LETO 1939	26. JULIJA
ŠTEV, 30
Letošnja sadna letina
Iz poročil o stanju letošnje sadne letine, ki jih je prejelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo konec junija, posnemamo, da imamo vobče pričakovati srednje dober pridelek. To stanje se odslej bistveno ne bo spremenilo, zlasti kar se tiče količine. Kakovost bo pa taka, kakršna je bila nega sadnega drevja spomladi in čez poletje, kakršno bo vreme odslej pa do zoritve in pa kakršno bo ravnanje s sadjem ob spravljanju.
Ako premotrimo sedanje stanje sadnega pridelka po sadnih plemenih, se f>okaže, da so se razmeroma najbolje obnesle češnje. Samo dravograjski, kamniški, kočevski in logaški okraj izkazujejo slabo češnjevo letino. V splošnem pa je bila letina dobra, v mnogih okrajih tudi prav dobra. Iz raznih poročil je razvidno, da so šle češnje razmeroma dobro v denar, dasi se niso prodajale v inozemstvo, ampak so jih použiili večinoma domači trgi. Mnogo tega pridelka se je porabilo tudi v domačem gospodinjstvu za razne shranke; žal, da ga je šlo mnogo tudi v sode, da se bo pozneje prekuhalo v žganje. Koliko se ga je vkuhalo, posušilo ali kako drugače obrnilo v prid, se ne da določiti. Upamo pa, da naša priporočila in navodila niso bila popolnoma brez uspeha.
Drugo sadno pleme, ki razmeroma dobro kaže in deloma tudi že dozoreva, so slive in č e š p 1 j e. Nezadosten pridelek izkazuje samo slovenjegraški okraj. Sicer pa pričakuje deset okrajev prav dobro, ostali pa dober ali vsaj zadosten pridelek. Glede uporabe tega sadnega pridelka opozarjamo naše gospodinje že danes, da pripravijo za eušenje vse potrebno, da se bo tega blaga izdelalo kaj več kakor običajno. Slivovke bodo nakuhali itak dovolj tisti, ki se ne brigajo za pametne nasvete in mislijo, da če bo pri hiši dovolj žganja, bo vsem potrebam ustreženo. Mi pa mislimo, da je pred vsem skrbeti za to, da sad, ki ga ne moremo svežega prodati, tako predelamo, da nam bo služil za hrano. Lepo posušene češplje pa niso samo izvrsten shranek v domačem gospodinjstvu, za zimsko in poletno dobo, ampak tudi iskano tržno blago. Pre-
delati se pa dado tudi v izvrstno sadno mezgo (povidl, pekmes), ki je pri vseh drugih južnih pa tudi ostalih Slovanih običajna narodna jed.	|
Srednje dober pridelek obeta dalje naše najvažnejše sadno pleme, to so jabolka. Razen kočevskega, škofjeloškega, slovenje-graškega in mariborskega okraja (levi breg) kaže v vseh drugih okrajih dobra ali vsaj srednje dobra jabolčna letina. Obeta se tudi kljub neugodnim razmeram nekaj izvoza, v glavnem seveda za prvovrstna zimska jabolka, seveda samo za namizno rabo. Žal, da je še vedno dokaj sadjarjev, ki ne morejo ali pa nočejo prav razumeti, kaj je prav za prav tista vedno in povsod zahtevana prvovrstnost. Še vedno mislijo, da ni razlike med drobnimi in debelimi, lepo barvanimi in zelenimi, čistimi in krastavimi, pazljivo obranimi in otreše-nimi, lepo vloženimi in r.asipanimi plodovi. Ne dajo si dopovedati, da je dandanes mogoče prodati v inozemstvo samo najlepšo, obrano namizno robo,' brez vsake napake, razbrano po debelosti in vloženo v predpisane posode. Moštna jabolka za izvoz sploh ne hodijo v poštev.
Za izboljšanje kakovosti jabolčnega pridelka se odslej ne da kaj izdatnega ukreniti. Odslej delajo kakovost drugi činitelji, ki niso v območju sadjarjev, to so posebno sonce in padavine. Nekaj je pa vendarle še v rokah posameznega sadjarja. Že leta in leta opozarjamo in na razne načine dopovedujemo, da se pri nas zavržejo vsako leto ogromne vrednote na ta način, da se jabolka spravljajo in prodajajo prezgodaj, ko še davno niso zrela in da se pri spravljanju ravna tako površno, da se pokvari mnogo najlepših plodov.
Zimska jabolka zorijo proti koncu meseca septembra, najpoznejše sorte, zlasti one s hrapavo kožo (kosmači) pa so zrela šele oktobra meseca. To pravilo naj si zapomni in po njem naj uravna spravljanje jabolk vsakdo, ki hoče svoj pridelek prodati. Letos bo izvozna sadna trgovina tako Strogo uravnana in pod takim nadzorstvom,
da bo popolnoma izključeno, da bi se mogel izvoziti le en sam nezrel, obtolčen, črviv ali kako drugače pokvarjen sad Ob svojem času bomo priobčili dobe (termine), kdaj so posamezne sorte jabolk zrela in se smejo trgati. Za spravljanje je treba pripraviti potrebne pripomočke, kakor: lestve, obiral-nike in razno ročno in prevozno posodo, ki mora biti znotraj obšita s kako mehko tva-lino.
Kar se tiče hruškovega pridelka, bo sorazmerno morebiti nekoliko obilnejši nego jabolčni. Ker to pleme tudi ne hodi v poštev za izvoz, bo treba prav tako kakor je bilo povedano o češpljah, poskr-
beti, da se bo kolikor mogoče tega pridelka predelalo v trpežno obliko. Najlažje se to doseže s sušenjem. Tudi za vkuhavanje so zlasti poletne in jesenske sorte jako primerne, ker dado zelo okusen kompot z razmeroma majhnim dodatkom sladkorja.
Pridelek marelic in breskev jo tudi pri najboljši letini tako pičel, da za narodno gospodarstvo nima večjega pomena. Pač pa moramo omeniti orehe, ki kažejo razen v dveh okrajih (Dravograd in Kamnik) srednje dobro letino. Tudi za ta pridelek bi lahko dobili mnogo več, ako bi pri spravljanju in sušenju pravilneje ravnali z njim. ...' -	H.
O maticah
r Da je matica oni činitelj v čebelni dru-Zini, od katerega je v pretežni meri odvisen razvoj družine, ve danes že skoraj vsak otrok, ki je količkaj slišail o čebelah. Pa je vendar kljub temu še prav mnogo slovenskih čebelarjev, ki temu vprašanju ne pripisujejo one tehtnosti, ki mu gre. Našemu kmečkemu čebelarju je dovolj, da ima družina matico: brez matice družina ne sme Ibiti, kakšna pa je ta matica, mu je jprilično vseeno.
In vendar takšno mišljenje in ravnanje mi pravilno I Le premisli, koliko se stori za dobro pasmo pri raznih vrstah živine; kako se odbirajo plemenski biki, ovni, žreboi, petelini itd. Cemu vse to? Zaradi tega, da ee izboljša rod. Tudi pri čebelah, kakor so majhne živalce, igra dober rod zelo važno vlogo. To so dobro vedeli že naši stari čebelarji, ki so imeli dobro pretehtane vse svoje plemenjake in so jeseni dobro vedeli, katera družina naj se opusti in panj po-jdere, katera pa pusti za pleme za naprej.
Od česa je odvisen dober čebelji rod? Dd dveh: od matice in od trota, s katerim ee je matica oplemenila (sprašila). Najprej matica samal Ali je hčerka dobre, odlične matere, po kateri ima ves panj izvrstne lastnosti? Te lastnosti so zlasti marljivost pri nabiranju medu, ne preveliko nagnenje jjk rojenju, čistost pasme (čista siva barva ibrez rumenkastih obročkov na zadku čebel) in pa pohlevnost. Le vprašajte stare čebelarje ali pa pomislite na svojo čebelarsko prakso, pa bostb radi priznali, da se družina od družine po pridnosti kar ooividno razlikuje. Imaš v čebelnjaku dve družini, tki sta približno enako močni, zdravi in do-jjro letita, ali ena nanese še enkrat toliko
kot druga. Ne bomo raziskovali, kije fe iskati vzrok temu pojavu, saj je gotovo več činiteljev, ki tu pridejo v poštev. Ali eno lahko z gotovostjo poudarimo, da je namreč mnogo odvisno od rodu. Ln rod je od matice.
Pri čebelarjenju na med, kakršno zahteva naš A.-Ž. panj, ni brez pomena, da družine niso preveč rojive. Če ti namreč vsako leto hoče vse rojiti, ne moreš računati naj kaj prida pridelka, poleg tega je pa z roji dokaj sitnosti in zamude. Čebelarji pa tudi to vemo. da je rojivost znatno odvisna 'od rodu. Nekatere družine hočejo kar naprej rojiti, dočim je pri drugih ta nagon veliko manjši. In takšnih družin, ki jih ni treba vedno po vejah loviti, si čebelarji v modernih panjih želimo. Če hočemo rojev, si jih kaj enostavno sami naredimo!
Glede čistosti pasme smo v »Domoljubu« že lansko leto pisali in podčrtali, da je naša »kranjica« ali »sivka« tako žlahtna čebelica, da je znana po vsem širnem svetu. Zato moramo sami skrbeti, da si pasmo ohranimo in ne dopustimo, da se nam skriža. Tudi v tem oziru je vse odvisno od matice in trota. Do sedaj smo Slovenci premalo cenili svojo čebelo Od zdaj naprej b*. drugače. Že pred leti je Slovensko čebelarstvo društvo odprlo plemenilno postajo, zdaj smo pa zvedeli, da pripravlja kr. banska uprava ustanovitev več takšnih pleme-nilnih postaj, ki jih bodo pod njenim vodstvom vodili izkušeni strokovnjaki. S tem bo dana možnost, da se naša slovenska^ čebela ohranja v čisti pasmi in še izboljšuje, in to vprav z odbiro matic in pa s preudarnim oglenienjevaoijem na teh postajah.
Slovenska »sivka« velja po svetu za krotko čebelico, ki čebelarju v splošnem ne dela preglavic pri njegovih čebelarskih opravilih. Toda vse družine niso takšne. Kar oceni svoje družine, če jih imaš kaj več, pa boš moral priznati, da so nekateri panji hudi ko ose! Po navadi so take hude družine res med najboljšimi, toda delo z njimi je pa vendarle težavno in zamudno. Tudi ta lastnost je odvisna od matice.
Torej: matice se izbirajo iz onih družin, ki imajo vse zgoraj naštete lastnosti. Poleg tega je treba skrbno paziti, da so mlade matice zrejene v normalnih in dobrih okoliščinah. To se pravi: družina mora ves čas, dokler vleče matičnike in mlade matice krmi, biti v izobilju in mora imeti staro matico. Nikoli niso dobro in čisto normalno odgojene matice v družini, četudi je prvovrstna, v kateri ni matice. Kajti takšna družina, ki 6i ji staro matico odvzel, da bi si v njej vzredil mlade matice, je v tistem trenutku v nenormalnem položaju; kakor hitro se zave svoje osirotelosti, se z vso silo vrže na izdelovanje matičnikov nad že starejšimi jajčki in celo ličinkami. Vse je napravljeno v izrednem stanju razburjenja in na brzo roko. V takšnem stanju nastanejo »zasilni« matičniki, ki nikoli niso enakovredni normalnim. Kdor bi torej hotel iz sicer dobre družine na ta način pridobivati matice, bi napak ravnal. Matičniki
morajo biti v normalnem stanju potegnjeni in mlada matična zalega v izobilju in v miru hranjena.
Zato vpliva na kakovost mladih matic, če se ravno v času največjega krmljenja matične zalege paša hipoma utrga. V družini nastane neko razburjenje, ki nima dobrih posledic za mlado matično zalego.
Drugi činitelj za kakovost rodu je trot, s katerim se mlada matica oplemeni. Pravijo, da je od trota prav mnogo odvisno, ali je matica in po njej družina odlična alt ne. Kar smo navedli glede kakovosti družin, iz katerih jemljemo matice, velja v isti meri tudi za trote. Samo to je, da trota ne moremo sami določiti, kakor lahko določimo matico. Pač pa lahko sami določimo panj, iz katerega naj trot oplemeni matico. To se pa more izvesti samo na plemenilnih postajah. Kajti matica se oplemeni v zraku, precej daleč od čebelnjaka. Gre za to, kateri troti jo bodo dosegli. Zato mora biti plemenilna postaja tako oddaljena od čebelnjakov i,n vsa okolica preiskana zaradi »divjih« čebel, da je gotovo, da bodo matico dosegli samo troti iz panja, ki ga določi postaja in ima vse dobre lastnosti. 0 teh važnih stvareh glede dobrega čebeljega rodu bomo še pisali, in sicer zato, da se tudi naši kmečki podeželski čebelarji začno zanimati za dober čebelji rod in si na ta način prično izboljševati svojo čebelorejo.
Orehi za prodaj
Letos bo, kakor vse kaže, prav dobra letina za orehe, zato se moramo že zdaj poučiti, kako bomo 6voj pridelek zboljšali, da bo prav tako lep kot inozemski. Na naš trg pride dosti orehov, ki se prodajajo prav zaradi napačnega ravnanja ceneje, ker je njih vnanjost nelepa. Marsikdo si bo pač mislil, da je to popolnoma nepotrebno, a ga bo vsak trgovec poučil, kako dražje bi prodal svoj pridelek, če bi tudi po zunanjosti zgledal lepo.
Orehi so zreli, ko prične pokati zelena kožica, ki obdaja trdo lupino. Ker pa oreh zori j.ako neenakomerno, ga otresemo takoj, ko pade nekaj že zrelih sadežev na tla. Otresene orehe spravimo na kup, da po-zore. Cez teden dni jih pričnemo lupiti. Da pa ne bomo imeli pri tem delu prečrnih rok, jih lupimo v slani vodi." V ta namen damo orehe v sod, ki ga napolnimo s slano vodo (na 10 litrov vode pol kg živinske soli). Luščimo jih v vodi,
Zluščene orehe belimo, 'da postanejo lepo 6vetli. Taki orehi imajo vse drugačno ceno na trgu, kot rjavi in umazani. Orehe belimo v vodi, ki ji primešamo sode (na 10 litrov vode 25 dkg sode) in pa opranega rečnega peska. Orehe mešamo v vodi z brezovo metlo, da se oribajo. Nato jih kratko 6plaknemo in posušimo.
Sušimo jih navadno na žakljevini na soncu ali pa v lesenih, velikih lesah. Ko se lupina osuši, jih peberemo in jih ne-serno na krušno peč. Tu se naj suše naprej: Da pa bodo jederca ostala lepa bela, ne sme presegati toplota 40 stop. C. Nič pa jim ne škodi, če se toplina zniža. Med sušenjem orehe večkrat premešamo, da se čim enakomerneje suše. Ako se temperatura zviša, postanejo jederca rjava ali celo po-črne in izgube na vrednosti.
Preden orehe spravimo, se moramo prepričati, so-li res popolnoma suhi, ker so
Jederca rada skvarijo in postanejo plesniva .ter žaltava.
Da pa bomo orehe prodali po najvišji ceni, jih moramo sortirati. Navadno jih razdelimo v tri vrste: debele, srednje in drobne orehe. Drobne orehe porabimo za domačo porabo, druge po prodamo. Tisti, ki orehov ne bodo prodali takoj, naj jih spravijo v vreče iz redke žakljevine, da ima zrak povsod dostop. Te vreče moramo postaviti na prostor, ki je suh in zračen. Najboljše so suha podstrešja.
Suhi orehi, ki so tako spravljeni, ifi-8rže prednost dobrega blaga več let. Se-
veda je predpogoj, 'da je sfiraniba suha in zračna in so jederca dovolj suha.
Tako vidimo, da moramo z orehi postopati nekoliko drugače, kot smo bili po večini do zdaj vajeni, če hočemo, da bomo imeli dober uspeh. Le enotna in tudi lepa roba se bo dražje in bolje prodala, kajti trgovci dado mnogo na zunanjost.
Tudi je važno, da storimo vse, da zlx>lj-šamo naš pridelek po kakovosti, da lahko usf ešno tekmujejo z inozemsko konkurenco, ki se na vse mogoče načine trudi, da je njeno blago prikupno pripravljeno. -M-
V KRALJESTVU GOSPODINJE
O spoštovanja
Majhen otrok še ne pozna čuta spoštovanja. Otroci so prijazni, včasih tudi hvaležni za kako stvar, ki jim je napravila veselje, pravega spoštovanja do staršev in drugih odraslih pa še ne čutijo. Zato slišimo vedno in vedno toliko pritožb, kako so današnji otroci predrzni, kaj vse si upajo; nobena reč jim ni sveta, nič jim ni mar, s kom govorijo. Današnji odrasli govore tako o rodu, ki dorašča, pred njimi so pa njih očetje in matere in drugi stari ljudje isto trdili tudi o njih. Je pač star pojav, enak v vseh časih in v vseh dobah, da mladina ne pozna spoštovanja, če mu le-tega e .skrbno vzgojo ne vcepimo v dušo. Čut spoštovanja se sam po sebi pojavi v otroku šele v dobi, ko dozoreva. Navadno se to začne z uporom do staršev in odraslih sploh, s strogo kritiko učiteljev. Kritika pa sili človeka k razmišljanju, k zanimanju za delo in za ljudi. Otrok spozna, da se je v svojem odporu, v svojem podcenjevanju motil. Nezavestno hoče popraviti to krivico in začne vse bolj spoštovati starše, učitelje .in znance. Spoštovanje se včasih spremeni v občudovanje, občudovanje pa preseže včasih prave meje in preide v oboževanje. Vendar pa so starši in učitelji le redko predmet tega plemenitega čustva. Otroci občudujejo in obožujejo najraje slavne ljudi, filmske igravce, športne rekorderje, vaške pretepače, včasih pa tudi junake, ki so se posebej odlikovali s prenašanjem velikih naporov. Zato vidimo, da se mladina v teh letih, zlasti še dečki, neredko pa tudi deklice, najbolj navdušuje za junake iz pojesti Karla Maya, za razne Tarzane itd.
Starši 6e večkrat pritožujejo, 'da njih otroci spoštujejo vse druge ljudi, le njih ne. Morda je to res, vendar pa tega pomanjkanja spoštovanja ne kaže jemati preveč hudo. Če so sami normalni in vrže svojo vzgojiteljsko dolžnost ter dajejo otroku dober zgled, se jim ni bati, da bi se jim otroci popolnoma odtujili. Življenje vsakega človeka pozna dobo dozorevanja, ko v otroku vse kip in se pojavljajo v njem čudne sile, ki vodijo otroka v neko samostojnost, in v tej dobi se nehote odtuji staršem in vzgojiteljem, zlasti če so le-ti prestrogi, da se jim otrok ne more zaupati tudi v takih stvareh, ki jih ne smatra za popolnoma poštene. Toda ta doba mine in otrok se spet vrne k staršem, če le-ti znajo prav ravnati z njim Le nikar dečka v dobi, ko dorašča v mladeniča, zmerjati za vsako malenkost, ga oštevati za vsak pogrešek, ki ga zakrivi tako lahko v tem času, ko vse kipi in vihra v njem. Nemara je v tej dobi teh nerodnosti dosti in so nekatere tudi precej hude. Toda z večnim zmerjanjem in oštevanjcm jih starši ne bodo popravili, nasprotno: v fantu se bo pojavil odpor in v tem odporu bo svoje napake še namenoma pretiraval. Če hočejo starši tudi v teh letih ohraniti spoštovanje otrok, naj jim skušajo imponirati, da bodo otroci v lastnem očetu videli junaka, za kakršnega se jim ogreva mlada duša. Vplivajo naj nanje z dobrim zgledom, znanjem, humorjem, trdno voljo, mrtvičenjem samega sebe in veliko ljubeznivostjo. Ko set otrok uravnovesti in preboli nerodna leta, se bo tista odtujitev sama po sebi popravila.
Čut časti je pri otrokih zelo važen. S častjo je čcsto križ. To vidimo recimo pri
natakarjih ali brivskih vajencih. Skoraj vsak hlepi po napitnini in nastavlja roko za njo, pa vendar istočasno navadno občuti neko ponižanje, da mora sprejemati miloščino. Zaradi neznatne žaiivke, nedolžne psovke, so fantje pretepajo, dekleta pa smrtno sovražijo med seboj. Užaljeno dekle skoči pod vlak, fant pa 6e ustreli. Žalitev in krivico mlad človek silno težko odpusti, vendar pa 6e doraščajoča mladina skoraj nikoli ne pritožuje. Pritožiti se učitelju ali staršem velja med njimi za slabost. »Špec« je najbolj osovraženo bitje v šoli. Užaljeni preskrbi za zadoščenje najraje sam. Mladina se nagiblje k načelu: oko za oko, zob za zob. In voditelji narodov, ki imajo v svojem programu to načelo, imajo navadno tudi mladino za seboj.
Za starše velja tu zapoved, da varujejo čast svojih otrok. Nikarte.jih zmerjati, ni-karte jih pitati e psovkami. Kljub temu pa ni treba, da bi jih pestovali. Božanje in ljubkovanje v teh letih ni za fanta. Fant mora slutiti, da ima v starših zaščito, toda le takrat, če je pravica na njegovi strani. Lepa poteza mladosti je njena plemenitost, idealizem, podcenjevanje gmotnih dobrin, malo razvit čut za dobiček in izgubo. Mladina še ne pozna vrednosti denarja, ne hlepi še po zlatu. Mladina v splošnem ni lakomna in oderuška. Primeri iskrenega prijateljstva med revnim in bogatim otrokom v tej dobi niso redki. Spoštovanje zlatega mamona pride šele pozneje. V teh letih pa velja le osebno junaštvo, osebna veličina. In stanšem pač ne preostane drugega, kot da sami streme po tej osebni veličini, če si hočejo tudi v teh letih pridobiti občudovanje in e tem spoštovanje svojih otrok.	Ha.
KUHINJA
Zeljnata juha s krompirjem. Glavico zelja ali ohrovta lepo osnažim, mu porežem što-ričke in ga na drobne rezance zrežem. V kožico razbelim 5 dkg masti ali toliko surovega masla ter opražim pol debele čebule, na drobno sesekljane. V opraženo čebulo stresem zelje in pokrito pražim do mehkega. Zmečkano zelje potresem z moko. Ko se moka malo opraži, zalijem z juho ali s krompir je vko ali s kropom ter pustim še dobro prevreti. 15 dkg krompirja olupim, operem, zrežem na majhne kocke ter ga 6kuham. Kuhanega pridenem zeljni juhi. Juho zboljšam z na rezine ali kocke zreza-no klobaso ali tako zrezauo šunko, če je ze-
lenjava zalita z govejo juho, klobasa lahko odpade. Nazadnje juho malo popopram in dam na mizo.
Nadevana jabolka. Za nadevana jabolka rabim tričetrt kg debelih kislih jabolk, četrt kg sladkorja, 10 dkg brusnie in sok pol limone. Jabolka olupim, operem in prerežem po sredi, jim odstranim pešike ter jih pokla-dam v mrzlo vodo, kamor sem ožela sok četrt limone. Četrt kg sladkorja skuham s četrt litrom vode. V zavrelo sladkorno vodo vlagam jabolčne polovice ter jih parim do mehkega. Razpasti pa ne smejo. Ko so jabolka zmehčana, jiih lepo zložim na krožnik. Udolbinico pa napolnim z brusnicami, ali z mezgo, ali s kuhanimi češnjami ali jagodami (surovimi) ali s kuhanimi marelicami. Sok, v katerem so se nadevki parili, polijem po sadovih, a ta ne sme pokrivati več ko polovico sadov.
Torta iz kakava. 18 dkg sladkorja prav dobro mešam z 8 rumenjaki. Ko mešanica naraste, dodam 12 dkg preeejane moke, 4 dkg kakava, malo limoninih lupinic in sneg 8 beljakov. Obliko namažem z maslom ali z mastjo, potresem z moko in zravnam mešanico po obliki. V srednjetopli pečici pečem torto dobre pol ure. (Da je torta dovolj pečena se spozna po tem; ako jo z iglo pre-bodemo in ta ostane suha.) Ohlajeno torto prerežem po sredi in jo namažem z mezgo.
Čokoladni led. V 1 deciliter vode streseni 20 dkg presejanega sladkorja in kuham tako dolgo da se nitka potegne 12 dkg čokolade zmehčam na toplem in polagoma pri-livam toliko sladkorne vode. da je zmes gosta in tekoča. Da se led bolj sveti mu kanem par kapljic limoninega soka.
Goveje meso s smetano. Kake tričetrt kg govedine (najboljše od križa) prav hitro operem, pretaknem s slanino, osolim in ko se je nasolila od vseh strani, lepo rumeno opečeni. Mesu pridenem tele zelenjave: korenine petršilja, vejico zelene, vejico maja-rona, lavorov list. vejico timesa, vejico ša-traga, eno zrezano čebulo, par zrn popra, odrezek oreška, malo ingvera in par odrez-kov korenja. Meso z zelenjavami dam v pečico, dodam košček surovega masla ali žlico masti ter pečem v pečici do mehkega. Med pečenjem meso večkrat polijem s sokom, v katerem se peče. Ko je mejso mehko, ga vzamem iz soka, narežem na kose in polijem s sokom. Sok potresem z moko, da se ta opraži, potem zalijem z juho, dobro zmešam in pridam 1 deciliter kisle smetane. Sok precedim po mesu. Mesu dodam pražen riž ali krompirjeve cmoke.
DOMAČA LEKARNA
Opešane živce poživi: Nareži po 10 gramov zelenega rožmarina, toliko roženkrav-ta, prežiljke, majarona in dršice. prevre] na dobri svinjski masti, iztisni in primešaj malo voska, malo loja in par kapelj rož-marinovega in brinjevega olja.
Vinski kamen vživaj, če te kuha vročina, in muči zapeka. Zjutraj in zvečer žličko prahu na vodi. To žene na blato in na vodo. Kjer imajo vinograde, si ga nastržejo kar iz sodov. Je v Italiji navadno zdravilo za ured. Poleti ga vživajo z magnazijo, da jih hladi in ubrani bolezni.
Če ti je slabo na potovanj«, si naveži na želodec v rumu namočen pivnik in ogiblji se zakajenih prostorov.
Kuhinjska posoda, ki ni prav pomita, lahko povzroči bolezen.
Grda navada je. da se otroci, pa tudi odrasli, ščipljejo. Velikoprat so dobile ženske od tega raka. Nohti so strupeni. Na vščipnjeno mesto devaj obkladke arnike ali prežiljkine tinkture. Tako tudi, če te otišči na prsih obleka ali kaj pri delu. Neka gospa se je vščipnila pri delu e škarjami — ni porajtala — posledica je bil rak. Veliko bolezni v nosu in v čelu je posledica vrtanja s preti po nosu. Nevarno je, če piješ v gostilni iz kupice, ki ti jo ponuja drugi, ali če niso kupice dobro umite. Tobak in slina tvorita strup; če piješ za tobakarjem, boš kakor omamljen, če imaš rano na ustnicah, se lahko zastrupiš. Je veliko primerov za-strupljenja, o katerih ne veš. kako je prišel do njih. Nezdravo je, če sedeš na stol, ki je še vroč, ker je sedel drugi na njem. Pravijo, da 6e dobi lahko zlata žila.
Liza m Breza
Ni še dolgo tega, kar sta se v slovenskem hlevu pogovarjali Liza in Breza. Pa ni bilo to samo prazno klepetanje ali celo grešno opravljanje; o ne. bil je prav pameten gospodarski razgovor, kakršnih bi si želeli še po mnogih naših hlevih. Saj sta bili pa tudi udeleženki tega dvogovora odlični, ne rečern ravno osebnosti, kajti taka je bila samo prva, gospodinja Liza, vladarica na majhnem posestvu Ciganovini; Breza pa je bila vrla zastopnica prežvekoval-skega plemena — krav. Bila je pri Ciga-novih šele nekaj dni. Pa jo nagovori nekega jutrh gospodinja Liza:
»No, Breza, kako ti je kaj všeč pri nas?« — Ko jo je bila pred tednom pripeljala iz semnja in sta se ustavili pred novimi hlevskimi vrati, je pokropila gosjradinja žival z blagoslovljeno vodo in prosila Boga. da bi prišla z novo kravo v hlev tudi nova
sreča. — »Ej, kafo naj ml bo vseč? Najljubše bi mi bilo, ko bi mogla še danes proč odtodi, ko bi mogla zopet nazaj h kravam, pri katerih sem živela preje!« —
»Ali ljuba Brezica, kaj vendar govoriš? Jaz mislim, da je tvoja lepa in sveta dolžnost, da nam daš prav veliko in prav dobrega mleka; glej , mi nismo bogati, kakor je bil tvoj prejšnji gospodar, zato pa nujno potrebujemo denarja za mleko in surovo maslo!« je odgovarjala Liza, verna družica gospodarja Cigana, ki se je redno umivala Samo ob nedeljah in praznikih, puščala lat-vice z mlekom po omarah za kruh, kjer pa je bila nastavljena tudi prekajena slanina, ostanki zelja in fižola, kosci starega, ples-njivega domačega sira in vsakovrstna druga šara.
Breza: »Ej, Liza, ti si pa modra, pretkana glavica! Veliko in povrhu še prav mastnega mleka naj dajem v tvojem hlevu in pri tvoji krmi! Ali res misliš, da 6em čarovnica, ki zna fabricirati mleko iz gnoja in svinjarije, iz slame in kislega ločja?! Ej, spoštovana gospodinja Liza, iz te moke ne bo kruha, pač pa me navdaja strah, da nemara še zbolim pri vas in — ravno nocoj se mi je sanjalo — da morebiti še poginem v tem hlevu! O moj Bog, potem nisem mogla več zatisniti očesa.
Liza: »Toda, draga Breza, mi smo plačali zate 2000 din, ali ni to veliko denarja! Stara si štiri leta in vendar nisi ravno izmed najlepših svoje vrste! Kaj pa ti ni po volji pri nas? In zakaj nam nočeš dati mnogo mleka? Povej vendar, kaj moraš imeti; saj ti bomo dali, če bo le količkaj mogoče — —!«
Breza: »A, cenjena gospodinja Liza, če mi pa tako govoriš, je pa stvar čisto druga. Rada ti povem, česa potrebujemo me, krave. Toda nikari mi ne zameri, jaz sem mislila, da ti že vse to davno veš; saj si vendar zrasla na deželi, sredi ljube živinice si postala velika, hodila 6i tudi v šolo. Ali vam niso v šoli govorili podrobno o konju in govedu, o prašiču in ovci, o kokoših in čebelah? Morebiti so vam tam pripovedovali raje o opicah in medvedih, o slonih in kačah-velikankah, kakor pa o nas, koristnih domačih živalih? No, pa naj že bo s to rečjo, kakor hoče, jaz vidim, da ti le malo veš o nas, da nas ne poznaš, da ne veš, česa potrebujemo, da bo dobro za nas same, pa tudi za vas, naše gospodinje; poštena nevednost je pa še vedno boljša, kakor pa tista našopirjena in napuhnjena.
.{Nadaljevanje.]
GOSPODARSKE VEST1
ŽIVINA
Ljubljana. Dne 19. julija so zaznomovali tele živinske cene: voli I. vrste 5.50—6, II. 5, III. 4—4.50; telice I. vrste 5.50—6, II. 5, III. 4—4.50; krave I. vrste 4—4.50, II. 3.50 do 4, III. 2.50—3; teleta I. vrste 6.50—7, II. 6—6.50; prašiči špeharji domači 9—9.50, sremski 10—10.50, pršutarji domači 8—9 din za 1 kg žive teže.
Črnomelj. V zadnjih dneh poročajo o sledečih cenah živine: voli I. vrste 5—5.50, II.
4—4.50,	III. 3.50—3.25; telice I. vrste 4.75 do 5.25, II. 4—4.50; krave I. vrste 4—4.50,
II.	3.50—4, III. 3; teleta I. vrste 6—6.50, II.
5—5.50,	prašiči špeharji 8—9, pršutarji 7 do 7.50 din za 1 kg žive teže.
Planina pri Sevnici. Na zadnjem sejmu, dne 13. julija so plačevali kupci živino takole: voli I. vrste do 5.58, II. do 5, III. do 4.25; telice I. vrste do 5.25, II. do 4.50, III. do 3.75; krave I. vrste do 4.50, II. do 4, III. 2—3; junci do 4.25, biki do 4.50 din za 1 kg žive teže. Na sejem so prignali skupaj 706 komadov.
Gornji grad. V začetku julija zaznamujemo sledeče cene: voli I. vrste 5.50, II. 5,
III.	4; telice I. vrste 5, II. 4.50, III 3.75; krave I. vrste 4, II. 3, III. 2; teleta I. vrste 6, II. 5; prašiči špeharji 12, pršutarji 10 din za 1 kg žive teže.
Ptuj. Na zadnji živinski sejem dne 18. julija so prignali 621 glav goveje živine, prodali pa 255 glav po tehle cenah: voli 3.25 do 4.50, telice 3.25—4.25, junci 3.25—4, krave 2—3.75, biki 3—3.80, teleta 5 din za 1 kg žive teže. Na svinjskem sejmu naslednji dan so prodajali prašiče tako: pršutarji 7—7.50, plemenske svinje 6.75—7 din za 1 kg žive teže, mladi pujski 6—12 tednov stari SO do 170 din komad. Debelih svinj ni bilo na sejmu.
CENE
Ljubljana. Goveje meso 8—14 din kg, telečje meso 12—16 din, svinjina 14—18. Svinjska mast 20—22 din, čisti med 18—20 din. Pšenica 1 kg 1.90—2.10, ječmen 1.95—2.20, rž 1.95—2, oves 1.95—2.30, koruza 1 65 do 1.85, fižol 4, krompir 1.25 din. Seno sladko 100 kg 80 din, polsladko 70, kislo 60, slama 60 din.
Jesenice. Govedina 6—10 din, svinjina 16, slanina 162 svinjska mast 17, med 20 din
za 1 kg. Volna neoprana 32, oprana 40 din za 1 kg. Pšenica 100 kg 200 din, ječmen 185, rž 185, oves 180, koruza 150, fižol 300, krompir 120, seno 90, slama 60 din. Drva lm 90 din, mleko 1 liter 2.25, surovo maslo 1 kg 32 din.
Črnomelj. Govedina 1 kg 10 din. svinjina 14 din, slanina 14, svinjska mast 18—20 din. Pšenica 100 kg 180—190, ječmen 170. rž 180, oves ISO, koruza 150, fižol 200—250, krompir 120, seno 75, slama 25 din. Drva 1 m 50—55 din, mleko 1 liter 2 din, surovo maslo 1 kg 22 din, vino navadno mešano 4—4.50 pri vinogradnikih, finejše odbrano 5 din.
Gornji grad. Govedina 8—12 din, svinjina 17 din, svinjska mast 18 din* med 18 din, neoprana volna 25 din za 1 kg. Pšenica 100 kg 250 din, ječmen 225. rž 225, oves 175, fižol 250, krompir 100, lucerna 90, seno 100, slama 25 din za 100 kg. Drva 1 m 65 din, mleko 2 din, surovo maslo 18 din za 1 kg.
LJUBLJANSKI TRG
Mleko in mlečni izdelki: mleko liter 2 do 2.25 din, surovo maslo 1 kg 22—28, čaij-no maslo 32—36, kuhano maslo 30—32, bohinjski sir 26, polementalec 26, trapist 1.26 do 28, II. 20—24 din.
Sadje. Jabolka III. vrste 6—7 din za 1 kg, hruške III. vrste 4—6, češnje 2—i din, domače breskve 8, domače marelice 6—10, ringlo 3, višnje 8—12, borovnice liter 2 din, orehi 8, luščeni orehi 26 din 1 kg.
SEJMI
31. juh: živ. in kram. Dol pri Hrastniku, gov., konj. in kram. Ormož, živ. in kram. Marenberg, Pilštajn, živ. Slov. Konjice, gov., svinj., kram. Kostanjevica na Krki, živ. in kram. Lukovk, Šmartno pri Litiji, Semič, svinj. Ormož, gov. in konj. Ptuj. — 1. 8.: gov. Pišece, živila in praš. Trbovlje, s»inj. Dol. Lendava. — 2. 8.: gov. in svinj. Krško, živ. Ljubljana, kram. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram. Dravograd, živ. Sv. Lenart v Slov. goricah. — 3. 8.: živ. in kram. Črnomelj, gov. in svinj. Mokronog, živ. in kram. Zagorje ob Savi, gov. in svinj. Videm na Savi, svinj. Turnišče. — 4. 8.: svinj, in drobn. Maribor, živ. in kram. Sv. Peter pod Sv. gorami, Št. Ilj pri Velenju. — 5. 8.: živ. in kram. Krašnja pri Kamniku, živ. in kram. Krka v kraju Videm. živ. in kram. Črna, svinj. Brežice, Celje. Trbovlje, živ, in krain, Zidani most, evinj. Križevci, ^
Odnesen štedilnik. J. P. B. Štedilnik, ki ga je mati kupila zato. da ga bo kot vžit-kariea uporabila v svojem šlibelcu, je ostal pač materina last. Če je ta štedilnik odnesla ena izmed sester po materinem naročilu, je to stvar matere, saj ona štedilnik ne rabi, ko se je odselila od vas. Da ne bo v bodoče kakega spora, vam svetuiemo, da pojdete k materi ih se tam zmenite, kako je s štedilnikom: verjetno ga je miti prepustila hčerki, ne da bi od vas zahtevala drug nov štedilnik.
Prevžitek matere. Š. I. M. Mati, ki ima dosmrten prevžiLek vrta s poslopjem, sme na tem vrtu rastoče nerodovitno sadno drevje posekati. Zasaditi mora pa namesto starega novo. Posekati sme tudi hraste in smreke v meji.
Spor zaradi zaščite dolžnika. .T. Z. Pred 1932 letom ste se zadolžili pri trgovcu. Ker niste mogli plačati obrokov, vas je trgovec tožil za celo vsoto in vas je zarubil. Tri obroke ste nato plačali ter mislite, da še naprej uživate zaščito. Trgovec pa je drugačnega mnenja. Radi bi vedeli ali ste res dokončno izgubili zaščito. — Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov predpisuje, da dolžnik, ki ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izgubi zaščito in ima upnik pravico takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti. Če ste zaščito enkrat izgubili, je ne morete zopet dobiti, posebno ako je trgovec že ves dolg iztožil in vas rubil. Svetujemo vam, da se s trgovcem poravnate, ker bi si drugače 6amo nakopali nove stroške.
Dediščina. A. P. Pre"d več leti ste odšli od doma, ne da bi bili dobili kakšen delež. Lani je umrl oče. ki je posestvo izročil drugemu sinu. Zapuščinske razprave ni bilo. Brat vam noče ničesar dati Vprašate, zakaj ni bilo zapuščinske raznrave in kaj bi storili, da dobite svoj delež. — Ako je oče pred smrtjo izročil vso imovino sinu in ni ničesar zapustil, zapuščinska razprava ni bila potrebna, ker ni bilo imovine. V tem primeru, lahko od brata zahtevate izplačilo dolžnega deleža. Če pa je oče ob smrti še imel kakšno imovino, vprašajte pri sodišču, kaj je z zapuščinsko razpravo. Če se še ni vršila, se
Pa bo-
Zajemanje vode v studencu. F. S. Ce ste
že nad 30 let zajemali vodo na studencu, ki izvira na tujem svetu, ste si pravico do zajemanja vode priposestvovali. Drugače se pa zmenite z lastnikom zemljišča, da Vam zaje manje vode dovoii.
Rud bi šel v šolo. ali v službo. L. F. Dovršili ste osnovno šolo. pa bi sedaj radi vstopiti v kakšno drugo šolo. ali pa k policiji. Radi bi nasveta. Stari ste 17 let. — Za sprejem k policiji sta premladi. Morda bi bila pri vas primerna kakšna trgovska šola, ali
trgovski tečaj. Predvsem pa si morate biti na jasnem, kakšen poklic bi si radi izbrali. Šele tedaj vam bo mogoče svetovali, kako se zanj pripravite.
Pašnik. D. I. Pred nekaj leti ste kupili pašnik, ki 'je bil popolnoma zaraščen z grmovjem. Radi bi na njem zasadili sadno drevje. Nekateri vasčani pa vam to branijo, češ, da je to njihov pašnik in se sklicujejo na neko služnostno pravico. Vprašate, ali imajo prav Predvsem je treba ugotoviti, kdo je lastnik pašnika. Če ste ga vi kupili, ste verjetno tudi lastnik vi in po našem mnenju lahko zasadite na njem sadro drevje, Jkadar hočete. Kar se tiče pašnih pravic vaščanov na vašem zemljišču, je mogoče, da iste obstoje, ako so jih že nad 30 let izvrševali. V primeru spora bo glede njih na tožbo enega ali drugega odločilo sodišče. Sicer pa pašne praviee lahko ostanejo še naprej, četudi na tistem zemljišču zasadite sadno drevje.
Doklada za popravo mežnarije. P. J. Iz vašega pisma izhaja, da se je naložila doklada za popravo mežnarije na neposredne davke. Ker plačujete neposredni davek v do-tični občini, ste pač dolžni plačati tudi doklado. čeprav morda ne spadate v dotično župnijo. Sedaj je pritoževanje prepozno, ker je sklep občinskega odbora potrjen po višji oblasti, in je pravomočen.
Testament. G. S. Lastnoročno pisana in podpisana oporoka je veljavna brez prič. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi prizadeti dediči, ki so premalo dobili, ne mogli zahtevati svojega nujnega deleža. Če ste otrokom že toliko izročili, kolikor znaša njihov dolžni delež, hi bilo dobro, da si preekrbite kakšne dokaze o tem. Drugače bodo lahko od oporočnega deleža zahtevali svoj jielež, in je veliko vprašanje, če se bo oporočnemu dediču posrečilo dokazati, da so že dovolj dobili. Kakšni dokazi so potrebni, je težko reči, ker bi jih sodišče v primeru tožbe ocenjevalo po svojem svobodnem preudarku. Iz previdnosti lahko vse omenite v oporoki in točno navedete koliko ste vsakemu otroku že dali.
Dedna taksa. R. K. Vprašate, ali so res
vsi kmetovalci onroščeni dedne takse. Samo zapuščine in volila v prvi stopnji krvnega sorodstvo, če ne presega eelotna Čista vrednost 50.000 din, so oproščene državne dedne takse. Ta oprostitev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tisti, ki se ba-vijo zgolj s kmetijstvom in nimajo drugega stalnega poklica ali vira dohodkov. Tudi od takih dediščin pa se mora plačati 1% banovinske takse.
Pritlična stanovanja ob cesti imajo navadno zaprta in zagrnjena okna. Lonci s cvetlicami branijo, da bi ne segel pogled v sobo, branijo pa tudi, da bi prišlo dovolj zraka v njo. V takih sobah diši vedno jpo Zatuhle m j spanje v njih je nezdravo