292. številka. Ljubljana, četrtek 21. decembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja v»ak dan, izvzema* ponedeljke m dneve pu praznicih, ter velja po pošti prejeman za a v 8 tr o-o g e r s k e dežele za celo leto 1« gld., za pol leta 8 gld., ■a četrt leta 4 t*ld. —  Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., v.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom rt« računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Slovenska zmaga pri volitvah v Idriji.
V nedeljskej številki smo priobčili dva telegrama iz mesta Idrije, ki sta poročala, da so pri volitvah v mestni občinski zbor zmagali Slovenci in sicer v tretjem volilnem razredu 8 148 glasovi proti 30, katere poslednje so dobili kandidatje nemškutariev, (torej so tu zmagali naši z velikansko večino), v drugem razredu pak s 23 proti 18 glasovi, kakor se nam baš denes tudi piše. Uže tam smo naglasili važnost teh volitev, a tudi denes jim hočemo nekoliko besedij posvetiti.
Piše se nam iz Idrije o hudih, nepostav-nih in nepoštenih pritiskanjih, s katerimi so nasprotniki hoteli ustrahovati domačine volilce; imenujejo se nam dotičnih imena in nezakonita, pravni čut žaleča dejanja in mi smo popolnem preverjeni, da so vsa resnična — vendar ne moremo jih v „ Slovenskem Narodu" priobčiti, ker izkustva nas uče, da nam bi precej list konfisciran bil.
Da pa je kljubu vsem tem pritiskom, katere samo v misel vzeti moremo in smemo, zmagala in večino dobila slovenska narodna stranka, in sicer zdaj po ondan ovrženih prvih volitvah tudi ob drugem voljenji, to je tem častnejše za Idrijčane, tem lepše za narodno stvar in tem tolažljiveje za našo pri-hodnjost! Nemškutarji so ondan, ko prve volitve nijso bile potrjene, z veseljem telegia-firali v dunajske liste, da zdaj v drugič, je Nder sieg der verfassungspartei unausbleiblich." Britko so se zmotili, hvala Bogu!
Idrija je bila prej narodno zastopana, ali
Šola pri starih Grkih.
(Konec.)
Borili so se dečki in mladenci goli in pred boritvijo se mazali z oljem, ali jih je pa mazal poseben maziljač, da je bolj gibčno postalo in da je bilo teže koga krepko prijeti, lože pa se izmuzniti. V ravno nasprotni namen so se pa tudi s posebno za to pripravljenim peskom po mastnem telesu trosili. Bo-iili so se na dva poglavitna načina, namreč ali stoje ali valjaje se po tleh Potem so pa če mnogo razločkov imeli v načinu prijemanja, spodbijanja, metanja itd. Če so se tako naborih, so si blato s telesa s posebno strugačo, katero so v ta namen soboj prinašali, postrgali, in potem se oprali, ali če je bila kaka voda blizu, so se vanjo kopat poskakali. V imenitnejših palestrah pa je bilo za gorke kopelji poskrbljeno. Po kopelji so se pa zopet dali z oljem mazati, ker se je mislilo, da je to zdravju ugodno.
potem so jo bili nemškutarji v roke dobili in uže so se veselili, da jo imajo za zmirom, da narodnej stranki ne bode več mogoče prodreti pri katerih koli volitvah. Ali glejte jih vrlih Idrijčanov, kako so se vrlo vzdignili in dali čast domačinstvu.
Ali nij to dokaz, da se naš narod tu pa tam pač more ukloniti sili in prevečini, ali trajno premagati se narodni slovenski duh več ne da, — potlačen denes, dvigne se jutri z elementarno močjo in podvojeno vstrajlji-vostjo krepko zopet po konci 1 To naj nam bode v izpodbujo, da ne klonimo ni mi, da delamo in trdno upamo boljše bodočnosti za sveto našo stvar!
Idryske volitve naj bodo tudi dobro znamenje za prihodnje deželne volitve, ki nas čakajo v letu 1877. Nemškutarji se nadejajo večine. Pripravljeni bodimo, da jim posvetimo, kakor so jim posvetili Idrijci, katerim naj denes po vsej Slovenci, kjer bero ta list svojo slovensko domovino ljubeči njeni sinovi, za-doni krepek: živeli taki zavestni in vrli mc-ščanje!
Govor slovenskega poslanca g. Nabergoja o soli.
(V seji državnega zbora 16. decembra 1876 po Btenografičnom zapisniku.)
Nikakor ne nameravam spuščati se v kritiko o solnem monopolu. Slavna zbornica jih je slišala uže veliko, posebno v marcijevi sesiji leta 1874. Nadaljevati hočem le, kar se je tam začelo.
Takrat je namreč gospod finančni minister obetal, da se bode izboljšala postava od leta
Zelo navadna vaja je bila tudi povsodi, kjer je bila prilika za njo, plavanje, in videti je, da tega nij lehko kdo zanemarjal, ker se je v pregovoru reklo o človeku, ki nič nij znal, da „ne zna plavati ne bratiu.
Tako je dobilo mlado telo v palestri moč in krepost in po dolgem in skrbnem privajanji tudi oni izraz blage in nravne dostojnosti, po katerem se llelenec na starih slikah odlikuje. Njegova koža pa se je od solučnih žarkov, blata, olja in vode utrdila in dobila tisto zagorelo barvo, ki je bila znamenje čvrstega zdravja nasproti bledi ni in belosti tistih, ki se iz katerih koli uzrokov nijso udeleievali telesnih vaj v palestri.
Kadar šo se dečki izučili telovadbe, so zapustili palestro. Kdor se pa je hotel še bolj temeljito izuriti v telovadbi, da bi sposoben postal tudi pri slovesnostih očitno se kazati, je nadaljeval telovadni uk, toda navadno je pustil pedotriba in se podal h kakemu „gin»-nastu", ki nij bil samo prost, praktičen učenik, ampak tako nekak profesor telovadbe, ki je tudi teoretične znanosti o svojem predmetu
18G8 in da se bode sklenila pogodba z Oger-sko o znižanji solnih cen.
Ker se to nij zgodilo, dozvoljujera si, vlado opozoriti, da sedanja obravnavanja z Ogersko ponujajo ugodno priliko, da se tudi ta posebni račun z Ogersko dogovori.
Ogri, gospoda moja, so gospodu finančnemu ministru in nam politično stanje tako zasolili, da je za njih posebej še dobro, ako materijal za to dobodo po znižanih eenah. (Veselost.) Jaz bi pa tudi obrnil pozornost vlade na odpravljenje solnega monopola.
Nadomestilo bi to novo uredjenje davkov, posebno pa osobni dohodninski davek. Jaz mislim, da je oni davek uže tako odločen, da pokriva izpadek v dohodkih, in primerno je, da se vzame kot potrebno zlo tudi izpadek, ki ga bo prouzročilo svobodno nare janje soli. Ta izpadek se bo močno pomanjšal, ker prvič odpadejo sedanji veliki režijni stroški mono-polovi, drugič, ker se bode za sol nabralo veliko novih davkov, in sicer pridobitni davek solne industrije, hišni davek za hiše, kjer se bode sol delala, končno ona tangenta k osobnomu dohodninskemu davku, ki dohaja sploh iz dohodkov salin.
Mislim, da se ue motim, ako trdim, da se bode s temi momenti izpadek reduciral k večjemu na tretjino, katera tretjina odpade potlej na splošni osobni dohodninski davek. Pa se ta tretjina tudi v tem lehko /manjša, da se posebni solni davek naloži na ono zemljo, kjer se bode sol delala, ki se pa davkom ne more odtegniti.
Gospoda moja! za avstrijske Primoree je osvobodenje soli življensko vprašanje, svobodno
imel in zarad tega tudi več veljal od pedotriba, kakor so n. pr. v naših časih „ pedagogi" bolj čislani od „šolmaštrov". Pri gimna-stu tedaj so se izobraževali „atleti", ki so enostransko le svoje telo na vse načine za slovesne igre urili. Toda grški izobraženci za to enostransko pretirano telesno izurjenost nijso veliko marali, ker je bila za harmonijo mej dnino in telesno oliko škodljiva.
Fautje in mladenci izučeni v telovadbi, vsakemu dostojno izobraženemu Grku potreb-nej, so zdaj hodili o prostih urah v „gimna-ziju, vadit in dopolnjevat so v tem, cesarjih je pedotrib naučil. Gimnaziji nijso bili privatne učilnice, ampak javna vadišča iu shajališča moški mladini. V Uomerjevih pesnih se omenja za take vaje le odprt prostor s primerno napravljenim tlakom pod milim nebom. S časom pa so se okolo takih tlakov /ačela zidati poslopja, v katera so se umikali o neugodnem vromenu, kjer so shranjevali obleko, spravljali olje, pesek in druge potrebne reči. Ker so bili mladenci po vajah vsi blatni, so pripravili tudi kopelji v poslopji,
nare janje vir novega dviganja tovarniške obrtni je, živinoreje itd.
Sedanje nare janje soli in manipulacija v Primorji je iracijonaluo in polno krivične strogosti, katera se monopola drži in žali pravno čuvstvo prebivalstva. Kako pa more drugače biti, ako se sol zaradi preobilnega narejanja zopet v morje vsiplje; ako izvaža sol posebno društvo v Piranu, in se tam po veliko nižjih cenah prodaja, celo po 30 kr. cent, dočim mora ubogi Primorec sol kupiti za celih G gl. cent, torej 20krat dražje, (čujte! čujte!) da si nasoli svojih par rib, ali pa ovčje in svinjsko meso.
Mi Primorci smo zares obsojeni, da ne moremo porabiti obilice, ki nam jo ponuja priroda in moramo stradati. Čas bi bil, da bi vlada resno na to mislila, da odpravi to zlostanje, in da jo k temu spodbudim — to je namen mojih besedij.
Država in železnice.
Vprašanje, ali bo bo^ji državne ali pri vatne železnice, je jako kontroversno v teoriji in praksi. Gotovo je le, da država zida dražje nego posamezni podvzetnik, in sme se tudi trditi, da napravlja poslovanje železniško v državnih rokah več stroškov nego jih imajo podvzetuiki. To narodno gospodarsko načelo je utemeljeno, rekli bi v človeški naravi, ker kakor se nekako frivolno izrazuje nek nacijo-nalni ekonom, vsak podvzetnik, ki pride v kupčij skih zadevab neposredno v dotiko z državo ima prepričanje, da mora kaj odščipniti, ker taka kupčija zadeva veliko celoto, v kateri pride na posameznega vendar le majhena izguba.
Ta tendenca, ki je sploh nervus vsega kupčijskega življenja, prevladuje sicer tudi pri zidanju železnic v režiji koncesijo in državno garancijo, kjer si nasproti stoji obojestranska Spekulacija, države na eni in podvzetnikov na drugi strani in mogoče je, da so včasi tudi državniki dobri špukulantje. Se ve da velja to le takrat, če se kreirajo železnice strogo po narodno-gospodarstvenih načelih, in po politični prijaznosti.
To načelo prodrlo je pri nas s koncesijsko postavo od 14. septembra 1854. Državne železnice so se poprodale in dajale nove koncesije.
Računalo se je na oni notranji motor kupčijskega življenja, ki živi v individualnosti pod vzetnika, ki zna ali ne zna gledati v prihod-njost, kombinirati ugodne ali neugodne okol-šiine, ter tako doseči z najmanjimi stroški naj veti dobiček. Raznetiti se je hotel spekulativni dub, kateri je obogatil uže toliko držav, drŽava pa naj bi stala na strani in pridržala si za Čas koncesije le nekoliko kontrole.
In kaki so bili nasledki tega postopanja? Znano je da se govori pri nas uže mnogo let o saniranju železnic in pred kratkim je nekdo slavil „visoko misel' vlade, kako se je to izvršilo ali kako se ima še zgoditi, če tudi te besede nijso napravile na vse poslušalce resnega utiša.
Železnice naše so namreč dandenea v prav slabem stanu, nekaj jih je celo na tem, da poginejo, ako jim država ne pride na pomoč. Koncesije so Be v zadnjem desetletji le prerado dajale in nij se zmirom ozir jemalo na strogo gospodarstvene, ampak velikokrat na politična načela. Špekuliralo se je mnogo, ali to je večkrat prineslo koristi podvzetnikom, malokdaj podvzetji. Zaradi tega predlaga se sedaj jako radikalni načrt, ki ima omejiti individualno prostost, na katero se je vpiralo od leta 1854 in država naj vzame železnice, ki so vedno v denarnih stiskah, zopet v svoje področje.
Gospodarstvo pri nekaterih železnicah je bilo tako, da nijso sama zahtevala vedno ve-čih garancijskih predplačil, ampak da celo nijso v stanu pokriti poslovnih stroškov, da namreč ne zaslužijo toliko, kar potrebujejo za vsakdanjo rabo. Zarad tega predlaga se dvojno sredstvo.
Glede onih železnic, ki so na garancijskih predplačilih preveč zadolžene, naj ima država pravico sekvestrirati jih, one pa, ki imajo poslovni deficit, naj prevzame sama ali pa da drugim v promet.
Zanimive bo v tem obziru nekatere date vladne predloge. Poslovni deficit imajo, ne glede na arlberško železnico, za katero se je posebej skrbelo s postavo 28. marca 1875. L, tri železnice in sicer: prva gališka, nadvojvoda Albrechtova in železnica cesarice Elizabete,  glede  solnograško-tirolske črte , tako
zvane Gizeline železnice. Deficit teh železnic znaša do konca leta 1875 813.660 gold.
Stavilo se je večkrat vprašanje, ali je država vezana sprejeti ta dolg na svoje rame in iz pravnega stališča se ne da dvomiti, da ne. Ali pomisliti je treba, da je v železnicah investiran velikansk kapital, da če postanejo železnice insolventne, bi to vplivalo jako neugodno na naš, ne samo železniški, ampak ves državni kredit, ker bi financijelni svet sklepal iz nevrednosti železniških papirjev, na veljavo in zanesljivost državnega kredita. Zarad tega naj prevzamejo vsi državljani izgube posestnikov železniških papirjev. Razumljivo je pa tudi, da država ne sprejme te velike butare le zarad tega, da reši dotična društva denarnih stisk, temuč, da si prihrani pravico, razpolagati sama o sprejetih železnicah, da jih obdrži v lastnem gospodarstvu ali pa jim poišče novih, boljših gospodarjev.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notri*nje <l«-žele.
V Ljubljani 20. decembra.
V tirin-vnem z-fttn-t* 18. dec. je poslanec desnice Lienbacher v svojem govoru rekel: Ker stroški za pravosodje rasto, vpraša se, ali je glede postavodaje in pravo-sodstva kaj na bolje prišlo? Zalibog, mora se reči da ne. Govornik potem kritikuje neke posamezne postave in določila v novem pTavo-sodstvu, očita da jejustica postala stranki služeča (parteijustiz), in graja vladno postopanje proti časnikarstvu. „Terjati se more, da bi se ravnalo z vsemi strankami jednako, ali to se ne godi." Lienbacher pripoveduje, kako je bi nek državni pravdnik iz Salcburga v Line za kazen prestavljen, ker je bil samo-stalen jurist. , ,Dostajanstvo justičnega mi niste rstva nij samo nevarno temuč je naravnost oškodovano", pravi, graja druge dogodke naše justice in končuje z besedami: ,,Le če se v Avstriji zaupanje ljudstva povzdigne, in če pr e-pričanje zopet povrne, da se vse pri sodnijah in drugih organih po postavi ravna, le potem se povrne tudi kredit, potem se zopet okrepča čut postavne varnosti in vsak Avstrijec bode zopet gledal z zaupanjem v p rihod nj ost." (Ta govor Lienbacberjev je naredil velik vtis. Celo usta-voverni listi pravijo, da še noben justični minister nij bi tako prijet.)
Poslanec dr. Promber tudi graja, da se je prehitro preveč postav naredilo, ki nijso
da so se v njih očedili in tudi okrepili. Tako so nastale velike in znamenite stavbe, umetno z obilnim stebrovjem zidane, oskrbljene z vsem, kar je služilo v ugodnost vadečim se mladenčem, združene s košatimi drevoredi in ozaljšane s krasnimi izdelki grškega kiparstva.
Ker je bila telovadna izurjenost bistven del grške izobraženosti nij bilo skoro nobeno grško mesto brez gimnazija. Sloveli so po krasni stavbi in umetno izdelanih kipih, gimnaziji v Olirapiji, Korintu, Delfih, posebno pa v Atenah, kjer so bili ob času najlepšega razcveta atenske države trije; pozneje, ko je tudi rimska mladež v Atene hodila in jih pomagala polniti, sta bila postavljena še dva.
Vitruvij, umetni stavite lj iz dobe prvega rimskega cesarja nam popisuje tak po grških zgledih zidan gimnazij svojega časa. Ker se pa malo da ne vsi deli uže omenjajo pri pi-Bateljih Sokratove dobe smemo verjeti, da je njegov gimnazij bistveno tak, kakoršni so bili grški četrtega stoletja.
Tak gimnazij je imel dva glavna dela; in sicer je  bil sprednji del čveterostrano
poslopje, 1200' (2 stadija) v obsegu. Prostorno dvorišče v sredi je bilo obdano s stebrnatimi lopami, za katerimi so bile razne dvorane in sobe za vaje in igre, shrambe za obleko, olje, pesek in drugo pripravo, potem razne kopelji itd.  Na eni  strani so bili po lopi sedeži za govorniške vaje in modroznanske govore. Na dvorišču so se navadno vadili, če je le vreme pripuščalo.   Za  tem poslopjem je bil še nekoliko večji obzidan prostor, od treh stranij s stebrovjem obdan.  Na desni in levi strani so bili široki uglajeni  poti za  vajo  v tekanji, po  sredi pa so bile goste vrste košatih pla-tan, pod njimi sedeži in sem ter tje krasni kipi.   Ob zadnji  strani tega prostora je bil potem navadno še tretji del,  namreč veliko tekališče, okoli in okoli obdano z vrstami sedežev za gledalce.
Po teh gimnazijah tedaj so se poskušali prihodnji državniki in vojskovodji, po teh lopah so se izobraževali izvrstni govorniki, v vabilni senci teh platan so modroslovci razlagali svoje nauke mladim poslušalcem. Todi so se pa tudi klatili postopači, ki so se kratko-
časili s kramljanjem in opravljanjem drugih ljudij. Tudi atleti so tu kazali svojo moč, so si v težkih vajah zvijali ude in v trdem boji s pestmi zobe izbijali.
Malo pozneje kakor telovadni poduk pa tudi ob istem času so je začel poduk v čitanji in pisanji pri „gramatistu", ki je bil pa malo čislan, kakor sploh vsi ljudje, ki so s svojim delom dobiček iskali, pa njega so še manj spoštovali kakor pedotriba v palestri. So se pa tudi tega posla največkrat taki ljudje lotili, katerim je uže pri vseh prejšnjih podvzetjih spodletelo.
Gramatist je svojim učencem kazal, kako se pišejo pismenke in oni so morali za njim poskušati. Če so se tako ob enem pisati in citati naučili, so prebirali pripravno berilo iz Ilomerjevih, Ilezijodovih, Solonovih in Teogni-dovih pesni, pregovore in tudi Ezopove basni. Ker je pa redko kateri učenec imel tako zbirko so si morali posamezne kose prepisavati. Teh so se potem na pamet učili in v šoli jih učitelju pravili. Tako se jim je mlada duša napolnila z  lepimi vzori moške  izvrstnosti iz
primerne praktičnosti in izobraženju ljudstva. Tudi on graja način, kako se preganja Časnikarstvo, katero bi se, pravi, najmenj smelo goditi pod miniaterstvom, ki je izšlo iz liberalne stranke. Pravica se ne sme v tem iskati, da se v vsakej iskri vidi uže plameneč požar.
Minister Glaser se zagovarja v jako obširnem govoru. — Potem govori dr. Voš-njak rekoč, da zdanje ministerstvo zaslužuje ime konfi skacij skega ministerstva. On dokaže, da je letos bilo okolo 800 listov konfisciranih, število, ki prej nij bilo nikdar doseženo. — Poročevalec dr. Demel odgovarja, da so mej časnikarstvom čudni listi; tako na priliko klerikalno časopistvo zoper svoje lastne škofe ščuje, kakor je to (pravi Demel) na Kranjskem resnica, kjer hujska časništvo zoper škofa Pogača rja. Tam na Kranjskem so ravno klerikalni listi, ki priporočajo vernikom, naj se proti škofu Pogačarju drugače obnašajo, nego se sploh uči.
Dr. Vošnjak konstatira, da na Kranjskem nij bil noben časopis zarad hujskanja zoper škofa Pogačarja konfisciran. (Nemški gospod Demel je nekaj zvoniti slišal, pa nij vedel kaj in odkod. Uredn.)
VBftitiit«* <tržiiv«k.
*FmirSk1 velmož Mithad-paša baje močno svetuje naj porta naredi mir. — Iz Carigrada se dalje brzojavlja, preko Pariza (torej kalen vir), da je Rusija miroljubnejša postala na predkonfenci, da ne terja več okupacije in, take reči, ki imajo uže na čelu pečat neverjetnosti. — Preko Peterburga pa dohaja vest, da so dela predkonference uže toliko dogotovljena da se prava konferenca more v soboto začeti.
Povedali smo uže, da na JVvin&kvin nij kakor se vidi, nič tal za svobodo, temuč Bismark vlada samovoljno in takozvano naci-jonal-liberalna nemška stranka na trebuhe popada če on le čelo nagrbanči. Zbornica je sklenila bila, naj se urednik ne sili v tiskovni pravdi pričati, naj se povsod porotniško sodi v tiskovnih pravdah itd. Ali na Bismarkov migljaj so vse zopet ovrgli. To imenuje celo graška nemška „T.M političen bankerot in hudo se jej dela, ko vidi, da bode na Nemškem le še socijalni demokrati in katoliki za svobodo potegovali se.
Domače stvari.
— (Iz seje deželnega odbora IG. t. m.) Predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta v Žužemberku, da se služba nad-učitelja na dvorazredni ljudski šoli v Žužemberku, podeli sedanjemu učitelju na fabriškej
prejšnjih časov in z ravnili za razne položaje človeškega življenja. Ilačuniti so se le v nekaterih učilnicah učili in pri tem uku ali prste ali pa nalašč za ta namen pripravljene kamenčke rabili.
Tozneje, največ okoli 13. leta, so se dečki če nijso bili preubožnih starišev, morali tudi glasbe učiti. Grkom pa glasba ni bila samo za kratek čas ampak mogočno sredstvo v izobraževanje srca človeškega. Njej so pripisovali moč, da pomaga vstvarjati zmornost in soglasnost v človeški duši, kar jim je bil zmerom vzor človeške olike. Pa če je hotela glasba ta namen doseči, je morala zmerom z živo besedo združena biti; glasbe same za se kot umetnosti se mladina nij učila, ampak vadila se je peti lirične pesni in jih spremljati s kitaro ali liro. Na piščal piskati so se le taki učili ki so hoteli postati godci. Svobodnemu Grku pa se ni zdelo dostojno z umetnostjo dobiček iskati.
Ker se je glasba le zavoljo njeuega nrav-nega vpliva pri odgoji čislala; zato so se, dokler je sploh dušna zmernost veljala za pod-
šoli v Kočevji Francu Konci lija, je deželni odbor pritrdil ter je sklenil, da se predlaga za nadučitelja v St. Vidu pri Zatičini sedanji učitelj Alojzij Račič iz Čateža. Od več od-gonskih postaj predložene pogodbe zarad dajanje hrane in priprege za odgonce 1. 1877 bile so potrjene in došle ponudbe za pripravo lesa za zidanje norišnice na „Stu dencu" rešene.
— (Bizo viška čitalnica) vabi vljudno svoje družbenike k občnemu zboru na sv. Štefana dan, to je 26. t. m. ob 4. uri popoldne.
Odbor.
— (Od Turkov.) Te dni je šlo iz Trsta skozi Ljubljano 18 magjarskih oficirjev, ki so bili šli Turkom na pomoč proti Srbom. Šli so domov v Magjarijo, raztrgani, zmrzneni in sestradani in brez denarja kakor po šubu, ker pri Turkih nijso nič dobivali razen kave in tobaka. Turki sami nič nemajo. Tako jih je minilo magjarsko navdušenje.
Razne vesti.
* (Male prekmalu.) V Gradcu je šel nek dečko, deset let star, se svojimi tovarši iz šole, pa jim je mej potom povedal, da si bo sam življenje vzel. Otroci so, se ve da, mislili, da se šali. Pri papirni tovarni pa je naenkrat začel teči, pri mostu zažene knjige proč, in zavpije: „Bog vas obvaruj !J pa ploskne v vodo. Takoj so ga valovi požrli, in truplo se še dozdaj nij našlo. Bog si ga vedi, da so uže otroci dandenes tako obupni!
* (Major izginil.) Na Dima j i je neki Kannengiesser, major v pokoji, iz gostilnice izginil, popustivši ondi 130 gld. dolga: policija ga išče. Brž ko ne pa ta človek nj major, nego kak pritopenec, ki v vsakem mestu nekoliko časa ljudi guljufa.
* (Pasji spomin.) Leta 1870 je kupil nekdo pri Lipsiji na Nemškem pol leta starega psa, ki ga je do druzega leta imel. Ker je bil lep in se je laskati znal, se mu je pri gospodarju dobro godilo, dokler ga po dveh letih nij prodal, zaradi rodbinskih razmer, nekemu znancu. Ker pa ta živali nij tako stregel, kakor je hotela, vtekala mu je vedno na prejšnje domovje, in mož je bil prisiljen psa še dalje prodati, f rez štiri leta potem, t. j. letos, je šel prvi posestnik po oprav-kin v ono vas, kamor je bil pes nazadnje prodan, in sreča človeka pred vasjo, pred katerim je tekel nek pek. Prvi posestnik psa takoj spozna, pes pa njega še prej, in ko mož zakliče „Kastor!" skače pes po njem in veselja njegovega nij bilo ne kraja ne konca.
lago kreposti, le resne in pobožne pesni z veličastnimi in besedam primernimi napevi rabile. Poskakovanje, slastno igranje z glasovi, ki le ušesa prijetno žegeta, v duši pa le nejasna, meglena čutila budi, je bilo strogo prepovedano, in šiba je v stareji dobi zapela takemu učencu ki bi se bil v pričo učenika kaj tacega drznil. Ali o Sokratovi dobi se je uže zelo jela ljubiti taka nasladna glasba.
Palestra, gimnazij, gramatična in mužična učilnica so bili tedaj po krajih, po katerih se je grška mladina cel dan od solnčnega vzhoda do zahoda potikala.
Predpoldanske ure so bile navadno dušni, popoldanske telesni oliki posvečene. O praznikih, katerih je bilo veliko, nij bilo šole. Obhajale so se tudi posebne šolske slovesnosti, kakor n. pr. „Ilermeje" v palestri bogu ller-meju na čast. Deca so takrat prišli ovenčani v šolo; učitelj je daroval Hermeju in po svetem opravilu je mladina jedla, pila in raz notero se razveseljevala. Enake slovesnosti, so bile „Muzeje" v gramatičuih in nmzičnih
Končno psa nij bilo več nazaj spraviti, in moral ga je prvi gospodar zopet v last vzeti.
* (Srebrno morje.) V Danimarki so zapazili na enej ladiji, katera je 7 let po atlan-tiškem ocejanu plula, da ima spodnji del, ki je z bakrom nabit, močno posrebren. Kadija je namreč prišla v ladijodelnieo, da jo popravijo na spodnjem delu. Ostrgali so belo stvar od bakra in ta ostrgana stvar je vrgla 10 odstotkov čistega srebra. Stvar nij izmišljena, ampak gola resnica; učenjaki so sprevideli, da veliki ocejan ima nad šest in trideset milijonov centov srebruine v sebi.
VrJsnu i»or<W*ll».
V Trstu 15. dec. 1876. Tukajšnja kupčija je skoraj popolnoma mrtva.
Dolgotrajni, nezanesljivi politični odnošaji vplivajo jako občutljivo na našo trgovino; tako daleč uže sega ta prekrita politika, da skoro nihče noče in ne more več sklepati na prihodnost in da bi bila za naše gospodarske oko-loščine dosti boljša kar odločna vojna, nego ta neskončna nesigurnost, katera zaprečuje uže dolgo časa vsako veselje do započetij.
Vojna je. pa nedvojbeno uže pred durmi; v tem nas potrjuje visoko ažijo zlata in srebra, s katerim se zajedno preminjajo cene preko-morskega blaga, katero je treba plačevati V zlatu.
Je li mogoče solidnemu trgovcu, kateri se mora pri svoji kupčiji naslanjati bolj na statistične, nego na politične kombinacije, napraviti kako večo trgovino in nij li on primoran omejiti svojo trgovino le na začasno potrebo? Gotovo! In prav to je uzrok, da trgovina peša prav zdaj, ko smo v sezoni naj-veČih kupčijskih opravkov.
Kava—fina Cevlonska in Malabarska sa-jena (plant.) zarad trajajočih popraševanj vedno rastoča je dosegla vsled popolnega pomanjkanja lepega blaga prav visoko ceno, katera se vtegno vzdrževati do srednjega, morda tudi do zadnjega januarja, ker se je dovažanje novega blaga močno zakesnilo. Lepše sorte nižjega blaga prodajale so se prav lahko po zvišanih cenah, katere so trdne zarad pomanjkanja resnično lepih baž.
Najnižje sorte prodajale so se tudi še precej drago, in Čeravno jih ne pomanjkuje na trgu, vendar lastniki zopet povišujejo cene, vsled česar se trštvo s tem blagom nagiba rattočim in jako trdnim cenam.
Olje olj kino — fino in najfinejše namizno plačevalo se je zarad dovazanj a novega blaga, po vedno nižjih, počasi padajočih cenah, vendar se ne more z gotovostjo soditi, če bodo denašnje cene ostale, ali še padale, kajti vse navadna jedilna olja - so gotovo le zarad pomanjkanja blaga in novih dovaževanj v ceni
šolah pred podobami deveterih Muz, katere nijso nikjer manjkale.
V IG. letu je mladi Grk navadno dal šoli slovo. Revnejši starši pa so uže veliko prej fantiče, ko hitro se je nekoliko pisati, računiti in telovaditi naučil, iz šole vzeli in ga dali učiti kako rokodelstvo.
Za dekleta Grki nijso imeli šol. Kar jim je bilo treba vedeti, so se naučile doma od svojih mater in služabnic. !To pa navadno nij presegalo domače delo, kot predenje, šivanje, tkanje itd. V imenitniših hišah so se tudi brati in pisati učile. *Pa vse to je bilo malo nasproti skrbni odgoji možke mladine. Zato so pa tudi grške žene neizobražene, in v družbenem življenji so stale na dosti nižej stopinji kot inožki.
Naj bode tu poslednjič omenjeno, da vse kar je tu rečeno najbolj velja o atenski državi in o atenskih razmerah, ker se je tukaj helenski duh najlepše razvil, in ker je atensko življenje naj več vpliva na ostalo helenstvo imelo.
porastla za 2 do 3% in je tedaj tendeeca za namizna olja mlačna, za jedilna olja pa prav trdna.
Mast — akopram so cene tega blaga v primeri z angleškimi jako nizke, vendar po-manjkuje večih naročil in ta kupčija se ne oživi toliko časa, dokler ne poide domače blago.
It a j ž — italijanski je porastel uže pred nekaj časom za 2 do 3% in se mu vzdržuje ta zvižena cena, katera bode tudi težko tako hitro padla, ker je angležki rajž (Ilangoon) porastel za dobrih 5% in zarad visokih kurzov, pa močnega konsuma ne meni se sploh, da bi mogle cene tega blaga pomikati se nazaj. Glede na to je tendenca za trdne in rastoče cene.
Petrolej nij bil, od kar se ga rabi za svetilno sredstvo, še nikoli tako drag, kakor zdaj, in ker je kupčija s tem blagom letos kaj nenavadnega, odvzeta nam je vsaka podlaga za zanesljivo kulkulacijo. Edini amerikanski producenti in izvaževalci bi nam morda lehko povedali kaj zanesljivega glede bodočih cen. — Produkcija petroleja je nekda primerno veliko manjša, nego pa njega velika potreba: zaloge so povsod prav male in tržaški trgovci tudi nijso upali zbog nestalnosti valute mnogo naročiti, — zatorej pomankanje tega blaga. Pričakuje se le še ena ladija, ki je od-vesljala oktobra meseca, pa se je uže vsa razprodala na morju; od 5. ladij petroleja, ki so odjadrale iz Amerike meseca novembra, bo se, uže razprodale 3 po f. 32 brez odbitka. Tudi v Italijo se je od tukaj letos pošiljalo mnogo petroleja, kar se nekda dozdaj nij zgodilo še nikoli. Za blago, katero se ima izročiti konec decembra do 15. jami v a rja, prašajo lastniki nezaslišane cene od f. 38 do f. iO točnega denarja brez odbitka in splošno mnenje je, da pred koncem januvarja nij misliti na padanje cene.
Tedaj še le februvarja postane boljše.
Z Dunaja IG. dec. Žitni sejm je postal povsod mlačnejši. Uzrok temu je to, da se malo ponuja, pa tudi konec leta tlači cene k tlain. Pšenica je le v najlepših sortah mogla obdržati se pri poprejšnjih cenah, sicer je pala za 10—15 kr. Prodali so je 15.000 metr. centov, bila je po 13 gold. oO kr. — 14 gold. 20 kr. Reži je bilo jako malo na sejmu in so jo po 10 kr. cenejšo dajali, kakor oni teden. Ječmen se še vedno zanemarja, slabših sort nihče neče. Prodali so ga 5000 metr. centov po 9 gold. — 10 gold. 50 kr. Koruzo so le konsumenti nekoliko kupovali in se je za 10 kr. znižala; nova je bila po 6 gold. 40 kr. — 7 gold. 10 kr. O ve s so tudi samo konsumenti kupovali, pa še ti malo; bil je za 10—15 kr. cenejši, in sicer po 8 gold. 55 kr. — 60 kr. Moka se je dobro obdržala pri poprejšnjih cenah.
Štev. 17661.
Dunajska borza 20. decembra.
(Izvirno telegrafično poročilu.)
Enotni drž. dolg v bankovcih 60 gld. 25 kr.
Enotni drž. dolg v Brebru 66 40
1860 drž. posojilo 109 75
Akcije narodne banke 825 —
Kreditne akcije 135 10
London 125 75
Napol. 10    . 06'/i
C. k. cekini 5 95
Srebro 118 ftO
Vabilo.
(407—2)
friue c«9U«
v Ljubljani 20. deco mbra t. 1. Pšenica hektoliter 10 gl.  20 kr.; — rež 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — ovos 3 gld. 75 kr.; ajda 6 gld. 40 kr.; — proso" 5 gld. 40 kr.
— koruza 6 gold. 50 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — jpeb_ frišen — gld. 62 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2'/, kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletniue 64 kr.; — svinjsko meso 50 kr.; — Bena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.;
— slamo 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 <rold   50 kr.: — mehka 5 gld. 50 kr.
Mnogostranske terjatve katere se posebno v zimskem času na mestni ubožni zavod stavijo, in primanjkljivost mestu na razpolaganje stoječih pripomočkov, da bi se saj večjem delu ubogih pomoglo, napotijo me, se tudi letos dozdaj obstoječe človekoljubne navado držati, po kateri je mogoče pri bližajočem novem letu po milih darovih za uboge od navadnih voščil se oprostiti.
Oprostilni listki za voščila ob novem letu in godu dobodo se od zdaj naprej proti plačilu 50 kr. za vsakega posebej, pri gospodu kupčijske komore odborniku Karel Karingerju in pri mestni blagajnici.
Imena oproštenih bodo se po „Laibacher Zeitung" naznanila, torej naj se ime in stan natančno zaznamovati blagovoli.
Mestni magistrat v Ljubljani,
14. decembra 1876.
Ravnokar jo v ,,Naro<lncj tiNkarni" v Ljubljani
izšlo in so dobiva:
VUI. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. T u rg en j o v,  poslovenil dr. H. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. Wiosthalor v Ljubljanski čitalnici. 8« 9 pol. Cena 30 kr.
DorŠko olje
Iz sale kitovili Jeter,
iz Borgena na Norvetjskem;
rutu i-ii< i 1 steklenica     kr.; nepremočljivo brez okusa  in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da  so  ponarejovanjii  izogne vtisneno bode moje imo na vsakej steklenici.
(f>3-38,     Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajske} cesti v Ljubljani.
Pravo, nedišeče, okusno
Olje iz sala florsevili jeter
iz lic r k«'■ ■ a v Norveški jI,
frišno došlo.
Dobro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam.       (881—&)
V flašah po 70 kr., z naukom, kako so rabi.
Pravo so dobiva pri Viktorju Trnko«cy, mestni trg št. 4, lekarna npri samorogu" v Ljubljani.
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (frisnu) v prodajalnici steklenega blaga goap. Franea Iv <>l mu uu na glavnem trgu št. 230 iz prijaznosti do
(378—ft) A. Schneiderja
Ijjl Men] ko pol kilograma (1 funt) Be ne prodaje.
Premogokopna družba v Trbovljah.
-,—9tmm--
Premogokopna družba v Trbovljah namerava po pismenem ponudbenem potu zagotoviti si za leto 1877 sledeče porabne materijalije:
Železo, žre"blje, dratene cveke, ključanice, les, raznosno mažo in svečavo, potrebe za postelje, rudokopsko orodje
i. t. d. i. t. d.
Tiskani natančni zapisnik zgorenjih predmetov z natančne-jimi pogodbami se izve pri pittami na Uun>aji X,9 Wallner-strasae štev. 9 ali pa od tehnične direkcije v Trbovljah (Trifail). (404 -9)
Milan M. Obrenović IV. Nikola L Petrović Njegufc.
Generali: 91. i*. Čcrnjajev, Banko /lliinple, Vranjo Cali in Kosta 8. Protie. — Vojvode: Petar Vukotlc, Božo Petrovič. Ilija Plamenac in IVlašo Vrbica. — Polkovnici: Horvat o vic, Orešković, Ilija Čolak - %niić, Teža Mikollć, Waldemar Bckcr, Ulilojko Lcsjaiiin. — Podpolkovnici: Sava «*ruJić, Vlaj-ković. Košta Bućcvić, »ruja JliMković. — Major Pa Ju Putnik in arhimandrit A!. Ducić. Slika ima 2'2 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Crne gore. Sliko je litografiral A. Hubert. Slika jo f>3 centimetrov viBoka a 90 centimetrov široka.
S^T" Cena jo ©lUsi ± grl- 20 fer. "3^C
Naročbine se pošiljajo na ovo adreso :
X*. Jankovie, Wien, Vili., Piaristengasse Nr. 49.
Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici i komur je lažje, naj na com-spundenc-karti javi, pa no mu bo s povzetjem poslalo.
Prepodavci, koji za gotov novec naročo najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in tranco pošiljanje.
Cena ove velike in umetniško izvedeno slike je tako majhen*, da jo vsak kupiti moro.
Broz ove slike naj no bo nijedna obitelj, koja so intoresuju za rat Srbijo in Crno gore a tursko carevino. (349—1(5)
Izdatelj in urednik Josip Jureifc.
Lastnina in th-k ,Narodne tiskarne".