Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-rieliska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub« Ijiina št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jevu 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Se o kmetijski križi Našu javnost se vse premalo bavi z gospodarskim problemom. Zato tudi včasih, ko je treba velikih odločitev, ne najdemo dovolj pripravljenih naših ljudi. Zlusti jjogrešamo v teh tež.kih časih kmetijske zbornice, ki je kuiet-skemu stanu bolj jiotrebna, kakor kukršnemu-koli drugemu stanu. Imamo že celo vrsto stanov, katerih zbornice z uspehom branijo njih interese. Poglejmo samo Trgovsko, Obrtno in Industrijsko zbornico, katere uspešno delo je povzročilo, da se je položaj slovenskih trgovskih in obrtnih gospodarjev zboljšal. Nobene prilike ne zamudi zbornica, da poudari jjotrebe in zahteve svojih interesentov. Edino kmetski stan, ki jc številčno, pa moremo reči tudi gospodarsko najvažnejši v državi, nima danes fora, nu katerem l>i lahko povedal svoje mnenje o aktualnih gospodarskih vprašanjih. V vse drugačno smer bi lahko šla danes gospodarska jx>-litiku v državi, če bi imeli kmetijske zbornice. Danes so p-oleg Kmetijske družbe zadruge še najbolj poklicane varovati kmetske stanovske interese. Toda one niso obvezne organizacije in zato svojim zahtevam ne morejo dati takega poudarka, kot bi jih dale zbornice. Danes je naše kmetijsko gospodarstvo v tako grozni krizi, du stoji jkmI njenim vplivom že vse naše gospodarstvo. Nizke cene kmetijskih proizvodov povzročajo, da kmet s prodajo pridelkov ne dobi povrnjenih niti produkcijskih stroškov. Zato je danes kmetsko tlelo tako poceni. Kreditne potrebe dežele pa vedno bolj rastejo, formiranje novega kapitala po sc jc zaustavilo. To krizo kmeta čutijo vedno bolj tudi obrtniki in trgovci pa tudi mesta. Veliko sc jc žc pisalo o vzrokih agrarne krize pri nas in |>o vsem svetu. Ne bomo naštevali vseli vzrokov, ki so privedli do tega stanja. Vzemimo sumo nizke ccne kmetijskih proizvodov, ki so najbolj viden znak in tudi vzrok za slab položaj našega kmeta. Ko čitamo jioročila o sejmih nu deželi, vidimo, du so prav zu prav kmetijski proizvodi brez cene. Zato bi morala iti državna politika za tem. da kmetu zasigura kolikor toliko znosno ceno za njegove proizvode. Znano je, da je država v tem oziru že storila prve korake. Toda opozarjali smo, da prvi koraki niso bili v (»osebno korist slovenskega kmeta. Nasprotno, stroške zu znosne cene žita bo nosil naš kmet, ki jc svoje gospodarstvo zaradi najrazličnejših razlogov že preusmeril v druge panoge produkcije, ki so plodonosnejše. Naša kriza ui kriza žitne produkcije, pač pa kiizu drugih rastlinskih predmetov, kakor tudi živine. Zato ravno bodo naše kmetijstvo ti ukrepi zadeli x večji meri in celo pospešili krizo slovenskega kmetjstva. Že danes nc moremo primerjati gospodarskega položaja našega kmetu s položajem kmeta v žitorodnili krajih dr-žuve. Naša kmetska |H»sestva so mujhnu in že danes ne morejo'prenašati bremen krize. Zlasti je to treba pouduriti sedaj, ko jc tudi naša lesna kriza na višku. Les pa je bil ravno predmet, katerega izkupiček je doslej našemu kmetu pomagal iz težavnih razmer. Danes pa tega ni iu gozdov sc seka manj kakor preje, kar na vse zadnje tudi ni slabo. Kajti že so sc pojavili glasovi. omaguti našemu kmetu. Kajti izmed dosedanjih ukrepov je bil občutno breme za v,se nn.šc slovensko gospodarstvo. Davčna bremena postajajo neznosna. Zlasti bi bilo umestno z pametno gospodarsko politiko dvigniti ccnc kmetijskih proizvodov, kajti veliki padec cen kmetijskih proizvodov ni imel za jioslcdico tudi odgovarjajočega padca življenjskih stroškov. Zato bi bilo pravilno, da gre gosj>odorsko jiolitiku zu tem, da se zmanjša razlika med ceno, po kateri kmet prodaja in med ceno, katero plačuje konzum. Končno pa je treba izpregovoriti šc besedo 0 cennli industrijskih proizvodov. Vsepovsod vidimo, kako nizke so ccne industrijskih sirovin, pa ne čujemo dovolj o znižanju cen industrijskih proizvodov. Kartcli še vedno neomejeno diktirajo cene. Poglejmo samo sladkorni kartel. Vsuko leto na 100 milj. Din gre v inozemstvo v blagajne tujih kapitalistov. V tem knrtelu sta tudi dve državni tovarni sladkorja, ki pomagata delati kurtelu ogromne dobičke. Končno ima država od teli dveh tovaren samo par milijonov dobička, na drugi strani pa država s tem. da pusti svoje tovarne v kflrtclu, * 1 v. / • - • v * > Tu jc najlepša prilika, ila se pokaže socialno mišljenje v praksi. Saj je kartel nabral že dosti lepe dobičke in bi bilo prav. da bi v splošni gospodarski krizi kapital doprinesel več žrtev kot jih je doprinesel doslej. da sc tako izrazimo, ker končno kopitni skuša z uspehom vsa bremena prevaliti na kon-sumente. Pri nas bi se moral začeti odločen boj proti kartelom. ki so v škodo celokupnemu gospodarstvu. Saj n. pr. sladkorni kartel plačuje izredno nizke cene produccntom sladkorne peec. Javna deta v Italiji Rim, 24. julija, ž. V j>alafi Venraia se je vršila pod predsedstvom Museolinija konferenca, na kaleri je bil izdelan načrt za velika javua dela v bodoči sezoni. Ta načr'. je bil izdelan v sporazumu •z vojnim in prometnim ministrstvom in ga je Mussolini odobril. V načrtu predvidena javna dela imajo namen zmanjšali brezposelnost v Italiji. Dve milijardi in pol ur Gigantični načrti elektrifikacije v Rusiji — 17.000 delavcev gradi največjo električno centralo na svetu London, julija 1931. I Ravnokar je izšla v Londonu dolgo pričakovana knjiga »The Soviet Five Year Plan and its effects on NVorld Trade« (Sovjetska petletka in njen vpliv na svetovno trgovino). Knjigo je napisal na povratku iz Rusije sloviti ameriški časnikar H. R. Knickerbocker, katerega je njegov list »New York Evening Post- poslal na študijsko potovanje v Rusijo. Pisatelj je kot malokdo imel priliko dobiti vpogled v razmere v sovjetski Rusiji, ker je povsod naletel na ameriške inženerje, ki so mu radevolje postregli z informacijami, ki sicer drugim »romarjem v Moskvo« niso dostopne. Knickerbocker trdi uvodoma, da se nahaja v Rusiji trenofno okrog 1000 ameriških inženerjev in preddelavcev. Nemcev bo po njegovem mnenju rav-notoliko. Italijani in Cehoslovaki prav nič ne zaostajajo. Nekoliko manj je Angležev in Švedov. Za njega je bilo naravnost odkritje, ko je videl, s kakšno suženjsko brigo kapitalistične države med seboj tekmujejo, da bi pomagale sovjetom in — zaslužile. Inteligenca pošilja tja svoje najbistrejše glave, tovarne svoje najfinejše stroje, banke svoj najdragocenejši denar, tako da je združeno vse, razum, tehnika in denar, največja pridobitja kapitalističnega reda, da pomagajo sovjefski državi, ki si je stavila kot svojo največjo zgodovinsko nalogo, da kapitalizem uniči. Najbolj instruktivni del knjige se peča z načrtom »največje električne centrale*, katero gradijo sovjeti na Dnjepru. V to svrho so ustanovili družbo »Dnjeprostroj« že 1927, ki naj dovrši to gigantično centralo do 1933. Načrt predvideva pridelovanje 2 tniljard in pol kilovatnih ur. Podjetje vodi neki ameriški polkovnik Hugh Cooper, ki je že svoje dni gradil velikanski Nilov jez v gornjem Egiptu, in takoimenovani Wilsonov jez v Muscle Shoals v Zedinjenih državah. Sovjetske oblasti ga prikrivajo in zelo nerade omenjajo, da se nahaja pri podjetju še 5 drugih ameriških inženerjev na zelo odločilnih mestih. Eden teh inženerjev je izdal, da so s sovjetsko vlado podpisali pogodbo, na podlagi katere imajo pravico uvažati carine prosto naravnost iz Zedinjenih držav vse pridelke, ki jih rabijo za svojo lastno vporabo, kakor hrano, obleko, pohištvo. Na podlagi te pogodbe so si zgradili celo ameriško vas. Jez, ki ga gradijo preko Dnjepra, bo dolg 2 km in 60 m visok. Voda bo padala 35 m globoko ter bo gnala 9 turbin vsaka z 85.000 konjskih sil. Največja dosedanja elektrarna v Ameriki predstavlja turbinsko moč 620.000, med tem ko bo elektrarna na Dnjepru imela gonilno moč 850.000 k. s. in bo proizvajala, kot zgoraj navedeno, 2 in pol miljarde kilovatnih ur. Podjetje bo porabilo I milijon 150.000 kub. m cementa. Na stavbišču se nahaja 17.000 delavcev; 30 žerjavov s kapaciteto od 40 ton, 10 kopalnih strojev in 54 lokomotiv je delalo v trenotku, ko je pisatelj obiskal stavbišče. Kako pa nameravajo Sovjeti uporabiti to velikansko električno energijo? Do sedaj je še vse premalo tovarn, ki bi mogle energijo izkoristiti. Zato nameravajo Sovjeti po načrtu petletke zgraditi za okroglo 8 miljard dinarjev novih tovarn, kakor tovarno za aluminij, ki bi jo zidali Francozi, tovarno za uporabo železa, električno topilnico, ki jo nameravajo graditi Američani. Vse tri tovarne bodo proizvajale poldrugi milijon ton izdelkov. Sovjetska vlada namerava poklicati v ta novi industrijski centrmn okrog 150.000 ljudi. Ko bo delo popolnoma dovršeno, bo po načrtih petletke stanovalo okrog dnje- prske centrale in okolišnih tovarn pol milijona ljudi. Energijo bi pošiljali celo v donske premogovnike. Stroški za jez so preračunani na 220 milijonov rubljev, tako da bi se ena kilovatna ura mogla prodajati po 30 par. Akoravno centrala še ni dodelana in vise načrti še prccej v zraku, je treba vedeti. da bo lahko nadomestovala 3 milijone ton premoga, to se pravi eno desetino vse premogovne produkcije. Z njo bi sovjetska država s svojimi 25 miljardami kilovatnih ur stopila na tretje mesto za / 1 i njenim i državami, ki proizvajajo 113 miljard, in za Nemčijo, ki proizvaja 30 miljard. j'red vojno je Rusija razpolagala samo z dvema iniljar-datna kilovatnih ur. To je napredek, katerega ni mogoče zanikati. Žalostno pa je, da je bil mogoč satno s sodelovanjem kapitalističnih držav, nad katerimi se bo Rusija enkrat maščevala. Spremenjena tahtiha Stalina Moskva, julija 1931. Te dni je objavilo sovjetsko časopisje Stalinov govor o potrebah sovjetskega gospodarstva in njegove predloge za izboljšanje. Čeprav je imel Stalin svoj govor že 23. junija na posvetu gospodarstvenikov, je bil natisnjen šele sedaj po 14 dneh. Radi tega zavlačevanja se domneva, da je voditelj s svojo spremenjeno taktiko v komunistični stranki naletel na odpor in ni mogel takoj uveljaviti svojega stališča. Stalin je v svojih izvajanjih jako previden. Osnovnih problemov se je le mimogrede dotaknil. Brez dvoma pa je govor zelo interesanten in prinaša na posameznih mestih ostro poudarjene zahteve. Treba je, da si je inozemstvo na jasnem, da Stalinov govor ne pomenja že kake osnovne spremembe komunistične politike, ampak le spremenjeno taktiko, katere osnovne poteze je bilo mogoče že opaziti v številnih gospodarskih obnovah preteklih mesecev. Kar pove Stalin o težavah sovjetske industrije, tii novo. Važno pa je, da jih baš Stalin omenja. V industrijskem razvoju ni ravnovesja. V nekaterih industrijskih podjetjih je znašal produkcijski narastek od januarja do maja 40 do 50%, v primeri z lanskim letom, drugod le 20 do 30%, v nekaterih pa tudi samo 6 do 10% in še manj. Posebno majhen napredek je opazovati v pretnogo-kopih in kovinski industriji. Da se to stanje zbolj-ša in se 5 letni načrt uresniči, misel, ki popolnoma prešinja vse sovjetsko življenje, razvija Stalin svojo novo taktiko.. Predvsem je treba nuditi industriji dovolj delovnih moči. Stalin zalo predlaga, naj se delavski naraščaj organizira na la način, da industrijska podjetja sklenejo z deželo pogodbo, v kolikšni meri naj se dovaja n«vo delavstvo. Tako bo delovni proces mogoče lažje mehanizirati. Veliko nevarnost za sovjetsko industrijo predstavlja namreč neprestana mena delavcev v sovjetskih podjetjih. Celo Stalin mora priznati, da je prav malo obratov, ki nc bi polletno ali celg četrtletno izmenjali 30 do 40% svojega delavstva. Takšen položaj je seveda nenaraven in nevaren. Vzroki so deloma v dosedanji sovjetski plačilni politiki, ki je šla za radikalnim izenačenjem delavskih plač, pri kateri je skoraj docela izginila razlika med kvalificiranim in nekvalificiranim delom, med zaposlitvijo pri lahkem ali težkem delu. To izenačenje je temeljito odpovedalo. Nekvalificirani delavec ni imel nobenega interesa na svoji kvalifikaciji, ker ni imel upanja, da pride na boljše. Poskusil je svojo srečo in romal od podjetja do podjetja v upanju, da se mu posreči dobiti bolje plačano mesto. Zato jc sedaj Stalin zahteval uvedbo različnih plač. ki naj odgovarjajo dejanskim sposobnostim delavcev. Tako so morali komunisti seči po starih kapitalističnih plačilnih metodah. Stalin pravi: Ne sinemo trpeti, da bo imel mehanik isto plačo kot cestni pometač! Plače je treba prikrojiti delovni sposobnosti in ne zgolj potrebam. Dalje zahteva Staliti kot sredstvo proti preseljevanju delavcev, izboljšanje stanovanjskih razmer, ki so ravno v industrijskih ozemljih naravnost katastrofalne. Seveda, kako bo mogoče to pereče vprašanje zbolj-šati, se še ne ve in tudi Stalin ni podrobneje določil pota. S posebno ostrostjo se obrača Staliti proti neredu in brezvestnosti v tovarnah in odločno zahteva, da naj se na celi črti uvede osebna odgovornost delavcev za hrano in obvarovanje strojev, kakor tudi za storjeno delo. Radi neprestanega delovnega tedna je čut odgovornosti sovjetskih delavcev silno padel. Stalin zahteva, da se petdnevni delovni teden tam, kjer zanj ni pogojev, odpravi, dokler ne nastopijo boljše razmere. Pravtako Stalin zelo ostro nastopa proti gonji proli specialistom, to je proti krivičnemu preganjanju inžetijcrjcv, višjih tehnikov, agronomov itd., kakor tudi proti zapostavljanju delavcev, ki so sposobni, a niso v stranki. Voditelj boljševikov izjavlja, da je nespametno in neumno v vsakem specialistu in inženjerju stare šole zreti že zločinca. Samo po sebi je umevno, da so ta izvajanja notranje politično zelo dalekosežna. Zelo zanimiva je ugotovitev, da sovjetska unija trenutno izvaža tolike množine žita. kakor se nikdar, odkar obstojajo sovjeti. Ker Stalin na drugem mestu priznava, da preureditev kmetijskega gospodarstva v kolektivno zahteva ifinogo denarnih žrtev, se vidi, da eksport žita nalaga /a enkrat sovjetom še vedno velike žrtve, ki se dajo razlagati iz nujne potrebe po inozemski valuti. V Stalinovem govoru je tudi mesto, ki ga bo ino/citistvo najbrže prezrlo, ki pa je važno. Kar se tiče upanja meščanske inteligence, da bo prišlo do inozemske intervencije, moram ugotoviti, da je vsaj začasno zidano na pesek. S tem je Stalin oficielno desavtii-ral znano boljševiško propagando, ki je opravičevala svoje silno oboroževanje / nevarnostjo oborožene inozemske intervencije. Ob koncu svojih izjav obravnava Stalin vprašanje, kako napraviti sovjetsko industrijo rentabilno. Zahteva se resno gospodarjenje, zmanjšanje produkcijskih stroškov, uporaba notranjih rezerv, sami principi, ki jih zasleduje tudi kapitalizem. Do sedaj je bila v industriji izvedena najstrožja centralizacija, poslej pa se uvajajo na novo veliki koncerni z gotovo decentralizacijo. Podjetja zopet dobe na čelo ravnateljstva, ki odgovarjajo za obratovanje. Nove gospodarske smernice, ki jih daje Stalin, so le izraz volje, da se petletni načrt izvede v vsakem slučaju. Stalinu pa gre v prvi vrsti tudi za to, da se ne uničijo z nestrokovnjaškim ravnanjem stroji, ki jih je ruski narod kupil v inozemstvu s silnimi žrtvami, in da boljševiki docela ne izgube dobre volje kvalificiranega delavstva, od katerega je v veliki meri zavisen uspeh. • Titutesco v nemilosti Najsenzacionalnejša politična novica iz Romunije ljubljenec Romunije moral demisionirati r'vši Bukarešta, 24. julija, ž. Ne le v političnih krogih, temveč v vsej romunski javnosti jc izzvalo senzacijo, ker je vlada odpoklicaln svojega londonskega poslanika Titulesca in postavila na njegovo mesto Aniona lade. Obstojajo važna mnenja o njegovem odpoklicu, posebno vadi lega, kev je Tilulescu vršil dolžnost zunanjega poslanika v Loročajo: Zloglasna krčma CornelkK je bila danes |»oru-šena s topovskimi streli, potem ko je policija izpraznila sosednje hiše Krčma je bila znano zavetje komunistov. Ko so jo s streli razbili, je vino leklo na vse strnili. Policija preiskuje ruševine, da dobi morebitno orožje »li pa orot>a.eandni material. Nad mestom leta eskadrilja letal, oborožena s strojnicami. Lastnik krčme, ki se tudi imenuje Corncllo, ima v mestu tri trgovine. Zadnje čase je postal komunist iti je dovolil, da se komunisti shajajo v kleti njegove krčme in od lani streljajo na policijo. Rusija in Turčija Carigrad. 24. julija. AA. Včeraj so ratificirali novo turškorusko trgovinsko pogodbo. Kusija se je obvezala nakupili \ Turčiji bla^u za 15 milijonov funtov šterlingov (približno I milijarde dinar jev). Sovjetski trgovski agenti, stanujoči v Turčiji, bodo užival: diplomatsko imuuiteltv Osebne resfi Zagreb. 24. julija, ž. Na Kaplolu s,, izvolili za provinciala dr. Bernardina Polonia, frančiškana iz Ptuja, ki je znan vzgojitelj mladine. Število zagrebških akadem'hov Zagreb, 24. julija, ž. Po najnovejši statistiki sc je vpisalo na zagrebško visoko šolo v (»olet.neiu semestru 4659 dijakov, od katerih je 720 dijakinj. 53 dijakinj se je vpisalo na pravno fakulteto, ostanek pa povečini na filozofsko, število dijakov na teološki fakulteti je vsako leto večje. V letu 1925-26 jg bilo vpisanih 49 teologov, v preteklen letu pa je poskočilo število dijakov na 164. Poboji na bolgarski meri Relgrad. '24. julija. AA. Zasledovalnim < Idel-koni, ki so v bosiljgra dskem sreau nedavno po boju zasledovalo četrtega člana tolpo, ki je vdrla na naše ozemlje, se je [»osrečilo, da -o ga živegn dobili v roke in v popolni opremi, ravno ko je hotel prekoračili mejo bosiljgradskega s reza. Are-liranec je pri zaslišanju dal dragocene in zelo izčrpne ixxlatke o organizaciji, ki je loljio poslala na naše ozemlje, in o nalogah, ki so jih ji dali, da jih izvrši. Vestnost in hvalevredna požrtvovalnost organov javno varnosti in zasledovalnih oddelkov sta mnogo doprinesla k tonvu uspehu, pa ludi prebivalstvo samo je |»okazaIo veliko aktivnost pri preganjanju in aretaciji zločincev. Država procesov Trst. 'M. julija. /.. Popolo di Triosle- piše, da se bo v začetku avgusta pričela razprava proti Andreju Stanislavu. Ivanu Hi/.inku iu Petru Kopu. ki so obloženi, da so zažgali italijansko šolo v i Bovcu. V deželo večnega snega in leda Obisk na otoku rajnega avstroogrskega prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa Friedrichshafen, 24. jul. Ker so doišlu o utmosferičnih razmerah nu severnem tečaju ugodna poročilu, jedr. Fckcncr sklenil, ila danes s »Zeppelinom« odplove na najsevernejšo točko zemlje. Odhod je določen »h '» zjutraj. Živež Znanstveni instrumenti so bili že predvčerajšnjim v balonu •nameščeni; včeraj pa se je napolnila shramba z jedili. Ekspedicija vzame s seboj 251) kg kruha, 75 kg mesa, 50 kg salam, 150 kg krompirju in sočivjn. 50 kg sira, ') kg kn v e. 50 kg maslu, "MI kg suhega sadja, Vi kg marmelade. 50 kg čokolade, poldrag kg čaja, n kg kondenziranega mleka in istotoliko sladkorju. 500 jajc, prepečenen in seveda tudi konjaka, viskija ter mineralnih vod. Vsa živila so , hernudično zaprtih zabojih. Važna varnostna naprava Za slučaj, da bo ekspedicija primoruiui pridali. inui Zeppelin« s seboj suni, šotore, kože 'n orodje, kakor prava in kompletna polurna k špedicija. Po-ebnn naprava Ik> obvarovala balon pred nevarnostjo. novih fotogrametrič-nih merjenjih. Po vremenskih napovedih za vso Evropo V' svrho proučevanja najvišjih zračnih plasti bo imela ekspedicija s seboj balone z regi-stracijskimi aparati. Sploh jc Kckenerjeva ekspedicija največjega pomena zu v remenoslov.je, ker bodo opazovanja nn severnem tečaju dnin podlago za točnejše napovedovanje vremenu po vsej Evropi. iZeppclin« l>o moral prepluli okroglo 14.000 km. od katerih odpade 4000 na polet v Ljenin-grud tja in nazaj. Prava polarna tura ho znn-snIn 10.000 km. Dva ali tri dni lx> zrakoplov plnl severno od polarnega tečajnika, v območju polnočnega solnca, kar pomeni, da bodo člani ekspedicije. ki ne bodo videli solnca zahajati prikrajšani zn dve noči, Vos polet ne bo smol trajati več ko 6 dni. Istočasna elisperflicSja ruskega ledolomca 7. enako skrbjo se je v Rusiji opremilo ekspedicija ledolomca Mnlvginn*. Profesor Wise, ki jo šef tc ekspedicije. je izjavil, da potovanje Mnlvginn« (»omeni začetek redne paroplovnc linije do Zemlje Franca Jožefa. Nn krovu letlo-lomci se nahajajo znanstveniki in novinarji. Ko ho ladja dospela do Zemlje Frnncn Jožefa, IkkIo člani ekspedicije obiskali najbolj severno rusko znanstveno postajo, poleni pa se bo pol nadaljevala mimo otoka Rudolfa proti severu z namenom, dn se ladja sreča s Zo.ppeliiioni«. Nek Amerikanec trrli. dn se je Amundsen morebiti rešil na Rudolfov atok. kjer je vedel, da so nahajajo rezerve živil; toda tn hipoteza se ue Najsevernejši otok Otok Rudolfa, kakor ga je imenovala znana ekspedicija avstrijskega kapitanu Paycrju in \Veyprechtu 1. IS72., jo menda od tistega časa daljo sameval sredi večnega ledu brez obisku, ker ji' najsevernejši otok Franc Jožcfovoga otočja. Ime ima od bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in leži točilo nu 81" 5P severne širine. Spada k 00 otokom Franc Jožefove zemlje, ki pokrivajo nekako 10.700 kvadratnih kilometrov. Otoki dosegajo višino do 750 ni in so vsj skoro popolnoma znlcdcnjeni. Nczalede-njenu južna in zilpndnn obal ima zadosti bogato favno: okoli -I vrst ptic. Leta 1014 se je tega otočja polastili Rusija in ga podredila guber-ii i j i Ariuingelsk. Kako lunkcijonirajo registrirani ha°o ni Zanimivi =n • > '■ pelinu« predvsem že omenjeni balončki 1. i n-gistrirnjo razmere v zraku. Kadar se /••■ ■ ><• 1 >n< dvigne, recimo 1000 metrov visoko. ^i >n -1 i Ink bolon v zrak nad seboj. Registrirni balon ima nupravo. ki avtomn-tično odreže vrv. - katero je na balon privezan balast: tako se halon dvigne činidaljc višje v zrak. Tii naprava se imenuje »giljotina*. Najbolj zanimivo pa jc, da so registracijski aparati nu vsakem takem balonu v avtomatični zvezi z radijem, ki prenaša dobljene številke registracijskih aparat do -Zeppelinu«. Tako ekspedicija na Zeppelinu« tnkoj izve z registracijskega balona. ki toliko in toliko tisoč kilometrov plava siim v z. rji k u nnd njim, koliko znaša tam gori zračni pritisk, mokrota, temperatura itd. Te (late bodo ua severnem tečaju Izredne važnosti, ker so, kakor že rečeno, meteorološke razmere na teča ju odločilne zu vso Fv ror>o. Ti registracijski baloni so jako dragi. Vsak tak balon stane okoli 2250 Din. registracijski aparat pa okoli 156.000 Din. Seveda stu baloil in aparat i/gnbl.jenu — plavata i>o zraku, dokler zdi verjetna. Vendar bo • Malvgin« ob tem otoku j enkrat ne padeta i' v išine 10.000 metrov ali sc pristal in videl nnd seboj leteti -Zeppelinu«. več bogvekain v obliki prahu nn zemljo. Po bitki Diplomatsko delovanje ostane zelo živahno i Berlin, 24. jul. tg. Jutri popoldne, ko se< vrne nemška delegacija iz Londona, bo plenarna seja nemškega kabineta, na kateri bosta dr. Briining in dr. Curtius poročala o poteku razgovorov v Parizu in Londonu in o izgledih bodočih pogajanj. Pri leni bo seveda zopet stala v ospredju politika nemške državne banke, že zato, ker igra radi začasnega izostanka kreditov ali posojila glavno vlogo ureditev plačilnega prometa. Marsikdo računa z zvišanjem diskonta nemške državne banke še tekom tega tedna, s katerim se hoče bistveno zmanjšati kreditne zahteve na nemško državno banko, da bi se s tem ona podjetja, katera so doslej zahtevala kredite pri nemški državni banki, prisililo, l.i vnovčijo svoje denarne zaloge ali da prodajo j svoje loinbardne zaloge. London, 24. jul. tg. Danes dopoldne so nunski in francoski državniki z vlakom, ki vozi v Ca-ais, zapustili London. Dr. Briining, dr. Curtius, Liijfal in Poncet so potovali skupaj in so imeli to-rej do Calaisa priložnost govorili o potih in sred-sivih. kako naj se nemški sporazum nadaljuje v prihodnjih tednih in mesecih. Z istim vlakom se je peljal tudi grški ministrski predsednik Venizelos, dočim se je Briand odpeljal že s prejšnjim vlakom. Angleži poselijo Berlin Berlin. 24. jul. tg. Dr. Briining dospe z Cur-tiusom in državnim tajnikom Biilovom v Berlin jutri dopoldne ob 0. Ostali člani nemške delegacije so se odpeljali po drugi poli. Jutri popoldne dospe v Berlin ameriški državni tajnik Stimson Njegov obisk pa nima olicijelnega značaja. Stimson se bo v ponedeljek odpeljal zopet dalje. Jutri dospe v Berlin Henderson, dočim se Macdonald, ki bi imel zapustiti London šele v ponedeljek zjutraj, pričakuje ob 10.20 na berlinskem letališču -.Tempel-hoK Ker je ludi la obisk omejen samo na poldrugi dan — Angleži zapustijo Berlin zopet v sredo dopoldne —, se bo ludi prvotni berlinski program omejil na skrajno mero. Po končanem obisku ameriških in angleških ministrov hoče kancler dr. Briining svojo delavnost koncentrirali na notranje nemške odredbe, ker je treba sedaj na podlagi rezultatov londonske konference ukrepali. Poljska hoče vezati, ne razdirati Glasovi za prijateljsko zbližanje z Nemčijo postajajo vedno močnejši Varšava julija 1031. i smernicam zunanjega ministrstva. Nekateri govo-—,— .... . 1 rijo relo o "spremembi fronte, in o .begu proč od Francije . Ne eno ne drugo ne bo res. pač pa bo odgovarjalo resnici, v kolikor je bilo Vašemu do-pisniku mogoče ugotoviti, da so na zunanjem mi-i nistrstvu prišla do veljave mnenja, dn bi bilo ; m m offo bnlj koristno :a Poljsko, ako bi skušala ob ; >irani Francije iskali prijateljske reiihe r di-: rektnih pogajanjih z Scmiijo. Poljsko republiko zanima v pogledu zunanje politike najbolj vprašanje, kako si zavarovali meje proti Nemčiji. Nemčija je v celi vrsti pogodb, začenši od locarnskega (kakta pariške Kelloc-Brian love pogodbe, ponovno zatrdilo, da se ne bo nikdar dotikala za|>adnih mej napram Franciji in Belgiji, iste obljube ni nikdar dala glede Poljske, zalo je umevno, da je (»oljska vlada moralo vedno imeti pred očmi nevarnost, dn nekega dne ne izgubi ozemelj, kalera ji je prisodil versajski mir. One rtoge, katero je zamislil m roj čas zunanji minister Zamojski, češ da hn Poljska stala na sredi med Nemčijo iu sovjetsko Krnijo kot )*«ho(lna I očka, najbrie ne lw mogla iijrali. I sedanjem -tnnjn evropskega polniaja ue l*> preoslajalo drugega kakor da ur na en ali drug način sporazumi ; enim in z obema velikima sosedoma, ki jo lahko zadušita, ako hi Poljska mislila, da je j močna dovolj, da suva ua obe strani. Sedaj, ko so se nemški ministri z velikim ja-dikovanjeni podali v Pari/, in v London, da izprosijo denarno pomoč, so se tudi na PoJjskem oglasili nekateri zelo tehlui glasovi, da se naj ne zamudi ta sijajna prilika. Poljska od nenjške krize ni ogrožena, njej polom Nemčije ne more prizadeti ni kake direklne škode, nasprotno, '/.uto bi kazalo, če bi se Poljska na primeren način po- Pravilnik o uradniškem pokojninskem fondu Belg'ad. 24. julija. AA. Na podlagi tretjega odstavka § 133 zakona o uradništvu in 3. odstavka § 130 zakona o državnem prometnem osobju je finančni minister predpisal pravilnik o uradniškem pokojninskem fondu. Po tem pravilniku upravlja uradniški pokojninski lond Drž. hipotekama banka, v kateri se fond nahaja. V ta fond sc stekajo: 1. ena mesečna plača ministrov, banov in uradnikov, uradniških pripravnikov in vseh ostalih nameščencev in uslužbencev države, ki imajo pravico do pokojnine; 2. ena mesečna razlika med novimi in dosedanjimi plačami nameščencev, ki so napredovali v službi; 3. mesečne vloge; 4. obresti pokojnirskega kapitala fonda, pri čemer je obrestna mera za pol odstotka nižja od obrestne mere pri obrestih, ki jih Državna hipo- tekama banka zahteva kot najmanjšo obrestno mei<» za dolgoročne kredite »d svojih dolžnikov; 5. denarne disciplinarne kazni. Knomesečna plača se vloži v brutto iznosu v lond, ali pa v dveh enakih obrokih. Razlika plače pri napredovanju se plača tako pri vojaških kakor pri civilnih osebah, in sicer vsa razlika med prejšnjo in sedanjo plačo, in to za vsako napredovanje brez razlike. Mesečni prispevek je določen v zakonu in znaša 5% osnovne plače. Posebne odredbe določajo, kdaj se ta prispevek vrne uradniku ali oficirju ali njegovi rodbini, in kdaj ostane za primer reaktiviranja. Za plačila prispevkov do 1. aprila 1931 za uradnike civilnega reda veljajo izkazi njihovih piistojnih oblasti na podlagi uslužbenskih listov, za oficirje in vojaške osebe pa listi osebnega službenega razmerja. Od 1. aprila t. 1. bo Državna hipotekama banka vodila za vse vlagalce fonda imensko knjigo in izdajala potrebne izkaze. Knjigo o vlagalcih fonda po imenih bo Drž. hipotekama banka izdelala v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Državne blagajne in finančne direkcije so dolžne poslati Drž. hipotekami banki plače in prispevke na podlagi plačilnih seznamov v roku 5 dni po prvem, če pa se plača izplača šele v toku meseca, pa v roku 3 dni po izdanju plače. Pravilnik dalje odreja, da sc morajo Drž. hipotekami banki dostaviti vsa imenovanja, napredovanja, premestitve, upokojitve, sprejete ostavke na državno službo, odpust iz službe itd. Vsa odministracija fonda gre v breme Drž. hipotekarne banke, državno računovodstvo državnega ministrstva pa odloči o posameznih primerih. Spremembe k srednješolskemu zakonu Dodatno k »Slovenčevemu« poročilu o spremembah in dopolnilih zakona o srednjih šolah, objavljenega v »Službenih novinah« dne 22. t. m., obračamo pozornost čitateljev še na sledeče točke, ki so v našem poročilu izostale: § 12 pravi, da nosi vse stroške za zidanje, popravljanje in vzdr-žavanje srednješolskih zgradb banovina. Izjemo delajo samo Belgrad, Zcmun in Pančevo, za katere nosi stroške država. Nadalje bo minister za pro-sveto v sporazumu z zastopniki priznanih veroizpovedi odredil, na katere praznike bodo šole ostale zaprte. § 51 se glasi: Smatra se, da so dovršili razred vsi oni učenci, ki imajo iz vseh predmetov najmanj dober letni uspeh. Učenec, kateregakoli razreda, razen četrtega in osmega, ki ima nezadosten red iz enega učnega predmeta, ali slabo oceno iz enega ali dveh učnih predmetov; ali slabo oceno iz enega učnega predmeta, nezadostno ali slabo iz ene ali dveh veščin; ali nezadostno ali slabo oceno iz ene, dveh ali treh veščin, izvrši razred šele potem, ko v času od 24. avgusta do 1. septembra položi popravni izpit iz teh predmetov. Učenec, ki ima nezadostno oceno iz dveh naučn:h predmetov, ali eno slabo in eno nezadostno iz na-učnih predmetov, ponavlja razred. Učenec 4. ali 8. mor" polagati popravni izpit samo iz enega predmeta, sicer ponavlja razred. Učenci 4. in 8. .. cuu polagalo popravni izpil med 7. in 10. junijem. Popravni izpiti se ne morejo v nobenem slučaju odložiti, niti polagati pred predpisanim terminom. Za 1. razred velja: sprejemni izpit polagajo učenci, ki so končali četrti razred osnovne šole brez slabe ocene in imajo iz vedenja najmanj dobro. Poleg tega morajo dokazati, da so v tem koledarskem letu dovršili 10. in n« pre-KoraCili 13. leta. Program in pravilo za sprejemni izpit ho minister prosvete šele podpisal. Popravni izpiti sc vrše od 24. avgusta do 1. septembra pred izpitnim odborom, kakor do sedaj. Po septemberskem roku t. 1. ne bo mogel nihče več polagati nižjega ali višjega tečajnega izpita proti odredbam tega zakona. Komunisti oznanjajo revolucijo Nemčija in Poljska sta zreli za komunistično revoUo, pravi nemški komunistični poslanec Varšava. 24. jul. ne. Ravnokar sem dospeli moskovski časopisi posvečajo veliko (»ozornost položaju v Nemčiji in v dolgih kolonah opisujejo revolurijonurno ozračje, ki jc leglo nnd nemškim ljudstvom. Vsi se sklicujejo na izjave nemškega komunističnega voditelja Picka o priliki njegovega propagandnega potovanju |>o sovjetski Rusiji. Ncinški komunist je opisoval \ najbolj žalostnih barvah bodočnost Nemčije. Tako jc v svojem govoru v Ljeningradu čisto resno tulil, dn bo komunistična revolucija izbruhnila \ Nemčiji še tekom tega leta. Gospodarska kriza, ki meče činidaljc več ljudstva med proletarijat, dn jc tu razvoj še pospešila. Kljub temu pa potrebuje nemški proletarijat denarno in uuiralično pomoč sovjetov, dn bo v odločilni uri zadosti močan, d,i strmoglavi kapitalistični Nemčija prodira v sredmo Evropo Trgovinska pogodba z Madjarsko je nova ofenzivna pot za nemško gospodarstvo Budimpešta, 24 jul. d. Iz žemve |N>ročnjo, j da se jc |x>(lpisula trgovinska pogodim med j Nemčijo in Madjarsko. I o ie že druga zelo važna pogodb«, katero je Nemčija sklenila z državami v vzhodni in v srednji Ivropi. Trgovinska pogodba z Romunijo je upr.tv i«eno dvig. ni hi mnogo prahu, ker jc dala |»>vouu'i Kurger za potrebno, iu dvigne svoj svarilni glas proli politiki, ki b> morala rodili v avanturo. Stalno poudarjanje nedotakljivosti meja, neprestan klic (m nemških pismenih garancijah, da bo spoštovala meje. katere je v mirovni pogodbi priznala, ustvarja v mednarodni politiki poljskim interesom neprijaleljsko razpoloženje, ker daje (»ovod k mišljenju, da si hoče Poljska na vsak način nekaj prisvojili, kar ni njenega. . Kurgerr zato v neprikritih besedah irvitri jamo innrnje. da hi bito popolnoma pogre-ieno, re bi hotela Poljska izrabili mizerno stanji hemrijr i»- slednja iirisiliti do kakih koncesij. Članek je vibniljJ nemalo začudenja, ker zagovarja politiko, ki sc alt rvasorotna (loecdanjim nove pogodile plačevala 25 odstotkov manj cnrinc ua svojo pšenico, kakor druge države. V pogodbi ni govora o kontingentih ali o v unprej določenih količinah pšenice, ki se sme letno uvažati. Vsa madjarska pšenica, brez ozira nn količino, bo vživaln 25-odstot 11 i popust, kadar prestopi nemško mejo. Iste ugodnosti bodo veljale tudi za ječmen in zn koruzo. V ženevskih poročilih se najde trditev, dn te ugodnosti niso namenjene posebno Romuniji In Madjarski in da sc bodo lahko raztegnile tudi na Bolgarijo in Jugoslavijo. Po mnenju Vašega dopisnika so to le prazne besede, vsaj kolikor se tiče zadnjih dveh držav. Značilno zu nemško politiko je z.i enkrat samo to. da je dala prednostne carine ravno v onih pridelkih, katere ali Romunija ulj Madjarska največ izvažala. Nadalje odpira trgovinska pogodba nemški trg zn madjarsko zi- fjavo šele. ko jo bosta sprejel« oba parlamenta. Tudi v njej najdemo lo čudno klavzulo, dn bodo prednostne carine veljale samo v slučaju, če nanje pristanejo »se lisic države, ki ininjo r. Nem- .............. čijo trgovinske pogodbe. Ker pa ni verjetno, do i bolela zapustili svojega moža. bi osobito Južna \merika in Kami da hotele pristali v svojo škodo nn ugodnosti, ki bi jih uživalo madjarsko žito. se skriva za javno trgovinsko pogodbo brez vsakega dvoma šo tajni pogodba, ua podlagi katere bo Nemčija sicer pobirala polno carino, potem pa jo ali v obliki posojil, ali pa kratkomalo kot darilo vrnila mad jurskemu izvozniku. Lanske gospodarske konference, bilo jili jo iiii desetine, so povzročile zelo živahno grupiranje ev ropskih držav, toda nikdo ni pričakoval, da bo bas Nemčija ona. ki bo s tako doslednostjo šlii nn delo. da polagoma priklene nase drugo z.i drugo vse vzhodne države, ki jo i zanimajo tudi iz političnega stališča. -e udeležuje Atlantske lekme za jahte na pro.fi 3000 milj. Ladja je zašla v vihar in izgubila jambor. Parnik je založil jahto z živili in vedo in vzel Iva člana posadke s seboj Kapetanova žena ni Težkoče bolgarske vlade Sofija. 24. jul. Ig. Radi ponovnih poskusov, s katerimi so pristaši delavske stranke hoteli iz-i zvali izgrede, ki so povzročili na raznih krajm i spopade s policijo, je ministrski predsednik Man-I nov odredil, da bodo oblasti pri nadaljnjih izzivanjih nastopale z n.ijostrejšimi sredstvi. Ker je razpust komunistične stranke še vedno v veljavi, i se pričakuje, da bodo te dni razpuščcnc vse dela v-! ske stranke in da I odo vsi delavski poslanski mandati, ki jih jc 32, razveljavljeni. Dunajska vremenska napoved: Še toplejše vreme, najbrže bo se malo oblačilo. l/:'ladi /a soboto vino. ako ravno besedilo oogodbe o nc določa, ' so žc ugodni. Belgrad, 24. julija, ž. Vsi mlini v državi so , poslali predsedstvu vlade prošnje, da se nova odredba glede mletja žitaric vsaj n . liko omili, ker bodo drugače imeli ndini radi le odredbe pre-' cciiuio ikelu.