit udar :renn rala fceligovskega, ki je 9. oktobra 1020 Vilno za sedel in za Poljsko obdržal, fte !. 1921 je Zveza narodov predlagala plebiscit v vilnskem ozemlju, toda niti Litva niti Poljska nista predloga spre jeii. Vprašanje je še danes odprto. Kaj Hitler obljublja Posaarčanom Biser Posaaria ic mesto St. Ingbcrt, ki je važno v gospudurskem in kulturnem življenju deiele. Berlin, 13. jan. TG. Državni kancler in Fiih-rer Adolf Hitler je sinoči razglasil po svojem uradnem poročevalnem uradu, da v polnem obsegu sprejme — in in nje jamči — izjave, ki jih je dal narodnosocialistični voditelj za Posaarje Jožef Briickner glede nsode tega ozemlja, ak» v plebiscitu pripade Nemčiji. BTiickner je namreč v petek zvečer izdal proglas na Posaarje, v katerem je obljubil, da ostane Posaarje tndi v Nemčiji upravna enota, da ne bn nikdo med uradništvom, ki je d o zda j službovalo v Posaarju. imel kakšne sitnosti in tla bodo vsi, ki ko se čutili Nemce, to ravno so glasovali za posaarsko samostojnost, mirno ostali še nadalje v službi, da ne bodo ustanov Ijeni nobeni koncentracijski tabori in da nobeden od Posoarvanov ne bo okrajšan na njegovi svobodi ter slednjič, da bodo katoličani v Posaarju ohranili isto pravice, kot jih uživajo sedaj. IVržavni kancler je vse te izjave sprejel, ko* da izvirajo od njega, ter dodal, da ostane Pos.uirje tudi posebna enota ▼ državni organizaciji narodno socialistične stra/nke ter da bo Jotef Briickner postavljen »a državnega komisarja za Posaaricv ritran i »P«nedelj*lp Sl«venac* dne 14. jannarja »tov. i Flandin: ff Sem za premirje z vsemi!" Volitve v barjanski odbor Parit, 13. ja.n. h. Francoski ministrski iredsednik Flandin je imel po franeoskeui •adiu snoti aelo značilen govor. Go\oril ,ie ia banketu, ki mu ga jo priredila organ i wi i.",,i Allinmv LVniocruIuiiie . V glavnem .ie brii/.ložil delovni program -cdnii.ic vlado in le.ial. da hoče napraviti kanec d««flnei.i»kt lot i. ker boče dobiti čini širši ternolj ta kiv lit, da se nu ta način ntr
  • udaril. da sodniki ne sinejo biti odvisni od po! i tien i i momentov m svoje napredovanj«. Sodnik mora biti nepristranski, zato pa tudi neodvisen. Noben sodnik pa po mnenju g. F lan- Protiversha grozodejstva Mexieo City, 13. jan. b. Pri dan^nji službi božji je zopet prišlo do nemirov. Skupina mladih vročekrvnih Mehikancev je na: padla vernike ko so prišli iz cerkve, radi čeft&r se je med obema skupinama razvila pravcata bitka. Zopet je bilo veliko oseb ru-njenih na obeh straneh. Prva žena čez Tiho morje London, 13. jan. TG. »Time«' poroe« « Oaklanda v Kaliforniji, da je jiinaska l«; talka Amelija Earhardt. ki je odletela v Ho-uolulu na Havajskem otočju po IS urah in 15 min. srečno priletela v Oakland. Mrl lardt je prva lena, ki je preletela ameriško polo-viro Tihega morja. Kot znano je ta Junaški, letalka tudi že preletela Atlantski ocea£ Po svojem prihodu je letalka Izjavila, da je kakih .'»110 km priil ameriško obaloi zasia v meglo in je že mislila, da je izgubljena pa ie po brezžičnih navodilih obrežnih radio-postaj prestal« to preizkušnjo in srečno pre-bredla meglo in srečno pristala. Po uporu v Asturiji Madrid. 13. jan. AA. V uradnih kroj^U indijo, da bo zap'emha . imetja rndarnkegn sindikat«, ki ga prava« popi- sn je j o, vrglu svojih 20« milijonov poset. * Jueoslavija-Boharra Belrr.nl. 13. jan. m. Par dni sta *e tukai mu-rtita odlična laetopnika bolgarskega goapodaretva dina ne sme poeta« niti član zbornice niti član senata. Glede političnega položaja J«' izjavil Flandin sledeče: -Jaz sem pristal politike, ki jo vodi zunanji minister P. Laval. Sem za premirje r vsemi narodi in vem, da mora biti oni. ki želi mir, močan, inednar. odnose pa je treba urediti lako. da bodo služili napredku. Temni oblaki, ki so se zbrali nad Kvropo zaradi umora v Marseju, so se razpršili in novo leto se je začelo v miru. Prvi korak v naši mednarodni politiki, je bil uspešen, saj smo po dolgih letih dosegli zbližan je S svojo sosedo Italijo. Včeraj je bil dosežen sporazum v Himu, jutri pa dosežemo sporazum v Londonu, je zaključil Flandin svojo izjavo. 10C milijonov za iavna dela Belgrad, 13. januarja, m V smislu uredbe o izvrševanju javnih de! v državi namerava iiradbeno ministrstvo v najkrajšem času najeti posojilo v višini 100 milijonov dinar ev iz državnega londa za izvrševanje javnih del. Posojilo se bo vračalo iz dohodkov, ki se zbirajo v ta fond od trošarine no vino žganje, špirit, cement in bencin. Ti dohodki so znašali za čas od novembra 1933 do konca novembra 1934 od trošarine na cement 26,866.565, na bencin in mešanico pa 16,074.333. Skupno se ]e torej nabralo v državni fond za izvedbo javnih de' 12,940.899 Din. Kakor hitro bo sklenjeno in odobreno to posojilo, se bodo takoj pričela izdelovati večja javna dela po programih, ki ji bodo predložile posamezne barake uprave, odi,osno, ki jih bo določil ministrski svet V prvi vrsti se bodo izvršila ona javna dela, ki so na bolj nujna, tako n pr. del mednarodne ceste Horgoš—Novi Sad--Zemun. Te dni bosta tukaj razpisani licitaciji turi-za zgradbo nove palače za poštno hranilnico v Bel gradu in pj za dovršitev poslopja nove Narod skupščine na Aleksandrovi cesti. Mariborski drobiž Maribor, 13. januarja. Smučarska nedelja. Končno se je izpobila »mufariem vroča želja: Snega imajo in »e v preobilici. da ni treba na Pohorje m pod Peco, ker imajo kar doma pred nosom najlepša smučižča. Ze med tednom so obronki Pohorja r Radvan,u in Pekrah ter višine za Tremi rib liki oživeli. Kdor ie imel dilce in časa, je bil zunaj. Večina pa se je pripravljala že ves teden za nedeljo, ki je danes v pravem smislu besede pripadla smučarjem, sicer so se zjutraj obrazi zaskrbi eno sklanjali nad termometri, ki so kazali v prvih dnevnih urah no —13 stopi- j vendar je športno navdušenj zma- 1 . «■• . I 1-__XI nriol ii <*fl ru»f 1f"» Ljubljana, 13. jan Po presledka dolgih let so bile danes vo-Htve v glavni odbor sa osuševanje Barja V ta odbor delegira banovina kot naslednica bivše, samoupravne «bla.sti polovico odbor nikov, mestna občina pa četrtino, medtem ko imajo lastniki parcel na Barju pravico volit, preostalo četrtino odbornikov. Volilni ime nik teh lastnikov je vsebovali 1783 volivcev. Nekateri posestniki barjanskih zemljišč so -,«• pritoževali, da so bili iz volilnega imenika izpuščeni. , Jugoslovanska nae. stranka je za te vo litve postavila ofieielno listo, katere nosilec je bil obč. sv. Ivan Vrbinc, posestnik na Tlo vici, drugi kandidat Josip Lovša. obč. sv. in posestnik na Poti na Kakovo jelšo, namestnik pa Anton Babšek, posestnik v Stopanji Va8Drugo listo je vložil Andrej Štrumlielj, pose stnik v Rudniku 24, za drugega odbor nika je kandidiral Franc Ložar, posestnik « Bizovika, za namestnika pa Franc Karpe. ix»sestnik iz Most. Vložena je bila še tretja lista z nosilcem Spiller-Muy.som in s kandi datom za odbornika g. Knlinoni iz Trnovega. Proti tem trem listam so postavili Bar-Juni neodvisno in nadstrankarako list«, na kateri so kandidirali Jakob Vidmnr (Mokar). posestnik na Ižanski cesti 282, Jakob Gale, posestnik ua Ilovici. Jurčkova pot 126. za namestnika pa Ivan Benkovič, posestnik v Trnovem, Veliki Stradon 5. . Med posameznimi listami je bila velika tekma in se je vršila zelo vneta volilna agitacija, Medtem ko Štrumbljeva in Spiller-jeva lista skoraj nista imeli izgledov, so se Marjani in lastniki posestev na Barju po večini takoj odločili za VYbinčwvo ali na Vid marjevo li*to. Possaiiezne skupine so imele tudi volilne lokale v merstn. Volitve je vodil ,ne«tiii gospodarski ravnatelj dr. Rlko Fux. Ofioielna lista JNS je dobila 217 glasov. Lista g. Struniblja .ie dobila 17 glasov, lista dr. Spiller-Muysa 1 glas in nadstrankarska lista Vidmarja Jakoba (Mokarja) 375 Klasov. 1 )va glasova sta sporna. Na celi črti je torej prodrla Vidniarjeva lista, in so za odbornike izvoljeni: sir. Jakob Vidmar, Jakob Gale in /a namestnika Ivan Benkovič, Verjetno pa je, da pridejo gg. Vrbinc, Lovee in Spiller Muys tudi v barjanski odbor, ker more prva dva delegirati v ta odbor Mestna občina zadnjega pa banska uprava. VI«, 13. jaiL Pri današnjih volitvah v barjanski odbor je dobila lista g. Javoru ika t JNS) 204 erln sove, lista g. Novaka pa 114 glasov. Vrhnika 13. jan. Danes so se tudi pri na« vršile volitve v glavni odbor za obdelovanje barja Takoj v začetku volitev se je opazilo, da so duhovi ločeni v dva tabora. Na oni strajii so kandidirali trije občinski odborniki od dosedanje večine, na drugi strani pa so dobivali gla sove gg. Anton Keržmane iz Bevk In Frane Bradeško iz Ligonje kot odbornika, in K-Frane Furlan iz Verda kot namestnik. Do čim je bilo pri lanskih občinskih volitvah razmerje mod bivšo JRKD in opozicijo še 3:1, so danes dobili g. Keržmane 239 fflasov, S. Bradeško 235 glasov iu g. Furlan 237 gla sov. Nasprotni 3 kandidati so se morali za dovolj iti s 157 — 169 glasovi. Cigani povzročili požar Pate« |e priie v Belgrad radi vpoeUvitve teeuei- (iko o ,0 ozrafje, ^ „a ulicah $n gih i?(w>o0l«arrfet zs(. ?jutraj termometri. Precej pod ničlo je obti- in}a organizacij nagega , lemperatllra tudi tez dan, dasi je posijalo ze Kamnik, 13. januarja. K posestniku Ivanu Šinkovcu v Kadomljah St. 47 je prišla družba ciganov in ga prosila, da prenoči na skednju. Cigani so se hitro udomači i v novem bivaliSču, prihodnji dan pa so krenili naprej iskat gostoljubja k novemu gospodarju, i veselim vriSčem so okrog dveh popoldne priSli ua Kova, kjer pa jih je presenetil plat zvona. Kakor bi imeli slabo vest, so jo naglo ubrali naprej, zlasti ko so videli, da Švigajo plameni iz strehe skednja, katerega so Sele pred poldrugo uro »a- PU8tNa plat zvona v Radomljah in na Rovih so se hitro zbrali gasilci Iz Radomelj in prihiteli z bn-zgalno. Preden so domači zapazili požar, se Je ogenj že razSiril po celem akednju, ftupi in hlevu in je bušil skozi zasneženo streho šele takrat, ko j« bilo vse ostrešno tramovje v plamenih. Ogenj je bil v»lik in ker je piha! močan veter, je bila nevarnost, da se ogenj razširi še na druea poslopja. Iz hleva so rešili živ^io. gospodarsko orodje in nova mlatilniea pa je postala irtev plamenov. Gasilci so takoj začeli delati in so predvsem pazili, da se ogenj ni razširil na skupino hiš in gospodarskih poslopij v neposredni bližini. Gorečih poslopij pa niso moali rešiti in »o pogorela do tal Kot povzročitelje ognja so takoj npravilSeno osumili družbo ciganov, katere so mengeški orožniki pod vodstvom poveljnika g. Setine izsledili naslednji dan v Kokošnjah pri Moravčah ter jih privedli v Kamnik, kjer so zdaj goutje zaporov okrajnega sodišča. To je znana družba Hudorovi-čev, Levakovičev in Brešfakov, ki so pristojni v Vrhniko in v Stično. Mengeški orožniki so še ugotovili na podlac' nekih najdenih predmetov, da je prav ta ciganska družba izvršila vlom v Mednem v vilo g. M. kjer so ukradli perila, oblek in raznih predme tov za vrednost nad 1400 dinarjev. Z ženskami In otroki zaprtih ciganov ima sedaj Kamnik veliko pokoro, ker neprestano nadlegujejo meščane in tarnajo pod okni zaporov, zahtevajoč prostost v svoje može. Ko so radomeljski gasilci pospravili po pe žaru svoje orodje, jih je islega dne okrog 9 zvečer znova poklicala dolžnost na delo. V »meri če* Rova je odseval mogočen svit ognja. Naglo so pohiteli v označeno smer, vendar pa se je izkazalo, da je gorelo visoko med bližnjimi hribi v Palo-vičah. Nekemn posestniku je pogorela hiša in ver gospodarska poslopja r Belgrad radi proučeva.r državnega monopola. Kakor znano, tvameravn dedni* bolgarska vlada mod drugim uvesti tudi monopol na tobak. Dr. Sfepinac pri g. Jevlicu Belgrad, 13. januarja, m. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac, ki se je mudil v Belgradu več dni v cerkvenopolitičnih zadevah, je obifkal med drugimi tudi predsednika vlade in zunanjega ministra Jevtiča ter skoraj vse ostale minietre. Davi ie odpotoval v Zagreb Zakon o etehtrični siV Belgrad, 13. januarja m. V gradbenem ministT-itvu se sedaj izdeluje končna redakcija zakon-nkega osnutka o proizvodnji in izdelovanju električne energije S tem zakonom se namerava odstraniti kaos, ki vlada na tem gospodarskem poliu čala temperatura --------«,-,«- dopoldne »olnce ter nekoliko ublažilo neznosen mrdQ Kroglo v prsi. 24 letni orožnik Pavel E., ki jr bil prideljen iz Kozakov orožniški postaji v Zgornjem Dup'eku, si je snoči pognal iz službene puške kroglo v prsi. Mariborski reSevalci so ga prepeljali v bolnišnico. Vzrok dejanja ni znan. □ Na parketu si zlomila roko. V Tomšičevem drevoredu ie sna?.ila parketna tla služkinja Ana HreSan. Na gladkem parketu ji je zdrsnilo ter si je pri padcu zlomila roko. . □ V snegu zas/.il. Franc K iz Košakov je bit včeraj v Radvanju, kjer so imeli gostilniško vest lico. Franček se ga je tako navlekel, da je nazai .srede v bližini kadetnice omagal. Čisto so ga zapustile moči. da se je moral naprej nasloniti na plot ki pa mu tudi ni nudil dovolj opore ter jc zdrsnil r sneg. Kakor da ie doma pod toplo odeio. je zadremal v mrazu 10 stopinj pod ničlo. Le srečo je imel da je trajal njegov spanec samo par minut. Prišli so po cesti ljudje ter opazili v snegu Sahocsfii furnir na Vrhniki se je vršil v nedeljo 13. t. m. v Rokodelskem domu. Spoprijela sta se šahovski klub z Rakeka in domači SK Močilnik. Igrali so 7 partij, od katerih jih je dobil vrhniški klub 6. ena parti)a pa je ostala remie. Bila je ta zadnja nedelja res dan vrhniških nnag. ki jih lahko beleži - »Slovenec«. Belgrofske eesfi Belgrad 13. jan. m. Snoči je odpotoval v IflS predsednik JNS Ntkola Uzunovič v epr rnelvn biv-ministra in sedanjega senatorja Koete timo-tik-viča. Oba »ta ee udeležila današnje banovineke konference JNS, na kateri eo ee postavili kandidati za dopolnilne senatorske volitve. Belgrad. 13. jan. m. Včeraj eo imeli eeataneTi vauaneki gospodarski krogi ter eo sklenili, da odpošljejo posebno vlogo na meetno načelstvo. v kateri naprošajo gospodarski krogi mee;m zas;op, naj izvoli sedanjega finančnega ministra dr. Stoiadinovlča za častnega meščana, da se mu tako izreče priznanje kot politiku in javnemu delavcu-Dr. Stojadinovič je, kakor znano, doma iz Onfika. ATl^ttf SartK iež^p^UvVŽ ^o tež^so^^rebudili ter tega zakonskega osnutka je lansko poletje. • Slovenec« objavil že pripravili do tega, da je v varnem spremstvu nad ljeval pot. Tako naokrog Po božičnih praznikih se začne po koledarju »redoust, to je tisti ereotii iin veseli čas ko se človek tudi v dolgočasni in pusti bjubljani Wiko prav tako razigra in podivja kakor v večno vesele«, in živahnem Ma.riiboru. ne da bi se mu bilo treba bati TKisebne zamere; to še tam manj, od spada v "jru/.bot, ki se tudi sama kljub svo„ dolgočasnosti in puščobi vsaj enkrat na leto naveliča svoje Hcemerske vlnv.ibne, hinavščine m se poka^ preilpustna takšna, kakršna je čeprav se takrat dobro zakrinka. Brez krink nore v življenju *mi« ljudje, o katerih pravi »družba«, da so ^norcK. Pred.pust pa je praanik vseh pravih, to je za-krinkaniih norcev. To ve dobro zlasti /.eniski svet. tudi ljubljanski, in zato se ^mkisvetnatflvc-Mki praznik tudi primerno P^P^l^ Zenski s e; pravi: Sedaj ali pa nikoli, ampak bolje je seda . Pa začno lasuljarjl in vlasularji gwd ti za pred-pust na ženskih glavah pravcate trdnjave iz lafe, L>b(v, obrazo- in obrvislikarji me-.afo barve nor. in dan, zlatarji narofiajo dragega kamenja iz barvnega stekla kar na vagone, modMtinje .n šivilje ee trudijo noč in dan z oblekam, bree oblek, mla-dostnosveže iBtnice pa žare v ogruenem sntu mi,-modernej&ih »lipenStlftovc ... Iz najglobljihi glob. , -ženskih «rc - oprostite: pokvarjenih -ženskih src rla bo kaj zamere in jeze - pa kipi vi--ein same ena vroči želja: »O predpust, ti zlat, predpuel. usmili se nas im princi vsaki magar, .wniega vKn renta«-, da bomo rešene težkega bremena pepol-ničnega ploha!« In norci res nor<5 okoli ponot-nih in podnevnih vešč ~ saj je predipust! - in pleSeJ« in rajajo okoli njih. dokler se ne polove v nastavljene zanjke, mr*-že in pasti, ali pa obviee na-bodenj na pipce kalior kapeljni... >Xorc.i« so bili že od nekdaj najbolj spoStovarii ljudje na sv«tu. Zato so noRil; na er. ..njev"^.' ' dvoril, tudi wwehne uniforme, da to *e razlikovali od pravih norcev. Taki norci, reki, so jim po ■lemško -»llofnn.rren«, so bili pa ravno zararca< sta se oglasila dva, potem štirje i,n tako naprej, dokler ... no. 7)gojo gledališki igralci krinke, pravi združba': Ze prav ampak mi nismo takšni — kar smo videli in slisali, to so igrali na odru samo »norek .., V naši deželi nekdaj nismo mogli praznovati pred pust a brez Kurenta. Letos pa je minil /,e cel teden, pa ga še ni v Ljubljano, ali sem ga pa jaz zgrešil čeprav som ga hodil čakat na kolodvor vsak dan. Prihajali so sicer v Ljubljano različni in tudi odlični ljudje od obeh strani sveta — več jih na ljubljanskem kolodvoru ni — ampak Kurenta m bilo, pn ga ni bilo! Mogoče se n,u je spotoma kaj pripetilo, sem si mislil, ali pa ni dobil vbunta, ali pa so mu odrekli zastonjeko vožnjo: nekaj ze l>o. Odnehal pa le nisem in sem ^traial na kolodvoru. da som postal že skoraj sumljiv, pa m, rii bilo tega nič žal: »V že nisem dočakal Kurenta, pu videl dovolj drugi h zanimivih prizorov, prav 'i>redpustno-pouč[>ih. Drobne vesli Rim 13 jan. b. V soboto popoldne «e ie ne-sta i po svoji navadi italijanski vrhovni bojna svet Tako sem na Sv. tri kralje prezebal na peronu, ker nisem imel več denarja za restavracijo, in čakal. Dolgo ni bilo me Kar nenadoma pa sta prišla na peron dva gospoda, oba v visokih cilindrih. Potem še dva in še in se. Vse se jimi je priklanjalo; tudi jaz hi bil rad upogml svoj hrte , pa sem ravno imel »heksensusc. lega imamo večkrat v glavi, kar mi pa nič ne nagaja, ampak ravno takrat sem ga imel pa v hrbtu nisem imel in tako sem obstal kar bolj zadaj za nekim stebrom. Nekaj časa sem misl 1, da pride mogoče le Kurent v Ljubljano, ko se je toliko gospode nabralo na kolodvoru, no, pa gan,bilo,iz vlaka so začeli izstopati prav navadni ljudje. Ljubljanski' gospodje s cilindri eo se pa zbrali samo okoli suhega dolgega človeka. Tako so *e zb rali in zbrali že večkrat, ker je Ljubljana vendar slavno in glavno mesto; ampak tako kakor omenjenega dne se menda niso zbirali še n,kol, okoli enega pod predeedetvom predsednik« ttaTiJenake vlade MtMsolinija. PrvWi je tej seji prisostvoval preetolo naslednik Umberto. Pari«, 13. jan. Havas poroda is Ton Ion a da j« »n Kurente v Ljubljano ali pa ne; bodo pa drugi skrbeh za predpustno zabavo. Ali ni na pr. branje o tem, kako lepo skrbe v Ljubljani za prvi sneg, kar pred pusln o-ganl j i vo? Ce zapade sneg, ga mora vsak gospodar s hodnikov odstraniti (da ga ljudje ne uinažejo s svojimi neočiščenimi čevlji); ce zdrkne plaz snega s strehe, ga morajo dat, ljudje odpeljati na določeno mesto (da ga konji ne teptajo, reveža ubogega), ali pa ga morajo zmetati v^ vodo (da ostane dalje svež in čil kakor rožice v hladni _________________________, .nlKo1.1 TnrXni vodiob prehudi' vročini). Zato se - poleg drugi* ru^ ^ ««^ je to čudno zdelo, kaj da gospodje tam iscejo. če hočeš človeka pozdraviti, s top i s vendar predenj, da mu sežeš v roko, če nima preveč umazane — I oda za hrbet? >Hudlrja,< sem rekel, »to je pa čudno, to je pa treba počakati, da vidim, ka-j je k!lJ ^ , . v , Nisem čakal dolgo, ko eo gos:podje zaceli odhajati izpred vagona. Bilo jih je prav lepa vrsta, šli so počasi in eo se nekaj pomenkovali med ee-boi Kaj so govorili, tega nisem razumel — ali pa nočem j»ovedati - slišal eem pa čisto razločno, ka-kn je rekel eden od zadnjih gospodov: »Ta vražji črevesnik -- mi smo tukaj čakali ta vrag se mu je pa peljal kar lepo naproti! Sedaj pa 7,lerz kam če moreš!* To sem slišal natanko razumel pa teh besed nisem; kako pa naj norec tako učene m imenitne besede iz tako imenitnih ust razume? Danes pa že vem, kaj te besede pomenijo, in tudi veni, zakaj Kurenta še ni v Ljubljano: reve/. ho boji, ker se ne čuti varnega pri svojih pneade- vzrokcrv ------- ~ .. . - da ne bi še njega vrgli v vodo ali pa kaim odp«; ljali, kjer bi revež hujšal in hiral, namesto da »i po Ljubljani muziciral, čejrrav same žaloetinke o krizi.' Kakor torej vse kaže, letoe o -/Kur".nt,k v Ljubljani ne bo nič. kar pa nič ne stori. Borno pa namesto njega dobili morebiti občinske volitve; če jih bomo dobili, sem jaz za to, da postavimo »Kurenta« kar t,a moža; potem.bo ostal vedno med nami, da bomo imeli svojega moža na magistratu tudi mi. norci! ______________ — Korpuientni Ijudie morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josel« grenčice doseči izdatno izpraznjenie črev brez napora. Številna strokovna poročila potriuieio da so z učinkom »Franz-Josel« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah protin rovmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. Stev. 2 Stovel«**, Ponedeljski Slovenec PpM&V « delovanju nemškega župnika v Mariji na ZiM, kjri » nekri iupnikoval msgr. Meško. Župnik je « precej zmožen slovenščine, aU tam delujejo tajne Stota nemškonarodni dogim>n. Bravce bo raimal h lošni položaj, zlasti iz razloga, ker slovensk duhovnik vzdržuje slovenski nnacaj župnije. Pridga iT, slovenski krščanski nauk branila, da <* ljudstvo ne začne sramovati svojega materinega je-rika. Vpliv nemško šole ee sicer ne izbrise popolnoma, ali ljudstvo poslano samo nekako dvojeiiČuo, ne p. nemško. Kjerkoli se pa pndiguje samo so nemški in kjerkoli je jezik v Soli t ud, v v^kem l»ouku nemški, t«n se Slovenec sknva se bo spregovoriti pred gospodo še kaj •tomu*««. »«» > nomškonarodni vpliv neovinm. Tan, »ploh preneha verski vpliv duhovnika in mrenja proti ver. širi kakor kuga. Tam mladina propada m kmert-ie eo v razsuta. Narodno zavedni kmet hod. v cerkev, otroci ubogajo, kolikor toliko je red v družini, liudje so dejavni in Mrub stiski naš Človek vzdrži. T« zemljiSkih kops c razvidno, Zelo se je poslabšalo, ko se je vsled glasovanja izselilo is dežele preveč slovenskih duhovnikov, škofijski ordinarijat ni imel Slovencev m je moral nastavljati Nemce. Mržnja proti beguncem je bila prehuda, da bi jih bilo mogoče poMioati nazaj. Nekaj nemških župnikov ume slovenski. Med temn jih je par, ki so Slovencem pravični m menda ^TJ^^elTžupnik Zebedin v Obrah. Nenrec i», ali slovenščine se je popolnoma naučil. Liudie aa imaio radi in naš narodni položaj se v Obrali ne ruši. Sosed mu je Nemec Nmans v Grebmiu. G rabini je velika slovenska župniia, na meji sicer, a kmetic so tamkaj kar mali graScaki. Po sto oralov zemlje imaio in v hlevu po Stin ah pet parov volov. Župnik Ninaus je par let deloval 5e precej dobro Nemška pridiga, slovenska pridiga. Ali verouk v šoli je bil takoj sajuo nemški. Leto dni sem je opusti! tudi slovenske pridige m govori samo še nemški. Veliko ee je siromak trudil, d« je zgradil družbeni dom. Poklical je redovnice, ki naj bi skrbele za dekleta. Ali cerkev se prami in v *osterskem domu ima menda samo se jrar otrok. Iti kaj plačujejo. Ljudstvo, naše dobro ljudstvo župnika ki j« sicer zelo goreč, zapušča, kakor i>oveod. kjer v cerkvi mučilo ljudi s tujim jezikom Slovenci se vprašujejo: Zakaj je župnik opusti! slovenske pridige? Ali obstoji kak dogovor ■jpm-šfeili strank? Ninaus nam silno težko zmaguje delo, kaplana pa odklanja, menda iz bojazni, da ne bi bil Slovenec. In sosednjega župnika iz Kkistra m pustil v šoto, ko je ta hotel malčke učiti verouk v slovenskem materinem jeziku. Z nemškim gospodom v Rudi so ljudje precej zadovoljni. Stoveni-■5čine je zmožen, v šoli pa poučuje pač samo nemški. Prirtiguje enkrat nemški, drugič slovenski. Hudo je v Borovljah. Župnija je vedno veljala /.a slovensko. Seveda so uradniki in učitelji nemški. vsaj obnašajo ee kot takšni, čeprav so nekateri doma iz slovenskih hiš. Sedanji župnik pl. Ze-rarnb je Štajerc. amočen elovemačine. Iz šole je slovenščino popolnoma izrinil. In vendar je pre-cejšnje število zavednih Slovencev. Tri četrt ure od Borovelj je župnija Podljubclj. Ljudstvo skoraj izključno slovensko. Pred osmimi leti je morala občina graditi novo šolo, dvorazrednieo, katero je obiskovalo 80 otrok. V tej šoli ee je učitelj moral vsaj nekoliko ozirati na slovenščino, veljala je za atrakvi,stično, krščanski nauk .je bil seveda slovenski. Lani spomladi so pa to šolo zaprli in v Borovljah odprli paralelke. Otroci morajo tri oetr! ure daleč v Šolo, ki je popolnoma nemška, nemški ftidi krščanski nauk. (>ami je prišel v Borovlje dr. Mikiila. Ker je začel otroke poučevati tudi slovenski, ga je župnik spravil proč in sedaj noče nobenega kaplana, ker se boji, da ne bi poučeval verouka v materinem jeziku. Ljudstvo v Podlju-belju je seveda silno razburjeno: trgovci in obrtniki gledajo, kako liodijo otrooi mimo njih v šolo v Borovlje in tam eeve tudi kupujejo. Župnik ne menda izgovarja, da so nemški poučevali že njegovi predniki, ti pa ugovarjajo: Učili smo Slovence slovenski, Nemce nemški. H a do ve d ni smo. kaj bo iz tega. Ljudje so menda napravili pritožbo na zvezno tajništvo na Dituaj, ki vedno obetu, da se hoče vlada ozirati nn slovenske kulturne potrebe. Zanimivo je dušno pastiretvo nemškega župnika Bohma v Žrelcu. Gospod se je naučil slovenščine. Ali v Železni Kapli. kjer je bil po [/rej. s« Slovenci izostajali oil pridig, ker niso bili volili! poslušati duhovnika, ki ni zmožen našega jeziku Za Nemca je res težko govoriti v tujem jeziku, ne la bi bral govor iz rokopisa. Govorili pa mora tolikokrat, kot pač pridigati! Sedaj je Boh m t ^VNIŠKO ooKR rZ r^- Žrelcu. Sedaj j« n<-balu .-.o* -*. > • •'" ko 6e je nehal ludi slovenski > * šoli. Ljudstvo, ki napolnjuje cerkev, pa je le slovensko in gospodje se ne zavedajo, kako propada dušno pastirovanje in kako se- že počasi prazni cerkev, ki ee odtujuje ljudem. Slabo je bilo v grabštajnski župniji. Tam ie pastiroval Nemec, ki ui znal slovenščine, kvečjemu, da je včasih molil očenaS. Po dvanajstih letih ie dosegel to, dn je bila cerkev prašna, že lansko jesen so domači nemškutarji sami nabirali podpise '.(*pe>r svojega nemškega župnika, tako, da je sam uvidel in si' izselil. Pred mesecem dni je nastopil službo v Grabštajnu mladi slovenski domačin, žup nik Nlajrič; ljudje so sedaj kar srečni in cerkev je polna, kakor le kdaj pred vojno. Neodpiuslljivo je obnašanje slovanskega '-nika neinškutarja pri Sv. Tomažu. Slovenščine je popolnoma zmožen, saj so mu stari doma z Gorenjskega, toda tu gospod pridiga samo nemški in tudi otroke poučuje le v nemščini. In vendar je v Sv. Tomažu slovenska posojilnica, ki jo vodi /mani domoljub, veleposestnik Stunn. Ta je menda prosil pri duhovni oblasti, naj bi se v cerkvi jiri-digalo tudi slovenski i«i naj bi bili otroci deležni krščanskega nauku v domačem jeziku, vendar pa bo tefko kaj doseči. Nedavno se je dogodilo, da je slovenski domači župnik v Skofioah pričel v šoli otroke učiti saino nemški. Teduj se je dvignil župan in predsednik posojilnice in gos|K>d se je moral ukloniti in ponovno pričeti s slovenskim krščanskim naukom. Zelo hudo je v Podkloštru. To župnijo je zasedel railiovski Nemec, ki mu iriti na misel ne pride, da bi se učil slovenščine. Njegov nemški sosed na Vratih je prosil, nai dajo v Podklošter slovenskena kaplana, ker hodi iz niegove župnije okoli ioi» Slovencev k spovedi v Podklošter, ker on sam slovenščine ue zna. Nemški župnik pa, K' ugovarjal, da bi se nastavil slovenski kaplan, čes. da ga ne more imeti. Seveda: ne bi razumet ka-platiove pridige ter ga ne bi tnocel nadzirati. žuj> nikova je obveljala. Župnik pač nadzira nemškega kaplana, toda ne skrbi ga. ali 2« ljudstvo posluša ali ne. Nasprotno pa je razveseljiv poglt*] n« cvetoče iiarodn oživlieirje j>o drugih krajih. Po drugib žujv ivija.li duhovniki kar izvrstno pastirujeio. Duhovnik seveda ne more biti poklican narodni aeitator. more pa vestno pastirovati, ako govori otrokom v srce 7. materinsko besedo. Le žal. da se učitelji še naprej ne ozirajo na jezikovno potrebe rn pravice otrok. Katoliška akoija posega globoko v ljudstvo, ki se okleplje duhovnika in se ogreva za svoj narod. Po celi vrsti naših župnii iitrnjo izvrstno dušno paetirstvo. Duhovniški naraščaj bo prišel h rrm-l»ga in velikecra semenišča ter bomo imeli v desetih letih dovolj domačih duhovnikov. Vrsta deset let pa te v življenju ljudstva brez večjega pomena. Slovenska duhovščina je dobila v mladem kanoniku dir. Bluinlusu goreečga voditelja v delovanju za svoj vzvišeni poklic. Pobrržna in goreča duhovščina bo rešila tudi Slovence na Koroškem. ★ Nemci v Jugoslaviji Maribor. 13. januarja. Nemci pri nas vedno pripovedujejo, da so j>ri-pravljoni iaposlovati pri svojih nemških tovariših v Avstriji, da dobijo koroški Slovenci iste ali take pravice, kakor jih iiuajo sami pri nas. Zraven pa še pristavljajo, da imajo pri nas premalo pravic in da jih zato tudi ne morejo dobiti Slovenci na Koroškem. Kako pa izgledajo jrraviee in krivice, ki jih doživljajo Nemci pri nas. je razvidno iz sledečih številk, ki so bilo deloma objavljene tudi v nemškem časopisju v inozemstvu. Pred kratkim je bil v Novem Sadu glavni zbor švatosko-nemškega kultu rini nd a (SchwabieolnDeM-tseher Kulturbund). To je vrhovna kuHuriia organizacija nemišlva v Jugoslaviji. Istočasno s« imela svoja zborovanja tudi vsa društva, ki so včlanjeina v kulturbundu. Tako je zborovala nemška mladinska zveza, nem§ka pevska zveza, zvoki neniških ljudskih knjižnic. 7/lravmiški odsek in ženski odsek Švabsko-nemški kulturbund inva sedaj I2J| krajevnih skupin, od teli jih ie uslanovljenili jhi lelii 1!KM. Od leli krajevnih skupin jih je H4 V Banatu, 30 v Badki, -Mt v Hrvatski in .Slavoniji. Hi v Sloveniji, 3 v Baranji. 3 pa rw upravnem r-"'' ročju mesta Belgrada. V nemški mladiinski zveai sta včlanjeni MK mladinski skupini, in sicer 48 mladinskih oddelkov. 34 mladinskih športnih odsekov, 17 dekliSkfh odsekov in 3 izletniški odseki. V zvezi nemških športnih društev je včlanjenih 34 s|k»rlnih 'društev; od teli jih goji 2G splošni s|M)rt. 8 jm je nogometnih društev. V zvezi nemških ljudskih knjižnic je včlanjt nih 114 knjižnic. Nemška pevska zveza pa obsega |K'vskili društev, ki bodo priredila o biukošti'1 let<» prvo veliko iKMliško prir«Tevtonski orel bo prinesel nad te ogenj in tvoje stanriimke palače l>odo ponoč-i gorele kol baldie.c Teii l»oeed pa ne navajamo taradi njihove ti-terarne vrednosti, ker najbrž niso niti hotele, biti izraz umetniškega doživljanja, marveč le izraz nacionalnih čustev, katei-a prevevajo sodobno nemško mladino in — starino. Zato tudi ni čudno, če so te politično j*®ini italijanski časopisi z vsem ogorčenjem napadli. >Popolo dTtalia in /-a njim drugi ksti (tudi >l\>polo di TriesU'<) so prinesli silno strupen čla mik z naslovom i-Adagio, poeta!. — Počasi, pesnik' Ta članek se sicer nanaša na besedilo .lungerjevih pesmi, vendar pa ne na njegov smisel. Junger je v strašnih zmagovalcih, ki so ogrožali Rim, kate rfga so prihitele branit britanske vojAe in galske čete, mislil dogodke v svetovni vojski, za Kobaridom in Asiagom je prišla Pijava, kjer so angleške rn francoske pomožne čete res ustavile avstro-nomški pohod v Italijo. To je danes le še zgodovinska resnica. Veaidar je čudno, da nemšTie pesmi ■Popoln dTtuliac ni razumel v tem emielu, marve<" govori le o pohoik Junger. Ta j>a je od svoje struni s to pesnitvijo dokazal, da so Nomc.i boljši vojščaki ko diplomati. Sicer pi je res, d« je današnja ltali|a l>olj |>to-i diplomaiij« Iz domovine Macoliiavollija, kakor pa sad uspehov njenih vojskovodij! Kar se pa tič<-asimilacije, moramo vsekakor priznati, dn l^-ili v lom mojstri. Prav zato pa današnji Italijani ni-" več čisti r>otomci rimskega orla. ker je me-l njimi wxina galske, germanske in slovanrke krvi, .<•< prav moramo ugotoviti, da «o doslej asimiliral v<-i Galcev in O^rmanorv ko p« Slovanov Zima » Tr*tu. Pretekli torek je v Trstu divjal' hwia burja, do 100 km na uro. Mraza je bilo 2 sto l>inji pod ničlo. Drugi dan je burja nekoliko pn m>hala, mraza pa je bilo 3 stopinje pod nički Silil se je celo sneg. NoTorojeri Gorirani. Od 17. do 80. decembra ;e bilo v Gorici rojenih 34 otrok: 16 dečkov in 18 deklic. Mrtvi govor«! V čaBU od 17. do 30. oktobia je umrlo v Gorici 43 ljudi, med katerimi so ta-le ne-italijanska imena: Marija Colič. roj. Gregorr, «0 let; Ana GomiMek, 1 leto: Matilda Dobrila, ftT> let: Alojzija Petkovšek. roj. Bizjak, 51 let: Terer-iin Primofcič, roj. Ramot, 81 let: Ludvik Pi*k, 24 let. Marija Pavletič, roj. Gaspardič, 12 let; Marija Bol tar, roj. Srebernič, 85 let; Anton Liitman, 50 let Marija Bresant, 85 let; Valentin Filipi«". 81 let: Ivan Le ban. 16 let; Tereziia Bajer, roi. Tončič, 61 let; Franc Peric, 54 let; Tereziia Medveščck, roi. Kravania, 65 let: Katarina Fiirlnn, 69 let: Stanko Smuč. 23 let; Terezija Fajn. roj. Mrak, 71 let; J« kob (iolja. 83 let; Štefanija Podpornik, 37 let. Rok Laharnar. 83 let; Katarina finljeršek, roj Sošol 75 leit; Jožef Primožič. 70 let; T/enart ^efarin. V let: Angel Torkar, 3 mesece. Velik poiMvr t Dnrnbcrpu. V noči na 7. januar je v Dornbergu nastal velik in nevaren požar Ogenj ee je najprej pokazal na podstrešju posest nika Jožefa Šinigoja. Ker pa je bila huda burjn s»> je kmalu vnelo vse poslopje. V kratkem je začeb soreli tudi hiša Sinigoieve>?a soseda Janeza Jako-mina. Vaščam' so si prizadevali, da bi oeeuj pogasili, a je zaradi burje bil ves niihov trud zaman Ker so bile ogrožene še druge hiše. «o prihiteli n> pomoč gasilci iz Gorice. Ti so oeenj uduSili. To>l« Sinigoju in Jakominu riiso moulj rešiti poslopi-. Reveža imata več kot 30.000 lir škode. Koliko mraza vzdrie ljudje, živali in rastline Obstoja mraz, pri katerem mora brezjKtgojiio ugasniti vsako življenje. To je temperatura minus '273.2 stopinje Celzija, ki vlada v vsemirju. Pri tej temperaturi se ustavi gibanje in vsako življenje molekulo v. Tega mraza človek dosedaj še ni mogel umetno napraviti v laboratorijih. Prišli pa so že precej blizu, ko so poskusili utekočiniti plin hHij. To se jim je tudi |K*>rečilu pri temperaturi minus 268.r> stopinj Celzija. Pri tem pa so dognali še nekaj drugega. Pri tej temperaturi, ki si je človek niti predstavljati ne inore. utegnejo za kratek čas živeti nekatera živalska bitja. Napravili so poskus z nekaterimi bacili in z neke vrele črvi. Nekaj trenutkov so jih pustili pod vplivom tega strašnega mraza in nato se jim je posrečilo, da so jih 7. večurnim ogrevanjem vendarle še spravili k življenju. Isto so napravili tudi z jajčeci istih živalic. Prof. Piilterju se je posrečilo. d:i je oživel živa-lic.e, ki jih je dal za 24 ur v mraz minus 253 stopinj Celzija. Pri tem moramo pripomniti, da učinkuje v taikeni mrazu kos ledu kakor razbeljeno žekroo, ki bi ga vrgli v vodo. Pri tej temperaturi postaneta baker in svinec Inia kakor jeklo. Poskusi r, rastlinami »o dokazali, da so tudi zelo odporne proti mrazu, seveda mnogo mani kakor bakterije in druge majhne žuželke. Na vzhod-nosibirski obali poznajo rastline, ki kljub inraziu do 50 stopinj j>od ničlo še rastejo in uspevajo. Pri človeku sv neha vsako življenje, ko doseže temj>eratura njegovega telesa 25 stopini pod niflo. To ie najnižja temperatura, ki so jo mogli ugotoviti pri človeku. Za kr»teV »evsd« tudi Slove lahko platnenno obleko ter se podala v prostor, kjer so na umeten način napravili temperaturi' minus 30 stopini C. Hotela sta dognati, kolike mraza vzdrži lahko oblečen človek v ,«voii ofcolic' Že po 18 minutah sta oba izsuhiln zavest, vendar sta se jror-neje, ko so ju ogrevali, zopet opomogla. Merjenja so ugotovila, da je znašala temperatur« v ustih učenjakov še vedno 28 stopinj nad ničlo Toda že po sedmi minuti bi v,'in i« na tmn rnr.-m nista mogla več govoriti. -Oprostite, ali ste vi morda lOHpod Maks Kri, mar iz Dolge ulice?<- >Ne, ta pa nisem.< -Škoda! Namreč Kramar sem jn* sam m t jih novi površnik, ki ga pravkar oblačite, (« moj.«- Poljski carinski urad v Gdioji jc etal te dn-j»reii težavno nalogo. Z ladjo so pripeHali egiptovsko mumijo, ki jo je naročil varšavski muze Uradniki so listali po seznamu carini podvrženih predmetov od A do Z, pa nikier niso našli me niije. Nikomur pa seveda ni prišlo na misel, da b. oce.ni1 murni io zs carine prosto. Naposled so proglasili mumijo zti posušeno ribo In jo tako lu.t ocariniil. V tramvaju, kjer je sedelo pet dam, jc g^ptni /ase|«tal svojemu prijatelju: - Ali, če bi mogel sedeti poleg one krasne da me .. .« V naslednjem trenutku je vseh Det dani napr* rito traven prostor. Stran 4. »Ponedeljski Slovenec* ilne 14. januar,:n 1935 Štev. 2 NedelfsKi spori Otvoritev nove skakalnice na Slemenu Smučarska tekmovanja za prvenstvo Zagreba - Sijajni uspehi slovenskih tekmovalcev Model smuške ga stadiona v Garmisch-Partenkirchenu Zagreb, 12. jan. Danes je bila na Slemenu velika zimsko-sportna prireditev. »Hnšk« je priredil že 20ič tradicionalno tekmovanje v smučanju za prvenstvo Zagreba. Radi dobrih snežnih razmer se je udeležilo tekem mnogo tekmovalcev, zastopani kov vseh zagrebških klubov. Izven konkurence se je udeležilo tekmovanja tudi zastopstvo vojske pod vodstvom delegata Zveze gen. Marica in maj. Gradišnika. Seniorji so tekmovali na progi 15 km. Od prijavljenih 59 jih je startalo 4«. od teh trije Slovenci, člani tukajšnjih klubov, ki so zasedli prva tri mesta. Rezultati: , 1. Mušič 1:20:17; 2. Pribcršek Tone (Cone.) 1:27, 3. Puh Valter 1:28:54, 4. Wolf Leo (Hašk) 1:29:40. 5. Tupan 1:30:02. Juniorji na 10 km: 1. Junel (Hask) 1:05:53; 2. Rajzer Ivo (Cone.) 1:09:34. Naraščaj: 1. Borovič (SSD) 0:54:28; 2. D. Horvat 0:fi9:44. Otroci izpod 15. leta, ki so tekmovali na 3 kilometre: 1. Šafranek (Hašk) 0:15:43. Dame na 2 km: 1. Horvat 5:25. Višinska razlika 115 m. Izmed vojakov na 15 km je bil 1. Milo-ševič, redov aeronavtike, v času 1:26:38. Organizacija je bila zelo pomanjkljiva. Proga je bila slabo izpeljana in slabo markirana. Tekmovalci so se morali izogibat) avtomobilov, kolesarjev itd. Popoldne (>b ~e je vršila otvoritev nove skakalnice, ki je prva v zagrebški okolici sploh. Ker se je pričakoval nastop najboljših slovenskih ska- kalcev z državnim prvakom Palmetom na čelu, je vladalo veliko zanimanje. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik ministra za telesno vzgojo naroda dr. Auerja dr. Hadži, dr. Pavlin, podpredsednik zagrebške občine g. Gnidovec, predsednik Smučarskega kluba »Ljubljana«, Bučar, zastopnik mednarodnega olimpijskega odbora ter celokupni odbor zagrebške podzveze s predsednikom dr. Ban-dakovieem. Skakalnico je blagoslovil g. dr. Ivanšič iz Djakova, nakar je dr. Hadži pro- ______________ _____, glasil skakalnico za otvorjeno. Sledile so prihodnje ieto pa bo sve- takoj tekme ter je Palme iz Ljubljane kot K ____ prvi skočil 29 m. Posebno so se odlikovali ,ovna °l""P>iad«, Na tem stadionu se pri-čno prihodnji teden velike nemške in mednarodne smučarske tekme, prvi _____ slovenski skakači z lepim slogom in sigurnostjo. Pozna se velik napredek od lanskega leta in če bo šlo tako dalje, bodo naši skakači kmalu veliki mednarodni konkurenti. Težko je reči, kdo je boljši. Vsi so enako dobri. Vsi hočejo svoje znanje še izpopolniti. Po tekmi so se vršili še skoki izven konkurence. Bila sta najboljša Dečnian Tone in Šramel Božo, ki sta postavila oba rekord skakalnice z 38 m. Posebno Dečman je prvi skok izvedel prav po norveško ter žel obilno priznanje strokovnjakov. Palme in Jakopič sta izvajala skoke v lepem stilu 31 metrov daleč. Rezultati: Smučarski klubski dan v Mariboru Maribor, 13. januarja. Danes smo prvič doživeli v Mariboru, da so se združili vsi vodilni mariborski zimskosportni klubi in priredili Bvoje klubske tekme skupno na isti progi. Prvotno sta nameravala Smučarski klub in SK Železničar prirediti svoje klubske tekme pri Ruški koči na Pohorju, SK Maraton v Kamnici in IKSK Marihnr v hližini Maribora. Ko na ie za- prvenstvo, kajti sedaj ob začetku sezone se še no more zanesljivo ugotoviti kvaliteto enega ali drugega smučarja, bo pa vendar vplivala na sestavo mariborske reprezentance. Vse od starta, ki je bil ob pol dveh, pa do konca tekem je imela žirija ogromno posla. Reči pa moramo, da je rešila svojo nalogo odlično; kajti vse tekme so potekle brezhibno. Vodstvo tekem je bilo v rokah predsednika podzveze g. 6. Palme 205.10 (29, 30.50, 31.50); 7. Klančnik 194.6 (26. 28, 29), star je 16 let Lep uspeh il rijanskih hokey-igrafcev Ilirija : Villacher S. V. 2:0 (0:0, 0:0) Ljubljana, 13. januarja. Snoči so nastopili ilirijanski hokej igralci proti Beljačanom ter so dosegli že takoj v svojem prvem nastopu v sezoni zelo lep uspeh. Ako pomislimo. da so imeli naii igralci vsled izredno slabe zime samo pet dni časa za trening, po eni , DYUJI ,„„,., „.„,,,„.,„„.„. bomo mogli šele pravilno ceniti m nocoj i njinov ?an0ln je ,ioseg|a nirija neodločen rezultat, kar uspeh. Pa tudi zanimanje med našim občinstvom potekll i(;re Se najbolj odgovarja, (iostje so pred-za to najhitrejšo igro na svetu postaja vedno večje. ved|j hjtro koillbj,iacijsko igro, dočim so se naši Sinočnja udeležba je to v polni men potrdila, kajti jeraicj omejevali bolj na solo akcije, katerih naj-» i» M Lhihliano naravnost rekordno )epga -e bjla naRrajena z polom. Igra se je pričela medlo in je dokaj časa trajalo, da so se igralci ogreli. V prvi tretjini je potekala borba med izmeničnimi napadi, ki pa zaradi nesigurnosti posameznikov niso uspeli. V tem delu igre so gostje bili stalno v premoči. trič, Zimnier, Kauschegg, Guck, (Hirschecker, Kaz-zi, Ronacher). Ilirija: Ice, Jule, Kos, Pavletič, Pogačnik, Gregorič (Luce, Lombar, Gogala). Ilirija : Villacher S. V. 1:1 (0:0, 1:0, 0:1) V svoji drugi tekmi proti simpatičnim Belja- nabraki se je za Ljubljano naravnost število gledalcev na tovrstnih prireditvah. Nase občinstvo ljubi borbene igTe in za take, kakor je j.a primer hokej na ledu, ki ga po vsej pravici prištevamo k najhitrejšim igram na svetu, pa je seveda še bolj navdušeno. Obč nstvo se takoj vname za dobro stvar in vendar jim požrtvovalna obramba domačih ni do-rmstilla, da jo številčno izrazijo. V trugi tretjini pri nas se taKo nia.o * e Ilirija pr čela s silovitimi napadi, od katerih ... o0]1 samo Ilirija in tudi po ostalih krajih hm i e v if solo 'pr0(l0ra beležila države n. pravega razumevanja zatvi- Top« se- \ j ^žrtvovanju so igralci često pre- ve sledeče rezultate: bodo tudi najširši krogi seznanili s to športno pa- ^iJčrtviio J eno minutoZadnH de "grejepri- 1. Voller (MSK) 42.27, 2. Seidler (Rapid - nogo. ki jo čaka najlepša bodočnost. Našemu ob- ključrtvijo M eno mmuto. /adnj. de..gre e pri konkurence) 42M 3 Verbošt (Maraton činstvu. ki tako živo spremlja športno gibanje bo- {^MomIHrHete Lrišlo do ne- 44.19, 4. Kranjčič (Zel.) 44.39,_ 5, Kumer (Zel.) mo navedli nekaj pojasnil, ozroma sprememb v pravilih igre v hokeju na ledu, predno preidemo na igro samo. Mednarodna liga v hokeju na ledu je na svojem zadnjem kongresu začetkom letošnjega leta sklenila neko spremembo v pravilih glede ofside pozicije, ki v praks; zelo učinkuje. Kajti ravno v zadevi ofeide-pravil pride do veljave hitrost igre. Igrišče je veliko n-2;več 30X60 m, igra sama pa traja 3X15 minut. Igrišče je razdeljeno na tri dele in aoli ne 5ež jo čisto na koncu zunanjih dveh tretjin. Prej* fc s '• veljavi pravilo; da mala sinjem polju ni 6mela od- . 1 *i,„i„ i„ :„ hr.b-ni t>n vennar jim imzrivovaina uuraiunn uuiiiiicin 111 uu- tako je tudi pr. športu. Le Škoda,, da je hokej na 1 1 stev|len0 izrazijo. v trugi tretjini ledu pr. nas se tako malo ™ W ■ V Lubljam ' napadi, od katerih ga goji samo Ilirija in tudi po ostalih «™|ih nafe 1 Oregoričevega solo prodora beležila lezničar in ISSK Maribor ter priredili skupne tekme s startom in ciljem pri Lovskem domu za tremi ribniki. Z ozirom na to, da še vsem smučarjem manjka vsakega resnega treninga, so bile celotne tekme bolj v znamenju prvega 'iiinpa kakor borbe za prva mesta. Tudi proga je bila prilagodena začetni kondiciji, kajti bila je dolga le 12 km. Trasirala sta jo gg. Golubovič in Forstnerič od Lovskega dotna preko Kalvarije na desno v Vinski dol, nadalje mimo gostilne Jug (prej Wolf-zettel), potem j>o znanih Livadah na cilj pred Lovskim domom. V splošnem je bila proga izpeljana dobro, le višinska razlika je bila razmeroma res izredno majhna, kar so storili prireditelji seveda namerno z ozirom na pričetek sezone, ko tekmovalci Se nimajo nobenega treninga. Na tej senjorski progi so bili doseženi sledeči rezultati: I. MSK i 1. Herbert Jurič 46 min. 2. Krajžek 51.36. 3. Leguart 3.50.11. — Maraton: 1. Grmovšek 50.03. 2. Škof 55.07. 3. Seidler 56.02. — Železničar: 1. Muraus 52.44. 2. Govedi« 55.51. 3. Horvat 57.11. — I. SK Maribor: 1. PodkubovSek 49.57. 2. Koren 54.05. 3. Cvirn 1.13.45. Skupna kvalifikacija: 1. Jurič (MSK) 46. 2. Pod-kubovšek (Maribor) 49.57. 3. Grmovšek (Maraton) 50.03. 4. KrajSek (MSK) 51.36. 5. Muraus (Železničar) 52.44. 6. Leguart (MSK) 53.11. 7. Koren (Maribor) 54.05. 8. Škof (Maraton) 55.07. Juniorji so tekmovali na progi 6 km. Pokazali so razmeroma prav lepe uspehe in so dose- tuili zaslužili. Pred golom Ilirije je prišlo do ne varne situacije, kavčuk je romal sem in tja, dokler se ga ni polastil Hirschecker in ga s preciznim strelom poslal v mrežo. Še nekaj neuspelih poizkusov domačih, da dosežejo zmago, in sodnik odpiska. Moštvo gostov goji solidno kombinacijsko igro, vendar mu nedostaja realizator. Od jx>sameznikov bi bilo omeniti Petriča, hitrega Kauschegga in strelca Hirscheckerja, dočim so vsi ostali igralci povprečnih zmožnosti. Pri Iliriji se je odlikovala obramba in v na 44.51, 6. Bradač (Maraton) 44.55, 7. Goleč (Zel.) 45.10, 8. Jakopič (Zel.) 46.11. Mladina od 10. do 14. leta je tekmovala na progi 2km s sledečimi uspehi: 1. Orel (Zel.) 5.37, 2. Mihorko (Maraton) 5.38, 3. ftpurej (Zel.) 5.4Lovskem domne razdelitev daril. Klubi so dali svojim plasirancem posebna spominska darila, nakar se je razvila smučarska zabava, ki je trajala precej v mrak. Umetniška razstava dvojice Oeltjen Brez vsake oficielne svečanosti je bila danes v Jakopičevem paviljonu odprta lepa umetniška razstava dvojice Jana in Elze Oeltjenove. Razstava se je odprla danes od 11 dopoldne. Ob tej uri se je zbralo skoraj vse ljubljansko občinstvo, ki ljubi umetnost, med temi tudi mnogo ljubljanskih umetnikov. Prisoten je bil tudi predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, dalje so bile navzočne mnoge odlične ljubljanske dame, med temi gospa dr. Novakova, soproga ministra n. r. Umetniška dvojica Oeltjen je razkazala in tolmačila zbranemu občinstvu svoja dela, ki so napravila na občinstvo dober vtis. Jan Oeltjen je po rodu iz severne Nemčije in član nemške umetniške zveze, njegova soproga pa je Nemka iz Ptuja. Delo obeh se odlikuje po popolni solidnosti in resnem tehničnem znanju. Občinstvo, ki je danes kljub ugodnim izletnim razmeram v še dokaj lepem številu obiskalo razstavo, je dobilo vtis poštenih umetniških maner, ki jih omenjena dvojica jjoji. Ugajali so zlasti Oeltje-novi akvareli in njegove male plastike, medtem ko so bili občinstvu všeč tudi pasteli Elze Oeltjenove. Končno besedo bo imel v našem listu še naš umetnostni kritik, vendar pa že danes občinstvu priporočamo obisk razstave, ki nudi dovolj lepih in umetniško tehnično popolnih stvari. Časi se izpreminjajo. padu Gregorič. Ice je brez dvoma odlična prido- prvenstvo, ki bo od 22. do 27. t. m. na Bledu bitev. Obranil je nekaj nevarnih strelov s sigur- Hoge se lej, (p^em udeležiti tudi Mariborska gumijasta plošč^-a na e:e< dati spredaj sto.^^nru rralcu lastnega moštva. Ta . ___________ ________ _________ ____ _________ določba je b\'.z' -i--z.fr.i in ofside pravilo je ve- nostjo, ki bi mu jo kot začetniku malokdo priso- podzveza s svojimi tekmovalci. Ta tekma sicer ljalo odslej s..- - ^ napadalno tretjino. V Mi- dil. Od branilcev je bil Kos boljši v toliko, ker ni bila ključna kvalifikacijska za predstoječe lanu eo tudi to 1 o-iprravili tako, da je sedaj se ni spuščal v preostro igro, kakor partner Kacic m^mmm^mmm^mmmmmmmmmlmmmtmmmm (Jule). V napadu sta se odlikovalla Žitnik (Luce) in prvenstveno Gregorič, ki se bo v doglednem času nedvomno razvil v igralca mednarodnih kvalitet. Njegova inteligentna, tehnično dovršena igra in duhoviti triki in prodori so spravljali nasprot- ofside eamo v tem -. .č-aju. če ee odda naprej ploščica od treVin* v -.0. ki je bližja nasprotnikovemu eolu. Vee tre'; r.dobno nervoznoeti K iz katere se vso prvo tretjino niso mogli izkopati, i Nasprotnik je skušal to situacijo izrabiti, kar se W mu pa spričo izborne domače obrambe ni posre- jg čilo. V drugi tretjini pa je bila eliika čisto dru- £» gačna. Domač napad, ki je bil vso prvo tretjino v defenzivi, je kar naenkrat prešel v ofenzivo in |g vehementao napadal. Toda tudi sedaj ni imel > uspeha kljub nekaterim izredino posrečeno izpe- ® ljanim akcijam. Šele tretja s.kui>ina je prinesla K uspehe ofenzivnosti druge tretjine. V zadnjem de- > lu igre je mogla torej Ilirija uveljaviti svojo nad- K moč; kajti Gogala in Gregorič sta vsak po enkrat g poslala ploščico v gol gostov. Zmaga Ilirije je zaslužena in odgovarja poteku igre. Domači so vrzel, ki je nastala radi »vie maior-ja< izpopolnili s svojo agilnosljo in vzdržnostjo lako. da so lahko konkurirali gostom, ki imajo več prilike za vežbanje na ledu. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Villacher S V.: Kreutzer, Eicher, Pc- nikov gol neprestano v nevarnost. Upamo, da to ni bila samo minljiva dobra forma! Obe tekmi je v splošno zadovoljstvo vodil g. Vodišek. »Gotovo gledate za letali, ljuba soseda.< »Seveda, seveda. Moja stara mati je gledala še za železniškimi vlaki.« Javna sodna dražba y konkurzu »»JUGOŠPORT« se nadaljuje od 15. jan. 1935 naprej dnevno od 9—12 in od pol 15 do 18. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi cesti štev. 34 v naslednjem vrstnem redu: GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika izbira; ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne itd. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI; RADIO-APARATI IN RADOI POTREBŠČINE) TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — se prodajajo tudii posamezni komadi. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. t. neomejeno zavezo flihloSKeva cesto sto 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°L »SžOiSOsšS NAZNANJAMO, DA NAM JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OCE IN STARI OČE, GOSPOD 9D0LF GBLLE VELEPOSESTNIK POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, DNE 15. JANUARJA 1935 OB /»3 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, ZGORNJA ŠIŠKA ŠT. 1, NA POKOPALIŠČE K SVETEMU KRIŽU V LJUBLJANI, DNE 12. JANUARJA 1935 ŽALUJOČI OSTALI Izdaja konsoretj »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Ureiuie Ciril Kočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarn«. Zastopniki K. Cefc