54. številka. Opazke. Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12.Vnuk lint innra biti frankiran. ltokopisi ne ne vračajo. eariti«) Inserati (razne vr«to naznanila in poslanice) po zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 nov Naročnino, reklamacije in inaerate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. _V Trstu, v sredo 6, julija 1887._f EDINOST Tečaj XII. •Edinosti izhaja dvakrat na teden, Tinko sredo in soboto ob 1 uri popoluduu. e^nt'G) Cena Z a vso leto s prilopn "i for , za |>ol :» for SO nov., za četrt leta I for. nov. — Edinost brez priloge stane za rolo leto O for., za pol leta il for., za četrt lota 1 for, 50 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trsta po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po A nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V e.linoiti Jo moSt. Vabilo na naročbo. Minolo je drugo četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojanio se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudncje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o prnvem času ponove, kajti brez točno podporo nam je nemogočo svojo težko nalogo izpolnjevati. „Edinost" stane: Za vse leto . . . . f. 6.— „ b prilogo . „ 7.— Za pol leta . . . . „ 3.— „ s prilogo , „ 3.50 Za 74 leta . . . . „ 1.50 s prilogo . „ 1.75 Naročuje se lehko z vsakim dnevom. Raznim rodoljubom poslali smo list na ogled, ter prosimo dotične gospode, da nam izvole list povratiti, ako se nanj ne mislijo naročiti. Ono gospodo, koja nam dveh listov ni povratila, vknjižili bodemo mej svoje naročnike. „EDINOST" je jedini tržaSki list, koji zastopa jako važne interese osamljenili tržaških Slovencev, ter prinaša tudi izvirna, nepristranska trgovska izvešča. Kdor tedaj more, naj ga z naročbo podpira! TJpravništvo „EDINOSTI". Prevrat v Srbiji. (Daljo.) Ivan ltistić jo tedaj ona oseba, ki jo uže ter bode v prihodnje vodila srbsko vnanjo politiko. Želel si je srbski narod in želeli so Slovani sploh, da stopi na krmilo malega srbskega kraljestva mož železnega značaja in razumnik, ki pozna potrebe naroda ter z njim enako čuti. On gotovo ne bodo deloval v propnd naroda, ampak, poznavajoč pravo nacijonalno politiko, vodil bode narod po nareku te politiko. Naj potem le ropotajo Madžari v svojej stolici in nemški židovski časnikarji. Vsakemu narodu mora po naravnih zakonih biti dopuščeno, likati in obrazovati samega sebe v svojem jeziku. Njegov jezik in njegovo navade morajo mu biti sveto; spoštovati ga radi tega mora tudi oni, ki ga vodi ter biti zanj najbolj unet — drugači postane istemu narodu zopern ter ga zadnji poskuša odstraniti. Enako se je godilo z Garašaninovim mi-nisterstvom na Srbskem. Z svojo čudno politiko se je narodu pristudilo; enako je zgubil spoštovanje mej narodom tudi kralj sam. Kak interes je vendar morala imeti Avstrija, da obdrži na krmilu to minister-stvo ? Menda nikakega, knjti volja srbskega naroda mu je bila protivna! Kaj more vendar učinoti ministerstvo samo, ako ni narod ž njim? Menda nič. Tudi ono dvomljivo in kukavičino delovanje „Landerbanko" ni na Srbskem gojilo avstrijskega duha ter ni Avstrija s tem delovanjem čisto nič na koristi. Avstrija si pridobi simpatijo vsega slovanskega sveta le s tem, ako bo gojila pošteno slovansko narodno politiko v vseh slovanskih pokrajinah, namreč: ako vsnj uže ožitvori zagotovljeno enakopravnost ter podeli tudi Slovanom pripadajočo pravice, Nemogočo je pa, da si Avstrija v slovanskih deželah zunaj svojih mej pridobi simpatije Slovanov, ako njena vlada avstrijskim Slovanom pri vsakoj priliki j polena pod nogo meče ter ovira probuje-f nje in procvitanje slovanskega rodu sploh. Po naših mislih so gotovo slovanski sovražniki Madžari, Nemci in najbrže tudi njih gnjezdo Landorbank, napeli vse svojo žilo, da zabranijo na Srbskem propad ini-nisterstva Garašanin ter tako zadušč narodove želje. Ali vendar le je zmagala moč narodne politike, čije uzor jo uprav načelnik Ristić. Iz tega bi so morali sovražniki Slo-vanstva učiti, da narod, ki si jo svest svojo moči in svojih pravic, tirja tudi narodno politiko, namreč ono politiko, ki je njemu koristna, no pa politike, ki išče njegovo pogube ter jo protivna sploh njegovim interesom. Tudi mi Slovani, pod avstrijskim žezlom živeči, borimo so za PODLISTEK. Nekaj iz Kopra. m. (Konec.) Signora Annetta, kakor se jo uže uganilo da je bila, uda so svojej prijateljici ter razburjena in strašna kakor nevihte noč gro k počitku. — Zobje so so jej stiskali, a obilna usta počila so so tja do pod motenih lasi. V postelji pa sti si bajo pravili svoje tožbe in pravice. Tu narediti ačrt, kako hudo kazniti nesram-noža, za katerega je signora Annetta tako skrbela nekdaj. Ker ni dozdanje njeno prizadevanje obrodilo pravega sadu, mora sedaj! Signora Annetta je vedela, koliko premore njo zvežbani in spretni jezik; kajti poleg vsega blebetanja jo je še vodno srbel, oil jo spočit! — Napne todaj vso svoje silo in moči in vsakemu, kedor bi jo le slušal, pravila je nezaslišano reči, ki jih je doprinašal malopridnež, kukavica. Dopove .l'>vala jo, kako jo bil zaljubljen do gla\ << jo bala za njegovo zdravje; kak la/n/.vrf, potepuh, ponočnjuk, grešnik, pijanec -.•!> pijancev, prepiralec, izmeček, da so m a celo policaji bali; a njej da je učim i io goldinarjev škode ali celo za tisoč; pa sramotno? in da se je brez njonega vedenja zaljubljal! No, ali signora Annetta. je po teh in enak V( izjavah pripravila ob dober glas — kar pa no misli, da hote! — celo svojo prijateljico; sobo, kakor so njeni sovražniki menili, užo tako ni mogla. Bolj čudni ljudje so uže hoteli, da ni ona ni prav poštena; ako bi to res bilo, da tako ljudi drži pri hiši, ali ona jo trdila, da niti sama ni !taj takega mislila o njem.....— Da odkrito govorimo: to čeljustenje jo prevzroČilo vendar le neko vrevo, nekoji so celo joli sumničiti našega korenjaka pa bledo sigr.orino! Marsikaj se je reklo . . . ! Vidite, tako jo tedaj ta ljubezen ; časi me mika, da bi kar iskal si miljenke, da bi v njenem naročaji za trenotek pozabil vsakdanjo tugo in bodo. Ali skušnje drugih opazujoč, vidim, da ni vso skupaj nič! Zmeraj sem le na razpotji „biP bil' ne?" a navadno zadnji zmaguje !" Tako jo govoril in modroval vredni Vrelec ; a po dokončanem delu vrnol so je k svojoj stiskavej teti, pri kateri je stal in bil v malo boljo porabo kakor vozu peto kolo; a bil jo človek, brez katerega se povsod težko odpravi, dasi tudi se ga nikjer toliko no pogreša. Teta je pri zadnjoj bolezni užo nanj v oporoki vpisala svoj imetek, majhen imetek. IV. Zopet je mati pozabljivost nekaj časa zavila v svojo krilo. V Kopru — Uog vedi od kje semena! začela jo marsikje ob cesti rasti trava, celo neko drevjico jo pri-bolo v zakotkih iz tal! Meščani so so s tem ponašali liki naš kmet h trsjem v vinogradu. — Culo se je, da je mestni oče okoličana, ki je tako drovce preščenil, da narodno politiko ter tirjamo, da so nam podcle isto pravice, kakor drugim narodnostim. Ali žalibog, preveč smo še teptani iu preveč prepuščeni egoizmu in samovolji d-ugih narodov, ki nas odtujujejo, kvarijo. Zadnji preobrat ininisterstva na Srbskem služi nam pa v dokaz, da narodna politika mora prej ali sloj vendar le zmagati in da tujci te zmage ne bodo mogli zabraniti. Isto nam kažejo, čeprav še v majhne j meri, dogodki v Istri, kdor tudi prihaja polagoma Slovan na površje ter se otresa tujega jarma. Isto smo videli pred leti na Hrvatskem in Kranjskem in vidimo vzlasti v Dalmaciji, koja zadn ja se je kar čez noč izlaščila in poslovanila. Iz vseh teh dogodkov lahko prorokujemo boljših časov tudi drugod. Kar so je zgodilo v mnjhnej Srbskej, zgodi so k malu lahko kje drugje v Evropi, kajti nadvladalo jo povsod prepričanje, da ni nikakega sredstva, ki bi moglo narodno živenje v kalu zamoriti ter obraniti zmago narodne politike nad tujčevo krivico. Noben narod se ne daje siliti v lasten propad od druzega naroda. Tudi drugi narodi so se dolgo upirali proti krivici, slednjič pa vendar dosegli, kar so želeli. Ta boritev jim jo veljala za najlepšo krepost. (Konec prih.) Proračunska debata v državnem zboru. (Konec. Govor Mihe Vošnjaka.) Konečno hočem so še malo muditi pri poglavji poštnih hranilnic in kratko izreči svojo mnenje o nakazničnem prometu, ker tako vem, da imamo odbor, kateri izde-ljuje nova pravila za poštno hranilnice. Reči moram, da jo ta nakaznični promet, kateri se jo sklenil s prejšnjim zakonom, izključni privilegij nekaterih druž-binih krogov. V prvoj vrsti ta promet služi lo trgovcem. Nikakor nisem nevošljiv trgovcem, da imajo korist od tega prometa, toda na drugoj strani se jo tudi treba ozirati na državno koristi, in reči moram, da bi rad vedel, kak upliv ima ta nakaznični prometna dohodke pošte. Ilado-veden sem zategadelj, kor ne najdem ni- bi si zobo ščistil, prav odurno oštel, pra-šaje ga, če jo bil kedaj v kakovom mestu, kakor n. pr. v Gorici ali Trstu in ali so sme tam trgati kaj v drevoredih ! — Našega okoličana so v taki priliki vsi prisotni zanicljivo poglodali, a on jo ostrašen spustil vejico iz rok. Nu, mostni oče ga z ne prav milo besedo posvari, roteč ga, da ne stori več kaj enacega, čeprav ni na tabli zapisane prepovedi, kakor je to n. pr. v tržaškem drevoredu! Moj prijatelj Cernec imel je kmalu zapustiti mirni ta kraj ter nastaniti so nekje na Kranjskem. — Pred nedavnim imel je neko obravnavo, katera so jo tikala gospoda Montenelija in neko ženske osebe, koje pa nočemo imenovati, kajti po iztragah, dasi tudi je Montenellija zadela ostra kazen, ni i ona ostala na dobrem glasu .... Signora Annetta se je nokam brzo spremenila, kakor luna — pa ne misli, da polepšala, kar jo njen soprog časi tako želel, a zastonj želel! — Ko je nekoč srečala na ulici nekdanjega svojega varovanca, ni od razburjenosti opazila predpasnika, ki jej jo slučajno pal tor so celo krog nogo omotal; kar naprej jo šla! — Doma je svojo deco, katero — kakor je sama trdila, da jej jo Bog poslal v zveličan je —- učila še vedno po svojoj staroj metodi. (Jasi je bilo slišati iz hišo, kakor da bi so vstopil pred kako tovarno ! Oni mladenič, zvršivši svojo nalogo, zapusti Koper za vselej. Poročil se je baje potem, a z vrlo, vredno Slovenko v svo- kacih številk, i/, katerih bi mogel posneti, za koliko so se zategadelj pomanjšali državni dohodki. V tem oziru bodo naloga odbora za poštne hranilnice, da se najde pravi srednji pot, da niti državni zaklad, niti trgovci no bodo imeli prevelike škode. Sedaj bi naglašal nekaj važnejšega, to je uplivanjo poštnih hranilnic na deželi, kar se tiče ulagateljev, oziroma od-takanja denarja v centralo na Dunaji. Načelo, kmetsko prebivalstvo nagibati k varčnosti, je jako hvale vredno, to načelo popolnem izvajajo poštne hranilnico. Toda kakor vsaka stvar, ima tudi ta svojo senčno stran, ta je, da poštne hranilnice izsesavajo privarovana denarna sredstva iz kmetov terja odvajajo v centralo na Dunaj, od koder se več no vračajo v neko kmetske kraje, da bi blagodejno uplivala. Hes je, da jo stranka, ki uloži denar v poštno hranilnico, ga privarovala; ravno tako je tudi ros, da je pri varovan denar nekaka podlaga za novo varčevanje, če tudi se naloži v državni renti. V dotičnih kmetskih okrajih pa tudi potrebujejo posojil, in jaz bi z ozirom na načelo, ki se nekaj časa som priporoča, da bi se oviralo iiipotekarnc zadolženje posestnikov, želel, da bi se v prvej vrsti pomagalo srednjemu stanu z osobnim kreditom, toda baš temu je pa velika ovira, da se denarna sredstva, ki so na razpolaganje, s kmetov odvajajo v centralno bla-gajnico na Dunaj, in potem manjka denarja na kmetih ter so no morejo lahko snovati zavodi, ki bi posojevali na osobni kredit, kakeršni so našo posojilnice. Recimo, da bi so vsi denarji, ki bi sicer bili na razpolaganje, iz kneega okraja, kjer bi bila potreba osnovati posojilnico, naložili v poštnej hranilnici. Dotični denar seveda pojde na Dunaj in dotično stranko dobe uložne knjižico poštno hranilnice ali pa državno rento, okraj pa nema nič denarja na razpolaganje, čo bi so danes ali jutri hotela osnovati posojilnica, ne bodo nikdo mogel vanjo uložiti denarja, če pa okraj že ima posojilnico, pa ne bode mogla zadostovati zahtevam, kar se tiče osobnoga kredita. Splošno je načelo poštnih hranilnic pravo, kajti narod navaja k štedonju. Da so pa obvarujejo kmetski okraji, katere jem zavičaji. Živel jo z njo v popolnem zadovoljstvu; kajti vsako leto ga je razveselila z lepim sinčkom, ali pa z malo hčerko, kakor je to užo bilo . . . , Gospod Montenelli jo po smrti svoje matoro skoro vse zapokal, šo bratovega se jo dotaknol. Zgubil je tudi povsod čast in kredit. — Nekaj časa se je potikal okrog, vedno bolj zanemarjen, dokler niso naposled našli na obrežji morja klobuk in nogo človeško, katere čevelj jo svedoiil, enako tudi klobuk, da gospoda Montenellija ni več . . . . ! Vrelec je ostal Anžo! — * * * Kmalu sem tudi jaz menjal podnebje ter prišel bliže v svoj kraj. — Po večkratnem obiskovanji prvega svojega znanca šo iz potovanja v Koper, seznanil sem so i z njegovo družino prav dobro, in ker je imel divno hčer, zato sem, seleč se iz Kopra, na njegov prigovor in njih željo prav rad ostal tam nekaj dni. V sorodstvo, dasitudi sem užo dolgo doma in imam to željo, nismo stopili šo ! — — Danes som dobil vest, da moj posebni prijatelj, že omenjeni gospod častnik namerava ustanoviti društvo hrvatskih in slovenskih vojakov fani, da se bodo v prostih urah zabavali z branjem itd., kakor so to vrli Slovenci v Kremsmunstru narodili. — Mi jim želimo najbolji vspeh ter jih priporočamo drugim v posnemo. Živelo naše vrlo, na duhu in telesu krepko vojaštvo !! Z. Jastrebovič. treba tu najprej jemati v poštev škodo, ki izvira iz tega, da se denar iz njih <>d-taka na Dunaj, moram opozoriti na nek predlog, ki so ga pred nekaterimi leti baš slovenske posojilnice poslale zbornici poslancev, da bi namreč visoka vlada delala na to, da bi kmetske posojilnice, v prvej vrsti one z neomejenim poroštvom dobivale denar iz osrednje poštne hranilnice. Dobro veni, da bode marsikdo po zadnjih skušnjah o gospodarjenji posojilnic na Dunaji z glavo majal, če se predlaga, da bi se privarovani denarji strank, tedaj nekaki državni denarji, ker vlada zanje jamči, zaupovali posojilnicam. Tu moram opetovalno opomniti, da je velika razlika mej posojilnicami na Dunaji, katerih člani so večinoma obrtniki, ki nemajo nikake nepremičnine, in posojilnicami na kmetih, katerih člani so skoro samo zemljiški posestniki. Poroštvo, ki dajo prve?in druge posojilnice, je jako različno. Ce je tudi poroštvo posojilnice na Dunaji, ki ima za člario samo nepo-sestnike, neomejeno, ni toliko vredno nego neomejeno poroštvo kmetskih posojilnic. Pri poslednjih so člani posestniki. Posestnik se pa ne moro od danes do jutri znebiti svojega posestva, premeniti jo v gotov denar in bankovce spraviti v žep ter iti in reči: „Zgubil sem tam in tam, jaz no morem nič plačati itd.14 Razmere so popolnem drugačne. Zategadelj se mora pri presojevanji, koliko so more zaupati kaki posojilnici, v prvej vrsti posojilnici z neomejeno zavezo, pred vsem glodati, kake člane ima in od kod jih dobiva. Prepričan som. da so take katastrofe, kakeršno smo doživeli na Dunaji, pri kmetskih posojilnicah tako hitro ne bi pripetile, zlasti kar se tiče pokritja paaiv, kajti pri poslednjih so bode denar že dobil od članov, da pasiva pokrijejo, ko bi se tudi pokazala pri kakej likvidaciji; pri mestnih posojilnicah je pa to težko, naj so tudi z neomejeno zavezo. V tem oziru prosil bi visoko zbornico in njega ekscelenco trgovskega ministra, da bi se v obliki zakona omogočilo, da bi se nekoliko oziralo na potrebe posojilnic zlasti kmetskih posojilnic z neomejeno zavezo, to jo, da bi so jim dovolil primeren kredit iz centralno poštne blagajnice, da bodo mogle zadostovati potrebam, katero prouzročuje pomanjkanje na kmetih. S tem pozivom na visoko zbornico in trgovinski urad usojam si sklepati svoj govor. (Dobro! dobro! na desnici). Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevic Rudolf popotuje po Galiciji; ljudstvo ga povsod z veliko navdušenostjo sprejema. Visoka njegova soproga so jo iz Krakova vrnola na Dunaj. Na Dunaji so bile te dni skupne ministersko konferenco; šlo jo neki zato, ali so ima preklicati prepoved izvožnje konj. Posvetovalo se jo dalje tudi o več prašanjih, ki zadevajo obe državni polovici. Akademični senat dunajskega vseučilišča jo izvršil preiskavo zoper tisto vseučiliščnike, katere jo policija vsled demonstracije zoper profesorja Maassen zaprla. Dva studenta sta bila zarad prestopka profesorju dolžnega spoštovanja in zarad žaljenja akademiških nrav in reda za polu leta z dunajskega vseučilišča izključena. Drugi trije študentje so bili oproščeni. Potem ao je pečal akademični senat z drugo disciplinarno preiskavo. Profesor Tomaszczuk je namreč v državnem zboru govoril zoper antisemitizem. Več studentovskih zvez je vsled tega profesorju Tomaazczuku poslalo pismo, v katerem so ga grajali in zasramovali. Vsi študentje, ki so to pismo podpisali, bili so spoznani krivi in kaznovani z ukorom, en student pa, ki je bil uže večkrat v disciplinarnoj preiskavi, izključen je bil za vselej z dunajskega vseučilišča. — Obsodba je vsekako milostiva, posebno kar «e tiče napadovalcev na prof. Maassen, ki je v gnsposkej zbornici pri razpravi Schmerlingovoga predloga o jezikovnem prašanji tako izvrstno govoril, vsled tega pa od studentov bil tako surovo napaden. Češkega vseučilišča senat je sklenol, izreći ukor tistim studentom, ki so poslali zahvalno pismo tistim državnim poslancem, ki so se potezali za to, da se prekliče ukaz za»tran nemških preskušeni. Vnanje dežele. Srbski kralj Milan je podaljšal avoje bivanje na Dunaji, razgovarjal se jo še mnogo s politično vplivnimi možmi, posebno z grofum Kalnoky-em in tudi z ogerskim ministerskim načelnikom Tiszo. Cesar ga je 2. t. m. pred odhodom še obiskal. (Jovori se mnogo o vzrokih, zakaj je prišel na Dunaj, in marsikaj utegne biti resnično, ker srbska politika je, kakor vsakdo lahko posname iz pisma, priobče-nega v zadnje j števiki Edinosti, srbsko državo privedla na rob propada. Ni tedaj popolnoma neverjetna vest, da je srbski kralj imel namen, odpovedati se prestolu, da pa ga je naš cesar pregovoril ter mu zagotovil materijelno in moralno varstvo. Bil jo zadnji čas, da je odslovel Garaša-ninovo ministerstvo, ker ono, da bi vladalo bilo še le malo dni, podrlo bi bilo sebe in prestol. Kralj je gotovo nerad poklical na krmilo Rističa, a prisiljen je bil, ker on je edini mož, ki jo v Srbiji vlado-zmožen in more ubraniti kraljevi prestol. Ristič je mož, za katerim stoji srbski narod, to je vsacemu znano in to se užo zdaj javno kaže. Zadnjo soboto je prišla v Belgrad deputacija, 150 mož, iz okrožja Niš, ter prinesla dvo adresi, eno kralju; drugo vladi. Ristič je tej deputaciji na nagovor odgovoril, da bode skrbel za najboljšo razmere z velevlasti, potreba pa jo, da se davki sedaj ne znižajo, ker se de-narstvone zaveze nasproti zunanjim državam morajo točno in vestno spolniti. Dalje je Ristič priporočil mir in red, zagotovil predrugačbe in varčnost, ter opominjal, naj bodo državljani pokorni oblastim, dokler se no zamene s tacimi organi, ki uživajo zaupanje vlade in ljudstva. Bolgarsko sobranje so je 4. t. m. slovesno odprlo. Za načelnika je bil izvoljen Tončev in za njegovega namestnika Stojanov. Zadnji je izjavil, da se Katko v in mingreljski knez ne dotakneta Bolgarije, dokler bo on načelnikov namestnik. Na dnevnem redu je poročilo evropskega poslanstva. Trdi se, da vlada priporoči tri prestolne kandidate, ki skoraj gotovo sprejmo prestol, ako se jim ponudi. V italijanske j poslanskej zbornici jo bil 1. t. m. z veliko večino spre-et kredit za Masavo. Crispi jo naglašal, da imati Italija in Angleška skupne inte-reso v Egiptu in zato on podpira angleško politiko v Carigradu. Nič ne kaže v Evropi na vojno, tudi Rusija želi mir. — Neliva-ležnost jo plačilo sveta, Italija se ima Francoskej zahvaliti, da se je združila; zdaj pa je to uže pozabila ter se druži z brezvestnimi Angleži zoper Francoze. Angleško-t urška pogodba ima jako težak porod, in ko to pišemo, ni še gotovo, ali pride živa ali mrtva na svet. Angleška kraljica jo je sicer užo podpisala, ali sultan se ustavlja, njemu ni po volji peti člen pogodbe in zahteva, da so ta člen tako promeni, da bi Angleška le tedaj imela pravico, Egipt zopet zasesti, ako bi turška vlada ne mogla vojske tja poslati. Angleška vlada pa o tej predru-gačbi noče nič slišati in se nadeja, da sultan do 4. t. m. podpiše pogodbo, sicer izvenredni angleški poslanec Drummond-Wolff zapusti Carigrad. Prašanje pa je še, če se to upanje angleške vlade spolni, ker francoska in ruska vlada so pogodbi odločno protiviti in pritiskati na turško vlado. Pa tudi, ako se sultan angleškemu pritisku uda, ostane pogodba le na papirju, ker francoska in ruska vlada jo nikoli ne potrditi. Angleška vlada so uže kosi, da si je na vrat nakopala to pogodbo, a zdaj se ne more več umaknoti, ker jo jo podpisala kraljica. Ne le, da si je s to pogodbo nakopala francosko sovraštvo, še bolj jej dela preglavico to, ker je previdela, da ne mine mnogo časa, ko se Rusi polasto Ilerata in da bi za Angleže bilo najboljše, ako bi prijatelji bili z velevlastjo, ki bo k malu njih soseda v Aziji. Angleški državniki obeh velikih strank ho prišli do prepričanja, da jo najbolje, ako Angleška daljega prodiranja Rusov v Aziji ne ovira, temu nasproti pa naj so dobro pripravi, da odbije vsak napad Rusov na angleška posestvu. V Valenciji in Barceloni na Spanjskom so vstale rabuke zarad povišanja užitnine na meso; skoraj vsi užit-ninski uradi so bili požgani. Na Kreti ni več nobenega reda, mir se vsak dan kali, nad turško vlado visi Darnoklev meč, česar jo kriva njo malomarnost in zaslepelost. Namesti da bi so ozrla na pritožbo in uslišala pravična zahtevanja Krečanov ter jih tako pomirila in otok sebi ohranila, pa se za vse to nič no briga, ainpak celo pušča, da na vso moč tam ščuvajo Angleži, ki bi se radi polastili otoka. Prišlo je užo do tega, da so se začeli kristijani zbirati v gorah, muhumedani pa begajo z deželo v mesta. Bati so je krvavega upora. O avfganskih razmerah se piše iz Petersburga v „Polit. Corresp/, da se politični krogi za dogodbe v Avfganistanu jako zanimajo, da so pa vesti' iz onih krajev jako nezanesljive, ker druga drugo pobija, tako sicer, da se še vč ne, kako je prav za prav z emirjem. Enako se godi tudi angležkej vladi, kar dovolj pričajo nje izjave v parlamentu, in prav to je vzrok, da se polkovnik Ridgeway ni še vrnol v Petersburg, da bi se dogovori o avfganskej moji nadaljevali. DOPISI. Trst 4. julija. [Izv. dop.] (P ode s ta in general. — Mestni zborin trgovska zbornica) „Triesterca" je o svojem času bleknola, da je šel tržaški podesta po nekako pomirovat vojaškega poveljnika, fml. barona Koberja zarad tega, ker ni mestna delegacija dovolila mestnega vrta c. kr. oficirjem pcšpolka št. 61 za koncert na korist ponesrečenim na Ogerskem. — Rudcči listi: „L* Indipendento", „L' Ala-barda", „Piccolo" e tutti quanti so na to zakričali, da podesta se ni nikdar tako ponižal in se ne bode, da bi šel vojaškega poveljnika prosit zamere zarad sklepa, kateri je storila delegacija v tem obziru. Isti listi so celo rekli, da župan niti nema pravice mešati se v sklepe delegacije. — No, župan sam je našel za potrebno, da to stvar razjasni in v mestnej delegaciji se jo izrazil on, da ni prosil nobenega opro-ščonja, da je le poveljniku dal nekatera razjasnila ter mu izročil tudi svoj obolus, s čim se jo poveljnik zadovolil. Rudeči Časniki pa zdaj zmagovalno pripovedujejo, kako so oni prav imeli, ko so trdili, da se župan ni ponižal. Prav imajo, saj jim gre vse po želji. Ali faktum se vendar ne da tajiti, da jo ljudski vrt bil dovoljen uže za razno na-j mene, da je dobrodelno društvo „La Pre-videnza" tudi v soboto iinelo koncert v istem1 vrtu, in skoro gotovo se bodo tudi še pri-1 hodnja leta ljudski vrt dovoljeval raznim italijanskim društvom. Da se pri nas vse tako lepo pokriva in barva, to jo uže znana stvar, saj ima tržaški nemški list posebno v novejšem času lepo nalogo, da se klanja Lahonom j češ, da jih tako pridobi: pa za koga? Za neke fabrikante, ki ne fabricirajo le svilo, volne itd , temuč tudi javno menenje in visoko politiko. — Nič ne dč, svet se spreminja in tudi to nenaravno, pa nenravno stanje na Primorskem tudi ne bode trajalo. — Klubu temu torej, da so oficijozi uže morali pokrivati nekorektnost in nepatri-jotizem mestnega starešinstva in da so pravi patrijotje le grdo gledali sobotno veselico v javnem vrtu, se je vendar še drznolo društvo „La Previdenca", ki je napravilo veselico, in katerega predsednik jo italijanski podanik, bogati Curr6, demonstrirati v protiavstrijskein zmislu. — Razobesilo je namreč na vse visoke droge, ki so obdajali javni vrt, čisto rudeče zastave, v katerih sredini jo bila mala ho-lebarda. Ta zastava pomenja neodvisnost Trsta, ker zastava avstrijsko-habsburškega Trsta jo vedno le bela-rudeča. — Ljudstvo je zarad razobešenja teh zastav mrmralo; proti večeru zapazila je policija to stvar in je dala odstraniti rudeče zastave; ali odborniki „Previdence" so te zastave dali nekaj „poflikati" z belimi vmazanimi capami, da so postalo belo-rudeče. Gosp. pol. svetovalec Vidic pa je precej zapazil, da so zastave vmazane in da bi bila morda lahonska gospoda potem najbrže zabavljala, da so so morale take vmazane zastave obesiti zarad policije; zato je dal tudi popravljene zastavo odstraniti. Gospoda La-lioni ao mrmrali; ali protestovati si vendar niso upali. Le oni debeli vrtnar javnega vrta, ki jo menda slovenskega rodu, pa rad Lahonom pote liže, jo nekda nekoliko ustil se in stražnikom zabavljal, pa so ga k malo ukrotili, ker bi ga bili kraalo peljali v „kajho". — No, pa ti dogodki, ali no kažejo, kedo jo imel prav, ali slovenski poslanci, ali Luzzatto in BurgHtaller? Samo to ni prav razumljivo, da se vso gosposko tukaj Lahonom tako vklanjajo, in da še celo general toliko prizanaša. — Sliši se, da zato, da ne bi v Trstu sopet ne nastala kaka rabuka, kajti vojaki in mnogo ljudstva je uže kakor na žrjavici. — Pri vsem tem pa še vse pri Btnrem. Čudno pa vendar, da lahonski listi no kričo kaj posebno, boje se konfiskacije in mordu jih je tudi župan iz samo lojalnosti prosil, da molče, da ne pride mestni zbor v veče zadrege. Rekli smo uže, da v Trstu do tega pride, da bode glasoviti, ali plitvi Rasko-vie vse komandiral in da postane celo go- spodar občnih magazinov v novoj luki. — Stvar se uže res tako obrača. Mej trgovsko zbornico tržaško in mestnim starešinstvom je zdaj nastal prepir zarad načrta, po katerem se bodo zidali novi magazini. Trgovska zbornica hoče te magazine tako imeti, kakor bi bili trgovcem priklad-nejši; ker jo zbornica v tem obziru kom-petentnejša, nego pa mestna delegacija, mislilo bi se, da obvelja zbornična ali zastonj, mestni odbor in rudečkarji bodo toliko časa delali, da bodo v novej luki sami gospodarili; Iiaskovič bo tam komandant, in potem bo mir. — Nekaterim me-rodajnim krogom, katerim bo ščasoma stvar prisedala pa bo veljal rek: „Tu 1' ae voulu, George Dandin". Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesar v Pulji. Sprejem Nj. Veličanstva bil je sijajen. Nebrojna množica ljudstva pričekovala je na kolodvoru poseben vlak. Ko je cesar stopil iz voza, zagrmel je iz tisoč grlov brezkončen „Zivio" in „Evviva". Cesar je prijazno odzdravil ter takoj pristopil k deputaciji in posebno nagovoril namestnika barona Pretisa, poveljnika mornarnice barona Sternecka, admirala barona y Pitncrja in škofa presv. g. dr. Flapp-a. Županu pulj-skemu je izrazilo Nj. veličanstvo svoje veselje o lepem napredku mesta. Predstavili so se zatim ostali dostojanstveniki. Pričujoči so bili pri sprejemu tudi deželni glavar goriški, grof Čoronini, župan tržaški, dr. Bazzoni, predsednik tržaške trgovinsko zbornice baron Reinelt, župan goriški, vsi župani istrski, veterani, štiri delalska družtva se zastavami in godbo. Na dolgej poti od kolodvora do mesta stali so ob krasnem rimskem gledališču vojaki, šolski otroci, deputacijo in družtva. — 4000 delalcev iz vojaškega arsenala se svojo godbo, mnogo belo oblečenih deklic, kojo so sipale cvetlico in več dečkov iz ljudskih šol so stali v špalirju. — Posebno lepo jo bilo videti ljudstvo iz okolico v svojoj narodnej noši. — Omenjamo tudi še, da se jo izrazilo Nj. Veličanstva tržaškej deputaciji, da obžaluje, ker ne bode mogel tako kmalo Trsta obiskati. — Veder pa piše lažnjivec „Mattino" ravno nasprotno ter obeča, da ga bode Nj. Veličanstvo skoraj počastilo. Dosti žalostno je to za nas, toda vsakemu je znano, kaj to pomenja. — O slovesnostih bodemo poročali v prihodnjej številki. Nj. prevzvišenost trgovinski minister obiskal je včeraj novo luko ter si natanjko ogledal razna velikanska skladišča in tudi stroje za električno razsvitljavo. Podal se jo potem na parniku „Pelagosa" k Sv. Roku, kjer si je ogledal tehnični zavod; zatem pa je obiskal Llojdov arsenal, kjer ga jo sprejel ravnatelj g. baron Marko Morpurgo. Izrekel je gosp. minister svojo zadovoljnost o vtisku, ki ga je dobil pri teh obiskih. — Sinoč so jo odpeljal v Pulj. Crnogorski knez je z svojo soprogo lin sinom v nedeljo opoludno prišel po j železnici iz Bonctek v Trst, popoludne ob j štirih pa je na ladiji „Sibiltt odpotoval v svojo domovino. Imenovanje. Konceptni praktikant pri c. k. policijskem vodstvu v Trstu, Maksimilijan Zeni je bil imenovan koncipistom in Abundio Contin začasnim koncipistom, oba pri tem oblastvu. — Za uda osrednje komisije v zadevah obrtnega poduka sta bila imenovana Friderik vitez Petke, upravni svetovalec avstrijsko-ogerskega Lloyda v Trstu, in Evgen baron Ritter, veliki posestnik in tovarničar v Gorici. Premembe v duhovščini, a. Bartolo-mej Križaj, kapelan v Plavijah imenovan je kuratom pri Sv. Antonu blizo Kopra. — Razpisano je mesto župnika za župnijo v Gologorici do 30. t. m. Državni zbor so zopet odpre, kakor smo poizvedeli iz dobrega vira, dne 30. septembra, pa bo le nekoliko trdnov skupaj, da reši najnujnoso stvari. Velika veselica vseh slovenskih društev tržaških v korist družbi Sv. Cirila in Metoda v nedeljo jo bila dobro obiskana in kar so tiče njo izvršitvo uprav sijajna. Le škoda, da so so začeli baš ob 7 uri zvečer, ko seje imela veselica pričeti, zbirati temni oblaki, katere je močan veter podil. Ta znamenja nevihte so mnogo ljudi od-podila, mnogi, ki bo bili uže napravljeni, rajše so doma ostali. — Kljubu temu pa se jo do 8. uro zvečer v čitalničnem lepo odičenem vrtu zbralo nad 500 osob, večinoma naše tržaške inteligencije. Bilo je užo prav lepo društvo, in ko se jo kas- neje vendar vreme popravilo, došli so še mnogi. Precej po 7 uri začela je izvrstna godba pešpolka št. 01 pod osobnim vodstvom g. kapelnika Sommerja izvrševati program, zagodla nam je Jenkov „Naprej", katerega je občinstvo, kakor navadno, pozdravljalo prav navdušeno. Močan moški zbor, nad 40 pevcev, je potem zapel Lebanovo „Mornarska", ki je prav lepa skladba in so jo naši pevci prav dobro peli. — Združeni so bili namreč či-talniški in pevci delalskega podp. društva, pod vodstvom g. Kosovela. Ko je vojaška godba zopet mojstersko izgodla lepo over-J turo iz opere „Viljem Teli", nastopil je ženski zbor, 25 gorpodičin in je zapel Kuckenovo „Plavaj ladja moja" z sprem-Ijevanjem vojaškega orkestra. — Pele so g08podičine kaj točno in krasno, pozdravljalo jih je občinstvo uže precej pri nastopu, ali ko je čulo tako dobro petje, (in ženski zbor je bil za tukaj kaj novega), je kar bilo tako navdušeno in je tako ploskalo, da je naš krasni ženski zbor moral pesem ponoviti. — Treba reči, da so bili mej pevkinjami posebno izvrstni soprani, kateri bi bili za vsak glediški oder, posebno lep glas pa imati, gospici S. in P. — Hvala povovodju, g. Bartlju, ki nam je pripravil nov užitek. — Naši krepki fantjo od „Sokola" so potem nastopili in so nam !)okazali, da so na drogu prav doma, te-ovadili so z največo sigurnostjo in eleganco. Občinstvo je zadosti ploskalo in večkrat pokazalo, kake simpatije goji do res važnega društva; le škoda, da Sokol večkrat javno ne nastopi, da bi tako obudil veče veselje do telovadbe. Ko je zopet godba končala svoj komad, nastopil je močan mešani zbor in nam je zapel Ne-dvedovo „Oblakom" in Lebanovo „Slovo od domovine", in pol je mešan zbor tako ubrano, tako milo, da nas jo kar očaral; ponavljati je moral obe pesni in poslušalcem se ni bilo zadosti. — Zdaj so nastopile gospe in gospodičine odbornico ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu in začela se jo loterija. Naj pri toj priliki omenimo, da so te našo odlične domorodkinje z veliko spretnostjo v kratkem času razprodale sreček po 10 Boldov za okolo 140 gld. — Iste go-spico so tudi nabrale 40 lepih darov, ki so jih pri srečkanju dobili v igri srečnejši ljudjo in katerih uekateri so bili prav lepi. Posebno odlikovale so se pri tem poslu gospe Vekoslava Valenčič, (načelnica), Erna Abramova, Julija Notova, go-spice Milka Mankočeva, A. Kalistrova, Justina Michellijeva. Hvaležni moramo biti tem rodoljubnim damam, ki se toliko trudijo za plemenito stvar in so tndi možkim v lep izgled. Po loteriji so pevci zapeli še zbor „Zrinski-Frankopan", in je šel tudi ta težavni zbor s spem8tvom godbe jako na-tanjčno in krasno, tako, da so jo moral mej burnim ploskanjem ponavljati. Vršili ste se potem igri „Ena so mora omožiti* iu „Gluh mora biti". Občinstvo jo obe igri uprav uživalo; igralke in igralci so kaj dobro igrali, posebno nam jo omeniti na našem odru znane gospiceKobalove, potem gospic Justine Michelli, Nadlišek in Umek, pa pospoda Grebenca in onega, ki jo prestavljal šaljivega Bonifacija. Dobro jo šlo do konca in mi čestitamo tudi režiserju g. Zvabu, ki se je sploh za to veselico največ trudil. Beseda jo trajala do 11 ure in še le potem je bila domača zabava, ki je trajala do 2 popolnoči. Denarni uspeh bi mogel še boljš biti; ipak jo ostalo čistega do blizo 150 gld. pri vsem tem, da so znašali troški do blizo 230 gld. Toliko veči pa jo bil moralni uspeh veselico, kajti toliko in tako lepega in so samimi domačimi močmi v Trstu še nismo tako kmalo videli. Omeniti nam je še. da so tolegrafično pozdravili pri veselici zbrane: Čitalnica v Pulji, nek drug rodoljub iz Pulja in aka-demično društvo Slovenija na Dunaju. Praznik Sv. Cirila in Metoda smo včeraj tudi mi Tržaški Slovenci primerno obhajali in sicer pri Sv. Jakobu v cerkvi in v otročjem vrtu. Najprej jo bila maša v cerkvi Sv. Jakoba, katero je služil sam č. gosp. župnik. Potem pa je bila lepa, uprav ganljiva slavnost v slov. otročjem vrtu, katero zarad pomanjkanja prostora popišemo še le v prih. številki, Odprtje hrpeljske železnice. Včeraj točno ob V-jlO uri odšel je prvi vlak na novoj državnoj železnici iz krasno odiče-nega hrpoljskega kolodvora pri Sv. Andreju. Trgovinskega ministra g. markiza Bacquehouia spiomljevalo jo mnogo odličnih gospodov in tudi več državnih poslancev. Vlak jo bil sestavljen iz 2 salon vozov, 4 vozov I. razreda in 1 voza za oseblje. — Vodil ga je ravnatelj istrskih in dalmatinskih državnih železnic Baron \Vittmann. — Na postaji Boršt je čakala deputacija, koja se je poklonila ministru se posredovanjem drž. poslanca gosp. Ivana Nabergoja. Minister je deputacijo jako prijazno sprejel. — — Kolodvor v Ilr-peljah je bil tudi jako ukusno okrašen, na peronu pa je bil pripravljen za odlične goste izbran zajuterk. — Zadržal se je vlak samo pol ure in krenol nazaj proti Trstu do hotela „de la Ville", kjer je g. minister izstopil. — Neizbrojna množica ljudstva je stala ob obali in se navdušenimi klici pozdravljala vlak. — Slovesnost je bila kratka, ali vender je napravila dober utis. — Samo obžalujemo, da niso prišle na ostale postaje enake deputacije kakor v Borštu, dasiravno vemo, da so duhovi še nekoliko razburjeni radi toliko imenovanih napisov! Hrpeljska železnica se je danes izročila javnemu prometu; postaja Draga le za osobni promet i za prtljago, druge postaje pa za vesoljni promet. V tržaško državno višjo realko se bodo vpisavali učenci 12. t. m. in 14. in 15. septembra od 9. do 1 ure v vodstve-nej pisarnici. Preskusnje za sprejem bodo 13. t. m, in 14. in 15. septembra. Potrebščine za sprejem so: dovršeno deseto leto, dovolno znanje nemškega jezika, računstva in verskega nauka. Učenco imajo privesti njihovi roditelji ali namestniki in z saboj prinesti rojstveni list, zadnje šolsko in spričalo o stavljenih kozah. Pri sprejemu se ima plačati taksa 2 gld. 10 kr. in 50 kr. za šolske potrebščine. Prebivalcem sv. Ivana, Škorklje in Kolonje. V nedeljo 10. t. m., bodo v prostorih gostilne „A1P Aurora" pod bošketom zborovanje in posvetovanje, da bi se ustanovila za omenjeno okraje posebna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. je izšel, kar gotovo dosti škode pruuzro-čuje tudi našemu uredništvu, kajti ljudstvo se slednjič naveliča ter izgubi vsako veselje do lista, ki ga prekasno v roke dobiva. Vsega tega so pa menda krivi pismonoše, ki pisma in časnike ne prinašajo direktno na dom, ampak jih oddajajo drugim in tretjim osebam, da jih adresatom izroče. Godi se to osobito tamkaj v našej okolici, kder morajo pismonoše v hrib, kar jih v poldanskej vročini gotovo ne veseli. Priporočamo tedaj tem pismono-šam, ki so vsi Slovenci, da naš list na dom nose, da ga ljudje čitajo, kajti za to ga tudi izdavamo. Naročnik pa, ki list pošteno plača, hoče, da se ga posluži; naj tedaj tudi gg. pismonoše, ki so za to tudi pošteno plačani, svojo dolžnost pošteno izpolnć ter ljudstvu ugodo in se ogno vednim pritožbam in godrnjanju na pošto in nanje! Novodobni zdravnik. Še vedno je v okolici in spkih med kmetskim ljudstvom in no malo tudi med meščani, mnogo ba-bjevernikov, ki babjeverstvo povišujejo za pravo, dognano resnico in vedo pa zame-tujo. Lansko leto so v trumah hodili v Piiskovico gledat Mater Božjo na občinski pašnik; zdaj pa zdaj slišijo se pa druge neverjetne stvari, ki vzbujajo pozornost lehkovernežev, ki v kopicah teko glodat „nečuvena čuda". Marsikjo po Slovenskem nahaja so kaka baba ali po domače „med-harca", ki leči in zdravi ljudi preiskujoč njih vodo, lase, dlake, suknjo, ki so je bolniki na sebi imeli ter na tej podlagi podaja zdravila, pripravljena iz raznovrstnih trav. Ta zdravila navadno stanejo malo, 20, 30 kr. a pomagajo nič ne, kajti absurdnost je predpisovati in podajati zdravila, ako se bolezen ne pozna ter bolni človek niti ne vidi. Ako še celo izvedeni zdravnik se obstavlja napisati zdravila za Zborovanje se začne tečno ob 4. uri i T . C • • Ja aT . popoludnl Rodoljubi so vabljeni, da s0^ika, kojegn m vldel, ampak mu je tega posvetovanja} udeleže v velikem številu, kajti tu gre za važno stvar v verskem in narodnem interesu. bilo le popisano njegovo stanje, — kaj more vedeti še-le nevedna baba, ki v bolezni in zdravljenju niti pojma nema! In y v j i vendar neka taka baba in z njo tudi njen Anglo-avstrijska banka oddaje filijalo ™ž S^Sl^iTj° dno 4. t. m. na trgu ponte rosso št. 3 - bl.^njej Hked.iji» Truma ljudi tj i „ . i. i i . , ' ' neki hiti vsak dan k tema novima čudo- Ba.nk^JA.p(fnftt,a kak0r °na naJ«oMncJš'!1' delcema s steklenico v žepu, napolnjene z vodo svojih bolnikov; na podlagi koje ta mojstra izpoznavata bolezni ter prodajata razne travo za zdravila — vse to pa delata, kar so ume samo ob sebi, za gotov še zato ne treba, da jo p. n. občinstvu posebno priporočamo. Tržaške novosti: Lah o n s t v o. Konštatujemo , da naši „italijanski" listi o obisku Nj. Veličanstva v Istri ali samo nekoliko besedic omenijo, ali pa cel6 — kakor „Piccolo" — povse molče. — Ko pa je bilo količkaj govoriti o kralju Umberto in posebno ko 80SP®' denar. Kde je pa oblast, ki to dopušča P In kje je vendar ona toliko povdarjana omika meščanov: saj se voze neki k temu priprostomu zdravniku in zdravničici tudi je bil zadnjič v Benetkah, prinašali so meter dolge članke in telegrame, kajti poslali so tija svoje reporterje. — To zopet Luzzato-u in Burgstallerjn pod nos. Nezgoda. Agent Aleksander Za-hradnik so je peljal v nedeljo iz Lipico proti Trstu, ko so je naenkrat pooblačilo in jelo bliskati se. Konj se je pred bliskom splašil in prerrnol voz, da jo Za-hradnik daleč na stran odletel. Pobil se je močno na glavi, vender pa se je sam podal v bolnico, kjer jo moral tudi ostati. Poskusen samomor seljaka. Ne samo, da zahteva kuga samomorstva obilnih žrtev v mestih, tudi priprosti ljudje uže ravnajo po izgledu „gosp6dett. — Seljak Anton Santin iz Sv. Antona pri Kopru si je v pondeljek po noči na Vodo-vodnej cesti iz revolverja ustrelil tri kroglje na razne dele svojega trupla in bežal kri-čaje proti bolnici. Na bolniškem trgu je onemogel in se krvaveč zgrudil na tlak. Našli so ga stražarji in ga brzo odnesli v bolnico. Nesrečnež so je kmalo zopet zavedel in povedal, da se je mislil užo v nedeljo v Miljah ustreliti, poprej pa še svojo ljubico, deklo Marijo Marsič ubiti. — Nadejati se jo pa, da se vender ozdravi Vsa veda teh čudodelcev bo najbrže vzeta iz kakega „Krauterbuch" — a iz Brednjega veka! Svet vendarlo nazaduje! Iz Pomjana nam pišejo: Danas ll1/* ure predpoldne stal je č. g. župnik Ljudevit Vodopivec z svojim nadžupanom Josipom Gonjač in c. k. poštarjem Petrom Škrjanc v imenu celo glavne županje Po-mjauske pred Njih. Veličanstvom presvitlim cesarjem. Omenjeni župnik izrazil je Njih. Veličanstvu presvetlemu cesarja čuti ne-omahljive zvestobe in sinovske udanosti do Njih. Veličanstva ter voščil Njih. Veličanstvu in vsej visokej hiši v slovenskem jeziku, dolgo in srečno vladanje končno še poklonil Njih. Veličanstvu pre-ponižno prošnjo za zidanje nove cerkve v lomjanu. Njih, Veličanstvo sprejme veselo voščilo, ter obljubi glede zidanja cerkve pomoč. Umor v koperskej kaznilnici. V nedeljo se je dogodil grozen čin v koperskej kaznilnici, o kojem nam se javljajo te le podrobnosti. Nek Vasil Vasiljanovič, Dal-mutinec, star 50 let, kaznenec v tej ječi, kaznovan je z dosmrtno ječo. Vedel se je jako slabo ter so se ga celo sokaz- Policijsko. Čevljar Anton V. in neki"j°nci °Sibali' Nek?J dni f je ^lan in in V. L r(\ „tJi« nri TJ^uJuCl Peščen v posebno cejo kaznilmčne bolnice. Obiskal ga je v službenem poslu v nedeljo načelnik bolnišnih postrežnikov Jordan Kovač in ker se je zanašal na svojo avtoritoto, ni imel nobenega orožja seboj. Vasiljanovič jel se jo z načelnikom prepirati in ko se je mislil ta mirno iz celje oddaljiti, plane kaznenec besen kakor lev nanj in mu z vso silo zabode ojstro železo v prsi. Kovač se jo zgrudil sć krikom na pomoč na tla in prihiteli so stra žarji ravno ko je hotel kaznenec v drugič zbosti. Besnega so takoj zvezali in ga odveli v podzemeljske ječe, ubogo žrtev pa odnesli v bolnico. — Doznalo se je tudi, da si jo Vasiljevič pripravil bodalo iz železa, koje jo služilo za pričvrščenje okna ter je isto zbrusil se neskončnim trudom in potrpenjem z — odlomki stekla ! — Malo nade je, da se Kovač ozdravi, Josip V. sta se stepla pri vinskej kapljici v nekej gostilni na Vrdoli. Stražarji so spravili oba pod ključ, da so pomirita. — Žganjar Josip K. iz Škednja so je spri z agentom Emiljem Moroni in ga s težko palico močno po glavi udaril, liedarji so ga prijeli na borsnem trgu in ga zaprli. — Prodajalca Ivana C. in kotlarja Andreja Z. so spravili v zapor, ker sta svoji ženi pretepla. — Lepa ljubezen! Sodnijsko. Mizar Josip Munick je dobil G mesecev ječe radi javnega nasil-stva in razžaljenja redarja, koji ga jo imel spraviti v zapor. — Vroča kr« so mu v hladnej celici vsaj nekoliko ohladf. — Slavni poŠti in pismonošam! Iz bližnje okolico, sv. Ivana, največ pa iz Rojana in od drugod prihajajo nam vedno pritožbo od strani naših naročnikov, da list prekasno v roke dobivajo; čestokrat ga vdobe še le tretji in četrti dan potem, k c ker mu je železo soglo 5 centimetrov mej 4. in 5. rebrom v prsi. Avstrijsko-ogerski Lloyd. Mej obojestransko vlado in avstrijsko-ogerskim Lloy-dom so bili te dni na Dunaji zopet dogovori zastran podaljšanja pogodbe, a odložili so se na jesen. Glede državne podpore in vredbe Llovda se je doseglo icer neko približanje, ali no popolnoma. So pa še druga različna menjenja mej obema vladama in Lloydom, tako n. pr. glede voženj mej Reko in Aleksandrijo, glede kontrole tarifov, glede imenovanja načelnika, potem glede množine porabo domačega premoga, glede dopuščenja tujega tekmovanja, glede ustanovitve vodstvenega odseka na Reki in glede voženj v Brazilijo. A'sa ta prašanja so se sicer azpravljala, ali porazum se ni dosegel. Ogerski poslanci so se tako vedli, da so je videlo, da z Lloydom ne podaljšajo pogodbe, ako se Lloyd ne uda. Mogoče jo tudi, da celo avstrijska vlada pogodbo ne ponovf, ker so nasprotja prevelika. 0 trtnej uši in drugih boleznih trte pisarilo in govorilo se je uže toliko in vender so si razna menenja tako nasprotovala, da nas ta vojna spominja nehotć na „bacile" — blaženega spomina. To so stvari, koje vselej prestrašijo nestrokovnjake, učenjakom in nazovi-učenja-kom pa dajo najlepšo priložnost si bistriti svoj um, preiskovati, ter izjavljati strašansko učene razpravo in pridobiti si večno slavo. Mi seveda ne moremo odločiti, koje izmej sto in sto „nepogrešljivih" sredstev res kaj pomaga, ampak opozarjamo naše čitatelje samo na žalostne izkušnje, koje so imeli razni vinogradniki s tako priljubljeno vporabo živega apna in žvepla ter priporočamo knjigo prof. llugues-a v Porečju, kojo je napisal o tej zadevi pod naslovom: „1'rove couiparative di rimedi contro la peronospora viticola". Da je gosp. profesor Ilugues strokovnjak v pravem pomenu besede, temu ne bode nobeden mogel ugovarjati; zraven pa ima on jako široko polje za poskuse, koje je tudi zel6 vestno opravljal. On je prišel do prepričanja, da je bakrov v i t r i j o I edino sredstvo, koje t r t u o u š z at r ne da bi škodovalo rastlinam. — Menonje tega učenjaka javljamo slovenskemu občinstvu radi tega, ker tudi nam dober vspeh naših domačih vinogradnikov na srcu leži. Nenavaden dokaz materne ljubezni. 30. pret. mes. je hlapec g. Nabergoja iz Prošeka okopaval v nekej njivi. Pri istej priliki je šel, kakor pravijo, tudi česen saditi za nek grm. — Kar naenkrat prileti tica črnoglavka ter ga začne obletavati in po ramah in glavi kljuvati. Hlapcu se je to tako čudno zdelo, da se prestraši in ima vso stvar za kako čudežno znamenje. Teče torej hitro izza grma in gre klicati druzega tovariša. Oba gresta zopet k grmu in kaj se jima pokaže? Tica je še vedno, nemirno okolo grma letala, v grmu pa je bilo gnjezdo z 4 mladiči, pa tudi debela kača, ki je davila uboge mlade in je bila uže umorila tri. Hlapca precej umorita kačo in tako rešiti nesrečni materi vsaj enega mladiča, na kar se je uboga starka komaj potolažila. Javna zalivala. V svojem in v imenu vsih drugih sta-l-išev otrok, obiskujoči slov. otroški vrt pri sv. Jakobu, zahvaljujem se najtoplejše gospem in gospicaui od ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, posebno pa onim, ki so v odboru, za prelepe darove, karere so otroci prejeli včeraj, na praznik sv. Cirila in Metoda in za prelepo veselico, katero so priredile našim otročičem. Trst, 6, julija 1887. A. F e r 1 u g a. 0 slabem pribavljanju, Ortrani, koji služe človeku, da mu pr-sbavljajo potr bno brano, so naravno za zlravlje po»-luiH .ainoSli. Vsako motenje rednega delovanja ali celo samo po-manjSauje istega, vsaka malenkost ima žalosten n.tstopek bolj ali manj nevarne bolezni. Pri Klub.-m pribavljan ji p t »boli tudi i/rt-vo. Ako si pa v takih sluSajih no rabi pravih sreilstev, nastanejo ražne bolezn', n. pr. pomanjkanje krvi, žuticu, Vediut trudnost udov, breztežnost, kis a slina, Poleči ne v želodcu, V črevuli iu v trbuhu f-ploh, zubasanost, d areja, napetje, kontćno popolno shujšaitj1* in trajne bolezni na jeirib in Žolču. Proti te in bo eznim pa priporočajo razni ilravniki b-Uarničarja It. Brandta švicarske kroglice ^škatlji«*. po "0 nS. V lekarnah) ker so jnkj ugodiuga uku*a, neškodljive iu got vo pomagajo. Na hlad! Kdor želi sedanji čas počitka v lepem kraju na deželi vživati, naj se obrne na podpisanega, koji ima na razpolaganje 3 jako prijazno sobe z kuhinjo. Voda je izvrstna. Pobliže priobči na vsako pismeno prašaujc JURIJ LAMPE, posestnik 3—1 Črnivrhvia Logatec. •••••MdedMte« C. k. avstrijske državne železnice. Otvorenje prometa na stranski progi istranake državno železnice iz Herpelja v Trst. Stranska proga istranske državne železnice iz Herpelja v Trst se Stacijami Draga, BorSt in Trst-Sv. Andrej odprla so bode dne 6. julija 1887. Stacija Draga otvori se samo prometu za osobe in piatež, stariji Horšt ill Trst-Sv.Andrej pa za ves promet. Podružnica anglo - austrij. banke u Trstu otvorila je svoje urede dne 4. julija t. g. Banka se bavi kupovanjem i prodajom raznih papirah, nakaznicah i valutah, te eskomptira mjenice na Trst i druga austrijska mjesna. Banka prima uloge u austr. vriednosti, kao takodjer i zlato pod jako ugodnimi uvjeti. Banka daje po pogodbi predujme na papire i varanto i preskrbljuje Vjeresiju (kredit) za austro-ugarska i ino-stranska mjesta uz jako nizku proviziju. Odjel za robu kupuje i prodaje svakovrstnn robu (blago) na račun naručitelja!); posudjuje novac na ležeću ili pako na moru se vozeču robu pod jako ugodnimi pogodbami. Ured se nalazi: Piazza del Ponte rosso br. 3. 19" Prosimo, da nam se dopisuje: u francezkoni, njemačkom ili talijanskom jeziku. Za desinfekcijo karbolno kislino in karbolni prašek se do- 12—9 biva po ceni pri Paul Hiller &Co.,Wien, IY.,Favoritenstr.20. | Ljubljanski Zvon. | /0 višje zneske v tekočem računu po . <1 Va°/o Daje denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1880. 13-21 FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv Stabilirijenlo austr. di Credilo per Commercio ed Industria. VerMamenti In eontantl. Banconote: 2>/,•/„annuo Interesse verso preavvisodl 4giorni 8 3') Napoleoni SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r o 1 Kreikcnbaum Braun8chweig. 20—52 ■ 7" T T ATT T/ A za 8P°lne in / I jI \ I l\ /4 5«ve bolesti, nastope / ^l1 1 * -1-okuženja i oslabenja / možke slabosti, poluclje, žgečo vodo, i močenje postelje, puščanje krvi, zabitje fl v de, in za vse bolezni mehurja, droba 1 in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem postooanju 1 neškodljivimi 1 sredstvi. 17-36-104 1 C. Stroetzel, specijalni zdravnik Llndan am Bodensee. Teodor Slabanja hi el»rav Caorici — Via Mo> a-elli hr. IT, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreč: Monstrance, hustodijo, ke-lihe, ciborije, svstihice, svečnike za oltarja, taber-nakeljnc i pred stac jone, križe za a I ta r je i ban d era, relikvarije, monštrančice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice s kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-nec, ročni k iz kovino, krstne sklede in žlice, kotliće za blagoslovljeno __vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje v ognju pozlati, poarebri, izČisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, novpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. 4—24—17 JULIJU G RIM M, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cene. — Soltičniki za gospodo od 90 110vč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, 'svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 92—104 Piunione Adriatica di Sicurta v TrKlu Zavaruje proli požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društv.n pld. 3,3(l0.000- — Reservni fond o<, dobičkov Posebnu reserva dobičkov od zavarovanja na življenje Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efeiuov Premijna reserva vseh oddelkov Reserva za škode V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . . Skupni znesek vt. h škod plačanih odi. K38 do 1883 gld. 114.949. R47 01 Urad ravnateljstva 13-24 Via Valdirivo, fct.2 (v lastnej hi&l) 536.622*02 150.000' — 161 500'-7..'142.780*36 2(37 001 16,9o4,118 57 Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne baze in po jako nizkej coni. Tudi sprejema poprave streh iu novo pokrivanje 9-12 Paul Hiller &Co.,\Vicn, IV,,Favoritenstr.20. Josip Jellinek - Brno (Briinn) Krona št. 1Q priporoča : Sukna ostan,(e " W 1% I iOza vsakovrstne obleke ■BHRgHHm za gospode proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarniško ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahte-vanje zastonj in franko. 12-11 1 mmmimmissmimšm 2'/,% annuointen ss>- v<-rso prcavvisodi 4plornl * * • » » • 3 m.-8i 2 » » * » > (j , Banco Giro: Banconote 2*'# sopra qnalunque sornina Napoleoni senza interessi Assegni ■»opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavln Leopoli, Fiume nonchd su Acram, Araoponlti In CtiMtodla. Si af0ettano in »-.ustodia eurt«di valore, monet>-•1' o e d'urgento bankonote hh <»re ecc. a coudizioni da convenirsi Trleate. Maržo IS86 27-48-18 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno iu solidno. 100-48 Najboljšina najcenejša barva za les je barbolnž lak za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 12—9 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasso 20. LA FILIALE doli« BANCA UNION TRIESTE •* oooupa dl tutte le operazionl dl Banoa e dl Cambio valuta. a) Accetta veriamentt in conlo corrente : Abbuonando 1'interesna annuo: per Banconote °!0 «on pr«avvifio di 5 giornl „ • 12 • ,, a sel rnuni tinso per Napoleoni °/0 con preavviso di 20 giorni „ , 40 >1 t .1 inosi 37. i'" /'er Is lettnre dl Vprmunento in eircn a/ion« II nuovo t»!cavrldo. Trle.te 13 A;>rlla iHSrt. Warrants IIANCO OVKtO abbuonando II 3°/0 inttTHSHn anrnio hI»'0 qualunque »omnia; prid««va/.loni ftino a horini VO.OOO a visia v,irHu ; im- porti magpiori prftavviso avanti In Borsi,, Conferma dei verKamentl iu appoMto libr^tto. Conto^Ki" n«rtutti l ver«» enti falti a qualsla.si ora d' ulliclo la a uta del Hiettesimo giorno. ANMum« pol |irO|;ifi eor ■•ontiMtl l' tncanto di Cambiali ver Trteste, Vitnna e Budipest, rilatcia tora anegni per guesfe uiti me pume ed accnrdu loro le/acoliii di doiaiiolllaaao ejfetti presso la sun casta franoo <1* i NpPMa per omnI. b^ S'incartca deWacquisto e della rentlita dl elftitti pubblici, valute « divlsii, nonchd d«ll' incasso d'nxseqiii, cambiali t coupoHs, verso '/»O.'o pruvig-gione. «'.) accnrda ai svoi r.omtatUentt ta /acotti di depnutnre efleth ,lt ijualsin.u specie < ne e»ra pratis Ptncatso dt noupnnt alta scadcuta La Filiale della Banca Union MozioiH> o«*<-i) s'incarica deli' acquisto e della vendita ril merci in commissiono, accorda novvenzioni ed apre crediti sopra mercan*ie ad essa consegnate, oppure poli/.ze di carico o Wurunt«. 13—24 Ni nič boljšega! za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju od ličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-5 koja, rabečjo redno, na golih krajih goste laHe prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitloat; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. ) .50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodnjo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasse 5», kamor se ima poslati pisma. Jako fina von java, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrecno Familien-Kraft-Pomade. Assicurazioni generali, v Trftlu (duŠtvo, ustanovljeno Ma 1831) To druStvo jo ražtegnolo svoje delovanje na vbh veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanj« po morju In po kopnem odposlanega blagu iu zavarovanje na Živenje. Društvpna glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,^0.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje žive- nja do 31 decembra 1884. f. 83,174.^57'98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8.H37 59613 b) od zaSetkn društva do 31. decembra 1884. f. 178,423.338-51 L'jtni računi, Izkaz dosedaj plaćanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in splch vsa natanjSneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu druStva: Via della Stazionn v lastne j palači. 27- 36 Takoj delujoče. Uspeh zaj ničen. ISTeiszogibljivo! Svak dobije iznos natrag, kod k< ^ti bi moj sigurno djeljudi ROBORANTiUM {društvo za br.uliiM.Jt) beiuspješan ostuo.Isto tako sigurno djeluje protiv ielat0.1/1,' ispadanju Kose peruti i osedenju Uspjeh više-putnim trenj.-ni zajamčeni. Originalne boce po 1. for. 50 nč. i Iioc.h z.t prubu po 1 for šalje 50-G J. Grolich u Brnu. U Trotu samo kod A Pruxmarer. P. Prendini; v Ljubljani Edv. Mahr-u* v Gorici lekar C. Crisiotfoletti, li, 1'on-tonl lekar, A. Herrnanek drogur : v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Kd Pel 16; v Mariboru J Martiuz; v Gradcl Kasp. lioth, Murplatz 1. ilW Tamo se mož- (ukodjer dobiti Eau de Hebe, iztočno «red-stvo ljepote, koje uz-irži svležosi i bie-ioču putl. Ciena 80 novčića. — Ni sleparija! rđnaMnwMMBmr ^smsš Vuled o ll' »ra osr. IJoiKikisliki iiuirun t in IU thltilia j« r:.(t-Hiialia kisla \ U 1 sprt'ilikuni pri: ]>r li u, kuiuiiji v »olfii. m Imrjl n Indvt ciin, rinil flli, lir«mliorioi,' 1'iah ru, slnt nlci, »• loil.t-Criih bolesnih ni pri katAruh v nljOe. K'i| t>ljl, bilUniVHiiju, rogiitvrauiju ruvtfttkuruuija eno. Kisla voda, kopeliige k RADENCE J i" jiikd obilo ktiaLro-'liioli-kmltno«. Uaro-Unvi |i< UiihI ao doka-", di* je o^ljeno-iKli • Lithioiif pri >r«it 111 ■ kili bold-