m

amerikanski
nEGtfVED
Slovenec
LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec"
C«
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA X . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
državah ameriških.

STEV. (NO.) 249.
CHICAGO, ILL., TOREK, 30. DECEM
BRA -
A 1*4*	niti •	m
Srditi boji divjajo za Filipine-Rus
TUESDAY, DECEMBER 30, 1941
i znova vr
IJETN1K (VOL.) L.
oli naš nazaj
Britanci ojačili pozicije na malajskem polotoku
' ^mebm** I—& ♦ -
Filipincem zagotovil Roosevelt pomoč Amerike, Britanije, Nizozemske in Kitajske. — Manila, dasi "odprto mesto", ponovno bombardirana. — Na Malaji Japonci odbiti.
Washington, D. C. — Fili pinska armada vzdržuje s tako vztrajnostjo strahovit japonski pritisk, da je nje hrabrost izzvala osebno priznanje in občudovanje predsednika Roosevelta, kateri ji je to tudi sporočil v nedeljo, zatrjujoč obenem, da bodo Filipinom poslani na poroč "vsi viri'* Zed. držav, da se jim s tem pomore v bojih proti japonskim napadalcem.
Ta predsednikova poslanica je bila sporočen^ Filipincem ob času, ko je njih prestolica Manila ponovno trpela od modnega japonskega zračnega napada in, ko so filipinske armade na severnem delu otoka
OMEJEVANJE NAKUPOV
Obročem utegnejo slediti drugi produkti.
Washington, D. C. — Kot se
sliši iz uradnih krogov, se bo podobna omejitev^kakor je bila izdana zadnji te^en na nakupovanje avtomobilskih obročev,
CHURCHILL IMEL GOVOR V KONGRESU
Washington, D. C. — V tukajšnji prestolnici se zadnji petek pripetil zgodovinski dogodek, namreč, da je nastopil pred zbranima obema zbornicama kongresa britanski min. predsednik Churchill, ki je, kakor znano, na obisku v Zed. državah. Njegov govor je bil nadvse ognjevit ter je naravnost žarel zaupanja, da bode končno zmago dosegle demokratične države. Povdaril pa je, da pot do te zmage ne bo lahka, vendar, pa, da bodo priprave tekom prihodnjega leta v toliko dovršene, da se lahko pričakuje v 1943 akcija v velikem obsegu. Churchill je tudi omenil, da bi do sedanje situacije najbrž nikoli ne prišlo, ko bi Zed. države in Britanija po zadnji vojni enotno nastopale. V tej pripombi vidijo r.e-
diranje Japoncev, marveč so te celo vrgle nazaj, na južnem delu otoka pa so bile zapletene z Japonci v srditih spopadih, i Kakor kaže položaj, se n.n F^lpinih vršijo boji za presto-lick Manilo samo, dasi fronta še ni dosegla neposredne bit-žiiie mesta. Vendar pa so ja-pohski aeroplani že ponovno in ponovno obsipavali mesto a, bombami ter povzročili tamkaj ogromne izgube na življenjih in materij al u. To bombardiranje izvajajo Japonci, dasi je ameriško poveljstvo proglasilo Manilo za "odprto mesto," kar pomeni, da ni v njej niti vojaštva, niti vojaških objektov. Japonci so na ta proglas potom radio odgovorili, da bodo pre* nehali z bombardiranjem pre-stolice le pod pogojem, da se filipinska armada poda, kar pa so Filipinei z zasmehom vzeli na znanje ter so obenem zahtevali, da se Manila zopet utrdi in se odstranjeni protizračni topovi pripeljejo nazaj. Največja nevarnost pa preti pre-stolici od jugovzhoda, kjer so japonske sile oddaljene od nje le 75 milj ter pritiskajo na o-brajnbne črte z ogromno premočjo.
Na polotoku Malaji se je položaj za britanske brambovce znatno izboljšal. S protinapadom so namreč vrgli Japonce nazaj ter jim ooenem prizadeli težke izgube. Nova nevarnost pa se je pojavila za Britance in za njih trdnjavo Singapore, ko se je oddelku japonskih parašutistov posrečilo, da so pristali na severnem delu nizozemskega otoka Sumatra, zapadno od Malajskega polotoka, in sicer v bližini mesta- Medan. Takoj se je vnela bitka s parašutisti in je bil to prvi slučaj, da so Japonci zanesli vojno direktno na nizozemsko posest.
V svoji gori omenjeni poslanici, sporočeni Filipincem, je predsednik Roosevelt zagotavljal brambovce, da jim bo A-i.ierika prispela v polni mer!
raztegnila tudi na razne druge tovarniške izdelke. V poštev bodo prišli bržkone najprej avtomobili sami, dalje pa utegnejo slediti tudi električni refrigerator j i, pralni stroji in podobno. — Glede avtomobilskih obročev je vjada izdaj*, zadnji petek odprta retfbo, po kater! se novi obroči ne bodo smeli po 5. januarju prodajati nikomur, izvzemši tistim, ki avtomobile nujno potrebujejo v javni službi, kakor zdravniki, ambulance, transportne družbe za osebni in blagovni promet ter farmarji za traktorje.
-o——
Stalin in Eden vodita
razgovore v Moskvi
f
Nazin nadalje pognani v beg na celi fronti, zlasti pa pred t Moskvo. — V nazijski aimadi 17 in 18 letni fantje. —-Konferenca med Stalinom in Edenom že dva tedna.
kateri opazovalci migljaj, da se utegne delovati na to, da ostanete po sedanji vojni obe deželi v tesni vsestranski zvezi, in britanski lisfti se o teni
očitno izražajo.
• __~_
kratične zaveznice so bile po stavljene v dokaj kočljiv položaj, ko so čete "svobodnih Francozov" v sredo zadnjega tedna nepričakovano zasedk dva mala francoska otoka v bližini Nove Findlandije, St. Pierre in Miqueion, in ameriško državno tajništvo je takoj podvzelo korake, da pregova r"i te čete, da zapuste otoka. Demokracijam gre za to, da si Petainove vlade v Vichyu ne odtuje popolnoma in je ne po-ženo v naročje Nemčije. Zato so zdaj podvzele ta korak, dasi so "svobodni Francozi" izrazito na njih strani, Petainova vlada pa bolj ali manj sodeluje z naziji.
-o-
ZED. DRŽAVE SE BODO DRŽALE ZAKONA
Washington, D. C. — Preko švicarske vlade so Zed. države obvestile Japonsko, da se bodo ravnale po mednarodnih določbah glede človečanskega ravnanja z vojnimi ujetniki, in izrazile upanje, da bo Japonska storila isto. Te določbe so bile podpisane v letu 1929 v Ženevi od 52 dežel, med njimi od Zed. držav in Japonske. Vendar pa jih Japonska ni nikdar uradno ratificirala in torej ni zakonito obvezana, da bi ?e ravnala po njih.- *
BRITANCI IZPREMENILI POVELJNIKA
London. Anglija. — Britanske obrambne sile na daljnjera vzhodu so dobile novega vrhovnega poveljnika. Na to mesto je bilo imenovan, kot se je v petek objavilo, general H. Pownall, ki je s tem nadomestil dosedanjega poveljnika maršala Brooke-Pophama. Naloga novega vrhovnega poveljnika Pownalla, ki je star šele 53 let
AMERIKA SE NE MARA ZAMERITI VICHYU
Washington, D. C. — Demo-
PO K AT. SVETU
—	Mexico City, Mehika. — Vzgojno ministerstvo je v petek poslalo poslanski zbornici dodatek k šolskemu zakonu, v katerem se predlaga, da se mora protiverski pouk v šolah nehati. Dostavlja, da ima biti pouk v šolah sicer socijalisti-čen, toda toleranten.
—	Madrid, Španija. — Tekom zadnjih dveh let je nad 1,000 mladeničev stopilo v semenišča, da postanejo duhovniki. Upanje se izraža, da se bo v dogledni bodočnosti lahko nadomestilo na stotine duhovnikov, ki so bili pobiti tekom civilne vojne>jr novim naraščajem.
—	New Orleans. — Very Rev. P. A. Roy, predsednik tukajšnje Loyola univerze, je iz-' dal priporočilo dijakom, naj se sicer vpišejo za civilno obrambo, vendar pa, da naj nadaljujejo k svojimi študijami. Njih
Moskva, Rusija. — Kakor objavljajo poročila, izdana v nedeljo, se umikanje nazijev brez prestanka nadaljuje in so bili vrženi nazaj na 180 milj dolgi fronti pred Moskvo. E-nako se preganjanje nazijev, ciasi v majšem obsegu, izvaja tudi na južnem delu fronte, v Ukrajini, in obenem tudi na severu*, kjer se oprošča Leningrad čimdalje bolj nazijskega oklepa, ki ga je obrožal. Napredovanje Rusov pa je znatno zlasti pred Moskvo, kjer so si pridobili nazaj število važnih krajev. Kakor trdi rusko poročilo, je tukaj vrgla orožje proč in se podala ena cela nemška divizija, sestavljena iz samih 17 in 18 let mladih fantov, ki jp je poveljstvo vrglo na fronto, cTa zamaši neko vrzel.
V ponedeljek pa se je objavilo, da se med Britanci in so-
Vesti o domovini
Večina Srbov ne priznava Nediča, katerega so naziji postavili, da izvršuje njih povelja nad ljudstvom. — Naziji so razkosali srbsko zemljo na več provinc, da laglje strahujejo ljudstvo. — Druge vesti.
Streli namesto glasovalnih
krogljic	,
Četniški uspehi dokazujejo, da večina Srbov ne priznava Nediča. Ker je v Srbiji zmanjkalo glasovalnih krogljic, ljudstvo kaže svojo občutke s puškinimi krogljami. Xjihova pomoč je omogočila srbskim narodnjakom, ki spominjajo na člane ameriške vojaške zveze iz časov *borb pri Lexingtons in Concordu vzpostavitev nadzorstva nad večjim delom Srbije kot se je isto posreči!'* beograjskim Hitlerjevim plačancem.
l Srbija, ki jo ti uporniki skušajo obraniti pred naciji, se je zmanjšala na 18.000 četvemih miij s približno 4,000,000 prebivalci. To je iz poročila
in je eden najmlajših britanskih generalov, bo, da zaustavi japonsko prodiranje na Malaji in, da spravi britanske vojne aktivnosti v sklad z aktivnostmi zaveznic. Kot se je objavilo, je že prispel v Singapore, o-
SENATOR PRIPOROČAL VLADNE LOTERIJE
Washington, D. C. — Senator Thomas iz Okla. je zadnji petek vložil predlog, s katerim bi se uvedle vladne loterije, ki bi prinesle vladi dohodke, obenem bi pa tudi preprečevale inflacijo. Predlagal je, naj bi se žrebanje vršilo po enkrat na mesec in trije glavni dobitki naj bi bili milijon dolarjev, pol milijona in četrt milijona.
vjetsko vlado vodijo intenzivira pogajanja za tesnejše sodelovanje med bojnimi silami o-beh dežel. V to svrho se mudi v Moskvi že cela dva tedna angleški zun. minister Eden ter se konferenca med njim in Stalinom vrši istočasno z razgovori med Churchillom in Roose-veltom v Washingtonu. Vsi štirje možje so bili med razgovori v stalnem stiku med seboj. Kakor so ugotavlja, se je na teh konferencah sestavil načrt za skupni nastop zaveznikov na vseh bojiščih preko zemeljske oble.
-o-
najbolj patrijotično delo, ie dejal, je v tem, da se izobrazijo za obnovitveno delo po vojni.
-o-
SRBI RAZBILI NAZIJEM VLAK MAŠINERIJE
New York, N. Y. — Potom britanskega radio se je zadnji petek poročalo, da so srbski četniki zadali nazijem nov u-darec. Vest namreč govori, da je bil nekje med Belgradom in Nisem iztirjen in razbit neki vlak, ki je vozil nemško ma-šinerijo v Bolgarijo.
-c——
POSTA OPRAVILA VELIKO DELO
Chicago, 111. — Kakor objavlja poštno ravnateljstvo, je tekom božične dobe prispelo od zunaj okrog 145 milijonov pisem, iz Chicage pa jih je bilo odposlanih okrog 135 milijonov.
"Frankfurter Zeitung". Srb
ski predstavniki v Združenih
državah izjavljajo, da so od tega števila tri milijoni resničnega prebivalstva, ostali pa so begunci. Ta postavka je verjetno pravilna, ker je znano, da so begunci prišli v Srbijo iz vseh krajev Jugoslavije. Večina je prišla brez vsega.
ZAHVALNI DAN UZAKONJEN
Washington, D. C. — V bodoče bo zagotovljeno, da se bo praznik Zahvalnega dne obhajal širom cele dežele istočasno. Predsednik Roosevelt je namreč zadnji petek podpisal zakon, odobren od kongresa, s katerim se določa, da se Zahvalni dan praznuje četrti četrtek v novembru. Doslej je, imela vsaka država pravico določati dan tega praznika.
Razkosanje ozemlja
Srbiji so odvzeli celo Južno Srbijo z več kot milijon in tri četrt dušami. Prav tako vso Črno goro in Zetsko banovino. Na vzhodni meji Srbije so od-\zeli velik del ozemlja, ki so ga razdelili med Albanijo in Bolgarsko, a deloma dodelili 'državi Črni goriV Zadnja de-
bu Paveličevi "doglavniki" i-meli sestanek, na katerem se je sprejela odločitev, da je "Neodvisna hrvatska država": \ vojnem stanju" z Združenimi mi državami ameriškimi in z Veliko Britanijo. New York Times poroča, da je Columbia Broadcasting System na radiu slišal iz Berlina vest, da je "Hrvatska tudi izjavila, da je v vojnem stanju" z Z ruženimi državami ameriškimi.
Z globokim zgražanjem pri-občujemo zgornje vesti o novem izdajalstvu Paveliča in njegove zločinske sodrge, ki nimajo, ne moralne ne pravne zveze s pravimi občutki hrvatskega naroda. Moralno hrvat •ki narod ostane vdan Jugoslaviji in njenim zaveznikom, ve--llkiifr* ittmokiaujain. —Pravno takoimenovana "Neodvisna" ne more same sebe proglasiti v vojnem stanju z državami, ki je ne smatrajo ne kot "državo" ne kot mednarodnopravno telo, dočim nasprotno smatrajo, da je takoimenovana "neodvisna država" bila od osišča vsiljena hrvatskemu narodu na zakonitih tleh Jugoslavije i da v njej vlada najna-vadnejša sodrga razbojnikov in teroristev.
Amerika o Jugoslaviji
Washington, D. C., (JCOV -— "Sunday Star" priobčuje sledeči uvodnik:
Četniki se zopet bore za Sr-
bijo in časopisne vesti pox*oča-jo o njihovih uspehih proti
la ozemlja sta pod neposrednim italijanskim nadzorstvom, ts-io da je glavni del odvzetega ozemlja prosto razdeljen m: J Bolgarsko in Italijo. Mimo tega so veliki deli ozemlja severno od Donave z velikim številom srbskega prebivalstvu pripadli Hrvatski in Madžarski. Tukajšnji srbski predstav-
Nemcem. Velika borba proti trem nemškim divizijam v dolini Morave; uničenje smodniš-nic v Užicu, pri katerem je padlo 1500 ljudi; smrtna kazen nad nekim srbskim generalom 'kvizlingom' — vse to so zadnje vesti o njihovih junaških delih in nov dokaz tradicionalnih borb Srbov proti suženjstvu.	_ Tako Srbi med vsemi zasedenimi narodi kažejo najbolj odločen vzor odpora proti osi-
mehika podpira zed. države
nft pomoč, obenem pa, da so se postavila na ra2polago za boj proti Japoncem tudi vsa razpoložljiva sredstva britanskega imperija ter nizozemske vzhodne Indije in Kitajske.
niki izjavljajo, da je v sedanii i; Srbiji manj kot polovica srb* j skega naroda.	j
Čuden kos ozemlja, ki se _
razteza med Tiso in rumunsko mejo severno x>d Donave in ki je pripadalo Jugoslaviji, je v upravnem oziru nekako povezano s Srbijo. Njegova površina je 3500 četvemih milj s približno 700.000 prebivalci, večinoma Srbi, Nemci in Ru-muni. Teoretično je ta krog samostojna srbska pokrajina. Njeni samostojni upravi je na čelu nekak srbski 'ban' in en nemški podban'. V resnici pa imajo Nemci popolno nadzorstvo nad upravo. Ta mali del ozemlja so obdržali, da ga uporabijo za pogajanja in meše-tarjenje. Uporabijo ga lahko kot vaoo za Rumune, Srbe in Madžare.
Mehika sicer ni dejansko stopila v vojne, vendar ps na celi črti podpira Zed. države in sodeluje z njimi. To je povdarjal tudi predsednik Camacho v svojem nedavnem govoru, ob kateri priliki je bila vzeta gornja slika.	—
"Neodvisna hrvatska država" \ vojni z Združenimi državami
ščnemu gospdarstvu. Vojna se v Jugoslaviji nadaljuje z neprestanimi gibanji in spopadi, ki dokazujejo, da na celini obstoji druga zavezniška črta proti osišču. Odrezani od ostalega protiosiščnega sveta so se Srbi, ki jih tudi ubijanje v množicah ni ustrašilo, vrnili k četniški tradiciji in Četniški taktiki, da poženejo osvojeval-ca.
Četniki so modemi nosilci duha nekdanjih srbskih borcev, hajdukov', ki so v začetku preteklega stoletja pomagli izvojevati svobodo in rešitev izpod turškega jarma. Njihovo ime prihaja od srbske besede 'četa' in kadarkoli je Srbija stopila v vojno ali je bila zasužnjena, so se dvignili k borbi.
I	-o-
| Širite 2n priporočajte list "Amerikanski Slovenec 1"
| Washington, D. C., Associate jied Press poroča iz Vichy-a, da
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 30. decembra 1941
jo, da ste Anglija in Amerika preveč zaposlene v Tihem morju in da zdaj lahko izvedejo svoje načrte v Afriki. To je od Nemcev zdaj pričakovati. Kako in v koliko se jim načrti uresničijo, pokaže bodočnost.
Toda, kakor doslej ni Hitler dosegel, kar je hotel, tako bo še vedno manj v bodočnosti. Nemški načrti in računi se ne bodo uresničili. Demokratični svet mora gledati na to, da se ne bodo, pa naj stane svet to kar hoče! Kajti naj stane zmaga nad Nemci kar hoče, še vedno bo bolje za svet, kakor pa če zmaga nemška ošabnost in nadutost. Pod njo pomeni za vsakega le sužnost in smrt.
Hitlerju in njegovim nazijem kažejo pa že sedaj računi žalostni konec. Edini prebitek, ki jim bo od te borbe ostal, bo nesmrtni madež, ki bo ostal na obrazu nemškega naroda za vse čase, pa strašna kazen, ki jo bodo nosile nemške generacije za pokoro za Hitlerjeve grehe in grehe ošabnega nemštva!
The first and the Oldest Slovene * Newspaper in America,
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki,
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razna nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tisk*:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAX 5544
dogodki
| Md Slovenci j» Ameriki
Avtna nesreča
Cleveland, O. — Hude telesne poškodbe so dobili ko se je avto zaletel v kandelaber neke svetilke na Lake Shore Blvd. Henry J. Blatnik, star 24 let iz Trafalgar Ave., Mary Breskvar iz Norwood Rd. stara 24. let in Frank Straub iz East 61st Street star 26 let. Policija in gasilci so imeli sko-ro celo uro dela, da so jih dobili iz avtomobila ter jih odpeljali v Emergenci bolnišnico.
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ................$6.00 For one year--------.$6.00
2a pol leta_________________3.00 For halt a year----------3.00
Za četrt leta___1.75 For three months--------1.75
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_____$7.00 For one year-----$7.00
Za pol leta__3.50 For half a year-------3.50
Za četrt leta__________2.00 For three months---------2.00
Posamezna številka___3c Single copy----------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko ? tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
^Računijse ne ujemajo
Ob koncu leta smo. Posamezniki, korporacije in drugi sklepajo svoje poslovne račune. Podjetja in posamezniki, ki poslujejo striktno po narejenih načrtih, navadno privozijo skozi leto z ujemajočimi se računi. Kjer pa računi pokažejo, da so izdatki večji, kakor dohodki, tam je pred računarji slika, da je podjetje falitno in da ne bo dolgo vozilo.
Tudi z državami je tako. Tudi te vozijo na proračunih raznih fiskalnih let. In kjer so izdatki in zgube večje od dohodkov, taka država leze navzdol gospodarsko in drugače.
Nemški gospodarstveniki, ki so zasnovali tajne načrte za to vojno vred z nemškimi militaristi že takoj po zadnji vojni in postavili na čelo Hitlerja, da jih vodi, po-njihovih navodilih seveda, so zamislili financiranje vojne po posebnih načinih. Nazizem je mobiliziral ves narod j v vojno službo. Tajno ga je mobiliziral že pred desetimi 1 leti k tajnemu oboroževanju. Vsak Nemec je moral de- ( lati za državo toliko in toliko ur na dan in teden. Plačan ] je bil le za toliko, drugo delo je šlo za oboroževanje. Silno ] nakopičenje orožja, se ni napravilo kar čez noč. To je vze- j lo več, kakor celoxlesetietje. Največji škandal je le to, 1 da je zunanji svet spal in dremal in da ni tega opazil, do- ' kler mu ni nemški zmaj zrastel že čez glavo.
Toda kljub vsem pripravam in tajnostim tudi računi ( nemštva ne gredo skupaj in se ne ujemajo. Lansko leto. so se še nekako ujemali, dasi so že tudi lani kazali, da je Hitler s svojo nazijsko mašino privozil do čisto drugih zaključkov ob letu, kakor pa je on ošabno napovedaval svetu, kaj vse se bo zgodilo v letu 1940. V letu 1941, to je letos, pa je privozil Hitler še veliko dalj proč od zasnovanih načrtov in računov, kakor lani. Še ima moč in zna ' še precej časa nevarno rogoviliti po svetu. Njegova glava še ni strta. In gadu lahko zdrobite glavo ob sončnem vzhodu, pa bo z repom migai do sončnega zahoda. Tako bo tudi Hitler še rogovilil in bo treba še precej žrtev in truda, predno bo ta nesrečna nadloga na svetu premagana.
Hitlerjevi računi so bili, da bo Evropo premagal že avgusta 1940. Tako je napovedoval v svojih govorih. Kje je že avgusta 1940, Hitler pa je od zmage dalj, kakor ke-daj preje. Letos je rohnel, da bo imel Rusijo v svojem žaklju do 1. septembra 1941. Kje je že september, Nemci pa nosijo sedaj po Ruskem bolj krvave in težke glave, kakor kedaj preje in Še jih bodo. Japoncem je baje obljubil, par dni pred zahrbtnim napadom na havajsko otočje, da bodo Nemci v enem tednu v Moskvi, oni pa naj gledajo, da bodo imeli filipinsko otočje in Singapore. Hitler je silil v Moskvo, pa so ga Rusi namazali pred Moskvo, da še nikoli tako in Nemci se umikajo s krvavimi glavami na vsej ruski fronti. Japonec pa s svojim zahrbtnim napadom na Ameriko ni dosegel, kar je nameraval. Taki so Hitlerjevi računi. Zdaj je konec leta in ko bo skušal bilancirati zgube in dohodke s svojimi računi, se bo Hit-let žalostno držal za svoj naduti pisker. Tako tudi njegovi gospodarski, politični in vojaški izvedenci. Bilanca nemških političnih računov je klavema. Pri takih računih se more one, ki vodijo te račune, polaščati le obup.
Toda kakor smo že omenili, gadu lahko zdrobiš glavo ob sončnem vzhodu, pa bo njegov rep migal še ob sončnem zahodu, tako tudi Nemci kljub vsemu obupnemu stanju, ne bodo še jenjali se prizadevati, da bi dosegli zmago. V Rusiji se umičejo s krvavimi glavami, a med tem delajo drugje druge načrte in račune. Nemci so prefrigani sovražniki in na to je treba računati. Sedanji porazi v Rusiji so jih prepričali, da v teh mrzlih zimskih mesecih bi ; kampanja v Rusiji stala veliko preveč. Zato bodo te zimske mesece tja do maja skušali uporabiti kje drugje, kjer pričakujejo več uspehov. Cisto možno je, da bodo planili na Turčijo. Najprvo seveda s političnimi načrti, če ne bo šlo mirnim potom, znajo nastopiti z orožjem. Možno je tudi, da bodo skušali skozi Španijo v Afriko. Zaseči Gibraltar in zapleti Sredozemsko morje in tako priti do važnih postojank v Afriki ob Atlantiku. Nemci euti-
Na operacijo
Southhview, Pa. — V Mercy bolnišnico v Pittsburgh, Pa., se je morala podati zaradi operacije Angela Kenčec.
Nov grob v Cleveland u
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu na East 175th Street rojak John Bajuk, v starosti 69 let. Pokojni je bil d&ma iz vasi Božakovo, fara Metlika v Beli Krajini in jc prišel v Ameriko pred 51. leti. Zapušča soprogo Marv, rojeno Kovačič, doma iz Zarije enega sina in štiri hčere ter brata in dve sestri, katerih ena je omo-'žena v državi Colorado. Pokopan je bil zadnjo sredo 24. decembra iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče.
je zares nekaj krasnega, ki nas spominja na naša mlada let«, ko smo v starem kraju hodili tudi dve uri daleč k polnočni-cl. Kako, da naš župnik niso hoteli imeti polnočnice? So pač Irc.
Mr. Frank Gabriel, si je kupil malo farmo tukaj blizu Blue Island in se je že tudi tja preselil. Nisem pa še imel prilike ga obiskati in ne vem prav kje je, le to vem, da ni daleč in ga bom ob prvi priliki obiskal. Želim mu pa veliko sreče na farmi in obilo božjega blagoslova. — Mr. Pavel Gabrel, je bil poklican v službo Strica Sama. Mr. Frank Gabriel je njegov stric, naš Pavel Mikola mu je pa krstni boter. Bog mu daj srečo, da bi se i zdrav vrnil nazaj. Frank Ga-' briel in Pavel Mikola so dobri j naročniki skoro vseh naših ka- • toliških listov.
Na bolniški postelji se še vedno nahajata Mr. in Mrs. Joe iti Mary Jane. Mr. Joe Jane je še vedno bolj pri slabem zdravju. Tudi oni so naročniki vseh naših listov. — Mr. Frank Klun je tudi zelo bolan in priporočam rojakom, da , ga obisšečjo, kar se mu bo ze- j lo dobro videlo. — Za druge -bolnike ne vem, če jih je še kaj i ali ne. In drugih novic tudi za , sedaj ne vem. — Vsem naroč- ] nikom Amer. Slovenca, poseb-no pa mojemu bratu v San Francisco, kakor tudi vsem v uradu Amer. Slovenca, voščim prav srečno in blagoslovljeno Novo leto 1942!
Martin Golobich, zast.
ZAHVALA
Lemont, 111.
"Zahvala je nova prošnja," pravi pregovor. Le na žalost, človek je dostikrat prej pripravljen prositi, kakor se pa zahvaliti. Da ne bo ta očitek veljal tudi nam, se požurimo, da iz dna srca izrečemo "Iskrena hvala" vsem onim požrtvovalnim ženam, ki so tudi sedaj ponudile svojo dobrohotno roko za dobrobit našega novega samostana v Lemon tu. Posebno prisrčen "Bog plačaj" Mrs. Charles Boncha, Mrs. Gregor Gregorich, Mrs. Mary Mlakar in družini Schiffler, ki so globoko segle v žep ter vsaka posamezna darovala po $5.00. Mrs. Frank Borsnik in Mrs. Charles Boncha, sta kot mar-
Vile rojenice
Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so te dni obiskale družino Mr. in Mrs. Frank Podriž-nik na So. Howell Ave. ter jim pustile v dar zalo hčerko.
Cleveladski bolniki
Cleveland, O. — V Glenville bolnišnico se je morala podati
zaradi operacije Mrs. Josephine Lovko iz Standard Ave. Operacijo je srečno prestala in jo prijateljice lahko obiščejo. — Iz bolnišnice se je povrnila na dom Mary Mohar iz 6033 St. Clair Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Poroka na vzhodu
Brooklyn, N. Y. — V cerkvi The Most Holy Trinity na Montrose in Graham Ave. se bosta v soboto 27. decembra poročila Miss Ann Marie Ore-hek, hčerka ugledne in spoštovane družine Mr. in Mrs. Valentin Orehek, Sr. iz Brooklyna, N. Y. in Mr. Edward Fitzpat-rik iz Chicage, Illinois.
Tajnik FRANK KOSMACH objavlja sledeče
NAZNANILO
Po času preizkušena in priznana 52 LET STARA
He SL Paul Federal Savings and Loan Association of Chicago
2116 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
bo plačala dividendo
4*
rvatoiicani so tako mocm, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
ja, če ni komu po volji. Res je, da je danes Jugoslavija na tleh poteptana po sovražnikih slovanstva. Tudi Srbija je bila pregažena v prvi svetovni vojni, a vstala je Jugoslavija. Danes Jugoslavija upa na vstajenje, katero ji je obljubljeno od Amerike in Britanije. Amerika in Anglija lahko pomagati osvoboditi naše brate izpod tujega jarma, če bodo vpditelji prav nastopali. — Domače zadeve le jugoslovanski vladi. Tja se imamo obrniti s svojimi zahtevami, ne kot razred, pač pa kot narod v korist vseh slojev.
Do sporazuma moramo priti le ako prosto izmenjamo svoja, mnenja. Ako pa smejo govoriti le nekateri razredni voditelji, ves ostali narod naj pa samo kima, ni dosti smisla za demokracijo. Skupen nastop je mogoč le kadar se bo delaio za skupnost za celi slovenski ' narod in naprej do združitve vseh Slovanov v mogočno federacijo, za kar pa moramo biti . prej zreli. Vsem Slovanom je treba prej zmožnih in velikih ^ voditeljev, predno bo taka federacija mogoča. Ne bo šlo . lahko. Zato je treba mirne kr-vi in treznih glav, naprednosti in kulture, pripoznati enake pravice in dolžnosti bodisi advokatu, delavcu, duhovniku, kmetu, zdravniku in učitelju. Dokler vihtimo polena nad o-nimi, ki niso zaposleni v tovarnah ali premogovnikih, nc diši ravn0'po napredku. Upam, ^ da bodo čitatelji sedaj razumeli. Ako me pa želite tirati pred 'sudaca\ vam tam sve vi-' še kažem. In ako verujete, da bodo republike in federacije za vsakim grmom po tej vojni, svobodno vam. — Jaz sem iz Missouri —treba mi dokazov.
Math Klučevšek
0
l' VSAKEGA NEKAJ IZ WEST PULLMANA
West Pullman, lil.
i- Božični prazniki so že za na-e mi, zato se pa želim še enkrat i- oglasiti v letošnjem tako raz-i, burkanem letu 1941. — To le-i- to so menda skoro p o e vseh cerkvah imeli polnočno s- mašo na sveti večer, le tu pri e naši fari jia West Pullman je e nismo imeli in smo morali k i- maši k drugi fari. Polnočnica
* Listen to * * ,
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of -h
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
1. januarja 1942 na vse
HRANILNE IN INVESTICIJSKE VLOGE.
Premoženje $3,000,000.00
Vloge zavarovane po federalnem načinu do $5,000.00. VAŠE POIZVEDBE SO DOBRODOŠLE. Telefon: Canal 2137
1ST KUPITE OBRAMBNE BONDE TUKAJ ^SS
Napisal: Edgar Rice Burroughs
KDO BO ZMAGAL?

T/H IS WAS TOMMY'S CHANCE 10 ESCAPE— AT THe P31CE OF HJS JUNGLE-FRIENP'S LIFE ;
THE BATTLE-WISE BANCHAK WHIRLED THE BOY INTO THE P*TH OF TME CHARGING lion.
but THE AStLE CUB DARTED around And sank wis needle-SHARP TEETH INTO THE APE'S LEG.
HE CLAMPED A HUGE HAND ON THE CUB'S MOUTH; HIS FANGS MOVED DOWN TO THE EXPOSED THROAT.
RECOGNIZING THE CARNIVORE AS HIS MOST DANGEROUS FOE, BANCMAK FLUNfi THE BOY ASIDE ANO SEftED HIS ATTACKER!
Boju vajen Banchak je zavrtel Torn-myja v krojru nasproti napadajoO^nui levu.
Toda uren lev je hitro skočil od zadaj in zasadil svoje ostre zobe opici v nogo.	_
Zavedajoč se da je ta mesojedec najbolj nevaren sovražnik, je Banchak xagnal dečka proč in pograbil napadalca.	_	__
Z drugo roko jc pograbil leva za Robec in nastavi! svoje ostre zobe na vrat. Tommy bi sedaj lahko porabil priliko za pobeg.
Stran 2
Amerikanski Slovenec
IZNAJDLJIVI LJUDJE
Johnstown, Pa.
Skoro sem mislil, da imam jaz že vsa imena in priimke na svoji grbi, kar jih premore slovenska slovnica, vendaT, ljudje so iznajdljivi. Našli so in me krstili za fašista. Fašist pač zato, ker trdim, da jugoslovanska vlada še obstoja. In zato tudi, da bom moral pred kadija, ki mi bo izprašal vest in me morda poslal ričet jest za temne zidove. In vse to; — prav se mi godi, ker praskam tam, kjer me nič ne srbi.
Dragi rojaki. Tudi jaz sem sin slovenskih staršev. Torej Slovenec, v prav toliki meri, kakor vsak drugi rojak, ki jc prišel Čez to veliko lužo V Ameriko. Torej imam enake pravice do svoje, oziroma naše domovine. Tudi jaz želim rojakom v domovini svobodo in de-f mokracijo. Zelje žal ne spre-" mene dejstev in, tudi SNK ne , bo dosegel avtonomije, ako se , bo obračal na napačni naslov.
Prav nič ne spremeni dej-stev, ako ameriški Slovenci p r i z navamo jugoslovansko vlado ali ne. Fakt je, da je od
•	, naše ameriške vlade pripozna-l na in to z vsemi državnimi 1 pravicami. Poslanik jugoslo-) vanske vlade g. Dr. Fotič v
AVashingtonu še vedno zastopa ^ Jugoslovane. Torej, ne bo treba hoditi nazaj v staro Jugoslavijo, ker so Slovenci v domovini pač tam, v očeh demokratskih držav. Ne zagovar jam vlade, tudi ne kralja in tudi ni treba biti ravno fašist, da priznaš nekaj, kar je že priznano po velesilah. To znači: ' da se je treba obrniti na jugo-! slovansko vlado za večje pra
•	vice Slovencev; avtonomije ali L popolne neodvisnosti.
Dejstva je treba vzeti, pa če je nam prav ali ne. Preko njih se ne more. Ako smo kulturni, kar pravimo da smo, pokažimo . našo kulturo v dejanju. Z za-I bavljanjem čez vladne prea-
-	stavnike in ignoriranjem pri-, znanih vlad, bomo pridobili le [ slab ugled naši kulturi. Pa tu-. di smo zelo malo demokratični,
•	če ne prenesemo nobene kriti-. ke. Tudi Hitler ne trpi kritike
in dela federacije s silo. Demokracija je le tam, kjer se
-	prosto izraža svoje mnenje, ne i da bi te gnal birič pred kadi-
jljivi čebelici zbirali denar ter ! |je vsaka od njiju nabrala $20.-)00. Iskrena hvala še drugim ženam, ki so tudi velikodušno žrtvovale svoj dragoceni čas, i ter društvam, ki nam še nikoli niso odklonila prošenj, — ka-• kor tudi onim dobrim in ple-i menitim dušam, ki so darovale i za plemenito svrho.
Posebna hvala sledečim: 1 i Mrs. Andrew Jelencich, ; i Mrs. Gabriel Puhek in dru- ] - štvam:
Ženski Zvezi — št. 2, ! Društvu Sv. Štefana 1 Oltarnemu Društvu Društvu Sv. Alojzija Društvu Sv. Neže I Društvu Sv. Jurja
Društvu Sv. Mohorja Društvu Marije Pomagaj
Torej še enkrat- "Vsakemu in vsem, ljudi Bog stotero povrni !"
Hvaležne
Šolske Sestre, Lemont
ČLANOM AMERIŠKO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA
Sheboygan, Wis.
Članstvu Ameriškega Slovenskega Združenja se nazr.i-nja, da se vrši glavna letna seja v torek dne 30. decembra. Članstvo je prijazno vabljeno, da se te seje gotovo udeleži v kolikor mogoče velikem številu. Po seji boste videli premikajoče slike s potovanja in ser-Iviral se bo prigrizek. Torej, pridite gotovo.
V soboto 20. decembra popoldne smo od A. S. Združenja priredili otrokom prijetno bo-žičnicor pri kateri jim je tudi "Miklavž" razdelil darila. O-troci so imeli lepo zabavo, kakor tudi njihovi starši. Hvala Mrs. Zavožen za božično drevesce. Se še vidimo ob slični priliki. — Sprejmite narodni pozdrav z novoletnim vošči-lom.
Odbor
-o
i Predstavite vašim pri jat©-
. Ijem "Amer. Slovenca" in jim t ga priporočite, da se nanj na-) roce!
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. nre do-. poldne na WGES postaji, - 1360 kilocycles.
(357)
(Metropolitan Newspaper Service)
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
Stoenajstletnica Baragovega prihoda ▼ Ameriko. 31. december 1830 — 31. december 1941 Piše: Rev. Milko Trampuš, misijonar.
Kdo je tisti mladi duhovnik, ki se poslavlja od svojega domačega krova, od svojih vdanih ovčic, od svojih duhovskih predstojnikov — in se podaja na poti proti daljni deželi?
Naš služabnik božji Friderik Baraga. Eden tistih gorečih apostolov Kristovih, ki si je zaželel obširnejšega polja za svojo gorečnost. Ni bil prvi, tudi zadnji ni bil. Preozka mu je postala župnja svetega Martina pod prelepim St. Jo-štom, pretesna se mu je zdela belokranjska prestolica, stara Metlika. V srcu mu je plapolal sveti ogenj in mu je vžgal nepremagljivo hrepenje. Nepre-* gledne michiganske planjave bodo dovolj prostrane, da ute-šijo Baragovo prekipevajočo gorečnost. Ko bodo tisočere duše divjih Indijancev zajemale vase Evangelij in se darovale Velikemu Duhu krščanstva, takrat bo dovolj in Baraga bo samemu sebi povedal: Zda.i sem našel svoje me3to na soncu ... .
Tako se poslavlja mladi a-postol od domovine in gre tujcem Domovino oznanja.
Srečal se je bil na Dunaju z drugim apostolom, svetim "Klemen tom Dvoršakom. Ob njem se je vnela Baragova misijonska gorečnost. Pri Klementu je hodil v šolo ljubezni in požrtvovalnosti v delu za duše. Sprva ponižni učenec, je dosegel svoj vzor in postal velik in učenik drugim. Dvigal je duše padlih, ozdravljal bolnike, dajal balzam tolažbe trpečim. Že doma pod goro svetega Jo-šta in v belokrajnjskih goricah je bil v resnici ves misijonar. Toda njegovo srce je bilo svet zase in treba mu je bilo večjih razdalj m obširnejših mej. Več duš je bilo treba njegovemu misijonskemu ognju in več trp-
————/
ljenja njegovi požrtvovalni ljubezni.
O vsem tem je sanjal kot kaplan v domači škofiji, pa je tudi dosegel, za čemer ga je gnalo srce. Sprejet je bil v cin-cinatsko škofijo in pismo Je nosilo datum: 29. oktobra 1830.
Po skoraj dvomesečnem potovanju je zagledal cilj hrepenenja, Ameriko, deželo Kolumba. Ko je ladja drsela bliže in bliže obali, je mladi kaplan presenečen podravljal svojo novo domovino. Duša mu je bila propojena z najslajšimi čustvi. Srce je bilo hitreje in utripalo silneje, ko je stopil fta suho in vedel, da je to prvi korak do izpolnjene želje. Bir lo je 31. decembra 1830. Zdaj je tega 111 let.
Po 111 letih z lahkoto odgo-gorimo na vprašanje, ki se je tisti dan pojavljalo na ustnih mnogih njegovih sopotikov, pa ni našlo odgovora, ker je bil vsem nepoznan. Kdo je ta mladi duhovnik, ki mu lice žari v prečudni svetlobi, ki mu v očesu gori plamen osvejevalca tujih dežel?
To je naš Baraga, naš mož med našimi možmi!
Zato je pomenljiv za nas Slovence vsako leto dan 31. decembra. Pomeni prihod v Ameriko njega, ki je postal Apostol michiganske dežele. Bil je nosilec luči in miru na poljane, kjer sta pred njim nemoteno vladala razbrzdanost in temna nevednost. Slovenska mati je dala v Baragu Cerkvi in svetu velikega misijonarja. Ista slovenska mati, ki je skozi stoletja dajala domovini krdela domoljubov, junakov, Cerkvi pa svetih duhovnikov in škofov. Tista slovenska mati, ki danes joče pod razvalinami domačega krova in plaka nad izgubo najdražjih. Srpe se ji trga, ko mora gledati na lastne oči, kako tujec s severa in pritepenec z zapada sejeta seme razdora po svetih slovenskih
AMERIKANSKI SLOVENEC
WHAT TO DO IN AN AIR RAID
OFFICIAL—BY THE U. S. OFFICE OF CIVILIAN DEFENSE
Stran 3
ČETRTA ZAHVALA IN PETA PROŠNJA
P. Bernard Ambrož ič, OFM.
Ravno teden dni je še do Božiča, ko pišem te skromne vrstice. Ni jih težko pisati, zakaj oznanjajo nekaj veselja. Pravkar je narastel ČETRTI TISOČAK do svojega vrha, četrti tisočak za pomoč staremu kraju s pomočjo mašnih inten-cij.
Takoj za čuvstvom veselja mi sili v pero iz globočine srca: Hvala velikodušnim darovalcem ! Božje Dete naj vam iz jaslic zadovoljno prikima, da ste dobro delo storiii. Bodo že kako ob svojem času zvedeli potrebni v oddaljeni domovini, da ste mislili nanje, ko se je Božič bližal. Četudi bodo morda zvedeli mnogo pozneje, ne bo zato nič manjša njihova globoka hvaležnost. V božjih mislih in v Očetovem srcu se bosta strnili vaša predbožična velikodušnost in njihova pobo-žična hvaležnost v lepo celoto, kakor da se je oboje porodilo v enem in istem trenutku.
Se pred Božičem naj začne poganjati iz tega semena PETI TISOČAK! Naj raste in se razvija in naj prikipi do vrha hitro po novem letu.
Nič se ni spremenilo glede naše zbirke in nihče naj ne sprašuje: Ali še vedno zbirate za maše? Odgovor je vsakemu isti: Se vedno zbiramo in bomo nadaljevali, dckler ne mine potreba. Pot je še vedno odprta tem tisočakom in nič ne verjamem, da bi narasla voj-skina vihra do tolike sile, da bi se reklo: Zdaj ni nič več mogoče . . .
Se bo mogoče in zato ne zaprite svojih src, ne stisnite svojih rok, ne dajte svojih žepov zašiti!
Pred mesecem dni sem hotel na takemle mestu zapisati dober nasvet: Namesto voščil prijateljem za Božič — darujte za maše in poženite TISOČAK navzgor! Pa bi se menda zdelo ljudem preveč nenavadno in preveč .nepravično .. .
Potem sem bral in videl na lastne oči, da srbski domoljubi niso smatrali za nepraktično podobno ravnanje. Božičnih kart ste razposlali mt-ljon, razdali tudi vagone božičnih darov. Tudi to ste z ljubeznijo storili. Kljub temu je narastel četrti tisočak pred Božičem do svojega vrha. Pa bodo prišle drugačne prilike, ko vam bo dano, name STO česa drugega za porasl novega tisočaka darovati. Imejte to v mislih. Ob dopolnjenem Četrtim tisočaku pa iskreno voščilo: vesei BOŽIČ IN SREČNO NOVC LETO.
P. B. A., 6019 Glass Ave.
Cleveland, Ohio -—o-
GLAVNI DOBITEK ZADEL
PREDEN SO GA OBESILI
V Teheranu so na smrt obsodili tamkajšnjega : brivcs Boika, ker je nekoga umori in oropal, da bi se polastil njegovega denarja. Mož, ki j: vse življenje hlepel po denai-ju in bogastvu ter je zaradi tega tudi izvršil hudodelstvo-je tudi stavil v loterijo. Neka. ur prej. preden so ga pelj pod vislice, je pa Drišlo sporočilo, da je njegova srečka zs dela glavni dobitek. Ker Boii ni imel sorodnikov ter nobeni!? postavnih dedičev, bi moral:; za njim podedovati država. Boik pa je bil na državo hud ker je — tako je on sodil — ona kriva, da bo prej obešer. preden bi se mogel veselit; svojega bogastva. V tej zadregi je kratkomalo tik pret smrtjo svoje premoženje zapustil svojemu rablju.
-o-
IZDELOVANJE AVTOMOBI 1 LOV SE USTAVI?
Washington, D. C. — Direk tor produkcijskega u r a d £ Knudsen je zadnji ponedeljek namignil na to, da se utegne tekom par mesecev popolnoma ustaviti izdelovanje avtomobilov.
2. STAY HOME
The safest place in an air raid is at home.
If you are away from home, get under cover in the nearest shelter. Avoid crowded places. Stay of the streets.
. The enemy wants you to run out into the streets, create a mob, start a panic. Don't do it!
If incediary bombs fall, play a spray from a garden hose (never a splash or stream) of water on the bomb. Switch to a stream to put out any fire started by the bomb. Switch back to a spray for the bomb, bomb will burn for about 15 minutes if left alone, only about 2 minutes under fine water spray. A jet splash, stream or bucket of water will make it explode.
Under raid conditions, keep a bathtub and buckets full of water for the use of the fire departments in case water mains are broken.
If you have a soda-and-ade extinguisher (the kind you turn upside down), use it with your finger over the nozzle to make a spray. Don't use the chemical kind (small cilinders of liquid) on bombs. It is all right for ordinary fires.
But above all, keep cool, stay home. "
Choose one member of the family to be the home air-raid warden, who will remember all the rules and what to do.
Torek, 30. decembra 1941
jl M. Trunk;
TEDENSKI KOLEDAR
4.	Nedelja — Ime Jezusovo.
5.	Pondeljek — Simeon.	_ t f t t 1.
6.	Torek — Sv. Trije Kralji.	- , * i f-
7.	Sreda — Valentin.	£ f * £ J{ f ||t
8.	Četrtek — Severin.	>
9.	Petek — Jolijan.	^ A I € Wm
10.	Sobota — Pavel, pusč.	i i A I I JL % a.
PRVA NEDELJA V JANUARJU
"Kristus je nas ljubil in se je dal za nas kakor daritev in žrtev Bogu v prijetno dišavo" (Efež. 5, 2).
Daritev našega Gospoda Jezusa Kristusa na križu j« bila gotovo najvišja in Bogu najpri-jetnejša daritev, ker se mu je daroval dar neskončne vrednosti, neizmerne vrednote. Kaj darujemo Bogu mi, če bi mu darovali tudi kakor Kristus dušo in telo? Prazen nič smo in se ne moremo primerjati z neskončnim Bogom. Kristus se je samega s^be tebi daroval kot Bog in človek, svojo presveto telo in dušo, svojo kri in življenje, svoj Čas, svoje delo, svojo čast in dobro ime. Ne moreš in ne smeš mu ponuditi manj! Darovati mu moraš vse, samega sabe, ker se je on tebi tako daroval. Vsekako mu boš dal neskončno manjši dar,.kakršnega si prejel, in vendar tudi krasen dar. Ravno to je, kar je on sam prišel iskat iz nebes, za kar se je včlovečil, za kar je živel, trpel in na križu umrl.
Cemu se bojiš izročiti se Bogu in njegovi službi, njegovi volji in previdnosti? Ali ti hi dosti dober in se ti ne zdi vreden tvojega zaupanja? Ti se moreš motiti, on se ne moti. Tvoja skrb more prenehati, vsaj ponehati, njegova nikoli. Delati moreš za svoje pogubljenje, meneč, da delaš v svoj prid, on se ne more nikoli varati, in pota, po katerih te on vodi, mu ne morejo biti neznana. Ali ni čudno, da imamo mi ljudje, čeravno poznamo Boga kot najpopolnejše Bitje, tak strah, da bi se popolnoma njemu izročili, prepustili? Ako ti manjka takega poguma, ti manjka še veliko na krepostih in izpopolnenju. Nimaš še dosti ljubezni do Boga, manjka ti zaupanja in spoštovanj^ do njega, primanjkuje ti ponižnosti, zatajevanja samega sebe in še celo vrsto drugih kreposti nimaš. Ali ne izgleda, kakor bi imel nekaj skritih misli in govoril Bogu kakor hudobni, ničvredni hlapec: "Vem, da si trd človek" (Luka, 19, 21)?
NARODI V SVOJIH r HIMNAH
Narodna himna je najslo-vesnejša pesem, v kateri pride do izraza ljubezen do domovine, zato se tudi poje ob slovesnih prilikah. Pri narodih, ki imajo lastno državnost, je narodna himna obenem tudi državna himna; države, v katerih živi več narodnosti, pa imajo posebne državne himne. V teh himnah se odr-žava preteklost naroda, glavne oznake njegove domovine, dragocenost maternega jezika -— v besedilu in napevu. Himne narodov z bojno in nemirno preteklostjo se zelo ločijo od himen narodov,' katedrih razvoj je bil miren. V monarhijah se v himnah slavi tudi monarh in njegov rod, v čemur je obsežena tudi slava vsega naroda. Napevi takih himen so vzneseni in slovesni, j Večina narodnih himen je na stala ob raznih važnih zgodovinskih trenutkih. Večinoma tudi niso stare, ampak nastanejo šele, ko se narod zave svoje samobitnosti in stopi pred svet kot posebna, sama v sebi strnjena skupina v človeštvu.
Kuba je sledila Zed. državam ter je napovedala vojno Nemčiji in Italiji Slika kaže predsednika Batista (na levi), predno je podpisal vojno napoved-poleg njega stoji njegov tajnik.	'
Najstarejša narodna himna v Bvropi je angleška "God save the king" (Bog ohrani kralja), ki je nastala pred 200 leti. Francoska "marseljeza" ie bila prvotno himna vojaštva od Renu, ob revoluciji pa je postala splošna narodna himna, ki so jo prepevale vse množice po ulicalr in je pozneje postala himna republike. Ze začetne besede večinoma povedo značaj himne in bistvo državnega ustroja (ali je republika ali monarhija). V naslednjem podajamo začetke nekaterih državnih himen: Ar-gentinija: "Poslušajte, umrlji-vi, sveti klic: svoboda'* (nastala je gl. 1813); Brazilija:
"Glejte mehke bregove Yra-pangosa"; BoUta*-"®' "Sumi Marica okrvavljena"; Chile; "Cisti Chile"; Danska: "Kralj Kristijan je *tal ob visokem jamboru"; Finska: "O dežela, o domačija, o domovina"; Japonska: "Naj procvita cesarjeva hiša"; Jugoslavija: "Rešil si nas, Bog pravice" (poleg hrvatske "Lepa naša domovina" in slovenske "Naprej zastava Slave"); Letonija: "Bog blagoslovi Letonijo"; Litva: "Litva, naša domovina"; Mehika: "Mehikanci, ko tromba zapoje"; Nizozemska: "Viljem nasavski, junak dit-čeve krvi"; Norveška: "O, mi ljubimo to deželo"; Poljska: "Poljska še ni propadla"; Portugalska: "Junaki morja"; Romunija: "Naj živi naš kralj v miru"; Švedska: "Ti stari, ti svobodni, ti skalnati sever" * Švica: "Ce ti kličeš, moja movina"; Turčija: "Ne boj se, v jutranji zarji plapola rdeča zastava"; Ogrska: "Bog blagoslovi Ogrsko"; Združene države: "V zgodnjem jutru jo vidiš" (namreč: zastavo z zvezdami) .
tleh . . .
Michigan z vsemi svojimi mesti in vasmi in nepreglednimi polji živi v svetem miru ob stoenajstletnici velikega dneva, dočim Smartin in Metlika in sto njunih tovarišev preživljajo apokaliptične dneve. Razdor in sovraštvo, brezverstvo in bogokletje, jok in stok, u-boštvo in preganjanje je dahnilo s strupeno sapo po vsej ljubljeni zemlji slovenski. Postalo je delež slovenskih mater ... .
Pa mi povejte, verni rojaki, kdo je najbolj pripraven, kdo je najbolj poklican, da si ga izvolimo za tolažnika uboge Slovenije v njenih okovih? Kdo naj ji v teh bridkih urah ob strani stoji, kdo naj ji kaže pota v boljšo bodočnost?
Kdo drugi, če ne božji slu-žavnik — Friderik Baraga!
Prosimo ga, naj ob 111. letnici svojega prihoda v Ameriko zapusti za nekaj časa duhovna michiganska lovišča in naj se preseli v duhovno puščavo mile Slovenije. Naj tam potolaži plač naših mater, naj izprosi pri Bogu s svojo močno pri-prošnjo, da napočita mir in svoboda po slovenskih planinah in dolinah in holmih.
Da, naš Friderik Baraga! V tvoje roke polagamo usodo domovine za morjem. In dobro veš, kako si zamišljamo njeno usodo. Ne v okovih tujih navalov, tudi ne v verigah brez-verstva in greha — v svetli svobodi telesa in duha naj se sprosti za velike naloge, ki jih tisočletja od nje pričakujejo.
Baraga! Naj zaplava Tvoj duh tam od Triglava čez hrib svetega Jošta vse tja doli do
Metlike onstran pravljičnih Gorjancev, pa vse tja do skrajnih mej slovenskega zapada in vzhoda. Danes Te kliče domovina, ker Te potrebuje in Te hoče imeti v svoji sredini.
Rada Te je pustila v tujino pred 111 leti, ker je vedela, da ji boš v ponos in veselje. Zdaj Te pozivlje nazaj, ne more biti brez Tebe! Pridi! Ko boš dovršil veliko nalogo na domačih poljanah, potem se vrni v svoja lovišča v božjem i-menu.
Baraga, bodi naš svetnik, naš zavetnik, naš priprošnjik.
Izprosi naši domovini, da bo kmalu zopet zadihala svobodno in mogla roditi novo vrsto mož, kot si bil Ti in toliko Tvojih sogorečnikov, ki so nastopili pot za Teboj 1
Daj, o veliki Baraga, da bo kmalu napočilo domovini SREČNO NOVO LETO svobode za čas in večnost Tvojih Tebe ljubečih rojakov!
Tako je torej napisal za 111. letnico prihoda Baragovega Ameriko nekdo, ki vseskozi zasluži ime; Baraga Drugi. Napisal je, da njegovo besedo poda rojakom Baragov Svetilnik.
In kaj naj reče Svetilnik k temu s svojo besedo?
Čuti, da je nepotrebna njegova beseda, spoznava, da je rima primerna. Zamižati mu kaže spričo takega ognja, povesiti žarke in vdano dahniti: AMEN!
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na» roče!
___ JAPONCI SEŽGALI SVOJE DOKUMENTE
Po izbruhu
vojne med Ameriko in Japonsko so japonski zastopniki, predno so se pripravili, da zapu-Bte to deželo, uničili vse svoje tajne dokumente. Gornja »lika kaže, ko člani japonskega poslaništva v Washington u zažigajo take listine. --	'
KUBA V VOJNI
NIDELJSKI KOTlCEKlI
Torek, 30. decembra 1941
AMEHUiu^SjLi sn^jv^hEt
Stran 4
Za pevce in glasbenike
POSVETNA GLASBA
"NA INDIJO"
Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič
ZGODOVINSKI ROMAN
An assault with incendiary bombs against the flimsy built cities of the island empire likely would be devastating. Japan has lived in terror of this for years, and now is Russia's chance. It isn't a particularly nice operation to contemplate. but the Japanese have been handing out this sort of thing to the Chinese for years — reportedly bombed and machine-gunned civilians in Hawaii yesterday, for s that matter . . "
Viš, kako špegajo Ameri-: kanci že prve dni na — Runj-: jo, ko so dozdaj špegali le na to, da bi Rusijo čim bolj oško-1 dovali. Preobrat v mišljenju i je dober, upajmo, da ne bo le - radi sile, ker je začela japon-i ska voda Amerikancem in An-a gležem v grla teči. i Ako Rusija more porabiti ta "chance" in ga izdatno porabi zoper te perfidne Japonce, utegne nekaj zasvitati tudi še za vseslovansko zadevo-Zanimivo pa je že zdaj, kako se obrača. Naj bi se tudi temeljito obrnilo!
-q-
DOKAZE O DELOVANJU RAZPUŠČENIH DRU- : STEV SHRANILI
Francoski službeni list je objavil zakon o likvidaciji i-metja tajnih društev v Franciji ki so bila prepovedana z zakonom iz lanskega leta. Nove odredbe omogcčajo, da se o-hranijo^ zgodovinska dckaziia o delovanju razpuščenih društev. Arhive in ostali material so izročili narodni biblioteki.
DRJHNJ.SETpj
OPTOMETRIST	| i Pregleduje oči in predpisuje očal*
23 let izkušnje	\ i
1801 So. Ashland AveaM	. 1
TeL Canal 0523	\ 1
Uradne ure: vaak dan od	9.' J
zjutraj do 8:30 zrečer.	i •
MICHAEL TR1NK0 IN SINOVI
PLASTERING vnd PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljal ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar hnats za oddati kako pleskarsko (plastema) dalo,
pokličite nas jp vpraiajte nas za cene. Nobena zamere od naa. ča daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo na Se cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
iMaroane:
Adamič, Emil: STO NARODNIH PESMI za moški in mešani zbor........$1.25
Bajuk: NARODNE (10 pesmic v različnih priredbah) .............................. .35
Bajuk: SLOVENSKE NARODNE PESMI (moški zbor),
I. zvezek, (51 pesmi) ..................................-.................—......-.......—.......... 100
IV.	zvezek (24 pesmi) ..............................——..........-...........................—......
V. zvezek (29 pesmi) ...............................................................................................45
Dev: KOROŠKE NARODNE (moški, mešani, ženski zbor)
V.	zvezek (30 pesmi) .........................................................................................50 <
Pregelj: TROGLASNI MLADINSKI ZBORI (49 pesmi),-Izredno pri- ,
pravna zbirka za nase_ženske zbore .....—....................................-...........— «75
Prelovec: ALBUM SLOV. NARODNIH za srednji tjla* s klavirjem	]
l8 pesmi) ........................................................—............................... -.................75 (
Švikaršič: KOROŠKE NARODNE (moški zbor).
1. zvezek (30 pesmi) . .............................................................—.-.................'
II. zvezek (30 pesmi) ..........................................-.................-..................
111. zvezek (32 pesmi) ...............................................................-.................—
Žgan«: PUČKE POPIJEVKE IZ MEDJIMURJA ................................-.1.40
Žirovnik: NARODNE PESMI. Najbolj priljubljena zbirka.
I.	zvezek (,nvoški zbor, 123 pesmic^ „:...........................................................75
II.	zvezek (mešani zbor, 77 pesmic) .............................................-...........- -75
Umetne:
Adamič, Karlo: SLOVENSKI AKORDI.
J. zvezek (22 pesmi za mešani. 10 za moški zbor)..................—............$1.00
11. zvezek (15 za mešani. 7 za moški zbor) ............................................... 1.00
Aljaž: SLOVENSKA PESMARICA. Izdala Družba sv. Mohorja.
I.	zvezek, trdo vezan ..........................-—................................-.......-................1.25
II.	zvezek, trdo vezan .................................... ......................-..............-.....
Se vedno najboljša zbirka preprostih umetnih pesmi in nekaj narodnih, za moški in mešani zbor.
Balatka: PESMARICA MOŠKIH ZBOROV (25 pesmi, večinoma za
boljše moške zl>ore) ..........................-.................-...........*.*-—-....................... *®5
Druzovič: LIRA. Srednješolska pesmarica za moške zbore.
I. zvezek .........................................-.....................................................................
Foerstcr: DOMOVINI. Slavnostna kantata za moški zbor, samospeve
in klavir ...........................................................................................................- J
Foerster: SEDEM MOŠKIH ZBOROV. (Za boljše zbore)....................... 1.00
Oregorič, Emil: NAZAJ K MATERI. Pesem za en t?las s klavirjem. r * Slovensko besedilo je priredil P. Kazimir Zakrajšek.........................-----	_
Hubad: PESMARICA GLASBENE MATICE. Obširna in pestra zbir-
>, ka za moške zbore ....................................-..................................."
(Hubad: DVANAJST SLOVENSKIH IN HRVATSKIH MEŠANIH %
ZBOROV. Izdala Glasbena Matica ......-........................................-----— 100
I Hubad: TRIJE MEŠANI ZBORI. (E. Adamič: Mlad junak po vasi jez-
di. Premrl: Slovenska govorica, Foerster: Straža ob Adnji)................. .75 !
Lahamar: GORSKI ODMEVI.	<
I.	zvezek ('i preprostih moških zborov) ................................................- -50 (
II.	zvezek (4 mešani zbori) .............................-................................................................................
Laharnar: PLANINKE.	-
I.	zvezek (6 pesmi za mešani zbor) .......................................................... ~~ !
II.	zvezek (4 pesmi za mešani zbor) .............-.......-------------------------------50 ,
Laharnar: POMLADANSKI ODMEVI.
II zvezek (4 pesmi za mešani zbor) ........................................—......... -50 i
Lajovic: GOZDNA SAMOTA. Zelo umetna skladba za troglasen ženski
Prelovec-' PETNAJST SAMOSPEVOV ZA GLAS S KLAVIRJEM.
V tej zbirki so razen Prelovca zastopani naslednji novejši skladatelji:
E Adamič. Premrl, Tome. Bravničar. Svetel, Vodopivec............ ....................1.00
Prelovec- JAZ BI RAD RDEČIH ROŽ. Priredba za dvospev m klavir .35 Prelovec: DVB PESMI ZA MOŠKI ZBOR IN BARITON SOLO.
(Zapoj mi pesem, dekle; Skrjančku) ..............-.............T"""";.............Zli
Premrl: BRATJE SLOVENCI SMO.....Koračnica ..za dvoglasno petje ^
in klavir __4—..............................-............................"'""T "r~r~s	,n
Sattner: BRATOM ORL0M! Orlovska himna za moški zbor...,	.10 Schwab: ZLATA KANGLICA. Ljubka in pripravna koncertna skladba
za mešani zbor. klavir in harmonij —--------------------—-----—-------------
Vodopivec: KOVAČEV ŠTUDENT. Spevoigra v treh dejanjih.	^
Vodomec1:0 Kmlfii^^fe f
Vodopivec: ORLOVSKA PESMARICA (9 pesmi za sopran m alt)----- .25
Vodopivec: SKLADBE ZA MOŠKI IN MEŠANI ZBOR.
(10 pesmi 1921) .........................................................-......................I?
Vodopivec: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (10 pesmi, 1923)........-- ----- £
Vodopivec: POLJSKE ROŽE. (4 poljudno umetne pesnu za mes. zb.) A5
Učne knjige za petje:
Bajuk- PEVSKA ŠOLA. (Kako se človek izuri peti po notah)................$1.25
Nedved: POČETNI NAUK V PETJU ...................-......................................30
NARODNE PESMI PRIREJENE ZA RAZNE INŠTRUMENTE Klavir (piano):
Parma- POZDRAV GORENJSKI. Valčki za glasovir. (Venček slov. Parma: POZDRAV GORENJSKE. Valčki za glasovir. (Vencek slov. ^
narodnih) ................-.....-..........................................~............7, .........V........
Pavčič: MALI PIANIST. (15 narodnih pesmic za pocetnike na piano. ^
pavat:trKLIV^SKI ALBUM ZA SLOVENSKO MLADINO. "(81
slovenskih narodnih napevov) ..........................-..................................... 1*®e
Gosli (violina):
Korun: VIJOLINSKA ŠOLA, I. zvezek------------------------------------------------* -JJ
Vedral: NARODNI ZAKLAD. (Zbirka slovenskih pesmi).........................75
Citre:
Kozeljski: PODUK V IGRANJU NA CITRAH. Štirje zvezki. Vsak.....50
Tamburaški zbor: Bajuk: SLOVENSKE NARODNE PESMI za tamburaiki zbor in pe-
tie. (7 izbranih napevov) ........-............................-..........--v-..........—-75
Bajuk: BOM ŠEI> NA PLANINCE. (10 izbranih narodnih pesmi za
tamburaški zbor) .....;................-..................................------.,.--------------------------75
Bajuk: NA GORENJSKEM JE FLETNO. Zbirka slov. narodnih za
tamburaški zbor ..........--........................................................................
Orkester:
Prav majhni orkestri si lahko pomagajo z zbirkami za piano, kakor zgoraj navedenima obema Parmovima zbirkama in Pavčičevim Klavirskim albumom, — večji orkestri pa si bodo še najlažje pomagali z Bajukovimi zbirkami za tamburaški zbor.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, '	Chicago, Illinois
NE OSTANITE BREZ
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CSflf* stane samo ------------------------^V?^!
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo-------*
Naročila sprejema:
"Baragove Pratike"
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
IBBiBljSgBilBBS1
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do--	ber list bogati dovekoro znanje. Dober zanimiv list dela vam tova-
rištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
I	NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
I ^^m ' STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
a

Peter se je vračal po Nevi iz praharne, ki se je takrat nahajala na petrogradski strani za Koltovsko cesto. Težko je bilo carju misliti na vožnjo v trdnjavo in zasli-šavanje krivega kneza. Čakala so ga temna, zavisti malo vredna razkritja, ki razburjajo žolč in vzbujajo srd. Peter se je - spomnil male hišice z vrtom na bregu nasproti Petrovskega otoka in ukazal prk krmilu sedečemu služabniku Vasiliju, naj j zapelje tja. Tam je pri vdovi kovačevi, pekarici, stanovala s sinom Kasatkina.
Car že dolgo ni videl Dunje. Znano mu je bilo njeno brezuspešno pričakovanje, njene muke, in v skrbeh za njo je pre-mišljeval, kako bi zajamčil usodo njenemu /
sinu.	_	I
Pljuskanje vesel in rahlo zibanje ladje je napeljalo Petra na mehkejše misli o Garaginu. Notranji glas mu je šepetal, da se ne sme vse kaznovati v zlobnem, pokvarjenem človeku; da se neredko, kakor baš v tem slučaju, lahko še prikažejo nepričakovani povodi za pomiloščenje in celo za pozabo neprostovoljnih, od surovih navad povzročenih grehov. — "Tu pa obstoji sumnja o pristranski zaščiti in koristi sodnika," — je pomislil Peter. — "Razen tega se neprimerno hudo razvnemajo . preiskovalni sodniki-častniki, med njimi f{ knez Jakob Dolgoruki in Danilič, ki se je že večkrat pokazal od nečiste strani . . . Ali so zopet podkupljeni? Kje je potem potuha, opora v borbi? To ni mogoče . Ne verjamem ... Dovolj je, da so se izjalovile nade, da bi mogel odpreti novih potov Iztok . . . Propadel je Bekovič, vrnil se je Buchholz . . A kje je konec nesoglasju, izpodletelim načrtom? . . . Požri, Gospod, žrtve hvale, stri jih in mene proslaviš !" ... se je spomnil Peter besed svetega pisma.
Prebivalci- puščobne, v brezovem gozdiču skrite Koltovske strani so se zganili, ko so-ugledali carsko ladjo, ki je zavozila k bregu. Okna so se odpirala. Otroci so tekli čez mostiče in luže k pristanišču. Med drevjem se je pokazala hišica peka-rice.
Ko se je pokazal Peter, je ob robu goz diča, ne oziraje se na blato in luže, tekla gologlava ženska in mahala z robcem. Za njo je šel naglih korakov, nesoč etroka v naročju, visok, plečat, navidez tuj mož z mornarsko jopico tujega kroja in pološče-no čepico s širokimi krajci. — "Mornar z inostranske ladje!" — je pomislil Peter, stopivši na breg.
Medtem je bila Dunja, ki malo da ni padla, pribežala k pristanu, hotela nekaj reči, a ni mogla od razburjenja. Bila je vsa iz sebe in vsa rdeča od solza .
— Pojdi vendar, ah hitreje! — je zaklicala s trganim glasom in vzhičena gledala prihajajočega moža.
Ta je obstal in spustil iz rok Dunjinega dečka. Triletni zavaljeni Petruška z od- . vihanimi nogavicami je zibaje se stekel preko mostiča k carju, ki mu je večkrat prinašal slaščic.
Peter je pogledal otroka. — "Kakšna poročila je prinesel sirotam ta zamorski gost?" — si je mislil. — "Ali je še živ izgubljenec? . . . Menda se je navadila letati prav k vsaki ladji.. ."
Zdajci pa se je zdelo Petru, kakor bi mu bili v obraz blisnili veseli, topli žarki. Nekje je že videl ti dve znani, tiho in milo vanj uprti očesi. — "Kdo je neki to? Kje sem videl, kje spoznal te vesele, dobre in smele oči?"
Pred Petrom je stal Aleksej Kasatkin. Solze so tekle po močno zagorelem in upadlem licu nekdanjega gardemarina.
—	Ti si? — je vzkliknil Peter. — Ka-satka! Ali si vstal od mrtvih?
Aleksej, Dunja in malček so objeli carju noge in mu s poljubi obsipali roke in
—	Govori vendar, Aljoša, govori! — je v solzah kričala Dunja in sunila moža. —
i Vaše Veličanstvo, k nam .. ..v hišo, na vrt ... imamo sadje, mleko ... Peter je šel s Kasatkini.
—	No, daj, romar, da te ogledam! — je rekel car in sedel na vrtu. — To je čudež! ... Toliko let smo ga prištevali med iz-
/ gubljence, sedaj pa se je našel! Od smrti I je vstal v življenje! To me veseli, prav zelo veseli! . . . Pripoveduj, ti novi Odisej, kaj si doživet. . .
Car se je več kot eno uro mudil pri Ka-satkinovih. Pušil je pipo, jedel sadje in pil ] mleko. — "Kar je okusno, ni drago," — je rekel Dunji. "Drago je, kar pride iz tvo- < jih ljubeznivih ,rok." Sedeli so pri mizi pod senčnato staro brezo.	\
—	Je li res, da je knez poginil vsled iz- ' daje Kalmikov? — je Peter segel v bese- | do Kas&tkinu. — Pravijo, da so ušli in ob-
i vestili hana . ..
( — Tudi to je bilo vzrok, — je odgovoril Aleksej. — Glavni vzrok pa je bilo v taboru pomanjkanje obleke in hrane . . . Kaj je bilo moči storiti? Na toliko tisoč vojakov je prišlo tristo velblodov, a še teh je padlo čez polovico . . . Potem pa še tisto, kar se je groznega zgodilo s knegfnjo in njenimi otroki . . .
—	Torej prehranitev, obleka? — je rekel Peter strogo. — Govori odkrito; vojak je gladoval kakor pod Buchholzom, je bil slabo oblečen in obut?
—	Kakor praviš, gosudar . . .
—	O, ti provinjantniki in brigadni komisarji ! Ti so v^ega krivi.. . Nikomur ni zaupati... A kako si se ti rešil, govori!
—	Usojeno mi je bilo, kaj hočem? — je odgovoril Aleksej in se ozrl na Dunjo. — Hvala Bogu, da sem rešen.
—	No, pripoveduj!
—	Ranjenega so me izlečili v Hivi, kakor se je pač dalo, potem pa so me prodali v Kašgar.
—	Za koliko?
—	Za štiri barvane telečje kože.
—	To se pravi za safijan? Tako je.
—	Ali so tam lepi safijani?
—	Mehki so, kakor svila.
—	Kakor kaže, v tistih krajih niso poceni, — je rekel Peter pomislivši. — Štiri kože! drag si bil . . .
—	Zvedeli so, da znam streljati s topovi, — je rekel Aleksej. — Zahtevali so od mene, naj jim pripravim vzete topove in tamošnje ljudi učim streljanja.
—	A kako so"te držali?
—	V Hivi na verigi, v Kašgaru proste-je. Nudila se mi je prilika in ubežal sem v Indijo; odtod sem bil vsled naročil Vašega Veličanstva in s posredovanjem nekega zdravnika po morju prepeljan v Ho-landijo in semkaj.
Solnce je zašlo za gajem in postajalo je hladno. Car, ki ie imel to poletje mrzlico, si je dal z ladje prinesti plašč in šel k reki.
—	Torej si na svoje oči videl, da so usmrtili pokojnega Bekoviča? — je vprašal Peter, ko se je vozil nazaj s Kasatki-novimi, katere je bil povabil, naj ga sprej-mijo v dvorec v Poletnem vrtu.
(Dalje prih.)
Zdaj bodo Japonci v ospredju. Tu je nekaj vrlo zanimi- b vega posredno nekaj za nas c Slovane, ako smemo sedanjo li Rusijo prištevati v slovanski J krog. Da je Hitler za napa- t 1 dom, o tem ni dvoma. Udarila I i je osišče, ko je udaril Japonec, t i MacKenzie piše: ' However, t 1 unless the signs are wrong, the [ 1 Axis isn't likely to win the wa>\ s i So while there may be some f 5 who wish that our own Com- < modore Perry hadn't dug the 1 Japanese out of their primitive t 5 isolation ninety years ago,
there can be few who doubt ] 5 that we can put them back j 5 where they came from . . 1 To se nanaša na zgodovinsko < dejstvo, ko je Perry prišel na , Japonsko in so se Japonci za- i 5 čeli udejstvovati v svetovni : 5 javnosti. Rekli bi lahko, da je 0 Amerika ustvarila Japonce. In o cd tedaj jih je Amerika hudo negovala, tako da so Japonci 5 mogli udariti na — Rusijo, :n o so jo udarili. Pri tem so pomagali tudi Angleži. "Za vsakim japonskim mornarjem je stai angleški mornar", mi je povedal v Suezu Anglež, ki je vedel, kako je bilo za kulizarr.t Rivši predsednik Theodor Roosevelt je priznal da je storil napako, ko je pri mirovnih pogajanjih v Plymouthu pomagal Japoncem, da potlači Ruse. Proti Rusom je bila ameri-kanska in angleška mentalite-ta na isti stopnji. Ta mentalite ta se je šele zadnje dni izpre-menila, ampak Amerika in Anglija imata zdaj Japonce na vratu. "To put them back again ..." to ne bodo mačje solze.
In še nekaj je zanimivo že
prve dni. Isti MacKenzie še zapiše : "It is too early to estimate the exact nature of the war which we have on our hands. Much will depend on whether Russia comes in against her old enemy promptly. The Re^a have a marvelous opportunity right now to unleash some terrific air raids against Japa:; with their Vladivostok fleet, which is only 600 miles away.
J. M. Trunk«