IX. letnik.
V	Gorici, dne 31. januvarija 1901.
5. številka.
I /linja vs.il>i * -lfl' ^ „1, n, mi do ml Im-. Rokopisi so ih' vi.i-0.1)0. Nc(inilki»V;lll;l pisma so no sprejemajo.
Cona listu /naša za colo loto I krono, za pol leta '2 kroni. Za m a n j premožne za colo loto .i krone, za pol lota K 1'50.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8 12 dopoldne v upravništveni sobi.
lov en3K0 ljudstva na Ff
A
m
Napeljavanje v staroverski obred.
1.
Naš mali, silno ubogi in odvisni narod ne more priti do miru, da bi vtegnil hladnokrvno misliti o svoji bodočnosti. Naši liberalni voditelji namreč prav nalašč iščejo novih povodov za prepir in razdruženje naroda, ki je vže itak razdvojen in razkosan, da ni nikomur podoben. In ravnokar, kakor da nimajo druzega dela — in zdi se, da ga nimajo — so staknili jabolko prepira tržaški politiki, namreč agitacijo in prepir za grški ali staroverski obred pri službi božji proti rimskemu obredu. Gospodje so s tein spremenili svojo taktiko, ker do zdaj so vsako toliko časa silili v pravoslavje ali v staroverski razkol t. j. proč od katoliške cerkve, proč od papeža, proč od Rima in nekateri so tudi res odpali od naše vere in cerkve. Duša te agitacije v Trstu je bil znani pisatelj Franc Podgornik, ki biva zdaj na Dunaju. Mož nima vere v Jezusa Kristusa Boga človeka in nima sploh krščanskega prepričanja, kratko: ni kristjan. Njemu je vera le narodna stvar kakor jezik, pesništvo, glasba, obleka, plesi in drugi narodni običaji. Po njegovi misli pa je le pravoslavje ali staroverstvo prava slovanska vera, zato je vabil Slovence proč od (latinskega) Rima v staroverski (grški) razkol. Toda sam menda ni še prestopil k staroverstvu, učencev je pa tudi našel ubogo malo, v Trstu malo, drugod nobenega.
Vsled tega je ta učeni veroučitelj brez vere nekoliko premenil svoje načrte in uči (glej o tem njegov članek v „Novem veku“ št. 13.): „Za enkrat naj zapadni Slovani (Poljaki, Čehi, Hrvatje, Slovaki in Slovenci) ostanejo z Rimom in papežem združeni, toda zapustijo naj rimski obred in sprejmejo naj staroverski (grški) obred pri božji službi. Tako so združeni z Rimom Malorusi in ven-
Naročnino in naznani'.! s | r e j e 111 a upra.'.,Ktva v Gorici, Semenska ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enrrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Naročnino in oglase je plačati v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
LISTEK.
Kinderball.
Pravite da ne veste, kaj pomeni Iti be-sedu. Zakaj niste prišli gledat? ker vas pa ni bilo, vam moram jaz povedati.
Pobiči in punčike so plesali, vidite. Porečete morda, da to ni nič posebnega. Zato vam moram povedali, kaki pobiči in punčike. Od 14—17 let. Udra-ščenih niso pustili zraven. Zdaj pa sami vidite, da se o tern »Kinderbullu11 že aplača govoriti.
Ni*kaj teh pobičev bere ..Primorca'1, časih tudi „Sočo“. Notri pu je pisano o napredku. In sklenili so, da hočejo tudi oni napredovali. Is čim se pa lepše napreduje, nego s plesom, kjer človek ne hodi počasi, ampak se hitro vrli in skače? In v glavicah teh naprednih puhičev je bilo sklenjeno: Ples priredimo, sijajen „mladinski ples“.
Pa da bi se pobiči sami vrteli ! lreba tudi punčik.
Ivanček in Marica sta pasla kravice. To priliko je porabil Ivanček: ,.Ma-
dar imajo grško božjo službo in ne rimsko. Ker so z Rimom in papežem združeni, jih svet imenuje unija te (zjedi-njene), da jih loči od razkolnikov, ki so ločeni od papeža; njih združenje z Rimom imenujemo: unijo. Nekdaj šobili tudi oni ločeni od Rima, ali v XIV. stoletju so se s papežem poravnali in zje-dinili “.
Zakaj pa vabijo zdaj Podgornikovi tržaški učenci v unijo in ne več v razkol? Odgovarja nam Podgornik (in za njiin „Narod“, „Soča“ in „Edinost“): „Najbolje bi bilo, če bi spravili narod v staroverski razkol t. j. proč od katoliške cerkve, ali to je za zdaj v Avstriji nemogoče, ker bi se proti temu vprla vlada in katoliško dnhovstvo, katero je
—	pravi Podgornik — samo za se sila, ki suče tudi še danes veči del širokih množic, kakor je drago cerkvi oziroma posvetni oblasti, iie pa kakor bi odgovarjalo nacijonalnim interesom". — Gospodje pač vedo, da vsaki za se smejo prestopiti v staroverski razkol (v pravoslavje), kedar hočejo, ali ker vidijo, da vsega ljudstva za enkrat ne morejo zapeljati, pravijo, da z glavo skozi zid ne morejo in da je za zdaj dovolj, ako ljudstvo napeljejo, da se odpove svoji dozdajni božji službi in sprejme 'božjo službo po grškem obredu, a od Rima in papeža naj se ne loči, ker je to danes nemogoče. Ko se ljudstvo privadi novemu obredu, pridejo morda drugi časi in tedaj se bo reklo zopet: vsi v pravoslavje! — Unija ima biti po besedah „Novega veka" str. 15 le prehodna doba k staroverskemu razkolu.
Za danes presodimo to napeljavanje v grško bogoslužje le kolikor se tiče sv. vere, prihodnjič ocenimo njegovo veljavo v narodnem oziru.
Grški obred, po katerem opravljajo božjo službo z Rimom zjedinjeni Slovani, je gotovo katoliški obred in je tudi res lep obred. Vprašanje je le, ali bi našemu ljudstvu ugajal, ker nima skoraj nič novega, času primernega in je daljši ko rimski, pa vendar manj raz-
rica, ti prideš na naš mladinski ples?-1
„Nc vein, če me bodo pustili stariši11.
„Pa uidi*1 !“ —
Justi je pestovala malo sestrico. Mimo po cesti je pripeljal sosedov Frane voziček, kamor je pobiral konjske odpadke. Hitro sta se zmenila, da bosta na mladinskem plesu plesala „prvi valček’1.
Parčki so se množili.
Treba je bilo primernega prostora. „Podjetna mladež-1 ga je dobila.
Treba jo bilo godca. Ponudil se je
sam.
Treba je bilo denarja. Napredni pobiči in punčike so ga nabrali. Frane je prodal nabrane odpadke. Nekateri so imeli nekaj v šparovčku. In na vse zadnje: oče in mati imata tudi šparovček, pa da bi napredni pobič in napredna punčika ne znala vanj !
Trebalo bi še dovoljenja starišev. Hitro je sklenil mladi zbor: napredni stariši bodo že dovolili, nazadnjaških pa ne vprašamo.
Vse je šlo po sreči. Upali so. da bo mladinski ples res nad vse sijajen, zlasti ker je več naprednjakov obljubilo priti zraven, da bi dali mladini pogum...........
novrsten in zanimljiv ko latinski. Gotovo pa je, da verno ljudstvo si ga samo ne želi, ker obreda ne pozna in ne ume; vprašanje je torej, kedo naj mu ga vsili? Cerkev ne, ker take premembe ne želi in ne vč zakaj bi menjavala narodom obrede. Kdo torej vsiljuje slovenskemu narodu grški obred? Vsiljujejo nam ga najhujši nasprotniki katoliškega imena, zagrizeni sovražniki cerkve in duhovščine, deloma ljudje, ki so plačani od razkolnikov, ki izpodkopujejo vsako spoštovanje do cerkvene oblasti, ki papeža smešijo ob vsaki priliki, ljudje, katerim je krščanstvo sploh nič, a rim-sko-katoliška cerkev jim je naravnost izvržek.
A kako to delajo? Kako delajo za unijo t. j. za združenje z Rimom in papežem ? Hujskajo in grozijo rimsko-cerkveni oblasti, papežu samemu grozijo z razkolom in odpadom, ako jim ne dovoli novega obreda. Z uporom, z grožnjo, s kletvinami in zasmehovanjem delajo za združbo! Kaj ne, da je lepa ta združba?
Očitno je torej, da ima to napeljavanje ljudstva k grškemu obredu pro-tikatoliško smer. Ako bi se tem agitatorjem in na taki način posrečilo vsiliti narodu nov obred, bi mu h kratu vzeli katoliško vero, spoštovanje in pokorščino do cerkvene oblasti. Naš narod bi ne bil več katoliški in morda tudi ne krščanski. Obred mora biti izraz vere in pobožnosti, ne upora, kletvine ali celo nevere.
Opominamo čč. duhovščino naj se pripravi dokler je čas in naj vernemu ljudstvu prav temeljito razloži nauk o pravi cerkvi Kristusovi, o nje oblasti in o pokorščini, katero smo ji dolžni.
Prihodnjič o narodnosti obreda.
Politični pregled.
Notranji politični položaj. —
Danes se je otvoril novo izvoljeni državni zbor, o katerega usodi nima še nikdo
Prišel je težko pričakovani plesni dan. Pobiči in punčike so se pripravljali, da se dobro obnesejo.
Frane je znal kavalirsko dolžnost. Ves zlikan in zlizan je prišel po svojo plesalko, da jo popelje na ples.
„Grem	še	po	Marico1*,	je	dejala
Justi. Frane	jo	je	spremljal.	Pa	Marice
ni bilo doma. „Je šla z materjo v cer-kev“, so jima rekli. Nazadnjaška mati je bila namreč te misli, da pojdi štirinajstletno dekletce raje v cerkev neero na ples.
Ko je Justi slišala, kje je njena tovarišica, je začutila gorko okolo srca. Glej, tovarišica je v cerkvi — je mislila. Ti pa popoldne	še	šla nisi,	in	zjutraj,
kako si bila	pri	sv.	maši ? Kam	si mi-
slila ? Pusti ples! V pogubo tiho. Pohiti tudi ii v cerkev !
Morda bi bila ubogala notranji glas, glas dobre vesti, glas angelja varilni. Pa Frane je dejal: „Pojdiva pa sama!-1
In šla sta. Tam na plesišču pa je bilo že precej tovarišev in tovarišic.
Z nekaterimi so prišli tudi stariši. Pozdravili so se.
„Kje pa je Marica?11 je vprašal Ivanček.
naj manj ega pojma. Po najnovejših poročilih bo imel državni zbor prve tri seje v dneh 3t. t. m. ter 6. in 9. februvarja. Presledek med prvo in drugo sejo porabi se baje v to, da se stranke pogovori med seboj gledč zborničnega predsednika. Dane9 je v tem pogledu toliko gotovega, da je kandidatura grofa Attemsa opuščena. Na površje stopati za to kandidaturo imeni prejšnjega predsednika dr. Fuchsa in pa dr. Prade-ja. Tega zadnjega bi rade videle na predsedniškem stolu nemške stranke bivše levice. Ali nadejamo se, da iz te moke ne bode kruha, četudi lažejo nemško-liberalna glasila v svet, da so zato kandidaturo zavzeti tudi Poljaki. Lažejo, pravimo, ker so Poljaki v svojih glasilih že odločno izrekli svojo željo, naj bi bil izvoljen predsednikom prejšnji predsednik dr. Fuchs. Veliko je zanimanje tudi za vsebino, kutoro bode imel prestolni govor. Zaradi sestave tega govora so nastale namreč v ministerstvu še precejšne diference in morebiti niso sodili krivo oni, ki so pisali, da je ravno zaradi te zadeve pretila ministerstvu kriza. Glavno ulogo pri tej stvari je imel češki minister dr. Rezek, ki je zahteval, da se v prestolnem govoru opusti vsako mesto, ki bi znalo žaliti Čehe. Židovsko-liberalni nemški listi bili so, kakor smo že zadnjič poročali, strašno nevoljni na dr. Rezeka in bi najraje videli, da bi ta mož odletel iz kabineta. Ker so pa vsi naskoki na dr. Rezeka ostali breuspešni in so se razbili ob zaupanju, katero uživa ta minister pri kroni, potuhnili so se ti lažiliberalci in strastni nasprotniki Čehov ter opustili za sedaj gonjo proti dr. Ro-zeku trdeč, da ni bilo nikakih diferenc v ministerstvu glede prestolnega govora in da je bilo „vse izmišljeno11, kar se jo
o	tem pisalo, čeravno so bili oni prvi, ki so iztaknili to diference ter začeli rohneti proti dr. Rezeku. Kakor smo omenili že iz začetka tega našega poročila, se danes niti sanjati ne more komu, kaka usoda da zadene sedanji državni zbor. Vendar se prikazujejo že zdaj črni
g””!11-- 1--------- —1 - .  -'■	■------------1
„V cerkvi11, je tiho šepnila Justi, da bi je drugi ne slišali.
Ivanček se je obrnil. Notranji glas pa mu je dejal: In ti si tu ? /,akaj ?
Pred Marijinim oltarjem je klečala Marica, poleg nje pa njena mati. Živo sta upirali oči v Marijino podobo.
Marija, Tebi priporočam svojega otroka — je molila mati.
Marija, bodi moja mati. Varuj 1110. Ohrani me nedolžno in čisto — je prosila hči.
Ona pa, h kateri sta vzdihovali, jo poslala mir v njuni srci. Potolaženi in z zaupanjem, da ju dobra Mati usliši, sta vstali in šli.
Tam iz tabernaklja pa ju je blagoslavljal Gospod.
in tam na plesišču V
Ste li videli kdaj mlado cvetje, ki ga je poparil pomladni mraz ? Kako je poprej cvetelo, k&ko pa je zdaj!
oblaki, ki nam p ro rok ujejo nevihto. V Pragi so namreč zborovali v nedeljo češki narodni socijalci. Četudi so sklenili, da se njih poslancem ne more vezati rok glede na njihovo taktiko, izrekli so se pa tudi vsi za to, da se začne proti vladi najstrožja opozicija. Napadali so srdito Mladcčehe in češko konservativno veleposestvo ter se odločno izrekli proti sestavi ali obnovljenju prejšnje desnice ter skupnemu postopanju s Poljaki. Mogoče, da juha na Dunaju ne pride tako vroča na parlamentarno mizo, kakor so jo skuhali na lem shodu, ter da se gospodje že v zadnjem hipu premislijo. Mi sicer želimo Cehom najboljega uspeha glede dosege njihovih narodnih pravic, ali želimo ob jednem tudi, da bi se jim posrečilo iznajti primerna pota, po katerih dospejo do svojih pravic, ne da bi bilo njih postopanje ikodljivo ostalim slovanskim bratom v Avstriji.
Novi angležki kralj Edvard VII. Koj drugi dan po smrti svoje matere kraljice se je odpeljal iz Osborna, gradu, kjer je umrla kraljica, na vse zgodaj njen sin princ Gales s spremstvom v London, da priseže pred državnim tajnim svetom na ustavo ter da prevzame časti in dolžnosti kraljeve, Iz Oaborna namreč podal so je v kočiji najprej do luke Co\ves. Spremljali so ga njegov brat vojvoda Vorški, vojvoda Connaught iu princ Kristijn Šlezvik-Holšteinski; ftada Ije v raznih vozovih vojvoda A r gy 11 iu minister Balfour, iu razni drugi državni prvi dostojanstveniki. \r luki Co-\ves je pozdravilo došlece streljanje topov, na kar se je vkrcal kralj s spremstvom na kraljevo ladijo „A I b er t aiC, katera je dospela ob 1. uri popoldne v Portsmouth. Na prošnjo kralja se v Portsmuthu ni streljalo. Iz Portsmoutha se je podal kralj v kočiji v London; tu se je podal v palačo Marlborough, kjer so bili zbrani vsi princi in vojvodi kraljeve liiie. Na to se je podal kralj v državnem vozu v spremstvu vojvode De-vonshire in ostalega spremstva v 20 vozovih v palačo sv. Jakoba, kjer je bil v stari zgodovinski dvorani zbran tajni držami svet. Tu je kralj zbranemu tajnemu svetu naznanil, da je umrla njegova mati kraljica 'Viktorija ter da je zasedel on prestol kot Edvard VII. kralj Anglijo in Irske ter cesar Indije. Na to je prisegel na ustavo in vsi navzoči so mu prisegli zvestobo, na kar somu princi poljubili roko. V tem so zagrmeli topovi v parku sv. Jakoba v pozdrav novemu kralju.
Po dokončani ceremoniji se je podal kralj zopet v palačo Marlborough. Lordmajor mesta Londona lord Balfour, ki je pooblaščen za vso tozadevne posle, je naznanil v četrtek ob 10 uri dopoldne prebivalcem mesta Londona, da je novi kralj nastopil vlado.
O razmerju mej kraljico Viktorijo in sedanjim angležkim kraljem prihajajo na dan zanimive stvari. Kar je za to razmerje v prvi vršti jako značilno, je dejstvo, da princ Wales, sedanji kralj Edvard VII. ni bil poklican k smrtni postelji svoje matere, dočim so prišli vsi drugi živeči otroci. Pričakovati pa je bilo, da bi vsaj sam iz lastnega otroškega nagiba se podal k svoji materi, nahajajoči se v smrtni novarnosti, a princ VVaies se je rajše odpeljal v Sandring-ham. Še le v zadnji hip je bil princ po-
Ste li videli mlado žito? Klasje je jelo poganjali. Pa se je navalilo na nebo temnih oblakov, in zapihal je leden veter med njim, pa udarila toča. Strta je setev. Kje na celi njivi je Se kako steblo celo, nepoškodovano, nepobito? Se bo še vzdignilo? Še obraslo? &e zorilo?
In tam na plesišču?
S težko glavo je prišla Juati domov. In potem te sanje! Vrtela se je, vrtela. Ni hotelo končati to vrtenje. Potem pa je padala, padala globoko, r prepad. Stresla se je iu vzbudila.
O tč sanje! Pa kaj sanje, resnica! Kje sem bila ? Kaj sem delala ? In mislila? Pa te želje 1 Prostovoljne nečiste želje I Prvič v življenju !. . . .
Ali zdaj veste, kaj je KinderbalM Letos prve nečiste želje. K letu prvo nečisto dejanje. Pa kedo bo čakal celo leto? Napredujmo! Napredek na vseh straneh! A pred vsem napreduj ti mladina, naša nada, naš ponos, naša bodočnost, napreduj, napreduj v — prepad !
L K.
zvan v Osborn, a uzrok temu so sledeča dejstva. Mej kraljico Viktorijo in njenim najstarejšim sinom sedanjim kraljem Edvardom jo vladala že dolga leta huda mržnja, katero je provzročalo lahkomiselno življenje princovo. Stvar se je začela v Oxfordu, kjer je uganjal za an-gležkega predslolonaslednika tako sramotne stvari, da ga je moral priti karali njegov tedaj še živeči oče. Mej očetom in sinom se jo vršil takrat nastop, o katerem je šepetala vsa angležka javnost. Napetost med materjo in sinom pa seje še povečala, ko se je poročil princ s hčerjo danskega kralja, proti kateri ženitvi jo bila odločno kraljica, dasi se je pozneje sprijaznila s svojo sinaho. Princ pa je kmalo jel tudi hrepeneti po an-gležkem prestolu in je radi tega želel da bi se kraljica Viktorija umaknila- s prestola. V tem pogledu je kar najbrezob-zirneje jel nastopati proti svoji materi Pod njegovim uplivom je prinesel list „Times“ članek, ki je nasvetoval, naj bi se kraljica odpovedala prestolu, a lord Disraeli-Beaconsfield (žid) je v nekem javnem govoru izrekel besede,‘daje kra Ijica duševno in telesno nesposobna za vladarstvo itd.“ Te stvari so seveda silno razburile vso angležko javnost, a ne manje tudi kraljico samo, ki je na to dala objaviti, da dokler ima že količkaj moči, hoče vladati ona gama. Vsled te izjave se je unelo na strani prestolonaslednika skoraj pravcato sovraštvo do svoje matere in uprav temu nagibu da je tudi pripisati dejstvo, da se je unela vojna v južni Afriki, o kateri je princ znal, da bode najhuje pretresla kraljico. Kajti princ Wales, tast vojvode Fife, ki je jeden načelnikov v južno afriški družbi, katerej na čelu je stal znani Cecil Rhodes, šel je v vsem na roko ministru Chamberlainu, ki je uprav iz trte izvil vojno v južni Afriki. Tako je princ Wales s svojimi nečlovekoljub. pristaši dosegel svoj sebični namen: vojna v južni Afriki z vsemi za Anglijo usodepolniini posledicami se je unela in zadala smrtni udarec ponosnemu srcu kraljice Viktorije
—	že 60-letni princ pa je dospel na angležki prestol, katerega je tolikanj zaželel.
V Bolgariji je prišlo na krmilo novo ininisterstvo, katero je sestavil minister Petrov, sedanji »ljubljenec1 princa Ko-burškega. Ta dogodek pa je zelo razburil vso bolgarsko javnost, kajti Petrov, ki je desna roka Koburžana samega, je ozlovoljil zlasti vojaške kroge na skrajni način. Vsled njegove odredbe je bilo o novem letu promaknenih na višja mesta mnogo častnikov, ki tega niso zaslužili, a zapostavljenih mnogo starejših in za-služnejših mož. Oziralo se je samo na ljudi, ki ugajajo po licu Koburžanu.
Ta zadeva pa je kakor ogenj na smodnik v tem času, ko spor z Rumu-nijo ni še urejen, kajti mnogo užaljenih častnikov je že odstopilo od vojske in odstopi se še množijo.
V francoski poslanski zbornici
se nadaljuje razprava o kongregacijskem zakonu. Kot glavni govornik proti temu zakonu je nastopil grof de Mun in pobijal trditve poročevalca Trouilleau-a zlasti glede premoženja od židoliberalcev izmišljene »mrtve roke.“ De Mun je dokazal, da objavljeni statistiški podatki niso resnični, ker cenijo kongregacijsko premoženje na miljardo frankov, dočim pravo premoženje kongregacij znaša nmogo manj. Ministerskemu predsedniku je de Mun očital, da se je udal grožnjam socijalistov in prezrl mnogobrojne zasluge kongregacij za Francozki narod. Minister Waldeck-Rouseau je odgovarjal, da kon-gregacijski zakon ni nasproten cerkvi, vlada da hoče s tem zakonom le zagotoviti mir z državi. Ni se pa nadejati, da prodere ta zakon, ker bode proti njem glasovalo mnogo poslancev, ki niao prijatelji Cerkve, a le, da vržejo sedanje nepriljubljeno ministerstvo.
opravljal tudi Trento. Prišel je potem v Grgar, kjer je ostal do leta 1894., dokler ga niso imenovali za vodjo svetišča na sv. Gori Kot tak bil je izvenredno delaven in se je tudi za časa njegovega bivanja na sv. Gori mnogo spremenilo in zboljšalo v proslavo svetišča. Blago-pokojr.i je bil vzgled en in unet dušni pastir, pravi in odkritosrčen prijatelj vsakomur, bil je jako usmiljenega srca, vsled katerih uzornih čednosti si je pridobil ljubezen in spoštovanje vsih, ki so ga poznali. Naj počiva v Bogu! Pogreb se vrši danes ob 9. uri predpoludne.
Truplo ranjkega so v torek prepeljali na pokopališče na sv. Gori. — Njegovi sošolci so bili preč. g. Jožef Skočir, dekan v Devinu in preč. g. VVester Ja-
nez, kurat v Otaležu.
Novice.
Duhovske vesti. Umrl je 27. t. m. ob 4. uri zjutraj na Gradu pri Mirnem preč. g. Andrej Leban, bivši vodja svetišča na Sv. Gori. Preselil §e je tja iz sv. Gore ie-le pred 6 dnevi. V tem času zalotila ga je huda pljučnica, kateri je tudi podlegel. Blagopokojni je bil rojen v Žabčah pri Tolminu dne 13. oktobra 1836, v mašnika posvečen pa je bil dne 24. septembra 1864. Služboval je kot kaplan v Bovcu do 1. 1869., potem kot vikar v Soči do 1. 1880., od koder je
Na Sv. Gori je umrl dne 28. jan. P. Feliks Podbregar, ki je došel sem 18. t. m.
Imenovanje, Minister- predsednik kot voditelj minislerstva za notranje stvari je imenoval višjega inženerja Edvarda Bona vi o stavbenim svetnikom, inženerja Hugona Rudo na in Karola Obersta višjima inženerjema in stavbenega pristava Artura Glessiga inže-nerjem v državni stavbeni službi na Primorskem.
Deželno nadsodišče v Trstu je imenovalo pravnega vežbenika dež. sodišča Nikolaja Z i egi e rja, avskultantom in pisarniškega pomočnika Antona Linar-diča, kancelistom na okrajnem sodišču v Voloskem.
Vipavska železnica. Za vipavsko železnico se pridno kupujejo „švelarji“. Prišlo je že tudi ter se naselilo v št. Petru pri Gorici nekaj delavskih nadzornikov, ki gledajo na to, kje bi dobili delavcev. V prihodnjih dneh započnejo z delom, kar se dozdaj ni zgodilo zaradi kratkega dneva. „Soča“ pa zopet poreče, vse to so le — „flavze“.
»Eco del Litornle“ pravi v št. 9 in 10. t. 1.:
1. V »slovenskem katoliškem delavskem društvu11 se je po lajiku napravila (sia mossa) interpelacija na kardinala glede vpeljave slovenskega blagoslova (benedizione) po goriških cerkvah. S tem je društvo prekoračilo svoj delokrog (la sfera di attivitii), ker je v teh rečeh poklican edino škof. — (To očitanje ponavlja „Eco“ zopet v št. 12.)
2. Prošnjo gor. Slovencev imenuje „Eco“ zaničljivo: peticijo dojenčkov in otrok (lattanti e bambini 3000) terjooči-vidno spravlja v zvezo z zahtevo »Soče* in »Edinostj'1 glede grško-slovanskega obreda, ko kliče : Kdo bo zidal grško-slovanske cerkve v Gorici? Ali morda dojenčki in otroci podpisani v slavni (fainosa) peticiji 3000?
3. Če bi se vpeljale 3 Čežčena Marije po prvi sv. maši ob nedeljah in praznikih v slovenskem jeziku, pravi „Eco“, da bi se s tem škodilo veri in miru med obema narodnostima in bi bilo dobrim ljudem v pohujšanje.
Odgovarjamo:
1. Ni res, da bi se bila v »Slovenskem katoliškem delavskem društvu11 napravila interpelacija. »Delavsko društvo11 kot tako ni imelo pri tem ničesar opravili. Tudi ni res, da bi se bila napravila kaka interpelacija, ampak le ponižna prošnja goriških Slovencev (okoli 3000 podpisov) do Em. kardinala Res je, da so prošnjo podpisali tudi nekateri udje »Slovenskega katoliškega delavskega društva'1, toda ogromna večina podpisanih niso udje katoliškega delavskega društva, ni ud oni lajik, ki je prošnjo izročil. »Katoliško delavsko društvo-1 ni tedaj zaslužilo, da mu je »Eco’1 očital prekoračenje delokroga. Sicer pa bi ne bila prav nobena pregreha, ko bi bilo tudi »katoliško delavsko društvo" kot tako napravilo omenjeno prošnjo, kajti prositi sme tudi društvo. Prepričani smo tudi, da prošnja ne bo ostala brez uspeha, ker je opravičena. V nobeni farni cerkvi v Gorici ni za Slovence ^opoldanske službe Božje, med katero spada v prvi vrsti sv. krščanski nauk. V prošnji do Em. kardinala je )red vsem omenjen krščanski nauk in ne .benedizione slovena“, kakor piše ,,Eco“ namenoma.
2. Da imenuje »Eco“ prošnjo goriških Slovencev: peticijo dojencev in otrok, moramo obsojati. Obsoja pa se tudi „Ecov“ „parziale“ sam, kajti če je resnica, da je v Gorici okolu 3000 slovenskih dojenčkov in otrok, jo pač prošnja ne samo umestna, ampak nujna, kajti mesto bi bilo v tem slučaju skoro izključno slovensko. Naravnost
nesramno pa je, da poprašuje „Eco“ kdo bo zidal grško-slovanske cerkve v Gorici, ali morda dojenci in otroci podpisani v peticiji 3000? Kaj ima peticija 3000opraviti z grško-slovanskim obredom?
3.	Glede 3 Ceščena Marij je resnično sramotno, da se katoličani med seboj prepiramo. Stvar je tako malenkostna, da bi o njej ne smeli niti govoriti. Vpeljava 3 Ceščena Marij v slovenskem jeziku pri maši, pri kateri so skoraj izključno Slovenci navzoči, bi bila vsem dobrim ljudem v veselje, a ne v pohujšanje !
Mi privoščimo Italijanom po vseh farnih cerkvah v Gorici in tudi Furlanom v cerkvi sv. Roka vse, karkoli je v dušni prid. Zakaj bi se tudi Slovencem ne privoščilo iz srca?
V ostalem se z „Ecovim“ člankar-jem vjemaino, le prosimo, naj bi proti grško-slovanskemu obredu ne navajal več tako neslanih dokazov, kakor je ta-le: _„Ce Slovenci zdaj ne razumejo latinski, bodo še manj razumeli staroslovenski, kakor bi rekel: Če Italijani ne razumejo staroslovenski, še manj razumejo latinski.
t Umrl je nocoj na Gradu v Gorici g. Luigi Rocca posestnik in cerkveni ključar. Pred sedmimi leti je iskal pri zdravnikih pomoči radi zobobola. Operacija se je pa tako nerodno izvršila, da je sedem let strašno trpel, dokler ni v strahovitih bolečinah izdihnil svojo blago dušo. Bil je zelo pobožen, potrpežljiv in svet mož. Njegovo revno telo izročijo jutri zemlji, toda duša njegova gleda brez dvojbe že obličje Božje.
Prvi sneg na Goriškem. Včeraj je prvikrat sneg pobelil naše gore, Kras in tudi dolino.
„Sofa“ je zelena same nevoščljivosti, ko vidi, da se krči število njenih naročnikov, širi pa vedno bolj krog »Primorskega Lista". Svoj žolč je izlila v 8. štev. t. I. »Klerikalci — tako piše — molzejo denar iz ljudstva na vseh koncih in krajih; celo po cerkvah se pobira kardinalov davek. Kaj to raj za par tisočakov na leto, ako se za t a (!) denar razširja list, ki živi svoje grešno življenje edino le v poneumnenje(l) ljudstva, ker v nevednosti in verski fanatičnosti ljudstva se najbolj godi klerikalnim oblastnežem.
V	ta namen širijo »Prismojeni
1	i s t“.
Ste čuli nevoščljivko ? Kar dve muhi hoče vbiti z enim mahom; odvrniti ljudstvo od prispevanja za prepotrebno malo semenišče, in odvrniti je tudi od »Primorskega lista“.
V la namen jej služi pristno liberalno sredstvo: obrekovanje, češ, »kardinalov davek“ — se rabi tudi za »Primorski List“. — Na to podlost jej tiče le priimek nesramne obrekovalke!
Znano je našim čitateljem, da je naš program katoliški program! Hvaležni smo torej „Soči“, da je vsaj očitno povedala, kaj je v njenih očeh katoliški program: namreč le nevednost, verska fanatičnost, ter da služi le v poneumne-nje ljudstva!
Katoliško ljudstvo jemlje na znanje to „Sočino“ razlago, ter bo znalo ob priliki z njeno nesramnostjo obračunati!
—L—
Za vero se „glilmjo“! — »Slov. Narod“ in za njim — se ve — „Soča“ (štev. 12.) priobčujeta članke, v katerih velemodro ugibata, kaj bi bilo bolje(!) delovati za pr a v o sl o vj e(!) ali u n i j a t s t v o. — Vprašamo tu one zaslepljence, ki niso hoteli nikdar verovati, da je liberalna stranka protiverska, kaj porečejo k takemu „gli-hanju“ glede vere. — Je-li človeku, ki je pripravljen — v slučaju — delovati tudi za razkolue, pravoslavne odpadnike, še sveta katoliška vera? Mi pravimo: ne in ne, ker za sv. vero se ne „gliha“, kakor za kravo na semnju!	—1.—
Zrna iz „Sotinega“ katekizma.
—	„Soča“ piše na raznih mestih: „Nikdo ni dolžan biti lojalen — Latinska hi.je-rarhija (k tej pripada tudi papež! Op. ured.) je šla doslej vedno na roko našim narodnim sovražnikom. — Duhovniku ne gre v prvi vrsti za koristi ljudstva, ampak za neko absolutno nad-vladje, za podreditev ljudske volje pod svojo. — »Finis sanctifioal iuedia“, je načelo vzgoje „loinenatarjev“. — Klerikalizem (reete:	katoliška vera!)
vendar ni za novo dobo. Učenje: Le trpi, prenašaj vse težave brez tožbe, čaka te v nebesih
večje plačilo! — uli pa: Čim več trpiš, toliko Inž« p r i d e S v nebesa! — „pač ni za nas!“
Tako piše „Soča“! Ti pa, verno slovensko ljudstvo, sodi, so li la zrna zrastla iz katoliškega prepričanja, ali ne... 1
Nnsic učiteljstvo. — L)ne 17. t. m. sem «e peljal iz vipavske doline v Gorico. Z menoj v poštnem vozu je bil tudi učitelj St. F. Kn se pripeljemo blizu mesta, reče učitelj: Poglejte, to palačo jo vkupil kardinal za svoje semenišče, da bo v njem vzgajal razgračaje, kričače in zdražbarje!
Taki so napredni učitelji!
Pri delu ponesrečil. — Delavec Janez Petrevčič iz Gorice je kopal pri novem mostu čez Sočo pri Barki. Pri tem 86 je vsulo kup gramoza nanj in ga je močno poškodovalo na levi nogi.
V Komnu je umrla dne 28. t. m. gospa Margarita Mrak, udova c, kr. gozdarja. N. v m. p.!
V Črničah so imeli naši naprednjaki občni zbor bralnega društva v „liberalnici“, tako imenujemo mi sobo omenjenega društva. Tu se jih je »bralo kakih 26, med njimi tudi reč naših. Prišel je tudi in pristopil naš profesor, pa tudi znani batujski učitelj je bil tam. G. predsednik Kosovel jo izredno navdušeno govoril, se skaa&val, predlagal razne lepe reči. Posebno je zborovalce navduševal za narodno pelje ... in to on pevec, ki pa ne prihaja k nobenim vajam. Odbor je večinoma ostal poprejšni, le naš profesor je na novič .. ta bo pa sedaj glavni steber društvu. — Polno blagajnico so izročili klerikalcu, češ, ta je poštenjak ..., sicer pa nas imajo za sleparje, lažnike za farške podrepnike itd. — Pri točki, katere časnike naj se naroči v tok. lelu, tu so vendar sprejeli poleg „Soče“ tudi „Gorico“. To pa, da si ohranijo ude klerikalcev, oziroma da jih še privabijo .. . Toda, ne boš Jože! Pa tudi so naročili „Gorico“, da bodo videli, kaj in kako lažejo ti grdi klerikalci .... radovedni so vendar! Tebe pa: „Priin. list“ je zadela huda, izbrcnili so te kot si dolg in širok. Sicer pa bodi potolažen, ker od novega leta sem te prebiramo v mali črniški fari kar v 36 iztisih. Na našo pošto pa prihajaš vsak četrtek kar v kakih 55 iztisih ... in napravljaš našemu lib. poštnemu upravitelju toliko sitnega dela! Oh, še več pa našemu naprednjaku obhodniku, ki te tako težko in nerad nosi okoli po celi fari naši, po Selu in po Kamenjski fari. Pa saj je dobro plačan ; zato te, dragi in nam priljubljeni „Prim. List“ mora prinesti vsakemu naročniku na dom. Nam nič mari, ali Te rad ali nerad nosi.
Volarje pri Tolminu. — V našo vas so zahajali trije „Primorci“. Med letom so poslali onega nazaj. Na koncu leta paše drugega. Doličnikit so na to kar dva poslali. Vrnil jo zopet, pa ni nič pomagalo. Zdaj se je zapisalo na pas: Nazaj in se ob enem poslala dopisnica, da ni treba več tega umazanca pošiljati, da bo dotičnik dal tiste kronice rajši za „medli ofer" kakor za „Primorca11.
Vidite, g. urednik, tako nesramno vsiljujejo „Zamorca“ I
S Tolminskega. Dolgo sem čakal, pa nisem nič pričakal. Kaj pa? Čakal sem, kedaj bo stara opravljivka goriška, kateri je ime tudi rSoča“, poslala žveplo in strelo na naš hribovski „piccolo Pa-rigi“, po domače Tolmin.
Težko sem pričakoval ono številko „Sočel‘, v kateri bo žgala Tolmince radi narodnega izdajstva.
Tolminci izdajice naroda?! Tolminci, kateri so imenovali dr. Gregorčičeve volilce izdajice in jih obkladali še z drugimi priimki in naprednimi surovostmi, oni izdajice?!
čujte in strmite! Lahon Lenassi je dobil v narodno napredne m, razsvetljenem Tolminu osem glasov proti dr. Tumi.
Ta je tisti Blaž Lenassi, katerega je Gabršček še pred par leti imenoval zagrizenega nasprotnika Slovencev in irre-dentovca.
V	hifii jednega volilca sta županski urad in posojilnica, katerih načelnik je narodno napredni državni poslanec. Ali mislite, da je kaj ukrenil ? Nič, ker to bi bilo preveč nazadnjaško.
Uredniku „Soče“ pa še to na uho povem: Ko bi bili hoteli le malo pomešati tisto blago, katero se Vam tako do-pada in je imenujete ,tutti frutti“, bi bila napredna stranka brez poslanca.
Tli peri in pometaj, slani hinavka! 1 li ti ni trelm stopili na nobeno gnojišče, pobrskaj n« sredi trga, pa boš imela toliko gnoja za „tutti friitli1', da bo prej konec lebe in Gabrščeka, kakor boš vsega prekidala.
V Tolminu se razvija v „senci narodno napredne" stranke italijanstvo in „Soča k temu molči. Po čem to diši ? !
Pa znal bi kdo ugovarjati, da delam krivico Gab., meneč, kaj more on zato, ako mu nobeden ne sporoči. Temu oporokam.
V Tolminu je generalštab n narodno napredne stranke11 aabribe, — gg. narodno napredni učitelji so pa njegovi adjutanti — kateri je sporočil svojemu šefu in „Soči“, kako junaško se je obnašal pri volitvah v IV in V. kuriji in kot podrejena oblast je gotovo izpolnil svojo dolžnost pri volitvi za trge in mesta.
Morda pa „Soča“ za to molči, ker je generalštab prestrogo postopal in vka-zal podreti hiše izdajicam narod, voditelja? Kaj še! Na dan volitve še mačka generaištablerjev ni zamijavkala proti volilcem Lahona. Ali niso naprednjaki res pravi junaki!
In vi gg. adjutanti, ki ste ponosni na pridevek „napredni“, ali se ne sramujete takega generalštaba, takega na-prednjaštva ?
G. urednik, še nekaj Vam zaupam, da mislim priobčevati v Vašem listu — se razume, ako boste dovolili in dali listu prilogo, ker zdaj ima premalo prostora — »galerijo slik narodno naprednega generalštaba v Pic-colo Parigi in njegovih adju-ta n to v‘.
Večino njih imam že v glavnih potezah na platnu — pardon — na papirju in Vas zagotovim, da-bi jih bil že zdaj sam Gabršček vesel. Pridobil si bom tudi sotrudnike, da mi bo mogoče slike Vam podati v najmodernejšem gčnru, da Vam ne bo mogel tudi najstrožji kritik očitati mračnjaštva in nazadhjaštva. Ako boste Vi g. urednik še za dobro reklamo skrbeli, je „gšeft“ gotov. Klin s klinom.
Apel.
V Tolminu se je 28. t. m. spel pričel šolski pouk. Ker so otroci imeli maruskle (ošpice), ga ni bilo tri tedne. Popolno pa bolezen še ni jenjala.
Iz Cerku«. — (Naprednjaške lopovščine.) Prizor. Iz krčme prihaja mladenič in je namenjen proti domu. Za njim pa prileze narodni naprednjak, poln Gabrščekovega žolča. „Ha, tudi ti si izmej one farške bande“, zadere se naprednjak, možak oženjen in sune mladeniča z vso močjo, da isti pade na tla in se komaj spravi domov. — Ali uči tudi to narodni napredni program in nauk? Ali se mora vbivati s pestmi narodno-napredni nauk v ljudi? Ako želi g. Gabršček v svojeui človekoljubju začeti nabirati milih darov za žrtvo od njega izvirajoče strasti, naj nam poroča! Živec ima menda vže dovolj.	Opazovalec.
Iz Kanala. — V „Sočinem'1 članku štv. 5. od 10. januarja 1901. se čila, -kako so se neki prozvestneži predrznih zagovarjati krivičnega in obsoditi nedolžnega. Kar pišejo o gospodu podruž-niku, je vsa stvar preveč pretirana v člankih „Soče“. Kar se je pripetilo v sakristiji 30. decembra 1900., jo kriv le mežnar sam, ker jo g. podružnika se svojo nepokorščino in predrznostjo prvo pred oltarjem razjezil in nadražil z nepristojnim ogrinjalom, potem pa mu v sakristiji na lepe in povsem mirne opomine glasno in z nepristojnimi razža-Ijivimi besedami odgovarjal. Torej ni čuda, ako je g. podružnika prijela jeza.
Nikakor ni res, da je revež kri bruhal. Ljudje, ki so bili še ta čas v sa-kristiji in v cerkvi, niso videli ni znamenja krvi, res pa je, da je mežnarja bilo slišati kričati. Dvakrat se je prikazal na vratih sakristije ves razkačen. Pihal je in ljudje, ki so ga videli, so rekli: Dobro, da ne poči od jeze. S pestjo je udarjal po omari v sakristiji. Morda so je kaj ranil, da je tekla kri, ali pa s« jo vgriz-nil v jezik.
Dobre roke mežnar ne potrebuje, ker njemu nese mežuarija dvakrat toliko kakor podružnikova plača, pa je tudi vreden ni po obnašanju nasproti gosp. podružniku.
Ni res, da je mežnar ugleden v cerkvi in zunaj, ker očividno je, da bi bilo marsikaj lahko boljo. Tudi ni ros, da se je izvestni in marljivi g. organist odpovedal orgljanju zavoljo g. podružnika, ampak ker občina Kanal in okolica
niso hoteli zboljšati plače od 120 gid. na 150 gld. na loto. -— Pa tudi pobiranje ajde no! (Ni? eno, ne drugo!)
Da cerkev nima pravega gospodarja, lo ni g. podružnik kriv, ampak Kanalci sami. Pri popravljanju cerkve ni bila glavna moč vroči in sitni gosp. podružnik. Ko bi so bilo jemalo ozir na njega nasvete, bi se bilo dalo mizarsko delo na dražbo, a tega se ni storilo, nego odgovorilo seje, da mežnar je vže ves les zrezal, (a kdo je to uka-zal?). Ko bi se bilo dalo na dražbo, računili bi bili drugi mizarski mojstri za okvir oknom največ 50 gld., a mežnarju so plačali, kakor je zahteval sam, po 85 gld. Lepa svota! Za sedem oken 595 gld. Po gosp. podružnikovem nasvetu bi bilo cerkvi prihranjenih blizu 245 gld.
Da je počil veliki zvon, temu tudi ni g. P. kriv, ker njemu niso bili zvonovi v zvonenje izročeni, ampak mežnarju. — 0 stolpni uri velja isto! Sitni „kaplanč“ si ni vzel 14-dnevnega dopusta, ne za Tirolsko ne Mtlnchen, ne Bavarsko, ampak je opazoval in nadzoroval, kakor mu je bilo naloženo.
Gosp. Pečenko ni nadlegoval, tudi ni vzel ne zidarjev, ne malovarjev od cerkve proč, mejtem ko je bilo pri cerkvi največ siljenega dela, ker sitni „kaplanč“ nima nobenega poslopja v Kanalu, da	bi	prezidaval	ali	prekrival.
Ni bilo	zadosti, da	se	Kanalci uže
dolgo jako čudno vedejo pred svetom, zdaj so si dali še lepše spričevalo s tem, da na nesramen in pretiran način črnijo in se maščujejo proti gosp. P. To delata dva ali trije. Ljudstvo na sploh pa ga spoštuje in ljubi, in ne dal Bog, da bi	ga	nam odvzeli,	ker potem
bi ljudstvo	in	cerkev bili	izročeni na mi-
lost in nemilost mežnarjevemu gospodarstvu. —
V	nedeljo 20. t. m. se je vsilil mežnar sam na kor pri zadnji maši, ali potje je bilo tako, da ljudstvo ni moglo peti, ne prijeti za njim, pogledovali in smejali so se. Drugi pa so šli ven iz cerkve. Raje naj bode tiha maša, nego poslušati take jeremijade, ker ljudstvo ne more in noče videti, ne slišati mežnarja na koru. Naj se mu prepove enkrat za vselej, da nima nič opraviti na koru, ker tam ima gosp. nadučitelj Verč svoje pevce, a mežnar naj pazi na svoje deio v sakristiji in cerkvi.
Toliko naj bode v odgovor na oni falotski dopis v „Soči“ od 10. t. m. štev. 5. — (Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce).
Iz Bukovice. — S težkim srcem poročamo o volitvi novega gospodarskega sveta. Kar smo ta dan doživeli, je pa preveč. Po prizadevanju nekaterih Renčanov, zlasti naprednjaka Pahorja in mlinarja, je lepa Bukovica prodana tako rekoč Lahom. Mesto da bi izvolili prave može domačine, izvolili so v bukovški gospodarski svet dva Laha. Bukovčani so radi tega potrti in po pravici. Toda zdaj je prepozno. Prej so morali o tem misliti!
Renski naprednjaki, ki so pred tremi leti uganjali vse mogoče reči proti Gulotu, da ga je morala žandarmerija varovati, so zdaj istega Culota volili v bukovški gospodarski svet. Sramota ! Taki so „Sočini“ pristaši!
Pri Sv. Luciji je dobila farna cerkev spominski križ z znanim napisom v staroslovenskem jeziku: „Jesus Krist-Bog-človek-živet-cesar strnet-vladciet leta 1901“. Celujuštim križ svoti v crkve vložen i izrekšim otče naš proštenie 100 dn jednoju v dne“. Križ je bil minolo nedeljo slovesno blagoslovljen, oskrbela ga je „knjižara sjemeništa v Splitu11. Napis je v latinskih črkah, da ga lahko vsakdo bere. —
V	Borjani so po noči mej 22. iu 23. t. m, neznani uzmoviči ukradli posestniku J. U h. št. 70 dve kozi. Posestnik je na samoti pri Nediži. Tako so pošte-njakoviči laže izvršili svoj načrt, ne da bi jih kdo opazil.
Iz Biljane. — Kakor smo že zadnjič poročali, zgorelo je posestniku Markočiču veliko poslopje. Škouo so cenili domačini nad 5000 gld. Zavarovalnica „Dunubio“ pa je cenila dne 25. t. m. le za 2600 gld. in 80 kr. Ljudje pravijo, da se za ta denar ne napravi niti golo po-j slopje. Vsled tega hočejo vsi kmetje, ki j so pri oni zavarovalnici, odstopiti.
Iz Oseka nam poročajo, da v izhodnem delu vasi nimajo vode že od novega leta sem. Preskrbljeno je veliko slabši kakor na Krasu. Bodi s tem opozorjen g. podžupan, ker brez vode ni
mogoče biti. Gorje, ako bi nastal ogenj 1 S čim naj bi gasili ubogi ljudje?
Razpisana ustanova. 0'. pričetka prvega semestra šolskega leta 1900/1901. se bode delila nastopna dijaška ustanova:
Pelo mesto dijaške ustanove Jožefa Gorupa letnih 500 K za učence srednjih šol in 520 kron za slušatelje visokih šol.
Pravico do nje užitka imajo: a) dijaki slovenske narodnosti iz ustanov-nikovega sorodstva; b) dijaki slovenske ali hrvatske narodnosti iz Kranjske, Koroške, Štajerske, iz Primorja, t. j. iz Trsta, iz Goriško-Gradiščanskega, iz Istre, potem iz Reke in hrvatskega Primorja in c) kadar ni takih, dijaki drugih slovanskih rodov.
Pravico podeljevanja izvršuje usta-novnik.
Prosilci za to ustanovo naj svoje s krstnim listom, z ubožnim listom, z iz-pričevalom o cepljenih kozah, potem s šolskimi izpričevali o poslednjih dveh semestrih in kadar prosijo za ustanovo h naslova sorodstva z zakonitim rodovnikom opremljene, najkasneje do 10. fe-bruvarija t. 1. vlože pri pristojnem šolskem ravnateljstvu.
Na prodaj je bel mašni plajšč. Gena mu je le 48 kron. Vdobi se pri cerkovniku v stolni cerkvi.
Na Koroškem. — (S 1 o v e s k a zmaga.) Pri občinskih volitvah v Št. Štefanu ob Zili je sijajno zmagala slovenska stranka. Izvoljenih je 16 naših in samo dva nasprotna odbornika. — V Kotljah je slovenska stranka po hudi borbi zmagala v III. in II. razredu. Občina je bila doslej v nemčurskib rokah. Slava značajnim volilcem!
Napnd na župnika. V Krozio, okraj Kowno v Galiciji je prišlo dne 25. t. m. šest našemljenih možakov po noči budit iz spanja tamošnjega župnika. Zahtevali so, naj gre k bolniku. Ko je prišel župnik med nje na dvorišče, vrgli so mu okolo vratu vrv in zahtevali, da jim izroči 12.000 rubljev, katere je imel shranjene za zidanje cerkve. Župnik jim je to obljubil storiti ter peljal lopove v svojo sobo, kjer je odprl neko omaro. Že so mislili roparji, da jim na mah odšteje župnik zahtevano svoto in zadovoljno so čakali za vratmi. Toda zmotili so se. Župnik je vzel iz omare revolver, ne pa denara, pomeril na lopove in bliskoma sprožil pet strelov. Dva roparja sla bila hipoma mrtva, ostali so zbežali. Ko so na streljanje prihiteli ljudje v župnišče, spoznali so v ustreljenih okrajnega glavarja in njegovega adjunkta. Sumi se, da so tudi ostali roparji uradniki okrajnega glavarstva.
Glasba. (Iz Gorit e.) Ker mi jo več gg. odjemalcev moje „cerkvene pesma-r:ce za učence" željo izrazilo, da bi ineli k tej pesmarici radi tudi primerne igre za orgije ali harmonij, zato sem spisal 117 prediger in mediger k pesmarici, katere imajo namen pevce na sledečo pesem pripravljati in po končani pesmi iste glasbeno misel nadalje razvijati. Preč. k.n.š. ordinarijat v Gorici mi je dne 12. jan. t. I. na to zbirko podelil „imprimatur“. To zbirko nameravam kainnopisnim potom izdati, ako so na njo . toliko naročnikov oglasi, da bi ne trpel preveč občutljive materijelne izgube. Zvezek bo vkljub obširnosti kar najbolj mogoče po ceni. Vabim torej preč. cerkvena predalojništva, gg. učitelje in organiste, da mi izvolijo naznaniti svoja čast. imena k naročbi te nove zbirke Op. 192. Odličnim spoštovanjem Danilo F aj g el j, Gospodska ulica št. 14.
Naša društva.
Oružba sv. Mohorja. Pfosimo častite družnike, ki niso še plačali letnino, da store prej ko mogočo. Poživljamo pa tudi druge, ki niso Se adje te prekoristne družbe, da pristopijo v obilnem Slevilu. Vpisuje se v stolni cerkvi. Določeni čas za vpisovanje se kmalu sklene. Kdor hoče za dve kroni dobiti šestero lepih, preko-riatnih knjig, naj pohiti!
Kobarijska posojilnica je imela I. 1900. tale promet: dohodkov 172.367 K 60 h, stroškov 169933 K 26 h. stalni promet torej 342 300 K £‘i h.
Za „Alojzyevi$čeu. — Preč. gosp. Fr. Stepančič 10 K na podlagi zmage katoliške stranke pri zadnjih volitvah v V. kuriji; preč. g. Št. Kerkoč 10 K; preč. g. Ant. Berlot 20 K. Bog povrni I
/ji kratek en s.
0(V in sin. V neki vasi goriške okolici* so ljutljt' z začudenjem poslušali la lt> pogovor moj »naprednim11 očrlom
H.	in njegovim sinom Stankom: „Stanko, povej, koliko bogov je?“ — Stanko: ..Dva, Mog Oče v nebesih in Tuma na /.»'inlji!“ - Oče: „Pruv, moj sin, če hočeš bili dober kristijan, moraš najprej verovali v Tumo!“ Nato je oče položil kapo /. napisom „Tuma‘l na glavo „nadopol-nemu“ sinku!
Gospod, ki nikdar ali k večjemu le ob cesarskih dnevih pride v cerkev, se čuti užaljenega, ko mu nekdo to očita in hoče veljati kot veren kristjan. Da dokaže resnico svoje trditve, pravi: „0, jaz sem pač dober in goreč katoličan, saj hodi moja stara mati vsak dan v cerkev, moja sestra je tretjerednica in moja bodoča žena je tudi zelo, zelo pobožna". Čudno le, da pri takem sorodstvu on ni kar svetnik!
Pred sodnijo. Sodnik: Povejte Miha, kako ste vi mogel svojega lastnega brata okrasti?
Miha: Prav lehko! Treba je le nekoliko dobre volje.
Prošnja.
Društvo Slovencev v Egiptu „Slo-venska Palma na Nilu" v Aleksandriji (Egipet) je sklenilo vstreči najnujnejšim potrebam tukajšnje slovenske kolonije. Žalihog, slovenska kolonija v deželi piramid nima zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin šteje ona čez 6000 slovenskih služkinj ponajveč iz Primorja in iz Kranjskega.
Živa potreba je organizovati, združiti toli različnih elementov v trdno celoto, ki bi bila v čast imenu slovenskemu. Kot najnujnejša potreba v to je zgradba male slovenske cerkvice v 'osnovanje slovenske cerkvene občine po vzgledu drugih kolonij na Julrovem ter ob istem zgradba male slovenske bolnišnice v blažilo telesnih bed toliko tisoč slovenskih služkinj. Cerkvica (zemljišče je že kupljeno) bo posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirila in Metoda ter bo prva slovenska in sploh slovanska hiša Božja na afiikanskej zemlji ter v svetej deželi.
V	vodstvo bolnišnice bodo poklicane slovenske milosrčnice. Društvo prosi vse občinske zastope, župnije, denarne zavode ter posameznike dragovoljnih darov v ta namen. Po sklepu občnega zbora društva bodo vpisana imena darovalcev večjih svot, naših dobrotnikov, za vedno na mramornej plošči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih za bolnišnico v bolnišnici. Upamo, da dosežemo ta smoter in v to nam pomozi Bog in dobro srce slovensko ! Darove sprejema uredništvo „Gorice“ in »Primorskega Lista11.
Opozarjamo še, da je Egipet vele-važna pozicija za bodočnost ter gospodarski razvoj slovenstva. Vsak ugledni Slovenec naj položi mal dar v trdno organizacijo 3lovenske kolonije v Egiptu, da bode ista za vedno v ponos našemu imenu!
Aleksandrija, 15. januvarja 1901.
Za slovensko društvo :
„Slovenska Palma na Nilu1* v Aleksandriji
(Egipet).
Odbor: Franjo Carli, trgovec; Radoslav Debelak, uradnik ; Janez Fernus, urarski mojster; dr. Karol Pečnik,zdravnik ; Janez Velkovrh, pekovski mojster.
(Druge slovenske liste prosimo v ponatis.)
V
Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici,
Gosposka, ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jiiger itd. itd.
Vse po najnižjih cenah.
fene so stalne brez pogajanja.
oooooo
Krojaški mojster
Fr a n c čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za rrcožke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>ooooooo©<
Debeluo voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica.
Važno za vsakega!
<
ju
N<
NI
£0 <
C/J
co s*r
CD (O P
prodajalnica po najnižjihj
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
(TIH 9'9fi “‘Ninova anker remouler ura s po-J11U. u 6U srebrneno franc, verižico in lokom.'
lllll Aftf Prav“ sreljrna rein. ura sposrebrn. J^IU. “A UJ ainerikanako veriiico in tokom.
tflll A Q() I,rava	rem. ura za gospe s ■
“t 3U posrebrneno angl. verižico in tokorn., irl 11'7(| prava 14 karatna zlata remont, žepna £1- illU ura,zbaržun. škatlo in eleg. verižico. I Za vsako uro 3 leta poroitwa.
(Tld Prav' 6 karatni zlati prstan in en Hill. 1 JU lep kamen.
Pošilja tudi proti povzetju ali proti predplačilu zneska. Kar ne ugaja, so vzame v 8 dneh nazaj in se koj vrne dotičnf znesek, tak6 da kupec ni v zgubi.
Brat|eHurvlz, kupčija Izvoza, Krakau Stradom 17
Bogato ilustrovani zapisniki cen za ure,, nakite, zlato, srebrno in kineško-srebrno blago po znižanih cenah se dobivajo brezplačno in I poštnine prosto. Agenti se iščejo.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli). ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
H Teorfor Slabanja, K
srebra r,	N
n	srebra	r,
jli v Gorici, ulica Moreli 12,
A priporoča prečast. duhovščini za M izdelovanje
cerkvenih posod in Pripravo cerkvenega o-revnim cerkvam tudi na obroke, si pa preč. p. n. gospod naroeevulec sam lahko določi.
orodja
Srodja olajšuje s tem, da daje Obroki
0:;
Aui*
l
A
H
J
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu \ (ioriri
oilliliov.m z č.istno dlpljino najvlšjega priznanja jubilejne razstave nn Dunaju I. 1898.
In v Gorki na razstavi I. 1900 a zlate svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva Imli iiajlinejoga, za nove maše in godove' kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
jfcnton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača virm ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Anton Obidičj
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj T
"'ga v Sl. Polni
(pri Gorici).
Priporočuje ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči.
Večna luč!
Redko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljki nega olja za »veni« liuV1, marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Naislabšp olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec d& tudi tako olje za ..večno luč“; da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi „dušcamr‘ ne gori, je znano vsakemu iz skušnje.
Da ne bo več pritožb,
da olje ne gori. ali pa da premočno gori, ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stenjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo
Kofolovi stenji,
katere garantiram za trajno „večno luč-1 tudi v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo.
Za prozorno dobro olje stenj O, za slabše
l.i najslahše (nesnažno) II. — Ža visoka stekla „Glullonov Ap.:ral“ stenj O, I K 60 v., stenj.i I. In II. 3 K. — Za navadna nizka stekla stenj O I K., I. In II. 2 K 40 v. — Sitatljlea stenjev zadostuje za eno leto.
Stekla vseh vrBt in barv. Dolančeve sveče iz pravega Gebelnega voska po originalnih cenah.
Se priporoča preč. duhovščini
Tine Kofol,
Cerkvenik v Kanalu (Goriško).
) Razpela i i izrazne kovine
r
f
d
<	i
<	i
<	i d (> # at f i
Rožni	št	Kipi
: v e n c i,	iz	por-
podobef
celana
cižmi i
JOSEF OTOOT
v Raštelu št. 2 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih igrač.
Vsakovrstna sveža semena za vrtnino.
	$ i	vBmmm
Razne	P ( 1 (	i Razne
i no-		1 r0' ii
gavice i««««««	i 5 1 1	j kavice f
1 I
»Kovčeki# in
ji prtljage#
Lule za kadilce
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 15 v Mejjatovi lišl t pritličju
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudim ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
,,Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! -m