97. JtlUlta.
' ■ MpHimt '"■ HUHBf ■-■BL ipHMI BIT«
XLH1. Ma.
___^___   ^_________     ___                              •                                         ____   _
.Slovenski Umod' velja ▼ H«M|Ml na don dostavljen:                .            v upnvniStvu pMgenan: ceio leto naprej   .   .   0   .   K 24*— 1 ćelo leto naprej   •   t   .   .   K 22-— pol leta       „       ••#•-• 12-— 1 po* leta       »       •  •   •   •    • 11*— četrt leta     n       ..!•,.    •    6-— 1 cetrt leta      „       •   •   •   .    .   5*50 gu mesec    .      «   •  # ' •    •   2-— 1 aa nesec    »       .   .   ♦   •   •   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj«, Bretmittroi KuOrn mBm H9(i prttttčj« toro,) Mrtm M. M.
knerati veljajo: peterostopna petit vrata za eakrat po 16 vtau, a dvakrat po 14 viiu, za trikrat ali večkrat  po 12 vta.  Parte in zahvala vnta 20 vin.
Poalaao vnta 30 viit Pri vcčjfh taserđjah po dogovor«.
Upravniitnt naj te poSttjajo naro6ihiet reklamacije, fosentl Lti,
to je administrativne »tvari
^^^^■■^"^™»   PSSSSMSMi MarvtlkA ww|8 §© vfl&awf#va   ■••■•■■i™ Ni atoma« MPOflii brez tetodoboe vpoalatve nuočrnk* m ne od«.
•Slovenski Narod' Ttl|a a* yo*tf t sa Avstro-Ogrtko:                »                    za NemOJo: ćelo leto sknpaj naprej     •   K 25-— 1 cek> leto naprej       .   .   .   K 30--* cSrt^eta    "        Z    1  1   1 ^Šo i    » ^«**0 te v« ^g* dežde: na mesec    .        .     ♦  .    •   230 ■ ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35.~<
Varašanjeni glede faueraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zaamfcs« lpwatli« dpodaj, dvsfttce levo). KaaJlova vile« ftt S, telrtoa tt.M,
Vabilo na naročbo.
Slamo *. a, občiastro vijodno vabimo aa •ovo oaročbo, stare p. a. naročnike pa. katerla je potekla koncem meseca nirotaina. prosimo, da jo o praven času ponore, da peSiljioje ne pre-achi ii da dobe vse stevilke.
JUKI NAROD"
velja ▼ Ljubljani na dom dostarljen:
Vse leto . . . K 24-— I Četrt leta____E 6>—
Pol leta . . . „  12*— | En mesec . . . „ 2,—
V npravništva prejeman na mesec E 1*90. Spošiljanjem po pošti ▼ Avstriji velja:
f se leto .. . E 25'— I Četrt leta   . . E 6-50
Pol leta . . . „ 13-— I Eb raes-c   . . „  2-30 Zi Ne racijo vse leto 30 B. Za Ameriko in druge
deiele vse leto 35 S.
W Naroča se lahko z vsakim dnevont, a hratn
ie mora poslati todi naročnina. dragače se  ne
ozirano na dotično n aro čilo.
Pri reklamacijab naj se navede vedno dan zadnjega plačila naroćnine.
jjJP" List se ostavlja 10.  dan po potekli  naro
tnini brez  ozira vsakemn. kdor  je  ne vpošlje o
prav em časa.
ĐpravĐištvo JoiensKega naroda"
VrEStolnl govor in etapoze.
Dunaj, 29. aprila.
Vtisk današnjega prestolnega govora, s katerim je prestolonasled-nik v imenu cesarjevem odgovoril na pozdrave delegacij, odgovarja po-polnoma ambijentu, ki obdaja letoš-nje delegacijsko zasedanje ter se da označiti z eno samo besedo: razočaranje. Grof Berchtold je sestavil le-tos se siromašneiši koncept kakor prejšnja leta in prestolni govor ne vsebuje niti ene pomembnejše bese-de, ako morda izvzamemo izjavo, da je napetost v internacijonalnem položaju zopet bistveno popustila. Ta tr-ditev je tuđi Ie reIati\Tio resnična, neposredne opasnosti, znane nam izza časa balkanske krize so se sicer umaknile v ozadje, toda kritični ev-ropeiski problemi nišo izginili.
V budgetni komisiji nemškega državnega zbora so razni govorniki označevali sedanjo mednaredno situacijo kot tišino  pred viharjem . . .
Nemški krogi so nezadovoljni, da prestolni govor ne poudarja jakosti in trdnosti trozveze tako, kakor je bilo to sicer v navadi in kakor bi bilo po opatijski entrevuji in po pariški svečanosti tripleentente posebno pričakovati. Le dvoje zadev omenja prestolni govor posebno izrazito: albansko vprasanje in bosansKe želez-nice. To mora naravnost osupniti. Prisrcne, optimistične besede posvećene albanskemu knezu in njegovi misiji pomenjajo velikanski angažma in vprasati se je treba ali nišo morda preuranjene, neprevidne.
Grof Berchtold ve tako dobro kakor ćeli ostali svet, da se o Albaniji še ni izgovorila zadnja beseda in da je bodočnost te nove države še silno temna. Zakaj veže potem ćelo monarhijo na najslovesnejši način z usodo princa Wieda? Ali se še ni do-vo!j opekeU ali je pozabil kako ogromno škodo na svojem prestižu je utrpela Avstrija vsled svojega angažma za revizijo bukarešKega miru. S posebnim poudarkom naglaša prestolni govor strategično in gospodarsko važnost bosanskih železnic — ne baš spretna taktika v očigled dej-stvu, da je bilo to vprašanje rešeno z absolutističnimi sredstvi in na način, ki je v direktnem nasprotstvu z ogromnimi gospodarskimi interesi avsrrijske polovice monarhije.
Prestolni govor naznanja v uprav vojaških besedah nove zahte-ve mornarice, ne da bi skušal ta svoj apel ublažiti le z eno mehkejšo besedo, kaKor se je to še lani zgodilo.
O odnošajih monarhije napram ostalim državam so slišali delegati le običajno floskulo o delovanju za čim zaupliivejše stike z vsemi kabineti v svrho vzdržanja in utrditve evro-pejskega miru. Delegati so stali, ko so zaslišali te besede pod silnejšim dojmom pozdravnega govora delega-cijskega predsednika grofa Sylva-Tarouca, ki je očividno anticipiral to, kar grof Berchtold ni mogel vsta-viti niti v presrolni govor, nin v svoj ekspozć: naravnost agresiven apel na Rusijo, precej neprikrita grožnja, da naj nas pusti s svojimi sovraž-nostmi pri miru. Da bi se ne moglo dvomiti komu veljajo od Ne-ncev demonstrativno odobravane b ->ede je grof Sylva-Tarouca govori izrecno o avstrijskih mejah, katere vznemirja
zlobni sosed, ne pa o avstroogrskih mejah. Mesto avstrijska meja se da postaviti v kontekst tuđi gališka meja in nihče ne more dvomiti, da je zlokobni sosed edino le Rusija. Med slovanskimi delegati se je sicer po-javil dovtip, da so besede deleg. predsednika ravno tako lahko naper-jene proti jugu kakor proti severu, ker je splošno znano, da smo na ita-lijanskih mejah primorani vzdrža-vati skoraj iste množine vojaštva kakor na ruski, toda to je pač le tmorda času primeren dovtip, ki ne ublaži resnosti izpada, izgovoijene-ga pred samim prestolom.
In tako začenja letošnje delegacijsko zasedanje z dvema značilnima in neprijetnima incidentoma. Vćt-raj rrcdlog. da obustavi delegac;*a svoje zasedanje, dokler se ne urede r>ar-!rimeru.rne razmere, danes a^resi-veii na rad na veliko sosedno državo kot nekak oficijaleai uvod v debato o zunanji politiki.
Temelj tej debati bo tvoril eks-poze, Ki ga je razvil grof Berchtold danes popoldne v delegacijskem od-seku za zunanje zadeve. Nismo Še podučeni, kakšen vtisk da je napravilo Berchtoldovo politično poročilo, presenetilo pa gotovo ni nikogar, in razočaralo je vse orre, ki so pričako-vali, da bo grof Berchtold v svojem ekspozeju navedel eno ali drugo konkretno stvar, pokazal eno ali drugo aktualno zadevo, odkril morda ćelo one nove smeri v katerih se hoče, kakor so nam razni »podučeni« zagotavljali, v bodoče gibati de-lovanje naše diplomacije.
V ekspozeju se nahaja pasus, ki je v precejšnem protislovju s pre-stolnim govorom samim. Prestolni govor izjavlja, da je internacijonalna napetost bistveno popustila, grof Berchtold je v svojem porocilu pre-vidneiši, kaker v govoru, ki ga je sestavil za vladarjevega namestnika. Pri njem je to bistveno popuščanje napetosti le še neko gotovo popuščanje (eine ge\visse Entspannung) in kar označuje prestolni govor kot dejstvo, to smatra grof Berchtold le za občutek (ist fiihlbar geuorden). Ekspoze je v dvojnem oziru posebno zanimiv: predvsem molči o konkretnih rezultatih opatijskega sestanka poudarjajoč le, da ste se Italija in Avstrija   našli v skupnem    delu    za
skupne interese v bližnjem orijentu in za vzdržanje »slobode« (?) in ravnotežja v Jadranskem morju. DrugiČ pa je iz ekspozeja izginil pasus o potrebi notranje konzolidacije — očividno radi tega ker je ta kon-zolidacija že izvršena ali pa radi tega ker v njeno možnost grof Berchtold nič več ne veruje. Već kakor polovica ekspozeja je posvećena balkanskim zadevam, predvsem Albaniji, katere razvoj v smislu avstrij-sko-italijanskih interesov se zdi ministru zagotovljen. Napram ostalim balkanskim državam rabi grof Berchtold svoje stare fraze, glede katerih se je le čuditi, da mu same-mu ne presedajo. Naklonjenost, bla-govoljnost, prijateljstvo — napram vsem. Specijalno napram Srbiji, ka-tera da se je tekom balkanske krize lahko prepričala, da ji hoče naša diplomacija le dobro. Grof Berchtold toži, da Srbija te naše prijateljske politike še vedno noče popolnoma razumeti — kakor da bi ne bil v skoraj isti sapi, par vrstic poprej s pro-zorno tendenco tožil o slabi razde-litvi Balkana, ki da ne odgovarja de-janskim etničnim razmeram. Za naše odnošaje s Srbijo je sicer značilno, da navaja ekspoze kot edino konkretno zadevo vprašanje orijentskih železnic (ne da bi tokrat zavzel kako odločno stališče), ne dotakne pa se vprašanja revizije trgovinske pogodbe, ki je za avstriiske interese najvažnejše niti z eno besedico. Zato pa razlaga grof Berchtold na dolgo in široko, da bo treba preurediti naše trgovinske odnošaje z Bolgarijo, ki nam niti soseda ni in s katero niti ni prišlo do kakih tozadevnih konkretnih pogajanj.
Trgovinska pogajanja z GrŠko označuje minister kot trudapolna — verjetno, saj gre naši diplomaciji morda pred vsem le za to, da si iz-vojuje v Solunu iste privilegije kakor Srbija, menda v prospeh naših do-mačih pristanišč. Na romunsko adreso je naslovljeno tokrat resnejše svarilo, ki nam jasno dokazuje, kako daleč narazen ste že nekdanji intimni zaveznici.
Po besedah groia Siiva-Ta-rouca je morala delegacija naravnost osupniti, ko je slišala govoriti zuna-njega ministra o naših odnošajih napram Rusiji. Ne le korektni, temveč
naravnost »trajno prijateljski« so naši stiki z veliko slovansko državo, katere politika je po zatrdiiu grofa Berchtolda miroljubna in zaupanja vredna. Grof Berchtold je vedel in odobril, kar je govoril delegacijsfci predsednik — kdo izmed obeh torej je pačil resnico?
O tem in o mnogih drugih vpra-šanjih, ki jih ekspoze ne omenja bodo delegati gotovo še prav obširno govorili. Eno smemo smatrati za gotovo: Berchtoldov ekspozć tvori za delegacijsko debato slabo podlsgo.
Bolezen našega cesarja.
Včeraj zvečer je bil izdan slede« či oficijozni bulletin:
Znaki katarja so od včeraj na danes nekoliko popustili. Sicer ]e ce-sarjevo stanje enako kakor prej in precej zadovoljivo. Cesar se Je mudil pet četrt ure v mali galeriji.
Iz cesarjeve okolice pristavljalo temu oficijoznemu bulletinu še slede-če: Katar v desnem \Thu pljuč je zmeren. KaŠel je Iažji, izbljuvanje je zvezano z mani težkočami. Cesar se je sprehajal delj časa v mali galeriji, ki leži južno in kamor se solnee opoidne upira z vso mocjo. Predno priđe cesar, navadno med 12. in 1., v galerijo, odpro vsa vrata balkonov, da se galerija prezrači in dobro pre-greje. Posuto pot pod galerijo in v blizini cesarjevih sob škrope od Časa do časa z avtomatičnimi brizgalni-mi vozovi, da veter ne dvigne praha. Predno prične cesar svojo promenado v galeriji, se prepriča telesni zdravnik dr. Kerzl, da je v galeriji vse v redu. Nato zapro, če ni popolnoma brezvetrovno, balkonska vrata. Cesar hodi po galeriji počasi gor in dol ter se vcasih tuđi vsede. Navadno traja ta sprehod 40 minut do ene ure.
9staja v lllstru.
Kakor smo že poročali, je prišlo v angleški poslanski zbornici do ostrega rencontra med opozicijonal-nim poslancem Chamberlainom in ministrom Churchillom- Chamber-lain je namreč v imenu opozicije za-hteval objektivno preiskavo v vlad-nih krogih zaradi UIstra.      Minister
LISTEK.
Kristalni zamaftk.
Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c,
(Konec.)
Prasville je umel: Lupin je bil previđen in ie vzel seboj na pot ene-ga svojih tovarišev, ki je odnesel ko-respondenco, predno se je vlak ustavil.
—  Partija je izgubljena, si je re-kel Prasville, in izpolniti je treba po-goje zmagovalčeve.
— Kadar udari prava ura, se zopet vidimo, je rekel    Prasville.    Na svidenje, Daubrecq! Slišal boš kmalu kaj o meni.
Prasville je vzel Vorengladea pod roko in gredoč z njim proti izho-du, je rekel:
—  Vorenglade, ti igraš nevarno igro.
—  Zakaj, je z ljubeznjivo porog-Ijivostjo vprašal bivši poslanec
Sla sta dalje, med tem ko je Daubrecq za njima zaostal: Nobene besede ni bil izustil več in stal je na svojem mestu, kakor da je okame-nel.
Tedaj se mu ie priblial stari po-
kašljujoči gospod in   mu    zašepetal na uho.
—  Čuješ, Daubrecq zbudi se... ali si še pod vplivom kloroforma?
Daubrecq je stisnil    pesti in    iz njegovih prs se je izvil hripav glas.
— Torej si me spoznal? je nada-Ijeval stari gospod ... Potem se gotovo tuđi spominjaš pogovora, ki sva ga imela pred nekaj meseci v   tvoji hiši. Takrat sem te prosil,   da   resi Gilberta. Tišti    dan    sem   ti    rekel: »Orožje iz rok; resi Gilberta in jaz te pustim v miru, če ne, ti pa  vza-mem listo podkupljenih poslancev in te uničim.« Vidiš, danes si uničen, in vse Ie ker se nisi hotel sporazumeti s tem dobrim Lupinom. Naj ti bo to v poduk za prihodnjost. Da, še neka!. Vrniti ti moram listnico, ki sem ti je bil vzel v Nici iz žepa.   Oprosti, da sem jo nekoliko oiajšal. Poleg lepega števila bankovcev, sem našel v list-nici tuđi potrdilo spediterja, pri ka-terem si spravil tište lepe in dragoce-ne meblje, ki smo jih jaz in moji to-variši s tako težavo spravili iz ^tvoje vile v Enghienu. Štel sem si v dolž-nost, da te reSim vseh nadalnjih skrbi za te meblje. Mislim, da so ob te] uri že prepcljani v boljše skladišče. Nič se mi ne zahvaljoj. In zdaj Dau-brecq, zdravstvu). In če boš kdaj po-treboval dvajset frankov za kak nov kristalni zamašek, pa se oglasi   pri meni Zdravstvu], Daubrecq!
Lupin je odšel. Ni pa še napravil petdeset korakov, ko je zaslišal za seboj strel.
Obrnil se je in videl, da je Dau-brecq omahnil in se zgrudil na tla. Ustrelil se je v glavo.
— De profundis, je z drhtečimi ustnicami dihnil. Lupin se je odkril.
Mesec dni pozneje je na do-smrtno deportacijo pomiloščeni Gil-bert pobegnil z otoka Rć, od koder naj bi se bil odpeljal v Guyano. Ta nenavadni ubeg, čigar detajli so ostali nedognani in nepojasnjeni, kakor streli iz hiše na bulevardu Arago, je napravil velikansko senzacijo.
~ Izkratka, Ic r^kel Lupin, ko mi je bil vse te dogodke povedal in razložit. Vam priznam, da me nobena moja akcija ni stala toliko truda, toliko napora, kakor ta, ki bi se lahko imenovala: »Kristalni zamašek ali človek ne srne nikdar poguma izgubiti«. V dvanajstih uralu od šestih zjutraj do šestih zvečer, sem popra-vil vse nesreće in napade šestih me-secev. Teh dvanaist ur štejetn med najlepše svoiega življenja.
— Kaj je z GHbertom?
—  Doli na dnu Algeriie ima po-sestvo. Tam živi pod svohm pravim imenom: Anton Mergy. Poročen ie z neko Angležkinjo in ima sinka, ki ga le hotel krstiti na ime Arsen. Piše ml pogostoma, pisma poina hvaležnosti
in vdanosti. Glejte, prav danes mi je pisal. Poslušajte: »Patron, ko bi vi vedeli, kaka sreča je, če je človek pošten, Če zjutraj ob šestih vstane in ima pred seboj dolg dan dela in kon-Čno bolj vesel kakor utrujen leže v posteljo! Pa saj vi to veste, kaj ne, patron! Arsen Lupin je na svoj način pošten človek, nekoliko speeijalen je ta način in ne prav katoliški. A kaj je na tem? Na sodni dan bo knjiga Lu-pinova dobrih del tako polna, da bodo vse drugo izbrisali. Jaz vas ljubim, patron.«^ Kaj, ali ni to vri dečko,
je zamišljeno menil Arsen.
—  In gospa Mergy?
—  Ta in mali Jacques   sta   pri Gilbertru.
—  AH ste jo že kaj videli. odkar je Šia doli?
— Ne!
Na Lupinov obraz je legel rahel usmev, mehak in prikupen.
—    Ljubi   prijatelj, je rekel, jaz vam bom zdaj neka] povedal, kar me bo v vaših očeh gotovo osmešilo. Pa nič za to. Đil sem vedno sentimenta-len kakor kak dijak in naiven, kakor mlada gos. Vidite: Ko sem tišti dan, ko ie bil GUbert rešen, prišel do gospe Klarise Mergy, sem spoznal dve stvari: da je moje srce zanio še dosti boli vneto, kakor sem kdaj mislil, in da tuđi nje ne navdaja do mene sama hvaležnost...
— No, tore]... Zakaj pa ne?
—Zakaj ne?Ker ie gospa Mergy
največjega spoštovanja vredna, poštena dama, jaz pa sem samo... Arsen Lupin.
—  No, ali, vendar...
—  Do da, simpatičen bandit, ro-manticen in kavalirski vlomilec, tuđi dobra duša...     Vse, kar hoćete..., samo v očeh tako poštene, tako značajne, tako požrtvovalne dame, kakor je gospa Klarisa Mergy...
RazumeI sem, kakor hudo ie Lupinu pri srcu; huje kakor je sam pri-znaval.
—  Vi ste jo torej ljubili?
—  Mislim ćelo, je rekel s prisiljenim usmevom, da sem jo ćelo za-snubil. No, da, rešil sem njenega sina ... Torej sem mislil ... A, kak mraz je tedaj nastal. . . Od tedaj...
—  Ali ste 30 mogli pozabiti?
—  No, da, a težko. Da bi bila kar   najbolj   ločena,   sem   se   ćelo oženil.
—  Vi ste oženjeni, vi, Lupin?
— Kar le more človek postavno pravilno oženjen biti. Moja žena nosi odlično ime ... je iz znamenite rodbine . . . ima velikansko premože-nje ... Vam to ni znano?
Lupin je bil ta dan zgovoren lit mi je takoj povedal, kako se je se-znanil in poročil z Angelo de Sar-zcau - Vend^me pricezlnio Đonr-bon - Coudć, ki je sedaj z imenom sestra Marila. Avgusta pomožna redovnica v dominikanskem samostanu • • •         * .
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dat 30. aprila 1914.
97. ttev.
Churchill je nato Izjavit da je to nai-
drznejša graja in najnesramnejša Kahteva, ki jo sploh pozna. Carson in Craig sta se ravnokar vraila s svojega vofnega junaštva ter zahtevata sedaj preiskavo proti Ijudem, ki so odgovorni za vzdržanje mirnih ta rednih razmer. To Je prav podobno graji zloćincev napram policiji Mor-nariški minister Churchill Je nadalje tuđi izjavi!, da ne bo niti vstaje, niti revolucije, če tega ne bo provzročila pokrajina Ulster sama. Treba je, da pri tem sodeluje tuđi parlament. V vsaki prijateljski državi vlada skrb pri misli, da se morejo goditi nered-nosti v državi, ki je eden glavnih faktorjev evropskega ravnotežja. — Kljub vsemu pa Časten mir še ven-dar ni izključen.
Kakor poročajo iz Londona, je dobil neki pehotni oddelek z dvem:i strojnima puškama povelja, da odko-raka iz Omagha v Londonderrv. Po Londona kroži vest, da so izjavili irski Častniki, da so pripravljeni kora-kati proti Ulstrn, da pa bodo sele po-zneje označili svoje stališče napram poveljem, ki jih bodo dobili v Ulstru. Govori se tuđi, da so častniki pripravljeni izvršiti vsa povelja, samo streljati ne bodo pustili, če ne bodo prvi napadeni. V Ulstru se vedno razdeljujejo orožje.
Vojna med Zedinjenimi dr-žavami in Mehiko.
Posebni poročevalec milanske-ga sCorriere della sera« poroča iz Mehike: Potr ju je se, da se pogaja več vstaških voditeljev z mehikan-sko vlado in da so nekatera pogaja-nja že prišla do zaključka. Pri tem pa gre samo za vodje gverilskih Čet v bližni glavnega mesta. Glede na-menov vstašev na severu vlada glo-boka tajnost, pričakovati pa je vsega urugega prej, kakor mirne rešitve. Treba je tuđi naglašati. da med vsta-si ne vlada sloga in da gre prav za prav za več separatnih vstaških gibam. Situacijo obvladajo vstaši na severu, ki so zelo številni in ki jih Amerikalci prav dobro preskrbujejo z orožjem in municijo. Z ozirom na dejstvo. da Amerikanci sedaj ne pro-dirajo naprej. obraća mehikanska vlada sedaj vso svojo pozrnost zopet na notranje boje. Huerta ima za sebe vojaški element in vojska brani sama sebe s tem, da brani Huerto. V slučaju, da bi bile vladne čete premaga-ne, kar nikakor ni izključeno, bi se vršili boji v glavnem mestu. Ob-rambo glavnega mesta bi morale prevzeti indijanske čete, ki so se pred par dnevi pustošile okolico. To je naravnost grozen izgled na bodoČ-nost. Gospodarska neurejenost in blokada zadevata pred vsem tujce, ki imajo večidel v rokah trgovino, industrijo in banke. Polom sledi polo-mu. V mestu Mehiki je sicer sedaj vse zopet mirno in vendar nima me-sto navadnega lica. Neštete mehikan-ske zastave ie videti po cestah, gle-dališča in kinematografi so prena-polnjeni. Ob železnici iz Veracruza je prirejalo ljudstvo entusiastične ovacije elevom mornariških šol v Veracruzu, ki so junaško branili svojo solo v pristanišču. V tem boju je bil eden izmed elevov zadet v čelo ter je hil na mestu mrtev. Elevi tuđi pripovedujejo, da sta padli med ob-strelievanjem Veracruza dve granati tuđi na franeoski konzulat.     Fran-
Sredi tega pripovedovanja pa Je Lupin naenkrat utihnil,
—  Kaj vam je?
—  Meni? Nič!
—  Nekaj vam je . . . In zdaj se Smehljate ... Ali ste se mar spom-nili      Daubrecqovega        steklenega ocesa?
—  Ne!
—  Torej!
—  O nič . . . spomnil sem se ... -— Nekaj priietnega?
—  Da ... da ... nekaj prijet-fcega. Zgodilo se je ponoči . . . blizu otoka R6 . . . v čolnu, s katerim sva Klarisa in jaz odpeljala iz ječe ubeglega Gilberta . . . Sama sva se-idela zadaj na čolnu . . . Takrat sem azpregovoril . . . besede iz srca . . ♦ potem je nastala tihota . . .
—  In?
—  Prisegam vam, to ni bila satno hvaležna mati,  ki sem jo stisnil na svoje srce . . . o, samo za treno-tek ... to ni bila le ginjena, vdana prijateljica ...  to  je   bila    ljubeča žena . . .
Čez obraz mu je Šinila senca in t grenkim smehom je vzkliknil:
—  Ljubeča žena, ki je drugi dan odšla, da bi me več ne videla.
Nastal je dolg molk. Potem Je dejal Lupin:
—  Klarisa - . . Klarisa . . . kadar bom truden in izrabljen ... pa te pri-dem iskat tja na arabsko planjavo ... V tisto malo belo taiŠo . . . kjer boš name počakala . . . vem, Klarisa, da boš name počakala •. •
coski konzul Je poročal o tem dttftd-ku ameriškemu poslaniitvu ter pro-testiral proti temu, da se admiral Fletcfcer ne đršk stro§» m \wm*4mY\ dok>cb Tftdl se tufe konOTlM ni prei sporočBft, da bodo tačib ime-riške ladje stresati, viM 6mm nišo mogli ničetar storiti v vantf* tujih državljanov, Sploh pa ft fcBo fftieri-ško vojno brodovje gost v pristani-šču v Veracruza ter bi bilo urno ob sebi urnevno, da bi bilo naiprei od-plulo in se nato vrnilo kot sovražnik Amerikanci pa so zlorabili gostoljub-nost ter so se izkrcali, dočim so imeli puške skrite v čolnih. V Mehiki upajo še vedno, da bo posredovanje Južno-ameriških držav uspešno.
•     .      •
Tz Veracruza poročajo, da Je do-spela tja transportna ladja z ameri-kanskimi vojaki pod poveliništvom generala Fonstona. Ce bi Mehikanci napadli Veracruz, bodo vojaki pre-vzeli obrambo, dočim se bodo mor-narji zopet vkrcali na ladje. V Vera-eruzu je opažati zelo živahno gibanje- Neprestano prihaiajo parniki, ki odvažajo inozemce. Tuđi na zahodni mehikanski obali je opažati živahno izseljevanje. Angleški parnik »Cypri-ano« je dobil povelje, da nal odpelje inozemce, ki čakajo v mehikanskih pristaniščih Mauzanillo, Sao Blas, Topic, Colima in Guatalajara, v San Francisco.
V mestu Mehiki se boje, da bođo vstaši zasedli že v kratkem mesto. General Villa že sedaj razglaša, da bo postopal prav milo, Če bo zavzel mesto. Na severu so predstraže vstaških čet zasedle mesto Piedras Me-gras. Splosno se govori, da sta se generala Villa in Carranza do-menila, da bodo ostali vstaši le bolj gledalci pri mehikansko-ameriškem sporu, da pa se bodo branili samo tedaf, če bi Amerikanci napadli od njih zasedene pokrajine. Vest, da je mehikanska vlada v principu sprefela posredovanje južnoameriških držav, ie v glavnem mestu vplivala zeto blagodejno. PrebivaJstvo upa, da bo imelo to posredovanje ugoden vpliv tuđi na no-tranii položaj.
Kakor poročajo iz berolinskih diplomatičnih krogov, so se obrnile južnoameriške države do evropskih velesil s prošnjo, da naj vplivajo na predsednika Zedinjenih držav tako, da bo stavil take pogoje, ki bodo ob-ljubljali intervenciji uspeh. V glavnem naj bi Zedinjene države ne vstrajale na svojem stališču, da je Huerta uzurpator in da mora pred vsem njegovo predsedstvo preneha-ti. Druge vesti zopet razglašajo, da pripravljajo južnoameriške republike odpoved liuerte in da Huerti sedaj svetuje tuđi mehikanska poslanska zbornica, da se naj odpove pred-sedništvu. V mestu Mehiki pričaku-jejo novih nemirovr. Tujcev Mehikanci sedaj ne nadlegujeo več, ker nosijo vidne znake svoje pripadnosti k tujim državam.
Staiepsko.
Shod narodne stranke v Mariboru je šel klerikalnim koritarjem okoli »SIov. Gospodarja^ zelo na živce. Doslej se je namreč za politično prebujo ljudstva okoli Maribora in v Slovenskih goricah storilo mnogo manj ko je bilo potrebno. Kler kalci so uživali tod rajski mir, saj ner^ku-tarjev nišo bogvekako nadlea >va\\ Povspeli so se ćelo tako daleč, da so vsi mariborski duhovniki 1. 1911. uzmoviču Wastianu na ljubo izostali od volitve, v Ptaju pa so vohli protestanta Rauterja. Dose^1: so s tem štajercijanske glasove za Brenčiča, če je še »Siidmarka* špendirala kaj za žepe gotovih klerikalnih kuritar-jev, ne ve seveda nikdo. Teh-le kšef-tov in idiličnih časov bo sedaj bržko-ne konec. Narodna opozicija se je začela prebujati v Podravju in Slovenskih goricah. Ta bo zahtevdla od klerikalcev bol] radikalno narodno politiko, silila jih bo pa tuđi k inten-zivnejšemu notranjemu političnemu delu. Mariborski shod ni bil začetek tega opozicijonalnega gibanja, pač pa prav razveseljiv dokaz istega. Klerikalno grdenje in denunciranje ne bode tega gibanja zatrlo. Videli smo na shodu klerikalnega žurnalista 2ebo-ta in lahko bi ga bili po slavnih klerikalnih vzgledih mirno posadili pred vrata. Ampak 2ebot }e v svoji ne-dolžnosti in s pomočjo svojih pred-postavljenih preskrbel za »Stražo« in »Slovenca« taki poročili o shodu, da vam potrebe po reformi naše na« rodne politike ni treba še znova ute-meljevati. Poročili kazeta vso klerikalno politično modrost: grdi, ova-jaj, izrabljaj malenkosti, da se ti ni treba baviti s stvorio samo. Vemo, da je Žebot polit ičen analfabet in da torej od njega kake stvarne kritike Ravniharjeva in Kukovčevega govora ni pričakovati. Toda tišti, ki )e njegove podatke o shodu vporatrtl za »Stražo« in »Slovenca«, ve menda v«£  ko ^eviliti in paziti,  |cedal   se
I kto ****** mmM m gutaš; tM It
tiko na Spodnjem Stajerskem. če začn«M »a mm— SlovtatkMi Srajeijir 9ts «*krat m žilavi« im vstrajnhp političan ijliiii, čs greoM med lftiHtvo in ■» pakaženKi klerikalne Mltične sleptrle v pravi liči, pa tuđi taka »krščaaska« politika ne bo več v aaši deželi merodajna,
V«Mw v p8fe«|riMkl »vod. Razposiali smo nosive vsem slovenskim deMajalcem ki so vpisani kot volilni Mpravičenci skupine D (svo-bodni poklici) za volitve delegatov v občnem poko}ninskem zavodu. Ti pozivi veljaio enakomerno tuđi za vse volilno opravičene nameščence. Dosfej se }ih Je le še malo stevilo od-zvalo. Opozarjamo ponovno na svojo dotično okrožnico in na nujnost in važnost zadeve. Ml smo si z volilnimi pripravami naložili mnogo dela in izdat kov in smemo vendar sa| toliko zahievatU da se gospoda našim dopisom odzove, posebno ker ne gre za osebae koristi, ampak za splošno narodno stvar. Prosimo tem potom še enkrat vse volilne upravičence iz skupine D (šefe in nameščence), na] nam tako) vpošljejo glasovnice in iz-recno svarimo pred separatističnim postopanjem. Le če stojimo zelo složno in zberemo vse slovenske glasove, dosežemo uspeh, kl ga pri ten volitvah želimo doseći.
Dr. Josip Mandič v Celju. V ne-
deljo 3. maja ob 3. uri popoldne govori znani vodja slovenskega narod-nega delavstva v Trstu gosp. dr. Jo-sip M a n d i č na povabilo slovenskega delavskega podpornega društva pri Kor.fidentiju na Zavodni pri Celju. Želeti je mnogoštevilne udeležbe iz vseh narodnih krogov.
Iz Celja. V nedeljo, 3. maja ob 8. uri dopoldne predava na celjski oko-liški soli učitelj Josip 2 a g a r o moderni ornamentiki«. Učiteljstvo in drugi gost je dobro došli!
Nemški odgovor. Na dr. Ravniharjeva izvajanja o narodnostnem sporazumu med Nemci in Slovenci je odgovorila »Marburger Zeitung«, da se Nemci zahvaljujejo za sporazum in da bi bil tak sporazum, pri ka-terem bi dobili Slovenci popolno enakopravnost v šolah in uradih, enak roparskemu napadu na Nem-štvo. »Marburger Zeitung« sicer ni nikako merodajno glasilo štajerskih Nemcev — ti se je iz ozira na Wasti-ana zadnje čaše ženirajo — ampak tuđi v Gradcu ni mišljenje merodaj-nih krogov veliko drugačneje kot Je ima »Marburger Zeitung«. Nemci nočejo o kakem sporazumu na Šta-jerskem ničesar slišati, vsaj voditelji ne. Izgovarjajo se z istimi duhovitimi argumenti kakor »Marburger Zeitung^, da naše ljudstvo ne stavi no-benih nacijonalnih zahtev, da je Nem-cem prijazno. Če bi bilo tako, zakaj pa potem nekdaj močno štajercijan-stvo hira od leta do leta bolj? In ko-likor bolj hira štajercijanstvo, toliko bolj se krepi slovenska narodna mi-sel, toliko več je onih, ki zahtevajo pri sodnijah in uradih na Slovenskem kruha za svoje slovenske sinove in pa uradovanje v slovenskem jeziku. Tajiti narodno zavest našega ljudstva, je dandanes že smešno, četudi vsi vemo, da ne opravlja ono samo agitatoričnega narodnega dela, tem-več inteligenca. Pa ali dela nemško-nacijonalno politiko na Stajerskem srednještajerski priprosti kmet? Ali je tem Joklnom kaj na tem, kako se na Spodnjem Stajerskem uraduje? Gotovo ne. Zato je za »Marburger Zeitung« bolje, če si budalosti, ki smo jih čitali v zadnjem njenem uvodniku pod naslovom: »Dr. Ravniharjev sporazum«, obrani za se. Spomina vredno iz njega je, kakor smo že zgo-raj poudarjali, le, da hočejo Nemci boj z natni do zadnjega Izvotevati. To smo že sicer zdavnej vedeli, a naj nam služi v bodrilo, da branimo svojo kožo!
Učiteljsko društvo za politični okraj Uutomer ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. maja ob pol 10. uri dopoldne v Radincih.
SOOletnica ustoličeni* zadnjega koroškega vojvode na Gosposvet-skem polju po svobodnih slovenskih kmetih bodo slovenska narodna društva v Mariboru praznovala dne 10. majnika v drugfč. Slavnost se bo pri-čela kot prvokrat, popoldne ob pol 4. uri in sicer v veliki dvorani Narodnega doma- Vspored slavnosti je tuđi tokrat obsežen. Poleg »Vojkuna« in »Tugomerja« bo siavnostni govor, petie, godba in živa slika. Z ozirom na veliki pomen te narodne slavnosti pričakujemo tuđi tokrat obilnega obi-ska od blizu in daleč. Okotftka društva pa že danes prosimo, da v nede-ljo dne 10. majnika ne prirejajo ve-selic i. drM marveč da prfhite ta dan v Maribor.
$MnU davčal wnđ ]e dopostal šolsktm vodstvom tiskovine, nado-mestnjoče pobornice, ta Okupao dvi-gnje mesečnih plač •čiteBstva vsa-te iole. Ta vvedta |e priHfiM. Prav pm oi, da so to tiskovine samo oem-
■te. Narodnozavedsi šolski voditelji lik morajo vrniti, sakiavaioč sloven. skih. Kjer se pa še šopiri Schuilei-tang tfmarja, Sv. Štetan), naj se pa udMIstvo brani podpisati take tiskovina. SUiti ga v to nikdo ne more. Kakor Je učitdjstvo doslej pisalo slovenske pobotnice o svojih prejem-kih* tako naj poslej podpisuje le slo-veaske plačilne izkaze, da se prepreci sopet nakana, izriniti slovenščino iz Javnih nradov.
Drobae novice. Prestav-1 i e n je nadgeometer Emanuel Mar-tiny iz Đrežic v Gradec. — Z g o r e 1 je v ponedeljek zvečer Markov mlin v Leitspergu pri Mariboru, škode Je okoli 35.000 kron. To je sedaj v par letih že drugi ogenl v tem mlinu. — U m r 1 je v Mariboru čevljarski moj-ster Gašpar J u g, 49 let star.
HOPOŠftO.
Svojega mojstra ie okradel   27.
t. m. dimnikarski pomoćnik Rudolf Mandić. Ukradel mu je 230 K ter po-begnil. Te dni so prijeli v Celovcu v neki beznici Mandića, ki pa od ukra-denega denarja ni imel več pri sebi kaKor 6 K 38 v. Mandić pravi, da je ostali denar zapravil na ta način, da se je večkrat peljal z izvoščkom ter da je v družbi drugih zapil denar. Mandića so izročili sodišču.
Gozdni požar na Magdalenskem bribu pri Celovcu nastal je vsled tega, ker so se vneli odpadki in del pri-pravljenega lesa na posestvu Leopol-da Zweiga. Ogenj se je z naglico raz-širil na ploskvo 10 johov. Najbrže je nastal ogenj vsled tega, ker so v blizini pasli pastirji živino ter si za-netili mal ogenj. Domaćini in požarna bramba iz Št. Mihela so omejili in končno pogasili ogenj. S tem so zabranili, da se ni razširil požar še po sosednjih gozdovih. Škoda je pre-cejšnja. Vojasko pomožno moštvo 17. pešpolka ni vstopilo v akcijo in se je vrnilo ob 3. popoldne.
Sumljiv denar. V Anabihlu ]e za-pravljal na nesmiseln način brezpo-selni dninar Marko Pinter. Po raznih gostilnah je plačeval z dvajsetkron-skimi bankovci ter v eni ćelo vpra-šal, če bi ne mogla gostilničarka mu zmenjati stokronski bankovec. Radi tega so ga prijeli ter je Pinter od začetka trdil, da je dobil denar od svoje ljubice, pozneie pa je izjavi!, da ie pri nekem gnojnem kupu našel de-narnico s štirimi bankovci po dvaj-set kron. Dva bankovca pa sta bila tako pokvarjena, da iih je z denarni-co vred vrgel proč. Radi neverjet-nosti njegove :rditve in radi tega, ker je nekemu posestniku grozil, da ga umori, oddali so ga deželnemu sodišču v Celovcu.
Kdor drugim jamo koplje • • . V
Beljaku sta hotela napasti dva obrtna vajenca ob 8. zvečer svoje so-učence ter sta v to svrho vzela s se-boj močan kol. Ko sta svoje soucen-ce zagledala, spustila sta se proti njima, a neki kovaški pomoćnik je enemu vzel kol ter ga pošteno nakle-stil, tako da je napadalec padel. Na tleh je dobil še več krepkih sunkov, nato so njegovi soucenci odšli. Njegov tovariš pa je že preje pobegnil, ko je videl, da bi tuđi njemu slaba predla. Ranjenca so prepeljali na policijsko stražnico, kjer je zdravnik konstatiral, da so poškodbe le lahke. Ranjenca so oddali v domačo oskrbo, o ćeli zadevi pa se je napravila ovadba.
Drobne novice. Nezgoda na šentviški cesti v Celovcu. V ponedeljek ob 5. popoldne šel je učenec Hugon Urbas po šentviški cesti, ko mu pridrvi nasproti avto-mobil F 71. Dečko se ni mogel ob pravem času izogniti avtomobilu. °ri padcu k sreči ni dobil hujših poškodb, ražen da si je na nekaterih krajih odri kožo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer so ga za silo obvezali, nakar je šel deček sam domov. Kakor se je dognalo, ne zadene šo-ferja avtomobila pri nezgodi nobena krivda. — Iz Zgornje^a Dra-vograda poročajo, da je orož-ništvo aretiralo 17. t. m. nekega 24-letnega fanta radi vlačuganja. Fant ni imei pri sebi nobenega lzkaza, govori štajersko nareČje ter je imel na sebi artilerijske vojaške hlače in era-rične čevlje. Fant pravi, da ;e rojen nekje v Švici in tuđi tjakaj pristojen. Domneva se, da Je ušel pri kakem avstrijskem vojaškem oddelku. — Nasla smrt V St Vidu ob Glini je bil v službi nekega špediterja 40* letni hlapec Ivan Locher. Te dni se je ta večkrat pritoževal, da mu ?e slabo in da Ra boli glava. 25. t m. prišei }e popoldne domov ter rekel, da mu ie tonet slabo ki da najbrže zad'iji dan đela. Nato je šel na straoišCe, Kjer so ga pozneje našli mrtvega. Lockner Je bil notorični pijane ter bo obdukcija pokazala, kaj Je vzrok njegovi smrtL
Fpiraorsho.
Novi gorlški občinski svet Go-riško okrajno glavarstvo je dobilo od namestništva odlok, s katerim se zadnje občinske volitve potrjujejo. Kakor hitro se bo ta odlok dostavit občini, bo sklical župan občinske svetnike in se bo izvršila župansRa volitev.
Goriški VV ieser in Slovenci. 26. t. m. peljal se je zloglasni Wieser z rodbino v Šempeter, da tam poseti svojega varovanca, čuvaja Rajšpa. Ko se je vrnii s poseta, šel je ob 6. zvečer k blagajni in zahteval štiri režijske karte in 2 ćeli. Službujoči uslužbenec je govoril slovenski, kar seveda Wieserju ni bilo všeč. Vpra-šal je uslužbenca Če ne zna nemški in ko mu je ta odgovoril, da bolj slabo, zadrl se ie Wieser nad njim: »Kako pa morete karte prodajati, če ne znate nemški?« Nato mu je odgovoril uslužbenec: >Toliko pž že znam, koiikor rabim pri blagajni.« Nato je zračunal VVieser, koliko sta-nejo karte ter zračunal 84 v. Uslužbenec je pa zračunal le 64 v. To pa zopet ni bilo prav Wieserju, prere-kal se je toliko časa z uslužbencern, da mu je ta na podlagi tiskane tarife pokazal, da ima on prav, VVieser pa da se moti. Ne vemo sicer, ali je hotel Wieser tega uslužbenca pripraviti do tega, da bi mesto 64 v zaračunal 84 v, sigurno pa je, da je Wieser samo hotel šikanirati uslužbenca najbrže pač ker je bil — Slovenec. Pa poglejmo malo drugam. Torej Wieser se spodtika ob Slovenca v Sempetru pri Gorici, ki zna tuđi nemško, če-prav bolj slabo, a na ajdovskem kolodvoru ima moža, ik kljub temu, da je v čisto slovenskem kraju, ne zna niti besedice slovenski! Zakaj se ne hodi prepirat Wieser še tja? Ali se naj radi nemškega uradnika uče kmetje nemško?
Tatvina v goriški kapucuiski cerkvi. Predvčerajšnjem so vdrli do sedaj še neznani tatovi v kapucinsko cerkev. Splezali so po železni mreži do odprtih okenj tamkaj se pa po vrvi spustili v cerkev. Izpraznili so tri nabiralnike nato pa po isti poti zbežali iz cerkve. Odnesli so precej denarja. Policija je odredila obširne poizvedbe,    a do sedaj brezuspešno.
Podružnica Z. J. Ž. Sv. Lucija-Tofrnin ob Soči priredi dne 3. majnika t. 1. ob 4. popoldne v prostorih i> dež. poslanca Mikuža v Sv. Luci]| koncert z zelo zbranim sporedorrtt Pri koncertu nastopi pevski zbor Z. J. 2. iz Trsta z več moškimi zbori in vojaška godba iz Tolmina, ki bode svirala tuđi pri plesu. Vse priprave kažejo izreden užitek, kar bode gotovo prizvalo obilno udeležbo.
Slovenski dramski ansambl u Ljubljane zopet v Trstu. Ljubljanski dramski ansambl je absolviral ravnokar v Pazinu svoje 4dnevno gostovanje in se vrnil v Trst, kjer je s svo-jimi prvimi dvema predstavami pre-tekli teden izvanredno dobro vspel, in priredi tu ta teden z včerajšno predstavo v celem šest predstav. Dne 27. t. m. se je vprizorila burica »Nevzdramljivi Izidor«, v sredo 20. t. m. pa duhovita in velezanimiva komedija ogrskega pisatelja Franc Mol-narja »Vrag«, katere naslovno vlogo je igral vodja ansambla, režiser g. Milan S k r b i n š e k, kije žel ravno s to vlogo v Ljubljani, kakor tuđi po-vsod drugod velike uspehe. Sicer so zaposljeni še gdč. A. WintTOva in M. Gjorgjevičeva ter ga. P. Juvancva in gg. Danilo, Drenovec, Grom, Pe-ček in Šest. Petek, dne 1. maja se vprizori fina veseloigra »Nervozne ženske«, soboto priljubljena nad vse zabavna veseloigra »Sladkosti rod-binskega življenja«. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne ob 4. se ponovi na občo zahtevo vojaška burka »Tretji eskadron«, kateri je iržaško občinstvo ob njeni premieri zbog nad vse dobre igre vseh sodelujcčih burno ploskalo, zvečer pa je zadnja predstava in se vprizori najbolj bur-kasta burka te sezone: >Konec sveta^. Prepričani smo, da bo trža-ško občinstvo pridno obiskovaio vse te predstave, saj je vse polno hvale o igri tega izbornega ansambla, ki je navdušil tržaške Slovence ob svojih prvih predstavah vedno tako, Ja plo-skanja koncem predstave ni hotelo biti konca in se je občinstvo le nerado poslovilo od igralcev, kl so ga znali tako imenitno zabavatL Opozarjamo pa vse one, ki slučajno nišo bili prisotni pri teh predstavah, da pojdejo te dni v slovensko gledališče, da se izkažejo hvaležne ilubljanskira igralcem vsl njih trud in izborno igro in se navžijejo enkrat po Uolgem času dobre gledališke umetnos'.i.
Sda za tadBske strojnike. Mini-strski predsednik gro! Sturgkh in ministrstvo za javna dela sta obve* stila poslanca Pitacca, da se je odlomila vlada, 4a ustanovi na obrtni Soli v Trstu tuđi oddelek za ladijske »trolnlke. Za sedaj se ta ioU otvori
97 Iter.
»SLOVENSKI NAROD*, đm 3& aprila lff 4.
Stru S.
fc provizorično. Otvorila se bo v Sol-skem letu 1914/15,
Stavka   v   tržKkl   ladjedeinicL
Včeraj zjutraj pričelo |c stavkati v iadjedelnici v Tržiču okrog 700 de-lavcev. Vzrok temu je ta, da je direkcija odpustila iz službe 30 delav-cev, ki nišo hoteli delati radi pre-majhne mezde pri izložitvi parnikov, ki vozijo premog. Včeraj so stavku-joči vprizorili po mestu demoiu>tra-cijski obhod. Miru se pri tem ni kalilo.
Dlvjaškl napad na ulici. Po Bo-Scetu se je vračal proti Sv. Ivanu pri Trstu te dni postaren mož — Slove-nec. Nasproti mu pridejo tr\U mladi gospodje, od katerih sta dva imela mandoline, tretji pa ne. Ko so se ti trije in možiček srečali ob Dreherje-vi pivovarni, ni dala kri miru laske-mu pretepaču, ki ni imel mandoline, •topil je k starčku ter ga bres vsake-ga povoda udaril s pestio ro obrazu. Napadenec je imel občutek, kakor da bi mu kdo izruval vse zobe Slovenski možiček je bil od vdarca ta'Ko omamljen, da se niti zmisiil ni na po-vračilo. Ko so oni trije Lahi pokazali svojo kulturo, so prepcvaje odšli dalje. Možiček, Slovenec, je stvar na-znanil policiji. Pač tuđi znak laske kulture.
Nenadna smrt na tržaškem ma-gfstratu. Predvčeraišnjem zjutraj se je zglasil v neKem magistratnem uradu približno ZOletni starček, ki je povprašal, kaj je z njegovo prošnjo. Ko ga je spraševal uradnik o raznih podatkih glede prošnje, padel je ne-srečni starček naenkrat vznak in bil, kakor se je takoj konstatiralo po zdravniku rešilne postaje, takoj mr-tev. V pokojnikovih žepih so našli za 3 K drobiža, a nobenega dokumenta. Truplo nišo mogli identificirati ter so ga prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Viom na krovu S. M. S. »Pan-ther«. Ladja »Panther«, ki se nahaja sedaj v popravilu v Pulju, dobila je predvčerajšnjem zvečer neprijeten obisk. Zgodil se je vlom in sicer je tat odpri blagajno, v kateri je bilo v gotovini 35.000 K, a tat je bil skro-men ter vzel le vrećico s približno 900 K. Sum leti na nekega kurjača, ki je do pred kratkim služi! r.a tej ladiji in ki so mu razmere in navade na njej dobro znane.
Zanimiv dogodek na naši rivije-fiL V Opatiji sta sedela v kavarni Kvarnero dva v civilno obleko oble-čena nemška kavalerijska častnika. Nasproti njima sedela je izredno lepa ženska v družbi svojega moža. Ker je bil njen mož zatopljen v čitanje časopisov, sta nemška častnika pri-čela fiksirati njegovo ženo, nato ji pa kazala denar in svoje vizitke. 2eni se je končno to vedenje zdelo le malo preveč hudo, zato je svojega moža opozorila na nesramnosti obeh c;vi-listov. Mož je vstai ter stopil k čast-nikoma. Ko mu je v prerekanju eden častnikov obetal klofuto, udaril ga je razjarjeni mcž s silo po obrazu. Drugi častnik je hotel prihiteti svojemu tovarišu na pomoč, a ga je sopro^ le-pe ženske pošteno naklestil. Malo časa nato sta prišla k zmagovalcu se-kundanta tepenih častnikov ter za-htevala zadoščenje. Mož jima ;e dal svojo vizitko, na kateri sta v svoje veliko iznenađenje čitala ime ogrske-ga športnega sodnika in znamenite-ga bokserja Simona Schreyerna, ki fe svoječasno nastopil tuđi kot biko-borec.
Drobne novice. Smrtna n e -5 r e Č a, Ko je snažil orožnik Scha-tzerl iz Rihenberka svojo puško, se je puška sprožila in je orožnik oble-žal na mestu mrtev. — Ponesre-čen poizkus tatvine. 311etna Helena Kovačič v Trstu je poskusila odnesti svojemu gospodarju Karlu Kralju iz zaprte omare, o kateri je vedela, da Kralj hrani v njej nad 2000 K, nekaj denarja. A poizkus se ie ponesrečil, pokvarila je le ključav-nico. Ko je videla, da ne bo nič z de-narjem, jela je vpiti, da so tatovi v niši, a ker se ni nihče oglasil, popi-hala jo je i ona. Ko se je zvečer Kralj vrnil; opazil je takoj poizkušeno tat-vino, naznanil to policiji, ki je včeraj tretirala nespretno tatico. — Neprijeten obisk je dobila v Pulju neka gospa, ko ie v njeni odsotnosti nekdo vdrl v njeno stanovanje ter tamkaj pobral skoraj vso obleko, pe-rilo in še denarja v znesku 100 K.
Dnevne vesti.
+ Naroden skandal. Klerikalci brenkajo v zadnjem času prav zelo na narodno struno. Ziasti »Slovence« se dela zelo narodnega in priob-čuje plamteče članke proti narašča-joci germanizaciji pri nas in na Šta-jerskem, posebno pa na Koroškem. Z veliko vnemo se »Slovenec« bori za pravice koroških Slovencev v Soli in v uradih ter dokazuje ziasti potrebo, da se da sioveasketnu ljudstvu m
Koroškem slovenske sole. Nas bi ta preokret v politiki naših klerikalcev prav veselil, ako bi bfl resen in od-kritosrčen. Toda ne tnorento se ubra-niti misli, da je narodna odločnost, ki jo kažejo v zadnjem času klerikalci, zgol pesek v oči, samo manever, ki ima služiti posebnim klerikalnim strankarskim namenom. V tem mne-nju nas ziasti potrjuje dejstvo, za ka-tero smo frravkar izvedeli. Klerikalci so namreč uvedli akcijo ia utrakvl-/acljo ljubljanskih ljudskih šofl in so poslali deželnemu šolskemu svetu posebno vlogo, v kateri zahtevajo, naj se prične s poukom nemščine že v I. razredu ljudskih šol in naj se po-samni predmeti poučujejo izključno v neir.škem jeziku. Da se nam ne bo očitaio, da klerikalce po nedolžnem dolžimo, navajamo imena onih noto-ričnih klerikalnih pristašev, ki so podpisali ono vlogo na deželni šolski svet. Podpisali so vlogo ti-le gospod-je: Jernej S e r i a k, klerikalni ob-činski svetnik, Josip O 1 u p, hišni po-sestnik, Fran P 1 e n i č a r, Fran K r i s t a n, deželni nadoficijal, Ivan Pod boj, trgovec, JosipCotič, gostilničar, Fran Zorec, trgovec, Ivan F1 e g a r, gostilnicar, itd. Vsi ti so znani klerikalci, njim na čelu pa koraka klerikalni občinski svetnik Jernej Š e r j a k, ki je, kakor vse kaže, tuđi započel to akcijo, nemara za to, ker je v službi pri nemški tvrdki in bi se rad s svojim »štajercijan-stvom« prikupil svojim gospodarjem. Morda se nam bo ugovarjalo, da Je to akcija posameznikov, za katero pa ni in ne more biti odgovorna klerikalna stranka. Ta ugovor pa je jalov, zakaj razne okolnosti naravnost dokazujejo, da je bila ta akcija započeta ne samo z vednostjo, raarveč ćelo z izrečnim odobravanjem klerikalne stranke. Za nemščino kot učni jezik se je namreč izrekel tuđi klerikalni občinski svetnik, vodja II. de-ške ljudske sole, Ivan Nepomuk Jeglič, v posebni viogi, ki io je poslal mestnemu, oziroma deželnemu šolskemu svetu. Mestni šolski nadzornik, znani klerikalni pristaš Anton Maier pa se zavzema naravnost za utrakvlziranie ljubljanskih ljudskih šol, pisoč v svoji viogi na dezelni šolski svet doslovno: »Ugovor, da bi vsled tega (to je radi uvedbe nemščine) znal trpeti narodni čut, je ni-čeven; to nam dokazujejo naši ve-Ijaki, slovničarji, pesniki in pisatelji; vsi so pohajali v utrakvistične ljudske sole ter se priučili temeljito oba deželna jezika ... Treba je uvesti nemščino kot učni jezik najmanj v enem ali dveh predmetih. Pripravna bi bila za to ziasti zgodovina in zemljepis ...« Iz naveđenega je razvidno, da se klerikalci zavzemajo za utrakvizacijo ljubljanskih ljudskih šol in to v času, ko se Slovenci v Trstu bere za slovenske ljudske sole, v trenotku, ko kierikalci sami vihte bojno kope proti utrakvističnim šo-lam na Koroškem, ki so tamošnjim Slovencem naravnost v pogubo! To je tak naroden Skandal, kakoršnega naša zgodovina še ne pozna! Pribija-mo javno ta skandal, da bo najširše naše občinstvo vedelo, koliko je dati na naše klerikalce, kadar začno ubirati narodne strune. Samo farizej-stvo in hinavščina, in ničesar druge! ga! čemu jim je potem »S ovenska Straža«, ako se sami zavzemajo za germanizacijo ćelo v osrčiu slovenskih dežela, v naši beli Ljubljani!?
—    Gospodarski   napredek.    V
Trstu so imeli Italijani včeraj zani-mivega gosta. Napoleon Colaianni, italijanski parlamentarec in publicist, je predaval o narasčajočem blagostanju italijanske države in italijanskega ljudstva. Pokazal je, kako mogočno se množe na Italijanskem državni do-hodki brez novih davkov, ker je pametna gospodarska politika pomagala prebivalstvu do večjih in boljših zaslužkov in pospešila razvoj trgovine, obrtnosti in kmetijstva. Blagostanje se je dvignilo v ćeli Italiji, dasi je še vedno preobljudena. Ljudje žive bolje, kakor še pred desetimi leti, se bolje oblačijo in so v večji meri de-ležni užitkov, ki jih nudi življenje in vsled boljših zaslužkov tuđi driavi več dajejo. Vsa ta povzdiga se je izvršila, dasi jo je tripolitanska vojna veljala več sto milijonov, vse to je sad pametne gospodarske politike. Škoda da tega predavanja nišo poslušan" naši kranjski Napoljončki. Delokrog kranjskega dežel. odbora in zbora se seveda ne da primer-jati đelokrogu italijanske vlade, a cilj je navsezadnje le eden in isti: povzdiga ljudskega blagostanja in zboljšanje gospodarskih in pridobit-nih razmer. Pri nas pa ćutimo na svoji koži, kako malo je deželni odbor, oziroma deželni zbor kos svoji nalogi tuđi v kolikor jo more resiti v odkazanem mu đelokrogu. Poslabšal ie vse naše gospodarske razmere hi nam podražil življenje in obleko in stanovanja in vse najnavadneiie po* trebščine.   Dm U sate   late*   w&&
Vskd zvjfanto ik^rnh dokUd bodo
i. maja hiioi ponfttnUd poviiali ■*-jemščine in odtrgali najemnikom toliko in toliko od zaslužka, kar bodo ti morali zopet sebi odtrgati od ust, pri-štediti pri obleki in pri drugih po« trebščinah. Naloga gospodarske politike je, pomagati ljudem do večjih zaslužkov in boljšega življenja, kranjska dežela pa je z zvišanimi doklada-mi prebivalstvu poslabšala življenje, otežila zaslužek in je potisniia na nižjo stopnjo. Prvi maj bo pravi praznik klerikalcega gospodarstva v te] nesretni deželi, praznik klerikalne brezvestnosti hi gospodarske irapo-tence in poteklo bo mnogo let, pred-no bo prebivalstvo prebolelo te hude rane. Klerikalci upajo, da bo čas za-celil vse te rane, da jim bo prebivalstvo prizaneslo to škodo, sicer pa da lahko greše na neumnost najširsih plasti naroda kolikor hočejo, češ, da bo čas pač vse premenil in tuđi piramide še podrl, samo pri neumnosti njihovih sedanjih pristašev da se bo ustavil. Toda gospodarske razmere so še močnejše kakor vse sile, na ka-tere se zanašajo klerikalci in gospodarske razmere bodo tuđi razbile klerikalno gospodstvo, kajti naposled spozna tuđi najpriprostejše oko, da se za masko ljudskih prijateljev skrivaj o sami klavci zlatih telet.
H- O nemšketn strahu pred SIo.
vanstvom piše lvovska »Prikarpat-skaja Rus« med drugim: »Kakor vse kaže, se nemška javnost že zaveda, da je že blizu Čas, ko bo »zatirano nemško prebivalstvo v slovanskih zemljan izgubilo možnost izvrševati svojo »kulturemosno« misijo med Slovani, da je že blizu moment, ko si bodo slovanske narodnosti lahko svobodno urejevale svoje življenje na svojih tleh in ko jim bo koneno mogoče neovirano živeti svoje lastno kulturno življenje. To so jeli pojmo-vati ne samo profesijonalni nemski politiki mar več ćelo predstavitelji nemške, šovinistično navdahnene inteligence. In ta zavest, da je na po-tu končna osvoboditev Slovanov na njihovem etnograiskem ozemlju od tujega gospodstva, napolnjuje s strahom ceio take ugledne predstavitelje nemške inteligence, kakoršen je predsednik bavarske akademije znanosti, Heigla, ki je v nemških listih priobčil Članek v zaščito in obrambo »zatiranih Nemcev«. Demagogični ton njegovih izvajanj izpričuje, da želi pisec onih člankov vzbuditi strah v širokih masah nemške javnosti, menda za to, ker se mu zdi, da so že blizu veliki zgodovin. dogodki«. Tako sodi »Prikarpatskaja Rus«, naše mnenje je pa drugačno: Nemci se čisto nič ne boje Slovanov, oni samo markirajo strah pred Slovanstvom. v resnici pa so nervozni samo zatega-delj, ker menijo, da ni več daleč čas, ko bodo avstrijske nemške pokrajine kot zrelo jabolko padle v naročje matere Germanije.
+ Klerikalna nesramnost. Pred par dnevi smo poročali, da so v ne-deljo našli pred Šmončevo gostilno v Žirovnici ubitega Josipa Malija, uslužbenca pri deželni elektranu. Dejstvo, da je Mali z drugimi fanti v soboto bil tuđi v Svetinovi gostilni, katere lastnik je baje naprednjak, je brumni in »pošteni« »Slovenec« izra-bil za naravnost pobalinski napad na cbče spoštovanega žirovniškega po-štarja Svetino. Piše namreč: »V Svetinovi gostilni na Zirovnici je bilo že nekdaj središče vseh intrig proti ae-želni elektrarni, ker so se tam zbirali vsi hujskači proti deželni napravi. ObČno mnenje je, da je poštar Sveti-na, ki opravlja tuđi gostilniški posel, dopisnik liberalnih listov.« Nato na-vaja, da je Mali popival v Svetinovi gostilni, opisuje uboj in življenje ne-srečnega Malija in pravi končno doslovno: »To je pač sad liberalnega hujskanja zoper deželne naprave. Skrajni čas je, da se takim hujskari-jam naredi energičen konec.« Ne glede na to, da nima ta napad ne glave, ne nog in da je docela nelogičen, je »Slovenčeva« notica tako nesramna in podla, da nima slovenski jezik izraza, s katerim bi se moglo primerno označiti. Zato pravimo satno: Fej subjektu, ki je v svojem cinizmu za-grešil ono nesramnost!
+ Iz evidentne službe Cviden-čna eleva Ivan Hočevar in Karei Kavšek sta bila imenovana za evidenčna geometra drugega razreda v XI. činovnem razredu.
+ Iz Ijudskosolske službe. Okr. šolski svet v Litiji je imenoval Ivano U o 1 i n š e k za pročizorično učite-ljico - voditeljico enorazrednice v Polju. — Mcstni šolski svet Uubljan-ski je imenoval Marto Ćretntk za suplentinjo na mestni nemski dekH-5ki soli v LJubUani naraesto oboiele Klze L u s c h i n.
— 9VOHHUGB mrt 11* MrWmwWWM
Ntegoia. V Pragi priredi srbsko akad. druStvo »ŠumadiJv z Jneoslovsasko nacijonalistično omladino dae 6. 01* ia t L v represetHaciiskeni tami praške obćine svečaao protlavo tlo-letnice Petra IL Peftiovite Ni«nh ShivoiUio prnjb^rmti to i»iL *•*
fesor pražkesa vseučOiiča dr. Jan MahaL Ta proslava naj ima značaj ittffoslovanske narodno-kulturne svečanosti, a da to doseže, ji je treba moralne in materijalne podporc. Kdor more, naj se slavnosti udeleži vsaj z brzojavnim pozdravom. Adresa: Obecni dum, Praha.
—  Nov ustanovnik »Matice Slovenske«. Gospod inženir Adolf K o -šak, mestni nadinženir v Zagrebu, je pristopil k »Matici« kot ustanovnik. Naj bi sli za njegovim zgledom tuđi Slovenci!
—  Cvetka z vrtov c. kr. poHcii-ske nemš^lne.    Policijsko   ravnateljstvo   ljubljansko je v ovadbi z dne 27. avgusta 1913 zaradi nekega av-tomobila zapisalo    sledečo    duhovitost: Am 26. August 1913 um 10 Uhr nachts fuhr der Automcbillenker vor das Hotel Union knapp vor die Fusse der als Zeugen angefuhrten   Fiaker-pferde.
—  K naši včerajšnii notici v sod-ni zadevi gospe Franje Kavčič   z g. Fr. Kambičem dostavljamo na željo gospoda Edmunda   Kavčiča,   da  je njegov zakon z gospo Franjo Kavčič že od marca   meseca t. L soduo lo-čen.
Tatvina. V nedeljo ponoči so ukradli sodavičarju Antonu Tauschu v Spodnji Siški šest parov čevljev. Kot storilce so aretirali bajtarja Fr. Kopača iz Zgor. Pirnič in dninarja Antona Novaka iz Spodnje Siške.
Pcžar. Dne 24. aprila dopoldne je izfcruhnil požar v hiši Marije Na-rebe v Šinartnu pri Ljubljani. Ogenj je uničil streho^skedenj, mnogo piče in več orodja. Skoda znaša 2200 K, zavarovalnina pa 1500 K.
Proti čemu Oswald ne rekurira? Oswald je vložil tuđi proti zadnjemu sklepu idrijskega občinskega odbora, da se pooblašča županstvo, da sporazumno resi nastanitev gasilarne v novozgrajeni hiši št. 509, pritožbo na dežeini odbor. Tako nesmiselna pri-tožba, pa nai bi izhajala od najbolj zabitega klerikalnega pristaša, gotovo Še ni došla deželnemu odboru. — Občinski odbor ne bi smel po Os\va!-dovih nazorih pooblastiti županstvo za dogovor z gasilnim društvom. Kakšno pravico pa naj občinski odbor potem sploh še ima. Po nazorih brumnega kateheta Oswalda nobene. Za čemu tedaj občinski odbor in Županstvo, če nimata nikake pravice. No, pa to pot Oswald s svojim re-kurzom vendar ne bo imel sreče. Tuđi kranjski deželni odbor mora zavr-niti nesmiselno pritožbo, ki vzrase lahko samo na zelniku c kr. kateheta Oswalda.
Umri je v Preski na Goreniskem gosp. Ignacij Postišek v 22. letu starosti. P. v m.!
V  Kranjsko goro se je   prikiatil Črn pes. Kdor ga je izgubil, naj priđe po njega, da ga kak lovec ne zasad, ker preveč grize po občini. — Poto-valec.
V  dopisu iz Vipave o notranjski državnozborski volitvi se  ie vrinila nerodna tiskovna pomota. Rečeno ie tam, da je neodvisni kandidat delo-val v liberalnem odboru za vipavsko železnico.    Seveda le čitati v lokal-nem odboru, ki nima, četudi je veči-na klerikalna, nikakega   političnega, ampak zgolj narodno - gospodarski značaj.
Vrla športkinia gospodična Inka dr. Homanova iz Radeč pri Zidanem mostu je ustrelila 28. t. m. izredno lepega divjega petelina.   Čestitamo!
Ženitev iz Ijubezni, sentimentalna drama v dveh dejanjih se bode predvajala v petek 1. majnika v kinematografu »IdeaU. Drama je pisana od Richeta, pariškega priljubljenega pisatelja in ima mnogo kvalitet, katere obiskovalec kinematografa posebno ljubi, pred vsem posebno sen-timentaliteta, ki prikupno vpliva. Igra se izvrstno. — Danes zadnji dan ve-seloigre »Tvrdka se ženi« in senza-cijonalne drame »Goreči vlak«.
Originalni Edison Kinetofon, ki se bode predvajal v kinematografu »Ideal« od 16. do 21. majnika je sve-tovna senzacija in najnovejša iznajd-ba slavnega amerikanca Edisona. — Naj ne zamudi nikdo ogledati si ta umotvor!
Razstava umetnega vezenja v zvezi z brezplačnim učnhn tečajem tvrdite Stager Ko. delnlška družba šlvalnih strojev bo otvorjena, kakor smo Že poročali, v ponedeljek, dne 4. maja 1914 v veliki dvorani »Me-stnega doma«. S poukom se prICne že v petek, dne 1. maja ter traja oboje do 23. maja, na kar se cenjeno občinstvo vljudno opozaria. — Več današnji inserat.
SmmoL Na včerajšnji semenj je bik) prignaaih 26 volov, 6 krav in 79 prašičev za reja
nmmnicm s srednjo vsoto de-■aria ac je izgubila včeraj zvečer od Trnovske cerkve pa do društvene sobe »Sokola II.c v Kladeznih uiicah. Poštoi najditeli na] K> blagovoli izro-čiti v ptsarni »Stov. Naroda« ali pa iMikiteUa JoSkotai Horjančicii v ni-sand c Ivani Pkstuu.
ir,.-^t
Ifarođna ohramba! "
Letošnji obcnl zbor šentpeierske raoške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vrši se v prosto-rih gostilne gospoda Kozaka na Po-ljanski cesti št. 21, dne °. majniKa ob 8. zvečer z običajnim sporedom. Clani in članice ter ostalo slavno občinstvo, katero se zanima za naše prckoristno družbo, se vabi k obili udeležbi.
Šentpeterska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je izro-čiia čisti dohodek Jurjevanja na Gradu dne 26. aprila 1914 v znesku 420 kron 23 v. K temu donesku so pri-spevali g. Debevec, gostilnicar 10 K, g. Šetina. gostilnicar 10 K, g. Bizjak J., pek 3 K in ga. M. Pečnik, mediča-rica 1 K 14 v. Svojo rodoljubno pomoč je podružnici izkazala tuđi letos špedicijska tvrdka »Balkan«, kakor tuđi tvrdka Franc Kollmann v Ljubljani. Osrednji odbor se vsem tem rodoljubom, kakor tuđi sodelujočim damam iskreno zahvaljuje ter izreka priznanje ženski šentpeterski podružnici za vedno točno in vzorno denarno poslovanje.
Jugoslovansko dljaštvo v Ljubljani je vplacalo za obrambni kamen na račun 70 K.
Društvena naznanila.
Predsedstvo sokolske župe Ljubljana I. priperoča v zmislu svoječas-nega sklepa vsem društvom ljubljan-skega okrožja, da se v nedeljo, dne 3. t. m. udeleži izleta bratskega društva Sokola v Štepanji vaši čez Janče v Litijo. — Bratom, ki bi se ne mogli udeležiti izleta, se priporoča obisk prireditve Sokola II.
Sokol I. vabi svoje članstvo na izlet čez Janče v Litijo. Odhod od zbirališča pri šentpeterskem mostu v nedeljo, 3. t m. zjutraj točno ob tri-četrt na šest. — Sokol I. obenem na-znanja, da se po sklepu društvenega občnega zbora vrši njegova velika poletna telovadna priredltev dne 5. julija 1.1.
Ženski telovadni krožek Sokola I. v Ljubljani priredi v nedeljo, 3. maja svoj drugi pešizlet Čez Orlje na Škofeljco. Zbirališče na dolenj-skem mostu ob pol 2. popoldne, odhod točno ob 2. Sestre, udeležite se mnogobrojno tega izleta. Na zdar!
Društvo za zgradbo in vzdrževa-nje Sokolskega doma Sokola II. v Ljubljani priredi svojo II. majniško veselico dne 3. maja na Osojah v zelo prijaznem in senčnatem vrtu gosp. Viljema Jerančiča, na kar ponovno opozarja vse prijatelje Sokolstva. Ker se v to poverjeni odsek zelo prid-no in agilno trudi in hoče svojo na-logo tuđi častno resiti, si je nabavil prav zelo obširen in bogat program, da bode vsak udeležnik zadovoljen. Spored je sledeči: Telovadba: proste vaje članov in članic, nastopi gojenk in gojencev. orodna telovadba, zaključna skupina. Pri teh točkah bode svirala godba telovadne komade. Dalje: šotori za vino, jestvine, kavo itd. Za plesaželjne parčke bode tuđi posebna godba na harmonike. In tuđi osmina jurjevanja se bode praznova-la. Srečolov je v zelo marljivih rokah in se dobitki prav pridno zbirajo. Dobitki bodo zelo krasni. Polnošte-vila godba bode pa med veselico prav pridno svirala samo izbrane slovanske komade. Vrt bode ves električno razsvetljen in okrašen, da bode spremenjen v pravi gaj. Začetek veselice ie ob 3. popoldne. Ker društvo bije resen boj s svojfmi nasprot-niki in tuđi nujno potrebuje svoj last-ni dom, da se povspne do svojega cilja, da si postavi svoje lastno zaveti-šče, prosi občinstvo, da ga mnogobrojno posetL
»Sokol« v Idriji priredi v nedeljo, dne 3. maja 1.1., svoj prvi letošnji pešizlet v Belo. Odhod ob pol 2. popoldne iz društvenih prostorov. Brat-je, pridite vsi! Na zdar!
Sbod »Zveze jugoslovansklh že« lezničarjev« v Postojni. V nedeljo, dne 3. majnika ob 2. uri popoldne se vrši v gostilni g. Mihevca v Postojni javen železnlčarski shod, ki ga sklicuje »Zveza jugoslovanskih že-lezničarjev«. Na shodu, ki je sklican na izrecno željo postojnskih železni-čarjev, se bo razpravljalo o važnih železničarskih vprašanjih in o usta-novitvi podružnice Z. J. 2. v Postoj-ni. Oovoril bo na shodu tov. Ivan Skerjanc iz Trsta. Povabljen je tuđi strokovni tajnik soc. dem. organizacije g. Jože Kopač* — 2elezni-čarji v Postojni in na sosednih posta-jah, udeležite se tega važnega shoda v obilnem številu.
Slov. akad. športol Unb »Ma-tau na Dami« ima svoj redni občni zbor dne 3. majnika v restavraciji Haimneriinfhof VIIL HammerOng:-platz,                             •
Ltttkidfii
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, đm S& eptOa 1114.
97. Stev.
Razgled po tloN'/.stai sietu.
—  Spretneuiba  srb?ke   ustave.
Na Jesen se sestane velika narodna skupščina, katere glavna naloga bo, da spremeni srbsko ustavo. Govori se, da se uvede v Srbiji poleg narodne skupščine še senat to je neke vrste gosposka zbornica. Koliko je na teh govoricah resnice, seveda ni mogoče vedeti. Na shodu socijalno demokratske stranke v Belgradu se je tuđi razpravljalo o sklicanju velike narodne skupščine. Govorniki na tem shodu so poudarjali, da skliče vlada veliko narodno skupščino v prvi vrsti v to, da odobri odpoved kraljevića Gjorgja od nasledsrva na prestolu in da doioči, da preide pre-stolonasledstvo na mlajšega sina kralja Petra — kraljevića Aleksandra. To pa zategadelj, da se omogoči poroka kraljevića Aleksandra s hčer-ko ruskega carja. Car Nikolaj je pripravljen dati kraljeviću v zakon svojo hčer, toda samo pod pogojem, da se preje definitivno uredi vprašanje prestolonasledstva v Srbiji in da se zagotovi prestoi kraljeviću Aleksandru. Cim bo ta stvar resena, bo se Takoj službeno razglasila zaroka ruske carevne s Kraljevićem Aleksandrom.
—  Proslavo Zrinjskega in Fran-kopana v Zagrebu, ki bi se   morala danes vršiti, so preložili radi pogreba nadškofa dr. Posilovića   na   pri-hodnjo soboto. Proslave se korporativno udeleži vsa srednješolska mladina. Kaj bi pri nas napravili s sred-nješolci, ako bi se udeležili na primer proslave Ivana Erazma grofa Taten-baha?! Ob 8. zjutraj so slovesne zadušnice za Zrinjskega in Frankopana v frančiškanski   cerkvi   na  Kaptolu, ob 10. pa svečanostna aKademija   v dvorani »Hrvatskega Sokola«.
—   Jubilej    češkega   časnikarja. Urednik Fran Hovorka, ki so ga njegovi bližnji sorodniki z   vso  silo hoteli spraviti v sanatorij za umobolne, dasi je duševno,   kakor   telesno popolnoma zdrav, slavi te dni 351et-nico svojega  pisateljskega  in 201et-nico svojega    knjigarskega    delova-n]a.   V proslavo njegovega   jubileja mu prirede v praškem »Obecnem do-inuc dne 30. maja ćastni   večer,   da mu dado malo   zadosčenje   za   vse ono. kar je moral v zadnjih mesecih pretrpeti. Fran Hovorka je znan tuđi med Slovenci, ki goje napram sim-patićnemu ćeškemu kulturnemu   de-lavcu. ki je bii vedno  pobornik   sio-vanske vzajemnosti, iskrene simpatije, zato mu izrekamo tuđi mi tem potom k niegovemu jubileju iskrene čestitke.
— Sofija in njeni prebivaici. Bol-garska pres:olnica se nenavadno hitro razvija. L. 1S80.   je   imela   sele 20.856 prebivalcev;  1.  1S90.    39.549, leta 1900. je pokočila na 67.788, pet let kasneje na 82.621, dočim je imela 1. 1910. že 102.812 prebivalcev. Tuđi seda] narašča    število   sofijskega prebivalstva naravnost rapidno. Leta 1911.    je namreč    Sofija    štela    še 107.407    prebivalcev,    koncem    leta 1913. pa že 117.956. V teku 30 let se je torej sofijsko prebivalstvo   poše-sterilo.
izprtd tođisca.
Kazenske  obravnave  pred  deželnim
sodfšepm.
Zaradi prekasnoga povratka iz Amerike se je moral pred sodiščem zagovarjati Alojzij No^rašek, posest-nikov sin v Marskem. Oče France mu je preskrbel pri okr. glavarstvu potni list za Ameriko, kateri se je glasil za dobo onega leta. Čeravno je dobil Alojzij Nograšek že meseca februarja leta 1911 potni list, je odpotoval sele majnika istega leta, za kar mu je oče izročil v to svrho 400 K. Obdolženec se pa pravočasno ni javil k nabora, ter se v to svrho tuđi ni zglasil pri avstrijskem konzulatu, zato sta bila sin oče, ta kot sokrivec, obsojena vsak na 14 dni stroge ga zapora.
Pretep zaradi ene snežene kepe.
Na občinski cesti v Vel. Polju sta se kepala meseca januarja t. 1. posestni-kova sina France Mislej in Ferdinand Skapin. Mislej je slučajno s kepo zadel pastirja Alojzija Grežarja, ki se je na-hajal v blizini. Ta pa je v jezi vrgel lopato proti Misleju ter ga zadel v nogo. Ta mu je lučaj z motiko zopet vrnil. Zdajci pa z vso močjo vrže Gre-žar zopet motiko v Misleja ter mu preseka desni komolec. Obdolženec se zagovarja, da ni irael namena ga po-škodovati, temveč ga samo oplašiti. Obsojenjebilna4tedne teike ječe.
Osodepolna ura. Jožef Jagrič, pristojen v Globoko pri Brežicata, hla-pec v Tacnu, je naSel zlato uro svoje gospodinje v vrednosti 100 K. Nekaj dni kasneje je gospodinja svojo uro pogrešila ter po njej vpraievala. Ob-^lfon+f je pt to ttio prodal M 10 K
kakor to sam priznava. Za kastu ae mo je naložilo 4 nesece tetke ječe.
Nagajhrt dtlmo. Jakob Otiniek, delavec, zaposlen pri zgrađbi Sv. Jakoba mostu, se je dne Ti. aprila t L nekaj napil, na to pa je prtitel na stavbo ter tara delavce pri delu motfl, jim izlil iz Skala pitno vođo in ugari jal razne druge nerodnosti. Zato ga je stražnik aretiral. Temu pa se je delavec z vso silo uprl, ga zagrabil za suknjo, in mu botel s silo odvzett orožje, poleg tega pa ga je psoval. Kakor že navadno, zagovarja se tuđi Glinšek s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe-
Napadno ime je povedal Edvard Oblak, delavec v Ljubljani stražniku, ki gaje svaril zaradi kalenja nočnega miru. Bil je aretiran. S početka je Šel mirno, pod predorom na Martinovi cesti se je pa zakadil v stražnika, ga udaril po čeladi in mu skušal iztrgati sabljo iz nožnice. Posrečilo se je Oblaku pobegniti, a je bil kasneje zopet prijet. Osumljenec, ki dejanje priznava, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe.
JKajniska proslava 1914.
V nedcljo dne 3 napola
ob 10. ari iopoMa«
velik iavei sili
w  veliki   dvorani „Mest-
nega doma".
Govorijo drž.  in dež.   poslanec dr. VI.
Ravnihar, dež. poslanec Adolf Ribnikar
in zastopnik Zveze  jugoslovanskih že-
iezniČarjev   Iv.   Škrjanc   iz   Trsta.
Slovenci! Slovenski delavci in uslužbenci vseh strok, udeleži te se shoda polnoštevilno!
Popoldne ob 4. mi
vela ljudska elita
▼ hotelu Tfroll.
Spored: godba, pet-e, komični nastopi, srečolo*, šaljiva pošta in ples.
Vstopnina     za     osebo     40    vinari ev. Veselica  se   vrši  ob  vsakera   vremeau.
Razne stvari.
*  Sufragetke. Iz Londona poročajo:    V Felixtownu v Suffolku    je zgorel hotel Bach.    Pravijo,    da so zažgale sufragetke.
*   Velik  požar  v Daltimore.  Tz Bakimore poročajo: Tovarne družbe > Atlantic   Unitet   States    Fertilised Companvc so zgorele. Skoda znaša pet milijonov dolarjev.
*  Nesreča na morju. Iz Quebecka poročajo: Parnik -Montfort« iz Ant-werpna, ki je vozil 155 pasažirjev, je pri Ouebecku    za vozil na    plitvino. Upajo, da rešijo parnik.
*  Za švicarsko vojno zrakoplovstvo.    Iz Oenfa poročajo:    Nar >dna zbirka za švicarsko vo]no zrak^ plov-stvo, ki je bila pred par dnevi končana, znaša 1,600-000 frankov.
*  Velik požar. Iz Hongkonga poročajo: V Laichikok Kowloonu se je užgal v posodah   petrolej   Standard Oil Companve.    Zgorelo je dosedaj približno 1,400.000 galon.
*  Oporoka    samomorllčeva.    Tz Charlottenburga  poročajo:   Dne  28. aprila se je obesil 751etni rentir Teodor Munk. Mestu Charlottenburg je zapustil    ćelo   svoje   premoženje v znesku 300.000 mark.
*   »Zvestoba  za zvestobo.«    Tz Berlina     poročajo:      Pod     tvrdko »Treue um Treue«   se   je vpisala v berlinski trgovinski register akcijska družba za pokopavanje psov in drugih domaćih živali. Akcijski kapital znaša celih 6000 mark.
*  Kako votijo v Monaco. Tz Pariza poročajo: Pri občinskih volitvah kneževine Monaco sta od 600 volil-cev prišla samo dva na volišče. Prebivalstvo je hotelo s tem pokazati, da hoče počakati    na    izpremcmbo ustave, ki jo je knez obljubil.
*  Po enajstih letlh prflet norilac. Iz Hamburga poročajo:    Policija je aretiraia delavca    Kloiberja,    ki Je 27. decembra 1903 v lovskem revirju nadvojvode Petra Ferdinanda v St Kolomana na Solnograškem   ustrelil lovca Reicha.
*  Eksp4ozi)a ▼ mmniafcapau Iz Beckleya v zahodnji Vir^fnifi poro-čajo: V premogokopa v Ccclesu se Ie zgodila eksplozija.   268 Mflvd   m moreta iz prenosokop«.   NotaMfu upania nhnafo, da bi rtltt *• d#i>vc# Dvanajst delavcev je bilo tako* mrtvih, 67 so Jih resili žive. Rovi to n»-polnjcni s stnipenimi   plhri ta reie-valno moitvo mora priti jjugmlflii ia nova, da t* m ućalL
Procas proti eroflef Tlapolo. Iz Mfiana poročalo: Vceral se Je priče-la razprava proti grofici Tiepolo, ki Je svoj Cas ostrelila slugo svojega soproga Potimanttja. Zastopnik star-Sev Polimantija predlaga, naj se pre-išČe duševno stanje grofice, ker pravi ta, da Je izvrSila čin v zmedenostL Državni pravdnik se je izreke! za to, da se preišče duševno stanje grofice. Zastopnik grofice pa je lzjavil, da Je grofica streljala v silobranu. Nato je bila razprava odgođena.
*  Upor kaznlencev. Iz Pariza poročajo: Kaznjenci kaznjenške kompanije v Aniane pri Montpellierju so se uprli. 48 kaznjencev je pobegnilo. Izvršili so razne zločine.   Orožniki  in kmetje so šli na lov kaznjencev, ki so pobegnili v gozdove. Štirinajst so jih že vjeli. — Iz Petrograda porečajo: V kaznilnici v Zitomiru se je uprlo 86 kaznjencev, ker so slabo ravnali z njimi. Poklicati so morali vojaštvo, ki je nastopilo z orožjem.   Šest kaznjencev in en paznik so   bili   ustre-Ijeni.
*   Bratovska  »Ijtibezen". \?.  Rima poročajo: V Resini je prišlo   do prepira med bratoma Cozzolino. — Fden od bratov Je mestni svetovalec in odvetnik, drugi pa višji    gozdar. Oba stanujeta s svojimi sinovi v isti hiši. Očeta sta zgrabila za puške   in tuđi sinovi so se oborožili. V jedilnici je prišlo do boja. Sorodnik, ki ie skušal posredovati, je bil ustreljen, oba brata  težko ranjena,  sin   starejšega brata pa lahko ranjen. Sin mlajšega brata je pobegnil in    ga    zasleduie orožništvo.
*  Kako te posta! dr. KerzI telesnj zdravnik avstrijskega    cesarja.    Pri
sedanjem obolenju našega cesarja se večkrat bere ime telesnega zdravni-ka dr. Kerzla. Zanimivo je, kako je dr. Kerzl postal vladarjev telesni zdravnik. Po smrti prof. Wiedenho-ferja je bilo treba imenovati novega telesnega zdravnika. Cesarjev adju-tant grof Paar, je opozoril cesarja na vojaškega zdravnika dr. Kerzla. ki je uspešno zdravil otroke grofa Paara in otroke princezinje Valerije. Cesar je dovolil, da bi se mu dr. Kerzl pred-stavil drugi dan ob 10. dopoldne. Do-ločeno uro je cesar pričakoval zdravnika, toda ta ni prišel, sele ob 11. ie adjutant naznanil zdravnikov prihod. 7>Naj priđe,« je ukazal cesar, »povem mu svoje mnenje!« Kerzl Je vstopil in cesar ga je nemilostivo ogovoril: »Pcklical sem Vas za deseto uro — zdaj nimam čas — pojdite!« In pokaza! mu je hrbet. Dr. Kerzl pa je ostal ter rekel: *Vaše Veličanstvo, v garnizijski bolnišnici sem imel nujno važno operacijo, Šio je za življenje mlađega človeka.« Cesar se je obrnil ter vprašal: »Kdo je bil ta pacijent, zaradi katerega ste prišli prepozno k avdijenci?^ »Veličanstvo, neki prostak 18. pehotnega polka.« Cesar Je stopil k zdravniku ter mu podal ro-ko — čez par dni je dobil dr. Kerzl dekret, s katerim je bil imenovan za cesarjevega telesnega zdravnika.
* Sleparski   nemški   župan.   Iz
Berolina poročajo: Aretirani koslin-ski župan noče v berolinskem policijskom predsedstvu ničesar izpove-dati o svoji preteklosti in o svojih personalijah. Priznal je Ie, da je bivši pisar Henrik Thormann. Dozdaj je znano, da je svoječasno poneveril razne kavcije pri zgradbah. Ko se je stvar izvedela, je skušal dobiti denar pri sorodnik ih. Ker se mu pa to ni posrečilo, je bil zaradi sleparije in po-narejanja listin obsojen na 4000 mark denarne globe ali v 400 dni ječe. Državno pravdništvo pa ga je pustilo na prostem. Kmalu nato pa je nasto-pil kot dr. Julii Henrik Thormann v Schmargendorfu pri Berolinu, kjer je postal volonter pri občinski upravi. Oktobra meseca 1910 pa je berolin-sko državno pravdništvo naročilo brandenburškemu župansrvu, naj aretira Henrika Thormanna, ker mora odsedeti kazen. Berolinsko državno pravdništvo pa se je dalo vsled izpovedi Thormannove zape-Uati in je preklicalo aretacijsko povelje. Od tedaj se je imenovat dr. Ju-lij Edvard Alexander in je bil imenovan na podlagi ponarejenih izpriče-val za pomožnega asesorja pri brom-berskem magistratu. Med tem pa ga je policija iskala, toda ga ni našla. Imel je vstop v najboljše družbe, Thormann se je ceio potegoval za plaćano mesto mestnega svetnika v Berolinu.
♦ KatoMkl žspttik otaotai aa imk meiec^T zapora. Iz Kemptena (Allgau) poročajo: Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se )e zagovarjal 451etni katoliiki topnik Janez Baptist Habruner iz Hopferasa zaradi nezvestobe, poneverbe in sleparij«. 2e v mladih letih se je zadolfiL Sča« tona so dolgov! tate Mrastti, da si ni saat pomagati Sodni ekteinrtor |e bil skond vsakdasN COft ▼ ŽHpoHCu. Z đolffom dvanajst do Itirinajit Utoč mark je prišel Habntoer kot župnik v Hoptera«. bi Udaj )e saM z rani. ml maa itmlactfaa^ ki sa ga prtvtđa
in drug denar. Ko so ga začeti njego vi glavni upniki naganjati, na] plača, se je peljal v Monakovo, da dobi tam potrebni denar. Tam si je izposodjl od Bavarske trgovske banke pet ti-soč mark v »cerkvene svrhe«. Nato se je obrmi, da plača to posojilo, na rajfajzensko v svoji občini. Ker je Župnik dal svojo častno besedo, da nima drugega dolga, nego omenjenih pet tisoč mark, so čiani omenjene posojilnice sklenili, da bodo sanirali župnikove premoženjske razmere. Oostilničarka monakovskega hotela, v katerem je Habruner navadno lo-žiral, mu je posodila tristo mark, ker mu je baje pošei denar pri nakupova-nju. Neki dijak, ki se je seznanil z župnikom pri pivu, mu je posodil šti-rideset mark od svoje kolegnine. Državni pravdnik je predlagal tri mesece petnajst dni zapora, sodišče pa je župnika obsodilo na šest mesecev zapora.
* Koliko nas stanejo naši poslanik!. V proračunu zunanjega ministr-stva nahajamo zelo interesantne postavke. Kakor znano, je diplomatičnl poklič eden izmed najtežavneiših, marveč tuđi najdražji ne samo za posameznika, temveč tuđi za državo. Avstro - Ogrska izda za svojih 33 misij v inozemstvu dvainpol milijona kron na leto. Poslaniki pri velevla-stih tripelentente, torej poslaniki v Parizu. Londonu in Petrogradu ima-jo najvišje plače, namreč po 120.300 kron na leto. Takoj nato sledi poslanik za Italijo s 111.300 K, za Nemčijo s 106.300 K, za Turčijo s 105.000 K in končno za Španijo s 103.200 K. Zelo drag je poslanik, ki ga ima Avstro-Ogrska še zdaj v »papeževi državi«, ta anahronizem stane celih 93.200 K. Cenejši so poslaniki za Japonsko in Združene države, ki stanejo samo po 80.000 K- Poslanik za Bavarsko dobiva 44.900 K, v Pekingu 45.600 K, za Bolgarijo, Romunijo, Mehiko in Brazilijo po 40.000 K, tem slede poslaniki za Argentinijo, Chile, Peru, Bolivijo, Siam, Perzijo, Belgijo, Švedsko, Saksonsko itd. po 30.000 K do 35.000 K. Poslanik za Srbijo dobiva 29.000 K, za Švico, Portugalsko, Crno goro in Albanijo po 26.000 K. Poceni je poslaništvo v Egiptu, ki velja bagatelo 7000 kron na leto. — Omeniti moramo še, da dobiva zu-nanji minister 24.000 kron plače in 67-200 kron funkcijske doklade na leto. Če pomislimo, da ie bila naša zu-nanja kupčija v zadnjem času zelo slaba, tedaj so investicije precej visoke. In po trgovskih načelih bi se moral obrat precej skrčiti. posebno na tržiščih tripelentente, kjer so bili mnogokrat že blizu 'statusa kride. Sicer pa tuđi v tem ozlru ne pre-otaje drugega, nego še nadalje plače-vati in upati, da bo umetnost naših diplomatov vendar enkrat toliko vredna, kolikor velja.
* Zagonetna    smrt franeoskega duhovnika. Iz Badna pri Dunaju poročajo:    V tukajšnji Rathovi bolnišnici je 21. t. m. umri  franeoski abbć Pavel Robert, ki je živel tu že petin-dvajset let prav čudno življenje. Ćelo njegova osebnost je nekako skriv-nostna. Abbe Robert je najprvo ^živel skupaj z damo,   ki so jo splošno označevali kot njegovo sestro, v starem »Herzoghofu«.   Pozneje    se   je preselil    v »Mozarthof«.    Oba ništa prav nič občevala z Ijudmi in nihče ni smel priti v njuno stanovanje. Tu-patam so videli    malega    abbćja   v zdraviliškem parku.    Vedno    je    bil oblečen v črn   havelok in vedno   je imel mal   zavoj,   v katerem je imel nakupljeni živež. Ker je bilo splošno mnenje, da je stanovanje teh čudovitih oseb popolnoma zanemarjeno,  in ker so dvomili, je-li sta pri dobri pameti, tedaj so ju dali pred par dnevi pod kuratelo in prepeljali v Rathovo bolnišnico,   da   opazujejo njuno duševno stanje.   Tam je abbć 21. t. m. nenadoma umri. Ko je uradna komisija   prišla v stanovanje,   da poišče oporoko, je videla stanovanje v groz-nem stanju. Stanovanje je bilo od tal do stropa polno gnoja in umazanosti, na stenah je bilo polno pajčevin. Pol-ne kopice je bilo franeoskih časopi-sov.   Blagajnice so bile   popolnoma prazne. V sobi so ležala ženska knla, v katera   so   bili zaviti franeoski in ruski vrednostni papirji. Zadnji kuponi teh papirjev,   katerih vrednost še nišo dognali, so iz 1. 1894. Nadalje so našli za 20.000 kron gotovine in raz-ličen lišp, ki je bil zašit v obleke, ter mnogo   franeoskih pišem.   Tuđi so našli dve oporoki, v katerih se drug drugega postavljata za dediča. Oblast se je obrnila v Pariz,   da more  dognati identiteto obeh oseb.
# ZMpihi krali »New York American« je priobčil odlomke is dozdaj neznanega tajnega dnevnika bhrl kraOa Manuela. List je o prist-nosti dnevnika prepričan. Ta dnevnik to tale naiD revotacOonarji neposredno po tanUevem begi is pila-če Mafra v Uzboni Nato so poslali daevnlk v Prtrofrad, irjer na| M te-M Uricu, toda vto* Je to prepreci-
, l^,  VflBBIft flH^^L ^mm vOSBHk ■■■»
ški list svojim čitateljem, so Manue-love ljubavne dogodbe, popolnoma brezpomembne. Zanimivejši so odlomki politični. Tako pravi baje kralj Manuel v svojem dnevniku: »Mislim, da moj ljubi grof pretirava dogodke, ki jih sliši v Rocin o »a Lucta« in o dr. Comachu (revoluci-jonarno društvo in njegov voditelj). Ljudje ne verujejo njihovim nezmis-lim. Moji podaniki so najsrečnejši ljudje pod solncem. Moja armada je popolnoma zanesljiva. Včeraj sem govori! o zadevi s svojim dragim pol-kovnikom Conceirom in on misli, da pripovedujejo republikanci Ijudem pripovedke. Nekaj takega kakor revolucija na Portugalskem sploh ni. Čemu naj bi nastali nemiri? Moja stara (kraljica mati Amalija) me skuša postrašiti s tem, da grozi z revolucijo. Nezmisel! Portugalsko in Rusko; je ražen Anglije najliberalnejša monarhija!,« Iz oktobrovih dni, ko je moral kralj pobegniti, je v dnevniku sledečaposlednjaopazka: »Strašno je to! Ne verjamem, da je to v resnici revolucija. Čemu naj bi nastala revolucija? Kaj naj ljudje hočejo? Mislim, da je to zarota mojih dvorja-nov . . . Zatrem intrige svoje matere in njenih ljubljencev. Mislim, da je za tem ta lopov admiral des Reis. Armada je moja in kaj zmore kričeča množica brez orožja!« Naivni Manuel je bil — kakor se vidi — do po-slednjega trenotka prepričan o neo-majnosti svojega prestola.
* Nernške   vohunke na Franco-skem. V enem najvažnejših vojaških pristanov na Francoskem, v   Cher-bourgu, je policija    aretiraia    čedno mlado dekle, ki se je nekam sumlji-vo sukala okrog pomorščakov. Are-tirana Eva Hornetter je brez ovin-kov priznala, da je nemška vohun-ka. Povedala je, da je bilo   mnogo deklet poslanih v Francijo vohunit; njo so poslali v Cherbourg,ker govori dobro franeoski, njene tovarišice pa se nahajajo v mestih blizu nem-ške meje.    V Cherbourgu ie služila pri nekem oficirju, a ker ni    mogla prav ničesar iztakniti, je službo zapustila in se posvetila zabavanju oii-cirjev in podoficirjev, da je izvabila iz njih zaželjene informacije. Ta do-godek ni Francozov nič preveč pre-senetil, ker vedo, da   ima   Nemčija vse polno vohunk  na   Francoskem. Vohunke služijo kot natakarice, kuharice in hišine, a če jih dvajset izti-rajo, jih priđe na njih mesto štirider set. Žensko vohunstvo ie postalo na Nemškem  dobičkanosen poklič. Za-čel je z ženskim vohunstvom    sam Bismarck, ko je bil 1. 1851. pruski zastopnik v Frankobrodu. V svojih pis-mih omenja, koliko ženske lahko ko-ristijo državi kot vohunke in poudar-ja, kake velike usluge je grofu Rossi-ju, pijemontskemu   poslaniku,    izka-zala operna pevka Sonntag, njegova poznejša žena, ker je zanj vohunila. Tuđi dunajska gospa pl. Meyendorfi se je v Frankobrodu bavila z vohunstvom. Po Bismarckovem vplivu Se nemški poslanik grof Hatzfold v Parizu 1. 1854. organiziral vse žensko sorodništvo svoje žene, da je    zanj vohuniio. Bismarck sam je s pomoč-jo vohunk organiziral vojno proti Danski,  proti  Avstriji  in  proti  Franciji, Tuđi po ustanovitvi nemškega cesar-stva je preplavljal Francijo in  Av^ strijo z vohunkami. V Bismarckovih časih so bile vohunke vedno Ie dame iz odličnih krogov, same aristokra-tinje, pozneje pa je nemška vlada pri-tegnila nižje sloje,zlasti služkinje.in je ž njimi jako zadovoljna. Odlične vohunke so nemško vlado časih tako izkorišcale in za norca imele, da jirn ni bilo več zaupati. Sicer pa je vlada spoznala, da so reelne vojaške informacije veliko večje važnosti, kakor salonske čenče in je lov na diploma-tične dokumente pač pustila odličnim vohunkam, za spijonažo med    voja-štvom pa je organizirala    služkinje, Teh ima nebroj v službi ter je ž njimi v pravem pomenu   besede   pre-plavila Francijo. Pariški listi pišejo, da je v Parizu toliko nemških   služ-kini, kakor v Egiptu kobilic.    Pred dvema mesecema je policijski komi-sar pariškega predmestja Montmar-tre dal aretirati 212 tujih žensk, med katerimi }ih je bilo 133 iz   Nemčije. Vse so bile vojaške ljubice, pa tud} kake groljufije so uganjale. Zlasti se te nemške ženske drže vojašnic in najraje stužijo v oficirskih familijaru Saj vse seveda nišo vohunke. Nenv ke hodijo sploh rade služit na Fran-cosiki, ker se jim tam izvrstno godi a mnogo vohunk je vmes, jako mnogo. Tako so tuđi Japonci pripravljali zavojevanje Mandžurije. Preplavili so jo na pre] z ženskami, služkinja-mi, pevkami, plesalkami, vlačugari-camt, ki so podale svoji vladi važne pomočke za zmago.   Kako je neki 9 nemSkim vohunstvom v Avstriji?
Spomlnjajto sa
97 Ste*.
.SLOVENSKI NAROD*, dae 30. aprila ltM.
Stran &
Gospodarstvo.
»Glavna poeoHInica««
Kakor je splošno znano, se Je cstanovila v Ljubljani nova zadruga pod naslovom »Kreditna zadrugat, registrovana zadruga z omejeno za-vezo, katere prvi in glavni namen je za svoje člane, ki so zadružniki »Glavne« doseči z upniki »Glavne« poravnavo, jim izplačati poravnalno vsoto, ter na ta način obvarovati svoje člane po možnosti groznih po-sledic tega neomejenega jamstva.
Načelstvo zadruge je povabilo vse one zadružnike bivše ^Glavne«, kateri so se doslej le količkai zanimali za stvar, da naj vstopijo v za-drugo ter vplačajo odnosno zasigura-jo vplačilo določenega prispevka na?-kasneje do 15. maja L 1., ker je zade-va silno nujna. Načelstvo zairu£c mora imeti do tega časa zasigurano vplačilo, ker le tako je poravnava omogočena.
Vabilu načelstva se zadružniki pridno odzivljajo, prišli so do prepri-čanja, da je reŠitev le na ta način mo-goča. Veliko je pa se zadruŽnikov, katerim načelstvo ni poslalo vabil in to zlasti radi tega. ker se tuđi doslej vzlic večkratni urgenci od strani likvidacijskega odbora pozivu nišo odzvali, se za stvar doslej nišo nič brigali in se sploh obnašali na ta način, kakor bi jim bila ta zadeva po-polnoma tuja.
Trditev enega ali drugega, češ dolg pri »Glavni« sem vestno odpla-čal, torej tuđi nimam nič več opraviti pri tej zadevi je popolnoma na-pačna, ker vprašanje zadružništva je popolnoma ločeno od vprašanja dolga.
So slučaji, ko nikdar ni imel kako posojilo — in je zadruznik: so pa tuđi slučaji. da je imel posojilo — in ni zadružnik. Glavni in edini vzrok zadružništva je lastnoročni podpis pristopnice, vsako drugo vprašanje je postranskega pomena, ki na stvari ne spreminja ničesar.
Dalje so med zadružniki tuđi ne-kateri, ki trdijo, da so delež odpove-dali, ne vpoštevajo pa deistva, da so ga prepozno odpovedali. Zadnja od-poved. ki ima se veljavo, je morala biti vložena najpozneje dne 30. novembra 1907. Odpovedi, ki so bile vložene od I. decembra 1907 pa do 30. novembra 1909 so sicer glede iz-stopa veljavne. toda vsi ti bivši zadružniki se vedno jamčilo za izgubo ter bodo v slučaju poloma istotako prizadeti, kakor pravi zadružniki : Glavne« in to vsled tega. ker niti število. niti premoženje zadružnikov ni v nikaki prirneri s primankljajem, kateri se bo pokazal po končanem konkurzu. Vse odpovedi, ki so pa bile vložene od 1. decembra 1909 dalje, pa nimajo nikake veljave to se pravi, da je veljava teh odpovedi ista. kakor če zadružnik sploh ne bi od-povedal članstva.
Dalje se najdejo zadružniki, ki trdijo, da nimajo čisto nič in se jim vzeti ne more ničesar. Tuđi ta izgovor je po većini šepav, ker zadruga bo po pridobljeni pravici poskusila vse mogoče, da bo realizirala pri-dobljeno terjatev in to pravico bo iz-vajala leto za letom tako. da ne bo tak zadružnik prišel nikdar iz ru-bežni.
Opiraje se na to razložbo se nuino prosijo vsi tišti zadružniki »Glavne«, kateri nišo dobili te dni to-zadevnih pozivov, da se nemudoma zglase v zadružni pisarni. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 8, kjer bodo prejeli natančneje informacije.
Mislijo naj, da načelstvo »Kreditne zadruge« dela le v njih interesu in če ne bodo vpostevali tega poziva, naj si pripišejo posledice sami sebi.
Dalje se načelstvo obrača tuđi do onih bivših članov, ki so vsled prepozne odpovedi Še vedno v obvezi t. j. do onih, ki so odpovedali članstvo v dobi od 1. decembra 1907 do 30. novembra 1909.
Načelstvo sicer ne more od njih ničesar zahtevati, toda če se poravnava vsled nezadostnega po'kritja podere, bodo ti bivši člani preganja-ni z isto vehemenco. kakor drugi zadružniki »Glavne«. Tuđi te načelstvo nuino prosi, da se zglase takoj v zadružni pisarni ter tamkaj vplačajo odnosno   podpišejo  njih premoženju
primeren enkratni prispevek.
*             •
— Potom   društva   »Madcken-
hort«. Društvo za deklisko balo >Madchenhort«r na Dunaju, ki ima y Ljubljani svojega zas topnika, se je izpremenilo v društvo »Fursorge«. Ta izprememba ima jako dvomljivo predzgodovino in se je izvršila v tako čudnih okolščinah, da moramo stvar nekoliko bolj pojasniti, posebno z ozirom na to, ker je tuđi pri nas na Slovenskem nekaj deklet, ki so bile zavarovane pri tej družbi. Drafoo »MidchenkorU Je   sprtit-
malo zavaravanja sa kate dtkfet 2a dal] časa |e bilo draitvo v financije^ nth težkocah in ni moglo itdoUtvati svojim obvetnostta iz tckoćih do« hodkov. Vsled tega 90 se krttli rezervnih zakladov. L. 1913. to maiale podpore 736.000 K, dohodki pa le 688.000 K. Upravni stroSki so znašali 91.000 K, torej skoraj 14 odstotkov dohodkov. Notranje ministrstvo je z ukazom z dne 11. marca t. L pozvalo društvo, naj se izpremeni v zavaro-valno društva Društvo je imelo 2. aprila svoj občni zbor, na čegar dnevnem redu je bila izprememba pravil. S to izpremembo pravil se društvo »Madchenhort« raziđe ter ustanovi novo društvo »Fursorge«. V to društvo so bili pa sprejet: le oni člani društva »Madchenhoru, ki so naznanili svoj vstop v novo društvo. Večina članov pa ni ničesar vedela o tej čudni izpremembi in Je tako izgubila vse svoje pravice do diuštva •»Mlidchenhort«. 31. decembra 1913. je bilo 8,340 članic. In vse te članice izgube svoje prihranke, ki so jih vplačevale društvu. Ker je bilo koncem I. 1913. le 197.151 K premožer;;a, priđe na vsako članico komaj 36 K S vinarjev. Društvo Je bilo klerikalno. Predsednik društva je bil prior grof Mels - Colloredo. častna člana pa dunajska župana dr. VVeissivirch-ner in dr. Neumayer.
— Fuzija dveh velikih nemških bank. Iz Berolina poročajo: »Diskon-toffeseilschaft < prevzame banko »Schaaffhausner - Bankverein . Transakcija se izvede na isti način, kakor svojčas prevzetje zavoda ^Nordđeutsche Bank . »Schaaffhausner Bankverein« preneha. Sedanji njegovi akcionarji dobe za 5000 rnark akcij *Sch?ffhausner Bankvercna« za 3000 mark akcij zavoda »Hiskcn-togesellschaft« s pravico do dividende od 1. januar ja 1014 in 4oclst^.tno odškodnino za !. 1914. Beroiins'Ko fi-Iialko bodo opustilu V Kolnu bodo ustanovili nov »Schaaffhausner Bankverein« s kapitalom 130 miliio-nov niark in 10 mil. rezerv, ki prevzame posle starega -Schaaffhausner Bankvereina- v zahodni Nemči-n in čegar akcije ostaneje v popolni lasti banke >DiskontogeseIlschaft«. Ta zavod zviša svoj akcijski kapital za 75 mil. mark na 300 mil. mark. Za zameno nadalje potrebnih 12 mil. mark se vzame iz poslednje emisije, Ki je znašala 25 mil. mark. Fuzija teh dveh nemških velebank je največja tinančna transakcija, ki so jo do zdaj izvedli v Nemčiji. ?>Diskontogesell-sehart« je izvedla to transakcijo na način, kakor svoj čas svojo fuzijo z »Norddeutsche Banki« v Hamburgu. > Schaaffhausner Bankverein« je imel v zadnjem času velike izgube in je izplačal za I. 1913. samo 3odstotno dividendo. Pred kratkem se je »Deutsche Bank« fuzionirala z zavodom »Bergisch - Markische Bank«; ki je imela 104,360.000 mark akc. kapitala. »Deutsche Bank« je s to fuzijo nastala ena največjih bank na svetu. Razpolaga s lastnim kapitalom 312 in pol mil. mark in upravlja tujega kapitala za 1580 mil. mark. Koncern, ki ga vodi ta banka, kontrolira kapital petih milijard mark. Temu izgledu je torej sledila »Diskonte .esell-schaft«, ki je druga največja r rnška banka. -Dresdener Bank« noče zaostati in namerava prevzeti »Pfieini-sehe Bank v Essenu ob Rl ri in »Markische Bank^ v Bochur u. Že pred temi fuzijami so zavodi Deutsche Bank«, »Diskontogesellschaft« in »Dresdener Bank« razpolagale s kapitalno močjo devetinpol milijard mark, kar znači 12 odstotkov vsega kapitala velikih nemških bank in 61 odstotkov vsega bančnega kapitala na Nemškem. S temi iuzijami bo pa še ve§ja moč teh treh bank, ki so že danes odločujoče činiteljice v narod-nem gospodarstvu Nemčije.
Telefonska in brzojavna poročila.
Bolezen našega cesar}a.
Dunaj, 30. aprila. Oflcijoino se poroća iz Schonbrunna:
Cesar ie noć dobro prebtl. Nazadovanje katarja tra)a oaprei. Splošno se poćuti cesar razmeroma dobro.
Sklicanie državoega zbora.
Duoai, 30. aprila. ^>Neue Freie Presse« poro ča iz Budimpešte stede-če: Množe se glasovi, ki zahtevajo sklicanie avstrijskega državnega zbora ne glede na izid konference nače1nikf>v strank, ki se vrli v pone-deljek. Ta konferenca načelnikov strank na! bi se v bistim bavila z vprasanjem, če se da na)ti podlaca za nova pogajanja med Cehi in Nem-cl Od uspeha teh pogajanj naj bi bik) potem odvisno, ali se parlament poleti sestane ali ne. Velik del poslan* cev pa s tem ni zadovoljen. O proračunski pravici parlamenta ni dvoma. Tuđi sicer pri najiirfc uporabi | 14 se ni proračun sprejd z zasilno na-
muiu. Sklicanie konfarenca aatel-■fltov  straak la toraf saaio ved*
stvo, dosači zopet ustavne razmere. Če bi bila konferenca brezuspešna, akcija za sklicaoie parlamenta ven-dar ni ubita.
DaML 30. aprila. V torkovi seji dunajskega občinskega sveta sta bila za podžupana zopet izvoljena do-sedanja podžupana Forzer in Hier-hammen
Bonsa.
DunaL 30. aprila. Borza kaže danes pod vtiskom vesti iz Schonbrunna trdno in mimo tendenco.
Volltve na Ttrolikct. inoMost, 30. aprila. Izid včeraj-šnjih deželnozborskih volitev iz kurije obdačenefev na Tirolskem je sle-deči: V Inomostu je treba ožjih volitev v vseh 5 okrajih med nemškimi nacijonalci in socijalnimi demokrati, v italijanskih delih dežele so zasedli italijanski klerikalci vse kmetiške, italijanski liberalci pa vse mestne mandate, v nemskem delu dežele so zmagali večnnoma združeni kršćanski socijalci in konservativci.
Grof Tisza in prestolonaslednik.
Budimpešta, 30. aprila. Ogrski niinistrski predsednik je bil pri pre-stolonasledniku v avdijenci samo 12 minut, iz česar se sklepa, da je raz-merie med Tiszo in prestolonaslednik om zelo napeto. Zvišanje rekrutnega kontingenta.
Budimpešta, 30. aprila. V današnji seji ogrske zbornice je vložil po-slanec Polonvi nujno interpelacijo, naperjeno proti z.višanju rekrutnega kontingenta, ki da je nezakonito, Ker je bilo zvišanje v Avstriji prottpo-sta\no izvedeno na podlagi § 14.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 30. aprila. Ker je konflikt med banom in koalicijo zaradi parlamentarizacije vlade končan, se vrše sedaj priprave za skorajšno sklicanje državnega zbora. Baron Skerlecz se je koaliciji nasproti zaveza!, predložiti ćelo vrsto zakonskih predlog v prilog kmetiškemu prebi-vslstvu. V prvi vrsti gre za reformo občinskih doklad in za odstranitev privileglranega stališča veleposestva pri občinskih dokladah. Potem gre za reformo lovskega zakona, za zakon proti oderuštvu in za zakon o zvišanju učiteljskih plač. Poleg tega je zahtevala koalicija ustanovitev upravnega sodišča, tozadevna pogajanja na se nišo končana.
Zagreb, 30. aprila. Kljub oficijoz-nim dementijem se vzdržuje vest, da si hoče ban Skerlecz ustanoviti svojo stranko, da pa caka na ugodnejši čas. Poskusil bo to haje v Slavoniji.
Nadškof Posilović. Zagreb, 30. aprila. Danes dopol-dne se je vršil ob veliki udeležbi pogreb   zagrebškega   nadškofa    Posi-Iovića.
Hrvatsko Primorje.
Budimpešta,  30. aprila.   Urađn] list prinaša od cesarja sankcijonirani zakon o ekspropriaciji morske obali na Hrvatskem Primorju. Vstaja v Uistni.
London. 30. aprila. Pred Belfast je priplula velika angleška križarka z 10 torpedovkami. Ulstrska narodna armada je organizirala vojno službo ter razpostavila na obrežju straže. Vojna med Zedinjeniml državami in
Mehiko.
Pariz, 30. aprila. Zedinjene države in Mehika sta pripravljeni spre-jeti razsodišče, pa samo pod pogo-jem, da ostaneio pri tem razsodišču evropske velesile popolnoma izklju-Čene.
VVashington, 30. aprila. Iz Tam-pica poročajo, da je mesto v silni nemarnosti. Vsled ustavitve del na petrolejskih poljih, se je nabralo v okolici silno mnogo petroleja. Ce se ta petrolej užge, je mesto uničeno.
Stavka v Coloradn. Washington, 30. aprila. V Colo-radu je prišlo do krvavega boja med stavkajočimi in delavoljnimi rudarjl
Sedem rudarjev }e bilo ubitih.
•             «
Oogorfki nm Balkan«.
Zarota proti albansketnn knezu.
Rha, 30. aprila. »Tribuna« poro« ča« da so v Albaniji ođkrili zaroto proti knezu Viljemu, kateri na čela stoji haje Izmail Kemal beg. bfvSi predsednik provizorične albanske vlade. Namen zarote je bil, pregnati kneza ter tstvariti avtononme kantone, ki bi kot federativna republika tvorili Albantio pod predtedstvom Izmail Kemala. To vest sicer v Rimu oficijalno detnentirajo, priznavajo pa, da je opažati v zadnjem Času med Južnimi in severnimi plemeof t Afba-■iii opasno gibanje.
AftMtta.
Drač, 30. aprila. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, bo prevaal fla-san beg Priština v rdionitnilrMigi
pošte in brzojave« Miihid beg prevzame javna deta, Vogga (katoličaiD finanec. Boga (pravoslaven) pa nauk.
Rta, 30. aprila. Grški poslanik Koromilas je sporočil Halijanskemn zunanjemn ministru di San Oiulianu, da so gr§ke čete v torek, dne 28. aprila izpraznfte one dele Epira, ki so bili prisojem Albaniji. Obenem je tuđi sporočiC da je bila blokada Santi Kvarante preklicana.
Drač, 30. aprila. Albanska vlada hoče izdati 5 milijonov frankov za one Albance, ki se hočejo izseliti iz Srbije.
Belgrad, 30. aprila. »Politika« poroča, da je sklenila srbska vlada na zahtevo Avstro Ogrske, vrniti Albaniji pristaniške pristojbine, ki jih je preiela Srbija, ko je imela albanska pristanišča zasedena.
Drač, 30. aprila. Rekonstrukcija albanskega kabineta se uradno raz-glaša. Albanski knez se je odpeljal včeraj z velikim sprerrrstvom v Ka-vajo.
Atene, 30. aprila. Vse od grških čet zapuščene pozicije v Epiru so zasedli Epirci. Albanska milica in albansko orožništvo niti ne posku^a pregnati Epircev. Zatrjuje se, da bo v kratkem prišlo do sporazuma med epirsko provizorično vlado in albansko vlado.
Crnogorska skupščina. Cetinje, 30. aprila. V proračunski debati je napadal bivši finančni minister Duljević vlado zaradi nje-nega postopanja v novoosvojenih pokrajinah. Zagovarjal je realno unijo s Srbijo, kot edino pot za politični in ekonomični preporod Crne gore.
Ob crnogorsko - albanski tneii.
Cetinje, 30. aprila. Albanske čete so v torek napadle na treh kraiih crnogorsko stražo pri Djakovici. Po kratkem boju so se morali Albanci umakniti.
Cettnje9 30. aprila. Tu so razsir-jene vesti, da nameravajo vpasti albanske Čete na crnogorsko ozernlje. Vsled tega se je crnogorska vlada obrnila na zastopnike velesil s prošnjo, da nai store potrebne korake v Draču, da se to prepreci.
Netnski cesar in grške deklice.
Atene, 30. aprila. Tukajsnji dekli-ški licej je sklenil, da v zahvalo za simpatije, ki jih je izrekel nemški cesar Grkom, priredi 170 deklic iz naj-boljših grških rodbin na otoku Krfu plesno prireditev. V soboto dospo deklice na Krf, kjer bodo izvajale na holmu nad cesarjevim gradom v ko-stumih raznih grskih pokrajin razne grške pleše.
Turčija.
Carigrad, 30. aprila. Sem ie 3o-spelo približno 250 grških beguncev iz Vise v Trakiji in kakih 50 iz Ada-bazarja v Anatoliji. Nastanili so jih v grški cerkvi v Galati. Domneva se, da kljub strogim odredbam ministr-stva za notranje zadeve izseljenisko gibanje narašča.
Carigrad, 30. aprila. Stevilo gr-ških izseljencev iz Trakije se od strani Grkov samih ceni na več kakor 20.000 ljudi.
Carigrad, 30. aprila. Francosfci častniki, ki so vstopili v tursko službo, so vpokojeni častniki. ki so sedaj zlasti pri vojni mornarici vstopili v službo.
Carigrad, 30. aprila. Tu se govori, da bo turska vlada nastavila za ravnatelja avijatične sole nekega franeoskega častnika.
Srebrna poroka. V Radečah pri Zidanem mostu sta v najožjem krogu praznovala svojo srebrno poroko gospod c. kr. deželnosodni svetnik Anton Rosina in njegova sOproga gospa Mirni rojena J u v a n č i č. Gospod deželnosodni svetnik ie znan izboren sodnik. Že dvajset let služi v Radečah in je zaradi svoje prijazno-sti in blagohotnosti splošno spošto-van in priljubljen. Čestitamo g. svet-niku in njegovi gospe soprogi na lem jubileju.
Darila.
Upravništvu naših Hstov so poslali:
Za »CMI - Metodoro drmAo«: Dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju 20 K 06 v mesto venca na krsto svojemu dobremu botru g. Matiji Kavči-ču in g. Fran Počkaj v Ljubljani, od-stopi 100 K, kot del dobljene odškod-aine za protipostavno in brez njegove vednosti odrezani portal v hiši Deglienghijevi. Skupaj 120 K 06 v.
Za T» *«**• >S0i0k ▼ Mo-stah pri UoMiaal: Fr. Novak nabraj povodom sreće g. T. Janker ja in gdč. R. Kvcdcr v gostilni »Perles« pri %. L. Cundru 6 K. darovaTi so: T. Jantar 1 K, A. Kveder 1 K, P. Jankar 1 kffono. F. Cuiider 40 v, U Cuudcr 1 krono, J. Jug 40 v» J. Ravoikar 20 v. F. Novak 40 v in Z. Kobe 60 v, da bi ftaili mnogo posnemalcev. Na zdarl
DL  sin.   vtftditltfci
izlet v Otbfcutf 1.1914.
Seja tajoiško-ea«iikv-skega odseka se ttši jutri ▼ petek ob pol 7. uri v zvezoi   sobi  w  »Narodnem
domu«.

V nedeljo, 10. maja t. 1. se vrši 1. izlet jezd. ods. Lj. S. ▼ kroju v Škofjoloko.
Brat je, udeležite se ga polnoŠte-vilno! Vabimo tuđi Člane jezd ods. Sokola II, da se ga mnogoŠtevilno udeleže.           .  .
Nazdar!                   Na6eUtT#.
Današnji list obsega S siranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Pomoino je, ako mislimo, da mora vrat z vsakim kašljem, hripa-vostjo, influenco, katari itd. opraviti sam. Ozdravljenje moramo pospeše-vati s slez razkrajajočim, kašelj bla-žečim, pomirjujočim sredstvom, in to je Fellerjev zdravnisko priporočeni »Elsailuid« lekarnarja E. V, Feller, ki se ga dobiva 12 steklenic za 5 K franko. Biti bi moralo vedno pri hiši. Naroči se pristen samo pri lekarnar-ju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 238 (Hrvatsko), kjer se obenem Iahko naroče tuđi voljno odvajalne >:EIsa krogljice« 6 škatljic za 4 krone franko.
Mnenje gospoda dr. M. Dorfnerja
Baden Gospod J. Serravallo
Trst.
Imel sem že priliko, poizkušatl sam na sebi izvrstne zmožnosti Vašega Serravallovega kina • vina z železom in naravno je, da ga bom v praksi toplo priporočal.
Baden, 19. avgusta 1909.
Dr. M. Dorfner. *-

Prva guba je prva resna bolest lepe ženske. Dajmo |i sredstvo, da jo odstrani. Za« dostovalo ji bo,  da porablja izborno Cremt Simon, ki vrne polti njeno  prolnost in odprav! ta ižgib, ki je napovedovalec mnogih drugih, Ce se
__         panj ne pazi. To go-
^%to—^ jenje 1 ep ote je izpo-polniti s pudrom Simmovega riia, ki vsebuje Cisto riževo skrobovino in prekaSa vse obi-Cajne pudre, vsebujoče loj, ter obrani polfc svezo do visoke starosti.
Bay-rnm
s konfičliom
tvrdke Bergmaaii & Co. Defin na Labi
Orlftaal vseh zuamk bay-ruma, za*
branjuje tvoritev prhljtja, pre-zgodnje osivenje in ispadanje las, jači iivce in deta polne, mehke las«. poleg tega je pa krepko vteralo proti onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatićnim bolecinam itd. — Vsak dan priznalna pisma! — Pazite izrecno na zatepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po Iekarnah, drogerijah, parfttmerijah in bnvnicah.              893
Ta&« STR0MH.1
rik takoi kkkftffdbtoe. S>robhii» matnin —Siti |K khMi ta oWU; đobhrtM TkkanMhtadMfMliiM
Strm 6w
JLOVPCtg NAROD" «oe Ml aprila 1914.
ff/ Stev.
1   Borzna porodila.
„Kreditna buka v LjaMJol«.
Uredni kmzi dan. bone *). aprila   1M4
#}• mjera renta  . • • * A  8190    8210 4-2*/5 srebrna renta   .  . * . fl   8565     8585 40/0 avstr. kronska renta . A   82 10     8230 *•/• ogr. kronska renta   . A  8105    81-25 4°/t kranjsko dež. posojilo A   — •—     89-— 4*/o k. o. čcSkc dež. banke . 1   8775     8875 SreCkt fc 1. 1860 »/• • • • . fl 432*—   442--1    „       „ „ 1864. • ; ;•, J 670*—   680 _-,m      tiske ..«•,... [1 29O—.   300*— s#     zemeljske  I. Izdaje .    277-50   287*50 •             „          !L     „     J 244*50   254*50 m     ogrske hipotečne t •   227*—   237*— m     dun. komunalne   . .    465*—   475*— m      avstr. kreditne • # .    474*—    484*— m      ljubljanske .....      58—     62*— m     avstr. rdeč. križa. .     52*—     56*— »      ogr.        „       n     a .     28 75     32 75 ,     turske  .,..•«*   221*75   224*75 j Delaloe. ljubljanske kreditne banke .    402*—   405*— Avstr. kreditnega zavoda    .    61250   61350 Dunajske bančne družbe    .    513*25   51425 Južne železnice . . . , a .    10O20   101*20 Državne železnice .....   70425   70525 Alpine-Montan.....\  .    82375   824*75 CeSke sladkome družbe t  .    290*—   300*50 Zivnostenske banke * m A m   269*—   270*— Valtrte. Cekini   " f„ •  . . ; 2 3 ♦?'. 1    11*38     11*43 Marke   *,.....;•.    117*55   11775 Franki   . • . . t t , t 4 .     95*60     95*aO Lire   . «: v • • •>'. • V i', * .     <>5-0     9540 Zitn* oene w Budimpešti. Dne 30. aprila 1914, Termin. Pšenica za maj 1914.   .   .   za 50 kg 1311 PSenica za oktober 1914    .za 50 kg 11*88 Rž za   okt 1914   .   ...   za 50 kg   9-58 Oves za oktober 1914    #   š   za 50 kg   8*26 Koruza za mai 1914 .   .   .   za ISO kg   734 Koruza za julij 1914      .   .   za 50 kg   7 40 Meteoroloflfao porodio. tlSlit ni norjea 1W2              Srt4*)\ znCit tlak 7M at* 1   Clg IsUnJefAj,  !                j i -ssr ■£ !i iVetrovi 1 Neb0 19   2.pop.! 7384      223 I sr. jvzh'      jasno „   9. zv. i 738 0      141 ' brezvetr.         „ 50   7. zj. i 737*6 i    9 7  sr. ssvzh.de!. oblač. Srednja  včeraj§nja temperatura   14-5°, noriru   11'8*.  Padavina v 24 urah mm   QQ..
Zlata jama za izurjene peke.
V mestu s 35 000 prebivale! se zavoljo družinskih   razmer   ta&ol   ođđa   ena
najstarejŠih ia prvih          1633
pekarij.
Vprasa se   pod   šifro   „Zlata fama",
LI*abl|ana, požtno lažete.
Sreča
ta onoga, U prevzame solo rMiavractfo • kavarno ia ev. 30 ta]sUh sob na račnn od «a]a napre] v najem.         1^9
Ponudbe na: Podtni  predal  št. 76«
i.
£   >
-2 *
T* S
^ cu
S 1
L      Vaši (evlil F     krlčilo — po Izborni
Erđal
kremi a Ma
Kaiensto-pi refl,
z dne 23. maja 1873 5tev.
119 držarnega zakonika z
dodanim
znBhnii imisn
in drugi mi zakoni in ukazi ka ženski postopek zadeva-joćimi.
Tr4o ftui lim.
mm uprli mu*
ftfll 9 PhHDRI I HNM|H
RncNenU wai  Jm H,*i-Mw.
Utftštn 79 priporoča dobro ■moČCM, jeiikov smotao iM#K Irf ipllfat
fliliaa             1fi39
prodajalka
mešaiie trgovine, ieli ilroibo v mašta sli na 6tle\u — Posudbe pod „PlM-nOSt11 na upravn. »Slov. Naroda«.
Kontorlst
slovenskega, hrvaškega ter nemškega jezika, strojepisja in stenogralije zroo-žen,  ioU ■artipiH kako ataibo.
Naslov pove uprav. ,Slov. Naroda".
1584
StaliU                14T7
bralevni agenti
zmožni nemščine ■• sprsfsisf ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brao, ■•««»••• Hr. M.
Lopo nobloTaaa ToUka, ooltaata
sohisnK.iMii
ao takol lUa.                           1636
Maalov ▼ trafiU U«1m«
Sproton, atareiii
zidarski polir
s partijo   spretnih   zidarjev   sa   takol
8pro!mo v delo.                           1632
Več pove stavbenik SmlolOMSki*
Proda se popolnoma dobro obranjena
opnzilpiii
z meianiB blagom.
Več se izve v   upravništvu »Slov. Naroda«.                                              1662
Dobre harmonike K 5-—.
Brci -ir-. -strošfcof. iasstr*. Zaam dOTOlje-» ali denar i*z«j
_^^      St 30C»'4 10 tipk, 2 registra, 28 gla-
A^^H^M   sov, velikost 24 X   12 cm K 5- —.
■HH]  St 6543 4 g tink, 1 register, 24 gla-
|BflH sov. velikost 28x14 cm K 5*40. St
HW b56^ 4 10 tipk, 2 registra. 28 glasov,
- HfflBEE    velikost 36 X15 crn K 5\«0. Št. 30 3 4
10 tipk, 2 registra, 50 ^1^'ov, velikost 36 X 14 cm
K6-40. Št 6631 * 10 tipk, 2 registra, 50 glasov,
velikost 31x15 cm K 8*60. Šola za samouk pri
vsaki harmoniki  zastonj.   PošUja  po povzetju
c ia kr. <T«rBi dotrantdj ^Bmwt sULc^aria^sict
ek?!)©rtnt biit glssbil v Mosts, St. 44« (ČeSko).
5!rrni ki+ab| 14850 jftjffl t2 jtaiji »i ziUmnr&OBTirzaster.i hi ^Stww prest
Stalnim kraievnim zastopnikom ali zastopnicam za alpske dežele kateri obiskujejo privatnike se nudi dober
postronskl
zoslužek
(žepni viorec).
Ponudbe na poitai pTOial 144, LlnMluia.                                       1663
1660 prva doaiftte tovaraa
omar za led
Simona Praprotnika v Ijnbljui, Jodnn rika St. 7.
Prevzemajo se tss v stavbno in pohištreoo : mirarstvo spadajoča : delat katera se točno in po najoiijih cenah —        isvTŠofejo« -
llcfika zAsi ptttti Ml riz.
fotografske aparate
kakor   tuđi vse  w to stroko  spadajoe^e potreb^ine ima  v zalomi      2387
fotomanufaktura in  drogerija
„Adrijau
oblastveno koncesijonirana prodaja stmpov ▼ L|«M|aai, SoltnlNirf ova »lica 5.
Temnica na razpolago Zunania naročila z obratno pošto. — Zahtevajte centke.
| Jfarodna i i knjigama |
v tjubljani
presernova ulica šiev. 7.
priporoča
kancelijski, konceplni, 8oku-
■enini, ministrskl, nisemski,
OTitni ta banani papir
i Kasete s piranskim m\t\m.
Zrfwiki kKii<*e
V vse*i velikosth, "rtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali po'.usnie.
Wmz\nt knitSee p° ™£nitt
Zalaga lolskih zvczVov in risani?.
Zavitke za nraSt * «eh veuk^st*
_____Vdika frter ------
srteftaOivr, vssrsm, peresalkov,
rmšiFk.,    kscsenčlKOT,    takllc
g^Ue, trmlU IM.
Jarrt za Sole in umetnike,
— Razglednice------
pofcrsflnske,   humoristične,   umet
nlike vseh vrst. od na^preprostejlib
do naif nejših.
£lbial za slike in flopisiice,
vezane v pili In v usnje
-------foezijske knjige. ——
podobice za otroke. toeni okrirOd za razgleJtrce.
Ušate teke, Mkotniki, palete, maka ramfla, tak, bpKc
Jltlesi hi tfahiikL
H#fl|Sft| • m PojjsnUno brošuro o hitremjenja in temeljitem ozdravi 1 iflllflvl I ^" moitn^t pokliča, brez ponovitve, brez živega l||||ll|l|| srebra In drugih strupov, urez vbrizgavanja, brez škod illlllllllll I ljivih postranskib nčinkov razpošilja za 20 h za !*■■■■■»■■■■ • poStnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Sccmann, Soramerfeld 83 (Lausitz)
:: Galanterist ::
in
galanterijski potnik
boljše moS se sprejaeta takoj rrent. pozneje pod dobrimi pogoji.
Od dobrih strokovnjakov  ponudbe se sprejemajo  do 3. maja pod fj8a-laatorlst 1OOM na upravništvo »Slov. Naroda«.                                                 1665
PETROVE KAPLJICE
PreizkuSen in izvrsten lek proti akutnim in kroničnim bolez-niv telodc«! ir#Tt \eter9 ledio in vraniće. Petrove kapljice
so sestavJjene iz zeliŠčnih sokov, ki blagotvorno delujejo na pre-bavila Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kronič-nemu kataru želodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem, Petrove kaplJiOO so zakonito zavarovane in se razpošiljajo na ▼se strani sveta. Steklenica stane 50 vin^ 12 stekl. 5 K, 24 stekl. 10 K.
Dobiva se v lekarni pri sy, Petru
FH. SULLEII, Zagreb, Vlaška ulica št. 91
kakor tuđi v vseh drugih tekarnah.                 1659
Dražbeni  oklic.
Dne 20. maja 1914 dopoldne ob 10. uri se vrši pri c. kr. okrajnem sodiščn Pllberk, (Koroško)
dražba posestva Preglhof.
Zemljišče obsega pašnikov 2 ha, 48 a, 25 m2, vrtov 2 ha, 63 a, 20 m2, trav-nikov 31 ha, 45 a, 14 m2, gozdov 124 ha, 96 a, 47 m2, njiv 24 ha, 25 a, 52 m2. — Posestvo je sodno cenjeno na 155*848 K 84 v, najraanjši ponudek znaša 103*899 K 22 v. — Natančnejša pojasnila daje Vinko Jamnik, velepo-1623                                sestnik, pošta Meža ob Dravi.
Narodna tiskarna
-----   v Ljubljani.    ----- ■
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov,
mrtvaških listov itd. itd.
____________________________________________I
Telefon št 85.
Telefon | i št. 85.
Ne VUI 201/14/2                                                                                                                     1661
Moli ina flral nepinin.  \
Pri 0. kr« Okratne« sodiiču ▼ LJablJani sta po prošnji lastnice Jožefe Vodišek, posestnice iz Spodnje Siške, h. št 156 in 223 na proda] po javni tfraiM sledeči neprerničnini, za kateri ste se ustanovili pristavljani iz-klicni ceni in sicer
a) Uia it 15S ▼ Spod. SliU i drvarnico, ntico, dvorliiem in malim
▼rtom parcela it. 457/22 za Izkllcno ceno 11.000 K, k) kila M. 123 ▼ Sped. Siikl ia Uklicoo oono 9000 E.
Dražba se bo vršila
*m* 13. m«)a 1014 ob 10. ari dopoldno
pri podpisanem sodišču v sobi št. 36.
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti kot varščino deseti del izklicne cene.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je vplačati pri sodišču v 14 dneh od dražbenega potrdila računjeno s 6% obrestmi od istega dneva naprej. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 33.
C. kp. okrajno sadiiiB i Ljubljani, oddBlek VIII.,
dne 21. aprila 1914.
Sprejema zavarovaa|a Oovefkefm thr-
Ijciiia po oajcmniofistiiejlili komuna**
ci jak pod tako afodatnt pogoji, ko
aobtaa droga ntarortloica.
Zlajd Jt ogodno lataiuiaiMi aa dtoflfffH la amt s ar*M|M||oMri it 12                    vptaOU.
„Sl^AVIJA"
.% - W.   ««•!•«■•• »•••■••••I«« *••■•«■ •  *•»••!-   •••  •  -'•
m^^rwM tmuM K ii|M Tlt II — taplaim edikedaiao te kapttali|o • itt,ttl^#«*tl
Pi vcHusti dnft fttjemm nmotilaia aiSe Mm i miHrt Mtf«w>t-a«edao apiaio.
sr moto «gn i LMtf KSSSSS i i«* « »i & "«
Zavaraj« poslopjm ia premlčnlne proti požarnlfii Scodtm po najnizjili cenah. Škođt cialajt tako) la aaflciiltiitneie. Uživa najbolja slov«, koder podaj«.
FoserI Sprejemi tadl xmwovanj« proti vlomski Utvini pod selo ugod-nlmi pogo)L — Zahtevajtt prospekte!
97. štev.
»gLOVEHSKI NAROD", ćm 30. «yHa lf 14.
Stran 7.
Dm 1. maja MM pw»odajal» mm UmSm wm *•-loftfci oesti *t. 7 (fj*stMi%a ri«Bw) m Javni tfroftM razliftno kovaftko in fctfM^imiiaU1 »haj •re^Nv hakar nakovala, primo*i9 vrtelm >tra|i IM«, m kar •a intaraaanti apaaarja|a ta k Mkap« f#riM vabijo.                                  7   __  „. _:.^-W:r-:;wi
1658                                                                                  Opr. It. S 160/14 5
Dražbenl oklic.
Vsled sklepa   z dne 26. 4.  1914 opravilna številka E 160/14-5 se pro-
dado «■• U. malft 1M4» •* i. ari atoparfiM aa Savi it. 137 (Jinalii)
na javni dražbi :
razno manufakturno la galamterifsko Maja* obleke, perilo, obntev, klobakl, lltp trn taložna blagajna.
Reci  se smejo  ogledati  dne 21. 5. 1914. *   času  med  9 in  7*10 uro dopoldne na Savi št. 137.
C kr. okrajna sodnija Kranjska gora odd. II,
dne 27. aprila  1914.
Velika zaloga oblek I
za gospode in dečke
A. KUNCl
Ljubljana.
Bogata zaloga blaga za
naroćila po merL
Priznano najfinejša  izvršitev. I Najnižje cene!     I
Ceniki na razpolago.    I
T7"auToIlo
na popolnoma brezplačen ndnl tečaj
za lili rale, krpanje perila in mm
ki se vrši od 1- do 23. maja 1914
v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Poučevala se bodo popolnoma brezplačno  vsa tehnična  in  moderna  dela na
tako razumljiv način,  da  učenke (ne da  bi bile vezilje),  že po osmih dneh
delajo popolnoma samostojno. Nadalje se bode tuđi skrbno
=     poučevalo Šivanje                         i
posebno   z   aparati,   pridejanimi   „Singerjevim"   šivalnim   strojem.   Prijalo   za
udeležbo prosimo prijaviti v naši prodajalni, ali pa  pri začetku   pouka v gori
omenjenem lokalu. Obenem s tečajem bode v gori imenovani dvorani
od 4. do 23. maja 1914 velika razstava umetnega vezenja
izvršenega na „Singer" šivalnih  strojih, ki bode vsak  dan od 8. do '2. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne odprta.
-      Vstop popolnoma prost.               .
Z velespoštovanjem                                                             1588
Singer Ko. deln. družba šivalnih strojev
Ljubljana, St. Petra c#ita it 4.
Opreme moškega perila.
Specialna trgovina
za najboijše pertlo za gospode po men
^nton Sarc
lastnica Jadviga Sare
Ljubljana    Se/enburgova ulica 5     Ljubljana
Vedno novosti v barvastem zefiru, balistu in panama blagu, zepnik m*\ nogaviCj kravat, ovratnikov m nutnieL
HtanArah
NflS It- 9/ttL                     1471
I Ma krmi
Vam ptofam, ako moj tmitaratec korenfn
ija*—m Ma Vaših faarfHi ates, bradate
■9 otiafancev  ne  odatrani v I đnth
F9 bre* bolefita. Cena  lonCka t   ga-
mjj randjskiia pismom I K   SMi
U/IM Capa*«.                                 628
Sininn knUnta
tuđi začetnika,               1627
za mesec maj t svoja pisarna.
I. hi MH mihl i lami.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                    43
L SEBEHIRO ff SHNL SBU.
Proda se
gostilna
s f ■ptiaraM« pMtepjM, ftavbm* parceU, travalkl, »)Wo v LJvbllaal blim DoImJ-itofa Metara te gndl aa ••tove«.
Poizvedbe  pri   upavnristvu »SIot. Naroda«.                                               702
6ri|iu! ptoiJi „Snnifen aifeT preje t 4*—, sedtj K 3'— Orisu! ploftt   Jomp)mM  prejt  H   ?5B,   sedaj K 2-—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
u. Ci-ep
•a o
o
3 o
o to
3
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva fifdriH, ColmmMa, Jmaiteo. 14—. Sob«-plios« Avatr. ajrsaa. 4r* |Vaaajol|aa iML IMU
Kad 20.000 pl«M v utofl.
Specialne plošCe najslavnejSth opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelczak, Navtl, Demuth, Battistini, Arnoldson. Destin, Scima Kurz itd.
i Vsa popravila izvršujem v svoji lastni dc" lavntei točno in solidno. — Pri večjem odj lemu popust                   Ceniki brezplačno
Zbirka
nshOflol Zntam
I     v slovensketn  jeziku.     I 1. zvezek:
o httdodetotvAi^ prcfrcatdh in pccttopktt i dat 27. maja 1862 it 117 drlnk.
z dne 17. dec 1862 it d. z. cx 1863 1b dragimi ao-
ptavMga obatfa. P'"5? ^^aaaa_ _w aaj
MaiiM lafana
I             w Ua4Mtaa4»             1
MU»U» «a i»UlowanJ#                   iS7>
la drag* umi—!■!■, opim1)6tto iturni potfitafini »troji a># pa>i s#l# aga)* aiaai pa00|l   IV   takoj odala w najam ali pa proda.   ^
Delavnica z zalogo se nahajm ▼ najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni cesti. Pođ)etje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke« Istfttam udar najem prostoren hlev za 8 glav iivioe. Našlo? po*e upravniStro »Hiovtasbaga Naroda«.
Otvorltev vrta
restavracije piankar na Solcnjski cesti v Ijubljani
Prijazno naznanjam   slavnemu občinstvu, da ■• •tTOli V  B6del|O| đaa
3. aialalka t. L vrt nam reitavraclje Plaakar, kjer se bo točilo več
▼r»t prisrnih in dobrih vin, vedno sveže gossko marčno pivo in bodo pri prav-« Ijena ob vsakem času mrzla in gorka jedila, bela kava, Čokolada (kakao), sladotok itd. — Za otroke so na razpolago na novo urejene gugalnice, balia* jenje ter prostor sploh za vse zabave.
Obenem   se   priporočam  tuđi   gosp.  nadzornikom,   učiteljem  kakor   tuđi učiteljicam za majnilke izlete šolske mladine.
Za mnogobrojen obisk se najvljuđneje priporoča
4916                                                                    t*wikp PlaakaTf voditelj gostilne.
C kr. avatrlfake  ^ državne železnice. -Izvleček   iz   voznega   reda«
— ■   -    -—         ==    V«ljav«n od 1- maja 1913.--------------------------
P«ate|a; Lfvblfaaa f«ial kolodvor. Orfhod.
••54 sjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr* žič, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini. Dunaj.
7-S2 ajtitraj. Osebni vlak na Grosuplje, KoČevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice.
f>Ot atop+laino« Osebni vlak na Krani, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, jnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Keka-Opatija-Solnograd.]
11-SO dopalrfno. Osebni vlak na Kranj, TrŽiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1-20 poa^ldft«. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosu-ptje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
3a4O popoldn«. Osebni vlak na Kran], ! TržiČ, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, : Franzensfeste, Celovec,
a3*3B svtčtr* Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Trbi2. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec. Linč   Dunaj.
7»46 xvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.       ■
10*01 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč* Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7aU zjertroj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic,   z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina,   Draždan,   Prage,  Linča,   (Londona)
VHssingena, Monakovega, So Ino grada, Ino-
mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. ••59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosttpijega, 9*52 dopoldne.  Osebni vlak iz Trbiža,
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja,
Linča, Celovca, Monakovega. Solnograda.
Inomosta, Beljaka. 11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice
Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca,  Beljaka
Tržiča, Kranja. 3*00 popoldne. Osebni fz StraŽe-Toplic,
Rudolfovega, St  Janža,  Trebnjega,   Ko-
čevja, Grostipljega. 4-33  popoldne. Osebni  vlak oc Trsta,
Gorice,  Trbiža, Jesenic,   Linča, Celovca,
Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča,
Kranja. 5»5L   xvočer.    Brzovlak   iz    Jesenic   z
zvezo  na  brzovlak iz  Berlina,  Dražđan,
Prage    Dunaja,   Linča,   Celovca,   K5lna,
Monakovepa, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatiia-Reka). •"JJ zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja,  Linča,  Celovca
Belfaka, TrZiCa, Kranja. •■Og   zvečer.    Osebni    vlak   iz   Jesenic,
Radovijice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 3.16 po noći«  Osebni vlak iz Stra2e-To-
pfic, Rudolfovega,   St.  Jan2a, Trebnjega
Kočevja, Grosupljega. ^°2L P° nocL Osebni vlak iz Trsta, Go-
nee^rbiža^esente, Celovca, Beljaka, Kranja
Pastaia; LloJdfaiia dri. kolodvor. OeSiiod  na Karnnik:   7-82,   11-IOt ••!•,
7"i5? (**•££ 0D nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6a42v  11*OOp  2-41!
6'15j   10-22 °b nedeljah in praznikih).
Ckr. drtavno-železnliko ravnatelfstvo v Trsta.
Sl. 3590/V. u.                                                                                                   1591
Ražglas
o glavnom naboru leta 1914.
V smislu določil § 42. vojnih predpisov I. đel, 1. zvezek, se razglaba:
1.  Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se vrši dne 9., 10. in 12. junija in sicer:
a)  dne 9. junija za I. in U. razred domaćih,                                              » ,.
b)  dne 10. junija za III. razred domačih in I. razred tujih,
c)  dne 12. junija  za II. in III. razred  tujih   nabornikov,   katerira  se  je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
2.  Uradovanje se prične vselej  ob 8. dopoldne v „Mestnem domu% Cesarja Jožefa trg št 2.
3" Nabornikom, odnosno tuđi njihovim moškim svojcem, ki pridejo v poštev, priti je pravočasno, snažnim fn treznlm na naborišče ter jim je pn-vočasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošenih olajšil, kakor
a)  po § 21. v. z. (enoletno aktivno službovanje),
b)  po § 23. v. z. (enoletniki medidnd),
c)  po § 24. v. z. (enoletniki živinozdravniki),                           #     k* ć) po % 25. v. t. (enoletniki lekarnarji),                                    *-#4f
d)  po § 26. v. z. (enoletniki posebnih službenih vrst),            #li
e)  po § 27. v. t. (enoletniki vojne mornarice),                       \\I\
/) po § 29. v. z. (duhovniki in kandidatje duhovskega stanu),                fad
ag) po § 30i v. z, (posestniki podedovanih kmetij),                laM^M     mr
A) po § 31. v. z. (vzdrževalci rodbin),                                    ^ammam    W
/) po § 82. v. z. (učitelji in učtteljiščniki),                                         :    ff
/) po $ 20. v. z. (dveletno aktivno službovanje).
4« Nabonrfki, ki se potezajo za olajšilo po §§ 29. do 31. fn po § 82.
v. z. in imajo tuđi pravico đo enoletne ah dveletne aktivne službe po § 20.
v. %.t v atnd^n odktanjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko
pii gla^ntm nabom ureljavijo pravico do enoletne, odnosno dveletne aktivne
j slnibe po $ 20. v. z.
5. Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, U to ! doloćent za viagaBjt mienj za oiajiila, sploh kdor ne vpoiteva iz vojnega zatona izvirajo&h ioHMstL m M more opravičevati s tem, da ni vtdel m ta okite ali zakon.              mm *-*.*«<        ^      ,
Maa^ .MflbtaMt li«fe|teBBhL.j m
t ajaaa)^MBMBaaaai   ^Baapaa^B^^^a^^^->^^^   ^■j^^^bv^jbj^^^^b^^b^p^p^mp     m^
4oe 16. aprila 1914.____________O
StnaS.
-- ,w nwrmw ha*op»,•— ao. a»iii« »au.
97 Stev.
t«Mm mm i«^                    --te--^«— ^      <g*fc^tfeH  m   Hwi— ■—If •fwiitwo | pl—rm mi arhitekturo in »tavbno- 1
n          .   .                 ^i 1"^"^""* i^tf^'^T*   t ■•       •       t«aaHfca <f>hi| t—r»two iw ■iaiptfao « »trojnim obratom I
IffUIflM   fT9Vhllfl4 IMS* U llMfiMII      *" ataaaaa ta fftaa oWI«| oaskai-n« • strojnim obratom v I
m«UJ»UM  fl«f ■IBJHH Hl OMU I  LJHVIJIUI        __ Priaarooa •• sa stavbna dela vsake vrste. = |
• ^115« m*
vratar
M pr*4UmlM T Utl)L Prednost imajo Tpokojeai, oženjeni orožniki mli dosluženi Tojalri brex otrok. Zmoinott ftloTenskegm in nemškega jezika.
Ponudbe    na    proililnioo    ¥ lillil.                                          1650
\  Mazilo   za   lase. ]
d       YarstvaM zaaaika ■ETOPIIt       1
i   napravi  g.   Ana    Križaj   v   Sp.   I
1   Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Ko-   }
Q   lodvorski   ul.  St 200 ali  v trafiki   l
|j   pri cerkvi. V trehtednih zrastejonaj-   i
i   lepSi lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K.   J
(   PoSilja se  tuđi  po pošti,   izborno   I
|4              sredstvo za rast las.             I
j           Za aotovost sa Jamdl.           !
H        Sarlčevala na razpalaaa.        I
n______________________________________I
Otvoritev
Jltarijincga  kopališča.
Slavcemu občiostvu vljudno nazna-njam, da se kakor vsako leto
dne 1. maja otvori
Mirilo kopale
Obilnega obiska vljudno prosi
1647                       Fridcrik Koilr.
■A  IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne
Uf   II 1 f  krila, kostume,
II |   Hfr  noćne halje,
Hl   Uf  |    periloin vsako
11 L U £j 14  modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Lfnbliana, Stari trg 9. Lasto* hiia.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
i; in krstni opravi, u
RHDIUM..
[j      STRAPAZ-IN TKANINE
tovarite   B.  SPIEBLER   in   SINOVI   Hronov
m liidiM iz ■ftjfiiejjk Amoiki-prclc.  ter ▼ Icpoti  in trpežnosti ne-prekM^lfC. laUjo prednost  da   ostanejo v perilu  snežnobelc ter so       r natM cenejt Ut konkarenčnl izdelki. Dabivajo se v poljabni Sirjavi io iefcdtsU a vMkovrstM tivotno ali posteljno perilo
v tiiainuffaikturiii trgovini
J.   ClUHAp   LJUBLJANA
■    Pod Trančo.   =====
Zaktewaijte   vzor^oe   za   praln*   preizkužnje.
Stalne tne.
HofiDP potrebšnne za gospode
kakor:
klobuk! y cUIndrl, ■i«—-«h| £0. piće, OTrataJld, zapestnlce« kravate, Baraamico, iepnl robel, Bogavlcop palice Ltd.
priporoča
::     t največji izberi vedno najnovejše     ::
modna in športna trgovina
«•7. ICagdić, Ljubljana,
■••     nasproti glavne poite.     ••-
Najceaelšl naknp
otroških vozičko\
pri tvrdki
J. Pogačnik
rjnbljana, JfUrije Terezije cesh 13—«
Zaloga pohištva ia tapetnišlcega blaga
Kavama 1 Zalazi
pripnroia nea ljubljantanoa in gostom z dežsle
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado,  kakao,   čaj, fine  likerje   in   najfinejše  pecivo.
■^^ ^^aBaMHaBBBMBaaaiaaaaM«ta«aaaaHHBaaav^HaaBav^^H^^^i^B^ ^
Baška!
prvo čisto slovansko kopalisce ob jftn\
Hotel Velebil
Iastnik  Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra.
Izvrstna  kuhinja,  nič   zđraviliške   takse
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 kora kov oddaljen od morja proti kopališču. Nov: moderna zgradba; Oskrbljen je z izvrstn: pitno vodo. Pred hotelom velika terasa Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vs; informacije, prospekte, daje zastonj in franko Iastnik hotela.              131"
Za moške in ženske. I
Brez vbrizgavanja I
v  nekaj   malo   dneh   ćelo    naibolj 1
zanemarjene  toke   bolexni   sećne I
cevi ozdravi                   I
Ursin-Tecton.
1 škatlja  s 100 kroglicami  K 5*«. I
Zm popolno ozdravlfeni« xado- [ itnfete 2 ikatlJL Izdelovalec: ! The Ursin Chemical Co., London. I
N aro ča se v glavni zalogi:         I
E. LEDERER, lekarnar,
BUĐA^E^TA IV., Mnsenmring 21. f
w r#      #j       •            v elegantni obliki priporoča I
VlZltniCe Narodna tiskarna.
Pl KUJI MEIIIUl DROGERIJI
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Oblastmra kteceniniriia miiia slniDtf.
Ustanovljena leta 181)7.
Jlnton Kane
LJrtlJana, Zldmka altea 1.
Ceniki na iazpolago.             Ceniki na razpolago.
I               Slavnemu   občinstvu   vljudno   naznanjam,   da   bodem   letos   o
priliki 251etnlM etalela sv#|e Hreik« prodajai
birmanska darila
kakor ore, verlilce, oaemke, pntaae, ===== okane Ltd. =====
po znatno  znlianlfa coMk.
1 eaina zaloga aajboljših v z Ustu znate Jtf".
|   Lastna delavnica i električnim obratom za peprarila ii im Ma.
LUD. ČERNE
I                          juvelir i* €■*■•«••
j  LJOMJajU,   WoNmm   afca aVaafH.
aaTBfaWk0 fnpoVKC99 aVI tVaVeOO MN
doje aVa>i in !4aTatV|Ob ^/soroc 4 Meklemice 5 kg fcamko po poŠt-*m poTKtf« K 4ta — Bđam aalej^i
^aaaina^^^aM   «aak    ^naraaaaJBaa-    aaaraaaa^^ 1'^B||a1^Wwaa»    vaaa«    ■aTa^Oaap    aaaTa^m^j*,
Prvovrstnl, elegantni In ceno
so
naši
1008
svetovnoslaral
J^. *        ćeirlji
Tvornica za 6svlje ,TURUL< I     Alffped Frfinkel, kom. dr.
Prodajalirica A. SELJAK, zastopnlk
I4«fel|aBa, StrttarJeT« Klisa.