Ored nlStv* - apravai LJubljana, Kopitarjevi 6. Telefon 4001- 4004
MneCna naročnina ti lir, sa tno-»einatvo 31-50 lli.
fefc nit.' IJnbHani 10.450 H naroinlno la 10349 za lnserata
ZVENEČ
OKTOBER 1943
24
NEDELJA
Neiie Abwehrerfolge im Siiden der Ostfront
Artillerie bevvahrte sich Im harlen Ringen zwischen Asow-mesr und Saporoschje — Luftwaffe lahmt Stosskralt der Sowjels siidostlich Krementschug — In zwel Tagen an der Ostfront 218 Sowjetpanzer vernichtet — 48 schwere Terrcr-bomber in der vergangenen Nacht abgeschossen — Zit^j in London abermals bombardfert
DNB. Aus dem F0hrerhauptquartier, 23. It. 1943. Das Oberkommando der Wehr-macht glbt bekannt:
In den KSmpfen zwlsehen dem A s o w -s c h e n Meer und Saporoschje wurde gestern nach ausserordentlich hartem Ringen ein grosser Abwehrerfolg erzlelt. Dabel hat slch neben der hervorragend kSmpfcn-den Infanterle unsere Artillerie besonders bew!thrt.
Im Elnbruchsraum sddiSstltch Krementschug hat die Luftvvaffe durch vvlederholte schwere Angriffe starkcr Kampf- und Nahkampffllegerverbande die Stosskraft der AngriffsverbSnde und die Truppenbevvcgungcn der Sowjets in star-kcm Ausmass geliihnt. Es kam gestern in dlcsem Raum nur zu Srtllchen Infanterie-und Panzerangrlffen. Sie wurden unter Bcscltigung voriibergehendcr EinbrDche in harten KSmpfen abgewehrt.
Ein Gegenangriff warf feindliche KrSfte trotz hartnScklgen Widerstandes welt zu-rilck. Unsere Angrlffspltze stfess dabel ln feindliche Marschkolonnen und belegtc Ort-schaftcn vor und fflgte dem Feind hohe Verluste zu.
In der Dnjepr-Schielfe sOdiist-lich K i e w und im Raum nordwestlich T s c h e r n I g o w wurden zahlrelche sovvje-tlsche Angriffe in schvvcren Kiimpfcn ab-geschlagen.
Westlich Smolensk sctzte der Feind bcidcrscits der Autobahn nach ungevvfihnllch heftlger Artlllerie-Vorbereltung seine Durch-
bruchsversuche fort. Gegen mehrere feindliche Elnbriiche ln unsere Front gcvvannen die sofort cinsetzenden deutschen Gcgcu-angrlffe trotz erbitterten felndllchen Wider-stand elnen Teli des verlorenen GelSndcs wicdcr zurdek.
In den letzten bciden Tagen vvurden an der Ostfront 218 SowJctpanzer abgeschossen.
Von der sddltallenlachen Front vverden ausser reger belderseltlger Auf-klarungstStlgkelt kelne Kampfhandlungen von Bedeutung gcmeldet.
Starke Verbiinde dcutscher Kampfflug-zeuge bombardierten den felndllchen Nach-schubhafen N e a p e 1 und verursachten durch Treffer anf Kaianlagen, Schiffsliege-plat7.cn, in Lagcrhallen und Materlalstapel grossc Brande und crhcbliche SchHdcn.
Im Sstllchen Mlttelmeer griff die Luftwaffe mit stSrkeren KrSften elnen Inselstiitzpunkt des Felndes an.
• Britlsche Bomberverbande flogen In der vergangenen Nacht in M 111 e 1 • und S 0 d-westdeutschland ein und fdrhten vor allem elnen schweren Terrorangriff auf die Stadt K a s s e I, wo Zerstorungen In Wohnviertcln angerlehtet wurden. Unter der BcvSIkerung entstanden Verluste. Luft-verteidlgungskrSfte vernlchteten nach bls-her vorllcgcnden Mcldungcn 48 schwere Bomber.
Deutsche Kampfflugzeuge bombardierten in der vergangenen Nacht wledcrum Zlcle lm Stadtgebiet von London.
uspehi na jugu vzhodnega
I ■ 1VV
bojišča
Topniitvo se je odlikovalo v hudih bojih med Azovskim morjem in Zaporoijem — Prodorni poskusi zapadno od Smolenska so se ponovno izjalovili — V dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 218 sovjetskih tankov — V pretekli noči je bilo sestreljenih 48 težkih terorističnih bombnikov — Cilji v Londonu ponovno bombardirani
Fllhrerjev glavni stan, M. oktobra. I)NB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V	bojih med Azovskim morjem In Zaporožjem je bil* včeraj po Izredno težkih bojih dosežen velik obrambni uspeh. Pri tem s« je poleg Izvrstno se bojujoče pehote Izkazalo tudi posebno topništvo.
V	vdornem prostoru jugovzhodno 0,1 Krenicnčuga je letalstvo s ponovnimi težkimi napadi močnih skupin bojnih letal In letal za hoje lz bližine zelo ohromilo napadalno moč napadajočih oddelkov ln gibanj sovjetskih čet. Na tem področju so bil! včeraj samo krajevni spopadi pehote ln oklepnih oddelkov. Po odstranitvi začasno uspelih vdorov, sD bil] Sovjeti v težkih bojih zavrnjeni.
Lasten protinapad je vkljub trdovratnemu odporu vrgel daleč nazaj sovražne sile. Naš napadalni klin je pri tem vdrl v sovražne kolone na pohodu ln zasedene vasi ter jc zadal sovražniku visoke Izgube.
V	Dnjeprovem kolenu jugovzhodno Kijeva ln na področju severozahodno od Čem Igo v a so bili v težkih bojih odbiti številni sovjetski napadi.
Po Izredno močni topniški predpripravi je sovražnik nadaljeval svoje vdorne poskuse zahodno od Smolenska na obeh stra-
neh avtomobilske ceste. Vkljub ponovnim sovražnim vdorom v našo bojno trto In vkljub ogorčenemu sovražnemu odporu so tnkoj Izvedeni nemški protinapadi spet pridobili del Izgubljenega ozemlja.
V	zadnjih dveh dncli Je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 218 sovjetskih tankov.
Z Južnega Italijanskega bojišča poročajo le o živahnem obojestranskem Izvldnlškcin delovanju.
Močne jate nemških bojnih letal so bombardirale sovražno prevozno luko N e a p e I j ln povzročile z bombnimi zadetki velike požare In pomembno škodo v pristanišču, v dokih, ter v trgovskih ln vojaških skladiščih.
V	vzhodnem Sredozemskem morju Jo napadlo letalstvo z močnejšimi silami neko sovražnikovo otočno oporišče.
Britanski bombniki so prileteli v pretekli noči nad srednjo In Jugozahodno Nemčijo ler s terorističnim napadom napadli mesto Kassel, kjer so povzročili razdejanja v stanovanjskih predelih. Med prebivalstvom so nastale Izgube. Po dosedanjih vesteh Je protiletalska obramba zbila 48 težkih bombnikov.
Nemška bojna letala so T pretekli noči bombardirala cilje na področju mesta Londona.	•
Nuovi succsssi difensivi nel sud di fronte orientale
Dal Quartler generale del FUhrer, 23 ot-tobrc. DNB. II Comando Supremo germa-niCo comunica:
Ne| combattimenti tra 11 Mar' d'Asov c Saporoscle ieri dopo lotta straordlnarla-mente accanlta 6 stato ottenuto un gran succcsso difenslvo. Al fianco della fanterla coinbattutasi con eccellcnza nc ha fatto gran prova la nostra artlgllerla.
Nella zona d| penetrazione a sndest <11 Crcmenzlug la Luftwaffc con rlpctutl vlo-lcntl attacchi dl fortl sauadrlglfc ril velivoli dl combattiinento o dl lotta da vicino In nilsura rllcvanto aveva parallzzato ta vlo-lcnza delPurto dl reparti attaccantl nonehe I movlmentl delle truppe sovietlchc. Ieri In questa zona si avcvan0 soltanto aitacchl locall dl fanterla e carri armati. Gli stessl sono stati respinti ln duri comhattlmentt, dopo aver climlnato lo brecce tempo-ranee.
Un contrattacco malgrado tenace rcsl-stenza ha battuto forze nemlchc Ioutana-mento Indletro. La punta del nostro atlac-co alloccasslono urt6 In colonne nemlehe In inarcla occupand0 locallti e lnfllagcndo al nemico alte perdlto.
Nellansa del Dnjeper a sndest dl KIcv e nella zona a nordovest dl Clcrnlgov nu-merosl attachl sovletlcl vcnncro stroncatl In asprl combattimcntl.
Ad ovest dl Smolensk II nemico contl-nuava su ambo I lattl dcU'autostrnda dopo stmordlnarlainente tntensa preparazloue dl artlgllerla 1 suol tcntatlvl dl sfnndnmcnto. Contro parecchie brecce nemlchc nel nostro rronte I contrattacchl tedesehi sfcrratl Immedlatainente ni«lgradn accanlta rlst-stenza del nemico rlconqulstavano uua parte del Icrrcno perduto.
Negll ultlml dne giorni al fronte orientale sono stati distrutti 218 carri armati sovletlcl.
Dal fronte meridionale Itallano eccetta vlvace attlvitft esploratlva da ambd le partl uon sl segnalano azlonl combattive dl lm-portanza.
Fortl reparti dl velivoli dl conihattl-mento tedesehi bomhardavano II porto nemico dl rlfornlmento Napoli causand0 con colpl grandi lnccndl e dannl conslderevoll su Implanti portuall, sulla rada, nel magaz-zlul e deposltl dl materiale.
Nel Mediterraneo orientale Ia Luftvvaffe con fortl reparti ha atteccato una base in-sulare del nemico.
Squadrlglle di bombardicrl brltannlcl sorvolavano la notte seorsa la Germania centrale e meridionale-occidentale effctuan-do anzitutto un grave attacco terroristlco sulla cittž dl Kassel ove sonno state cau-satc distruzionl tn quarticri abltati. Tra la popolazione si ebbero perdite. Forze con-troacree hanno dlstrutto secondo quanto rlsulata dalle notlzle avute finora 48 bom-bardleri pesantl.
Velivoli dl combatttmento tedesehi bomhardavano Ia rtotte seorsa nuovamente oblettivi noi gressl della citta dl Londra.
Kratke vesti
Rim, DNB. Italijanski mornariški podtajnik admiral Antonio Legnani se jc pri avtomobilski vožnji iz Viccnze v Verono smrtno ponesrečil.
Budimpešta, DNB. Državni upravitelj IIorthy je v četrtek sprejel novo imenovanega turškega poslanika v Budimpešti Scfket Fuad Kcceciia.
Izdajstva Savojske in Badoglieve klike
Nadaljevanje članka o zgodovini izdajstva Savojsko in Badoglijeve klike, ki je bil objavljen v včerajšnji številki.
Bo dosedanjih izkustvih pa bi Angleži in Amerikanci z \teenii sredstvi Roat-ti pri tem pomagali,' da bi pripravili jadransko obalo za mbrebitno izkrcanje.
Položaj na Balkanu se ni prav nič spremenil tudi potem, ko je Roatta po imenovanju svojega prijatelja Ambrosija za poveljnika generalnega štaba zapustil Balkan in prevzel vrhovno povejjstvo 6. italijanske armade na Siciliji. Iioattov naslednik je bil general Kohotti, ki je, kakor njepov prednik, skušal skupne nemSkoitr.lijanske operacije proti komunističnim banditom onemogočiti s tem, da je sovražnika, ki je polagoma postajal nevaren, vedno znova izpuščnl skozi italijanske bojne črte v nedostopna gorovja.
Dopolnjeno izdajstvo
Bilo je jasno, da nemško vodslvo tega ne more trpeti brez ugovora. Konec koncev ni šlo pri tem le za varnost nemških čet in Hrvatske države, temveč tudi za varnost evropsko trdnjave na Balkanu. Konec februarja sta zunanji minister in namestnik poveljnika nemškega glavnega štaba pri svojem obisku v lliinu pričela razgovore o tej zadevi.
Čeprav se je Duce v Ambrosijevi prisotnosti nedvomno izrekel za boj proti četnikom in za njihovo razorožitev, jp Ambrosio to naslednjega dne odklonil. S tem se je prvič pokazala v okviru italijanskega generalnega štaba proti-nemška smer, ki je obenem pomenila javno in zavestno agitacijo proti Dueeju. Izgovor Ambrosija, da nima za predlagane nastope proti banditom na razpolago nikakih čet, ker so vse te zaposle-
ne v bojih proti komunistom, in nadaljnje izvijanje, da je boj proti četnikom ne le vojaška, temveč tudi politična zadeva, ki zato ne dopušča določitve enakih načel pri postopanju, se jo izkazala očitna sabotaža nemških načrtov in ukrepov ter s tem tudi Ducejeve politiko.
Ko so se slednjič pričeli nemški nastopi proti četnikom. so si upala italijanska poveljstva celo grozili z repre-salijami proti onim nemškim oddelkom, ki bi čotnike napadli. Ostala italijanska oblastva pa so sporočila nemškim poveljstvom, da bo boj proti četnikom zelo Cpžkoč.il nemško-italijansko sodelovanje na Balkanu. — Končno pa je poveljnik II. italijanske armade popolnoma javno proglasil Čotnike za enakovredne z. italijanskimi čettmi prav takrat, ko so jih nemške čete napadle. Mož se ni niti sramoval zahtevati takojšen odpoklic nemških čet in izročitev vseh v nemške roke padlih kolovodij. Izkazalo pa se je, da so bili prav ti kolovodje plačanci Angležev in Amerikancev.
Že v teh stvareh se jasno kaže odkrito nameravano izdajstvo italijanskega generalnega štaba, ki so ga potrdili neverjetni dogodki dne 2(5. junija 1943, ob Vidovem dnevu. Takrat so namreč italijanski vojaki skupno s srbskimi tolpami defilirali pred njihovimi kolovodji. Italijanski general Ciiangreco io pod sliko bivšega kralja Potra slednjemu napil, italijansko poveljstvo pa jo sestavilo poseben vlak zn oskrbo z njimi sodelujočih tolp. Kakor jo bila že prekrasna slika, v biološkem pogledu izdajalskemu kralju Viktorju Emanuelu zelo »ličnega Ginngrora mod bradatimi, za več glav višjimi, do zob oboroženimi banditi, je bil v»s dogodek zelo resen, ker je žo dolgo prod državnim udarom dokazal dovršeno izdajstvo svojega zaveznika.
Izdaja na Siciliji
5? prihodom generala Ambrosija, ki je bil z Roattom osebno in finančno najtesneje zvezan, na čelo italijanskega generalnega štaba, je pričela vzhajati tudi Roattova zvezda. Izdaja, ki jo je vodil proti nemški pomiritvenl politiki na Balkrnu, podpiranje in sodelovanje z banditi in vse uslugo, ki jih je s tem na Balkanu naredil Angležem in Amerikancem, vse to ga je pri generalu Ani-brosiju tako odlikovalo, da mu je poveril vodstvo odseka, ki je bil sovražniku najbližji, namreč poveljstvo VI. italijanske armade na Siciliji.
Med tem so težki boji v Tuniziji z nadmočnimi anglo-anieriškimi četami že dopuščali zaključek, da položajev na s<*-veroalriški kopnini ne bo mogoče dolgo držati, zlasti šo, ker že od umika na Akaritovo črto in še l*>lj od odmaknilvo na postojanke pri Enfidavillu ni bilo več nikakega govora o kakem sodelovanju ali podpori italijanskega vojaškega poveljstva.
Slednje je osredotočilo svoje čete daleč v zaledju in prepustilo trem nemškim ^divizijam borbo proti premočnemu sovražnemu pritisku. Tn kršitev sporazuma in vsako prijateljsko pogodi«) sramoteča odlcči'sv, ki je bila mogoča le z Amhrosijeviir. soglasjem, je že takrat dokazovala skrbno prikrito, bolj ali manj nameravano izdajo, 'ki je bila še večja zaradi popolne enakovrednosti italijanskega vojaškega poveljstva z nemškim.
Predaja Pantellerijc in Lnmpeduse omogoči sovražno izkrcanje v Italiji
Vse to je postalo še boj očito, ko sta se popolnoma brez potrebe vdala otoka Pantellerija in Lampedusa. Pantellerija bi _se bila lahko s svojo posadko 12.000 mož, z močnimi utrdbami, v skale vse-kanimi zaklonišči, podzemskimi letališči, municijskimi in petrolejskimi skladišči branila mesece. Saj je njena posadka v prvem mesecu sovražnih bombardiranj iz zraka izgubila komaj 50 mrtvih in ranjenih. Kljub temu pa je poveljnik razobesil belo zastavo že takoj po padcu prvih topovskih strelov, ko je bilo so-vn.žno vdorno brodovje še tako daleč od otoka, da so jo komaj videli.
To strahopetno postopanje so skušali opravičiti s pomanjkanjem vode in mu-nicije. V resnici pa je bilo vsega več kot dovolj. Končno pa je bila Lampedusa predana malemu številu ameriških komandosov, ki so ee izkrcali s pomočjo gumijastih čolnov in ameriški dopisniki so zlobno poročali, da so jim italijanski poveljniki pritekli uslužno nasproti, kot da jim ni bila kapitulacija že dovolj hitra ...
S to mirno zasedbo teh dveh otoških trdnjav je stal sovražnik neposredno ob siciljski ol>ali. Vsak dan je bilo treba računati z izkrcanjem na otoku. Vso je zaviselo od obalne obrambe, Roatta, vrhovni poveljnik na Siciliji, je v prvih dneh svojega poveljstva na videz sicer pokazal živahno delavnost, ki naj bi dokazala, kako resno misli urediti obrambo otoka, toda ta delavnost se je čim dalje bolj izkazala 7,a običajen ibluffc. Posamezne luko so bile res oboroženo z obrambnim orožjem. Ni pa bilo potrebnih povelj in načrtov za italijansko čete v primeru sovražnega izkrcanja, niti no točnih navodil o sodelovanju z nemški-
mi oddelki, čeprav se je nemško poveljstvo o tem večkrat razgovarjalo z italijanskim. Nikjer tudi ni bilo preskrbljeno, da bi 6e v izrednem primeru uničile obrambne naprave skupno z v okolici se nahajajoGimi strateško važnimi prostori.
Še slabša je bila obalna obramba Ka-labrije, ki ji je načoloval borgamski vojvoda. član najožje kraljeve vojaško klike. Obala je bila zavarovana le s tenko črto prednjih straž.
Obrambne postojanke so obstajale iz malega števila strojniških gnezd, ki so bila vse preveč vsaksebi in skoraj že popolnoma zastarela. Ker so bila polog togiK še iz predvojne dobe, je bil njih položaj sovražniku gotovo znan. Orožje edinic obalne obrambe je bilo prešibko in žo zastarelo. Protiletalske obrambe skorajda ni bilo. Čeprav je Roatta konec maja postal šef generalnega štaba v Rimu, je bil vendar on odgovoren za vso to pomanjkljivo obrambo.
V maju 1943, torej še dva meseca prod izkrcanjem Anglo-Amerikancev na Siciliji, je ponudilo vrhovno poveljstvo oboroženih sil italijanskemu vrhovnemu poveljstvu, da bi mu' zaradi razvoja bojev v Afriki in zaradi zelo verjetnega izkrcanja na Siciliji poslalo v južno Ita-I1.19 kot ojačenje tamkajšnjih sil več nemških divizij. Italijansko vrhovno |m>-veljstvo pa jo zaradi napačne Ducejeve informiranosti ta predlog odklonilo.
To pn ni oviralo Roatte, da 110 bi nekaj dni po izkrcanju, 15. julija javnosti patetično objavil, da je treba Italijo braniti na Siciliji, dočim je dejal svojim častnikom, da je možna le obramba na črti Genova—Rimini, če ne bo Nemčija poslala na pomoč nikakih modernih motoriziranih oddelkov, ki so bili, kot jo že rečeno, ponudoni maja 1943., a tednj odklonjeni. Bil je torej pripravljen izročiti sovražniku preje polovico Italije, kot pa rosno poskusiti 7. obrambo domovine. Pri tem duhu, ki je vladal na najvišjih vojaških mestih, ni nesposobnost, ki so jo pokazale italijanske čete, nič čudnega. Če upoštevamo, da Italijani niso bili sposobni pripraviti dovolj municije za zahtevane in dobljene protitankovske in obalne topove, tako, da so se morali nemški letalci skoraj dnevno pritoževati nad težavami, ki so že mejile na sabotažo, vidimo prav jasno, kaj vse se je tu dogajalo. Prav v teh trenutkih pa je italijansko vrhovno poveljstvo zahtevalo od nemškega, naj mu prepusti poveljstvo tudi nad v Italiji borečimi so četami in to potem, ko je jiroj že zahtevalo od maršala Kessele-ringa, naj zmanjša štab svojih sodelavcev.
v Ko se je 10. julija zjutraj pričelo pričakovano izkrcanje na Siciliji, sc je iz-
daja prvič jasno pokazala. 7. izjemo nekaterih manjših italijanskih edinic se italijanske divizije v krajih, kjer so so Anglo-amerikanci izkrcali, sploh niso uprle, temveč so se nli vdale, nli prešle k sovražniku, nli pa zapustile bojišče, ne da bi uničile vojaške naprave.
Sami angloamerikanci poročajo, dn so naleteli na resen odpor šele pri nemških oddelkih. Skoro vse divizijo italijanske obalne obrambe so popolnoma odpovedale. Zapeljali so jih italijanski častniki, čeprav neradi. Timos poroča, da niso italijansko čete, ki so ščitile obalo, izstrelile niti enega samega strela. '/. žgočim cinizmom jo opisano v članku, kako so prišli italijanski častniki za časa izkrcovanja od kosila tako oboroženi z belimi prti, v znak svoje predaje, dn so je bilo bali, da se bodo po njih težo zrušili.
Neučinkovite mine pred Sicilijo
Angleški vojaški strokovnjak I.iddcl Ilnrt je ironično ugotovil, da položene mine, ki hi izkrcanje nedvomno oviralo, namenomn niso bilo pripravljene zli eksplozijo, ker se italijanski častniki niso pustili motiti pri svojem kopanju. Morda jo bolj verjetno, da jo ludi to s]ia-dalo k dobro pripravljeni izdaji.
Nikakega dvoma ni, da bi bilo an-glomneriško izkrcanje na Siciliji zn zaveznike težak poraz, če bi so italijansko vrhovno poveljstvo resnično hotelo upreti in poslušali nasvete nemškega poveljstva. Naravnost mojstrski primer strahopetno izdajo jo bilo obnašanje poveljnika italijanskih čet v luki Augusla dim H), in 11. julija. Čeprav ni do takrat niti en snm Anglež nli Amerikanec nnpadol toga mesta, čeprav ni bilo niti izgledov za knko bodoče izkrcanje, jo vendar italijanska posadka razstrelila vso obrambne naprave, zažgala skladišča petroleja in uničila vse topove, potem ko je poprej izstrelila vso municijo v morje. Duce pn je bil napačno obveščen, da so je poveljnik Augusto odlikoval kot na-večji junak italijanske zgr lov i ne. Ko pa je Duce po pravilnih nemških sporočilih zahteval od krulia, naj kaznuje tcya izdajalca, je ta to odklonil.
Od tega trenutka jo postalo običajno, da je večina italijanskih častnikov zapustila svoje četo, in krenila v Catanije, da so uhajali italijanski vojaki bodisi v civilu, bodisi v modrem nli pa kar v uniformah posamič ali v manjših skupinah brez vodstva, da so bila razstreljoua cestna križišča za hrbtom nemških čet, kar nnj bi otežkočilo njih umik, da so italijanski poveljniki letališč brez povelja zapuščali svoja letališča in da italijansko protiletalsko topništvo ni hotelo streljati, čo so napadala sovražna letni,1.
Dno 14. julija so skušali ti ubežniki izročiti sovražniku Catanijo, edino oporišče v zaledju, na tn način, da so snoli italijansko znslavo. Popolnoma naravno je, če je ob tej priliki Roatta zahteval za obrambo Italije nadaljnjih osem nemških divizij, ki nnj bi jih vzeli iz operativnih rezerv v Franciji, ker vendar ni bila napadena Francija, temveč Italija. Pri tem pa italijansko vrhovno poveljstvo niti ni bilo pripravljeno urediti osnovnega pogoja za skladno sodelovanje nemških divizij. Vsi od angloamo-riških zračnih napadov poškodovani kolodvori, proge in mostovi so ostali ne-popravljeni in so ležali kot polena na poti k nemškemu mostišču na Siciliji.
Pri tem pa sta zahtevala Ambrosio in Roatta takojšen prevoz angloameri-ških ujetnikov v Nemčijo, da 110 bi še bolj obtoževali že itak tožkoga italijanskega prehranjevalnega vprašanja. Nemški predlog, naj bi nemški pionirji priskočili na pomoč, pa je bil seveda odklonjen.
Isto velja za popravo poškodovanih letališč. Pri tem pa je postopalo na tisoče italijanskih vojakov popolnoma brez posla. Ti bi z dobro voljo vsaj lahko opravili najnujnejša dola, če že niso bili sposobni za boj z orožjem. Vso to težave jo nemško vojno poveljstvo jasno pred-očilo Italijanom tor izjavilo, da bo vsa nadaljnja nemška pomoč odvisna zgolj od tega. ako bo končno tudi Italija pripravljena z vsemi silami sodelovati pri obrambi lastnih tal. Ooneral Ambrosio je obljubil, da bo izpolnil vso nemške zahteve. Držal pa ni seveda nobene svojo bosede. Obratno: žo prihodnjega dne je ponovno zahteval vrhovno poveljstvo nad vsemi v Italiji borečimi se nemškimi četami, »da bi lahko svobodno odločali.
Kake bi bilo to odločitve, naj bi so izkazalo žo v prihodnjih dneh, čeprav se je izdajalska klika na vse načine prizadevala, da bi vso to zakrila. Nemško vrhovno poveljstvo pa jc moralo molčati vkljub temu, da jo žo za vso vedelo. Njegova ura namreč še ni prišla.
Izdajstvo nad zaveznikom
Z vsakim dnem, ki je sledil rafinira-no zasnovanemu zločinskemu napadu na Duceja, je postajalo pozornemu opazovalcu vse jasneje, da l>o izdajstvu nad tvorcem nove Italije in nad italijanskim narodom sledil prelom. Medtem ko so predstavniki savojske hiše in Badoglie-vega režima zatrjevali dan za dnem zvestobo svojemu zavezniku, da, obljubljali iu se zaklinjali, da bodo nadaljevali bor-
bo na strani zaveznika proli skupnemu sovi "niku, so za kulisami mrzlično pripravljali izdajo.
2o dan po državnem udaru, to jo 2fi. julija, izda Badoglio patetičen pro-glns: »Italija bo kot ljubosumna varovalka svoje tisočletne tradicije ohranila zvestobo dani besedi.< Due 28. julija za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izdajstva Savojske in Bado glieve klike
(Nadaljevanje s 1. str.)
gotavljajo Viktor Emanuel, Ambrosio in Roatta, generalfeldmaršalu Kesselringu ponovno, ne (la bi jih kdo 7.a to prosil, da se vojna nadaljuje na strani zaveznikov. Z vsemi sredstvi premetenosti skuša izdajalska klika zbuditi vtis, da bo ostalo zavezniško razmerje nedotaknjeno. Ta klika si je mislila takole: četudi se ne bo mogoče trajno izogniti temu, da nemško vodstvo ne bi iz vojaških nastopov in dogodkov sklepalo na ozadje, polem naj ostane lo vodstvo vsaj v nejasnem o dejanskih namenili izdajalcev. Prvi znak tega jo bil odpoklic dotedanjega državnega podtnjnika zn mornarico, admirala Riccardija, zadnjega moža v vodstvu italijanske oborožene sile, ki je bil osumljen, da simpatizira z Nemčijo. Samo po sebi se razume, da jo bil njegov naslednik brezpogojen pristaš Badoglia, admiral de Courten, ki je takoj po svojem nastopu obljubil najožje in najzaupnejše sodelovanje z nemško vojno mornarico. V resnici pa jo z njegovim imenovanjem zavzela ludi italijanska mornarica svoje mesto v široko zasnovani splošni izdaji. Storjeno je bilo vse, da bi bilo vojne ladje in križarke italijanske mornarice pripravljene in res so bilo vse enote v avgustu pripravljene za nastop. Posebno nezaupanje so vzbujale vedno pogostejše zahteve poveljstev italijanske mornarice, da dobo nemško kurilno olje, medtem ko ni bila do'vo-ljena nobena kontrola ali pregled italijanskih rezerv. Vedno znova so zatrjevali, da bi italijanska mornarica, ki je končno pripravljena za boj, mogla to storiti samo v primeru novih dobav. Prepogosto poudarjanje zavezniške zvestobo v zvezi s temi zahtevami jo moralo pasti v oči in zbudili pri vodstvu nemško mornarice razumljive dvome. One 1. avgusta zagotavlja Badoglio nemškemu vojaškemu odposlancu z globokim glasom poštenjaka in ne brez ogorčenja, da je nemško nezaupanje, češ, da Italija stremi za ločenim mirom, neupravičeno. Angleški Reuterjev urad pa jo pozneje objavil, da so že v prvih dneh Avgusta Badoglievi opolnotnočeni odposlana iskali v Madridu in Lizboni zveze 7. angeškimi diplomatskimi zastopstvi. Dne 5. avgusta je prestolonaslednik Umberto svečano objavil, da Italija ne tiplje za mirom. Italijanska kraljevska hiša sc bo zvesto držala zavezniških dolžnosti.
Pripravljeni sunek v hrbet
Ko so iz njihovih ust prihajale take izjave, so izdajalci že razvrščali za nemškim hrbtom svoje čete.
Že od konca julija s<> bile italijanske edinice v vedno večji meri združene v zgornji Italiji in posebno v alpskih krajih nasproti nemški meji. Višinske postojanke so bile zasedene in utrjene. V velikem obsegu so bile italijanske utrjene postojanke preskrbljene s težkim orožjem in strelivom. Pionirska poveljstva alpincev in bersalierov so pripravila mostove in ceste za razstrelitev. Ko so se vozile nemške čete proti jugu za obrambo domovine Italijanov, so se premikali alpinci po stranskih cestah k nemško-italijanski moji. Stransko doline alpskega ozemlja so za nemško vojsko zaprli in tudi na glavnih progah so zgradili zapore, ki naj bi onemogočile gibljivost in prevoz nemških čet.
Ne samo da je v manj kot 4 tednih priMo do 35 deloma zelo težkih prime-
rov sabotaže proti nemškim poročevnl-skim zvezani in so je njihova poprava celo preprečila ali ovirala b prepovedmi, ampak so celo streljali na posamezno nemške vojake ali straže.
Šlo je samo za pridobitev časa
V kratkem času stoje na severni meji že 3 za boj popolnoma sposobno italijanske divizije, ki bi, če bi bile postavljene proti sovražniku v južni Italiji, lahko privedlo do odločilnih sprememb. Rnzvoj položaja pa je kot blisk razsvetlila izjava, ki jo je general Roatta dal hrvatskemu civilnemu komisarju dr. Si-čiču brez olepšav: »Badoglievo zatrjevanje zvestobo napram Nemčiji je samo borba za pridobitev časn.<
Medtem je izdajalska klika dobila po prvem stiku s sovražnikom nedvoumen odgovor: brezpogojna kapitulacija. Churchill je v spodnjem domu med grohotom poslancev dodal, da želi, da so Italijani nekaj časa pražijo v lastni omaki. Toda tudi te zaničevanja polne brce niso odvrnilo izdajalcev od ponovnega ponujanja sovražniku, da, oni so celo povečali svoje priprave.
»Jasnovidec« Badoglio
Dne C. avgusta, ko smo potrebovali v borbah na Siciliji vsakega, pa prav vsakega moža, je predlagal Ambrosio pri razgovorih z generalfeidmaršalom Keit-lom v Trbižu nemškemu vrhovnemu poveljstvu med drugim, naj bi se italijanske divizije v severni Italiji okrepile z italijanskimi četami z Balkana in južne Francije. V isti sapi pa, ko je usmerjal italijanske armade proti severu za hrbet Nemcev, jo skušal poriniti nemške čete kolikor mogoče daleč proli jugu. Še istega dne je Badoglio svetohlinsko izjavil, da predvideva eno največjih katastrof vseh časov za Evropo, če Italija in Nemčija ne korakata skupaj in obvladata težkega položaja.
Ze dan nato dospo v nemško vrhovno poveljstvo nova alarmantna poročila. Na povelje Koatte so se Italijani v dolini Adiže uprli pohodu nemških čet. Poveljujoči general nekega italijanskega zbora jo celo zapovedal, da ne smejo! dopustiti nobene zasedbe obmejnih pod-' ročij po nemških četah. Prihod v Italijo in odhod da je dovoljen nemškemu zavezniku samo na t^eh prehodih.
Zahteva po brezpogojni kapitulaciji in cinična Churchillova izjava v spodnji zbornici sta izdajalca dovedli do tega,! da je svoje tajno delovanje in nezvesto-' bo uganjal še naprej. Sklenil jo poriniti na italijanskem ozemlju bojujoče se n,emške četo sovražniku pred nož. Dne 15. avgusta je Badoglio poslal nekega svojega odposlanca z vsemi polnomočji1 v Madrid in Lizbono in ponudil tam svojo, pripravljenost, preiti na stran sovražni-. ka. Kot jutranje darilo je ponudil nem-! ške divizije.
Neizpodbitna namera grozotne Izdaje, pa je postala nemškemu vojnemu poveljstvu jasna pri razgovorih, ki so se vršili dno 15. avgusta v Bologni med generalfeidmaršalom Rommelom, šefom štaba razporeditve generalom Jodlom, nemškim vojaškim atašejem v Rimu generalom von Rintelenom in šefom italijanskega generalnega štaba Roattom. Nemška delegacija, ki je računala že z vsemi možnostmi, je odredila za svojo zaščito nastop čete SS in navzlic brezmejni Roatlovi jezi so se postavili možje SS tudi pred sobano, v kateri so se vršila pogajanja.
V Bologni so padle jasne besede
Brez olepšavanj je zahteval general jodl umik vseh nepotrebnih italijanskih zavarovalnih čet z ozemlja severnih obmejnih prehodov. Postavijo naj se tja, kamor spadajo, namreč proti sovražniku. Dejal je nato, da se vrši istočasno, ko Nemčija povečuje obrambo Italije, za nemško vrhovno poveljstvo popolnoma nerazumljivo italijansko premikanje proti Alpam. Roatta je nato ponovno z naravnost nizkotno hinavščino zagotavljal zavezniško zvestobo italijanske vojne sile in odkritosrčnost italijanskega vrhovnega poveljstva, ki čuti vse dvome v tem pogledu kot žalitev. Z dobro igrano ogorčenostjo je izrekel stavek: sMi vendar nismo izdajalci, ki bi sredi bitke prešli k sovražniku.« Istočasno pa je predložil nemškemu vrhovnemu poveljstvu zemljevid, na katerem je bila zarisana razpodelitev nemških in italijanskih vojnih sil v primeru sovražnega napada na italijansko kopnino. Na prvi pogled so spoznali nemški generalštabni častniki, da so njihove dotedanje domneve postale očite in da hočejo izdajalci dejansko izvesti izročitev nemških
divizij sovražniku. Po predlogu so bili vsi nemško-italijanski mejni prehodi, kakor tudi meje proti Franciji in Hrvatski zasedene izključno z italijanskimi divizijami, skozi južno Italijo je bil porinjen zapah, ostale nemške divizije so zajete povsod po močnejših italijanskih četah, vse ozemlje okoli Rima, vsa pristanišča, odločujoči obalni predel med La Spezio in Salomoni pa so zasedeni po italijanskih četah. Divizij, ki so bile predvidene za Korsiko in Sardinijo in ki so bile na enak način presekane druga od druge po dva do trikrat močnejših italijanskih četah, ne bi bilo mogoče rešiti.
Nemški zastopniki so ohranili prisotnost duha, ko so videli jasno nameravano izdajo, so se premagali in delali tako, kot da jemljejo na znanje ponovno zatrjevanje neomajne zavezniške zvestobe, kakor izjavlja Roatta.
Veiidar so zdi da Roatta ni bil popolnoma prepričan, da so Nemci o tej. zvestobi prepričani, kajti naslednji dan je izjavil nemškemu vojnemu odposlancu v Rimu: »Lnhko razumem, da je vladalo na nemški strani v začetku neko neza-
upanje v nadaljnji razvoj v Italiji in da so bili izvršeni gotovi varnostni ukre<p|. Sedaj pa dosedanje mu panje ni več na mestu. Nasprotno, nemški zaveznik nam bi moral v skupnem interesu pomagati, no satno zavrniti Angleža, temveč se močno postaviti tudi proti vsem notranje političnim mahinacijam s poudarjanjem skupnega vojnega bratstva in medsebojnega zaupanja.«
Pri nekem razgovoru dne 21. avgusta pa so |H>6tali nameni izdajalcev še jasnejši, ko eo zahtevali nove nemške divizije za Sardinijo. Istočasno so uredili okoli luke La Spezia, v kateri je bil zbran večji del italijansko mornarice, dva zaporna kroga v razdalji 30 in 00 km, katerih prekoračenje je dovoljeno nemškim vojakom deloma samo pogojno, deloma pa sploh ne. Dnevno so se krepile italijanske čete na mejah, množile so se sabotaže nemških kabelskih vodov ter prometnih naprav, sistematično je bila urejena zamuda nemških vlakov za oskrbo. Medtem so bila pogajanja izdajalcev s sovražnikom tako daleč dozorela, da jih je bilo treba samo še podpisati. Zaradi tega jo Badoglijeva klika ravno ta dan še prav posebno Minila svojo zvestobo do nemškega zaveznika.
Tnko je Badoglio dne 29. avgusta izjavil nemškemu vojnškemu odposlancu: »Na nemški strani vlnda do moje vlnde veliko nezaupanje, ki ga je genernl Jodl pri razgovorih v Bologni javno izrekel. To me je težko zadelo, kajti kot star vojak nisem nikoli prelomil dane besede in bil sem poklican na sedanje mesto od kralja zato, da nadaljujem vojno. Če bi bilo drut^če, kralj ne bi bil imenoval maršala za predsednika vlade. Če Italija ne bi hotela ostali na strani svojega zaveznika, potem je nesmiselno, če si dopušča uničevati mesta.«:
Dne 1. septembra je dobil italijanski zunanji minister Guariglia naročilo, zagotoviti nemškemu vršilcu poslov v Rimu svečano: »Mi se bomo borili in ne bomo nikoli kapitulirali.«
Dne 3. septembra ponovi Bndoglio sam to svečnno izjavo.
To je isti dan in skoraj ista ura, v kateri je general Castellano, odposlanec istega maršala Badoglia podr>is«l v Ei-senho\verjevem glavnem stanu v Sira-kuzi in v njegovi prisotnosti dokument najnečastnejše kapitulacije vseh časov.
Da je bil ta sramotni dokument objavljen šele na dan nnglo-ameriškega izkrcanja v Salernskem zalivu, to je za hrbtom v Južni Italiji borečih se čet. da je bil lastni narod z ženami in otroki po že podpisani kapitulaciji še 8 dni izpostavljen sovražnemu bombardiranju, da so btla italijanska mesta spremenjena v razvaline, da so bili italijanski vojaki obstreljevani samo znto, da je bila nasprotniku dana obljubljena možnost, odrezati v Južni Italiji se boreče nemške čete, je ravno tako znano, kot dogovorjena in načrtna izročitev Duceja.
Ta največja izdaja v zgodovini pa naj bi dosegla svoj- višek z udarcem proti Fiihrerju, udarcem, ki ga je pripravljala Savojska hiša.
Badoglio je naročil italijanskemu vojaškemu odposlancu v Berlin, nnj obišče Ftthrerja v njegovem glavnem stanu in mu predloži v kraljevem imenu prošnjo, nnj pride takoj v Italijo na razgovore s kraljem in Bndoglijevo vlado o ukrepih za ojačenje odpora proti sovražniku, češ da je to potrebno. Povabilo je bilo hladno odklonjeno. Ta odklonitev pade v čas, ko je bila izročitev Duceja že sklenjena in zapečatena zadeva. Dane« je ugotovljeno, da so se izdajalci dogovorili s sovražnikom, spraviti jim v roke razen Duceja tudi še Fiihrerja.
Toda izdajalci so se zmotili, če so tudi le trenutek mislili, da je njihova nizkotna dvojna igra ostala nemškemu vodstvu skrita.
Kako so bili preprečeni izdajalski načrti
Samoumevno, da je nemško vrhovno poveljstvo ukrenilo že pri prvih znakih italijanske dvojne' igre odgovarjajoče ukrepe, da bi pnriralo izdnjo in nameravano izročitev nemških divizij.
Takrat so se borile nemške čete še na Siciliji in njim je torej veljaln prva skrb nemškegn vodstva. Ako je italijansko vrhovno poveljstvo, »Commnndo Supremo«, res delalo roko v roki s sovražnikom, potem se je moglo smatrnti, da bo prvi skupen udarec Italijanov, Angležev in Amerikancev naperjen proti nemškim četam na Siciliji. To spoznanje je bilo bridko, kajti prišlo je gotovo v trenutku, ko je bilo ugotovljeno, da bi nemške čete pod generalom Hublom lahko še naprej držale utrjeno mostišče na Siciliji.
Ker bi pa angloameriško izkrcanje pri Neaplu ali Rimu odrezalo nemŠKe
čete na Siciliji in jih uničilo, ni preostalo nič drugega, kot Sicilijo izprazniti. Iz istega razloga so tudi v knlabrijskem prostoru ostalo samo slabe nemške sile.
Kot protipotezo proti Roattovim načrtom pa so nemške divizije prevzele v posebno zaščito prostor Nenpelj-Salerno-Rim-La Spezia in Genova.
Razen tega so zndostne nemške sile ščitile mejne prehode proti Nemčiji in Franciji, da bi bil s hitrim nastopom v primeru potrebe onemogočen vsnk )>oiz-kus odrezati oskrbo nemškim četam v Italiji. Pri teh nemških previdnostnih ukrepih, ki so bili lahko izvršeni le proti trdovratnemu odporu italijanskega vrhovnega poveljstva, je za nemško poveljnike bilo ugodno, dn so se posamezna Italijanska oblnstvn uspešno uprla poveljem izdajalskega vodstvn in ostala zvesla zavezniškim dolžnostim.
Končno je bilo za nemške ukrepe ugodno, da so Amerikanci kapitulacijo Italije predčasno objavili.
Dne 8. septembra je bilo v Fiihrer-jevein glavnem stanu znnuo poročilo po-stnje Cincinnti, objavljeno ob 18.15. To poročilo je izviralo od »Associated Pres-sac in se je glasilo takole: »Zavezniški glnvni stan v Severni Afriki poročn, da se je Italija brezpogojno predala. General Eisenhovvcr je objavil, da je bilo Italiji dovoljeno vojaško premirje.« Ker jo izviralo lo poročilo od sovražne strani, je lahko pomenilo po dobljenih izkuš-njnh zavestno napnčno informacijo. Sporočila italijansko vlade ni bilo in ga tudi ni bilo moč dobiti. Ves trud, razjasniti položaj, je ostal v začetku brezuspešen. Težava položaja jo biln za nemško vodstvo v tem, ker je bilo dolžno takoj brez oklevanja in z vsem poudarkom ukrepati, če to poročilo odgovarja dejstvom, da pa ni smelo Badoglijevi vladi s pre-uranjenimi ukrepi dati nobenega povoda za izdajo, če bi šlo zn znvestno napačno poročilo, dano zalo, da bi predčasno sprožilo nemško reakijo. Še med razjasnjevanjein |K>ložaja, so bile vse nemške čete v Italiji, Južni Franciji in na Balkanu takoj postavljene v slanje skrajne pripravljenosti. Izdajalski kralj in njegov pomočnik Bndoglio sta celo v tem trenutku glasno in sveto zatrjevala, da Italija ne misli zapustiti svojega zn-voznika. General Roatta in Badoglijev zastopnik sta z velikim besedičenjem ogorčeno tajila kapitulacijo in jo imeno-valn nesramno nemško propagandno laž. Vele|)03lanik Rosso je dodal, dn bo ta-koj ukrenil objavo kategoričnega zanikanja te angleške goljufije. Ob 19.45 pa sporoči nemški odpravnik poslov v Rimu potrdilo, da je sledila izdaji Italije proti Mussoliniju in lastnemu narodu tudi še najsramotnejša izdaja svetovne zgodovine proli tovarišem v orožju. Nemški sum je s tem postal gotovost.
En sam mož ima potem, ko je postala izdaja znana, žalosten pogum, izdajati se za nedolžnega. To je general Roatta, ki kliče general feldmaršala Kes-solringa ter z dozdevno največjo ogorčenostjo zagotavlja, da o tem nizkotuein delu kraljevske hiše in Badoglia ni ni-česnr vedel. Tako si je hotel še v znd-njein trenutku kriti hrbet. Istočasno jo naročil izročiti nemškim poveljstvom spisek vseh onih, ki so po njegovih opažanjih sumljivi »konspirativnega sporazuma s sovražnikom«. Bila so to predvsem imena takih italijanskih poveljnikov, ki so vedeli za Roattine zločine na Balkanu in ki se jih je skušnl znebiti s to okorno denuncijacijo. Da, šel je celo dalje, ter po posredniku sporočil, da je pripravljen obvestiti nemška poveljstva
0	»nekih notraujih procesih politične in vojaške narave«.
Nemško poveljstvo ni več reagiralo na ta poskus, ki je stremel za tem, da bi za vsak primer organiziral novo izdnjo. Poleg tega je bilo nemškemu vodstvu to, kar je gospod Roatta vedel o tajnostih in bi mu jih lahko sporočil, že davno znnno.
K sreči je bila dosežena z alarmiranjem nemških čet pripravljenost, ki je omogočala z bliskovito nnglico vzeti v roke one cilje na alpskih prehodih, ki so bili zn oskrbo nemških čet v Italiji nepogrešljivi, nnmreč elektrnrne, železniške in cestne mostove, predore, kolodvore itd. Trebn je bilo reči samo besedo, dn se 'sprožijo vsi odrejeni ukrepi za obrambo proti izdaji.
Vojaški položaj v Italiji kaže v tem trenutku tole sliko: poskus razdeliti nemške čete na italijanskih tleh tako, da 6e ne bi mogle med seboj podpirati in da bi bile zveze proti Nemčiji, Franciji in Hrvatski odrezane, medtem ko bi ostale važne postojanke v rokah izključno italijanskih čet, je previdnost nemškega vodstva lahko onemogočila. Toda navzlic temu so se enote nemške vojne sile nahajale povsod v najtežjem položaju. Na Sardiniji so se nahajale nemške j divizije med 5 ali 6 italijanskimi ter so ! se morale prebiti skozi močno utrjene
1	italijanske otočne položaje na Korziko,
kjer je nadaljnja nemška divizija bila' prisiljena z južnega dela otoka prebijati s« skozi močne italijanske čete proti Bastiji.	x
Pri Rimu stoji najmočnejša italijanska armada,. 7 divizij elitnih čet, med njimi 3 motorizirane, oziroma oklepne divizije. Sredi med temi močnimi silami sta dve nemški diviziji zasedli položaje severno in južno od Rima.
V	zgornji Italiji in ob alpskih prelazih je Badogliev režim postavil enote, za katere je mislil, da jih ima najmočneje v rokah. Tudi ob prehodih s Koroške v Istro so nemške čete obdane s številčno daleč večjimi Badoglijevimi četami. Še bolj ugoden je položaj na Balkanu. Vso dalmatinsko obal drži 18 italijanskih divizij. Za njimi stojijo v notranjosti nemške divizije, ki so bile deloma vezane zaradi bojev z vstaši. Tudi one stoje pred nalogo, doseči čim hitreje obalo, jo zasesti, jo zavarovati in razorožiti italijanske divizije, da bi bilo preprečeno izkrcanje Angloamerikancev. Samo v posameznih krajih, kakor v Grčiji in na Kreti, so nemške sile italijanskim številčno enake ali močnejše. Na Rodu seveda stoje mali nemški posadki nasproti 40.000 Italijanov.
S teh položajev sledi nemški proti-tidarec s tako silo, hitrostjo in točnostjo, da vzame sapo ne samo četam izdajalcev, temveč tudi sovražnikom.
Že v dvakrat 24 urah po tem, ko je postala izdaja znana, je Rim zaseden po nemških četah in vzpostavljena zveza z nemško armado v prostoru pri Salernu in Neaplju. V zgornji Italiji jc leldmar-šal Rommel po kratkem srditem boju prisilil italijanske enote h kapitulaciji, tako da so prišle železnice in ceste, ki vodijo s Koroške in Tirolske v zgornjo Italijo, nepoškodovane v naše roke, Genova in La Spezia sta bili zasedeni, dolina Adiže ter mesta v prostoru Bolognie, Verone in Cremone očiščena, Trst zaseden in čez 90.000 Italijanov razoroženih. V južni Franciji je bila zasedena obal od Toulona do Mentona in četrta italijanska armada razorožena. Tudi na Balkanu je izgubila večina italijanskih čet že pri prvem nemškem dotiku svoje orožje.
V	Egejskem morju je nemška vojna mornarica prevzela italijanske vojne in trgovske ladje. Letališča in luke ob Jadranski obali so bile zasedene. Če večina italijanske mornarice, ki se je nahajala v La Spezii, ne bi bila do zadnje enote pripravljena na izdajo, tudi ta n« bi bila ušla svoji usodi. Tako pa Angleži lahko poročajo, da je vodstvo italijanske mornarice že davno poslalo zvezne častnike k poveljniku angleške mornarice na Sredozemskem morju ter ga naprosilo za nove postojanke. Badogliev mornariški minister admiral de Courten je izdal povelje za odhod še pred objavo izdaje, tako da je obšel admiralni štab ter je povelje poslal neposredno poveljniku mornarice. Po končanih nastopih je bilo potem ko so nemške enote na Sardiniji z onimi na Korziki v vsej bojni sili in neovirane od sovražnika sredi skozi italijanske čete in italijanske izdajalske ladje, ki so izplule iz La Spe-zie, bile prepeljane na kopno, namesto 10 nemških divizij, ki naj bi bile izigrane v roke sovražniku, razoroženih več kot 30 italijanskih divizij.
Izdaja, ki je ni najt> večje in zahrbt-nejše v zgodovini, je padla na same izdajalce. »Italijanska vejna sila«, teko je nemško vrhovno poveljništvo lahko poročalo 10. septembra zvečer, »ne obstoja več.« To pa, kar bo ostalo za vse večne čase, je prezir sveta proti izdajalcem.
Svet je dal med tem svojo sodbo. Iz ust sovražnika se glasi: »Ta izdaja nad lastnim narodom in lastnim vojnim tovarišem je ena največjih prevar v svetovni zgodovini. Ime Savoja bo ostalo psovka za vse večne čase.«
Fiihrer sprejel kneza Cirila in prof. Filova
Berlin, 23. oktobra. DNB. Fiihrer je sprejel 18. oktobra člana bolgarskega regentskega sveta princa Cirila bolgarskega in prof. Filova.
Fiihrer je imel s princom Cirilom in prof. Filovom razgovor o splošnem položaju in o vprašanjih, ki jih skupno zanimajo. Sestanka so se z nemške strani udeležili zunanji minister von Nibbentrop, general feldmaršal Keitel in general jodl.
Razgovori pri Fiihrerju eo potekli v duhu prisrčnega razumevanja ter jih je prevevalo trodicionalno preizkušeno prijateljstvo med rajhom in Bolgarijo.
Dne 19. oktobra sta princ Ciril in prof. Filov obiskala zunanjega ministra von Ribbcntropa ter imela z njim prijateljski razgovor.
sem mesec dni med partizani
Piše prisiljen mobiliziranec
Poveljevalni jezik.
Torej premo! In ob tej priliki nekoliko ticsed o poveljevalnem jeziku. Kila je to neka srbsko-lirvatsko-slovenska mešanica, ki je le nekoliko zaudarjala po slovenščini. Mnogo je pa tudi bilo srbskih besedi s bIo-vonskim naglasom. Ko žo govorim o poveljevalnem jeziku, lahko v tej zvezi omenim tudi proklinjcvalni jezik, ki je povelja mnogokrat spremljal in podkrepljeval. Ta namreč ni bil enoten. Kleli in robantlli so v vseh jezikih, knkor jo pnč kdo znal. Doslu-ženi vojaki so seveda nosili zastavo.
Itcs je sicer, da je komisar ob neki priliki, ko smo dobili' neknj moblllzirancev iz Ribnice, o katerih so rekli, da so bolj »belo-gardistično« navdahnjeni, govoril takole: »Tovariši, mi partizani ne kolnemo, to pa zato, ker to nikomur nič ne koristi, ljudstvo pa tega no sliši rntlo. Ne morda zato, ker bi to bil greh, aH da bi so greha bali, ne, mi pač zato ne kolnemo, ker pnč ne kolnemo in nima smisla.«
Toda tudi to so biie snmo besede, slišni Da soin njega samoir« nroklinjati. da bi se
zemlja tresla, če bi ga slišala. »Tovariši« so preklinjali, kolikor jim je duša dala. Ce bi bilo treba, bi se pri partizanih lahko sporazumevali snmo s kako petorico besed, kl pa jih v dostojnih slovarjih in leksikonih no najdeš.
Naložili smo torej vso zaloge na vozove, pospravili svojo stvari v nahrbtniko, si jih oprtali na rame in po večurnem stanju, čakanju, urejanju in štetju jo bil bataljon .končno vendar pripravljen za pohod.
Tedaj je prod postrojeni bataljon prijo. zdil komisar na konju in začel nagovor:
»Tovariši, prostovoljci, mobilizirano!, to-varišice. Sedaj odhajamo na pohodi Tovariši mobilizirane)! Pričeli boste živeti partizansko življenje! Vidite, danes je kraljevski okupator pregnani Praznega, brez orožja, pcw smo ga pognali iz naše zemlje. Dve leti je trnjala l>orha z okupatorjem ln domačimi Izdajalci in kdo jo ostali
Ostal je tisti zaničevani partizan, ostal je tisti partizan, ki so ga vsi blatil! !n mu prciokovull konee, ostal 1i*-i partizan, o katerom bo pravili, da ga niti ne bo treba
uničevati z oroljem, ampak da ga h-jilo ti 51 in garje uničile. (Pri tem se je popraskal po rebrih.)
Ostal je tisti partizan, lil jc danes tu, In ki jo osvobodil Vas ln bo osvobodil ves slovenski narod vsakega okupatorja.
Bili smo mj tisti, ki smo dvo leti prenašali bolezni, pomanjkanje in so borili proti okupatorjem in domačim izdajalcem iu »ia sedaj pregnali iz slovenski zemlje. Zavedati so morate, da ste ianes svoboJui. Zavedati se tudi morate val'ke čast'., ki vam je dana, dn smoto v naši juna/'Bi partizanski 'ojskl poleg nas Btarih borcev in pod komando, ki ,>e edina prava komanda in edina komanda, ki jo morate poilitšat!. Tn tu komanda je nn.ša partizanska komanda, ki bo osvobodila slovenski narod.
Sedaj groste z nami. M', vas bomo opie mili z najmodernejšim orožjem, k! gn Imamo in z najboljšo opremo. In vi boste z nitmi tovariši in skupno se bomo borili.*
Re daljo je govoril tovariš komisar. No morem vseh njegovih besed! točno podati, ker jih mnogokrat nisem prnv dobro rnzu-mol, pa najbrž tnkrat tudi on sam ni razumel, kaj jc povedni Vsak svoj govor fta je zaključil » vzklikom: Smrt fašizmu, svoboda narodu!«
Kot sem izvedel, je bil možak svoje dni kovač in jo znal izvrstno podkovati konje. Toda njoga bo drug! s propagandističnim znanjem prepovršno podkovali, zato tudi ve. čini nns novincev ni znal vkovati v glavo partizanskega navdušenja. Res jo govoril gladko in glasno, kot bi tolkel s kladivom po železu, toda prepričan sem, da je bilo železo pod njegovim kladivom gotovo volj-nojše kot glave njegovih poslušalcev pod njegovimi besedami.
Potem smo odrinili, ln začelo so je tisto brezkončno marširanje, no veš kam, ne veš zakaj, ne veš kako dolgo, ti samo ubogaj in nič ne vprašuj. No£ za nočjo, po dnevi smo so polegli kjer koli je žo bilo, saj si bil preutrujen, da bi si poiskal boljši kotiček za spanje. Včasih smo se zn nekaj dni ustavili v kakem kraju, pa komaj si si no-koliko uredil ležišče ln se veselil, da boš vsaj eno noč, morda celo dve ali tri, spal na mehkem, pa jo prišlo ponoči: »Sprcina za pokret!«
Brezkončni nočni pohodi, ne vc5 ne kam, ne veš zakaj!
In smo zopet »spremnli«, stali celo uro v »stroju« ln čakali na znmudnike, nato so nns šteli, črtali imena, šelo potem smo so
formirali, naložili nahrbtnike na boleča ramena in šli naprej, brez misli, glave pove-šene, čela potna, ustne suhe, zapraženi če® in čez. Torbice za municijo so te tiščale v želodec In puškino kopito ti je opletalo ob bodrili. Nisi glettal ne na desno ne na levo, le šel si naprej, naprej ...
Spredaj jo jahal komandant in komandir, zadaj pa komisar.
Od začetka si še hodil kakor Bi hotel, ko so se pa pričeli množiti pobegi, posebno na pohodu, pa jo bila kontrola vedno hujša. Hoditi si moral na odrejenem mestu v svoji četi, svojem votla, svoji desetini. In pazil je nato komandir čete, vodnik, deselinar, politdolegat v vodu In cestni politkomlBar. Pri počitku, k! je bil približno vsako pol. drugo uro si smel Bcsti le na cestni obronek. Ce si so oihlnljll le 7,a par korakov, te je ostro oko vodnika aH desetarja že opazilo in je pričel vpiti nad telmj. Kajti zgodilo so je, da jo tu pa tam zlezel kak »tovariš« v grm, pa ga ni bilo več nazaj in ubral svojo pot, ne dn bi se od »tovarišev« v redu poslovil. In preden sino šil nnprej, naB jo štel desetnr, vodnik, komandir čete. Kolona nI krenila naprej, dokler komandant ni dobil raporta od vseli čet, (la so vsi »tovariši« na mestu.	(Daljo prihodnjič).
Misijonska nedelja - 24. oktober
Odločilna ura misijonskega dela
»Glejte, povem vam, povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev«. (Jan. 4, 35.)
Tako je zaklical prod dobrimi 1900 leti Kristus svojim apostolom, ko je gledal v duhu pred seboj ljudske množice. Izmučene ln razkropljeno kot ovce brez pastirja. Apostoli so Kristusov klio razumeti ln so se mu odzvali ter šli na žetev.
Tudi danes so polja bela za žetev ln Kristus nns kliče po svojih namestnikih papežih na delo k žotvi.
»Ko večkrat premišljujemo, da je poganov še okrog eno milijarde, nima nož duh pokoja in zdi so nam, da tudi nas pretresa oni glas: Vpij, ne nehnj, kakor tromba povzdiguj svoj glas.« (1?.. 58, I.) Tako Pij XI. ,v okrožnici »lierum Ecclesiae«.
Vsa Sibirija, velik del ogromne Kitajske, Indije, Japonske, skoraj ves islamski svot, ki se razteza po severni Afriki in Prednji Aziji, velik del ostale Afrike, mnogi kraji v Ameriki, v Oceaniji, vse to so šo misijonska polja, ki čakajo sejavcov božjega kraljostva na zemlji, in tudi polja, ki so že bela za žotev. Vsa ta ljudstva so knkor izmučone, razkropljeno ovce brez pastirjn, ovce, ki kličejo pastirja, da bi jih popeljal v pravi hlov in nasitil njihove duše, lačne ln žejne pravice. To je klio zašlih, klio trpečih, klio iskajočih. Iščejo in kličejo po Odrešeniku, vodniku, pastirju.
Stara verstva, v katerih so stoletja Iskali odrošenja in utehe za dušo, so začela zgubljati svoj pomen. Novi rod se jim je začel odtegovati. Val moderne civilizacije sili tudi v le narode in zadaja smrtne udnr-co poganskim verstvom, ki so prej stoletja kljubovala vplivom evropske kulture in tudi vplivom krščanstva. Ljudstva teh narodov so prebujajo in iščejo novih poti. Ko jih ne Alah no Buda ne Konfucij no Krlšma ne Višnu ne Tno niso mogli osrečiti, so se začeli odmikati svoji veri in so se zatekli k sodobni civilizaciji in tehničnemu nnpred-ku, češ da bodo našli v njem odrešenje in osrečitev.
Leta 1032 je kitajski učenjak dr. Slut-hot zapisal telo značilne besede, ki niso izraz le njegovega prepričanja, ampak tudi še toliko drugih izobražencev ta Kitajskem,
Japonskem ln tndi pri oetallh poganskih
narodih:
>VBa ta umska zmeda ln omahovanje
prihaja od tqd, ker Kitajel nismo doumeli prave oznake nove svetovne civilizacije. Po mojom mnenju je pravi duh to nove civill-zneije v tem, da je docela doumela žejo človeštva po resnici in ustvarila ustanove In iznajdbe, da bi sl podvrgla naravo, da bi preoblikovala človekovo snovno in social-nb okolje, da bi tako olajšala trpljenje človoštva in pomnožila sročo večine ljudi.«
Danos pa Kitajci in drugI razočarani spoznavajo, da tudi ta nova civilizacija ne prinaša odrešenja in blagostanja, ker jo ljudje ne uporabljajo v olajšanje trpljenja in v sročo človeštva, ampak v zle namene. Zato je pahnila narode v strašno vseunl. čujočo vojsko, povzročila strašno telesno in duhovno gorje, saj je omogočila, dn se nove zmote, laži in zablode hitro in uspešno širijo od kraja do kraja zemlje. Omogočila je, da se v kratkem času vojske doseže večje uničenje in razdejanje, kot se jo včasih v dolgi dobi vojskovanja. Zato je razumljivo, dn je tiste, kl so od nove civilizacije pričakovali odrešenja, vse to. kar danes doživljajo, silno razočaralo. Njihova verstva jim niso znala pokazati reSnje poti, nova civilizacija Se manj, in vendar njih srca brepono, naravnost kriče po sreči, po odrešenju, po novem življenju. To je »advent« pognnskih nnrodov, čas, ko se prebujajo v bolečinah in razočaranju ter pričakujejo ln kličejo po odrešeniku. Pričakujejo tistega, o katerem je napovedal Izaija, da >1» oznanil pravico narodom.«
Polja so torej bela za žetev ln pričakujejo žanjcev. Tega sc no zaveda snino Cer-kov, nmpnk tudi brezbožni komunizem. Oba vesta, da bije za nju odločilna ura. Kdor bo prej začel s pridobivanjem, ta ho tudi žel uspehe. Ali bodo narodi dobili kntoliškl ali komunistični obraz, je odvisno od nns katoličanov. Komunisti se te odločilne ure zavedajo in hite z delom. Zavedati se je moramo tudi mi, sicer smo te narode za dolgo dobo izgubili.
Misijonska proslava
na misijonsko nedeljo v frančiškanski dvorani. Za dljaštvo ob lt.31, za ostalo občinstvo ob 15 In 17. Vstopnine ni. Skupine si lnliko rezervirajo prostore pri blagajni frančiškanske dvorane v nedeljo od 9—la in od 11—16. 1,'dclcžite se proslave!
— II —
Novo mesto pod peto partizanov
Novo mesto, v oktobru.
Po umiku Badoglievskih posadk z Dolenjske je morala tudi prestolnica Dolenjske — Novo mesto, preskusiti ln prestati gorje partizanske strahovlade. Partizani so se pomaknili proti Novemu mestu takoj v četrtek dne 8. sept. ln sicer so prišli predvsem iz okolice Trebnjega ln lz Uršnih sel. Tik pred 9. septembrom Je bil na Uršnlh selih sam Kidrič ln tamkaj sodeloval pri prvem razoroževanju odd. kraljeve vojske.
>TIai bog so rop, požig, umor...«
V Novo mesto, kl Je nato moralo postati rezidenca partizanske vlade, so partizanski oddelki vkorakali v četrtek, 8. septembra proti večeru. V skladu z govoricami partizanske propagande lz prejšnjih dni so Novo-meščanl pričakovali, da bodo partizani prišli v mesto v novih angleških in ruskih uniformah, prišli so pa razcapani ln raztrgani, ženske-partlzanke v hlačah in s puško čez ramena. Da bl bilo partizanov več videti, so prikorakali v dvostopih in čez glavni trg prepevali himno, kl Je slovenskemu ljudstvu oznanjevala dve leti in pol, da so partizani resnično glasniki in izvrševalci ropov, požigov in umorov. Petje himne nI bilo ubrano, pač pa je bilo zato tembolj strahotno.
Se Isti večer se je nato ta partiaznska vojska spravila na delo mazanja ln slikanja ogromnih naslovov ln vzklikov po novomeških hišah. Vsepovsod je bilo takoj polno napisov »Živel Stalin«, Živel Tito«, »Živela SSSR« ln slično. Pri tem pa so partizani gledali na to, da so s temi napisi ln naslovl_ pomazali zlasti hiše in domove svojih nasprotnikov, da bi tako v slučaju represalij in ukrepov bili kaznovani zopet tisti, ki so nasprotniki partizanstva. Tako> so imeli glavne mitinge v poslopju ln v prostorih Katoliškega prosvetnega doma. Se isto noč, kl je bila polna hrupa ln strelov na vse strani, so se partizani podali na ropanje. Tako so najprej lzropall nekaj trgovin ln se spravili na blagajne posojilnic ln hranilnic. Iz blagajne neke hranilnice so še isto noč odnesli 150.000 lir razpoložljivega denarja in prnv tako so Isto storili po drugih ustanovah ln zavodih. Tiste, kl so Jih smatrali za svoje nasprotnike, so začeli loviti ln Jih tlačiti v novomeške zapore.
Nad žensko bolnišnico, kl so jo določili za svojo upravo, so takoj izobesili zastavo v slovenskih barvah, nakaženo z veliko bolj-ševiško zvezdo. Ta boljševiška zvezda je bila nato bolnišnici v strahotno kazen, ker Je bila kmalu bombardirana ln Je pod razvalinami obležalo okrog 20 bolnikov. Dasi Je partizansko vodstvo moglo spoznati, da je ta zvezda kriva vse nesreče, so vendar naslednjega dne zopet nataknili to zvezdo nad ostale dele poslopja. Bombe pa so bolnišnici odvzele električni tek ln uničile aparaturo in tako so naslednje dni bolnike operirali brez narkoze in brez primernih aparatov...
Partizanski glavni stan sl Je prilastil prostore v »Hotel Metropol« ln pri Kokllču. Tam so »vladali« vsi voditelji partizanstva: Kidrič, Vidmar, Kocbek, dočim se Je Mi-kuž naselil v prostorih okrajnega glavarstva. Mikuž je hodil okoli kar v črni fašistični uniformi...
Silen strah pred bombardiranjem.
Partizani sami so se zavedali, da bodo s svojimi akcijami kmalu priklicali kazen nad se ln nad svojo okolico. Sami so se z vsemi sredstvi skušali zaščititi pred bombardiranji, prebivalstvo samo pa sl je želelo, da bi bila partizanska vojska čim prej zapodena ln da bombardiranja ne bi bila prepogosta. Prvo bombardiranje je prišlo prav kmalu in je trajalo od četrt na šest do pol sedmih •večar. Oh. letal J* v Mm času zmetalo
okrog 30 bomb, to se pravi, da so letala skušala zadeti zgolj določene partizanske cilje. Med bombardiranjem Je bila zlasti negotova usoda 80 aretlrancev v sodnih zaporih, kjer Je nastalo silovito vpitje »Na pomoč«. Po bombardiranju so partizani 40 aretlrancev sicer Izpustili, drugih 40 pa so odpeljali v Breltenau ln pozneje v Strugo.
Pq bombardiranju — ponovno ropanje.
Po bombardiranju so partizani ln njihovi oddelki prirejali nove rope, zlasti pa so ropali cigani, kl so Jih partizani vključili v svoje delovne oddelke ln jih pripeljali v Novo mesto za razna dela. Preden Je tak ciganski »delovni bataljon« začel popravljati škodo, je v svojem področju pospravil še tisto, kar Je Imelo kakšno vrednost.
Med domačim prebivalstvom v Novem I mestu so bombardiranja zahtevala 60 do 70 žrtev, v ženski bolnišnici so žrtve odkopavali dva dni.
Partizanski »upravni« ukrepi.
Dasi so bili partizani navajeni predvsem na nomadsko življenje v gozdovih, so ob »prevzemu« oblasti vendarle morali Izdati tudi nekaj najnujnejših upravnih ukrepov. Na življenje pod to partizansko anarhijo je bilo obsojenih zelo mnogo uradnikov in Javnih nameščencev. Okrog 1. oktobra je bilo treba vsem tem ljudem poskrbeti za življenjska sredstva. Nastopilo je vprašanje plač uradnikom in nameščencem. Partizanska vlada se Je Izkazala za zelo socialno čutečo ln Je, dasi je kraljevim vojaškim oblastem ln drugim Javnim ustanovam pokradla težke milijone, odredila zanje naslednje mesečne plače: neoženjeni nameščenci so prejeli 200 lir, oženjenl pa po 600 lir brez ozira na število družinskih članov. Dasi so te odpravili s tako bednimi plačami, so pa vendarle »razpisali« ogromne davke. S posebnimi razglasi so takoj odredili ves podroben popis vsega premoženja. Vse Je bilo posebej točno navedeno, kaj mora biti za obdavčenje prijavljeno. Tako bl morali ljudje prijaviti ln popisati vse kokoši, vse domače zajce, vino pa je bilo treba prijaviti celo točno do zadnjega litra.
Partizani sami izjavljajo, da imajo skladišča sicer polna, vendar bi se s to zalogo mogli vzdržati kvečjemu dva meseca. Zanašajo se samo na ruske padalce, kl bodo prihrumeli v celih jatah in Jih podprli. Mod ljudmi širijo ponekod propagando, da Rusi že prihajajo. .. (Medtem so Rusi že prišli, prvi pa so prišli »beli« ln ne »rdeči«, op. pis.) Svojo propagando imajo med ljudmi podrobno izvedeno ln to delo opravljajo predvsem ženske. Vsak večer so se morale njihove somlšljenlce zbrati v dvorani prosvetnega doma ln tam so voditelji propagande dajali vsaki propagandlstki za svoj del mesta tiste novice, ki so bile za tisti del najbolj učinkovite. V vzhodnem delu Novega mesta so te ženske morale širiti čisto druge laži, kakor v zahodnem Itd.
V tem tednu pa je začelo postajati partizanom v Novem mestu zelo vroče. Glavni štab se je že poprej umaknil, nekatere partizanske pisarne so lz strahu pred bombardiranji začele poslovati kar v predmestnih kozolcih. Slrokoustno so začeli v zadnjem času partizani klicati na zaslišanje domačine ln jim »milostno« naznanjali, da predajajo »oblast« v roke domačinom. Seveda I so poskrbeli za to, da so to »oblast« pre-| pustili tistim »domačinom«, za katere sl žele, da bl Jih nova oblast kot nekakšne zaupnike partizanov čimprej postrellla.
Ljudstvo je ves čas partizanske anarhije dodobra spoznalo, kakšne so strahote partizanskega raja. Vsepovsod, koder sem hodu in kjer sem prisluhnil, si je ijudstvo
Vedeti smo, da je zelo slaba in privezana na posteljo že dalj časa, da pa so bo poslovila tako hitro od nas, nismo mislili, zlasti še, ko bi še tako rada živela. Saj je bila Cilka Krekova polna moči, zdravja, živahnega značaja, vesela In vedra, pa polna delavnosti, v čemer je gotovo zelo sličila svojemu velikemu bratu Janezu Evangelistu, kateremu jo bila vse življenje desna roka. Koliko potov jo napravila zanj tudi v stvareh, ki niso bilo zgolj gospodinjskega značnja. Knko nebogljen pn bi bil pokojni Krek brez njonega gospodinjstva, si jo težko misliti. So tnko
Judežev denar
mu je ona posojala denar od svojega prihranka, saj je Krek v vodnih denarnih stiskah rad rekel: »Mi bo pa dekllč posodil.« Ta dekliS je bila Cilka, ki mu je gospodinjila vse življenje in se tudi zaradi njega ni možlla, čeprav je imela mnogo snubcev. Bila je svojemu bratu najzvestejši sodelavec vse življenje. Pred 74 leti se je rodila pri Sv. Gregorju nad Vel. Laščami, kjer njen brat, hodila pa jo v šolo v Selcih, pa tudi v škofjeloškem samostanu ter šla nato v Ljubljano v službo, kjer jo je kmalu vzel k sebi brat Janez. Ona mu jo s svojim 1 gospodinjstvom in varčevanjem sezidala s pomočjo zadruge, kl jo je Ivrek ustanovil, hišico na Jcgličevi cesti, kjer je zdaj umrln in iz katera je še ona napravila Krekov muzej, hraneč Krekovo ostnlino ter stanovanje v stanju njegovo smrti. Zdaj je hiša last društva »Krek«. Pri svojem bratu se je snma izobraževala, saj je znala dobro nemško, učila so jo francoščine in ruščine ter Je bila v tem zelo podobna Lel Faturjevl: dve slovenski žoni, ki sta pokazali izredno energijo in sposobnost iz lastnih močil Kmalu se je začela udejstvovatl v društvih, kl jih je ustanavljal njon brnt, predvsem v delavskih ln dobrodelnih. Ljudski kuhinji je bila dolga desotletja Izredno delavna odbornien, trideset let je bila bln-gajničarka pri Etizabetni konferenci Sent-petrske fare, kajti njena roka je bila izredno darežljiva ter je predvsem skrbela za reveže. V tem sta si bila z bratom enaka. V dneh majniške deklaracijo je bila predstavnica katoliškega ženstva, ki je izročala podpise dr. Korošcu. Po smrti svojega brata je v katoliških ionskih vrstnli nadaljevala z vso ngilnostjo njegovo poslanstvo. Bila je predsednica Orlic, Krščanskega žouskega društva, sodelovala pri vseh narodnih prireditvah ter je veljala med svojimi političnimi nasprotnicami za izredno lojalno sodelavko v vseh važnih nnrodnih gibanjih. Tako je postala Cilka Krekova najvidnejša dolavkn slovenskega kntoliškegn ženstva, ki izgublja sedaj iz svoje srede mnrkantno postavo. Sploh je bila pokojna Cilka energična žena, prava javnn delavka, ki je vse svoje sile darovala najprej za blagodat svojega velikega brata, potem pn po njegovem zgledu za javno delo. Živela je skromno v svoji majhni vili z delnim zaposlenjem pri Zadružni zvezi, nnjvečji gospodarski ustanovi svojega brata. Zdaj je umrla. Tiho jo znspnla, dn se odpočije od trdega dela ter se napotila šest in dvajset let za svojim bratom po plačilo k Vsemogočnemu, ki Mu je vedno z vso vero in ljubeznijo služila. Nnj počiva v miru!
A. Hočevar -eno teto v grobu
Dne 26. okt. lanskega leta je umrl nasilpma g. Auton Hočevar, kaplan, doma iz Stare vasi pri Grosupljem. Iz srede ljudstva so ga ugrabili partizani in ga ubili. Njcgovn žrtev se je pridružila vrsti duhovnikov, ki so pre-II li kri zn svoj dom in zn svojo vero. Pokojni Hočevar je-celo leto vztrajal v nevarnih in težkih okoliščinah ter bil v resnici zvest vodnik svojemu ljudstvu. Njegov vpliv jo mnogo pripomogel, dn so ljudje okrog Police ostali zvesti v poštcuosli iu niso podlegli vplivu komunizma. Svoje kratko duhovniško delovanje — bil je duhovnik šele tri leta — je zaključil muče-niško, in zato tembolj častno. Njegov nn-smejanl izraz, tnko dobro poznan ljudem, je onemel pod kroglo morilcev njegova velika žrtev pa je zbudila k življenju odločnost kmečkih mož in fnntov, ki jim je bi! on vodnik in tolažnlk. Sedaj je žo leto dni, odkar jo gospod Tonček izgubil svojo mlado življenje. V tem lotu so je že marsikaj spremenilo, eno pa bo ostalo: žrtev pokojnega Hočevarja in žrtve drugih njegovih tovarišev so vedno močnejše budilo k odločnemu delu. dn so,hudobija zntre. — V spomin poko.inikn bo slovesna maša zadušnica v torek, dno 26. oktobra ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
želelo samo to, da bi prišla čirrprej nemška vojska ln pognala proč te »oblastnike«, kl so zlili nad naše ljudstvo največ gorja ln mu priklicali nad glavo toliko žalostnih posledic.
Za svoje delo Osvobodilna fronta nI rabila samo svoje ideje, ampak tudi denar, da bi to Idejo uveljavila. Tisti, ki so idejo morltve in uničevanja na ukaz Osvobodilne fronte uresničevali, niso bili taki, ki bi bili pripravljeni uveljaviti kakršno koli Idejo zaradi prepričanja, kaj šele komunistično, ki so JI rop, umor in požig temeljno načelo. Znto je bilo treba torej denarja ln kje ga dohiti ter plačevati tiste, ki so bili zanj pripravljeni storiti vse, tudi ubijati.
Osvobodilna fronta jo ljudi porazdelila v dvoje.
Prvi so bili taki, kl vedno bolj verjamejo svojim čustvom kakor pameti in tako gledajo na vso dogodke. Mislijo, da se bodo dogodki razvijali po želji njihovih čustev. Gledajo jih po nojevo: glavo vtaknejo pod pazduho in mislijo, da gre vso po njihovih srčnih utripih. To so spodnji deset tisoči.
Drugi so bili laki, ki so široko sedeli na bankovcih, na vse mogoče načine pridobljenih, čnkuli in takoj radodarno odprli denarnico, ker so mihIIII, da si bodo pomnožili nagrnhijeno premoženje. Zanje je vseeno, ali vtaknejo denar v delnice za zgradbo električne centrale, v delnice političnega umora ali pa v delnico za uničevanje narodnega premoženja.
Vse to jc Osvobodilna fronta navdušila za »sveto narodno stvar« ln vsi so dajali denarne prispevke, s katerimi je Osvobodilna fronta osvobajala naše ljudstvo življenj in premoženja tako, da ja ne bi to ljudstvo Imelo prevelikih skrbi z denarji, s temi nnjvečjimi človeškimi dobrinami. — Prvi so dnjnli Jndeževe groSe, drugi .Tucle-ževo zlatnike. Oboji skupnj so omogočili delo Osvobodilne fronte, ki je 7.ačola uničevati in pobijati s sredstvi Judeževega denarja.
Koliko od spodnjih desettiROčev je dnjn-lo v prejšnjih boljših časih za knko zbirko, na primor zn poplavl.ienee nil pogorelee, mesečno prispevke. Vsak je javkal in stokal! Ali si je sedaj v slabših časih lažjo pritrgnl od usti
Neprimerno več pn so zalegli Judeže vi zlatniki. Ne samo zaradi večjega denarnega učinkn, ampak zaradi orcI>, ki so zlatnika dajnje. To so bile »ugledne osebo«, kl jih je Osvobodilna fronta izrabila za propagando, češ, glejte saj so tudi ti »ugledni gospodje« dali, tudi ti so zn nnSo stvar in se ni trebn ničesar bati, če so celo ti »ugled-nožl« naložili pri nas svoj denar.
Sedaj pa bi to »ugledne« gospode vprašal tole: Kdo njih je dal kdaj kak zlatnik, razen za klobaso in za svoj želodec! O, saj je kdo thh dal tu In tam kak groS od sebe. Pa ne morda zaradi prepričanja za dobro stvnr, ampak zaradi tega, da se je potem (za to je žo potuhnjeno poskrbel tnko, dn jo primaknil šo nekaj groScvl razvedelo, kakšno grozno usmllieno srce imn. Češ: no ja, saj včasih res proveč Iztegne roko, sni ga res preveč lomi, toda snj da. Kaj bl mu zamerili. In tnko Je groše dal, zlatnika jo spravil ln — ostal »ugleden mož«.
Kdo od teh »uglednih« gospodov so je kdaj v življenju spomnil, ali se bo oh smrti spomnil nn to, kaj jo mecenBtvo. Pri nns mecenstvo še »omhrio« ni. Kar poglejmo na. šo nniverzo. Ce bl tisti denar, ki so ji ga zapustili naAi meceni, rncionira! ln dajal mesečno na karte, ne bi nniverza dihala niti mesec dni. Ce ji je zmanjkal svinčnik ln jo bil proračun Izčrpan, ga ni mogln kupiti. Kupovali so pa mnogi teh »uglednih« gospodov ponarejene nmetnlne za prave, kulturo za vsak primer, kulturo za »vica-nje« razgledanih ljudi.
Poglejmo znanstvene znvode, razne ustanove, zadnžbine drugih narodov. lTpl"dni gospodje toh narodov niso dajali svojega
ln pri svojem unrodn zosluienoga denarja za uničevanje narodnega premoženja ali pa
za to, du bi se govorilo o njih. Vedeli so, brez dopovedovanja, da morajo del nakopičenega denarja naložiti laku, du si bo njihov narod napisal s tem legitimacijo za vstop med drugo narode in no bo prepuščen samo zasebni pobudi. Toda za to je trebn poroijo kulture, no porcijo sebičnosti. Imoti je treba poreijo •nopopeglane« kulture iu znati ceniti veličino narodu no »umu po kilogramih moke in fižola, po delnicah iu divideudub.
Ali se je kdo teh, kl bo dajali Jndeževe zlatnike zu OK, kduj spomnil umirajočih oči našega ubogega človeka, ki ni vedel zukaj umira in jo moral umreti zaradi Ju« deževega donnrja, ki so ga da'jall ti ugledni gospodje za tiste, ki »o so »borili za svobodo«.
Ali so jo kdo teb kdaj spomnil naše zbegano matere, ki jn v obupu In grozi grnbila ter klicala otroko, ko jI je zugurelu sredi noči streha nad glavo!
Ali je kdo teh pomislil na ponosen pše-nični klas, ki je obetal nasitili želodčko što-v i lno družine, pa ga je zabil v tla izdajalski iladogliev vojak, ki s« jo >Sel ofenzivo«.
Ali se jo kdo teb spomnil petletno Alen-čiee, ki jo je ustrelil izdajalski Badoglievoo zato, ker ga je z otroškimi očrni prosila, nuj ji pusti v hlevu njenega teličku 1
Ne, nihče lil na to pomislil, ampak je naprej z Judeževim denarjem iiodpirul tiste, ki so se Sli losvolioditeljo« in podžigal tiste, ki so se Sli »preganjanje« osvoboditeljev. Sam pa jo še naprej bodli v kino, žvečil sladkurčke, se smejal puhlim dovti-pom, pojedel dve pečenki v gostilni, spil liter vina in pojodel nato še luočiiato ter vzdibnil: »ir/ve mornjo bil f«.
To so dejstva, ki jih ni mogočo zanikati. Kaj pa sedaj! Ali ti niordu postaja vroče, ko pomisliš, kuj je vso uničenega zaradi tvojega Judeževega denarja! Tvoji zuinnščeni možgani so le malo sliujšnli in skozi njo te počasi prodiru v Ljubljano žarek resnice in spoznanja. Toda premalo jo to, če ti postaja samo vroče. Na tej vročini no bo mogel nihče šo kurjega jajca skulinti, čo bo kakšno jajce po tem razdejanju So sploh ostalo. Ti misliš seveda, da boš dal zopet denar in ho vso v redu. Seveda ga lioš dal, pa ne zato, dn so tioš odkupil. Dejstvom razdejanja iu uničevanja stojijo druga dejstva nasproti: neizmerna, zn nas Slovence usodna škoda. To razde, jauje bo trcliu popraviti, postaviti nazaj. Ne misli, da se bu zgodil čudež kakor: »mizica, pogrni se!« ali pa da l>o kdo pripeljal sredstva po zraku, morju ali suhem. Tudi samo od sel,o so no bo nič popravilo.
Kdor jo od velekupitulistov segal v žep ln podpiral podiranje, naj sega v žep in podpira postavljanje. Kdor jo posegal globoko v žep pri podiranju, naj poseže So globlje v žep pri postavljali ju. Kako pa pride ta, ki jo branil in su upiral uničevanju, do tega, da bo plačat ravno tuliko kakor tisti, ki je pomagal uničevati. Ali misli kdo, da jo treba tem, kl so vso Izgubili, potegniti šo kožo s telesa, dn si bodo dali tisti, ki so pomagali uničevati, ustrojiti iz njihovo kože šo podplate! Treba bo pomagati. Nihče ne !>o mogel reči, du so inu deln j sila ali godi krivica. Kdor jo pomagal pri skupnotn podiranju, naj pomgn šo pri skupnem popravljanju. Saj to ni no mojo no tvoje, to je naše. Z uničenjem smo Slovenci prizadeti kot narod in ker jo tnko, moramo popravljali kot narod ln no kot posameznik.
S tom bi bila vsaj delno popravljena gmotna škoda. Moralno škode pa ne bomo mogli popraviti v enem rodu. lTgns!iti človeških življenj pa ilnk ne moreš z nobenim denarjem več prižgati.
— II —
Razgiasa šefa pokrajin, uprave
Ukinitev naredbe o plačevanju normalne mezde ob zgodovinskih obletnicah.
Člen 1. Naredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino r. dno 21. decembra 1042, št. 281, o plačevanju normalnih mezd ob obletnicah ustanovitve Rima, ustanovitve Imperija, pohod,i na Iti ni in ob obletnici zmage se v celoti ukinja.
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu pokrajiusko uprave.
Sprememba naredbe o začasni vojni dokladi bivšim jugoslovanskim javnim nameščencem.
Šef pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino odreja:
Clon .1. naredbo Visokega komisnrja za Ljubljansko pokrajino z dne 81. avgusta 1942, št. 171 (Službeni list z dne 2. septembru 1942, št. 321-701, se lzprcminjo v pogledu priznavanja periodičnih poviškov takole:
Periodični poviški se priznavajo tudi od dneva izdajo navedene naredbe, t. j. od 31. avgusta 1942 dalje.
Periodični poviški, priznani v dobi od 11. aprila 1941 do 31. avgusta 1942, so no vštevajo v začasno vojno doklado.
Odločba o imenovanju komisarja likvidatorja za društvo »Sokol« in za »Družbo za upravo Tabora«.
Sef pokrajinske upravo odloča: Gospod Lodovico Maffel se razrešuje dolžnosti komisarja-likvidalorja za društvo Sokol iu za LIružbo zu upravo Tabora, družbo z o. z., ter so imenuje za komisarja-likvidalorja nnvcdonegn društva in družbe s področjem iz gori navedenih naredi) in odločbe g. Miroslav Urbns. trgovec v Ljubljani. Slom.škovu ulica It. 13.
Ta odločba je lukoj izvršna ln se objavi v Službenem listu pokrajinsko upruve v Ljubljani.
OBVESTILA PREVODA V LJUBLJANI
Razdeljevanje masla, olja In mnrinelnde Trgovci ln zadruge v Ljubljani nnj dvignrio v urndu nn Novem trgu štev. 4-11 nakazila za tnnslo in marmelado po sledečem redu: 25. okt. 1913 od A - 1; 26. okt. 1913 od J - L; 27. okt. 1943 od M — P; 28. okt. 1943 od 1' — 7..
Potrošniki bodo prejeli od 28. t. m. dn-lje z oktobrsko živilsko nakaznico: n) nn odrezke za mnščobo štev. 25—81 po 10 dkg surovega mnsla. Oni, ki nimajo pravice d" trdih maščob prejmejo po 1 del olj«, b) na odrezek št. 913 po 15 dkg marmelade. RAZDELJEVANJE MOKE Pojasnjujemo, da so čisto nšenično moko prejeli samo oni trgovci, ki so že izčr-
pali zalogo prejšnje enotno moke. Kdor pa je iinel šo staro enotno moko, jo moral ol-prodatl najprej to in je šelo polom dobil novo tuoko, odnosno jo bo dobil.
Razstava slik Rud. Gorjupa
Pred Izložbo bivše tvrdko Pavlin v fte-lonburgovi ulici se zadnjo dnevo vrste občudovalci s slovenskimi motivi poslikano vazo, ki jo je postavil na ogled slikar ltudi Gorjup ol> priliki svoje prvo razstave.
line 2s letnega umetnika .io bilo do danes na.ši javnosti znano bolj po njegovih grafičnih delih, s katerimi jo dosegel lepo uspeho na mnogih natečajih po Sloveniji, pa tudi drugod. Zadnja leta mi mu dala priliko. da se jo posvetil intenzivnemu slikarskemu delu, 7.a kalero jo žo zgodaj kuzal uotranje nagnjenje in sposobnost.
Razstavljenih je tokrat nekaj nad 30 tempor in akvarelov, kar pa jo samo en del Gorjupovo obširno tvornosti, saj .ie prvotno bilo namenjenih zu razstavo 6(1 slik, pa je pomanjkanje prostora namero pro-prečilo.
Co bl hoteli na splošno oznnčiti Gorjupovo umetnost, potem hi tnor.-ili poudariti predvsem krepko uveljavljeno težnjo po samostojnem upodabljanju sveta in življenja, kakor so kažeta sliknrjevi duši. Opozorimo nnj zlasti na pokrajine iz vISke okolice, ki jo jo zudnjn lela vnašal v našo umetnost posebno razstavijoHev brat Tino Gorjup. V n.iili jo toliko toplino in neposrodnosti doživetja. da so že to samo kužo na resničen talent, ki bi so 7, vztrajnim delom in ob ugodnih življenjskih okoliščinah utegnil razviti v pomembno slikarsko osebnost.
Gorjupovo sliko pričajo, da jo za njim žo precejšen kos poli vztrajnega dela in da uspešno iSčo lastnoga izraza, poslušen svojemu umetniškemu nagonu, pa naj gro za te m pero ali akvarel, pokrajino ali 'tihožitje. Ne dvomimo, da bo ludi naprej osial zvest svojemu delu in optimizmu ki ga kažejo njegovo sliko.
Opozarjamo javnost, naj sl ogleda Gorjupovo razstavo.	n0,
Z Vrhnike
Nnročnlkl »Slovenca« morejo dobiti s!a-n.io plačane naročnino nli zaostanka na PodlipBkt cesti 9. Tam tudi lahko plača io naročnino. Prodaja knjig »Slovenč.evo knjižnice«, »Svet«, ter romanov v slikah »Ivan-boe« ln »Quo vudts«.
Dijaki!	Profesorji!
Naročite so na poljudnoznanstveno zbirko knjig »Svet«, kl vam bo nudila bogat razgled človeške znanosti. Knjige so bogato Ilustrirane. Prepriča jle so na žc tzišllh ku ligah Denar In l,ad.ie. - Sledile bodo šo drugo pomembne knjige knk-r »Slovenko starosvetnostl« »Egipt«. Avljart.ta«, »Naselitev Amerike«. »Cndn rastlinstva« itd — Izvolite sl v vsakem razredu z n 11 p n I k « kl bo pobiral mesečno naročnino In vnm donašnl kn.l Ige. Zn vas, dijake. ie mesečna naročnina na »Svet« šo posebno nlzkn. I)n 1. novembra se lahko šo naročite nn to zbirko po dosedanji nizki cent kl te le 15 lir za dijake - Kusnctc po le.i nizki ceni naročnikov ne bomo mogli več spre'ematl.
Ne odlašajte niti dneva, amnnlr •■> naročit« na »S V E T« takoj!
2}\o&*ve novice.
Koledar
Nedelja, 24. vinotoka: misijonska nedelja: Rafael, nadangoi.
Ponedeljek, 25. vinotoka: Krizant ln Da-rija, mučenca; Bonifacij I., pupož; Minias, mučeneo.
Torek, 21. vinotoka: Evariat, papež ln mučeneo: Demoter Sremski, škof in mučo-nooj Fulk, škof.
Zgodovinski paberki
21. vinotoka:
1. H18. je hil sklenjen v Miinstru ln Os-nabriicku vvestfalskl mir. Listina vvestfal-skega miru, zadnja v latinskem jeziku pisana mirovna pogodba, spada med najvažnejše državno-pravne listine rlmako-nemške države. Westt'alski mir je zaključil 8U lelno vojno, ki jo imela v prvem razdobju značaj versko borbo med katoliki in protestanti, v drugem razdobju pa odločajo samo politične in gospodarske koristi, saj so se katoliški Francozi in protestantski Švedi borili ramo ob rami z Nemci. Nemčija jo morala poleg denarne odškodnine odstopiti Švedom Po-niorjansko zahodno od Odre, Stettin, otoko Usedom. Wollin in Rujano tor ozemlje škofije Verilen. Tnko so imeli Švedi v svoji oblasti vsa ustja npmških plovnih rek in so lahko zaprli Nomeem uvoz in izvoz v Severno in Baltiško morje. Franoiji so potrdili posest Metza, Toula in Verduna in nekatera mesta v Alzactji, s čimer so prišli Francozi do ltenn. Iz nemško državno zveze so izločili Nizozemsko in Švico, ki sta postali s tem nozavisni državi. Verske določbe imajo drugoten zuačaj. Augsburški verski mir so raztegnili tudi na hetvetlško veroizpoved. za cerkveno posest jo hilo mero-dajno leto 1624. Vsi nemški državni stanovi »o dobili popolno suverenost in so smeli Sklepati zveze tudi s tujimi državami. Cesar je hil brez moči, rimsko-nemške države je bilo dejnnsko konec, čeprav jo formalno životarila še nad 150 let.
kupite takoj
eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno mani Walter Scottov zgodovinski roman
»ivanhoe«
ki ga !c založilo In Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
ammmmtmmmmmmummmmmmm^isu
Novi grobovi
T Gosp. Josip Marinko. V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal daloč nnokrog znani in zelo spoštovani trgovec in posestnik gospod Josip Marinko. Bil je zgleden krščanski mož, ki jo pridno podpiral in sodeloval pri raznih katoliških organizacijah-Svoj čas je bil tudi član ljubljanskega občinskega sveta. Pogreb bo v ponedeljek, 25. oktobra ob 4 popoldne lz kapele av. Nikolaja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti vočna luči Žalujoči družini in ostalim sorodnikom noše globoko so-žaljol
t V Ljubljani je umrla gospa Katarina Vončlna roj. Bertoncelj, soproga prejemnika doh. urada v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob petih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Naj počiva v miru! Žalujočim nošo iskreno sožaljel
t V Reggellu je 1.1. t m., atar šele 22 let, umrl cand. iur. g. Miloš Lokar, sin glavnega arhivarja finančne direkcije g. Lokarja. Pogreb jo bil 15. t m. v Roggollu. Njegovi zemski ostanki bodo, ko bodo razmoro dopu-
Ali ste že naročili »Slovenčevo knjižnico«?
Co ne, storite to takojl — Za majhen donar si boste laliko ustanovili lepo družinsko knjižnico.
V tretjem letniku to knjižice zbirke bodo zastopana dela lz književnosti 15 narodov.
Dosedanji žo izišli knjigi dr. Ivana Preglja »Mlada Breda« in Hcnry Bordeausta »Ray-monda« samo potrjujeta, da skuša Slovenčeva knjižnica nuditi svojim bralcem res
le najboljše od najboljšega. Vsak reden naročalk ho dobil za nagrado
dvo lepi knjigi! Ne odlašajte, ampak naročite se nn najbolj razširjeno slovensko zbirko knjig čimprej! Vsaka knjiga stane za naročnike le 8 lir. Knjige naročite pri upravi Slovenčevo knjižnice, Kopitarjova 6, Ljubljana.
ščalo, prepeljani v LJubljano. Sv. maša zadušnlea bo 29. t. m. ob 8 v farni oerkvi «v. Jakoba. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljol
Vse poslušalce radija opozarjamo na oddajo slovenskih domobrancev, ki bo danes, 24. okt. ob 11.30.
—	Pevce Ljubljano prosim, da so zbero danes, v nedeljo, ob četrt na tri popoldno na Žalah, du zapojemo v slovo gdč. Cilki Krokovl, sostrl našega volikega Evangelista Kreka. Prosim, da pridoto vsi in točno. — Prodsodnik.
—	Učitelji — pevci, udeležite ae danes ob 4 popoldno pogreba pokojnega ravnatelja A. Doklurja. Pevska vaja bo dane« ob 10 dopoldne un učiteljišču.
—	Opozorilo družinskim poglavarjem! Blagajna za izplačevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zuvarovanje v Ljubljani opozarju svojo čiune družinsko po-glavorjo, kl prejemajo družinske doklade v delavski skupini, da čimprej predložo za avoje nud 14 let stare otroke, kl obiskujejo srednjo ali strokovno šolo, potrdilu o obiskovanju šolo v šolskem letu 1943-44, Potrdilu o obiskovanju šolo je treba predložiti za vso ono otroke, ki so izpolnili 14 let pred začetkom novega šolskega leta, t. j. do 1. oktobra 1943 ter tudi za ono, ki bodo izpolnili 14 let med novim šolskim letom, t. j. v razdobju od 1. oktobrn 1913 do 30. septembra 1944. Potrdila je treba predložiti najpozneje do 10. novembra 1943,
—	Sodobna premišljevanja obsega knjižica, ki kmalu izide izpod peresa g. A. Romana Tomlncp OFM. Naslov ji jo »Skrivnost poslednjega usmiljenja«, čitatelja peljo v onstrnnski svet vio, v katerih rajne dušo pred pragom nebes prostajajo očiščevalni ogenj, dn bi nokoč z nouii vred uživale večno veselje, mir in blaženost božje ljubezni. Tu razmišljanja naj požlahtno naša srca, da bi Jim hude nadloge pozemskega življenja okrepljulo voro v boljši onostranski svet.
Pouk ja dopoldne, popoldne ali (večer. Učnina zmerna. Informacije in prospekte daje ter sprejema prijave vsak dan dopoldne In popoldne: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učul zavod«, Domobranska 15.
—	Ni vam treba čakati obvestila, ampak pošljite takoj vaš radio aparat tvrdki EVEREST v Prešernovo ulico 44, kjer vam bodo še Isti dan odblokirall srednje vnlovo. Telefonirajte nu St. 20-36.
—	Višji trgovski tečuj v Ljubljani sprejemu kot redno slušatetjedce) one dijake in dijakinje ki so dovršili višjo razrede srednje šole ali pa redni enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje se vrši redno še ves teden. Informacije In nove prospekte daje: Trgovsko učttlšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
—	Vpisovanje v trgovsko nčlltščo »Chrlstofov učni zavod«. LJubljana Domobranska 15 zn Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti In za Vi.šji trgovski tečaj ter vse ostalo tečaje tn oddelke se vrši So redno ves teden vsnk dnn dopoldne In popoldne oh običajnih uradnih urah. Informacijo in novi prospekti brezplačno na razpolago. — Ravnateljstvo.
Pravkar je izšla knjiga lovskih slik
Dr. JANKO I.OKAR:
»
«
Veličastna epopeja Burov, njihove vstaje in preseljevanja leta 1830.
S T U A R T C L O E T E:
KOLESA SE VRTIJO
375 strani. Cena elegantno vezani knjigi L 75.—
Ljudska knjigarna t Ljubljani
Pred škofijo 5. — Miklošičeva e. 5.
—	Kontrola gob na trgu. Sobotni živilski trg Je pokazal živahen nakup najrazličnejših gob, kl Jih Je bilo obilo na Izbiro. Tržno nadzorstvo Je v posebni mestni lopi ob nekdanji Mahrovl hiši uvedlo najstrožjo kontrolo vseh gob, kl Jih prinašajo nabl-ralke naprodaj. Vsaka prodajalka mora poprej, preden lahko dobi prostor in kloplco v vrsti za gobe, vse gobe pokazati kontroli, kl posluje v lopi. Šolski upravitelj v p. g. Deg, brat novinarja tn strokovnjaka v gobah g. Ante Bega, pregleda vse gobe, odstrani vse slabo blago, nakar Izda prodajalki posebno potrdilo, da lahko gobe kot zdrave in užitne prodaja na trgu. V soboto je bilo na trgu veliko gob, tako maslenk, sirovk ali brinovk, turkov, nekaj sivk, zelo mnogo kravjač in Ježovk. Jurčkov pa bolj malo. Živilski trg Je bil z zelenjavo dobro založen. Prodaja zeljnatih glav se Je nadaljevala. Stranke so dobile po tri glave. Mnogo Je bilo različnega cvetja za grobove. Naprodaj so bili tudi uvoženi nageljni, po dve liri komad.
—	Gospodje katelietl ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol se vabijo na letno konferenco, ki bo prihodnjo sredo. 27. t. m.. ob 4 popoldno v katehotski sobi. Nadzornik.
—	Karltatlvna zveza v LJubljani vljudno vabi vso svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže v nedeljo. 24. t., m., ob 4 popoldne na Žalah pogreba zvezinega odbornika blagopokojucga g. ravnatelja v p. Antona Doklerja.
—	Važno za vsakogar sedaj In v bodoče ,1e znanje knjigovodstva korespondence, modernih lezikov, strojepisjn itd. Novi dnevni in večerni tečaji. Izbira predmetov po želji.
Gozdovi in vode vabijo
s številnimi umetniškimi ilustracijami H. (iagerna, I. Goriupa, M. Kambiča, R. Mudlacka. N. Pirnaia in 1. Sajev ca — Knjiga 320 strani je izšla kot izredno izdan,ie založbe ,,1'MJG" in stane L 70 (za redne naročnike L 60—). — Dobile jo v vsen knjigarnah ad jo pa naročite pri založbi „PLUU* Miklošičeva e. 30.
—	Kllzahetnl konferenci pri Sentpetru
je darovala ga. Marija Reinčeva 100 lir v počastitev spumiuu pokojno Cilko Krekove, llvulu lepa!
—	CrnJ. starši! Pomoč pri učenju nudimo dijakom (-InJain) gimnazij ln prlva-tlatom 2 uri dnevno. Dopoldanski in popoldanski pouk. — Inštrukcijo in posameznih predmetov. — Posebni lečajl za učenec ljudskih šol. Tečaji prično v ponedeljek. 25. oktobra. Pohitite /. vpisom. Vpisovanji) so vrši dnevno dopoldne in popoldno. Vodstvo učnih tečajev — Llelitenturnov zavod. — Pouk eo vrši v prostorih P. IJ. Z. Miklošičeva eesta 22a I. nadstr. desno (Delavska zbornica).
—	Jezikovni tečaji vsoh modernih jezikov po hitri, uspešni ln praktični metodi za vse poklice. Konvcrzncija. Začetni in nadaljevalni tečaji. Pouk so vrši dopoldne 'n popoldne. Učnina nizko. Tečaji prično v ponedeljek, 2.'«. oktobra. Informacije in vpis dnovno dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavska zbornica), Miklošičeva c. 22a I. desno.
—	Speelalnl tečaji knllgovodstva. korespondence stenografije, strojepisja, Jezikov Itd. pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni tre 2. Vpisovanje dnovno. informacijo iu prospekti na razpolago. Ravnateljstvo.
—	DlJake-lnJe vseh eredn.llh, strokovnih In meščanskih Sol opozarjamo na naš specialni najuspešnejši pouk Iz vseh zaželenih predmetov. Ločeni oddelki po razredih in predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji. Vpisovan ie vsakodnevno Informacije: Specialno Instrnkelje za srednje šole. Kon grešni trg 2. v šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda.
—	Brlvsko-frlzerske obratovalnice bodo v nedeljo, 31. oktobra, dopoldne odprte, dočim morajo hiti nn praznik, 1. novembra, ves dan zaprte. — Odsek za obrtništvo.
63. Marija Je prijela s prsti, odrevenelimi od strahu in mraza, samovar in ga pristavila. • - - ■ .
D S V — nerlie — D $ v
D $ V
Ta lepa misijonska knjižica se dobi danes pred vsemi cerkvami
D S V - cena l liro - D $ V
—	Opozarjamo vse Interesente Večernega trgovskega tečaja, dn bodo predavanja lotos v zgodnjih popoldanskih urah,
I ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pil
i tudi pozno popoldno. tako da je obisk predavanj vsakemu opiogočon. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. — Trgovski učni zavod. Kongrcsul trg 2.
—	Vse trgovce, kl prodajajo občinstvu obutev, tekstilno izdelke, oblačilno predmeta, kovčege in torbo iz usnja ali kožo, ki so vezani nn oblačilne izkaznice (in sicer trgovci detajlisti. sejmarji, obrtniki), morajo do 29. oktobra 1943 predložiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu v Ljuiiljnnl, Beethovnova ulica 10, prijavo števila točk v blagu (po žo predloženem inventarju), na-havnicah in odrezkih oblačilnih izkaznic po stanju opolnoči 3.-4. oktobra 1913. Prijavo jo treba podati v d^eli izvodih na posebnih obrazcih, ki jih je izdalo Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino w Ljubljani. Prodajalec, ki ro no bi ravnal po gornji odredbi, bo kaznovan v smislu naredbo z dne 20. januarja 1942. št. 8.
64. »Čudne reči, čudne stvari, marsikaj čudnega se še zgodi,« je žlobudrala voda.
— Združenje trgovcev v Ljubljani. Dodatno k opozorilu potrošnikom racioniranih živil sporočamo potrošnikom in trgovcem, da morajo vpisati pri vsaki družini ali posamezniku posebej tudi vso vrsle dodatnih živilskih nakaznic. Imetniki dodatnih živilskih nakaznic naj se torej ponovno zglaso pri svojem trgovcu zaradi vpisa.
Prepričajte se sami, da vam nudi mizarstvo VENTURINI
Florjanska ulica 31
po zelo zmernih cenah v solidni izdelavi spalnice, kuhinje in jedilnic« v rtizl.čnih varijantah Ogled in naročila v ponedeljek, sredo in petek od 2 do 6 popoldne
—	Praktična novosti Priročnik slovensko-!talijansko-nemško-angleškega Jezika in Ročni obzornik. Skupno: broš. 20 lir.
kart. 25 lir. Dobi so v .-seli knjigarnah in trafikah, v Selen',jurgovl ulici nasproti »lliu« in pri založbi Novi trg 5.
—	Enoletni trgovski tečaj a pravico Javnosti pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Itedno vpisovanjo za šolsko leto 1943-44 se vrši dnevno. Naknadne prijave so sprojemajo šc do 30. okt. Ravnateljstvo.
—	Izšla Jc Izredna knjižica št. 235 a »Čudodelna svotlnja«. Dobi so pri laznristih (Tabor 12), v knjigarnah ln v upravi Knjižic na Rakovniku. Cena 1 lira.
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo In trimesečni dnevni In večerni strojepisni lečajl se prično v torek, dne 26. oktobra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina je zmerna. Pouk po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne oli zvečer. Informacijo in prijavo dnevno. Na razpolago brezplačni prospekt. — Posebni dnevni In večerni tečaji tudi zn knjigovodstvo, korespondenco, moderno jezike itd. Izbira predmetov po želji. — Trgovsko učillšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15.
Ali ste v vašem kraju že pobrali naročnike na
»Slovencev koledar«
Če ne, storite to takoj! - Ali pa naročite koledar naravnost pri upravi Slovenčevega koledarja, Kopitarjeva 6, Ljubljana
KULTURNI OBZORNIK
Nove veroučne knjige
Zaradi novoga učnega načrta, ki jo bil od cerkveno in državne oblasti odobren še v bivši Jugoslaviji, morajo srednješolski ka-telieti v najtežjih razmerah skrbeti za nove knjige. V ta namen sta se v okviru Kate-hetsiicga društva osnovala dva delovna odbora, eden za višjo, drugi za nižjo šolo. V teh odborih se nove knjige z vso skrbnostjo in temeljitostjo pripravljajo. J.unsko leto smo dobili Verouk I (Ambrožič-Oražem-Pav. lin) in Verouk VI (Pogačnik s sodelavci Fojdlgo, Ilanžcličem, Slaparjem in 1'avli-uom). Letos pa so izšlo kar štiri knjige:
1. Ambrožlč-Ornžcm-Pavlln: Verouk II.
To je učna knjiga zn drugi razred gimnazij in meščanskih Sol. V skladu z nnčrtom vsebuje nauk o sredstvih milosti obenem z liturgiko. Tako obsežno tvarino so pisatelji drugošolccm primerno skrčili, metodično prilagodili in kolikor je bilo mogoče lično opre-mili. Knjiga ima šest poglavij: Milost, molitev, maša, zakramenti, zakrainontnii in cerkveno leto. Tvarina je razdeljena v enotno zgrajeno lekcije, da je dijaku učenje olajšano. Pri zgradbi so upoštevane vse zahteve moderne metodike in pedagogike. Knjiga že na prvi pogled naredi prijeten vtis in je vrccfna, da si jo ogleda vsak vzgojitelj, posebno pa vsak duhovnik, čeprav ni katehet na srednji šoli. Mogla bi mu namreč služiti kot. pomožna knjiga pri kntehezah v ljudski šoli in razlagi krščanskega nauka na priž-nici. Cena 20 lir.
2. Kovačlč Peter (Sodelovala Oražem J. In Pavlin J.): Verouk III.
Verouk III nnj služi kot tičnn knjiga tretjcšolcem. Po novem načrtu podaja za tretjo šolo zopet zgodovino božjega razodetja, za prvi semeRter kratko zgodovino razodetja stare zavezo, za drugi semester pa zgodovino razodetja nove zaveze do Jezusovega preloma z judovsko sinagogo (evharlstični govor • obljuba primata), 10 zahteva načrt. (Ostala zgodovina razodetja pride v Verouk
IV obenem a kratko zgodovino Cerkve in nauki za vstop v življenje.) Verouk III ni zgolj običajno nizanje zgodb v časovnem redu, marveč hoče bili zares pregled zgodo-vi ne bolje na razodetja. Posameznim zgodbam so v manjšem tisku vedno dodana kratka zgodovinska in dogmatičnn pojasnila, da more dijak svetopisemsko zgodbo dati nu pravo mesto v svojem ostalem zgodovinskem in verskem znanju ter ji najti pot v življenje. Prav radi tega l>o knjiga koristna tudi bralcem, ki ne hodijo več v šolo. Povedala jim bo marsikatero zanimivost in pojasnilu marsikatero nejasnost. Tudi laiku more biti primerno svetopisemsko branje. Cena 20 lir.
3. Hanžellč Rudolf (Sodelovali: Fajdlga-Pavlln-Pogačnlk-Slapar): Verouk VII.
Največja in za širšo javnost najpomembnejša knjiga je gotovo Verouk Vil ali b tra-diconalno oznako:.-, katoliška moratlca. Ta knjiga nam .ie bila morila še bolj potrebna izven šole kot šoli. čeprav je bila prejšnja učna knjiga rlr. Pečjaka že nekaj let razprodana. Ce kdaj, nam je posebno danes potrebna jasnost v moralnih načelih. In te nam jasno in prijetno razvija ta knjiga. Strokovno oceno bomo šo prinesli. Knjigo priporočamo, kajti vsem je zelo potrebna! Oiirov-navn zares vsa sodobna aktualna vprašanja. Obenem pa ob koncu poglavij navaja šo druge primerne knjige. Cena je 28 lir, kar jc za tako kvalitetno knjigo uu 218. straneh duues izredno malo,
4. Slapar Pavel (Sodelovali Fajdlga-TIanže
llč-Pogačnlk-Fuvlln): Zgodovina katoliške Cerkve I.
Cerkveno zgodovina se po novem načrtn poučuje vzporedno s svetno zgodovino, lo je, stari vek v poti, srednji vek v šesti, novi vek v sedmi in najnovejša doha v osmi Soli. I..plos smo dobili šele stari vek uli zgodovino za peti razred. Na 01. straneh nain pisatelj pndaja kratko a zelo jasno in pregledno sliko prvo krščanske dobe, kn je Cerkev živela v grško- rimskem svetu. Knjižica bo tudi izven šolo zelo prikladen priročnik za obuovo
zgodovinskega znanja in je le škoda, da ni
mogla Istočasno iziti tudi zgodovina srednjega in novega veka za šesti in sedmi razred. ('ena prvemu zvezku, je lu lir.
Knjigo se dobe po vseh knjigarnah, lahko pa tudi v Katehetskeni društvu. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi v platno vezani izvodi.
Dr. VI. Murko: »Denar«
Kot prva knjiga slovenske poljudnoznanstveno knjižnico »Svet* je izšla knjiga dr. Vladimirja Murka z naslovom »Denar«. Knjiga .io lepo utrlu pot novi knjižnici.
Avtor knjige je znan strokovnjak, saj je napisal o denarnih vprašanjih že mnogo razprav, med katerimi omenjamo v slovenščini knjigo »Vrednostni papirji«, nadalje v nemščini »Der Ktaat nls Bnnkier«, kjer .nam popisuje privilegirano, javne deruirne zavode v Nemčiji, nato »Das offentlichc Bonkivesen des Auslaudes', kjer se bavi z javnimi de-' narninii zavodi izven Nemčije, poleg tega pa je napisal So mnogo nianjšiii razprav (v slovenščini, tudi v češeini). Kot predavatelj na našem vseučilišču se je tudi bavll z denarnimi vprašanji. Vsekakor mu daje to znanstveno k vali ti k -ioi jo m pisca knjige o -uko važnem, pa tudi nepoznanem in slnbo-poznnnem predmetu: denarju Rila pa jc /a avtorja težka rnlogn. poditi tako težko snnv v poljudni obliki, dn jo bodo s pridom lahko čitnli tudi oni. ki ne poznajo osnovnih narodnogospodarskih pojmov.
Knjiga sama nam v prvem poglavju prinaša zgodovino in nastanek denarja, ki sega v primitivne začetke pa do današnjih dni. Posebno poglavje jn posvečeno zgodovini de-nnrstva na Slovenskem, kjer je nvlor zbral mnogo stvari, ki zaradi svojo sistcmatlke presegajo okvir poljudnoznanstvenega dela. Naslednjo poglavje govori o dragih kovinah, nato preide uvtnr nn kovanje novcev in denarne sestave. Daljše poglavje je posvečeno denarni politiki, kjer se je moral avtor omejiti samo na najvažnejše, ker je to polje, ki obsega Izredno veliko področje in je bilo o njem v vseli jezikih sveln napisano izredno mnogo tehtnega Nato opisuje državne nov-čanlco, zasilni denar In vrednolnice dcnar-neira prometa, ki delno nadomeščajo denar v njegovih funkcijah. Nekaj strani razpravlja avtor o napravijanju lažnega denarju (o
ponarejanju in prenarejanju denarja). Praktičnega pomena je razlaga plačilnega prometa v tu- in inozemstvu, kjer skuša avtor s praktičnimi v/.gledi ponazoriti tako komplicirano stvar kot je danes plačilni promet, zlasti z inozemstvom, lie da lii šel v podrobnosti, ki no spndajo v okvir njegovega dela. Tudi nauk o novcih in njih zbiranje (numizmatika) ne manjka v kniigi.
Knjigo zaključujeta dva pregleda; prvi prinaša pregled denarja, oz. boljše rečeno denarnih enot, njih nazivov in delitev v evropskih iti prekmorskih državah, drugI pa pregledno sliko denarnih zavodov in zavarovalnic v naši pokrajini.
Vsebino knjigo ponazoruje 239 slik, ki so voč ali manj posrečeno izbrane.
V okvir kritike v dnevnih listih nc spadajo podrobnosti, zlasti nc strokovnega značaja. o katerih bi lahko razpravljali strokovnjaki. Pač pa lahko ugotovimo, dn je knjiga prvo slovensko moderno sistematično delo o denarju, ki združuje v prav veliki meri znanstveno podrobno dognanost s ciljem poučno-znanstveiiega dela. Mogoče je avtor v zasledovanju slednjega cilja šel predaleč. in sicer v škodo znanstvenostl. Toda pri lakih delili se je Izredno težko izogniti Sellain in Knribdam. Kritiki-slrokovn iaki bodo naleteti mogoče nn nekatere pomnil i-kljlvostl. toda zavedati se je treba, da ima knjiga predvsem poljudnoznanstveni namen, pri katerem marsikdaj ni mogoče zadostiti vsem podrobnim zahtevam njihovega kroga. Ogromna večina naših čitateljev pa bo hva-ložnn avtorju, dn jih je tako spretno popeljal na tako zamotano in neznano polje, kjer je danes denar v modernem gospodarstvu, in bo veliko pridobila nn svojem obzorju. Mislimo, da je prav, če knligo prav toplo priporočilno vsem. ki si hočejo pridobiti vpogled v narodno gospodarstvo, zlasti pa o bistvu in funkcioniranju denarja. E. K.
Med. univ.
Dr. Plnvrtclt Neuberger
Vilharjeva cesta 21 zopet redno ordtnlra od 10—12 in 2—3
7 o " 0 \ V °	i»i•
■fes	
	i
—	Pouk tujih Jezikov (nemščine. Italijanščino. francoščine, angleščine) bo pričel konec meseca. Prav tako se bodo pričolt posebni Jezikovni tečaji zn srednješolce, predvsem nemščina, grščina In latinščina. Vpisovanje dnevno od 9-12 in od 14—In —i Učni zavod tforepetltorlj. .Mestni trg 17.1.
—	Dijaki srednjih, meščanskih In l.lud-sklh šol. kl potrebujejo uspešno pomoč prt učenju, naj se vpišejo k nam! Važno za one, k| nimajo rednega pouka In prlvattste! vsakega posameznega poučujemo po učnem načrtu. ki ga je izdala oblast. Vpisovnn.in dnevno od 9—12 in od 14—16. Učni zuvod KorepetitorlJ. Mestni trg 17-1.
—	Vsa radio popravila vam točno, strokovno In ■ inmstvom tor a predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka Philips-Itadio. Ulica 3. mnja 6.
—	Zahvala. Oh smrti našega ljubljenega moža in skrbnega očka g. Antona Pcstot-nlka, računskega inšpektorja, so iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali toliko ljubezni in naklonjenosti, ohsuli krsto s evotjom. spremili dragega pokojnika na njegov zndnji dom ter nam v teti težkih dnoh nn ta ali oni način lajšali našo globoko bol. Ilog bodi vsem stoteren plačnik. Sv. r asa zadušnlea ho v torek, 26. t. m., ob 7 v ocr-8vl sv. Jakoba. — 1'eatotnlkovi.
—	Lekarne. Nočno službo imajo lekarnej v nedeljo: dr. Kmet, Ciril-Metodova 43; mr. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Se-lenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Ba-karčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmaycr, Sv. Po-tra cesta 78.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 24. oktober:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—10 Nemški reki in napevi — 10—10.15 Poročila v nemščini iu slovenščini — 10.15—10.40 Orgelska glasba in versko predavanje — Prekinitov oddaje do 11.30 — 11 30-12 Prireditev slovenskih domobrancev — 12—12.30 Opoldanski koncert — 12.30-12.45 Poročila v nemščini In slovonščinl — 12.45—14 Koncert glasbo zn razvedrilo — 14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 »Pozdrav iz domovine«, koncert radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. fiijanec — Prekinitev oddaje do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Popoldanski koncert — 17.45—18 Kmetijsko predavanje — Prekinitev oddaje do 19 — 19—19.30 Koncert dueta harmonik — 19.30—19.45 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45—20 Mala medigra — 20—20.15 Poročila v nemščini — 20.15—21 Operna glnsha — 21—22 Koncert malega orkestra vodi Sto.inn Stcnovič — 22-22.10 Poročila v nemščini.
Dnevni spored za 25. oktober:
8.30—S Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.20-12.30 Glasbeni uvod — 12.30—12.415 Poročiln v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Koncert glasbe za razvedrilo — 14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Popoldanski koncert — Prekinitov oddaje do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17 15—17.45 Popoldanski koncert — 17.45—18 Zdravniška ura — Prekinitev oddaje do 19 — 19-19.30 Koncert vaško m lizike — 19.30-19.45 Poročila r slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, nnpoved sporeda za naslednji dnn — 19 45—20 Mala mediera — 20—20.15 Poročila v nemščini — 20 15—21 Glasbo velikih mojstrov Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. ftijaneo — 21—21.10 Razgled po svetu — 21.10-22 Pevci in instru-mentalistl. sodeluje kvartet »Hayo« — 22—i 22.10 Poročila v nemščini.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Dramat
Nedelja, 24 oktobra ob 16: »Potopljeni svet«,
Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, 26. oktobra oh 16: »Kovarstvo ln ljnj
liezen«. Red ToiHsk. Sreda, 27. oktobra ob 16.30: »Potopljeni
svet«. Red B. Četrtek. 28. oktobra ob 16: »Kovarstvo ln
ljubezen«. Red Četrtek. Petek, 29. oktobra ob 16.30: »Cvetje v jeseni«. Red Prvi.
Opera:
Nedelja, 24. oktobra ob 16: »Netopir«. Ope«
reta. Izven. Cene od 32 Ui- navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, 2t. oktobra ob 16: »OrfcJ In Evrldl-
ka«. Red Prvi. Sreila, 27. oktobra ob 16: »Thals«. Rod Sreda.
Četrtek, 28. oktobra ob 16: »OrfcJ ln Evrl-
dlka«. Red A. Petek. 29. oktobra: Zaprto.
Poizvedovanja
Pred tednom dni sc je v kinu Hnionu nnsln denarnice s srednjo vsoto dennrjn. — Kdor jo je zgubil, se nnj zglasi mod uradnimi urami pri upravi kina.
MALI OGLASI
I Službe I
dobe ^
I6CEM ZA TAKOJ: 4 peharje in polagalce ploščic. 4 pleskarje. 4 slikarje, 2 elektroinon-terju in 2 monterja za centralne kurjave. Prijave sprejema dnevno od 1 do pol O Tehnična pisarna Ing. Jos. Ofahal, h rančiSkan&ka ul. 10, dvorišče. (b
POSTREŽNICO za pomivanje in likanje sprejmem takoj od pol 2 dalje Dalmatinova VIII, desno. (b
9 MLINARJA za valjčni mlin zmoi* na in mlinarja za iz* delovanje kaše na kamnih «prejme valjčni mlin Franz Maj-dič. Vir, Domžale, (b
HI APCA konjskega za prevoz mlinskih Izdelkov in navaienega poljskih del sprejme mlin Maj-dič Franz, Vir, Domžale.	(b
PRODAJALKO samostojno, za sadje in zelenjavo. sprejmem takoj. Naslov v upravi >Slov.« pod št. 70%.
SLUŽKINJA poštena in pridna, vajena vseh del, dobi službo, hrana in plača dobra. Lepodvorska ulica 34._(b
SLUŽKINJO
pošteno, kmečko dekle sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7225.	(b
ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA za zbita in šivana dela sprejmem takoj. Dam brezplačno stanovanje kot sostanovalcu. Pirnat Bruno, Ižanska cesta 53. (b
GOSP. POMOČNICO ki zna kuhati in je volina delati, iščem za malo družino. Plača 400 lir. Hrana dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7236. (b
HLAPCA 16 do 18 let starega, sprejmem. Rici Franc, Sp. Kašelj 14, D, M. v Polju.	(b
POSTREŽNICO pošteno, za nekaj nr dnevno, iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod žt. 7199.	(b
Gospodinjsko
POMOČNICO z dobrimi spričevali ali priporočili sprejmem k trfclanski družini. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 7196. __(b
ČEVLJ. POMOČNIKE sprejmem takoj. Mo-korel Jože, Mirje 4, Ljubljana.
POMOČNIKA
precizne mehanike — vajenega za vsa po pravila nalivnih peres rabimo. Plača ze-lo dobra in stalna služba. - »EVEREST«, Prešernova 44. . (b
INŽENIRJA-KEMIKA
mladega, tudi začetnika. išče za takojšen nastop tovarna izven Ljubljane na bivšem ozemlju dravske banovine. Mesto nudi mnogo mo/.nosti za razvoj. Ponudbe na upravo »Slovt-nca« pod »Marljiv« Št. 7244.	b
FRIZERSKO. POMOČ, sprejme: Drago Volina, Pred škofijo 10.
I Vajenci 1
VAJENCA za soboslikar.sko in pleskarsko obrt, takoj sprejmem. — Ernest Reinzgar, Kolodvorska št. 18 in Čopova 10, Ljubljana.	v
I Službe I
iice»o j
MLADA GOSPA vestna in poštena, telo dobra tipkariea — nujno prosi namestit ve za vet dan ali ra nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slov « pod št. 5453.	(a
filVILJA
se priporoča za bivanje obleke, moškega in damskega perila, tudi za otroke. Sprejemam tudi vsa popravila in krnanie. — Kremžar, Mandelčeva št. IVI, (Trnovo) vrata 56.	a
KUHARICA
pridna in poštena, vajena pospravljanja sob išče mesto za 1. nov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samostojna« Št. 7203. (a
Šobe I
oddalo . j
SOSTANOVALKO za takoj ali pozneje sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7183.	(s
SEPARIRANA SOBA z dvema posteljama, se odda. Jegličeva 3.
ODDAM dve veliki event. tri sobe za pisarne v strogem ccntrumu, na razpolago tudi pisalne mize, telefon. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7248.	s
Sobe I
"<*'» 1
IfcčEM SOBO če mogoče v centrumn mesta takoj. Ponudbe nn upravo »Slovenca« i pod »Takoj« št. 7250. 1
I Stanovanji!
litCO |
STANOVANJE čeprav enosobno ilčem
za takoj. Grem tudi za hišnika. Sem kl|Učav-ničar, mehanik in elektromonlcr. Naslov v upravi »Slov.« pod il. 7097.	tc
300 LIR NAGRADE dobi. kdor preskrbi sobo s štedilnikom mirni zakonski uradniški družinici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7195.	(s
STANOVANJE sobe s kuhinjo s 1. ali 15. novembrom išče mirna družina. Gre tudi za hišnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 7182.	(c
i:
V najem
lite
Išf-EM VRT V NAJEM. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Jesen« 7176._ n
I Prodamo |
BREZOVE METLE držaje za lopate, orne la itd., dobite pri Gospodarski zvezi. Blci-vveisova 29 in Maistrova 10.	(I
POSODO
za kisanje zelja	dobite
pri Gospodarski	zvezi,
bleivveisova 29.	(I
Tel 40
88
DRVA
PREMOG	;
GOMB0Č	f
GLEDALIŠKA 14	j
PECI
iamotirane, dobite pri >JLKLO<, Stori trg.
x Premoti
DRVA I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričevo ulica žt.f Telefon St. 21-Ml
Prodam nekal SODOV od 50—50 litrov, pn rnernib za kislo zelje, po zmerni ceni. — B Oiino. Vodnikov trs 2
PRAŠIČA
_,___,J, težkega
prodam. Pod Ježami
za rejo, težkega 60 k^.
ROČNI VOZIČEK nosilnost 300 kg, ugodno prodam. — Polše lože, Tomačevo št. 79, Ljubljana 10.	1
ELEKTROMOTOR
20 PS, 560 Volt, 50 Period, 970 obratov na rniuuto, popolnoma nov — ae ugodno proda. Pojasnila: »KLhOMA« J. Slejko, Sv. Petra c. št. 5. Telef. 26-91.
AKR1K MODROCE
nove, posteljne mreže in železne postelje — zložljive, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7205.
PRODAM: novo krušno peč, 8le-dilnik in ve>na vrata. Tome Ivan, Ljubljana, Brdo, Legatova 1. (I
PRODAM: Dis 190-1, LZ ISS5 in 1888; Angelček 1926 — 1931, Vrtec 1925, 1928 dn 1932, Naslov v upr »Slov.« pod št. 720ti.
SVILENA SITA
/a moko, dobite še v zalogi pri »Kerrum«, l.eoa Stiipica, železni-no, Ijubljana, Gradišče št. 2.	(|
VEČJO MNOŽINO španski bezeg, cepljen in za mejo v grmičkih, plezalke, vrbe žalujke, glicitii-je, klematis, rdeči in modri, prinius trilo-iia. rožno okrasno gr-iničjc proda POI.SE, Malo vas 40, Ježica. Dostavim na dom!
RETINO prodom. Noslov v npr. »Slov.« pod št. 7254.
RETUš P1STOI.O zo foto-slikorje, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7201.
GOJZERJE
dobre. St. 42, takoj
prodom. - Društveno št. 34.	I
PLEMENSKO KRAVO prodom ali zamenjam. Karuaova 5.	(j
| Kupimo |
PREPROGO večjo in manjšo, volneno, najrujše perzijsko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Preproga« 7139. k
ZEI JE V GLAVAH
kupuje »Gospodarska zveza«. Producenli dobijo prevoznice v njeni pisarni Bleiweisov«i t I vrševai cesfa kt 29.
Kupim prazne STEKlENICB »«eb vrti In dobre plačam H CuAtin Vodnikov tre X
ELEKTRIČNO PEČ kupim. Naslov v upravi »Slovcnea« 7058.
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Pellegrino, Kolodvorska 6.	k
IZREDNO DOBRO PLAČAMO za bicikclj-gume, mo-torne-gume. avto-gume ter stare biciklje! -Merkur, Puharjeva 6.
IWIII il
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob tako tragični izgubi našega nepozabnega,
dragega nam
LUDVIKA
§« najprisrčnejše zahvaljujemo. Iskrena hvala gg. zdravnikom in usmiljenim sestram klinike, za njihovo prizadevanje, kakor tudi čč. duhovščini zu poslednje spremstvo. Posebna zahvala za krasne vence Upravi in osobju kurilnice, naduljc ar ž. železnici, Društvu dipl. tehnikov in predvsem šc sotrpinom-tovurišem CJonars-Renicci, katerih pomembna počastitev je vsnkogaj. posebno ganila. Nnj velja vljudna zahvala g. inž. Schupitti kod zastopniku drž. železnic, zn tolažbo in priznanje strokovnemu delu dragega nam pokojnika, izrečeno nam ob mrtvaškem odru žrtve dela. Ravno tako g. zostopniku Društva dip. tehnikov za izraze sožalja. Hvala tudi cen j. osobju Kurilnice, ki je njegovo strto truplo poneslo v njegov poslednji dom in pn gg. pevcem zn ganljive žalostinkc. Vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tnko ogromnem številu spremili in počastili na njegovi zadnji poti, ter vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste cn obsuli s cvetjem in nagromadili vencev na prezgodnjo gomilo, smo iz. srcn hvaležni. Vsem in vsakomur, ki so našemu nesrečnemu I udviku storili in želeli dobro, ter nam kakor koli stali ob strani v teh težkih trenutkih tisočera hvnla. Maša zadušili ca
bo darovana v cerkvi sv. Petra v torek dne 26. oktobra ob 7. uri.
Ljubljana, Zagreb, Trbovlje dne 24. oktobra 1943.
Žalujoča družina MLAKARJEVA
SVEŽO DETELJO kupi takoj tegoid, Gallusovo nabrežje 31.
prašiča
za rejo kupim, cca 50 kg. Mišvclj, Ljubljanska 37.	(j
TEODOL1T dobro ohrunjea, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7229.
SAN!
ročne, za prevažanje lažjega tovora, lesene ali železne, kupim. -ir.rncst llcinžgar. Kolodvorska St.. 18, Ljubljana.
OTROŠKO KOLO
z zračnicami, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »blov.« pod št. 7253.	k
1	Posestva |
KUPIMO MALO II1SO
z velikim dvoriščem ali vrtom, znotraj bloka, ludi tako za popraviti. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Takoj gotovina« št. 7230. (p
1IISO V ZALOGU blizu postaje, oddam v najem. - Ponudbe no upravo »Slovenca« pod »Velik vrt« št. 7138.
11ISO AI.I ZEMLJIŠČE kjer koli, kupim do 630.000 lir, event. več. Same resni prodajalci naj stavijo ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovec« 7162. p
PRODAM HIŠO cnonadstropno ob Gradaščici 4511.000 I. HIŠO dvonostropno, novo s 7 stanovanji po 2 sobi in kabinet, PARCELE na vzhodni strani |in 40 000—60.000 lir, v šiški po 200.000 lir.
ZEMLJIŠČE za tovarno 13.000 m> in 20.000 111» (gramozni tereu) zuor trai bloka.
ZEMLJIŠČE pri rtolcnj-skem kolod. 18.000 m". Reolitelna pisarna Zajec Andrej, Tavčarje-va ul. 10, lel. 34-63.
| Pridelki""!
KISI O ZELJE LN KEPO vsako količino v sodčkih nli brez, dobavi zeljarnn Iloman Sv. Petra cesta 81.	I
kislo zelje novo prvovrstno, po dnevni ceni dobite zaželjeng količino pri G. Erklnvee, Ljubljana, Povšctova 47. (1
goveje seno
2	voza kupim ali zamenjam proti doplačilu za dobro konjsko. Vižintin, Močnt-kova 13.	(k
500 ke korenja
za krmljenje prašičev kupim. cCnj. ponudbe na Jenko, gostilna — Poljanska cesta 71.
|Avto-motor|
avto »dkw«
nov, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 71S6.	(f
avto
tovorni in poltovorni,
v odličnem sinnju, zelo ugodno naprodaj, fušteršič, mehanična delavnica, Bleiweisova štev. 13 (Figovec levo dvorišče).
motorna KOLESA
znamke nsu. DKW in BM\V, nnjnovejši modeli, se ugodno prodajo. šušteršič. mehanična delavnica, Blci-weisova št. 13 (Figovec, levo dvorišče).
j Pohištvo J
nakup in prodaja
rabljenega pohištvo: Trgovina Ogled, Mestni Irg J (vhod »kozi vežo).	(š
moderno spalnico proda mizatsivo Josip GOLJAR, Gerbičeva 51 — Trnovo.	(š
POHIŠTVO
Več pleskonih spalnic in kuhinjskih' oprem ter posamezne komade vam nudi ugodno mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta.	(S
6 lepih tapeciranih
STOLOV ngodno prodani. Naslov v upravi »Slov « pod SI. 7197.	(I
patentne posteljne
mreže, otomane. mo demo kauče In fotelje nudi solidno lu pc nizki eenl
RUDOLF RAD0VAN
tapetulk
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 18
KUHINJSKO OPRAVO novo ali zelo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 72*1.	k
KAlJč ALI OTOMANO tudi malo rubljcno. kupim ozir. zamenjam in žive/. - Naslov v upravi »Slovcncu« pod št. 7141.	k
kuhinj. kredenco
navadno, veliko železno peč in 1 par delavnih čevljev št. 44 — prodam. Jcraj, Kolodvorska ul. 18. 1
KUHINJSKO OPRAVO
lepo. proda: Krže, mizarstvo, Vrhnika Ogledu se v skladišču: Ljubljana. Rleivveisova it. 47, poleg kavarne Majcen.	f
OSO
AKADEMIK reven in marlpv, daje instrukeije za ljudsko in srednjo šolo. Ponudbe na upravo »Slov « pod »Marljivo pouču je« št b920.	u
POUČUJEM
nemščino, italijanščino, stenografijo posameznike ali manjše skupine, tudi začetnike, začetnice. Istotam priprava v vseh srednješolskih predmetih. — Honorar ugoden. Vr-hovčeva št. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni labor).	(u
diplom, učiteljica
polu uje nemščino, fren* coščino, klavir. Honorar zmeren. Naslov v upr. »Slovenca« 7239.
gospa poučuje nemščino in itnlijnn-ščino po posebno hitri metodi. Ugodne ccne. RilOtka c. 10-1. u
STAR Al!
Obrnite se glede in-itrukcij zn svoje otroke (vsi predmeti) na naslov: »Inštrukeijc«, diplomirani filozofi. Novi trg 5, levo. (u
vesten učitelj
pride z.a 8—10 lir ali skromen obed poučevat na doni; violino, za mojstrski izpit in nemščino, italijanščino ter vse predmete ljudskih in nižjih srednjih šol. Naslov oddajte v trgovini Pučnik K., Frančiškanska žt. 3.	u
1 Razno |
OTROKA SPREJME v rejo poStcna družino, skrbna vzpoja. -Naslov v upr. »blov.« št. 7154.
NOVI NA8LOV:
Franliikanska 3
Telefon 45-13
o posojilih
na hiše in posestva dobite intormocije v Ljubljani. Beethovnovo u). 15-11, levo pri
»JUGO-KREblT«. |d
|_Glasba_|
vioi.o
« škatlo kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Viola« St. 7194.
Križanka št.110
1	2	3	4	5	6	7	8	1)	10	U	12	13	14	16
16				17				18				10		
20			21				22				23			
24						25				'20				
27	28		29		30		31		32		33 ! 34			
35		30		37		38		39		40		41		42
43			44				45 I				40			
47						48				49				
50				il										
Vodoravno: 1. slovenska povost, 11. ne-uninicn, 16. del gradu, 17. drevo, 18. državn v Severni Ameriki, 19. hlnt, 20. uadav, 21. pri primitivcih nedotakljiva stvar. 22. pretepač. 23. reka na Goriškem, 21. znamenje, 25. oblika kruha, 26. moško imo, 27. sveto-plseniska oseba, 29. oblika vode, 31. reka na Dolenjskem, ,1,1. letni čns, ,15. Kosovelova pesein, ,17. kraj na Dolenjskem, .19. pijnča. 41. termin, 43. grška črka, 41. del telesa. 45. plug, 46. lovilna priprava, 47. nočednost, 48.-žensko ime, 49. Jurčičeva povest, 50. plevel, 51. pisatelj povesti pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. luža, 2. glasbilo, ,1. mesto ob Črnem morju, 4. otrok, 5. Cbalcaubrian-dova povest, 6. oblika ličinke, 7. del posteljnine, 8. angleški plemič, 9. mesto v Angliji, 10. izraelski kralj, U. preiuutciika.
IEL
KINO SLOGA
mmmm/ •
27-30 |
Veliko presenečenje za vsnkeca kmo-obiskovulea je temperamentna muzikalna filmska komedija
»PREMIERA LJUBEZKI«
Dražestno sovražnico moških, ki se jo mora z zvijočo in obenem ljubeznijo pridobiti — predstavlja altistinja Kirsten lleibcr«. molke-ga. ki si jo pridobi pa llons Siihnkcr.
Režija: Arthur Maria Hobenalt. Predstavo ob delavnikih ob IS in 17, ob n«doi|ah: 10 SO, IS.SO, IS.SO in 17.S0.
TEL.

KINO UNION
Elegantna pustolovščina iz visokih aristokratskih krogov nekdanjega dunajskega dvora!
»SKRIVNOSTNA GROFICA«
Marte llarell - VVoll Alhach Retty fclfnede Datri« - Paul llijrbiper PREDSTAVE i
(ob nedeljah) ob 10.30 13.30. 15.30 in 17.30.
KINO KODKUEVO
telefon «144
Planinski kmetje v boju proti »drveči gori« v zanimivem filmu po znanem Ganghofcr-jevem romanu
»PLAZOVI«
Hansi Knoteck, GustI Stark, Maria Andergast. Krasni posnetki gora! Film za ljubitelje planini	,
Predele ve t nedelja ob pol 11 mettneja, popoldne ob 14.50 In 17; delavnik ob 17.
ISčEM GOSPODA
za igranje klavirja, do 2 uri ob nedeljah, privatno. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Igram« št. 7198. (b
HARMONIK ARSKI TEČAJ zn mladino. Starše vabimo, da vpišejo svoje otroke — posebno dijaki, dijakinje vabljeni.^ Naslov v upravi »Slov.« pod 7107.
VIOLINO
f ričetrtinsko, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7252.	g
B Filateiija I
FILATELISTI!
Ugoden nakup raznih filatclističnih novosti: znamk, filatelistične literature. katalogov in »JOI * - albumov itd., dobite pri f i I n t e I i j i MLADINSKE ZALOŽBE v Ljubljani, Stari trg št. 30.
I Kmivo B
m FrHnčUkHnska lfc Telefon S9 61
8 Obrt 1
^ozor stavbeniki
ln
hiSni posestn ki I
Dobnvljam, polagatr tn slružlm stare PA K h E I'h,
JOSIP BRLEČ
LJnhlJnnn
KOLliD^uliSKA 2S-
12. padnvinn, 1». otočjo v Atlantskem oceanu, 14. kraj pri Podkloštru, 15. hrib pri Beogradu, 28. zapisnik (tujka), 29. mesto v Srbiji, ,10. del suknjiča, 31. inohnmodansko »vela pismo, .12. oaeba iz Tavčarjevega Cvetja v Jeseni, 3,1. kraj pri Ljubljani, 84. reka v Nemčiji, 35. kraj pri Polhovem Gradcu, Sli. vzrok 1 dečlne, .17. puščava v Aziji. 38 rekn nn feškem, 39. riba, 40. kraj pri Trbovljah, 41. del telesa, 42. žival.
Rešitev križanke št. 109
Vodoravno: 1. In 54. Peli so jih mati moja, 16. rt, 17. ost, 18. Borlna, 19. Uide, 20. Sen tli, 21. lot, 22. Sihenik, 23. trnjna, 24. liana, 25. nona. 26 Severln Šali, 35. tonn, 39. imo, 40. hu.;ek, 42. Talin, 44. Itnd, 45. Loče, 46. meč, 47. raketa, 48 pi, 49. Ane, 50. kal, 51. koleno, 52. Lož, 53. karanje, 51. glej 1. vodoravno.
Navpično: l. prst, 2. eter, 3. Lona, 4. lstje, 5. stan, 6. obla. 7. Jool, 8. IrtiS, 9. hi9n. 10. Knin, 11. Baba, 12 agent, 13. kino, 14. Odin, 15 veka, 26. silak, 27. Emona, 28. večer, 29. roman, 30. igelj, ,11. nečke, 82. Atnla. .13. lnkot, .34. Ineni, 36. ornlo. «37. napoj, «38. Adiža, 40. bok«, 41. krom. 4.3. atom.
»NASA KNJIGA«
je najlepša zbirko lenoRlovnili del
Zadnje novosti i
HONER M A NN : Oče I a m i t n n Žlvlje-pjepi.nl roman očeta giba v cev z Mo-lokaia. 2.13 strani. Vez L 56.— S A LM 1 Ml v : K n t r i n a. Romun finske
matere. 353 strani. Vez. I, 65.-CROVIN C I t n d e I a. Iloman zdravnika.
411 strani. Vez. L 73.— CLOKTE: Kolesu se vrtijo, roman o preseljevali u II u rov. ;70 str. Vi z. L 75.
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred Škofijo 5. — MikloSifeva 5.
Neumrjoči izumirajo
I' rancoska akademija je na/nuiiiln, da ne bo d« koncu vojne imenovala nobenih novih članov. S tem sklepom je prekinila svoi prejSnii obnovitveni proces za jako nedoločeno dobo. braiicija torej za zdaj ne bo imela nobenih novih neunirjočih, kar je za Akademijo tem pomembnejše, ker njeno določeno Število 40 mož že zdavnaj ni več polnoštevilno. šest neunirjočih akademikov se ni zmenilo za neumrjočnost in so umrli, seveda v tipanju, da vsaj njih literarna slava ne bo izginila. Nekaj driisih članov se je umaknilo iz Pariza, kjer je sedež Akademije, in se ne more več udeleževati sej in sklepov. Prav pičlo število jih je še v Parizu, premalo, da bi se mo.?le vršiti kake nove volitve v Akademijo. Torej ni bil prostovoljen ta sklep, da do konca vojne ne botlo več izvoljeni novi člnni Akademije.
Ali že veš...
... da hoče vlada Kube ustanoviti veliko industrijo morskih somov, od česar si obeta mnogo koristi?
... da ni Berlin, ampak Dunaj slede na razsežnost največje mesto Hei-rha? Berlin obsega 880 kvadratnih kilometrov, a Dunaj 12181
... da so imeli že stari Egipčani in Grki sanjske bukve, ki so si po njih prerokovali bodočnost,
... da je Michelangelo skoraj vse svoje solie iz marmorja izdeloval brez živega modela?
r
48	Vinko Belifcič
Bilo je čudo, ki ga ni mogel razumeti.
Na Miklavžev večer je šel Janko v prosvetni dom, čeprav ni nikomur ■malih ne velikih pripravil prijetnega presenečenja in čeprav niti sam ni pričakoval, da bi mu kaj takega storili drugi.
V dvorani je bilo zbranih mnogo staršev, in še več otrok, bilo je živo ko na mravljišču in glasno ko na semnju. Janko se je od vrat v ozadju oziral na vse strani — zaman.
Zastor se je dvignil, vsi obrazi so se uprli v oder: v bele angele, v častitljivega Miklavža, v grožeče hudobce ... in bilo je mnogo smeha, vrišoa, joka, rožljanja z verigami... pa tudi angelske in svetniške miline, molitev, pohval, opozoril in graj.
»Močilnik Lučka!«
Šele zdaj je Janko zagledal Mojco, ki je mirno, sedela na svojem prostoru in napeto zrla na oder.
»No, Lučka,c je vprašal Miklavž, »koga pa imaš najrajši poleg očka in nimice?«
»Tetko Mojco,« je takoj odgovorila.
»Gospodov profesorjev pa nič?« se je zavzel svetnik in ji požngal s prstom, tako da je deklica v zadregi potrdila;
»O pač, gospoda razrednika...«
Ali bedim ali sanjam, se je vprašal Janko v temnem ozadju. Obšla ga je toplina ob misli na njegovo pravkar ra/.odeto šolsko ljubezen — na niodro-oko in svetlolaso odličnjakinjo Lučko. Ni pa mu prišlo na misel, koliko dekliških oči je netpajst šolskih let naskrivaj hrepenelo po njem kot no človeku, ki bi mogel ljubljeno žensko do vrhunca osrečiti.
Prireditev je bila pri kraju in ljudje so se veseli usuli iz dvorane. Mladina je 6tiskala rdeče zavoje in druga darila in se glasno razgovarjala. Mojca je šla s sestro, med njima je bila Lučka, ki se je z nasmehom o/.rla v razrednika in ga pozdravila.
Mojca je stopila k Janku.
»Pred tem otrokom sva torej enaka,« je tiho rekla.
»Skoraj,« je odvrnil, »pa tudi med sabo sva enaka.«
»Prav imate —«
»Ali je zato prav, da se vikava, Mojca?«
Kje je našel te tople besde? Ali je hotel z njimi reči kaj več ali jih je spregovoril samo iz vljudnosti?
Drugi dan se je Mojca vrnila v Ljubljano.	,
III.
Jesen se je umaknila zimi, novo leto se je približalo z dnevi jasnine i in ostrega mraza, vprašanja in slutnje so potrkale na Jankovo srce.
Kaj mi prinaša leto, ki se poraja iz te tihe noči?
Pod stropom je gorela petrolejka, zunaj je svetil meščev krajec na speče Otavice, na mrliško belo pokrajino.
Teme ni, ko steklen biser je noč. Ali pomeni to kaj dobrega? In tudi v srcu je več svetlobe ko druga leta. Nekaj se bo spremenilo, nekaj novega bo prišlo. Kaj? Žeun... dom... družina... sreča... mu je misel za mislijo poljubljala srce.
Ah, se je grenko nasmehnil, kaj naj zdaj z vsem tem? Bližajo se leta sivih las in sključene hoje. Kdo se bo menil za čudovite darove življenja, ko jih petnajst najvišjih let ni moglo doseči?
V Ljubljani živi Mojca, mu ie šepnila misel in srce se je zganilo, kot se zgane cvet sončnice, ko 6e izza obzorja prikaže veselo sonce. Razum pa je odvrnil: Bolje bi bilo, da tega ne vem, Mojca in jaz — kaj naj drug z drugim? Umirila sva se že, zdaj živiva mirno, resno po pameti. Bila sva ko dva prozorno čista gorska potoka, ki drvita in se penita po skalnatem pobočju... in s.e v njima lomijo sončni žarki ko v sijajni mavrici... in se barva .sniega neba preliva v barvo rdečega sleča... V šumu in mladosti nezadržno dalje... O, ti, lepi s|>omiii!
Janko je izpil kupico črnega vina.
Zdaj sva dve mirni ravninski vodi. Ne iščeva strug, ne rušiva obrežja. Pot in cilj sta jasno pred nama, oči gledajo vdano naprej, nič posebno velikega in novega naju več ne čaka.
Kak.šna neumnost! — je nenadno vzkliknil. Kateri zlodej neki mi pri-šepetuje te nusli? Saj ni še smrtnih senc v meni in dovolj moči čutim za življenje... in ne le za s3'oje. Kaj pa je to — štirideset let? Moška zrelost na vrhuncu svojih telesnih in duševnih sil! Kje pa je rečeno, da se ne boni nikdar več do solz nasmejal in da ne bo sonce sreče več nikdar obstalo navpično nad mano, tako da ne bo okoli mene nikjer nobene scnce?
■Spet je pi), potem pa je počasi šel iz hiše. Zunaj ga je objela ledena noč in moral se ie tesneje zaviti v plašč.
Moj Bog, koliko zvezdi se jc čudil in gledal po jasnem, čistem nebu, ki se je bočilo nad obzorji. Rimska ccsta je bila ko brezkrajen presojno bel oblak. Ozvezdja Velikega in Malega voza, Kasiopeje, Oriona, Gostosevcev in Dvojčkov so trepetala v svojem srebrnem blišču.
Kako daleč so vsi ti čudoviti svetovi! je pomislil. Kako neizmerno daleč za naše mere! Kako malo vemo o njih! Le to, da krožijo kakor mesec in uaša zemlja noč in dan, leta in'stoletja brez konca gre njihova pot. Mi ne moremo niti razumeti, kako se je to gibanje začelo, še manj pa si moremo predstavljati, kako se Ikj ustavilo.
Zvezde krožijo brez konca, te tlalj-nje, skrivnostne zvezde. Po svojih ne-
doumljivih zakonih se gibljejo, se porajajo in izginjajo v vesoljstvu.
Mraz. mu je zašel v noge in pa opomnil na bridko stvarnost krog in krog: na zasneženi vrt, na tihe Otavice, na bližnje pokopališče. Janko je stopil proti cerkvi in se ustavil ob materinem grobu.
Ti že veš, kako je z zvezdami, ti veš vse. kar ti je bilo tu na zemlji zakrito. Ce pa si zdaj tnko srečna, kakor si z lahkoto mislila na posmrt-nost, in ti je tuja vsaka človeška radovednost in zvedavost — jaz sem tu-mama, in bi rnd, du se zmisliš name en sam trenutek svojega gledanja Boga, pa čeprav te nisem imel tal<o rad, kakor bi te moral imeti in kakor bi te imel danes.
Gledal je zvezde in molil očenaš za mater. Ko ie končal, je imel občutek, da ni bil še nikdar tako zbran v molitvi. Počasi je odšel s pokopališča, se vrnil na vrt in v hišo. Topla soba ga je sprejela ljubeče kakor najbolj vdana oseba... kakor mati... kakor žena.
Natočil si je vina in pil, odlomil si je potice. Vse je bilo čudovito tiho, lina je mirno spala v sosedni sobi, le ura nn steni je tiktakala ko glas iz večnosti.
Mojca! je drhti? zaklicalo srce.
Mojca! se je zganila vsa notranjost.
Mojca! so šepeta je spregovorile ustnice.
Mojca .kako je s taiiof
Žimo za žimnice
nudi najugodneje iz lastne najmodernejše, higijensko ureiene tovarne
»ZIMA« 2M
Tovarna: FUŽINE.
Prodajalna: Ljubljana. Sv. Petra c. 17
Sčetkarske izdelke
vseh vrst, nudi naj ugodneje na cel tio iz lastne lov* me
| Poizvedbe |
ROKAVICE usnjene, svetlo-drap, sem zgubila v četrtek popoldne v bližini nunske cerkve. Najdi telja prosim, da jili odda proti nagradi v upravi »Slovenca« pod št. 7185.
KDOR KAJ VE
kdo je vzel premično imovino, dne 28. sept. t. I. umrle Kogoj Marije, naj, sporoči V i d i -cu Janezu, Florjanska ul. 21.	o
I Radio I
Vsa radio popravila
vam točno, strokovno in z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka: Fhilips-Radio, Ulica 3. maja 6.
I Stroji |
ELEKTROMOTOR
znamke AEG, 6 obratov, na-. Kavčič Ciril, esno brilo 28, Vrhnika.	(x
nov, kit 2S00 prodaj, lesno 1
I Sto- stroji I
ŠIVALNI STROJ >Jux«, se proda. Pred Škofijo 19, hišnica.
ŠIVALNI STROJ »Singcrt, pogrezlilv, dobro ohranjen, kupi ni. Zupančič Kranja, Jurčkova pot 10? — Ljubljana.
ŠIVALNE STROJE
vseh vrst, kupimo. Pln-čnnio res dobro. Ponudite trgovini »Ogled«, Mostni trg 3. (vhod skozi vežo).
I Kolesa |
NOVA KOLESA
in nekaj rabljenih in več motornih koles za znižano ceno naprodaj. žušteršič. mehanična delavuica, Blei-weisova 13 (1'igovee, levo dvorišče. (oo
DVA TRICIKLJA
en rabljen, en nov in en motorni trieikelj za 1 IKK) kg, zelo ugodno naprodaj. - Suštcršič, mehanična delavnica, Rleivveisova n (Figo-vec levo dvorišče).
KOLO
dobro ohranjeno in rubljen gumi, prodam. Cosposvetska cesta 53.
IZJAVA!
Podpisani Janko Mlakar, posestnik na Rakeku št. 23 izjavljam, da moja ločena žena Terezija in otroci Nu-šn, Jožef in Terezija niso upravičeni kakor koli upravljati z mojim premoženjem, zlasti odtujevati njegove nepremične in
Cremične dele ter o in proti vsakemu, ki je od imenovunih kupil kar koli, ali bi v bodoče kupil, nastopil sodno pot. — Ljubljana, 22. oktobra 1943. Janko Mlakar s. r.	(o
I Knjige |
MEDICINCI! »l.chrbueh der Pato-logie« (Ribbert) si izposodim proti visoki odškodnini ali kupim. Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 7184.

Potrta globoke bolesti naznanjam v imenu vseh sorodnikov, da nas je zapustila naša predobra teta, blaga sestrična, gospodična
Cilka Krekova
ki se je preselila v petek, dne 22. oktobra, ob pol 5 popoldne,
previdena s svetotajst^, k svojemu Stvarniku. Pogreb nepozabne rajne bo v nedeljo, dne 24. oktobra 1943 ob pol 3 popoldne, z Zal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo darovane v več cerkvah. Predrago rajno priporočamo v molitevl Ljubljana, dne 23. oktobra 1943.
2alujoča nečakinja Ančka Rihar roj. Subic.

PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI
naznanja vsem obiskovalcem Ljudske knjižnice, da je umrl njeni zvesti knjižničar
ANTON DOKLER
ravnatelj učiteljišča v pokoju.
Dobri Bog naj bo milostljiv Plačnik zvestemu vernemu služabniku! K zadnjemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 24. oktobra 1943 ob 4. uri popoldne.
Ljubljana, 23. okt. 1943.
PROSVETNA ZVEZA.

KMET. GOSPODARSKO DRUŠTVO V LOGATCU R. Z. Z J.
sporoča žalostno vest, dn jo po dolgotrajni nmkapolni bolezni, Bogu vdano umrl, gospod
3erina Josip
posestnik dolgotrajni član uprav, odbora.
Pogreb predragega in zaslužnega dclavca bode v nedeljo, 24. oktobra nb i. uri popoldne iz hiše žalosti Martinhriba št. 20 na farno pokopališče v Dol. Logatec.
Dol. Logntec dne 22. oktobra Hit.
KMET. GOSPODARSKO DRUŠTVO V LOGATCU
K!UM
Umrln nam je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
Florjančič Helena
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. okt. 1943 ob 3 popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. oktobra 1943.
Zal n'j oči ostali.
VSEMOGOČNI JE POKLICAL K SEBI NAŠO DOBRO MAMO, STARO MAMO, PRASTARO MAMO, GOSPO
KATARINO VONČINA
ROJ. BERTONCELJ
SOPROGO PREJEMNIKA DOH. URADA V POK.
NA NJENI POSLEDNJI POTI BOMO PREDOBRO POKOJNICO SPREMILI V NEDELJO, 24. T. M., OB POL PETIH POPOLDNE IZ KAPELE SV. KRIŠTOFA NA 2ALAH.
SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO DAROVANA V SREDO, DNE 27. OKTOBRA OB 7. URI PRI SV. PETRU.
LJUBLJANA, 22. OKTOBRA 194S.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše nenadomestljive mamice, gospe
AMALIJE SEME
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, ji poklonili vencev in cvetja in jo spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, 22. oktobra 1943.
SEMETOVI IN SORODSTVO