intervju
Dr. Andrej Rahten, zgodovinar in diplomat
Zaradi umora za 26 let v zapor str. 15
sport1
Iz Belorusije v nezavidljiv položaj
str. 18
St. 49 / Leto 72 / Celje, 7. december 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
cfču/center novi tednik
Ifce najboljše	_
radio celje
POPOLNI NA MATURANTSKI PLES
KUPON NAJDETE V NOVEM TEDNIKU
Dobrodelnost na preizkušnji
Veseli december na široko odpira vrata tudi dobrodelnosti. In prav je tako. Na klic dobrote bi morali odgovarjati vsak dan v letu, ne le ob Karitasovem koncertu. A kje potegniti črto, ko izkoriščajo našo lahkovernost, ko ne želimo biti orodje samopromocijskih aktivnosti in ko prevzemamo bremena, ki bi jih mo- aktualno rala nositi država? str. 12-13
Finančni načrt bolnišnice
vendarle potrjen str. 2-3
gospodarstvo
Šentjurskega Alposa ni
več str. 4
Največji izziv bo iskanje
delavcev str. 5
CELJE -
Za več sprostitve v urbani
džungli str. 6
PREBOLD -
Bliže novi cesti med Zasavjem in Savinjsko dolino str. 7
kultura
Redna Mohorjeva zbirka
za leto 2018 str. 11
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI IM W V-J S	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €)
LU Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
> X
CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kgl_
v
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/tj^tet "рчешс- s4d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Razlike v politiki so vedno bile in bodo. Drugo pa je politična kultura, ko gre za izražanje posameznih mnenj. Tu se človek res večkrat vpraša, kako je mogoče, da prihaja do takšnih udarcev pod pas.« dr. Andrej Rahten, zgodovinar in diplomat
»Majhni narodi se v svetu izgubljajo in vprašanje je, kaj se bo v poplavi večjih narodov in jezikov zgodilo z njimi v prihodnosti...« Rade Šerbedžija, igralec in glasbenik
»Izvoz raste, nastajajo nove družbe, podjetja so vedno manj zadolžena. Pred nami je torej nekaj zelo dobrih let.« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin
»Otroci niso odgovorni za razmere, v katere se rodijo, niso krivi za ravnanje svojih staršev ... Otroci si niso izbrali staršev in ne družine, v katero so se rodili.« Albina Karmuzel, Zveza prijateljev mladine Šentjur
»Fantje so storili pet običajnih prekrškov in štiri takšne, po katerih so bili izključeni za dve minuti. V seštevku torej devet prekrškov, kar je zelo malo za košarkarsko tekmo, kaj šele za rokometno.« Branko Tamše, trener celjskih rokometašev
	1 PETEK
/ (Cjfc}"2	/ • J*»
SOBOTA I	I NEDELJA
/ 2 ^ 4 0	\ 1 / 2 -6
O
CO
se
Finančni načrt vendarle
Seja sveta zavoda bolnišnice minila mirno, a v napetem vzdušju
V ponedeljek je bila seja sveta zavoda v Splošni bolnišnici Celje. Tokrat je bila odprta za javnost, kar se ne zgodi pogosto. Na primer zadnja, kjer so sredi novembra glasovali in razpravljali o razrešitvi poslovnega direktorja Marjana Ferjanca, je bila za javnost zaprta.
Je pa bilo na seji več kot takratnem prehodu na nov
očitno mogoče čutiti izrazito napetost, predvsem zato, ker je bila na dnevnem redu ena najpomembnejših točk -program dela in razprava o finančnem načrtu za leto 2017 - uvrščena na zadnje mesto. Kar je po mnenju bolnišnice nerazumljivo glede na trenutne razmere v bolnišnici. Naj spomnimo, da je isti svet zavoda Ferjanca razrešil ravno zaradi nesprejetja finančnega načrta za leto 20l7 (drugi razlog so bile nepravilnosti pri prevedbah plač leta 2008 ob
plačni sistem v javnem sektorju).
Zanimivo je, da je svet zavoda v ponedeljek finančni načrt vendarle potrdil z osmimi glasovi za in enim vzdržanim. Toda podpora finančnemu načrtu ne spremeni situacije v bolnišnici in ne izniči sklepa o Ferjančevi razrešitvi. Sklep je bil okoli 20. novembra poslan na Ministrstvo RS za zdravje, zato v bolnišnici še vedno čakajo, ali in predvsem kdaj ga bo ministrstvo poslalo na vlado,
ki bo o njem odločala. Na zadnjih dveh sejah ni. Takšno stanje pomeni, da v bolnišnici zaposleni še ne opravljajo 40-urnega delovnika, kot so obljubili, če pa bo vlada sklep potrdila, bodo to obljubo uresničili. Poleg tega bodo v primeru vladne razrešitve Ferjanca odstopili tudi člani strokovnega sveta bolnišnice.
Članica sveta zavoda Barbara Tiselj je že na začetku ponedeljkove seje predla-
gala, naj se vsi zapisniki sej sveta zavoda od lani objavijo na intranetu bolnišnice. In sicer predvsem zato, ker se je v zadnjih dneh veliko tudi javno govorilo o tem, kaj vse in predvsem kako se razpravlja na teh sejah in da se malo govori o res pomembnih stvareh v bolnišnici.
Na seji so se seznanili tudi z obstoječo organizacijo dejavnosti zdravstvene oziroma babiške nege. Na dnevnem
Naj spomnimo, da je pred približno tednom zaposlena na nevrološkem oddelku bolnišnice, zdravnica mag. Irenca Pustovrh, ustanovila civilno iniciativo za ohranitev rasti in razvoja celjske bolnišnice, ki jo je do danes podpisalo že dva tisoč ljudi, poleg zaposlenih tudi številni občani.
Vprašanje presega sindikalne teme
Gospodarski minister o dogovoru glede nedeljskega delavnika trgovin
Ponovno obujena pobuda o nedeljskem zaprtju trgovin je prinesla nov dogovor med trgovci in sindikati zaposlenih v trgovini.
Pobudnik spremembe zakonodaje, nepovezani poslanec Andrej Čuš, je dogovor označil za slab kompromis, ki še vedno ne upošteva re-
ferendumske volje ljudstva. Da gre za širše vprašanje, ki zadeva več sogovornikov kot zgolj delodajalce in sindikate, se je strinjal tudi go-
spodarski minister Zdravko Počivalšek.
Nova kolektivna pogodba določa, da lahko zaposleni v trgovinah od novega leta
Enajsta barva za vetrobranska stekla
Vinjete za leto 2018 so naprodaj od začetka decembra
Kovinsko modra barva bo leta 2018 krasila vetrobranska stekla jeklenih konjičkov, ki bodo vozili po slovenskih avtocestah. Kot vsako leto se je tudi za leto 2018 spremenila barva vinjete, medtem ko cena ostaja nespremenjena.
Od 1. decembra je na voljo devet različnih vinjet kovinsko modre barve, in sicer letna, mesečna in tedenska za osebna in kombinirana vozila ter letna, polletna in tedenska za motorna kolesa.
Za letno vinjeto za osebna vozila bo treba odšteti 110, za mesečno 30 in za tedensko 15 evrov. Za kombinirana vozila letna vinjeta še naprej stane 220, mesečna 60 in tedenska 30 evrov. Za motorna kolesa cena letne vinjete znaša 55, mesečne 30 in tedenske 7,5 evra.
Letošnji zaslužek boljši od lanskega
Prodaja vinjet je bila v prvih desetih mesecih letos boljša od lanske v enakem obdobju, in sicer pri vseh vrstah vinjet razen pri tedenskih za motorna kolesa. Vinjet za osebna vozila je bilo prodanih 815.962, kar je za pet od-
Pravilna namestitev vinjete
Pred namestitvijo nove veljavne vinjete vedno odstranite predhodno nameščeno vinjeto. Pri nameščanju vi-njete ne smete uporabljati dodatnih ali posebnih folij, priseskov, lepilnih trakov in podobnega. Če pred namestitvijo vinjeto poškodujete, jo nalepite nazaj na folijo in zamenjajte na prodajnem mestu - v tem primeru se napis neveljavno še ne pokaže. Neveljavnih vinjet ni mogoče zamenjati. Če vinjeto pomotoma nalepite na zatemnjeno mesto ali jo med postopkom poškodujete tako, da je na primer zmečkana, je v nobenem primeru ne odstranjujte, ampak pokličite cestninski uporabniški center (08015 03).
stotkov več kot preteklo leto. Prodaja mesečnih vinjet za osebna vozila se je povečala za osem odstotkov, medtem ko se je prodaja mesečnih vinjet za kombinirana vozila povečala za 20 odstotkov.
Nadzor nad obvezno uporabo vinjet na naših avtocestah in hitrih cestah opravljajo cestninski nadzorniki družbe Dars. V prvih desetih mesecih so izdali 49.599 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, kar je v povprečju malo več kot tisoč vsak teden. Ta številka sicer bistveno ne odstopa od izdanih nalogov preteklega leta. Višina predpisane globe je od 300 do 800 evrov, globe pa niso prihodek družbe Dars, temveč se v celoti stekajo v državni proračun.
EP, foto: DARS
AKTUALNO
3
potrjen, a to razmer ni pomirilo
Z decembrom je uvedena sanacija v nekaterih javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je država in ki so se znašli v slabem finančnem položaju. Sklep o tem je namreč sprejela vlada. Med 15 zavodi, ki bodo prejeli državno finančno injekcijo, sta tudi Splošna bolnišnica Celje in Bolnišnica Topolšica. Bolnišnice bodo morale pripraviti sanacijske programe za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti na podlagi izhodišč in rokov za pripravo sanacijskih programov. Vlada je za sanacijo vseh 15 bolnišnic namenila 135,6 milijona evrov iz proračuna.
Ena redkih sej sveta zavoda celjske bolnišnice, odprtih za javnost
redu je bil tudi dolgoročni načrt službe za notranjo revizijo za leto 2018.
Kar za nekaj časa so se člani sveta zavoda ustavili še pri točki o spremembi statu-
ta bolnišnice. Tu so govorili o pomočnikih direktorja, vendar nobenega sklepa
niso sprejeli, saj je tudi pri tej točki bilo mogoče slišati napetost med člani sveta za-
voda in vodstvom bolnišnice. Strokovni direktor Franc Vin-dišar na primer pri tej točki ni
dobil besede, čeprav je želel komentirati.
SIMONA ŠOLINIČ
dalje delajo največ 15 nedelj v letu, vendar ne več kot dve na mesec, urna postavka se bo podvojila. Trgovine bodo zaprte 1. januarja, 8. februarja, na velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maja, na bin-koštno nedeljo, 25. junija, 15. avgusta, 1. novembra in 25. decembra. Odprte bodo lahko 2. januarja, 27. aprila, 2. maja, 31. oktobra in 26.
decembra, a v tem primeru bodo delavci upravičeni do dodatka v višini 2,5-kratnika urne postavke osnovne plače.
Na nedeljsko delo ne bodo razporejeni starši otrok, mlajših od treh let, nosečnice in doječe matere ter starši samo-hranilci in tisti, ki skrbijo za hudo bolnega otroka. Izjeme v dogovoru veljajo za družinska podjetja, bencinske
servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter za delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo.
Da Čušev predlog ni idealen, je pa zakonodajna pot vseeno nujna, ko gre za urejanje tega vprašanja, je v Rogaški Slatini v odzivu na dogovor dejal minister za go-
spodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Ne gre, da bi delodajalci in sindikati to vprašanje zbanalizirali na problem plačila nedeljskega dela. Gre za vprašanje, ki zadeva več sogovornikov, tudi dobavitelje in kupce. Gre za širšo družbeno temo. Nam najbližja ureditev je po avstrijskemu vzoru.«
StO
Vas zakaj A	naš zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15. jU	odgovore na
ШШ	vprašanja
	poslušalcev, iiv^mmra
03 4225 148 radio@nt-rs.si	1ЦДДД1 LSI] Pntfernova 19, 3000 Celje
Ko nam darila pokvarijo praznike
Kako ravnati, ko ima kupljen izdelek napako?
December je za večino občanov mesec nakupovanja. Predvsem daril, ki se jih seveda veselimo - ali tudi ne. Vzroki so lahko različni. Izdelek lahko ima na primer napako, za kar lahko občani uveljavljamo različne pravice, ki nam pripadajo kot potrošnikom.
Zveza potrošnikov Slovenije je zato, pred najbolj norim nakupovalnim mesecem v letu najširšo javnost obvestila o pravicah potrošnikov. Kot ugotavlja zveza, se ti pri uveljavljanju svojih pravic še vedno slabo znajdejo. Svetovalno pisar-
Zveze potrošnikov Slovenije omenja, da je treba prodajalca o napaki obvestiti v dveh mesecih, odkar je odkrita. Potrošnik lahko svoje pravice uveljavlja v roku dveh let in za rabljeni izdelek v enem letu od njegovega prevzema.
Prodajalec mora potrošniku pisno odgovoriti v osmih dneh in to tudi v primeru, če napake ne priznava. In kaj ostane potrošniku, če mu prodajalec ne odgovori? V tem primeru obvesti republiški tržni inšpektorat, ki lahko prodajalca oglobi. Brezhibnega izdelka prodajalec
mi pravicami, ki jih določa Zakon o varstvu potrošnikov. Zahteva lahko odpravo napake, zamenjavo blaga z novim, brezhibnim, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali vračilo plačanega zneska,« svetuje zveza potrošnikov. Ko uveljavljamo stvarno napako, moramo seveda dokazati, da smo izdelek res kupili pri konkretnem prodajalcu. Za to ne potrebujemo nujno računa, ampak zadostuje že izpisek plačilne oziroma kreditne kartice.
Če nam prodajalec, ki je napako priznal, ponudi do-
Potrošniki lahko pridobijo različne koristne informacije na spletni strani www.vemvec.si. Tam sta objavljena tudi brošura Stvarna napaka - Vaše pravice in kako jih uveljavite ter obrazec za uveljavljanje stvarne napake.
no zveze potrošniki največ sprašujejo, kako ravnati, ko ima izdelek napako. V tem primeru namreč nastane odgovornost prodajalca, ki je ne more omejiti ali izključiti z nobenim pogodbenim določilom. Matjaž Jakin iz
ni dolžan zamenjati niti ni dolžan napisati dobropisa ali vrniti kupnine, razen če gre za izrecno obljubo, opozarja Jakin.
»Ko potrošnik uveljavlja stvarno napako na izdelku, lahko sam izbira med štiri-
bropis, tega nismo dolžni sprejeti, ampak nam mora vrniti denar. Po zakonu nam mora prodajalec vrniti denar v osmih dneh. Tega zakonsko določenega roka vračila denarja ne sme podaljševati.
BJ
Prihodnje leto 2,7-odstotna rast zaposlovanja
Iskani bodo delavci s poklici, ki jih je že doslej primanjkovalo
Kot kažejo napovedi delodajalcev, bo zaposlovanje v prvi polovici prihodnjega leta poraslo. Na državni ravni je napovedana 2,6-odsotna rast zaposlenosti, kar pomeni 30 tisoč zaposlitev. Podobna rast je pričakovana na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje, in sicer 2,7-odstotna. Najvišja rast je predvidena na področju gradbeništva.
Gre za raziskavo zavoda z naslovom Napovednik zaposlovanja, ki jo opravlja dvakrat na leto med delodajalci. Takšno raziskavo potrebuje za načrtovanje svojih prihodnjih dejavnosti. Ugodne razmere na trgu dela, ki jih zavod ugotavlja v raziskavi, so posledica tega, da beleži Slovenija letos 4,4-odstotno gospodarsko rast BDP. Ta naj bi v prihodnjih dveh letih še vedno znašala od tri do štiri odstotke.
Delodajalci bodo prihodnje leto iskali delavce s poklici, ki jih je že doslej primanjkovalo. »Gre predvsem za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, varilce, kovinarje nasploh, voznike za mednarodni promet, skladiščnike, tudi prodajalce,« je povedala direktorica zavodove celjske območne službe Alenka Rumbak. Delodajalci so med raziskavo povedali, da so pogosto doživeli, da se ni za razpisano delovno mesto javil noben kandidat. To
velja kar za tretjino primerov. »S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se sooča že 43 odstotkov delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev se s tovrstnimi težavami srečuje že 61 odstotkov delodajalcev,« je ugotovil zavod na državni ravni. »Delodajalci navajajo, da kandidatom za zaposlitev najpogosteje manjkajo delovne izkušnje, poklicno specifična znanja in ustrezna izobrazba,« je bilo še ugotovljeno.
Pri iskanju zaposlitve ni vse odvisno od iskalčevega poklica. »Imamo na primer takšne, ki imajo deficitarni poklic in nekako ne znajo prepričati delodajalca, da bi jih zaposlil. Po drugi strani imamo lahko na primer brezposelnega filozofa ali drugega družboslovca, ki bo znal prepričati delodajalca, da mu bo dal priložnost,« ugotavlja direktorica celjske območne službe. Med odločanjem za poklic moramo seveda temeljito premisliti, saj ima to lahko različne posledice. »Tisti, ki se odločajo za družboslovne ali redke poklice, se morajo soočiti s tem, da bodo delo iskali na daljših razdaljah. Drugi, to je tisti z deficitarnimi poklici, imajo priložnosti pred svojim pragom, a jih vsi ne znajo izkoristiti,« je povedala Rumbakova.
BRANE JERANKO
4
GOSPODARSTVO
Šentjurskega Alposa ni več
Podjetje bo kmalu izbrisano tudi iz sodnega registra - Dolgov za 286 milijonov evrov, upniki so se obrisali pod nosom
Stečaj šentjurskega Alposa je končan. Začel se je oktobra 2011, ko je sodišče prekinilo prisilno poravnavo, ker največji upniki, banke in jeseniški Sij, niso podprli dokapitalizacije. Ob stečaju je delo izgubilo približno 400 ljudi. Alpos je med tistimi podjetji, ki so v slovenskih bankah izkopala največje luknje. V stečaju je bilo prijavljenih za 286 milijonov evrov terjatev, večinoma bančnih. V svojem končnem poročilu sodišču je stečajna upra-viteljica Darja Erceg zapisala, da je bilo upnikom poplačanih le 10 milijonov evrov terjatev. Edini, ki so bili v celoti poplačani, so bili prednostni upniki, to je zaposleni, ki so prijavili za 1,3 milijona evrov terjatev. Stečaj je, predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja, stal 2,6 milijona evrov.
Zgodbe o tem, kaj je Alpos privedlo do stečaja, na tem mestu ne bomo ponavljali. Spomnimo le, da se je odločanje o tem, ali bo podjetje, ki je imelo doma in v tujini več hčerinskih družb, ostalo ali propadlo, vleklo več kot leto. Sprva so upniki potrdili prisilno poravnavo, a se je kmalu izkazalo, da nekdanje vodstvo na čelu z Mirjanom Bevcem (člana uprave sta bila še Stanislav Flander in Konrad Marot) bankam in Siju ni posredovalo točnih in popolnih podatkov o poslovanju hčerinskih družb. V njih naj bi bilo še za 70 milijonov evrov skritega dolga. Pred stečajem in tudi med njim je bilo napovedanih ter tudi vloženih kar nekaj kazenskih ovadb, vendar nobena od njih, vsaj po naših informacijah, še ni prišla do sodišča. Med zadnjimi je ovadba, ki jo je konec
lanskega leta na Policijsko upravo Šentjur podala stečajna upraviteljica. Ko je poslovno dokumentacijo Alposa, ki je bila na različnih mestih, želela pripraviti za arhiviranje, je ugotovila, da je arhiv, ki je bil shranjen v zaklonišču, popolnoma izpraznjen.
Največji Alpos Alu
Z Alposom so potonile tudi njegove hčerinske družbe v Šentjurju, ki so imele predvsem dolgove in zelo malo premoženja. Večina je namreč delala v prostorih, ki so bili v lasti matičnega podjetja Alpos. Izjema so bili le nepremičnine Alposa Posebne storitve, ki jih je kupila družba Tegometall, in stroji Alposa Proizvodnja orodij, ki jih je kupilo celjsko podjetje Etra. Stečaji večine hčerinskih podjetij so že končani.
Edina družba, ki se je izognila stečaju, je bila Alpos Alu, ki izdeluje aluminijaste lestve in zaboje. Že kmalu po stečaju Alposa je 100-odsto-tni delež v tem podjetju za malo več kot 36 tisoč evrov kupila takrat neznana družba Komos iz Slovenskih Konjic. Kmalu se je izkazalo, da je v ozadju nakupa Damjana Kozlevčar, ki je bila članica uprave Alposa v zadnjem letu pred stečajem. Alpos Alu je nato leta 2013 kupil proizvodne prostore in stroje, ki jih je imel v najemu, zaradi česar je imel tudi predkupno pravico. Nakup ga je stal malo več kot 3,65 milijona evrov. Zanimivo je, da je Alpos Alu za premično in nepremično premoženje ponudil le 7 tisoč evrov več kot drugi kandidat, podjetje Tegometall.
Kakorkoli, Damjana Ko-zlevčar je preko podjetja Ko-mos še vedno 100-odstotna
6 let in en mesec je trajal stečaj Alposa.
286 milijonov evrov terjatev so prijavili upniki.
10 milijonov evrov terjatev je bilo poplačanih.
2,6 milijona evrov je stal stečaj.
94.763 evra je za svoje delo in potne stroške dobila stečajna upraviteljica.
lastnica družbe Alpos Alu, kjer je trenutno zaposlenih 87 ljudi. Družba posluje dobro in večino izdelkov proda na trgih Evropske unije. Lani je ustvarila 8,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in več kot 700 tisoč evrov čistega dobička. Kakšni bodo letošnji rezultati, Kozlevčar-jeva še ne želi razkriti, pravi le, da se trudijo ohraniti lansko rast, kar je glede na podražitev osnovnega materiala zelo težko. Kot še pravi direktorica, je podjetje v preteklih letih veliko vlagalo v razvoj in opremo.
V IGM še vedno skrivnostni
Med danes delujočimi podjetji na območju nekdanjega Alposa družba Alpos Alu zaposluje največ ljudi. Podatka, koliko je zaposlenih v nekdanji cevarni, nam ni uspelo dobiti, saj vodilni v podjetju ne odgovarjajo na naša vprašanja. Cevarno je leta 2015 za malo več kot dva milijona evrov kupilo podjetje IGM Trgovina, ki je v lasti makedonskega metalurškega velikana IGM Trade. Za nakup cevar-ne, ki je bila nekdaj hrbtenica Alposa, se je sicer potegovalo kar deset podjetij. Novi lastniki so ob nakupu cevarne napovedali, da bodo odprli vsaj petdeset delovnih mest.
Tretji največji zaposlovalec je podjetje Ispio, ki je v stečaju kupilo nekaj skladiščnih prostorov in stavbo, kjer je bila nekoč proizvodnja kovinskega pohištva. Trenutno zaposluje 40 ljudi, je povedal direktor in solastnik Matjaž Knez. Na začetku je bilo zaposlenih manj, večinoma je šlo za nekdanje delavce Alposa. Ispio se ukvarja s proizvodnjo kovinskih izdelkov po naročilu, njegova najpomembnejša programa predstavljajo omare za razstavne prostore in kovinska ogrodja za postelje. Večino prihodkov ustvari v državah Evropske unije, kjer je na prvem mestu avstrijski trg.
Matjaž Knez napoveduje, da bodo v prihodnjih letih še
IŠČEMO SKRBNIKA KUUČNIH KUPCEV ZA TUJE TRGE (m/ž) in KOMERCIALISTA ZA TUJE TRGE (m/ž)
Opis delovnega mesta:
•	upravljanje prodajnega procesa, razvoj trga in gradnja mreže novih kupcev;
•	aktivno delovanje na trgu -komunikacija z obstoječimi in potencialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb in skrb za njihovo realizacijo ter tehnična podpora kupcem;
•	pridobivanje poslov neposredno
s trga v skladu s prodajnimi načrti, predstavitev izdelkov in storitev potencialnim kupcem na trgu in ostala dela v skladu s potrebami in zahtevami delovnega procesa.
Zahtevano je tekoče znanje angleškega jezika, zaželeno pa tudi dobro znanje drugega tujega jezika (francoščine, ^Španščine...).
CETIS je eno vodilnih evropskih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin. S tiskovinami in najnaprednejšimi komplementarnimi rešitvami, ki so rezultat lastnega razvoja, je zanesljiv strateški partner podjetjem in državam na štirih celinah. Izbranim kandidatom nudimo zaposlitev v dinamičnem mednarodnem podjetju z več kot 200-letno tradicijo. www.cetis.si
Zlata nit 2016
FINALIST IZBORA
PRIJAVE
Podrobnejše opise delovnih mest in naših pričakovanj si oglejte na www.cetis.si/prostadelovnamesta. kjer so navedena tudi ostala prosta delovna mesta. Vabimo vas, da nam pošljete motivacijsko pismo s strukturiranim življenjepisom in kopijo diplome na e-naslov priiava@cetis.si do vključno ponedeljka, 11. decembra 2017.
Na območju propadlega velikega Alposa danes dela več manjših podjetij.
zaposlovali, vendar jih še prej čakajo naložbe v proizvodnjo, ker je treba obstoječe stroje obnoviti in kupiti nekaj novih. »Vse delamo počasi in po korakih, saj smo vodilni v podjetju večinoma generacija, ki je doživela enega najtežjih stečajev v Sloveniji. Spomini na to, kaj se je zgodilo z Alposom, so še živi in strah, da bi se spet lahko zgodilo kaj slabega, še vedno obstaja,« pravi Knez, ki je bil pred stečajem direktor enega od hčerinskih podjetij.
Alpos ni skrbel za vzdrževanje
Poleg izobraževalnega centra Eksena, ki se je naselil v nekdanji upravni stavbi Alposa - leta 2014 jo je na dražbi za 800 tisoč evrov kupila družba Xena - dela na pogorišču nekdanjega šentjurskega velikana še eno proizvodno podjetje. Nepremičnine nekdanje Eko peči je leta 2013 kupila družba Urvis iz Dramelj, ki je v lasti Mateja Lavbiča.
Urvis se ukvarja s toplotnim čiščenjem kovinskih delov in komunalnimi storitvami, zaposlene ima le štiri ljudi. Lavbič pravi, da je ob nakupu zaposlil enega od bivših delavcev Eko peči, ki mu je bil pri zagonu podjetja v veliko pomoč. Za prihodnja leta napoveduje posodobitev stavbe in tudi peči. »Alpos ni ničesar vzdrževal, zato je vse skupaj že močno dotrajano,« pojasnjuje Lavbič.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Unior še naprej raste
Zreški Unior še naprej povečuje prihodke in dobiček. Celotna skupina, v kateri je 18 odvisnih podjetij doma in v tujini, je v prvih letošnjih devetih mesecih ustvarila 181 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, Čisti dobiček skupine se je v primerjavi z lanskim povečal za 23 odstotkov in znaša 13,4 milijona evrov.
Še višjo rast, bila je 31-odstotna, je v prvih devetih mesecih zabeležilo matično podjetje. Ustvarilo je skoraj 7 milijonov evrov čistega dobička. Čisti prihodki od prodaje so se v primerjavi z lanskimi devetimi meseci povečali za 10 odstotkov in so znašali 139 milijonov evrov. Več kot polovico prihodkov je Unior ustvaril s programom Odkovki, v katerem kar 95 odstotkov izdelkov proda v tujino, večinoma avtomobilski industriji. V tem programu sta vedno bolj pomembni tudi Uniorjevi hčerinski proizvodni družbi na Hrvaškem in Kitajskem.
JI
Za Klasje 1,6 milijona evrov
Dve leti in pol po stečaju je naprodaj tudi največje premoženje Klasja. Na dražbi, ki bo 12. januarja, bo stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak prodajal skoraj 3 hektarje velik kompleks na Hudinji.
Kompleks sestavljajo pekarna, mlin, silosi za žito, upravni prostori ter parkirišča in travnik. Stečajni upravitelj bo nepremičnine in opremo najprej poskušal prodati kot celoto, izklicna cena bo znašala malo manj kot 1,6 milijona evrov. Če za nakup celotnega kompleksa ne bo zanimanja, bo Kontarščak na isti dražbi premoženje prodajal po manjših sklopih. Upravitelj upa, da bo v že v prvem poskusu prodal celoten kompleks, saj ima zanj dva resna ponudnika.
JI
Še več nakupov kot lani
Celjski Citycenter tudi po letošnjih rezultatih poslovanja ostaja največje nakupovalno središče v regiji. Po besedah vodje centra Darje Lesjak so v prvih desetih mesecih imeli 2,6 odstotka več prometa kot v enakem lanskem obdobju. Glede na to, da se je mesec, v katerem beležijo največ nakupov, šele začel, bodo zagotovo presegli lanskih 110 milijonov evrov prihodkov.
V Citycentru pričakujejo, da bo višje kot lani tudi število obiskovalcev. Lani jih je obiskalo 5,9 milijona ljudi, ki so opravili za 5,5 milijona nakupov. Rast prometa, obiska in števila nakupov pa ni samo posledica tega, da v Sloveniji spet raste potrošnja, je prepričana Darja Lesjak. Analiza, ki so jo naredili za zadnjih devet let, je namreč pokazala, da center raste vsa leta. »Leta 2009 smo imeli 94 milijonov evrov prometa, lani 110 milijonov evrov. Podatki kažejo, da se tudi v času krize nismo ustavili niti nismo nazadovali. Povečevanje prometa je rezultat nenehnega vlaganja v posodobitev nakupovalnega središča in menjav blagovnih znamk. V zadnjih štirih letih smo v Celje pripeljali kar 30 novih blagovnih znamk,« pravi Lesjakova. Vse to je po njenem prepričanju dvignilo vrednost Citycentra ter povečalo promet in število obiskovalcev.
Celjski Citycenter je del koncerna, ki upravlja 30 nakupovalnih središč v Italiji, Avstriji, Sloveniji ter na Češkem in Madžarskem. »Med sabo si lahko delimo znanje in izkušnje, česar ostala nakupovalna središča v Sloveniji nimajo. In prav to je naša prednost pred njimi,« še pravi Darja Lesjak.
JI
GOSPODARSTVO
5
Resevna v roke boljšemu ponudniku
Stečajna upraviteljica prodala stavbo nekdanje blagovnice Resevna
Kljub odločitvi občinskega sveta, naj občina uveljavi predkupno pravico, je za Resevno na dražbi višjo ceno ponudil šentjurski avtoprevoznik Boštjan Maček. Nekdanja veleblagovnica je bila v prvem poskusu prodana za 1.033.000 evrov.
Za nakup stavbe je župan Marko Diaci želel pridobiti mandat občinskega sveta, hkrati pa na dražbi z javno obravnavo te teme ni želel dvigovati temperature. Zato je bila ta točka na zadnji seji občinskega sveta zaprta za javnost. Člani občinskega sveta so župana pooblastili, naj stavbo kupi za izklicno ceno 1.000.028 evrov. Pri tem so predvidevali, da stavba pred tretjim narokom, ko bo cena nekaj sto tisoč evrov nižja, zagotovo ne bo prodana. Ušteli so se. Prva javna dražba za Resevno je bila namreč tudi zadnja. Poleg
občine je namreč na dražbi sodeloval Boštjan Maček, ki je v nadaljevanju dvignil ceno za pet tisoč evrov. Za uveljavitev predkupne pravice čez izklicno ceno občinski pooblaščenec ni imel več kritja v obliki veljavnega sklepa občinskega sveta.
Urejanje
središča skupaj z zasebnikom
Da občina s stavbo posebnih načrtov ni imela, ni skrivnost. Pereče probleme s prostori za knjižnico, glasbeno šolo in kulturni dom je v zadnjih letih že rešila. Z nakupom stavbe bi za relativno visoko ceno v resnici dobila »le« urbanistično pomemben prostor in javna parkirišča. Glede na prve odzive, predvsem iz opozicije, se bo župan v prihodnje težko otresel očitkov, da je po že videni podobni izkušnji z upravno stavbo
Podjetnik Boštjan Maček je v središču mesta tik ob Resevni pred časom že kupil stavbo. V pritličju so trgovine, v nadstropju je uredil stanovanja. Čemu bo v prihodnje služila stavba nekdanje blagovnice, še ni jasno.
nekdanjega Alposa zamudil zadnjo priložnost, da bi Šentjur kdaj dobil smiselno urejeno in privlačno mestno središče. Župan Marko Dia-
ci odgovarja: »Občina je bila na mestu dražitelja v slabšem položaju, saj je potrebovala zavezujoč sklep občinskega sveta kot svojega
najvišjega organa. Ponudbe ni bilo mogoče zvišati.« Na občinskem svetu so se strinjali, da gre za strateško pomembno stavbo, ki jo obči-
na mora kupiti. »In to že za izklicno, zelo visoko ceno. Verjeli smo, da se bo težko našel kupec, ki bi stavbo kupil za ta denar. Če pa že, bo zagotovo zainteresiran, da iz takšne naložbe naredi nekaj lepega.« Kot je dejal Diaci, bo občina v prihodnje skupaj z zasebnim investitorjem iskala možnosti za kar najboljšo ureditev mestnega jedra.
Na drugi strani so številna manj optimistična predvidevanja, ki upoštevajo tudi možnost, da bo novi lastnik doslej javno dostopna parkirišča zaprl in stavbo spremenil v stanovanjski objekt za svoje delavce. »Pustimo času čas,« je na vprašanje o tem odgovoril Boštjan Maček. »Če bodo predlogi dobri, sem se z občino vsekakor pripravljen pogovarjati,« je odgovoril na županovo pobudo.
StO
Foto: GrupA
Celjski gospodarstveniki so letos zadovoljni. Ustvarili so še več prihodkov kot lani in povečali izvoz.
Največji izziv bo iskanje delavcev
Rast gospodarstva bo tudi na Celjskem odvisna od zagotavljanja kadra
V Zrečah so se na tradicionalnem prednovoletnem srečanju zbrali člani celjske in velenjske gospodarske zbornice, celjske obrtno--podjetniške zbornice ter župani iz savinjske statistične regije. Razpoloženje na srečanju je bilo bolj veselo kot prejšnja leta, saj je večina podjetij letos poslovala zelo dobro, dobri so obeti tudi za prihodnje leto.
Srečanja se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je dejal, da so gospodarstveniki lahko upravičeno optimistični. »Stabilne razmere v državi so omogočile, da se je tudi v gospodarstvu začelo premikati na bolje. Letos smo dosegli tolikšen BDP, kot je bil pred krizo leta 2008, gospodarska rast je 4,7-odstotna, stopnja brezposelnosti je padla pod 8 od-
stotkov. Začenja se obdobje, ko se bo treba boriti za nove delavce, ne pa razmišljati, kako ustvariti nova delovna mesta. Pomanjkanje kadrov je pravzaprav vesel problem, slajši kot v primeru, če bi bila stopnja brezposelnosti velika,« je dejal Zdravko Po-čivalšek. Poudaril je, da bo država težave podjetij zaradi pomanjkanja delavcev morala reševati na več načinov, od spodbujanja rodnosti do drugačne socialne politike in tudi večjega uvoza delovne sile.
Zagotavljanje kadra bo v prihodnjih letih eden največjih izzivov in eden od omejevalnih dejavnikov rasti tudi v celjski regiji, je opozoril tudi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje in direktor Celjskih mesnin. Podjetja namreč za naslednji dve leti napoveduje-
jo 3.500 novih delovnih mest, vendar le pod pogojem, če jim bo uspelo dobiti delovno silo. Zato so nujne strukturne reforme, zlasti izobraževanja, ki se mora bolj prilagoditi potrebam gospodarstva, razbremeniti bo treba plače tistih, ki največ prispevajo k razvoju in tudi najbolj bežijo iz države, je poudaril Krivec.
Predsednik celjske gospodarske zbornice je tudi povedal, da podjetja v regiji letos poslujejo odlično, saj bo večina leto zaključila z dobičkom. Regijsko gospodarstvo naj bi letos ustvarilo 6,3 milijarde evrov prihodkov, lani je bilo prihodkov malo manj kot 6 milijard evrov. »Izvoz raste, nastajajo nove družbe, podjetja so vedno manj zadolžena. Pred nami je torej nekaj zelo dobrih let,« je poudaril Krivec.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Dva meseca za Polzelo
Po neuspešnem prvem poskusu prodaje je stečajni upravitelj Polzele Zlatko Hohnjec objavil nov poziv za zbiranje zavezujočih ponudb.
Izhodiščno ceno je znižal za 400 tisoč evrov. Zdaj znaša 2,4 milijona evrov. Tudi tokrat Polzelo prodaja kot poslovno celoto. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri 30 tisoč kvadratnih metrov, so naprodaj tudi prodajalne Polzele v Celju, Novem mestu in Ljubljani, vsa oprema v tovarni in trgovinah ter blagovna znamka.
Stečajni upravitelj bo ponudbe zbiral do 31. januarja.	JI
Ponudba za praznične dni
Podjetje Vinakoper je pred kratkim odprlo prodajalno vin tudi v Celju. Je v središču mesta, in sicer na Mestni tržnici Celje (v prostorih nekdanjega Foto zooma Celje, Savinova ulica 3).
Ponudba predstavlja prav poseben izbor vrhunskih vin iz Slovenske Istre. Letos se lahko pohvalijo z mnogimi šampionskimi odličji in laskavim naslovom Vinar leta 2017.
Zagotovo boste ob zaključku leta večkrat nazdravljali s penino. Takšnim trenutkom so v podjetju Vinakoper namenili posebno pozornost. Postrežejo vam lahko z bogatim izborom penin od Capris Bele, Capris Roseja, penine Capris Muškat in rdeče posebnosti, penine Capris Refošk.
Posebno skrb posvečajo prestižnim vinom, med katerimi prevladujejo rdeča, od kralja Re-foška, Merlota, Cabernet Sauvignona in Shira-za. Premium vina Capris združujejo večino sort vina. Namenjene so ljubiteljem, ki pričakujejo visoko kakovost in zmerno ceno. Prestižna vina Capo d'Istria pa so vina najvišje kakovosti, namenjena najzahtevnejšim okusom. Ob tem predstavljajo še prefinjeno zvrst Sixty, ki navdušuje v vseh pogledih. Polnjena je v posebno
magnum steklenico, ki bo še posebej v prazničnem času zadostovala pogostitvi večjega števila zbranih za mizo. Za ljubitelje preverjenih in klasičnih uspešnic priporočajo Sladki muškat, oboževalci belih suhih vin pa bodo lahko uživali v Malvaziji, Chardonnayu in Sivem pinotu najboljših letnikov. Na voljo so tudi odprta vina Refošk, Merlot, Malvazija in Chardonnay.
V njihovi prodajalni vin na Mestni tržnici v Celju boste lahko našli tudi priročne darilne embalaže ter dodatni darilni program, okusne čokolade, priljubljene tartufe, olivno olje in drugo. Tako bodo vaša darila še bolj osebna.
Veselijo se vašega obiska. Za naročila so dosegljivi na telefonski številki 03 544 23 20.
Promocijsko besedilo
Minister za zdravje opozarja: »Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!«
Nastajajoča kolesarska proga z grbinami
Za več sprostitve v urbani džungli
Rekreativne površine za vadbo na prostem, kot jih Celje še ni imelo
CELJE - V Mestni četrti Dečkovo naselje so v teh dneh predali namenu novo športno vadbišče na prostem, ki je v svetu bolj znano pod imenom Street Workout Park. Predvidoma do spomladi bo v Novi vasi urejena še ena urbana rekreativna površina, kolesarska steza z grbinami, t. i. »pumptrack«.
Kot je povedal Primož Po-sinek, predsednik sveta Mestne četrti Dečkovo naselje, takšne športne površine, ki je umeščena med Drapšinovo in Šaranovičevo ulico, doslej v Celju še ni bilo. »Skupina mlajših fantov, ki se ukvarja z ulično vadbo, kar se da opaziti že po njihovem videzu, se je pred letom obrnila name s takšno pobudo. Ko sem se na spletu malo podrobneje seznanil s takšnimi igrišči, res ni bilo razloga, da pobudi ne bi prisluhnil,«
»Street Workout« ali ulična vadba je tudi privlačen način
druženja na prostem. Kot so še sporočili iz mestne četrti, so pri izbiri vadbenih naprav upoštevali njihovo funkcionalnost in varnost. Pomembno je tudi, da so narejene tako, da jim tudi vandalizem ne more do živega. Vrednost tega projekta znaša 21 tisoč evrov. »Potreb po novih tovrstnih športnih urbanih površinah v Dečkovem naselju bo v prihodnje zagotovo še več zaradi načrtovane gradnje novih blokov s približno 135 stanovanji,« je še poudaril Posinek.
»Pumptrack« že v gradnji
Sicer pa je v nastajanju še ena športna površina, saj so se v naselju Novi trg, ob stanovanjskih blokih Pod kostanji, v teh dneh začela gradbena dela za nov kolesarski poligon z grbinami, tako imenovani »pumptrack«, ki bo omogočal nove rekre-
ativne možnosti predvsem mlajši generaciji. Investitorki projekta, ki je ocenjen na 40 tisoč evrov, sta Mestna občina Celje in Mestna četrt Dečkovo naselje.
Občina bo denar za gradnjo nove urbane rekreacijske površine, velike 290 kvadratnih metrov, zagotovila iz proračuna. »Pumptrack« v Novi vasi naj bi bil predvidoma zgrajen spomladi prihodnje leto. Izvajalec del je ljubljansko podjetje Alliance, ki je vodilno pri nas pri uresničevanju projektov kolesarske rekreacije in turizma. »Asfaltni >pumptrack< predstavlja neke vrste inovativno otroško igrišče, ki je hkrati poligon za udeležence več kolesarskih panog in tudi drugih uporabnikov z različnimi rekviziti na kolesih, kot so rolke, rolerji, skiroji ...« je povedal Andrej Žigon, direktor podjetja Alliance, ki gradi to novo urbano športno površino v Novi vasi.
Kot je zagotovil naš sogovornik, je tovrsten način uporabe kolesarskega poligona varen tudi za najmlajše uporabnike, in sicer od drugega leta. Seveda ob spremstvu staršev oziroma skrbnikov, saj so upoštevani vsi standardi za otroška igrišča na prostem. Takšni poligoni so sicer postali zelo priljubljeni in rastejo kot gobe po dežju.
»Letos smo zgradili približno 15 takšnih poligonov, sledimo smernicam iz tujine, kjer so takšni projekti vedno bolj uveljavljeni in odražajo sodobne smernice na področju športne infrastrukture.«
Alliance je svoj največji projekt v tujini, vreden nekaj sto tisoč evrov, doslej izvedel v Gruziji, kjer je zgradil proge za gorsko kolesarstvo v smučarskih središčih. Pri nas pa pred kratkim v Od-rancih, kjer je zgradil največji »pumptrack« poligon v državi.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Parkirišče, ki jezi v slabem vremenu
Negodovanje zaradi iste cene parkiranja, čeprav se pogoji razlikujejo
CELJE - V minulih dneh so se ob močnejšem dežju in snežnih padavinah precej poslabšale razmere na parkiriščih, zlasti tistih, ki niso asfaltirana, kot je na primer makadamsko parkirišče za poslovno stavbo Maksimiljan. Ob slabših pogojih za parkiranje avtomobilov so se občani tudi zelo pritoževali, ker morajo za to storitev plačati isto ceno kot za asfaltirano parkirišče ob spodnjem gradu.
Tudi v uredništvu smo prejeli nekaj vprašanj tistih, ki jih zanima, zakaj je treba za to makadamsko parkirišče plačati isto ceno parkiranja kot za asfaltirano parkirišče ob spodnjem gradu, čeprav je standard parkiranja slabši, zlasti v zimskih mesecih, ko zapade sneg. »To parkirišče je celjski mestni svet uvrstil v drugo cono parkirišč in zanj velja cena kot za vsa ostala parkirišča v tej coni, zato bi k temu še težko kaj dodal. Treba je vedeti, da sta obe parkirišči pravzaprav povsem blizu mestnega središča,« je povedal Robert Hostnik, vodja parkirišč pri ZPO Celje, ki upravlja z javnimi parkirišči v Mestni občini Celje.
Glede te problematike se je nekaj občanov odzvalo tudi na družbenem omrežju. Pritoževali so se nad pogoji parkiranja ob močnem deževju in snegu. »Zimska služba, kot to velja že vsa leta, je v domeni Mestne občine Celje in ta
facebook
Anketa
Joža:
Ker je občinska blagajna prazna.
Robert:
In kje so parkirna mesta za invalide? Zakon jasno določa, na koliko parkirnih mest mora biti parkirno mesto za invalide.
Teja:
Samo da si je občina svoje parkirišče zrihtala in sigurno imajo zastonj ... Ostali pa moramo dati 40 evrov, da parkiramo. Po možnosti si tudi noge »umiješ«, ko stopiš iz avtomobila, in še zaparkirajo te.
Brigita:
Plačuješ za parkiranje vsak dan, luknje, ki to niso več - bolj kraterji, luže, blato ... Katastofa, res, da ne morejo malo urediti parkirišča! Brez besed!
jo izvaja v skladu s sprejetim načrtom. ZPO čisti in odstranjuje sneg okrog parkirne opreme, na primer zapornic, parkomatov in potopnih stebrov,« je še pojasnil Hostnik.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na občino, kjer so nam povedali, da se strinjajo, da je parkiranje ob obilnem deževju oteženo. »Po naših informacijah uporabniki omenjenega parkirišča sicer raje parkirajo na levem makadamskem delu in ne na asfaltiranem delu desno,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
In kakšna bo prihodnost tega zemljišča oziroma zdaj parkirišča, na katerem naj bi zrasel kompleks zasebnih stanovanj, t. i. Hermanov trg, s podzemnimi garažami, kjer naj bi bila tudi javno do-
stopna parkirna mesta? »Za to območje je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OpPN), gradnja pa je odvisna od lastnika zemljišča. Tudi v interesu MOC je, da bi bil projekt čim prej v celoti uresničen, vključno s predvidenimi podzemnimi garažami,« so še povedali v celjski občini. Lastnik zemljišča je sicer družba Hermanov trg, od katere je ZPO zemljišče najelo za tri leta, do novembra 2019, in sicer s šestmesečnim odpovednim rokom. »Glede na trajanje pogodbe in predvidevanje, da bo najemodajalec v bližnji prihodnosti začel gradnjo, asfaltiranje zemljišča ni predvideno,« so nam še odgovorili v Mestni občini Celje.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Parkirišče za Maksimiljanom, kjer je v deževnem in snežnem vremenu parkiranje precej oteženo.
Po meri invalidov
ŽALEC - Listino Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov za leto 2017 prejmejo štiri občine, med njimi iz naše regije Občina Žalec. Skupaj je dobitnic listin do zdaj 30.
Zveza delovnih invalidov Slovenije v okviru projekta Občina po meri invalidov spodbuja občine k načrtnemu odzivanju na posebne potrebe invalidov in njihovemu socialnemu vključevanju, sožitju in zagotavljanju kakovostnega življenja za vse občane. Občina Žalec je listino prejela v torek popoldne v domu II. slovenskega tabora.	ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Korak bliže novi cesti med Zasavjem in Savinjsko dolino
Po najbolj optimističnih napovedih po njej že čez dobro desetletje
PREBOLD - Preboldski svetniki so potrdili predlog, da se pridružijo izdelavi regionalnega prostorskega načrta za gradnjo prometne povezave med Zasavjem in Savinjsko dolino, ki ju trenutno povezuje ovinkasta cesta čez prelaz Podmeja. Cesta s tuneloma bi za prebivalce občin Hrastnik in Trbovlje pomenila bistveno hitrejšo in enostavnejšo povezavo na štajersko avtocesto v Šentrupertu. Za občino Prebold bi bila dobrodošla zaradi prometne razbremenitve občinskega središča in utrditve prometnega položaja v regiji.
Ideje o cestni povezavi so se pojavili že med drugo med Zasavjem in Preboldom svetovno vojno. Prav tako se niso nič novega. Prvi načrti je ta trasa omenjala kot ena
možnih različic tretje razvojne osi. Priprava regionalnega prostorskega načrta, ki se ji bo Občina Prebold pridružila na pobudo občin Hrastnik in Trbovlje, predstavlja prvi korak do gradnje cestne povezave Šentrupert (Al)-Prebold-Trbovlje-Hrastnik(G2-108). Nova cesta bi vključevala dva predora, dolga malo manj kot tri kilometre. Na preboldski
strani bi se prvi začel pod hribom Žvajga, cesta bi iz njega prišla v Marija Reki in se nato kmalu ponovno vrnila v predor, ki bi se končal nad Trbovljami.
S tuneloma
Najugodnejša vstopna točka v prvega od tunelov bi bila po mnenju preboldskega župana Vinka Debelaka
zahodno od Kaplje vasi v bližini industrijskega območja nekdanje tekstilne tovarne Prebold. S tem bi industrijsko območje dobilo neposredno povezavo na štajersko avtocesto, v okoliških vaseh pa bi razbremenili promet težkih tovornjakov. »Po naših načrtovanjih bi bilo najbolj smotrno, da bi bila dovozna cesta speljana po vrhu visokovodnega nasipa, to je delu suhega zadrževalnika, zahodno od Kaplje vasi, ki je vključena v projekt suhih zadrževalnikov Spodnje Savinjske doline,« je načrte glede umestitve ceste izpostavil preboldski župan.
Nova cesta bi prav tako pomenila lažje dnevne tokove delavcev tako na eni kot na drugi strani Posavskega hribovja. Kar nekaj Zasavčanov je zaposlenih v preboldskem Odelu, na drugi strani je tudi v Zasavju kar nekaj uspešnih podjetij, ki bi lahko bila mamljiva za Sa-vinjčane. Nenazadnje bi lahko ob vrtanju tunelov naleteli na bogate vodne vire.
Dolgoročen projekt
Gradnja ceste s tunelom med Zasavjem in Preboldom je dolgoročen projekt. Priprava regionalnega prostorskega načrta naj bi po nekaterih ocenah trajala približno tri leta. Nadaljnji postopki in gradnja naj bi trajali še približno deset let. Stroške priprave prostorskega načrta bodo pokrile občine Hrastnik, Trbovlje in Prebold, medtem ko bo vse podlage pripravila direkcija za infrastrukturo. Preboldča-ni računajo pri tem na pomoč Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, saj bi bila cesta koristna za širšo regijo. Občino Prebold bo priprava regionalnega prostorskega načrta stala v petih letih od 50 do 80 tisoč evrov oziroma približno 17 tisoč evrov letno. Večina preboldskih svetnikov se je strinjala, da gre za minimalen strošek glede na koristi, ki jih lahko prinese načrtovana cestna povezava.
ŠPELA OŽIR
Med obiskovalci polovica žensk
CELJE - Jubilejni, deseti erotični sejem Sloverotika je v treh dneh obiskalo enajst tisoč obiskovalcev. To je pet odstotkov več kot lani. Sejmišče pod Golovcem so oblegali predvsem obiskovalci iz mariborske regije, sledi naše območje in nato ljubljansko.
Med tujci je bilo največ Hrvatov, Avstrijcev in Nemcev. Med obiskovalci Sloverotike je bila kar polovica žensk. Gre za podatke družbe Celjski sejem, ki je Sloverotiko organizirala. Med tridnevnim dogajanjem se je zvrstilo več kot sedemdeset nastopov. Poleg glavnega odra je bilo za množico obiskovalcev na voljo več miniteatrov. Nastopali so slačipunce in slačifanti, obiskovalci so imeli na voljo tudi prizore trde erotike, vključno z gejevsko, lezbično in s tantrično
spolnostjo. Na sejmu so nastopile številne zvezde industrije za odrasle iz različnih krajev Evrope, od Andore in Irske do Češke ter Moldavije. Na sejmu so bile prav tako postavljene stojnice z erotičnimi oblačili in pripomočki. Prireditev so povezovali Oriana Girotto, Tadej Bricelj in »štajerski slavček« Damjan Murko.
»S sejmom smo zadovoljni,« je po njegovem koncu povedal izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. Prireditev je bila letos v večji dvorani. »Ta sejem ni med večjimi. Kljub temu nekaj prinese k skupnemu uspehu podjetja, saj so njegovi rezultati pozitivni,« je povedal direktor.
BJ
Foto: KLEMEN BRUMEC, CELJSKI SEJEM
V knežje mesto, natančneje na sejmišče, je prišlo kar enajst tisoč obiskovalcev.
Prvi korak do proračuna
BRASLOVČE - Svetniki so na zadnji seji razpravljali o predlogu proračuna za prihodnje leto, ki je zdaj v 35-dnevni javni obravnavi. Načrtovanih imajo za približno 4,5 milijona evrov prihodkov in približno 4,9 milijona evrov odhodkov. Razliko v višini 347 tisoč evrov bodo pokrili z ostankom sredstev od letos in najemom posojila v višini približno 489 tisoč evrov.
Prihodki v višini 4,5 milijona evrov so v primerjavi z letošnjim proračunom višji za približno šest odstotkov. Občina računa, da bo razliko uspela pridobiti z davki, s prodajo občinskega premoženja in z vplačanimi komunalnimi prispevki. Glavnina naložb se nanaša na gradnjo kanalizacijskih priključkov in nadaljevanje gradnje fekalnega kanala Grajska vas-Gomilsko-Šma-tevž-Glinje-Kamenče. Kar
700 tisoč evrov ima v proračunu načrtovanega denarja za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, na podlagi katerega želi stari kulturni dom spremeniti v občinska stanovanja. Prav tako se bo prihodnje leto lotila priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev OŠ Bra-slovče. Ker proračuna ne bo uspela sprejeti pravočasno, so svetniki na zadnji seji potrdili tudi sklep o začasnem financiranju občine v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
ŠO
Za lokalne ceste koncesija
VOJNIK - Občina je sprejela odlok o podelitvi koncesije za redno vzdrževanje občinskih lokalnih cest. Razpis za podelitev koncesije naj bi bil objavljen še letos, vzdrževanje po novem se bo začelo po koncu zime. V tej občini je 34 kilometrov lokalnih cest.
Svetniki so listino, ki prinaša na tem področju bistvene spremembe, sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Odločili so se, da bo koncesija podeljena za desetletno obdobje. Kot zgornjo mejo cene vzdrževanja so konce-sionarju določili tri tisoč evrov za kilometer ceste, kar vključuje vsa potrebna dela. Prepla-stitev v ta znesek seveda ni vključena.
Občina bo tako imela urejeno to obvezno lokalno gospodarsko javno službo v skladu z zakonodajo. »To je seveda zelo pomembno z vidika odgovornosti. Prinaša nov način dela na lokalnih cestah, ki ne bo več vezan na sprotno oceno potreb, ampak bo v celoti po državnem pravilniku o vzdrževanju cest,«
omenja župan Branko Petre. Po drugi strani pomeni nova ureditev stalen odhodek občinskega proračuna, ki ga bo treba zagotavljati v vsakem primeru.
Svetniki so med razpravo izrazili bojazen, da bodo ceste zaradi pričakovanega koncesi-onarjevega varčevanja na primer manj splu-žene. Na primer šele takrat, ko bo na njih že deset centimetrov snega, kar zakonodaja dopušča. »Opozorilo je na mestu. Pričakujem, da se bo to delno tudi zgodilo. Od koncesionarja bomo lahko zahtevali le to, kar je zakonsko določeno,« odgovarja župan. Pripominja pa, da je po dosedanjih izkušnjah za vsakega izvajalca zimske službe težje, če mora poskrbeti za deset centimetrov povoženega snega, kot če je pluženje opravljeno že pred tem. Težave se namreč pojavijo zaradi nastalih ledenih oblog in neučinkovitosti poznega posipavanja.
Javne poti v občini Vojnik bo vzdrževal režijski obrat.	BJ
Večina proračuna za naložbe
LUČE - V osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto, je kar 70 odstotkov sredstev namenjenih za različne naložbe. Gre za rekordno visok proračun. Lučani računajo prihodnje leto na vsega skupaj 4,3 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Svetniki so osnutek sprejeli na svoji zadnji seji.
Največja naložba bo gradnja športne dvorane, ki bo stala približno dva milijona evrov. Projekti zanjo so pripravljeni, občina mora pridobiti še gradbeno dovoljenje. Gradnja naj bi se začela spomladi. Država je za njeno sofinanciranje odobrila več kot štiristo tisoč evrov. Po dvesto tisoč evrov namenja občina za gradnjo čistilne naprave in za asfaltiranje dveh kilometrov cest. Posebne postavke so tudi za nakup različnih zemljišč, obnovo vodovodnega omrežje Luče, »tekoče« vzdrževanje gozdnih cest, urejanje prihodnjega luškega parka, monografijo ... Kljub velikemu številu naložb se občina še ve-
dno ne namerava zadolževati. Občina Luče je ena redkih slo-
venskih občin, ki je brez starih dolgov.	BJ
Nov zagon turizma in gospodarstva
Za Vonarsko jezero in Regijsko štipendijsko shemo več milijonov evrov
ROGAŠKA SLATINA - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Po-čivalšek ter predsednik Razvojnega sveta regije Branko Kidrič sta na podlagi prvega povabila podpisala dogovor za razvoj regije. Med projekti, ki prinašajo največje priložnosti in so za aktivnosti dovolj dobro pripravljeni, sta prvi del oživljanja Vonar-skega jezera in Regijska štipendijska shema Savinjske regije.
V finančnem mehanizmu med regijami in državo je v tem prvem povabilu na voljo sto milijonov evrov. V devetih regijah bo financiranih 29 projektov. V treh regijah - v Pomurju, Zasavju in Obal-no-kraški regiji - primernih projektov niso našli. Zanje bo priložnost v drugem povabilu, ko bo na voljo več kot 400 milijonov investicijskega denarja. V tem krogu bo naši regiji skupno namenjenih 6,8 milijona evrov, in sicer 3,9 milijona z ministrstva za okolje in prostor ter 2,9 milijona
evrov iz blagajne Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Kar zadeva Vonarsko jezero, so v prvi fazi zagotovljena sredstva za obnovo jezu. Gre za začetek velikega razvojnega cikla na tem območju. Prinesel bo dodatne možnosti za razvoj turizma in povezal pomembni turistični občini -Rogaško Slatino in Podčetrtek
-	v eno turistično destinacijo, morda najmočnejšo v Sloveniji,« je bil ob podpisu navdušen gospodarski minister Počivalšek.
Obala urejena, še preden jo doseže voda
Prvih 1,6 milijona evrov
-	prispevali jih bodo EU, Slovenija in Hrvaška - bo namenjenih predvsem obnovi in nadgradnji 40 let stare zapornice, pri čemer bosta sodelovali tako slovenska kot hrvaška stran. »To je bistvenega pomena predvsem za občino Podčetrtek, saj nam zagotavlja poplavno varnost v turistično
najbolj izpostavljenih delih občine,« je dejal župan Podčetrtka Peter Misja. V drugi fazi projekta bodo pripravili strokovne podlage za čiščenje območja in kasneje tudi polnjenje jezera. A kot pravi direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik, bo za to potrebnih še veliko usklajevanj in dogovorov na najvišji ravni.
Pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov ob ponovno oživljenjem jezeru sta si občini Podčetrtek in Rogaška Slatina smiselno in tematsko razdelili manevrski prostor. Kot je dejal slatinski župan Branko Kidrič, je zanj pomembno, da bo ojezeritev dovolj visoka, da bo dosegla tudi občino Rogaška Slatina. Projekt naravovarstvenega centra Sotla, ki že ima gradbeno dovoljenje, pa je zastavljen in pripravljen neodvisno od tega, kdaj bo v jezeru mogoče tudi plavati. Po nekaterih napovedih bo to morda že leta 2020.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Iskanje dodatnih delovnih moči je vsekakor lažji problem kot reševanje brezposelnosti. A z gospodarskim razvojem in ekonomsko rastjo prihajamo v položaj, ko bodo morala podjetja z vizijo in resnimi načrti za prihodnost vlagati v ljudi, in sicer svoje prihodnje zaposlene. Z regijsko štipendijsko shemo tudi država prispeva majhen del, da bodo te skrbi malo slajše,« je dejal gospodarski minister Počivalšek.
Ob podpisu pogodbe za razvoj regije so sklenili roke direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, župana Branko Kidrič in Peter Misja ter Janez Jazbec iz Razvojne agencije Savinjske regije.
Med policami štorske krajevne knjižnice
Za novo knjižnico
I	I ■ v ■ v	■
boljši časi
ŠTORE - Občina se že več let pripravlja, da bi za krajevno knjižnico uredila nove prostore. Obstoječi v Udarniški ulici na Lipi namreč ne ustrezajo več povsem zahtevam današnjega časa. Ureditvi novih prostorov na drugem mestu trenutno dobro kaže, saj se je Občina Štore največjih denarnih dolgov iz preteklosti rešila.
Tako več vlaga v različne naložbe. Naložba v knjižnico je med najnujnejšimi, saj deluje knjižnica zaenkrat na površini 90 kvadratnih metrov. Po standardih za splošne knjižnice bi bilo zanjo potrebnih več kot tristo kvadratnih metrov prostora. Pomanjkanje prostorov med drugim onemogoča izvajanje različnih prireditev, delavnic. Tako pripra-
vlja knjižnica le pravljične ure, ki so vsak tretji četrtek v mesecu, in bibliopeda-goške ure za predšolske in šolske otroke. Kljub vsemu število obiskovalcev knjižnice redno raste, saj beleži že sedem tisoč obiskov na leto. Knjižnica Štore deluje v okviru Osrednje knjižnice Celje. V Štorah ima približno šeststo aktivnih članov, lani pa je tam opravila 31 tisoč izposoj. Odprta je dvakrat na teden, ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne.
»Glede na stalno rast obiska in izposoje verjamemo, da si tudi prebivalci Štor in okolice želijo večje in prijaznejše prostore, ki bi omogočili širitev dejavnosti in kakovostnejšo izvedbo knjižničnih storitev,« je odgovorila Polonca Bajt Napret iz Osrednje knjižnice Celje.
»Zato menimo, da je selitev v nove in večje prostore nujna,« je dodala. Občina je nove prostore za knjižnico zagotovila že pred nekaj leti, ko je zanjo v novem Merca-torjevem trgovskem središču na Lipi kupila prostore. Gre za prostore v nadstropju.
Občina Štore si pretekla leta, ko je bila med najbolj zadolženimi, ureditve nove knjižnice še ni mogla privoščiti, saj so nanjo po denarni plati močno pritiskali upniki. Ureditev knjižnice je med njenimi prednostnimi nalogami. »Za prihodnje leto načrtujemo pridobitev PZI projektne dokumentacije. Ureditev knjižnice načrtujemo za leto 2019, ko naj bi se tudi preselila,« je o načrtih občine povedal župan Miran Jurkošek. V sprejetem osnutku proračuna za leto 2019 je za ureditev knjižnice namenjenih 70 tisoč evrov.
BRANE JERANKO Foto: arhiv OKC
V boj proti poplavam
Struga Ložnice kmalu z urejenimi brežinami
POLZELA - Ložnica je do zdaj že večkrat poplavljala. Območje Založ so visoke vode Ložnice med drugim prizadele avgusta lani in letos aprila. Da bi preprečila morebitna ponovna razlivanja, direkcija za vode letošnjo zimo na tem območju v okviru sanacijskega programa po poplavah avgusta 2016 opravlja vzdrževalna dela. Na podlagi ocenjene škode je denar zanje letos zagotovila vlada.
Škodo v Ložnici so povzročila neurja s povišanimi pretoki, ki so povečali obstoječe poškodbe, ponekod zasuli strugo, povzročili nastanek naplavin in plavnih čepov, ki zmanjšujejo pretočnost struge. Zaradi vsega tega so ogroženi vodni režim, javna infrastruktura - most, cesta in elektrodrog, stanovanjska zgradba ter priobalna zemljišča. Direkcija
za vode načrtuje dela na petih prednostnih mestih v Založah, nekaj sto metrov gorvodno in dolvodno od vtočnega objekta v razbreme-nilnik Ložnice. V skupni vrednosti 258 tisoč evrov je predvidela sanacijo brežin, izvedbo talnih pragov, čiščenje naplavin, posek odvečne in polomljene zarasti ter odstranitev plavnih čepov. Izvajalec bo odstranil tudi gradbene odpadke, nedovoljeno odložene na brežinah Ložnice. Ker gre za območje s statusom naravne vrednote, vsa dela izvajajo v skladu z dovoljenjem za poseg v naravo.
Investitor del je Direkcija RS za vode v okviru Ministrstva RS za okolje in prostor, izvajalec je Hidrotehnik, medtem ko je po-dizvajalec Nivo Eko. Skupna vrednost del je 258 tisoč evrov.
ŠO
SAVA
ZAVAROVALNICA
Mladi občini manjka stanovanj
www.zav-sava.si
REČICA OB SAVINJI - V razvojnem programu občine Rečica ob Savinji je kot njena slabost omenjeno pomanjkanje stanovanj. Mlada občina je lastnica treh stanovanj in neizkoriščene mansarde stavbe nekdanje hranilnice. Občinski svet je na zadnji seji sprejel stanovanjski program za obdobje 20l8-2019.
Občina, ki je nastala pred je letos eno od občinskih sta-desetimi leti, vsekakor potre- novanj izpraznilo, se je takoj buje več stanovanj, še pose- pojavilo šest iskalcev. Občina bej za mlade družine. Ko se je do septembra letos subven-
cionirala dve najemnini, od takrat le eno.
Po sprejetem stanovanjskem programu namerava občina v mansardi nekdanje hranilnice urediti dve stanovanji. Zato se je povezala z republiškim stanovanjskim skladom, ki sofinancira za-
gotavljanje novih najemnih stanovanj. Po sedanjih načrtih namerava občina svoje letos izpraznjeno stanovanje prodati in kupnino vložiti v ureditev stanovanj v nekdanji hranilnici. Tako bi pridobila približno polovico potrebnega denarja in bi svoj stanovanjski fond povečala za eno stanovanje. V rečiški občini živi 2.300 prebivalcev.	BJ
S
Razpršeni hotel z enotno recepcijo
V dvorcu Trebnik bodo med drugim tudi sobe razpršenega hotela.
SLOVENSKE KONJICE - Sredi decembra bodo v dvorcu Trebnik odprli nove prostore razpršenega hotela, nove turistične namestitve, ki povezuje lastnike različnih nepremičnin. Povezal bo najboljše lokalne ponudnike turističnih programov v občinah destinacije Rogla -Pohorje in ponudil turistom drugačen način doživetij zelenega Pohorja.
Razpršene hotele poznajo že v sosednjih državah in Slovenija je v okviru finančne perspektive 2014-2020 za razvoj podjetništva namenila 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev. 20 tisoč evrov je dobila tudi Kooperativa Konjice, ki bo mrežo razpršenega hotela vzpostavila na območju konjiške, zreške, vitanjske in oplotniške občine. Občina Slovenske Konjice je za potrebe razpršenega hotela za tri leta brezplačno odstopila v uporabo mansardno etažo prenovljenega dela dvorca Trebnik, ki je prva lokacija
razpršenega hotela. »V hotelu smo uredili osem sob, šest jih bo na voljo že v decembru, preostali dve, ki ju bomo uredili kot sobi petzvezdničnih
doživetij, bosta najprej kot >šov room<, kasneje bosta tudi tržno naravnani,« je povedala vodja Kooperative Konjice Jolanda Ivanuša.
Cenovno ugodno
20 tisoč evrov je kooperativa uporabila za ureditev sob v dvorcu Trebnik in ureditev nove spletne strani. V hotelu bodo lahko turisti poleg prenočevanja tudi zajtrkovali. V Kooperativi upajo, da bodo kmalu lahko ponudili še kakšen obrok več. Recepcija razpršenega hotela bo za vse člane v prostorih dvorca Trebnik, hotel pa bo imel enoten sistem promocije in marketinga. Jolanda Ivanuša upa, da se bodo Trebniku kmalu pridružili novi ponudniki. Želijo si, da bi kot dobro zgodbo v letu dni prepoznalo vsaj deset ponudnikov in bi lahko znotraj celotnega hotela ponudili vsaj 50 nočitev. Bivanje v hotelu bo po besedah Jolande Ivanu-ša ugodno, bo v cenovnem okvirju namestitev treh zvezdic v tem območju destinacije Rogla - Pohorje. O rezervacijah trenutno še ne morejo govoriti. Glede na to, da se je zimska sezona na Rogli že začela, upajo, da bo v Trebniku prespal kakšen smučar.
Kot so ob predstavitvi zapisali, bodo s hotelom pridobili tudi nova delovna mesta, a zaenkrat vsi, ki sodelujejo pri projektu, to počnejo neprofesionalno, druži jih skupna vera v projekt. Ivanuša verjame, da bodo v naslednjih mesecih zaslužili že toliko, da
bodo lahko nekoga zaposlili vsaj za polovični delovni čas.
Državni sekretar Tadej Sla-pnik, velik podpornik projekta, je poudaril, da precej lokalnih skupnosti želi idejo
razpršenega hotela prenesti v svoje okolje, a konjiški bo prvi, ki bo resnično zaživel. BARBARA GRADIČ OSET Foto:
Občina Slovenske Konjice
Razpršeni hotel tudi v Žalcu
Če je v Slovenskih Konjicah ideja razpršenega hotela tik pred uresničitvijo, je v občini Žalec še v povojih. Žalčani si želijo z razpršenim hotelom zagotovili dodatne namestitvene zmogljivosti, ki so še vedno šibka točka njihove v zadnjih letih sicer razvijajoče turistične ponudbe. Razpršeni hotel bo deloval pod okriljem Lokalne turistične organizacije (LTO) Žalec, katere člani so lokalni turistični ponudniki. Proste spalne kapacitete bodo v najem oddali lastniki nepremičnin predvsem v središču mesta, ki bodo na podlagi dopolnjenega pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v občini upravičeni do delnega subvencioniranja njihove morebitne obnove. Do denarja naj bi bile upravičene tako fizične kot pravne osebe, ki bodo kasneje sklenile pogodbo z oddajo prostorov LTO Žalec. Občina Žalec bi se v projekt vključila s Savinovo hišo, ki bi bil skupen prostor z zajtrkovalnico. Za skupne storitve, kot so trženje, naročanje in čiščenje, bi skrbela zadruga, katere ustanovitev je med drugim spodbudil razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na podlagi katerega bodo Žalčani lahko prejeli 180 tisoč nepovratnih sredstev.
ŠO
Tisoče lučk osvetlilo Pravljično Celje
CELJE - Minulo soboto je v praznični razsvetljavi zaža-relo tudi Pravljično Celje, s čimer se je uradno začel bogat program enomesečnega dogajanja v mestnem jedru. Že po tradiciji je praznične luči prižgal celjski župan Bojan Šrot.
Zaradi obnovitvenih del na fasadah in zaradi ostalih gradbenih del je Mestna obči-
na Celje tako kot prejšnja leta okrasitev prilagodila razmeram v mestu. Kot so sporočili iz občine, si prizadevajo, da bi bila ta energetsko čim bolj učinkovita, zato dotrajane okrasne svetlobne elemente nadomeščajo z Led svetlobnimi lučkami, ki porabijo manj električne energije.
Vsako leto je v praznični okrasitvi starega mestnega
jedra tudi nekaj novosti. Letos so to dopolnitev zvezdnega neba od Glavnega trga po Stanetovi do Lile-kove ulice, videoprojekcija na Knežjem dvorcu, zelene girlande z Led lučkami in na Savinjskem nabrežju več lampionov. Letos je sicer v okviru Pravljičnega Celja še večji poudarek tudi na dnevni okrasitvi. Stroški letošnje praznične krasitve knežjega mesta znašajo približno 80 tisoč evrov, kar je primerljivo s prejšnjimi leti.
RG
Foto: SHERPA
S prvo lučko v praznični december
BRASLOVČE - Braslovčani so v nedeljo na velikem adventnem vencu v središču trga prižgali prvo lučko.
Lučko je v imenu vseh občanov prižgal župan Branimir Strojanšek, venec pa je blagoslovil domači župnik Martin Gosak. Praznično dogajanje je pospremil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali člani vokalno-inštrumentalne zasedbe Ridiamo, ki se izobražujejo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in v Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, kulinarična performerka Ivana Ristić in člani Plesnega gledališča Braslovče. Lučke bodo prižigali še vse tri naslednje nedelje.	ŠO
Advent v objemu baročnega dvorca
ŽALEC - Dvorec Novo Celje je bil letošnjo prvo adventno nedeljo prizorišče adven-tnega sejma in prazničnega koncerta.
Na sejmu so obiskovalci lahko izbirali med praznično ponudbo adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačega kruha, peciva, suhega sadja, medu in drugih raznovrstnih izdelkov. Prve tri adventne nedelje bodo v dvorcu Novo Celje postregle s koncerti. Kot prve so v nedeljo nastopile članice ženskega pevskega zbora iz Griž. To nedeljo prav tako ob 18. uri se bo predstavila skupina Šansonet s prijatelji in tretjo adventno nedeljo še vokalna skupina ZaPet s citrarkama Neli in Karmen Zidar Kos.
ŠO, foto: TT
Žalčani so v adventni čas v nedeljo zakorakali z adventnim sejmom v Dvorcu Novo Celje. V dopoldanskem otvoritvenem programu so nastopili otroci vrtca iz Novega Celja.
Lučke zasvetile tudi v Šaleški dolini
VELENJE, ŠOŠTANJ - Konec tedna so praznične lučke zasvetile tako v Velenju kot Šoštanju. V obeh občinskih središčih je prižig pospremil koncert znanih slovenskih glasbenikov.
Mestna občina Velenje bo letos za praznično razsvetljavo namenila približno 40 tisoč evrov. Mesto je okrašeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih, le na nekaterih drevesih so okrasitev nekoliko obogatili oziroma spremenili. Okrašeni so središče mesta, promenada, Kardeljev trg in Staro Velenje, drevesa ob Šaleški cesti, krožišči pod skakalnicami in pri Sončnem parku ter Šaleški grad. Novoletno jelko na Titovem trgu krasi več kot 20 tisoč lučk, Velenje pa bo 150 tisoč lučk razsvetljevalo do 14. januarja.	ŠO
10
KULTURA
Ko se Rade Šerbedžija dobro počuti v Celju
Razprodan koncert v Plesnem forumu
Sobotno večerno dogajanje v knežjem mestu je dodatno razsvetlil hrvaški igralski in glasbeni zvezdnik Rade Šerbedžija, ki se je naprej v Mestnem kinu Metropol predstavil kot režiser, nato pa kot odličen glasbeni interpret še v razprodanem Plesnem forumu.
V celjskem mestnem kinu je bila najprej projekcija pretresljivega filma Osvoboditev Skopja. Film v ospredje postavlja prepovedano ljubezen med Makedonko in nemškim častnikom med drugo svetovno vojno. Ljubezen se rodi iz preživetvene strategije, ki je ena mnogih, prikazanih v filmu, vse skupaj pa opazujemo skozi oči otroka, ki surovi in krvavi
čas dojema, kot ga pač lahko otrok. Po filmu je sledil pogovor z Radetom Šerbe-džijo, ki je pohitel z odgovori, saj ga je čakal razprodan koncert. Hudomušno je navrgel, da obiskovalcev nanj ne more povabiti, saj je razprodan. V pogovoru je razkril svojo »jugonostalgi-jo«, verjame namreč, da je bila Jugoslavija tvorba, ki je povezala majhne narode in jim kot večji enoti dala možnost uveljavitve tudi v svetu. »Majhni narodi se v svetu izgubljajo in vprašanje je, kaj se bo v poplavi večjih narodov in jezikov zgodilo z njimi v prihodnosti, a zaradi tega nisem žalosten, morda je to njihova usoda in jo je kot takšno treba sprejeti.« Tako je moral sprejeti tudi
moderatorjev komentar, da so film o osvoboditvi Skopja snemali v Bitoli, ker je v Skopju ravno ta evropska moderna uravnilovka. V pogovoru je ponosno pohvalil tudi delo svojih otrok, saj sta z njim sodelovala sin pri režiji in hči Lucija kot igralka.
Rad se vrača v Slovenijo
Sledil je dveurni koncert v Plesnem forumu, na katerem je poudaril, da se pri Gogi in Dušanu izjemo dobro počuti, saj ima njun prostor posebno dušo. Nastopil je s skupino Zapadni kolodvor, za poslastico večera pa je poskrbel Jure Ivanušič. Ivanušič in Šerbed-žija sodelujeta že zelo dolgo. Skupaj sta prepotovala veliko sveta, že takrat, ko je Šerbed-
»Delamo na kisik, ki ga imamo še veliko«
Deset let Aninih večerov na Prevorju
Ta veseli dan kulture je odprl vrata številnih kulturnih ustanov in ponudil veliko brezplačnih dogodkov. Eden od 320 je bil tudi na Prevorju, kjer je kulturno društvo obeležilo deset let neprekinjenih pogovornih prireditev, povezanih v Anine večere. Njihov doprinos k šentjurski kulturi je prepoznala Zveza kulturnih društev Šentjur, ki je društvu podelila pisno priznanje za 10-letno neprekinjeno organizacijo Aninih večerov, s čimer v sodelovanju s krajani ohranja in spodbuja kulturni, izobraževalni in družbeni utrip v kraju.
Idejni oče Aninih večerov je dr. Karel Gržan, ki je pred desetimi leti dal idejo, da bi ta sklop dogodkov prebudil Pre-vorčane. V desetih letih so gostili široko paleto gostov in se z njimi pogovarjali o različnih temah. Voditeljica in glavna organizatorka večerov je Marija Frece Perc, ki priznava, da ima veliko srečo z gosti, ki jih zbira čisto po naključju. »Nekaj gostov je najprej pripeljal pater Gržan, potem se je pogosto zgodilo, da je prejšnji gost predlagal naslednjega. Doktor Mirko Štru-klec je poznal gospoda Draga Salobirja in Slavka Čepina in tako smo imeli kar tri večere. Včasih goste predlagajo kar obiskovalci, tako smo povabili gospoda Jožeta Majesa. Veliko je ljudi, ki imajo kaj povedati našim preprostim ljudem, in to si mi želimo. Seveda je pogoj, da gost pride zastonj,« je način iskanja gostov razložila Frece Perčeva. Tako je gosti-
la dr. Manco Košir, Primoža Kozmusa, Marijo Merljak, dr. Natašo Pirc Musar ...
Velika posebnost in doprinos Aninih večerov je vključenost domačinov, ki s svojim obiskom in pogostitvijo naredijo večere še prijetnejše. »Posebnost Aninih večerov je, da jih je v eni sezoni šest, in naša krajevna skupnost je sestavljena iz šestih vasi. Vsak Anin večer gosti ena vas. Gospodarji prinesejo žlahtno kapljico, gospodarice prinesejo pecivo in tako zaokrožimo podobo naših večerov,« je sodelovanje opisala predsednica
Rade Šerbedžija se rad vrača v Slovenijo, saj je bila nekaj časa tudi njegov ustvarjalni pristan.
žija mlademu Ivanušiču dajal nasvete, kot da bi bil njegov oče, kar je Ivanušič pospremil s komentarjem, da je pa od tega res že zelo dolgo.
Da je Šerbedžija igralec, je mogoče opaziti tudi na glasbenem odru. Zabavno je v napovedi pesmi vpletal svoje življenje, nekajkrat se je
sproščeno in poln zaupanja ter ljubezni sprehodil med obiskovalci. Še posebej jih je prevzel z zgodbico o svojem odnosu do vina, do katerega je simpatijo razkrivala steklenica vina na mizici na odru: »Rad si ga privoščim. Soigralci so se vedno čudili, koliko spijem med igro, ampak se nikoli ne
zmotim. Že, že, da sem ga pil med predstavo, a pijan sem bil vedno po njej.«
Za konec je Rade zapel legendarno pesem Nedaj se Ines, ker mu je nekdo nekoč, ko je ni zapel, rekel, da jim tega res ni smel napraviti. In v Celju res ni.
BGO, foto: SHERPA
Kakšen je sodoben
moški? Prva slovenska premiera komedije I I IUDI4I . Moški brlog v SLG Celje
Predsednica ZKD Šentjur Marija Rataj (levo) je izročila priznanje predsednici KD Prevorje Dragici Vračun Hercog. Marija Frece Perc je vodilna sila pri organizaciji in vodenju prevorskih pogovornih večerov. (Foto: N. M.)
kulturnega društva Prevorje Dragica Vračun Hercog.
Anini večeri so vedno popestreni tudi s kulturnim vložkom, z domačimi ali s sosednjimi glasbenimi gosti. »Ljudje pojejo, da jih slišijo tudi drugi. Mi jim damo priložnost. Gostili smo simpatične najmlajše goste, kot tudi uveljavljene ansamble. Vsi gosti pridejo zastonj, ker mi delamo na kisik, ki ga imamo še veliko,« je pogovor zaključila Frece Perčeva in še dodala, da že ima izbrane goste za naslednje leto.
BARBARA GRADIČ OSET
Moški brlog je komedija, ki je zaznamovala praznični december v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Štirje igralci namreč v predstavi na komičen način spregovorijo o aktualni temi, to je o prekomernem zapravljanju in večni temi moško-ženskih odnosov.
Spremljati ženo pri nakupovanju je grozna stvar. Temu napornemu opravku se trije prijatelji izognejo tako, da si najdejo zatočišče v kleti nakupovalnega centra, svoj brlog, kjer se počutijo varno in lahko počnejo »moške« stvari, medtem ko žene »šo-pingirajo« do nezavesti. A v njihovih pogovorih je videti, da so vse kot prej zadovoljni s svojim življenjem in s sabo.
Ko so se celjski igralci pripravljali na predstavo, so naleteli na težavo - zahodni, nemški svet s svojim »šo-ping« sistemom namreč še ni prodrl v Slovenijo. Vojko Be-lšak meni, da to niti ni tako slabo. »Toliko časa posvetiti nakupovanju je za nas popolnoma tuja stvar. Če ženska teži, da bi rada šla >šopin-girat<, ji enostavno dovoliš, sam pa raje počakaš doma in si odpreš pivo. V Sloveniji smo moški še avtonomna bitja.« Komedija res ponudi
veliko smeha, a ponuja tudi ogromno razmisleka. Kajti kdo je ta sodoben moški in v kaj se spreminja? »Hitro se staramo, vse gre z blazno hitrostjo. Danes si fantje kupujejo toliko krem kot ženske, to, da se brijejo po vsem telesu, je normalno. Mislim, da nas je čas malce prehitel, in
s to predstavo smo ga želeli vsaj malo zaustaviti.«
V predstavi Moški brlog, ki je delo sodobnega nemškega pisatelja, dramatika in prevajalca Kristofa Magnussona, igrajo Vojko Belšak, Damjan M. Trbovc, Andrej Murenc in Tarek Rashid.
BGO
ШП7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
V sredo, 13. decembra, vas ob 18. uri vabimo na večer v muzejski kavarni, na predstavitev knjige Zorana Predina Dno nima dna.
Z avtorjem knjige se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar
Prijazno vabljeni!
Informacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si
KULTURA
11
Od kraljice Zenobije do družinskega sožitja
Na Mohorskem večeru v Celju je bila predstavljena redna letna zbirka Mohorjeve za leto 2018 - Zavidanja vredne korenine celjske knjižne založbe
V Celju je bila pred dnevi predstavitev redne letne zbirke Celjske Mohorjeve družbe za leto 2018. To je njena že stošestdeseta letna zbirka, ki vsebuje pet različnih knjig. Med avtorji sta kar dva, ki sta z našim območjem tesno povezana. Kot pravijo poznavalci, je takšna dolgoletna zbirka posebnost tudi v širšem, evropskem okviru. Celjska knjižna založba letos praznuje 90 let, odkar se je kot begunka naselila v knežjem mestu.
Začelo se je davnega leta 1851, ko je bila Mohorjeva družba ustanovljena. »Slomškov preroški načrt in vizija sta bila, da ustanovi društvo, ki bo načrtno izdajalo knjige. Pridobilo je člane, to so bili udje, ki so plačevali udnino. Ob koncu leta je bil pripravljen paket knjig, ki so bile poslane tem naročnikom,« je povedala o koreninah redne letne zbirke ravnateljica celjske Mohorjeve dr. Tanja Ozvatič. Na vrhuncu, to je prelomnega leta 1918, je izšla letna knjižna zbirka celo v izjemnih sto tisoč izvodih. To je bil čas, ko je živelo v Avstro-Ogrski milijon Slovencev, kar pomeni, da je bila letna zbirka tako rekoč v vsakem gospodinjstvu. Njeni naročniki, udje, so bili celo v daljnem Zakav-kazju, v tamkajšnji slovenski naselbini. Od nekdaj velja rek, da je Mohorjeva naučila Slovence brati.
»Zbirko vedno predstavimo tako, da najde nekaj zase vsak član družine,« je povedala ravnateljica. Osrednje delo je Mohorjev koledar, ki je letos izšel že stošestdesetič. V njem je bil včasih celo imenik članov, kar danes že zaradi varstva osebnih podatkov ne bi bilo več mogoče. Na več kot dvesto straneh letošnjega koledarja je 45 člankov o različnih temah, tudi iz naših krajev. Tine Golež je napisal, kako je vietnamska vojna tragedija na poseben način odmevala v Mozirju, Barbara Ploštajner je prispevala članek o Kozjanskem parku, dr. Igor Grdina je pisal o Ivanu Cankarju in prof. dr. Stanetu Grandi, medtem ko je dr. Tanja Ozvatič pisala o Celjski Mohorjevi družbi ...
Avtor novega romana Puščavska vrtnica je Branko Petauer, rojak iz Šmarja pri Jelšah. V Siriji, ki mu je nasploh prirasla k srcu, so otroci za njim vzklikali: »Bin Laden!« Na fotografiji je ob še enem avtorju, mag. Igorju Cvetku.
Šmarčan o Zenobiji
Letos, v jubilejnem letu, je izšla že 167. knjiga Slovenskih večernic, ki so del zbirke Mohorjeve družbe. Letos je to roman Branka Petauer-ja Puščavska vrtnica, ki se dogaja v tretjem stoletju na ozemlju današnje Sirije.
Glavna oseba je znamenita kraljica Zenobija iz Palmire, v knjigi je dodana ljubezenska zgodba. »Skozi roman sem skušal opisati življenje te kraljice, pod katero je Palmira doživljala svoj višek. Vse do takrat, ko so jo Rimljani spravili na kolena,« je opisal avtor Petauer, ki je rojak iz Šmarja pri Jelšah. Živi kot cistercijanski menih v samostanu v Stični. Za zgodbo iz Palmire se je odločil po svojem obisku Sirije. To državo je obiskal leta 2009. Ko smo prišli v Palmiro, smo se seznanili s preteklostjo tega mesta, ki je bilo nekoč cvetoče. To je bil čas kraljice Zenobije. Njen lik me je tako oča-
ral, da sem začutil notranji nemir, potrebo po ustvarjanju zgodbe,« se spominja šmarski rojak. Zenobija je bila zelo razgledana, saj je brala Aristotela in govorila več jezikov.
Sirija s prijaznimi in strpnimi ljudmi ga je nasploh očarala. Petauer, ki ima dolgo brado, jo je obiskal v hudi vročini, zato je nosil arabsko pokrivalo. Otroci so se tako za njim drli: »Bin Laden!« Puščavska vrtnica je že Petauerje-va deveta knjiga. »Kot menih živim v tišini. Ko imam čas, sedem za računalnik in pišem,« je povedal. V Šmarju preživi ponavadi vsako leto po en teden dopusta na svojem domu.
Ko barvajo odrasli
Del letošnje knjižne zbirke celjske Mohorjeve je tudi pobarvan-ka Slovenska ornamentika, ki je delo Marka Radosavljevića iz Celja. Nekdanji Laščan poučuje v celjski medijski šoli likovno umetnost. »Opravili smo digitalizacijo okraskov slovenske krasilne umetnosti. Med drugim smo našli te vzorce sistematizirano urejene pri Jožetu Karlovšku, ki je izdal svojo knjigo že pred drugo svetovno vojno,« je o novi knjigi povedal Radosavljević. Te vzorce so nato digitalizirali in ustvarili njihovo tipografijo, ki je omogočila
ustvarjanje pobarvanke za odrasle in otroke. To je namreč za odrasle postalo modno. »Namen knjige je sproščanje ob iskanju barvnih vzorcev, barvnih sistemov,« je dodal avtor.
Na Mohorskem večeru je predstavil svoje delo iz redne zbirke tudi mag. Igor Cvetko. V priročniku Otroške igre na Slovenskem od A do Ž opisuje več kot sto tradicionalnih, etnoloških otroških iger. Povod za njegovo delo je bila tuja knjiga Kaj je skrivnost danske sreče, ki je plod dejstva, da so po anketah OECD Danci že od leta 1973 najsrečnejši ljudje na svetu. Avtorja raziskave sta ugotovila, da se danska sreča začne pri - igri otrok! Cvetko, ki živi v središču Ljubljane, ugotavlja, da se zadnji dve leti tamkajšnji otroci na srečo spet igrajo na dvorišču. Torej bežijo od računalnikov. »Povabljeni k igranju!« je na Mohorskem večeru v Celju zgovorno povabil Cvetko, ki je med drugim deloval v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O sožitju
V novo redno letno zbirko je vključeno tudi strokovno delo avtorja dr. Jožeta Ramovša z naslovom Sožitje v družini. To je najbolj zajetna knjiga zbirke. Knjiga je delo predstojnika Inštituta dr. Antona Trstenjaka za gerontolo-gijo in medgeneracijsko sožitje, ki praznuje srebrni jubilej. Avtor med drugim piše o treh rodovih družine in njihovi medsebojni odvisnosti, slepih ulicah na poti današnjega sožitja, boleznih v njem, celostnem gledanju na vsakega družinskega člana, prepirih, sporih in spravah, poslušanju, molku, učenju lepšega sožitja, smrti .
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Celjan Marko Radosavljević je avtor pobarvanke Slovenska ornamentika.
Z Mohorskega večera. Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič skupaj z urednicami družbe.
Dobrodelnost
na preizkušnji
Človekoljubni vzgibi na natezalnici samopromocije, zlorab in resnično žalostnih življenjskih zgodb
»Med sprehodom po mestu sem zavil v cerkev. Všeč sta mi mir in tišina pod mogočno arhitekturo,« pripoveduje Pavel, ki je na ta dan dobil vse kaj drugega kot dušni mir. »Ob zid me je pritisnila ženska s pretresljivo zgodbo, kako mora za zdravljenje svojega sina zbrati več kot tisoč evrov. Dal sem ji nekaj denarja in odšel z groznim občutkom v želodcu. Če je govorila resnico, sem ji dal premalo, če me je nalagala, pa veliko preveč.«
Dobrodelne akcije so tako pa nas z njimi dobesedno pomočnikov je toliko, da ali tako postale stalnica v na- preplavijo. Dobrodelnih človek ne ve več, kam sodi-šem življenju, v decembru Miklavževih in Božičkovih jo. Enako je s humanitarno
koncertno in dramsko ponudbo, med katero običajna kulturna produkcija komaj še najde prostor. Prav je, da znamo ponuditi roko tistim, ki jim je težje kot nam. A kdaj je dobrodelnost zgolj kulisa za samopromocijo in kdaj je izkoriščanje lahkovernosti? In kdaj si s humanitarnostjo nalagamo bremena, ki bi jih morala nositi država?
StO
Glasbeniki zastonj, tehnično osebje ne
Skupina Šank rock je v svoji dolgoletni zgodovini pogosto nastopala na dobrodelnih prireditvah. Povabil je veliko, izberejo tista, ko z udeležbo rešujejo osebne stiske ljudi.
»Zadnja leta je naše načelo takšno, da se na dobrodelni poziv odzovemo enkrat na leto. Ko ocenimo, da je zadeva res prava, potem rečemo da. Dve leti nazaj smo pomagali članu Motoristične unije Slovenije, ko je morala njegova hči na nujno operacijo v tujino. Zbran denar je družina resnično uporabila in deklica je bila uspešno operirana. Proti koncu letošnjega poletja smo nastopili na dobrodelnem koncertu Aerokluba Celje, zbran denar so porabili za obnovo prostorov,« je dobrodelnost skupine Šank rock opisal pevec Matjaž Jelen. Prošnje prihajajo večkrat mesečno in jih je veliko, še dodaja. Včasih naredijo koncert za kakšne manjše zadeve. Tako so pred kratkim naredili manjši akustični koncert v Vipavi v centru za usposabljanje občanov. »Obiskali smo dolgoletnega oboževalca in mu priredili koncert. To nas res napolni z energijo in s pozitivno miselnostjo.«
ki skoraj vsak dan dobi povabilo na kakšen dobrodelni koncert. Predvsem pomaga bolnim otrokom, ljudem v stiski, ljudem, ki so doživeli tragedije. »Hudo mi je, da moramo imeti takšne nastope, a z največjim veseljem in navdušenjem se jih udeležim, saj je glasba posebna čarovnija, ki pomaga v najtežjih trenutkih. Hudo mi je, da v zadnjem času dobrodelnost izkoriščajo, ker za vse, kar si nekdo izmisli, pa tudi ne moremo organizirati dobrodelnih prireditev.«
»Če igraš zastonj, pričakuješ tehnične pogoje, ki so dostojni za koncert, a se velikokrat že tu ustavi. Poleg tega se nam ne zdi prav, da tehnični izvajalci dobro zaslužijo, glasbeni ustvarjalci pa se naj odpovemo honorarju. To res ne gre skupaj,« pravi Matjaž Jelen.
Pripravljena pomagati, a raztrgati se ne more
»Dobrodelne prireditve so bile in bodo. Žal je tako, da ogromno ljudi potrebuje pomoč, in ko je res nujno, ni nikoli vprašanje, ali se naj odzovem ali ne,« je razložila slovenska pevka Tanja Žagar,
Namesto vstopnine prostovoljni prispevki
Šolski dobrodelni koncerti veliko več kot zgolj zbiranje denarja
Kot izjemno srčna oseba težko reče ne, a človek ne more biti na dveh mestih v istem času, zato prednost daje tistim, ki so v večji stiski. »A če bi lahko, bi pomagala vsem ljudem, ker razmišljam, kako bi se sama počutila, če bi padla v neko nemogočo situacijo.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv
Dobrodelni koncerti za osnovne šole niso zgolj dogodki, namenjeni zbiranju denarja, ampak so veliko več. So priložnost, da se otroci predstavijo svojim vrstnikom in družinam. Obenem so tudi dobrodošla pomoč pri zbiranju denarja za šolske sklade, ki nudijo pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin.
Velik dobrodelni koncert vsako leto v predprazničnem času pripravijo v OŠ Polzela. Z njim želijo tako kot vrsta drugih šol v regiji obogatiti šolski sklad, katerega denar je v prvi vrsti namenjen za plačilo nadstandardnih dejavnosti otrok iz socialno šibkejših družin in tudi vseh ostalih učencev, vključenih v njihov zavod, ki poleg šole vključuje tudi vrtec. »Do sredstev iz sklada so s posebno vlogo in z dokazili upravičeni vsi, prednostno pa tisti, ki težje zmorejo plačilo najrazličnejših aktivnosti. Če denar ostane tudi po drugih dobrodelnih akcijah, ga namenimo najuspešnejšim učencem za natečaje, ekskurzije in tabore,« pojasnjuje ravnateljica mag.
Bernardka Sopčič. OŠ Polzela letno v ta namen zbere približno osem tisoč evrov. Vanj se poleg denarja, pridobljenega z dobrodelnim koncertom, stekajo tudi sredstva, pridobljena z zbiranjem odpadnega papirja, kartuš in drugih materialov.
Dobrodelni koncerti na Polzeli že nekaj let nimajo vstopnine, temveč zgolj prostovoljne prispevke. Ko so se prvič odločili zanje, je organizatorje skrbelo, kako bo z odzivom, a je bila bojazen odveč. Vsako leto namreč na ta način zberejo več denarja. »Gre za prostovoljne prispevke organizacij in posameznikov iz lokalne skupnosti, staršev in zaposlenih. Starši se vedno z veseljem udeležijo naše prireditve, navdušeno spremljajo napredek svojih otrok in se veselijo njihovih izdelkov. Zaposleni velikokrat donira-mo svoj material, čas, delo in tudi denar tako za prireditev kot bazar.«
Zaželeni domači učenci
Do zdaj so na dobrodelnih prireditvah sodelovali
Klic dobrote kot izjemen logistični zalogaj
Ena najbolj odmevnih dobrodelnih akcij pri nas je koncert Klic dobrote, ki ga že po tradiciji gosti Celje. Kot je pojasnila Saša Eržen iz Slovenske karitas, gre za projekt, ki ga s številnimi prostovoljci pripravljajo več mesecev.
Klic dobrote pripravijo v sodelovanju z nacionalno televizijo in Radiem Ognjišče. Obe medijski hiši si razdelita velik del organizacijskih obveznosti. Mestna občina Celje prispeva brezplačno uporabo dvorane. »Mi po-
skrbimo, da približno 40 prostovoljcev v dveh dneh pripravi dvorano, še 70 mladih se v studiu oglaša na telefonske klice, večino dela opravijo prostovoljci, kar je izjemnega pomena. Kot pravi Erženova, brez stroškov takšnega projekta ni mogoče izpeljati. Tehnična podpora, ozvočenje, potni stroški za nastopajoče, tisk in drugi stroški lahko dosežejo deset odstotkov vrednosti. »Se pa zelo trudimo, da je končni znesek zbranih sredstev čim manj okrnjen.«
Ravnateljica OŠ Polzela mag. Bernardka Sopčič: »Organizacija dobrodelnih koncertov je zelo zahtevna, saj je njihova priprava vedno malo izven časa in vsebine učnih načrtov, naporna, polna kompromisov, odrekanja, vendar omogoča privzgajanje strpnosti, pripadnosti, poguma, srčnosti.«
številni znani Slovenci, ki so se z veseljem odzvali povabilu ali so celo sami predlagali sodelovanje. »Večina njihovih nastopov je bila brezplačnih ali za simbolno ceno - potne stroške. Vedno bolj uresničujemo željo staršev, da si želijo na teh prireditvah sodelovanja predvsem svojih otrok. Glavni sodelujoči so zato ponavadi domači učenci in otroci iz vrtca, povabimo tudi nekdanje učence, ki so danes uspešni, lokalne ustanove oziroma društva,« še dodaja Sopčičeva.
Kolikor se le da, so varčni tudi pri ozvočenju. Po besedah ravnateljice imajo za to zasluge tudi ozvočevalci, ki ob tem, da organizirajo dobrodelno prireditev, ponudijo sprejemljive, že skoraj simbolične cene za celodnevno tehnično podporo s številnimi aparaturami, ki so nujne, saj v športni dvorani ni dobre akustike. OŠ Polzela za organizacijo nekaj denarja prejme tudi na podlagi občinskega financiranja, prijavi se tudi na različne projekte in natečaje.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
NAŠA TEMA
13
»Pomoč otrokom ne bi smela biti stvar dobre volje«
Albina Karmuzel iz Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur
Člani zveze prijateljev mladine skrbijo za decembrski obisk dobrih mož po šolah in vrtcih, za letovanja socialno ogroženih otrok in podobne utečene programe. V zadnjih letih se na organizacijo tako na lokalni kot državni ravni obrača vedno več staršev s pretresljivimi zgodbami. Kot pravi Albina Karmuzel, ko gre za otroke, pomoč ne sme biti vprašljiva.
Tudi šentjurska OZPM je je tudi edini odgovor, kadar izvedla številne dobrodelne smo deležni kritik, da si kdo akcije ali vsaj sodelovala pri pomoči ne zasluži. Če lahko njih. Eni od družin so člani z neko pomočjo izboljšamo pomagali zgraditi novo hišo, položaj otroka, mu omogo-pomagajo tudi pri nakupu čimo bolj zdravo življenje in avtomobilov za invalidne boljše izhodišče za življenje, otroke, pripomočkov, omo- je vredno. Otroci si niso iz-gočajo izvajanje terapij in brali staršev in ne družine, podobno. Prošenj za pomoč v katero so se rodili.« je seveda veliko več, kot je razpoložljivih finančnih NaJhHj?-zmožnosti. Kako torej izbe- prosJacitl za rejo primere, ko je pomoč zdravje svojega zares nujna? »Vse temelji na otroka dokumentaciji - tako zdra- Ker svojo pomoč namenjajo vstveni kot socialni - brez predvsem otrokom, je Albina nje ne moreš na pogovor k Karmuzel zelo kritična tudi donatorjem. V naši organi- do države. »So situacije, ko zaciji so glavno vodilo pred- bi morali odreagirati centri za vsem otroci. Otroci niso socialno delo in druge držav-odgovorni za razmere, v ne inštitucije. Morali bi imeti katerih se rodijo, niso krivi določene sklade in finančna za ravnanje svojih staršev. To zavarovanja. Da z dobrodelni-
»Danes je transparentnost delovanja neke dobrodelne organizacije tako lahko preveriti, da je o nezaupanju neumestno govoriti.
Iz lastnih Izkušenj lahko povem, da je zabeležen vsak evro In da je vsaka donacija utemeljena z dokumenti. Je pa nezaupanje velikokrat priročen izgovor za ljudi, ki morda nikoli niso okusili revščine, ki enostavno ne želijo darovati ali sami niso najbolj pošteni,« pravi Albina Karmuzel
vstvenim zavarovanjem. Ko se morajo starši soočiti z otrokovo boleznijo, je to zanje ogromno breme. Si predstavljate, kaj zanje pomeni, da morajo še prositi in se izpostavljati v javnosti samo zato, ker bi bolnemu otroku radi omogočili nekaj, kar bi mu lahko pomagalo? Ob takšnih zgodbah sem vedno znova brez besed.« Prav zdaj Karmuzlova fantu s cerebralno paralizo, Denisu Veroniku iz Dramelj, poskuša pomagati zbrati dovolj denarja za nov avto za prevoz z električnim vozičkom. Kako preprečiti, da sistemskih ugodnosti za takšne primere ljudje ne bi izkoriščali, pa je drugo vprašanje.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Albina Karmuzel
mi akcijami na primer zbiramo denar za terapije za otroka s cerebralno paralizo, se mi zdi enostavno nezaslišano. To bi moralo biti urejeno z zdra-
SAŠKA T. OCVIRK
OB ROBU
Zakaj zbiramo zamaške?
Na klic dobrodelnosti se ljudje odzivamo zaradi različnih vzgibov. Za invalidnega otroka odpremo denarnico zaradi hvaležnosti, ker je naš otrok zdrav in ker se nam ni treba ukvarjati s podobnimi tegobami. Za lačne v Afriki damo zaradi slabe vesti, ker smo med biološke odpadke spet vrgli goro dragocene hrane. Na šolskem bazarju kupimo voščilnice in piškote, ker jih je pač naredil naš otrok ali vnuk. Kupimo vstopnico za dobrodelni koncert, ker združimo prijetno s koristnim. Ljudje vsaj z enim očesom še znamo videti bolj uboge od sebe, ker nas je globoko v sebi strah, da nas bo vesolje udarilo z lekcijo ali dvema in bomo enkrat sami v nemilosti.
Dvomov in odprtih vprašanj v zvezi z dobrodelnostjo vseeno ostaja veliko. Vedno znova mi je težko iti mimo berača na ulici, čeprav je klečanje na ulici zanj zelo verjetno organizirana služba. Vsekakor je lepše dajati kot sprejemati. Še težje je prositi. Ali še huje prosjačiti. In zato bi morali kot družba doreči tudi to, za kaj je sprejemljivo prositi in kdaj bi morala samoumevno posredovati. Kdaj smo se kot družba odločili, da imajo pri razdeljevanju skupnega denarja prednost funkcionarji na tisoč in enem nepotrebnem položaju, da so na nujnem seznamu oklepniki in razkošne limuzine, da potrebujemo državno letalo in kar je še takšnih v nebo vpijočih zadev? Smo se kdaj pritožili? Če ne prej, bi se morali vsakič, ko za operacijo otroške nogice zbiramo zamaške, ko tipkamo POMOČI za nujne zdravstvene pripomočke ali ko vržemo petaka v škatlico za otroške zdravstvene terapije.
December je lep in radodaren mesec. Naj tako tudi ostane. Ampak nič ne bo narobe, če bomo izstopili iz igre čustvenega izsiljevanja. Ni nam treba pograbiti vsake komercialne akcije, ki pod pretvezo dobrodelnosti zgolj pridobiva poceni reklamo. Ni nam treba ploskati vsakemu politiku, ki z dobrodelnostjo nabira volilne točke. Ampak še vedno lahko zbiramo zamaške. Le poslati jih moramo na kateri drug, bolj pravi naslov.
Med poslanstvom in konkurenčnostjo
Dr. Aleksander Aristovnik o poslovni in socialni plati dobrodelnosti
Ko gre za opredeljevanje do poplave dobrodelnosti v tem prazničnem času, dr. Aleksander Aristovnik s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani pravi, da je treba ločevati med aktivnostmi humanitarnih organizacij ter posameznikov in podjetij.
»Če govorimo o poslovnih subjektih, ti zasledujejo širši družbeni interes v smislu družbene odgovornosti, zato se mora to prej ali slej pokazati v njihovem poslovnem rezultatu. Humanitarne organizacije pa poskušajo konec leta pravilno izkoristiti potrošniški naval, da bi del denarja namenili tudi njihovim dobrodelnim
projektom in delovanju, in sicer ob nakupu čestitk, koledarjev, nakazilu dohodnine v višini 0,5 odstotka ...« Aristovnik je prepričan, da humanitarne organizacije v osnovi opravljajo poslanstvo, ki so si ga zadale. »Res pa je, da ob pojavu afer ljudje postanejo skeptični in tudi niso več tako dobrodelni, kot bi sicer bili, ker
menijo, da velik del denarja zadržijo za administracijo in da ne pride do tistih, ki ga res potrebujejo.«
Ali bi nemara država morala bolj poseči v regulacijo dobrodelnih organizacij in projektov ter tudi bolj preverjati, kateri projekti so resnično dobrodelni in kateri so bolj posel? »Država je na tem področju že poskušala kaj ukreniti, spomnimo se primera davčnih blagajn in gasilcev, ki so na svojih veselicah morali izdajati račune. Zdaj se je ta sistem razrahljal in ni več strog, obstajajo bolj gibljive meje oziroma meja do pet tisoč evrov,« je odgovoril naš sogovornik.
Boljše službe za manj sociale
V zadnjem času je mogoče opaziti veliko novonastalih dobrodelnih fundacij. Med njimi imajo tudi najbogatejši Slovenci svoje fundacije, ki na nek način pomenijo izogibanje plačevanju davkov. »Na ta način država ne odloča več, kam bodo šla sredstva, ampak to počnejo najbogatejši ljudje, sicer pa to ni posebnost Slovenije. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je država izgubila socialni čut in ga prepušča bogatašem,« je še razmišljal Aleksander Aristovnik.
Kot je še ocenil, bi država morda res lahko storila več,
da ne bi bilo takšne potrebe po socialni pomoči in dobrodelnosti, a po drugi strani se je treba pripraviti na novo
krizo, saj so ti ekonomski pojavi ciklične narave. Če bi država zdaj preveč popustila, bi lahko ob prihodnji krizi prišlo še do večjega zategovanja pasu, kot je prišlo ob nedavni. Zaradi nje je še leta 2014 kar 739 tisoč oseb v Sloveniji iskalo katero od oblik pomoči. »Vedno je aktualno vprašanje, ali je pametno imeti visoko minimalno plačo in socialne prispevke, ker to lahko ogroža konkurenčnost. Višji stroški pomenijo selitev podjetij iz države. Zato je treba najti neko pravo ravnovesje. Predvsem pa je treba privabiti neposredne tuje investicije, ki bodo našim ljudem omogočale višje prihodke, in potem tudi soci-ala ne bo problem,« je sklenil Aleksander Aristovnik.
ROBERT GORJANC
Pomagal bo, dokler bo lahko
Aleksander Milanez praznuje rojstne dneve dobrodelno
Že petnajst let so rojstnodnevne zabave Celjana Aleksandra Milaneza nekaj posebnega. Ob praznovanju abrahama se je leta 2003 odločil, da sam ne potrebuje daril, ampak da bo raje pomagal eni od družin v stiski. Malo prej je tudi sam prvič dobil naraščaj in začel drugače gledati na življenje. Razmišljal je, kako se počutijo starši, ki otrokom ne morejo nuditi niti osnovnih stvari, in kako je otrokom, ki ne dobijo tistega, kar je za druge samoumevno.
Njegovi gostje tako ob pri- veliko načrtov za prihodnje
hodu na zabavo vsako leto darujejo nekaj denarja, s katerim Sandi kupi tisto, kar izbrani otroci najbolj potrebujejo. Če je bil lani nekoliko razočaran nad odzivom svojih gostov, ki jim vedno pripravi obilno pogostitev, je letos bolj zadovoljen in ima
leto, ko bo slavil 65-letnico. Letos je zbral približno 1.700 evrov in to je zadoščalo, da je otrokoma iz dveh družin kupil prenosni računalnik in da jima je uredil sobi. Dodatno je pomagal še fantu, ki je bil njegove pomoči deležen že pred leti.
Družino izbere s pomočjo Bojana Ploja iz Dobrodelnega zavoda Žarek na osnovi predlogov centra za socialno delo. Doslej je na ta način zbral približno 30 tisočakov denarja ter z materialom in opremo pomagal 40 družinam oziroma njihovim otrokom iz občin Celje, Vojnik in Štore.
Kupi, kar otroci potrebujejo
Posebej se ga dotaknejo stiske otrok in ko je doživel ganljive trenutke prve izročitve svoje pomoči, se je odločil nadaljevati. Pravi, da se mu zdi
Aleksander Milanez: »Dobrodelnost je majhen kamenček, da se zmanjšajo prevelike razlike med ljudmi. Morda imam to po mami, ki je tudi vedno pomagala.«
neke vrste moralna obveza, da del zasluženega podari tistim, ki so manj uspešni in srečni. Zanimivo je, da denarja ne daje, ampak za otroke kupi tisto, kar se mu zdi, da najbolj potrebujejo, ali pa poskrbi za ureditev kakšnih stvari v stanovanju. Da je denar dobro izkoriščen, ko gre za posege v stanovanjih, ni dvoma, saj je Aleksander gradbeni izvedenec in cenilec. In zakaj želi pomagati neposredno? Ali ne zaupa organizacijam in društvom? »Najraje stvari delam sam, pri tem gre res ves zbran denar za pomoč.«
Vmes je kdaj naletel tudi na primere, ko je ob obisku videl, da družina ni tako ogrožena, kot se je sprva zdelo. »Eni so nekoč želeli sušilni stroj in sem jim povedal, da to ni za otroke in da ga ne bom
kupil. Ampak takšni so izjeme. V glavnem so bili ljudje v hudi stiski, ki je bila še hujša, kot sem najprej mislil.«
Nekatere družine se sramujejo tega, da živijo v bedi. »Nekoč sem moral k eni družini priti ponoči, da ne bi kdo videl, da potrebujejo pomoč. Drugi so veseli, da jim pomagamo,« zaključuje Sandi, ki pravi, da bo pomagal, dokler bo le lahko.
TC
14
KRONIKA
Primer Atrij: ovadb še vedno ni
Bo ta postopek še eden v vrsti jarih kač v predkazenskem in nato še kazenskem postopku?
Že približno leto celjski kriminalisti preiskujejo nepravilnosti v nekdaj vodilnem podjetju za upravljanje z nepremičninami Atrij. Naj spomnimo, da gre za kazniva dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. V prvi vrsti naj bi šlo za oškodovanje etažnih lastnikov iz naslova Atrijevega nepopla-čila obratovalnih stroškov dobaviteljem in za nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada. Kje vse je končal ta denar, še vedno ni znano. Po večmesečni preiskavi do danes še vedno ni kazenskih ovadb zoper odgovorne.
Na celjski policiji pravijo, da še vedno »pregledujejo in vrednotijo dokaze«, ki so jih pridobili v letošnjih hišnih preiskavah. Te so opravili aprila, čeprav se je že skoraj več mesecev javno govorilo o domnevnih nepravilnostih.
Kje vse je končal denar?
Za kako obsežen primer gre, kaže to, da nekateri oškodovanci na policijo še vedno prijavljajo domnevne nepravilnosti, povezane z delovanjem Atrija. »V preiskavi se kriminalisti osre-dotočajo predvsem na poslovne vezi Atrija, a tudi na nekatera zasebna razmerja,« so nam sporočili s Policijske uprave Celje. Torej zagotovo preiskujejo tudi, na katerih računih je denar od etažnih lastnikov pristal in čemu je potem bil namenjen. »Zaseženih je bilo več elektronskih naprav, med drugim več kot deset računalnikov in več
Vrata Atrija so bila za vse etažne lastnike, ki so iskali pojasnila po izbruhu afere, zaprta.
kot deset USB-ključev, trdih diskov in podobno. Prav tako so kriminalisti zavarovali in zasegli več elektronskih podatkov z oddaljenim dostopom - strežnikov, ki utegnejo biti dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku,« dodajajo na policiji.
Podatka o konkretnih kaznivih dejanjih in njihovem številu zaenkrat še ne morejo posredovati. Toda že spomladi se je govorilo, da policisti preiskujejo poleg kaznivega dejanja izneverjanja in porabe tujih sredstev tudi kazniva dejanja poslovne goljufije in celo kršitve temeljnih pravic delavcev. Slednje kaznivo dejanje kaže na možnost, da
Po izbruhu afere so v javnost pricurljali tudi dolgovi, ki jih je Atrij imel do Elektra Celje, Simbia in Energetike Celje. Po vseh postopkih opozarjanja, naj Atrij dolgove poravna, so zaradi neupoštevanja opozoril sledile tudi poravnave, vendar so bile tudi neuspešne. Po številnih opozarjanjih dobaviteljev energije v začetku leta se je odzvala tudi Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Gre za eno od zavarovalnic, s katerimi je imel Atrij Celje sklenjeno premoženjsko zavarovanje stavb, s katerimi je upravljal. Atrij namreč tudi zavarovalnici dolgov ni poravnaval.
so se v Atriju pojavile tudi nepravilnosti do zaposlenih. Za te je znano, da naj bi dali kolektivno odpoved že v začetku tega leta.
»Strah je odveč«
V Novem tedniku smo ob odkritju nepravilnosti domnevali, da bodo imeli kriminalisti tudi težave pri sestavljanju ovadb zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti kogarkoli iz vodstva Atrija in z njim povezane družbe Atrij Fisa. V tem primeru naj bi bili namreč oškodovani tudi etažni lastniki, ki so po slovenski zakonodaji fizične osebe in ne le pravne osebe, torej podjetja, ki jim je Atrij dolgoval. Ko je policija konec spomladi uradno spregovorila o višini domnevne škode, je omenjala znesek več kot pol milijona evrov.
»Strah, da zadeve ne preiskujemo, je odveč,« so še zapisali kot odgovor na dvom ljudi, da se bo tudi ta primer zelo dolgo vlekel v predkazenskem in nato še v kazenskem postopku na sodišču.
Po desetih mesecih, odkar je Atrij zaprl svoja vrata in so zaposleni dali odpoved, je podjetje še vedno vpisano v sodni register. Kot je pojasnil Primož Feguš iz celjske odvetniške pisarne Feguš, v primeru takšnih nedelujočih družb ni avtomatizma, da bi lahko sodišče po uradni dolžnosti po določenem času začelo postopek likvidacije. Predlagajo ga lahko le lastniki podjetja. Druga možnost je, da kateri od upnikov predlaga stečaj. Takšno stanje, ko nihče ne ukrene ničesar, lahko teoretično traja v nedogled, pravi Feguš.
Kot je znano, je Atrij Fisa, ustanovljen konec lanskega leta, nameraval prevzeti posle Atrija oziroma poslovati namesto njega. Sredi marca je iz podjetja Atrij Fisa izstopila družba I. A. G., ki je imela 40-odstotni lastniški delež. Lastnik te družbe, odvetnik Andrej Kac z območja Maribora, je takrat pojasnil le, da je iz skupne družbe izstopil zato, ker Atrij ni izpolnil zavez iz družbene
pogodbe. Znano je tudi, da je neplačevanju položnic za upravljanje sledilo ogromno težav, ker so po pravnih mnenjih etažni lastniki imeli pravico, da položnic, na katerih je bila navedena družba Atrij Fis, ne plačajo. In jih večina tudi ni, saj s to družbo etažni lastniki niso imeli sklenjenih pogodb o upravljanju, ampak z Atrijem.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
O nepravilnostih v Atriju se tako govori že skoraj dve leti, zato je mnenje ljudi, da bo to samo še ena jara kača v preiskovanju in sodnih postopkih, tudi upravičeno.
Primer Atrij je dodobra razburkal javnost in tudi porajal dvom v delovanje upravnikov, vendar konkretnih sprememb na področju zakonodaje na ravni države po tem odkritju ni bilo, je pa Združenje upravnikov Slovenije uvedlo certifikat Zaupanja vreden upravnik, da bi se izognili podobnim primerom v prihodnosti, čeprav so v združenju ob tem opozorili, da bi morala država bolj poseči v zakonodajo s tega področja in razmere urediti.
Neresnično je postalo resnično
Da je Atrij v finančnih težavah, ki naj bi jih reševal tudi z denarjem iz rezervnih skladov etažnih lastnikov, se je v Celju govorilo že nekaj let, a je direktor Radovan Cink vse govorice vedno označil kot neresnične.
Vsi, ki so domnevno oškodovani, upravičeno čakajo rezultate kriminalistične preiskave.
Nezakonito zaposlena in nezakonito odpuščena
Stroške poravnave zaradi nezakonite odpovedi bi vrtec naprtil nekdanji ravnateljici
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na celjskem okrožnem sodišču je bil prejšnji torek razpisan prvi narok v pravdi JZ Vrtec Šmarje pri Jelšah proti Marti Drofenik. Od nekdanje ravnateljice vrtec zahteva približno 27 tisoč evrov povračila za škodo, ki naj bi jo javnemu zavodu povzročila z nezakonito odpovedjo delovnega razmerja.
Zgodba je vse prej kot črno-bela, v javnosti pa je izbruhnila pred dvema letoma. V šmarskem vrtcu se je govorilo celo o nasilju nad otroki, v prisluškovalno afero s telefoni so se vpletli starši, pod črto pa so nadzorne službe lahko potrdile le velika
nesoglasja med zaposlenimi. Strasti so se nekoliko pomirile, ko je svet zavoda pol leta pred iztekom mandata Drofenikovo razrešil s položaja ravnateljice. Zdaj zavod vodi Jelka Kitak. Razprtije z nekdanjo ravnateljico pa se selijo na sodišče.
Leta 2012 je Drofenikova namreč na mesto vzgojiteljice za nedoločen zaposlila delavko, ki ni imela ustrezne izobrazbe. Ravnateljica ji je na besedo verjela, da diplomo ima. Da to ne drži, je v poplavi takratnih anonimk opozoril tudi neznanec s podpisom Matej Novak. Medtem ko je ravnateljica čakala na potrdilo o diplomi, ji je zaposlena
delavka prinesla potrdilo o nosečnosti. Na zahtevo sveta zavoda jo je ravnateljica kljub zaščitenemu statusu odpustila. Zanašala naj bi se na ustno zagotovilo z inšpektorata za delo. A ker pisnega soglasja za svoj ukrep ni imela, je bila odpoved nezakonita.
Delavka, ki je brez diplome dve leti opravljala delo vzgojiteljice in prejemala temu primerno višjo plačo, je zaradi tega vrtec kasneje tožila. Pod novim vodstvom se je javni zavod z njo poravnal. Plačal ji je približno 21 tisoč evrov in celo odstopil od kazenske ovadbe, ki jo je proti njej podala še nekdanja ravnateljica. Nastalo
škodo skupaj s stroški postopka namerava vrtec zdaj izterjati prav od slednje. Odvetnik Drofenikove Alen Naglič je poskus označil za neutemeljen in bizaren: »Zavod želi svoje napake v postopku pred delovnim sodiščem v celoti prevaliti na tožene stranke (drugoobtožena je njena takratna odvetnica Barbara Prevolšek, op. a.), kar je nedopustno in neupravičeno. Poravnali so se za nerazumen znesek, brez upoštevanja vseh okoliščin.« Glede na to, da poravnalni narok ni uspel, lahko naslednjo epizodo na sodišču pričakujemo februarja.
StO
KRONIKA
15
Končano sojenje za umor pred trgovskim središčem
V zapor za 26 let - Sodba še ni pravnomočna
Na Okrožnem sodišču v Celju se je končalo sojenje Zvonetu Laubiču za umor partnerke lanskega 1. aprila pred trgovskim središčem na Mariborski cesti v Celju. Partnerka je izkrvavela zaradi poškodb z nožem po vratu, prsnem košu in trebuhu. Laubič bo zaradi umora moral v zapor za 26 let, kar je ena najvišjih izrečenih kazni v Sloveniji za tovrstno kaznivo dejanje.
Tožilstvo je predlagalo kar 28 let zaporne kazni. Laubičeva obramba je menila, da bi morali obtoženemu očitati uboj na mah zaradi čustvenega stanja in ne umora.
Odvetnik Matjaž Šaloven je poudaril, da bi mu uboj na mah morali očitati zaradi tega, ker naj bi mu partnerka ves čas dajala lažno upanje, da se bo vrnila k njemu, zaradi česar je bil Laubič izrazito čustveno vznemirjen.
Obtožnica je Laubiču očitala umor iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, nato je bila v zaključnem delu sojenja spremenjena v umor na grozovit način. Laubič je naklep za kaznivo dejanje ves čas zanikal, na sodišču je večkrat jokal. V svojem zagovoru je poudarjal, da je razsodnost izgubil v trenutku, ko ga je žena začela ža-
liti. Pred tem sta bila v trgovskem središču na pijači in se pogovarjala o stikih z otrokom, ki je bil ves čas zraven, le v času umora je sedel v vozilu. Kot so lani dejali policisti, naj bi otrok umor videl.
Laubič zanika, da je moril zaradi ljubosumja, a se zaveda, da je partnerki odvzel življenje. V času sojenja je bilo pretresljivo predvsem pričanje očividke umora, ki je večkrat klicala na pomoč, da bi kdo od mimoidočih pomagal poškodovani ženski, a se nihče ni odzval, dokler ni očividka dobesedno skočila pred avtomobil vlečne službe, ki je takrat pripeljal
mimo. A za poškodovano je bilo prepozno.
Razlog za to, da je tožilstvo obtožbo zoper Laubiča spremenilo v umor na grozovit način, je kar 24 vbodov z nožem, zaradi katerih je njegova partnerka izkrvavela na ulici. Samo na obrazu je imela 14-centimetrsko globoko vreznino, ki ni mogla nikakor nastati med obrambo pred storilcem, ampak pri direktnem potegu z nožem. »Četudi bi preživela, bi bila trajno iznakažena. Poleg vreznin po obrazu in telesu je imela kar 24 vbodov po telesu, tudi v pljuča,« je med sodnim po-
stopkom pojasnjevala izvedenka sodne medicine.
Naj spomnimo, da se je sicer Laubič po umoru odpeljal s kraja dogodka s sinom v vozilu, nato se je policiji sam predal. Na višino izrečene kazni je vplivalo tudi mnenje psihiatrične izvedenke Martine Tomori, ki je pojasnila, da je bil Laubič v trenutku kaznivega dejanja v stanju velikega čustvenega vznemirjenja, kar pomeni, da je bila njegova prištevnost zmanjšana, ne pa bistveno zmanjšana. Laubič se je torej zavedal svojega dejanja.
SŠol
Starši bi morali biti heroji ^Le!
Hotii t-]Л i iimnfa тлзftлtn-1/c
Slogan, ki bi si ga morali zapomniti predvsem starši.
Zanimiva akcija, ki cilja na osveščenost staršev in mladih
Celjski Zavod Vozim je pred dnevi začel odmevno akcijo Heroji furajo v pižamah, ki je iz ideje prerasla v vseslovensko pobudo. Akcijo podpirajo številne organizacije, ki skrbijo za prometno varnost in tudi za zdravje mladih. Tretjina vseh nesreč se zgodi zaradi alkohola, ki je še vedno eden glavnih razlogov za tragične nesreče. Zato bodo člani Zavoda Vozim to soboto v sklopu pobude izvedli prav poseben projekt.
»S prilagojenimi vozili, ki omogočajo mobilnost invalidov, bomo v treh slovenskih krajih mlade brezplačno vozili z zabav domov. Hkrati s tem spodbujamo starše, naj prevzamejo štafeto in se sredi noči odgovorno odpravijo po svoje otroke, medtem ko mladim sporočamo, da je njihova varnost oddaljena le en klic. Verjamemo, da se bo pobuda Heroji furajo v pižamah v naslednjih letih preselila tudi v ostale slovenske kraje in postala vseslovenska pobuda za preprečevanje voženj pod vplivom alkohola,« pravi David Razboršek iz Zavoda Vozim. Takšne prevoze bodo izvajali v Slovenskih Konjicah, Brežicah in Idriji. Tam namreč ni organiziranega javnega lokalnega prevoza niti ni taksi služb, prav tako je odstotek prometnih nesreč mladih zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drog bistveno večji.
Med vožnjo bodo invalidi mladim povedali svojo izkušnjo, saj je veliko invalidov, ki bodo prevoze opravljali, hude poškodbe dobilo ravno v prometnih nesrečah. In ravno takrat, ko bi lahko za prevoz z zabave poklicali starše, so se raje odločili se-
sti za volan. Sporočilo akcije je še posebej aktualno v tem mesecu, ko se na slovenskih cestah zgodi največ nesreč, predvsem na podeželju, kjer je opazno pomanjkanje taksi prevozov.
Akcija je vačplastna, sestavljena iz obsežne medijske kampanje in konkretnega delovanja na terenu, ki ga podpirajo številne uradne in neuradne ustanove s področja varnosti prometa. Ravno v treh občinah, kjer bodo začeli inovativne prevoze mladih, so bili tudi posveti z mladimi vozniki, ki so sami predlagali že nekaj sistemskih rešitev o tem, kako zmanjšati alkohol med mladimi vozniki. Na ravni države naj bi s pobudo v prihodnosti poskušali tudi vplivati na spremembo zakonodaje, da bi stvari na področju prometne varnosti, kjer je alkohol ena največjih groženj za vse udeležence, še izboljšale.
SŠol
Foto: vozim.si
Aleš Kramolc iz Zavoda Vozim: »Po poškodbi, ki sem jo utrpel kot voznik avtomobila zaradi vožnje pod vplivom alkohola, so mi diagnosticirali tetraplegijo. Ker ne želim, da bi moja zgodba postala zgodba še koga drugega, sem se pridružil akciji Heroji fu-rajo v pižamah. Ker prihajam s podeželja, se spomnim, kaj vse smo počeli, da bi prišli domov z zabave, bila je zelo neodgovorna vožnja, tudi kazniva, predvsem pa nevarna za nas in ostale udeležence v prometu. Medtem ko smo vedno imeli na dlani popolnoma enostavno in varno rešitev - lahko bi poklicali nekoga, da bi nas prišel iskat.«
V	Celju se je minuli teden nadaljevalo sojenje Romeu Baj-detu zaradi umora partnerke decembra predlani v Velenju. Tokrat so zasliševali še nekatere priče.
Pred sodnika je stopila prijateljica umorjene Mojca Brezni-kar, ki je sodišču pojasnila, da naj bi Bajde vpričo nje grozil partnerki, da jo bo ubil. To je obtoženega tako razjezilo, da je Breznikarjevo v sodni dvorani verbalno napadel in ji tudi grozil. Sojenje se je sredi novembra začelo ponovno, razlog je bila zamenjava ene od porotnic v sodnem senatu. To sicer na potek obravnav ni bistveno vplivalo.
Zahtevali denar
Policisti še vedno iščejo neznane, ki so preteklo sredo zvečer v Gorici pri Šmartnem drzno oropali domačina.
Trije zamaskirani neznanci, ki so bili oblečeni v temna oblačila, so namreč vstopili v stanovanjsko hišo in z uporabo fizične sile lastnika pripravili do tega, da jim je izročil denar. Po ropu so peš pobegnili v bližnji gozd. Policija jih še ni izsledila.
Po buteljčna vina
V	Pintarjevi ulici v Celju je minuli četrtek neznan storilec skozi stranska kletna vrata vlomil v stanovanjsko hišo. Ukradel je več vrednejših kosov nakita. Podobno kaznivo dejanje se je zgodilo tudi na Bregu pri Polzeli, kjer je vlomilec v hišo prišel skozi vrata terase, vendar ni ničesar ukradel. V ulici Pod gabri je tat iz kleti stanovanjskega bloka odnesel smučarske čevlje, šotor in nekaj buteljčnih vin.
Bil je pod vozilom,
nato je trčilo
Sredi preteklega tedna se je na avtocesti sto metrov pred izvozom za Vransko zgodila prometna nesreča, ki bi se lahko končana tudi tragično.
Na tovornem vozilu s priklopnikom, ki je prevažal sojo, je počila notranja pnevmatika. 60-letni voznik je ustavil na odstavnem pasu, zlezel pod vozilo in pogledal, kaj se je zgodilo. Ko je bil pod vozilom, je v zadnji del vozila trčil 42-letni voznik drugega tovornjaka, ki je imel naložene avtomobile. Pri tem je eno osebno vozilo padlo na prehitevalni pas avtoceste. Za nameček se je s prvega vozila razsula še soja. Voznik, ki je bil v času trčenja zaradi počene pnevmatike pod tovornjakom, se je lažje poškodoval. Zaradi odstranjevanja posledic nesreče in čiščenja vozišča je bila avtocesta na omenjenem odseku skoraj šest ur zaprta.
Vsaka tretja smrtna prometna nesreča se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vsako tretjo nesrečo povzroči mladostnik. 22 let je povprečna starost, ko zaradi prometne nesreče mladi pristanejo na invalidskem vozičku.
Mlade bodo domov z zabav vozili invalidi v zanje prilagojenih vozilih
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
Preglejte aktualno ponudoo
Po kuhinjo
v Salon Varia
Sodobna, moderna kuhinja je postala središče doma. Sodobna arhitektura je ne zapira več med štiri stene, saj je postala središče druženja družine, prijateljev, zato mora biti prijetna na oko. Poleg tega mora slediti modnim smernicam, biti funkcionalna in čim bolj služiti potrebam uporabnika.
Vse kuhinje v Salonu Varia so izdelane po naročilu, materiali, ki jih uporabljajo za izdelavo, pa so zelo različni. Strankam je na voljo več visoko kakovostnih nemških proizvajalcev kuhinj: Nobilia, Shüller, Brigitte. Vsi sestavni elementi njihovega programa so pred vgrajevanjem tehnično pregledani in preizkušeni v laboratorijih za kakovost. Vsi proizvajalci kuhinj, ki jih zastopajo, imajo certifikat PefC, zasnovan kot program certifi-
ciranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Razpoložljive višine korpusov so do 86 cm, kar je zelo pomembno za učinkovito izrabo prostora, ki je na voljo. Višina delovne plošče je lahko zelo prilagodljiva, od nekdanjega standarda 86 cm do 106 cm. V salonu lahko najdete kuhinje za skoraj vsak žep. V Salonu Varia sodelujejo le s takšnimi proizvajalci, ki zagotavljajo vgradnjo takšnih materialov, ki zagotavljajo življenjsko
dobo 20 let. Cena je v veliki meri odvisna od materialov, iz katerih so narejene. Na voljo so različne fronte, od klasičnih laminatnih do steklenih, furniranih, masivnih in lakiranih. Zelo pomemben del kuhinje so dandanes okovja, mehanizmi, vodila, kotne funkcije ... Te so na trgu na voljo v različnih materialih in kakovostnih razredih, od plastike do masivne kovine. Zaradi krajše življenjske dobe nimajo plastičnih funkcij.
Obstajajo tudi različne delovne plošče. Cenovno najbolj ugoden je seveda ultrapas, za katerega lahko trdimo, da ima najboljše sorazmerje med ceno in kakovostjo, trpežnejši pa so seveda pulti iz granita ali različnih vrst tehničnih kamnov, kerrocka, stekla, keramike ..., ki so zahtevnejšim kupcem prav tako na voljo v njihovem salonu. Vse kuhinje imajo 5-le-tno garancijo na okovje in na lesene dele.
Ko se v popolnost in celoto kuhinje zlijejo še stekleni elementi, ročaji, luči, stenski zaključki in drugi dodatki, je to pika na i. Kombinacij je nešteto in vsaka od njih je povsem prilagojena stranki, njenim željam in potrebam.
Ponudijo vam lahko vitrine, dnevne regale, jedilne garniture po meri, in sicer iz enakih materialov, kot je vaša kuhinja.
Vabijo vas v svoj salon, kjer vam je na voljo kar nekaj vzorčnih kuhinj, lahko pa si ogledate tudi izbor materialov, okovja, ročajev in barvnih kombinacij. Potrudili se bodo, da boste skupaj našli najboljšo rešitev. Vsaki stranki se posvetijo v polni meri, seveda pa ob tem ne pozabijo slediti najnovejšim smernicam pri notranjem oblikovanju in arhitekturi. Brezplačen izris v 3D-barvni tehniki vam bo zagotovo v pomoč pri odločitvi o vaši sanjski kuhinji.
Za boljšo predstavo, kaj vam lahko ponudijo, vas vabijo, da si ogledate tudi njihovo spletno stran na
www.varia.si,
jim pišete na naslov info@varia.si, jih pokličete na tel.: 03 4900 604 oziroma še bolje, jih obiščete v salonu na Mariborski cesti 68 v Celju.
STUDIO VARIA
SMLjgcl Ш\Лг РШСА
Td:. 031 M 0Z4
"4
KlL M. Qrtvtnbrvuh 4, Nova vas, 3000 Celje
www.sivilislose^kcaffj^

[NOVO: P« Ufc
td.: m m 402
Trubarjeva ulica
DELOVNI ČAJ: fxm, - pet.: oil der M jam; sotr.: od I do-13. шг
U
внсДО
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
HilLiJ
^OPBALNKA
ZVESTOBE: 1ШШ11ШШ
w
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Dve vprašanji, s katerima delodajalec ugotovi vašo čustveno inteligenco
Statistika trdi, da 46 odstotkov novih zaposlenih uniči svoj ugled v prvih 18 mesecih dela. V 89 odstotkih se to zgodi zaradi njihovega obnašanja in slabo razvite čustvene inteligence, kar ne spada v skupinsko delo. Ljudje z nizko razvito čustveno inteligenco ne razumejo in ne poznajo svojih čustev, kar pomeni, da jih ne znajo nadzirati, pri čemer jih tudi ne znajo prebrati pri sodelavcih.
To se bolj ali manj opaža pri zaposlenih, ki jih stres potolče in ga ne morejo obvladati, pri tistih, ki ne znajo preskočiti ovir in rešiti sporov, tistih, ki ne razumejo in ne zmorejo razvozlati potreb ter želj sodelavcev, in tistih, ki so negativni, opravljivi, nesramni, zadirč-ni, preveč čustveni, pretiravajo pri vsem ... In to je šele začetek.
Direktor in kadroviki imajo, ko vas povabijo na zaposlitveni razgovor, zelo malo časa, da ugotovijo vse o vas, zato je še toliko težje oceniti čustveno inteligenco. Vendar z enim ali dvema vprašanjema v ljudi usmerjena oseba zna razvozlati, ali ste negativni, občutite jezo, dvomite vase, ste v stiski ... ali pa ste prilagodljivi, optimistični, samozavestni, empatični, kolegialni .
Vprašanja na razgovorih se velikokrat ponavljajo, a obstajata dve, s katerima delodajalec odkrije, kako razmišljate.
1. Povejte mi, kaj se je zgodilo, ko ste v službi naredili ogromno napako.
Ljudje z nizko razvito čustveno inteligenco se redko krivijo za storjene napake, vendar se pravi nadrejeni zavedajo, da jih v življenju delamo ves čas. Pomembno je, da jih prepoznamo, popravimo, pomagamo drugim in naslednjič preprečimo, da bi se ponovile.
Verjetno ne boste imeli težav z ugotavljanjem, kateri od naslednjih je pravi odgovor in kateri je popolnoma zgrešen.
-	»Rekli so mi, da napačno izpolnjujem obrazec, čeprav sem vedno počel enako in me nikoli nihče ni kritiziral. Začel sem brskati po navodilih in ugotovil, da nikjer ni bilo zapisano, kako bi moral biti obrazec izpolnjen, oseba, ki me je uvajala, pa takrat ni več bila zaposlena v tem podjetju. Od takrat se zavarujem pred vsako delovno nalogo, da mi ne bi mogli nikoli očitati, da sem kje zgrešil.«
-	»Enkrat sem imel težave pri proizvodni liniji in sem zaradi rešitve ukazal, naj
se celoten sistem zapre, kar je povzročilo ogromno škodo tudi pri zaslužku podjetja. Dojel sem, da sem naredil res hudo napako, povrhu vsega pa sem ugotovil, da bi moj sodelavec lahko z lahkoto rešil nastali problem in do teh težav ne bi prihajalo. Iz napak se učimo.«
2. Povejte konkreten primer, ko ste prejeli kritiko od nadrejenega.
Čustveno zreli ljudje se zavedajo lastnih napak, so samozavestni in odprte glave, hkrati pa imajo sposobnost poslušanja in
NE PREZRITE
Naslednjič: Je na delovnem mestu bolje sedeti ali stati?
prejemanja tako pozitivnih kot negativnih povratnih informacij. Čustveno nezrele osebe se hitro počutijo užaljene in se v takšnem primeru postavijo v obrambno držo. Tudi v tem primeru ne bo težko ugotoviti, kateri od obeh odgovorov je bolj zrel.
-	»Nadrejeni mi je podal negativno kritiko glede stvari, ki naj bi jo počel neprestano. Zoperstavil sem se mu, saj sem vedel, da se mi godi krivica, in od njega zahteval, da mi pove konkretne primere, s katerimi je prišel do takšnega zaključka. Ker se ni znal zjasniti, smo vsi težavo pozabili.«
-	»Nadrejeni mi je po izobraževanju dal kritiko, da sem šel preveč v podrobnosti, ki poslušalce niso zanimale, hkrati pa je bila moja raven predstavitve slaba. Povratna informacija me je vsekakor presenetila in razočarala, vendar je bila zame poučna. Popravil sem kritične točke in naslednjič briljiral.«
Zelo pomembno je nameniti pozornost tudi načinu govorjenja, ne le vsebini. Ali se vam mudi pri odgovarjanju, ali si pred odgovorom vzamete čas in razmislite o težkem vprašanju, ali znate pravilno ubesediti svoja čustva? Vsi čutimo, a občutkom ne moremo vsi pripisati imen, kar poleg vsega kaže na nizko čustveno inteligenco.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
Diplomirani inženir strojništva (m/ž) (Zreče)
Od vas pričakujemo diplomo omenjene smeri, izkušnje z omenjenega področja (praksa v podjetjih, delo v tujini, vaje ...), odlično znanje angleščine, sposobnost reševanja problemov ter prenos znanja v uporabne rešitve, zanimanje za druge kulture, mobilnost in željo po delu v tujini, sposobnosti vodenja projektov in timskega dela. GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec na področju industrijske avtomatizacije m/ž (Hoče, teren po Sloveniji)
Pričakujemo VI./2, VII. stopnjo izobrazbe, poznavanje programskega orodja SIMATIC-S7, nemški in/ali angleški jezik, timsko delo, poznavanje lesnoobdelovalnih tehnologij ... Ledinek Engineering, d. o. o., Bohovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Degustator (m/ž) (Štajerska)
Opis delovnega mesta: izvajanje degustacij in promocij po večjih trgovinskih središčih na območju Maribora, Celja in Ptuja, odgovornost za aktivno predstavitev podjetja in blagovnih znamk ter povečanje prodaje proizvodov v posamezni poslovalnici na dan degustacije. Skupina Pivka (Pivka
perutninarstvo, d. d., Delamaris, d. o. o.), Kal 1, 6257 Pivka. Prijave zbiramo do 29. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog kakovosti v avtomobilski industriji (m/ž) (Prebold)
Na delovnem mestu boste z vidika kakovosti odgovorni za vodenje, organiziranje, usmerjanje in koordiniranje projektov, komunikacijo s kupci in z dobavitelji ter za skrb za njihovo zadovoljstvo, za določanje, usklajevanje in nadzor kakovostne ravni izdelkov, koordinacijo in spremljanje preventivnih ter korek-tivnih ukrepov, spremljanje kazalnikov kakovosti in skrb za njihovo doseganje. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Specialist za digitalni marketing m/ž (Celje)
Izbran kandidat bo gonilna sila, ki bo poskrbela za boljše pozici-oniranje našega podjetja in naših izdelkov na zahtevnih globalnih trgih ter tudi na domačem trgu. Dobre tehnične predispozicije so pogoj, saj bo izbran kandidat tesno sodeloval z našim razvojnim oddelkom pri kreiranju novih produktov in izboljševanju obstoječih. Uporaba naprednih in inovativnih marke-tinških orodij je zahtevana. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor kakovosti (m/ž)
(Gomilsko)
Iščemo sodelavca, ki bo zadolžen za izvajanje kontrole kakovosti vhodnih surovin in končnih izdelkov, izvajanje procesne kontrole polizdelkov ... Silco, d. o. o., Šen-trupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 17. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja vzdrževanja (m/ž)
(Slovenska Bistrica)
Pričakujemo znanje nemškega ali angleškega jezika, sposobnost samostojnega dela in organizacije, vozniški izpit B-kategorije. Alume-ro, d. o. o., Kolodvorska ulica 39, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 22. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Elektrikar (m/ž) (Slovenske
Konjice)
Pričakujemo dokazilo o šolski izobrazbi za poklic elektrikar, elektrotehnik ali mehatronik, zaželene izkušnje na področju elek-tro vezave, pripravljenost za delo v skupini. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pomožna dela - mlekar (m/ž)
(Arja vas)
Zaželene so izkušnje iz proizvodnega procesa, prednost imajo kandidati s končano tehnično izobrazbo, vendar ta ni pogoj, pričakujemo tehnično usmerjenost in osnovno računalniško pismenost, dobre ročne spretnosti, natančnost in zanesljivost, pripravljenost na izmensko delo (2- ali 3-izmensko).
Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na oddelku gradbenega materiala in metalurgije v TC Merkur Velenje (m/ž) (Velenje)
Delo izbranega/e kandidata/ke bo obsegalo predvsem prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij, manipulacijo z viličarjem. Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 10. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delilec blagajnik m/ž (Laško)
Delo obsega deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pripravo sestavin za kuhanje (toplotna in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovško-va ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Bančni referent pri okencu (m/ž) (Celje)
Pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, odlično razvite komunikacijske in prodajne veščine, veselje do dela s strankami, inova-tivnost in kreativnost na področju trženja bančnih produktov, samoiniciativnost in iznajdljivost pri pridobivanju novih strank, osredotočenost na doseganje ciljev in urejenost. Addiko Bank, d. d., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Bančni referent pri okencu (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, odlično razvite komunikacijske in prodajne veščine, veselje do dela s strankami, inovativnost in kreativnost na področju trženja bančnih produktov, samoiniciativnost in iznajdljivost pri pridobivanju novih strank, osredotočenost na doseganje ciljev in urejenost. Addiko Bank, d. d., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik ključnih kupcev (m/ž) (Slovenske Konjice)
K sodelovanju vabimo dinamično, komunikativno, prodorno, ambiciozno in ciljno usmerjeno osebo, ki bo prevzela sistemsko komunikacijo na relaciji kupec-podjetje na delovnem mestu skrbnik ključnih kupcev na tujih trgih. SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 29. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Nastavljalec brizgalnega stroja (m/ž) (Celje)
Zaradi širitve podjetja k sodelovanju vabimo sodelavca oziroma sodelavko za opravljanje dela nastavljalca brizgalnega stroja. Penca, d. o. o., Tkalska ulica 16a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
3 MojeDelo.com
18
ŠPORT
»To je bilo še za košarkarsko tekmo premalo!«
Trener Branko Tamše odkrito o slabostih v obrambi
Za celjskimi in velenjskimi rokometaši je katastrofalen konec tedna. Potem ko so si rokometaši Celja Pivovarne Laško s porazom v Brestu močno otežili delo v ligi prvakov in imajo zelo majhne možnosti za napredovanje v nadaljnje tekmovanje, so jih vse zapravili rokometaši Gorenja. V zadnjem, desetem krogu skupine C so na Danskem s Skjernom izgubili kar s 35:20. Nato je vse njihove upe dokončno pokopal španski Ademar, ki je bil v gosteh za pet golov boljši od Elveruma. Izkušen Matjaž Brumen je bil iskren in ni bežal od dejstev: »Končna razlika je zame sramotna.«
V ligi Seha bo Gorenje danes igralo na Slovaškem, v Prešovu, s Tatranom. V nedeljo bodo Velenjčani opravili najkrajše gostovanje. Odpeljali se bodo le do celjske dvorane Zlatorog. Iz Velenja se bo tja pripeljal tudi trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše, mojster za lokalne derbije.
Večkrat ste si ogledali posnetek tekme, za katero smo
in ste že dlje časa predvidevali, da bo ključna. Kaj ste ugotovili?
Vsekakor zadnji konec tedna ni bil uspešen za slovenski moški rokomet. Domači ekipi sta bili močnejši. Glede iskanja razlogov za naš poraz velja predvsem, da do zaključkov ni bilo težko priti. V prvi vrsti je bila obramba premalo agresivna. Fantje so storili pet običajnih prekrškov in štiri takšne, po katerih so bili izključeni za dve minuti. V seštevku torej devet prekrškov, kar je zelo malo za košarkarsko tekmo, kaj šele za rokometno. Prikradlo se nam je še šestnajst tehničnih napak in to je za ligo prvakov ter še posebej za tekmo v gosteh veliko preveč, če hočeš kaj iztržiti.
Zakaj so vaši varovanci odpovedali?
Veliko sem o tem razmišljal. Tekma je bila živčna z obeh zornih kotov. Ni mi sicer jasno, zakaj tudi z našega. Mi bi morali zgolj ohraniti trezno glavo in le čakati na določene stvari, za katere smo bili pripravljeni pri Brestu. Žal se to ni zgodilo. Gostitelji so imeli
malce boljši napad od nas, predvsem pa so v obrambi storili bistveno več prekrškov kot mi. Skupek vsega tega je pomenil zasluženo zmago domačinov.
V februarju, ko se bo nadaljevala liga prvakov, boste imeli enak razpored kot Brest. Oboji boste gostili PSG in Aalborg ter odpotovali v Kielce in Veszprem. Na šestem mestu imajo Belorusi dve točki več in boljši medsebojni učinek. Je izhod le v tem, da vi premagate Aalborg, oni pa ne, obenem pa enemu od favoritov iztrgate točko?
Vselej pravim, da me izračuni ne zanimajo, temveč le naslednji nasprotniki. A če že govorimo o tem, vidim možnost le v primeru, da bomo optimalni oziroma da nam bo uspel še kakšen presežek, kot je bil tisti proti Kielcam oziroma kasneje proti Kielu. Treba je ostati optimist. Obenem verjamem in srčno upam, da bomo v novem letu igrali v popolni postavi. Hkrati si želim, da bi se ponovno dvignili na raven, ki bi nam zagotavljala
Dan po porazu v Brestu je vodstvo Celja Pivovarne Laško objavilo novico, da je podaljšalo pogodbo z Domnom Makucem. 17-letni Makuc spada med najbolj obetavne srednje zunanje napadalce na svetu. V Celje se je preselil iz hrpeljskega Jadrana.
Pevec najboljši v kategoriji C
Mednarodno plavalno tekmovanje v mariborskem Pristanu je posvečeno spominu na tragično preminulega predsednika mariborskega plavalnega kluba Toneta Božiča. Na memorialni tekmi sta tekmovali druga in tretja ekipa celjskega Neptuna.
Sodelovalo je še enajst slovenskih plavalnih klubov. Tekme se je udeležil tudi en avstrijski klub. Skupno je bilo 296 plavalk in plavalcev. Barve modrega Neptuna je zastopalo 34 mladih plavalcev. Osvojili so dvanajst medalj, šest zlatih. Julijan
Pevec je bil dvakrat prvi (100 prsno, 50 hrbtno) in enkrat drugi, isti izkupiček je imel Filip Bratina (prvi na 50 delfin in 200 mešano). Srebrno medaljo je osvojil še Gašper Pevec, Jakob Brodej pa bronasto. Sebastjan Jug je prvima mestoma (50 prosto in hrbtno) dodal še po eno drugo in tretje mesto.
Julijan Pevec je bil najboljši posameznik v kategoriji C. To mu je uspelo po seštevku točk z mariborske in ljubljanske tekme (Miklavžev miting) na 100 in 200 mešano.
DŠ
Foto: PK NEPTUN
Trener Celja Branko Tamše je bil upravičeno nezadovoljen s sojenjem na tekmi s Kielom v Zlatorogu.
možnost za presenečenja. Torej, da bi premagali močnejše od sebe. Zdaj pa se moramo osredotočiti na ligo Seha in slovenski pokal. Do 20. decembra bomo odigrali še štiri tekme.
Po včerajšnjem obračunu z Metalurgom je pred vami lokalni debri z Gorenjem. Velenjčane boste gostili v nedeljo. Za motiv pri vaših fantih se najbrž ni treba bati?
Želja po točkah bo enaka kot proti Brestu. Ekipa se mora spočiti, osvežiti in spet dobro pripraviti na pomembno tekmo.
Ob številnih odhodih, boleznih, poškodbah in vsem, kar vas je doletelo, je iz klubskih pisarn prišla dobra novica, ki je sicer pričakovana, a v današnjih časih bi se lahko tudi zalomilo. Vodstvo kluba se je namreč uspelo dogovoriti s 17-letnim Domnom Makucem, ki je pogodbo podaljšal do leta 2020. Vas je to razveselilo?
Zelo, fant je velik talent. Če bo šlo tako naprej, ne bomo govorili o talentu slovenskega, temveč mednarodnega rokometa. Ve, kaj počne. S skupnimi močmi ga bomo dvigovali, a tudi spuščali na realna tla, ko bo treba. Začetki so dobri, optimistično zremo naprej. A v Celju je še nekaj obetavnih igralcev. Zapustila nas bosta Urban Lesjak in Žiga Mlakar. Ostali imajo pogodbe in zato
Hrvaški reprezentančni kandidat Kristian Bečiri (z žogo) je v Sloveniji najprej igral za Gorenje, nekdanji srbski reprezentant Alem Toskić (za njim) pa je pri nas sprva oblekel celjski dres. V nedeljo bosta imela takšni majici, kot ju imata na fotografiji.
bomo zadržali 90 odstotkov ekipe ter z njo v naslednji sezoni skušali narediti še več kot v tej sezoni.
Vam je klubski zdravnik sporočil kakšno dobro novico?
V Belorusiji ni bilo z nami Ivana Sliškovića, ki sicer tako ali tako še nima pravice nastopa, a tudi pripravljen še ni za težje napore. Upam, da bo na ustrezni ravni čez dva meseca. Jaka Malus, Borut Mačk-
ovšek in Žiga Mlakar so bili z nami v Brestu. Imeli so veliko željo, da bi nam priskočili na pomoč, ampak posledice izostankov od vadbe zaradi težav z zdravjem so storile svoje. Žal nam v večji meri niso zmogli pomagati. Upam, da bo kmalu bolje z njimi. Ko bo naš igralski izbor širši, nam bo zagotovo lažje.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA
NA KRATKO
Boljša Japonka Taširo
Tokio: Olimpijska in evropska prvakinja v judu Tina Trstenjak je na veliki nagradi v japonski prestolnici osvojila tretje mesto v kategoriji do 63 kg. Polfinalni dvoboj je Celjanka izgubila z iponom po dobrih dveh minutah boja proti Japonki Taširo. V boju za kolajno je ugnala Japonko Doi. Mladinska evropska prvakinja Klara Apotekar, prav tako članica JK Z'dežele Sankaku, je v kategoriji do 78 kg pristala na sedmem mestu. Glavni trener Marjan Fabjan je ostal na pripravah na Japonskem, že pred njim je pripotovala skupina judoistov okrog Petre Nareks, zadnjo ekipo pa bo v Deželo vzhajajočega sonca popeljal Igor Trbovc.
S Španijo jutri
Trier: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je navdušila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Za pravo senzacijo je poskrbela v uvodni tekmi, ko je premagala
Francijo s 24:23. Petrovčanka Neli Irman je dosegla štiri gole, Celjanka Alja Koren pa tri. Sledil je poraz z Romunijo (28:31), v torek pa so Slovenke v ključni tekmi z 32:25 premagale Angolke in se praktično že prebile med najboljšo šestnajsterico na svetu. Irmanova je dosegla šest golov, Alja Vrček iz Braslovč pet, Celjanka Ines Amon pa tri. Izbranke selektorja Uroša Bregarja se bodo danes pomerile s Paragvajkami (14.00), jutri ob 20.30 pa še s Špankami.
Čater in Zajc do točk
Beaver Creek, Nižni Tagil: Na tekmah svetovnega pokala sta točke osvojila tudi Celjan Martin Čater in Timi Zajc iz Hramš. Na drugem superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev je za najboljši slovenski dosežek s 15. mestom poskrbel prav Čater. V ruskem Nižnem Tagilu, v bližini meje z Azijo, so se pomerili smučarji skakalci. Štirje Slovenci so osvojili točke, tudi Timi Zajc, ki je pristal na 22. mestu. Naslednji tekmi, ekipna in posamična, bosta konec tedna v nemškem Titisee-Neustadtu. (DŠ)
ŠPORT
19
Presenečenje Slatinčanov, velika kriza Laščanov
Zmaga v Hali Tivoli za dvig samozavesti košarkarjev Rogaške
V osmem krogu prve slovenske lige za košarkarje je presenetila Rogaška, ki je v Ljubljani s 73:70 premagala državno prvakinjo Petrol Olimpijo, s katero je zaigrala v finalu pretekle sezone državnega prvenstva. Polzelski Hopsi so tokrat s 93:73 slavili v Šentjurju, Laščani pa so v Treh lilijah s 75:65 izgubili proti Krki.
Slatinčani so po osmih krogih na prvenstveni lestvici drugi, Polze-lani četrti, Šentjurčani deveti, Laščani pa z eno zmago prikovani na zadnje, deseto mesto.
Ugnali favorita
»Čestitke mojim košarkarjem, ki so zgolj 24 ur po prihodu iz Črne gore zbrali dovolj moči, da so odigrali solidno srečanje in premagali ekipo Olimpije. Ljubljančani so bili zaradi odsotnosti Oliverja močno oslabljeni, hkrati so imeli slabo dnevno formo. Vseeno smo zelo veseli, da smo se iz Tivolija vrnili z dvema točkama,« je z zadovoljstvom po veliki zmagi dejal trener Rogaške Damjan Novaković. Pri Slatinčanih je bil v Ljubljani najučinkovitejši Dragan Đuranović, ki je vknjižil 16 točk. Rogaška je sicer po prvi četrtini zaostajala za deset točk, pred drugim polčasom za pet. Slatinčani so prišli do pete letošnje zmage ob dveh porazih. Na lestvici zaostajajo le za vodilno Primorsko, ki ima zmago več. »Verjamem, da bo zmaga v Ljubljani dala dodatno samozavest ekipi in da bomo v prihodnje še boljši. Gremo iz tekme
v tekmo z največjo osredotočenostjo,« je pristavil Novaković, ki je včeraj zvečer s svojim moštvom odigral novo tekmo druge Jadranske lige. V Rogaški Slatini je gostoval Vršac. Slatinčane v domačem prvenstvu v soboto čaka domač obračun s Šentjurjem.
razpoloženi. »Čestitke Hopsom za več kot zasluženo zmago. Imeli so zelo dober dan v napadu. Za nami je zanimiva tekma,« je odkrito dejal trener Šentjurja Andrej Žakelj. Gostujoči trener Boštjan Kuhar je bil pričakovano zelo zadovoljen: »Na vedno vročem parketu dvorane Hruševec smo prišli do zelo pomembne zmage in s tem izničili domač poraz proti Šenčurju. V drugem delu rednega dela sezone bomo imeli več domačih tekem, zato pričakujem, da bomo vknjižili kakšno zmago več in se s tem približali uvrstitvi v ligo za prvaka.« Medtem ko zdaj Šentjurčane čaka sosedski derbi z Rogaško, bodo Polzelani v svoji dvorani pričakali la-
Dragan Đuranović (v modrem dresu v skoku), Miha Fon (levo) in Dragiša Drobnjak (desno) ostajajo stebri moštva iz Rogaške Slatine, ki bo letos odigralo še štiri tekme, od tega kar tri v svoji dvorani (Šentjur, Ilirija, Helios).
Odlična predstava Collinsa
Šentjurčani so morali tokrat pred domačimi gledalci priznati premoč Polzelanom, pri katerih je blestel Chauncey Collins, ki je dosegel kar 35 točk. Hopsi so bili zelo strelsko
Trener Slatinčanov Damjan Novaković
ški Zlatorog. »Zmaga v Šentjurju, ki je nedvomno zelo pomembna, je že za nami. Zdaj je pred nami Zlatorog, ki ima vsako sezono dobro ekipo. Njegovo trenutno zadnje mesto ni realen pokazatelj kakovosti moštva. Tega mesta si ne zasluži. Kakorkoli že, mi moramo prikazati novo dobro predstavo in vse narediti za novo zmago,« je pred domačo tekmo dejal član Hopsov Sebastjan Borse.
Velika kriza
Za Laščane je vsaka tekma zelo pomembna. Trenutno se liga za prvaka pošteno izmika, a sezona je še dolga. Nedvomno pa drži, da se bo moralo pri »pivovarjih« nekaj pošteno spremeniti, v nasprotnem primeru varovancem trenerja Aleša Pipana ne bo lahko. Trenutna ekipa je nedorasel tekmec prav vsem nasprotnikom. Kot zadnja je Tri lilije osvojila Krka. »Krka je fizično močnejša ekipa in je nadzirala skok v obrambi in napadu. Prvi polčas smo še odigrali pozitivno, potem se je pojavila stara slabost, ko je padla zbranost, ko smo podarili nekaj žog v roke tekmecem in ko nismo zadeli iz ugodnih položajev, kar je Krka izkoristila in zasluženo zmagala,« je po že šestem letošnjem porazu dejal trener Laščanov Aleš Pipan. Zlatorog se zdaj podaja na venomer vroče gostovanje na Polzelo. Zmage so zdaj postale nuja, saj liga za prvaka pred njim nezadržno in dobesedno »beži«, trenutno za dve zmagi.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Oba poražena precej nepričakovano
Celje klonilo v Krškem, Rudar doma proti Triglavu
Edini strelec za Celje v Krškem je bil Luka Šušnjara, ki je akcijo začel s podajo s peto.
Z derbijem in zmago Domžal proti Olimpiji z 1:0 se je delno zaključil 18. krog prve slovenske nogometne lige, kajti tekma med Ankaranom in Aluminijem je bila odpovedana zaradi zasneženega igrišča v Dravogradu. Preostali izidi: Krško - Celje 3:1, Rudar - Triglav 1:2 in Maribor -Gorica 2:1. Celjani so sila nespretno prejeli tri gole, se domov vrnili s poškodovanima Elvedinom Džini-čem in Luko Šušnjaro, ki je dosegel edini zadetek in bodo v zadnjem krogu gostovali pri ranjeni Olimpiji.
Prvi gol je že v 7. minuti padel tako, da je Mandić s kar trinajstih metrov z glavo usmeril žogo proti vratom. Ta je po visokem letu oplazila prečko, se odbila v vratnico, nato še v vratarja Metoda Jurharja in prešla golovo črto. Zadetek Tadeja Vidmajerja je bil neupravičeno razveljavljen, kajti Filip Dangubić ni storil prekrška. Dvakrat so sodniki »videli« nedovoljen položaj Lupete, ki ga ni bilo. V končnici srečanja sta sledili dve podaji s kotov v celjski kazenski prostor, obakrat je žoga po
»fliperju« resnično nesrečno zaključila v mreži. In trenerju Celja Dušanu Kosiču ni preostalo drugega, kot da je dejal: »Dokaj čudna tekma. Prejeli smo nenavadne gole. Ko smo uspeli izenačiti, nismo bili dovolj pozorni ob prekinitvah. Nasprotnik je to izkoristil.« Nato je Kosič odhitel v Domžale in si ogledal zadnje letošnje tekmece, nogometaše Olimpije.
Sreča je opoteča
V Krškem je med odmorom Džinića zamenjal vezist Nino Pungaršek, ki je bil dolgo odsoten zaradi težav s trebušnim zidom: »Zelo sem vesel zaradi svojega povratka in da lahko znova pomagam ekipi. Bili smo na tekmi, ki je za pozabo. Takšnih treh golov po mojem mnenju ne bomo nikoli več prejeli. Pride pač tekma, ko ti skoraj nič ne uspe, tekmecu pa vse in še več. V Ljubljani se obeta odlična tekma. V zadnjem času smo veliko prikazali proti Mariborčanom in Ljubljančanom. Upam, da bo tudi tokrat tako.« Sreča je pač opoteča in če jo je bilo dovolj na nekaterih prejšnjih tekmah (na primer z
Rudarjem, Ankaranom, Mariborom), je tokrat v Krškem - kar je sicer že v navadi - ni bilo.
Splet nesrečnih okoliščin
Kapetan Celja Jure Trav-ner je imel podobno mnenje kot Kosič in Pungaršek: »Ko pogledamo končni rezultat, se zdi, da smo zasluženo izgubili. A vse tri gole smo prejeli po spletu sila nesreč-
nih okoliščin. Domačini so imeli dejansko srečo na svoji strani. Krško nam resnično ne >leži<. Soigralcem ne morem ničesar zameriti, saj so se zgledno borili. Tudi naša igra še zdaleč ni bila slaba. Ko smo izenačili, sem imel občutek, da bomo še naprej dosegali zadetke, a sta sledila dva kota Krčanov in dva gola.« V uvodu tekme se žoga bolj neugodno ne bi mogla odbiti. Se je o tem po-
govarjal z vratarjem, je bilo krivo sonce ali kaj drugega? »Med odmorom smo le načrtovali preobrat, med povrat-kom domov pa smo se pogovarjali tudi o nenavadnem golu. Sam sem imel občutek, da je veter upočasnil žogo, ki je nato najbolj neugodno, kar je možno, zadela v okvir vrat. Pustimo to, pred nami je gostovanje v Stožicah, kjer z motivom ne bo težav.« Zadnje letošnje dejanje celjskih nogometašev se bo v soboto v Ljubljani začelo ob 16.50. Olimpija bo zaradi zaostanka za Mariborom psihološko obremenjena, kar bi se dalo izkoristiti. Derbi za tretje mesto Rudar - Domžale se bo začel ob 15. uri. »V položaju, v kakršnem smo, fantje dajejo vse od sebe,« je izpostavil trener Marijan Pušnik, ki je krivdo za domači poraz s Triglavom prevzel nase. Ob jezeru je stanje znova alarmantno; plač bojda ni, gledalcev je malo, še tistim, ki pa so preostali, je najboljši strelec John Mary zabrusil na družbenem omrežju, da mu lahko >ližejo jajca<.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nino Pungaršek: »Takšnih treh golov po mojem mnenju ne bomo nikoli več prejeli. Pride pač tekma, ko ti skoraj nič ne uspe, tekmecu pa vse in še več.«
Lestvica 1			. SNL
MARIBOR	18 13	4	1 32:11 43
OLIMPIJA	18 12	4	2 30 : 8 40
DOMŽALE	18 9	4	5 33:16 31
RUDAR	18 9	2	7 23:17 29
CEDE	18 6	6	6 22:24 24
GORICA	18 7	2	9 21:26 23
KRŠKO	18 5	4	9 24:34 19
ALUMINIJ	17 4	4	9 19:27 16
TRIGLAV	18 3	510 16:32 14	
ANKARAN H. 17 1		5	11 15:40 8
			
Tomaž Kavčič je tudi uradno postal novi selektor slovenske moške nogometne reprezentance. Za naslednika Srečka Katanca so ga na seji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju delegati potrdili za selektorja najmanj do evropskega prvenstva leta 2020. Debitiral bo na marčevski prijateljski tekmi z Avstrijo v Celovcu. Njegov cilj je jasen, uvrstitev na zaključni turnir reprezentanc stare celine.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice
ALOJZIJE SRBOTNJAK
iz Šerovega (21. 3. 1943 - 18. 11. 2017)
se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vse besede tolažbe in pomoč. Posebna zahvala zdravnici dr. Bojani Gobec in zdravstvenemu osebju UKC Maribor, pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba, trobentaču in pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred in Heleni Rančigaj za lepi govor. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so našo ljubo mamo, babico in prababico pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
p
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
HERMINE FLIS
s Kalobja (29. 10. 1927 - 16. 11. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala Domu upokojencev Laško za nego in oskrbo v času njenega bivanja. Zahvala Gasilskemu društvu in Krajevni skupnosti Kalobje za pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred, Darku Bezenšku za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
2283
Vse življenje je trdo delal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela njegovih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega ata
ANTONA BEVCA
iz Zagrada (25. 3. 1939 - 18. 11. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja ter darovane sveče. Hvala vsem sosedom za denarno pomoč. Iskrena hvala naši botrci Zinki Jazbec za ganljiv
govor ob slovesu. Hvala Mateju Mastnaku za odigrano Tišino ter pogrebnima službama Gekott in Veking. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
2300
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek in stric
SLAVKO FILIPŠEK
iz Lutrja 7, Ponikva (2. 10. 1936 - 26. 11. 2017)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospe Sonji Gaber za molitev, gospodu župniku Alojzu Ka-čičniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Gekott, pevcem za odpete pesmi, gospodu Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku.
Žalujoči vsi njegovi
2290
Se nebo je zajokalo, kaj da ne bi tudi mi. Tvoja bolečina je zaspala, naša pa zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek in tast
JANEZ KUMER
iz Doblatine (25. 11. 1927 - 14. 11. 2017)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala gospe Lidiji za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Angela, sinovi Ivan, Alojz in Martin ter hčerka Ivanka z družinami
Srce je omagalo in dih je zastal, a na njo spomin bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, žene, mame in stare mame
MARIJE GAJŠEK
po domače Skaletove Marice iz Črnolice 32, Šentjur pri Celju (12. 6. 1939 - 24. 11. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočuten stisk roke, izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenemu domu Šentjur za vso pomoč in lajšanje bolečine v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala pogrebni službi Zagajšek, govorniku gospodu Dušanu Volavšku za ganljive besede ob slovesu, gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred in pevski skupini Eros za lepo odpete pesmi na njeni poti v večno življenje.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi.
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
GOLF III caddy diesel, letnik 1999, srebrn, registriran, vozen, prodam za 1.450 EUR. Telefon 041 951-527. 2269 PEUGEOT 308 (oprema Premium), letnik 2008, metalik črne barve, prodam. Telefon 041 329-445. 2292
STROJI
PRODAM
BCS 127, bencin, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 404-331.
2271
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.0.0., Slovanska 27,1000 Ljubljana.
TRAKTOR Ursus C 335, odličen, ugodno prodam. Telefon 070 404-331. 2270 MANJŠI kotni reduktor 1:30 in prikolico
za muto, okrogel priklop, možnost »ki-panja«, prodam. Resni kupci, pokličite 040 575-924.	2303
HD
KUPIM
TRAKTOR kupim. Lahko Imt, Deutz, Ursus, Zetor ali podobno. Telefon 041 872029.	p
POSEST
PRODAM
HIŠO na Svetem Štefanu, možna tudi zamenjava za stanovanje v okolici Celja, prodamo. Telefon 031 640-842.2280
ODDAM
V CENTRU Podčetrtka oddam v najem poslovni prostor v izmeri 45 m2. Telefon 041 631-305.	p
STANOVANJE
KUPIM
ENOSOBNO stanovanje kupim v Celju. Telefon 041 339-278. 2154
PRODAM
SUŠILNI stroj, bojler in sedežno garnituro prodam. Telefon 031 507-519. 2285
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.0.0.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ocgrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: D2/780 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter izločene svinje in nerezanega prašiča, prodamo. Možna rezervacija za koline ter dostava. Telefon 031 311-476. p.
PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 2266 PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg, odojke ali za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 839-845.	2268
PRAŠIČA, težkega približno 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Možne tudi koline ali polovica. Telefon 041 529-287. 2258 PRAŠIČA, težkega od 180 do 200 kg, in polovico prašiča, 200 kg, prodam. Telefon 041 295-239. 2274 PRAŠIČA, težkega 200 kg, domača kuhana hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 234-489. 2273 BIKCA, si, težkega 200 kg in kravo, si, brejo, po izbiri, prodam. Telefon: 041 734-078.	2275
KRAVO, lepo, mlado, za zakol, prodam.
Telefon (03) 5772-362. 2277 OVNA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam.
Telefon 031 656-947. 2278 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282.
2279
TELIČKE simentalke, stare 15 in 25 dni in
bikca limuzin, 170 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	2295
DVE burski kozi, starejši, za zakol ali nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 041 910-381.	2299
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 040 312-588. 2302 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 2304
KUPIM


PRODAM
ШИЕШ
l astrologinja
0906430
čara pagavora zs minuta je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega aparatarja
DVE toni ječmena prodam. Telefon 031 314-396.	2263
OREHOVA jedrca, domači orehi in vino (šmarnica, jurka), prodam. Telefon 041 797-390.	2261
SILAŽNE bale prodam. Telefon 070 404331.	2271 DOMAČ česen prodam. Telefon 051 215863. 2293
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	š 151
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721-057.	2281
JABOLČNIK kupim. Telefon 031 270-088.
2284
OSTALO
PRODAM
HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380.	2167
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*041954206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Življenje je kot reka,
ki teče in odteka. Spomini pa so tisti, ki ostanejo in spremljajo človeka.
Pretreseni ob spoznanju, da nam nikoli več ne bo podal roke, se poslavljamo od dragega ravnatelja
mag.
LUDVIKA REBEUŠKA
Vsem domačim izrekamo iskreno sožalje. Kolektiv Ekonomske šole Celje
Nisi se izgubil kot zven v tihoto. Nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
FRANJO AŠKERC
iz Kladja nad Laškim (1965 - 2017)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala Vrh nad Laškim, govorniku gospodu Stanku Seliču in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Polona, mama Angela, sestri Irena in Fančika z družinami
DRVA dolga, v hlodih ter kratko žagana, z
dostavo prodam. Telefon 040 211-346.
p
DVE toni koruze in dvoosno prikolico prodam. Telefon 041 759-704. 2272 CISTERNO za gorivo, 1.000 l, kovinsko, novejšo in vrtni kamin Lipa, 7-delni, prodam po ugodni ceni. Telefon 070 263-987.	2289
MESO mlade telice (1/3 zrezki, 1/3 golaž, 1/3 juha), lahko pakiram, cena 6 EUR/kg, prodam. Telefon 068 681374.	2287 TEHTNICO Libela, 500 kg, izpravno, prodam. Cena 100 EUR. Telefon 031 798-375. 2296 BETONSKE podstavke za les, uporabno na žagi ali za sušenje lesa, prodam. Telefon 041 743-750. 2297 DVE toni koruze in dvoosno prikolico prodam. Telefon 041 759-704. 2272 KRMNI krompir in prašiča, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 663-137.
1716
ELEKTRIČNO metlo, še zapakirano, odejo s kristali (proti različnim boleznim), novo, in mladega srnastega kozla brez rogov, prodam. Telefon (03) 5716-516.
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Življenjsko pot je sklenil
mag.
LUDVIK REBEUŠEK
častni meščan Celja
S svojim življenjskim delom je oblikoval vrednote na področju srednjega šolstva in zdraviliškega turizma, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled ter promocijo celjske občine doma in v tujini. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Mestna občina Celje
Bojan Šrot, župan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
moža, atija, dedija in brata
ANTONA JURŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in izrečene besede sožalja. Hvala pevcem, trobentaču in gospodu župniku za
opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
HRASTOVO in smrekovo hlodovino odkupujemo. Telefon 041 743-750; info@ kar-les.si.	2297
IŠČEM sebi primerno osebo za skupno življenje. Sem upokojenec, star 60 let, s svojim stanovanjem in premoženjem. Telefon 051 318-590. 2288 VDOVEC, star 72 let, bi rad po tej poti spoznal žensko za skupno življenje, staro do 70 let. Živim v okolici Laškega. Telefon 041 992-153. 2286 ŽELIM spoznati gospo do 65 let, visoko nad 170 cm, prijazno, s čisto preteklostjo, za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro V DVOJE JE LEPŠE. 2297
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n POOBLAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extraflame in Biodom vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobro stimulirano delo, pošljite kratek opis dosedanjih del in kontakt na naslov: na servis@timiko.si.	n
Preveč je sreče v srcu mojem, ker bil sem v objemu tvojem in žalosti je v njem preveč, morda ne bom te videl več.
(Karel Destovnik Kajuh,
prirejena Cikel Ljubezenske, III)
V družinskem krogu smo se poslovili od ljubega moža, brata, očeta, dedka in pradedka
EMILA OŠTIRJA
iz Ulice frankolovskih žrtev 9 (26. 2. 1940 - 15. 11. 2017)
ki je preminil v 78. letu starosti.
Žalujoča družina
PARKETARJA z izkušnjami zaposlim. Lahko tudi za priučitev. Šalamon, d. o. o., Gomilsko 80a, 3303 Gomilsko. Telefon 041 377-620.	2255
ELEKTROTEHNIK-elektronik, zaposlimo osebo za delo v prodaji v trgovini Conrad. Vloge pošljite na naslov: info@ edicom.si.	n
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346.	p
MaLe ŽIV9L1 veuKe LJUB6ZN1
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
avtor: Luka Žerjav
n
n
L 211
V 97. letu je k večnemu počitku legel naš ljubi, skrbni, nepozabni mož in tati
mag.
LUDVIK REBEUŠEK
univ. dipl. oec., prof., bil je dolgoletni ravnatelj ŠCBP v Celju in mednarodno priznani strokovnjak na področju zdraviliškega turizma.
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 7. decembra 2017, ob 14. uri v Vekingovi poslovilni dvorani na Teharski cesti 54 v Celju. Žara bo na dan slovesa od 13. ure v poslovilni dvorani. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo, v spomin lahko darujete v korist Splošne bolnišnice Celje.
V tihi žalosti: vsi njegovi
2301
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE GAJŠEK
iz Primoža 6, Šentjur (22. 1. 1936 - 11. 11. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Vinku Conču za molitve in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo, babico, prababico in taščo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina
njenega srca bo ostala za vedno z nami. Neizmerno smo hvaležni, da je bila v našem življenju. Ostala bo v naših srcih.
Žalujoči vsi njeni
2257
Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V mrzlem dnevu smo se 30. novembra poslovili od ljube žene, mame, babice, tašče in botre
VIKTORIJE ZUPANČIČ
rojene Deželak z Rožnika 1a, Laško
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ZD Laško, dr. Rateju in ostalim sodelavcem za zdravniško oskrbo. Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunalnega podjetja Laško, pevcem skupine Idila, trobentaču za Tišino, gospodu dekanu Roku Metli-čarju za lepo opravljen mašni obred, spremljajočim praporščakom ter vsem sodelujočim pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Zahvala za pomoč je namenjena tudi kolektivu Pomoč na domu CSD Laško.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Zelo jo pogrešamo: mož Rudi, hčerki Barbara in Tatjana z družinama ter ostalo sorodstvo.
L 210
radio celie
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 7. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 8. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	EMINEM - WALK ON WATER	(2)
2.	RAG N BONE MAN - SKIN	(4)
3.	CAMILA ABELLO FEAT.
YOUNG THUG - HAVANA	(5)
4.	POST MALONE FEAT. 21 SAVAGE - ROCKSTAR	(3)
5.	KYGO FT. THE NIGHT GAME -KIDS IN LOVE	(4)
6.	SEBASTIAN GUY -BLOODSTONE	(1)
7.	BRYAN ADAMS - PLEASE STAY (5)
8.	NAUGHTY BOY - ONE CHANCE
TO DANCE	(3)
9.	PALOMA FAITH - GUILTY	(2)
10.	LUIS FONSI & DEMI LOVATO -ECHAME LA CULPA	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	RAIVEN - POVEJ	(2)
2.	BO! - MASKA	(5)
3.	SWEET PEAK & LAURA -
KAJ BI TI BREZ MENE	(4)
4.	ANETTE - LJUBIM	(3)
5.	ALJA KRUŠIČ - NAJU POPELJE	(5)
6.	OMAR NABER - MOJA	(4)
7.	PIP - TRENUTEK	(3)
8.	MUFF - LV	(2)
9.	BOHEM - V LJUBLJANI	(1)
10.	ALEX VOLASKO - INSTA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
JAMES ARTHUR - NAKED U2 - LOVE IS BIGGER THAN ANYTHING IN IT'S WAY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ANDREJ IKICA - NAROBE DAN BQL IN NIKA ZORJAN - NI PREDAJE, NI UMIKA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 9. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 10. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 11. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj,
naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 12. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 13. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Kino
CINEPLEXX
Spored od 7. 12. do 13. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
24 ur do smrti - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 petek, sobota: 20.40, 22.35 Koko in velika skrivnost - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 18.10 sobota, nedelja: 14.40, 17.10, 18.10
Koko in velika skrivnost - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.10
sobota, nedelja: 13.40, 16.10 sreda: 16.20
Košarkar naj bo - mladinski sobota, nedelja: 14.10 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 16.00, 20.50 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.50
petek, sobota: 19.50, 22.15 Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja:14.00, 16.00 Medvedek Paddington 2 - animirani družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.30, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 16.50, 17.50
Očka proti fotru 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.30, 17.40, 20.00 petek, sobota: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10
sreda: 15.30, 17.40, 19.50 Poredne mame 2: Božič - komedija
od četrtka do torka: 19.00, 21.10 sreda: 18.40
Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - drama
od četrtka do srede: 19.40 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek, sobota: 18.20, 22.10 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek:18.40, 21.00
petek, sobota: 18.40, 21.00, 22.30
sreda: 21.00
Vesela pošastna družina - animirani, pustolovski, sinh. sobota, nedelja: 13.50 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -
fantazijski, pustolovski, 3D sreda: 19.00, 20.00 Čudo - drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00, 20.15 sobota, nedelja: 14.30, 15.50, 18.00, 20.15
metropol
ČETRTEK
19.00 Vino in veter - komična
drama
PETEK
18.00 Čudo - drama
20.00 Vino in veter - komična
drama
SOBOTA
16.00 Medvedek Paddington 2
-	družinska komedija
18.00 Človek delfin in VR-filmi
-	dokumentarni 20.00 Čudo - drama NEDELJA
16.00 Medvedek Paddington 2
-	družinska komedija
18.00 Človek delfin - dokumentarni
20.00 Vino in veter - komična
drama
SREDA
19.00 Vino in veter - komična drama
www.nt-rc.si
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Medvedek Paddington
2 - igrano animirana družinska
komedija, sinh.
19.00 Privid - drama
20.00 24 ur do smrti - krimi-
nalka
21.45 Ubijanje svetega jelena -
psihološki triler SOBOTA
18.00 Medvedek Paddington
2 - igrano animirana družinska komedija, sinh.
18.15 Zverinice iz gozda Hoki-
poki - otroški animirani muzi-kal, sinh.
20.00 24 ur do smrti - krimi-
nalka
21.45 Poredne mame 2: Božič
-	komedija NEDELJA
16.00 Medvedek Paddington
2 - igrano animirana družinska komedija, sinh.
17.00 Zverinice iz gozda Hoki-poki - otroški animirani muzi-kal, sinh.
18.15 Poredne mame 2: Božič
-	komedija
19.00 Privid - drama
20.30 Ubijanje svetega jelena -
psihološki triler PONEDELJEK
17.30 Medvedek Paddington
2 - igrano animirana družinska komedija, sinh.
20.00 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - komična drama
Kulturne prireditve
HčiTRTiKTTI^H
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Erazem in potepuh
izven abonmaja
10.00 Galerija Velenje_
Galerijska umetniška promenada
prodajna razstava likovnih del mlajših likovnih umetnikov
17.00 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Božični koncert
Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur
18.00 Zgodovinski arhiv Celje
dekade70/ Dekade:
sedemdeseta@
Celje1970-1979
odprtje razstave; vstop prost
18.00 Koncertna dvorana
Glasbene šole Celje_
Tematski večer oddelka klavirja in orgel
18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje
Zmenek s knjigo: Enajst otrok Veronike Deseniške
druženje med knjigami z Matejem Krajncem
19.00 Dom II. slovenskega tabora
Žalec_
Ob 60-letnici obstoja Glasbene šole Rista Savina Žalec
slavnostni koncert_
19.00 Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah_
Alpska saga
muzikal z uspešnicami legendarne skupine Agropop_
19.30 Celjski dom_
Marko Hatlak in Funtango
posebni gost večera: Iztok Mlakar
PETEK, 8. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Erazem in potepuh
izven abonmaja
18.00 Gledališče Zarja Celje
Veseli december v Zarji: James M. Barrie: Peter Pan
otroška predstava v prevodu in priredbi Polonce Rošer
18.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina pri Sevnici
Od Radane vasi do Ponikve
literarni večer z mag. Francem Kovačem; z avtorjem se bo pogovarjala Katarina Šumej
18.00 Večnamenski prostor Lesično
Pod cvetočo drnulo
srečanje ljudskih pevcev in godcev
18.00 Grad Lemberg_
Majda in Marjan Petan
božično-novoletni koncert; vstop prost
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Kurjačeva senca
odprtje razstave Marka Jakšeta
19.00 Kulturni dom Vrbje
Ščuke pa ni
komedija T. Partljiča v izvedbi AG Vrba Vrbje
19.30 SLG Celje_
Kristof Magnusson: Moški brlog
abonma Petek večerni in izven
19.30 Dom kulture Velenje Tramvaj Poželenje
gledališka predstava; KD Gledališče Velenje
SOBOTA, 9. 12.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zadnja pesem ptic selivk
nastopajo: Metka Pupis, klarinet; Urška Hrovat, flavta in Barbara Komadina, violina; koncert v sklopu abonmaja Glasbene sobotnice
10.30 Dom kulture Velenje Vilinska pravljica
Talija gledališče; sobotna otroška predstava
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
15.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Prifarski muzikanti s citrarko Jasmino Levičar
koncert ob 20-letnici
Društva upokojencev Gorica pri Slivnici
17.00 SLG Celje_
Kristof Magnusson: Moški brlog
abonma Sobota popoldanski in izven
17.00 Kulturni dom Vrbje_
Srečanje gledaliških ljubiteljev, odprtje razstave in predstavitev biltena
ob 40-letnici AG Vrba Vrbje
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur_
Moška copata
komedija Ranka Babiča
19.30 Dom kulture Velenje Družinski parlament
komedija MGL, Zeleni abonma (2), A la carte
19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje
novoletni koncert
20.30 Špital za prjatle Celje Za prjatlčke: Pravljica Pika Nogavička
zgodbica je namenjena mlajšim otrokom; izvedba: Paulina Veronek in Gregor Videc; vstop prost
21.00 Celjski mladinski center V soboto zvečer s kavča na pir
akustični večer, nastopata: Nejc Praznik in Jaka Kovše; vstop prost
21.30 eMCe plac Velenje_
Adi Smolar
koncert
NAPOVEDNIK
23
DOGODKI MED 7.12. in 14. 12. 2017
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
PETEK, KNJIŽNICA VOJNIK 8. december, Delavnica za odrasle ob 17. uri Izdelovanje nakita iz žice Vstop prost!
PETEK, KNJIŽNICA DOBRNA 8. december, Delavnica za otroke
ob 17. uri Izdelovanje božično-novoletnih voščilnic
SOBOTA, LEVSTIKOVA DVORANA 9. december, Umetnost kulturno-etičnega preživetja
ob 10. uri Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 11. december, Oman - peščeno kraljevstvo
ob 17. 30 V okviru U30 predava Matjaž Corel
PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 11. december, Pravljično ustvarjalna urica ob 17. uri za najmlajše
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 13. december, Gledališka predstava
ob 17. uri Rudi in praznične kremšnite
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. december, Johann Gabriel Seidl (1804-1875) ob 9. uri Simpozij
ČETRTEK, GLASBA FILM 14. december, Bralno-pogovorna urica ob 17. uri Vodi Silvo Pur
NEDELJA, 10. 12.
16.00 Gasilski dom Zibika
Oktet Zibika
koncert ob 15-letnici delovanja
17.00 Dom kulture Velenje Moč teme
drama Gledališča Mozirsko; nedeljski abonma
18.00 Dvorec Novo Celje
Advent v Novem Celju: skupina Šansonet s prijatelji
adventni koncert; vstop prost
19.00 Ipavčeva hiša, Zgornji trg Šentjur
Ljoba Jenče: Kdaj to rumeno sonce gori gre
Alegro, glasbeni abonma Knjižnice Šentjur
PONEDELJEK, 11. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Erazem in potepuh
izven abonmaja
12.00 Avla Osnovne šole Lava Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi
igrani recital o življenju in delu Franceta Prešerna v izvedbi članov Ljubiteljskega gledališča Teharje
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev violine
vstop prost
19.00 Celjski dom_
Sprehod z Jane Austen po Knežjem mestu Celju
plesna igra; avtorica Barbara Suša; vstop prost
19.30 Dom kulture Velenje
Branislav Nušić: Žalujoča družina
komedija SLG Celje in Prešernovega gledališča Kranj; Beli abonma (2), A la carte in izven
TOREK, 12. 12.
9.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina pri Sevnici Domišljavi snežak
pripovedno-lutkovna predstava gledališča Čaramesto
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Erazem in potepuh
izven abonmaja
19.30 Glasbena šola Velenje
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
solistka: Aleksandra Šuklar, marimba; abonma Klasika (3), A la carte in izven
20.00 Celjski dom_
Ukradena osebnost
avtor in igralec: Milan Lane Gutović
SREDA, 13. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Erazem in potepuh
izven abonmaja
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Rudi in praznične »kremšnite«
gledališka predstava v izvedbi Miškinega gledališča
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Dno nima dna
predstavitev knjige Zorana Predina; z avtorjem se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
O Frideriku in Veroniki
razstava in predstavitev knjige avtorja Franca Kralja
18.00 Glasbena šola Velenje
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje in Kitarski orkester Glasbene šole Velenje
koncert
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
3. javna produkcija
vstop prost
19.30 Dom kulture Velenje Tramvaj Poželenje
premiera, drama; KD Gledališče Velenje
Pravljično Celje
ČETRTEK, 7. 12.
10.00 do 23.00 Trg celjskih knezov
Bowling na ledu pred kavarno pri Nejcu
od 1.12. dalje; pon.-čet.: 10.00 do 22.00, pet.-sob.: 10.00 do 23.00, ned. in prazniki: 10.00 do 21.00
11.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem
do 31. 12.
11.00 do 20.00 Glavni trg_
Fotografirajte se v Božičkovem svetlobnem fotokotičku
do 31.12.
od 17.00 do 19.00 Glavni trg
Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo
do 31. 12.
17.30 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje
Glasba s pravljičnega balkona
v izvedbi Tolkalne skupine Glasbene šole Celje
18.30 Krekov trg_
Ana Pravljična: Ognjeni spektakli
gostuje: Čupakabra
19.00 Narodni dom Celje_
Ob 60- letnici glasbenih sestavov Gimnazije Celje - Center
Miklavžev koncert; vstop prost
PETEK, 8. 12.
17.00 do 19.00 Glavni trg - pred vhodom v TIC
Škratova pošta za Božička
izvaja: Promotiva, tudi v soboto in ponedeljek ob istem času
18.30 Krekov trg_
Ana Pravljična: Ognjeni spektakel
gostujejo: Anke Piromanke
20.00 Glavni trg_
Motherfunkers
brezplačni koncert
20.00 AQ galerija_
Laki was here
odprtje razstave Boruta Kramerja
SOBOTA, 9. 12.
17.00 do 19.00 Mestno središče Čarobni zvoki lajne; tudi v ponedeljek ob istem času
NEDELJA, 10. 12.
18.00 Glavni trg - pred vhodom v TIC_
Adventna vodenja po mestnem jedru
mag. Damir Žerič vas bo popeljal po sledeh srednjega veka
19.00 Glavni trg - oder
Prižig druge adventne svečke na velikem adventnem vencu
Samantha Maya in The Takeover; koncert
20.00 Narodni dom Celje
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
novoletni koncert; tudi v ponedeljek ob istem času
PONEDELJEK, 11. 12.
17.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Pepelka vas vabi na pravljično popotovanje: Naj pravljica oživi
izvaja: Eva Jankovič
TOREK, 12. 12.
17.30 Glavni trg - oder V dedkovi deželi
predstava za otroke; gostuje: Zavod Enostavno prijatelji
18.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Pepelka vas vabi na pravljično popotovanje: Naj pravljica oživi
izvaja: Eva Jankovič; tudi v sredo ob istem času
SREDA, 13. 12.
16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Novoletni javni nastop učencev osnovne stopnje: 1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred
17.30 Glavni trg - oder
Orkester dobrega moža
predstava za otroke: gostuje: Zavod Enostavno prijatelji
18.00 Na zvezdi_
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
Mešani pevski zbor Cetisa Celje
18.30 Na zvezdi_
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
Mešani pevski zbor Don Boska Celje
19.00 Celjski dom_
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje
Božično-novoletni koncert
Ostale prireditve
ČETRTEK, 7. 12.
19.00 Knjižnica Laško
Družina Bračko na potepanju po svetu
potopisno predavanje Davorja Bračka
PETEK, 8. 12.
17.00 Knjižnica Vojnik
Ustvarjalne delavnice za odrasle
izdelava prstanov iz žice pod vodstvom Rike Pižmoht
18.00 Prireditveni prostor na Šlandrovem trgu Žalec
Praznični december v Žalcu
nastop skupine Mjav
18.00 Sejna soba občine Tabor Oživljanje tal
predavatelj: dr. Matjaž Turinek
SOBOTA, 9. 12.
9.00 Trgovinica Hajdi.si
Brezplačno božično fotografiranje
fotografirala vas bo Ana Ravnak
10.00 Dvorec Gutenbuchel Ravne pri Šoštanju
Tematsko vodenje za občane
10.00 do 14.00 Osrednja knjižnica Celje
Umetnost kulturno-etičnega preživetja
simpozij, predavatelji: Anton Komat, Oskar Kogoj, Tomo Križnar in Srečko Dragoš
16.00 Šlandrov trg Žalec
Zimovanje, zabava z Magnetik music
NEDELJA, 10. 12.
10.00 Velenjski grad_
Babica pripoveduje
pravljični nedeljski dopoldnevi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Po Jakobovi poti od Ponferrade do Compostele
potopisni večer; vstop prost
16.00 Kulturni dom Vrbje
Predstavitev potovanja po Čilu in Boliviji 2017
PONEDELJEK, 11. 12.
17.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Branje in pripovedovanje pravljic za otroke
pripoveduje: Niko; vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje Oman - peščeno kraljestvo
potopisno predavanje Matjaža Corela
18.00 Knjižnica Rimske Toplice 200 km do Triglava
potopisno predavanje Mance Čujež
TOREK. 12. 12.
17.00 Galerija Velenje_
Okrasimo malo drugače
kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Sam Sebastian in Božiček
čarodej Sam Sebastian s predstavo Škratka Katka in božični piškoti; obisk Božička
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Islam in Evropa: Jezusov in naš Oče ni Mohamedov Alah
predavatelj: dr. Drago K. Ocvirk
SREDA, 13. 12.
16.00 Narodni dom Celje
Spominska slovesnost ob 73-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra Celje
16.00 Kozjanski park Podsreda Božične ustvarjalne delavnice
17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Nepozabno kolesarsko potovanje od Pašmana do Laškega
potopisno predavanje Anite Napret
19.19 Mestna knjižnica Velenje Primož Cirman: NepoTEŠeni, naložba stoletja ali rop stoletja
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjal Andrej Poznič
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK
18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Otroci za otroke
dobrodelni bazar OŠ Podčetrtek; denar bo namenjen šolskemu skladu
PETEK, 8. 12.
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Klippa: Charity jazz project
dobrodelni koncert; gosta večera: Žan Cesar in Eva Vrečko
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
novi tedniki radio celie
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	meseCno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika
BOSCH
Tehnika za življenje
Postanite naročnik Novega tednika
in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
II урчђл K
Tednikove »zaodbe
St. 49 / Leto 72 / Celje, 7. december 2017
Ekipa Novega tednika in Radia Celje na Barbarinem sejmu, 0
»Dajajte drugim in se zahvaljujte!« str. 31
V gaju letos sveti milijon Zebe tudi živali str. 39
lučk str. 36-37
26
INTERVJU
** *
II
I
t
»Kot je že v času Vojvodine Kranjske govoril takratni slovenski poslanec na Dunaju Fran Šuklje, je na Slovenskem težko kaj dobrega narediti, ker tam prevladuje >die so genannte krainische foušija<. In očitno je še kako utrjena v naših genih. Težko je narediti kaj več, kot ti okoliščine dopuščajo. Je pa vsekakor treba ostati optimist.«
1
ММШ
jf
4
v
»Dober diplomat mora znati veliko več od pisanja depeš. Imeti mora široko splošno izobrazbo, obvladati | mora svetovne jezike in predvsem mora zelo dobro poznati državo, kjer deluje. V mojem primeru se je poznavanje avstrijske zgodovine velikokrat izkazalo kot velika prednost. \ \ To svoje znanje sem \ lahko uporabil tudi v zvezi z nekaterimi za Slovenijo ^ pomembnimi

Ü I I

.■'1;У . ■

»Dober profesor se ne zadovolji zgolj z neosebnimi predavanji in s prenašanjem učbeniškega znanja, ampak ubere celovit pristop. Z njim mladega človeka oblikuje v osebnost in znanstvenika. Takšnih profesorjev si v Sloveniji želim več.«
Red. prof. dr. Andrej Rahten
se je rodil leta 1973 v Celju. Po končani I. gimnaziji v Celju se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot štipendist ustanove Österreichischer Akademischer Austauschdienst je študiral na Univerzi v Celovcu. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo o dr. Janku Brejcu (1869-1934). Zanjo je bil nagrajen z zlatim znakom ZRC SAZU, kjer je tudi začel poklicno pot. Leta 2001 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bil imenovan v kabinet ministra, od aprila 2003 pa je vodil center za raziskave. Leta 2004 je bil imenovan za svetovalca za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade, od leta 2008 pa je poleg predavanj na mariborski univerzi deloval v ZRC SAZU. Leta 2013 je prejel zlati častni znak Republike Avstrije. Zadnja štiri leta je bil slovenski veleposlanik na Dunaju.
»Nismo
bili ob rojs
Zgodovinar in diplomat ima glede na svojo starost izjemen življenjepis. Trenutno je zaposlen kot redni profesor za sodobno zgodovino na Univerzi v Mariboru in kot znanstveni svetnik v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru. Enako kot ga je v domačem kraju najbolj zaznamoval celjski grad, pod katerim je preživel mladost, rdečo nit njegovega profesionalnega dela predstavljata habsburška monarhija in njena prestolnica Dunaj.
Kot pravi, je ponosen, če izostreno uho v njegovem govoru zazna celjski naglas. »Profesorica slovenščine na gimnaziji nas je v svet pospremila z besedami, da imamo najlepši govor v Sloveniji in naj nikoli ne pozabimo, da prihajamo iz Celja. In to sem na nek način vedno nosil s seboj.« Odraščal je s pogledom na celjski Stari grad. »Še vedno se rad vračam v Zagrad, kjer živijo moji starši.« Pogled na grad ga še danes navdušuje. Bil je prva spodbuda, da se je začel zanimati za zgodovino. »Morda gre za nostalgijo, morda za čustva, ki jih zbudijo spomini na čas odraščanja, in občutek, da si nekje dobrodošel. Vsekakor se rad vračam v Celje in vesel sem, da se tako lepo razvija.«
Lahko bi rekla, da ravnokar prihajate z Dunaja. Osebno in profesionalno, kakšno obdobje je za vami?
V	teh štirih letih, ki sem jih preživel na Dunaju, sem se trudil kar najbolje umestiti Slovenijo na zemljevid Dunaja kot pomembnega evropskega diplomatskega središča. Predstavil sem več slovenskih regij, med drugim tudi Deželo Celjsko.
Diplomatsko življenje je še vedno tako zastavljeno, da je podpora družine in predvsem soproge izjemno pomembna. Zato izkoriščam to priložnost, ker gre za prvi takšen intervju po končanem diplomatskem obdobju, da se njej in celi družini zahvalim za vso podporo pri delu.
O veleposlanikih imamo ljudje morda nekoliko nedorečeno sliko. Razkošni sprejemi na visoki ravni zagotovo niso vse, kar se od nekoga v diplomatski službi pričakuje.
Vsekakor ne gre samo za sprejeme, čeprav ti ravno na Dunaju predstavljajo pomemben del diplomatskega dela. Gre za kompleksne naloge, ki jih kot veleposlanik poskušaš kar najbolje opraviti, ne glede na to, da ima vsaka država različno politično in finančno moč, različne vire in možnosti, da ne omenjam vseh drugih stvari, ki štejejo v mednarodnih odnosih. Ampak Slovenci smo na Dunaju zelo dobrodošli. Takšna je bila tudi moja izkušnja. Ne glede na majhnost države ima slovenski veleposlanik tam res poseben položaj.
Kaj naredi dobrega veleposlanika, če vemo, da imamo poklicne diplomate in tiste, ki pridejo na položaj zaradi posebnih zaslug?
V	slovenski javnosti se je uveljavil stereotip, da je samo poklicni diplomat lahko dober. Med leti 2001 in 2008 sem bil tudi sam med poklicnimi diplomati, a vendar imam ob tem vprašanju mešane občutke. Slovenska zgodovina pozna celo vrsto politikov, pravnikov, tudi literatov in znanstvenikov, ki so vlogo diplomatov v tujini uspešno opravili. V Celju je najbolj znan primer Anton Novačan. Pomembna je osebnost in kaj človek osebno vloži v ta položaj. V tem je razlika, ali je nekdo zrel za to funkcijo ali ne.
Slovenska diplomacija je po eni strani pod drobnogledom tujine, a še bolj pod drobnogledom domače javnosti. Kar nekaj je bilo afer, ki so vrgle slabo luč na nekatere predstavnike slovenske diplomacije.
Na splošno je ugled slovenske diplomacije v tujini precej boljši kot doma. Kje so razlogi za to, ne vem. Iz izkušenj lahko rečem, da velikokrat ne znamo dovolj ceniti truda in predanosti, ki sta potrebna, da se tako majhna država, kot je Slovenija, na mednarodnem področju uspešno kosa z drugimi. Slovenska diplomacija za državo naredi ogromno, zato marsikatera kritika ni upravičena.
Na Dunaju ste bili v osrčju svoje raziskovalne materije. To je za zgodovinarja in znanstvenika nasploh poseben privilegij, mar ne?
Vsekakor. Večkrat sem se spraševal, kje je tista dodana vrednost, ki jo lahko Slovenci prinesemo na pomembne tuje dogodke, razstave in predstavitve. Poznavanje zgodovine države gostiteljice je vedno zelo dobro sprejeto. Če sem na primer na sliki pre-
INTERVJU
27
več isti Evropejci, kot smo
tvu unije«
poznal pomembnega Habsburžana, ki ga morda niti moj gostitelj ni, je to seveda naredilo vtis. Lahko smo ponosni, da smo bili del zgodovine tega večnarodnega imperija. Še danes nas navdihuje v številnih pomenih.
Ste izjemen poznavalec delovanja slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu. Ga lahko primerjate z delom naših sodobnih predstavnikov v državnem zboru?
Čeprav je bilo naših poslancev v dunajskem parlamentu malo, so imeli precejšen vpliv. Ne samo da je zaradi paralelk celjske gimnazije padla Windischgraetzeva vlada, tudi Ivan Šu-šteršič je leta 1909 s peščico poslancev Slovenskega kluba v šahu držal celotno takratno vlado. Šlo je za klasičen spopad slovanskih strank proti takratni nemško nacionalno obarvani Bienerthovi vladi. Samo pet glasov je manjkalo, da bi prišlo do pomembnega preloma v avstrijski parlamentarni zgodovini - vlada, ki jo je po svoji milosti postavil cesar, bi namreč izgubila zaupanj e v parla- ^^^^ mentu. To je bila takrat veličina slovenske parlamentarne politike. Danes poslanci delujejo v povsem dru-
Dr. Andrej Rahten po končanem mandatu veleposlanika na Dunaju
gačnih razmerah, saj imamo nacionalni parlament, v katerem sta samo dva predstavnika manjšin. Nekoč smo bili del habsburške države, danes pa smo del Evropske unije, ki je prav tako večnarodna tvorba z močnim vplivom v mednarodni politiki. Kot je nekoč zapisal Drago Jančar, smo Slovenci veliko tega, kar se nam danes dogaja, pod okriljem večnarodnega srednjeevropskega imperija na prelomu prejšnjega stoletja že doživeli in nam te izkušnje lahko koristijo.
Ne glede na naravo izhodiščne teme smo Slovenci zelo hitro pri temeljni svetovnonazorski delitvi, da ne rečemo v »hosti« med rdečimi in belimi. Je to normalno?
Beseda normalno bo kar prava. Živimo v nekem prepričanju, da je velika enotnost politične scene nekaj dobrega, da je najbolje imeti eno stranko, ki o vsem odloča, nihče se ne prepira in vsi so zadovoljni. Zahod je šel skozi drugačno parlamentarno in politično zgodovino, zato je delitev na svetovnonazorske tabore logična. Tudi na Slovenskem smo imeli že na prelomu prejšnjega stoletja tri klasične tabore: socialdemokratskega, konservativno-katoliško narodnega in liberalnega. Vsi trije so običajni za razvoj zahodne razsvetljenske civilizacije.
Katera zgodovinska lekcija je bila po vašem mnenju za Slovence najpomembnejša in kako uspešni smo bili pri učenju?
Teh lekcij je bilo kar nekaj, skupno pa jim je to, da se iz večine nismo naučili nič. Žal ob prelomnih dogodkih narodne zgodovine vedno znova nasedamo določenim mitom in utvaram. Premalo smo na realnih tleh. Edina izjema je bilo leto 1991, ko smo politično dozoreli kot narod in izpeljali osamosvojitev na najboljši možen način, da je bilo to v korist celotne skupnosti.
Študij zgodovine je načeloma precej nacionalno zamejen, vi pa imate izkušnjo študija v tujini. Kakšne so primerjave?
Šlo je za splet ugodnih okoliščin, povezanih tudi s tem, da se je Slovenija ravno osamosvojila in da so se tudi na področju znanosti in izobraževanja ponovno odpirale poti na Zahod in v Srednjo Evropo. Bil sem med študenti, ki jim je uspelo pridobiti štipendijo za študij v Avstriji. Glede na temo, ki me je zanimala - slovenski poslanci v avstrijskem parlamentu - je bila severna soseda naravna izbira. Kar zadeva kakovosti študija, lahko vsaj po svojih izkušnjah mirno
rečem, da velikih razlik ni bilo. Slovenski izobraževalni sistem je, tudi kar zadeva univerze, na splošno dobro razvit. So pa razlike v pristopih posameznih profesorjev. Imel sem veliko srečo, da sem v Celovcu naletel na profesorja Helmuta Rumplerja, ki me kot mentor spremlja še danes. Študentu je poleg vpogleda v zgodovino pokazal tudi to, kaj mu lahko stroka tudi sicer prinese v življenju, kako ga lahko obogati kot človeka.
Izkušnja študija v tujini je za mladega človeka verjetno izjemna popotnica.
Vsekakor je bila izkušnja zame zelo lepa, čeprav nekateri za Celovec pravijo, da mu komajda lahko rečemo tujina. Ampak zame je bilo pomembno, da sem šel čez mejo, čeprav sem se občasno vračal domov, s starim yugom 55a, ki mi ga je podaril stari oče. Takrat sem bil med redkimi, ki so izkoristili to priložnost. Spoznal sem študente iz številnih drugih, tudi afriških držav. Celovec se je v tistem času raz-^^^^ vijal v pomembno srednjeevropsko univerzitetno središče in bil sem lahko del te zgodbe. Kar sem dobil v tistem obdobju, mi koristi vse življenje.
Veliko se govori o begu možganov. Lani se je izselilo osem tisoč Slovencev, v zadnjih devetih letih 51 tisoč. Ste tudi vi kdaj razmišljali, da se ne bi vrnili? S položaja nekoga, ki je deloval kot diplomatski predstavnik države, je težko ocenjevati, kako bi bilo, če bi ostal. Normalno je, da se po končanem mandatu vrneš domov, čeprav poznam tudi drugačne primere. Nekdanja bolgarska veleposlanica je na primer ostala na Dunaju, ustanovila mednarodno združenje za gospodarsko povezovanje in uspešno deluje na podobnem področju. Obema s soprogo se trenutno zdi, da lahko svoje načrte na poklicnem in osebnem področju izpolniva doma. Enako razmišljava o svoji šestletni hčeri. Slovenija kljub vsemu nudi lepo perspektivo. Se pa zavedam, da je v zadnjem desetletju veliko predvsem mladih ljudi odšlo tudi v Avstrijo. Nekajkrat sem obiskal gimnazijo v Radgoni, kjer je že tretjina vseh dijakov Slovencev. Dnevno se v šolo vozijo z druge strani meje. Večina teh lepo vzgojenih in dobro poučenih mladih ljudi tudi nadaljnje šolanje in delovanje vidi v Avstriji. To me je razžalostilo, čeprav jim seveda privoščim, da se uveljavijo v mednarodnem okolju.
Zadnja leta se vedno manj uglednih in uspešnih ljudi odloča za delovanje v politiki. Kot da so se sprijaznili z nesmiselnostjo bitke, iz katere ne moreš priti nepoškodovan. Kaj to pomeni za državljane, ki nam politika vendarle oblikuje življenje?
»Praznični čas, ki prihaja, je predvsem lepa priložnost, da se umirimo, razmislimo in brez velikih ambicij vzamemo od življenja, kar nam ponuja. Dobro se je ozreti okrog sebe in opaziti ljudi, ki kljub svojim prizadevanjem živijo težje kot mi. Pogled na bližnje, na družino, prijatelje prinese notranji mir. Žal ta spokojnost splahni s koncem praznikov, ko jo preženejo novi izzivi. A dokler ima človek priložnost delati tisto, kar ga veseli, ni izziva, ki ga ne bi mogel premagati.«
V nekaj besedah ste zadeli bistvo. Sam sem imel podobno izkušnjo. Želel sem prispevati družbi. Spomnim se, kako smo na fakulteti sošolci načrtovali, da se bomo po diplomi vključili v to ali ono stranko in poskušali kaj dobrega narediti za svojo državo, ki je ravnokar nastajala. Kot zgodovinarji smo bili morda še nekoliko bolj nagnjeni k temu, saj smo na osamosvojitev gledali skozi daljšo perspektivo političnega dogajanja in delovanja. Potem je ta zagon vedno bolj plahnel. Na svoji koži sem večkrat doživel, da je izpostavljanje, ambicioznejše delovanje z željo, da bi družbi pomagal narediti korak naprej, pogosto pospremljeno z zavistnimi napadi.
Ste velik zagovornik vseevropskega gibanja. Kako spremljate razvoj te povezave od preloma tisočletja, odkar ste tudi formalno aktivni v panevropskem gibanju?
Evropa, za katero smo si prizadevali takrat, je od današnje povsem drugačna. Stara celina se je v zadnjih letih zelo spremenila. Nekatera vprašanja, za katera smo mislili, da so mimo, so se spet odprla. Govorim o vzponu nacionalizmov, za katere smo mislili, da so preseženi, a se kažejo vedno močneje. Kot veleposlanik sem opazil tudi pomanjkanje strpnosti. Strpnost, ki je bila nekoč bistvena značilnost Evrope, je skoraj izginila. Vedno več je egoizma, ko je pomembno le, kar je dobro za nas, drugi nas ne zanimajo. To še nekako razumem, ko gre za izvenevropsko politiko, a da ljudje tako razmišljamo o svojih sodržavljanih v Evropi, je velik korak nazaj. Če bi se po kakšnem čudežu Otto von Habsburg vrnil, bi bil po vsem, kar je naredil za panevropsko gibanje in Evropo visokih idealov, zelo razočaran. A ne samo on. V tem trenutku ne vidim hitrih rešitev, ki bi nas vrnile na dobre stare tire.
Če nam empatija manjka že za sosede, je še toliko slabše, ko gre za prišleke. Kako ste spremljali migrantske valove po balkanski poti čez Slovenijo in Avstrijo?
Celotno dogajanje sem imel priložnost spremljati zelo od blizu tako z avstrijske kot s slovenske strani. Vsi skupaj, celotna Evropska unija, smo bili precej nepripravljeni na ta scenarij, čeprav so nanj mnogi opozarjali že dolgo. Zagotovo se boste spomnili, daje imela Italija s prebežniki že leta pred tem velike težave. Redke države so to zaznale. Po zaslugi veleposlanika Iztoka Mirošiča je bila Slovenija med njimi. Na pomoč je poslala ladjo Triglav. Ko je kriza izbruhnila v vsej razsežnosti, sta Slovenija in Avstrija konstruktivno sodelovali. Vseh podrobnosti zaradi varnostne občutljivosti v javnosti še dolgo ne bo mogoče razlagati, vendar lahko zatrdim, da je bilo sodelovanje med obema država zares zgledno. Nenazadnje je šlo za reševanje enega največjih, če ne največjega problema sodobnega časa.
Verjamete v koncept mul tikulturnega sožitja? V me tropolah, kot sta Dunaj ali London, deluje, realnost v Evropi pa so tudi manj zgledne situacije.
Gre za pomembne razlike, s katerimi se bo treba soočati dolgoročno. Sam sem doživel oba svetova. Bil sem del življenja, kjer je mul-tikulturna dimenzija zelo razširjena. Dunaj je prototip mesta, kjer je strpnost del vsakdana, tudi po zaslugi sedanjega župana Häupla, ki je številnim kritikam navkljub ohranil držo odprtega mesta. Dunaj je tudi zato ostal svetovna prestolnica, čeprav s skoraj dvema milijonoma prebivalcev že dolgo ni več med največjimi. Multikulturnost je lahko prednost in Dunaj je to dobro izkoristil. Je pa treba postaviti neke meje. Kot lahko vidite, je pri določenih vprašanjih v prvi vrsti treba izhajati iz državotvornosti.
Zdi se, da se je sodobni svet zakrčil v nekakšnem splošnem strahu - pred terorizmom, izgubo dela, novo ekonomsko krizo ...
Z zgodovinske perspektive je po padcu Berlinskega zidu velik del sveta zajel val navdušenja in optimizma. Ameriški sociolog Francis Fukuyama je pisal celo o koncu zgodovine. Družbeni razvoj naj bi povsod prišel do libe-ralnodemokratskega modela, do splošne zaščite človekovih pravic in napredka na vseh področjih. Ljudje so to resnično verjeli. Veliko razlogov je bilo za to. Potem je prišlo do nekaterih tragičnih dogodkov streznitve, ko je nastopil drugi del zgodbe. Prva takšna prelomnica je bil 11. september 2001. Takrat sem bil še povsem svež diplomat na zunanjem ministrstvu in nikoli ne bom pozabil, kako zaprepadeno smo opazovali tiste posnetke, koliko posvetov smo imeli, ker je bilo resnično težko razumeti, zakaj je do tega prišlo.
Druga velika prelomnica je bila svetovnogo-spodarska kriza. Tudi zanjo smo verjeli, da se nam v takšni obliki in takšnem obsegu ne more več zgoditi. Bil sem v ožji ekipi, ki je leta 2008 vodila slovensko predsedovanje EU. Takrat je bilo vse na krilih optimizma, razvoja, napredka, gospodarskih vlaganj in gradnje. Tudi mi smo bili del te zgodbe. Potem je udarila kriza in nas spremenila. Nismo več isti Evropejci. Strahovi, ki so se zalezli v nas, so posledica obeh prelomnic. Občutek imam, da bomo potrebovali veliko časa, da se bodo te rane zacelile, če se sploh bodo kdaj.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
»Razlike v politiki so vedno bile in bodo. Pred
tem ne bi smeli bežati
Drugo pa je politična kultura, ko gre za izražanje posameznih mnenj. Tu se človek res večkrat vpraša, kako je mogoče, da prihaja do tako nizkih napadov, takšnih udarcev pod pas, in to večinoma zaradi stvari, ki so objektivno povsem nepomembne.«
»Če bi Evropska unija meje povsem odprla, povezave ne bi bilo več. Tudi ustanovni očetje si
tega verjetno nikoli ne bi privoščili. Treba je najti zdravo mero razumnosti in hkrati človečnosti. Vem, da ^ je to težko. Pred evropskimi državniki so veliki izzivi in nikomur ne zavidam te odgovornosti.« I
28
REPORTAŽA
»Pa dajmo Ščuko, še enkrat po 40 letih«
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja praznuje štiri desetletja delovanja - Pred njim praznični konec tedna
Za Amaterskim gledališčem Vrba so štiri desetletja smeha, druženja, učenja besedil, zabave in predvsem ljubezni do gledališča. Kljub temu da so se člani gledališkega ansambla v tem času menjali - ves čas mu zvesta ostajata Milan Vogrinc in Lea Meh - so prav vsi sestavi imeli pred sabo enak cilj, to je ustvarjanje kakovostne gledališke predstave.
V tem času jim je uspelo pripraviti 25 gledaliških iger pod režijskim vodstvom znanih slovenskih gledaliških obrazov. Ob letošnji okrogli obletnici so se odločili, da se bodo vrnili v čas svojih začetkov in na odrske deske po štiridesetih letih ponovno postavili Partljiče-vo delo Ščuke pa ni. Druž-benokritična komedija je bila v sezoni 1978/79 prva v nizu predstav Amaterskega gledališča Vrba, ki je prvih nekaj let delovalo še pod okriljem Mladinske organizacije Vrbje, danes je poleg literarne sekcije del tamkajšnjega kulturnega društva. Ker doma krajanov v tistem času v Vrbju še ni bilo, je bila premiera te priljubljene gledališke predstave v stari kinodvorani v Žalcu, kjer so imeli v prvih letih po zadnji večerni predstavi tudi gledališke vaje. Od doma so se ponavadi odpravili ob 21.30 in prišli v »kino« točno ob koncu večerne predstave. Najprej so premaknili veliko filmsko platno, počistili in pripravili sceno. Po najmanj dveurni vaji so morali oder vrniti v prvotno stanje, da so lahko naslednji dan ponovno predvajali filme. Da bi platno natančno pritrdili, je bilo po končani vaji vedno premalo energije in časa. Zaradi popačenih in smešnih prizorov ob naslednjem predvajanju filma so marsikdaj tudi ka-
Amatersko gledališče Vrba Vrbje je poleg priznanj in nagrad za uvrstitve na območna in republiška srečanja gledaliških skupin za svoje aktivno in uspešno delovanje prejelo tudi Savinovo nagrado. Ob letošnjem občinskem prazniku mu je Občina Žalec za 40-letno uspešno delovanje poklonila občinski grb.
Amatersko gledališče Vrba ima trenutno od 10 do 15 članov. V predstavi Ščuke pa ni, ki jo bodo ob 40. obletnici delovanja premierno uprizorili ta petek zvečer, igrajo Ingrid Smrkolj, Breda Šip, Anita Križanec, Lea Meh, Andrej Čehovin, Milan Vogrinc, Frenk Železnik in Boštjan Regulj.
kšno slišali, a danes se ob tem tako kot ob vrsti drugih prigod le še nasmejijo.
Z novim domom vse lažje
Člane Amaterskega gledališča Vrbje, ki jih je skupaj s tehničnim osebjem trenutno med 10 in 15, so ves čas vodila znana režiserska imena. Prva dva recitala so si zamislili v sodelovanju s krajanko Ksenijo Bauer in prvo pravo predstavo Ščuke pa ni z amaterskih režiserjem Štefanom Žvižejem, pod čigar vodstvom sta nastali še dve predstavi. Prelomnica
pri njihovem delovanju je bilo zagotovo leto 1982, ko so v Vrbju zgradili dom krajanov, pri čemer so z udarniškim delom sodelovali tudi igralci gledališke skupine. »S tem smo dobili vse pogoje za delovanje in v nas je bilo še več vneme in navdušenja,« se spominja Lea Meh.
Njihovi režiserji so nato bili igralci SLG Celje Janez Starina, Drago Kastelic, Bogomir Veras in Ljerka Belak. Sredi 90. let so začeli sodelovati z Jožetom Krajncem, ki je gledališču ostal zvest več let. Nekaj predstav so pripravili tudi v sodelovanju
Ob 40-letnici delovanja Amaterskega gledališča Vrba bodo igralci prejeli Linhartova odličja JSKD Slovenije. Častno Linhartovo značko bodo prejeli Lea Meh, Milan Vogrinc in Andrej Čehovin. Dobitniki zlate Linhartove značke bodo Boštjan Regulj, Anita Križanec in Frenk Železnik ter bronaste Ingrid Smrkolj.
Gledališčniki iz Vrbja so do zdaj sodelovali s številnimi znanimi imeni iz slovenskega gledališča. Letos je prvič režijsko mesto njihove predstave prevzel Jernej Kobal. Pred tem so zadnji dve predstavi pripravili v sodelovanju z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem.
s profesionalnim gledališkim igralcem Rastkom Krošlom. Na zadnjih dveh predstavah se jim je kot režiser pridružil Gojmir Lešnjak Gojc, ki ga je poleg velike igralske zagnanosti navdušila tudi gostoljubnost članov gledališča.
Predvsem komedije
Repertoar Amaterskega gledališča Vrba temelji na komedijah, pri katerih so se člani gledališča potrudili, da so imele poleg zabavnih vsebin tudi sporočilno noto. Njihova najuspešnejša predstava je komedija Butalci, ki so jo pripravili ob 10-letnici delovanja, ponovili pa so jo kar 46-krat. Kjerkoli so jo odigrali, jo je občinstvo dobro sprejelo. Z njo so nenazadnje povezane tudi številne smešne prigode. Ena se jim je zgodila na gostovanju v Pirničah. »Med igro je naenkrat nastala panika. V prizoru bi moral nastopiti takratni igralec Vojko Zupanc, a ga ni bilo. Nenadoma smo ga zaslišali pod odrom, ko je klical, da ne najde poti gor. Komaj smo zadrževali smeh, a smo kljub temu odigrali profesionalno,« se spominja predsednik kulturnega društva in član gledališča Milan Vogrinc. V vseh teh letih so bili priča še številnim drugim smešnim pripetljajem. Od tega, kako so s starim gasilskim kombijem na strehi prevažali zofo, ki so jo ljudje le stežka spregledali, do tega, kako so jih policisti ustavili, ko so se s kombijem, v katerem so imeli naložene prazne krste, po zasneženi cesti vračali z gostovanja v Kranjski Gori.
Premiera tik pred vrati
Če so ob 30-letnici ponovno na oder postavili Butalce, bodo ob letošnji obletnici
oživili predstavo Ščuke pa ni. »To je bila naša prva predstava. Z njo smo uspešno začrtali pot našemu gledališču. Zanimivo bo videti, kako bo Ščuka izgledala po 40 letih,« izpostavlja Mehova, ki je v tokratni zasedbi edina od prvotnih članov te predstave. Zaradi obilice dela Gojmirja Lešnjaka Gojca je letos režijsko vodstvo prevzel mlad slovenski režiser Jernej Kobal. Članom Amaterskega gledališča Vrba je namreč v interesu, da po nekaj letih zamenjajo režiserja, saj s tem širijo svoje gledališko znanje in spoznavajo različne vidike gledališča ter načine ustvarjanja. Scenografijo
za tokratno predstavo si je prav tako zamislil Kobal, izdelali so jo Srečko Štorman, Frenk Železnik in Andrej Čehovin, medtem ko je za kostumografijo poskrbela Nina Čehovin.
Kako jim je po vsem tem času uspelo ponovno na-študirati Ščuko, se boste lahko prepričali že jutri, 8. decembra, v Domu krajanov Vrbje, ko bodo predstavo tudi premierno uprizorili. V soboto bo sledilo še srečanje vseh nekdanjih ustvarjalcev v vrbenskem gledališču. Manjkala ne bo niti fotografska razstava o 40-letnem ustvarjanju, ki sta jo postavila Zvone Ho-lobar in Jože Cokan, ki že od vsega začetka spremljata gledališko skupino. Podelili bodo Linhartove značke in predstavili bilten, ki ga gle-dališčniki iz Vrbja pripravijo ob vsaki okrogli obletnici. Letošnji med drugim prinaša spomine režiserjev na ustvarjanje v njihovem gledališču, pregled vseh dosedanjih gledaliških projektov in številne anekdote.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Od prvotne zasedbe aktivno še danes sodelujeta predsednik kulturnega društva Milan Vogrinc in Lea Meh. Občasno se gledališču pridružita Jelka Štorman in Jože Meh, ki sta bila prav tako pobudnika ustanovitve gledališče skupine in razvoja kulturnega življenja v kraju.
FOTOREPORTAŽA
29
Moda za dobrodelnost
Interact klub Celje tokrat za društvo Sonček
Celjski interact klub je bil pod botrskim varstvom Rotary cluba Celje ustanovljen 15. maja 2008 kot prvi Interact klub v Sloveniji. Na fotografiji so člani kluba Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Lara Ratej, Alja Urban-ček, Mitja Suvajac, Ana Cvelfar, Iva Planko, Eva Plevnik (zgoraj) in predsednik kluba Gašper Rataj, Karin Pungartnik, Žan Vodopivc (spodaj).
Minuli petek so člani Interact kluba Celje pripravili že šesto dobrodelno modno revijo, imenovano Interac-tijada.
Interact klub Celje deluje kot podmladek svetovnega združenja Rotary International, mednarodne, nepolitične, neprofitne in never-ske dobrodelne organizacije. Deluje od leta 2008, v njem pa sodelujejo dijaki celjskih srednjih šol.
Člani Interact kluba Celje so letošnjo dobrodelno modno revijo, ki jo sicer vsako leto pripravijo na drugi lokaciji, pripravili v Narodnem domu v Celju. Moči so združili mladi in nadebudni oblikovalski talenti z različnih področij.
Kreacije nadebudnih modnih oblikovalcev so nosile manekenke ob glasbeni spremljavi skupine The Takeover z gosti. Zbrana sredstva z revije so tokrat namenili Društvu za cerebralno paralizo Sonček.
EP, foto: Ana Bombek
Kot pravi predsednik Interact kluba Gašper Rataj, želijo z dobrodelno pobudo člani povezati mlade in hkrati postati aktivni udeleženci pri spreminjanju sveta na bolje.
Z modno Interactijado so člani kluba letos pomagali Društvu za cerebralno paralizo Sonček. Zbrali so približno 1.400 evrov.
Vsem bralcem Novega tednika želita vse najboljše v letu 2018 center managerka Citycentra Celje Darja Lesjak in vodja marketinga Citycentra Celje Nena Horvat.
Zasijte v letu 2018 z Lotique! Izberite slovensko znamko visoko kakovostnih izdelkov negovalne kozmetike in ličil.
30
AKCIJA
Za dobro voljo je poskrbel tudi naš jelenček, ki je med obiskovalci delil objeme.
Kdo bi ga zavrnil!?
Praznična darila za bolj pravljičen mesec
Ekipa Novega tednika in Radia Celje na Barbarinem sejmu
Minuli ponedeljek so god praznovale Barbare. Tradicionalno pa je 4. december tudi dan, ko zavod za turizem, šport in mladino pripravi Barbarin sejem v Šmarju pri Jelšah. Letos je dogajanje na sejmu popestrila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje.
Na Barbarinem sejmu so se predstavili številni ponudniki domačih obrti, pridelovalci domačih izdelkov in druge ponudbe. Kljub temperaturi pod ledi-ščem je ekipa naše medijske hiše poskr-
bela, da so se gostje ogreli na »delovno temperaturo«. Recept je bil preprost in je zajemal le nekaj sestavin. Prva je bila dobra glasba, ki je obiskovalcem sejma pognala kri po žilah. Druga obvezna sestavina so bile raztezalne vaje, ki so jih obiskovalci opravili z vrtenjem kolesa sreče. Tretje zagotovilo za uspeh pa so bile nagrade, ki jih je medijska hiša pripravila za sodelujoče.
Med 16 polji je prav vsako skrivalo nagrado, ki pa ni bila brezplačno kopa-
Temperature niso bile izgovor. Še preden je srčni utrip sodelujočih pospešila nagrada, so se pogreli s toplim napitkom naše medijske hi«p
nje v Savinji ali brezplačen sprehod na bližnji hrib, temveč je ekipa s sponzorji poskrbela za kopalne karte v priljubljenem zdravilišču, za srebrne uhane, ki bodo decembra zasijali bolj kot osvetljena mesta, za sestavine za peko prazničnih piškotov in za mnoge druge.
Bogate nagrade bomo podelili tudi 16. decembra v Pravljičnem Celju, kjer za sodelovanje potrebujete le kupon, ki ga najdete v Novem tedniku.
EP, foto: SHERPA
-	, ----- - ™ m.__jT	-
- Dobra glasba Radia Celje človeka ne pusti ravnodušnega Le jelenček se zgraža nad plesnimi gibi naše ekipe

COKOLADNICA OLIMJE,
Iger domače roke Шцјејо čokolado z ljubeznijo

Praznični čas v čokoladnici Olimje prinaša posebno ponudbo daril.
ustvarite sebi in svojim najbližjim z veseljem vas vabimo v čokoladni butik Celje
čarobne okuse z edinstvenimi izdelki	Vodnikova ulica 11,3000 Celje
čokoladnega ustvarjanja.	(nasproti srednje ekonomske šole)
FOTOREPORTAŽA
31
»Dajajte
drugim in se zahvaljujte!«
Miklavžev obisk s pomembnim sporočilom za starše in otroke
Tudi letos je otroke v Župniji svetega Duha v Celju obiskal sveti Miklavž. V polni cerkvi so ga pričakali otroci s starši, starimi starši in prijatelji. Vznemirjenje je bilo veliko, saj otroci vedo, da Miklavž pride vedno v spremstvu tako angelov kot parkljev.
»Meni je pomembno zgolj, kaj jaz dobim. Kaj me briga za druge,« je sebično in v pričakovanju dragih daril izjavil deček, potem ko je zaprl pismo Miklavžu. Z deklico, ki je prav tako pisala temu svetniku, sta šla spat. Angeli so medtem v nebesih pripravljali skromna darila. V svetleč papir so zavijali jabolka in pomaranče, pripravljali so orehe in pakirali suhe krhlje jabolk ter hrušk, ki so jih za ta namen sušili poleti. Toda angel, ki je poznal vsebino otroških pisem, je bil zaskrbljen. Otroci namreč pričakujejo bistveno
Sveti Miklavž je letos v Župniji svetega Duha obdaril 180 otrok, 30 ministrantov, 15 otrok iz pevskega zbora Otroci sonca, animatorje v župniji, 20 posameznikov iz skupine Vera in luč ter domačega župnika mag. Srečka Hrena.
več, je povedal angelom, ki so pripravljali skromna darila. Piko na i tej uvodni dramatizaciji, ki so jo pripravili animatorji iz župnije, je takoj zatem zapisal sveti Miklavž. Čeprav so bile njegove besede namenjene otrokom, je bilo med vrsticami sporočilo pravzaprav namenjeno staršem: »Otroci, bodite bolj skromni. Naj starši presodijo, kaj res potrebujete. Ni treba imeti vsega, kar si zamislite. Potem pa to, kar dobite, delite z drugimi. Veseli boste. Dobrota je zelo pomembna in nas bogati.« Ob tem jih je pozval še, naj se vsak dan znova zahvaljujejo ne zgolj za to, kar dobijo, marveč tudi za vse tisto, kar se jim zdi samoumevno: za toplo posteljo, lepa oblačila, hrano. Vsem otrokom na svetu to namreč ni dano.
MARJETKA R. LESJAK
Foto: SHERPA
32
REPORTAŽA
e
iS*	^	3	Л	Г
Koncert Klic dobrote za tiste, ki so V hudi stiski - S köncertom je povezanega veliko dela in volje
/K Oder ^^ f sOkrasila \
dela, ki so bila ustvarjena vjkoloniji v Umetniki zax > \ Karitas. h/\
HP II

i
fh
riti?*- v,Äf ^ VftV*^
Л >	•	• ».» JSsfii. .. .. Ä.ftii . -ЖУРГ	.C ' .
		
	ß	
L /UST , A

«Г; .if
^Нж La
■ i *»лг
l.w H
spi л ls— ^	\ v -■ - , v	: t
öi'-fc. r	—f" M \ 1	1 - I ■	y. I,. 1
■[ . t-, čil I-i J-	(.	t It ' rI .4 1	- t
HM u •	't • + I	,'Mf «« ft-Jb ,i>i< •
M "t- " j-3)5 • i *.!»	j — •^■•g« 4 • il i'/ : , * i-t-j- •
-KI 11


v-;
Prireditev Klic dobrote so omogočili Mestna občina Celje, Celjski sejem, j Slovenski skavti in skavtinje, dijaki in dijakinje Srednje zdravstvene šole ZPO Celje, Sanjska obleka, Cvetličarna Gardenia, PGD Lokrovec-Dobrova, Celje, Gorenje Gostinstvo, podjetje On Don in Hotel Krona Domžale.
Pevce je spremljal orkester Slovenske vojske.
»Nocoj še posebej mislimo na vse družine, ki so v stiski, ne samo duhovni, ampak tudi materialni. Največ, kar jim lahko poklonimo so sprejetost, razumevanje in varnost,« je med 27. koncertom Klic dobrote opozoril predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl. Vse to žal ne zadostuje ... »Skupaj s toplino besed je potrebna tudi materialna pomoč,« je dodal. Koncert je bil kot vsa leta v dvorani celjskega Golovca.
Geslo 27. Klica dobrote je: »Kje sem doma?« Kljub koncu splošne gospodarske krize v vseh domovih ni enako toplo in marsikje doživljajo njihovi prebivalci različne stiske. »Tudi to leto je marsikatera družina v preizkušnjah zaradi brezposelnosti, bolezni,
JP
hujših nesreč ter prenizkih in nerednih dohodkov,« je še opozoril govornik. Tem lahko dobrodelno pomagajo drugi občani.
Dvorano je bilo treba za koncert, ki ga spremlja množica Slovencev, primerno pripraviti. To so storili prostovoljci sedemnajstih župnijskih karitas, med njimi iz Petrovč, Gotovelj, Mozirja, Luč, Nove Cerkve, s Polzele, Ponikve in z Vranskega. Klicu dobrote so se odzvali številni nastopajoči, ki so ogreli srca tistih, ki so jih gledali v dvorani ali po televiziji oziroma poslušali po radiu. Na letošnjem Klicu dobrote so dobrodelno nastopili David Jagodic, Trio Vivere, Katrinas, Klemen Torkar, Eva Hren, Pia Brodnik, Majda Petan, Elena Dobra-vec, Oto Pestner, Gašper
Rifelj, Iva Stanič, Andrej Jerman, Omar Naber, Modrijani, Robi Novak, Branka Kraner in Nuša Derenda. Spremljal jih je orkester Slovenske vojske. Odrsko sceno so obogatila dela, ki so nastala v okviru kolonije Umetniki za Karitas.
Med koncertom je bilo zbranih za pomoč družinam v stiski 157 tisoč evrov. Slovenska karitas bo zbirala denar zanje vse do konca leta. Do začetka tega meseca je bilo tako zbranih že 228 tisoč evrov. Tisti, ki še želijo darovati za ta dobrodelni namen, lahko to najavijo na telefonsko številko 01/30059-60, na spletni strani www. karitas.si ali z nakazilom Slovenski karitas z oznako Klic dobrote.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Koncert je spremljal tudi del slovenskega političnega vrha, od predsednika državnega zbora Milana Brgleza do predsednika vlade Mira Cerarja. Navzoči so bili slovenski škofje, med njimi domači, celjski dr. Stanislav Lipovšek. Nastopajočim je ploskal tudi celjski župan Bojan Šrot. Predsednik države Borut Pahor pa za razliko od naštetih ni sedel med obiskovalci v dvorani, marveč je pomagal prostovoljcem v klicnem centru in se odzival na klice tistih, ki so darovali prispevke.
REPORTAŽA
33
»Dobro se z dobrim vrača«
Nina Pušlar zaznamovala dobrodelni koncert v OŠ Ljubečna
Priljubljena pevka, ki je letos ustanovila svojo dobrodelno fundacijo Nasmeh za življenje, je minuli četrtek s svojim iskrenim nasmehom in celo glasbeno skupino brezplačno nastopila na že sedmem predprazničnem koncertu v OŠ Ljubečna. Na ta način je pomagala lepemu številu učencev te šole, ki bodo v tem šolskem letu prejeli finančno pomoč iz šolskega sklada.
»Le zaupaj, ne obupaj, naj ti iz srca sije mavrica. Bodi reka, ki teče zagnano, bodi polje, ki vedno rodi, bodi morje še ne raziskano, gora, ki stoji,« poje
»Duša« vsakoletne dobrodelne prireditve v OŠ Ljubečna je prizadevna učiteljica Mojca Križnik. (Foto: GrupA)
v enem svojih hitov živahna in nasmejena rdečelaska, ki s svojim delovanjem dokazuje, da poje o tem, kar tudi sama pozna. In ki sama verjame v rek, da se dobro z dobrim vrača. Zato je obiskovalce koncerta, ki so povsem zasedli telovadnico šole, spodbujala s svojimi verzi: »Vse težave zdaj lahko obrneva na glavo. Dobri vili pa pošljeva pozdrav z ljubeznijo.« In ta pozdrav je namenila vsem tistim, ki se zaradi materialnega pomanjkanja znajdejo na robu: »Ne obupaj, svet je tvoj. Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje. Najdi svojo pot ... Svet je, svet je tvoj!«
Nina s svojimi pesmimi objema vse ljudi.
Da gre za nedvomno velik kulturni in humanitarni dogodek ne samo v šoli, ampak tudi v kraju, je prepričan tudi ravnatelj šole Martin Grosek. »Čeprav nismo delali zunanje promocije tega dogodka, je bila naša telovadnica polna ljudi, ki imajo radi glasbo in čutijo potrebo, da pomagajo otrokom. Ker se je zaradi dobrodelnosti Nina Pušlar odpovedala honorarju in ker so naši zvesti sponzorji pokrili vse stroške, povezane s prireditvijo, bo ves denar od vstopnine na razpolago za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin,« pripoveduje ravnatelj šole, ki je z vstopninami, zbranimi na lanskem koncertu, pomagala 66 učencem. »Z zbranimi finančnimi sredstvi pokrivamo stroške za različne šolske dejavnosti, predvsem šole v naravi, za tiste učence, katerih starši nas pisno prosijo za pomoč in so glede na socialne kriterije do te upravičeni. O namenski porabi zbranih sredstev vodimo natančno evidenco, ki jo seveda brez izpostavljanja posameznikov, ki so prejeli pomoč, predstavimo tudi svetu staršev in svetu zavoda,« o povsem transpa-rentnem načinu porabe pravi Martin Grosek.
Z Nino Pušlar in njeno skupino so zapeli tudi člani mladinskega in otroškega pevskega zbo-
-
ra, ob taktih njenih pesmi pa sta zaplesali tudi dve šolski plesni skupini. Tako nastopajoči kot gledalci v dvorani so se ob dobrodelnem namenu
v en glas pridružili pevki ob refrenu: »Biti s teboj, to mi je všeč!«
MARJETKA R. LESJAK Foto: SHERPA
V
' 1
Po koncertu so obiskovalci lahko kupili še izdelke na dobrodelni tržnici.
34
REPORTAŽA
Medtem ko eden prime za rugi ovija žico.
Ogrodje venca sestavlja cev, nanjo je pritrjena kovinska konstrukcija, ta je obdana z vrtno mrežo. Slednja je idealna za to, da vanjo vpletajo smrekove veje, ki jih povežejo z žico.
Žico nam vsako leto priskrbi častni član našega gasilskega društva Da je tako velik venec spleten, je treba kar nekaj ur trdega dela. Z dvigalom ga vsako leto na steber na križišču z avto dvigalom dvigne »dobri Jože Pliberšek, ki jo navije in tako pripravi za lažje ovijanje smrečja. mož« Ferdo Pečnik.
Venec, ki združuje in povezuje
Sad pridnih in spretnih rok Lokrovčanov ponovno krasi vaško križišče
»Poslušam reklamo za natečaj za najlepši adventni venec ... Kaj pa največji? Če vas zanima, kako ga pletemo, se nam pridružite jutri popoldne pod Dimčevim skednjem,« je pisalo v povabilu, ki ga je na naslov Novega tednika poslal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Do-brova Pavel Stermecki.
Mrzel torek se je že prevesil v temačen novembrski večer, ko v Lokrovcu nihče ni mogel zgrešiti Dimčevega skednja. Luč pod njim je svetila več parom pridnih in spretnih rok, ki so previdno zatikale smrekove veje v mrežasto ogrodje velikega adventnega venca. Ko so bile veje enega kroga zataknjene, so jih iste natančne roke trdno povezovale z žico. Pletenje velikanskega adventnega venca tako nima veliko skupnega s pletenjem namiznih venčkov. Gre za »prav pošteno moško« delo, ki zahteva veliko moči. A tisti, ki misli, da moški niso pozorni na lepoto, se moti. »Pletenje takšnega venca ni enostavno, zanj je treba tudi nekaj znanja, tudi mi se vsako leto potrudimo, daje lepo. Venec mora biti lep iz vseh zornih kotov, ker ga gledamo s tal tri ali štiri metre visoko obešenega. Takrat bi bile napake še bolj opazne,« je delo pridnih lokrovških mož opisal Stermecld.
A tudi zgolj za moč in lepoto ne gre. »Venec izdelujemo že 15. leto in je za nas tradicija, za katero upamo, da se bo obdržala. Mladim na ta način kažemo, kaj se z združenimi močmi zmore. Takšen projekt nas krajane združi in povezuje,« pravi predsednik lokrovških gasilcev.
Za izdelavo tako velikega venca, ki velja za drugega največjega v tej krajevni skupnosti,
tanju ne sodelujejo, ampak prinesejo s seboj dobro voljo in kaj za pod zob.
»Venca ne okrašujemo, ker ne želimo, da bi bil načičkan in da bi pozornost preusmerjal proč od tega, kar je njegov osnovni namen. Naj bo čim bolj naraven in tudi ne preveč osvetljen. Bistvene so štiri lučke, ki bodo zasijale druga za drugo,« je še sklenil Stermecki. Minulo soboto so ga dvignili z dvigalom in priklopili na elektriko, v nedeljo popoldne, ko je zasijala prva luč, pa ga je blagoslovil domači župnik mag. Srečko Hren. MARJETKA R. LESJAK, foto: SHERPA
potrebujejo do dve traktorski prikolici smrečja. »Pri nabiranju skušamo biti karseda iznajdljivi. Tudi letos je bilo tako, da smo uspeli dobiti veje dreves, ki so bila požagana. Že s pridobivanjem smrečja je veliko dela, za katerega potrebujemo celo ekipo,« je povedal sogovornik, ki je priznal, da prav pri tem delu pridejo prav tudi ženske roke.
V tej celjski krajevni skupnosti postavijo še dva velika venca, prvi je na Ostro-žnem, drugi pri cerkvi svetega Duha.
Pri izdelavi velikega adventnega venca, ki ga postavijo na vaškem križišču, sodeluje vsako leto približno ista ekipa, ki se ji pridružijo še drugi krajani. Večina teh, ki sodelujejo pri izdelavi venca, je članov tamkajšnjega gasilskega društva, pridružijo se tudi takšni, ki to niso. Nekateri pri sple-
KULINARIKA
35
Bučna juha
EVI NA „ KUH'NA
Maslen začetek
Če je vprašanje maslo, je odgovor: »Da!«
Na manjšem kosu masla (količina prikazana na fotografiji) sem popražila dve jia drobno narezani šalotki. Že vnaprej sem olupila in narezala bučo na manjše kose, saj z dolžino
praženja masla ni dobro pretiravati, bučo pa je šalotki treba dodati takoj, ko se ta prepraži.
Namig: če nimamo vnaprej pripravljene jušne osnove, si lahko pomagamo tudi s kakšno zelenjavno jušno kocko.
Barvna bučna popestritev
Na popraženo šalotko sem stresla na koščke narezano bučo in vse skupaj zalila z jušno osnovo. Te mora biti toliko, da z njo prekrijemo koščke buče.
Bučo sem kuhala približno 20 minut oziroma tako dolgo, da se je zmehčala. Nato je na vrsto prišel moj palični mešalnik. Vse sestavine sem spasirala, pri čemer sem bila pozorna, da se mi kakšen manjši kos ni izmuznil.
Buča hokaido, ki uspeva jeseni, izvira z japonskega istoimenskega otoka. Ima veliko odličnih lastnosti, seveda poleg najbolj očitne, žive barve, s katero popestri vsak krožnik. Najpomembnejša zdravilna lastnost buče naj bi bila velika količina vitamina A, ki pomaga izboljšati vid. Buča je bogata tudi z lutain-om, ki naj bi preprečeval nastanek sive mrene in nekaterih drugih bolezni oči. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki krepi imunski sistem, in je dobra odločitev v hladnih dneh.
Buča naj bi pripomogla tudi k idealnim telesnim meram. Je bogat vir vlaknin in je nasitna ter ima hkrati malo kalorij. Vpliva tudi na delovanje srca, saj naj bi pomagala pri zniževanju ravni holesterola, kot vsa oranžna živila pa naj bi preventivno delovala proti nastanku raka. Tudi do napete in mladostne kože naj bi lažje prišli z uživanjem buče.
Naše razpoloženje je odvisno tudi od hrane. In v mislih nimam dobre volje, ko naročim pico, in slabe volje, ki jo povzroči slaba vest potem, ko jo »zma-žem«, temveč določene sestavine, ki vplivajo na sproščanje hormonov. Bučna semena naj bi bila bogata z aminokislino triptofan, ki povzroča proizvaja-I nje serotina, torej hormona sreče. Le pest bučnih semen naj bi zadostovalo, da bo dobra volja spet pri hiši.
SG 2
36
FOTOREPORTAŽA
Odštevanje mozirskega podžupana Romana Čretnika skupaj z navdušenimi otroki. Po odštevanju je Mozirski gaj v nekaj trenutkih razsvetlilo milijon lučk.
V	gaju letos sveti
V	pravljično okrašenem Mozirskem gaju - Božična bajka Slovenije kot zgodba o uspehu
V Mozirju je pred prvo adven-tno nedeljo zaživela že druga Božična bajka Slovenije. Mozirski gaj je letos odet v milijon pisanih lučk, ki poudarjajo lepoto tega parka in zimske narave nasploh. To je dvakrat toliko lučk kot lani, ko jih je svetilo pol milijona. Letos je adventna oziroma božična okrasitev nasploh še veliko lepša.
Petkova otvoritvena slovesnost se je začela v parku, ki je bil odet v temo. »Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dve, ena!« so glasno odštevali navzoči z mozirskim podžupanom Romanom Čretnikom na čelu. Sledil je čudovit prizor, ko je temino gaja v nekaj trenutkih razsvetlilo milijon lučk. Otvoritveno slovesnost je spremljalo več kot tisoč domačinov, ki so si lahko prvo uro po odprtju Božično bajko Slovenije ogledali brezplačno.
V kulturnem programu sta nastopila domači pevec Gregor Verbuč in skupina Šokice iz Slavonskega Broda na Hrvaškem, ki je predstavila slavonsko kulturo. Mozirski projekt je namreč mednaroden, v sodelovanju s Hrvaško, ki ima na tem področju bogatejšo izkušnjo. V bližini Čazme je namreč že dolga leta predstava Božične zgodbe družine Salaj, kjer sveti na njenem posestvu v adventnem in božičnem času celo dva milijona lučk. Med množico obiskovalcev so številni Slovenci.
Uspešna bajka
Organizator Božične bajke Slovenije, društvo Mozirski gaj, je ocenil kot zelo uspešno že lansko prvo prireditev. Naštel je osemnajst tisoč obiskovalcev. Letošnji prvi ad-ventni konec tedna si je mozirsko
bajko ogledalo celo za polovico več obiskovalcev kot lani. V razsvetljenem gaju je tako uživalo že približno 1.200 obiskovalcev, v to številko tisoč domačinov ni vštetih.
Gaj, ki je odprt vsak dan, krasijo med drugim jaslice iz različnih naravnih gradiv, vse od koruzni-ce do kumine na bradi sv. Jožefa. Dodatno dogajanje bodo popestrili nastopi pravljičnih bitij, od snežne kraljice in gozdne vile do škratka. V soboto in nedeljo, 9. in 10. decembra, bo Božično bajko Slovenije obiskoval Miklavž ter v božičnem času še Božiček. Natančne ure celotnega dodatnega dogajanja so objavljene na spletni strani Mozirskega gaja. Božična bajka Slovenije bo na ogled do 6. januarja.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
FOTOREPORTAŽA
37
V znamenju rdeče in modre barve

• Ш K"	F •• i t:-
.■v.' " • - 'o • .V	.: ■
- 'K-i* 4	.=•>


3m v/
»1
38	PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc. si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
V spomin
Poslovil se je častni meščan Celja mag. Ludvik Rebeušek
Prejeli smo
Župan ima kratek spomin
Ta teden smo lahko poslušali (Radio Celje, 28. 11. 2017) in brali (Novi tednik, 30. 11. 2017) izjavo župana Bojana Šrota o aktualnem dogajanju v celjski bolnišnici. Svet zavoda Bolnišnice Celje namreč na svoji zadnji seji ni podelil mandata dosedanjemu direktorju g. Ferjancu, čeprav se je večina zaposlenih javno postavila na njegovo stran, saj naj bi bolnišnico dobro vodil. Objektivnega argumenta za njegovo zamenjavo svet zavoda bolnišnice ni navedel, ker ga menda tudi ni.
Navajam povzetek županove izjave, v kateri nasprotuje »rušenju« direktorja g. Ferjanca s strani ustanovitelja zavoda, to je ministrstva za zdravje.
»Sklep o prenehanju mandata dosedanjemu direktorju je sprejel svet zavoda bolnišnice, v katerem so predstavniki ustanovitelja v večini. Eden izmed njih je bil pred kratkim imenovan za predsednika sveta. Negativno mnenje direktorju javnega zavoda daje torej nekdo, ki delovanja celjske bolnišnice nikakor ne more poznati, saj je šele prevzel svojo funkcijo. Torej mu je morala biti takšna odločitev posredovana od ustanovitelja in predstavniki ministrstva v svetu zavoda so opravili
zadano nalogo. Gre za politično zamenjavo direktorja izključno zaradi pohlepa po denarju in funkcijah, kar potrjujeta javno nasprotovanje in protest zaposlenih, ki so ustanovili celo civilno iniciativo za podporo g. Ferjancu. Rušenje vodstva bolnišnice, ki je zadnjih deset let dobro delovala, je povsem neodgovorno,« pravi župan Šrot.
Z njegovo izjavo se seveda strinjam, nikakor pa je ne morem jemati resno. Zakaj?
Popolnoma enako izjavo bi namreč lahko dali zaposleni pred petimi leti, samo da bi namesto bolnišnice zapisali zdravstveni dom in namesto ministrstva za zdravje Mestno občino Celje. Razlika je le v tem, da je šlo za sprejem novega direktorja, ker se stari iz razumljivih razlogov na razpis ni niti prijavil. Žal takrat zaposleni niso imeli toliko poguma, da bi storili enako, kot so storili zdaj zaposleni v bolnišnici, da bi se torej takšnemu kadrovanju uprli.
Tudi v ZD ima ustanoviteljica, Mestna občina Celje, večino glasov v svetu zavoda. Takrat kot tudi zdaj je bil in je še predsednik sveta predstavnik občine. Tudi takrat je bilo poslovanje JZ ZD Celje zelo dobro in je bilo takšno več kot 30 let. Razlika je le v tem, da je bilo finančno in kadrovsko stanje v JZ ZD Celje še bistveno boljše, kot je zdaj v bolnišnici. Tudi v strokovnem pogledu je ZD Celje po kakovosti močno izstopal iz povprečja v državi. Pri orga-
nizaciji nekaterih služb je veljal celo za referenco drugim zavodom v Sloveniji.
Kako se bo sedanja zgodba v bolnišnici nadaljevala, še ne vemo. Le upamo lahko, da ne tako, kot se je v ZD, kjer je bilo imenovanje direktorja popolnoma politično. Svet je sprejel za novega direktorja oz. direktorico osebo brez kakršnega koli znanja s področja zdravstva in brez kakršnih koli vsaj primerljivih vodstvenih izkušenj. Izbrana je bila po referencah najslabša kandidatka med prijavljenimi, bila pa je tako rekoč občinska. Marsikdo od zaposlenih je menil, da bo takšna odločitev predstavljala pokop za ZD Celje. Večina ostalih napovedi se je v naslednjih štirih letih uresničila. A to župana očitno ni motilo, saj je svet zavoda po navodilih letos ponovno in na enak način izbral kandidatko, torej podaljšal mandat sedanji direktorici, čeprav je imel možnost bistveno boljše izbire. In razlog? Pohlep po denarju? Občina je v zadnjih letih pobrala zdravstvenemu domu znatna privarčevana in za zdravstvo namenjena sredstva ter vse, kar ostane po vsakoletni bilanci. Finančno stanje JZ ZD Celje je zdaj precej porazno in enako porazna je tudi kadrovska situacija, da o stroki niti ne govorimo, ker v ZD Celje novi zdravniki očitno nočejo priti.
Zato županove izjave v zvezi z dogajanjem v celjski bolnišnic ni mogoče jemati resno!
ANDREJ ŽMAVC, Celje
Mesto med zidovi
Protipoplavni ukrepi kot nujno potrebni ukrepi države bodo v prihodnosti preoblikovali prostor Savinjske doline, enako kot so ga v preteklosti zgrajene protihrupne ograje na avtocestnem križu Slovenije. Avtocestne ograje so negativno trajno zaznamovale slovenski prostor in tega nismo preprečili. Še posebej to velja za območje Celja.
Protipoplavni armiranobetonski zidovi so že izvedeni v Vojniku. Enak pristop in verjetno enaka usoda čakata
Celje na zahodnem robu mesta v Medlogu, kjer že načrtujejo zid. Celoten poseg proti-poplavnih ukrepov bo uničil zahodno zeleno zaledje mesta, ki je v preteklosti že prevzelo poimenovanje Drevesni park Celja. Ta prostor pomeni dediščino drevesnice Medlog in z njo povezane vrtnarske dejavnosti.
Območje bi bilo v prihodnje mogoče načrtovati z upoštevanjem prostorskih danosti lokacije in z evidentiranjem vzpostavljenih obstoječih rastišč odraslih dreves, grmovnic, gramoznic ter ostalih živih sistemov ter že razvitih dejavnosti. Na tem območju Celja so prepoznana večja rastišča dreves, ki so ostanek dolgoletne vzgoje in nege rastlin.
Strokovne podlage, izdelane za to območje, kot poseg v svoji idejni zasnovi niso upoštevale dejanskega stanja v prostoru niti niso evidentirale rastišč ključnih sklopov dreves, grmovnic ali posameznih dreves. Nastali idejni načrt ne upošteva ključnega kapitala prostora, kar je zagotovo zaščitena platana ob Kristininem dvorcu.
Na nedavnih Piranskih dnevih arhitekture sta izrazito povezovalno vodilo nagrajenih del predstavljali trajnost gradnje in uglašenost s prostorom, to je z lokacijo stavbe.
Prav takšen pristop, ki upošteva obstoječe stanje in podrejenost osnovni usmerjenosti prostora, je nujno ključno izhodišče vseh posegov na lokaciji vrtnarskega centra, stare mlekarne in območja ob srednji šoli za vrtnarstvo.
Zaradi zadnjih posegov in morebitne nove gradnje stavb mestni park izgublja svoj prostor, drevesni kapital in s tem svoj prvobitni namen, to je status zaščitenega javnega zelenega mestnega prostora. Nadomestiti ga bo treba z drugimi območji in ureditvami, ki bodo uspešneje upravičili svoj namen.
Še je čas, da vse načrtovane protipoplavne betonske zidove v naši krajini izvedemo drugače in da ukrepe izvajamo na lokacijah, ki bodo smiselno povezovale dve sosednji lokalni skupnosti, jima služile ter bodo predvsem učinkovitejše in prijaznejše do okolja. Negativne posledice delovanja reke Savinje in morebitne poplave poseljenih območij je smiselno preprečevati z načrtovanim umikom poselitev z razlivnih območij vod.
MATEJA KRICEJ, Celje
Mag. Ludvik Rebeušek, profesor ekonomije, velja za prvega pravega teoretika in praktika turističnega marketinškega razmišljanja v Sloveniji. Rodil se je v znani hotelirski družini v Celju. Gostinstvo in hotelirstvo je študiral na Dunaju.
Leta 1950 je bil imenovan za upravitelja takratne vajenske šole za trgovske učence, ki ni imela svojih prostorov in so jo nameravali ukiniti. Zaradi njegove vztrajnosti in zagnanosti je bila leta 1957 zgrajena nova stavba, ki je pomenila prvi novi povojni srednješolski objekt v Celju. Kakovost izobraževanja in obseg učnih programov sta rasla iz leta v leto, različni oddelki pa so prerasli v samostojne šole. V celjski šoli za prodajalce je uveljavil tako imenovani celjski model povezave med teoretičnim in praktičnim delom pouka, ki so ga v naslednjih letih prevzele vse trgovske in gostinske šole v Sloveniji, priporočen pa je bil tudi za vso Jugoslavijo.
Ludvik Rebeušek se je vse življenje še posebej zanimal za turistične razsežnosti naravnih zdravi-
V dvaindevetdesetem letu je umrl Avgust Ča-torič, frizerski mojster iz Celja. Rodil se je 25. avgusta 1926 v Celju. Želja po pridobitvi poklica ga je pripeljala v frizerski lokal Rika Grobelnika, kjer se je izučil za frizerja in leta 1943 opravil pomočniški izpit. Vojna leta in služenje v vojski so ga za nekaj let odtrgali od frizerske dejavnosti, vendar se je po vrnitvi domov zaposlil pri mojstru Gro-belniku, kjer je opravil mojstrski izpit. Leta 1953 je odprl samostojno obrt v Vrunčevi ulici v Celju, se nato preselil nedaleč v Tkalsko ulico 11, kjer sta z ženo Marijo opravljala frizersko obrt. Na Hudi-nji so zgradili novo hišo, v kateri je frizerski salon še danes. Svoje znanje je Avgust prenesel tudi na sina, ki s svojo ženo na-
lišč, zlasti na celjskem območju. Med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal, velja omeniti njegovo programsko vodenje Tribun tržnega gospodarstva na Rogli v organizaciji društva ekonomistov Celje in zelo aktivno članstvo v Turističnem društvu Celje. Smisel za inovativ-nost in organizacijo ter izjemna delovna vztrajnost sta ga ponesla v številna domača in mednarodna strokovna združenja.
Za vrednote, ki jih je oblikoval na področju srednjega šolstva in zdraviliškega turizma in imajo trajen pomen za razvoj, ugled ter promocijo celjske občine doma in v svetu, mu je Mestna občina Celje leta 1993 podelila naziv častni meščan Celja.
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Mestna občina Celje
daljuje družinsko tradicijo. Svoje bogate izkušnje je Avgust nesebično delil z mladimi v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer je z veseljem demonstriral frizerstvo, kot je izgledalo nekoč. Spominjali se ga bomo po tem, da je bil vedno zelo urejen. Tudi ko se je upokojil, je rad prihajal v lokal in z bistrimi domislicami zabaval svoje dolgoletne stranke. Njegova frizerska pot je trajala več kot 75 let. Za vedno nam bo ostal v lepem spominu.
Bojan Catorič
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
novi tednik
V spomin
Avgust Čatorič
(1926-2017)
radio celie
ŽIVALSKI SVET
39
Zebe tudi živali
V mrzlih dneh ne pozabite poskrbeti za svoje kosmatince
V teh dneh, ko se ponoči temperature spustijo pod ničlo, pošteno zebe tudi domače živali, če morajo bivati na prostem. Med najbolj ogroženimi so psi, ki morajo celo leto preživeti v pesjakih in utah, ter brezdomne mačke. Zato ne preseneča, da je na družabnem omrežju nedavno zakrožilo sporočilo, ki se zgraža nad lastniki, ki poskrbijo za to, da je avto v garaži, za svojo žival, ki jo pustijo zunaj v mrazu, dežju in snegu, pa ne. Opozorila o primernem ravnanju v teh mrzlih dneh zato niso odveč, saj jih marsikje lastniki še vedno ignorirajo.
Ko tudi podnevi temperatura ostaja pod lediščem, naj lastniki omogočijo svojim živalim počitek v zaprtih prostorih s suhim ležiščem. Pasje ute so primerne, samo če so dobro izolirane (tla, streha in stene morajo imeti vsaj pet centimetrov izolacijskega materiala), če niso izpostavljene prepihu in vetrovom, če so večpre-katne in imajo psi ustrezen material za ležišče (zelo
primerne so večje količine slame).
Za mačke, ki so zunaj, lahko naredijo hišico, v kateri bodo prenočevale. Ta je lahko iz različnih materialov, le da je v njej suho, da je dobro izolirana in da vhod ni prevelik.
Hrana in voda v mrzlih dneh
Živali, ki bivajo zunaj v hladnem delu leta, potrebujejo dodatno energijo, da lahko vzdržujejo telesno temperaturo, opozarjajo veterinarji, zato svetujejo, da je treba za takšne živali zagotoviti nekoliko več hrane. Obrok naj bi se jim povečal za 10 do 15 odstotkov.
Če poleti pogosto slišimo opozorila o nevarnosti dehi-dracije živali, pa tudi pozimi ta ni nezanemarljiva. Voda v posodi namreč lahko hitro zmrzne in pes je ne more piti, sneg pa ni primeren vir vode, saj draži želodec. Količina vode v snegu je tudi premajhna za dnevne potrebe živali. Zato je najbolje večkrat na dan preveriti vodo in jo menjati.
Tudi pse zebe!
Saj poznate rek, da nas zebe kot psa. Torej je tudi kosmatincem v teh zimskih dneh hladno. Psi, ki živijo v stanovanju, se na sprehodu ne morejo tako hitro prilagoditi na spremembo temperature. Zato se tresejo, saj jih zebe, in jih je večkrat težko spraviti iz stanovanja za daljši čas kot le za to, da na hitro opravijo potrebo. Roko na srce, tudi mnogim lastnikom se pozimi ne da kaj veliko sprehajati. Za pasje mladiče, kratkodlake pse, male družne pse in hrte velja, da v takšnih dneh potrebujejo zaščitna oblačila, medtem ko je zunanja namestitev ob zimskih temperaturah zanje povsem neprimerna.
V snegu
Večina psov na snegu neizmerno uživa. Skačejo, se po njem valjajo, tekajo gor in dol. A treba je paziti na njihovo varnost ter na zaščito tačk proti zmrzali in soljenim ulicam in cestam. Kupiti se da posebna mazila za zaščito občutljivih pasjih blazinic. Ker si tace ližejo, je
Nekateri psi, ki imajo kratko dlako, so še posebej občutljivi na mraz in potrebujejo zaščitna oblačila.
Hiša za zunanje mačke, ki jo lahko naredite sami.
lahko večja količina soli škodljiva. Najbolje jim je pred sprehodom tace namazati s kremo, po njem pa umiti.
Živali na prostem
Tudi na pašnikih v hladnih dneh pogosto vidimo živali. Prezimovanje pašnih živali na prostem je vedno bolj pogost način reje, ugotavlja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki meni, da v primeru, da je izvedeno na pravilen način, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Takšno prezimovanje je primer-
no za govedo, ovce in konje. V zelo mrzlih dneh takšne živali pojedo več krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature. Potrebujejo tudi suh prostor za počitek in pitno vodo, kar je težko zagotavljati, zato uprava priporoča, da naj lastniki v času, ko temperatura pade pod deset stopinj, živali umaknejo v hleve. V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj se mokri in z blatom zamazani dlaki zmanjša izolacijska sposobnost.
Za konje velja, da se brez težav prilagajajo vremenskim razmeram. Najbolj trdoživi so majhni konji (haflingerji, norveški konji, islandci, shetlandski poniji). Večina toplokrvnih konj v hudem mrazu potrebuje hlev. Sicer pa strokovnjaki menijo, da so konji, ki so tudi pozimi veliko časa na svežem zraku, bolj zdravi kot tisti, ki preživijo večino dneva v hlevu.
TC,
foto: arhiv NT (SHERPA)
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 19. decembra ob 10. uri.
		
7. ČE		
8. PE		od 10. ure plod
9. SO		plod
10. NE	list do 14. ure, od 15. ure plod	
11. PO	korenina	
12. TO		korenina
13. SR	korenina	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/75407-43.
novi tednik
Nagradni natečaj
Izbiramo najlepši adventni venček
Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili.
Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 21. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 18. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vabljeni k sodelovanju!
Marjana Bobik, Vojnik
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Zgodbe velenjskih starih hiš (5)
Železniška postaja
Velenjski premog in šoštanjska tovarna usnja sta v Velenju spodbudila tudi gradnjo železniške proge. Najbolj goreč pobudnik je bil zagotovo Daniel von Lapp, saj je bila prihodnost njegovega premogovnika odvisna od prometnih povezav Šaleške doline s širšo okolico.
Železnica je privabljala naseljence kot magnet, kajti Stara vas in trg sta se začela kmalu širiti ob cesti proti njej. Progo od Celja do Velenja z industrijskim tirom do velenjskega premogovnika v Škalah, skupno dolgo malo manj kot 40 kilometrov, so uradno začeli graditi 24. aprila 1891, prvi vlak pa je v Velenje pripeljal 27. decembra 1891. Drugi del gradnje savinjsko-mislinjske železnice, ki je povezala Velenje in Dravograd, se je začel leta 1897 in končal dve leti pozneje. Arhitektura železniške postaje je bila tipizirana za celo Avstro-Ogrsko z značilno rumeno barvo fasade. Postaja je bila opremljena s kurilnico, potniško blagajno in z garderobo za prtljago.
ANDREJA AŽBER, Knjižnica Velenje

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Na razglednici je posnetek železniške postaje.
ALBUM S CELJSKEGA - OB 20-LETNICI SMRTI
Friderik Kolšek
(9. 7. 1932-2. 12. 1997),
prelat in celjski opat
Rojen je bil 9. julija 1932 v Vojniku. Dokaj kmalu se je odločil, da bo svoje življenje namenil duhovniškemu poklicu, kar mu je že v dijaških letih nakopalo nemalo sitnosti. Po končani celjski gimnaziji je teologijo študiral v Ljubljani, v duhovnika pa je bil posvečen 29. junija 1957 v Mariboru. Tri leta je kaplanoval v sv. Lovrencu na Pohorju (1957-1960) in tri leta pri sv. Martinu, danes je to Šmartno pri Velenju (1960-1963). Leta
1963 je prišel v Celje v župnijo sv. Danijela, v kateri je bil kaplan do leta 1966, ko je postal vikar. Po smrti celjskega opata dr. Petra Kovačiča leta 1969 je postal upravitelj župnije in opat ter celjski mestni župnik. Več obdobij je vodil celjsko de-kanijo, bil je član škofijskega duhovniškega in gospodarskega sveta, leta 1988 je dobil naziv papeškega hišnega prelata, torej naziv, ki mu je omogočal takojšen dostop do papeža kadarkoli. Zapisal se je z velikimi
črkami ne le v spomin Celja in v njegovo zgodovino, temveč v spomin mnogo širšega prostora. Leta 1992 je namreč prejel zlati grb mesta Celje in leto pozneje Steletovo priznanje v Ljubljani, ki mu ga je podelilo Slovensko konservatorsko dru-
štvo. Umrl je 2. decembra 1997 pod streho domačega župnišča na Slomškovem trgu v Celju in je pokopan na domačem vojni-škem pokopališču.
Anka Aškerc, dolgoletna ravnateljica zavoda za spomeniško varstvo v Celju in prejemnica Steletove nagrade leta 2006, se ga spominja: »Opat Friderik Kolšek je imel pri obnovi sakralne kulturne dediščine izjemno vlogo, ki je vse premalokrat izpostavljena. Poskrbel je za vzorno obnovo vseh cerkva, ki so mu bile neposredno zaupane.
Na tem mestu zagotovo izstopa opatijska cerkev sv. Daniela v Celju. Stavbo, ki je med vojno utrpela resne poškodbe, so obnavljali že dlje časa, a je bila šele v njegovem času res cerkev obnovljena. Izvedena
ni bila le gradbena sanacija, ki je bila nujna, saj je bila stavba resno ogrožena, temveč tudi celovita prezentacija prvotne gotske podobe, kjer izstopata kapela Žalostne Matere Božje in gotski prezbiterij. Cerkev danes predstavlja enega ključnih spomenikov svoje dobe na Slovenskem. Dela so bila opravljena v približno šestih letih, kar je v našem prostoru, kjer se obnova posameznih spomenikov vleče desetletja, prava izjema. To kaže tudi na njegove izjemne organizacijske sposobnosti.
Opat Kolšek je svetoval in usmerjal obnovo sakralne dediščine tudi na celotnem celjskem območju ter tudi širše na območju nekdanje mariborske škofije. Pri delu je tesno sodeloval s konservator-sko stroko, ki ji je bil s svojo široko razgledanostjo izjemen
sogovornik. Kjerkoli se je pojavil problem, je bil pripravljen posredovati, svetovati in podpreti najboljše strokovne ter tehnične rešitve. S svojim osebnim zgledom, poznavanjem stroke in z avtoriteto, ki jo je imel, je bil konservatorski službi v izjemno oporo, ki si jo je mogoče danes le želeti.«
Vir: Medved, D.: Novi tednik NT&RC, let. 52, št. 49 (11. 12. 1997), str. 5
Varstvo spomenikov, 35 (1993), str. 70-73;
Prispevek pripravil: Srečko Maček; foto: arhiv Osrednje knjižnice Celje; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje;
Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Mats in Susan Billmark: Naučite se živeti
Trnova pot do »preprostih« receptov življenja
Za mnoge bi, sodeč po naslovu, knjiga Naučite se živeti, ki jo je napisal švedski par Mats in Susan Billmark, lahko bila le še ena v poplavi mnogih poljudnih psiholoških priročnikov in knjig za osebno rast. Ti nam poskušajo pomagati za lažje prebijanje skozi bolj ali manj zapleteno življenje. A vsaj v nečem, a tudi še v marsičem, je ta knjiga drugačna: je namreč pogled na težave in iskanje človekovega notranjega, psihičnega sveta z osebno bolečo izkušnjo soočanja s tovrstnimi življenjskimi izzivi.
Avtorja knjige sta se leta spopadala s tesnobo, stresom, z depresijo, izgo-relostjo, s težavami s samopodobo in samozavestjo in kar je še teh pasti, ki jim posameznik na neki točki morda ni več kos. Takrat nemara napoči čas, da poišče pomoč strokovnjakov, psihologov, psihiatrov. Tudi za Susan in Matsa je prišel ta težek trenutek,
čeprav je na primer Mats do iskanja pomoči pri psihologu ali psihiatru imel velike predsodke, saj naj bi to bil izraz človekove šibkosti in razlog za osramočenost v družbi.
A druge poti zanju ni bilo in tako sta morala, tudi z nekaj naključja, ko je šlo za izbiro terapevta, svoje težave »vreči v objem« trenerja za mentalno zdravje, kot takšnemu strokovnjaku za zdravljenje in lajšanje psihičnih težav tudi pravijo na Švedskem. Kot opisujeta v knjigi, sta Susan in Mats s številnimi seansa-mi pri trenerju mentalnega zdravja, ki je v pogovore vključil tudi svojo soprogo, uspela prebroditi viharno obdobje v svojem zakonu, ki ga je načelo spopadanje s stresom, tesnobo, z izgorelostjo ...
Ponovno sta »odkrila«, kaj zaznamuje zdrav in ljubeč partnerski odnos, da zanj veljajo preprosti recepti, čeprav jih morda iščemo ali ponov-
no odkrivamo leta in desetletja. Kar pomeni, da si partnerja izkazujeta popolno pozornost, se veliko pogovarjata, da redno dokazujeta medsebojno spoštovanje in velikodušnost, da imata skupne projekte, ki jih uresničujeta kot ekipa. In nenazadnje, da se kljub letom zakona še vedno spogledujeta in se čim več dotikata, pri čemer še zdaleč ne gre le za spolnost.
Ponovno odkrito in izborjeno srečno partnerstvo je kajpak tudi posledica tega, da sta se avtorja tudi vsak pri sebi uspela spopasti s svojimi življenjskimi težavami, kar med drugim pomeni, da sta obvladala nerealistična tesnobna pričakovanja za prihodnost, se naučila reči ne, opravila s tem, kar si o njiju mislijo drugi, in spoznala, da je najpomembnejše to, kar si sama mislita o sebi, da se cenita takšna, kot sta, se zavedata pomena tega, kar imata, ter radosti
zaradi drobnih stvari. Preprosto povedano, da živita za sedanji trenutek. Da sta se naučila živeti.
Slednje jima gre po prehojeni trnovi poti bolečih življenjskih izkušenj, ki jih opisujeta v knjigi, očitno tako dobro, da se zdaj zdaj lahko v okviru svojega podjetja s prenosom znanja in izkušenj uspešno preživljata. In pomagata drugim, ki se jim je življenje tako zapletlo, kot se je njima.
ROBERT GORJANC
O avtorjih:
Mats in Susan Billmark sprva nista nameravala napisati te knjige. Osnova zanjo so sicer bili dnevniki, ki sta jih
pisala med svojim zdravljenjem. Ko
so prišli v roke njunim prijateljem, sta se zaradi njihovega prepričevanja odločila napisati to knjigo, ki je postala velika uspešnica.
BRALCI POROČEVALCI
41
Učite se, da bi znali delati
Ljudska univerza Šentjur, ki deluje v okviru Razvojne agencije Kozjansko, je v dvorani Slomškove rojstne hiše izvedla 9. Slomškov simpozij, ki je privabil zaposlene v vzgoji in izobraževanju iz cele Slovenije. Tema letošnjega simpozija Učiti se, da bi znali delati je izhajala iz enega od štirih Unescovih stebrov vzgoje in izobraževanja, dogodek pa je bil del profesionalnih usposabljanj, ki jih sofinancira ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Nameni 8-urnega usposabljanja so bili spodbujanje po-ljudno-raziskovalnega razmisleka o vprašanjih, povezanih s temo vzgoje in izobraževanja, ter sledenje Slomškovemu prispevku na tem področju in aktualizacija za današnji čas.
Predstavljene so bile raznolike teme strokovnih predavateljev. Prva sta nastopila prof. dr. Marko Jesenšek in Cvetka Rezar, ki sta predstavila Slomškovo razumevanje slovenskega jezika in opozorila na dolgoročne vplive njegovega jezikovnega
načrtovanja tudi v sodobnosti. Slomškovi pogledi so bili sredi 19. stoletja zelo napredni in v duhu idej, ki so se kasneje uresničile v pomladi narodov, prav tako pa so zanimivi in aktualni tudi za vprašanja, ki so povezana s sodobnim slovenskim jezikom, narodom in s Cerkvijo. Med jezikom in narodom je prepoznal zelo tesno zvezo, nobenSTROJIore nadomestit vloge in dejavnosti maternega jezika. Ko je Slomšek prepoznal slabo znanje materinščine, je sam poskrbel za pouk slovenščine. In morda namje to lahko v razmislek, da bi tudi vsodobnosti spodbujali k temu, da bi znanju materinščine posvetili več ur pouka v šolati.
Ddr. Stranico Gerjolj j e predstavil geštalt pedagogiko kot eno najbolj celostnih pedagogik, ki kot temeljno metodo uporablja kreativne medije, od risanja in kiparjenja do dela s telesom in z glasom. Nastala je sredi 70. let prejšnjega stoletja, predvsem zaradi dejstva, ker se je določenim pedagogom zdelo škoda, da bi geštalt terapijo uporabljali samo za zdravljenje, ne pa za razvoj
osebnosti. V drugem delu je dr. Tina Bregant predstavila, kako se z empatijo in s sočutjem lahko borimo proti izgo-relosti na delovnem mestu, dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in mag. Urška Battelino pa sta predstavili izgorelost in njen psihodinamski vidik. Stres je povsem normalno odzivanje. (Gre namrač za telesni, duševni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim ter zunanjim pritiskom (stresorjem), ki zamajejo njegovo ravnovesje. Določen dogodek je za nekoga neprijeten in ga temeljito pretrese, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. Nekateri ljudje ne prepoznavajo, da so utrujeni in pod stresom, ne prepoznavajo svojih čustvenih stanj. Mo čna čustva iti interesi namhStno zameglijo pogied.
Anton Martin Slomšek je zapisal: »Dveh reči ne odlagaj za jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnji dan vemo, da ga imamo; ali še jutri doživimo, tega ne vemo. Žal naj ti bo le za tri reči tvojih
STAN3VANJS-
no, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas.«	MT
V ameriških ritmih
Zadnji novembrski torek je v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje zadonelo v ritmih ameriške glasbe. Oddelek trobil in tolkal je pripravil raznolik program, ki je poskrbel za vse glasbene sladokusce. Tako smo lahko slišali vse od ragtime glasbe, filmske glasbe ter modernejših del zadnjega stoletja. S solističnimi točkami in različnimi komornimi sestavi so se predstavili učenci in dijaki, ki so s svojo energijo navdušili občinstvo. ML
Mi Ha Iš otvoril novo sezono abonmaja Gustav
Gledališki navdušenci vsako jesen pridejo na svoj račun, saj svoja vrata na široko odpre gledališko-glasbeni abonma Gustav v organizaciji šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ta že 17. leto zapored skrbi, da v Šentjurju gostujejo kakovostne, aktualne in raznovrstne predstave tako slovenskih profesionalnih gledališč kot ostalih produkcijskih hiš, institucij ali posameznih ustvarjalcev.
Minulo soboto so se abonenti prvič v stavo Mi Ha Iš - kdo si človek, v kateri letošnji sezoni odpravili v Ipavčev kul- nastopajo prepoznavna in uveljavljena turni center Šentjur in si ogledali pred- imena slovenske gledališke in glasbene
Polona Vetrih in Saša Tabakovič sta s skupino glasbenikov navdušila gledalce.
scene - Polona Vetrih, Saša Tabakovič, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Vasilij Centrih in Goran Krmac. Predstava temelji na judovski kulturi in tradiciji oziroma na psalmu Mi Ha Iš iz 11. stoletja, ki ga je veliki rabin na pot pospremil z besedami: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi ...« Mi Ha Iš tudi danes išče človeka, tistega, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm, ki govori o prijateljstvu in medsebojnem zaupanju, kajti tudi danes so hudi časi .
Vetrihova in Tabakovič sta predstavila nekaj najlepših judovskih običajev in anekdot, ki so jih v ozadju z lepoto klez-merskih in sefardskih pesmi pospremili glasbeniki s klarinetom, harmoniko (oz. klavirjem), violino in tubo.
Abonenti si bodo 9. decembra ogledali muzikal Trač v Ljubljani. V letu 2018 pa bodo v Šentjurju gostovali še komediji Žalujoča družina (Prešernovo gledališče Kranj in SLG Celje; 13. januarja) in (Totalno) katastrofalna večerja (Gledališče Koper; 12. marca) ter koncertno-gleda-liška predstava Frpruh (10. maja) o hudomušnih zgodbah zasavskih »knapov« v izvedbi legendarne glasbene skupine Orlek in igralca Matjaža Javšnika.
NM
C
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
DDK I DNEV
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ЦјЈЗ ЕНШ telemach TS kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
42
BRALCI POROCEVALCI
V Narodnem domu petje in ples
Bogato pevsko tradicijo knežjega mesta ob Savinji že 35 let soustvarja tudi Ženski pevski zbor Kulturno-ume-tniškega društva Ljubečna. Svoj jubilej so pevke proslavile s koncertom v dvorani Narodnega doma v petek, 24. novembra. S številnimi gosti so pripravile bogat program, ki ga je občinstvo v povsem polni dvorani toplo sprejelo.
Iz naših src do vašega srca je vsa ta leta njihov moto, s katerim so si ustvarile sloves kvalitetnega zbora s posebnim občutkom za lepo zapeto slovensko in tujo narodno in umetno pesem. Blizu pa so jim tudi druge zvrsti, od popevk, operet, cerkvene glasbe. Zboru je že dvajset let zvest odličen harmonikar Štefan Staro-vasnik. Skupaj nastopajo na samostojnih koncertih in različnih prireditvah, revijah po Sloveniji, tudi na tekmovalnih, kjer so pogosto uvrščene med najboljše regijske zbore. Vključujejo se v dogajanje v mestu in nastopajo v celjskih cerkvah. Rade zapojejo v domovih za starejše občane, gostujejo pri drugih zborih in podobnih umetniških skupinah. V okviru Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije redno nastopajo tudi na Festivalu
za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Zbor je poznan po svojem veselju in energiji, ki ju izžareva v svojih nastopih.
Slovo zborovodkinje
Veliko tega je bilo v petek zvečer moč slišati in videti na odru Narodnega doma. Pevke so predstavile pisan nabor pesmi od vsepovsod, prirejenih za ženski zbor ali soliste. Vmes so jih z enako pisanimi točkami podprli odlični gostje: kvartet Shalom, Celjska folklorna skupina, citrar Peter Napret, deklice iz Plesnega gledališča Braslovče, pevec in kantavtor Jože Kastelic - Kastelo, Ajda Žveplan, altistka Mateja Ben Ali, harfistka Lara Pelikan in 87-letni baritonist Branko Dobravc.
Na koncertu so nekatere pevke iz rok predsednika Zveze kulturnih organizacij in predstavnika celjske območne enote JSKD Živka Beškovnika prejele tudi Gallusove značke različne žlahtnosti za doseženi pevski staž v tem obdobju, tri med njimi jubilejnega za več kot 30 let zborovskega prepevanja.
Njihova zborovodkinja Vida Bukovac, motor in duša zbora, je po 26 letih izbra-
la koncert za svoje slovo od pevk. Njej v čast so pevke zapele venček narodnih, sledila pa mu je občuteno zapeta pesem Fala, s katero so se ji želele zahvaliti za vso pozitivno energijo, modre misli in ljubezen do slovenske pesmi, ki jim jo je ves ta čas vlivala v srca. Bila je to ob enem obljuba, da bodo to bogastvo negovale in ohranjale še naprej. Gospa Bukovac je simbolno predala sveženj notnega gradiva svoji naslednici Danijeli Jeršič, sicer dolgoletni solistki zbora.
Program je tenkočutno in prijazno povezovala Janja Srebot, ki je v napovedih predstavila bogato zgodovino zbora. V avli pred dvorano so pevke pripravile priložnostno razstavo ob jubileju, kjer so med drugim predstavile tudi svojo Kroniko, rokopis o zgodovini zbora med 15. in 30. obletnico. Zboru so na odru čestitali številni prijatelji iz drugih zborov, predsednik Ks Ljubečna, kolegi iz domačega društva. Najlepše darilo, ki so si ga pevke želele in dobile ob svojem jubileju, pa je bila polna dvorana Narodnega doma. Skupaj so se veselo družili in prepevali še dolgo po uradnem zaključku koncerta.
ALENKA KLINCOV
Počastili sv. Ba
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo in poseben odbor za praznovanje godu sv. Barbare sta prvo decembrsko soboto pripravila praznovanje v njeno čast. Kot je znano, je zavetnica rudarjev, častijo pa jo tudi vojaki, minerji, ranjenci, skratka mnogi, ki se pogosto soočajo z nesrečami.
Rudarji so se v svečanih uniformah zbrali pred cerkvijo, kjer je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek v spremstvu domačega župnika Jožeta Kovačca blagoslovil kip sv. Barbare, rudniške svetilke in prapore, nato so se odpravili v spremstvu godbe Premogovnika Velenje v župnijsko cerkev sv.
Odlično sodelovanje Š in podjetja Volvo
Študenti avtoservisnega menedžmenta v Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje pri praktičnem izobraževanju sodelujejo tudi s podjetjem Volvo Slovenija.
Šolski center Celje so tako pred dnevi obiskali najvišji predstavniki Volvo Trucks in Volvo Slovenija - generalna direktorica za človeške vire Volvo Truck za Evropo Marianne Zingmark, direktorica za človeške vire Volvo Truck za srednjo in vzhodno Evropo Alena Friedel, generalni di-
rektor Volvo Slovenija Dušan Mavrič in direktorica Volvo Ljubljana Neja Modic. Gostje so izpostavili posebnost tega študijskega programa v evropskem prostoru in potrebo njihovih servisnih podjetij po takšnih kadrih. Sodelovanje pri praktičnem izobraževanju bodo razširili tudi na izmenjavo, saj bodo dijaki lahko šli v njihovo švedsko podjetje v okviru programa Erasmusa+.
Gostje so si ogledali tudi specializirane učilnice in laboratorije s področja ro-
14. Jesensko srečanje Lions klu
S
Akademija
zdravega življenja
šport + psihologija + prehrana + medicina ^р^ z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™
KUPON
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Starost, višina (cm), teža (kg):
Izobrazba:
Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE |
Obkrožite: a) sem naročnik
b) sem občasni bralec Novega tednika X
Prijavite se ZDAJ!
Vaša telesna preobrazba bo trajala
od februarja do konca aprila 2018.
Vtem času boste z vrhunskimi strokovnjaki:
+ trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo,
+ obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji,
+ spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade,
+ ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje!
Bodite del zmagovalne ekipe!
Izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.


BRALCI POROČEVALCI
43
rbaro
Andreja. Škof Lipovšek, ki je daroval mašo, je v pridigi poudaril zaupanje rudarjev v svojo zavetnico in pomen rudarskega poklica. Tehnični direktor Premogovnika Velenje Bogdan Makovšek in predsednik odbora za praznovanje sv. Barbare Anton Mešič sta škofu izročila priložnostno darilo.
Po maši je bila v dvorani Kulturnega doma Andraž nad Polzelo »knapovska« malica. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je vsem tistim, ki še vedno delajo globoko pod zemljo in upokojenim rudarjev zaželel zdravja ter srečno v letu 2018.
TT
Dva dni brez telefona
25. in 26. november so dijaki I. gimnazije v Celju, ki obiskujejo obšolsko dejavnost Mepi (Mednarodno priznanje za mlade), imeli spoznavni konec tedna v kraju Reka blizu Laškega. Udeležilo se ga je 23 od 32 dijakov, ki so se letos vključili v projekt na bronasti in srebrni stopnji.
Mepijevci so se vsi primerno obuti in oblečeni zbrali v soboto zjutraj in se napotili proti Reki, oddaljeni malo več kot sedem kilometrov od Laškega. Prav prijetna pot je vodila najprej ob Savinji, potem je cesta zavila stran od Laškega in proti cilju. Hodili so uro in pol, vsi z nahrbtniki na ramenih, v katerih je bilo vse, kar so potrebovali za konec tedna. Ko so prišli do koče, so se dijaki
najedli, potem so jim profesorice pobrale telefone, saj jih niso potrebovali in bi bili moteči. Sledila je igra o učenju ekipnega dela, ki je preizkusila razmišljanje in prilagajanje drug drugemu. Po končanih igrah sta bila na sporedu predavanje in razprava o varovanju okolja. Govorili so o pravilnem odlaganju smeti, pomivanju posode in kurjenju ognja v naravi, po predavanju pa je iz kuhinje zadišalo po makaronih, ki so jih dijaki skuhali sami. Hrana je bila odlična, po kosilu pa so sledile delavnice o osnovnih veščinah orientacije, pri kateri so se dijaki učili določati azimut in računati prehojeno pot ter določati višino s karto. Imeli so tudi predavanje o odpravah, kjer so izvedeli veliko novega,
na primer kako si pripraviti nahrbtnik za več dni in kako potekajo odprave Mepi. Dijakom so predstavili tudi pravila pri projektu. Zadnja delavnica pa je temeljila na postavljanju ciljev, in to ne samo pri krožku, ampak tudi v življenju - v šoli in izven nje.
Po delavnicah so dijaki spe-kli palačinke, ki so bile naravnost odlične, po palačinkah pa so se zabavali ob spoznavnih igrah. Pri tem so se naučili, kako so lahko drugačni od drugih tako navzven kot pri mišljenju, kar je zagotovo koristno. Igre so dijake naučile tudi sprejemati drugačnost in predvsem poslušati druge ter delo v skupini.
V koči sta bila tudi miza za biljard in namizni nogomet, ki
so ju dijaki s pridom izkoristili po igrah. Nekateri so se smejali ob različnih družabnih igrah, drugi so zehali ob šahu, tretji so igrali karte.
Zadnje luči so ugasnile zelo pozno, a vstajanje zjutraj ni bilo pretežko, saj je dijake presenetil sneg. Ko so bile spalne vreče pospravljene v nahrbtnikih, je sledil zajtrk, ki so ga dijaki prinesli s seboj. Po zajtrku je bila na sporedu delavnica o ravnanju ob različnih vremenskih razmerah. Ko je bilo delavnice konec, so dijaki pospravili in počistili ter se odpravili nazaj v dolino proti Laškemu in domov.
Dijakom se je zdel konec tedna zelo zanimiv in poučen. Bil jim je všeč in komaj čakajo na nove dogodivščine, ki jih prinaša Mepi.
ALJAŽ MAVRIC, Kajuh Press (I. gimnazija v Celju) Foto: JAKOB LEKŠE
POPOLNI NA MATURANTSKI PLES
CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE UP, MANIKURO TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 81
POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH DVEH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA, GA IZPOLNITE IN POŠLJITE NA NOVI TEDNIK, PREŠERNOVA ULICA 19,3000 CEUE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CEUE.
olskega centra Celje
botike, CNC-tehnologije in avtoservisne dejavnosti. Bili so prijetno presenečeni nad opremljenostjo in sodobno tehnologijo, ki jo uporabljajo za izobraževanje v Višji
strokovni šoli Šolskega centra Celje.
Iz Šolskega centra Celje so na razgovoru s predstavniki Volva sodelovali Igor Dosedla, direktor ŠC Celje, Alojz Raz-
pet, ravnatelj višje strokovne šole in predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol RS, Igor Lupše, ravnatelj srednje šole storitvenih dejavnosti in logistike, mag. Matej Ozebek, predavatelj VSŠ, Natalija Bela, predavateljica in koordinatori-ca Erasmus+ v VSŠ.
MG
jba Konjice
Letos je bilo 14. Jesensko srečanje Lions kluba Konjice drugačno, vendar zato nič manj uspešno. Pripravili smo ga v dveh delih - klub je organiziral sprejem v Žički kar-tuziji, večerni dogodek pa v Penzi-onu Kračun v Ločah.
Na tradicionalni dogodek so člani kluba tokrat prvič na podlagi odlične izkušnje ob praznovanju stoletnice lionizma v Ljubljani povabili prijatelje iz drugih slovenskih lions klubov, ki so več kot uspešno sodelovali in posledično pomagali pri uresničevanju humanitarnega poslanstva kluba.
Člani Lions kluba Konjice so goste sprejeli v popoldanskem času v Žički kartuziji, kjer so bili deležni kulinarične in enološke dobrodošlice, ogleda zgodovinskega bisera ter de-gustacije penin vinske kleti Zlati grič in vin kleti Neum oziroma vinarja
Jurija Brumca. Večerni del srečanja v Penzionu Kračun je glasbeno začinila skupina Črna mačka s pevko Evo Boto.
Humanitarni namen letošnjega jesenskega srečanja je predstavljalo zbiranje denarnih sredstev za pomoč pri udeležbi otrok iz socialno šibkega okolja v projektih šole v naravi, ki jih bo Lions klub Konjice podprl že peto leto zapored.
Odbor za prireditve je pod vodstvom predsednika kluba organiziral dobrodelno stavnico. Času primerno je tokrat zastavil stavniško vprašanje - zanimalo ga je število grozdnih jagod na šparonih, ki so bili hranjeni za pozne trgatve jagodnega izbora. S tradicionalno avkcijo izbranih vin, ki jo je vodil izkušen dražitelj Samo Pokorn, je klubu uspelo s prireditvijo zbrati humanitarna sredstva v skupni
višini tri tisoč evrov.
SK
KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES
IME iN PRiiMEK:.............................................................................................................
NASLOV:......................................................................................................................
TELEFON iN E-POSTA:...................................................................................................
ŠOLA iN RAZRED:.........................................................................................................
OBKROZiTE: A) smo NAROČNiKi B] SMO obCasNI BRALcI NovEGA Tednika
UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENE NEPOSREDNEGA TRŽENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1UPB1 (UR. L. ST. 94/2007 S SPREMEBAMi
44
MLADI ZA MLADE
Mladim se dogaja
Start up vikend v Velenju
Mladim se dogaja - in prav je, da se nam, da pridobivamo uporabna in praktična znanja s področja podjetništva tudi izven šole, ker tako želimo, ker vemo, da je treba imeti širok spekter znanja, če želiš biti uspešen in konkurenčen na trgu v tekmovalnem 21. stoletju.
V okviru projekta Mladim se dogaja, ki ga financira Spirit - Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, in-
ternacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, je bil od 9. do 11. novembra 2017 v Velenju Start up vikend za dijake. Glavni organizator je bil Šolski center Velenje, ki je v Saša inkubator (regionaCni podjetniški center za razvoj podjetništva v regiji) privabil več kot sto dijakov z namenom spodbujanja mladih pri razvoju lastnih idej v podjetništvu ter s pomočjo mentorjev pripravljanja na testiranje njihovih idej.
Kako bi lahko definirali »start up« oz. zagonsko podjetje? »Startup« je skupnost inovativ-nih dijakov, študentov in vseh, ki takoj izkoristijo priložnost za razvijanje oziroma predstavljanje podjetniških itej.
Start up vikenda smo se ude-ležiii dijaki različnih šol in programov Šolskega centra Velenje, vse pa nas je družilo eno - zanimanje za pedjetništvp m ambicioznost ob tem pa tudi namen predstaviti lastno usovarjalne ideje in produkte javnosdi. Nekaj dijakov jebilo takšnih, ki to prišli na aktivnost s svojimiidej ami in svoje izdelke razccijajo že dlje časa, nePaj se nas je le paigružilo ekipam z namenom, da bi pridobili novo zvanje in se razvijali kot posamezniki v okoliščinah, ki jih zahševata sodešovanje in gomunikacija v timu.
Pavi dan smo imeli najprej kratko predavanje o podjetništvu, dobili smo informacije o poteku dela, nato smo se razdelili v ekipe. I Kot se naprojek-te upodobi, je naše delo po-dekalo vse tri dni skorajda neprekinjeno več ur skupaj. Vsak. član ekipe je oprav ljal
Dijaki ERŠ ambasadorji EU
V evropski parlament z veliko pričakovanji ...
Proti koncu šolskega leta 2016/17 je šest dijakov Šolskega centra Velenje pridobilo naziv dijak ambasador EU. Razpravljali smo o slabostih, prednostih EU, kaj si želimo kot člani in kako v EU sprejemajo odločitve. Pripravili smo predstavitev o EU in bili izbrani za obisk in sodelovanje v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Priprave so bile intenzivne. Pozanimali smo se o svoji vlogi v parlamentu in še posebej o obnovljivih virih energije ter okolju. Slednji so nam bili določeni kot tema za razpravljanje z drugimi dijaki v parlamentu.
Petega septembra smo se z izbranimi dijaki iz drugih šol - ŠSD Velenje, Zdravstvena šola Slovenj Gradec, Gimnazija Maribor ... - odpravili v Strasbourg. Ob prihodu smo si po nastanitvi v hotelu že prvi večer ogledali mesto in nočno velemestno življenje.
Naslednje jutro smo se odpravili proti parlamentu. Ob vstopu so nas podrobno pregledali, enako kot na letališču, in nas šele nato spustili v notranjost zgradbe. Razvrstili so nas po skupinah, in sicer glede na temo. Aktualne teme so bile turizem, obnovljivi viri energije, človekove pravice. Zatem
smo odšli v glavno dvorano, kjer so pogajanja in glasovanja. Pogled na dvorano nas je vse navdušil, bila je velika z visokim modernim stropom in več kot 800 sedeži.
Dobili smo navodila za nadaljnje delo, potem smo se odpravili v delovne kotičke parlamenta. Bili smo postavljeni v vlogo poslanca, določenega za področje obnovljivih virov energije, o čemer smo razpravljali z dijaki iz celotne EU, in sicer tako o težavah kot rešitvah - kako bi odpravili ogrevanje ozračja oziroma nadomestili fosilna goriva z obnovljivimi viri energije, kje bi dobili finančno podporo ... Sklepe/ideje smo kasneje predstavili v glavni dvorani parlamenta.
Po razpravi smo odšli v središče Strasbour-ga, kjer smo si ogledali mesto.
Na ekskurziji smo spoznali nove prijatelje iz različnih držav, se veliko naučili o delovanju Evropskega parlamenta in ugotovili, da sprejemanje in iskanje rešitev nista tako preprosti nalogi, kot se sprva zdi, saj moramo dobro poznati temo, o kateri se govori. Bilo je zanimivo. LUKA HERGOLD
svojo zadolžitev, ki je na koncu pripomogla k celotni podobi naloge. V soboto smo svoje projekte predstavili komisiji, ta pa je izbrala tri najboljše ekipe. Zmagala je skupina, ki se je imcnovdla Know my city,njen izdelek je bil spletni vodič za turiste. Drugo mesto je zasedla ekipa Firtah, ki se je ukvarjala s problemom pomanjkanja časa za pripravo zdravihin toplih obrokov. Tretje mesto je zasedla ekipa Diamond cut, v kateri sta Luka Hergold in Jaka Vitko predlagala rešitev za kaktvostno obnovo platišč za avre.
Dijaki smo se zelo zabavali, prijetno družili in pridobili nove izkušnje, Iii nam bodo zagotovo koristile. Poleg tega smo - kar je prav takt zelo pomembno -sokali prijateljske vezi.
TINKARA POKORNY
Gift buddy
Stran Mladiza mlada so pripravili dijaki Elektro in računalniške šole Velenje.
»V ekipi smo bili Bian Klančnik, Matevž Pušnik, Gal Lindič in Ožbej Golob, vsi dijaki ERŠ - smer tehnik računalništva. Zanimalo nas je področje marketinga, in sicer spletna trgovina z darili. Najprej smo morali preiskati tig, da bi ugotovili,ali podobna stvar že obstaja; to je spletna trgovina z darili, kj er bi lahko poiskali darilo glede na konjiček. Našli smo dve podjetji, ki bi nam lahko bili konkurenca, to sta Hita dari l in spletna sttan Gifts, cam, vendar* sma ugotovili, ša sta pomanjkljivi. Sestavili smo anketo, v kateri omo ljudi spraševali o nakupovanju, težavah s teme ... Objavili smo jo na svojih Facebo-okoviHprofilih. V petek smo pregledali rezultate ankete.Ktr so odgovori potrdili smisel naše ideje, smo začeti pripravljati prototip aplikacije in spletne strani ter pre^etrli rene daril ostalih trgovin (Spar, Metkator, Müller). Preverjali smo, kako dragi so ti izdvlki in ali so dostopni kupcem. V soboto zjutraj smo pripravili predskavittv. Bili smo zadovoljni z delom, io ideja bomo z veseljem razvijali še naprej.
BIAN KLANČNIK
Diamond cu t naprava
S podjetnirko idejosmo se prijavili na Start up vikend z namentm, da bi jo razvili in pridobili novo izkušnjo. V okviru raoiskovalne naloge izdelujemo napravo z imenom Diamond cut, ki popravlja aluminijasta plaOiščanovoclobnih avtomobilov in nadomesti sfar način popravila. Izdelava naprave zajema področje mehatronike, zanimalo pa nas je, kako bi svoj izdelek prodali. Raziskali smo trg, iskali kupce, ki bi se zanimali za nakup naše naprave. Kontaktirali smo ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s popravilom aluminijastih platišč. Bili smo presenečeni nad velikim zanimanjem za napravo. Na koncu smo predstavili trg, kupce in prednosti, ki jih ponuja naša naprava Diamond cut. Komisija je v naši ideji videla velik potencial na trgu avtomobilizma in nas podprla.
DAVID VAJDEC
Zla to na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev
Avtomatska hidravlična naprava za krivljenje cevi
Jaka Vitko, David Vajdec in Luka Hergold smo djjaki Elektro in računalniške šole Velenje, smer tehnik mehatronike, ki svoje znanje in izkušnje radi nadgrajujemo tudi izven pouka, zato smo se odločili za izdelavo raziskovalne naloge s področja tehnologije. Zanimala nas je avtomatska naprava za krivljenje cevi, ki bi bila enostavna za uporabo, dosegljiva vsem uporabnikom in dovolj natančna za uporabo v industriji. Avtomatske naprave, ki bi delovale na podoben način, še ni na prodajnem trgu, zato je bil to eden glavnih razlogov, da smo to področje raziskali. Nalogo smo si razdelili na tri dele. Najprej smo raziskali vrste naprav, izbrali najustreznejšo in izdelali strojni del. Potem smo se lotili pogonskega sistema naše
naprave in s pomočjo mikroVrmilnlka naredili krmiljenje enostavno za uporabo. Na koncu smo naredili primerjcvomed našim tipom krivilne naprave, ki cev vleče, in tipom krivil-ne naprave, ki cev potiskt. Pri saziskovanju delovanja in krmiljenja smo naleteti naveliko ovir, zato smo se š e bolj pogroblli v šaziskavo in se iz tega veliko naučili. Svoje rezuttafe smo predstavili na regijskem iekmovanju, loj er smo med tridesetimi seednješolskimi raziskovvl-nimi nalogami dobili bronasto priznanji1, vo državnem tekmovanju v Murski Sobotipa smo v skupini interdiseiplinarne vede med šestimi srednješolskimi raziskovtlnimi nalogami zasedli prvo, zlato mesto.
JAKA VITKO
OTROŠKI VRTILJAK
45
Pridni prstki so ustvarjali venčke
O simboliki praznikov z igro in dramatizacijo
frJS*	j IJ I
V Vrtcu Slomšek, eni od treh enot Vrtca Danijelov Levček, otroci že vznemirjeno pričakujejo dobre može. Govorijo samo še o tem, nasmejano pripoveduje vzgojiteljica Mojca Žohar.
Na prejšnji petek, ko smo jih obiskali, so v različnih kotičkih ustvarjali adventne venčke. Simboliko prihajajočih praznikov skušajo vzgojiteljice in njihove pomočnice otrokom približati s pomočjo igre, dramatizacije in ustvarjanja. »Simboliko adventnega venčka jim razlo-
žimo takrat, ko ga izdelujejo. Pomembna je oblika venca. Pravi venec je okrogel, saj že oblika nakazuje večnost, sklenjenost, neprekinjenost. S tem jim povemo, da je takšna tudi Jezusova ljubezen do ljudi. Venec obdamo z zelenjem, ki je simbol za ne-minljivost in večno življenje. Vijolična barva pomeni upanje,« pripoveduje vzgojiteljica. Ko se ob adventnih ponedeljkih otroci zberejo po skupinah, pri-
žgejo vsak teden eno svečko več. »Razložimo jim, da štiri svečke pomenijo štiri nedelje, vsaka prižgana svečka več pa pomeni več svetlobe in večjo bližino Jezusovemu rojstvu.« Božično zgodbo o Jezusovem rojstvu vzgojiteljice prikažejo s pomočjo dramatizacije. »Otroci so zelo dojemljivi, zanje je ta zgodba kot risanka, Jezus pa superjunak kot Spiderman in drugi otroški junaki.«
V katoliškem vrtcu sta vsebinsko bolj izpostavljena prav adventni čas in velika noč, pravi ravnateljica vrtca Renata Koštomaj. »Ti dve vsebini sta posebnosti našega vrtca. Otrokom skušamo približati zlasti pomen lepega doživetja teh dveh prazničnih dni, da ni v ospredju zgolj materialna plat. Na ta način nanje prenašamo tudi slovensko ljudsko izročilo. V enoti Slomšek, ki je v don Boscovem centru na Hudinji, letos devet zaposlenih skrbi za 70 otrok.
MRL, foto: GrupA
V enoti Slomšek je nepogrešljiva Stanka Zupanc, ki poskrbi za želodčke in vse tiste malenkosti, ki so izjemno pomembne, da življenje v vrtcu utripa tako, kot je treba.
46
RAZVEDRILO
Spoznavni znak
»Kako te bom spoznal, če bova imela zmenek na slepo?«
»Stala bom na vogalu pri Nami, visoka sem 176 cm in težka 55 kg. Kako bom pa jaz tebe prepoznala?«
»Jaz bom tisti z metrom in s tehtnico v rokah.«
Gorenjska
Pri Franceljnu z Gorenjske pozvoni domofon.
»Halo, kdo je?«
»Mi smo! Smo malo na obisk pršili!«
»Ooo! Ko boste zaslišal zvok, brž z nogo vrata odrinite in pridite gor.«
»Zakaj pa z nogo?«
»Ja, pa menda niste praznih rok prišli, ejga!«
Govorice
Dedek se pritožuje zdravniku:
»Moji prijatelji govorijo, da redno seksajo. Dajte mi prosim neko zdravilo ali nasvet!«
»Ja, dragi gospod, pa še vi govorite isto okoli. Kdo vam pa brani ...«
Bankomat
Trenira Francelj v fitnesu in se poti, ko naenkrat zagleda čudovito dekle, ki vstopi v telovadnico. Hudomušno vpraša trenerja:
»Na katero napravo naj grem, da bom naredil vtis na to lepotico?«
»Poskusite z bankomatom v preddverju.«
Nesreče
Žena možu: »Si slišal, da se po statistiki največ nesreč
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
zgodi doma v kuhinji?«
»Vem, ampak jih moram vseeno pojesti.«
Očetje in sinovi
»Ata, ata, kdo je pametnejši, očetje ali sinovi?«
»Očetje, sinko, očetje!«
»In kdo je iznašel izmenični tok?«
»Nikola Tesla, zakaj?«
»Zakaj pa ne njegov oče?«
Zaušnica
Župnik sprašuje Micko:
»Mici, zakaj ste možu sredi maše primazali zaušnico?«
Micka: »Gospod župnik, se vam opravičujem, ampak dovolj mi je bilo, ko me je pogledal vsakokrat, ko ste rekli: >In reši nas vsega hudega! <«
Pepel
Pogrebnik prinese žaro z upepeljenim pokojnikom v staro kmečko hišo. Ker ni nikjer nikogar, iz veže vstopi v kuhinjo. Pri tem se spotakne ob prag, pade in raztrese pepel iz žare po celi kuhinji. V paniki vzame pepel iz štedilnika in ga strese v žaro.
Ravno vse pospravi, ko v hišo vstopi pokojnikova žena. Pogrebnik postavi žaro v sobo in odide. Ženo muči radovednost, kako pokojni mož izgleda v žari. Ker si sama ne upa pogledati, pokliče še sosedo Rezo. Žena s strahom odpre žaro, pogleda vanjo in vsa zaprepadena reče: »Joj, Reza, ves je zgorel, samo lupina od jajc je še ostala.«
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Pol
stoletja kasneje
Zanimivo primerjavo ponujata fotografiji, ki ju je poslal bralec Marko Resnik iz Jurkloštra in na katerih je skupaj z brati. Prva je bila posneta leta 1958, ko jim je umrl stari oče in je bil najmlajši med njimi, Marko, star štiri leta. Najstarejši brat Lojze je bil rojen leta 1947, Drago 1948 in Jaka leta 1950. Druga fotografija je iz leta 2010, ko se je poročila hči enega od batov.

џ%


»Vem, da danes bo srečen dan«
Moja tokratna zgodba je humoreska le, če imate radi nekoliko ciničen humor. Kajti takšna je sledeča pripoved, ki upam, da se bo nekoč tudi meni zdela le še smešna.
Minulo soboto smo z glasbeno skupino zaigrali na prvi zabavi ob slovesu od letošnjega leta. Še deset nas jih loči do novega leta. Kot običajno smo večer začeli umirjeno, z nekaj akustične glasbe. Ob koncu tega dela repertoarja smo zaigrali in zapeli pesem Vem, da danes bo srečen dan,, kajti želeli smo, da bi bil prvi nastop v vrsti mnogih ta december res takšen. A takrat ko najmanj pričakuješ...
Mogoče bi celo lahko pričakovali kaj neobičajnega, vendarle je z neba sijala debela polna luna. Večer se je razvijal dobro, odlično, pravzaprav tako dobro, da so gostje hotela v Krškem na plesišču dobesedno noreli. Na prenatrpanem plesišču so se gnetli, peli, plesali, uživali in noreli ... noreli tako dolgo in tako vztrajno, da jim je uspelo zvrniti in pohoditi eno od kitar. Prvih tisoč evrov.
Večer se je po manjšem pre-dahu nadaljeval in ponovno smo uspeli vzpostaviti pravo vzdušje. Vse dokler ga nismo prekinili, ko je nekdo od plesalcev padel na stojalo, ki se je v trenutku zvilo in zlomilo. 50 evrov.
O srečnem dnevu je le še odzvanjalo, ko je to stojalo z gospodom vred zgrmelo na harmoniko, vredno vsaj 5 tisoč evrov, a neprecenljivo za lastnika.
Kako smo nadaljevali naš »srečen dan«? Z igranjem na glasbila, ki so ostala. Kajti obiskovalci drugega omizja so vztrajali, da so glasbo plačali in da ne bodo čakali, da rešimo škodo, kolikor se je rešiti da.
S cmokom v grlu smo nadaljevali do jutranjih ur. Ko smo odhajali, smo se lahko le smejali, ker nismo že zjutraj začutili, da nas čaka »srečen« dan, ki ga bomo odplačevali še nekaj časa.
OŠKODOVANA
SUDOKU 286
»Kdo je?«
	1	7			8	4		
					3	7	6	
			9		1			
	2	9						5
		8	1	5	9			
		6					8	
			8	9			3	
9						6	7	
4	6	5						
»Policija. Danes se niste priključili na Facebook. Gospa, je vse v redu?«
REŠITEV SUDOKU 285
3	2	5	7	1	9	4	6	8
8	1	7	4	6	2	5	3	9
4	6	9	8	3	5	1	2	7
5	4	2	1	7	8	6	9	3
7	8	3	9	4	6	2	5	1
6	9	1	5	2	3	7	8	4
1	3	8	2	5	7	9	4	6
2	7	6	3	9	4	8	1	5
9	5	4	6	8	1	3	7	2
Vse slikovne šale vir: splet
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka

1.	nagrada: dežnik in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: prašek in mehčalec NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. decembra.
Geslo iz številke 48: Praznična Petica spet z vami
svfesaino
Oven
Bik
Dvojčka
Rak
Lev
Izid žrebanja
1.	nagrado, dežnik in majico NT&RC, prejme: Alojzija Šolinc z Ljubečne.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jožica Kovač iz Štor.
3.	nagrado, prašek in mehčalec NT&RC, prejme: Ivanka Simon iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC.
Devica
V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, ki bi želeli ostati na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sistematičnost v svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice za poslovno področje. Vaš vladar se seli v znamenje škorpijona, zato boste mnogo bolj intenzivno doživljali vse okoli sebe. Vaše poteze lahko presenetijo tudi vas, zato se vam obetajo adrenalinske urice.
Tehtniса
Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato vam ni treba skrbeti za prihodnost. Vaša vladarica v znamenju strelca bo ugodno vplivala na vse odločitve. Samozavestni boste in nikakor ne boste želeli stati na enem mestu. V naslednjem tednu boste doživeli veliko presenečenje v ljubezni.
škorpijon
Izkoristite presežek energije in se bolj osredotočite na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost dokazati, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot oziroma nepričakovan preobrat, na katerega ne boste računali. Življenje se vam lahko obrne v čisto druge smeri. Vaša vladarica Venera biva v znamenju strelca, zato boste usmerili puščico v čisto določen cilj in verjemite, da ga ne boste zgrešili.
Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete samo kakšnega sovražnika več in še v slabo voljo lahko spravite sami sebe. Dneve namenite lepši plati življenja, saj v vaše znamenje prehaja Mars, ki bo dvignil energetsko raven in adrenalin. Nič vas ne bo moglo ustaviti, zato boste nizali uspeh za uspehom. Pričakujete lahko tudi spremembe na ljubezenskem področju. Vsem samskim se obeta novo poznanstvo.
Strelec
Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razpršena, vi pa boste nemočni. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, bo prišla nenadoma. Vaš vladar Merkur je retrograden, pojavljajo se lahko težave in zapleti, na katere ne računate. V svojem delovanju bodite previdnejši, potrpežljivejši in ne imejte visokih pričakovanj.
Sprejeti boste morali odločitev, in sicer zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Vpliv retrogradnega Merkurja je močan, zato ne sprejemajte novih odločitev, ampak uredite stare. Na zasebnem področju boste učinkovito naredili nekaj potez, ki vam bodo dobro služile pri naslednjih odločitvah.
Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima neke posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Vaša vladarica Luna pada in s svojo energijo skuša ohraniti ravnotežje, predvsem v odnosih. Prepričali se boste o neki zadevi in točno ugotovili, kam boste v prihodnje usmerjali svojo energijo.
Kozorog
V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, ne kam in ne kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Retrogradni Merkur lahko prinese kakšno skrivnost iz preteklosti, zato si ne zatiskajte oči, ampak zavihajte rokave in popravite storjeno škodo. Odločitev, da boste uvajali spremembe v svoje življenje, vas bo gnala naprej.
Nikar si na ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in čustva. Svojo moč lahko izrazite tudi na poslovnem področju. Nihče vas ne bo mogel ustaviti, prijetni in družabni boste. Pred vami je pomembnejša odločitev.
Vodnar
Kljub temu da boste želeli ostati v ozadju neopazni in tiho, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno ter glasno povedati svoje stališče. Vpliv preteklosti bo zelo močan, zato lahko pride na dan kakšna pomembna informacija, ki vam bo pomagala, da napredujete. Na poslovnem področju se boste trudili, medsebojni odnosi so lahko problematični, zato hitite počasi in ne ukrepajte.
Z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke zase. Preteklost se bo z vso silo postavljala v ospredje. Morebiti vam ne bo šlo vse tako, kot bi želeli, vendar boste kljub temu postavljali kocke na pravo mesto. To je priložnost, da zadeve razumete na višjih ravneh zavesti.
Ribi
Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje. Praznično vzdušje se vas bo dotaknilo in prav veselili se boste dni, ki prihajajo. Pričakujte povabilo, ki vas bo presenetilo in zaradi katerega vam bo srce hitreje utripalo.
Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
(cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
48
RUMENA STRAN
Na plesu so se celjskim rotarijcem letos pridružili tudi prijatelji iz Biedenkopfa, iz Rotary cluba Veles iz Makedonije in iz sosednjih rotary klubov v regiji.
Pomagali mladim in invalidom
Rotary club Celje je svoj tradicionalni ples letos poimenoval Galerija doživetij. To je osrednji dogodek kluba, na katerem z nakupom vstopnice za ples in s pomočjo donatorjev člani zberejo največ denarja za pomoč ranljivim skupinam in posameznikom.
V jubilejnem letu, v katerem klub obeležuje 20-letni-co neprekinjenega in uspešnega delovanja, so člani ponovno uspeli podeliti enoletne štipendije mladim talentiranim posameznikom na kulturnem in športnem področju v skupni vrednosti 5.200 evrov. Društvu za cerebralno paralizo Sonček so tokrat kupili uvoz za invalide v kombi, ki so mu ga predali pred tremi leti. Prijateljskemu klubu Biedenkopf so Celjani v okviru mednarodnega projekta pomagali s 6.500 evri za nakup kombi-ja za prevoz otrok, ki imajo raka. Podarili so tudi dve donaciji v višini tisoč evrov za dva osnovnošolca za to-
pel obrok ter eno donacijo za osnovnošolko, da ji bodo lahko plačali vse nadstandar-dne obveznosti v šoli. Za praznike člani kluba vsako leto
obiščejo tudi brezdomce in dve družini z več otroki ter jim pomagajo, da si nekoliko polepšajo praznične dni.
Foto: arhiv RCC
Miklavževo darilo za župnika
Ko pri sv. Duhu obišče otroke Miklavž, dobi na koncu darilo tudi župnik Srečko Hren, saj si ga z dobrim delom med letom tudi zasluži. A letos je bil vrstni red obdarovanja malo drugačen, saj se je župniku mudilo na blagoslov velikega adventnega venca v Lokrovec. Otroci mu tega »vrivanja« niso zamerili, kvečjemu je bilo obratno, saj velja za zelo priljubljenega in so vsi zadrževali dih, ali ga bodo parklji ulovili ali ne. Seveda jim ni uspelo in vsi župljani so si oddahnili, saj bodo še naprej v dobrih rokah.
Foto: SHERPA
Ob dobrodelni divi
Na koncertih vsi pričakujejo zvezde in teh na Klicu dobrote ni manjkalo. Iz domače okolice Brežic se je odpravila na dobrodelno pot v knežje mesto tudi pevska diva Nuša Derenda. Za odrom sta se ob izjemni pevki navdušeno postavila tudi Franci Trste-njak (desno), ki je v bistvu oče Klica dobrote, in Jure Levart. Prvi Klic dobrote je namreč organiziral v Celju, pred 27 leti prav Trstenjak, ki je bil takrat v našem mestu kaplan. Levart je Konji-čan, zaposlen v celjskem Domu sv. Jožefa, kjer je ravnatelj duhovno-prosve-tne dejavnosti.
Foto: GrupA
Uvoz za invalide na vozičkih, ki so ga rotarijci podarili Društvu za cerebralno paralizo Sonček, je predsednik Rotary kluba Celje Marjan Kaligaro (desno) predal predsedniku Društva Sonček Martinu Lažeti.
Tudi
lakote ni manjkalo
Na koncertu Klic dobrote so nekateri seveda postali lačni, saj so pridno delali, da so tisti, ki so sedeli v dvorani, uživali. Takole se je - v zao-drju seveda - prilegel manjši prigrizek »modrijanu« Blažu Švabu in Željki Predojević, operni pevki, nekdanji Du-brovničanki. Ta se je v domačem mestu letos avgusta poročila s pevcem Boštjanom Korošcem. V Dalmaciji sta se tudi spoznala, in sicer med seminarjem na Braču. Oboževalke šarmantnega Blaža Švaba pa še ne jokajo.
Foto: GrupA
Ko zapoje slavček
Na prizorišče celjskega Golovca so se prejšnji teden množice iz vse Slovenije zgrinjale kar dvakrat. Po dobrodelnem koncertu je bil konec tedna v znamenju velike in sila pomembne obletnice, desetega rojstnega dneva sejma erotike. Novosti ni manjkalo, tudi med voditelji ne. Oriani Girotto in Tadeju Briclju se je letos pridružil še znameniti »štajerski slavček« Damjan Murko, ki se je iz letošnje tekme za stolček predsednika države - zaradi grožnje z atentatom - žal predčasno umaknil. In ko je na odru erotičnega sejma zapel svojo skladbo Šok, ki so ji prisluhnile številne oboževalke, je bila medicinska reševalna služba v stanju povečane pripravljenosti.
Foto: Klemen Brumec, Celjski sejem