ISSN 0351-6407 Oktobra z novim direktorjem stran 9 Intervju ■ % RAČUNALNIKI M .Sobota, Slovenska tel,: 27 094 O Oživljeni ob živi materi J CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Prvi praznik Občine stran 6 »Pretekla vladaje dajala prednost volitvam namesto tekočim obveznostim« stran 4 Podi črto Kcijska Membra Vse poti vodijo v Toda to konec koncev ni pomembno, pomembno pa je, če nam je po naključju dano, da nas obišče katera od velikih ideoloških glav, in že ^kNE« VREME Ba fc®č g®st®v Slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik stran 17 rti če dobrote! Me pa prav zanima, ali so Oh tako dobre kot tiste, 16. september, torek, Ljudmila 17. september, sreda, Robert 11. avgust, četrtek, 12. avgust, petek, 13. avgust, sobota, 14. avgust, nedelja, 15. september, pon., Ce v jeseni grmi, se leto ponovi. Erna Gvido Janez Rastko Dolores So si nove kmetijske zadruge protipravno prisvojile premoženje Wnke? stran 3 ’ v O«' 4 S Murska Sobota, 11. september 1997, leto XIIX, št. 37, cena 190 SIT to premalo, da bi se izognili takratni napaki. Argument nove šole je prešibek in nezadosten, da se v njej ne bi stalno pojavljali problemi. Iz teh napak se očitno nismo naučili ničesar, saj se še naprej ministrira ne eni, ampak kar nekaj ideološkim usmeritvam, ob šolah pa so se nam zaradi podobnih ideologov dokončno sesuli še nekateri gospodarski subjekti, vitalnega pomena za regijo. Ob koncu tedna bo večinoma sončno, možne so pooblačive s posameznimi padavinami. Lunine mene: sonce bo vzšlo 11. septembra ob 6 uri in 35 minut, zašlo pa ob 19 uri in 22. minut. Dan je dolg 1 2 ur in 47 minute in je vsak dan za nekaj minut krajši. 16. septembra bo ščip ali polna luna. \a^^raytli bomo, kar smo pridelali, v, kot vse tiske ep'ieseni in uživali v sadovih narave v zi-po/coJu- čeprav kljub lepi jeseni bogovi po-n‘so M' najbolj naklonjeni. Težko je injArt kakšen blišč, ki smo mu bili priča za-f^Susta in prve dni septembra, se bo še ^je ,Zp°d PrePr°ge. Že na začetku septembra na n°se stavka gimnazijcev, ki so z dv°izmenskemu po- ^lč!anemarim oiadje, fiedi lfna korenine itiin7,osemdeset'h’ saj se o1 °,0’ na kar sem ta' ^^Zardal’ z nepravim tonom sicer, ko je usmerjenega šolstva na egalitarnih ke. 1 (enake pameti in enakih želodcev) ravno pit d rat še združeni gimnaziji in poklicni šoli akeoionil. že takrat se je pokazalo, da smo v ■ do centra bolj papeški od papeža, saj smo BL M Pod streho ene šole dve povsem različni | IL. ^obletni današnjega srednjega šolstva v ■r n'so nič drugega kot to, da je ta ■ bil in je še ves čas podrejen diktatu »raz-^.^ij in eksperimentiranju posameznikov F na to, ali njihove fikcije ali razvojne vizije [ ^snejSo strokovno kritiko, kaj šele stroko- ifikacijo. Za uresničevanje posameznih tov in razVOjne infrastrukture, kar šola ne-a°,Je' sta bili pomembni politična moč in in ne b^^most nosilcev projektov ali sku-dr St^^0 ^ePrav Je recim° v tistem času 8/ na rnad ki je akademska avtoriteta, opoja hjUrdnost usmerjene gimnazije, kaj Se strinjal s šolskimi kombinati, Je bilo smo na kolenih. Zato me ne preseneča, če recimo katerega od veljakov opozoriš na zgodovinski pamflet, ki si ga je privoščila tu živeča narodnost, in te zavrne z besedami: »Bejži od toga!« Toliko bolj je to boleče, ko se akademsko izobražen mladec spravi na praznik ene od občin, ki se je edina v tej ljubi Sloveniji spomnila, da nam je Prekmurcem po prvi vojni kljub vsemu najprej uspela priključitev k Sloveniji in šele zatem h kraljevini SHS, ne da bi se ob tem vsaj malo povprašal, kaj se sploh dogaja z nami, ko se nam odpirajo nove rane v naši nacionalni biti, kot je to Hotiza, za katero ni še nihče s prstom mignil, razen ko jo je potreboval za svojo branjevško trgovino. Bog ne daj, da bi imel kaj proti Primorski, katere priključitev bo državni zbor slovesno zaznamoval. Priključitev Prekmurja k matici pa, čeprav ozemeljsko v manjšem obsegu, naj ne bila vredna niti spomina na občinski ravni. Da je tako, pa so najprej največ krivi Prekmurci in šele zatem Slovenci. J. POTEK PRODAJA 4 1/1 brik KAMINSKI, 1/1 brik ... N>ŽA.'”i............ 189,40 SIT 189,40 SIT 167,30 SIT ..72,60 SIT 399,70 SIT Prodajali jih bodo v vseh Potrošnikovih poslovnih enotah z živili. Sir Te dni v podjetju Elrad International podpisujejo pogodbe o zaposlitvi stran 8 Spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti stran 10 avt°mobilov PEUGEOT in REZERVNIH DELOV, ’ ^LKANIZERSTVO, AVTOMATSKA AVTOPRALNICA O jg v septembra ^aS^AvroBUSNi promet |\ P ^Murska Sobota d.o.o., Bakovska 29a ■■■■■■■■■■■■■ vjVl AVTOCENTER PEUGEOT ^iktualno okoli nas vestnik, 11. september^ Na volitve? Glede na zaenkrat ponujeno predsedniško bero se bodo na (predvidoma) novembrske volitve odpravili samo tisti, ki verjamejo, da je državo sposoben voditi samo en mož, nekdanji predsednik CK ZKS, enkratni (ali dvakratni) predsednik RS Milan Kučan. Verjetno nihče ne verjame, da bi lahko zmagal eden od nacionalističnih satelitov: Adolf Štorman (večkrat kaznovani predsednik Republikanske zveze Slovenije), Matjaž Gerlanc (Nacionalsocialna zveza Slovenije), Sašo Lap (Slovenska nacionalna desnica) ali Josip Jesih iz Lige za Slovenijo. Kandidati, ki bodo očitno prispevali samo k množičnosti kandidature, samemu predvolilnemu boju pa kaj več kot pečata burke najbrž ne bodo dali. Da predsedniških volitev letos ne gre jemati preveč zares, je dokazalo tudi Združenje ob Lipi sprave, ki je za svojega predsedniškega kandidata izbralo dr. Anton Stresa. Nerodno pri vsej zadevi ni to, da Rode ni dal blagoslova za Stresovo kandidaturo, temveč da o svoji kandidaturi nič ne ve niti Anton Stres, ki se te dni mudi nekje v tujini. Izbiranje kandidata je še najbolj podobno commedii deli' arte, pri tem pa so njeni glavni nosilci »junaki« pomladnih strank. Medtem ko bi SLS na volitvah ponudila svojega kandidata, seveda če bi verjela, da Podobnik lahko zmaga (če ga bo lansirala, bo Kučan imel vsaj dostojnega protikandidata), pa Janša in Peterle niti slišati nočeta, da bi v pomladnem imenu nastopil dotični gospod. Ima torej lahko iskanje »nadstrankarskega« kandidata SDS in SKD sploh pomladni uspeh? Iz SLS je že prišel jasen odgovor, ki ga je v strankinem imenu lansiral dr. Zagožen: ne, ker verjamejo, daje za takšnega kandidata prepozno. Tudi zato so opozicijski pomladniki zaman čakali v Dragi na brata Podobnik. Seveda Peterle še maha z domnevnima skritima adutoma: s strankarskim in nadstrankarskim kandidatom. In če bi nekateri SKD-jevci stavili na argentinskega Slovenca Andreja Bajuka, si ta očitno ne želi kandidirati. Še ne. Si bo javnega soočenja s Kučanom zaželel Janez Janša? LDS očitno nima predsedniških pretenzij. Njeno poudarjanje, da ji je dovolj premiersko mesto, je ekvivalentno Kučanovi podpori. Da bo združenolistniška podpora veljala sedanjemu predsedniku, svojemu nekdanjemu članu, ni potrebno posebej izgubljati besed. Se ve, Kučan se bo na volitve raje odpravil kot »neodvisni« kandidat in bo v te namene zbral potrebnih 5000 glasov. To nikakor ne bo težko. Navsezadnje je tisti, ki vedno rad obišče svoje rojake (pa naj pada toča ali se odpirajo novi državni prehodi ali pa gre za »dneve na Otoku ljubezni«...), mož, ki rad gosti tuje državnike (srečanje šesterice v Piranu), mož, ki seje odpravil v škofovske sobane. Letos bo predvolilne nastope opravil kar v predsedniški halji in na državne stroške. Toda kolikokrat bo kandidiral zdajšnji predsednik? Leta 1990 je zmagal prvič, leta 1992 drugič, zdaj bo kandidiral tretjič, toda drugič od veljavnosti sedanje Ustave. Umrla misijonarka ljubezni 5. septembra je v 87. letu starosti za srčno kapjo umrla Nobelova nagrajenka mati Tereza, po vsem svetu znana po svojem zavzemanju za lačne, revne, za ljudi z roba družbe. Mati Tereza se rodi 27. avgusta 1910 v Skopju v albanski družini očetu Koleju Bojayhiu in materi Drani. Teden dni pozneje jo v katedrali Srca Jezusovega krstijo. Bolehno in majhno dete dobi ime Ganxhe (cvetni popek, brstenje, cvet). S sedmimi leti mora v šolo. V katoliški šoli jo pripravijo na prvo spoved in obhajilo. V družini je najbolj inteligentno dete, ki ga starši pošljejo v državno gimnazijo. Ko je Ganxhe osem let zaradi zastrupitve in notranjih krvavitev umre njen oče, veletrgovec, gradbenik, mestni svetnik, rodoljub in poliglot, predvsem pa dobrodelnik, oče revnih, pravi vzornik. Drana in trije otroci ostanejo sami. Ganxhina mati postane prava mati siromašnih, ki jih sprejema v svoj dom, med njimi tudi alkoholičarko Filjo, ki kmalu umre, Drani pa zapusti šestero svojih otrok. Ganxhe kot mladinka postane »duša in srce katoliške mladine v Skopju«. Poje v zboru, recitira na proslavah, ki jih tudi soorganizira, pomaga prirejati dobrodelne akcije, piše tudi poezijo in postane članica Marijine konregacije. 14. avgusta 1928 se Ganxhe odloči, da bo postala katoliška redovnica in da se bo v popolnosti posvetila Bogu in bližnjim v misijonih. 13. septembra 1928 se prek Zagreba in Dublina odpravi v Kalkuto. V Indiji je približno 20 let redovnica Loretskih sester, kjer izpolnjuje svoje poslanstvo kot medicinska sestra, učiteljica, profesorica in nazadnje direktorica šole. Nadene si ime svetnice Tereze iz Lisieuxa. Leta 1948 zaprosi za dovoljenje redovnega poglavarja, škofa in Rima in zapusti redovniško skupnost. Dve leti pozneje, 7. oktobra 1950, ji Rim dovoli ustanovitev nove redovniške skupnosti Misijonarke ljubezni, mati Tereza pa tako postane voditeljica reda, ki mu dovolijo obleči šari. Pripadniki reda se morajo zavezati, da nikoli ne bodo delali za denar ali za pridobitev bogastva. Mati Terezija je vse življenje ostala zvesta svoji prvi akciji, ko je v Kalkuti s ceste pobirala umirajoče, ki jih nihče ni hotel niti potreboval. Ti so našli svoje zavetišče v Kalighatu, v hiši misijonark usmiljenk. Mati Tereza je nato s svojimi redovnicami ustanovila mrežo domov za revne, od Kalkute do New Yorka. Eden prvih domov za žrtve aidsa je nastal po njeni zaslugi. Z neizprosnostjo, predvsem pa Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Se je kraljica še zadnjič uklonila Diani? Medtem ko je London zajela žalost ob izgubi »ljudske princese«, kot je Diano Spencer poimenoval britanski premier Tony Blair, je najpomembnejši del kraljeve družine letoval na Škotskem. Britanci so z objokovanjem nesrečne usode lady Di prisilili kraljevo družino, daje prekršila protokol. Množice Britancev so objokovale princeso pred Kensingtonsko, Buckinghamsko in palačo St. James, kamor sef polagali cvetje. Kraljeve družine pa ni bilo na spregled. Tabloidi so pograbili kost in kraljevi družini očitali, da ne žaluje z narodom. Po tistem, ko je princ Charles v spremstvu Dianinih sester pripeljal princesino krsto iz Pariza v London, se je vrnil h kraljevi družini, ki je počitnikovala v dvorcu Balmoral na Škotskem. Princ Charles je v petek pripeljal v London sinova. Sprehodili so se med jokajočimi podaniki njenega kraljestva Elizabete II. Tega dne se je oglasila tudi Elizabeta. V petkovem televizijskem nagovora ljudstvu pred Buckinghamsko palačo se je poklonila spominu pokojne princese. Svoje podanike je nagovorila kot »kraljica in babica«, Diano pa označila kot »izredno in nadarjeno osebnost«. »V dobrih in slabih časih se je vedno znala nasmehniti in navdihniti ljudi s svojo toplino in prijaznostjo,« je dejala kraljica in poudarila Dianino skrb za sinova Williama in Harryja. »Vsi smo se na različne načine trudili, da bi se sprijaznili z njeno ponižnostjo in oznanjanjem Jezusove ljubezni, z lastnim zgledom, je za svoje delo pritegnila zasebne donatorje in javne ustanove. Leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir, ki jo je sprejela v imenu »nezaželenih in neljubljenih ter ljudi, za katere nihče ne skrbi«. Bila je povsod, kjer so ljudje potrebovali tolažbo: med lačnimi v Etiopiji, med žrtvami radioaktivnega sevanja v Černobilu, med ruševinami potresa v Armeniji in v revnih četrtih Južne Afrike, med vojno v Bejrutu in po padcu železne zavese v Vzhodni Evropi. Mati Tereza je nekoč dejala: »Mi nismo socialne delavke, temveč redovnice v svetu, kontemplativne aktivne redovnice, ljubezen božja na delu. Vse, kar delamo, delamo iz ljubezni, z ljubeznijo, za ljubezen, za Jezusa.« Od velike dobrotnice se bo svet poslovil to soboto. V Kalkuti jo bodo pokopali z državnimi častmi. Sožalne brzojavke so Misijonarkam ljubezni poslali predsednik DZ Janez Podobnik, premier dr. Janez Drnovšek in slovenski metropolit dr. Franc Rode. smrtjo. Težko je izraziti občutek izgube, saj prvemu šoku pogosto sledijo še druga čustva: nejevera, jeza in skrb za tiste, ki ostajajo.« Kraljica, ki ljudstvo naslovi le ob božiču, je tako drugič v vseh 45 letih svoje vladavine prekršila protokol. Prvič je to storila 24. februarja 1991 ob koncu zalivske vojne. Tudi v soboto, ko je žalovanje doseglo svoj vrhunec, je kraljica ukazala, naj zastavo na Buckinghamski palači spustijo na pol droga, in s tem prekršila protokol. Ko je namreč ogrožena monarhija, ima kraljica vso pravico, da srednjeveški protokol tudi prekrši. Je kraljica še zadnjič morala popustiti Diani in njeni ljudsko-medijsko uspešni karieri? Si bo kraljica zdaj »oddahnila« ali pa čaka monarhijo transformacijo »a la Diana«, torej z več čustvi v javnosti, z več stika s svojimi podaniki? V Westminstrski opatiji, kjer je bila v soboto maša zadušnica, se je zbrala vsa kraljeva družina (97-let-na kraljica mati, kraljica Elizabeta II. in njen mož ter njuni trije sinovi, Dianina sina, kraljičina sestra princesa Margareta, Sarah Fergu-son, ločena žena princa Andrewa, je pripeljala hčeri princeso Beatri-ce in Eugenie) in drugo kraljevo sorodstvo, Spencerjevi (Dianina mati, sestri ter brat), predstavnike političnega življenja pa je vodil premier Tony Blair z ženo Cherie, ^Iz Zagreba piše kije med ceremonijo ganljivo prebral 13. poglavje iz Prvega pisma Korinčanom. V pretresljivem nastopu je zadonelo: »Zdaj ostane vera, upanje, ljubezen - to troje. Najpomembnejša pa je ljubezen.« Pretreseni Italijan Luciano Pavarotti ni zmogel zapeti. Zato pa je v Westminstrski opatiji zapel Elton John, pop zvezdnik. To bi bilo lady Di zagotovo všeč. Kraljica je skupaj z možem k Dianini krsti položila venec. To je storil tudi Charles s svojima sinovoma. Toda do besede so prišli samo Spencerji, ki so urednikom tabloidov dali vedeti, da jih na črni maši ne želijo videti, ne glede na to, da jih je kraljeva dru- žina, ki je sestavljala spisek povabljenih, tja tudi povabila. Medtem ko sta se Dianini sestri omejili na liriko, je grof Charles Spencer zarohnel proti medijem in požel aplavz ljudstva, kije na velikih ekranih spremljalo črno mašo. »Dianini krvni sorodniki bomo storili vse, da bosta vrla fanta kljub odgovornosti do kraljevske dediščine, ki jo nosita, odraščala tako, da bo njuno življenje pesem. Tako je želela njuna mati.« Je IX. grof Spencerjevih napovedal Windsorjem boj za vzgojo mladeničev? Mar požeti aplavz množice dokazuje, da je za britansko kraljevo družino skrajni čas, da se odpre svojemu narodu? Spencerjevi so se odločili, da Diano pokopljejo na svojem posestvu Althorp blizu Northamp-tona, vendar ne v družinski grobnici, temveč na otočku, ki ga je v ta namen posvetil lokalni škof. Iz Westminstrske opatije, kamor so jo na lafeti iz leta 1904 privedli gardisti, so jo bobbyji odnesli v furgon, kije nekdanjo »njeno visokost« odpeljal na zadnjo pot. Pogreba v ožjem družinskem krogu na otočku sredi ribnika so se udeležili tudi princ Charles ter sinova William in Harry. Večmilijonska množica, ki je, da bi še poslednjič videla svojo princeso, taborila ob nekaj kilo- Hrvaška katarza Prejšnji četrtek sta Hrvaška in Izrael vzpostavila diplomatske odnose. Dogodek sam zase ne bi predstavljal, predvsem pa izzival večje pozornosti hrvaške in tudi mednarodne javnosti, če se v posebni izjavi vrhovništva in čelništva, torej predsednika republike in vlade, ki jo je na pogajanjih z izraelsko delegacijo v Budimpešti 21. avgusta podpisal vodja uradov hrvaškega predsednika Hrvoje Šari-nič, ne bi zapisalo tudi tole: »Hrvaška se zaradi zločinov zoper židovsko ljudstvo v času nacističnega obdobja kvislinškega režima (ustašev) opravičuje židovskemu ljudstvu in državi Izrael...«. V izjavi, ki prvič obsoja Paveličevo NDH kot nacistično tvorbo, Hrvaška pa naj bi bila naslednica močnega protifašističnega, partizanskega gibanja na svojem ozemlju, so odpravljeni tudi, nesporazumi, ki jih je natrosil izvirnik Tudmanovih Brezpotij zgodovinske resničnosti (Zagreb, 1989), v njem so namreč omalovaževani zločini ustaškega režima, Židje pa obravnavani kot nekakšni privilegiranci jasenovskega taborišča. Tako so se dr. Franjo Tudman in njegovi odrekli enemu od stebrov režima, ki se je naslanjal na novejšo in starejšo politično, zlasti proustaško emigracijo: To pa je bil glavni pogoj za navezavo diplomatskih odnosov med Jeruzalemom in Zagrebom, ki ga je na začetku devetdesetih posredno sugeriral Jonathan Steinberg, židovski raziskovalec razlik med fašizmom.in nacizmom, ki so med 2. svetovno vojno prišle do izraza prav na ozemlju Hrvaške, na tistem območju, ki ga je zasedala italijanska vojska. Gre predvsem za vso obalo, kjer so Mussolinijevi oficirji, zgroženi nad ravnanjem ustašev, začeli spontano ščititi Žide in Srbe. V svoji študiji AH or Nothing Jonathan Steiberg domneva, da je šlo za kombinacijo različnih motivov: visoko vrednotenje oficirske časti, superiornost nad »divjaškimi domačini«, humanizem in še marsikaj, zaradi česar se fascinantna zgodba o fašističnem kljubovanju »dokončni rešitvi židovskega vprašanja« začenja prav na Hrvaškem. Poglavništvo NDHje bilo nad ravnanjem Mussolinijeve vojske ogorčeno in Hitler je nenehno do- metrski poti od Kensingtonske palače do Westminstrske opatije. je bila zavita v molk, na bučnik ulicah je tokrat odmeval samo topot konjev pripadnikov 1. taljena valižanskih gardistov. Britanci so očitno dobili svojo E'T to. S pomočjo »vsega krivili* dijev« so bile prazne tudi našt ulice. Mar ljudje res potrebujemo zvezde ali pa smo sam’ radi priča veličastnim spektaklom? 850-letnica Moskve V Moskvi so z govon® moskovskega župana Juri)11 Luškova uradno začeli slo- / resnosti ob 850-letnici Moskve. Uvodne slavnosti sta se med drugim udeležila tu-ski predsednik Boris Jelcin in poglavar ruske pravoslavne Cerkve Aleksej 11 nes čestitamo Moskvi-m1-stu, ki ga vsakdo ljubi in ni,« je na slovestnosti spte' govoril Jelcin in dodal ruska prestolnica postaja11 / leta v leto lepša. »Skupaj / Moskvo bo Rusija M11 / spet dosegla napredek'1 / dejal Jelcin ob ^cetkuP / novanja, največjega od^ / od začetka demokrata reform. / Zlati lev P Hana-Bi Najvišjo nagr^J filmskega festiyar‘L|A so letos japonskega re™& Kitana. Nagrade ? v Benetkah sPor^mnds^gbn(j ca žirije novo* serka Jane nagrado žiriMnSke^^^ »Ovosodo« i< serja Paola šega igralca je p v sley Snipes za, OneNightSt^W Figgisa, za najb0 Jviogo ’ Robin Tunneyza Niagara, NiaSar Boba Gosseja. bival pritožbe nad Italijani, ki da s^risV' upoštevajo ukazov, ščitijo izdajalce, (} dnike manjvrednih ras itd. Toda skih oficirjev je vztrajalo pri svojeor nepokorščino, medtem ko s0 usta pokoli, a samo tam, kjer ni jfiU Vse to je zabeleženo v številnih do d jih Italijani skrbno branili in re^e'avj’no, jlf dragoceno pričevanje pred zgodo tudi Steinberg ne pozabi oP^.Lgpci, julijanskega ravnanja s Slovenci, jSocia. fii1 republikanci in celo z italijansk' okvt' munisti in demokrati, a to e opombe o sicer širokem in na siaškel ozadju pokore hrvaške politike za.^vdlCnjljl ki so jih do uradne izjave resda P nekako pod mizo, kajti tudi »F(lli bila predvsem izraz stoletnega P vaškega naroda po samostojni ptanj slavnostnih priložnostih govori ./j Ih man. Sedaj niso v zadregi le tisti njihovi simpatizerji tudi iz vrst Tudn1 ki niti ne skrivajo svojih nagnjen nniitična lavnOSt temveč celotna politična javn^1'’^ |0 se ji vsiljuje vprašanje, katera 1 | li jz. . zločinov, zlasti do sedanjih,,k! devetdesetih? To je navsezadnje za očiščenje, katarzo družbe in /P J ne skriva ambicij, da s sebe sp napra poti v družbo demokratičnih ga tisočletja, za kar Pose^fA\hing,°rt.(sk(lti,tD države na Balkanu) skrb^^ rekoč podeljuje ali zavrača us . jA čemer lahko našo zgodbo o omenimo kot pomemben do p razmerja sil v mednarodnih o p^ v linskega zidu. V hrvaškem Pr' sei^ilt prav kmalu ugotoviti, kako is vljeno povedano, skesal nek a n*. c man. ^njk, 11. septemhnr 1997 Mktualno doma 3 kopije in kdo plačuje v Kmetijski zadrugi Panonka? Oživljeni dediči ob živi materi n ----— ----———— ----------------------------- ^nove kmetijske zadruge protipravno prisvojile premoženje Panonke? ponija Kmetijske zadruge Panonka, ki traja že nekaj let, se na-'Wein prav nič ne kaže, da bi se usoda te nekoč največje kmetijske c v državi srečno iztekla. Informacije, ki prihajajo iz zadružnih S° s^°Pe> dostikrat so si celo nasprotujoče in človek se kar znebiti občutka, da znotraj na videz enovitega zadružnega siste-lu? eP čas vladajo različne struje, ki si prizadevajo uveljaviti svojo enovit zaje J^hov. 'žra, a m|šUena :'X^estran^ mate- Wb°P(^ Ms(al vrhunski bSie erCni Se bo še KV1 Pran J.e nekol iko pU' Omenil 1 rod" U.okto- bra 1980 v M. Soboti staršema, ki sta vidna prosvetna delavca, in da je že od vrtca dalje presenečal z zanimivimi likovnimi izdelki; zaradi izredne nadarjenosti pa je v prvem šolskem letu naredil kar razreda. Kot osnovnošolca so ga zanimala razna področja - mate- Reševanje matematičnih nalog je za Matjaža izziv. »To je nekaj lepega, ker ne veš, ali boš prišel do konca; in še lepše je, ko prideš do konca ... Cveka v šoli še nisem dobil, če pa bi ga, bi ga da! v okvir.« s sedeži v Murski Soboti. Beltincih, Martjancih, na Cankovi in v Gornjih Petrovcih. Kmetijska zadruga Ledavski dol na Cankovi je bila sicer ustanovljena že prej, zadružni enoti v Prosenjakovcih in Martjancih pa sta se sredi lanskega novembra združili v Kmetijsko zadrugo Martjanci. Poleg naštetih kmetijskih zadrug so se kot samostojne pravne osebe organizirali še Sadjarstvo, Semenarstvo in Zadružna blagovna hiša, ni pa še jasna usoda Europroduk-ta. Iz slednjega se namreč s svojim deležem (160 ton hladilniš-kih zmogljivosti) izloča Skupina podjetij ABC Pomurka, zato bi ga kazalo spojiti v Sadjarstvom. Bodo nove zadruge naslednice sedanje Panonke? V bistvu pa stvar le ni tako enostavna, saj v primeru novih kmetijskih zadrug ne gre za preoblikovanje stare zadruge, pač pa za ustanovitev povsem novih in v tem je razlika med tistim, kar je bilo sprejeto na občnem zboru, in tem, kar se zdaj v praksi dogaja. Vseh pet omenjenih kmetijskih zadrug je bilo namreč ustanovljenih na novo, ustanovitelji so vplačali nove članske deleže, ki sicer ne presegajo pičlih 1.000 tolarjev, te zadruge pa s staro Panonko vsaj zaenkrat v bistvu ni- K matika, glasba, likovno ustvarjanje, križanke, naloge iz logike in še in še. Na gimnaziji je pisal in urejal glasili Spregovorila je beseda (dve številki) in Eppiir si muove, kot avtor pa je sodeloval še pri drugih revijah in glasilih. Dobil je tudi vsa tri Cankarjeva priznanja tako-v osnovni kot srednji šoli. V soboški glasbeni šoli je končal usmeritev klavir in nastopal na raznih prireditvah. Kot samouk pa se je naučil igrati še na orgle in tako opravlja tudi "vlogo kantorja po evangeličanskih cerkvah. Igra tudi na blokflavto, kot osnovnošolec pa je prepeval in nastopal v vseh šolskih zborih. Pri matematiki je že v OŠ osvojil vsa Vegova priznanja, v srednji šoli pa dve pohvali in eno drugo nagrado na državnem tekmovanju. To je bilo odločilno, da so ga uvrstili v slovensko reprezentanco za matematično olimpiado v Argentini, kjer je osvojil bronasto majo oz. ne bi smele imeti nobene zveze. Vsaj zaenkrat jim tako po zakonu ne pripada niti tolar premoženja Panonke, saj bodo do tega upravičene šele takrat, ko bo Panonka izbrisana iz registra pravnih oseb, bodo pa morale seveda tudi prevzeti vse obveznosti svoje predhodnice. Navkljub vsemu pa nove kmetijske zadruge opravljajo svojo dejavnost, saj trdijo, da so od Panonke prevzele nepremičnine, zaloge, tekoče obveznosti in tudi zaposlene. Zastavlja se seveda vprašanje, kateri organ stare zadruge je sprejel takšno odločitev, saj bi morale skleniti nove zadruge s Panonko najemni odnos. Premoženje Panonke so si nove zadruge praktično prisvojile, če takšno obnašanje dovoljujejo ustrezni organi Panonke, pa je nesporno, da gre za tako imenovane by pass firme in za okoriščanje na račun zadružnega premoženja. Prav tako se postavlja vprašanje, na kakšni osnovi in kdo je lahko izdal dovoljenje za opravljanje dejavnosti novim zadrugam, saj je povsem jasno, da v njihovem primeru ne gre za reorganizacijo oz. razdružitev enovite Kmetijske zadruge Panonka v več samostojnih splošnih kmetijskih zadrug. Kdo je torej tisti, ki spreminja sklepe občnega zbora zadruge, sprejete oktobra lani, po katerih naj bi iz enovite zadruge nastale samostojne kmetijske zadruge? Ali stojijo za tem interesi posameznikov ali pa gre po vsej sili zgolj za dokazovanje upnikom, da so majhne zadruge v svojih vrtičkih sposobne bolje gospodariti od sedanje velike zadruge. In ker jim razdružitev zaenkrat ni uspela, so se pač odločili za ustanovitev povsem novih zadrug. Razdružitev sedanje Panonke bo namreč izredno težavna, saj je težko verjeti, tja bi pravnim naslednicam uspelo sprejeti in podpisati delilno pogodbo, po kateri bodo morale poleg pravic prevzeti tudi vse obveznosti svoje predhodnice. In tega se prav dobro zavedajo prav akterji vseh dogajanj v Panonki, zato-so se naloge lotili z zvijačo. Ali jim bo uspelo, bo seveda predvsem odvisno od pravnih in drugih služb, ki. bdijo nad izvajanjem pravnega reda. LUDVIK KOVAČ medaljo, o čemer smo v našem tedniku še pisali. Tekmoval je tudi v razvedrilni matematiki in že v osnovni šoli zasedel prvo mesto na državnem tekmovanju; prav tako ga posebej zanimata fizika in kemija. Med drugim je že v osnovni šoli osvojil bronasto in srebrno Stefanovo priznanje, Preglovo priznanje iz kemije in 1. mesto na državnem tekmovanju z raziskovalno nalogo Prišel, raziskal, zdravil. Preizkusil se je tudi v logiki in prav tako osvojil naslov državnega prvaka. Učim se - torej delam To je le povzetek vseh njegovih dosežkov in delovanja. Matjaževo življenjsko vodilo je: Učim se - torej delam! In to vodilo vsekakor zelo uspešno uresničuje. J. GRAJ Letošnji odkup pšenice v Sloveniji presegel lanskega N Pomurju odkupili skoraj 44 tisoč ton krušnih žit Kakovost je v povprečju podobna lanski, zaradi slabega vremena pa je pšenica vsebovala nekoliko več vlage Čeprav se uradno končuje odkup letošnjega pridelka pšenice ta mesec, so z njim večinoma že končali. V Sloveniji smo tako letos odkupili nekaj več kot 85 tisoč ton pšenice, kar je več kot lani, v Pomurju pa je letošnji odkup znašal 43.433 ton. Dobrih 3 tisoč ton manj pšenice kot lani so letos prevzeli v mešalnici močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Lipovcih, medtem ko so več pšenice odkupili v mešalnici v Črncih, ki je v lasti Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Na tem območju so namreč lani spomladi kmetje dobili v najem družbeno zemljo, zato so jeseni za 400 hektarjev povečali površine, na katerih so posejali pšenico. Manjši odkup v mešalnici v Lipovcih pa je pripisati posledicam spomladanske suše, ki je precej znižala pridelek, del pa je pobrala še toča. V Pomurju je letos največ pšenice prevzela prav mešalnica močnih krmil v Lipovcih, kije odkupila 19.882 ton merkantil-ne pšenice, poleg tega pa še dobrih 1.034 ton semenske pšenice. Kakovost letošnje pšenice se ni bistveno razlikov.ala od lanske, le vlaga je bila zaradi slabega vremena nekoliko višja. Sicer pa so na tem odkupnem mestu izmerili v pšenici povprečno 13,1 odstotka beljakovin, hektolitrska teža je dosegla 77 kilogramov, primesi 2,58 odstotka in vlaga 16,15 odstotka. V soboškem Mlinopeku so do začetka tega tedna odkupili 12.865 ton pšenice in 1.366 ton rži s povprečno vlago 15,26 odstotka, primesi so znašale 3,53 odstotka, hektolitrska teža 78 kilogramov, pšenica pa je vsebovala 12,53 odstotka beljakovin. S kakovostjo letošnje pšenice, ki soje odkupili 5.329 ton, so zadovoljni tudi v mešalnici v Črncih, saj so v njej namerili 12,92 odstotka beljakovin, vlaga je za 2,12 odstotka presegla dovoljenih 13 odstotkov, primesi so namerili za 2,94 odstotka, hektolitrska teža pa je dosegla 77,94 kilograma. Približno enako kakovostna kot lani je bila tudi pšenica, ki so jo odkupili v mešalnici močnih krmil Ljutomerčana v Ljutomeru. Tu so letos prevzeli 4.383 ton pšenice s povprečno vlago 15,37 odstotka, z 2,68 odstotka primesi, hektolitrska teža je dosegla 78,41 kilograma, v pšenici pa so izmerili 12,48 odstotka beljakovin. Čeprav je tako letos povprečna odkupna cena pšenice v Sloveniji dosegla 35 tolarjev, vsi pridelovalci niso enako zadovoljni. Negodujejo predvsem tisti, ki so želi v mokrem vremenu in je bilo zato v pšenici več vlage, saj je sušenje razmeroma drago, cena pšenice po odbitku stroškov sušenja pa toliko nižja. Zadovoljni pa so predvsem tisti, ki so dosegli višji odstotek beljakovin, saj je od vsebnosti le-teh najbolj odvisna tudi cena. LUDVIK KOVAČ Ob prvi obletnici pobratenja mest Murske Sobote in Bethlehema Osmega junija, ob prvi obletnici podpisa pobratenja med mestoma Murska Sobota in Bethlehem iz ameriške države Pennsvlvanije, so beth-lehemski Slovenci pripravili veliko praznovanje, ki je, kot nam pišejo, zelo dobro uspelo. Slavja so se udeležili tudi Slovenci, živeči v severovzhodnem delu Pennsylvanije iz. New Jerseja, New Yorka in Steeltona, ter se skupaj poveselili z našimi rojaki iz Bethlehema, Allentovvna. Hel-lertovna in Palmertona. Organizatorji so slavje pripravili v društvenih prostorih slovenske cerkve sv. Jožefa, pred tem pa so bogoslužje opravili v slovenskih cerkvah v Bethlehemu, rimskokatoliški sv. Jožefa in evangeličanski sv. Ivana. Duhovna očeta, Joseph Galic iz cerkve sv. Jožefa ter pastor dr. Gary Langensiepen iz cerkve sv. Ivana, sta pred začetkom praznovanja opravila tudi zahvalno molitev, kajti pripravili so tudi prekmurske koline. Goste in zbrane je pozdravil predsednik združenja pobratenih mest Frank Podleiszek in vsem zbranim nazdravil z “Živeli Slo- venci”, “vankiš tanc” pa so zaplesali člani odbora pobratenih mest. Ob slovenski glasbi so lahko zaplesali tudi gostje, mestni svetnik in odposlanec župana Ken R. Smitha, Frank Czuk, ki je prav tako slovenskega rodu, ter državni poslanec Joseph Ulian, ki je na skupno praznovanje Slovencev pripeljal tudi svojo mater Slovenko. Naši rojaki iz pobratenega mesta Bethlehem so nam v svojem pismu o praznovanju tudi sporočili, da so na dan samostojnosti Slovenije na trgu pred mestno hišo izobesili slovensko zastavo ter da bodo petega oktobra opravili nove volitve v odBor. Do sedaj so ga uspešno vodili predsednik Frank Podleiszek, podpredsednik Rober Rogan, sekretar Janko Halb, direktor Kartonaže Direktor v murskosoboški Karonaži, grafičnem in embalažnem podjetju, bo s prvim oktobrom postal Janko Halb. Tako se je na zadnji seji odločil nadzorni svet družbe. Janka Halba so izbrali med več prijavljenimi kandidati, na mestu direktorja pa bo zamenjal Janeza Stotla, ki odhaja za prvega moža v BTC. V Kartonaži so imeli v torek, 9. septembra, tudi drugo skupščino delničarjev. mh Lousis Felkar in blagajničarka Lillian Horvath. Pobudnik združenja in sodelovanja pa je Ste-phen Antalics. Novoizvoljeni bodo nadaljevali njihovo delo in krepili sodelovanje med Slovenci, živečimi Bethlehemu in okolici, s svojo rodno domovino. Iz Bethlehema LILLIAN HORVATH 4 intervju vestnik, 11. september »Pretekla vlada je dajala prednost volitvam namesto tekočim obveznostim« SLS ni stranka, ki bi gradila na kapitalu! Pomladna pregrada se kaže v pozicijskem in opozicijskem bregu Neposredno pred začetkom ponovnega »zagona« parlamentarne »mašinerije« smo se pogovarjali s predsednikom Državnega zbora Janezom Podobnikom o koalicijskih napetostih, proračunu, zaščiti pred EZ in o vključevanju v EZ, odnosu med Cerkvijo in državo ter o njegovi kandidaturi za predsednika. Ali ste že pri izvolitvi za predsednika parlamenta v stranki sprejeli odločitev o koaliciji z LDS, če pa te odločitve ni bilo, zakaj ste ostali na funkciji predsednika parlamenta. SLS kot vodilna stranka pomladne opcije sije, kot veste, skoraj tri mesece prizadevala za dogovor o drugačni koaliciji. Predvsem smo navkljub zahtevni situaciji ob dejanskem volilnem izidu želeli sestaviti vlado, v kateri bi imele pomladne stranke vsaj večino. Kot eno od zadnjih dobrih možnosti smo ponudili tudi vlado narodne enotnosti, saj smo se v SLS zavedali resnosti obdobja, v katerem mora Slovenija rešiti vrsto konkretnih vprašanj in problemov, povezanih s povezovanjem v mednarodne integracije, ki že sami po sebi zahtevajo čim večji nacionalni konesenz. Žal so bili strankarski interesi marsikje močnejši od nacionalnih in trije »izgubljeni« meseci za utrjevanje slovenskih interesov in usmeritev v mednarodnem in domačem prostoru po naši oceni za Slovenijo nikakor niso bili koristni. Res pa je, da tudi politično dozorevanje vsake države in družbe prav tako zahteva svoj čas in pozornost. SLS se je po treh mesecih neuspešnih dogovarjanj kot druga najmočnejša parlamentarna stranka skupaj z največjo stranko odločila presekati politično pat stanje in prevzeti koalicijsko odgovornost, ker je brezvladje Sloveniji povzročalo veliko in na vseh področjih vidno škodo. Moja izvolitev na mesto predsednika Državnega zbora je bila rezultat vmesnega dogovora vseh parlamentarnih strank, ki ga je v drugem poskusu podprlo kar 81 od 90 poslancev (kar je mimogrede največje soglasje doslej). S tem je bilo Državnemu zboru sploh omogočeno formalno konstituiranje. Velika podpora ob moji izvolitvi je pokazala tudi to, da nobeni stranki ni do takojšnje ponovitve volitev. Resnih in utemeljenih razlogov za moj odstop s funkcije tudi po koalicijskem dogovoru ni bilo. Pričakovanje, da pristanete v koaliciji, je bilo realno, saj ste bili že kot opozicijska stranka kapitalsko ena najmočnejših strank, ki ima vpliv na kapital v živilskopredelovalni industriji in kmetijstvu. SLS ni stranka, ki bi gradila na kapitalu. Naš politični čredo gradimo na ljudeh in vrednotah, ob čemer dosledno spoštujemo kratkoročne in dolgoročne programske cilje in usmeritve. SLS je tudi stranka z najdaljšim opozicijskim stažem in pokazalo se je, da smo si s temi bogatimi izkušnjami pridobili tudi veliko prednosti. Koalicija deluje dobro Kljub »zaostrenim« odnosom znotraj koalicije, ki se kažejo v stalnih dopolnitvah in aneksih h koalicijski po godbi, verjetno zaradi kapitalskega vpliva, ki ga kot stranka imate, ni mogoče pričakovati razpada koalicije. Toda v tem kontekstu vam kljub vsemu postavljam vprašanje, kako lahko zavrnete očitke, da se koalicija ukvarja sama s sabo in merjenjem medsebonje moči, namesto da bi učinkovito vodila državo. Moram Vas popraviti: odnosi znotraj koalicije niso zaostreni, pač pa dobro in intenzivno sodelujemo. Vsekakor pa gre za dve programsko raznorodni stranki in zato so usklajevanja skupnih stališč lahko naporna in živahna. Stranki tudi od-slikavata različnost stališč in prepričanj med državljani. Na taki stopnji političnega dozorevanja Slovenije pa iskanje skupnih odločitev in rešitev za vse številne probleme ni lahka pot, je pa vsekakor nujna za normalno življenje ljudi in države. Morda je v sedanji koaliciji to težje tudi zato, ker mora reševati posledice včasih prehitrih, manj usklajenih, pretehtanih in učinkovitih odločitev preteklih vlad. Površen vtis je zato lahko tudi varljiv. Regionalno enakopravnost lahko vzpostavi naslednji proračun. Sporazum s Cerkvijo je zavezujoč, splav poceni manipulacija. Tri mesece brezvladja 5 sprejetjem zakona o začasnem financiranju proračuna ste kršili ustavo, to je en problem, naslednji, ki se odpira, je proračunski primanjkljaj, do katerega je prišlo s to nekontrolirano porabo proračuna. Zakaj niste kot najvišji predstavnik zakonodajne oblasti vztrajali pri proračunski porabi po dvanajstinah, ne samo zaradi kontrole, ampak tudi zaradi zaščite enega od vaših programskih izhodišč. Dejstvo, da sta dajala pretekla vlada in pretekli parlamentarni mandat prednost volitvam namesto tekočim odgovornostim, pa tudi dejstvo, daje bilo po volitvah cele tri mesece dejansko brezvladje, Sloveniji vsekakor ni koristilo. (Sam gospod Peterle kot predsednik ene od koalicijskih strank pretekle vlade je večkrat javno izjavil, da se predsednika strank kar sedem mesecev nista srečala in pogovarjala.) Problemi, ki jih omenjate, so zato tudi posledica teh dejstev. Odgovornost za te probleme vsekakor ne zadeva zgolj SLS, ampak najbrž bolj tiste stranke, ki so na povzročitev takega 'stanja v preteklosti z odlaganjem tekočih odgovornosti bolj neposredno vplivale. SLS je bila s prevzemom koalicijske odgovornosti v marcu postavljena pred dejstva takratnega stanja, za katerega smo javno povedali, da ni ugodno. Konec koncev smo prej opozarjali na vrsto problemov kot opozicijska stranka. Nobena od možnih rešitev ni bila zares dobra, preprosto izvedljiva ali tako enostavna, kot sugerirate.s svojim vprašanjem. Uporabniki proračuna (dvanajstin, kijih omenjate) to najbolje vedo. Če izhajamo iz prejšnjega vprašanja, ali ne pomeni sedanji predlog proračuna v bistvu poračun letošnje porabe, še po sebno če drži podatek, da je ministrstvo za šolstvo že porabilo sredstva za naslednji proračun. In ali se je zato tako lomilo pri pogajanjih okrog šolskega resorja. Problemi, ki jih omenjate, so samo del neugodne zapuščine pretekle vlade, s katerimi se je morala SLS srečati ob prevzemu koalicijske odgovornosti. Ugotavljanje dejanskega stanja in postavljanje smernic po pravilu dobrega gospodarja, pri čemer smo kot resni vladni partnerji vztrajali tudi na področjih, kjer nismo prevzeli ministrskih mest, je očitno novost glede na funkcioniranje prejšnjih vlad. Morda vzame več časa, vendar menimo, da je to ena od temeljnih zahtev vsake resne vlade in odgovorne vladne koalicije. Sprejem letošnjega proračuna lahko pričakujemo nekje novembra, ali je mogoče pričakovati vzporedno razpravo o novem proračunu, ki bi moral biti predložen do 1. oktobra. Ali je mogoče priča kovati, da bo vsaj ta proračun razvojno naravnan, kot ste obljubljali kot stranka? Odpira se tudi vprašanje, ali je drugi del aneksa h koalicijski pogodbi povezan s pripravo proračuna za naslednje leto? To vprašanje boste morali postaviti vladi. Kot predsednik Državnega zbora bom vsekakor vztrajal, daje potrebno predlog proračuna za prihodnje leto predložiti v rokih, kot jih določa poslovnik. Predvidevam, da bo ta proces v vladi stekel lažje in hitreje, saj so bile sistemske usmeritve in izhodišča glavna tema pogajanj ob izdelavi proračuna za tekoče leto, kar je bilo posebej dogovorjeno tudi z aneksom h koalicijski pogodbi. Ti dogovori so lahko zato dobra osnova za pripravo in izdelavo prihodnjega proračuna. Osebno se bom zavzemal, da bo predlog proračuna za prihodnje leto s strani vlade čimprej dostavljen v Državni zbor. Predlog proračuna je izrazito centralistični, kaj bostč storili kot stranka in kaj kot predsednik parlamenta, da pokrijete regionalne interese, iz katerih »črpate« moč svoje stranke? Vaša trditev drži delno. Delno zato, ker letošnja dejanska poraba, ki je predvsem odsev tudi v končnem predlogu proračuna uporabljenih rešitev, še vsebuje usmeritve prejšnjih vlad, ki so posebej sporne prav s tega vidika. Kot veste, je ena ključnih točk pristopa naše stranke tudi odločenost za enakomerni razvoj Slovenije. Res pa je, da bo to v proračunskem smislu lahko očitnejše šele v naslednjih proračunih. Tudi zato smo se v stranki odločili, da je tak dogovor in zavezo potrebno posebej utrditi in poudariti tudi z dodatkom h koalicijski pogodbi. Čeprav ste bili kot stranka izrazito skeptično razpoloženi do evropskih integracij EZ in CEFTE, kar je po svoje razumljivo, toda ali ste prepričani, da ste z glasovanjem za pridružitveni sporazum k EZ uspeli z zaščito vitalnih slovenskih interesov? Ima parlament dovolj časa in vi kot koalicijski partner dovolj moči in volje, da to storite do konca pogajanj o polnopravnem članstvu vEZ?- Med temeljnimi usmeritvami SLS je prav zaščita slovenskih nacionalnih interesov v procesu vstopanja v evropske povezave, kar je bilo tudi bistvo naših glavnih opozicijskih zamer oziroma ugovorov vsem prejšnjim vladam. Pretekle vlade so tem problemom posvečale premalo pozornosti, zato že danes ogorožajo slovenske nacionalne interese. V veliki želji po čimprejšnji »legitimizaci-ji« Slovenije je bilo narejenih ogor-mno napak pri utrjevanju sposobnosti domačega gospodarstva, kulture, izobraževanja, kmetijstva, znanosti itd. V mednarodne povezave želimo vstopati kot suveren enakovreden partner, samo tako se bomo zmogli uspešno spopadati s konkurenco razvitih in podobno razvitih držav. Zato moramo biti sposobni kot država in kot subjekti na vseh področjih v pripravljalnem obdobju narediti več zase, kajti to je prvenstveno naš sloven ski interes in odgovornost. Uskladitev zakonodaje in standardov z evropskimi je zgolj en del tega procesa, glavna naloga je utrditev vitalnosti in razvijanje sposobnosti preživetja ter ustvarjalnosti v vseh segmentih naše družbe. Šele to nam odpira možnosti enakovrednega partnerstva in sodelovanja v evropskem in širšem prostoru. To tudi predvideva zajetje in angažiranje celotnega slovenskega potenciala - ne glede na politično priprad-nost in trenutno umeščenost v pozicijo ali opozicijo. Konec koncev gre za osnovne nacionalne interese in sposobnost uspešnega preživetja slovenskega naroda in države v svetu, pred katerim se ni mogoče popolnoma zapreti in izolirati, pa naj bi to hoteli ali ne. Na političnem področju to pomeni tudi večjo politično strpnost vseh, ki v politiki sodelujemo, kajti politični spopadi lahko po nepotrebnem preusmerjajo našo pozornost in energijo na druge, za Slovenijo ta hip manj usodne in bolj obrobne probleme. Letošnje in lansko leto, ki je bilo politično zelo i je po drugi strani P°.z°™^ od teh z venije preveč usmer|al - 0 zelo P< vse nas ključnih in dolgoročno membnih problemov. Premalo storili za lasten razvoj Z vključevanjem v EZ se oJp‘>f, dnje vprašanje, namreč,. razvrstitev sploh imamo m^ stanemo polnopravni e tad Ne vem, zakaj se s'tudi tarninta predajamo črnogledos ejanskefl krat, kadar to ne ustre vdaSihposla stanju. Morda pesimize r, k« vljamo tudi kot vnaprejšnji g se z delom in problemi Pac n spopasti. . iaine a»adzt Dejstvo je, da Pn^1”^ med vsemi kandidatka jobr no članstvo kažejo, .»ksno^1L možnosti, navsezadnje J® , evroPs malno priporočilo komisije, ki je preverjala apW didatk za začetek P°6^ je v oži11Zfr nem članstvu, med ka ^na s° uvrstila tudi Slovenijo. stva. . . ..ih letih s*0)L Res pa je, da je v s® ^eaija formalnega obstoja drz lastenraP ’ redila mnogo premalo kar bi jo bolj približal ^ila^ skim državam. Delno J )aStne energijo s postavljanjem na 1^. razvijanjem in Prl državnost, kar je ogroni^kj. me, s katerim se mn°g ^0^1! datkam ni bilo Potreb1!, vati H"11 Ob tem moramo upo^ probleme države, iz ka ma uspešno - čeprav' zv ^0 -izšli, kar je bil vsekaj pritisk na nas d^^j^vja«0* daje zahtevnost P^Ju^ ske situacije predstavlja in svetovni skupnosti* stva , " in zahteven oreh, p615.^^111 pogledati tudi Objektivno je Sloj kotakda)( času vseeno naredila ^eS par tega se moramo zavedal*eč i0 bolj'oiji vedno mogoče naredi« pOnticn pa sta potrebna čim v in soglasje? ^nosti’ ^dp080’ Imamo dobrem0^ A mo polnopravni elan zdrUzi« jem, da smo sposo n daVci>1’ venski potencial m sd^tiin® * Z času čim bolje na jesetle‘ dobt°' smo v preteklih letih' ptetna' ^0 dili, opustili ali P°s ° doioceP° To seveda predvidev eV3nJe politične zrelosti in na . p^ nacionalnih interes . pidi *a^ v ci^j zicije kot opozicij®’ krog0* »0^ mentarnih in pohticn ^ed strok družbi, gospodarst krogi. m s svoj'”1 do^i SLS si tudi zato s s 1 tičnim delovanjem >"adeVa sp pti/ janjem vsekakor P sog'asj6 h ki b' i£. čim večje naciona ,ovanje no klimo za sod v8u s , Slovenijo želeli P sposobnosti in de zgOdo^, p® Menimo, da gr sloVenU0’^j°M' ne korake za vs° tj z daJ*u potr\o mo vsi skupaj je obdajo bOpr stjo. Slovenci ... energ^jn5^. jemo veliko moei m %sporih trošili pri medse usmef'1 torit*' f dih. jo bomo tezk ■ pOst ki ga moramo v . m Neposredno s ten!^eP kak° peLjaodelu^^ te sedanje delo' in gleft (P izviseli pri str4egel»t^ da še nima Misli«, d-**.«)«>« bro. vsern se m iviacnc tkoročne in hip QSt pr^li je bila pogosta slab (0 n* biti dobra rešite , a^ iskat se. J spoprijemati m z gfrinja^jn n1 ? smiselne rešit • odr° jd-nekaterih kljucnh P razvojnih strateg^9 - in r Af s* Kar zadeva NA . koH .jf govornostSlovenJ^vseJ^^J ki je upoštevala P ^fd jh1 danjih čDntc^prvih^ več zamujeneg t op jjtv pol, na kar je SL® jal8. P Ja pogosto opo*arJ J 11. september 1997 Sociala, šolstvo, zdravstvo Stoli z’ po- isll' radi ita- .sta-ker imo liže rav-bre fot-ske JB- lij .gj tl’ ni f i« tl [Of 1-I SLS v pol leta vseh preteklih opuščenih korakov ali slabo dobljenih ali izpeljanih rešitev na-Aljub velikemu prizadevanju ni | ®°gla odpraviti. Očitno pa je, da I * s svojo kandidaturo prišli v W izbor - to dokazujejo tudi I Me dileme ob končnem odlo-I Mu med partnerji v NATO. I 'M ni manjkalo veliko in lahko ^ježal, da Slovenija svojih 1 Mav ni nekoliko bolj intenzivi-|^takrat, ko je za to imela do-I S časa. Res pa je, daje Slove-IMmorala svoj vojaško obramb-151 ®tem postaviti tako rekoč iz rML čemer je bila zaradi bli-|*Mne do Daytonskega spo-|'u®a v novembru 1995 pod-ptra mednarodnemu embargu, | Neobjektivna okoliščina, ki je l^tako ključno ovirala pra-I Mui razvoj tako ustreznega L^bno vojaškega sistema, kot | ^dolgoročno želela imeti. L, ’vs«m skupaj pa ne smemo L *, da je bila Sloveniji kljub IM Mplicitno ponujena nova I w*nost- Koliko jo bomo znali 1 liM ' tud’ glede na novo med-situacijo, ki se bo me-IkJ^bor razvijala -, bo po-l 0 odločanje na vrhu NATO Izleti, ewoskeptiki so bili l^^dniki vaše stranke, U®”1 okrog Civilne iniciative, iC'? referen- ■Me r P‘n 0 katerih ste 1S na parlament, morali o njih sami f U e» ali tii d! it’ |o-iH ta' »’• (0. tj’ tiii ■1«' J« pt« oli' if lil' iil j’ (C l»' n« jf !’■ Iti’ jMvac ''leto.-. moram popraviti za-Mefernosti v vašem vpraša-^CiJi^HH^kih pobud ni iniciativa, temveč ^'razT--ecernber- Gre torej l lcni civilni organiza- Civilne iniciative svetovalec v mo-I jbri U ^rav tako n'res’ da ■Inv °n'^i naše stranke / | “og Civilne iniciative, ■ ' V Vprašanju. Res pa je, JCr^nik Gibanja 23. fbH jTdi Medtem L Pr°gramskega (nkcionar OdstoPn naJPreJ Va naše štrk n,at0 pa še iz ■ebna in n nke’ kar Je nJe-pev v;; P0Vsem legitimna . 0 v SLS spoštuje- ».^tranka v »Ne jn , ’ Kl demokratično l^PričanSeVa veliko različ-'i^rjev JDnaš*h članov in C ^elia . °Vezuje nas pre-Ctv° ohrani Sloven'ja in kMentitp.111 ° sv°j° Prepoz-tudi v sedanjem ^.^mednarodnem Wiodgo^ legitimno V’ s« v |..L°ri na vsa vPra-^ih^vijaio b procesih in ča-|>tni [J® morejo biti po-“Miko eme so hude in vPrašanj in veliko ir iit ■t' j' i« f ni 10 |S h Vab j 171 o Vas, UAS OBIŠČETE ’2, DO 21. SEPTEMBRA 1997 “Narodnem obrtnem sejmu v Celju Obupaj borno poiskal1 , prava odpooorc finančna vprašanja. možnih odgovorov nanje. V naši stranki skušamo ključne programske odločitve sprejemati dosledno z večinskim odločanjem, kar nato člani in funkcionarji stranke pri svojem nadaljnjem delovanju tudi dosledno spoštujejo.. Kako ocenjujete sporazum vlade s Cerkvijo glede denacionalizacije, kajti v tem času se je začela razprava o spremembi denacionalizacijske zakonodaje. Gre za pomemben dogovor, ki je zavezujoč za obe strani. Potrebne pa bo veliko energije, tako na vladni kot na cerkveni ravni, da se bodo ob zelo razgreti temi denacionalizacije sporazumno rešila tudi druga še odprta vprašanja pri odnosu Katoliška cerkev - država. Predlagani predmet domovinska vzgoja v šolah vam ni povsem uspel, toda ali vam je na račun tega uspelo zagotoviti sredstva za dokončanje mariborskega Adre-aunuma. Vprašanje domovinske vzgoje v šolah je zelo resno strokovno in pedagoško vprašanje. Gre namreč za vrednostne vzorce, ki jih da mladim med šolanjem šolski sistem: odnos do domovine, do naroda, do slovenstva, do slovenske tradicije, njene kulture in temeljev slovenske državnosti. O vsem tem je potrebno strokovno razpravljati. Namesto razprav boljše možnosti za družinsko življenje Kako se odzivate na ponovno oživljeno razpravo o splavu, kaj pomeni podaljšanje porodniškega dopusta, ki ste ga predlagali. Ste prepričani, daje to edina pot za rast slovenske demografske krivulje? Lahkotne in medijsko eksploa-tirane razprave o splavu se mi ne kot zdravniku ne kot politiku nikoli niso zdele sprejemljive. Prepričan pa sem, da moramo v družbi vsi skupaj storiti več, da bodo mladim družinam, potencialnim materam in očetom zagotovljene boljše možnosti za razvijanje življenja. Vsi si najbrž želimo, da bi slovensko drevo raslo naprej. Gre za realen problem in za globoko človeško dilemo, ki je ne gre obravnavati lahkotno. O njej pa je potrebno z vso odgovornostjo in strpnostjo razmišljati - tudi na ravni države. Vzgoja, izobraževanje in skrb za otroke in mlade ljudi je področje, ki mu Slovenija v preteklih letih in desetletjih ni posvečala zadostne pozornosti, sicer se danes ne bi srečevali s takim demografskim usihanjem. To so dejstva, za katera si moramo vsi skupaj prizadevati, da jih spremenimo na bolje. Gre za vprašanja in probleme, ki zadevajo vse generacije in oba spola pa tudi vse sloje prebivalstva. Kot kažejo izkušnje različnih držav, narodov in civilizacij, preprostih odgovorov na vse te dileme ni. Skozi odnos do Cerkve se na prvi pogled zdi, da kot inštitucijo fa-forizirate Katoliško cerkev, na našem področju pa kljub vsemu delujejo tudi druge verske skupnosti, ki temeljijo na nekoliko drugačnem etosu. Krščanstvo je vsekakor eden ključnih temeljev slovenske zgodovine in identitete. Spoštujemo in upoštevamo vsa verska prepričanja, kar konec koncev potrjuje tudi različna verska pripadnost članov naše stranke. Na vašem območju imamo spoštljiv in korekten odnos z evangeličani. Koliko je za vas pomladna alternativa sploh še aktualna? SLS je vodilna stranka slovenske pomladi, kar se kaže predvsem v njeni programski usmerjenosti pa tudi v političnem pristopu in načinu komunikacije, s katerim skušamo ta program tudi uveljavljati. Z obema programsko sorodnima strankama skušamo korektno sodelovati, čeprav nas ločujeta pozicijski in opozicijski položaj. Politični dogovori in proces niso vedno lahki, enkrat so bolj, drugič manj uspešni. Končno besedo pri postavljanju razmerij imajo vedno volivci in volilni rezultati. Želimo si, da bi v Sloveniji znali tako v poziciji kot v opoziciji čimučinkoviteje uveljavljati politični program, za katerega smo prepričani, da bi uspel Slovenijo v mednarodnem prostoru trdneje umestiti med razvite demokratično stabilne države. Uspešnost vsake politične opcije, tudi pomladne, pa je povezana s ključnim vprašanjem slovenske politične zrelosti in osveščenosti pa tudi državotvornosti in strpnega sodelovanja z vsemi državljankami in državljani - tistimi, ki so nam programsko bližje, in tistimi, ki so morda bolj oddaljeni. Slovenija je domovina vseh in tega ne smemo pozabiti. Kaj menite o tezi, da s kandidaturo Kučanu zagotovite alternativnega nasprotnika, in če ne kandidirate, tudi podpirate njegovo kandidaturo? Kontradiktornost trditev v vašem vprašanju že sama po sebi kaže na dileme sedanjega trenutka. s katerimi se v tem času bolj ali manj ukvarjajo vse politične opcije in nosilci. Ni lahkih in preprostih odgovorov nanje, zato jih v tem trenutku in intervjuju tudi ne želim komentirati. J. VOTEK O prehrani romskih otrok Denar za kosila se bo vendarle našel Starši otrok iz romskega naselja Črenšovci in Trnje so nezadovoljni s položajem svojih otrok, zato so prejšnji teden sklicali sestanek, na katerega so povabili Štefan Ftičarja, ravnatelja osnovne šole Črenšovci, župana Antona Tornarja, predstavnike Centra za socialno delo in druge, ki se pri svojem delu srečujejo z Romi. Razpravljali pa so o prehrani romskih otrok. Subvencioniranje države za prehrano se je v zadnjem času zmanjšalo, tako da vsota zadošča le za dvanajst kosil na mesec, sredstva pa zmanjkajo za preostalih deset, dvanajst šolskih dni. Na OŠ so v letošnjem letu za kosila uvedli bone. Starši dvajsetih otrok iz teh naselij pa trdijo, da dodatnih sredstev za kosila nimajo ter da komaj preživijo z denarjem, ki ga dobijo. Romi so povedali, da se zavedajo, da otroci potrebujejo šolo, vendar tega finančno sami niso sposobni zagotoviti. Ravnatelj OŠ je povedal, da so uvedli bone za kosilo, ker je se jim zdi tako bolje. Otroci v šoli včasih manjkajo nekaj dni in potem so jim v preteklih letih denar morali vračati. Po novem pa je tako, da kolikor bonov učenec kupi, toliko kosil dobi. Župan Tbrnar je že v začetku svojega nastopa poudaril, da bi Neplačani prispevki delodajalcev za zdravstveno zavarovanje V bolezni in starosti beraška palica Še vemo za vik in krik, ki ga je poleti pred dvema letoma zagnala Obrtna zbornica Slovenije, ko se je zdravstvena zavarovalnica odločila, da bodo zdravstveno izkaznico samostojnim zavezancem, samostojnim podjetnikom, njihovim delavcem in družinskim članom potrjevali le na enotah Zavoda, in to ob predložitvi potrdila, da so prispevki zdravstvenega zavarovanja plačani. Neplačani prispevki ter nepotrjena knjižica pa pomenijo, da bi bili ti zavarovanci samoplačniki zdravstvenih stori- tev oziroma bi ostali brez zdravstvenih storitev, razen v nujnih primerih, Zavod pa naj jim tudi ne bi izplačal nadomestila plač zaradi bolezni, poškodb, nege in drugega. Takšno odločitev so pri obrtni zbornici označili kot protizakonit način reševanja finančnega položaja zavarovalnice in se pritožili prejšnjemu ministru za zakonodajo Lojzetu Janku, zdravstvenemu ministru dr. Božidarju Voljču in potem še številnim drugim pri vladi odgovornim za malo gospodarstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje je potem svojo odločitev nekoliko omilil, ker, kot so ugotavljali, delavec, zaposlen pri delodajalcu, vendarle ne sme biti tepen ali mu ne smejo biti odvzete pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja samo zato, ker delodajalec zanj ne plačuje pri V enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje imajo revizijsko službo, ki nadzoruje plačevanje prispevkov, podatke o tem pa dobi v sodelovanju z davčno službo. Revizijska služba zavoda opozarja zavezanca na neporavnane prispevke, nima pa pristojnosti prisilne izterjave, kar pa lahko opravi davčna služba, ko ji zadevo predajo. Zavezancev za plačilo prispevkov na enoti murskosoboškega zavoda za zdravstveno zavarovanje je 527 zasebnih podjetnikov, 4073 kmetov in 2469 samostojnih podjetnikov. Delež plačanih prispevkov za skupino plačnikov samostojni podjetniki se giblje od 61 do 70 odstotkov, Koliko natančno znaša neporavnana obveznost plačila prispevkov od pomurskih podjetij in samostojnih podjetnikov, pa je podatek, ki ga na pristojnih davčnih službah za javnost ne smejo povedati. spevkov. Franc Košir, direktor zavarovalnice, je potem podpisal dopolnitve za omilitev ukrepa. Tako delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih in za katere niso plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje, na enotah zavarovalnice podpišejo izjavo, da niso obveščeni, ali je delodajalec za njih poravnal prispevke. Tako ti delavci in njihovi družinski člani niso prikrajšani za pravice oziroma storitve iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, četudi prispevki niso dobijo od države, tudi sami kaj primakniti. Na očitke, da Romi še vedno slabo živijo, pa jim je odgovoril, da je tudi marsikatera družina med preostalim prebivalstvom ogrožena ter da se tudi težko preživljajo iz meseca v mesec. Očital jim je, da se veliko sredstev porabi za romsko naselje poravnani, v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni pa solidarnostno prejemajo denarno nadomestilo plače, ki pa ne more biti višje od zajamčenega osebnega dohodka. Delodajacu, ki tudi sam zase ni poravnal prispevkov, pravica do tega denarnega nadomestila iz solidarnosti ne pripada, prav tako pa mu na zavarovalnici ne potrdijo zdravstvene izkaznice, torej je samoplačnik zdravstvenih storitev. Če pa sam zase poravna vse prispevke in.obveznosti za nazaj, mu pripadajo tudi vse pravice tako iz zdravstvenega kot pokojninskega zavarovanja. Sam torej lahko poskrbi za socialno var nost zase v bolezni in starosti ter »pozabi« na neporavnane obveznosti do delavcev, ki jih je zaposloval. Nihče ga zaradi tega tudi ne bo privil. Kdo bo sedaj zagnal vik in krik v imenu vseh tistih delavcev, ki so zaradi neplačevanja prispevkov skorajda pristali na beraški palici? Kljub načelnemu strinjanju ob uvedbi ukrepa Zavoda zoper finančno nedisciplino pri plačevanju prispevkov, da ta ne more udarjati ali disciplinirati delodajalcev in zavezan- Komisiji Zavoda za higieno so namreč morali plačati 50 tisočakov, ker so se zaradi nehigienskih razmer otroci okužili z grižo. Veliko stroškov se nabere tudi z odvozom starega železa, ki se nabira v naselju. Del teh sredstev bi lahko porabili za dobro otrok. Na koncu pa jim je zagotovil, da se bo denar za sofinanciranje kosil v občini našel, hkrati pa je izrazil upanje, da tudi sami prispevali k boljšemu obisku učencev in njihovih uspehov v šoli. Vsi pa so pohvalili Rome, saj se je že v prejšnjem letu v romskem naselju v Črenšovcih marsikaj spremenilo na bolje, ter da SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (NALU| * (g) 080-1200 POKLIČITE ! Zavarovanka, stara petinštirideset let, je zbolela za boleznijo, ki terja dolgotrajno zdravljenje. Ob urejanju zdravstvene izkaznice je izvedela, da delodajalec zasebnik zanjo ni plačeval prispevkov za zdravstveno za-, varovanje. Sedaj od Zavoda prejema denarno nadomestilo plače, ki znaša okoli petindvajset tisočakov. cev za plačilo prispevkov prek delavskih hrbtov, se je izkazalo, da so prizadeti predvsem ti. Njihova stiska, ki je zaradi bolezni že tako velika, se poglobi še zaradi najnižjega denarnega nadomestila plače, ki je komaj kaj več kot miloščina. Toda komu naj se pritožijo, kje naj ičejo svojo pravico? Da bi sami privili delodajalca, da bi zanje poravnal obveznosti, je nemogoče, pri izterjavi pa so neučinkovite tudi za to pristojne državne službe. Ali jim ostane le to, da v žalosti in trpljenju ter besu in gnevu besedam odprejo pot, da se izkričijo v nebo? Pa se ne začne in konča samo pri miloščini pravic zdravstvenega zavarovanja. Tako kot niso plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje, tako tudi ne za pokojninsko zavarovanje ali morda le za najnižjo zavarovalno osnovo. To pa pomeni, da bo morda tudi pokojnina komajda za preživetje. In ali se je sedaj v času priprav na spreminjanje socialne zakonodaje v državi kdo spomnil, da bi bilo treba tudi sistemu in obveznosti plačevanja prispevkov postaviti drugačno ali učinkovitejšo zakonsko podlago? MAJDA HORVAT Zaradi neplačevanja prispevkov delodajalcev za socialno zavarovanje ali plačevanje le-teh od najnižje zavarovalne osnove trenutno prejema zaradi bolezni kar 720 zavarovancev z murskosoboške enote zdravstvene zavarovalnice najnižjo denarno nadomestilo plače v višini zajamčene plače. otroci manj manjkajo pri pouku, s tem pa se je izboljšal tudi učni uspeh. Še vedno pa je izostanek od pouka prevelik, izboljšal pa bi se lahko tudi njihov uspeh. Poudaril je tudi, da če bi vsaj v nekaterih glavah spremenili razmišljanje, bi to razmere zelo izboljšalo. Omenili so, da se slabi odnosi v naselju in morebitni konflikti prenašajo na otroke. Predstavniki Centra za socialno delo pa so povedali, da se vsak dan ukvarjajo z romsko problematiko in njihovimi težavami. Povedali so, da jim pomagajo na različne načine, poleg socialne pomoči jim dodeljujejo tudi sredstva v funkcionalni obliki - pohištvo, gradbeni material in drugo. Včasih pa imajo celo občutek, da presegajo področje, saj se morajo ukvarjati s stvarmi, ki niso v njihovi pristojnosti. V naselju je okoli sto prebivalcev, od tega sta dva redno zaposlena, dva pa se preživljata z javnimi deli. Drugi živijo predvsem od državne pomoči ali se preživljajo s priložnostnim delom. Denar ne pada kar z neba, zato so jim vsi skupaj tudi očitali, da bodo morali bolj pametno ravnati z denarjem in se bolj zanesti na lastno delo in zaslužek. ALEKSANDRA 6 Č^bčine vestnik, 11. september 1997 NE POZABIMO PRETEKLOSTI - Pod tem geslom je pri spominskem domu borcev na Vaneči potekalo drugo srečanje udeležencev NOB. ki so se jim pridružili njihovi svojci, prijatelji in znanci. Množičnega srečanja, s katerim so obudili spomin na težke čase štiriletne svetovne vojne, so se udeležili tudi vojni veterani organizacije Sever in člani veteranske organizacije slovenske vojske. Slavnostni govor je imel predsednik območnega združenja ZZB NOV Štefan Šabjan, pozdravil jih je tudi puconski župan Ludvik Novak, med gosti pa so bili podpredsednik DZ Andrej Gerenčer. državni svetnik dr. Jože Magdič in soboški župan Anton Slavic. V kulturnem programu je nastopil upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana iz Murske Sobote, izvedli pa so tudi recital Jesen v deželi vnukov. Sicer pa je prireditev izzvenela kot opozorilo sedanji in prihodnjim generacijam, daje bilo danih za neodvisnost in svobodo slovenskega naroda tudi veliko mladih življenj. M. JERŠE, foto: J. ZAUNEKER NEDELJA V MOŠČANCIH - Kulturno-turistično društvo Mo-ščanci je pripravilo minulo nedeljo tradicionalno športno-zabavno srečanje ter razglasilo tudi rezultate ocenjevanja najlepše urejenih krajev Občine Puconci in najlepše urejenih domačij v Moščancih. Nekaj posebenega je bilo vsekakor tekmovanje v streljanju s fračo, na katerem je najbolje merila ekipa Moščanci I, med posamezniki pa Franc Vidonja. Svoje »fračne« sposobnosti sta preizkusila tudi poslanec Geza Džuban in župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in se kar dobro odrezala. Med’dvema ognjema (moški) je bila najboljša ekipa Beznovci I, med ženskimi ekipami pa so bile zmagovalke v nogometu Lemerčanke. Za najlepši kraj v občini so razglasili Bodonce (na posnetku), za najlepše urejno domačijo v Moščancih pa so izbrali Medvedovo. (J. G.) Foto: J. ZAUNEKER Prvi praznik Občine Moravske Toplice Jože Kuhar častni občan Slavnostne seje Občinskega sveta Občine Moravske Toplice v sejni dvorani hotela Ajda, s katero so počastili 7. september 1962, ko je bila izdelana tako imenovana švedska analiza o zdravilnih učinkih moravske termalne vode, so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi podpredsednik DZ Andrej Gerenčer, poslanci Geza Džuban, Maria Pozsonec in Jože Špindler, župani soboške, puconske, gornjepetrovske in rogašovske občine ter iz sosednje Madžarske župan Magyarszombatfe Laslo Laco pa tudi občinski svetniki in drugi. Uvodni nagovor je imel predsednik občinskega sveta Štefan Kuhar, kije spomnil na pomembne mejnike iz zgodovine, kot so prva omemba kmečke vasi Moravci leta 1365 z grofovskim dvorcem, ustanovitev evangeličanske šole leta 1855 in leta 1960, ko so naftarji v globini 1480 metrov naleteli na geotermalno vodo. Vest se je precejšen izpad na področju komunalne infrastrukture. Kljub temu pa je poudaril izjemno pomembnost uveljavitve sistemskega tolarja, ki bi omogočil še hitrejši razvoj moravske občine z ustanavljanjem novih delovnih mest, pri čemer se odpirajo največje možnosti v turizmu. Hkrati ne bodo zanemarili kmetijstva, obrti in po- dard, ki bo omogočil normalno delovanje družbenih in drugih dejavnosti. Zatem je sledila podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 1997. Za častnega občana so razglasili 83-letnega Jožeta Kuharja iz Moravskih Toplic, ki ima izjemne zasluge za razvoj zdravilišča, saj ravno po njegovi zaslugi odkrita vrtina termalne vode ni šla v pozabo. Veliko zahvalno listino so podelili Zdravilišču Moravske Toplice, ki je imelo odločilno vlogo pri razvoju kraja in hitrem razvoj turizma, zlasti zdraviliškega, s čimer so zasloveli po svetu. Občinska priznanja pa so prejeli GD Sebe- hitro razširila, s čimer so nastali zametki današnjega Zdravilišča Moravske Toplice. Slavnostni govornik, župan Franc Cipot, pa je poudaril, da je letošnje prvo praznovanje občinskega praznika povezano tudi s 35-letnico delovanja zdravilišča, ki dosega lepe rezultate. Nato se je dalj časa zadržal ob položaju občine kot lokalne skupnosti. Po njegovem je bilo najtežje leto 1995, ko so orali ledino na tem pomembnem področju. Brez ustrezne pomoči državne uprave in kadrov, je omenil, ne bi mogli narediti ničesar konkretnega. Dejal je, da danes njihova občina dokaj dobro deluje, hkrati pa omenil ustanovitev turističnega urada, ki je pripomogel k razvoju in promociji turizma. Da so močna turistična občina, potrjujejo podatki, po katerih so v Sloveniji na visokem petem mestu po razvoju turizma. Kot veliko pridobitev je označil tudi 12 vrtcev v občini, nedavno ustanovitev javnega komunalnega podjetja Narava in športne zveze, ki je naredila velik korak pri uveljavitvi športa in rekreacije med ljudmi. V ustanavljanju je tudi lokalni podjetniški center. V svojem govoru pa se ni mogel izogniti gmotnim problemom, saj se kaže Ob podelitvi naslova častnega občana Občine Moravske Toplice Jožetu Kuharju. Foto: JURE ZAUNEKER djetništva, pri čemer naj bi pospešili sprejemanje prostorskih pianov. Pričakujejo, da bo do leta 2005 urejen tak družbeni stan- borci za dolgoletno uspešno delo v gasilstvu, NK Čarda iz Martjanec za 25-letno uspešno delo in podjetnik Milan Varga iz Filovec za uspe- V okviru praznika so ’ soboto v Martjancih Popravili slovesen prevzem komunalnih objektov. Vrednost obnovljene regionalne ceste s pločniki in kanalizacijo znaša ok rog 280 milijonov tolarjev. Denar so zagotovi država, občina in kraja s krajevnim samop i P vkom in Pr0S,0^J.gin delom. Ob tej prilog' so v športni dvorani Čarda pripravili osred J proslavo, na •, stopili ^oškizb°r Martjanec, dekltsk« pina Talita iz fo'Uor"aD^ skupina K.ZU1 jevci, študentJiarni Branko Keršič iz^ vskih Toplic in^ duet Kimicov pa ^'p() narov iz Tesan0 ■ pozdravnem nas° s predsednika s Martjanci Fran ca G boca in slavnof el^Ci. voru župana Fr pota je sledila sitev Bogojine z še urejen kr^Lskeg“ Za konec obci^^ slavja so za goste v nedelj0 fali predstavi^ tov a nje P° manj znanih moravske obcint^^ šno delo v športu. Občinsko n V dobil napreden km* Cigiit iz Noršinec za U šno kmetijsko pr°'^ V priložnostne^ programu je monike Branko h vskih Toplic. Gorički CRPOV Najugodnejša bančna posojila v Sloveniji! »Kjer si Ravensko in | Goričko podajata rok?5! _________________—■—' Bogastvo in pestrost goričke pokrajine so v enem tednu predstavljali na kmetijsko-živilskem sejmu - Prvi P^. izdelave razvojnega dokumenta za sedem goričkih lajnižje obrestne mere že od T + 6,8 odstotkov Najdaljši odplačilni roki -za potrošniška posojila do 5, za stanovanjska do 15 let Anuiteta pri potrošniških posojilih znaša lahko celo do 50%, pri stanovanjskih pa do 40 %, vaše redne mesečne plače ali pokojnine. Vašo vlogo rešimo takoj Zanimivo ? Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 062 / 229-2830 Da je Občina Puconci svojo vlogo koordinatorja in nosilca predstavitve pokrajine Goričko vzela zares, dokazuje minuli »predstavitveni teden« na 35. kmetijsko-živilskem sejmu. V soboto smo lahko Goričance srečali kar na treh mestih: v hali G na razstavnem prostoru 12, kjer so se že ves teden predstavljale posamezne vasi puconske občine, v hali B na razstavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kjer so predstavljali projekt CRPOV, ter v dvorani 3 (Poljoopskrbe), kjer so za medije pripravili širšo predstavitev razvojnega projekta goričkih občin. Razvojna naloga Goričko CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) se po navadi izdeluje za enega ali več krajev. Primer, da se razvojna naloga izdeluje za več občin, je redek. V Prekmurju pa je prav izjemen, saj je prav to znano po svojih nesoglasjih med novonastalimi občinami. To je tudi prva taka razvojna naloga za pokrajino, ki je v preostalem delu Slovenije le slabo poznana; Prekmurje vsi preveč povezujejo le z ravnico, melanholično panonsko nižino, zato le redkokateri Slovenec ve, da je tri četrtine prekmurske pokrajine gričevnate, z bogatimi mešanimi in borovimi gozdovi, da so tukaj doma bolj veseli ljudje, ki se že od nekdaj ukvarjajo s sadjarstvom, vinogradništvom in domačo obrtjo. Predstavitev na minulem sejmu je bila dobro izpeljana in je dosegla svoj namen. Prvo sejemsko nedeljo je predstavitev in kulinarično ponudbo pripravilo Turistično društvo Šalamenci, v ponedeljek se je predstavljalo več podjetij, predvsem pa Sadjarstvo Smodiš Otovci in Cvetličarna Mojca Bodonci; v torek je predstavitev prevzelo Kulturno-turistično društvo Moščanci (poleg kulinarične ponudbe, sadja in koruze v prehrani so predstavili izdelovanje rož iz krep papirja), v sredo je Gostilna Železen iz Beznovec pripravila gostinsko ponudbo, nastopila sta folklorna skupina in ženski pevski zbor, v četrtek seje predstavljala Turistična kmetija Tremelj iz Bokrač, v petek Turistično društvo Vrtnica Beznovci, v soboto ŠTKD Pečarovci s kulinarično ponudbo mleka v prehrani, pevskim zborom in Prekmurkami iz Puconec, v nedeljo pa je svojo proizvodnjo predstavila Kerna Puconci. V soboto, 30. avgusta, pa so projekt CRPOV-a podrobneje predstavili še na razstavnem prostoru Mi- nistrstva za kmetijstvo, goZ^ ln Prehrano. V ta namen s sebno skrbno izdelali progr^ dnevne predstavitve. Pravg ri s,a bila na razstavnem Pr m najbolj atraktivna domača‘J j Pevca »Rumičov in Tešanovec, ki ju je »P0500,^ ravska občina. Zapele so tu^ murke iz Puconec terzap . ni folklorne skupine iz 6° vipli trovec. Goričko so prev ^i tudi na videokaseti, nadvs va pa je bila tudi miniatura hiše z dvoriščem, ki J0 jeponuja' Stefan Sever iz Šalamenec-ti so sadni kruh, ocvirkom P p kmečko potico, bibe in k civo, od pijač pa jah, (joP' (nekdaj je bil jabolčnik n kem zelo pogost), žganja' otp buteljkah vse bolj močni’ niziranega Vinogradniški Goričko. Prava ljudska pevca »Rumičov in Remenarov«, Kl šele na stara leta, sta bila na predstavitvi razvojni CRPOV v središču pozornosti. 11. september 1997 AVuIturna obzorja 7 I Stalna razstava r Pokraiinskeea i Novice iz kulture finski muzej Sobota Pokrajinskega muzeja Reliefna keramika Mihaela Hadika V petek, 19. septembra, bodo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti odprli na novo postavljeno stalno razstavo. Prva dela so se začela v začetku 90. let, intenzivneje pa je razstava nastajala dve leti. Avtorji razstave so kustosi murskosoboškega Hu n . muzeja Janez Balažič, Metka Fujs, Branko Ker-'•zstaveaSa K°nestabo, Franc Kuzmič in Irena Šavel, za oblikovanje ^Zdirc X n°V° ee'ostno Podobo muzeja pa je poskrbel prof. Vladimir lijejo-' 0Va stalna razstava bo opremljena z najsodobnejšo avdio- in ."^“nKivizijo, v vsakem prostoru pa boste lahko prisluhnili Ustave O očenega obdobja. Izšla bosta tudi vodnik in katalog stalne ? ™uzejski trgovinici pa bodo naprodaj spominki. filiali so v muzeju raz- aaje postavljena razsta-zastarela, nesistematska, da “‘kronološka, predvsem pa ni prikazovala dogajanja v tej pokrajini. Leta 1995 jim je Ministrstvo za kulturo potrdilo, da lahko začnejo z delom. Dve leti so potrebovali, da so na novo postavili in predstavili zgodo- vino tega prostora. V petnajstih prostorih so postavili razstavo, s katero želijo poudariti, da je to pokrajina, ki ima svojo zgodovino, kjer je življenje na obrobju slovenskega etničnega ozemlja, življenje pa je povezano z drugimi narodi in religijami, kar je ustvarilo kulturno dediščino, katere prvine generirajo v srednjeevropski prostor. Zgodovino levega in desnega brega Mure so umestili v petnajst prostorov, najprej je predstavljeno življenje ob Muri, potem prazgodovinska doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, sre- dnji vek, obdobje romanike in gotike, 16. in 17. stoletje, ljudsko lončarstvo in cehi, 18. stoletje, baročni salon, 19. stoletje, ljudska bivalna kultura, obdobje med svetovnima vojnama, druga svetovna vojna ter obdobje po drugi svetovni vojni. In ker se zgodovina nadaljuje, zapisujemo pa jo tudi v lokalnem časopisu Vestnik, bodo vsak teden razstavo sklenili z novo številko Vestnika. Na Kulturnih obzorjih pa bodo v prihodnjih številkah Vestnika na kratko predstavljeni posamezni razstavni prostori. Odstavitev stalne muzejske zbirke Posor 1: Življenje ob Muri OnsVr0"*® neukr°tljivosti je .a 'dealna naravna loč-hS r et"° zgodovinsko in Sosa^^cj^eV’ dasiravno fi-■ prebpIosP Čerpnjak. Ko bodo (j rov, bodo morebiti raz^j« o preselitvi sedeža n halo. Zainteresirani so tudi za odkup in po najemni pogodbi imajo predkupno pravico. »Regulacije« so še vedno glavni proizvodni program. Največji kupci so MGA (Mali gospodinjski aparati Bosch Siemens), META-BO (sodelovanje v višini 4 milijonov mark letno) in sedaj še najmočnejša firma na svetu na tem področju BOSCH. Postali so njihov dobavitelj, s čimer se lahko pohvali le malo podjetij. V drugi polovici leta bo realizacija za Bosch prav tako v višini 4 milijone mark, skupno bo letos realizacije Lesnogozdarska zadruga G. Radgona Kaj se bo delalo v prostorih ljutomerskega mttja Širina podjetnosti na Goričkem z jedrom Gre za uspešnost v podjetnosti Logično zaporedje: kjer je podjetnost z uspehom, tam je podjetje, ki raste. In če gre za proizvodnjo, potem potrebuje primerne proizvodne prostore in usposobljene delavce. »Prostori so nam potrebni za dolgoročni razvoj. Morda so bili na začetku videti prevelik zalogaj, vendar se je v naslednjem trenutku pokazalo, da so nam nujno potrebni za razvoj in postavitev strojnega parka in sploh ustreznega standarda za proizvodnjo,« je povedal direktor zasebnega podjetja Elgo iz Vidonec, Andrej Gyergyek, ki je od mariborskega podjetja MTT odkupilo proizvodne prostore v Ljutomeru. Kot smo v našem tedniku že poročali, je mariborsko podjetje, kije bilo pod Skladom, v sanacijskem programu zaprlo ljutomerski obrat ter prodalo nepremičnine. »Mi smo prevzeli tudi nekaj delavcev, ki so bili zaposleni v tem obratu, zaradi česar je bil nakup prostorov še ugodnejši,« je povedal sogovornik. Gre za petindvajset delavcev, ki se ob državni podpori priučujejo za povsem nov proizvodni program, to je montaža najzahtevnejših elektronskih sklopov ali vezij, na primer za male električne kuhinjske aparate in drugo. V načrtu razvoja podjetja z Goričkega je, zaposliti okoli štirideset ljudi, letna realizacija po človeku pa bo osemdeset tisoč mark ali skupno letno od štiri do pet milijonov mark realiza- cije. Tak obseg proizvodnje naj bi dosegli v dveh letih. Zakaj z Goričkega v Ljutomer? »Že dlje časa smo iskali primerno lokacijo in v trenutku, ko seje bilo potrebno odločiti, seje izkazalo, da je v Ljutomeru zelo primerna zadeva,« je povedal sogovornik ter dodal, da so imeli pri tem zelo veliko podporo ljutomerskih Občinarjev. Mi pa pripisujemo: v poslu in kadar gre za človeka, ki razmišlja široko, je pač tako, da se usidra tam, kjer je prostor, ki ga sprejema in kjer ni omejitev, ki bi jih postavljali »veliki in vplivni«, ki si lastijo pravico, v okviru svojega lokalnega fevda odločati o tem, kdo bo in koga ne bo. Zagotovilo dolgoročnega posla ^Sklenjene pogodbe, kijih imamo, so dolgoročne. Bojazni, da bi lahko imeli težave, ne vidim, čeprav je res, da v poslovnem svetu lahko tudi kaj hitro postane rizično. Smo v OM-branži, to pa pomeni, da skupaj s kupcem razvijamo izdelek in potem proizvajamo za njegov tekoči trak. To pa zagotavlja dolgoročni odnos,« je na vprašanje, ali gre za posel in pogodbe samo za danes ali tudi za jutri, odgovoril sogovornik. Gre torej za odnos partnerske soodvisnosti, ki je blizu poroke, pa vendar to ni. Lastništvo je znano in ostaja, sodelovanje pa mora prinašati zaslužek obema, kar je cilj partnerskega sodelovanja. Ali sodelovanje in odnos s tujcem dobro »špila«? »Mi smo tujci za njih in oni za nas. Beseda tujec - bolj pomembno je, kakšen človek si,« je odgovoril Andrej Gyergyek, ki z izku-šnjemi z dela na tujem vidi možnost razvoja paših podjetij le v internacionalizaciji ter globalizaciji. Za to ali za sodelovanje v mednarodni konkurenci pa sta potrebna, kot pravi, prilagoditev, tudi slovenskih standardov, in priprava primernega okolja za razmah podjetništva. Sogovornik je imel v mislih predvsem spremembe servisnih okolij s poudarkom na fleksibilnosti bančnih »podpornikov«. Investicija s kritjem Prenova proizvodnih prostorov v Ljutomeru že poteka, tako da bo proizvodnja, ki jo načrtujejo v Elgu, kmalu zaokrožena ali združena na enem mestu. Investicija pa se bo... »... poplačevala iz proizvodnje, saj je obseg proizvodnje že sedaj na tej ravni. Z uvedbo nove tehnologije pa se to razmerje samo še popravlja,« je izjavil sogovornik ter dodal, da je ob proizvodnji dejavnosti kot jamstvo tudi njihova trgovinska dejavnost, tako da zaradi možnih nihanj v proizvodnji ne bodo imeli težav. MAJDA HORVAT Sivi trg« jim odžira kri^ se spreminja. 'o- pravi, saj jim kateri smeri so lan ^p snovna dejavnost stnikoV, vine od gozdnih polnjujejo jo z vedno večji del«2 )prOi^ žagajo in prodajo ^racij^ nekaj imajo tudi k^^ph, da glede na to, d -e vpra niki še vedno isc L’faZi^ .J časa, kdaj se trgu uredile. Vca - [esU® odjemalci veliki! strije, kot so inLjXod-obratom v BoraCe glava* Brest Cerknica, tr jemalcem so pro ima. svojh proizv^° v in do 50 odjema ce poS| y kriva le 15 ods |j)cii]iriZa jjit> pa se sedanja v v5e, slIf 11. september 1997 ^gospodarstvo 9 Štefan Merkač Pomembna tudi fzgoja porabnikov društvo Žetev za življenje je le eno od številnih organizacij v Avstriji, za povezavo med pridelovalci in uporabniki bioloških izdelkov 1)27. ।. °l®ška kmetija na avstrijskem Koroškem je bila registrirana že ^tkov3 ha S 'maj° v AvstrB' kar 20 tisoč biokmetij, ki obdelujejo 12 • prede]a° . ?va,n'b Povr^n- V sosednji državi sta ekološko pridelovanje Opisov t v Vdelana in predpisana do potankosti; za točno izvajanje • 'danes 22 ti™, v prihodnje pa naj bi jih bilo le pet. Evrop-L IH Dnin™™_______XI____x_._ .. .. J'_• s ____<• .._____x. “ določeni predpisi se na ravni Evrope neneho spre-.ko da jim ne uspejo slediti niti strokovnjaki, kaj šele kmetje, iliu J, aapP^edati, ali bo eko Stijit?- '0Vanje hrane v Av-J1 pribodnje tako dono-W k°tdos'ei- Se Pa lahko feran lz nj'hovega primera or-*n marketinškega pri-'Ma i?|kaj nauči- Ker je dej-Hh t 6 deset odstotkov slo-Zares konkurenč-lrn’ je nu1no H3!1' dru‘ ^ier^^tožka in dejavnosti. Sa h' ^z*vne8a načina obde-^ijv' *-a b'°'ab ek°pridelo-, M ?eja ze1° primerna. Je predstavil SsVe-? SVetovalcem nekaj naj-.re.zultatov anket dr. rkač *z avstrijske Koro- nasprotju z drugimi Hn'™’ Predavatelji govoril Kite' de Predstavnik društva L '"r das Leben (Žetev za Ljutomer ' življenje), ki se ukvarja z informiranjem kmetov, navezovanjem stikov med kmeti ter potrošniki in uporabniki eko-pridelkov (npr. peki, kuharji), predvsem pa skrbi za osveščanje potrošnikov. Slednje je po besedah dr. Merkača še pomembnejše kot usposobiti kmetovalce - ti se bodo v želji po zaslužku preusmerili in sprejeli ekolo-šdki način kmetovanja -, toda še prej bo potrebno trg, porabnike pravilno infomirati, poskrbeti za njihovo osveščanje, ekološko naravnanost. Šele potem, ko je ta trg »narejen«, lahko prodajajo izdelke in kmetu priskrbijo zaslužek. Z vstopom v Evropsko zvezo imajo ekokmetovalci in strokovnjaki nemalo težav, saj so cene strmoglavile za polovico. Kljub temu da sta država in Evropska zveza s po- k - ptobra z novim direktorjem V odstopam z delovnega mesta začasne uprave - direktorja. je dokončni rok za odpoved 1. 9. ’97,« je v svoji odstopni A« an'Sre<*' začasnemu nadzornemu svetu ljutomerskega A 8rad sporočil direktor Janez Kuhar. Začasni nadzorni svet je bWa| m direktorja s 30. septembrom razrešil. Prvega oktobra pa 'Urici/’ ?' lektorja podjetja Dušan Magdič, dosedanji vodja eno-£ 'ran* in satje. Idi dolSa Vzornega sve-stnikov * za skbc skuP" VPu sodiščje biI° P°djetje Ž Eniška a apnla registrira-kSd, adružba. poletja v '°rja- ki je več kot sicer t0 'jutomersko CVe,no da' Veli.ko Preseneče-V^Hter odnosi med ? seda delavskim svetom C* ^to?^ Zadasnim nad-k ata v ZaHter Predsednikom V^haia n.'b letih obreme-tev >n za?' 8lede določenih M0"Zahtev.TovSvojem ^^^itekm11 'ziavi ugotavlja š»et k°t nair?°djetja: >>Dela' ^ /Podjetj.1?1 organ uPra-K^evah-JU naJvečkrat ni V direkto Za Poslovne od-»ZJa; Predlogi direk-S^hko a,i tudi spre- čla?Je Zg°dilo tudi ob SimVeta, ko\Z!!čaSne8a nad’ v Ai^P. ki .delavski svet ni ^Stv ,.1Jlhie izbral direk-, Piše Janez Ku- S^il to i?edlog Je delavski Svet či en°val v začasni ; ?? P0 lastni pre-»j.? Predv ° Pomenilo ne-Xa 'Pdelnn ?em direktorju Pl Sat?01e«iia Uq ' elan°m stro-ž C0 še Pog| ^?haJanje se je sPrei»|ab Jal°’ ko dela-Bn Zakljnč Poslovnega po-tem smo apn- la poročali tudi v našem tedniku in tudi tisti članek naj bi imel, kot je zapisal direktor Janez Kuhar, »velike negativne posledice za podjetje«, ter pomenil »za mene in mojo družino veliko sramoto, saj je bil moj ugled z neutemeljeno odločitvijo delavskega sveta sramoten«. V odnosu med začasnim nadzornim svetom in v. d. direktorjem se je lomilo še naprej, tudi pri podpisu pogodbe o zaposlitvi, in se potem dokončno prelomilo, saj je direktor dal odstop. V odstopni izjavi je tudi zapisal: »V izogib mojemu nadaljnjemu škodovanju večji uspešnosti v podjetju, kot je bila pod mojim vodstvom, se strinjam, ’ da me opredelite, po razrešitvi in namestitvi na primerno delovno mesto, kot tehnološki višek. Zavedam se, da mi bo težko. Praktično sem vse življenje daroval Imgradu, ki mi je v zahvalo pripravil lepo popotnico. Nikakor pa ne želim biti moteč element za tiste, ki so prepričani o moji nesposobnost).« Tako se je s pepelom posipal direktor Janez Kuhar in v nadaljevanju na žaljiv način udaril še po osebah, ki so ga pripeljale do tega, da je odstopil. To sta po njegovem predsednik delavskega sveta in predsednik začasnega nadzornega sveta Albin Rožman ter predsednik sindikata v podjetju in član nadzornega sveta Franc Nidrl. V svoji odstopni izjavi je direktor tudi ugotavljal, da sta v .-------------------------------------------------- Q Radenske, d, d. plitvi dobička Sh’nje; n*na deln*ške družbe Radenske je bila petega sep-Xj|. ^fejei:P.a So Predstavniki delničarjev in delničarji obrav-^|jtev etno poročilo družbe za lansko poslovno leto ter i % i N sku ?. iz lanskega leta. Ta znaša 544,4 milijona Si 7hču: ZScin*so se odločili, da se dobiček deli po nasle- ,27 Od , odstotka (311 milijonov) za naložbe in ^totka*/?^3 milijonov) namenjajo za dividende X?‘^Rad .milijonov) za nagrade upravi in nadzorne-Avin avo ensk' ’majo enajstčlanski nadzorni svet ter enoč- 11 ^lepa^? delničarjem izplačali v tridesetih dneh po žriaša 4?o ^'ne delničarjev, dividenda za posamezno .93 tolarja ali neto 35,20 tolarja. mh dporami pripravljeni spodbujati kmetovalce, da se bodo odločali za takšno ekstenzivno kmetovanje (kar vedno ni dobro, kajti marsikateri kmetje so se odločali za biokmetovanje zaradi podpore in ne iz prepričanja), pa je na koncu vse odvisno od cen in trga. Dr. Merkač je omenil uredbo EU 2092/91 o rastlinski pridelavi in težave, ki so povezane z nenehnim spreminjanjem smernic. Dober sistem podpor je glavni razlog, da imajo v Avstriji kar 20 tisoč biokmetij. Avstrijski program za okolju prijazno kmetovanje se imenuje OPUL, polovico subvencij - podpor - prispeva Evropska zveza, polovico Avstrija; od tega 60-odstotkov zvezna vlada in 40-odstotkov deželna vlada. In kakšne so vsote, ki se dodeljujejo pri naših sosedih? Primeri: 4500 šilingov na hektar za njivsko pridelavo, 6000 za pridelovanje zelenjave in 10 000 za pridelovanje sadje. Koroška ima še poseben sklad za razvoj podeželskih regij, ki prispeva še dodatnih 55 odstotkov potrebnih sredstev za sku- imenovana v podjetje vložila »le tisti skromni del certifikata, ki ga drugje nista mogla vložiti.« Jasno pa je tudi njegovo sporočilo zaposlenim: »Dajati ponudbo in ne prodajati, delati nekvalitetno, biti prisoten na delu, pa nedelati - za navzočnost na delu pa zahtevati plačilo -, takšnih formul obstoječi gospodarski tržni sistem ne pozna. Še manj pa bomo dobro živeli od pisanja pravljic in filozofiranja.-« Direktor Imgrada Janez Kuhar je podjetje uspešno vodil do osamosvojitve Slovenije, potem pa so se ob izgubi jugoslovanskega trga začele težave v poslovanju. Lomiti se je začelo tudi zaradi vodenja podjetja na način samovladanja, kjer je bilo malo prostora za drugačna mnenja in predloge. Dosledno spoštovanje zakonskih pravic zaposlenih delavcev, kar je terjal sindikat podjetja, pa je bil drugi vir nesoglasij med zaposlenimi in direktorjem podjetja. Podjetje je zapustilo tudi nekaj delavcev, ki so kot zasebniki začeli s prav takšno dejavnostjo, kot so jo opravljali v Imgradu, ter podjetju postali konkurenti. Ljutomersko podjetje Imgrad, kjer delujejo tri obračunske enote Prostorski montažni izdelki, Montaža in izdelava panelov ter Plastificiranje in satje, je lansko poslovno leto sklenilo z izgubo, ki pa je bila manjša kot leto prej. Brez izgube je bila le obračunska enota Plastificiranje in satje. MAJDA HORVAT 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM OtHHAUiieOKKOVinU KOVINOTEHNA OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI fElICVICElFM 19 91 0 1007 VELJKI vCJElVlf I ’ Ji I • 7» |j7f : o-žii med «»tVKsj Dr. Štefan Merkač je predstavil najbolj sveže rezulate anket o bio-kmetovanju. pinske investicije (npr. če hoče zadruga kupiti kakšen stroj), 50 odstotkov denarja za trženje in 80 odstotkov potrebnih sredstev za gradnjo infrastrukture. Eden od najpomembnejši nasvetov dr. Merkača je vsekakor, da je potrebno trg za eko- ali bio-izdelke iskati doma, v domači pokrajini, zato je potrebno predhodno vse sile usmeriti v osveščanje ljudi in jim dati v roke argumente. Pomembni sta regionalno organizirano trženje in dobra povezava z obrtniki, prav tako možnost prodaje tovrstnih izdelkov v veletrgovinah. Zanimivo je, da je zadnja učinkovita marketinška poteza slogan: BIO GEN FREI oziroma poudarjanje dejstva, da biološko kmetovanje ni genetsko manipulirano. Presentljive rezultate je dala anketa iz leta 1996; pokazalo seje, da ljudje v resnici ne vedo, kaj pomeni ekoizdelek. Na vprašanje, kakšne izdelke iščejo, so na prvo mesto postavili, da mora biti izdelek svež, nato da ni genetsko manipuliran, tretji razlog je, daje to izdelek iz domače regije, nato da je izdelek zdrav, iz primerne reje, in šele nato, daje to bioizdelek. Kljub vsem naporom porabniki torej še vedno ne razumejo, daje v bistvu bioizdelek vse to, kar iščejo sodobno osveščeni porabniki. Za vse, ki jih ta tema zanima, pa še informacija: 8. in 9. oktobra bo v Celovcu biosimpozij v okviru skupnosti Alpe - Jadran. BERNARDA B. PEČEK SKEI napoveduje vročo sindikalno jesen Strah pred odpuščanjem jih sili v stavko Sindikat kovinske in elektroindustrije pripravlja za 24. september protestni shod - Opozarjanje vlade na izpolnjevanje obljub v zvezi z ohranjanjem delovnih mest - Splošna pogodba kovinarjem več škode kot koristi V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije so se odločili za radikalnejši boj proti delodajalcem, vladi in parlamentu zaradi ohranitve socialnih pravic delavcev pa tudi zavoljo namer vlade, ki želi končati privatizacijo do konca letošnjega leta ali najkasneje do marca prihodnjega leta. Izražajo namreč bojazen, da bo prišlo do podržavljenja podjetij, ki nimajo drugega soglasja za lastninjenje. To naj bi povzročilo, da bo v kovinskopredelovalni industriji ostalo brez dela še 15 tisoč delavcev. Pri tem pa so sindikalni voditelji prepričani, da stečaji, ki naj bi jih še do- rSeja vlade— - — Prizadevanja za manj kot desetodstotno inflacijo Toda začelo se je z dvigom cen bencina in prvič stane super bencin več kot 100 tolarjev za liter - Velike težave naših podjetij z zaposlovanjem delavcev v Nemčiji Na svojem prvem jesenskem zasedanju je vlada republike Slovenije obravnavala problematiko naftnih derivatov, kar je za voznike že stara novica. Naftna podjetja so seveda zahtevala povečanje cen in so zato naredila svoje izračune. Vlada je sprejela soglasje k cenam naftnih derivatov, uredbo o spremembi stopenj davka od prometa določenih naftnih derivatov in sklep, da se cene temnih naftnih derivatov in utekočinjenega naftnega plina ne izvzamejo iz ukrepa določanja cen. S sprejetimi ukrepi so se povišale drobnoprodajne cene bencina, medtem ko so ostale drobnoprodajne cene dizelskih goriv, ekstra lahkega kurilnega olja in mazutov nespremenjene. Nove drobnoprodajne cene bencinov z ekološko takso so: bencin 86 stane zdaj 87,40 (prej 84,20, povečanje za 3,80 odstotka), bencin 98 stane 102,50 tolarja (prej 98,70, povečanje za 3,85 odstotka), neosvinčeni 95 stane 94,40 za liter (prej 90,90, povečanje za 3,85 odstotka), neosvinčeni bencin 91 pa stane 88,40 za liter (prej 84,60 za liter, povečanje 4,50 odstotka). V strukturi cene bencinov se je povečala neto nabavna cena bencinov za 10-11,5 odstotka, znesek marže je ostal nespremenjen, prav tako pa tudi absolutna vrednost prometnih davkov. Podjetja so v zahtevkih predlagala povečanje neto nabavnih cen bencinov za 18-24 odstotkov, povečanje neto nabavnih cen plinskega olja za 13-24 odstotkov, povečanje marže pri bencinih za 14,3 odstotka, pri plinskem olju za 72,8 odstotka. Predloge so utemeljevala z drastičnim povečanjem nabavnih stroškov, s tečajem dolarja in borznimi kotacijami naftnih derivatov ter prenizkimi korekcijami cen naftnih derivatov 21. marca. Ocenjeni vpliv povečanja drobnoprodajnih cen bencinov na indeks cen na drobno v septembru je 0,28-odstoten in na rast cen življenjskih stroškov 0,13-odstoten. Inflacija v septembru je tako 8,8-odstotna in se nevarno približuje 10-odstotkom, kjer je meja, ki si jo je postavila vlada. Težave za 50 naših podjetij v Nemčiji Vladaje obravnavala informacijo o ukrepih Zvezne republike Nemčije glede delovnih pogodb na podlagi dvostranskega sporazuma in sprejela sklep, da se na vseh ravneh pospešijo stiki za odpravo nastalih razmer. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dobilo od pristojnega ministra iz Nemčije obvestilo, da je zaradi stališč pristojne komisije EZ ustavljeno nadaljnje sklepanje tovrstnih pogodb, ki terminsko presegajo datum 30. september, s katerim se končuje tekoče obdobje za koriščenje odobrenega kontingenta delovnih dovoljenj. Odpoved sporazuma bi prizadela okoli 50 podjetij, ki imajo v ZRN trenutno 1100 delavcev s slovenskim državljanstvom. Najtežja je izguba trga, na katerem so nekatera podjetja že 30 let. Največ težav bi bilo za Rudis iz Trbovelj, za Vegrad iz Velenja, za Gradisova podjetja, za Hidromontažo Maribor, za Termiko Ljubljana itd. Naše ministrstvo je opozorilo Zvezno ministrstvo za delo in socialno ureditev Nemčije na škodljive posledice ob vztrajanju pri sprejetih ukrepih in zaprosilo, da se omogoči nemoteno nadaljnje sklepanje in prijavljanje pogodb tudi po 30. septembru podjetjem, ki so že v. Nemčiji, saj naša republika še ni izkoristila kontigenta, zato dodatno ne ogroža nemškega trga. Nujni so torej dodatni dogovori, katere hoče imeti naša vlada čimprej. Poslabšanje možnosti za prodajo storitev slovenskih podjetij, zlasti tistih, ki so nujno povezana s prodajo blaga, izdelanega v Sloveniji, in omejevanje zaposlovanja mimo veljavnega dvostranskega sporazuma ima lahko za obe državi negativne gospodarske posledice. MARJAN HORVAT datno spodbudili v neolastninjenih podjetjih, niso upravičeni. Tudi spremembe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji gredo na roko tistim, ki se še vedno hočejo polastiti državnega premoženja. Poleg tega niso zadovoljni s splošno kolektivno pogodbo. Že štiri leta, odkar je bila sprejeta prva splošna kolektivna pogodba, namreč ponavljajo vedno isto, da jih njena določila tiščijo navzdol. Pri tem jih delodajalska stran večkrat prepričuje, da je minimum pravic na ravni gospodarstva dosežen in da niso pripravljeni dati več, s čimer so seveda medsebojna pogajanja že vnaprej obsojena na neuspeh. Drugi razlog zoper omenjeno pogodbo pa je splošna centralizacija gospodarstva. Vladi očitajo, da ima s pogodbo mehanizem za vodenje celotne politike gospodarstva, stroškov dela, zlasti plač, zato so po njihovem izgovori o avtonomnosti pogajanj jalovi. Zato kovinarji take splošne pogodbe ne potrebujejo, ker naj bi jim delala več škode kot koristi. In če k vsemu temu prištejejo novo pokojninsko, zdravstveno in socialno zakonodajo, ki lahko dodobra oklesti delavske socialne pravice, je bojazen omenjenih sindikatov do neke mere razumljiva, zato naj bi se 24. septembra zbrali na protestnem shodu pred slovenskim parlamentom. Pričakujejo, da se jim bodo pridružili tudi zaposleni iz drugih gospodarskih panog. To bo, kot poudarjajo v vodstvu SKEI, šele prvi korak, ki bo zgovorno pokazal voljo delavcev. Če protest ne bo zalegel, bodo nadaljevali z zborovanji in stavkami. MILAN JERŠE 10 Sociala, Šolstvo, zdravstvo______________vestnik, 11. september W r Vilko Novak —......... "■ " Od Prekmurja do Trianona VII Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje! Anton Aškerc, pred Petofljevim spomenikom Ne vesta, da ima slovenščina nad štirideset narečij, ki se od knjižnega jezika vsa bolj ali manj razlikujejo, nekatera mnogo bolj kot prekmurščina. Zato trdita, da se le-ta razlikuje od »slovenščine« tako kot francoščina od italijanščine. Tudi nista hotela priznati, da se prebivalci Prekmurja imenujejo samo Sloven, Slovenje, Slovenec, Slovenci. Še manj je znanstveno, kar je Mikola skontruiral.o keltskem izviru prekmurskih Slovencev, sklicujoč se na ruskega slavista Šachmatova, češ da odtod izvirata o, u, glasova v prekmurščini, ki da ju slovenski jezik ne pozna. Pa še koliko ju pozna, že sosednji Prleki govorijo u. Polno nestvarnosti in netočnosti je tudi v drugih trditvah te knjižice. O vsem tem je pisal že M. Slavič v navedeni razpravi. Omenjena je tudi druga knjižica »A vendek emlekirata« -Spomenica Vendov -, ki so jo predložili mirovni konferenci, in Zs. ne navaja njenega francoskega naslova, pač pa naivno pristavlja, da »njeni podpisniki niso znani, kar je tudi umljivo, saj bi podpisnik mogel resnično računati z maščevanjem« (102-103). Jasno je, dajo je napisal sam Mikola in je ni podpisal zaradi zavajanja, češ daje brošura nastala v Prekmuiju. Njena vsebina pa je enaka prej obravnavani francoski brošuri, posebno pa Mikolovi brošuri iz 1928. Po predstavitvi Prekmurja postavlja mirovni konferenci tri zahteve: 1. naj pošlje nepristransko komisijo, ki bo raziskovala pokrajino in njeno ljudstvo; 2. ukaže naj plebiscit pod nadzorstvom nevtralne države, 3. naj da priložnost predstavnikom naše pokrajine, da tudi ustno in nadrobno razložijo svoje stališče, preden se dokončno odloči njihova usoda. Avtor trdi, da so bili 4. junija 1920 »prisiljeni« podpisati mirovno pogodbo z Madžarsko v versajski palači Mali Trianon, Slavič pa, da v Grand-Trianonu (n. d. 92), medtem ko uradni francoski vodnik po versajskih palačah piše, da je bila podpisana na hodniku, ki veže obe palači. V poglavju Učinki »Spremnega pisma« (107-116) v publicističnem slogu pripoveduje o upanju, ki gaje na Madžarskem vzbudilo Spremno pismo (francoski Lettre d’Envoi, Zsiga piše: Letter, 104) k mirovnim pogojem francoskega predsednika Milleranda, ki je razmejitveni komisiji dovoljevalo »mejo tudi popraviti, če bi našla kake narodopisne, gospodarske ali kake druge potežkoče s trianonsko mejo« (Slavič, n. d. 93). Kljub zelo omejenim možnostim, kijih je to pismo dovoljevalo za spremembo določene meje, so razvili veliko propagando, ki je vodila »tudi do nezaželenih atrocitet« (Zsiga 108) z napadom mejne straže v Krčici na mejno stražo v Somorovcih, kar je izzvalo aretacijo več moških, ki so se pridružili napadalcem, v obravnavani knjigi pa je cela stran z imeni »junakov«. Na naslednjih straneh poroča avtor o napadih na orožniške postaje v Prekmurju, o poročilih raznih tujih časnikov - med njimi »Co-rix«, ugledni francoski list, je verjetno La Croix - o »malem vendskem narodu«, ki želi svojo svobodo; o ameriških »vendih« in o skrivnih pogajanjih Madžarske s Francijo, o rapalski pogodbi itn. Osrednji predmet poglavja pa je »proti razumskim in pravnim razlogom« sprejet zakon o mirovni pogodbi v madžarskem parlamentu 15. novembra 1920 z začetkom: »Glede na prisilno stanje, nastalo za Madžarsko zavoljo nesrečnega izida svetovne vojne ..., kar naj bi tudi prihodnjemu rodu dobro razpoznavno izražalo nasprotujoče si stališče državnega zbora« (113). To je menda eden od vzrokov za nastanek pričujoče knjige. Med posledicami uzakonitve madžarske mirovne pogodbe naj bi bila v Prekmurju na prvem mestu uvedba izraza »ma-žaronstvo«, kar naj bi označevalo tudi tiste, »ki so priznali delo Mikloša Kuzmiča, prevajalca prvega prekmurskega (“vend”) katekizma« (114), žal je to bil že 1715. Franc Temlin, toda Zsiga ničesar ne ve o protestantskih pisateljih od 1715 do 1780 pa tudi ne o tem, da vsi tisti, ki priznavamo celotno prekmursko slovstveno delo z M. Kuzmičem vred, nikoli nismo bili označeni z »mažaropstvom«. Slabo informirani pisec piše ime časnika »Prekmurski Glasnyk« po neznanem viru (114), ime Kamiker nam. Kamniker pa kar trikrat na isti strani. Voditelj socialnih demokratov mu je Krišton (115, 116) nam. Kristan in Kuharjeva Verstvena stranka - verska (vallasi, 115, 116) nam. gospodarska. V poglavju Priprave za razmejitev (117-124) izvemo poleg tistega, kar natančno opisuje Slavič, n. d. 92-107, obširno vse o madžarskih pripravah in sodelovanju v razmejitveni komisiji. Prav tako Slavič nadrobno opisuje vsebino naslednjega poglavja Prekmurski »plebiscit« (125-135). Tu beremo, da so »Novi-ne« vsak dan poročale o vlomih, kraji, čeprav so bile le tednik. Poleg razdelitve zemlje priseljencem v okolici Lendave so opisane aretacije, pretepanja lendavskih občanov. Ivan Hribar, namestnik osrednje vlade, je postal Andrej in na neumljiv način »pozneje vodja lendavske politične uprave« (128). Andrej Karlin ni bil več tržaški škof, ko je bil v avgustu 1921 povabljen na slavnost v Lendavi, marveč mariborski. Pri opisu poti razmejitvene komisije v septembru 1921 po Prekmurju so (dvakrat) navedena imena madžarskih deklet, ki so metala cvetje na avto madžarskega delegata ... V goričkih vaseh so demonstrirali za Madžarsko, nakar so oblasti zaprle večje število ljudi, med njimi tudi evangeličanske duhovnike, učitelje, ki so pripravili demonstracije. Osrednje vprašanje knjige je v naslednjem poglavju: Ali v znamenju pravice (resnice) ali moči? Razumljivo, da so se Madžari znašli pred pretresljivo resničnostjo. Premalo so se zavedali, da so bili kot država n vojni na strani premagancev in da je v njihovi državi živelo toliko in toliko milijonov ne-madžarskih narodov, delno brez vseh narodnostnih pravic, obsojenih na pomadžarjevanje. Saj so to priznali tudi med zadnjo zasedbo. Avtor v tem poglavju krivi spremembo francoske politike do Madžarske, ki med drugim ni ugodila madžarski ponudbi, da bi Francija za 90 let prevzela v najem njene železnice. Do konca so se borili za tako pojmovanje »Spremnega pisma«, ki bi ugodilo kar vsem njihovim zahtevam. (se nadaljuje) Neosamljen primer takšnega ali drugačnega manipuliranja ob izbiranju ravnatelja (-ice) Niso pomagale zasluge, strokovnost Občinski svetniki Občine Kuzma najprej skoraj vsi za soglasje Ivanu Mariču, v drugo pa večina za protikandidatko Po treh mesecih »izbiranja« ravnatelja OŠ Kuzma je dobila zadeva s 1. septembrom svoj končni epilog: dosedanji ravnatelj Ivan Marič, ki je to funkcijo uspešno opravljal kar 21 let, je moral prepustiti ravnateljski sedež svoji sodelavki, predmetni učiteljici oz. profesorici biologije in kemije Bernardi Novak. Kdo bi si mislil, da se bo zgodilo kaj takega, potem ko se je na prvi razpis prijavil le Ivan Marič in ko je v Občinskem svetu Občine Kuzma glasovalo zanj 14 od 15 svetnikov (eden se je vzdržal)? Da je nekaj v ozadju, pa je bilo mogoče slutiti po glasovanju v učiteljskem zboru in svetu zavoda, kjer ni dobil večinske podpore. Razpis so morali tako ponoviti, poleg Mariča pa sta se prijavila še dva kandidata - Maričeva sodelavka oz. Sola letovanja v Izoli Že nekaj let organiziramo na Osnovni šoli I Murska Sobota za učence 4. razredov šolo letovanja v Izoli Letovanje je letos trajalo od sobote, 23. avgusta, do sobote, 30. avgusta 1997, udeležilo pa se gaje 75 učencev. Poudarek šole letovanja je na plavanju in letos je bilo kar nekaj učencev neplavalcev. Ob dobrih možnostih za plavanje, čista in topla voda, so učenci osvojili bronaste; srebrne in tudi zlate delfinčke. Poleg učenja plavanja je šola letovanja tudi mnogo več. Marsikateremu učencu pomeni življenjsko izkušnjo ob srečanju z drugačnim okoljem in samostojnim odhodom od doma. V tednu, ki ga otrok preživi v drugačnem okolju, kot sta šola ali dom, mora sprejeti drugačna pravila, se podrediti skupnim interesom in s svojimi sposobnostmi prispevati k prijaznemu bivanju in druženju. Učitelji, ki preživimo ta teden z njimi, jih skušamo z ustreznimi vzgojnimi metodami usmerjati, želimo jim narediti dneve čim prijetnejše in zanimivejše, da bi na ta način pridobljene izkušnje v življenju kar najbolj koristno uporabili. Otrokom smo omogočili spoznavanje primorskega sveta, drugačnost podnebja, merjenje temperature vode in zraka, spoznavanje novih rastlin in živali na kopnem ter v morju. Izdelovali so tudi algarije. Ob izletu z ladijo Zlatoperko pa so spoznali lepote naše kratke, a zanimive obale. Postanek v Piranu, ogled akvarija in zgodovinskih znamenitosti je kapetan la-dije popestril z ribjim piknikom na ladiji, ki ga je marsikateri otrok doživel prvič. Ob večernih sprehodih so otroci spoznavali Izolo in njen turistični utrip. Imeli smo priložnost ob večernem koncertu prisluhniti glasbenemu popotniku, ki nam je z instrumenti različnih Celin in petjem ter oblačili približal glasbo sveta. Teden je hitro minil in ob vrnitvi proti domu smo obiskali še Postojnsko jamo. Vse, kar smo spoznali in doživeli, smo posneli na videokaseto in s fotoaparatom. Svoje prijetno počutje so učenci izražali ob pisanju pesmic, spisov in risanju risbic, kar je dokaz več, da bodo prijetni spomini na Izolo ostali še dolgo. Pedagoški vodja ANKA SUHADOLNIK učiteljica biologije in kemije Bernarda Novak ter g. Frangež iz štajerske regije. In slutnja o »ozadju« je postala resničnost. Učiteljski zbor in svet zavoda (šole) sta še enkrat izrekla nezaupnico Ivanu Mariču, ne da bi kdor koli našel oz. povedal na račun njegovega dosedanjega vodenja šole kakršne koli tehtne in strokovne očitke. Neizpodbitno pa je, da je bil ves čas vodenja šole dokaj vztrajen, dosleden, avtoritativen in dokaj uspešen. Znal je poskrbeti, da je imela šola karseda dobre razmere za delo, ne oziraje se na njeno majhnost, da so šolsko stavbo redno vzdrževali in leta 1991 zgradili nov prizidek, da je bila notranjst in zunanjost šole lepo urejena in še bi lahko naštevali njegove zasluge. Kot pedagoški vodja si je prav tako stalno prizadeval za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, pri čemer je še posebno spodbujal izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoškega kadra. Posebne zasluge ima tudi pri sodelovanju z OŠ Gornji Senik v Porabju. Vse kaže, da je »ozadje« delovalo tudi na člane občinskega sveta, saj se jih je pri drugem glasovanju kar 9 od prejšnjih 14 premislilo in oddalo svoj glas za B. Novakovo, ki resnici na ljubo prav tako velja za dobro in Svoj da (soglasje k imenovanju) za Bernardo Novak je medtem izrekel tudi šolski minister dr. Slavko Gaber, čeprav so mu še pred odločanjem poslali dodatna pojasnila in neke vrste protestne izjave skupina 13 delavcev OŠ Kuzma, 641 podpisanih krajanov iz šolskega okoliša idr., kar pa očitno ni vplivalo na ministrovo odločitev. Tako so novi ravnateljici # čestitali tudi v šolskem kolektivu, medtem ko se dosedanjemu ravnatelja ob tej priložnosti sploh nihče ni zahvalil za njegovo 21-letno vodenje šole. prizadevno pedagoško del^1 In kaj naj bi torej pokopi dosedanjega uspešnega ta^ telja Ivana Mariča? Nekat^ učiteljskem zboru so mu očV »banalne« stvari, kot nap^ da ni prišel na praznovanje' letnice sodelavke ipd.; nih argumentov pa ni bil°n0^_ nih. Kot vse kaže, so se®“ kateri sodelavci maščevale Jih ni predlagal v višjipjac^ razred, še večjo težo pri0 upnici pa naj bi imelZZ strankarska pripadnost- M tvah za Občinski svet^ Kuzma je namreč kandider Usti Združene liste sob demokratov in bil tudi ^se doslej zaradi tega si#’ nam je povedal, ni čut' nih posledic, očitno P11 priložnost za »žaganje*?^ daj. Večino v občini® ji-imata namreč SKD ia^-sase to bi se lahko vprašib’ morali v drugo sve®1^ nih vrst pri glasovanju' strankarski disciplin? j0^ Spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Brezposelnim ne riba, ampak uk ribolova Denarja na roko za nedelo bo od države vedno manj S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti se bo zadostilo aneksu h koalicijski pogodbi med SLS in LDS, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. To pomeni, da imajo predvidene spremembe tudi politično potrebnost, zato postavlja ta politična senca v posmehljivo senco navedbe, da so pri pripravi sprememb zaposlitvene zakonod^e sodelovali tuji in domači strokovnjaki, ki so upoštevali študije Svetovne Telovadnica v Voličini Telovadnica, ki sojo odprli v Voličini v Slovenskih goricah nekaj dni po začetku novega šolskega leta, meri 648 kvadratnih metrov. Je doslej največji tak objekt v Občini Lenart. Denar za telovadnico so dali: občina, ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj pa sta primaknila še krajevna skupnost in Športna zveza Lenart. Zgradilo jo je Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi, stala pa je 130.000.000 tolarjev. F. B. banke, Phara in OCDE-ja. Vlada in delodajalci so za spremembe, sindikati nasprotujejo načinu »korenčka in palice« Odgovorno ministrstvo napoveduje, da bodo s spremenjenim zakonom izpolnili temeljne cilje zakona: pospeševanje in povečevanje zaposlovanja, preprečevanje zaposlovanja in dela na črno, povečanje obsega zaposlovanja in dela, uvajanje sodobnih evropskih oblik zaposlovalne politike, pomembno povečanje in izboljšanje oblik aktivne politike zaposlovanja, še zlasti javnih del, urejanje zakonodaje in ne radikalno urejanje pravic, povečanje obsega angažiranih sredstev in programov za dejansko in še posebno trajno brezposelne osebe. Navedeno zveni zelo učeno in zapleteno, zato si lahko pomagamo s prevodom: brezposelni bodo bolj kot doslej prisiljeni iskati si uradno zaposlitev in tako bo manj možnosti za delo na črno. Če pa zanje primernega dela ne bo, se bodo lahko vključili v razna usposabljanja in dodatna izobraževanje, ki jih bo plačala država, ali bodo vključeni v programe javnih del. Denarja na roko za nedelo bo od države vedno manj. Palica je ... Med predvidenimi spremembami bo najbolj ošvrknil predlog o spremembi pri času prejemanja nadomestila ali denarne pomoči. Delavec, ki bo izgubil zaposlitev, bo imel pravico do denarnega nadomestila za največ eno leto (sedaj za delovno dobo 240 mesecev in več brezposelni prejema denarno nadomestilo 24 mesecev), maksimalni čas prejemanja denarne pomoči pa se podaljšuje s pol leta na dvanajst mesecev. To pomeni, da bo pri denarni pomoči države za brezposelnost bolj kot doslej upoštevan socialni ter materialni položaj osebe. Palica torej predvsem za tiste delavce, ki izgubijo zaposlitev in so materialno bolje situirani. Druga stran palice pa se nanaša na obveznost sprejema pri- merne zaposlil ■ oSeb'' Ji zavod brezpo^ mogel zagotovi eCjh P tve, ji po nja denarnega ije p s ponudi zaP0S Gre za zaposli*6 stopZb» po zahtevnosti ^jihJZ dve nižja od d .ZP^Z1’ opravljala P*®, njtve V primeru odk^ eZ na denarnega lovi. Korenček dajalec tria 1 , čal redoma m izP pZ tem ne bo izg lOči domestilain^ doukreCs^ Z slovanja. D° vkljfZjf) imel. . . števd° Povečuje se sfj na ZZ, v javna dela Z Z K' notem na obr^. jjl’ nih, v nadag ,j se bodo P^všoli^be^-dela,kisobd.vse ZZ sni. Ce bodo P^dZpZ« sprejete, bo stvo m subvsOjjio Z8' VZ/ mero za P°8 Ljo st6 jotV najbisep°VbodZ a. J tov.katc^b0 šZ Z rala del stroS^jpA 11. september 1997 jtronika 11 i e r e n I/ t to. ido * iet Zgodilo se je H Radgona: Wa v gorah tor-o6'11 povzemamo vest o . ,CI ™murca v gorah. V sobo-»A Septembra> okrog polneva * |7.iet Ae rame, zdrsnil še ne iilahi . metrskem padcu po JeobleTart,St^metrskem drsenju ranJen in nato, šterm Jsnjl P°m°či planinke, (i|j ®e*cinske sestre, žal umrl. Po poti”zjutraj odšla Cvk,ZlZrelonavrh2132 Počiti,. 1S0ke?a Storžiča in je po sest°Pati v smeri tan a kraJ nesreče sta pilo-zdravnika in KKliaii3 Ca’ nakar 80 v dolino J pretresene svojce. ?llCa;Hudo Jdovan kolesar 14- urijeVik- °r\It skoraj vsaka cesta asfak^Hijt bi bilo več prahu. Neasjctij še vedno nekaj pomer1^^ kot na primer v Središ^K^s vasi, ki sta odmaknjeni'*' Prosenjakovce.« Gornja Radgona Šacanje« hlod? Nagrada: motorna žaga sejina ’. V okviru 35. jubilejnega kmetijsko-živiiskeg a ppP Radgoni je Lesnogozdarska zadruga Gornja, ^olikše" zanimivo igro: kar 131 obiskovalcev je ugibal0; ^d s men hrastovega hloda, ki je bil na tovornja sejemske uprave. Direktor zadruge Gor’V‘edaL velikana na bd sCj-temvečga^^ dali P^^^pa^^i ma na volJ° po svoje obd° J,o hrasta Pra* J1^ miv kiparski je tudi *zjaV* Ljo 1«%U Ob navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja ter vinske kraljice za leto 1997 Selme Lukač so hlod uradno izmerili. Največ sreče oziroma znanja pri »šacanju« (ugibanju)je imel Jakob Polak iz Polic, saj je natančno uganil, koliko kubičnih metrov ima hlod. Za nagrado je dobil motorno žago, vredno 80.000 tolarjev. Z odgovori pa sta se pravilnemu številu zelo približala Franc Donik iz Trotkove in Frančiška Klinc iz Lenarta. 11. september 1997 srecn e’ P.r' kateri so prej poprosili za srečno vrnitev. 0 Prišli nazaj v domači kraj. - Fotografija: J. Ž. »Angela seje narodila 1928. leta, Jožek 1930., Anton 1932., Matija 1936., Ignac 1938., Terezija 1940., Rozalija 1943., Stanislav 1946., Ciril 1950., Marjan pa 1952. leta.« Deset otrok! To je bilo z njimi težav! »Ne. Bili so pridni. Priznati moram, daje zanje veliko skrbela tudi tašča, saj jih je velikokrat pazila, zdravila z domačimi zdravili, jim krpala raztrgano obleko..., sama pa sem potem lažje delala na njivah. Pa tudi otroci sami, potem ko so že nekoliko zrasli, so si pomagali, pazili drug na drugega.« Medtem ko je Rozalija skrbela za otroke in predvsem delala na njivah, se je mož Matija ukvarjal z nakupovanjem jabolk in tako prispeval k boljšemu gmotnemu stanju svoje (in ženine) velike družine.. Še dobro, da sta lepo hišo dala že 1922. leta zgraditi Rozalijina tast in tašča oziroma moževa starša, tako da se ni bilo treba posebej matrati zaradi gradnje stanovanja. Vse, kar sta Glavačeva prigospodarila, sta predvsem porabila za svojih deset otrok. »Angela je postala višja medicinska sestra, zdaj pa je upokojenka in živi v Divači na Primorskem. Jože je bil med prvimi, ki so obiskovali novoustanovljeno kmetijsko šolo v Rakičanu in je v Kanadi. Tja sta odšla tudi Anton, ki je žal že umrl, in Matija,■ ki je pred odhodom v tujino končal rudarsko šolo v Lendavi. Sin Ignac je diplomirani psiholog in živi v Murski Soboti. Tam je tudi Terezija, kije bila uslužbenka, zdaj pa je že upokojenka. Rozalija je višja medicinska sestra v Bolnici v Rakičanu, Stanislav je dipl, defektolog in živi v Črenšo-vcih, Ciril, ki je končal kmetijsko šolo, kmetuje doma, Marjan, ki je trgovec, je zaposlen v Beltincih, a prav tako živi pri meni doma na Gornji Bistrici,« je v nadaljevanju pogovora razkrila Vestnikova sogovornica Rozalija. Spraševal sem jo o tem in o-nem. Celo neumestno vprašanje sem zastavil. Namreč, kako je tašča reagirala na to, da je bila KOZJE DIRKE V VERŽEJU - Na uličnih kozjih dirkah v Veržeju seje v neSeljskem popoldnevu zbralo lepo število radovednežev, ki so hoteli videti, kako hitre so koze in kozli. Samic je bilo devet, samci pa so bili trije, skupno torej dvanajst. Svoje koze in kozle so pripeljali: Bojan Markoja iz Odranec (Puri), Miha Sovič s Cvena (Meka), Štefan Ivanič iz Filovec (Mala), Milan Vrbnjak iz Ključarovec (Megi), Evgen Velikonja iz Veržeja (Marjeta in Marjetica), Bernarda Srnec iz Satahovec (Miki in Nono), Jože Pisnjak iz Satahovec (Miki, Mišo in Noni) in Franc Zamuda (Pika). Koze in kozli, po domače »baki«, niso dosegli bogvekake hitrosti, nekaj jih je celo izpadlo v četrt- in polfinalu. Lastniki oziroma voditelji so morali tekmovalce (koze in kozle) zelo spodbujati (ne pa tepsti), da so malo »pospešili korak« in prišli (no ja, nekateri tudi pritekli) na cilj. In kdo je »zmaga«, kot se reče po prleško? Prekmurec iz Satahovec: Miki, ki je menda Srnčev, vodil pa gaje Jože Pisnjak. - Fotografija: Š. Sobočan snaha pogosto - desetkrat - v blaženem stanju. To vprašanje se mi je morda zastavilo zato, ker sem nekoč nekje slišal, da je ta in ta tašča šimfala snaho, češ, da je pogosto noseča. »Povedala sem že, da je tašča rada imela otroke, svoje vnuke, in nikoli ni rekla, da jih je preveč!« Moža je »zapustila« Ženski sta se torej dobro razumeli. Rozalija pa je lepo shajala tudi s svojim možem Matijo, da-siravno gaje 1933. leta, ko sta imela tri otroke, »zapustila«. Seveda samo fizično, kajti odšla je na delo v Francijo, podobno kot mnogi drugi Prekmurci. Rozalija je v nekem kraju na severnem koncu Francije, v okrožju Pas de Calais, kjer je sedaj podmorska železniška proga med Francijo in Anglijo, delala na neki farmi: krmila živino, molzla krave, delala na polju. »Kert in vertinja sta bila z mano dobra, le karala sta me, da preveč varčujem, si ničesar ne kupim, ampak ves zaslužek pošiljam domov.« Po treh letih se je Rozalija vrnila nazaj domov k svojim trem otrokom in možu. Tudi njeni prihranki so pripomogli, da sta kupila v Melincih murski mlin in ga pozneje splavila na Bistrico in začela z mletjem. Geričevi družini, ki se je potem povečala še za sedem članov (otrok), kruha ni manjkalo, ker je pač bila mlinarska. Nekako so se prebijali tudi v poznejših letih, ko niso imeli več mlina. Že res, daje prinašal moko in pomagal preživljati 12-član-sko družino, ampak bile so tudi nevšečnosti, kar je mili izraz za nesrečo: včasih je mlin odplaval zaradi narasle Mure, kdaj drugič se je raztreščil zaradi odjuge, ki je (s)talila led, v katerega so bili ukleščeni kumpi. Ne glede na vse težave sta Geričeva pomagala in pripomogla, da je vseh deset otrok končalo šole in prišlo do kruha. , Rozalija, kije od 1974. leta vdova, je neko leto obiskala v Kanadi svoje tri sinove: Jožeka, Antona in Matijo ter njihove družine. Seveda tudi njihovih sedem otrok ter se z njimi pogovarjala po prekmursko. Doma, v Sloveniji, pa ima deset vnukov, vsega skupaj torej 17, kar pa je - glede na to, da je poročenih osem Ro-zalijinih sinov in hčera - malo. Imajo pač le po dva otroka, razen Jožeka, ki izstopa s tremi. Mati, ki jih je imela petkrat več, si želi, da si sinova, ki sta doma, tudi tudi ustvarita svoji družini. Glede na to, kar sem videl, slišal, je nekaj upanja. ŠTEFAN SOBOČAN DOMAJINCI - V Domajincih je bilo gasilsko tekmovanje v mokrem tridelnem napadu v zbijanju tarče in štefetnem teku. Sodelovalo je deset gasilskih enot. Prvi v skupini A so bili gasilci iz Korovec, drugi iz Gerlinec in tretji iz Sodišinec. V B-skupini so se najbolje odrezali tekmovalci iz Tropovec, potem Borejčani, na tretjem mestu pa so pristali Gerlinčani. Članice -prvo mesto: Krajna, drugo mesto: Gerlinci, tretje mesto: Do-majinci. Mladinci: prvi ekipa iz Krašč, drugi tekmovalci s Cankove, na tretje mesto pa so se uvrstili Rankovčani. Pri tekmovalcih pionirjih je zmagala ekipa s Krajne. (F. Ku.) MORAVSKE TOPLICE - Na območju zdraviliškega kompleksa Moravske Toplice so v prihodnjih letih predvidene večje naložbe. Tako naj bi letos razširili apartmajsko naselje še čez potok Lipnica v Čreto, na vzhodni strani zdravilišča je predvidena širitev novega bazenskega kompleksa s termalno riviero, na jugu naj bi razširili avtokamp in uredili ribnik, pri hotelu Ajda pa nameravajo urediti podzemne garaže, ki naj bi jih kdaj pozneje nadgradili in tako povečali hotelske zmogljivosti. (G. G.) GORNJA RADGONA - V KZ Gornja Radgona so v leto- šnjih šestih mesecih od kmetov sicer odkupili nekaj manj tržnih presežkov kot v prvem polletju lanskega leta, vendar stanje ni skrb zbujajoče, saj se do konca leta bilanca utegne popraviti. Pa vendarle: lani so odkupikli 3.922 pusjkov, letos pa le 1.276. Mar reja pujskov ni donosna ali pa jih rejci prodajajo »mimo« zadruge? (F. KI.) SREDNJA BISTRICA - Na OŠ Bistrica bo v soboto, 13. _— septembra, ob 13. uri regijsko gasilsko tekmovanje za člane, članice, mladince, mladinke ter pionirje in pionirke. Pravico do nastopa imajo občinski prvaki posameznih kategorij vsega Pomurja. Najboljše ekipe se bodo uvrstile na državno gasilsko tekmovanje. (F. KI.) , Prekmurski planinci v slovaških Tatrah Polni doživetij in lepot Profesionalni vodnik na vsakih pet pohodnikov. Kaj pa pri nas? Vedno več je Pomurcev, ki svoj letni oddih preživijo v planinah. Tja se podajo sami ali organizirano porek planinskih društev. Eno od aktivnejših v naši pokrajini je PD Matica iz Murske Sobote, ki ima čez 500 članov. S svojimi vodniki skozi vse leto organizira za Skupina 22 pohodnikov v slovaške Tatre. - Fotografija: L. Klar svoje člane več pohodov na naše gore, na primer na Boč, Pohorje, Bistriški Vintgard, Gospodično - Trdinov vrh, Golico, nočni pohod na Bedenik pa pohod na Raduho, v Kamniške Alpe, na Stol in seveda na Triglav. V avgustu pa se je 21 planincev podalo v tuje gorstvo - v Visoke Tatre na Slovaško. V petih dneh so spoznavali in odkrivali lepote slovaške republike, predvsem njenega gorskega sveta. Tam je organizacija vodenja na profesionalni ravni, in ne kot pri nas, ko lahko gre v visokogorje vsak po svoji lastni volji. Pri njih je potrebno na pet pohodnikov najeti enega profesionalnega vodnika in ga seveda plačati. Tam je nesreč v gorah bistveno manj kot pri nas. Udeleženci pohoda v Tatre so se srečno vrnili, seveda pa tudi polni doživetij in lepot slovaškega gorskega sveta. T. HORVAT 14 K^port vestniK 11. september i^, Druga državna nogometna liga Nafta : G. opekarne 4 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Vickovič (14), 2 : 0 Bedo (24), 3 : 0 T. Novak (60), 4 : 0 Utroša (84). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, D. Novak, T. Novak (Gerenčer), Bedo, Vickovič, Šabjan (Tratnjek), Gabor, Utroša, Baša. Dravograd : Nafta 2 : 0 Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 500. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Ulaga (57), 2 : 0 Ulaga (80). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, D. Novak, T. Novak, Bedo, Vickovič (Gerenčer), Šabjan, Gabor, Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Alojz Grmič - trener KK Pomurje Skiny S pomlajenim moštvom Bliža se nova tekmovalna sezona v prvi državni ženski košarkarski ligi, ki se bo začela 20. septembra. Pomurje predstavlja v tem tekmovanju ekipa Košarkarskega kluba Pomurje Skiny iz Murske Sobote. So-bočanke se že nekaj časa zavzeto pripravljajo na tekmovanje pod strokovnim vodstvom novega trenerja Alojza Grmiča. - Kako se pripravljate na novo tekmovalno sezono? »Na novo tekmovalno sezono smo se začeli pripravljati v začetku avgusta. V tem času smo imeli enotedenske skupne pri- prave v Osnovni šoli Bogojina, in to v telovadnici in okolici. Odigrali smo dve prijateljski tekmi z Mariborom (v Murski Soboti smo zmagali, v Mariboru izgubili), sodelovali pa smo tudi Turnišče : Unior 4 : 4 Turnišeč - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kotnik (19), 1 : 1 Mujdrica (34), 1 : 2 Kotnik (44), 2 : 2 Rituper (68 - Hm), 3 : 2 Maujdrica (70), 3 : 3 Pec (76), 3 : 4 Stabej (80), 4 : 4 Mujdrica (87). Turnišče: Zver, Vegič, Lackovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Lebar (Raj), Temar, Rituper, Bukovec, Litrop. Črenšovci: Odranci 0 : 1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 700. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelec: 0 : 1 Radikovič (35). Črenšovci: Karoli (Plej), Pintarič (Vučko), Hartman, B. Horvat, Graj, Hotko, Kustec, Plej, Vesenjak (Voroš), Vori, D. Horvat. Odranci: Marič. D. Kreslin, B. Kreslin, Pozderec, Z. Cener, Ulen, Radikovič, Vegič (Zakojč), Puhar, I. Cener, Virag (Kavaš). Goričanka : Variš 2 : 1 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 200. Sodnik: Teršek (Laško). Strelca: 1 : 0 A. Šalamon (31), 1 : 1 Podgorelec (38), 2 : 1 A. Šalamon (75). Goričanka: Nemec, Gomboc (Kosednar), Žilavec, Miller, B. Šalamon, Smodiš (Prem), Suša (Skledar), Poredoš, Kovač, A. Šalamon, Horvat. Variš: Zajtl (Pahor), Hepe, Bažika, Koče, Balantič, Horvat, Šooš, J. Žalik, Lebar, Pal (G. Žalik), Podgorelec (Bogar). Dravinja : Bakovci 2 : 2 Slovenske Konjice t Igrišče Dravinje, gledalcev 150. Strelca za Bako-vce: Talaber in Prekazi. Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Živič, Kovačec, Buzeti, Kokaš, Krančič, Mesarič, Prekazi, Talaber, Ristič. 2. SNL Rezultati - 4. kolo Nafta : G. opekarne 4 : O Elan : Železničar 1 : 1 Šmartno : Črnuče 5 : O BS Tehnik : Šentjur 2 : 1 Rudar: Jadran 2 : O Drava : Aluminij 2 : 1 Koper: Zagorje 5 : 1 Triglav : Dravograd 3 : O Rezultati - 5. kolo Dravograd : Nafta 2:0 G. opekarne : Šmartno 2:3 Košarka Priprave Radenčanov na vrhuncu Košarkarji Radenske iz Rade-nec, ki bodo v novi tekmovalni sezoni prvič nastopali v prvi B-ligi, se že od začetka avgusta intenzivno pripravljajo na bližajoče se prvenstvo pod strokovnim vodstvom novega trenerja Igorja Kuzme, njegovega pomočnika Zlatka Tibauta in direktorja Borisa Gaborja. Za seboj imajo naporne sedemdnevne priprave, ki so bile od 9. do 15. avgusta v Radencih, ko so vadili trikrat dnevno. Doslej so odigrali že štiri težke tek- me in pokazali solidno igro. Z mariborskimi Ovni so izgubili z 11 točkami razlike, čeprav so v prvem polčasu vodili z desetimi točkami. V Nagykanizsi na Madžarskem so zmagali z dvema točkama prednosti. V Čakovcu so z Medžimurjem, hrvaškim članom prve B-lige, izgubili z 9 točkami razlike. Prijetno pa so presenetili z zmago nad slovenskim prvoligašem Mariborom Branikom s 73 : 68 (Bratkovič 21, Ojsteršek 19, Karlo 11, Novak 10, Banič 4, Rojko 4, Ulaga 3, Želj 1). Vse tekme so igrali brez poškodovanega prvega organizatorja igre Pavlina in nestrpno čakajo njegovo vrnitev. Doslej so se najbolje izkazali Bratkovič, .Ojsteršek in Karlo, vedno boljše pa igrajo tudi drugi igralci. Do začetka prvenstva bodo odigrali še nekaj prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki, sodelovali pa so tudi na turnirju na Rogli. V prvem kolu pokalnega tekmovanja je Radenska prosta, v drugem kolu pa bo igrala z zmagovalcem tekme Maribor: Bistrica. | Odbojka________________________ Sobočanke zmagale na Švedskem Zagorje : Triglav 0 : 2 Aluminij: Koper 1 : 0 Jadran : Drava 1 : 0 Šentjur : Rudar 3 : 0 Železničar: BS Tehnik Črnuče : Elan 3 : 2 3 : 2 Triglav Železničar Koper Elan Domžale Jadran Šentjur Dravograd Šmartno Nafta Rudar Aluminij Drava Zagorje Črnuče 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 G. opekarne 5 4 4 4 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0 1 1 0 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 1 2 2 2 3 3 3 0 ’3 2 1 O 2 2’ 3 4 3 15:4 12:5 15:3 10:6 6:5 7:6 7:7 4:5 12:13 9:10 5:7 4:6 3:4 3:9 5:16 4:15 13 13 12 8 8 7 7 7 6 6 6 6 5 4 3 2 3. SNL vzhod Rezultati - 3. kolo Turnišče : Unior 4 : 4 Usnjar: Pohorje O : 2 Kovinar: Paloma 1 : 2 Črenšovci: Odranci O : 1 Kungota : Pobrežje 1 : 1 Dravinja : Bakovci 2 : 2 Goričanka : Variš 2 : 1 Pohorje Odranci Dravinja Črenšovci Bakovci Goričanka Pogrežje Turnišče Variš Usnjar Paloma Unior Kungota Kovinar 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 O 1 0 1 1 1 1 0 0 o 2 1 0 O 0 0 o 1 1 1 1 1 2 2 2 1 2 3 10:0 7:1 7:5 2:1 6:4 4:4 3:3 6:8 5:5 3:4 4:6 5:10 2:7 3:9 9 9 7 6 4 4 4 4 3 3 3 2 1 0 Ižakovci 3 111 5:4 4 Serdica 3 111 3:3 4 Lesoplast 3 111 3:3 4 Univit 3 111 4:7 4 Tromejnik 3 10 2 5:3 3 Vega 3 0 0 3 0:7 0 Ljutomer 3 0 0 3 1:14 0 1. MNL Lendava Rezultati - 4. kolo Polana : Dobrovnik 3 : 2 Bistrica : Nedelica 2 : 2 Renkovci: Hotiza 7 :1 Kobilje : Panonija 5 : O Polana 4 3 10 10:5 10 Hotiza 4 3 0 1 10:12 9 Renkovci 4 2 11 15:7 7 Nedelica 4 12 1 .7:8 5 Panonija 4 12 1 6:10 5 Bistrica 4 112 7:7 4 Kobilje 4 10 3 7:10 3 Doborvni 4 0 13 8:11 1 2. MNL MS - vzhod Rezultati - 3. kolo Grad : Hodoš 4 : 2 Porsenjakovci: Šalovci 4 : 1 Rotunda : Tešanovci 2 : 6 Bogojina prosta Prosenjak. 3 3 0 0 11:4 9 Tešanovci 3 2 0 1 11:7 6 Grad 3 2 0 1 9:6 6 Hodoš 2 10 1 6:5 3 Šalovci 3 10 2 6:7 3 Rotunda 2 0 0 2 3:10 0 Bogojina 2 0 0 2 1:8 0 2. MNL MS Rezultati - 3. kolo Lipa : Cankova 1 : O Pušča : Slatina 5 : 4 Makoter: Gančani 2 : Apače : Dokležovje 6 : Pušča 3 3 0 0 0 1 9:5 9 Lipa 3 3 0 0 4:1 9 Apače 3 2 10 8:1 7 Makoter 3111 4:4 4 Cankova 3 111 3:3 4 Slatina 3 0 12 7:10 1 Dokležovje 3 0 12 4:11 1 Gančani 3 0 0 3 1:5 0 V Skellefteu na Švedskem je bil močan mednarodni ženski odbojkarski turnir, na katerem je sodelovala tudi ekipa Sobote (1. A-liga) in dosegla lep uspeh. Sobočanke so prvi dan tekmovanja premagale Rovaniem z 2 : 0, Vašo Vasanmaa (obe Finska) z 2 : 1 in Vallentuna (Švedska) z 2 : 0 ter se uvrstile v finale, kjer so še enkrat premagale Vallentuno z 2 : 1 in zasedle prvo mesto. S Švedske so Sobočanke odpotovale na Norveško, kjer bodo odigrale še nekaj prijateljskih tekem. Pomgrad tretji na Ravnah V okviru priprav na novo tekmovalno sezono v 1. A-ligi so odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote v močni konkurenci gostovali na mednarodnem turnirju na Ravnah. Prvi dan so premagali Fužinarja z 2 : 1 in izgubili s Salzburgom z 1 : 2, drugi dan pa premagali AICH Dob z 2 : 1 in z enakim številom točk kot drugi Salzburg zasedli tretje mesto. Zmagal je Fužinar. Sobočani, ki se zaradi pomanjkanja telovadnic v Murski Soboti pripravljajo v Bogojini, bodo tam v četrtek (danes) odigrali prijateljsko tekmo z avstrijskim prvoligašem Gleisdor-fom, v soboto pa s hrvaškim prvoligašem Varteksom. Judo 1. MNL MS Rezultati - 3. kolo Tromejnik : Čarda O : 1 Beltrans : Serdica 2 : 2 Roma : Ljutomer 7 : 0 Kerna : Ižakovci 2 : 1 Lesoplast: : Piramida 0 :3 Univit: Vega 1 : O Čarda 3 3 0 0 9:3 9 Roma 3 2 0 1 12:5 6 Kerna 3 2 0 1 5:2 6 Piramida 3 2 0 1 6:4 6 Beltrans 3 12 0 5:3 5 Hašaj drugi v Splitu V Splitu je bil velik mednarodni članski turnir v judu za pokal Slobodne Dalmacije, na katerem je sodelovalo čez 360 tekmovalcev. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Sobočan Goran Hašaj in se lepo odrezal. Med posamezniki je v kategoriji do 60 kg zasedel drugo mesto. (TK) Nogomet - V drugem krogu pokalnega tekmovanja na območju Medobčinske nogometne zveze Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Čentiba : Variš 1 : 3, Kobilje : Odranci 0 : 6, Bistrica : Turnišče 6 : 7 (1 : 1, 2 : 2), Renkovci: Črenšovci 2 : 4 (2 : 2), Dolina : Kapca 3 : 4 in Panonija : Mostje 1 : 4. Nogomet - V Sežani je bila kvalifikacijska tekma mladih nogometašev (do 21 let) za evropsko prvenstvo z Grčijo. Zmagala je Grčija s 3 : 1. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi Nemec (Mura) in Brezič, ki trenutno igra za velenjski Rudar. Mali nogomet - Ljutomerske ekipe, ki tekmujejo slovenski ligi Interier/Metaloplast (prva) ter Agrotim in Železne Dveri/ Unikat Belec (druga), so se pomerile na turnirju. Prvo mesto je po pričakovanju pripadlo prvoligašu Interier/Metaloplastu pred Železnimi Dvermi/Unikat Belec ter Agrotimom. (NŠ) "“I Mali nogomet - V Voličini je bil tretji krog državnega prvenstva v ____ malem nogometu za ženske. Nogometašice Pande iz Gornjih Pe-trovec so premagale Voličino s 5 :0 in Jarše z 2 :0 ter izgubile s Skalami z 0:2 in zasedle prvo mesto. Pande vodijo tudi po tretjem krogu. (F. B.) Odbojkarska šola Dejana Fujsa -Odbojkarski klub Pomgrad iz Murske Sobote je začel zbirati po vseh treh soboških osnovnih šolah prijave učencev od 5. do 8. razreda za pionirsko odbojkarsko šolo. Vodil jo bo 70-kratni državni reprezentant in igralec Pomgrada Dejan Fujs. Trenirali bodo dvakrat tedensko na prvi in tretji soboški osnovni šoli. Zmagale Ljutomerčanke ŽOK Zavarovalnica Maribor je v Ljutomeru organiziral mednarodni ženski odbojkarski turnir, na katerem sta poleg domače ekipe (1. A-liga) sodelovali še Meltal Branik (1. B-liga) in kadetinje češkega Prerova. Ljutomerčanke so premagale Meltal Branik s 3 : 0 in Prerov z 2 : 1 ter zasedle prvo mesto pred Prepro-vom in Meltal Branikom. (NŠ) ostati v ligi na mednarodnem košarkarske® turnirju v Zalaegerszegu na m džarskem. , , jti Sedaj vadimo v telova j Centra poklicnih šol, saj n lovadnica še ni nared, pa lovadnice pri soboški prvi ni šoli pa je bil prelakir , še ni uporabna. - Tako tudi še ne vemo, k « mo odigrali prvo prvenstven tekmo.« -S kakšno ekipo pa^ stopali na državnem P j Je prišlo do kakšnih sp pri igralkah? »V državnem Prven® mo nastopali s povsem P» jeno ekipo. g-azmin^ Razen izkušene K poročene Gabor, Iren pa je odšla v Ljubljan , igralke zelo mlade, ve nekatere že uveljavi® lem državnem P^^Uaii' Ijo imamo naslednje ce: Orijevo, 4 vo, Huzjakovo, Sve n čanovo, Glišičevo, kije pozdravilaposl® vatovo. Matejevo, ri rjevo in Lukovo.« .p -Kaj pa lahko ljubil ke pričakujejo od P^ »S Pomlajeno in " jjjit ekipo si želimo ob najboljšimi slovenski® če pa bi se uvrstili na sto, bi bil to velik usP Sicer pa mladi® Ije do dela in igranja n zato tudi upam, da cilje uresničili.« Jti ’ Košarkarice J ny iz Murske ce prve državne hge-le na mednarodne® Zalaegersszeguna^^ in med štirimi eWP zadnje mesto. Jubilej____________________ Petdeset let NK Dobrovnik Nogometni klub Dobrovnik, ki je nekaj časa tekmoval tudi pod imenom Brazda, je preteklo nedeljo praznoval visok jubilej - 50-letnico delovanja. Na slovesnosti je predsednik kluba Jože Danč pozdravil številne goste, hkrati pa opisal prehojeno pot. Med udeleženci slovesnosti so bili: Slavko Kovačič, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, Jože Ko-con, župan Občine Lendava, Terezija Donko, predsednica Športne zveze Lendava, Branko Gros, predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava, in drugi. Ob tej priložnosti so klubu podelili spominsko vazo NZS, zlato plaketo Športne zveze Lendava in priznanje Medobčinske nogometne zveze Lendava. Pripravili so tudi krajši kulturni program in odigrali prijateljsko tekmo med veterani Dobrovnika in žensko ekipo Pande iz Gornjih Petrovec. Za uspešen razvoj in dosežke nogometa v Dobrovniku so podelili 36 priznanj, med njimi tudi pe- tim še živečim ustanoviteljem kluba: dr. Jožetu Toplaku, Jožetu Vargi, Štefanu Laslu, Janošu Na-gyu in Janošu Botu. Nogometni klub Dobrovnik so na pobudo Jakoba Pretnerja, ki je kupil tudi nogometno opremo, ustanovili leta 1947, čeprav so nogomet igrali že veliko prej. Po ustanovitvi kluba so odigrali več prijateljskih tekem s Turniščem, Beltinci, Ljutomerom, Čentibo in drugimi, saj takrat še ni bilo organiziranih ligaških tekmovanj. Za moštvo Dobrovnika so igrali: dr. Jože Toplak, Jani Nagy, Vilmos Ratko starejši, Ferenc Bogdan, Jani Gone, Jožef Varga, Franc Palfi, Janez Bot, Karel Karac, Geza Kovač, Istvan Laszlo, Stanko Klepec, Ferenc Laslo, Jožef Laslo... Nogometaši Dobrovnika so dobili leta 1959 novo igrišče ob cesti proti Kobilju, leto zatem pa še slačilnico. Do leta 1971 so tekmovali na tem igrišču, potem pa so se preselili na novo igrišče pri novi osnovni šoli, kjer igrajo ___________no1^ še danes. Zgradi1’ klubske prostore ® so s« ( okrog igrišča. Letai v)jjiiC gometaši Dobrov” pog0^ tekmovanje eti®’ S ne lige in med de pve 1«G zasedli osmo ®e ^ova11’ j. sneje so klub Prel jpiena^jši Brazda in podte ^9. movali do leta L uspeh so nogo® zaS^ji segli leta 1968, k go mesto v po® ligi in le za dve t jgjali Lir Bakovci. Sicer P čas’ / vniški nogo®e® 0 v P vanja pomembno ski nogometni1 ® ’ aSest’J / enkrat ni uspe ° sjovaP/ mesta in osvoji’ 'j/ skega prvaka- mSL^L^ slovu so bili let' oCp .^1 v zadnjem kolu T tnjšce^ / vano izgubili s > morali zadovol ‘. pobO stom. No^^ejoVP^' ki sedaj tekm J L jjgi L6 činskinogo® žnOstiz ( imajo idealne ^1^ « J —i • , flK: Nogometaši Dobrovnika. Stojijo od leve: Janez Horvat (podpredsednik), Štefan Laslo ^nt|rej Horvat, Štefan Bukovec, Kristjan Horvat, Ervin Laslo, Aleksander Car, Albert Gar’ Fra^^ar Varga, Rudi Horvat, Jožef Danč (predsednik); čepijo: Simon Laci, Ernest PreišpenS ’fl. Somi (kapetan), Štefan Ratko, Kristjan Bojnec, Gusti Horvat, Matija Car in Ludvik Danč, Alen Piberčnik, Bojan Gavrič, Tibor Nagy in Jožef Bogdan (teh. vodja). 11. seotemhpr 1997 »Šport UWan Regvat - predsednik Zveze za hokej na travi Slovenije___________ Uskladiti interese klubov in ustvariti boljše možnosti Na zadnji skupščini Zveze za hokej na travi Slovenije, ki '"J® ^Soboti, je bil za novega predsednika izvoljeniMBaniRegvaLZ 'in smo se pogovarjali o stanju in usmeritvah ho ej 4 kajti večina klubov je v Prekmurju. ' Mj je bil motiv, da ste sprejeli ličijo predsednika Zveze za na travi Slovenije? •Punkcijo predsednika Zveze I!lhokej na travi Slovenije sem |Wna pobudo HK Triglav iz I Banovec, zlasti pa zato, ker P a edino osrednjo slovensko I. ki ima sedež v Murski So- 1^ in ker gre za amaterski I hokej na travi pa je tudi ■SnMa predvsem igrajo Lik'-n štuclentje in nima stran-|r“činkov kot nekateri drugi ■B Funkcijo predsednika zve-1 ^opravljal amatersko.« Iu^nem stanJuje trenutno l v Sloveniji? I kan na travi ni množ'čen |L’,Ven^ar počasi napreduje. ustanovitev ženske k^HK Triglav iz Predano-Ife pa razen Prekmurja ob-^K Svoboda v Lju-Bu si ŽP-litnr. P klube s> želimo poživiti ho- v Celju in Mariboru. Slovenska reprezentanca v hokeju na travi zaenkrat še ni dosegla vidnejših rezultatov, zato bomo morali podrobneje analizirati vzroke.« - Kako si predstavljate vodenje zveze, ki se je v preteklosti srečevala z nekaterimi težavami? »Zavzemal se bom, da najdemo skupen jezik in uskladimo interese klubov. Brez močnih klubov in njihove povezave tudi ni močne zveze. Na zadnji skupščini zveze je bilo precej pripomb, zlasti na račun sodniške organizacije, ki jo bomo morali temeljito reorganizirati. Zaživeti bo moralo delo komisij. Pravočasno se bomo morali začeti pripravljati na praznovanje 50-letnice hokeja v Sloveniji, ki bo čez dve leti. Še tesneje se bo potrebno povezati z evropsko hokejsko organizacijo in vnovčiti laskava priznanja, ki jih je bila deležna naša zveza ob uspešni organizaciji evropskega pokala za ženske v skupini C, ki je bilo v Moravskih Toplicah.« - Kakšne pa so sicer usmeritve razvoja hokeja na travi v Sloveniji? »Osnovni cilj zveze je,, doseči večjo množičnost hokeja na travi v Sloveniji, zato bodo morali klubi že v tekmovalni sezoni 1997/ 98 nastopati tudi z nižjimi kategorijami. Z najmlajšimi bo potrebno več strokovnega dela, nasploh pa bo treba izboljšati mate- rialne razmere za delo v klubih in reprezentanci. Zavzemamo se, da bi imela vsak klub in reprezentanca svojega pokrovitelja.« - Večkrat je slišati pripombe, da nekatere članske ekipe vodijo ljudje, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Kako boste rešili to vprašanje? »Vsekakor si bomo prizadevali za večje strokovno delo v klubih, zato bomo organizirali seminarje, na katerih bodo predavali tuji strokovnjaki predvsem iz držav, kjer je hokej na travi dobro razvit, kot so Nemčija, Nizozemska, Anglija.« - Kaj si kot predsednik Zveze za hokej na travi Slovenije še želite? »Želim si predvsem, da bi povečali število klubov in imeli še eno žensko ekipo ter dosegli veliko množičnost. To pa bomo lahko dosegli tudi ob večji finančni podpori klubom in reprezentanci ter večji pozornosti medijev, zlasti tistih, ki hokej na travi kot lepo športno panogo neupravičeno potiskajo na rob športnih dogajanj.« Feri Maučec I ~ V okviru občinskega praznika je organizirala Občinska športna zveza Moravske Toplice pod pokroviteljstvom zdravilišč Moravske Toplice in Radenske prvi rekreacijski kolesarski maraton. Sodelovalo je 165 kolesarjev, od tega 77 v malem maratonu na 25 km in 88 v velikem maratonu na 50 km. Najmlajša udeleženka je bila 8-letna Mojca Mandič iz Murske Sobote, najstarejši udeleženec pa 72-letni Miroslav Mihec iz Maribora. Najhitrejša v malem maratonu sta bila Saša Bezjak iz Trat in Mario Vrančič iz Maribora, najhitrejša v velikem maratonu pa sta bila Helena Ivanek iz Gornje Radgone in Andrej Čeh s Kamenščaka. Prva tokratna športnorekreativna prireditev je lepo uspela, odslej pa naj bi bila tradicionalna. (FM), fotografija: J. Zauneker Šah V Štrigovi 133 šahistov sedmi, Majhen enajsti L?4wa7team Lendava je na L ^vpetišovcih pripravil 4. Lil r^avno prvenstvo posa-kJOv- Sodelovalo je 17 tek-'Z Avenije in Hrvaške. siJ0 ie ogledalo ok-lk 1 gledalcev, je bilo neo-velijo padcev, ki so se k ječali brez posledic. Med mačin Jožef Koren in tako ostal brez 2 točk, sicer bi sodeloval v finalni skupini in zasedel eno od prvih štirih mest. Tako pa se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Uspešno sta tekmovala tudi Lendavčana Aleš Majhen in Siniša Jambrošič. Po pričakovanju je zmagal naš trenutno najboljši tekmovalec Matej Ferjan iz Ljubljane in tudi prevzel vodstvo. Po štirih dirkah je vrstni red naslednji: 1. Ferjan 84, 2. Lekše 74, 3. Šanterj 70, 4. Peterca in Šušteršič po 64, 6. Omerzel 55, 7. Koren (Lendava) 47 točk. Aleš Majhen je s 13 točkami na enajstem, Siniša Jambrošič pa z 2 točkama na šestnajstem mestu. Naslednja dirka bo 21. septembra v Ljubljani. A. Matjašec I Namizni tenis Kocuvan tudi najboljši do- med osmerico Na odprtem mladinskem namiznoteniškem turnirju je med 95 igralci in igralkami iz 23 slovenskih klubov nastopilo tudi 11 igralcev Moravskih Toplic Sobote. Sobočani so največ pričakovali od državnega reprezentanta Gregorja Kocuvana, ki pa se ni izkazal, saj je pristal med osmerico. Tako si je že na štartu sezone pokvaril možnosti za uvrstitev v reprezentanco. Uvrstitev Šbula, Puhana in Gyoreka med šestnajsterico je solidna. V predtekmovalni skupini so druga mesta zasedli Zavec, Gider in Gorčan, tretji mesti pa Horvat in Ocepek. M. U. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je v sodelovanju s šahisti Štrigove pripravilo prvi konectedenski šahovski turnir. Sodelovalo je kar 133 šahistov, torej je za tovrstno tekmovanje kar veliko zanimanje. Zma- gal je Kavaš z 8 točkami pred Vadlom in Zečevičem, oba po 7,5 točke (vsi Hrvaška), sledijo Lazar, Zupe, Orak, Kovač in Krumpačnik, vsi po 7 točk. Med ženskami je bila najuspešnejša Lea Števanec, ki je s 5 točkami zasedla devetinštirideseto mesto. Hokej na travi_______________________ Zmagala reprezentanca V okviru praznovanja 15-letnice HK Svoboda iz Ljubljane je bil mednarodni turnir v hokeju na travi. Med osmimi moštvi je zmagala reprezentanca Slovenije, ki je v finalu premagala Svobodo z 2 : 1. Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Svoboda, 3. Concordia, 4. Murska Sobota, 5. Lek in Triestina, 7. Triglav in Svoboda (veterani). Atletika___________________ Marta Janežič prvakinja ovir___________________ /la Vohar vodi v slovenskem pokalu Ce|Ju je bil° Velane JeZa pokal Slove-Na * 65 kon”10^11!6 S0de' K?.V'PriilJ s 152 jahači iz ^č^njen'-?0 je Presenetila *ie %jj vT k'Uba Grad k Kroga, V. “lackom Barry- jem zmagala v parkurju L (1,20 m), s konjem Fjurferetterjem pa je bila deveta. V tekmovanju za mladinski pokal Slovenije je Maja Vohar (Fjurferetter) zasedla drugo mesto in po 4 tekmah vodi z 49 točakmi pred Rajhom, 39,5, in Hrupom, 37,5 točke. Mojca Horvat je v parkurju A (1,00 m) s konjem Telmo tekmovanje končala brez kazenskih točk, Katarina Magdič pa je dobila s konjem Duralom tri kazenske točke. V parkurju A-2 (1,10 m) je bila Mojca Horvat 18., Maja Vohar 24., Monika Marič (Targo) 33. in Katarina Magdič 38. ______________________ Ahčani sedmi, Sobočani deveti ijC?0 bilo tekmovanje v Sk W ligi v športnem ri-Mt^ane’ Li je potekalo v ■ Sodelovali sta tudi XW - RD Radgona in lljt^bote, ki pa se nista l^ib 0 Iazočarali večkratni iM- --uian večkratni l&£vak' Radgončani (Ma- Prelog, Hladen, t\W?^80 na koncu zase-farska Sobota pa je IVH vrstni red: I ■ 2. Brežice 129, 3. 130, 4. Ptuj 1 IJV^nik ^7, 6. Majšpe-P Izgona 173,8. Novo 1 ’ 'L Murska Sobota 182, 10. Črnomelj 189, 11. Šoštanj 196, 12. Ptuj II 207,5 kazenske točke. Iz lige sta izpadli zadnji dve ekipni. (0. B.) Mavrič šesti Na državnem prvenstvu posameznikov v športnem ribolovu so doslej izvedli devet tekmovanj, od katerih se šteje osem najboljših. O novem državnem prvaku pa bo odločila še preostala tekma, ki bo verjetno konec tega meseca. Trenutno vodi Jernej Li-povnik (Maribor) z 20 kazenskimi točkami (24.040 ulovlčjevih rib), Željko Mavrič je z 31 kazenskimi točkami (26.620) šesti, Av- gust Prelog (oba Radenci) z 32 (22.040) sedmi in Peter Prose-njak (MS) z 32 (20.070) osmi (O. B.) Vodi Silva Prosenjak Na prvi izbirni tekmi za sestavo državne ženske reprezentance v športnem ribolovu so imele največ uspehe dosedanje reprezentantke. Po rezultatih prve državne lige in prve izbirne tekme za sestavo državne reprezentance vodi Sobočanka Silva Prosenjak z 2 kazenskima točkama pred Emino Dobrijevič, 4, in Dagmar Žamut (obe Maribor), 6 kazenskih točk. (O. B.) I Tenis______ Bratkovičeva, Avsec, Zidar in Kelemen V Celju je bilo državno prvenstvo v atletiki za paraplegije, ki je hkrati štelo za memorial Bojana Hrovatina. Tekmovanja so se udeležili tudi paraplegiki pomurske regije. Najuspešnejša med njimi je bila Marta Janežič, ki je v troboju (disk, kopje, krogla) zasedla prvo mesto in osvojila naslov državne prvakinje. Na državnem prvenstvu v ____ polmaratonu v Velenju je Geza Grabar (AK Pomurje) med člani zasedel osmo mesto. ~ V Judenburgu je bilo odpr-____ to prvenstvo avstrijske Štajerske v atletiki za veterane nad 35 let. Izkazal se je Zdravko Mauko z Melov (TS Radenska), v vseh disciplinah (100 m, 200 m, 400 m) je zasedel tretje mesto. (G. G.) Teniški klub Murska Sobota, ki letos praznuje 10-letnico‘ delovanja, je pripravil turnir rekreativcev. Sodelovalo je 26 igralcev in igralk. Moški so tekmovali v treh starostnih kategorijah. Pri ženskah je zmagala Joža Bratkovič (Krog) pred Andrejo Lipič, Nado Kološa in Dragico Hari (vse MS). Pri moških do 45 let je zmagal Branko Avsec (G. Radgona) pred Jožetom Štraklom, Rudijem Rijavcem in Vinkom Šnurerjem (vsi MS). Pri moških do 55 let je bil najboljši Branko Zidar (Ljutomer) pred Petrom Grajsem (Hoče), Vilijem Šiftarjem in Jožetom Žek-šem (oba MS). Pri moških nad 55 let je zmagal Aleksander Kelemen pred Jožetom Gajškom in Janezom Kovačem (vsi MS). V Domžalah je bilo območ-,—J no tekmovanje v tenisu za deklice do 12 let, kije štelo kot kvalifikacija za sodelovanje na glavnem turnirju v Portorožu. Sodelovala je tudi 10-letna Stefana Da-vidovski iz Moravskih Toplic in si s tremi zmagami in enim porazom zagotovila sodelovanje na glavnem turnirju, kar je lep uspeh. Kegljanje__________________ Kegljavci lendavske Nafte, ki so novi člani druge državne lige, so v prijateljski tekmi na Ravnah premagali domačega Fužinarja s 5027 : 4751 podrtih kegljev. Za Nafto so tekmovali: Matko, 837, Kerman, 787, Felšo, 832, Žalik, 858, Peric, 856, in Horvat, 857 podrtih kegljev. (M. Ž.) V Sebeborcih je bilo prvo odprto prvenstvo Slovenije v avtorallyju za paraplegike, ki so ga pripravili AMD Štefana Kovača Murska Sobota, ZŠAM Murska Sobota, Motoklub veteranov in Društvo paraplegikov pomurske regije. Sodelovalo je 21 avtomobilov. Zmagala sta Silvo in Marko Križanič (MS) z 200 kazenskimi točkami pred Francem in Bredo Pintar (Maribor), 202, Jožetom Francem (MS), 206, Jožetom Be-rčonom in Branetom Škarjem (Lj), 234, in Bojanom Cimanom in Jožetom Breskočem (MS), 274 kazenskih točk. Med ženskami je zasedla Alenka Mejak (Izola) s 314 kazenskimi točkami deseto mesto, Marija Magdič (MS) pa s 656 kazenskimi točkami enaindvajseto mesto. Tekmovali so na 28 km dolgi progi. Fotografija: J. Zauneker Konjske dirke Dve zmagi Ljutomerčanov Na Brdu pri Kranju so bile kasaške dirke, ki si jih je ogledalo okrog 3.000 gledalcev. Sodelovali so tudi Ljutomerčani in dosegli dve zmagi. Prvi mesti sta zasedla Feliks Lobell (Kukolj) v četrti dirki, 1:22,1, in Koran Keystone (Tramšek) v sedmi dirki, 1:21,8. Druga mesta so zasedli: Honey Goal (Makoter) v drugi dirki za dveletnike, 1:21,2, Filda (Seršen) v četrti dirki, 1:22,4, in Amita (F. Jureš) v sedmi dirki, 1:21,8. Tretji je bil Fabian (Slana) v šesti dirki, 1:21,9. Četrta mesta so zasedli: Dali (Sagaj) v drugi dirki za dveletnike, 1:22,8, Lisko Lobell (Sraka) v četrti dirki, 1: 22,7, in Anihila (J. Sagaj) v sedmi dirki, 1:22,6. V zadnji dirki najhitrejših kasačev je prvi pritekel na cilj Express Bar (M. Slavič mlajši), vendar je bil zaradi galopa čez cilj diskvalificiran. 16 O tem in onem vestnik, 11. september Soboški sklad stavbnih zemljišč Bo 374 milijonov dovolj? Letošnji program dela Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota zajema prodajo nepremičnin v mestu in njegovi okolici, s čimer naj bi pridobili 129 milijonov tolarjev Tako računajo na prodajo blizu 14 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč v Murski Soboti. Gre za uresničitev projekta Center Sobota, za povezavo Kocljeve ulice, dela v Gregorčičevi ulici, pri servisu OMV, v Lendavski ulici, za cono ob Agroservisu in za Sončno ulico. Poleg tega nameravajo urediti stavbno zemljišče v skladiščni coni pri BTC-ju v Nemčavcih in deset parcel za zasebno stanovanjsko gradnjo v Černelavcih. Nekaj nalog še od lani V letošnji program so vključene tudi naloge, ki niso bile uresničene v letu 1996 ali pa so bile začete in se bodo nadaljevale v letu 1997. Sicer pa si soboški sklad stavbnih zemljišč prizadeva s pridobivanjem, opremljanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč zagotoviti možnosti za ureditev komunalne infrastrukture pa tudi komunalno opremljene parcele za razvoj poslovno-obrtne in industrijske dejavnosti v mestni občini. Sklad namerava letos investitorjem prodati za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov stavbna zemljišča ob Gregorčičevi, Kocljevi in Lendavski ulici pa tudi pri bencinskem servisu OMV in stavbno zemljišče za zgradbo LB Pomurske banke v Murski Soboti. Za obrtno-proizvodne dejavnosti bodo odkupljene stavbne parcele v obrtni coni pri Agroservisu, za zasebno stanovanjsko gradnjo pa parcele v novem naselju v Čeme-lavcih in Sončni ulici v Murski Soboti. 136 milijonov za nepremičnine V delovanju soboškega sklada stavbnih zemljišč zavzema pomembno vlogo tudi pridobivanje nepremičnin, na čigar račun bi porabili 136 milijonov tolarjev. Največ denarja, in sicer 40 milijonov Sit, jih bo stal odkup 1,5 hektara zemljišča v poslovno-obrtni coni pri Agroservisu za potrebe druge faze komunalne ureditve. Polovico nižji znesek bodo morali odšteti za hišo v Slomškovi ulici 53 v Murski Soboti, saj načrtujejo povezavo s Kocljevo ulico. Nekoliko več, to je 33 milijonov tolarjev, naj bi zagotovili za odkup stavbnega zemljišča velikosti 18.086 kvadratnih metrov od podjetja IMP Blisk v stečaju v predelu Plese v Murski Soboti, kar je bilo načrtovano že lansko leto. Prav tako so odkupili hišo v Gregorčičevi ulici 34 v neposredni bližini provizorijev in del dveh parcel za gradnjo dovozne ceste na mestnem severu vzporedno z Lendavsko ulico zaradi sprememb zazidalnega načrta. Poleg tega bodo odkupili še nekaj manjših stavbnih zemljišč. Za lepšo ureditev mestnega središča Precejšen zalogaj pa je nedvomno tudi uresničitev investicijskega projekta Center Murska Sobota, kjer bodo tri milijone tolarjev porabili za kapital, potreben za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo. Na ta način želi sklad že letos rešiti nekatere probleme pri urejanju osrednjega dela mesta. Kot prva naložba se nakazuje investicijski projekt gradnje objekta, ki bo lokacijsko umeščen med LB Pomursko banko in Pošto Slovenije (na severni strani) ter tržnico na južni strani. Sklad pa bo začel tudi aktivnosti za pridobivanje nepremičnin, vezanih na razne predhodne postopke, ki jih ni mogoče časovno opredeliti in finančno ovrednotiti. Sem spada odkup hiše na vogalu Kocljeve in Zvezne ulice, kije v denacionalizacijskem postopku, odkup oziroma razlastitev hiše v Kocljevi ulici (Heklič), obnova zgradbe v Slomškovi ulici (nekdanji ušesni oddelek), postopna preselitev stanovalcev provizorijev v ulici Staneta Rozmana in usposobitev zemljišča za načrtovano gradnjo, odkup zemljišča v lasti ŽVZ-ja v Černelavcih in stavbnega zemljišča v obrtni coni sever, last podjetja Merkur Kranj. Agroservis, plinovod... Tako bodo letošnji odhodki Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota skoraj 374,3 milijona tolarjev. Vanj so razen omenjenih programskih ciljev zajeti tudi dokončanje prve faze komunalne opreme in začetek druge faze urejanja cone pri Agroservisu, dokončanje komunalne opreme v novem naselju v Černelavcih, sofinanciranje naložb v mestno infrastrukturo, financiranje gradnje plinovoda na relaciji med Akso (prej Platana) in križiščem Čvetkove ulice, sofinanciranje prostorsko-izve-dbenih aktov, strokovna opravila in drugi sprotni stroški. MILAN JERŠE Visok jubilej organiziranega lovstva Lovski zakoni so pisani m nepisani Prekmurski lovci slavili tri pomembne jubileje - Jože Grlec prejel zlato Gallusovo značko za več kot 25 let aktivnega delovanja - Pogrešali župane in poslance Sobota, 6. septembra, je v Murski Soboti minila v znamenju lovstva. Osrednja slovesnost je bila ob 18. uri na grajskem dvorišču, kjer so nastopili Prekmurski lovski rogisti s prijatelji s Ptuja, iz Domžal, Halbenreina in Modincev ter pevci lovskega pevskega zbora. Zveza lovskih družin Prekmurja je ena najstarejših lovskih organizacij v Sloveniji, saj praznuje že 75 let. Med pobudniki za organizirano lovstvo je bil 1922. leta Josip Benko, prvi predsednik Prekmurskega lovskega društva pa je bil Jožef Vezer. Po drugi svetovni vojni, 1945. leta, so za predsednika izvolili arhitekta Franca Novaka. Povojna leta lovstvu niso bila naklonjena in tudi današnji čas mu ni. Ali je kdaj sploh bil? bro, da nam to zavidajo mnogi v Sloveniji in tujini. Pravočasno smo vplivali na ohranitev male divjadi in prvi začeli z organiziranim varstvom in ohranjanjem narave in divjadi, saj smo v okviru lovske organizacije ustanovili celo ekološko sekcijo.« Po njegovih besedah lovstvo danes ni noben privilegij, saj ima prav vsak državljan možnost, delijo človek, kmetijstvo in1 vjad. Predstavnik Lovske zve Slovenije Milan Jenčič je p« murske lovce pohvalil, češ da eden od stebrov slovenskega! stva, rogisti pa da naj še dol dvigajo ugled. »Zgodovina simi skega lovstva je zgodovina odru slovenskega človeka do narave divjadi. Na prehojeno pot smoli ko ponosni. Nismo prva generaa. katere čas lovstvu ni naklonjt toda lovci smo bdi in smo naju poznavalci narave, zato pati njeni največji ljubitelji« Vsak p< tični sistem je prinesel nov lovi zakon, vendar so do sedaj ved poslušali strokovnjake, zato uj da bo tudi sedanja oblast spozt la smisel lovstva. O ugledu K stva pa je povedal: »Za ugledi ko največ storijo lovci sami So, sani in nepisani zakoni Kdor K ve c po duhu in srcu, ve, da M lovska pravičnost, enotnost in W rištvo med slovenskimi lovci Jože Grlec je prejel zlato lusovo značko, sedem članof prejelo srebrne značke, 13 Pa w Glede na udeležbo pomembnih oseb na lovski proslavi bi lahko sklepali, da lovci niso več tako vplivni, zanimivi ali atraktivni, kot so bili včasih. Na slovesnosti, kjer so slavili kar tri pomembne jubileje, nismo videli nobenega prekmurskega župana (spregledani naj mi oprostijo), udeležil se je je le poslanec Andrej Gerenčer; ta večer so bili namreč skoraj vsi »pomembneži« zbrani na slavju moravske občine. Pa bi si lovci kljub temu, da se zadnje čase o njih govori in piše več slabega kot dobrega, zaslužili, da bi jih pozdravil kdo v imenu občine. Že zato, ker je prejel Jože Grlec, ustanovitelj in vodja prve slovenske skupine lovskih rogistov in avtor številnih skladb, za več kot 25 let aktivnega delovanja zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Njegovo delo Znajo ceniti predvsem drugje, tudi sosedje Avstrijci, saj so člani skupine iz Halbenreina in Modincev na Gradiščanskem nadvušeno ploskali in vzklikali »maestru« lovskih rogistov. V sedanji Zvezi lovskih družin Prekmurja je združenih 24 lovskih družin, ki imajo skupno 854 članov in gospodarijo s 55 Tl 11 Na grajskem dvorišču v Murski Soboti so v soboto zvečer zadoneli rogovi lovskih rogistov iz 0®^’* Halbenreina, Modincev in Prekmurja. Dirigiral jim je Jože Grlec, ki je tudi začetnik lovskih rog>s I in avtor mnogih skladb. 770 hektarji površin; v dveh gojitvenih loviščih, ki gospodarijo s 23 tisoč hektarji, je 34 članov. O zgodovini dosedanje 75-letne organiziranosti prekmurskih lovcev je spregovoril predsednik upravnega odbora Aleksander Marič. Poudaril je, da so danes »prekmurski lovci organizirani tako do- vstopiti v lovsko organizacijo, seveda pa to ni odvisno od denarja niti od naziva; današnjega zakona o lovstvu ni potrebno povsem izničiti, ampak le posodobiti, zato je pozval poslance, naj jim pri tem pomagajo. Lovci se zavedajo, da je potrebno živeti v harmoniji z naravo, kjer si prostor , v naste značke, ki j^P^jS/ott' za kulturnih org^^podd'' nije-ZKO M. lu priznanje Z^10 Gulturn° Prekmurja za uspesn° Lov delovanje, saj poM let delujejo že 25 luje tudi lovski PeVS^ vodi Franček Zver- J Nova knjiga Cilke Sukič-------** ; Jedi nekdanjih in sedanjih^ Najbolj znana učiteljica kuhanja na levem in desnem bregu reke Mure je jj drugo bogatejšo kuharsko knjigo z recepti prekmurskih, prleških in štajersk1 Pred kratkim je v Ljubljani v založbi Založbe Horvat M&M izšla kuharska knjiga cenjene prekmurske mojstrice kuhanja Cilke Sukič. To je njena druga knjiga (prva je izšla v založbi Podjetja za informiranje iz Murske Sobote), vendar je precej obsežnejša, z več rcepeti in obširnejšimi opisi. Je prava praktična kuharska knjiga, ki se je bodo razveselile tako mlade kot starejše kuharice, prav tako pa tisti, ki imajo radi tradicionalne starejše jedi, in tisti, ki si raje pripravijo jedi iz zelenjave s svojega vrta. Če je bila prva Cilkina knjiga bolj podobna spominku kot uporabni kuharski knjigi, pa je sedanja, ki je izšla v Ljubljani, res prava praktična kuharska knjiga. Izzid knjige so podprle občine dužna dnčija - dežela templjev in religij šel na vzRoč Piše: Janez Jaklič 32. del t > Iz peklenske more me je potegnil ropot vrat, piš vetra je prinesel izgubljene snežinke in topot korakov. Iz temne noči so se v preddverje pekla opotekle blede človeške postave. Pretresena skupina enajstih ljudi mešane narodnosti je prihajala z one strani prelaza. Slutnja bele smrti je prežela zadnji atom njihovih teles. “Že sam dan se je slabo začel,” mi je dejal Izraelec. Ob poti so naleteli na truplo češkega turista, ki ga je pokončala višinska bolezen, nato pa sta jih zajela sneg in megla. Pot se je v nekaj urah spremenila v snežno prostranstvo in le sreč- no naklučje jih je prineslo do pastirske postaje. Končalo bi se lahko tudi drugače, za vedno, v objemu večnih gora. “Nikoli več ne grem na hrib,” mi je zaupala Angležinja, ko so okrepljeni s čajem nadaljevali pot proti Muk-tinathu. Noč je minila / znamenju boleče glave, suhih ust, ledenih nog in v redkih trenutkih polsna. Zjutraj je bila odločitev lahka. Visok sneg, ki je še vedno naletaval, in gosta megla sta naju sedmi dan pešačenja usmerila v dolino po isti poti, po kateri sva prišla. S polnimi pljuči sem vdihaval nt ... svež zrak zgodnjega jutra na po-kharski postaji. Gorska pravljica se je iztekla. Dnevi v kraljestvu ljudi in bogov so me napolnili z notranjo energijo. Bil sem pripravljen na srečanje z novo deželo. Slovo je bilo težko. Machapucha-re, visoka piramida v vencu večnih gora, je bila moja zadnja slika snežnih obronkov nepalskih gora, ki jih je poljubljalo jutranje sonce. KONEC Kobilje, Kuzma, Puconci, Roga-šovci, Moravske Toplice in Mesarija Hanžekovič, založila jo je Založba Horvat M&M, fotografije je prispeval Jože Herman, naslovno fotografijo Jože Kološa-Kološ. Vezava je podobna kot pri prejšnji knjgi in omogoča praktično nastavitev, ko gospodinje potrebujejo določen recept in imajo knjigo pri štedilniku. Naslov tokratne kuharske knjige ni izbran po naključju: Jedi nekdanjih in sedanjih dni s podnaslovom Prekmurska, prleška in štajerska kuhinja. Le kdo je večji strokovnjak za kuhinjo v pokrajini ob Muri, če ne ravno Cilka Sukič, kije vzgojila več generacij dobrih gospodinj, še vedno, kljub letom, pa je pripravljena voditi kuharske tečaje in pripravljati recepte za tednik Vestnik. Morebiti se zdi za nekoga to nepomembno, toda prav je, da ne pozabimo na domače ljudi, kajti v današnjem svetu bi vsak le prodajal in tržil tisto, kar gre dobro v promet; nedolgo nazaj, je neki »ljubljanski« kuhar izjavil, da bo napisal kuharsko knjigo o prekmurskih jedeh, saj se ima za strokovnjaka za prekmurske jedi. Pa je to res? Cilka Sukič ve, kaj je jed te pokrajine in kaj ni. Resda so si prekmurske, prleške in štajerske jedi podobne, toda razlikujejo se v pomembnih »detajlih«, najsi bo v smetanovem podmetu, nadevu iz skute ali kakšni drugi sestavini. Juhe, močnate jedi, zelenjava, solate, meso, pogače in drobno pecivo. Ogromno je tega, vse nam je (Prekmurcem in Prlekom) nekako domače. Naj naštejemo le glavna poglavja: Juhe (tudi smetanova gobova, hrbtiščna s krpicami, štajerska iz svinjskih nogic idr.). Mesne jedi (govedina v paradižnikovi omaki, bržola Este-rhazi, svinjski kotlet s smetano in jabolki, o razsoljevanju in prekajevanju mesa, sarma, piščanec na kmečki način, puran z mlinci, srnino stegno po lovsko, zajec s česnom, v bučnem olju ocvrte ribe idr.), Samostojne mesne jedi (ajdova kaša z dušeno svinino, ajdove klobase bele in krvave, klobase iz prosene kaše, pečeno prekmursko zelje, številne praktične enolončnice). Samostojne brezmesne jedi (zloženi rezanci, omleta z gobami, kulni, dbdoli, langaš, fižolovo zelje, nadete bučke, štajerska sirova zlevanka, po-stružnjača, prleške kumare, koruzna pogača na opeki idr.), Zelenjavne jedi, Solate, Pecivo iz kvašenega testa, Umešano krhko pecivo, Pecivo iz vlečenega testa in »zlevanke« (prekmurska, prleška in štajerska gibanica, loparni-ca, oljovica, gibice, idinjače, bibe, s'iv°v zvitek). Drobno pecivo, Torte, M ranjc sadja in zelenjave, g j \a«je in uporaba ranirmF..^ y,h Za vroče poletne dni, grizki iz slanega testa in nn J Se Poglavje Osnovna pm l denja za jedilno mizo. Cilka je v uvodu zapts fg 'tam prehranjevanje P°' fn Uudi na širšem območji' krajine. Češe vrnemo k J vanju zelenjave za "a:aj je današnje slMNanrif Mnogo več dobre ~e L vo. raste po nas njivah kot nek n0gost° Inih pridelka P ajntO’ zelenjave os,al'at drtiž^Ls^a na stiska mnog^g, ^.^6 dinjnebovec^m z različno ze L« in na razlien^^ ^ovr^ jič načine ne bi ZO, ob katerih s zbere družina- sel so razloženi lotijo tudi gosi pilili’ j mi izkušnjam^ žica našla pn /a štev, da b'p0 zdravega r^gi'1 zanamcem oh ipoip}e j so nastale m5 / f ših ognjiščih^ ^o J Ob konču j6 mo Cilki Su ’pfekjji cePte'ki ?°ntitet6'Z / prleške identH P'’" berNA«pA J $Lk. 11. september 1997 Afaj... kmetija ’97 Dva tisoč gostov v Slavičevi dolinici postni govornik predsednik Državnega zbor Republike Slovenije Janez Podobnik 'imenska napoved za nedeljo (zmerne pooblačitve in posamezne ' a’1ne) ni odvrnila kakih dva tisoč ljudi, da se ne bi udeležili slove-“razglasitve naj... kmetije ’97. Res je rosilo, mokri pa nismo bili s1m1° Ponesli s seboj dežnike, ne oni, ki so prišli brez S° na^' zaverje v katerem od (pokritih) prostorov Slavičeve v kater' živijo sta-po<^arja Monika in 1^0® ^Ša gosPodarja deželi je bila še posebno primerna za našo (in vašo) prireditev. . . ----Potem je župan Občine Sveti ■ n ^re^° ter njuna ot- Jurij ob Ščavnici Slavko Miha-r?a stežaj odprla vsa Je ata-V bičevo dolini-mn°žica ljudi, kakšnaje Wi,kttletija' Upamo, »letos p^ jajodaran-Zakaj HoZaJ av ta kmetija naj..., a iv Vestnikovi prilo- ^«r„tna Uradni razglasitvi je W0Vne k°misije Goran Sainr(>'UteineDd odločitev. MleMJe.moški Pevski zbor ista p Je zaPel dve Pe-lužno je res na 11? b množice, ki je v ne-©Moldne obiskala Sla-tS0kmetijo v Stanetincih, h programu, si ogle-l^^tijo, pokusila njene lič pozdravil in napovedal slavnostnega govornika - predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Janeza Podobnika. Taje čestital letošnjim dobitnikom priznanja naj... kmetija in drugim dobitnikom priznanj. Pohvalil je idejo o akciji Naj ... kmetija, ki tako postaja pravo gibanje. Seveda se je dotaknil tudi vprašanja razvoja slovenskega kmetijstva, ko se bomo vključili v Evropsko zvezo. Vse je treba storiti, da kmetijstvo ne propade. Ni pa mu tuja niti misel o (ponovnih) pol kmetih, pol delavcih ... Janez Podobnik, kije bil pozneje pri Slavičevih še na kosilu, si je seveda ogledal kmetijo in pohvalil prizadevanja družine, kjer v lepi slogi živijo tri generacije. V programu so še sodelovali: humoristična skupina Murskega vala Zamurjenci, ženski zbor kuda Sveti Jurij ob Ščavnici, folklorna skupina iz Hrastja -Mote, ljudski pevci iz Bučečo-vec in priložnostni humorist Emil Šmit, ki je v »nemško-slo-venskem« jeziku prenesel izkušnje avstrijskih kmetov, ki že občutijo, kaj pomeni biti v EZ. Ne le Slavičevi, katerih kme- tija je letos naj..., ampak predstavniki vseh drugih kmetij, ki so dobile »druga« priznanja, so se udeležili razglasitve in podelitve odličij, ki sta jih podelila direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko in odgovorni urednik Ve- Odličje naj... kmetija ’97 je Francu Slaviču (in njegovim domačim) izročil odgovorni urednik Vestnika Janko Votek. stnika Janko Votek. Priznanja za urejenost kmetij so dobili: Ši-ničevi iz Vanče vasi, Dravčevi iz Turnišča, Štuhečevi iz Boleh-nečic, Pintaričevi iz Zbigovec, Horvatovi iz Žižkov in Kocjanovi iz Slamnjaka. Priznanja so dobili tudi Meoličevi iz Bako-vec, Majcenovi iz Rankovec, Bokanovi z Vaneče in Kiralyevi Direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko je čestitala ne le »glavnemu« gospodarju Francu in njegovi ženi Moniki (na fotografiji je prva z desne proti levi), ampak tudi mladima gospodarjema -Srečku Slaviču in njegovi ženi Alenki. et’ Jurij ob Mihalič je kmetiji po-n Ogrado. J ■mm Slavnostnemu govorniku na razglasitvi naj... kmetije ’97 Janezu Podobniku je starejši gospodar naj... kmetije Franc Slavič izročil spominsko darilo: uokvirjeno fotografijo domačije. iz Čentibe ter Horvatovi iz Dolenec. Letošnja akcija Naj ... kmetija je bila sedma po vrsti. Morda se še spomnite, da smo se najprej srečali pri Sršenovih v Veržeju, potem pri Petovarjevih v Bunčanih, Firbasovih v Coge-tincih, Kupljenovih v Okosla-vcih, Slanovih v Bolehnečicih, Omarjevih v Rankovcih, minulo nedeljo pa torej v Slavičevi dolinici v Stanetincih. Z akcijo nadaljujemo prihodnje leto, saj dobrih kmetij ne manjka. Vsaka kmetija je v nečem naj...! Besedilo: ŠTEFAN SOBOČAN Fotografije: JURE ZAUNEKER To pa je spodbudno, da imamo mladega bralca Vestnika, ki brez svojega časopisa ne more niti na prireditvi, kot je Naj... kmetija. Lepo! 18 C/dsevi mladosti vestn ik, 11. september^ Bilo je v Baški Ko slišimo besedo avgust, nas asociacije takoj popeljejo na morje, sonce, peščene plaže, skratka na dopustniško uživanje. Tako počitniško razpoloženje so letos od 3. do 14. avgusta doživeli otroci iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij, ki so letovali v Baški. Obmorski zrak je uživalo 152 otrok, za njihovo dobro počutje pa je poskrbelo 17 vzgojiteljev, učitelj plavanja, zdravnica, medicinska sestra in pedagoški vodja. Že ob pol enih nas je sprejel in pozdravil upravnik doma, g. Bojan Nemec. Po namestitvi v Otroškem domu Daneta Šu-menjaka je neučakane otroke pritegnilo morje. Že takoj prvi dan so preverili plavalne sposobnosti. Bilo je 39 neplavalcev. Močna volja in vztrajnost sta se obrestovali, saj je splavalo 23 otrok. Naš vsakdan je bil ujet v urnik domskega reda. Vsako jutro je otroke predramila koračnica. Umili in uredili so se, nato pa so se zbrali na ploščadi, pripravljeni na jutranjo gimnastiko. Po zajtrku so se, naloženi z brisačami, maskami in kremami, podali na plažo. Ob obali so gradili peščene gradove, se zasipavali s prodom, igrali družabne igrice in od časa do časa pohiteli po »slanac«. Najčudovitejše je bilo seveda plavanje, čofo- Bežim Drhtim ...in se bojim. Kadar pomislin nate\bežim. Samo vstran, vstran od tebe. Nič nočem videti, nič nočem slišati. Sama tišina... Okrog mene le narava, tiha in mamljiva. Sama in osamljena, tako kot jaz... Zgubljena, prestrašena bi najraje poletela, poletela v nebo kot metulj, kot ptica. Bila bi svobodna... S krili bi zamahnila, poletela med oblake in bi letela, letela ... zavedno odletela. Vstran ... samo vstran od tebe. ASIMA ANICA DUH Lendavske Gorice tanje, potapljanje in skakanje v vodo. Za Baško je značilno vetrovno vreme. Takrat je morje valovilo in privabilo staro in mlado, Videle so se glave plavalcev, pa spet ne, ko so se skrile za naslednjim valom. Slišalo se je veselo vreščanje, in čeravno je bilo za kopalkami polno peska in kamenčkov, je to bilo nič v primerjavi z užitki, ki so jih ponujali valovi. Opoldanska vročina in lakota je privedla otroke v dom. Po kosilu je bil počitek. Najmlajši so utrujeni zaspali, starejši pa so prosti čas izkoristili za medsebojne pogovore, druženja, branje, reševanje križank, učenje pesmi, plesov, igranje družabnih iger ali gledanje filmov. Tisti najbolj zavzeti so lepili in barvali kamne, ustvarjali najrazličnejše živalske figure in praktična darila iz glinamola, risali... Natovorjeni z malico so se popoldne vzgojitelji z otroki spet podali na plažo. Du- šan je otroke učil abecede plavanja, vzgojitelji pa so naučene vaje z otroki vestno utrjevali. Ob večerih se je dogajalo vedno kaj zanimivega. Pelo in plesalo se je ob spoznavnem in zak-?ljučnem večeru, ko so posamezne skupine predstavile, kaj so se naučile. Pomerili so se v skakanju v vrečah in štafetnih igrah. Obiskali so staro pokopališče bo cerkvici tik nad Baško in odprl se jim je čudovit razgled nad obmorskih mestom. Prižigajoče se luči so še toliko bolj pričarale romantičen pogled na žuboreče morje. Eden od večerov je bil namenjen opazovanju sončnega zahoda in prižiganju prvih zvezd. Zaradi svetlobe svetilk so se zvezde nagajivo skrivale, zato so ob spremljavi kitar raje kar zapeli. Pesem je pritegnila številne mimoidoče, ki so za trenutek obstali in tudi zaploskali. Otroci so iskali skriti zaklad pod kamni, v travi, na dre Kdo je dober? - Kdor se lepo obnaša. Moj prijatelj se ne sme pretepati. (Doroteja') - Kdor uboga mamo in je priden. (Marko) - Kdor je priden, rad dela in se z veseljem uči. Moj prijatelj mi mora tudi pomagati. - Kdor je prijazen in se ne dela važnega. Moj prijatelj mora biti tak. - Dober je, kdor pomaga. (Miha, Tadej, Denis in Saša) Iz šolskega glasila ŠTRKI, OŠ Turnišče vesih, pod mizo itd. in vsaka skupina je svojega našla. Najbolj zabavne so bile šaljive igre, kjer so se pomerili v napihovanju balonov, jedli so s kitajskimi paličicami, se mastili s smetano in prenašali v žlici žogico za namizni tenis. Tudi vzgojitelji niso bili od muh. Potopili so se v jušnik z vodo in pograbili z usti nektarino, pri tem pa so jih neutrudno spodbujali njihovi varovanci. S pomočjo sponzorjev seje omogočila otrokom brezplačna enourna panoramska vožnja z ladjo in se vsakemu otroku podarila fotografija. Otroci pa so tudi uživali v vožnji z baščanskim vlakcem. Grede na plažo in v dom so jih mikale številne stojnice in sladoledarji in pri njih so zapravili kar precej kun. Vzgojitelji so se svojih dolžnosti in nalog zavedali. Izpol njevali so jih odgovorno in zavzeto. Še zlasti najmlajše želve z Dano so polepšale dom s svojimi prstki, z domišljijsko otroško risbico Dežek in miškami in miškolini na pralnici doma. Ivanka nas je ob koncu presenetila z belimi cvetovi marjetic. Tudi za g. upravnika so izdelali ličnega klovna in se mu na tak način zahvalili za prijateljstvo in razumevanje otroških muh. Mira in Marija sta s harmoniko in kitaro polepšali večere. Vsi skupaj pa so se trudili, da bi bilo letovanje otrok čim prijetnejše. Za zdravje sta budno skrbeli zdravnica Bojana in sestra Karla, obiskal pa jih je tudi snemalec Jože z Vero, ki je utrinke našega počitnikovanja ujel v kamero. Vzgojiteljem, sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prijetnejšemu počutju naših otrok v Baški, se prisrčno zah- valjujem. Pedagoški vodja Slavica Trstenjak pKV\Č V ŠOU s km TEzn gnrtr r HOMM V TJA V. UČI ME U ČITEJ-JICA.JVIKAV M A M C A Ml d£ SSEOTK. makovo porrco, m g( su lažje utTL __________ _u: JEDEL SEM ‘JO r DA BI M LE KAJ POMAGALU! V zbornici Ko šolski zvonec zazvoni, učiteljice in učitelji še r zbornici sedijo in sladko kavico pijejo. Slovenska sklone si ponavlja, zraven pa spise še popravlja. Matematična na prste si računa, koliko je enkrat ena. Glasbeni svojo pesmico brunda: Ringa raja, ringa raja... Tehnični pa črke pregleduje, če vse so dovolj ravne. Likovni naše risbe si ogleduje, učiteljica zgodovine in zemljepis pa s prstom na zemljevdu , v Egipt pom Biološka z mikroskopom opaw evglene in potočne škržke, j telovadni pa čez kozo skače I in po gredi hodi. Angleška nekaj govori I in ves čas razlaga. _ j Takšna v zbornici je zmesnimi I a to še ni zabava prava. I MAJASK^I OŠ III M. lahko vel^ Dragi mladi dopisniki, prijatelji Odsevov! Vam se je najbrž zdelo, da so počitnice minile kot bi trenil, jaz pa sem že komaj čakal (pa ne zamerite mi tega!), da bi spet zazvonil šolski zvonec, kajti potem lahko pričakujem od vas, da se mi boste spet pogostje oglašali skupaj z vašimi učitelji in učiteljicami oziroma mentorji. Nekateri ste mi sicer pisali tudi med počitnicami, vendar sem jemal vaše prispevke v glavnem še iz »zaloge«. To ste gotovo opazili. Zdaj pa pričakujem, da me boste spet »zasipali« s spisi, pesmicami, risbami, fotografijami ... Prosim, če pod vsakim prispevkom zapišete svoje ime in priimek, ime šole in razred, ki ga obiskujete. Potem bom res vesel. Ne želim pa si kopij ali fotokopij, kajti v tem primeru domnevam, da ste iste prispevke poslali še kam drugam, to pa ni v skladu z novinarsko etiko in tudi ni lepo. Po počitniškem premoru spet uvajamo tudi stalen kotiček v tej rubriki ALI VESTE. Tistim, ki bodo pravilno odgovorili in imeli največ sreče pri žrebanju, bomo poslali nagrade (knjige idr.) našega stalnega pokrovitelja, to je Knjigarna in papirnica DOBRA i En tolar je vreden Nekega lepega sončnega dne sem prišla domov iz vrtca. Mama mi je povedala, da pričakujemo obisk tete Marije. Prišla je od zelo daleč, iz Amerike, in bila je utrujena. Po kosilu smo sedeli v dnevi sobi in se pogovarjali. Dala mi je tudi nekaj denarja, ki sem ga spustila v svoj hranilnik. Bil je v obliki pikapolonice in vedno sem ga »hranila« z denarjem. Ko je bil poln, sva se z mano odpravili na banko, kjer so mi izdali hranilno knjižnico. Tako sem vedno tolar za tolarjem spuščala v hranilnik in varčevala. Vsota na knjižnici je bila vsak mesec višja. Začela sem hoditi v šolo. Zanimala me je glasba. Zaželela sem si igrati na klavir. Starši so me vpisali v glasbeno šolo. Bila sem zelo navdušena, toda manjkal mi je samo še inštrument. Dvignila sem svoj denar, ki sem ga pri*3«s banki, razliko pa so miPr' j li starši, tako da smo lahKo sintetizator. To je bil mm nejši dan. Najprej sem s«V , eno pesem, nato še Danes mi gre že preC? ^li Sedaj varčujem za P'a rada bi ga imela dom3,'1$ mi obljubili tudi ca, dedek, botrica, Rada bi si kupila tudi prašička in kletko d Nekega dne sem dvorišču. Postalo rniJe poklicala sem ma®0'a^M skozi okno jopo. la nekaj drobiža, ki^pl^ v travo. Jopo sem Pu^P8:, biž pa se nisem to videla in rekla, n3Liapo^ denar. S prsti semb^jit^ in končno se je fiep^ Pobrala sem gai”^ daje 1^. mica meje pou^1' tudi en tolar veli^ bi m* če bi mi manjkal's’L kupiti morskega Pf3S‘ po^ Zdaj tudi raz^jg lcam!,, ni pregovor: Kame _ palača, zrno dozm3 karina^ 14 K KNJIGA Murska Sobota. Naj bo zaenkrat dovolj, da vam ne bi odvzel preveč prostora, ki je namenjen predvsem vam. V novem šolskem letu pa vam želim veliko novega znanja, prijetnega počutja, novih poznanstev... JOŽE GRAJ h F Komorni orkester Glasbene šole Ljutomer, bo tudi v novem šolskem letu redno vadil ter nastopal na prireditvah v Prlekiji in drugod. Odmevi na njihove nastope pa so zmeraj dokaj ugodni. Foto: J. G. Pesem d koruzi Koruzo smo PO^i in domov jo odp^ji, Pri ličkanju s/no j se smejali in Pe" pa vriskali nag ’ saj prišel je čas, la kobilojekon^^/ ---------- nradneg^'" Ali veste? Tisti, imate radi nagradne igre, kakršen je delo boste imeli odslej vsak teden spet priložno , znanje in srečo. Vabimo vas torej k KUPON št. 1 - ALI Ali veste, kdo prej melje? Odgovore (s kup°p°2jetje lovati pri žrebanju) pošljite na naš naslov ( bota)1,3 ranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M- ■ do 11. septembra. 991 Ig. 11. september 1997 A£a glasbeni sceni 19 iiU Na osvajalskem pohodu so Hansoni Lahko se zgodi, da bodo Hansoni postali wiKellyji. Trije od šestih otrok Isaak, iacinTaylor so ustanovili svojo skupino, ki je šele laeela pohod na žhsbene scene, ob njej pa niso ostala uunodušna tudi srca mladih dam. Vendar ^Hanosni niso samo lepi plešoči toki, ampak znajo biti tudi vražje biposajeni. Mnogi Wijo, da so prava Westritev najstniške W scene. Trijo ^haja iz Amerike, M tetro pa se je "»kova glasba prijela 'tov Evropi. In ^na vprašanja jim Waje zastavljajo: Jazz & Blues Wynton Marsalis je danes vsekakor najbolj znan in cenjen član velike glasbene družine Marsalis. Je trobentač, ki si je legendarni status pridobil še za časa življenja vsekakor največjega trobentača moderne dobe Milesa Davisa. Glasbeni razpon Wyntona Marsalisa sega od klasike pa vse do popa, ob ustvarjanju glasbe, snemanju in nastopanju pa je izredno cenjen glasbeni pedagog. »Ko smo začeli, je bil Zac star šest. Starši so nas pri našem delu vedno spodbujali in nam stali ob strani. Pomagajo pa nam predvsem pri menedžerskih poslih in dogovarjanjih za koncerte.« Pa ste kdaj pričakovali, da bo vaš album dosegel tako velik uspeh, kot ga je? »Nikoli. Nikoli ne smeš pričakovati, da se bo zgodilo kaj tako velikega, kot se je nam. Človek mora upati, da bo prišel vsaj na kakšno pomembnejšo lestvico, med prvih štirideset na primer. Doseči sam vrh pa je nekaj neverjetnega. Nam se je to zgodilo in kako to sprejemate? »Precej divje je, ampak všeč nam je.« Kateri glasbeniki pa so vaši vzorniki? »Spin Doctors, No Doubt, Chuck Berry, Aretha Franklin in vsi, ki igrajo originalni rock and roli.« Kakšen pa je občutek, da ste idoli toliko najstnikov, še posebno deklet? »To je zelo težko pojasniti. Neverjetno je, resnično neverjetno. Je velikanska možnost za nas.« In kaj trenutno delate? fr 31’4 isS it irf- 1«»' 3ČS« tel’ ako tal’ ul«’ ’ daje to to, kar K? ?° "am pri / VkakA , e.m K le da j o na vaše Žiče »Kj' nekako S >1« I|»«kvU enavadno, i^avno, edini iacin, da is- vsaka It« zač-| 7 de-l Wsti, f v e' Wi L1 V«s tviri-k^ste F ve. zahvaliti se moram vsem našim oboževalcem, ki jim je všeč naša glasba. Še enkrat hvala vsem.« Kako pa lahko ločite obveznosti v šoli, turneje in prosti čas? »Če bi se kdaj koli v življenju omejevali, bi vedeli, da delamo O III k A >sEd SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV FFsmSl50" ME - Jewel Ul ^ovem«, I5§KE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH ! I’ ^Es^jp^L^^tUlč V NOČ ZAPLULI - Tomo Jurak I , E- ock 11 band ^>l:JO^O-ViliResnik fe&-;- \ ^°rlnkA6*bMa ' 3' Ve „ AVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF Igr A°Hcet “'V™0 kvintet M*-............... K SpE® MLAD-Jani Pirš ET|-Ans Pa‘ra Finka S L Novik6 četrtka, 18. septembra 1997, na naslov: Murski I K k a '$> 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. št. 37----------------------------------- ___________________________ ----------------------— nekaj narobe.« Kako pa je takšna velika popularnost vplivala na vas? »Priznati moramo, da ti slava v marsičem spremeni življenje. Slava je tako hitra, hitro pride in hitro oddide, tega se je potebno zavedati. Če se ne, lahko izgubiš občutek realnosti. Ampak hkrati je slava ekstremno zabavna in cool.« Ste v tej industriji še zelo mladi, »Ravnokar največ delamo na promociji našega albuma, imamo pa že začrtane osnove za naš novi album, temu pa bo po vsej verjetnosti sledila velika turneja. Prav v teh dneh pa bo zunaj nov videospot za skladbo Where’s The Love.« Kaj pa je najboljšega pri tem, da ste člani tako uspešne skupine? »Veliko je tega. Super pa je, da si pridobivamo številne izkušnje in lahko spoznavamo številne kraje in tudi države. Ravno sedaj pa smo dobili priložnost, da se odpravimo v Evropo in na Japonsko.« Novice od tu Anja Rupel pa ne izdaja samo svoje stare uspešnice. Tik pred izidm je tudi njen samostojni album s povsem novimi skladbami. Besedila zanje je napisala Anja sama, za glasbo in vse drugo pa je poskrbel kdo drug kot Aleš Klinar. Na plošči bo tudi priredba skladba Vanesse Paradise in Len-nyja Kravitza Monday Sonday. J* J Mnogi so prepričani, daje Helena Blagne najlepša na slovenski glasbeni sceni - prava glasbena diva torej. Toda kdor se spomni njenih zgodnjih nastopov in prvih posnetkov na televiziji, ve, da JU J) ^MUSICM IM SKOP TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel./fax: (069) 32 465 je bila nekoč povsem povprečna, morda nekoliko zaobljena dama. Čarobna palica lahko danes marsikaj naredi. in tam Tudi glasbeniki so javno izrazili mnenje k spominu na princeso Diano. Tako je bila podelitev MTV-jevskih nagrad sponatno posvečena njej. Mnogi znani glasbeniki so obsodili delo paparaz-zov in vsiljivih novinarjev, ki jih ne pustijo živeti v miru in neprestano drezajo v njihovo zasebno življenje. os M B-p os Z Z Elton John pa je Diani posvetil skladbo Candel In The Wind. Omenjeno skladbo je zapel tudi Q in * M na pogrebu, isto skladbo pa je že •§' posnel za album, ki bo kmalu v £ prodaji. Sredstva, zbrana od albu- “ ma, bodo namenjana dobrodel-nim fundacijam, pri katerih je so- delovala princesa. at Kopica plošč je že za njim, najnovejša pa nosi naslov Blood On The Fields. Ta trojni album vsebuje kompletni nastop z The Lincoln Jazz Orchestra, ki je bil posnet že leta 1995, izdan pa letos, vsekakor pa prestavlja najveličastnejše delo Wyntona Marsalisa. Wynton se na-albumu predstavlja kot dirigent, trobentač ter kot glavni avtor in aranžer večine skladb. Njegov skladateljski razpon sega od Ellingtona in Charlesa Mingusa pa vse tja do klasikov Igorja Stravinskega in Leonarda Bernstena. Skladbe se prelivajo od mainstream jazza, bluesa, spiritualne glasbe, New Orleans funka, brass band glasbe pa vse do skrajno resnih in kompliciranih skladb, ki že mejijo na pravi ortodoksni free jazz in od poslušalca zahtevajo še kaj več kot samo poslušanje. V obsežni zasedbi, kije sodelovala z Wyntonom Marsali-som, so bili tudi trije pevci, in sicer Cassandra Wilson, Jon Hen-dricks in Miles Grioffith. Za nastop, kije zabeležen na trojni plošči Blood On The Field, je Wynton Marsalis prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. Organistka Barbara Dennerlein (pred časom nastopila je tudi v mariborskem klubu Satchmo) je izdala novo ploščo z naslovom Junkanoo. Junkanoo je festival na Bahamih, kjer plesalci s kostumi, maskami in glasbo polnijo ulice s prelivajočo se energijo. Inspirirana s to tradicijo je Barbara posnela nov album z glasbo, ki je mešanica jazza, funka, karibske in brazilske glasbe z močnim poudarkom na orglah Hammond B3. Ploščo je izdala založba Verve. Veliki pianist, skladatelj, aranžer, producent in ustanovitelj popularne založbe GRP Dave Grusin je pred kratkim izdal album z naslovom Two For The Road. Na tokratni plošči se loteva skladateljske zapuščine velikana Henrya Mancinija v bolj pop preobleki. Kot poseben 'gost na plošči sodeluje mlada obetavna pianistka in pevka Diana Krall, poleg nje pa so še kitarist Russell Malone, basist John Patitucci, bobnar Haney Mason in tolkalist Erič Marienthal. Glasba je zelo primerna za kakšen intimnejši večerni lokal. V soboto, 13. septembra, bo na radgonskem sejmišču tretji festival Pomurje poje. Nastopile IZTOK R. bodo naslednje skupine: Psy-cho-Path, Odpisani, The Fat Nuns, Yellow Minute, Miš pod ničlo, Juff, Glinasti golobi in Golazen. Kot gostje pa se bodo predstavili še Over Flow iz Hrvaške. Koncert bo v vsakem vremenu, prva skupina pa bo nastopila ob 16.30. Koncert organizira Mladinsko društvo GROM iz Gornje Radgone. Narodnozabavna uganka Skladbo Ptičica izvaja ansambel Ekart. Pravilno je zapisala tudi Irena Raščan, Berkovski Prelogi 5, 9242 Križevci pri Ljutomeru. Čestitamo! Poslali ji bomo kaseto z narodnozabavno glasbo. Novo vprašanje pa se glasi: Naštejte tri festivale, kjer se srečajo ansambli, ki izvajajo narodnozabavno glasbo! Odgovor: —-------------------------------------- Kupon št. 18 Odgovore pošljite do 19. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko. TU rrac vestnik, 1' no razmisli o vseh morebitnih P°s po,a" X nato dokončno odloči. Vsekakor 1 zOmO^‘ On: Razveselil se boš prijateljičine P tir.^ boš pozneje pričakoval vljena dati. Da bi si pridobil naklo J ti ni potrebno razmetavati denarja- KOZOROG Ona: Res je, da je tvoj trenutni P den, vendar tl ne zagotavlja sta® odrsc trebno se bo vsaj malo potruditi 1 , mi ki ti lahko zelo zagrenijo življenje- v .7 On: Najprej ti vsa stvar ne bo pre cglo X boš kaj kmalu privadilln postal0.jaZniti z11 vedno pa se tl ne bo uspelo sp '.^jg. priložnostjo, kar se ti lahko še m / VODNAR imanje^5< Ona: Pojavilo se bo izredno %stim, trenutke, zato se nikar ne izogib J y , Kdo ve, mogoče pa se bo iz /s 9do|Oč®n' lo. Pazi na zdravje, saj se bližaj ^ter^5^ On: Potrebno bo potrkati na pr den se ti bo uresničila tvoja s 6» ^0 nekoliko prelen ali enostavno prer dobro končalo. Stori že kaj, da Ona: Čeprav bo vse skupaj še ta |n do to razlagal popolnoma napac nud^ / namig si bo predstavljal kot odk P odta je morebitna zveza odvisna pre . ^ji z On: Vsi okoli tebe se bodo delavnosti, kar ni ravno tvoja P pre^. da se ne boš s takim ravnanj ogr0’ svoje stare družbe, ki te že ra J SLS- zupanu župan Janez odobnik dsednik Poglej te roke! Grabijo grabijo, vse za ljudstvo . Jah, če ni, ni. Sam veš, da bomo zdaj delali poračun. Janez Podobnik se te dni čudno vede, kot da bi se pripravljal na novembrske predsedniške volitve. (Svojim volivcem bo poklanjal podobico Matere Tereze in lady Diane news.) Foto: J. Z. Rogašovski Svetnik Herman Kisilak je že ukrepal za uresničitev velikega projekta: Goričanci se ne damo, imeli bomo Triglav. Na Ku-glo, ki je med najvišjimi bregovi v Prekmurju, je, da bi jo povišal, začel s samokolnico dovažati kamne iz bližnjega kamnoloma. (Podpise za referendum, na ka-trem bi Kuglo preimenovali v Prekmurski Triglav, zbira Kisilak news.) 11. september 1997 Na sls-jevski pisarni so »neznanci« ponoči zamenjali ključavnico. Državni svetnik in novinar Slovenskih brazd sta ostala pred vrati. (Finančne tokove za zamenjavo nadzira iz pepela dvigajoči se tič news.) Foto: J. Z. Triglav bo tu! Branko Božič, eden od 25 predlagateljev preimenovanja Vidma v Sveti Jurij, si je premislil. Svetojurjevčani naj bi mu obljubili, da bo njegov rastlinjak legaliziran, vendar je tri dni po tistem, ko je Božič dahnil svoj podpis, iz upravne enote Gornja Radgona prišel negativen odgovor. (Črnograditelj se je tako iz vnetega zagovornika Svetega Jurija prelevil v častilca Vidma. Ali mu je nasprotna stran za to morala kaj obljubiti, ni znano news.) Foto: N. J. jevske zdrahe Janko Halb (Rogašovci) in Franc Cipot (Moravske Toplice), ali ko uradniška roka roko umiva. Foto: J. Z. občine prvič.. □rej za dve leti zaka; r 0 investicijski iš (K9™ Poračunati. Ti le« k?'110 tudi mi za dve •Shrani ... Andrej, pa ti zdaj sediš na broekerskem stolčku. Pa kaj nam delate! To je proračun?! Veš kaj sem jaz vse obljubil, da bomo naredili z državnim denarjem... Posameznikom, i ^stitutivnih delo rAmetijska panorama vestnik, 11. september 1g Poskusi z ozimnimi ječmeni Kmetijska svetovalna služba je organizirala preskus ozimnih ječmenov na Cvenu in v tabeli Vam prikazujemo podatke, ki smo jih dobili. Preskus pri Stanku Makoterju, Cven 18 Površina: 1,15 ha Predposevek: koruza za silirano zrnje Jesensko gnojenje: NPK 7 : 20 : 30 Čas setve: 14. 10. 1996 Zaščita: dicuran torte 1,5 kg/ha - november 1997 biom 6. 3. 1997 Ječmen: rex - 50 kg - dvoredni, sr. visoki, sr. pozni - Rakičan 1996 6,8 t/ha - 8 % beljakovin mihael - 50 KG - Rakičan 6,7 t/ha - 8 % beljakovin gotic - 60 KG - šestredni, sr .nizki, sr. rani 7,3 t/ha, 7,6 % beljakovin Pšenica: davorka - 50 kg - razred I. - II., , sr. visoka, sr. pozna -poskus Rakičan 1996, 6,5 t, 11,7 % belj., ht 78,1 tina - 50 kg (poskus Rakičan 1996 - 7,7 t/ha, 12,0 % beljakovin, ht 77) srpanjka - 50 kg (poskus Rakičan 1996 - 6,31, 11,9% beljakovin, ht 80,9) Nega zasebnih gozdov -tudi finančna pomoč države Z gozdovi v zasebni lasti gospodarijo lastniki gozdov sami (v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije). Za pridobitev zaupanja lastnikov gozdov in za povečanje njihovega zanimanja za opravljanje gozdnogojitvenih del v gozdu je nujno, da država gmotno skrbi za vlaganje v gozdove. Vlaganja (med katera spadajo tudi gojitveno-varstveni posegi v gozd) pomenijo uvelja- vljanje javnega interesa, zato se ta dela sofinancirajo iz državnega proračuna. Slovenija je že v letu 1991 začela s sofinancira- njem vlaganj v gozdove. To je dobilo konkretnejšo obliko z ODRE- DBO o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sred- stev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 58/94). PŠENICA JEČMEN DAVORKA 50 kg TINA 50 kg SRPANJKA 50 kg GOTIC 60 kg MIHAEL 50 kg REX 40 kg 1.dognojevanje 1.dognojevanje 1.dognojevanje 1.dognojevanje 1.dognojevanje 1.dognojevanje 1.3.1997 KAN 250 kg 1.3.1997 KAN 250 kg 1.3.1997 KAN 250 kg 1.3.1997 KAN 150 kg 1.3.1997 KAN 150 kg 1.3.1997* KAN 150 kg 2.dognojevanje 1.5. KAN 150 kg 2.dognojevanie 1.5. KAN 150 kg 2. dognojevanj e 1.5. KAN 150 kg 2.dognojevanje 1.5. KAN 100 kg 2.dognojevanje 1.5. KAN 100 kg 2.dognojevanje 1.5. KAN 100 kg Škropljenje proti plesni Škropljenje proti plesni Škropljenje proti plesni Škropljenje proti plesni Škropljenje proti plesni Škropljenje proti plesni Archer 11/ha 3.5. Archer 11/ha 3.5. Archer 1 l/ha 3.5. Archer 11/ha 3.5. Archer 11/ha 3.5. Archer 11/ha 3.5. Spravilo 23.7.1997 Spravilo 23.7.1997 Spravilo 23.7.1997 Spravilo 2.7. Spravilo 2.7. Spravilo 2.7. Vlaga 15,2% Vlaga 15,4% Vlaga 15,1% Vlaga 11,4% Vlaga 13,5 % Vlaga 13,5 % -Pridelek mokrega zrnja 7080 kg/ha Pridelek mokrega zrnja 7700 kg/ha Pridelek mokrega zrnja 7150 kg/ha Pridelek mokrega zrnja 5 785 kg/ha Pridelek mokrega zrnja 7 990 kg/ha Pridelek mokrega zrnja 7 400 kg/ha Pridelek suhega zrnja Pridelek suhega zrnja Pridelek suhega zrnja Pridelek suhega zrnja Pridelek suhega zrnja Pridelek suhega zrnja 6900 kg /ha 7487 kg /ha 6977 kg /ha 5 885 kg /ha 7 944 kg/ha 7 358 kg ha Preskus - 3 kultivarji ozimnega ječmena V predlogu letošnjega proračuna je za vlaganja v zasebne gozdove odrezan kar velik kos proračunske pogače. Poleg sredstev, namenjenih za sanacijo naravnih ujm (snegolom, žledolom ter vetrolom) in drugih varstvenih del (zaščita pred divjadjo, varstvo pred požari), je dan velik poudarek sofinanciranju negovalnih del. Zavod za gozdove Slovenije, OE M. Sobota vse leto na različne načine spodbuja in animira zasebne lastnike gozdov k opra- vljanju negovalnih del, ki so načrtovana v podrobnih gozdnogojitvenih načrtih. Z odločbo v upravnem postopku, ki se izda lastniku gozda, se določi potrebna vrsta gojitvenih del. V odločbi so opredeljeni tudi usmeritve za pravilno izvedbo del ter obdobje, v katerem je potrebno dela opraviti. Če dela niso opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku odločbe, je njihovo izvedbo dolžan zagotoviti Zavod za gozdove Slovenije na stroške lastnika ali, povedano drugače, delo bo opravil nekdo drug, vse stroške pa bo moral pokriti lastnik sam. V zasebnih gozdovih Prekmurja in Prlekije je plan negovalnih del v letošnjem letu kar ambiciozen -433 ha. Tako visoka številka je posledica zamujenih del pri negi gozdov v (bližnji) preteklosti. Za spodbudo izvedbe čim večjega obsega negovalnih del navajamo višino finančnih sredstev, ki jih država namenja lastnikom Ker se je letošnje le^rf silo v zadnjo tretjino poz«‘ lastnike gozdov mlajših se (mladje, gošče, let^ skupaj z revirnim gozdaflW verijo potrebnost izvedbe J nih del in uredijo potreb . nosti glede pridobitve sub j Tudi za vsa druga pojasnila s nite na vašega iLe#' pri Zavodu za gozdove Slove« OE M. Sobota. cinvenije S* Ko javna razprava ni na pravem mestu Moja zadnja udeležba predstavitve kakšne knjige je bila pred slabima dvema letoma v slovenskem kulturnem domu Korotan na Ni pomembno, kako hitro hodiš« pomembno je, se nikoli ne Franc Mlinarič, Cven Površina: 0,7 ha Predposevek: koruza za zrnje Jesensko gnojenje: pred setvijo NPK 9:18:18- 450 kg/ha + 100 kg uree/ha na koruzišče Čas setve: 12. 10. 1996 1. dognojevanje: 6. 3. 1997, 150 kg KAN/ha 2. dognojevanje: 18. 3. 1997 100 kg KAN/ha Zaščita proti plevelom: dicuran torte -1,5 kg/ha 10.3. 1997 Zaščita proti plesni in drugim bolezni - archer 1 l/ha Ječmen: plaisaint - šestredec, sr. nizki, sr. rani copia - šestredec, nizki, rani astrid - dvoredni, sr. nizki, sr. pozni Dunaju. Tam je »junak slovenske pomladi« Janez Janša predstavil svoj najnovejši prispevek k sodobnemu slovenskemu zgodovinopisju, avtor prispevka, ki ga ravnokar prebirate, pa sem si drznil na glas špekulirati s primerjavo med populizmom Janeza Janše in vodjo svobodnjaške stranke Jorgom Haiderjem. V zavetišču nacionalno pravovernega slovenstva, dunajskem Korotanu, je bila tovrstna razprava razglašena za skoraj bogokletno ter kot taka tudi pospremljena z žvižgi in medklici nenaklonjenosti, konkretnega odgovora na svoje vprašanje pa nisem dobil. Očitno sem bil pač ob nepravem času na nepravem mestu. JEČMEN Plaisant Copia Astrid Priporočilo : 400kal zm/kv.m Absolutna teža semena je 47 g Kalivost 93 % Čistoča 95 % Poljske izgube 10 % Količina semena/ ha:235 kg Priporočilo : 400kal zm/kv.m Absolutna teža semena je 44 g Kalivost 93 % Čistoča 95 % Poljske izgube 10 % Količina semena/ha: 220kg Priporočilo: 450kal zrn/kv.m Absolutna teža semena je 55 g Kalivost 93 % Čistoča 95 % Poljske izgube 10 % Količina semena / ha:300 kg Škropljenje proti plesni Archer 11/ha 5.5. Škropljenje proti plesni Archer 11/ha 5.5. Škropljenje proti plesni Archer 11/ha 5.5. Kombajniranje 27.6.1997 Pridelek mokrega zrnja 7924 kg/ha Vlaga - 14,9% Ht 58,7 Kombajniranje 27.6.1997 Pridelek mokrega zrnja 4786 kg/ha Vlaga -14,4% Ht 59,6 Kombajniranje 27.6.1997 Pridelek mokrega zrnja 7912 kg/ha Vlaga -15,2 % Ht 63,3 Pridelek po ha 7751 kg Pridelek po ha 4691 kg Pridelek po ha 7712 kg Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, Marjana Sovič, ing. kmet. Komentar Iz teh naših poskusov lahko določene rezultate upoštevate pri vaših odločitvah glede izbora ustrezne sorte ozimnega ječmena ali ozimne pšenice. Pri ozimnih ječmenih je treba poudariti, da so se v letošnjem letu zelo izkazali dvoredni ječmeni, ki so dosti lepše »tekli« in njihovi hektarski pridelki so bili višji. Moram povedati, da so ječmeni suši v glavnem ušli pa tudi točajih ni dobila na njivi. Še morda kratka obrazložitev glede dvore-dnih in šestrednih ječmenov. Če je ječmen dvoredec, res pomeni, da ima dve vrsti zrnja, vendar je zrnje dosti debelejše, in to nikakor ne pomeni, da če je manj zrnja, da so pridelki slabši. Če vam lahko pomagamo pri izbiri sorte ozimnega ječmena, bi vam svetovali: mihael, rex, gotic, copia. Na priporočeni listi za Slovenijo pa so naslednji ozimni ječmeni: kot nosilni: plaisant, rex, alpha, gotic, astrid, copia, kot sorte v uvajanju: mihael. Priporočena lista ozimne pšenice za Slovenijo: nosilne sorte: ana, marija, žitarka, demetra, gk pinka, profit, justus, soissons, kot sorte v uvajanju: mihelca, lenta, krona, lara, srpanjka, rezka, kot nove perspektivne sorte: tina, anita, murka, davorka. Za Pomurje svetujemo setev sort: žitarka, ana, marija, gk pinka, mihelca, soissons. Nosilna sorta - po količini pridelka in po kakovosti dobra do odlična, v proizvodnji na domačem terenu (razen sorte justus in soissons) in na trgu bo semena v neomejenih količinah. Sorta v uvajanju - ne pomeni, da sorta pri nas še ni bila dovolj preizkušena. V preskusih se je zelo dobro obnesla ter imela visok in kakovosten hektarski pridelek; semena bo v omejenih količinah. Perspektivne sorte - sorte, ki jih zaenkrat na našem področju še ne razmnožujejo, so pa imele v vseh preskusih odlične kvalitetne in kvanti-tetne pridelke. Priporočena lista za Slovenijo za ozimno rž in ozimno tritikalo: oz. rž-danko, eho-kurz, marder, oz. tritikala-clercal, almo. Kmetiiska svotovalna služba za Pomurje, Metka Barbarič, dipl.ing.kmet. Nekaj podobnega kot takrat na Dunaju sem ponovno doživel na predstavitvi študije »Slovensko kmetijstvo in Evropska zveza« prejšnji ponedeljek v konferenčni dvorani hotela Radin v Radencih. Na izvrstno pripravljeni predstavitvi knjige, ki jo Slovenija na svoji poti v Evropo in slovensko kmetijstvo potrebujeta (potrebujejo jo vsi sektorji gospodarskega in družbenega življenja), smo morali vsi za sprego slovensko kmetijstvo-regija-Evropska zveza zainteresirani preživeti kar nekaj govorov. Pri tem ne smem izpustiti obeh recenzentov študije, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, gospoda Glihe, ki je ves čas zelo spret-*no, čeprav včasih s - predvsem za goste iz tujine - dokaj neokusnimi vložki zdolgočasenega cinika, vodil celotno srečanje, ter profesorja Stanovnika, direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja. Oba recenzenta sta - tako kot že plačnika študije pred njima - študijo hvalila, to pa smo naredili skorajda vsi, ki smo se v ponedeljek dopoldne zvrstili za govorniškim odrom radenske konferenčne dvorane. In mislim, da sta bila recenzenta objektivno tudi edina kvalificirana za takšno enostransko početje, saj sta bila poleg avtorjev najverjetneje med redkimi v dvorani, ki sta slabih 500 strani zajetno študijo tudi dejansko prebrala. Nekako še najmanj časa je potem ostalo za predstavitev študije in razpravo. Vendar pa o vsebini študije na predstavitvi niti ni bila mogoča nobena razprava, saj je knjiga šele pred kratkim prišla iz tiska pa tudi sicer predstavitve strokovnih študij običajno nimajo namena zadovoljiti kriterija razprave. Temu ustrezno so se potem med »razpravo« obnašali tudi tisti naključni govorci, ki so v glavnem ponavljali tisto, kar so povedali že oni pred njimi; zaporedju predstavnikov zbornic, sedanjega državnega sekretarja za kmetijstvo, potem nekdanjega kmetijskega ministra, skratka vseh, ki so hoteli dokazati obstoj svojih ustanov ter poskrbeti za nekaj samoreklame, nekako ni hotelo biti konca. Dva od skupaj dvanajstih avtorjev in avtoric študije, dr. Erjavec in gospod Rednak, sta pred to »razpravo« sicer strnjeno in na zavidljivi strokovni ravni predstavila nekatere bistvene rezultate več kot dveletnega dela celotne skupine, toda ta opoldan očitno nikogar v dvorani ni toliko zanimala vsebina tega za Slovenijo nedvomno pomembnega dela - tudi to je pokazala »razprava« - kot zgolj veselje nad dejstvom, daje delo opravljeno. Ob vsaj približnem poznavanju višine ravni sedanjega so- MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2 9000 MURSKA SOBOTA objavlja prosto delovno mesto TAJNICE V URADU ŽUPANA (za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom) Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba - najmanj dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih - poznavanje dela z računalnikom aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - komunikativnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po končanem postopku. delovanja med vladnimi ministrstvi je bilo občudovanje tega dejstva in medsebojnega trepljanja po ramenih očitno še premalo. Tako se že po nekaj govorcih nisem mogel znebiti neprijetnega občutka, da sem na partijski konferenci katere od dežel socrealizma, kjer vsi samo hvalijo, hodijo za govorniški pult (saj veste: navzočnost ministrov, tujcev, simultano prevajanje, kamere), ker se to pač tako »šika«, nihče pa tako ali tako nima (ne more?!) kaj vprašati o predstavljeni študiji. Še sam se nisem mogel upreti skušnjavi in sem se pridružil povorki za govorniškim odrom. Najprej sem podvomil o smiselnosti na predstavitvi prikazane strokovne recenzije, potem pa še izustil vprašanje, ali model splošnega ravnovesja, na podlagi katerega so bili dobljeni rezultati predstavljenih simulacij, ne vsebuje tudi oddelka o vplivu slovenskega članstva v Evropski zvezi na trg delovne sile v kmetijstvu. Recenzija namreč, ki nima o nekem strokovnem delu povedati skoraj nič drugega kot to, kako so sestavljena poglavja in kako je nasploh vse super, niti z enim stavkom pa niso omenjeni predlogi za možne izboljšave v nadaljnjem poteku raziskovalnega dela, kar bi si avtorji in avtorice vsekakor še najbolj želeli, v okviru tako izčrpnega dela tudi zaslužili in od neke recenzije prav gotovo pričakovali, ne zasluži tega naziva, marveč jo je treba preimenovati v - pač nekoliko daljše - marketinško sporočilo, napisano za naročnike študije in tudi za založniško hišo, ki je projekt -hvalabogu - finančno podprla. Odgovor direktorja Kmetijskega inštituta, gospoda Glihe, bi v vsaki državi z razvito demokracijo in sa-mozavednostjo civilne družbe moral prebuditi iz njihovega dremuc-kanja v soparno prepolni dvorani vsaj navzoče novinarje, če že nikogar drugega. Prisrčna odkritosrčnost gospoda Glihe, češ da sta oba recenzenta slučajno hkrati tudi direktorja znanstvenih inštitutov, ki sta imela glavno vlogo pri izdelavi študije, in kot taka pač jasno da ne bosta kaj preveč pljuvala v lastno skledo, tako človeka naravnost razoroži, da od osuplosti, ki jo s seboj nosi ta preprosta resnica, ostane brez besed. In medtem ko lahko predstojnika neke znanstveno raziskovalne inštitucije, ki je dal skozi vse tegobe prejšnjega režima in ima pač svoje izkušnje, še razumem, pa nikakor ne morem in nočem razumeti arogance, ki jo je s svojim »odgovorom« prikazal raziskovalec in avtor projekta gospod Rednak. Spontanost njegovega odgovora, namreč da »na vprašanje ne na-merava(m) odgovoriti, kajti čas in kraj nista primerna za razčiščevanje metodoloških vprašanj« ter, da »se lahko gospod po koncu predstavitve o vseh vpraša- -----------------------m njih pomeni s cem«, je bila nestr° ljudnosti željno stna in gaje kot taka diskvalificirala. že res, da je J V manjkanje retoričnih šanja, vendar pa raziskave, ki temelji"✓ # simulacijah, za j vam, da je smisel?®f časovnih vrst zgo^^ ali šest let, ne i^^Ae-dokler ne bom iiAo Aliče dije tudi prebrat' J in®'' pričan.daso se A da A potrudili, da so v®\X j in tega je zelo A toPA vprašanje o tem, priihA ostalo v kmetijstva nopravnega člana Evropski zvezi, m pogovora ob koza ja stoj gom Erjavcem marveč odprterAKUpG ložnosti, ko je na e|jta. na tolikšna polit|Cn tisti politična elita torej, p sprejemati odloc J v P°nl|ju^ tista, ki bi morala igino ®/ v Radencih vsaj ^1 / predlaganim ukrepp0 no domišljenih i"^ n«jj’ torjev in avtoric s udjm° trebnih, da ne z j Evropo. Zgoraj zaP'33^, nosti moje ugoto njs^ poldne zopet en J vi človek na na šne velike razp stavljeneštudije‘P stroja ne omejitve W in strokovnjakinj’ jOi pa .j/ vsebine kaj raz v Slo , vključeni v stud'J ’ ati ne moremo prjgpgJJ^ ceneP^z Predtedn®^^ pujskov v Tu^in o 56 pujskov, s i(1 oU 10 tednov J® /a^ti'’ 24 kilograme n0 je bilo pot^g Oo0 |? 13.OOOdo JX lastnike Pal J pujskov. |« k MERK ggOjM) 990,00 390,»» 990,00 590J® 590,00 990J“ 990,00 19.9?0^“ 89A“® 890,00 c°RAM, Tayana, 99W“ Tayana, bele barve 790,“® 690,00 990>“® 590,00 Tayana, 390,00 2905“ 79M® 990,00 MM 890,00 ima izbit dobrega blaga, 990»®® ■■ 990,00 9'4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%. dostavijo na dom brezplačno, MURSKA SOBOTA: TC MERKUR 390,00 590,0“ t f orodje in stroje za domača dela. CANKOVA: KZ Zadružni center. zložljiv zabojnik, špilak, iz pvc kad za tuš, KOLPA, Tango 80, mere: 80 x 80 cm, bele barvi električni kalorifer, CORONA, Maestral 101 moč 2000 W, termostat za regulacijo sobne temperature od 5° do 35° C kabina za tuširanje, KOLPA, TK 80/90, mere: 80 x 80 cm, enoročna sanitarna baterija za korito, MLM-ARMAL, 58/520/100 F vlažilec zraka za radiator, REISCHL, 600052 toplotno - izolacijska fasadna obloga, TIM Laško, Demit-plus, timstiropor plošča debeline 5 cm, malta za lepljenje, prvi sloj malte, armaturna mreža, udarni vijaki, drugi sloj malte, timprednamaz, dekorativni fasadni omet, bele barve nerjavna posoda za mleko, LOGAR, prostornina 301 verižna žaga, BLACK & DECKER, GK 430, moč 1500 W, dolžina meča 30 cm, darilo: rezervna veriga * Žično pletivo, DIRICKX, Axial Residence, v roli 25 m, višina 120 cm nerjavna posoda za mleko, logar, prostornina 60 I _— kovinski regal, WEISS, mere: 75 x 150 x 30 cm, bele barve enoročna sanitarna baterija za kad, MLM-ARMAL, 58/550/130, s konzolo enoročna sanitarna baterija za umivalnik, MLM-ARMAL, 58/510/100 F, s sifonom kotni brusilnik, ISKRA ERO, KB 69 A, z rezilno ploščo, premer plošče 115 mm, moč 800 W, 11.000 vrt/min žično pletivo, DIRICKX, Axial Residence, v roli 25 m, višina 100 cm žaga lokarica, URBAN, dolžina lista 762 mm oljni radiator, PHILIPS, HO 3411, grelne stopnje: 750,1250 ali 2000 W, s termostatom, ogrevanje prostora do 45 m: mere: 53 x 64,5 x 16 cm ^M.Tavana, vibracijski vrtalnik, iskra ero, XSR 559 S, moč 710 W, hitrovpenjalna vrtalna glava 13 mm, vrtenje levo/desno ... ker lahko nakupujem tudi na 12. obrokov. eke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! nerjavna posoda za mleko, logar, prostornina 80 I WC-splakovalnik, SANFORM, Fontana-Nova, nizkomontažni, bele barve .rffM S!1 hflsače, coram, ^ele barve aluminijasta folija za hrano, IMPOL, 1 kg, v roli, širina 40 cm /RONA, F 130, 13 x 490 mm, moč 4500 W, 0 350 g/h, 3 stopnje gretja, . tromagnetnim ventilom, H . *■ ■ udarni zavijač • set 1/2", R0DCRAFT, 2201, 10 nastavkov od 9 do 27 mm. podaljšek, naoljevalec in kovček do 5 obrokov BREZ OBRESTI! ' oz. obrokov pa so obresti naslednje: 1 Merkurievimi kart'cami nakupujem še eneje, zaupanja PRI TAKOJŠNEM PLAČILU s b °D 4 D°10 % CENEJE! R\, . ^^‘oplačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE. <™» Pivovarna Laško - W°clav. Prenos _ gomet za pokal UEFA, Maribor ^Fa, Prenos k aust češki film ’\anta Barbara - 11.00 Zaliv Iju-' '$Pfio ° ' umori s trikom - 1K ’ kv'z - 13.30 Beli očnjak -f Va na straža - 15.30 Beli očnjak f n s lidbezni - 16.30 Santa Bar- X'30 POP-kviz - 18.00 Cosby -X f?a straža na kolesih - 19.20 iVr^.? 24 ur - 20.00 Smrtni ^■30 Ob'™ ' 21 45 Sedma nebe-{.' 23.00^^, gost dr. Dimitrij reks<,mn7? umori s trikom - Postave - 1.00 24 ur ^'a ~ in'?'00 Bobra jutro - 10.00 Kanovi i5 ^adio Njanja - 10.35 V Dnevnik11,00 Carstvo divjine -^Barbar? ' 12'30 Krivda - 13J 5 »' 14 4'°° Risanka -14.10 v' Prpar' 5 Skrita kamera - 14.40 '^'tilm^ 7 40 Kon Tiki, doku- V^-lon 40 Mladostniške izpo-¥'1T Snn' steklo! _ 17-40 Po‘ 1(>e ~ 1q balna straža - 18.35 Wodir,; 30 Dnevnik - 20.15 Hr-\ AjazoJ ' 20-$0 Tv-parlament - L'22.55 Dokumentarni k H°ročj|a aena dama, ameriški film -}? ?VASKa 2 Skledar 4 ,'? ? serija _ ~ 1545 Buka Begovič, V® ^Can?i 30 Martin Chuzzlevvit K So . 7°Z du®° in telesom -%AOo > '3° Dokumentarna se-panorama - 20.10 Kviz-20.30 ^da Ja ~ 21-25 črno belo v k Sh-. r°'ena, ameriški film , ^.T^da “ 9-°5 Družina Faller ikj&OOz6 tilm - 11.10 Ma- ■Pomelo a i°n ~ 12-O5 Pesem doni |k'%Zii'e. “ 13-00 Dnevnik - Sni! Stl1ih SrC ~ 14-50 lz°- NN te-20 Za otroke -lA|?nie - 7' te.40 Nepričakova-oči3n Dnevnik> ®Por1 “ Izlili' 2l.de onani2anka - 20.55 ,^7'23 jrSrečni Daniel, mad-% ° 3P°rt, nogomet - 2 parlamenta -7lhda^ropa -17.00 Po- Dok^Jrnkarie - 17.30 Der- 1^'j^nič l 0 Družina Onedin -V$Vr 0 Akt?^ ~ 2o-25 Šport, no-\Ne ?’Ualno - 22.45 Dnevnik st -00 VVilliam Christie, ^Uai S-25 Rožnati pan-io °'avKaliforniji - 9.30 Kanr T Cookie, filmska ko- .i nfeti-12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci -12.55 Tom in Jerry - 13.20 Risanke -14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti -15.40 A-tim - 1 6.25 Obalna straža -17.15 Zahodni Central Park - 18.05 Hrumeči motorji - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Življenjske odločitve, romanca - 21.45 Walker, teksaški ranger -22.35 Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, film - 0.30 Povzpetnež, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Mia, ljubezen mojega življenja, film - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 12.05 Šiling -12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Primer za dva - 0.05 Oddaja o kulturi - 0.40 50 najboljših umetniških videospotov 0.0° JW 2.00 la# ,roč* roški im' SREDA 17. SEPTEMBER r reč« jA )(P isKa '3' .3® Ur i d- Z« if Z« 4» f l’ V G' c»' (« !» |C? TV SLOVENIJA 1 11.45 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 12.30 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Poletni festival Lent 15.30 Slonica Echo, angleška serija 17.00 Obzornik 17.10 Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Portret Marjance Jemec Božič 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Zlatolaska, francoski film TV SLOVENIJA 2 11.35 Svet poroča 12.05 Dober večer, oddaja za starejše občane 12.35 Faust, češki film 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška serija • 15.20 Studio city 16.10 Kir Royal, nemška nanizanka 17.10 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Liga prvakov v nogometu, Newca-stle - Barcelona, prenos 23.30 Evropska turneja APZ Tone Tomšič 0.30 Jadranje Match Race POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP- kviz - 13.30 Obraz tedna -14.00 Sedma nebesa - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Co-sby - 18.30 Obalna straža na kolesih -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Baby Bdom, ameriška komedija - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi - 23.00 F/X - umori s trikom - 0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Ko odrastem - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Carstvo divjine 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.05 Poročila - 14.10 Skrita kamera - 14.35 Otroški program -15.40 Poljudnoznanstveni film - 16.35 Serijski film za otroke - 17.05 Lepa naša - 17.35 Poročila - 17.45 Obalna straža - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Poslovni klub - 21.00 Dokumentarni film - 22.00 Opazovanja - 22.30 Upravnica, nadaljevanka - 23.25 Zob za zob, nemški film - 1-00 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.35 Koledar - 12.45 Črno belo v barvah - 15.45 Bolnišnica upanja - 16.30 Martin Chuzzlevvit - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dangerfield - 21.20 Madžari, madžarski film - 23.10 Koraki, glasbena oddaja - 0.00 Čuvaji časa TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.10 Malo flirta, nanizanka - 12.00 Zvon - 12.05 Pesem doni - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni - 16.30 Športna akademija -17.00 Mentalna higiena - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Knjige preteklega leta z židovsko tematiko - 18.25 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mladi sodnik, italijanski film - 21.40 Pomoč poljskim poplavljencem - 22.15 V godlji, ameriški film - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.10 Zamejski Madžari - 16.40 Plamen baklje, tv-igra - 18.10 Za otroke - 18.25 Klicna št. 107 - 18.30 Madžarska danes - 19.15 Klip mix - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Vse ali nič, kviz - 20.55 Rossini - 20.35 Liga prvakov v nogometu -22.40 Aktualno - 23.05 Dnevnik -23.15 Vreme - 23.20 Popotnik, nanizanka TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Pink Panter - 9.00 Srednja šola v Kaliforniji - 9.25 Obalna straža - 10.15 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 1 2.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 13.20 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Central Park - 18.05 Šport - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Nogomet: Liga prvakov - 0.30 Smrtonosna igra, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čaš v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, drugi del filma - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.20 Ena, dve, tri, filmska komedija - 1.10 Pogledi s strani ČETRTEK 18. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11 .00 Zlatolaska, francoski film 12 .35 Divja Avstralija, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, angleška nanizanka 17 .00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.30 Ouasimodove čarobne dogodivščine 18 .00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Omizje 0.15 Tednik TV SLOVENIJA 2 12.40 Filmski triki 13.05 Evropska turneja APT Tone Tomšič 14.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 14.30 Šport 16.15 Evrogol 17.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška serija 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Kolesarska dirka po Španijis 20.25 EP v košarki, Cibona - Union Olimpija, prenos 22.00 Wales - tujci doma 22.55 Pisave 23.25 TNT - tok noč tok 0.25 Aliča, evropski kulturni magazin 0.55 Jadranje Match Race POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 F/X - umori s trikom -13.00 POP- kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara -17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor z Jonasom - 21.00 Nikita - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi - 23.00 F/X - umori s trikom - 0.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Risana serija - 10.35 Simpsonovi - 11.00 Carstvo divjine -11.25 Izobraževalna oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila -14.15 Skrita kamera - 14.40 Otroški program - 15.45 Dokumentarni film - 16.40 Otroška serija - 17.10 Ta leta ...’ - 17.40 Poročila - 17.50 Obalna straža - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.45 Kulturna pokrajina - 21.45 Reševalna 911 -22-45 Opazovanja - 23.10 Seinfeld -23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev -23.50 Orel je poletel, ameriški film - 1.50 Poročila . TV HRVAŠKA 2 13.30 Koledar - 13.40 Najlepši šport za moške, ameriški film - 15.35 Potovanja: Mehika - 16.30 Martin Chuzzlevvit -17.30 Acapulco z dušo in telesom -17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - - 21.30 Francoska revolucija 2, francoski film ■ TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller - 9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon - 12.05 Plesi v štiridesetih letih - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni - 16.30 Športna akademija -17.00 Tv-doktor - 17.10 Begavčki -17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Raziskovalec Geza Vermes -18.20 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Malo mesto, madžarska nanizanka - 20.45 Spotsvvood, avstralski film -22.25 Tajni spisi iz Katyna, dokumentarni film o pokolu in lažni propagandi - 23.25 100-letnica jazza - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.40 Zaščita kupca - 16.10 Ljudje v naravi - 16.30 Telešport - 17.00 Čakajoč na vlado - 17.30 Nepričakovano potovanje - 18.30 Top 40 - 19.00 Risati je lepo - 19.15. Glasbeni otroci - 19.25 Naše okolje - 19.30 Družina Onedin -20.00 Vse ali nič, kviz - 20.25 Pokal pokalnih prvakov v nogometu - 22.20 Aktualno - 22.45 Dnevnik - 22.55 Vreme -23.00 Šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko, zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - ( 07.20 Kronika UNZ-07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 , Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Željmo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in oas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 1 0.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od- TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Srednja šola v Kaliforniji - 9.10 Obalna straža - 10.00 James Bond: Prisrčni pozdravi iz Moskve, akcijski film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 1 2.55 Tom in Jerry - 1 3.20 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža - 17.15 Zahodni Central Park -18.05 Šport - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.55 Umor prve stopnje - 0.00 Fantom iz Hollywooda, srhljivka - 1.10 Smrtonosna igra, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mia, ljubezen mojega življenja, drugi del filma - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Narodnozabavna glasba - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling -23.00 Nočna straža - 23.50 Poročila -23.55 Napihnjenci, prvi del - 0.40 Kraljica slonov, prvi del - 1.35 Šport mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. datira vestnik 11. september srt' I li Riše in piše: ©b Jegeftu Mig’ cT/iig^ava sp{av gdaj pfava sem ten tja, o spfiavu glasno se pnepeva, da odmeva od gona. f 9 h SE J uTom ka je {etos dosta menje šofoobuegne dece upisane v šofe bab {ant, dosta niboga ne sb/tbi, Sigda/t samo vidt-I mo, gda je štefti pneueo. ^ak je p/teveč b/tegposefni, p/teveo u pengionisto^, p/teveč betegmibo^, preveč pisa/tniški defovco^, J p/teveč sfobi čo^e/to^ na cestaj, tuAisto^, samomo/toj, afkoMikoJ, i matni{ašo{... pa tab dalte, do večeiia bi fejbo ^Be^a naštevo, I pa san ga mogo gabnem^ati. JUo, (iki tii se un pijta, gaboj je I turni tab, či pa sigda/t gučijo, bab nas je Sfovenoo^ mafo. I ton p/temiš{avanji st je gačno b/tundati pognano nouto, pa si je B tab besedico uo ob/tno: clWo da{je od 9/tig{aua tam sta vodotoka dva, sta/ti kod se še spominja, ga splave dob/ta sta blfa. cUi pa gdaj še vedno s splavi se ukvarjamo te dni, je napisano v Glstavi, da s tem pni nas ptob&ma ni. % gabaj bi pod 'žJnigHauom b/teg pkoMema mi bift? ‘-P/ude nekdo, pa nam p/tavi, bi s splavi spet se ulevaftja^L Kujski val šolski val Bleščeče jutro je razveselilo male in velike Prleke na prvi šolski dan leta 1 997. Zrak je bil tako čist, da se je s Podhamra videl Triglav. Narava je prvošolčkom podarila lep dan, da bi laže prenesli padec v brezno šolskega sistema mračnih poznih let dvajsetega stoletja. Vasi so sijale v jutranjem soncu, le nad Ljutomerom je visel oblak črnega dima. Počasi je odtekal proti veliki železniški postaji, se tam spustil in pri tleh prihajal nazaj v mesto. Smrdelo je po goreči plastiki, sililo je na kašelj, v očeh je peklo. Torkovo jutro je razkrilo enako podobo, s soncem obsijano pokrajino s črnim oblakom nad ljutomerskimi hišami. Osnovne šole nad mestom skozi dim skoraj ni bilo videti. V sredo, tretjega septembra, je Ljutomer še najbolj spominjal na mračno industrijsko Anglijo iz prejšnjega stoletja. Iz cvenske strani ste pri prvih mestnih hišah izginili v gosto meglo, polno črnih saj in pekočega dima. Brezvetrno vreme je meglo in smrad v četrtek razširilo do okoliških vasi. V petek je bilo rahlo vetrovno, strupeni dim je z zahodnim vetrom neslo navzdol v mesto. V soboto je bilo lepo, ker v tovarni usnja niso delali. Zadnji še delujoč tovarniški dimnik v krogu stotih kilometrov je miroval tudi v nedeljo. DRUŽINA KMETIC 9 9 * 9 c < 9 9 9 Kujski val, nekoč Sodni svet skupine zavedni!1 meščanov Ljutomera razpisujeti-soč zlatnikov nagrade za glavi direktorja in kurjača tovarne usnja-Glavi lahko pustite v preddverju mestne hiše. Takistoobtejp# razglaša sodbo, ki se bode v kratkem izvršila: - župan bo nataknjen na vrh kužnega znamenja, - šef inšpekcijskih služb bo zraven njega, - na znamenitih kostanjih blizu talnega znamenja bodo viseli člani občinskega sveta, - ob vznožju kužnega spomenika sta s hrbtom navzven privezani ravnateljici osnovne šole in otroškega^ tca, da bodo mimoidoči lahko urez* jermene z njunih hrbtov, , - tukajšnje zdravnike bodo pWeZ konjem za rep in jih pognali v dir Kujski val danes Tako kruto bi najbrž ravnali^ dnjem veku, mi, civilizirani PrleM" bomo raje mirno gledali, kako^ škoduje našim otrokom. Ob naši brižnosti bi lahko nekaznovano sej tudi od drugod uvožene nevamesj Pa bi ga še vedno prijazno pozd® 9 Kujski val, reklam Podjetje Levarnost Posejemski ponudbi zelo Plinske maske v vseh mogoči vah. Za tiste, ki mask ne pa imajo na voljo močne djs J aspirin. kuval^ trenutke POZNEJE... GERLINCI - V Gerlmcih pri vaško-gasilskem domu ni več težav, s parkirišči, saj so v obcestni jarek položili nekaj betonskih cevi in jih zasipali in tako razširili cestišče oziroma pridobili dva metra široko parkirišče. Dela so opravili prostovoljno. Nevihte so močno načele prenekatero asfaltirano vaško cesto, saj je voda zaradi konfiguracije terena izprala veliko gramoza. Zdaj se pripravljajo na izkop jarkov in popravilo cestišč. Očitno je, da bodo spet morali seči v svoj žep, saj občinski velemožje z letošnjim proračunom niso predvideli niti tolarja za vaške ceste. S tem so pokazali, kakšen odnos imajo do svojih občanov in njihovih vsakodnevnih težav. (Drago V.) SPODNJA ŠČAVNICA - V tem kraju so že davnega 1882. leta ustanovili podružnično šolo Osnovne šole Gornja Radgona. V prejšnjih dveh šolskih letih je bilo premalo otrok, da bi »odprli« prvi razred; v šolskem letu, ki se je pravkar začelo, pa je na splošno veselje mnogih spet dovolj otrok in oblikovali so prvi razred. Poleg tega imajo še četrti razred, preostali otroci (drugi in tretji razred ter učenci višje stopnje) pa obiskujejo matično šolo v Gornji Radgoni. Že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da bo tudi v nekaj naslednjih letih dovolj otrok in tako k sreči le ne bodo zaprli vrat spodnješčavniške učilne. (F. KI.) GORNJA RADGONA - PGD Gornja Radgona so predniki ustanovili 1882. leta. Sedanji gasilci pa so novi dom zgradili pred 15 leti, a ga je že nekoliko načel zob časa, kot pravimo. Potrebno obnovo, ki so jo pravkar sklenili, so v glavnem opravili gasilci sami, material pa so plačali z denarjem, ki ga je gasilsko društvo pridobilo z raznimi aktivnostmi. (F. KI.) »No, gospod kavalir, dovolite, da se oklenem vaše roke! Vi pa ne pozabite denarnice! « Reka ljudi se je pretakala na pločnikih v obe smeri. Roke so zadevale ob komolce. Oči so bile utrujene od teh pisanih, premikajočih se barv, zlasti pa od nenehne napetosti, da noge ne potlačijo koga, ki je niže, tudi pse, ki so sami ali ob nogah svojih gospodarjev stopicali med gnečo. Alenka se že zdavnaj ni več oklepala očetove roke in težkim nogam je godilo, ko sta se ohlapna spustila na stole za edino prosto mizo pred ozko kavarnico. V medlem soju luči, dima in vonja po kavi sta potrpežljivo čakala natakarja, in ko se je ta po dolgem času le prikazal, se je oče obrnil najprej k hčerki, vprašujoč: »Boš velik sladoled, kajne?« Prikimala je. »Meni pa, prosim, vodko s tonikom! « »Oče, čuvaj se! Ne bo preveč? Dve pivi in vodka!« mu je zapretila z dvignjenim kazalcem. »Ne bo, ne! To je samo dopustniško popivanje, ki nocoj prežene potovalni napor,« se je jalovo izgovarjal in ponesel pijačo zopet k ustnicam. Najprej seje samo rahlo dotaknil roba, nato pa je zlil vso vsebino hkrati po grlu. Poplaknil je še z izdatnim požirkom tonika. Odložil je kozarec in se srepo zapičil v hčerko. Oči so mu obtičale na obrazu, ki je v oranžni svetlobi še samo živo žarel, potem pa je požrl slino, se odkašljal in pogled je zdrknil niže: na gladki, dolgi vrat, ki gaje velik, štirioglat izrez kar preveč odgrinjal. Požiral o ’ SLEPAOCI... „ dobRo-posli )TO TOU Jr fe NEM REN P NE MN. fJO* , sreoE I OP. TA GROZNI HRUP/ ( RAZBLINIL Ml JE MISELNI vzorec Moje nove ma-IKU PESNI. 'pOGLEDNI ZDAJ SE M c. ZDAJ SE W požrejo , biznis je to gladko goloto, zapiral in razpiral veke in vedno znova se mu je prikazovalo še več, kot je sam hotel. Vračala sta se proti hotelu. Negotov, nekoliko majav v nogah in neuravnovešen v naklepih, je stopal z naglimi, dolgimi koraki. Alenka seje trudila, da gaje dohajala, in če je le mogla, je korakala vštric z njim. Boris je ležal na hrbtu in sklenil roke na prsih. Iz kopalnice seje razločno slišalo šumenje prhe. In pod njo je stala ona. Natančno je čutil, kako se dotika svojih okroglih in jedrih prsi. Nato se dlani pretikajo navzdol, niže. Bog, ga obvari! In zdaj, ko bo stopila še vsa topla in zmehčana od mlačne vode... si jo bo vzel... Ne more drugače! Nežen bo, kakor ne bi znal in hotel biti nihče drug... In razkril ji bo nov svet... kakor je nekoč njemu Milena. Čutil je, kako mu gomazi po telesu. Ves podrhteva. Sla, ki se je ne more več upirati. Čaka, vse v njem je napeto... čaka, da se bo na silo zgrnjena moč sprostila. In tedaj seje rešil... sam. Rahel dotik je bil dovolj... In nekaj močnih, sunkovitih vzdihov, ki so se ujeli še z žuborenjem vode onstran stene. Dolgo je ni bilo, neznansko dolgo. Stopila je v sobo, sveža in mirna. Mokri lasje so ji cunjasto viseli ob sencih in močili pižamo na hrbtu. V kovčku je pobrskala za fenom in se namenila v kopalnico. Samo še bežen pogled je vrgla nanj in ugotovila, da spi, zbit kot je bil, prevaljen na desni bok. Zjutraj, ko se je pretolkel pramen žarkov skozi ozko režo temne zavese, bi se bil najraje zavlekel pod odejo in ostal pod njo... ves dan. V sencih mu je enakomerno udarjalo, kot bi bil kdo namestil vanje kladivca. Prekleto! Kako ga je poživinila sinočnja pijača! Sama sreča, da se je tako dolgo zadrževala tam, za zaklenjenimi vrati. Sicer bi bil segel po njej, vzel bi si jo bil, mirne vesti, ah, brez vesti, ker te sinoči ni bilo, in jemal bi jo bil do onemoglosti, prepričan, da jemlje svoje in dajo je vzgajal in hranil samo zase... In danes zjutraj bi umiral od groze, kaj groze, od blaznega očitka vesti bi se odpeljal v neznano ali celo v morje. Sramota, da je oskrunil lastno kri, mu ne bi dala več živeti. Ob vsem je mislil le nase. Sinoči mu ponoreli možgani niti enkrat niso ponudili misli, da bi se mu bilo dekle lahko tudi uprlo. In kako bi se bilo izteklo potem. Vse blodnje, ki so se še porajale danes, je skušal pregnati, potlačiti ne v podzavest, temveč popolnoma zničiti. , Vse so bile samo ostudne sanje, ki jih je namešala pijača. In zato ne sme več seči po tem sladko grenkem mamilu, ki ga lahko ugonobi in mu iztrga hčerko za vedno. Za njim pa bi ostal bridek priokus neizbrisnega... In Anči bi se vtihotapila in ga v sanjah zadavila. Neznansko hvaležen usodi, da seje vse tako izteklo, sije želel samo, da bi se Alenka prebudila. Ni hotel in ni mogel biti sam s svojo moro, ki ga je čisto prebujenega tiščala k tlom. Potiho je vstal, se splazil do okna, da bi odgrnil težke zavese in odprl pot soncu in svežemu zraku, da bi v širokem slapu preplavila sobo, se razlila po vseh kotih, jih presvetlila, očistila prostor vsega pregrešnega. Bog že zdavnaj, če je sploh kdaj, zanj ni obstajal kot razsodnik za dobro in zlo. Ta bog je živel v njem samem in poznal gaje in vedel, kdaj je klonil, gnan od norosti, in izpolnjeval njene podtalne ukaze. Obžalovanje je sledilo. Le tokrat na srečo ni bilo kaj obžalovati. Oprezno so se prsti dotaknili zavese in jo skušali rahlo odstreti, ko so kovinski kaveljčki zazvončkljali. Alenkin mirni, speči obraz seje skremžil, seje nagnil na desno in se znova zazibal v sen. Dlan, počivajoča pod njim, se je komaj zaznavno premaknila. ali Naslednji večer sije naročil le 111 užitkom ga je spil, takoj vstal, da ga a sj je P peljala, in sledil Alenki na sladoled- a njl s zvrhano kupo čokoladnega in ga P°P nare. ■ „od Tretji dan sta se že udomačila v.sen-v3hnok , A Pretegovala sta se, in ko je Alenka že z gruči svojih vrstnikov, so njega ..........................— -U7O. Otu gruči svojin vrstniKov, so njega ..0„r. mr . , na poševna skala je rabila za mizo, P» jgf3 v k najprej trije moški srednjih let. Očitno J« bila všeč in so ga zato povabili, ali Pa s° d0 k iz osamljenosti, saj sta minila dva dneva/ t la, da razen hčerke ni z njim nikogar- H Malo pred dvanajsto je prispela Alen t jn h, la seje v brisačo, njen obraz je bil mo r " T/ h, od hladnega vetra. Moški so vrgli karte' II med njimi jih je zagnal v veliko, P'san°rejo l’,^K šle iz vode še žene, so spodbujale, da S gops. k c. nhzinlO Vp^ IZ, V/OU1II1JVllV/OLZ, t»vv. **.*.— - — la, da razen hčerke ni z njim nikog »Si tudi ti že lačna?« je obzirno vp- £l ozri na zleknjeno telo, izpostavljeno $ l®s . »Ne, naj se malo osušim. Voda je zelo vroče,« mu je pojasnila. , se Boris se je umaknil više v senco, bilo treba umikati; njun prostor je se8 jjirt nato prehodno potko. . žeJis^- L / Nenadoma je pred Borisom obstaJ sOnčn' kokrajnim, rdečim klobukom in tenu" pobe116 je bilo videti tako malo obraza, da ga te|o. ru ne bi prepoznal. Z očmi se je upd $ ^jt sveže zardelo kožo in buljil vanjo. Ze smehljala in ga skušala spomniti-' oOtni<'l>e fi »Sem se tako spremenila ali vas sp . leč? Takšna sem brez naočnikov!« »Sramujem se, a še vedno ne veni^ vas razporedil,« seje izgovarjal in se ’ podrobno lahko pr,soja! .Tena do meča, gležnje in stopala. . »Nič vam ne morem pomaga0. h 4. september 1997 Ai as veti 27 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO zdravilne skrivnosti Bolniki so postavili lekarnarja na zatožno klop zaradi njegove prevzetnosti in malomarnosti. Najprej zaradi prevzetnosti, rekoč: "Za zdravila, ki so bila stoletja dobra za nas, trdi, da so za staro šaro.« "Tem boljše za zdravila, če se jim lekarnar odreče,« je razsodil sodnik, »brez njegove mere 80 učinkovitejša.« Nato zaradi malomarnosti: ' Vseskozi nas je zdravil s staro šaro.« “Tem boljše za vas če se ji je odpovedal,« je v drugo razsodil sodnik, »najvarnejši je lekar-na[ brez zdravila.« Vprašali so sodnika: •Ah smo tožbo izgubili ali dobili?« "Vprašajte lekarnarja,« je odgovoril sodnik, »on živi od vaše nevednosti.« navadni OocennOV° podatkov za zaneslji-* dodal Srijpen°sti. Priložnostno 'n solatam. Vse-^loidn ° oks'one pirolizidinske ttr^l^Pene za jetra, listi si-ot korenina, a je lahko %oza2 nekritično uživanje ško-^al bit; ,7^®’ Oc,rasel človek bi !We?rv 7 krbeb že po užitju 5 ali “Vlh''števnadan, saj le-to ^njenih u desetine miligrama ^Snet .^teidov na kilogram kar Pa že lahko po-lilij no bolezen. aba: V poštev pride le ^lek|jn2ania raba po celi koži "'"ah in h zarad' izvinov, zmeč-%6nt m°dricah, povrhnjem Ssnr er tanjših vnetnih in gli-na kožL Ob'-^ečv^61!03 čajnega napitka ^fc„i?UJeokoli 8 miligramov ^deortt alkal°idov, a učinko-r^nZatv^anja, ki ga pri-1?"*telo z°St zarad' vnosa teh n'veb sprajemljiv Si f 7 pravljenje sluznič-^de 6 ^one in dvanajstnič-A ’ Ptebavnih krčev, vnetja 1 ^nih v Pne revme in putike g ini krvav'tev niti zunanje za f L7an' čeprav spodbuja I 4 '^nih celic, omeji kužni 6njem tkivne površi-,'fcizlZ^'tev, blaži skelenje i OdličnTZ 'z Prve svetovne X opeklin^1'0 M 9'oboke in I Prepreči ri7’V katerih 9noj 'n >ekzaJataceljenje. s do 4 ar arasle: Prevretek ^iroma 2 p°sušenih kore-J listov o 2° 8 gramov posu- na dan za topel ^k. - Dobro Pre" V1'dov je Penost pirolizidinskih >. %a nakovalce odvrnila tMh^oe^nja drugih far-r™^'' 2raziskavami i^iin blaj-rdlli’ da izvlečki ce-^'bično^0 bolebine. Zveča-tX ogriii -apetost šibkeje kot V; 8porihC’.Sentiar|ževka in r° ietrno enci' Sa^dvsgh Rozraarinova ki-°liše .h 9abezovih sesta-protivnetne lastnosti. Pirolizidinski alkaloidi se zelo malo vsrkajo prek cele kože. Pirolizidinski estri, ki niso strupeni za jetra, se pri ljudeh rabijo proti preveliki želodčno-črevesni premič-nosti in za zdravljenje želodčne in dvanajstnične razjede. Stranski učinki in strupenost: Pirolizidinski alkaloidi z nenasičenim jedrom se v jetrih presnovijo v strupene pirolne presnovke. Posledica takojšnje strupenosti je odmrtje jetrnega tkiva, kronične pa ve-no-okluzivna bolezen, za katero so značilni venska zapora in zvečane jetrne celice. Znani sta dve kronični jetrni zastrupitvi, povezani z uživanjem gabeza, pri 13-letnemu dečku in 49-letni ženski. Prvemu so zdravili chronovo bolezen, druga ga je jemala kot dodatek k prehrani. Pri obeh se je razvila veno-okluzivna jetrna bolezen. Ženska je v 6 mesecih zaužila okrog 85 miligramov pirolizidinskih alkaloidov oziroma 15 mikrogramov na kilogram telesne teže na dan, torej je možno strupeno že vsakodnevno jemanje sorazmerno majhnih količin. Tudi sicer je znana tovrstna zastrupitev, saj jih vsebujejo tudi druge rastline, na primer posončni-ca, grint in krotalarija, ki lahko zaidejo med žetev, nato pa v moko in ODKUPUJEMO DELNICE PO NAJVISJIH CENAH. (069) 33 013 DE FACTO - Zaplranle terjale« (možnost premoslllienepa posolila) - Odkup terjatev la odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnosti pod|etl| - Posredovanle posolil pravnim osebam In s. p. ■ Posredovanle posolil poso|lloda|alcev - Posolila ob zaslovi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje ■ Računovodstvo zo d. o. o. In s. p. ■ Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 .d l»' J ^^la k je hotela oditi. Viapre T^je posvetilo! Andreja ste! In takrat ste let j V naš' hiši- Od tega Je pretek'0 že d°->j ' 'n zdi se mi, da vas nikdar več nisem vi-V' ysateVas srečala včasih, tako mimogrede ali v e prepoznala, a ker vi mene niste, Via desn Je izziva'no opominjala in se venomer M*ajedlo Stran Previsnih skal, kjer se je morje ^i^^lčila^11'6' ^a 'ev' sPodaJ Pod njima se Je !!tV ^ala » Alenka' Obrnila se je na trebuh in me-\a%t0 v.rh Proti očetu in ženski, ki ji je kaza-A, 1o p0 . eče opečeni hrbet in za njene pojme še °')emaaV° V temnih enodelnih kopalkah. .a roča'USillale besede, se je Andreja sklonila ZaJetne kopalne torbe in pozdravila. X '■ '>oteni nestrPen pogled na desno stran in ho-Ai^Vih,- Pa 'e 'e samo prestopila na mestu in »V’ a.) pa ,J 'e bil tako lačen, da me je pregnal V CČe kot jesenska megla.« S 2rav bj a’ teoje hčerke pa danes noče pregnati V 0 na22Z rad ze sede' za mizo,« je priznal in W Proti njej. XXakov7ni v živo skalo, se je počasi primajal ali n Je z'ebiče in si nalašč izbiral najbolj X2°'el 2a Zakoračil tik nad vodo, se tam zagu-X« iaVil in rniet' globino. Prišel je do njiju, ki-W>ra^ Via SaJ bi sam prišel-« Vitini lek vase pa ne strežejo,« mu je odvrnila Vki' i' 'h ski ° Ponosno- K° je tako stal ob njej, V'1 n 7 tavn adn° enakomerno zagorel, je bil kot *Jli Tud'V tern sta se 'oe"a z materjo bolj od I X ■ kimi'iternn' obraz, obkrožen z gostimi, 4 e iz katč aSrni' 'e spominjal na nekoga, ki ga A re smeri gorkega juga nehote in neve- kruh; drugi vzrok je pitje nepozna-valsko sestavljenih čajnih mešanic. Zaradi veno-okluzivne bolezni je umrl novorojenček, katerega mati je med nosečnostjo pila čajno mešanico za izkašljevanje z vsebujočimi pirolizidinskimi alkaloidi. Plod je menda še bolj dovzeten za strupenost teh spojin, saj se pri materi niso pokazali nobeni zastrupitveni znaki. Zanimiveje, da pri preverjanju jetrnega delovanja 29 kroničnih pivcev gabeza niso opazili za-strupitvenih sprememb. Dokumentirana je tudi strupenost za živali. Dodatno so ugotovili dve drugi prikriti strupenosti: mutagenost, spremeni dedni zapis, in karcinogenost, povzroči rak, ki pa sta pri gabezu manj zastrašujoči kot obravnavana hepatotoksičnost. Prepovedi in opozorila: Zaradi hepatotoksičnosti vsebujočih pirolizidinskih alkaloidov naj se gabez ne uporablja notranje, zunanje pa le na celi koži, med nosečnostjo in dojenjem pa sploh ne. Lekarniško mnenje: Pravilna zdravila morajo biti tako učinkovita kot varna, gabez žal slednje lastnosti nima predvsem zaradi hepatotoksičnosti vsebujočih pirolizidinskih alkaloidov. Njihova strupenost je dobro znana, zapisani pa so tudi 005 690 4214 18+ C ’ SEXNONSTOP ŽIVAHNE ZGODBE 00.232.80912 ZGODBE I OO.232.8O9OZ c« a S; «3 c c S 1 <8 N O vojeJ de zanesla sem ali je priletel z divjim vetrom. Po večerji so si omislili sprehod: vsi štirje, Andreja in Boris spredaj, Alenka in Samo nekaj korakov za njima. Z morja je pihal blag vetrič in mršil lase. Ker je asfalt trd in utrudljiv, so si kaj kmalu poiskali kotiček, sedli in se sladkali s sladoledom. Tokrat tudi Boris ni bil izjema. Starša sta se hitro ujčla. Pogovor, bolj brezbarven, se je vrtel o delu in še bolj o dopustu. Tu so se strinjali vsi štirje, daje kar ustrezen, mladinca pa mu vseeno nista navdušujoče ploskala. Alenka je pripominjala, da so kosila praktično odveč, ker redijo, obenem pa človeka nenehno priganjajo. Tudi Samo, manjši od Alenke, nabitih, zdravih mišic, je smel pristaviti svoje mnenje: »Bolje je bivati v šotoru ali hišici, kjer lahko ješ, kadar in kar hočeš, spiš do poldneva in sploh; svoboden si. Tu pa je disciplina kot v šoli. Mami, drago leto pojdi lepo sama v hotel.« To razmišljanje je podprla tudi Alenka in najbrž je bilo edino skupno. V vsem drugem jo je Samo prekašal. Plaval je kot riba, skakal s skal, da je kopalcem jemalo sapo in si je tudi mati zatiskala oči. Alenka je že dopoldne odkrila, da ta deček z iskrivimi, temnimi očmi ni prava družba zanjo. Zato seje že tedaj umaknila k svojim mladim znancem. Samo ni silil k njej in nikogar ni motilo, da starša posedata skupaj in se zabavata po svoje. Iluzorna predstava, da tudi otroka takoj najdeta ožji stik, se je razblinila. Razlog ni tičal v različnih spolih, gotovo ne. Otroci si izbirajo svoje prijatelje takšne, s katerimi jih družijo kakšna skupna nagnjenja. (e teh ni, je poznanstvo površno in samo pri tem ostaja. Za klepet in drobne prepire seje vedno našla tema tudi med Alenko in Samom. Na dopustu tudi to pride prav. In še nekaj! Dva dni pred iztekom sta se Boris in Andreja zgubila. Že res, da sta po večeiji vabila tudi otroka na sprehod. Vendar se za take reči, pohode v štiri, nista ogrela. Najprej sta se posvetovala, nakar sta prosila še za žepnino in se odločila za skupen potep. primeri, ko je zastrupitev povzročil gabez, še pogosteje pa druge rastlinske vrste, na primer posončni-ca, grint in krotalarija, slednja ne raste pri nas. Gabez nas pouči o treh prikritih strupenostih, ki jih je spregledala večstoletna zeliščna raba: strupenost za jetra, strupenost za dedno zasnovo ter rakotvornost, pri čemer se prva lahko uresniči v nekaj mesecih, drugi dve ph z leti. Po ljudskem izročilu je uspešno zdravilo za zdravljenje ran, najbrž zaradi alantoina, čreslovin in sluzi. Vsrkanje strupenih alkaloidov prek kože naj bi bilo majhno, a naj se ta raba vseeno opusti, ker so na voljo varnejša sredstva, od naravnih na primer ognjič, kamilica in šentjanževka, o njih se je na tem mestu že pisalo. Gotovi pripravki notranje niso dovoljeni, zunanje pa le, če se nanašajo po celi koži in ne več kot deset dni. Sklep: Ne zavoljo zastarelih zdravil, šele ko bodo ljudje zdravi, bo lekarnar ob svoj kruh, a takrat tudi njemu ne bo treba jesti in umreti od lakote. J. Špringer, mag. farm. ' LADA CENTER JAGODIČ ’ 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 KUPUJEMO RABLJENE LADE SAMARE Nedaleč od plaže seje vlekel dolg, zelen pas z belimi, štrlečimi kamni, ki je bil ves dan zaseden. Zvečer je ponujal svojo preprogo za ljubitelje žoge ali peijanke. Samo je prinesel s seboj loparje in tako sta igrala z Alenko. Nekaj mladine se je nabralo na robu in so jima vmes zaploskali ali grajali z glasnim: «Fuj! Fuj!« Medklici ju niso motili, nasprotno, še bolj zavzeto sta tekla in nabijala. Andreja in Boris sta si kakor nestrpna in preganjana pubertetnika našla svoj kotiček. V temi, kamor ni prodrl noben žarek iz oddaljenega mesta, tudi lunin zadnji krajec je svetil borno in ni našel njunega skrivališča, sta se ljubila brez predhodnih velikih besed. Uvela in rumena trata na skopih, trdih tleh jima je posodila ležišče in pritlikavi, skrivenčeni borovci svoj krov. Nič posebnega ni dala ta združitev, ker ničesar veličastnega nista iskala v njej. Zadovoljena in oddolžena naravnim zahtevam, sta počasi tipala v noč. Roke so se iskale in prsti prepletali. V trenutku tišine je Borisu kljuvalo po možganih: »Vidiš, Boris, to je zate! Ker si v najšibkejšem trenutku svojega življenja ostal človek, ti zdaj pripada taka sprostitev. Ni bilo tvoje moči in njej ne gre pripisati glorije! Moč narave te je obvarovala, da nisi onečastil svoje krvi.« »Ti je žal Boris, da tako molčiš?« je prekinila nit strnjenih misli Andreja. »Ne, verjemi mi, srečen sem,« ji je odvrnil in potrdil besede s krepkejšim stiskom roke. Tokrat je govoril čisto resnico, brez primesi laži sebi in ženski. Po njem je plala samo zazrtost v danes in jutri. Nič več nazaj k halucinacijam, ki so rodile Mileno, Anči, Miro. Preteklost jih je dala in naj jih vzame. Iluzije o neki namišljeni sreči in brezglavi zaljubljenosti so v Borisu že presahnile. Andreja je zaostajala za njegovimi ideali, ki se jim je reklo ženska. Leta, ki so se mu medtem nakopičila, so mu dokazala, da je dovoljeno ljubiti tudi neki ženski vzor, ki je lahko tako ali drugače dosegljiv ali tudi ne; zanj pač ni bil. Zato se mu je vedno Uporaba svežih paprik v sezoni Paprike, paradižniki, bučke in kumare so najbolj znana plo-dovna zelenjava poznega poletja in zgodnje jeseni. Poraba bučk iz tedna v teden upada, razen majhnih ploščatih vrst - patisonk, ki jih pri nas komaj dobro poznamo, v mnogih evropskih deželah (npr. na Madžarskem) pa jih (s premerom 5-6 cm) vlagajo kot kumarice za ozimnico. Paprike s šunkinim rižem v omaki Potrebujemo (za 4 obroke): 4-8 paprik (odvisno od velikosti), 25 dag riža, 1 /2 I mesne ali kostne juhe, 20 dag surove svinjske šunke (lahko tudi iz tunke), 4 dag masla, margarine ali olja. Za omako potrebujemo: 3 žlice goste paradižnikove mezge ali 4 debelejše zrele, olupljene in pretlačene paradižnike, 1/2 I juhe iz kocke, sol, poper, olupljeno šalotko ali drobno čebulo, žličko sladkorja, žlico jedilnega škroba (gustin) ali žlico gladke moke. Priprava: Prebran in opran dolgi riž skuhamo v juhi tako, da je še malo trd (to stopnjo kuhanja živil v receptih imenujejo al-dente). Šunko narežemo na zelo drobne kocke (kot polovico koruznega zrna) in jo zmešamo z zmehčanim maslom. Vse skupaj rahlo primešamo k ohlajenemu rižu, malo solimo in po okusu popramo. obrišemo ter jim izčistimo semenje in vmesne stene. Pomagamo si z ozkim nožem, da izrežemo pecelj s semenjem. Napolnimo jih s šunkinim nadevom. Omaka: Iz 1 /2 I juhe iz kocke, paradižnikove mezge, šalotke in začimb (sol, poper, sladkor) skuhamo močno juho. Ko vre, vanjo vložimo polnjene paprike. Jed dobro pokrijemo in približno 40 minut dušimo do mehkega. Vmes 2- do 3-krat rahlo premešamo in kozico potresemo, da se jed ne prime dna. Ko je kuhano, v manjši skodelici hladne vode gladko razmešamo škrob in omako zgostimo. Zraven ponudimo krompirjev pire. Oprane Cilka Sukič Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 30 avtomobilov, prodali pa štiri. Znamka Letnik prev.km. Cena Jugo Koral 65 1989 82.000 2.800 DEM Alfa Romeo 33 1.5 1990 76.000 7.500 DEM Peugeot 309 GT 1986 53.000 6.300 DEM Zastava 101 1989 71.000 2.400 DEM Fiat Regata 100 1987 141.000 4.900 DEM Škoda Favorit 1990 43.000 4.200 DEM Golf GTD 1985 160.000 5.200 DEM Jugo Koral 55 1990 98.000 3.000 DEM močneje vsiljevala možnost poročiti se znova z navadnim zemeljskim bitjem, s čisto vsakdanjo obliko in vsebino. Na jalovo tolažbo, kakor so se moški včasih šalili, češ da lepa žena ni nikdar samo tvoja, se ni mogel opreti. Njena zunanjost seje vedno močneje prilagajala z njegovo prihodnostjo, ki je tehtala tudi praktični pomen. Misli, ki so se vznemirljivo podile po glavi, so odbrale vse Andrejine pozitivne lastnosti, kako hladno in razumsko je presojala razne nepričakovane neprijetnosti in kako je vplivala tudi nanj, ko se je komaj brzdal, da ni po kom ali čem usekal. Odlično je znala ravnati z ljudmi. To ji je štel v dobro in marsikak njen nasvet mu je v podjetju bil dobrodošel. Srečavala sta se še vedno več ali manj na samem. Nikogar nista želela razburjati prezgodaj. Izrabila sta odsotnost njenega Sama, ki je dvakrat tedensko redno zahajal na plavanje. Ker je odmerjeni čas navadno zelo bežal, gaje bilo treba vsaj racionalno porazdeliti na pogovor, ki se še vedno ni nanašal na čisto konkretno temo, in ker sta se telesi že tudi razvadili in brezobzirno zahtevali svoje užitke in sprostitve, se je ta prvi ali zadnji del srečanja tudi uresničil. Boris se je navadil na Andrejino telo. Nič več ni opažal presojne kože z rahlo nabreklimi, modrimi žilicami. Te dni jih je spretno zakrivala še porjavela polt, ki jo je zapustilo na njej poletje. Njuno združevanje pač ni prinašalo posebnih vznemirljivih reči, tako ustaljeno in brez predhodnih prepričevanj je potekalo, kot bi se bila že vživela v zakonski red. Tudi omamni obred počasnega slačenja, ob katerem je Boris nekoč drhtel, se je spremenil v brezobzirno naglico, kajti lahko se zgodi, da se pojavi Samo prej na vratih. Redko, a mogoče je, da trening odpade, zato se navadno ljubita, ne da bi se znebila vseh oblačil. Vse, kar je želel videti, je dojel Boris že na morju. (nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 4. september 19^ motorna vozila JUGO KORAL 55, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: 27 017. m 14950 RENAULT 4, letnik 1990 oz. mlajši, ali RENAULT 5, star 5 let ali več, kupim. Tel.: 22 758, popoldan, ali 33 020, dopoldan, m 14932 DAEWOO 1,8, star dve leti, registriran do oktobra, z vso dodatno opremo in klimo, prodam. Tel.: 66 478, dopoldan, m 14966 SEAT CORDOBO 1,9 diesel, letnik 1996, kovinsko modre barve, reg. do avg. 1998, prodam. Tel.: 79 717. ml4978 OPEL CORSO 1500 dizel, letnik 1990, karambolirano, cena 1.200 DEM, prodam. Ogled in informacije na Agroservisu Murska Sobota. ml4993 KADETT 1.4 LS, limuzina, letnik 1990, prevoženih 49.00 km, avtomobilsko prikolico, 400 kg nosilnosti, računalnik PC 386 s programi in igricami ter 150 rabljenih 8-rebrnih salonitnih plošč prodam. Tel.: 46 101, zvečer, m 15000 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, registrirano do marca 1998, prevoženih 43.500 km, z mnogo dodatne opreme, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Informacije in ogled od ponedeljka do petka po 16.30, v soboto in nedeljo ves dan: Bakovci, Mladinska 28, tel.: 43 226. m 15008 OPEL VEKTRA 1.8 i, oprema GLS, letnik 1990, registrirana vse leto, naprodaj. Tel.: 46 433. m 15021 GOLF GL, diesel, S-paket, letnik 1985, in BT 50 prodam. Tel.: 46 670. m 15022 MOTORNO KOLO KAWASAKI Z 750, letnik 1981, prodam. Tel.: 80 109. ml5O23 GOLF 2 1600 D, letnik 1985/86, rdeč, z zatemnjeni stekli, GTI-spojle-rji, prodam za 6.500-DEM. Tel.: 82 156, zvečer. ml5025 HYUNDAY SONATO 2.0 i, letnik 1995, registrirano do maja 1998, klima, ABS, alarm, avtoradio, nove gume, in CITROEN BX, letnik 1983, ohranjen, brezhiben, registriran do aprila 1998, prodam. Tel.: 22 870. ml5029 FIAT 126 P, letnik 1989, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 45 435. ml5034 FIAT REGATO 100 Sie, letnik 1987, prodam. Tel.: 22 416. ml5044 Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.. 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c , tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168. ml4357 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 9 let, prodam. Ignac Kolarič, Trnje 73. ml4952 BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Te!.: 23 609. ml4973 KRAVO S TELETOM prodam. Va-neča 12, tel.: 45 429. m 15005 PUJSKE prodam. Krajna 62, tel.: 46 199. ml5010 ZAJCE, belgijske orjake, cepljene, za nadaljnjo rejo prodam. Tel.. 72 262. m!5O27 KRAVO, brejo, kontrola A, prodam. Bratonci 40. m 1505 8 DVE TELICI, A kontrola, breji 9 mesecev, prodam. Viktor Kuhar, Gradišče 9, tel.: 46 138. m 15059 KRAVO, staro 5 let, dobro mlekarico, prodam. Kapca 40, tel.. 76 493. ml5061 GARSONJERO v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 061 612 509, po 19. uri. ml4953 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam ali oddam. Tel.. 46 161.ml4969 ENOSOBNO ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel.: 75 687. ml4971 DVOSOBNO STANOVANJE, 62 m2, v Lendavski ulici 43a prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 31 281. ml4977 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, centralna kurjava, CATV, telefon, prodam. Tel.: 87 038. m!4984 STAREJŠA PRITLIČNA STANOVANJSKA HIŠA IN VELIKA DELAVNICA v centru Murske Sobote naprodaj. Informacije po tel.: 061 323 657, vsak dan od 17. do 19. ure. ml4987 PRODAM ALI ODDAM V NAJEM firmo z glavno dejavnostjo trgovina in gostinstvo, 18 km oddaljeno od Murske Sobote. Informacije na firmi Fenix pod št. 27-811 pri g. Žuniču, Št. Kovača, M. Sobota (nad Ljubljansko banko) ali Rogašovci 10. ml4992 POČITNIŠKO HIŠICO Z VINOGRADOM ob glavni cesti na Stari Cesti prodam. Tel.: 82 288. ml5024 DEKLE v Murski Soboti sprejmem na stanovanje. Tel.: 22 576. ml5O32 POSESTVO v Kuršincih 5, okrog 4 ha, prodam. Kuršinci 5, p. Bučkovci pri Ljutomeru, tel.: 81 974. m!5038 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, 62 m2, centralna kurjava, priključek za telefon, satelitska, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 78 036.m 15046 ENOSOBNO STANOVANJE, opečna gradnja, 42 m2, z balkonom, dvoriščem in zelenico, v centru M. Sobote, St. Rozmana, prodam. Tel.: 31 182. ml5047 NJIVE v Moščancih - Raven, 17,30, 9,08 in 14,30 ara, prodam. Pečarovci 22, p. Mačkovci, m 15050 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti damo v najem. Tel.: 43 286, zvečer, m 15051 GOSTINSKI LOKAL v Murski Soboti, v Lendavski ul., prodam. Informacije: KLEMENT, Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota. ml5052 TRISOBNO STANOVANJE v Tomšičevi 3 v Lendavi (prvo nadstropje) prodam. Tel.: 75 906, po 19. uri. ml5O62 HIŠO Z VINOGRADOM v Lendavskih goricah prodam. Tel.: 78 237 in 76 924. m!5065 DVOREDNIIZKOPALNIK KROMPIRJA ugodno prodam. Tel.: 70 833. m 15073 razno posesti SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.: 10691 24 389, mobitel: 0609 618 704 ■ POSREDUJEMO PRI NAJEMU, ODDAJI, PRODAJI IN NAKUPU VSEH VRST NEPREMIČNIN. NA VOLJO SO VAM KOMPLETNE STORITVE! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 dol 6.00 GARSONJERO v Radencih, do 20 m2, in enoinpol- do dvosobno stanovanje s centralno kurjavo v M. Soboti kupimo. SPIN nepremičnine, tel.: 0609 618 704. Nizkopritlično hišo pri M. Soboti, tretja gradbena faza, ugodno prodamo. SPIN nepremičnine, tel.: 0609 618 704. ml5017 VEČJE POVRŠINE NJIV v okolici Rakičana, dam v najem. Marta Forjan, Kotna ul. 27 Rakičan, m 14951 kmetijska mehanizacija DROBILNIK IN LUŠČILNIK za koruzo prodam. Pečarovci 22, p. Mačkovci. m 15050 TRAKTORJE STEYR, nove, M 948 A, M 968, M 9145 A, po zelo ugodnih plačilnih pogojih, traktor DEU-TZ RX TORPEDO, 120 KM, DEU-TZ 75 KM, traktor ČASE 72 KM, ZETOR 52-11, STEYR 540, 430, 45 KM, 30 KM, tip 180 T, dva, motor za TAM 2001, 75 KM, in motor za IMT 577 prodam. Ogled v petek, soboto in nedeljo dopoldan pri Lenarčič, Ro-poča 51, Rogašovci, tel.: 57 162. ml4957 TRAKTOR STEYR, 15-18 KS, z okvaro, kupim. Tel.: 46 643. ml4967 ENOREDNI OBIRALEC KORUZE prodam. Križevci 182 v Prekm. ml4983 SILOKOMBAJN VIHAR 80, samo-nakladalko, 22 ccm, prodam. Tel.: 26 553. ml4990 PREDSETVENIK RACIONAL, 2,20 m, in ličkalnik za koruzo prodam. Flisar, Brezovci 64, tel.: 45 528. m 15004 CISTERNO, 30001, z okvaro, silažni kombajn, enoredni, traktorsko frezo, 2m. krožne brane, 24 diskov, in lič-kar za koruzo prodam. Stanko Pi-snjek, Satahovci 37. m 15012 SEJALNICO ZA ŽITO, 14-redno, oltovo, prodam. Tel.: 59 059. ml5O13 PRIKOLICE ZA SILAŽO, 5 t, 11 m3 in 7 t, tristransko prekucne, cena 570.000 SIT, 820.000 SIT, in adapter za koruzo, 5-redni Claas, ter krožne brane Olt in pluge prodam. Mobitel: 0609 614 416. ml5015 PREDSETVENIK z dvojnimi ježi, primeren za manjši traktor, in 8-coIne dvobrazdne pluge prodam. Tomšičeva 8, Rakičan, m 15016 KORUZNJAKE in otroške gugalnice prodam. Tel.: 76 041. ml5039 PLUG, BRANE, RAUKOMBI, SE-JALNIK in PRIKOLICO prodam. Černelavci, Gorička 74, tel.: 24 986. ml5045 TRAKTORSKO KOSO Dubrava. bočno, prodam. Tel.: 53 160 ali Mo-tovilci 5. m 15057 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA ih rezervoar za mleto krmo prodam. Tel.: 77 180. m 15063 VINO ŠIPON - RIZLING, 400 1, prodam. Tel.: 54 169 ali Fokovci 83. m!4727 INTERESENTA, ki želi oplemenititi svoj denar pod ugodnimi obrestmi, iščem. Tel.: 27 174. ml4832 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, malo rabljen, s torbo, jogijem, spalno vrečo, senčnikom, prodam. Tel.: 23 793. ml4853 VINO - šmarnico, mešano, cepljeno, po 120 sit za liter, in večjo količino žganja prodam. Rudaš, Dobrovnik 23a. m 14949 VINO, belo, mešano, iz Lendavskih goric, prodam. Tel.: 75 357. ml4955 AVTOPRIKOLICO, moped APN 4 in pomivalno korito prodam. Tel.: 48 734. ml4956 Preklicujem veljavnost Obračuna kooperacije št. 97/33 z dne 10. 3. 97, KZ Panonka Cankova, Edvard Celec, Gerlinci 100. ml4960 Preklicujem veljavnost spričevala za 3. letnik srednje zdravstvene šole, letnik 1993/94, Klaudija Grebenar, Dolenci 77. ml4961 STISKALNICO za grozdje, leseno, prodam. Adela Kozar, Kroška 22, M. Sobota, m 14962 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, rabljeno, in raztegljivi kavč ter rezervoar za vodovod in kosilnico, samohodno, ugodno prodam. Tel.: 27 501. ml4963 BELO VINO (laški rizling in šmarnico) prodam. Tel.: 79 184. m 14964 Preklicujem veljavnost spričevala OŠ Bakovci, letnik 1990/91, Alenka Kar, Mali Bakovci 94. m 14965 Preklicujem veljavnost spričevala 2. letnika SŠGT Radenci, letnik 1996/ 97, Nuša Lajnšček, Aškerčeva 7a, M. Sobota, m 14968 VINSKE SODE, 500 litrske, dam v najem. Tel.: 54 172 SILAŽNI KOMBAJN SIP, prodam. Tel.: 54 172. ml4970 MEŠANO VINO (rizling, šipon, silvanec) ugodno prodam. Tel:. 72 504. ml4976 TERVOL, trdi, ugodno prodam. Tel.: 33 003. m 14980 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na srednji šoli za industrijske kovinarje pri TAM-u. Marjan Volf, Hercegovščak 28, G. Radgona, m 14981 Preklicujem veljavnost HK kmetijske zadruge št. 2509-8. Franc Bec, Koko-lanjščak 2, Videm ob Ščavnici. ml4981 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 34472-1, izdane pri HKS Panonka na ime Anton Slemenšek, Renkovci 149, 9224 Turnišče. ml4982 Rabljena okna, 106 x 165 cm, in balkonska vrata, 82 x 210 cm, z roletami, prodam. Tel.: 33 030. ml4988 KORUZO z njive, 60 arov, primerno za siliranje ali za zrno, prodam. Tel.: 26 035. ml4991 VINO, laški rilizng, 800 1, ugodno prodam. Tel.: 76 571, m 14994 LIČKALNIK ZA KORUZO prodam. Lemerje 44. m 14997 POLPRIKOLICO Kasbohrere, 26-tonsko, tristrani prekucnik, zelo ugo- x dno prodam. 062 656 177. PRIKOLICO SCHWARZMULLER, 16-tonsko, tristrani prekucnik, primerno tudi za traktorski priključek, zelo ugodno prodam. Tel.: 062 656 177. m!4998 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ NECCHI prodam. Hozjan, Kapca 56, ogled zvečer, m 15002 ZAMRZOVALNO SKRINJO GO- RENJE, 210-litrsko, prodam. Tel.: 21 840. m 15003 PRIKOLICO GORICA, dolgo 8 m, balonarico, prodam. Informacije zvečer po tel.: 69 243. m 15009 SALONITKE, rjave, rabljene, 170 m2, ugodno prodam. Tel.: 22 351. m 15020 GROZDJE Z BRAJD in neškrop-Ijena jabolka prodam. Tel.: 87 957. m 15026 LADIJSKO POD, 690 SIT z dostavo, smrekov, suh, 1. kak. razred, talni 1.150 SIT, naprodaj. Tel.: 063 451 082. m!5028 CISTERNO za vino, 2000-litrsko, nerjavečo, ugodno prodam. Tel.: 22 555, zvečer, m 15031 ŠMARNICO ugodno prodam. Bogojina 63, tel.: 47 262. ml5035 VEČ VINSKIH SODOV, jedilni pribor, 40-delni, gume 175/14 in blagajno Olivetti prodam. Tel.: 43 087. m 15036 Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu št. 26 od Gradbene delovoske šole v M. Soboti, na ime Veselin Babovič, Trimlini 42. m 15037 300 m2 STREŠNE KRITINE, bobro-vec, z letvami, ohranjeno, prodam. Tel.: 31 190, zvečer, m 15041 VINO ŠMARNICO prodam. Tel'.: 72 147. ml5042 BALIRANO SLAMO, 200 1 sode za gorivo, hidravlični traktorski sedež in uteži za torpedo adriatik prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 15048 GROZDJE (rizling, šipon), do 2.000 kg, prodam. Tel.: 76 626. ml5049 KAKOVOSTNO SLIVOVO ŽGANJE, 501, in belo mešano vino z analizo prodam. Raščan, Mala Polana 81, tel.: 76 250. ml5053 BELO MEŠANO VINO (700 1) prodam. Tel.: 76 248, Drago Žagar, Gornji Lakoš 128a. m 15054 VINO z analizo. 800 1, po 200 SIT/1, in grozdje z brajd prodam. Tel.: 70 694. m 15060 NOVO PEČ za etažno centralno gretje VRANJE s pečico prodam. Tel.: 78 237 in 76 924. m 15066 VEČJO ALI MANJŠO KOLIČINO GROZDJA (rizling, šipon) in 400 1 vina prodam. Bot, Kapca 145. m!5067 delo Na območju Gornje Radgone pogodbeno zaposlimo ključavničarja. Pogoj C-kategorija. Tel.: 062 106 145. ml4979 ZAPOSLIMO NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela. Tel.: 72 151. ml5019 NATAKARICO - pogoj gostinska šola - zaposlimo. Tel.: 57 310, zvečer. m 15030 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. m 14503 KURILNO OLJE, ugodna dostava. Tel.: 45 283, 0609 635 548. ml4959 DELNICE, Gorenje, Kompas 3, Aktiva, Krona, Probanka, Petrol, po najvišjih cenah odkupujemo. Pridemo na dom. Tel.: 062 631 164, 9.00-16.00. ml5014 ZELO USPEŠNO INŠTRUIRAM nemški jezik za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 23 038. ml5055 ANTENE Z MONTAŽO: satelitska od 30.900, zemeljske 16.800 SIT. Dogradnja POP-TV, Kanal-A, vrteči sistem, DOLBY-SURROUND. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml5064 VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 42 62 PAR., s. p. , 156 SIT/min. AGRIAMOTOR, Noršinska 2, Murska Sobota (v prostorih AMD Št. Kovač), na novo odprt servis za popravilo vseh vrst in znamk drobne kmetijske mehanizacije: motornih žag, kosilnic, moto-kultivatorjev ... Pridejo tudi na dom. Tel.: 28 284. Ljubezni žar, vse lepe sanje s teboj so se zgubile, draga žena, mama, v črno noč. Ostal je le spomin na dni nekdanje, ki skupaj smo jih preživljali nekoč. V SPOMIN 9. septembra sta minili dve leti od takrat, ko ni več med nami naše drage in nepozabne Irene Hajdinjak iz Večeslavec Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, postojite o grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te, draga žena in mama, več med nami ni. V SLOVO Melita Ali ni dovolj obupa, kaj usoda nama namenja, kaj prihodnost nama pove, ali pride kdaj veselje ali ne? Kam naju je peljalo to življenje, od kod prišlo to trpljenje, kje je sreča, kje veselje, da bi nama izpolnilo srčne želje? dragemu Jožeku Mar usojeno le delno je veselje, od zdaj dalje meni le trpljenje? Kje naj hodim, kam naj grem, kje se komu naj uprem? Pri obisku zadnjem možu in otrokom svojim roko si podala, še en nasmeh jim darovalo in potem v Gospodu za večno si zaspala. V 68. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in babica Marija Farkaš iz Rakičana p Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m n1 ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče m ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. .jfl6 be Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, predstavniku KS iz Rakičana za pos pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi za vso pomoč- Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! .pt ■ Feri Z Žalujoči: mož Jožef, hčerki Jožica in Marina z družinama ter sinova Janek in T Draga babica - pogrešali te bomo jallel Tvoji ljubljeni vnuki: Dejan, Katja, Marina, Silvica, Simon, Sabina i । ( DAMIR BANFI oT VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802, 9000 MURSKA SOB KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPAL^pO BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVV| PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ g.n^, 4. september 1997 29 ZAHVALA Lepo je bilo, ko si bila z nami Terezija Pečič roj. Drvarič 2. 10. 1926-30. 8. 1997 Iskreno 'z Sa*ah°vec 18a 2a.jSe zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem bew/ete žalostinke in govorniku Štefanu Pisnjaku za poslovilne zdravi'6 °^Prtem grobu- Hvala vsem zdravnikom za pomoč pri dlro enju’ vsem prijateljem in znancem ter drugim sorodnikom za 0 cvetje, vence, cveče, za svete maše, dobrodelne namene in . ®° P°m°č nam domačim ter izrečeno sožalje. in d \VSI tvoji: mož Alojz, sin Alojz z ženo Marto, vnuka Gordan ,n’ sestra Marija, sestra Kristina z možem Štefanom in brat Franc z Ženo Francko N 26. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce dragemu sinu in vnuku Jožetu Kranjcu iz Ivanovec ^ttin ° 'z8ub*se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, h So ’ Soroc*rl'hom, znancem in prijateljem ter sodelavcem, I taknarn V naJtežjih trenutkih priskočili na pomoč in ga v da velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ali vence, šopke, sveče, za svete maše in za gradnjo >ske vežice, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. L zahvala sosedovim družinam Čahuk, Novak, Čarni dobrima prijateljskima družinama Ratkai in Ajlec l iteri rSke Pobote, g. patru Donatu za pogrebni obred, L stavniku Mure za besede slovesa in pevcem za odpete , žalostinke. a hvala tudi sindikalni organizaciji Mure, Tovarni ‘ “’aid tuui MiiuiJtanii viganiz,aviji tviuiv, luvanii I W t °b'ačil - prikrojevalnica ter 293. brigadi, kolektivu I ie,n p' 33 in 34 iz M. Sobote, pogrebništvu Banfi in 11 Srni, kj so dragega sina skupno z nami pospremili na njegovi zadnji poti. “[“joči; mama, oče, stara mama ter stari oče in stara mama iz Filovec Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te med polji več, ne med meglicami. Ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu nenadoma zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Ana Čemela iskreno iz Strehovec Z6110111 in 6 Zabvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ki delavcem iz Elektromateriala in Transportnega sož Site nam v naJtežjih trenutkih stali ob strani, nam ptode] abe’ darovali za vence, cvetje, sveče, prispevali v 0VPa hva]6 namene 'n J° pospremili na njeni zadnji poti. e'e žaiOs.d 8' duhovniku za opravljen obred, pevcem za lnke, g. Časarju za ganljive besede ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebništvu Banfi! Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni najdražji Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. zato nas pot vodi tja, kjer dom tvoj rožice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN tobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil nas dragi ode, tast, dedek in pradedek Jožef Čemela vsem .ki se^aTdobro mislijo spominjale! ■ Vsi njegovi najdražji V tihem grobu mirno spiš, a v naših, srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 48. letuje zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja moji ljubljeni ženi in dragi sorodnici Irmi Kučan roj. Gergar iz Moravskih Toplic Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku ter darovali vence, šopke in sveče, ki ji bodo še dolgo osvetljevale njen prerani zadnji dom. Hvala g. duhovniku za ganljiv pogrebni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskrena hvala družini Bencak, ki mi je v teh najtežjih trenutkih v življenju stala ob strani. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iz srca hvala! Žalujoči vsi njeni Utrujen od bolezni nas je v 72. letu zapustil dragi oče, stari oče in brat Mirko Sraka iz Lipovec 38 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam priskočili na pomoč, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna zahvala 426. brigadi Tovarne ženskih plaščev, predstavnikom Rume, d. o. o., M. Sobota, predstavnikom Zavarovalnice Triglav, OE M. Sobota, kirurškemu oddelku soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, govornikoma g. Bezjaku in g. Tivadarju za poslovilne besede, gasilskemu društvu iz Lipovec, moškemu in ženskemu pevskemu zboru iz Lipovec in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Marjan, Štefan in Mirko z družinami ter brata in sestre z družinami Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše... Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 52. letu starosti je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja našemu dragemu možu, očetu, dedku, tastu, bratu, zetu, stricu in botru Matiji Varga avtoprevozniku iz Strehovec 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, vence, sveče, za svete maše, za darove za mrliško vežico in potrebe cerkve. Prisrčna hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem 'za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, za odigrano Tišino, članom Obrtne zbornice Lendava, Kerni Puconci, kolektivu Avtoservisa Lajter, kolektivu Ilirije, vinogradniškemu društvu, gasilskemu društvu ter članom Karitas iz Bogojine. Iskrena hvala tudi za neizmerno zdravniško pomoč, posebno zdravniku dr. Mikoliču in vsemu osebju internega oddelka, ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! V neizmerni žalosti vsi tvoji, ki smo te imeli radi in te bomo vedno pogrešali. Dragi dedi! Kam odšel si, dragi dedi, se sedaj sprašujemo, me, tvoje vnukinje, te zelo pogrešamo. Tajda, Janja in Anita Že leto dni v grobu spiš in ti se več ne prebudiš. Dokler živeli bomo mi, boš živel z nami tudi ti. V SPOMIN V 87. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, ujec in boter Alojz Gomboc iz Ropoče 27 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: žena in hčerke z družinami Vsaka pot se nekje konča... V SPOMIN 11. septembra minevata dve leti od dneva, ki se ga žalostni spominjamo, saj se je takrat tragično končala pot naši Mariji Kuhar roj. Filipič, iz Veržeja Draga mama in žena! Spokojno počivaš v grobu, vendar vedi, da smo vedno pri tebi in s teboj. Hvala vsem, ki se vam ustavi korak ob njenem grobu in ji poklonite trenutek časa in spomina. Tvoji naj dražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Katica Horvat iz Gorice Hvala vsem, ki se je spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni Sporočamo žalostno vest, daje umrla naša upokojena sodelavka Barbara Zemljah Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek, 11. septembra, ob 15.45 uri na pokopališču v Gornji Radgoni. KOLEKTIV JP ELEKTRO MARIBOR PE ELEKTRO GORNJA RADGONA V SPOMIN Valentin Gostonj iz Čepinec 49 3. septembra pred dvema letoma je v naša srca stopila bolečina in neizmerna praznina, ker se je že v pomladi življenja končala pot našega ljubega sina in brata. Vedno si v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči tvoji najdražji 30 vestnik, 11. sepiemuci DRAGA DEKLETA, ŽENE PREROKOVAIIJE z vedeževalko. POKLIČiTE 090 4215 MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02JE Imin 156 sit NON - STOP V> S * Panasonic f ERFO SHOP CENTER, MARIBOR Maribor, Partizanska 37. tel.: (062) 225 531,8 _____faks: (062) 225 713_A 22.9. - 26.9. ob 8.00 -11.15 WORD nadalj. 22.9. - 2^.9. ob 12.00-J5.15 TEČAJ ZA ZAČETNIKE ^26,9^,16.00-1915 , EXCEL osnovni Računalniški B2 d 0.0 , Slovenska 42 tel/fax: (065; 37-160 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1 min 156 sit NON - STOP B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 KURILNO OLJE, PREMOG po zelo ugodnih reklamnih pogojih KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 ZVEZDA - DIANA POSKRBIMO ZA SVOJE TELO, OČVRSTIMO MIŠICE IN OSTANIMO V DOBRI KONDICIJSKI PRIPRAVLJENOSTI. NE POZABITE PO TELOVADBI -NA KOPALKE. KOPANJE V HOTELSKEM BAZENU- REZERVACIJE PRIČAKUJEMO DO 15. 9.1997 PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 32 530, ALI OSEBNO NA RECEPCIJI TRC V HOTELU DIANA V MURSKI SOBOTI. UPRAVA: M. Sobota Stareta Rozmana 17 tOOOU. Sobota ■ 0tW32-2M, fax: OtS/32-170 Od 12. septembra nova mazda 626 BETONARNA PETE I GOR. RADGONA tel.: 069/6v PO UGODNIH CENAH VAM - BETON Z PREVOZOM IN ČPpA - BETONSKE IZDELKE mOGO ŠKARPNIKE, ROBNIKE, KANALETE, MULDE. M IN OGRAJNE STEBRE, ZIDAKE, OGRAJNE LAM^jAI/ ZA ROZE, OGRAJNE ELEMENTE, VRTNE POTI. = SENČNIKE IN KOLESA. rjA? OB TAKOJŠNJEM PLACIL-BjpM9 . 1 □□.□□□ SIT VAM PRIZNAMO Pri vašem poooi ^0« trgovcu za 12. septembra v predstavitev nove 0$ Več idej na centimeter Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM. .P< tel. »faks: 06 AVTO Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30,FAX:634-261 na MOS (hala J) v CELJU 12. do 21. septembra in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji: klepar^-ličarstvo, ko"1 vleka, optika »OBRTNI MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./fax: 069/22-921, DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer ^k. 11. september 1997 Tl apovednik Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Zmožni delavec &S' ; določen čas hj??™ P09°i': 20 UR NA TE-OAS p0!^.9/; ŽAUG LEONI-DGOMckTAR CAFFE VIENNA, RA-5, RADENCI snažilka ^TILKa- h । - (stali Dnn:.dol°cen čas 1 mes.; ',6'09 97M5 U-R NATEDEN; do SEM GniTRARIC D. O- O. TURI-« N3TV°, trgovina, sobota Ulica 4t murska tes/dn^EC; določen čas 9 ?■ te^97;MAKOLD.o. 2A TRGOVINO, 1EbingpNdGJn svetovanje, BREG 26, GOR- *LEC ^N-SKa n '.delovnih । nedoločen čas; 4 ostal' pogoji: 'EST|rAk„ ?EL-0 2 MESECA, OPl^L, VARILEC po po- M Pi t/ 2azeLJEN TUDI »Nip4KTR° OBLOČNO o,c)ELd° 12.09.97; MEITT PJNI inženiring, ^ETop^CgOPLICE ■ MORA- ^b0INŠTALATER Inštalater ; edoločen oc/ tod in tam ■M r«Wo - Območno zdru-slovenskih častnikar-js na stre|išču v Čentibi ■V0 tekmovanje v streljanju s IVopomin Rudiju Leinerju. Iv"0 ie 12 ekip in 53 posa-TV' Ekipno je zmagal Škor-253 kr°9' pred ptuiem’ ■Petšišovci, 238 krogov. a9ovalci so bili: Balaško 9), 97, Ivanovič (Ptuj), 92, (Petišovci) 87 krogov. no-1. Ivanovič, 92,2. Ši-°baPtuj), 88, 3. Cofek 'Potočnik(Ptuj), po 85 JA>r) reota ’ P° Pe,em kolu rskf^®9.a tekmovanja z ma-ane dUsko v°di TS Ormož Sln Ormožem. Finale uri na strelišču v SjZ J6r b° ,udi tradicional-Kg Gg^0 tekmovanje za na - v Sombotelu Ni roku Zarskem je bil med-turnir v prostem N46?1S® in starejše dečke. v Sevalci iz Nemčije, it^oialln Madžarske »^eta iz i • rokoborcev Mleko- E!u,°mera. Najbolje SaH 16 °drezal Rok Hazl u J® zasedel drugo me-»Sfr^Okgjin Mihaela a bila Peta. Na tek’ lovali tudi mladi ro-V^ijeL^Subot6. Najboljši Kuhar (47 Rg), 0 mesto. Timi Po-šs« Mir° P°t°ršnik (35 Vsi drugi soizpa-j (EV, RB) V^eti?!0” ’ V Trebnjem je 6dnar°dni mladin-!ntonu- Sodelovalo 'VTi s-. .~cev iz petih držav. kSosti^ 'itudi mladi tekmo-tjZ Sendave in dosegli bilMiha kN rn^ani do 16 let za- Pred klubskim ?Ci^fa°Makom- J' Novak je lKrzasS^ ie Mar' n?,-6' Peto mesto. Pri le Martina Buje mesto. (V. čas; 2 I. delovnih izkušenj; do 16.09.97; KUZMA ŠTEFAN S. P. ELMONT ELEKTROMONTAŽNE STORITVE, KRANJČEVA 2, LENDAVA- LENDVA; št. del. mest: 2 ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJAČ; določen čas 2 mes.; ostali pogoji: IZKUŠNJE PRI ŠIVANJU ZAŠČITNIH OBLAČIL; do 12.09.97; PAPISS D. O. O., VUČ-JAVAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU FRIZER PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; do 12.09.97; FIRŠT MARIJA S. P. BRIVSKO FRIZERSKI SALON, PANONSKA ULICA 8, GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK MOTORNIH VOZIL; določen čas 5 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; ostali pogoji: IV. STOPNJA IZOBRAZBE, ADR; do 1 2.09.97; SOBOČAN ARPAD S. P. AVTO-PREVOZNIŠTVO IN KURIVO, DOLNJI LAKOŠ 79A, LENDAVA - LENDVA VOZNIK; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 28.09.97; JEREBIC GEORG S. P. TRANSPORTI, ODRANCI, PANONSKA ULICA 8, ČRENŠOVCI PRODAJALEC PRODAJALEC NA BENCINSKI ČRPALKI; nedoločen čas; 1 I. delovnih: izkušenj; do 16.09.97; KAROLI JOŽE S. P. KA BIRO, SLOVENSKA ULICA 25, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 PRODAJALEC NA BENCINSKI ČRPALKI; določen čas 6 mes.; do 16.09.97; KAROLI JOŽE S. P. KA BIRO, SLOVENSKA ULICA 25, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREH-RAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA; določen čas 11 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: BIVALIŠČE G. RADGONA ALI OKOLICA, DELO NA RAČUNALNIKU; do 12.09.97; ZEMLJIČ D. O. O., ČREŠNJEVCI 51, GORNJA RADGONA KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govor- Popoln Lunin mrk Šestnajstega septembra bomo lahko na nebu opazovali pojav, ki mu pravimo Lunin mrk. Le-ta nastopi, ko Luna zaide v Zemljino senco in zaradi tega potemni ter skoraj izgine. Če potemni le deloma, govorimo o delnem mrku, če pa v celoti, pa o popolnem mrku. Sončevi in Lunini mrki so najrazburljivejši pojavi na nebu. V enem letu lahko po vsem svetu opazujemo najmanj dva mrka (v tem primeru oba Sončna), največ pa sedem. Največkrat smo priča dvema Sončevima mrkoma in dvema Luninima, redkeje pa lahko vidimo tri Lunine In štiri Sončeve ali dva Lunina in pet Sončevih mrkov. Čeprav se zdi, da Sončevi mrki nastopajo pogosteje, so vidni le na majhnem delu Zemljine površine, medtem ko lahko Lunin mrk naenkrat spremljamo na polovici Zemlje. Oboji mrki so imeli že od nekdaj velik vpliv na ljudi. Burili so njihovo domišljijo, v nekaterih primerih pa so pripomogli k boljšemu razumevanju narave in vesolja. Tako je že grški astronom Tales iz Mileta (okrog 625 do 548 pr. n. št) na podlagi zapuščine Mezopotamcev in Egipčanov znal izračunati, kdaj bo nastopil naslednji mrk. Aristotel (384 STr GORNJA RADGONA: ^h Sfr-,. . A’1 oba 'r°Jni mehanik, in Mateja Memon, kmetijska jWPsDo de|avka v usnjarski industriji, iz Radve- ’ ^rnec 0|°b, delavec, iz Nasove 40 in Silva Horvat, VESTNIK VAM ČESTITA! no in pisno; do 12.09.97; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 16.09.97; KAROLI JOŽE S. P. KA BIRO, SLOVENSKA ULICA 25, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VOZNIK INŠTRUKTOR ZA A, B, C, D, E KATEGOR. VOZNIK; nedoločen čas; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 16.09.97; PT HOZJAN D. O. O., TRNJE 48D, ČRENŠOVCI KMETIJSKI TEHNIK POSLOVODJA TRGOVINE V PROSENJAKOVCIH; določen čas 3 mes.; znanje programskih orodij: Word; ostali pogoji: IZPIT ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJO, ZA-ŽELJ. ZNANJE MADŽARSKEGA JEZIKA; do 1 1.09.97; KMETIJSKA ZADRUGA MARTJANCI Z. O. O., MARTJANCI 19, MARTJANCI STROJNI TEHNIK MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 3 mes.; do 16.09.97; KOVAČ, OGREVALNI SISTEMI D. O. O., DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - PRODAJALEC AVTOMOBILOV; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POKLICNA ALI SREDNJA ŠOLA; do 16.09.97; ARA D. O. O., CIRIL METODOVA 9, MURSKA SOBOTA UPRAVNI-TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA 1 B RAZREDA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PREDHODNI PREIZKUS ZNANJA STROJEPISJA NAD 250-350 UDARCEV/MIN., RAČUNALNIŠKA ZNANJA, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 1 6.09.97; OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V LENDAVI, PARTIZANSKA 7, LENDAVA - LENDVA VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 12.09.97; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MANKO GOLAR, KOCLJEVA ULICA 2, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 7 PRAVNIK REFERENT I. ZA JAVNI RED; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA DRUŽBOSLOVNE SMERI; do 12.09.97; UPRAVNA ENOTA, VRAZOVA ULICA 1, LJUTOMER VODJA PISARNE-TAJNICA; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE STROJEPISJA Z NAD 200 UDAR/ MIN., USPOSOBLJENOST ZA DELO Z RAČUNALNIKOM; do 16.09.97; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 21, MURSKA SOBOTA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJICA V MALI ŠOLI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.09.97; OSNOVNA ŠOLA, GRAD 172E, GRAD UČITELJ RAZREDNEGA POUKA PRU ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: 32 UR NA TEDEN; do 12.09.97; OSNOVNA ŠOLA NEGOVA, NEGOVA 20, SPODNJI IVANJCI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 12.09.97; PAVLINJEK BRIGITA, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA PROFESOR ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG; določen čas 12 mes.; do 1 2.09.97; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MANKO GOLAR, KOC-LJEVA ULICA 2, GORNJA RADGONA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba ______________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 17 11 4 36 2 do 322 pr. n. št.) je z opazovanji Luninih mrkov našel dokaz, da je Zemlja krogla in ne plošča, kot so takrat domnevali. Opazil je, daje bila med Luninim mrkom oblika Zemljine sence vedno okrogla. Če bi bila Zemlja plošča, bi bila senca včasih ovalna. Največji korak naprej je naredil Aristarh (okrog 320 do 250 pr. n. št.). S pomočjo opazovanja Luninega mrka ter merjenja časa, ki je bil potreben, daje Luna prepotovala Zemljimo senco, je izračunal razmerje med oddaljenostjo Sonca in Lune od Zemlje ter Kino Park Murska Sobota Ameriški spektakel Batman in Robin si lahko ogledate v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri ter od petka, 12., so nedelje, 14. septembra, ob 18.00 in 20.15. Angleško dramo Skrivnosti in laži bodo vrteliv četrtek, 11. septembra, ob 20.15. Ameriški akcijski film Plačanec si lahko ogledate v sredo, 17. septembra, ob 18. uri. Romantično komedijo Sužnja ljubezni pa bodo vrteli v sredo, 17. septembra, ob 20. uri. razmerje premerov Zemlje in Lune. Ko je nato Erastoten (276 do 194 pr. n. št.) določil polmer Zemlje, so imeli Stari Grki dokaj jasno predstavo o razdaljah v našem Osončju, kar pokaže tudi spodnja tabela. Tokrat bomo lahko iz naših krajev Lunin mrk opazovali v celoti. Luna bo tega dne vzšla ob 19. uri in 7 minut, kar je le minuto pred začetkom mrka. Mrk se bo začel ob 19. uri in 8 minut, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco. Popolni mrk bo nastopil ob 20. uri in 15 minut in bo trajal do 21. ure in 18 minut. Delni mrk se bo končal ob 22. uri in 25 minut. Splošni mrk bo tako trajal tri ure in 17,2 minute, popolna faza pa eno uro in 2,5 minute. Vsi časi veljajo za Ljubljano in se za druge kraje v Sloveniji razlikujejo za največ šest minut. Primož Kajdič Vrednosti, ki sojih dobili Grki Današnje vrednosti Polmer Zemlje 6247 km 6378 km Polmer Lune 1700 km 1 738 km Oddaljenost Lune 387.000 km 384.000 km Oddaljenost Sonca 7.300.000km 149.600.000 km Polmer Sonca 32.000 km 696.000 km Kino Gornja Radgona Ameriško psihološko srhljivko Bre-akdown si lahko ogledate v petek, 12. septembra, ob 19. in 21. uri ter 13. septembra, in ponedeljek, 14. septembra, ob 18. uri. Angleško dramo Skrivnosti in laži bodo vrteli v soboto, 13. septembra, v nedeljo, 14., in v ponedeljek, 15. septembra, ob 20. uri. Kino Ljutomer Ameriški akcjski film Plačanec si lahko ogledate v petek, 12. septembra, in v nedeljo, 14. septembra, ob 20. uri. V soboto, 13. septembra, ob 20. uri in v nedeljo, 14. septembra, ob 18. uri pa bodo vrteli ameriško grozljivko Anakonda. Osnovna šola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32, Murska Sobota Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, Murska Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, Murska Sobota obveščajo starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v četrtek, 18. 9., v petek, 19. 9., v ponedeljek, 22. 9. 1997, od 8. do 14. ure, v torek, 23. 9.1997, pa od 8. do 16. ure na vsaki posamezni šoli. Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v sredo, 24. 9. 1997, od 8. do 12. ure. Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo otroke na tisto osnovno šolo, ki je v bližini njihovega bivališča, in pri vpisu upoštevajo dosedanji šolski okoliš. Obseg vpisa bodo šole usklajevale v skladu s prostorskimi možnostmi. Vpisujejo otroke, ki so rojeni leta 1991 ter januarja in februarja 1992, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31.8. 1992. Na osnovi pozitivnih ugotovitev vpisuje OŠ III Murska Sobota učence 1. razredov v športni oddelek ter v oddelke s programom KORAK ZA KORAKOM (SOROŠ). Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. ARTEMIDA, d. o. o., Trg Brolo 10, 6000 Koper išče zastopnike za območje Prekmurja Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe - vozniško dovoljenje in lasten prevoz - izkušnje pri prodaji - sposobnost javnega nastopanja - urejenost - starost nad 25 let dodatne informacije dobite od 11. do 19. 9. 1997 od 10.00 do 12.00 pri gospodu Kraglju, tel.: 066 400 660. kulturni koledar KNJIGE MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane bo v četrtek, 11. septembra, ob 19.30 predstavitev knjige Mura vir življenja Borisa Brunca. OTVORITVE LJUTOMER: V četrtek, 11. septembra, bo ob 19. uri v galeriji A. Trstenjaka otvoritev pregledne razstave likovnih del članov Likovne sekcije Silva Preloga, ki deluje pri KUD-u Ivana Kaučiča. Ogledate si jo lahko do 28. septembra. LJUTOMER: V četrtek, 11. septembra, ob 18. uri bo v malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice otvoritev razstave likovnih del Marjana Horvata. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike, na katerem razstavlja 46 umetnikov iz 22 držav. Razstava bo na ogled do 14. septembra. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo del članov DLUPP-a. MURSKA SOBOTA: predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo 3. mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov. Kolonija je potekala v avstrijski Radgoni, na njej pa so sodelovali Alois Bresnik, Jože Denko, Erna Ferjanič-Fric, Willibald Kari, Walter Kohlmeier, Christa Nicki Wlodkowski, Adolf Pen, Veronika Rakuš, Ludwig Reinpreht, Franz Tropper in Vlado Sagadin. LENDAVA: V galeriji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LENDAVA: V grajski galeriji pa je na ogled razstava stalne zbirke sodobnikov, ki jo posreduje Mednarodna galerija iz Dunajske Srede na Slovaškem. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih terapije (hodnik) je na ogled razstava del študentov likovne akademije, ki so nastala na likovni koloniji v Filovcih. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajde sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja. BRATISLAVA: Dela članov DLUPP-a si lahko ogledate tudi na poljskem inštitutu v Bratislavi. PARIZ: Akademski slikar Sandi Červek razstavlja svoja dela v Parizu. Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Murska sobota bodo odprli v petek, 19. septembra, ob 18. uri! Delimo vstopnice za kino Zaradi pomanjkanja prostora sta v prejšnji številki žal izostala napovednik za kino in uganka. Naše vprašanje je bilo, zakaj ljudje ne hodijo v kino: ker filmi prehitro pridejo na male zaslone, ker imajo doma videorekorderje in ker so vstopnice predrage. Zadnja dva sta bila najpogostejša odgovora. Izžrebali pa smo dopisnico Gabrijele Djura, Apače 143, 9253 Apače. Čestiamo! Poslali ji bomo dve vstopnici za kino! Naslednje vprašanje pa se glasi: Kateri igralec, ki je znan tudi kot glasbenik, igra eno glavnih vlog v filmu Okus po Minnesoti! Odgovor:------------------------------------------ Kupon št. 27 Odgovore pošljite do 16. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Zadnja stran Tudi domačijo oz. manjšo kmetijo Kocetovih v Gornjih Petrovcih krasijo številne rože -petunije, surfinije, pelargonije ... Gospodinja Olga in hčerka Nataša, ki skrbita zanje, jih sicer nista prešteli, toda verjetno bi bila številka blizu sto lončkov. Foto: J. G. Da so pri hiši pridne roke in dobro srce, to nam fotografija nazorno pove. Da tako resnično je, skrbita zakonca Branko in Brigita ter babica Frančiška. Še več: tudi seme za sadike pridelajo doma, ga spomladi, ko je zemlja dovolj topla, posejejo in čez čas so nared sadike za sajenje na prostem. Domačija Klinc ke v Cezanjevcih številka 57. - F. Ferencek Janko Halb - Capone je ponovno priplul v pristanček trdega jedra SLS, postal direktorvpo djetju Kartonaža, kjer je nekoč združeval svoje delo, in postal poslovni svetovalec bypass beltinske zadruge. Viharniki v samotnem raju Bogu za hrbtom so ti Lončarovci, visoko na Goričkem, in človek bi najprej pomislil: le od kod so se vzeli ti odločni in samotni ljudje in ohranili toliko poguma, da so obstali stoletja posejani med te grape in samotne hribovske poti S trdoživimi ljudmi pa je kot z viharniki. Bolj so izpostavljeni nevarnosti in vetrovom, bolj so plemeniti v svoji trdnosti. Tako je tudi z vaškim predsednikom Kolomanom Horvatom, ki sem ga srečal nekaj kilometrov od domačije na polju, kjer je s traktorjem pridno oral. »To funkcijo opravljam že skoraj 15 let in tako je za mano že precej dolga doba predsednikovanja,« pove z nasmeškom. Nič čudnega, da ljudi pozna v dno duše. »Pri nas živi okrog 90 prebivalcev, število pa se že od nekdaj zmanjšuje, medtem ko je starejših vedno več.« Na vprašanje, ali ni v kraju ničesar, kar bi lahko pritegnilo mlade, odvrne, da je taka žal njihova usoda. Poleg tega še potarna, daje položaj kmetijstva dokaj slab, saj so po njegovem cene pridelkov in živine prenizke. Zato nekateri domačini hodijo delat v bližnje prosenjakovsko Pletilstvo, nekaj pa jih še naprej vztraja na kmetijah. En avtobus jih zjutraj odpelje na delo, vrača pa se pozno popoldne. Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ n Pomurska banka d.d. ■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■ Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 9. 9. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 9. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.321,2667 1.317,00 1.334,00 Francija 100 2.764,1532 2.724,90 2.788,10 Nemčija 100 9.298,1472 9.270,00 9.390,00 Italija 100 9,5390 9,31 9,62 Švica 100 11.339,5554 11.192,20 11.451,60 ZDA 1 167,7572 166,40 169,40 in POOBLASTILO BANKI ZA PLAČILO MESEČNIH OBVEZNOSTI VAM PRIHRANI ČAS, SKRBI IN ODVEČNE POTI Imetniki tekočih računov poenostavite plačevanje vaših rednih mesečnih obveznosti! Pooblastite banko, da namesto vas poravna obveznosti s tekočega računa za: RTV-naročnino, električno energijo, zavarovalne premije za življenjska, avtomobilska in premoženjska zavarovanja in druge redne mesečne obveznosti. Trajno pooblastilo je za banko naročilo, da ob določenih datumih v mesecu za ustrezen znesek obremeni vaš tekoči račun in poravna naročene obveznosti. Prav tako lahko banka po vašem naročilu redno mesečno prenaša znesek denarnih sredstev s tekočega računa na posebne varčevalne račune. O vseh opravljenih plačilih na podlagi trajnega pooblastila vas banka obvešča z izpiski s tekočega računa. Vabimo vas, da se oglasite v vaši enoti LB Pomurske banke, kjer boste dobili podrobnejše informacije. NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE cesto. Veliko vsega so napravili, in če bi se kosali v pridnosti, bi bili naši ljudje gotovo med prvimi. »Največ nas je stalo telefonsko omrežje, saj je vsako gospodinjstvo moralo plačati tudi do 40 tisoč šilingov, kar je gotovo najdražji telefon daleč naokrog, čeprav so ga takrat delali tudi v ra-tkovski krajevni skupnosti in v Selu - Fokovcih. Pohvalimo se lahko, da imamo sedaj večino občinskih cest in tudi eno od vaških cest asfaltiranih. Počasi bo treba obnavljati tudi gasilski dom, zlasti njegov zunanji del. Imamo zvonik, ki ga prav tako nameravamo obnoviti. Slednje nam je obljubil moravski župan, toda težko je priti do denarja. Želeli bi tudi mrliško vežico, kar bo ena poglavitnih nalog, ob sprejemanju novega krajevnega samoprispevka. Lepote kraja vabijo Seveda nas je zanimalo, kako je v tem odročnem kraju urejena komunalna infrastruktura. »Večinoma imajo domačije svoj vodnjak, ponekod je nanj priključenih tudi več gospodinjstev. Sicer pa je ugodno, da so vodnjaki narejeni tam, kjer so naravni padci. Slabše pa je s kanalizacijo, saj odplake nenadzorovano odtekajo v zemljo.« Čeprav v vasi nimajo šole, imajo pa hvala bogu pokopališče in bife, je pri njih veliko dobre volje. Skoraj vsi mladi so se odselili v dolino. Renesansa nove Še sreča, daje moravska občina zagotovila kombi, ki odpelje in pripelje male šolarje. Zdaj je tu le peščica stalnih domačij, nekaj počitniških hišic in veliko samote, ki je v teh odmaknjenih krajih včasih prav boleča. Je pa vedno več zaljubljencev v svojo vas, ki je ne bi zamenjali za nič na svetu. Z velikim trudom, samoodrekanjem in samoprispevkom in še čim so v vasi pred približno dvema letoma asfaltirali *** Najbolje plačani hlapec pri norem kmetu, kot je zase izjavil Panonkin menedžer Jože kuhar - Eksmarx, ni bil pripravjen izročiti ključev Panonkine H munzine (ne motokultivato rja) honde, s katero naj bi de poslovnežev Panonke odpotoval na sanacijska pogajanja v Ljubljano. Poslovneži so se vendarle peljali s hondo, kajti pri P^ bitvi ključev jim je pomagala dr žava. *** Soboški župan Anton Slavic Tunč se je odločil, da ne bop novil napake svojega preda nika Andreja Gerenčerja^ kerja. Tako se je že odločil. Po normalizaciji odnosov5 vencivBethlehemunat^ ekskurzijo ne bo pop6^^. narjev, ampak ga bodo sp^ H fuzbalerji« in pevci. *** Alojz Flegar - TišinaK' skušal pomiriti svoj 9°^. , občine, ki mu pravijod" / vski, z dokazi, da je^i / cen župan v Evropi, / stala obnova tišinske^iH / skega mavzoleja Po kvadratnem mett'^ nizko ceno pa delati ' boe inženiring, d. o. o- *** , .je mr Jožef Kocon -zlično išče visok položaj v paradrM cKO'^' bi ga zasedel Cid .^oP0'. vo krilo. KotsoneJ^ dili, naj bi Pucko P° e|ektra rektorja nove (erose * ne pred gradnjm^ih 10 odvalil od srcaede goI^ nov Igorju Bavca« nu. ga družinskega življenja na našem podeželju pa jih bo, upajmo, kmalu vrnila. Že zaradi lepote kraja in neokrnjene narave, ki preprosto vabi. MILAN JERŠE Tržna inšpekcija je z odločbo št. 333-104/97 začasno prepovedala objavljanje in izvajanje žrebanja glavne nagrade v akciji Fiat punto na vašem gruntu. Po preteku pritožbenega roka bomo sodelujoče v igri - bralce in naročnike Vestnika - obvestili, kako bomo izvedli sklepno žrebanje in kakšne bodo nagrade, če ne bomo smeli podeliti avta. Po določilih Zakona o varstvu konkurence je namreč sporna višina vrednosti glavne nagrade. Če ne bomo smeli izžrebati za nagrado avto Fiat Punto, potem bomo izžrebali več drugih nagrad v skupni vrednosti, ki bo enaka vrednosti obljubljene super nagrade. Še naprej sodelujte z domačim tednikom Vestnikom! NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: Danes spet objavljamo novo sličico. Zalepite jo v ustrezno mesto v predalčku kvadrata, ki smo ga objavili v 35. številki Vestnika. Potem ko ga boste izpolnili z vsemi štirimi deli fotografije, pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa in bo zelo koristna ob trgatvi grozdja. Ulica: Kraj: _ Pošta: *“ X Na močnem šah°^ ški rjul. kategorije^ giji je velemojst® na plošči zamenjal n SP roje začel P^0 p «radii*3 teri že poimeno gambit. dr3# Novi direktor sobosk^ nezavarovan6®^ pogodb E^Sate^U avansiranje n pogpI , močkov za inv® . ^01%!. partnerji najne ^janjimi z nekaterimi n®^ mrkottonaple* -jeP0 Jože Kovač - ^če^ protestu kupe®; vU pJ Potrošnikovem # dajo mehkega P ^oE«' nabavnih cen^^ 2 E, radižnik name h prodal^ larjev na stojn P° 5°tol.a^0ko^ pred nelojaln prfEir se nekateri trg° ih pra* ruhu potrošnik® drajuCimru Pred zasedani^/fej občinskega E^iso1*1^ Murska Sob^r^ novem baze pravi, tako na tni^Z ekspeditivn^riZ je kopiral PE^odZoil1 direktorjih, kiv gjjh^ urah pl^Eip lastnih dvorišči Podpis: