166 številka.
Ljubljana, v soboto 23. julija 1904
XXXVII. leto.
shaja vsak dan zvečer, izimai nodeije in praznike, ter volja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse lete » K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden raeeec S K 30 h.  Za LJubljano c pošiljanjem' m dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja jdeiele toliko reč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petarostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce ia trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati   -   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnletvo je v Knaflovih olicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. —
Upravnifitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
I Vedno na isti poti.
Že davno je s'.ovenski avet apo tnal, da takoimenovana klerikalna gospodarska organizacija ni druzega sakor v velikem sloga organizirano sleparstvo, pri katerem se nekaj posameznikov masti, kmet pa mora plačevati stroške. Ta organizacija je bila ustanovljena edino v namen eksplo-atiranja slovenske mase in to bo ii-tršuje z največjo brezstidnostjo — rlada pa gleda to mirno in ravnodušno ter daje tej sleparski organizaciji bogate subvencije.
Razkritih je bilo že nebroj škandalov iz te organizacij*, velikih in malih goljufij in vsakovrstnih prevar, neštetokrat so imela že sodišča opraviti s temi gospodari kosleparskimi ustanovitvami, a vlada se ni za vse to zmenila in še dalje podpirala in pospeševala to organizacijo.
In vlada je še vedno na isti poti podpiranja in pospeševanja teh podjetij, ki 80 provsrečila že toliko nesreč in toliko škode.
Znano je, kako pogostoma so Že sodišča imela opraviti s falsifioiranimi računski * i sklepi različnih klerikalnih zadrug in kolikrat je bil že centrali vsa klerikalna organizacije sodno užgan p«čat — sleparstva. Vse, kar se je zgodilo napačnega, krivičnega in goljufivega, je izšlo iz te centrale, Pelci in Seliškarji so falsificirali računske sklepe in bili zato kaznovani, a pravi krivec, vodstvo same, je uteklo vsaki kazni. In vendar je brez dvoma, da ti Pclci in Seliš-karji niso slepariii na svojo roko nego le izvrševali ukaze, ki so jih dobili.
Klerikalci so različne slučaje takih sleparij, ki so prišli v javnost, olepševali na različne načine. Posebno radi bo zvračali vso krivdo na dotično zadrugo samo, češ, centrala se je dr žala tega, kar ji je dotična zadruga povedala in je po tem uredila račune.
Resnica pa je, da je ravno centrala navajala in zapeljevala posamezni zadruge na falsif ikaoijc.
Klasična priča za to sta dve pismi, ki jih je ta centrala pisala med tem že propadli cerkljanski zadrugi. Prvo se glasi takole:
»Ljubljana, 19./4. 1900. »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Slavno
kmetijsko društvo Cerklje. Zijtd.no a tem pošiljamo Vam Vašo bilanco, ter naznanjamo, da smo morali vzeti 2111 kg sira a 56 kr. in ne po 55 kr., ker bi morah drugače izkazati 21 gld. 11 kr. izgube.
Pošljite nam dva istisa, oziroma prepisa iste.
Zadružnim pozdravom
Ferdinand Sajovic s. r. 1 bilanca.«
Kakor se vidi, se je soglasje v bilanci napravilo na kaj preprost način. Zadruga je napravila pošteno bilanco ia postavila v račun pravo vrednost sira. Ker je pa bila zadruga že paoivna, je centrala napravila sle parsko bilanoo in je zaračuniia vrednost sira višje, kot je bila v resnici, da ae je le prikrila pasivnost.
Se imenitnejše je drugo pismo, ki se glasi takole: »Gospodarska zveza« v Ljubljani. (Ljubljana) Žr nad Idrijo, 4/7. 1901. Slavno Kmetijsko društvo
v Cerkljah pri Kranju. V prigibu pošiljam Vam račune za leto 1899 in 1900 Mi od Vas poslani bili ao vai napačni in acm moral tedaj sestaviti drugi tako kakor so mi šli skupaj in da se vežejo med seboj.
Seveda ne dam na pravilnost teh računov niti 1 , vinarja, a samo da je sedaj, ker je že pozno.
Te račune odobrit* na občnem zboru in pot*m predi« žite onega za leto 1900. seveda v prepisu, c. kr. g!; varstvu.
Zadružnim pozdravom.
Palca r. revizor.
Na oba računa je še pristaviti, kjer sem s svinčnikom podčrtal, kdaj ste pričeli z društvom.«
Zadruga jc, kakor razvidno is tega pisma, svcrižila bilanco, kakor je pač vedela in znala in revizor Pele jo je »popravil«. Pele je natančno vede), da je bila zadruga tedaj že pasivna, vedel je tudi, da je bilanea, ki jo je on napravil, napačna, napravil je vedema in namenoma napačno bilanoo in zadrugo zapeljal, da je to falsificirano bilanco predložila pristojnemu oblaetvu.
Nesramaejše se že ne more postopati.
Toda vlade vse to čisto nič ne ienira. Centrali, ki tako slepari, daje iz davčnih dohodkov msetne subvencije, med tem ko za najkoristnejše stvari nima niti krajcarja V torek pa je veselo naznanil »Slovenec« vest, da je ministrstvo notranjih zadev podelilo centrali klerikalne organizacije revizijsko pravico.
Revizijski zakon je bil ustvarjen, da se zagotovi pri zadrugah vestno in pošteno delovanje in natačno ter pošteno knjigovodstvo, ustvarjen je bil, da bi se članov in upnikov ne moglo varati. Zdaj pa je postavilo ministrstvo kozle za vrtnarje in je dalo revizijsko pravico tistim ljudem, ki žd leta samo pri revizijah sistematično sleparijo.
Torej vedno na isti poti. Kar je gospodarska organizacija provtročila zlega v dežeh, kolikor je bilo nesr®č. vseh je v j.rvi vrsti kriva vlada, ker ni nikdar ničesar stnrila, da onemogoči početje k! - r kelcev, pač pa jim daruje še tisočake in jim pode iju,e revizijske konoesije.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XXII
Sele ko je škof dr. Nagi prejel v drugič, dne 28. decembra 1902 nazaj dekret  premeščenja, je spre
videl, da ni nobena naglost dobra in da se jc moral pač prej obrniti do kriiev skega škofa v smislu navodil sv. Stolice slasti še, ker seje pol leta prej v Rimu osebno seznanil s k r i Ž e v-akim Škofom in mu obljubil, da bo ž njim sporazumno postopal v zadevi riemanjskega vprašanja ! Pa kdaj je Se držal »kol dr. Nagi dano besedo?
Zdaj je torej uvidel, da se je prenaglil in obrnilse je do neke visoke osebe za posredovanje, iskaje pomoči v zagati.
Da je Škof Nagi prej to storil, koliko bridkih ur bi bil prihranil sebi in drugim!
Koliko manj blamaž in mo-alnih porazov bi bil doživel sam in c. kr. vladni organi!
Dne 29. decembra 1902. so že na vse zgodaj zasedle patrulje orožnikov vse ceste in pota, ki vodijo v Ricmanje. Oi R cmanj do BorŠta 1 kilometer daljave, je stal na vsakih 100 korakov po en orožnik. Ob 9.1 a uri zjutraj je prišel čuden sprevod iz Boršta, najprej srednja straža orožnikov, potem kakih 10 orožnikov z nasajenimi bajoneti, v njihovi sredi c. kr. okrajni glavar gospod Sehaffenhauer in en c. kr. komisar, ki sta imela v sredi župnika dolinskega Jožefa Zupana, kateremu se je od radosti svetil obraz, saj se je imela v nekolikih trenotkih uresničiti njegova vroča želja. Za njimi je korakal po škofu Naglu novoimenovani kaplan za Ricmanje g Josip Krančič, potem je sledil ključavničar is Kopra, ki ga je vzel seboj okrajni glavar in ki je nosil polno torbo vetrhov, končno meinar is Doline in sopet orožniki.
Sprevod je šel svečano  po vas do farovža, a nobeden človek se ni odkril, niti pozdravil.
PriŠedši do f*rovža je glavar pozvonil, ker pa ni prišel nobeden od-pret, je zvonil dalje kake četrt ure! Končno je dal ključavničarju ukaz: »V e t r h e ve n!«
Ključavničar se je takoj lotil dela, a pol ure se je zaman trudil, ključavnica se ni vdala vetrhom! Med tem je pa čakala komisija pred cerkvijo, t e r s e radovedno ozirala okoli, kakšen vtis n a -pravlja li to poletje na Rio-m a n j c e , ki so od daleč stali ter gledali ta prizor.
Na to je g. glavar ukazal orožnikom naj gredo pogledat, ima li farovž Še kak drug vhod! In res so ga našli in povrh tega so bila vrata še odprta! »Čez zid in v farovž« je velel glavar orožnikom; prvi je šel čez zid, drugi za njim; previdno sta stopala z napeto puško, mene, da so se Riomanjoi v farovžu utaborili. Kmalu so se orožniki prepričali, da ni v farovžu žive duše. Ko a o od znotraj odprli glavna vrata, je vsa slavna komisija šla v farovž: Kako je pač ta Čas moglo biti pri srcu g. Jožefu Zupanu?! Ključavničar je s vetrhi odprl vse sobe in druge shrambe v farovžu, kolikor jih je bilo zaprtih, celo klet; da tudi dimnik ao gospodje pregledali! Sele, ko soodprlivfarovžu vse Bobe ter je komisija našla cerkvene matične knjige, je c. k r. glavar poslal po orožniku pozvat srenjskega župana Ivana Berdona, da, naj gre v farovž. Ta ni hotel iti ter je izjavil, da ga je moral o. kr. okrajni glavar vsaj 24 ur prej obveatiti, da pride v Ricmanje. Končno ao trije orožniki zgrabili Berdona ter ga a silo vleki
Anton Pavlović Čehov.
Šele pred par tedni smo poročali po ruskih listih, da hoče sloveči ruski pisatelj A. Čehov oditi za zdravnika na bojišče na Daljni Vztok, da si nabere snovi za nova literarna dela. Sedaj pa smo zvedeli, da ni odšel na bojišče po slavo, temveč na Nemško po — smrt. Iz Karlsruhe je namreč raz-nesel brzojav po celem slovanskem svetu tužno vest, da je tam dne 15. t. m. preminul ta ženialni ruski beletrist.
Anton Pavlović Čehov se je rodil leta 1860. v Tagaurogu. Gimnazijo je dovršil v svojem rojstnem mestu, vseučilišče pa v Moskvi, kjer je dovršil študije leta 1884 ter postal zdravnik. Že kot dijak je pisal humoristične črtice za satirične liste. Kmalu pa skoraj ni bilo ruskega lista, ki bi ne bil prinašal njegovih povesti, ki so mu prinesle toliko priznanja in popularnosti, da so izišle v posebnih zbirkah. Saj pa je ruski narod tudi malo svojih pisateljev tako dobro razumel kakor Čehova. Proučeval je neprestano narodovo dušo ter se končno takorekoč spojil z vsem mišljenjem in dejanjem svojega naroda. Na ta način je dosegel
med legijo ruskih pisateljev zraven Tolstega najodličnejše mesto. S sarkastičnim humorjem riše verno in resnično življenje in ljudi. Dasi najbolj črni pesimist med ruskimi pisatelji, je vendar obenem najplivnejši humorist in satirik, dovršen socialni kritik vsega življenja svojega naroda.
V novodobni literaturi se je Čehova rado primerjalo s Francozom Maupassantom. Tako sličnost pa je najti le v zunanjšČini, dočim sta si po notranjem bitju popolnoma različna, kakor sta si pač različni francoska in ruska narodova duša. Podobna sta si Čehov in Maupassant v tem, da sta oba nele do dna poznala dušo svojega naroda, temuč sta jo tudi znala živo kopirati.
imenuje predstavitelja „osemsedesetih let" v Skabičevskij piše o njem v svoji „Istoriji novejšej ruskoj literaturijw: Poleg večine beletristov, ki so Be pojavili v 80 letih (GarŠin, Mamin, Barancević) kaže Čehov v svojih delih oni pesimistični milieu, ki je lasten temu mračnemu desetletju."
Čehov je dosleden realist, ki riše življenje tako, kakršno je. O njem pravi Protopopov: „Cehova sodba je čestokrat prava in ostroumna, slike
Čehov se takozvane dobe ruski literaturi.
njegove domišljije so deloma jasne in žive, a v čem je njegovo naziranje o svetu, tega ne more nihče reči, mogoče, da tega pri Čehovu sploh ni."
V Čehovih spisih ni velikih junakov, neobičnih prikazni, ki tako .radi bralca sicer zavedejo, da se bavi le ž njimi ter pri tem pregleda pisateljevo pripovedno tehniko, kar reši pisatelju marsikako kritiko. V Čehovih spisih nahajamo temveč skoraj vseskozi slike ruskih mužikov, žen in otrok kot takšnih, kakršne goni val življenja. V njegovi drami „Čajke" pravi junak drame, Trigorin, o sebi: „Jaz nisem samo pejsažist, temuč sem državljan, ljubim domovino, narod, čutim, da kot pisatelj moram govoriti o narodu, o njegovih naporih, o njegovi bodočnosti, o izobrazbi, o človeških pravicah in drugo." A že imenovani Prot o pop o v piše v tem pogledu o Cehovu: „Da je Čehova pisateljski talent velik, o tem ni dvoma. On je enako velik kot pejsažist, kot opisovalec življenja in kot psiholog. Njegovi opisi narave odsevajo lepote in poezije Ivana Turgenjeva, njegove slike kmečkega življenja so verne in obširne, njegova psihološka analiza je tanka in jasna. Razen teh svojstev ima Čehov še eno posebnost, ki je ne najdemo pri ostalih ruskih pisateljih, a
ta posebnost je — čuvstvo svobode." — Največji je Čehov v svojih dramah. V teh se je pokazal neizprosnega kritika meščanske družbe in njene površne izobrazbe. Njegove slike odkrivajo globoke rane ruske družbe, ki jih je zasekala nesloga in nekulturnost tem slojem. V tem oziru smemo Čehova imenovati reformatorja dramatske umetnosti. Njegove drame so se vkljub ostri satiri, ki veje iz njih, igrale celo na dvornem gledališču v Petrogradn ter si pridobile odlično mesto na svetovnih odrih. Skoraj vse njegove drame so prevedene na nemški jezik in na druge svetovne jezike. Izmed njegovih povesti so najbolj znane: „Pestrye (pisane) razskazij", „Stric Vanja", Čajga", „Medved", „Tri sestre", ^Žene", „Babje carstvo", „Gnusna povest", „Duel", „V sumer-kah" (v somraku), „Otožni ljudje", „Kmetje", „Višnevyj sad" i. dr. Zelo veliko njegovih črtic in povesti j"e prevedenih tudi na slovenski jezik, posebno „Slovenski Narod" je prinašal prejšnja leta mnogo njegovih prevodov, v podlistkih, a naš Prijatelj nam je priskrbel celo knjigo Čehovih prevedenih povesti pod naslovom „Momenti".
Posebno prijateljstvo je spajalo pokojnega Čehova l Levom T o 1-s t i m.   Kakor Tolstoj, je tudi Čehov
zagovarjal v svojih spisih svobodni razvoj Človeške individualnosti, učil je dobrodušnost napram ljudem in obzir z njihovimi slabostmi. Sam je nekoč rekel: „Navadno se pravi, da potrebuje človek le tri sežnje zemlje. Tri sežnje potrebuje pa le mrtvec, ne Človek. Človek ne potrebuje le treh sežnjev, ne enega posestva, temuč celo zemeljsko oblo, celo prirodo, da more v svobodi vse posebnosti in osebnosti svojega svobodnega duha dovesti do izražanja.*4 Posebno sta se strinjala Čehov in Tolstoj v nazorih o Življenju ruskega kmeta. Ruske razmere je karakteriziral Čehov sledeče; „Premotrite to Življenje: predrznost in brezdelnost močnih, nevednost in živalsko sličnost pri slabih, njihovo siromaštvo, degeneracijo, pijanstvo, hlimbo in lažnjivost. Toda mi ne vidimo in ne slišimo bednih, ker vse, kar je strahovitega, se godi v življenja za kulisami. Potrebno bi bilo, da pred vratini srečnih ljudi stoji kdo s klad-vom ter jih z neprestanim udarjanjem spominja, da je na svetu nesrečnih." Ta izpoved je Čehovu odprla Tolstega srce ter je preživel cele tedne kot ■tolstega gost na Jasni Poljani. A sedaj tuguje sivi prorok v Jasni Poljani za svojim prijateljem, tuguje pa tudi ves ruski, ves slovanski svet.
▼ farovž. Tukaj rn u j e g 1 a -Tir, pokazaje na matične knjige rekel: »To so knjige krstov, porok in mrtvih riemanjske kaplanije, to vzamem jaz seboj, a vi župan bođete podpisali tozadevni sapisni k.«
Vojna na Daljnem Vztokn.
Konflikt radi „Malacce".
Konflikt, ki je nastal med Angleško in Rusijo radi zajetja parobroda »Malacoe« po ruski križar k i »Peterburg«, še vedno ni poravnan, dasi se je včeraj poročalo, da je car Nikolaj ukazal, da ae naj »Malaoca« takoj izpuati in se da Angležem za
dcššenje.
Angleški ministrski predsednik Balfour je namreč v včerajšnji seji poslanske zbornica izjavil, da še ni dobil nobenega potrdila, da bi bila Test o izpustitvi »Malacoe« resnična.
Afera glede «Malacce« se je obravnavala že v dveh ministrskih sejah. Ministrski svet je sklenil, kakor poroča »Dai!y Telegraph«, da ne bo vlada nikakor dovolila, da bi se »Malacoa« spravila v kako rusko pristanišče. Vendar pa ni nemogoče, da bi bila angleška vlada zadovoljna s tem, da bi se ladja ustavila v kakršnikoli nevtralni luki, kjer bi naj posebna komisija preiskala njen tovor in dognala, ako je municija namenjena za angleško brodovje, aH za Japonsko.
Sicer pa zatrjujejo angleški listi, da bi bila ta preiskava popolnoma odveč, da jc vse blago, ki ga je imela na krovu »Malacoa«, že pre gledal ruski konzul v Antvarpnu, ko se je blago nalagalo na ladjo. »Daily Express« pravi, da je ruski konzul vedel za vsako posamezno stvar, ki se je sprejela na ladjo. Proti nekaterim tovorom, ki bi se imeli naložiti na parnik, je konzul protestiral in njegovemu protestu se je takoj ugodilo. Nato je ruski konzul izdal posebno izjavo, v kateri potrjuje, da »Malacoa« nima nikake kontrebande na krovu. Ta icjava se je sedaj baje poslala kot dokaz v London. Ce je to poročilo resnično, se je treba le čuditi, da se ni ta važna liitina izročila kapitanu p&rnika, kar bi bilo brez dvoma preprečilo, da bi bila »Malaoca« konfiscirana.
Kakor se pa kaže, je ruska vlada to razburljivo afero v zadnjem hipu za obe stranki povoljno rešila.
Reuterjev biro namreč poroča iz Petrograda: Ruski odgovor na angleško protestno noto se je včeraj izročil. Ruska vlada izjavlja, da je zadovoljna, da se »Malacca« ne postavi pred pomorsko sodišče, in izjavlja, da bo skrbela, da se v bodoče enaki slučaji ne bodo več prigajali. Da se ugodi formalnost?, se bo »Malacca« ustavila v kaki sredozemski luki — najbrže v zalivu Suda —, kjer
jo bo preiskala posebna komisija v prisotnosti britanskega konzula.
Odškodninske zahteve radi zamude, ki bo jo imel parnik, bo naknadno stavil angleški poslanik v P etr ogradu.
Kuropatkinovo poročilo na carja.
Ganeral Kuropatkin braojavlja oarju Nikolaju: Včeraj ni bilo nika-kih posebnih sprememb na operacijskem polju. V noči na 19. t m. jc napal oddelek naših lovoev in kosa kov jsponsko predatraio, ki je zasedla vas Kudiancc, 16 km jugovzhodno od Tkbočeana. 21 Japoncev jc bilo prebodenih s bajoneti. Manjši oddelek predetraže, kateremu oe je posrečilo uiti in pobegniti v gore, je zajela rucka etot-nija, ki jc prihitela na pomoč, in ga uničila. Po čeladah in drugih uplenjenih stvareh se sodi, da je pred straža spadala k 4 gardnemu polku. Na naši strani je bil en mož ubit, štirje pa ranjeni.
Ljut boj pri Mukdenu?
Iz Londona se poroča: Iz Moskve je došlo poročilo, da je Kurokijva armada potolkla rusko levo krilo in prodira sedaj z vso hitrostjo proti Mukdenu.
„Daily Telegraph" pa poroča iz Mukdena z dne 19. t. m.: Dva dni Že divja ljut boj, ki Še sedaj traja. Japonci so z velikansko premočjo in z izredno hrabrostjo napadli Ruse, ki se izborno branijo. Pravi vzrok, da se Rusi umikajo, je to, da so Japonci obšli levo krilo ruske armade. Došla so tudi poročila o težkih izgubah.
Tem vestem bo marsikdo verjel, zlasti ker jih nemški listi — in ti so kajpak merodajni — priobčujejo z razprtimi črkami in na prvem mestu, kakor da bi bila v njih zapopadena gola in čista resnica.
No, mi smo pa tako neskromni, da kratkomalo prav nič ne verjamo tem poročilom in naj „Neue Fr. Presse" ali kak drugi Ust še toliko naglasa, da so verodostojna.
Ne glede na to, da Japonci po poročilih teh listov že skoro pet mesecev neprestano marširajo proti Mukdenu, dasi v celem tem času ni bilo niti enega japonskega vojaka v dolini reke Liao, je najboljši dokaz, da so gori navedene vesti izmišljene, to, da general Kuropatkin v svojem poročilu z dne 2 1. t. m. katerega smopri-občili zgor a j, niti z besedico ne omenja teh dododkov, ki bi bili, ako bi bili resnični,naravnost dalekosežne-ga pomena, marveč celo k o n-štodilira, dado vČer a j, t o j e do srede dne 2 0. t. m. ni bilo nikakih posebnih izpre-memb v operacijskem okoliška ruske armade. Ali bi mogel to trditi, ako bi bila resnična vest, da bi bili Japonci po dvadnevnem lju-
tom boja dne 19. t. m. razbili prusko levo krilo in bi sedaj c svojo armado korakali proti Mukdenu?!
Ako bi bilo to poročilo resnično, bi bilo to najvažnejše in najpomenlji-vejši dogodek v vsi vojni. In o takšnem dogodka bi naj molčal Kuropatkin, odnosno ga bagatelizira! s frazo „nikakih posebnih izprememb" ?! To je kratko-malc izključeno! Zato nam ne preostaja drugega, da prištejemo to vest — navadnim časnikarskim racam — katerih je že toliko priletelo in jih še bo priletelo z bojišča.
Izpred Port Arturja.
Brzojavka iz Čifua poroča: Tukaj nastanjeni francoski duhovnik, poseben prijatelj generala Steslja v Port Ar-turju, ki si ž njim dopisuje, je dobil v Četrtek sporočilo, da so imeli Japonci severno od Port Arturja ogromne izgube in da so jih Rusi pregnali do Nagohinga.
Po poročilih iz Berolina je admiral Togo te dni dovolil, da smejo vsi vojni poročevalci in vojaški atašeji priti pred Port Artur.
Tjakaj sta baje že tudi došla dva japonska umetnika, ki bosta ovekove-čila naskok na Port Artur, katerega se udeleži 80.000 Japoncev.
Vladivostoška eskadra na pohodu.
Kakor se poroča iz Londona, je vladivostoško brodovje potopilo japonski parnik „Taka šini a m aru-*, vendar |pa se je kapitanu in moštvu posrečilo se rešiti.
Brodovje je nato izginilo. V sredo popoldne so ruske križarke opazili 27 milj jugozahodno od rta Ezan. Kam so potem zginile, ne ve nikdo.
Spopad  med francoskimi in japonskimi vojaki.
Glede na spopad med japonskimi in francoskimi vojaki 15. t. m. v San-hajkvanu se poroča „Daily Chroniclea iz Inkova, da so japonski vojaki umorili dva Francoza, zato ker sta nosila ruske zastave; mrtva trupla so grozno razme-sarili, da bi se mrtvecev ne poznalo. Da bi se maščevali, so francoski vojaki drugi dan napadli Japonce" in jim ubili 7 vojakov, 15 pa ranili.
Baltiško brodovje.
Kakor se brzojavljavlja „Berliner Tagblattu" iz Petrograda, bo druga eskadra brodovja odplula na bojišče med 6. in 13. avgustom. Eskadra obstoji iz več starejših oklopnic in večjega števila križark in torpedovk in je namenjena v Vladivostok in ne v Port Artur.
Kje je armada generala Kel-lerja in Kaštalinskega?
Voji generalov Kellerja in Kaštalinskega se od 18. t. m. pogrešajo. Ve se samo, da se je ta armada tega dne odpravila proti Dalinskem gorskem prelazu, toda od te dobe se ne ve v
roškem tabora ničesar o njeni usodi. Sodi se, da tabori kje v gorah in hoče izvesti smel manever, da bi obšla japonske pozicije. O kaki bitki ni ničesar slišati.
Zabranjena prodaja čilentkih In argentinskih ladij na Rusko.
Po poročilih is Lcndona jc va-iingtonsks vlada preprečila, da bi ac eilenskc in argentinske vojne ladje s posredovanjem tvrdke Flink v N*w Yorku prodale Ruciji. Tvrdki mm je »poročilo, da bi cc c tezo ko rakom kršila amerikanska nevtralnost Na to jc imenovana firma odstopila od posredovanja glede prodaje.
Slovanske vzporednice v Šleziji.
Dunaj, 22. julija. Najnovejše nemško „ razburjanje" 'zaradi nameravani h čeških in poljskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešnu je dobilo tam, kjer najdejo navadno Nemci po-tuho, tokrat tak curek, da se je „faror teutonic us" takoj ohladil. Danes je bila pri ministrskem predsedniku deputacija nemških državnih in deželnih posl ancev iz Šlezije. Deputacija je v krvavih barvah slikala razburjenost, ki je baje zavladala zaradi slovanskih paralelk po celi deželi; vsi Nemci so baje prepričani, da ustanovitev teh vzporednic ni za Čehe kulturna potreba, temuč ima le agitacijske namene. Nemci vidijo v tem le nove poskuse, da se Šlezija Čimpreje poslovani. Konec bo narodnemu miru v deželi, ako se Čeho m in Poljakom ugodi. — Ministrski predsednik dr. Korber je odgovoril, da ga veseli, da je prišla deputacija k njemu, ker ima na ta način priliko, da jasno pove svoje mnenje v tej zadevi, ki je provzročilo prenaglene strastne agitacije še preden se je slišala vlada. Nemškim željam pa vlada to pot ne more ustreči, ker v Šleziji zelo primanjkuje čeških in poljskih učiteljev, ki jih ni mogoče več dobivati iz drugih dežel. Čehi kakor tudi Poljaki v Šleziji bi imeli popolno pravico zahtevati za svoje uciteljstvo samostojni učit eljišci. Zato je vsekakor boljše, da se ustanove paralelke na obstoječih nemških učiteljiščih, ker ostane na ta način organizacija nespremenjena, a tudi vodstvo ostane nemško. — Deputacija je odšla zelo poparjena ter sklenila komunike, da poskusi ž njim Še enkrat umetno razburiti nemško prebivalstvo v Šleziji.
Deželnozborske volitve v Bukovini.
-Črnovci, 22. julija. Danes so se vršile deželnozborske volitve iz kmetskih cbčin. Iimed 12 poslancev jih je 11 svobodomiselnih in sioer 6 Malorusov in 5 Rumunov; le vitez Prunknl je rumunski kon servativec. Med izvoljenimi sta tudi državna poslanca Lupu (Rumun) in i Pihuljak (Maloru8).
Povišanje civilne liste na Ogrskem.
Bud a pes ta, 22 julija. V začetku današnje seje se jc glasova! > po imenih ali je preiti v podrobno debato glede povišanja civilne licte. Za prehod v posebno debato je gla-sovalo 154, proti pa casso 66 poslancev. K naslovu predloge je govoril poci. Nest j (Koceutbova ctranka), ki je zahteval naj se naslov zakonskega načrta o »tr očkih dvora t pre meni tako, da oe bo govorilo camo o ogrskem kralju. — Ministrcki predsednik je opozarjal, da se je v vseh zakonih, ki ao ae docedaj priobčili glede civilne liste, nahajal naslov »Nj. cecarako in apoatolako kraljevsko Veličanstvo«. Finančni odsek pa je za sedanjo predlogo še pristavil besede »ogrskega kralja«. Naslov se je nato sprejel nespremenjen, ravnotako ae je ostala predloga sprejela brez debate o pristavkom ministrskega predsednika. Zakon pa ne pride v veljavo 1. januvarja 1902, temuč 1. januvarja 1903 ter tudi ima veljavo do 31. decembra 1903 Tretje branje te predloge se vrši jutri. Danes je predla zbornica k podrobni razpravi o proračunu — Pri točki »kabinetna pisarna« je predlagal posl. Ratkav, naj so vpelje madžarsko uradovanje; ministrski predsednik je pojasnil, da ima kabinetna pisarna Ggrnki oddelek z madžarskim urado-vanjem. Pri točki »državni zbor« se je obravnavalo obenem o poročilu gospodarskega odseka o zvišanju plač u ti! i kom drž. abora in o novi plači obema predsednikoma po 12.000 kron. O >oje ee je dovolilo. — Pri točki o »skupnih izdatkih« je odgovarjal ministrski predsednik na kri tiko?anje pesi Ratk»ya, nakar se je tudi ta posUvka odobrila ter se debata odgodila na jutri.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 22. julija Turška vlada je zvedeU (IJp da namerava S*rafova stranka uprizoriti več di namitnih atentatov v pokrajinah in morda (?) tudi v Carigradu Tudi več novih čet se je ustanovilo.
Sofija, 22. juli|a. Vsi časopisi, celo glaaila m vc vion ik va odbora, pišejo ostro proti najnovejšemu po-čenjanju bolgarskih čet, ki se bore la za nekake verake prenapetosti. Časopisi poudarjajo, da si pokvarijo Macedonci na ta n\čin simpatije vsega civiiizovanega svet*.
Progon v Sibirijo odpravljen.
Petrograd, 22. julija Državni svet je že odobril novi znfcon, o katerim se odpravi t*koavano administrativno postopanje pri političnih hudodelstvih in pregrehah. Obenem se pričakuje justična r< forma, a katero se odpravi ađm^oistrattvni progon obsojencev v Siniriio. Tozadevni
Qal§e> v taviloai- ^390
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. IV. (Dalje.)
V samostanu je bilo še vedno tako kakor da je vse izmrlo, ko je pater. Celestin prišel iz podzemskih ječ. Nikjer ni bilo videti Človeka, od nikoder ni bilo slišati glasu. Pater Celestin je najprej prisluškoval pri refektorijskih vratih ali niti najmanjši sum mu ni izdal, če je prijor še notri ali pa se je že umaknil. Polagoma in previdno je odprl vrata in uzrl prijorja Ahacija, ki je, držeč ostanek razbitega vrča v roki, ležal brez zavesti sredi dvorane. Na lice patra Celestina je legla senca porogljivega prezira.
— Zopet se je opijanil, da si pomiri vest zaradi tiste krive prisegice, se je rogal pater Celestin. Bedak! Ze desetkrat je dobil odvezo, sto odpustkov si je že zaslužil, in vendar ne najde miru. In to je mož? To naj bo gospodar mogočnega samostana, vladar toliko sto podložnih kmetov, zaščitnik vere in strahovalec krivovercev ?
Pater Celestin je uprl roke v boke in brcnil brezzavestnega prijorja z nogo. Ali prijor se ni premaknil, ležal
je na tleh, kakor da ni več življenja v njem.
— Treba bo, da sc ga odkrižam, je govoril pater Celestin sam sebi. Teh bojev ž njim sem se naveličal, četudi sem ga še vedno podvrgel svoji volji. Čas je, da odstranim edino oviro, ki mi je na potu do prijorskega prestola.
Počasi je hodil pater Celetin nekaj časa po dvorani, sanjajoč o velikem zlatem križu, ki ga bo nosil na prsih, o velikem ugledu in vplivu, ki ga bo imel, o sladkostih, ki jih bo užival, kadar doseže svoj cilj. Sanjal je razkošne sanje in le vČasi je zatemnel njegov pogled in zadobil tisti strahoviti izraz, katerega so se podložni kmetje vselej tako prestrašili, da so se križali, med tem ko so ženske popadale na kolena.
— Pater Celestin jc stopil k oknu in pogledal na dvorišče. Tam jc na kamniti klopi pri vratih sedel stražar in se pogovarjal s kmetskim cvetočim dekletom, ki je ponižno stalo pred njim z molkom v roki in dasi zbegano, vendar ponižno prenašalo mastne dovtipe, s katerimi jo je nadlegoval stražar. Ustnice patra Celestina so se raztegnile v oduren smehljaj.
— Te tridnevne eksercicije za ne-
veste so izvrsten izum, se je cinično smejal Celestin. Zdaj je pater Teodo-rik na vrsti, da vpelje to dekletce v misterije sv. zakona. No, Teodorik je teoretično in praktično izvežban in opravi svojo stvar dobro.
In čez nekaj časa, ko je dekle natančno premotril, je dejal sam sebi:
— Ko bi Teodorik ne bil tako zanesljiv in zvest moj pristaš — to dekle bi mu gotovo prevzel.
V samostanu je začelo postajati živo. Posamezni menihi so zapustili svoje celice in šli na vrt. Celestin jc poklical enega izmed menihov na pomoč in je ž njim še vedno brezzavestnega prijorja Ahacija odnesel v njegovo stanovanje. Menihi so se sprehajali po vrtu in uganjali svoje šale s patrom Teodorikom in se mu ponujali za pomočnike pri eksercicijah s kmetsko nevesto, ki je vdano sledila stražarju, ko jo je peljal v sobo, kjer so se morale neveste samostanu podložnih kmetov tri dni in tri noči pripravljati za sv. zakon in kjer so menihi v tihih nočeh utrgali že toliko dekliških cvetov. Pater Celestin je bil eden najglasnejših med menihi. Za vsakega je imel prijazno besedo, z vsakim se je šalil in mu vcepljal mnenje, da so menihi rojeni ne zato, da bi živeli kot asketje, odlju-
deni in odmrli svetu, nego da bi bili gospodarji in vladarji zemlje in ljudi in da imajo kot taki pravico do uživanja, kakor so drugi rojeni, da delajo. 8 temi nauki in ker je menihom šel vedno na roko ter jih navajal k laz-košju, k uživanju in k razuzdanosti, pa tudi k brezobzirnosti in krutosti napram podložnim kmetom, si je pridobil med menihi tako trdno zaslombo, da je bil prijor Ahacij proti njemu brez moči.
Dolgi Laban je iz samostanske stražnice jezno gledal na sprehajajoče j se menihe. Bolelo ga je, da postane kmetsko dekle, ki je prišlo na duhovne vaje v samostan, žrtev nieniske pohot-nosti in jezilo ga je, da nima moči, to preprečiti. Njegova jeza je se narasla, ko je med menihi zagledal Simona Kozino, bratranca vrhniškega župnika, ki je prihajal skoro vsak dan v samostan in posebno občeval s patrom Ce-lestinom. Dolgi Laban je Simona Kozino sovražil iz vsega srca, kajti vedel je, da šČuje in nagovarja Celestina na vedno hujše postopanje proti kmetom in da vedno napoveduje menihom, da ima kmet sicer Človeško, neumrljivo dušo, drugače pa da ni pravi Človek, nego bitje, ki stoji med Človekom in med živino in ki se ga mora z delom, z bičem in s stradanjem krotiti.
Ta dan je bil Simon Kozina posebno razburjen. Mahal je z rokami iu okrog njega zbranim menihom skriv nostno pripovedoval o svojih razkritjih
— Le verjemite, tam pri Bevkah se nekaj posebnega pripravlja. Anton Magajna je skoro vsak dan tam. V koči, kjer Kričaj z Vrhnike in njegovi lovci, kadar streljajo jerebice in race, Časih tudi kmetske goske pestujejo, tam so večkrat skrivnostni sestanki. Strašni naklepi se kujejo proti samostanu ic zna se zgoditi velika nesreča, če M bodete previdni. Danes o poluoči bo zopel tak sestauek.
Pater Celestin se je tiho smehljal kakor da bi nič prav ue verjel besedau. Simona Kozine.
— Zadnjič ste ravno takti govorili a ko so prišli poslani stražarji, so naši v koči dve stari ženski.
— Seveda niso ničesar našli. Kc znata ženski čarati, sta lahko obvaro vali zarotnike pred pretečo jim uevar nostjo. Dokler bodete pošiljali samo stra zarje, ne bodo ničesar opravili. Vi sami pater Celestin, se morate postaviti n Čelo stražarjem, da premagate in zago vorite Čarovnijo pravočasno. In z Naj svetejŠim morate iti, če ne bo ves trn brez uspeha. Saj vas tudi v samostan varuje samo Najsvetejše.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 166, dne 23. julija 1904.
predlog sta  stavila   minister notranjih aadev in pravosodni minister.
Poljaki na Pruskem.
Berolin, 22. julija. Tudi najnovejše pruako naailje, ko ae je s posebnim zakonom zabranilo Poljakom poljubno nakupovanje in delitev zemljišč, ni Poljakov ugnalo. Kjer ne amejo zemlje kupovati, vzamejo jo za dobro odškodnino v najem, kar je za poljsko politično moč končno vseeno, da so le celokupno naseljeni ter imajo volilno pravieo. Pri tem jim gredo posebno na roko poljake banke, ki imajo denarja v izobilju. Tak bojni načrt so si izdelali Poljaki posebno glede zapadne Prusije, dočim imajo T Poznanju že itak premoč.
Klerikalci v Belgiji,
Pariz, 22. julija. Zadnje volitve v Belgiji, pri katerih so liberaloi dosegli tako sijajne uspehe, ne dajo klerikalcem miru. V naglici snujejo nove naklepe. Tako so med drugim poiskali bivšega ministrskega predsednika Vandenpeereboomater mu ponujali predaedatvo v senatu, kar je pa tudi sprejel. Vandenpeere« boom je bil znan kot brezobziren in straatno vnet klerikalec. Vendar se je bil svoji lastni stranki zameril, da ga je vrgla. Sedaj pa, ko se bliža »sovražnik«, poiskali so klerikaloi zavrženega starega generala ter ga posadili zopet na konja.
Vsesokolski zlet.
Telovadba.
II.
Slavnostni izprevod.
Že takoj pri razvrščanju se je pokazal prekrasni red in nenavadna disciplina sokolskih čet. V pol ure je bil ves velikanski izprevod čez 1800 Sokolov, zbranih v dvoredih po 6, pripravljen za pohod.
Godba zaigra, mogočen „Na zdar" zadoni nasproti čvrstim češkim Sokolom ki v nepreglednih strumnih, enakomernih korakih stopajo na čelu izprevoda.
Velekrasni, vnemajoci prizor velikega sokolskega izprevoda je bogato poplačal potrpežljivost velikanske množice ljudi, ki je čakala v pekočem solncu, nadejajoč se nekaj izrednega, saj so že v soboto popoldne s kolodvora korakajoči sokolski polki presenečali občinstvo po velikem številu, po krasnem nastopu. Glava pri glavi vso pot ob strani izprevoda, vsa okna polna gledalcev. Ljubljana je v polnih duških pila iz čaše razkošja, kakor ga je podalo to pestro življenje velikanske množice občinstva, prihitevšega z vseh krajev, krasna noša jugoslovanskih gostov, vesele barve sokolskih čet, gozd plapo-lajočih praporov, impozatna in slikovita Četa jezdecev. In glej, od začetka do konca izprevoda je občinstvo lepo vzdržalo špalir in zgodil se ni pri tej ogromni množici niti najmanjši nered ali nezgoda. Kakor bi bila Ljubljano samo prešinila vzorna disciplina sokolskih čet.
V resnici občudovanja vredna je bila izvežbanost, [vzgleden red in enakost v nastopu Sokolstva. Pri tako velikanskem številu bi človek mislil, da se bo izprevod neštetokrat pretrgal in
Menihi niso vedeli, kaj bi storili. Živeli so v vednem strahu pred kmet-skimi ustajami, dasi je bil samostan dobro utrjen in zastražen ter zagotovljena vojaška pomoč iz Ljubljane.
Pater Celestin sicer ni prav verjel v Čarovništvo ali časih se mu je le zdelo, da utegne kak posameznik imeti ta Čeznatorni dar.
— Će gre pater] Celestin z Najsvetejšim, grem tudi jaz ž njim, je naposled rekel Simon Kozina. Drugače pa ne grem ponoči tja, Če bi mi darovali vse samostanske zaklade.
Ta izjava je bila končno odločilna.
— Dobro, je rekel pater Celestin, pa pojdem z Najsvetejšim. A sam ne grem. Razen stražarjev morata vsaj še dva meniha. Ti, Teodorik, si močan kot lev —
— Ali jaz ne utegnem, seje naglo oglasil pater Teodorik. Danes se začne duhovna vaja z Macahanovo nevesto.
— Dekle bo že še dosti zgodaj spoznalo, kako malo duhovske so vaje, ki jih bo imela s tabo, je smeje se menil pater Celestin. O polnoči smo že tako nazaj. In Anton gre tudi z nami.
Pater Celestin je zapustil družbo in dal dolgemu Labanu vsa potrebna naroČila za nameravano nočno ekspe dicijo. (Dalje prih.)
zopet stlačil. Nič tega, k večjemu, da je bilo tu pa tam treba kratek čas korakati s skračenimi koraki
Pripisovati je to v prvi vrsti izborno izurjenim, skrajno discipliniranim Češkim Sokolom; ali tudi slovensko Sokolstvo, ki je imelo težavno nalogo vsled postavitve na konec izprevoda, se je vedlo občndovanja vredno — redovne vaje, včasih tako zaničevane, so imele popolen uspeh. Upamo, da jim bodo odslej slovenski Sokoli iz hvaležnosti tudi v neslavnostnih časih posvečevali enako pozornost.
In tako je torej slavnostni izprevod najširšemu občinstvu pokazal izborno telovadsko izurjenost in disciplino Sokolstva v drugi smeri, kakor jo ima javna telovadba. Naredil je na gledalce naravnost čudovit, presenetljiv, da ginljiv vtisk. Pred mestno hišo je sijaj dosegel svoj vrhunec, je navdušenost prikipela do viška. Veličasten prizor nepreglednih, [tesno stisnjenih, navdušeno slovanske himno prepevajočih sokolskih vrst je marsikoga ganil do solz.
II.
Nastop in proste vaje.
Proti šestim popoldne . . . Tekmovanja še vedno trajajo. Solnce žge telovadce v obraz, peče v vrat, rjavi roke. Deset tisoč gledalcev čaka nestrpno. Naposled zategnjen zvok na-čelniške trobke. Telovadišče se naglo izprazni, vse hiti v oblaČilnice. Zopet čakanje. Občinstvo je nestrpljivo. In vendar se je ogromno delo zbiranja in odštevanja tolike mase telovadcev izvršilo v času za strokovnjaka presenetljivo kratkem. Že „za kulisami*4 so podali telovadci sijajen dokaz vzorne discipline, vzglednega reda, vodniki pa so izpričali izredno spretnost.
Naposled se prikaže načelnik ljubljanskega Sokola na vodniški tribuni pred glavno tribuno. Zastori pred vhodoma se odpro, zasvetijo se bele srajce prvih dveh šestnajsterostopov (16 telovadcev v širini v eni vrsti).
Vsa mrzlicava neiztrpnost občinstva se spremeni na mah v nenavadno mirnost. Tisoč in tisoč oči pazno zre proti vhodom in čutili smo, kako pričakuje vse, da se ima zgoditi nekaj velikega, nenavadnega. Veliko in nenavadno je bilo res vse to, kar nam je kazalo to „belo morje" krepkih, samozavestnih postav. Občinstvo se že takoj pri pogledu na prve vrste ni moglo zdržati, plosk se razlegne po ogromnem telo-vadišču.
Znamenje s trombko, mah z zastavo . . . Skozi oba vhoda obenem se začne ob zvokih godbe pohod šestnajst-sterostopnih predelkov na telovadišče. Diven to prizor! Vrsta za vrsto vstopa na telovadišče, tesno spojeno s sprednjo, sto in sto nog se giba v enakem koraku, sto in sto rok maline enakomerno, ponosno in samozavestno koraka slovansko Sokolstvo. Od izrednega očarujočega prizora zavzeto občinstvo udari v gromovit plosk, burni „na zdar" in „ živijo" klici stresajo zrak.
Skozi severni vhod korakajo sami češki telovadci, vodi jih tehnični odbor Češke zveze sokolske, na čelu mu impozantna postava zveznega načelnika dr. J. VaniČka. Skozi južni uhod stopajo Slovenci (dobre ;<i) in Hrvatje. Vodi jih vrli voditeljski zbor ljubljanskega Sokola in neumorni načejnik celjskega Sokola br. Josip Smrtnik. Čehi, Hrvatje in Slovenci, vsi so enak opravljeni v belih srajcah in temno modrih hlačah. Enaka oprava izdatno povečuje estetični učinek celote.
Sedaj se bližata oba predelka sredi telovadišču.
Znamenje, ostro povelje, koraki se skrajšujejo, dokler končno vsa ogromna masa ne stopa na mestu. Zopet povelje — predelka menjata tvorbo, v razvoju se vsak razcepi v dva osmero-stopa, nastane dozdevna zmes . . . . Občinstvo taji dih . . . Nakrat pa se pokažeta nova šestnajsterostopa v navpičnih smereh proti glavni tribuni in proti paviljonu za godbo. Gledalstvo bukne v urnebesni „Na zdar!" Na obodu telovadišča se razvijeta šestnajsterostopa zopet v osmerostope in ti zopet na nasprotnem obodu v Četvero-stope, podvajajoč med poho dom in med zavoji prekrasne skupine slike, vzhajajoče v občinstvu čudenje in salve aplavza.
Naposled stoji osem četverostopov na telovadišča.
Naravnost navdušljiv vtisk pa je naredil sedaj razstop.
V trenutku se razlije cela masa iz 8 predelkov v 32 novih predelkov, od katerih šteje vsak po 25 telovadcev. In vse oči teh samozavestno, ponosno in mirno stoječih postav so uprte tja gori k vodniku cele telovadbe, k načelnika ljubljanskega Sokola dr. Vi ktorju M urniku. Zdelo se nam je, kakor da se v njegovi osebi končen truje vse, in da vidimo v tej masi samo enoten trup, kateremu je udabnil vodnik s svojo dušo tudi velik del svoje vztrajne, velike volje, močne, mlade, kipeče energije in precej velike svoje ljubezni do vztrajnega, vse ovire premagujočega dela za velikimi cilji.
VeČ sekund trajajoči mir.
— Priročiti! — iz tribune vodnikove.
Celo telovadišče se je stresnilo s tako neizmernim treskom in tako hkratu so priročili telovadci roke, in življenje, kipeče, bujno, mlado Življenje se je razlilo po telovadišču — za temu burnim pojavom pa zopet — mir. In videli smo krasno geometrično figuro, kakršno more narisati le spretna roka mojstra slikarja. Ravno in na vprek krasno, brez najmanjše hibe uravnane vrste, stekajoče se na koncih v nestvorno maso. Armada, naša slovanska armada!
In zopet povelje! Prva vaja . . . druga . . . tretja . . . burni, v nebo doneči avplavzi neizmerno navdušenje, kot morje doneča pohvala, pozdravi, klici presenečenja in navdušenja iz vrst gledalcev ... in zopet smrtna tišina, samo godba svira fanfaro . . . četrta vaja ... in potem zopet navdušenje, kateremu ni hotelo biti konca . . .
Vsak gib, vsaka kretnja se je izvajala pri tolikem števila neverjetno precizno in natančno in pri vsakem sklonu se nam je zdelo, da gledamo valovanje morja, da gledamo žitno njivo, Čez katero veje veter, tako krasno so se spajale posamezne postave v veliko, enotno, harmonično maso, iz katere je kipelo življenje, iz katere je vstajala velika misel sokolska, ki nas je prevladala, navdušila do solz, se dotikala naših duŠterjačilav njih pogum in vero v nesmrtnost slovanstva. Pokazalo se nam je delo, o katerem večina izmed gledalcev ni mogla imeti pojma. Opravičeno smo videli skrb, katera se posvečuje v Sokolstvu prostim vajam in znali smo oceniti vrednost cele izobrazbe.
Čuteč iskreno hvaležnost smo motrili mojstre češke brate, ki se niso strašili truda, da so nam pomogli slovenskemu svetu pokazati organizirano telovadno maso. Vzradostili smo se ob pogledu na vrle hrvatske Sokole, ki so, dasi maloštevilni, vendar pokazali, da so se tudi hrvatskemu Sokolstvu začeli lepši dnevi. Neizrecno veselje pa nam je polnilo srce, ko smo videli, da nastopa slov. Sokolstvo tako številno, izborno, tako disciplinirano, da, smemo reči, vzorno. In zopet smo se ozrli tja gori proti vodniku — z občudovanjem in ponosom nanj, ki nam je izvežbat to našo armado iu nam s sijajnim vodstvom pokazal vspehe svojega večletnega truda in neumornega dela, katerega se more lotiti samo oni, ki je prepojen z močno vero v sebe samega in svoje sodelavce ter oborožen z železno voljo in kremenito vztrajnostjo. Čast in priznanje ti, ti vrli vodnik, ti močni organizator!
Tudi trdovratnost, s katero vztraja vodnik kot posameznik pri prostih vajah, nam je razumljiva, ako pomislimo, da je treba smatrati izobrazbo celote za važnejšo nego izobrazbo posameznikov, katerih volja, moč in energija se zlije pri izvajanju prostih vaj v eno samo velikansko moc, voljo in energijo iz katere se rodi misel, misel navdušena, močna in krasna, zlita iz stotine duš v eno samo, tako veliko, da pre-oblada in premaga svet. Misel o harmoniji — misel o delu — misel o ljubezni . . .
Že pri lanski javni telovadbi ljubljanskega Sokola so se kazale samo s telovadci ljubljanskega Sokola te proste vaje in Že tedaj so bili gledalci navdušenja polni. Koliko več šele letos, ko so se izvajale te proste vaje od vseh slovenskih Sokolov, dalje preznameni-tega števila bratov Cehov in bratov Hrvatov. Ako pomislimo, koliko truda, koliko napornega dela in koliko požrtvovalnosti je bilo treba načelnikom in vaditeljem posameznih društev, da so mogli izveŽbati te ogromne čete do tako preciznega izvajanja, ako pomislimo na to, moramo brezpogojno priznati, da je odvisen od vztrajnega načelnika in delavnih vaditeljev ves uspeh in vsa bodočnost sokolske telovadbe in Sokolstva sploh. Zato pa priznanje in čast jim! Vtisk, ki ga je napravila telovadba prostih vaj, ostane gotovo neizbrisen v spominu vsakemu gledalcu.
Ostali telovadni spored.
Javno telovadbo je izdatno, pa neizogibno ovirala tekmovalna telovadba. Proste vaje so se morale zakasniti za celo uro, pa tudi med poznejše točke so se morali vriniti daljši presledki, da se je sploh mogla dovršiti tekmovalna telovadba. Dasi so se pa posamezni nastopi znatno skrajšali, je vendar tema preprečila, da niso mogli nastopiti češki telovadci s krasnimi vajami s kiji in Češke vzorne vrste na orodju. Občinstvo pa je imelo kolikor toliko pri tekmo valni telovadbi priliko videti izredno izurjenost in spretnost čeških telovadcev.
Po prostih vajah je nastopilo 21 vrst slovenskega Sokolstva na orodju. Originalni nastop s srede telovadišča k posameznim orodjem na obodu je vzbudil v gledalcih glasno pohvalo. Na orodju so pokazali slovenski telovadci visoko stopnjo svoje izobrazbe, izredno lahnost in eleganco v izvedbi dostikrat silno težkih vaj. Tudi veliko število slovenskih vrst je treba poudariti.
Število slovenskih telovadcev se je v zadnjih let razmeroma jako pomnožilo. Pred 4, 5 leti bi bili vrste vseh slovenskih sokolskih društev sešteli na prstih ene same roke. Danes šteje slovensko Sokolstvo 434 telovadcev. Da je pri prostih vajah nastopilo skoro dve tretjini vseh, na orodja pa skoro polovica, kaže na nenavadno zavednost in požrtvovalnost slovenskih Sokolov. Z ozirom na svoje Število je slovensko Sokolstvo pri zletu nastopilo v znamenitem, v prečastnem številu.
Prvikrat so pred javnost stopili vajenci več slovenskih sokolskih društev skupaj. Naraščaj celjskega, idrijskega, kranjskega, ljubljanskega in Šišenskega Sokola — okoli 100 dečkov (601jublj.) pod spretnim vodstvom br. T. Burgstallerja, vaditelja ljub. „Sokola", in br. Jul. Novaka, načelnika idrijskega „Sokola" —je pokazal, kako korenini že v teh mladih Sokolih prizadevanje po vzorni, dovršeni izvedbi vaj. Veselje je bilo gledati zdrave in krepke dečke, kako strumno in točno so izvajali vaje s palicami. Naravnost pa nas je presenetila vzorna izvedba skupin. Spredaj manjša vrsta celjskega ,Sokola", za njo pa mnogoštevilna vrsta ljubljanskega naraščaja sta prva manjše, druga obsežne veleslikovite skupine izvajali lahko, igraje in vendar so bile izredno težke. Navadna ličnost, izredno točna in hitra izvedba brez najmanjše hibe — skoro bi ne verjeli, da jih je izvajal — naraščaj, mlada, vroča kri, ki se težko uri v redu, točnosti in pazljivosti. Kdor je videl te vaje malih dečkov, mora pripoznati, da je ni boljše Šole pozornosti, reda in discipline, da je ni boljše vzgojevalnice, nego je šola sokolska! Pa ne samo javno, pred občinstvom je vladala med naraščajem vzgledna disciplina, temveč tudi v obla-čilnici za naraščaj smo imeli priliko videti, kako lepo in mirno so se vedli mladi Sokoliči, da se ni preČuditi izbornim vzgojiteljskim zmožnostim slovenskih sokolskih vaditeljev. Čast in slava jim, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas težkemu delu v sokolskih društvih.
Vajam naraščaja so sledile najtežje vaje celega sporeda: proste vaje izbranih slovenskih telovadcev: 18 ljubljanskih, 3 iz Celja, 2 iz Idrije in 2 iz Kranja. Prekrasne toda izredno težke, silno utrudljive, jako komplicirane, skoro že na balet spominjajoče vrhunske te proste vaje so se izvedle v resnici vzorno, z neverjetno točnostjo in s čudovito skladnostjo od vseh 2"> telovadcev hkratu in to brez povelja in brez spremljevanja godbe, kar je njih težkost še podvojilo. Obsegale so 4 sestave, vsaka sestava pa 16 do 18 vaj, torej vsaka štirikrat toliko kakor proste vaje vsega Sokolstva ob začetku javne telovadbe. In te dolge sestave so vzorni telovadci izvedli še v najmanj štirikrat hitrejšem tempu vsi enako, vsi skrajnje eksaktno. V teh telovadcih, izbranem najboljšem moštvu s 1 o v en s k e g a S o k o ls t v a, tiei kvintesenca sokolske discipline, vztrajnosti in izvežbanosti. S temi vajami je pa slovenski Sokol tudi pokazal, da stoji glede skupnih vaj, katerih izobrazbi se v vseh telovadnih organizacijah radi njih izredne vzgoje-valne vrednosti posveča največja skrb, na najvišjem vrhuncu izobrazbe. Občinstvo je z burno pohvalo poplačalo izreden užitek. Naglasiti treba nenavadno požrtvovalnost celjskih, idrijskih in kranjskih telovadcev, ki so večkrat prišli v Ljubljano, da z mnogourno vadbo omogočijo docela enoten nastop telovadcev vseh 4 društev.
S telovadbo slovenskih telovadk se je morala radi pozne ure zaključiti javna telovadba. Pod vodstvom neumorne, požrtvovalne načelnice ženskega telovadnega društva v Ljubljani, gospodične Jos. K a j z e 1 j e v e, je nastopilo 60 ljubljanskih in 12 idrijskih telovadk najprej z vajami s kiji. Že krasni, efektni nastop k vajam, izveden izredno sigurno, je provzročil viharen aplavz, ki se je povečal v cele salve, med natančno, breznapačno, elegantno izvedbo krasnih vaj. Oko se ne more nagledati lahnih, ličnih in skladnih gibov, miČnih telovadk. Občinstvo udarja iznova in iznova v gromovit plosk, Sokoli glasno izražajo svoje priznanje. Enako precizno in elegantno so izvajale telovadke vaje na orodju. Tudi tu jim je donela neprenehoma glasna pohvala. S krepkimi koraki v strogem redu so odšle telovadke s telovadišča, spremljane od bučnih „Nazdar-" in „Živio-" klicev. Prvi nastop slovenskih telovadk pred Širšo javnostjo je pokazal, kako lepo razvita je za naše razmere pri nas Že ženska telovadba, pokazal, da je vodstvo ženske telovadbe v slovenskem Sokolstvu docela kos svoji važni nalogi, vzgojiti krepki ženski nara š č a j pa tudi navdušene, delavne narodnjakinje. Slava slovenskim telovadkam, čast in priznanje vztrajni neutrudljivi njih vodnici gdč. Kaj zelje vi!
H konca naj še omenimo, da je bila sestava vseh skupnih vaj, izvzemši nastop k prostim vajam, izvirno slovenska. Nastop k prostim vajam se je posnel po veleefektnem, v svoji krasoti
nedosežnem nastopu k prostim vajam na IV. zletu v Pragi, ki je kompozicija podnačelnika Češke sokolske zveze br. Josipa Klenke. Nastope k ostalim skupnim vajam, proste vaje, vzorne proste vaje telovadk 8 kiji je sestavil br. dr. Viktor M urnik, vaje s palicami in skupine naraščaja br. Burgs-taller, vaditelj ljubljanskega „Sokola".
Slovensko Sokolstvo je ob svojem zletu  pokazalo v  vsakem oziru veh kanski napredek, ki nas navdaja z najlepšimi nadami na njega razvoj v bodočnosti. Krepko in vztrajno naprej! • *
s
O uspehih tekmovalne telovadbe, ki je po javni telovadbi še trajala do pol 10. ure, poročamo, ko zaključi sodniški zbor svoje obsežno računsko delo.
Učiteljstvu v vednost in — juristom v premislek.
(Is učiteljskih krogov.)
Na pod tem naslovom prijavljeni dopis mi je najprvo omeniti, da se nikakor nočem zavzemati za „staro-slavnega diktatorjau, pač pa stvar nekoliko objektivno pojasniti iz svoje in dragih dejanske izkušnje. — Že pred 20 leti se je primeril čisto enak slučaj kolegi F. J. na D. Slučajno sem bil navzoč, ko ga je na njegovo pritožbo tedanji učiteljstvu jako na* k hinjen i okr. glavar in potem še okr. šolski nadzornik poučil, da se nikakor ne moreta potegniti zanj, ker otrok ni bil pod primernim nadzorom. Oba sta ga zagotovila, ako bi se še kdaj to primerilo, in Če bo otrok pod primernim (t. j. učiteljevim) nadzorom, da naj stvar takoj naznani in izročila se bode sodniji. — Neki že pred 8. leti umrli kolega je moral prvi slučaj tudi mirno prenesti, ko je pa drugič otroka pridržal pod primernim nadzorstvom, bila je stranka zaradi nje predrznosti in jezikavosti obsojena na 14 dni zapora.
Jaz sam sem pred 6 leti dvakrat premišljeno mirno pretrpel, da se mi je otrok, četudi seje z vsemi štirimi branil, zgrda odvedel iz šole. V tretjič sem takoj koncem 2. ure staršem naznanil, da bo otrok eno uro v šoli pridržan. Ker je bil nasprotnik silno mogočen vaški magnat, je menil, da imam strah pred njim ; toda srečno se je ujel. Za vse slučaje sem naprosil dva kolega, da sta po urah ostala v uČilnih sobah. Ko je stranka vsa besna prihrumela po otroka, stopila sta kolega, pogovarjaje se v vežo in sta mirno poslušala vse zmerjanje in zabavljanje. — Es se je tretji akt zabave vršil pred sodnijo in je nasprotna stranka imela preŠpičast jezik, rekel ji je sodnik, da imajo za prešpičaste jezike ostre škarje, s katerimi se dajo za vselej jeziki prikrajšati. Stranka je seveda še bolj jezik brusila, nakar je sodnik res vzel škarje v roko in ji jezik prikrajšal za celih 21 dni. — Stranka si je hotela jezik -priŠtukati"* z rekurzom, pa ni šlo in ni šlo. Najlepše pa je bilo to, da je pozneje sama izjavila, da je bilo prav, ker smo ji tako imenitno jezik prikrajšali. Pomagaj si sam in pomagajo ti drugi.
Od več znanih mi slučajev, hočem še naslednjega omeniti. — Pred dobrim letom je pridržal neki katehet več dečkov ponavljavne šole. Ako je človek že 2 uri v šoli, se dostikrat ne more ubraniti neizogibnim Človeškim nadlež-nostim. In kakor nalašč je stal oče v šoli pridržanega dečka pred šolo in čakal nanj. Ko izve od otrok kako in kaj, stopi urno v učilnico in odvede otroka z običajnim zabavljanjem. Sicer se je katehet jezil, ali končno sem ga vendar prepričal, da otrok ni bil pod primernim nadzorom, Četudi je bil „ključ zasukan-. Na vso jezo je izpustil še druge otroke, potem pa sva ugibala in uganjala modrost, kako naj se tolmači J 24 „pridržek v Šoli s primernim nadzorom*. Da bi smeli šolski otroci nadzorovati Šolske otroke, se nisva strinjala in se še danes ne, ker se iz takega nadzora izcimlja denuucijantstvo in ne samo sovraštvo med otroki samimi, marveč tudi med starši.
Kako je tolmačiti „pod primernim nadzorom'4 ako učitelj no Če obenem samegs sebe z zaporom kaznovati, bo postavodajalcu samemu najbolje znano. Ne kaže torej drugega, nego uradnim potom iskati poučila pri okr. Šolskih svetih, kateri se bodo gotovo drage volje obrnili glede nadaljnega pojasnila na dež. šol. svet. Tudi gg. okr. šolski nadzorniki bi gotovo radi šli učiteljstvu v tej kočljivi zadevi na roko, da bi se povoljno rešila, ali kaj, ker se zakon da le zakonitim potom zopet razveljaviti. Splok pa zapiraj neposlušne in zanikarue otroke takrat, ko imaš Čas ali kaj dela v šoli, najbolje po celo uro in ob takem Času, ko jih starši najbolj potrebujejo. Potem bodo starši Že sami skrbeli za „primerni nadzor44. Ako bi otrok ne hodil potem redno v šolo, naj pa starši trpe. — Če se je v krškem okraju napravil red, zakaj bi se v vašem ne? Ravnotam se je oČividno pokazalo, da le energičen, za šolo vnet nadzornik lahko naredi in vzdržaje red, tistim nadzornikom pa, ki so se že preživeli in so
torej le še po imena ali po slučajni protekciji nadzorniki, je pa čas, da se umaknejo možem, ki bodo znali povzdigniti učitelja t vo in njega ugled.
Iz Medvod.
P ep c a: Ješ', Ješ, Spelca, kaj pa ti praviš k temu, da so naš oČa župan zadnjič ob 1 uri po polnoči v samih spodnjih hlačah stali pod oknom neke hiše, kjer prebivajo same ženske. To se pa vendar ne spodobi za takega svetega moža, o katerem pravi neki Brencelj, da je najbolj pošten mož v celi občini.
Špel ca: Bod'tih', Pepca! Kaj se pa ti razumeš na take stvari! Ali ne veš, da si naš oČa župan, gosp. Smovc, kaj takega lahko privoščijo, saj imajo še dosti peharjev krompirja, in, če . . .
Pepca: Že razumem. Kaj ne . . . in Če pa krompirja ne bo, saj znajo vendar tako lepo štorove pokrivati; si bodo pa s tem pomagali. No! nazadnje znajo pa tudi prav lepo daviti, naš oča župan, kakor so to zadnjič na katoliškem shodu v Preski pokazali.
Špel ca: Zato so jo pa sedaj tudi staknili. Gospod župan, — r Slovenec" pravi, da je baba, ker so na tistem shodu samo babe liberalce napodile, ta gospod župan bodo šli v Ljubljano na ričet en dan, drugi dan pa se hočejo postiti v čast božji previdnosti, da še niso več zapora staknili.
Pepca: I kdo bo pa takrat doma županil? Poglej, kako bi bilo dobro, Če bi že sedaj imeli dva župana, kakor so po rSlovenčevemu rekli naš g. župnik, da bi bilo dobro za v bodoče.
Š p e 1 c a: Kaj še, samo dva misliš ? To je vendar še premalo ! Jaz pravim, da bi morali biti pri nas trije župani.
Pepca: Kako to, kaj bo pa delal tretji?
Špel c a: Vidiš, stvar je takale: eden mora biti doma, da vodi pisarno, drugi mora štorove pokrivati, krompir v peharjih deliti ali pa na krščanskih shodih liberalce na katoliški podlagi daviti, in tretji pa bo moral vedno v rarest - sedeti.
Pepca: Potem pa bo res vzorna naša občina. Samo za tretjega župana bi morali voliti očeta Smovca, ker ta oča imajo že toliko zaslug za „arest-, da bi bilo dobro, da ga ljubljanski rrestautjeu volijo svojim Častnim članom in mu odkažejo posebno kamrico, kjer bo naš velezaslužni oča župan, po domače Smovc, tuhtal o tem, kakojeta svet „ferderban4* in nehvaležen.
Špel c a: Zdaj pa le hitro pojva narazen, da naju oča župan ne zasačijo, oni so namreč zelo sitni, in če naju dobijo bi se nama še slaba godila . . . Na svidenje pri volitvah, če ne še po-preje.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 23. julij«.
— Po vsesokolskein zletu.
Starosta »Ljubljanskega SDkola« dr. Tavčar je prejel iz Šibenika naslednji brzojav: »Na srdačnom dočeku koji brsći Sokolovi glavnoga grada Slovenije pr.redise Sokolovom naš<m, srdačna hvalt! — Doktor Krsteij, stsrosta Hrvatskega Sokola1«. — Žu p.&n Hribar je prejel od istotam naslednji brz'.jav: »Harna na bratskom dočeku, priredjenom gradjanina S'benka, uš-hičena kliče preetavniku Lubljane i cielom slovenskom narodu erdačni: Živio! — Občina.«
— Vladiki Strossmavru
se je zdravje obrnilo na bolje in ni po sodbi zdravnikov nikake nevarnosti več.
— častno občanstvo podelila je občina Vrabce nad Vipavo državnima poslancema dr. Andreju Fer-jančiču in dr. Ivanu Tavčarju. Vipavski kmetje prihajajo vedno bolj do prepričanja, da edino narodnona-predni poslanci delujejo v prid kranjskim kmetom, dočim kranjski katoliško narodni poslanci škodujejo kmetom kjerkoli morejo. Vsled nagajivosti klerikalnih deželnih poslancev že dve leti ni Vipavska dolina dobila nikake deželne podpore. Šusteršič, Žitnik in drugi klerikalni deželni poslanci so z obstrukcijo v deželni zbornici požrli vipavskim kmetom brezobrestna posojila, podpore za napravo vodovodov in vodnjakov v različnih vipavskih občinah ter mnogo drugih podpor, za katere so prosili v resuici potrebni vipavski kmetje. Napredna in veleposestniška stranka sta bili pripravljeni delovati na to, da se dovolijo vipavskim kmetom potrebne podpore. Ne tako tista stranka, koji pripadata Žitnik in Šusteršič. Na svojih shodih na Vipavskem sta pač kričala, da hočeta delati le „ljudstvu in za ljudstvo". Sedaj vidimo kakšno je njihovo
delo. Dr. Nace Žitnik, kdaj izpolnite svoje obljube?
— Klerikalni humbug. V
■rede je priobčil »Slovenec« zahvalo, v   kateri   se    cerkvena ključarja
Martin Sintel in Jožef Klemen ter podiupan Andrej Mariniek, vai iz Šmihela pri Hrenovieah v imenu šmihelskih pogorelcev zahvaljujejo različnim osebam, ki so pogorelcem v njihovi nesreči pomagali. V tej zahvali čitamo med drugim: »Z a -hvalimo se dalje županstvu in našemu gospodu državnemu poslancu, ki sta se potrudila, da so po-goreloi od presvetlega cesarja dobili 5000 kron podpore.« To je humbug! Ne zamerimo šmihelskim pogorelcem, da so to po svojih pooblaščene h dali pod pisati, ker ti revni ljudje pač ne vedo in ne morejo vedeti, kako je s cesarjevimi podporami in ne velo, da nima dr. Žitnik niti sence kake zasluge pri ti stvari. Ker se dr. Žitnik že ne more izkazati z nobeno lastno za slugo, ker ničesar ne stori in tudi ne more nič storiti, ker nima nič vpliva, se zdaj kiti s tujimi zaslugami. Pogorelci so dobili cd cesarja 5000 K podpore, ker je na podlagi poročila in nasveta postojnskega okraj nega glavarstva deželno predsedništvo cesarju priporočalo ta dar. Pogorelci se imajo torej za cesarjevo podporo zahvaliti okrajnemu glavarstvu v Postojni in deželnemu predsedništvu v L ubijani, ne pa dr. Ztniku, ki lahko sedem let na glavi stoji pa se ne bo nihče zanj zmenil.
— Sličica  ljudske zabi-tosti.   li Novega mesta  se nam piše:   Po vsi novomeški okolici se govori o dogodku, ki se je neki pri meril 4. t. m.  Zvečer tistega dne je nastal v hir in toča je bila po poljih, da je bila groza.   Najhujšega klerikalnega fanatika,  brusniškega popa Nemaniča, ta dan ni bilo doma, ker je šel na Brezje gledat »mladeniče«. Nemanič je ca Brezjah pil, v Brusnicah pa je divjala toča.  Ko se je začela toča,  je bil f*rovž zaprt. Brusniški kmet je neumen kot noč in zato voli vedno klerikalce.  Ko je začela toča, je seveda najprej mislil na — fajmoštra in obšla ga je strašna jeza, da fajmoštra ni bilo doma, da bi — točo zagovarjal in panal. Kmetje so se zbrali pred farovžem in s farovškim podrepnikom učiteljem Supinom na čelu razbijali  po farov-ških   vratih   toliko  časa,   da  s :> jim odprli. Prišedši v hišno vežo, je učitelj [!!) šupin  zahteval   od kuharice ključ do fajmoštrove sobe, češ, da mora dobiti   črno   knjigo, s katero se toča pana, on že ve, kje da je knjiga.   Toda Nemanič je bil aljuč do svoje sobe seboj vzel. Zdaj so km tje sobna vrata vlomili in v sobi vse premetali, da bi črno knjigo našli. Ker je ni bilo dobiti, je bil takoj sklep storjen, da je Nemanič nalašč šol z doma, da bi toča pobila, in vzel črno  knjigo  s seboj, d* bi nihče d**ugi ne mogel to5e »pa-nati.o Ko se je Nemanič drugi dan vračr i s silnim mačkom z Brezij, so ga brusniški kmetje čakali na cesarski cesti, mu grozili s koli, ga preklinjali in psovali in mu hoteli zabraniti vhod  v Brusnice in tudi v tarovž.   Zdaj  se čuje, da hoče Ne manič iz Brusnic proč. — V srni-helski   fari   gre   od   ust   do ust vest, da je napravil točo šmihelski fajmošter  Anton Petrlin,  da  bi se maščeval nekemu liberalnemu kmetu v Gotni vasi.   Slučajno so pa ravno strehe šmihelske cerkve, šmihelskega farovŽa in samostani šolskih sester najhuje po toči razdejane, tako da skoro ni najti na njih cele opeke. — Tako ee glasi poročilo, ki smo je dobili iz Novega mesta in ki nam kaže, kam spravijo duhovniki in učitelji a la Supin preprosti rarod. V letu 1904. po Kristusovem rojstvu so sredi  civilizirane Evrope še kmetje, ki so tako zabiti, kakor kak zamorec iz srednje Afrike.   A kaj  bi se temu čudili, saj  celo  par streljajev od Ljubljane, pri D. M. v Polju ni
bolje. Ta fars je vzor klerikalne fare: inopa — procesije — oboji — romanja — pretepi otrok in staršev pa devičarstvo — to je taaa na dnevnem reda. No, in ti ljudje prisežejo če treba, da zna iajmoiter Kolar točo delati, da ga je meinar videl jahati v oblakih in da je Kolar ne koč, ko je bil jezen, ker se »ofer« ni sponesel, napravil točo a tako, da je vsem pobila, samo njemu samemu ne. In potem se ie kdo čud«, da med takimi kanibalsko zabitimi ljudmi ne moremo v par letih pro-vzročiti toli krvavo potrebnega prevrata?
— Reklama. Spovednik v loškem samostanu, razvpiti kaplan Na-drab, je ob šolskem sklepu pozval učenke v svojo celico in se od njih poslovil s pozivom : na| pazijo doma na »Slovenski N*rod«. pride, naj pokleknejo pred starše in s povzdig-nejnimi rekami prosijo, da se odstrani. Li častiti gospod je pristavil: da, celo duhovnik stori neodpustljiv smrtni greh — o jej! — če bere od svete cerkve zakleti list. Strašno! Diklice so morale cbljubit', da tako store. Mi pa le vprašamo, kako more katehet Ntdrab »Slovenski Narod« poznati in obsoditi,ako ga ne bere?! Sicer smo mu hvaležni ra njega reklamo. Radovednost, kakšen je prepovedan sad, se je obudila in marsikatero dekle bo tešila iskala med počitnicami v »Slov. Narodu«.
— Oskrunjena cerkev v
Babnem polju. Začetkom tega meseca smo poročali o Škandaloznem slučaju, ki se je zgodil v Bibnem polju pri Ložu. Veliki klerikalec in mežnar v Babnem polu si je bil namreč v božjem hramu privoščil z neko Marijino devico — nekaj uric ijubezui, vsled česar se je cer kev zaprla, ko je stvar naposled pr.š'a na dan. Pobožni svinjar in desna roka babnopoljskega župnika je pra vočasno pobegnil v Ameriko. Marijina devica, s katero je grešil, pa je stala te dni pred kazenskim sodnikom. Dekle, Antonija T. iz Babnega polja, je šele 17 let stara in Marijina devica prvega razreda. Biia je poštena, dokler ni prišla v Marijino družbo. Obravnava je bila tajna. Antonija T. je bila radi pre stopka po § 516 kaz. zak obsojena na jako milostno kazen 48 ur zapora. Obravnava proti mežuarju se ni mogla izvršiti, ker je mož v Ameriki.
— K poglavju o gledališki cenzuri". Ko je pred 3 leti prosilo „Dramatično društvo- dovoljenja za uprizoritev Jurčičevega „Tugomerja'4, tedaj je cenzura deželne vlade iznašla, da  je   ta   narodna   drama sovražna nemški narodnosti v Ljubljani in da se torej  ne  sme vprizoriti na slovenskem odru. — Enako je odločilo na dotično pritožbo tudi ministerstvo za notranje stvari. — Sedaj so se morebiti obrnile razmere nekoliko na bolje. Kakor namreč znano, je tukajšna deželna vlada z odločbo z due 26. avgusta 1902, štev. 3460 prepovedala vprizoritev llalbejeve drame »Mladost*, češ, da je tendenca cele igre naperjena zoper duhovski stan. Proti tej odločbi je vložilo Dramatično društvo pritožbo, v kateri je dokazalo, da  se ta  igra  brez   vsega pomisleka uprizarja po  vsej Avstriji  in tudi po najbolj klerikalnih  krajih,   kakor na Tirolskem, Gorenje Avstrijskem i. t. d. Ministrstvo   za  notranje stvari potrebovalo je za končno  rešitev pritožbe skoro dve leti, kajti šele z odlokom z  dne   12. t. m. je razveljavilo odločbo   tukaj sne deželne vlade ter ji za u kazalo, da izda zaprošeno dovoljenje. — Zanimivo na celi stvari je dvoje, prvič, da potrebuje  ministrstvo za rešitev tako priprostih stvari skoro celi dve leti, drugič pa to, da skušajo gotovi krogi pri  nas,  celo v  strogo  liberalnih in umetniških  stvareh  zatreti  vsako svobodno besedo. — Izvedeli smo, da sta se celo naš škof in njegov trabant dr. Šusteršič zanimala za to stvar in skušala   preprečiti  pri ministrstvu sedaj srečno izvojevano dovoljenje. Halbejeva „Mladost"  se uprizori torej  v prihodnji sezoni prav gotovo na slovenskem odru in tedaj bo naše občinstvo samo imelo priliko videti, kako daleč in kako nepotrebno sega naklonjenost
ssše deželne vlade napram klerikalni stranki, ki je največja nasprotnica vsaki kulturi in ki je tudi za bodočo sezono snedla „Dramatičnemu društvu" a svojo blazno obstrukcijo deželno subvencijo 12.000 kron.
— Jugoslovanski dijaški kongres v Belgradu se je do-ločil, kakor se nam poroča, na 18., 19. in 20. kimovoa t 1. Zaeno s kongresom se otvori tudi jugoslovanska umetniška razstava. Po slovenske goste pripluje, kakor smo že poro čali, državni parobrod »S jmadija« do S ska, oziroma kakor daleč mu bo mogoče pluti po Savi. Vožnja na parniku bo za slovenske dijake, kakor tudi za druge Slovence, ki se hočejo udeležiti tega izleta, popolnoma brezplačna. Slovenci dobe v Belgradutudi brezplačna stanovanja. Pripomniti je, da se vršo neposredno po kongresu v Belgradu ve'ike slavnosti povodom kronanja kralja Petra I. Z ozirom nato se pričakuje, da bo u le-ltžba s slovenske strani Čim največja, slasti ker se nudi tudi Slovencem nedijakom najugodnejša prilika, da si ogledajo prestolnico svobodne Srbije in se udeleže kronanskih sve čanosti.
— Vzgoja otrok. Ko je pri
hajal dne 16. iulija v Ljubljano S >-kol, vihralo je tudi v Šiški raz hiš prav mnegD narodnih zastav. Saj so v Šiški tudi Sokoli, in v Šiški tako-rekoč sami Slovenci. Pri hiši narod nega, že umrlega Hrvata Kosteloa v Spodnji Šiški razobesil je ob tej priliki njegov naslednik narodno tro: bojnico. V tej hiši pa stanuje neki strojevodja italijanskega imena, pa strogo nemškega mišljenja. Ko so njegovi otroci, ki obiskujejo realko in nemško schulvereinsko šolo, to tro bojnico opazili, zasmehovali so trobojnico z besedami: »\Veiss, blau, roth, der Krainer ist Fallot. Weiss roth, bUu, der Krainer ist a Sau, blau, roh \veiss, der Krainer hat kein Fleiss « Tako se vzgajajo nem-čurski otroci. Tako daleč smo že prišli, danes se upajo otroci pritepe-nega tujca na domačih tleh s takimi psovkami kazati nemško kulturo in zasramovati slovensko zastavo!
— Slovenska organizacija v Ameriki. Slovencev je sedaj v Ameriki nad 100 000 in združeni so v 3 »JddncUh« Najprvo je nastala takozvana »Kranjsko slovenska katoliška Jednotio, ki je bila ustanovljena It ta 1894. V tem društvu so imeli in deloma še imajo prvo besedo — katoliški duhovniki. Ker to mnogim eUnom in društvom, ki ho bili zbrani v ti »Jednoti«, ni ugajalo, so 1. 1898. izstopili iz »Kranjsko slovenske Jed-note« ter ustanovili »Jugoslovansko katoliško Jednotoa. V tej »Jtdnoti« vlada še vedno ketoliški duh, toda društvene zadeve si urejujejo posvetni čiani sami in si ne dado poveljevati od duhovnikov. V »Kranjski slovenski katoliški Jedaoti« je sedaj združenih 70 društev s 6000 Člani, »Jugoslovanska katoliška Jednota« pa šteje 50 društev s 4000 člani. Letos se je pa osnovala tretja slovenska »Jednota« — svobodomiselna, ki se je popolnoma emancipirala cer k ve. Nazivlja se »Narodna slovenska podporna Jednota« (N. S. P. J) Dasi še ni eno leto poteklo, odk*r se je zasnovala, vendar že sedaj šteje 10 društev s 500 člani Razen tega
je še na zapadu kakih 5 samostojnih slovenskih društev, ki štejejo 200 do 400 članov. — Ie teh kratkih črtic je razvidno, da so američanski Slovenci vrlo dobro organizovani, bolje kakor v stari domovini in da se je med njimi jela uspešno širiti tudi napredna in svobodna ideja, kar bo našim rojakom v novem svetu v vsakem oziru samo v korist!
— PoŠta na sokolski slavnosti. Pošfto ravnateljstvo v Trstu je povodom vsesokolske slavnosti z veliko liubezmvostjo ustreglo izrečeni prošnji in pri ljudski veselici v ličnem paviljonu napravilo posebno poštno f ili j al k o. Pri tem poštnem uradu sta poslovala g. ofioijal T o m a z i n in asistent g. Tomaž ič in imela vse roke polne dela, kajti le pri sami filijalki se je oddalo nad 10 000 razglednic, koliko pa šele po nabiralnikih.   Bodi poštnemu ravna-
teljstvu kakor tudi gg Tomasinu in TomsitČu izrečena topla zahvala.
— Tre notne fotografije
od vsesokolake slavnoati razstavljene so v knjigotržnici g. L. Sehwentnerja. Izvršil jih je fotograf I Kotar. Slike predstavljajo sledeče trenotke: Prihod Sokolstva pred Magistrat, pesem »Lepa naša domovina«, proste vsje na dirkališči, prihod pred magistrat, pesem »Hej Slovani«, pozdrav gostov od g. župana Hribarje.
— Gozdna veselica pri Čonžku. I. hrvatsko društvo »Kolo« in pevako društvo »Ljubljana« priredita skupno v nedeljo 31. t. m. oziroma v neugodntm vremenu v nedeljo 7. prih. meseca gozdno veselico pri Conžku. Tamburanje, petje, šaljiva pošta, korijandoli in zažiganje umetalnega ognja Začetek popoldne ob 4. uri. Vstopnina 10 kr. za osebo. Obroci pod 10 let so vstopnine prosti. Natančnejši spored sledi.
— Ljubljansko kolesarsko društvo „Ilirija" priredi v nedeljo dne 24. julna društveni izlet v Kranj. Oihod ob 2 ori popoldan iz gostilne pri »Novem svetu«. Društveni člani se vabijo, da se polno številno udeleže iz'eta.
— Trgovina z moko. Poroča se nam, da se |e sinoči vršil v Ljubljani sestanek trgovcev z moko z namenom, da osnujejo v sviho svojega nadaljnega, zasluženega in poštenega obstanka — zadrugo, ki naj bi ozdravila dosedanje nezdrave razmere ter povzdignila to domačo obrt.
— Vihar in toča.   Sincči je
v ljubljanski okolici divjal precej močan vibar in je deloma pobila tudi toča. Strela ie v Klečah uŽgala neko kajžo, v Mengšu kozolec, a tudi v D >lakem je provzročila požar
— Slovo. Iz Kamnika se nam piše: Deželni sodni svetnik g. plen. Garzarolli je zapustil Kamnik in je odšel   na   svoje   novo   mesto v Celje.   Siovo od izglednega in jiko koncilijantnega gospoda nam je bilo jako težio.  Uradniki in mestjanje z gospodom  županom  na čelu so odhajajočemu  g. svetniku pr.redili va lete, pri katerem se je prav posebno pokazalo, kako priljubljen in obče-spoštovan   [*   pri   nas   gosp. plem Garzarolli.   Pri  odhodu spremili so g. svetnika skoro vai napredni mest jam na kolodvor,   nekateri pa so se Še i njim peljali nekaj postaj daleč. Upamo, da ohrani g. svetnik Kamnik in njega prebivalce v tako prijaznem spominu, kakor ohranimo mi svojega bivšega sodnika.
— Kamniška mestna godba priredi v nedeljo, dne 24 julija t. J. Koncert v zdravišfu.
— Družba sv. Cirila in Metoda si je 18 t m na Jesenicah kupila pripraven proste r, da na njem postavi svoj lastni otroški vrtec ki bo ob vel kem številu tamošnjih veči del delavskih < trok imel 2 t čaja in potreboval dve vrl-narlc. Će bo sreča mila, spravi se stavba ž<* to j»-sen pod streho
— Matura na novomeški gimnaziji se ni poaebno s^onesia. Izmed 30 abiturijentov jih k maturi 6 splch ni bilo pnpusčenib, temveč bodo maturirali šele pozneje Od ostalih 24 naredilo jih je maturo Is 14 Dva sta padla za eno leto; 8 j h dela čez dva meseca ponavljavm u pit. Odličnjaka sta dva Lav. Mastna k, in Ivan Praznik
— „Sokolu" v Idriji so rovali za zlet naraščaja v Ljubljano: br. Iv. Gruden, dr. Horvat, vir. Kar tik, Moravče M. iu J. Novak po 3 K, Fr. Kavči č,  And.  Priste 1 ič, dr.  štverak,   Jos.   Š e p e t a v e c iu Iv. Turk  po 2 K,  Iv.  Bajželj, Fi DidiČ,   K.   Gangl,   It.  Jereb, II. Ko bal, J.   Kogovšek,   I). Pire, 1 R u p n i k, M. Pire iu S t r a u s s M. po 1 K, K. Kosmač in K. Svoboda po   2 K, ga. H a r m e 1 Iv. L a g a j n e F., Stepi. Iv., gdč. Harniel L.,  Kavčič   M. iu Vidmar   R.   po   1   K. Skupaj 4«' E£. Odbor _ Sokola^ izreka vsem rodoljubnim darovateljem najiskrenejso zahvalo.
— Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico, za katero se kaže Čim dalje več zanimanja, iu ki je določeno za Čas od 1& do iV>. av-pejta t. L, se priredi v vzhodni del Švice, in sicer kantone: Glarus, Seh\vy/, Zug, Lucern, Curih, St. Galcu iu Appeu-zell, torej v kraje, ki so za nas v gs> spodarskem  oziru najbolj   poučni, pa tudi za vsakega potnika  najbolj zam mivi.   Da  se bodo   u deležniki vedeli ravnati, jim bodi na kratko povedano, da    se    priredi   potovanje   po naslednjem načrtu: Iz Ljubljane Čez Trbiž in Inomost v Huchs ^na  meji Štifti od tukaj po železnici ob Valenskeoi jezeru čez Ziegelbnick, Piaftlkon v Sam stagern železniška postaja  proti l.iu siedelu). Od tukaj peš Čez Schonenbci-g in Neugut (ob CuriŠkem jezeru  v \V;i densvveil. Potem vožnja v Cug in Chani. Od tu po železnici v Lucern (ob Štiri* kautonskera jezeru.) Iz Lucerna v Sursee (blizu Sempaškega jezera/ iu potem v
^-- i   mm MMl
Bn*T Dalje v prilogi. "Vsi
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 166, dne 23. julija 1904.
Cnrih, kjer bo glavni odpoČitek. Iz Cu-riha po železnici v Kempta), skozi vVinterthur v Gossau, iz Gossan v St. Gallen, od tukaj čez Rohrschacb v Kheineck-Kusterhof (ob Bodenskem je zeru), potem nazaj čez St. Gallen v Gais in Appcnzell. Iz Appenzella pa Čez planine Kamor in Hoher Kasten v Riitti (Renska dolina) in nazaj po železnici v Buchs; od tukaj povratek v Ljubljano. Za potovanje po Švici sami je določenih 8 dni, in je vsa pot tako razdeljena na posamezne dneve, da bo mogoče izletnikom ogledati vse, kar je po sporedu potrebnega. Obenem bo pa skrbljeno tudi za potrebni odpočitek, tako da si bodo mogli udeležniki lahko ogledati potoma razne naravne lepote švicarske dežele. Priglasila za udeležbo sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani do 1. avgusta t. 1.
— Nekaj o c. fcr davčnem nadzorniku Oplustilu. Pod tem naslovom smo 8. julija t 1. prinesli dopis iz Šoštanja, t'čoč se mehinac j davčnega nadzornika Oplustila in davčnega prislava J«-žovnika. Na ta članek aro" dobili obligatni uradni po prsvek. Ta uradni popravek nikakor ne odgovarja določbam § 19 ti^kovu.tga z&Kona. M« bi popravek h.hko vrgVi v koš, aii priobčiti ga hočemo vendar, ker v svoji prirojeni lojalnosti radi damo prostora vsakemu oyr«ivićen u O vsebini popravka pa se pomen nr o pozneje.
— j,Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici je s&iemlo dne 29. iunije t 1 šolsko leto. Priredilo je javen nastop učencev šole za gosli in kiavjr. Spričevalo je prejelo 21 gijencev za gosli in 14 za klav;r. Nastop !a je skuoina 12 gojencev za gosli, trije gojenci in ena gojenka pa posamezno. Na klavir je sviralo 7 gojenk n 1 sr^ienec Vspth je bil najugodne|ši. Šolo za klavir |e vodil društven* učitelj g Emil Komel, izprašan za srednje šole, za gosli pa društveni pevovodja g. Josip M^cbl, fcbsolvirsn konservatorist. — Društvo
pnrtdiio t-kom leta dva v^hka koncerta: dne 14. novembra 1903 in dne 15. rnaia t 1. Pri tem z*dnjem koncertu, ki je iiborno uspel, se je proizvajal mei drugim »Psalm 149 « dr. Antona Dv« raka ter dve simfonični p^sm J .»sip* Micbla. Te dve skladb »te se že proizvajali pri nastopu gojence? pražkega konservato-rija, ter se je pri tej priliki Josip M chl priznal kot eden prvih učencev Dvofakove šole. Obe skladbi so od liku) ta pa izrazitem nastopu posameznih inštrumentov. Komponistu se je docela posrečilo izraziti svoje misli ter ]« p«fc*zal polno vladanja velikega orkestr*. Josipu McDiu se mora ep«oh priznati, da mojatrsk" vodi or ktster, in da j« lete* njegova prava domena, dasi ss odlikuje tudi kot vodj* večjih pevskih zborov. Obč<n s:o }e o cr;liki koncertov, kakor tud» g«***'« no šolo izkazalo dovolj zanimanja Na fcrepkejši razvoj dru štva vplivalo le neugodne goriške pol tične razmere. Gi^de na to je Želja vodifeijev društva, da bi se zciruž la D»§a glasbena šola z ono v Ljubhani, taso da ji postane podružnica Ako je, kje dovolj pevskih in glasben iti moči, je to v Gorici S t«ao bi se odpravili vsi poiitićni motiv, ki zad žu:ejo najlepši razvoj šole in zbor*!
— Tržaški   Lahoni  so zad-c !■   op iv" no    posušili uprizoriti
Uko večjo   d»-montjtrij.c.jOj   a »e jim ni posrečilo   Tuli včeraj so demoii striral«, a to pot je policija energično nastop la in   aretirala celo vrsto teb pobel.nov. — Vetraj   je   bila  že če trta htšna   v r**i*kMV?i v ia^k»*m telo vadnem društvu. Traj-:la je 8l/a ure, a je bila br^z u p^ha
— Pevsko društvo „Kolo" V Trstu priredi 9 nedeljo une 24 julija v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu v proslavo obletnice razvitja društvene zastave vrtno veseiico.
— Praznovanje godu sv. Cirila in Metoda v Ricmanjih
se je izvišilo v najlepšem redu. L-v nedeljo, dne 17. t. m., na predvećtr, so začeli ricmitnjBki vaščani razsvet Ijevati svoja okna in ra*obesati zastave.     Grrrren;e   iz   topičev, spu sčanje   raket,   prižiganje umetalnih ognjev m kresov, močan zbor rias*-g* »Slavca«   in   zvoki   domače godbe, vse to je naznanjalo slovesen praz nik  drugegn  dneva.   Isti večer sta revski zbor in domaČa grd ha pri redila županu gosp. Ivanu Berdonu podoknico, nakar se je goBp župan Ptvakernu zberu in domači godbi za hvalil. Poudarjal je, kako prijateljsko 'jubezen gojijo  pevci, pevke, godba in sploh vse   prebivalstvo Ricmanj in Loga do njega. m Po pozdravu g. župatia so zaonh »Živ o« klio. Drug dan le ob zon so tr piči naznanjali naj veleponaembni praznik. Tečno ob 5 uri  zjutraj  zbrali  smo  se v pramicnih   oblekah   vsi prebivalci Ricmanj in L g* na  glavnem trgu oi k' der smo veselega  srca ob do-zdr&vijanju top'čev in domače godbe odkorakali k službi Božji v pravo-
slavno cerkev v Trst. Bila je z a sto pana tuli vaa šolska mladina, tojo |e vodil gospod župan.   Dekleta so imela na prsih razvit trobojen trak % napisom: »Slavee«. — Seveda so nas gledali Italijani kakor peć Blizu pravoslavne cerkve se je zaletel neki Italijan v neko dekle, ter ji iztrgal trobojni trak in hotel zbežati; sieer se to mu ni posrečilo: Mi, ne bodimo — leni, smo tega Italijanskega podanika   prijeli, in mu dali par prav dobrih »zaušnic«, da se je ta poslednji kar trikrat zavrtel.   Po končani službi Božji smo se podali peš nazaj v Riemanje.   »Pri Lovcu« nas je že  pričakovala domača godba z društveno zastavo in nam v pozdrav zasvirala »Hej Slovani«  Na to eo iz vseh grl zaonh »Živio« klici. Mešan zbor in  šolska  mladina sta zapela skupno s premljevanjem  godbe koračnico »Mladi vojaki« in odkorakala naravnost v Riemanje.   Proti večeru smo se zopet zbrali na  krasno  r di-čen*m in razsvetljenem  vrtu gosp. A. S »ara.   Tu je bil kaj krasen užitek ob  milem  odmevanju diČnega »S'avca«   in    zvokih   naše domače godbe.  Vsi prostori so bili tako napolnjeni, da niso mogli vsega občinstva    sprejeti.     Gospod Frančišek Bonano   nam je v  jedrnatih besedah, v nadaljnem govoru opisal — aako sta brata sv. Ciril in Metod po svetu razširjala slovansko  pismo in primerjal sedanje naše razmere. Govornik je nadalje poudarjal: letos je ravno tisoč in devetnajst let, odkar je  umrl  sv. Metod,  fci   ie s svojim bratom Cirilom jako veliko storil za duševno   omiko   naših   očetov. Ta ginljivi govor je vsem segel v srce. Nobeno oko ni bilo Buho.   Ker je bilo pozno v noč, nas je g. župan v kratkem govoru pozdravil, ter n»m čestital, da smo zmiraj tako vztrajni, ter i.am priporočal, naj bodenio tudi nadalje  in  naj   med   seboj gojimo bratsko ljubezen. — Nato so zaerili trikrat »Ž*vio«! klici in »Bog živi na šega vrlega žup&na« »Stava njemu!« Potem smo se veselega srca razšli. Ker so zvoniki še vedno zaprti in na  njih  pritrjene angleške žabnioe, se  od   tega   dne   na   u**z župana gosp. Iv. Berdona  v  znamenje pol-dneva s topidem uatreli.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Martin Tonkovič, delavec na Hru-šici, je letos dne 1. vel. travna v prepiru udaril delavca Ivana Grabovaca po nosu in ga sunil v levo stran prsi, kar obdolženec sam priznava. Obsojen je bil na 5 dni zapora z 1 trdim ležiščem. 2.) Juri Urmaž, delavec na Hru-šici, je šestnajstletno prodajalko Jero Rabič rad videl. Ker se je pa obdolženec domišljaval, da ima ta ljubavno razmerje z delavcem Andrejem Miheli-čem, je postal ljubosumen. Zgrabil je dne IT. velk. travna svojega tekmeca za prsi in zagrozil, da morata biti danes oba zaklana; v prodajalni je še rekel Jerici Rabič, da, Če ga ne bo rada imela, da bo najpreje zaklal Mi-boliča, potem pa še njo, in je nato svoj nož v prodajalno mizo zasadil. Urmož pravi, da je bil tisti dan zelo pijan in da ni vedel kaj je počel. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 3.) France Scbenk, dninar na Hruški, je dne 2. rožnika t. 1. Karolu Hofliu-gerju, pri katerem je stanoval, izmaknil obleke v vrednosti 46 K, Matiji Hrubešu je pa vzel iz zaprtega kovčega 70 K gotovine, nato je pa iz Hrušice pobegnil in se do časa njegovega are-tovanja brez dela okoli klatil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 4.) Jožef
Žerjav, trgovski vajenec, nazadnje na Savi, polno priznava, da je svojemu gospodarju, trgovcu Antonu Treunu na Savi, vzel iz prodajalne mize prvič bankovec za 20 K,   drugič   bankovec za
10 K. Obsojen je bil na 14 dni ječe. 5.) Janez Jelene in Anton Sobar, posestnika sin, ter bajtar Matevž Marenk, vsi iz Dražgoš, so na večer 4. mal. travna t. 1. v gostilni Jakoba Šmida v Dražgošah iz hudobije razbili, med tem ko je Janez Jelene po luči udaril, hišno opravo, Šipe pri oknih, kozarce, uro in raztresli moko in s tem krčmarju napravili za 55 K 12 v. škode. Sodišče je obsodilo Janeza Jelenca in Antona
Šolarja vsakega na 4 mesece s postom in trdim ležiščem poostrene ječe in Matevža Marenka na 8 dni zapora.
— Nemški nočni razgrajale!. Stanovalci ob Ljubljanici se pritožujejo, da razgrajajo večkrat ponoči ob Francovem nabrežju neki nemški fantalini. Posebno glasni so bili danes okoli 3. ure zjutraj ter so s svojim pijanim kričanjem in „lleil-kliciw zbudili stanovalce ob obeh straneh vode. Sumi se, da so med ponočnjaki gojenci Mahrovega zavoda. Vkljub hu renskemu vpitju se ni prikazal na obzorju noben redar.
— Železniški voz zgorel. Včeraj se jo vnel pri tovornem vlaku v Borovnici ialezoiški voz in je ves zgorel. V njem je bilo polno pavo!je, ki je tudi zgorela, in se ceni škoda na 8000 K. Ogenj je nastal vsied za
I virauja in je seve k temu pomagala
največ prehuda vročina. Vsled tega je imel brsovlak l1/*- ure zamude.
— Strah pred orožnikom.
Ia včerajšnjega popoldanskega gorenjskega vlaka je skočil blizo Kranja neki tujec, kateri se baje ni nič poškodoval. Vzrok skoka je bil, da je neznance, ki je gotovo imel kosmato vest, zagledal v kupeju orožnika, pred katerim je ušel, misleč si, da leta ve njegove grehe. Mogoče je pa tudi, da se je samo »bltnd« peljal.
— Solnčarica zadala je včeraj ob */* n* 2 popoldne bubarieo Margareto Hrovatovo Sla jek Štruklju po pivo; ko je prišla domov, se je zgrudila in umrla. Prepeljali so jo v mrtvačnico k sv. Kriitofu. Govori se, da sta tudi v nedel|0 zblazneli zaradi vročine dve natakarioi, katere bo prepeljali v deželno bolnišnico, ki so pa že v teku d«eh dni bile idrave.
— Svarile otroke. Včeraj so bili zasaCeni trije mladoletni dečki, ki so »rabutali« sadje. Ne glede na škodo, katero napravijo taki poglavci prizadetim posestnikom, naj bi stariši premislili, da jim nezrelo sadje lahko prinese v hišo za otroke hude bolezni in naj bi jih v tsm zrnislu svarili.
— Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpe ljali v Ameriko 4 Hrvati in 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 15 Hrvatov in 5 Slovencev. — V Hrusioo se je odpeljalo 15 Črnogorcev in 20 Maoe-doncev. — Na Westfalsko se je od peljalo 40 Hrvatov, v Feldkirohen pa 35 šumarjev.
— Izgubljene reči. Na vse-sokolski siavnosti je izgubila gdč. M. Krašovec srebrno zapestnico.
— Kolo je bilo ukradeno
v Liubljaui dne 13 t. m. Kdor ga najde, ali poizve zanj dobi 25 kron nagrade. Kolo je čisto novo, model Puch; pod sedlom ima štev. 16 501 in vredno 340 K. vKolo se naj odda Pavlu B.iencu v Št. Vidu pri Ljubljani.
— Hrvatske novice. Bolezen škofa Str ossm ay er j a se je
brnila nekoliko na bolje. Zadela ga je b H kap. Sočutje za bolnika je med Hrvati n Slovenci neizmerno. — Obsojen odvetnik. V Oseku je bil obsojen te dni odvetnik Petar La ckov ć iz Slatine zaradi poneverjenja na dve leti ječi. — Dr. Egersdor fer, hrvatski (madžaronski) državni in deželni poslanec je dobil od ce-oarja komturni križ Fran Josipovega reda. _
* Najnovejše  novice. —
Pri podiranju stare palače v Belgradu so razkrili podzemski hodnik, ki je vodil daleč iz konaka na prosto. Kralj Aleksander pa je dal predor zazidati, ker se je bal, da bi zamogli po njem vdreti zarotniki v konak. V istini pa zarotniki za podzemski vbod niti vedeli niso, in kralj Aleksander si je sam zaprl na ta način pot za beg.
— Umrl je v Pragi član gosposke zbornice Fr. Šebar.
— Dva italijanska vohuna so prijeli avstrijski vojaki v Bolcanu. Vohuna sta se hotela vtihotapiti v trdnjavo ; eden je imel duhovniško obleko.
— Veliko podzemsko jamo s kapniki so baje našli turisti v bi hačkem komitatu. Jama je baje večja (?) in lepša (?) kot postojnska. Domačini so pač že dolgo vedeli za jamo, toda nihče se ni našel, ki bi jo bil preiskal.
— Policijski nadzornik po-n e v e r j a 1 e c. V Kielu je policijski nadzornik Drager poneveril 20.000 mark ter zbežal z neko mladoletno deklico dasi je imel ženo in otroke.
* Zanimiv članek o Rusiji pred vojno je priobčil netrografr-ski dopisn'k pariškega lista »L' Ei r »peen«. Čsan^k pravi: Vojni minister general Kuropatkin se je svojedobno vrnil s svojega potovanj* po vztočni A«iji popolnoma pobit v Pe trograd. Pred vsem je takoj zahteval, da so ruske posadke na Daljnem V?toku pomnože' Da mu bode ložje razložiti carju oevamoat z ozirom na naglo oboroževanje Japoncev, zahteval je Kurop*tkin istotako »Ujni vrhovni vojni svet«. To se mu je posrečilo ter se je vojni svet usta novil. Temu svetu so pod carjevim predsedstvom pripadali najodličnejši člani sedanje vlade in general Dra-gomirov. Vsak teh članov je imel svoje posebne načrte in ideje. Dra-gomirov je n. pr. predlagal, da se proda Port Artur, Daljni, a iz stra tegičnih ozirov tudi Viadivostok. Tudi je priporočal eventualno koncentracijo ruskih čet za Harbinom. Dragomirov načrt je bil zavržen, in on se je držal takrat zelo pasivno Kuropatkin je nato predložil celo vrsto varnostnih načrtov, kakor: da se brez odlašanja mobilizujejo čete Ur se pošljejo v vztočno Azijo, da se ruska vojska koncentruje v Mand Žuriji po mogočnosti blizu utrjenih krajev. O tem se je v vojnem svetu razpravljalo zelo živahno. Zadnja seja tega sveta se je razvila zelo
dramatično. Ko je namreč prišlo do tega, da se glaeaje ter je izgledalo, da se Kuropatkinov načrt odehri, vzdignil se je hipoma car ter odšel iz seje. To je bil za Kuropatkina moralni poraz. On in njegovi prijatelji so razumeli, da je vse izgubljeno. Ostali člani sveta in drugi odličnjaki so bili veseli, da ae je stvar tako rešila. Ko je neki znani politik rekel grofu LambsdorfT: »Ali to je pravo omahovanje, mi tiramo domovino v propast! — odgovoril mu je LambsdorfT: »Vi sta sami omahljivi. Mar ne vidite, da car noče vojske in da do vojske tudi ne pride, ker je car noče?« Politik je odgovoril: »A Japonoi?« — LambsdorfT: »Japonci? Mi zanesljivo vemo, da se Japonoi ne bodo nikdar spuščali z ntmi v vojsko: Vogar (ruski poslanik na Japonskem), ki ga je car pro sil pri njegovi vrnitvi is Japonske, da pove jasno vso resnico o položaju, prepričal je carja z besedami: »Kot vojak in verni podložnik Vašega Veličanstva polagam roko na sroe ter se zaklinjam: Nikdar se Ja ponci ne bodo predrznih navaliti na nas. Oni niti ne mislijo na to! . . . Tako, sedaj veste!« In minister zunanjih zadev je ves srečen ostavil politika, zagotavljajo vsakomur, da ne bo vojske, ker je car noče. To je vzrok ogorčenja v gotovih krogih. Po splošnem mnenju, posebno po mnenju na dvoru, je grof LambsdorfT dogospodaril, posebno odkar ga je grof Doltroruki pred vsemi gosti oklofutal. Umljivo je, da so bili car in vladni možje grozno pretreseni, ko je liki grom z vedrega neba došla vest, da so Japonci prelomili mir ter navalili na Pot Artur. Neznano je tudi, da Kuropatkin, ko je prevzel vrhovno poveljništvo, ni imel več kot 40 000 vojakov, a tudi sedaj jih wma več kot 125.000
* Usodna vožnja v čolnu.
V Subotici se je vozilo v Čolnu sedem deklic. V mladostni razposajenosti so uganjale razne šale. Naenkrat se čoln prekucne in 16)etna Marička Kurit ć 14letna Milena Bronić in 12 letna Dobrila Lukić so izginile pod vodo. 24letni Adam Zvekan jih je hotel rešiti, pa je sam utonil. Vse tri deklice so potegnili mrtve, tesno oklenjene iz vode.
* Tragična  usoda.   K*kor
smo že poročali, sta blizu Reke Utonila dr Adolf German in njegova zaročenka Berta Boskovicz, oba iz Lvova. Ta dogodek je tem žalost-nejši, ker je zaročenka provzročila smrt treh mlademčev, ki so bili v njo zaljubljeni. Berta Hoskovics je študirala medicino na vseučilišču v Lvovu. Zaljubili so se v njo štirje kolegi. Dogovorili so ameriški dvo boj, ki naj odloči,čigava postane rub-Ijena deslica. Trije so vlekli črne krogle. Prvi se je zastrupil pred par tedni, drugi je skočil v Neapolju v morje, tretji pa je izginil. German, ki je bil tako srečen, da je potegnil belo kroglo, se je poročil z deklico, a že na ženitvanskem potovanju ga je došla nesreča
* O Kriigerju. V svojih spo minih opisuje pokojni Kru„rer svoje doživljaje z zverinami, divjaki in Angleži. S svoje farme je enkrat poslal K&f-a k svoji materi v oddaljeno farmo po rozine. Mati je poslala K likerju 7 kg rozin, kar je povedala tudi v pismu, ki ga je zamorec točno oddal Kriigerju. Toda rozin je bila jedva ena kila. Krftger je prijel zamorca, zakaj ga je botel oslepariti, ker mu je skoraj vse rozine pojedel. »Pismo, ki si mi ga prinesel, pove, da si roz-n? pojedel«. — »Gospod«, je odgovoril zamorec, »pismo laže; saj sem ga vendar položil pod kamen za veliko skalo, z rozinami pa som šel na drugo stran skale, kako je moglo pismo videti, da sem rozino jedel«.
' Najnovejše uporabljenje elektrike. Zadn;i cas so pričeli vporabljati elektriko za pospeševanje rasti na polju. Dva ruska učenjaka, Spiesknev in Krokov, sta sestavila v to svrbo posebne električne baterije. Ako zakopljejo iste v zemljo, postaja zemlja magnetična ter pospešuje rast poljskih pridelkov. Posebno vspešno deluje na krompir, repo, pšenico, deteljo in mnoge drocre rastline.
* Nova  redilna rastlina.
Neki učenjak, Baitand po imenu, je nedavno opozoril francosko akademijo znanosti na novo in dragoceno re-dilno rastlino, katero uživajo urojenoi v različnih krajih tropične Afrike in katero uživajo tudi v nekaki drugi obl-ki, v Braziliji. Balland zatrjuje, di je to edino, doslej znano redilno sredstvo, ki ima v sebi vse človeškemu organizmu potrebne redilne snovi, četudi je ta trditav pretirana, se vendar lahko psnema, da je ta rastlina za pr«kuho velike vrednosti
V surov m stanu imt; rastlina okus boba, pripravlja se kakor isti, a ima kuhana okus pečenega kostanja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. julija. Poljedelski minister Giovanelli ne pojde na Gališko, in sicer radi tega, ker štrajkajo v Drohobyczu delavci.
Črnovce 23 julija. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah v kmetskih občinah je bilo izvoljenih šest svobodomiselnih Malo-rusov in pet svobodomiselnih ter en konservativen Romun.
Rim 23 julija. Papežev državni tajnik, kardinal Merrydel Val namerava odstopiti.
Carigrad 23. julija Sklicuj^ se na zaupne informacije razglaša turška vlada, da pripravljajo Sa-rafov in njegovi pristaši novo ustajo v Macedoniji in da se je tudi v samem Carigradu bati nasilstev.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 23 julija. Doslej še ni nikakega oficijelnega potrdila senzačne vesti, da je Kuroki predrl levo krilo ruske armade in je na potu v Mukden.
Petrograd 23. julija. Konflikt z Aogltiško je, Kolikor se tiče zaplembe ladje „Malacca", poravnan, ali s tem še ni konec konfliktu samemu, ker skuša Angleška izkoristiti to priliko in zapreti Dar-danele ruskemu prostovoljnemu brodovju, angleškim ladjam pa zagotoviti svobodno prevažanje vojne kontrebande.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Pred dobrimi par tedni je prevladovala na žitnem trgu bos, kateri nismo pripisovali zadostne važnosti, kajti kot vzrok dviganja cen je bila edino-le takratna suša, vsled katere so prorokovali pogubo pšenici in rži. Ko pa je enkrat deževalo, potem pa nastopilo ravno za Časa žetve lepo vreme, poiz-gubili so se dokaj prejšnji poviški, kajti dež je v precejšni meri popravil po suši provzroceno kvar — vsaj kakovostno je pšenica dobro uspela, akopram je množina iste v resnici inaojša, nego se je prvotno cenilo Pšenica in rž sta po večini Že pospravljena s polja — na vrsto pride dozoritev koruze, ovsa in gomoljastih poljskih pridelkov. Vse drugačna škoda pa vsled le in le trajajoče suše preti tem rastlinam. Če bi že vsaj v tekočem tednu deževalo, bilo bi se nadejati vsaj malega uspeha, ker pa se to ni zgodilo, so po mnogih krajih te rastline že popolnoma uničene ter jim tudi dež ne more več pomagati. Krmilni poljski pridelki so letos tako-rekoč popolnoma uničeni — zato 8e ni Čuditi, ako je strah pred draginio vsak dan večji, cene pridelkom vsak tlau višje. Povse naravno je, da se draži iz ravno tega vzroka tudi pšenica, ki bo takorekoe edini pridelek, s katerim bo račuuiti.
Pšenica je na mnogih postajah že pripravljena za prodajo, toda vsakdanji poviški cen zadržujejo imetelje, da bi blago prodali. Ponudbe SO takorekoe izostale, da, uiti p:i višjih ponudbah ni priti do kupčije — imetelji enostavno niso voljni dati blaga iz rok, meneči, da bodo še znatno višje cene dosegljive. Efektivno je pridobila pšenica v teku tedna 45 vin., oktobrov kurz notira včeraj 9"' 75 proti prejšnjemu tednu 9°'-
K ž se je povzpela iz istega raz! od 6Tlln na J*  , za oktober.
Koruza kosira rapiduo. Na eni strani je temu vzrok suša, na drugi j»a po mnogih krajih prekinjena plovba vsled nizkih voda. AfSMVif ketl Si jej dvignil od 5M ,n na O1 ^, majev kurz 1905 od 5M j, na 6 1 , bi čosar sledi, da se najbolj upošteva preteče nadmeruo slaba letina.
Oves se je dvignil za oktober od G*1" n na G"- n Iranko Budimpeštu.
Ajda je popolnoma izginila iz trga ter ni pri najvišjih cenah dobiti nikakega blaga. Vsled trajne suše je na Ogrskem nje setev že onemogočena ^ dosedaj sejati ni bilo mogoče, po asftfSl pa, katerega pa šele pričakujemo, bo setev prepozna. Ker prete dozoritvi vsled poznega časa vsakojake nevarnosti — zato se bržčas ue bo nihče odločil k setvi.
Moka sc dviga, če treba, tudi po dvakrat na dan in je dosegla že višiuo K 32-— do K 34*— franko kolodvoi Ljubljana za 100 Iul
Mast in slanina sta po našem mnenju danes ceni, mislimo pa, da bo preteča slaba letiua koruze v kratkem uplivala tudi na cene prašičev in posredno potem na mast in slanino.
Špirit. Vsled trajue suše pričakovati je vsak hip povišanih cen tudi za ralinad.» — surovina je znatno višja.
S1 a d k or. Tendenca je zelo trdna in se ni nadejati nižjih cen. Druga roka je domalega razprodana ter si nabavlja blago po celih cenah. O ofertah za novo kampanijo vlada še nejasnost.
01 j e se draži dalje. Prve vrste jedilno olje dosega dobre cene.
Petrolej. O izpremembi cen se sedaj Še nifc ne sliši ter utegnemo imeti v tekočem mescu neizpremenjeue cene.
R i ž notira neizpremenjeno.
Kav a nam ne nudi to pot ničesar posebne omenitve vrednega. Točni lepi zeleni Santos dosega lepe cene. Tendenca je trdna. Ponudbe za novo blago so še prav redke in drage. Kupčija je slaba.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-»ehajočim ljudem priporočati je porabotprist-nega „Moll-ovega Seidliti-praska", ki je pre-skušenc domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe&ilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalaga te lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 5 R—10
val«** ki daje zdravniku in pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, je kemiška analiza, ki je vsekdar potrdila — nR|iovedano množino železa v železnutrm vinu lekarnarja 1*1-ceollja v LJubljani na 19 u naj m U t 4 eemi. Zunanja naročila po povzetju. 9
RnrraoL'i        nareja apetit, nUgdoM        povspešuje pre-
Jempel-vrelec1 ureja odvajanje.
Svila za neveste
bo 60 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh parvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna za »vilo Henneberar, Ziirlch« 3 75—6
I»r otl plešavosti, tvoritvi luskin, izpadanju, osivljenju in vsem drugim boleznim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotovejše sredstvo Fr. Rollmanna (Vilimov pri Litovelu na Moravskem), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojači in dela voljne, jim daje lep blesk in naravno barvo m zatorej ne ohranjuje e 2e obstoječih las, ampak tudi z velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3—,5 — in lO*—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju, pri mnogih brivcih in v trgovinah z materijalnim blagom. Pri nak upu glejte na firmo, varujte se malo vrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne svete in prospekte pošilja iznajditdj na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 2C79
Le U8
i"'
99
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671—ž.0 Glavna zaloga: Dunaj, I., Prsdigargasse 5.
Mnogo denarja SiggS,
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške [
obleke itd, itd.   Pobarva se brez truda v j
par minutah, uspeh je nepričakovano lep |
in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. j
zavar. barvilo za blago „g'IjO'aL**. Poaku- j
eni zavitki po 20 h, originalni lončki vssJce i
barve a 70 h (črno in višnjevo   tegetthof- j
blau) 10 h več).   Poskusni  zavitki so za- j
stonj, ker se za to založenih 20 h pri na« j
kupu originalnega lončka odšteje._ j
" „FL O X"   3031 -M 1
podjetje   »ar v 11   za  b I a s o
Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Izjava.
Podpisani Alojzij Peterman po domaČe Čičnik, posestnik v Kranjski gori, sem dal v št. 89. političnega dnevnika „ Slovenca" z dne 20. aprila 1904 v prilogi natisniti Članek z nadpisom: „Iz Kranjske gore. (Odgovor »Narodovemu" dopisnika)" V tem Članka sem trdil, da je i o moji sodbi „Narodov" pisec nemškutar, da pa mene veseli, ker se ma ne more očitati, da bi bil kje kaj izneveril ali ukradel ali lazil po Bosni.
Vsled tega Članka je vložil gosp. Fran Budinek, trgovec in posestnik v Kraujski gori, zoper mene tožbo radi razžaljen j a časti ter so v preiskavi zaslišane priče v istini izjavile, da so po njihovih mislih in prepričanja merila ta očitanja na osebo g. tožitelja, Frana Budineka.
Zategadelj obžalujem, da je omenjeni moj Članek provzroČil tako in sploh kako sumničenje gospoda Frana Budineka. To tembolj, ker se jaz s svojim člankom osebe in časti obče čislanega g. Frana Budineka niti dotakniti nisem nameraval. Izjavljam tedaj, da nisem nikdar imel niti najmanjšega povoda z žaljivimi in obrekljivimi Članki napadati od mene visoko spoštovanega gosp. Frana Budineka.
Iz vseh teh vzrokov smatram za svojo dolžnost, da se javno na tem mestu g. Franu Budineku zahvalim, ker je na moje prošnje in z ozirom na mojo rodbino umaknil zoper mene vloženo tožbo. 2072—i
V Ljubljani, 19. julija 1904.
Alojzij Peterman
po domače Čičnik.
fcj^lf tfydrowe žilne kave j
VkinSi fcCtrni jiTjtt tjir <Pređ*.l7/r
- agasU
'.DOMAČI PRIJATELJ"
t*«ro k,js«cv< «.»•-,. s~. ••».;<■-«.
Proti zohoboiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust«
t steklenica z navodom 1 14.
Melusine zobni prašek
1 škatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto. "      Edina zaloga. r=
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež, lekarna Milana Leustska
v Ljubljani, Resljeva cesta št. \
j   leg novozgrajenega Fran Jožeiovepja
iubii. moetu- 38—29
, L. LUSER-je\ ohliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-8Cf>       jim očesom, žuljem itd. 19
Glavna zalega:
K-
L
£ n nfcj 'Sile idlm^,
vaj j" I ^ki-20.
Dobiva »e v vseh lekarnah.
Zdravilski
zajamčene pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija
Oamis S hi
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5*—, V, steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 39
!
V sedanji dobi potovanja za
občinstvo najbrž ni brem interesa, ee opetovano opozarjamo na to, da so znane IZDELOVAL-N1CE ŽIVIL, IVAN HOFF v STADLAU pod imenom 9Ialtzyni apravile na trg ve le koncentrirano namizno pijačo iz sladnega izvlečka največje rediluosti in slastnega okusa, ki naj na potovanjih, pohodih, ob slabotnosti, med izvrševanjem poklica ali po dolgi bojezni oslabelo truplo v prav kratkem času nanovo poživi. 11 al t sy m se prodaja po 80 vinarjev steklenica in je firma, ustrezaj e občinstvu v letošnji sezoni, sklenila, da bo od 20 »teklenic naprej pošiljala franko po vseh letoviščih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. julija: Marija Šiinnovc, mizarjeva hči, 4 mesece, Trnovsko ulice st. 11, Črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 18. julija: Fran Pertinač, zidarskega mojstra sin, 2 leti, Pneumonia. — Jožefa Maligoj gostija, 19 let, j etika.
Dne 19 julija: Josip Debeljak, kovač, 68 let, spridenje jeter.
Dne 20. julija: Marija Smertnik, delavka, 62 let, naduha. — Matevž Setnikar, gostač, 82 let, kap.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 23 julija 1904.
Naloib«*nl papirji.
4 2°i o majeva renta   .  . . 4*2°/0 srebrna renta   .   . . 4°;0 av3tr. kronska renta . 4°/0    „ zlata 4% ogrska kronska „ 4°/o      „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/a°/0 posojilo mesta Spljet 4V'8%      „ „ Zader
4Vt°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4° 'o češka dež. banka k. o. .
47.     „     „      m    »-O- ■
41/t°/o zst. pisma gal. d. hip. b.
44/i7o pe&t. kom. k. o. fs 10°/o pr.....
4Va% zast.pi8ma InnerBt. hr.
4Va°/o m n odrske cen. dež. hr......
4l<«% z. pis. ogr. hip. ban.
4'/t7o 0Dl- °gr- lokalnih železnic d. dr. ...
4Vi7o obl. češke ind. banke
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. Žel.
4°/0 prior. dol. 2ei.     .   • .
3%    »    i^ž. žel. kup. l/iVi
41/,0, o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1854 ....
„ „ 1860»/,    ... 182 — 186 —
„ „ 1864   .... 257 - 361 —
tizske...... 162 25 164 25
zem. kred. I. omisije 303— 314 —
m      »    n     « 291- 301-
„    ogr. hip. banke   . 26625 274 25
„    srbske a trs. 100 — 90 - 93 80
T.    turske..... 126 90 127 90
Basiiika        srečke   ... 21- 22 —
Etoditne          „      ... 460 — 470 -
Inomoske          „       ... 78* - 8250
Krakovske       „      .   ,  . 77— 82 —
Ljubljanske      „       ... 66* - 70 —
\vst. rcS. križa..... 53 25 5S 26
Ogr.    „      „    „       ... 2875 2976
Budolfove        „      ... 67-— 71
Salcburske        „       ... 75- 7950
Dunajske kom. „       ... 508— 618 —
Delnice
Južne železnice .... 90 — Državna železnice .... 631 — Avstr. ogrske bančne delnice 1605 — Avstr. kreditne banke . . 6 5 75 Odrske     „ .  .   747 50
Živnoateitske       „       .  .   249 — E*remogokop v Mostu (Brux) 6^8' Alpinske montan   .... j 42640 Praske žel indr. dr. . .    . 2216 Rima-Muranyi    .      ... 1490 — Trbovljske prem. družbe   . j 306 Avstr. orožne tovr. družbe 479 čeSke sladkorne družbe ,   . 157*—
Valute.
C. kr. cekin...... 11*34 1138
20 franki    ....... 19 OA 19-04
20 ir. arke....... 23'46 93.54
Sovereigns....... 3^95 2403
Marke........ 11730 11760
LaSki bankovci..... 95 06 952«j
Rublji........ 253—! 354—
Dolarji........|    4-84J 4 98
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. julija 1904. Termin.
PSenica za oktober a?         „  oktober 1904 Koruza „ avgust . . maj
I&čem za avgust
Denar	
99^25	9945
10010	100 30
99-85	99 55
1*8 70	11890
97 15	97 35
11860	118-80
l'X) —	10076
100-25	10125
100-—	io> -
?.00-86	10185
£960	100--
99 60	99-90
101-70	102-15
106-45	107-45
101'-	103.—
100-50	101 —
100-	1G070
I00-—	101 —
9975	100 —
	
99—	100 -
302 85	304 85
101 —	102 —
It
0-/es
oktober .   . . BMaftr.
20 vin. viSje.
50 kg 50 „ 50 „ 50 „ BO
975 7 64 618 6 55 683
ologičao poročilo
eiM.ia.Ji «yc     Uha TSfc-0 tua. i
	Čas opai«> i vzr.)%	barometra v mm.	Si CD , i-* i Vetrovi BI !	
22	9. zv.	736 6	24 1 8r-szahod	nevihta
23.	7. zj	73S3	18 2 | si. ssvzh	i as no
n	2. pop.	736 8	29 1 Isr. vzhod i	jasno
Učiteljski zbor o kr. umetno-obrtne strokovne šole  v Ljub-
IJanl daie s tem na znanje, da je njegov čislani član, gospod
Josip Stirn
delovodja
danes zjutraj po kratki, mučni bolezni preminul. 2081 Pogreb bode v nedeljo, dne 24. julija popoldne ob */a4. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
V Ljubljani, 22 julija 1904
II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani javljn s tem pretužno vest, da je nje zvesti član in bivfii blagajnik, gospod
Viktor Karlinger
soli c i ta tor
danes dopoldne ob 10. uri v starosti  6 let preiinul.
Pogreb bode v nedeljo, ob 4. uri poDOldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti st 29, na pokopališče k sv. Krifitofu. 2083
V Ljubljani, 22. julija 1904.
Prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu VBemog' čnemu dopadlo v njega nedoucanem sklepu, na&ega presrčno dobrega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Josipa Stirn
delovodjo na c. kr. umetno obrtni strokovni Soli
danes, 22. julija ob 10. dopoldne po kratki, težki bolezni, previde nega s tolažili sv. vere, v 48. leiu starosti poklicati k seb: v bcljSe življenje
Pogreb predragega, prezgodno umrlega pokojnika bo v nedeljo, 24. julija popoldne ob 1 ,4. iz mrtvašnice pri sv Krištofa.
Pokojnika priporočamo blagemu spominu.
Naj v miru počiva! 2085 V Ljubljani, 22. julija 190*. Avgusta Stirn Julij Stirn
soproga. sin. Posebni parte se ne izdado.
MATTONI-JEVA
GIESSHDBLER
aikaličn-* kiselica
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.      o—7
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Srednja včerajšnja temperatura: 2*9° ' normale: 199°. Mokrina v 2i urah : 0 3 min.
išČe večja pivovarna za manjše mesto na Kranjskem. Želi se majhna kavcija.
Pismene ponudbe pod „M. M." poste restante, Spod. Ši^ka pri Ljubljani. 2086-i
v bližini Vodmata.
flfirta na MDI. W.", Dunaj, PorcBlIangajsc, poste ristante
r\odi pre^elituc 5c proda
razno pohištvo
no Turjeij^cm trga $\. 6, 1. rmdstrcpjc. *m_x
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaietovih ulicah št. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2074—1
p ii
ki je dovršil spodnjo realko ali gimnazijo, je zmožen slovenskega in nem-Skega jezika, sprejme v trgovino z 2077—1   mešanim blagom
Janko Traun, Glincepri Llubljani-
GOSPIĆA
iz odlične tržaške družine, italijanske narodnosti, se želi naučiti pravilne slovenščine. V zameno bi ona poučevala v italijanščini. V ta namen bi rada vstopila v slovensko družino na Kranjskem ali Štajerskem. Rodbina, ki bi reflektirala na to,  blagovoli  se obrniti na
„zavod sv, Nikolaja, Trst-Rocol 34-35."
V najem se išče v okolici Ljubljane ob veliki cesti ali v bližini železniške postaje a        w i
mala, čedna
hišica z vrtičkom. =
Ponudbe sprejme JERNEJ GLAVIČ, trgovec v Spodnji Šiški št. 24 do
7. avgusta t. 1. 2073—1
G-atis m franko
debi vsakdo moj novi, veliki cenovnik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in srebrmne po izvirnih tvorniSkih cenah.
Tvorniška zaloga ur
Max Bohnel
urar 1f>y*-l
Dunaa IV., Margarethenstrassa 38, P
Dobavitelj c. kr drž. železnic. Obrt je ustanovljena 1810. — Odlikovan z Grand prix in zlato svetinjo, Pariz 19C4
Okoli 20 polovnjakov
belega vina
prode
Alojzij Kranjc
posestnik 1948-8
Radna pri Sevnici.
Kdor želi dobiti pošteno kapljo, obrni se na gornji naslov.
'h ■ • -
t s a
Jiovem mestu naprodaj. ^^^=
Ista se nahaja na naj odi ičn tj šem prostoru glavnega tr«;a ravun nasproti mestne hiše, je euouadstmpna, ima lepo stanovauje in dvoje prcdajalnit'. Proda se pod ugodni » i pogoji. —- Vič ptm lastnik FERDINAND TOMAŽIČ, c. ki višji postui kontrolor v Ljubljaui, ali j I I. KRAJEC v Novem mestu.    i->
Jzvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MONTE CHR1ST0".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri isakem večjem trgovcu.
== TVORNICA AP0L0N0VJH SVEČ in MILA na DUNAJU. VIL
1807—4
5534
B.+C
Jvđor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja url v. *4'Et v« uii«*ii- \|»«»1heke
Frankfurt a. TI. 541—22
"V mod-nem. salonu NINA PRESSL
na Sv. Petra cesti stev. 20
sprejmo takoj 2C69—2
več spretnih delavk.
Izurjen
mlinar in žagar
zeli mlin in žago, ali pa samo mlin v najem vzeti. 2048—2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
mož
strojevodja) vajen vseh popravil pri delavnih strojih, išče službe.
Ponudbe  na  upravništvo „SIov. Naroda4* pod št. 2032. 2032-3
Zemljišče se proda
r:a Jesenicah blizu kolodvora in aove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893—9 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s ti parni. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avi«e, eirkularje, uradna
povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji In stane z vso opremo:
ee črkami ti. —70
90 --85
127 140 211
J. LEWINSON, tovarna štampiij
Zastopniki ae Iščejo.
I-20
1- eo
2- —
203 črk fl 2-40 354   „   „ 3--468   „   „ 360 840   „   k 5--800  ..   .. e-—
in gumijevih tip, graverska dela.    (Siips^miS^ 7
\eu|caJore m« vztme nazaj.
cenovnik o vsakovrstnih fitampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klefiče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom.
PreSe za vzbočeni
tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
ODESA na Ruskem, PuSkmskaja 16.
Onovnlkl z ws ton J. 76—29
in
Slovenci in Slovenke
jt
1874 8
■ I II asr v prid družbe
lino milO sv. Cirila in
— ki je najboljše sedanjih kakovosti.
Dva uc
14 let stara, zmožna obeh jezikov, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga Anton Treun, Jesenice, Gorenjsko. 2(45-2
Izprašan stroji
se išče za 2019—4
parno žago.
Informacije daje tvnika Tonnies.
Išče s®
trgovski potnik
za neko večjo tovarno in zalogo sukna na Dunaju pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod: nM. 123", poste restante, Ljubljana. 2059—2
Učenca
fci fe vcjen risanja, sprejme
Anton Cerne
graver 2005-3
Sv. Petra cesta Štev. 6.
Stanovanje
v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinjo, itd. se odda takoj z avgustom v Florijanskih ulicah št. 24.
Vpraša se istotam. 2064—1
imitazijski abiturijettt
začasne službe.
Ponudbe   upravništvu    „ Slovenskega Naroda" pod fJV. Z". 2018-2
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—27
Kovaški mojster i
s polletnim tečajem podkovske šole, ki je obenem tudi izurjen živino* zdravniški pomočnik z izvrstnimi izpričevali in dolgoletno prakso, želi svojo službo premeniti: tudi vzame kovačijo v najem. Plača in nastop službe po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod ,,T. N."
Brezskrbno
SfrodovSnsko srečo jamči prevažna   knjiga o pre- . obilem blagoslovu z otroki. ~ I Z več kot tisoč zahvalni-cami poSilja diskretno za jgS 90 h v avatr. znamkah   •i
gospa A. Kaupa,
Berlin, SW. 220, Liad«n.*tr. 50
V slovenskem trgu ob železnici, kjer je mnogo uradov in tujcev, se odda v najem eventualno tudi proda
prostorna hiša
s kavarno in penzijonom.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2C67—1
Pariška svetovna razstava 1900.
Lepa stanovanja
V novi hiši it. 26 ob Resljevi cesti
sta 2 stanovanji po S* sobe in 1 stanovanje v pritličju s 5 sobami s 1. novembrom za oddati. Vsako stanovanje iuia svoj del vrta.
Več se izve na Resljevi cesti št. 30, pritličje. 2076-1
Pijte
mm  y 3 g
Kiauerjev i
Triglav
iirjzdia-ejs. vseh likerjev.
Od leta 19S3. se Bergerjevo medicinsko
kotraitovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, Bkoro v vaeh evropskih državah z odličnim unpelium  uporablja pn>ti
vsake vrste izpuščajem
rlasti proti kroničnim llšajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici ua uosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Bvrf/erjrvt kntrniupvo milo ima v sebi 40 od-sttttkov Irancf/tt kotram* in se razlikuje bistveno od  vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini.
Pri tteozdrarljivih poltnih  ItolezniU ae na mesto ko-
tmnovegi. mila z uspehom uporablja
Bergerjevo koiranovo žvspleno milo,
Kot blažje S4NMM mitu za oiipravijanje
nesnage s polti,
proti   spusčajem   na   polti  in  glavi pri otrocih, kakor tudi kot  ueuadkriljivo koamotično  milo zit umitNii^e in /.-•,; -tuj* .vaukdunjo rabo sluzi
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem jo      cust. glicerina in ki je fino parfumo vauo
Cena komadu vsake vrste z navodilom oopmU 70 v.
Zahtcvajto po lekarnah in zadevnih trgovinah izkljui.ii u IU'i yrje-va kotrj.no va mila in pazite na pole^ stoječo varstveno
:- -s L: iS
^4 " •-•rtBBSSiSS?*'^^^^^
x BOCTKLR riEBB£ 2®-PARI S 9~
•ssiiaa
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—32
-»n--i--. / ^.   v' - ~
1 Grenčica	1
1 ^Floris	
S         in liker	
|„Fioria	1
1 najboljša kapljica za;	želodec. 1
znamko hi iia pr«>dstoječi flrmin podpis <!. Ilell «t Co. u* vatiki etiketi. Odlikovan s častno diplomo ntv. Dunaju ;:i z zlato svetinjo na svet. razstavi v Parizu 1900. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morijo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega učisčenega ko-tr..ni anirazolna mila, ki jih prodajamo pod oznajne-nilom Ueift/iut anti'a-oliiu milit (heht kotrtiuoi/a milu) Glavne vrsta so: Aut m žolno milo po Si in 1Q odMrnU ti nt tui-olno hornk.s'-m milo, A nt mz fino žrt-fJ. milit, intlr.iz. ivfj'h ■utitntrriio milo, u nt raz. f/lirer. toa-/!>i'i milil. Autrazolna mila so se vslod zdravniške preizkušnje poaebao obnesla proti iznušcujem in nečistosti polti. Vsak kos stane 80 vin.
-■>'.•; ro<i j v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljainica : O. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. V  lij u hj a u 2   as   dobiva v lekarnah:
jTlilMrt   Ij<riiHfck,  HI. niur«lt-ti*9*!ilii-«6. ifflt«yr9   si'-.   *»*«•«••»! I, \L
T i-i k k <?t«#. j m v vseh drugib lekarnah na Kranjskem. 630—19
Cingelr.     —bemSrk«
3 1
s 14mesečno sodno in 1 V.,letno notarsko prakso, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine ter stenograf želi mesta v notarski pisarni na Primorskem, eventualno tudi na Kranjskem.
ANTON CARLI 1947.-3 not. kand.
Dunaj IX.,   Pr amergasse 15, 11,   lf 7.
Izvrstna Ros-opf- emontoarka 5 K.
Pristna patentna Roskopf ura s plombo 11 K, srebrna 8 K 50 h, dvojnat godair 15 K 50 h. zlato plakir. remontoarka z dvojnatim okrov-cem 9 K, srebrni dvojnati pokrovi, sidro 14 K; verižica, zl*to plak 4 do 6 K, dvojn. oklepne venž. z obeskom 7 do 12 K. salonska ura s termometrom, 65 cm Sir, 30 ctu dolgim, natanč. regul. Sve-tovnoznana precizijt-ka ara 8 K z vremensko hiSico 6 K 50 h dobre budilke 4 K, z glasbo, igr. 2 kom. 11 K 50 h llustr. ceniki zastonj. tb9>—6
M. RUNDBAKIN, Dunaj IX a,
Lichtensteinstrasse 23. Med. univ.
dr. Ivan Portik
specijalni zdravnik za notranje in ženske bolezni
Gledališke ulice 5
II. nadstropje
ordinira 2 67-1
od 9.—II. ure dopoldne in
od 2.-4. ure popoldne
razun nedelj in praznikov.
str
Cementna zarezna
ešfia opeka
iz portland cementa in peska.
Stiflia |Hiho(lnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.     2076—1
Edini  izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
^ Glince pri Ljubljani. ®
Oton Zupančič
€es plaši.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo „Zlato knjigo44 moderne sloven»ke lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu*4, pa tudi Slovenec44 ter „Dom in Svet' sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji brični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač nt 1 »poredno dokazuje, da se je porodilo na polju naše iinke nekaj res nenavadnega, n.'kai takega, kar bili tudi nasprotnika, da to prizna hute, nehote
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
w JLiJsmlslfasml
najfttareJM« ljubljanska
posreaovalnica stanovanj in sluzeh
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2070
l*s**3 sm|noi
2 prodajalki za trgovino z meianlm blagom, prvo za podružnico •' mestu, drugo za deželo; blagajničarko za trgovino in kavarno; (ikarico za kopališče, 17 gold. plače; več kuharic, deklic za vse, deklet za kuhinjo, pestunj, gostilniško fn kavarnarsko osebje. Potnina tukaj; ve6 v pisarni.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubtjani
Sv. Petna cesta štev. 2
Filijalka:
Restjeva cesta 4tev. 7
priporoča: Najboljše urejeno ■•«/-
llrn*-ici«   S9U|»irjH, <rfo*-
Mklli in |)»mIo% filft« liiijltf.
MolMklh z%rzl40%, i»Jij#-/-
nl*, rriillA Itd. UliiinlU,   A%MtrljMktt žico*
>HHlrritil4«- tablr /« trnlv-
rarmilro.
eole.
.TlolItvenlU«- v raznih vezeh. TlMliovIne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. I4lpe mIoveiiMltlti literatom. Ka/HO galanfer. Iilugo itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
J«mit nar Iti sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulica štev. 6.
Priporočam svojo zalt-gu najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
m • Cene nizke« • ♦
I
C 3
S c
L
o
T o
jO
o
*
trn
Najboljši ko8met!ški predmeti so:
A A A
cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
Tffa ustna voda lud zobni prašek
po I Kf >iK-v z>'I> in ust
Vrjn lasna voda IU Cl lasna pomada
po I K, za  ohranitev in rast
las.
Ti izdelki „Aula*, ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardotschlager, kemik v lij u It: j a n L
Nadomestke za „Auto" zavračajte.
Iv.Setsnfg |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 1
v Ljubljanu Stan trg št. 7
dost*iiaj najboljše, pumo t»t*n-smolf. petnikja ter k.slin
brez konkurence, brez vsacega duha
po smss|«sl^.ilfca ceiu.li:
1 k«. NO  n. V*i i )0 ii. fn
nakupu več^e množine 6e ceneje
JVovo! Patentirano jfovo!
cepremočljiVu mazilo
za poćrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
0599
iz dobre in poštene hiše sprejme trgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki.  Pogoje stavi trgovec.
Ponudbe pod „Trgovina11 na uprav. „Slov. Naroda". 2030—3
Al 1 i n.
na dva tečaja, s hišnim in gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, travnikom in gozdom, je naprodaj. Mlin je oddaljen pol nre od Železniške postaje na Vidmu. Cena 2000 gld.
Več se izve pri Jos. Kuneju na Vidmu pri Krškem. 2031—3
Denar za ranžiranje.
Jako ugodni pogoji; osobito za Častnike, državne uradnike, deželne, občinske, železniške in hraniIniške uradnike, učitelje itd Neznatni mesečni obroki, prav nizke obresti. Nikakršnih predizdatkov. Hitra rešitev in takojSne pred plače na račun. Najvišja obre menite v obrestnih dohodkov, depozitov itd. Natančna vprašanja v nemškem jeziku z znamko za odgovor pod „Sekretar 173»* na anončno ekspedicijo M. D u kos Nachf., Dunaj I, \Vollzeile 9. 1848—4
2U06-2
72 kr.
PRODAJAM
čisto mast iz same slanine kg L svežo slanino iz hrbta    kg  74 kr. II. svežo slanino iz strani  kg  66 kr.
iTcisip Richier
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI   B 29
□Pred. škofijo št, 20. Zunan a naročila se točno izvršujejo.
Triumph-štedilna ognjišča
m
i
mi >W
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 }et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cenik« m proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani "namki. 543—43
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
UoNi-chnn.'i Sc sin
"Welo    IS,    3-oren'e    -6--^- s tri; sle o.
Avstrij ski izdelek!
Novost!
Derby sec
napravljen iz fran-coskih vin 6
priporoča za blago-'   voljni poizkus
ANTON STACUL
^ F Ljubljani.
HRANITI
ZAČIMBO
In vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja
z MAGGI-jevo JSSKS JUHINO
kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe johe, polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. 2066
Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami in v drogerijah v stekleničicah od 50 v. (če se potem napolni od 40 v.) dalje.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
CELOVCU.
prodaja
pisem, prijo rite t, fco-delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Podružnica v
Kupuje ln
▼se vrste rent, zastavnih munalnih obligacij, srečk,
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Zastajava li aJtskMptuji laja predujmi u vradatstaa papirju
izžrebane  vrednostne papirje in     Za-rraLz-aJe  srečke proti vnovčuje zapale kupone. krjixzrxl lzgro. oi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcija. BV   EaMonipt ia IhIiamo menle.   TEt]        |Cy   Bonna naročila. mM
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema *55sa
v tekočem računu ah na vlo2ne knjižice proti ogodaim ob res tim.   Vložeai denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. 39—83
Promet s čeki In nakaznicami.
Dobra kuharica
je izšla     — - .r^nr, „     je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsnejsih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovni aškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega
jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—6'i
Vse strmi nad dobroto teh že črez iooo prodanih   poljskih kukal.
i Mesto K 40 le iv 12. Velefino ^,t»^^ftSŠ!?^?akroniatsko dvojfiato poljsko Ikukalo. najnove še, preizkuše-tne konstrukcije s 6 objektivi,
, model  „Zeus*   za potovanje, »gledališče, 144 mm, s kompasom, usnjatim tokom, jermenom in vrvico. Cena 12 K. Friložaostna cena.
Daljnogled
r
se IlOSl pripravno v žepa in se lahko
pritrdi na vsako palico K 2— franko upo, poveča
kaže na ve?, ur oddaljenosti K 2 40. Čudežni  mikroskop z
vsak predmet 400 krat, 2 K
Najboljši ameriški stroj za striženje las
■iz najboljšega jekla s 3 grebeni ki se pre-denejo za 3 vrste
striženja, po ceni in higienskih prednostih preseže vse dosedanje izdelke. Vsakomur nenado-mestl iv. Cena kompl. stroju K 5.o0, najfin. kakovosti K 7"—, za brado K 650. Za striženje konj in psov po K 5*50, brzi varnostni samobrilni apfrat v eleg. kovinski kaset' K 4. Razpošiljanje proti povzetju. Ceniki gratis, če se sklicujete na ta list.
M. RUNDBAtilN. Dunaj IX I,
Lichtensteinstrasse 23.     1691 - 6
Tovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik    ^fiCJHLSDA avstrijskih zveze državnih c. kr.    Qr^>K uradnikov
Alojzij Večaj
f inttlion4   Trnovo. Opekarska cesta. JjjUUlJcUld, m |lr,j(p ,
V priporoča vsem stavb-
nim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših I preSanih in poljubno barvanih do najpreprostejših
prstenih pečij
		• ■ >
		
l		
■v
t"
L
različnih vzorcev kakor: ! renaissance, barok, got-I  ske'secesion itd., kakor
tudi Štedilnike in krušne i peči lastnega in doma-i čega izdelka po najniž-I jih cenah ter je v svoji ; stroki popolnoma izvež-I ban. 909-17
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
W
deča zvezda #
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh epi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen. 709—20 Zanesljivi Specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Prajrl.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Vila (grad)
Kaiserhof, 3/« ure od Celja, na dveh oki> nih cestah,  nanovo zidana,  z  10 sobami, | kuhinjami,   gospodarskim   poslopjem, sr» med 23 orah najboljših njiv (poSMMM pripra rnh za nauajame hmelja), travnikov in ^oz<li daje na prodaj lastnica
A. Vogrinz v Celju, Lopata.
Naprodaj le kupcem naravnost. Natančnejši pojasnila ravnotam.        I94f>- I
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Bo rov IJ ali (Ferlaeli) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 29
s kožo 1 gld . brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr . prešičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajsko salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld, 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. ki!a Velike klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetj a
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381 i
L
pntujerpen
Hitra in varna vožnja z moderno opravlje*
-*_ niminovimi
#i     ti hrzi iparniki J<CiV aCrK  te solidne
D
Yonk
družbe pri pošteni in snažni po- ' strežbi. Natančen zanesljiv pouk >n veljavne listke po ~
?0gl.
dobite v 978-10
kolodvorskih ulicah št. 41
— od južnega kolodvora na desno =
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE-
Ivan Nep. Resman.
pi^iladelpbia J
za železnice in barl^c
Kogar nadleguje k a Še I j
naj poskusi kašelj ublažu-joče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
A"f 1 A n<n«r*ko tt\ ♦*■•<»> IJ t- -/I ZLI J 11,11 »pri £«■%«. I Jamrl Mm I TU za pilov vi«|ieh pri kiiMlJu, lirl|ia\oNti, katarju in zaMlizrnJu.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke**.
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-33
Zalogo imajo: V Orfovl lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczyju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic.
je nova lakova glazura poljubne barve za pleskanje od z u naj in odznotraj, za notranje stene, fasade, kuhi', j kopalne, pralne in bolni&ke sobe, za klavnice, mlekarne, leseno iu železno konstruk cijo, secesijske vrtne in kuhinjske meblje. RIVALIN je ple k bodočnosti.
j T5 TTT A T prekaša po lepot i in stanovn-j lwl V AlilM nosti vse emajle in .ak. glaaur
j W. Megerle jšg* Dunaj-Floridsdort
c. in kr. dvorna tovarna za lake
; Zaloga pri  Bratih  Eberl,  rr^ vina z bar-
vami v Ljubljani. — Naprodaj v fi;: j zadevnih trgovinah. 1850 -4
i Ugodna prilika!
Proda se iz proste roke v prija/ nem kraju tik deželne ceste posestjo enonadstropna hiša, hlev, kozole d\i> jak, njive in lep ^rozd. V hiši se nahaja že  skozi 16  let   prodajalna z mešanim blagom z letnim [ metom od .'i^.OOO do 00.000 K. Poleg prodajalne je veliko skladišče, spo<l» kleti, v prvem nadstropju kuhinja ir. 4 sobe ter dve podstrešni sobi. — t\ vsemu skupaj je samo 10 tisoč kron. Za polovico svote se tudi počaka. V drugem slučaju se tndi odda vse \ najem. 2(49—I
Ponudbe naj se naslovi ua: flM O. 41", poste restante, Novomesto
Zahtevajte pri nakupu
hicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
m
uno je 0^T" zajamčeno čisto TPK in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN11. 1082—20
Varstvena znamka.
A j,,
... .T^ T
^^^^
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Juri Sehicht
največja lovama svoje vrste na evropskem kontinentu.
Ustje
)
17
4P
Št 1532.
-1
Na mestni nižji realki v Idriji je popolniti a 15. kimavcem letos
mesto ravnatelja
s prejemki in pravicami v smisla postave z dne 19. kimavca 1898 drž. zak. st. 173.
Prošnjo, naslovljeno na mestni občinBki odbor idrijski, je vložiti uradnim potom z vsemi potrebnimi prilogami pri mastnem županstvu v Idriji do dno 10. vel- srpana 1904.
Mestno županstvo xr Idriji
due 21. mal. srpana 1904.
Ces. Kr. avstrijske   ^   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
veijaven od dne I. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jq& kol. PKOGA CEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ate, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Solz t h al v Aussee, Solnograd, čez K^in-Reirlin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz-cikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vUk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-leste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Bu-;klevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni riafc v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pariz, jez Klein-Reiding v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cea amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensieste. Inomost Monakovo -Ljubljana Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MJESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni pvlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in II, razr.; Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, leiovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, lnomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 3u ni zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 4; m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Ino--:a in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d j iS. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako -Ob 9 ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7 uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen qc srednieevropejskem času ki ie za M rr.in  pred krajevnim, časom v Ljubljani
za čevlje najboljše čistilo na svetu!
—- _ _ . ,.. ..    ki daje čevljem temno-
Fai«l1^llanff1TMV0SCli0  23  čevlje črn blesk in ohranjuje
■ ■ ■^■OIl&I usnje stanovitno.
Flirailloilflt   lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ b iB^EI/illii   BBnnBSBM lepo svetijo i usnje konservira.
g—a — - ... m* i* tu* I o celina niUMt) nalašč za
f O 11*83 &n» 1 mr* Wm Cnm mm ^'brin k^zje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ ■■ V* vlili 1    imh,m«jh gagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-13—30 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
Obiva s« povsod* "fjpfg
g& c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
^*  C. kr- dvor. dobavitelj. Dunaj, l. Schulerstrasse 21. Na razstavah : v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu ,,Grand Prix".
Štefan Fernolendi
V
n
D. SERAVALLI
Ejubljana x Slomškove ulice štev. 19 x tjubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—27
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementa! strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita  za Svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
* Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
; :anje hran. ?lo£ 31. marca
K 5,628.041*18
s?
Telefon m&Zi
Kmetska
Rezervni zaklad 1. januarja 1901
K 82.838'4I
posojilnica ljubljanske okolice
reg is trovana zadruga z neomejeno zavezo £ v novi lastni hiši
£ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic 2&
*     obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 &
% brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje 3£Š ^ posojilnica »ama za vložnike« >jg
S   Posojila po 5°|o in po 5V|«. K
% Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let |> ^       ali pa v krajšem času po dogovoru. &
^ URADNE URE: raznn nedelj in praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.408. 905—17
AVGUST REPIC
sodar 31 LJubljana, Kolezijako ulica 16
(■v Trnovim)
izdeluj«,  prodaja in popravka vsako vrstna
po najnižji* cenah.
Prodaja stare vinske sede.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
>^5=   Ceniki breiplačno. =^^f
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetnlžUa dela ter ima v zalogi vie v to stroko upadajoče predmete lastne*** Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarska
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
3* ^5
m m
m
m m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
?iiijaUce:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
s*
m
t® m
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
Vaekdar najnofejSe prava
GRAMOFONE
in ploiče v veliki libari sa doVijo la pri zastopniku Nemlke deln družbo za gramofone
RUDOLFU WEBER
IJ ubijana, Stari trg 16.
S 1. avgustom 1904 si preselim na
On II*« i **l4<»    <M"Nt«»    sit. "O
Zamenjavam
.. .. star« .... ploščo
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
1716-11
a mWmm\\\\\\\\m
Gostilničarji in vinotržci!!!!
Dne 2. in Če bo treba tudi 3. avgusta prodajam zaradi pomanjkanja prostora kakih 800 hI pristnega ljutomerčana, letniki 1885, 1900 in 1903. — Začetek prodaje ob IO. uri predpoldne. — Cene od 15 K naprej.
2068- 1
Franc Seršen, v
inotržec
v Ljutomeru.
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda".
1482-19
Sedaj gl(L 60.
Zelo znižane vozne cene v
Ameriko.
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežoa
kakor preje.
z Ljubljane v Novi-York samo 60 gld.
s prosto dobro hrano
v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Moutana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282 47
Jr. Seunig, Ejubljana, Dunajska cesta št. 31.
Izdelovanje drož.
Edina krščanska tvrdka te stroke, opremljena   z   najnovejšimi stroji.
Gg. pekarje, mokarje in trgovce vabim, da pri meni poizkusijo drože domaČega izdelka. zzzzzz^Z
Cena vrste „00" kg — 88 h Cena vrste „0000" A</ I K 12 h
Od Štirih kil naprej pošiljam po pošti FRANKO. Prvti  IJublJanaka Izdeloiainiea /umu ntio/
1
Oljnate barve in glazurne barve ia emajla
za prevlaku lesa, kovin, kamena, zida itd.
nj»B*li»*»s»*»feaa 1 1353-3
Henrik VVibbe, Izdelovatelj barv In lakov
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2.
Optični zavod
Ljubljana
Jurčičevltrg št. 3.
I
1
—-'—'—1—"—' ^?o«ŠHnBV *;'
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
priporoča
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
QaV Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-55
Vsak dan poslednja sveža peka ob 126. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
5rt-
5^
* K
K
*
X K
K K * * X
Avgust Žabkar
v Cjubljani, Dunajska] cesta
868—18
K X
K
It
»
X
k u n *
strojna in ključavničarskaJidelavnica
se priporočalslavnemu občinstvu in prečastiti duhovscmrvjizdelovanje vseh v to stroko spadajocih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih, mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, peci, vrtne Klopi, mize, stebre, tromlie za vodo itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
INtK-i-ti in proračuni so nu zuhtovanje na razpOla^Ot Tse pa po primernih tovarniških conah.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxnxxx
FR. P. ZAJEC
Cenilci
Ljubljana
Start ti? št. 28.
Nikalnaata ramontoar ura od gld. !••©. Srebrn« cilinder ram. ura od gld. 4*—• toni in franko. *aa
ana
pal I
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št.
IMe
_i
Važno!   Zcm Važno!
118, trgovce is ii«jce. i
Najboljša in najcenejša postrežba g
za drogve, kemikalija, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne
VOde In zobni prašek, ribjo olje, re-dilne in posipalno moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoairaflriie aparate
in potreb0€lne? kirurgična obve-zlla vsake vrste, sredstva za desm-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In  soiij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvfiujejo točno in solidno.
Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Količino hlMjto. nizke cene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe, nepre- si močijivih havelokov
i. t« d.
Obleke^po meti se po najnovejših oaorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
C. kr. priy. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne druibe v Trbovljah
»■at v vedno
priporoča svoj priposnano izvrsten m\\T«a>mmaM.amamm%\ m eseBtaai
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiaa glodć Uakovna is odporne trdote dalre n»<iavrlljaje>«l dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvretno aeeoaai«a>«
Priporočil** in spričevala
r a a n i h uradov in najslovitejaih t v r d k eo na rupoligo.
Centralni urad: Dunaj, Iev Mazlmilanstrrss
1139-14
o 9.
Zgodovinska povest iz francoskih časov na Kranjske-
„Podao™ orlom!"
BaV~ Ja 1x61«. "^a»
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerjn
v Ljubljani
Iztl« pO   14   i'««.   pO pOMll
K f«M».       1669 4
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zalog-a
iA» pohištva
oo
05 C
O C
S
SUmmW~   -Vujnlije «-*-ti«-. \»J«olliln«Ji»e IiIuko.
Novo!
Novo!
Jmeril^anj^e avtomatične .. jamobajalne pujl^e na $\brz
Sistem grouning.
= Istotako imam veliko zalogo =====
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih eeuah. Se vljudno priporoča FRAN ŠlEVČlK*
*~30 puškar, Židovske ulice 7.
r
Zopet znižane cene!!
s a m o
Is Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
BS ili
Brzoparoiki.
Kaiser Wilhelm II. •Kronprinz Wilhelm >
Kaiser Wilklm cler • Grosse m
(največji in najhitrejši vai parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih oen pri meni 0Bjer~ ne^'fjaaj povišajo »eno ameriških železnic 183 2t>
Umi Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tlšlerjevl" gostilni. :
Velika čevljev
za goepode, dama, otroka In ftaatnlko.
Gamaie, galoše. SoIMn bligt.
Nizke oana.
D.
mm: ■r^^^^J- obuval
H. Pollak * Co., Dunaj. «
Po
visoki kralj, deže.n* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
^IstT* nIU«Hil*o-lMIO-ll
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna woda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Sejr Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-46
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
<R S tem vljudno javljam, da sem osnoval tukaj
Jm \
I I
(•£ Vsled dolgoletnih izkušenj v tej stroki lahko izdelujem
(  dobro vzhajajoče in trpežne drože. »
Gospode trgovce, pekarje in mokarje vabim,  naj po- u£
$ izkusijo ta ^
domači izdelek!
i
q potrebne drože naročajo pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
Prva ljubljanska izdelovalnica drož
ŽICA WOLKENFELD X
. v Spodnji Šiški. X
20O6—3
Magic
pletenin in tkanin, perila in sukna.
je čudežni aparat za krpanje
Silno brzo,
čudokrasno, enakomerno.
Ta aparat je čndovit pripomoček za krpanje nogavic in vseli dragih tkanih predmetov, n. pr. spodnjih kril, namiznih prtov, serviet, rjuh, Ja^rovega perila, ohleke itd itd, in se s tem čudežnim aparatom da vsak predmet
silno br*%o in enakomerno lepo popraviti, kakor bi bil nanovo tkan, kar lahko izkažem s tisoči pisem, ki so naročniki v njih izrekli svoje priznanje. 2003 — 4
Majhen izvod nezahtevanih svedočb:
G. J. Grossl, soproga strojnika, P u I j: Jaz krpam pletenine, tkanine in belo perilo, da celo sukneno blago že krpam in vse se mi ;e posrečilo popolnoma dobro. Ker krpanje z Vašim aparatom varuje oči, ni nikakor dolgočasno, ker lepo enakomerno in močno dela, da, izgleda kakor vtkano, ga bom povsod najboljše priporočala.
Ernestina Gurtler, Trst:
Moje hčerke (11 let) največje veselje je I Krat asa krpanje. Delanje na njem je res dovršeno in za mlade deklice celo
poučno. _
Msst. dekl. šola Margarethen, Dunaj.
Prosim pošljite mi Se 40 aparatov za krpane. Jcžef Egenthaler, na iučitelj.
Popoln čudežni aparat za krpanje stane z lahko umljivim navodilom s podobami gld. 2*50.
Ediuo zastopstvo za vse Kranjsko in Ljubljano ima
Ernest Sark, Ljubljana, Stari trg št. 1.
Nem. dekl mešč. šola, Pr*ga-Smihov.
Prosim pošljite mi za sedaj 30 svojih dobrih aparatov za krpanje. Upam, da jih bom kmalu lahko naročil še kaj več, ker aparati imao nedvomno mnogo prednosti in praktične vred >ost».
Z velespoštovanjem
A. Schubert, ravnatelj.
Dekliška šola Caudenzdorf, Dunaj.
Usojaua se Vam javljati, da ;e slavni krajni šolski svet odobril uvedbo apa-ratov za krpanje, poslanih nam na ogled in v oceno, in izvolite poslati Še Hi) sve-jih aparatov z računom vred na naslov slav. krajnega šol. sveta v Gaudenzdorfu.
Mat Koren, ravnatelj.
Največja zaioga naiadalh da najtlnajslh
otroških vozičkov
In navadno do najfinejšo
žime
M. Pakič
v Ljubljani.
■anala Mitćnli« M patilia i Mvzetita.
|    <^> ~^*®&-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočat*
svojo bogato zalogo
si
i,
, Tožnik koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I -ex§c- -o®c~ I
prašno izbero
k;onfek;eije
za dame m deklice
kakor tudi
blago
vsakovrstne preproge
i. t. d.. p rlp o rorn
Anina Sektor
Ljubljana
g    Spitalske ulice štev. 7.
K Solidno blago. 5 Nizke cene. vi
' xx>xxx>>^<xxxxxyx>^>^<>>.>c>o<x'
Veliko zalogo
fOKdVtC gpspode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šžetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo it- 21.
> o
J*
C ■D (8
3
£
C
>
aZ "l* ogu&^i poj
OillJOS UBA|
Boojodud 31 I uaqzj i^i|3A a I ui ijeuoćej ujsfoAoufeu a
u j o.ipui[ioi|
N
K"
O
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In streh, vsrnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami brez vporebe železnih opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI <fc SCHUITLER o o
INŽENIR IX MESTNI STAVBINSKI MOJSTER DaiJe   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   v*rl*i mostove, vodne In
kanalizacijske naprave, 235— 27  čistilne naprave za kap-nlco,   utrjevanje kleti
Izvršitev nadzemeljskih T TTTBT TANJI p.ro,tl^ ¥,od1, pr.°$t° in podzemeljskih zgradb   LJUdLJANA ^2
vrste
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
ae priporoča al. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vdihi* xulojeTt* raznovrstne izdelane
opra vre  za   salone, spalne lil Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v   lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
Ti
načelnik.
95-20
Zazvorovo pivo.,
V vrečiceh 5 h, v pastiljsh 4 h.
^ajboljSi
pripomočak proti pijančevanju. Deluje | olajšujoče, čisti kri in miri čut, hrani zdravje in denar.      Pristni le s to znamko.:'-
— limon, bonboni *S
J,       sveto^noznane moči, priporoča
Prva_ceš. del. dr. orient.slad. blaga i. čokolade
!j(prej A. Maršner) Kraljevi Vinogradi.' 1441—1U
_     t"*   f~* '        —"
Amerikanc:
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Bukt* samo 5 gl. 3 kr.
„AH' right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam se boS vozil
u»-M zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila <laje zastopnik generalne agenture LOUIS
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHEU
(Švica).
02921103
Naznanilo.
PiiSpliani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem vsled podeljene koncesije pričel izvrševati
z dne i. julija t. 1.
dimnikarsko obrt.
Z ozirom na to si dovoljujem gg. hiSnim posestnikom se priporočati za naročila, ki jih bodem v vsakem oziru točno in zanesljivo izvraeval.
<5\
V Ljubljani, dne 13. julija 1904. Z odličnim spoštovanjem
1985-2
JOSIP VRHOVEC
koncesljonlran dimnikarski mojster za stolno mesto LJubljana Sv. Petra cesta št. 50.
I
1S86-2
. PODKRAJŠEK
=====   FRIZER  ZA  DAME IN GOSPODE ===========
NA SV. PETRA CESTI ŠT. 35 V LJUBLJANI
PRIPOROČA P. N. DAMAM ZA UMIVANJE GLAV, GOJITEV IN POSPEŠEVANJE RASTI LAS SVOJ V LJUBLJANI EDINI ELEKTRIČNI, ZDRAVNIŠKO ODOBRENI  GORKO ZRAČNI  IN MRZLOZRAČNI
SUŠILNI APARAT.
APARAT SUŠI BREZ NADLEŽNE VROČINE IN NE PROVZROČUJE SKRČENJA LAS. DALJE IZVRŠUJEM VSAKOVRSTNE FRIZURE IN IZDELUJEM LASTNOROČNO LASNA DELA IZ IZ-tt a tt ii PADLIH IN ODREZANIH LAS. a tt H H
ODDELEK ZA DAME S POSEBNIM VHODOM.
Mm n centralno
Delniška družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. IVI I KULA
= Mestni trg 19.
za centralne kurilne, ventilacijske, snšiln
in kopališke naprave po lastnem patenti-ranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi
za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
Venci ® trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
LliMlim, Slati trg 28
priporoča veliko zalojjc vsa-kovio nm ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in poŠt^   naročit ve, se izvrSe točno ceno in takoj
Josip fteich
barvanja in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4,
se priporoča za V6a v to stroko spadajoča dela. Poatrexba loena. 31 Cene nl/.Ue.
I
OD
> Wm\mm\m\\
O)
7šy
CD
1
: :
m
:
§ *
1
3
Spredaj ravna oblika,
5J n o tišči n*a želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred *kof ijo 6t, 21.
i
■a»nWnnn4Bn>a1
Tovarna in prodaja oljnatih I
k
m
l! Mano*
barv, firneža in lakov.
—HI   Električni obrat.
Brati Eberl
lila 184::.
i
Prodajalna in komptoar:
? Miklošičeva cesta št. 6.
V Delavnica:
M      Igriške ulice št. 8.
4 Pleskarska mojstra c. kr. drž. ia c. kr. prtv. luž. želez. II
Slikarja napisov. I
I Staiblnska in pohištvena pleskarja. |
J Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih f 1   barv v tubah za akad. slikarje. 3 /<«loXi« čoplčev za  pleskarje, si d karje In zidarje, štedllnega mezlla za !       hrastove pode, karbollneja Itd. M Posebno priporočava slav. občinstvu P ,J  najnovejše, najboljše in neprecenljivo m
Ssredstvo  t*  Hkac> sobnih tal  pod ^ imenom JftUpidol Priporočava 8e tudi si. občinstvu za g
5vse v najino stroko spadajoče delo v at mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. p
♦ ♦ 4i
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega
= blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L___ J
4 4 ♦
4 ■
i *
>♦
4 4
4 4 4 4 4 4
k
4 4 4 4 4 4 4 4 ♦ 4 4 4
m *
Gorica.     glfaggtgM xdra»lžče. o
JCotcl „Sfidbahn"
na Telovadnem trga, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependarci nad 70 sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalaSČ za ene, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica...........
1815 - R
E - JIq Bleda - ž
O o O
crdinira 1*50^0 soboto u depen-= denei letela „Louisenbad" =
zobozdravnic
= dr. C ftretl. ssee
O O C
A A A
A A
A A A
&Q^a^OOCS!
Največja zaloga,
Poni^oi/  za pleskarje, sobne UUpiOOV   slikarje, zidarje in mizarje.
I ol/Au pristnih angleških, za i—drxvj v, vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 1 e, Ha in 1 kg.
Jantarjeve glazure
7£1   nnHfi    Edino trpeZno in d   yJKJ\JKL7m    najlepše mazilo za trde in mehke p5de.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenejše in najboljše
>ga za vsa-
najboljte in najcenej4x« tvrdka
za naročeianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, pnl^;n Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
FirnA75i Prireieneoa iz lanenesa
I   II ilw^O! cija. pristen, kranjski
Steklarskega kleia,
pristnega, zajamCeno trpežnega.
Ginoo    alabastrskega in I pod, Btukat urnega
Karbolineja, najboij&ega Fasadnih barv m aPno
O o r u 011K i K kemičnih, prste-Dctl V, OUIII11,      i rudninskih.
K16J a za Klizanje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645- 43
Rapidola, EomSaT]
Pn i no I i rt O za barvanje narav DI UIIUIII Id nega lesa i pohištva
Olje i>r»oti prahu.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
1 Mluno« IJ**iit» 1. t*>S±
1   i   A   1   i 4
j*.  A Jl
J.   X   X   A JL
^Mk ^^m\W       ^HmT ^^P^ ^m\\W
ceneje
zaradi pozne sezone, Le od 22. julija do 31. avgusta :
|>rej i Mr«l»J :
Obleke iz poletnega bla^a......gld. 6-— gld 3*60
hlače   „       .          „ .......*— , 9>«)
obleke iz perilnegra blaga in luaterja ...     H   f>-— „   ;v -
kopalne obleke od 3—10 let......a   1*50 n -
havelok iz velblodje dlake.......r   ;>*— „
svršniki temnosivih barv.......a 10*—■ ,
športne suknje, velemoderne......m 12-— a
obleke za tenuis iz Čiste ovčje volne ...    , H*— , LO80
n      »     *     napol volnate......7-— . 4*90
jopice (Armee), črne in drap.......Tv— a   ;v—
paletoti, črni in drap........m   &— B   4 4< I
damski plašči ^Hruuneumantel).....„ 10*— a   &—
dekliški ovratniki, modri z rdečo kapuco.   .     „   3-— „ 1
poletne bluze vseh barv.......b —'80 K -
poletna perilna krila, barvasta.....a    1*80 „ -
perilne obleke za otroke, bele in barvaste  .     n    1^0 BO
krila iz blaga vseh barv.......n   4*50 „
kostami iz blaga, modne barve.....                       a 10*— a
klobuki iz volne in klobučeviue.....                      a   1*— t;o
volnati klobuki za dečke.......„ —
svetli modni klobuki z modrim trakom   .   .     „    | B i
svilnate kravate in pentlje......n —*50
srajce, bele in barvaste........                                   a   lt*»v) B 90
Čepice za gospode in dečke......9 —t>0 n — .'•«;
najtinejŠe poletne modne obleke, najnovejših barv prej gld. 15-—, 20— in 30«— sedaj le    „     9*—, 12*—   „   iS—. 2061—1 Z velespoStovanjem
Oroslav Bernatović.
Mk skladišče oblek*' v L iill m, fciui lis šli
2»
»•«TITIIlll.U4A14ti4141ilTl*a
X ^ J.
T T  T  T »
lidajatelj in odgovorni ar«daik: Dr. Ivan T»v«a*
liaaunua io tisk aNarodne tiskarne*.