Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo Je v Mariboru, Raška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. Uprava; Maribor, Roška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Da« belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 66. Sobota 18. avgusta 1928. Leto III. Manifest Socialist. Internacionale Delavstvu vsega sveta! Deset let je minulo po vojni. Kljub slovesnim obljubam, ki so jih dajale vlade narodom, mir še ni zagotovljen, zopet se je pričela tekma v oboroževanju, narodi nimajo še čuta varnosti, ki ga jim more dati popolnoma šele socializem, .ki bo odpravil z razrednim gospodstvom obenem tudi vzroke vseh nacionalnih nasprotstev. Narodne manjšine se dalje zatirajo in velesile ovirajo ali zlorabljajo njih strem-Ijenja po osvoboditvi. V nekaterih deželah je bila demokracija zatrta potom diktatur, ki — kakor različne so njih oblike — vendar vse pomenijo enako nevarnost za osvoboditev delavstva in za svetovni mir. Povsod, v vsaki deželi, ie kapitalizem bojevitejši in požrešnejši ter je poizkusil Prevaliti bremena vojne na delavce, bodisi s krivičnimi in težkimi davki, bodisi z gospodarskimi in finančnimi ukrepi, ki so povzročili nezaposlenost in obsodili milijone ljudi na bedo. Preko vseh meja zagospodujejo vedno •mogočnejši, vedno tesneje združeni industrijski trusti in finančni koncerni nad produkcijo in državami. Oprt na industrializacijo agrarnih držav, zlasti Kine, Indije in kolonialnih dežel je planil kapitalizem na barvane proletarce, ki nimajo ne strokovnih organizacij, ne nobenega varstva ter organizira s sramotnim izkoriščanjem teh delavcev umazano konkurenco proti delavcem Evrope in Amerike. , ^F11’ ki ječe pod diktaturo kapitala in POd diktaturo politične despotije, vsem, ki Jih mori negotovost bodočnosti, ki hočejo Pravičnost v družbi in mir na svetu, velja ta oklic. Priključite se socialistični delavski internacionali! Pomagajte nam z njo in po njej priboriti zmago socializmu in z njo zagotoviti gospodstvo dela v zvezi s pomirjenimi narodi. Socialistična delavska internacionala je bila, ki je na svetu kljub strahotnim povojnim težavam, kljub cepljenju delavstva in povečani koncentraciji kapitala, napravila prve korake glede sporazuma med narodi. Internacionala je bila, ki je s svojim delom za sporazum v Frankfurtu, v Hamburgu in Marzajlu ob hvalevredni neutrud-hivi akciji nje velikih strank privedla do sDorazuma velesile zahodne in srednje Ev-r°Pe, ki tvorijo precej bistveno podlago za mir. Internacionala je bila, ki je proti usodnim sredstvom sile in nasilja zastopala miroljubno rešitev problema reparacij, in ki je ravno sedaj na delu, da prisili vlade da izpolnijo svoje obljube glede uvedbe razsodišča, splosno razoroženje narodov in popolno likvidacijo vojne. Pod nje pritiskom, pod pritiskom delavskih množic in kmetov, so vlade prisiljene, da zavržejo vojno s slovesnimi izjavami, v katerih se nahajajo besede, ki jih ie internacionala izgovorila kot prva. Besedilo Kellogovega pakta, ki se ga Pripravljajo vlade podpisati, izreka neomejeno odpoved vojni; toda pokvarjajo ga nesprejemljivi pridržki posameznih vlad in Vpliv pakta bi bil še zmanjšan, če se pri *em izključi sovjetska unija. Ostal bo pa dejansko mrtva črka, ako se delavci ne strnejo, da si pridobe politično moč in raztegnejo veljavo pakta na ves svet, da se ne mir samo oznanjal, nego tudi organiziral in s tem ustvarila iz mrtve črke šele z>va resnica. Zato se obrača naš klic na delavce Ev-*°Pe. Toda obenem se obračamo na delavstvo Zedinjenih držav, bste dežele, kjer najmogočnejša plutokrata sveta pokvarja demokracijo in delavstvo zatira. Njim kličemo: Kapitalisti vaše ^uzele se bahajo s svojo prosperiteto; toda ne vidite, da ta prosperiteta gine? Ali "u vidite, kako vas naglica vašega dela u°rablja in porablja? Ali ne vidite, da je *aša dežela edina med naprednimi država-3 katere vlada nič ne poskrbi za nezapo-lenost, bolezen in starost delavcev, edina, kateri je akcija organiziranega f Viteškimi prepovedmi omejena? ..... . . VV, W\J J11(1} KFen Je akcua organiziranega delavstva Viteškimi prepovedmi omejena? j . Kapitalisti vaše dežele ošabno progla-ije°=’ 'e. Yaše življenje boljše kakor živ- j^le vaših bratov v drugih deželah. Toda ^nerikanski kapital sc neprenehoma seli v ,n topo in Azijo, da naide tam cene delovne IjiF'* katerih izkoriščanje ogroža vaše živ-Zan e, s tem’ ^a bo pri vas naraščala ne-nii^slenost. Kapitalisti vaše dežele se hli-Ran- • . prec|b9ievniki miru, a obenem or-in ',z,rai° vojaško intervencijo v Nikaragui urugih deželah ameriškega kontinenta. Zato stopite v naše vrste, postavite se na čelo delavskega razreda, kakor stoji vaš kapitalizem na čelu Ikapitalističnega razreda vsega sveta! Naš oklic se pa obrača tudi na zatirane narode vzhoda. Pozdravljamo vaše boje za osvoboditev. Pozdravljamo uspeh nacionalne revolucije v Kini nad kapitalizmom. Zahteva/no od imperialističnih vlad, da umaknejo svoje čete in vojne ladje iz Kine, da priznajo Kitajski pravico suverenitete, ji dovolijo popolno svobodo v carinski zakonodaji in carinski upravi, se odreko predpravicam eksteritorialnosti, vrnejo koncesije in priznajo narodno vlado. Protestiramo proti absolutističnemu državnemu udaru v Egiptu, ki je egiptovski narod za tri leta oropal parlamenta. Za egiptovski narod zahtevamo resnično neodvisnost in njega sprejem v Zvezo narodov. Zahtevamo, da se Sueški prekop., ta velika pot med vzhodom in zahodom, stavi pod varstvo Zveze narodov in da zaradi tega britske čete zapuste ozemlje Egipta. Priznavamo pravico narodov Indije do samoodločbe in jih bomo v tem stremljenju podpirali, da jo dosežejo. Ali če nacionalne osvobodilne boje podjarmljenih narodov vzhoda, podpiramo, ne prezremo pri tem. da nacionalna osvoboditev sicer pripravlja tla za socialni boj, ne pomeni pa še socialne osvoboditve. Krvavi pogromi v Šangaju in v Kantonu so pokazali, da proletariat vzhoda doživlja danes iste krvave izkušnje, kakor jih je doživljal proletarijat Evrope v devetnajstem stoletju. Buržuazija izrabi punte pro« letarijata, toda obrne se proti delavcem, čim ti zahtevajo svoj delež sadov skupno izvojevane zmage. Mlado delavsko gibanje vzhoda se mora okoristiti z izkušnjami delavskega razreda naprednejših industrijskih držav Evrope in se naučiti porabljati njega bojne metode. Zato veljaj naš klic delavcem vzhoda, da se priključijo nam. Naša akcija, boj mednarodnega proletariata za svojo osvoboditev in za mir, more biti uspešen le ob politični svobodi. Demokracija, vezana na dane razredne razmere, za delavski razred ni namen, tvori pa važen pomoček, da se dosledno s politično enakostjo uresničuje tudi socialna enakost. Delavski razred bo ta cilj tem prej dosegel, čim dosledneje bo vodil v okviru meščanske demokracije svoj boj, z izrabo političnih pravic in svoboščin razširil pozicije svoje moči in tako ustvaril pogoje za proletarsko demokracijo. Z vso odločnostjo smo proti diktaturi katerekoli sekte ali posameznega moža, ne glede na obliko diktature, ki jo ima. Smo proti fašizmu, ki zatira svobodo v notranjosti držav in na zunaj ogroža mir ter ustvarja nevarnost ne le za narod, ki ga zatira, nego tudi za demokratične narode, katerih razvoja se boji. Internacionala obsoja akfeije italijanskega fašizma, ki skuša nazadnjaške države Balkana in Sredozemskega morja prikleniti nase kot vazale ter dežele reakcije združiti v nekako sveto alijanco proti deželam svobod e— akcije, ki jih olajšujejo napol dik-tatoriski režiiiii v Romuniji, na Ogrskem in v Jugoslaviji. Internacionala opozarja na resne nevarnosti konflikta med diktaturama Litvinske in Poljske. Poživlja delavce in kmete Litvinske, da nadaljujejo svoj boj proti diktatorskemu sistemu in odobrava iz vsega srca boj delavskega razreda na Poljskem proti režimu, ki z izgovorom, da hoče izprerneniti oblike demokracije, grozi, da demokracijo samo uniči, Graja pred narodi vseh dežel postopanje nacionalistične buržuazije, ki se je še včeraj zavzemala za svobodo posameznikov proti poseganju držav vanjo, ki pa danes poizkuša laskavo zagovarjati sramotno diktaturo, ki pod pretvezo novega prava strokovnih organizacij delavstvo zatira. Povedati pa mora delavcem tudi, da to nevarno in nasilno politično reakcijo podpira zadržanje boljševizma, ki po vseh deželah delavstvo cepi in s teni stranke in vlade buržuazije krepi, njih gospodstvo podaljšuje in poostruje, kakor so nedavno pokazali dogodki v Franciji, v Nemčiji in na Poljskem. V Moskvi je prav sedaj kongres komunistične internacionale sklenil program, ki Izjavlja, da ponovitev imperialističnih vojn ni odvrnljiva in stavlja vso svojo na-do v to, da bo iz nove svetovne vojne nastala nasilna revolucija. Kako nesmiselno je, nade delavskega razreda stavljati na novo vojno, namesto vse delavce sveta združiti v neutrudljivem boju proti obnovitvi krvavega barbarstva! Nismo slepi za heroične napore delavskih množic sovjetske unije v boju proti kapitalizmu in proti beli protirevoluciji. Toda enajst let po revoluciji kaže še vedno trajanje gospodarskih kriz, da diktatura teroristične manjšine ovira razvoj produktivnih sil dežele, dočim obenem zabranjuje delavcem sovjetske unije braniti svoje interese ter tudi zatirane narode proti njih volji drži v svoji oblasti, kakor je to sovjetska vlada sama v nedavno objavljenih dokumentih v Georgiji priznala. Mi, v Soc. del. Internacionali združene stranke, smo prej ko slej odločeni, sovjetsko republiko proti vsakršnim sovražnostim kapitalističnih vlad in proti vsakemu protirevolucionarnemu napadu braniti ter zahtevati od vseh držav, da urede z njo miroljubne in normalne odnošaje. Toda enako kakor delavstvu vsega sveta kličemo tudi delavskemu razredu sovjetske uoije, da se z nami združi na podlagi proletarske svetovne politike, ki ne sloni na nadi nove vojne, nego na spoznanju potrebe, da brani demokracijo, kjer je v nevarnosti, da jo zopet vpostavi, kjer je bila uničena in pripravi z njo orodje za osvoboditev delavskega razreda. Cepljenje proletarijata slabi njegovo moč. Zedinjenje delavskega razreda bodi nova pobuda, da bo svoj boj za mir in socialno svobodo vodil z nepremagljivo silo. Po zedinjenju k zmagi nad kapitalizmom in imperializmom! Po zedinjenju k osvojitvi moči in s tem k socializmu! Proletarci vseh dežel, zedinite se! Kongres Socialistične delavske internacionale. Nemška socialdemokracija proti gradbi vojne križarke. Prejšnja nemška vlada je sklenila graditi eno križarko pod pogojem, da se bodo potrebna sredstva pozneje dovolila. Pred kratkim se je tedaj nova nemška vlada, katera je sestavljena tudi iz socialistov, bavila s to zadevo in potrdila tozadevni prejšnji sklep, da se bo torej bojna ladja gradila. To. pa je povzročilo v vrstah nemške socialistične stranke vihar ogorčenja. Socialistične ministre se poživlja, da demi- I sijonirajo. Zato ni izključeno, da pride do krize. Sicer je absolutno smešno, kaj bo Nemčija z eno oklopnico napram njenim sosedam, katerih edinice štejejo na stotine in tisoče! Ampak nemška ljudska stranka (predstavniki nemškega kapitala) je stavila gradbo oklopnice kot pogoj, da gre v vlado. Torej: križarka še zna povzročiti, da končno le pride v nemškem parlamentu do meščanskega bloka. Pevski zbor pekov „Liedertafel“ iz Graza pride v Maribor. Na povabilo graških sodrusčov je lansko leto odpotoval mariborski pevski zbor pekov v Graz, da obišče svoje stare kolese-peke, s katerimi so se skupno borili v stari Avstriji za svoje pravice. Naši sodrusi so bili v Grazu nadvse prisrčno sprejeti, kar je dokaz, da vlada med nami proletarci še vedno stara solidarnost. Dne 25. avsusta 1928 pa pridejo Straški sodrusti v Maribor, da vrnejo obisk in da ponovno skupno manifestiramo proletarsko mednarodno solidarnost, da dokažemo, da proletarijata ne morejo ločiti od kapitalistov postavljene meje in da se stare zveze in staro prijateljstvo še bolj utrdi. Obisk graških sodrugov ne velja samo mariborskim pekom. Ta obisk je namenjen vsemu proletarijatu v Sloveniji, zato v soboto dne 25. av- gusta vsi v Maribor, da dostojno sprejmemo naše sodruge, kateri so bili postavili temelj našim Strokovnim organizacijam. Mariborski pevski odsek pekov bo pripravil čim lepši sprejem avstrijskim sodrugom. V soboto, ob 8. uri zvečer, se vrši v dvorani »Union« ob sodelovanju vseh delavskih pevskih društev »Pevski koncert«, na katerem nastopijo tudi sodrugi iz Graza. Po koncertu bo pa v restavraciji »Emeršič« prosta zabava. V nedeljo, 26. avgusta pa pridejo mariborski peki na veliko vrtno veselico pri »Lovskem domu«. Vabimo vse strokovne in kulturne organizacije, da se polnoštevilno udeležijo te proslave in pomagajo čim dostojnejše sprejeti avstrijske sodruge. Krščanstvo in socijalizem. Prejšnji teden je zborovala v Mannheimu v Nemčiji »Zveza vernih socijalistov«. Na tem zborovanju so diskutirali o svojem programu. Navzočih je bilo tudi več teologov, profesorjev bogoslovja in župnikov, ne samo protestantskih, temveč tudi katoliških. Zborovanja so potekla v najlepšem soglasju med protestanti in katoliki. Voditelj vernih socijalistov, mannheimski župnik, Eckert, je predložil manifest, s katerim se je hrabro in brez pridržka priznal k marksizmu. Proglasil je za sveto dolžnost, da se v boju proletarijata zoper kapitalistično družbo brezpogojno stopi na stran proletarijata. Velja beseda: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Profesor bogoslovja Wtmsch iz Marburga (v Nemčiji, ne našega!) je v svojem govoru priznal, da je marksizem obogatil človeštvo z važnimi resnicami. Razredni boj je potreben in se ne sme odklanjati. Socijalizem je gospodarski red, ki ga zgodovinski razvoj nujno zahteva.'Na mesto kapitalistič- nega gospodarstva, kartelov in tru-stov, mora stopitisocijalistično gospodarstvo. Privatna lastnina se mora izprerneniti od temelja. Treba je zagotoviti delavcem mirno in sigurno eksistenco, ker šele potem bodo mogli tudi delavci kulturno napredovati, Ko čitamo te pametne in modre besede nemških bogoslovcev, moramo reči, kako malenkostni, kako majhni so naši bogoslovci. Kdaj se bodo recimo mariborski kanoniki povzpeli na visoko stališče njihovega tovariša Wiinscha iz nemškega Marburga? Kaj moremo šele reči o naših žalostnih »krščanskih so-cijalcih«, ki igrajo nevredno vlogo priveska kapitalistične SLS in z njo vred pomagajo vzdrževati korumpi-rani in hegemonistični radikalski režim v državi? Kdaj se bodo dvignili iz radikalskd-klerikalnega blata na visoko stališče zares religioznih, toda poštenih ljudi iz Nemčije? Stran 2. »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 66. Krščanski socijalizem in — solidarno življenje! Viničar iz Zgor. Sv. Kungote nam poroča, kakšno je življenje viničarja pri gospodarju, ki se strinja, s krščan-skitfi socijaHizmcm. Viničarja imeti, mu dosti obljubiti, pa nič dati, to smatrajo taki gospodje za solidarnost. Kako naj viničar živi, se ne vpraša. Le delaj, pa bo na onem svetu boljše! Dnevno mi plača 1.50 Din. Pa še na ta denar moram večkrat čakati po mesec dni, preden ga dobim, ker se gospod' kratko malo izgovori: »Nimam drobiža!« Družina mi šteje 7 oseb. Za delo nas je troje: jaz, žena in starejši sin. Dostikrat se nam dela pajčevina v želodcu. To si kar lahko predstavljate, če se zasluži na dan 1.50 Din; to je skupno 4.50 Din. To se pravi spoštuj svojega bližnjega, kakor samega sebe. Otroci so mi večkrat brez mleka; gospodar mi ne da ne kapljice, ker rabi za sebe. Zatorej si moram mleko iskati pri sosedih. Delamo dnevno od ranega jutra do poznega večera, približno 14 ur na dan. S kosilom pa nas pogosti gospodar. Za zajutrelk kisla juha, za malco košček kruha, da se sv. Duh vidi skoz njega, povrh pa ,friške’ vode, kolikor se nam poljubi. Za obed največkrat sama salata in kruh poleti, pozimi pa žganci, katerih se veselimo, da se kar gledamo eden drugega, preden začnemo z bornim jelom. Za večerjo nas pa čaka koruzna juha. Sedaj vam pa še opišem naše stanovanje, katero je kakor ciganski brlog. Najbolj srečen šem bil letos, ker smo imeli malo dežja, da mi ni bilo treba dežnika odpirati v sobi, v kateri spimo z nedoraslimi otroci. Soba mi ja dolga tri in pol metra, široka pa dva in pol metra. Okna mala da še glava ne more skozi. V takšni sobi prespimo naše kratke noči, zrnu-čeni/ in utrujeni, po številu kar sedem v eni sobi. To se pravi širiti tuberkulozo, ker sem že omenil, da mi streha pušča, ker je slamnata. Ta streha je tudi nevarna zaradi požara. Seno in slama mi visita skoro v ku-hinjoj v kateri ni štedilnika marveč starj »komen«. Tam se kuha in peče za viničarja krompir. To bi se gospodje veselili, če bi si gledali taka viničarska stanovanja po štajerski deželi. Govori se dosti, koliko se je že napravilo za naše slovenske viničarje, pa mi še ne občutimo od tega ničesar! Sami odpustki se nam delijo, od katerih pa ne moremo živeti! Zatoraj sem polnega prepričanja in prisiljen, da se organiziram. Dnevne novice. Poštenjaki najnovejšega kova. Da si delodajalci danes vse dovolijo, vemo, da imajo pa navado tudi krasti na zahrbten način, nam je jja vendar novo. Da pa ne bo kdo mislil, da si kaj izmišljujemo, bomo navedli konkreten slučaj, ki dokazuje, da je gornja trditev čista resnica. Pri tvrdki Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16, je uslužben trgovski pomočnik, ki je bil v mesecu juliju t. 1. 11 dni bolan. Za te dneve mu pripada po zakonu o trgovskem osobju polna plača, poleg bolniške hranarine, katero je prejemal od bolniške blagajne. Koncem meseca julija bi torej moral dobiti celo plačo. Dični njegovi jfg, delodajalci se pa niso hoteli zadovoljiti s tem pozitivnim zakonskim predpisom, 'temveč so mu od njegove plače odtegnili, oziroma z drugimi besedami rečeno, ukradli znesek, katerega je prejel od bolniške blagajne kot hranarino. To še ni bilo dovolj! Ko se je do-tični trgovski pomočnik potegnil za svojo pravico in dokazal 3 prepisom dotičnega paragrafa zakona, da je v pravu, mu je šef g. Verovšek službo odpovedal Pri tvrdki Schneider & Verovšek v Ljubljani kupuje tudi mnogo delavcev. Dotični trgovski pomočnik je ravnotako delavec kot vsaki drugi in tega je ta kapitalistična gospoda na tak nesramen način spravila ob njegov zaslužek in ob službo. Mislimo, da bo zavedno delavstvo poiskalo vso tako gospodo, ki na enak način postopa s svojim delavstvom in i dalo čutiti, da je končno vendarle odvisna od delavstva, ki je njen glavni odjemalec. —k. Sodnij; Karl Hubmaier iz Linz-a se je mudil te dni v Ljubljani. Hubmaier spada med najstarejše prvobojevnike socialističnega pokreta v Sloveniji. Rojea je bil leta 1856 v Ljubljani, kjer se je izučil čevljarstva in ima tudi v Linz-u še sedaj ortope-dično delavnico. Po 24 letih je zopet obiskal Ljubljano, svoje sorodnike in tudi nekatere sodruge, ki jih še pozna iz gibanja. Po znanem procesu pokojnega Železnikarja, v katerem je bil tudi Hubmaier v preiskavi, je odšel iz Ljubljane najprej v Trst in potem v Linz. Pripovedoval nam je o delavskem gibanju v Avstriji, o bojih in solidnosti stranke s takim navdušenjem in ponosom, kakor dvajsetletni mladenič. Jako ga je veselil tudi napredek pri nas. Impo-nirala mu }e delavska zbornica, poslopje Okrožnega urada za zavarovanje, gospodarske organizacije itd. Pogrešal pa je, da naši sodrugi nimajo rednih shajališč v organizacijskih in drugih prostorih, kar bi bilo nujno potrebno. V Ljubljani se je mudil za-mo par dni, zato mi je naročil, da sporočim sodružne pozdrave vsem njegovim znancem in sodrugom sploh. Socijalistični shod t Ljubljani. Naš poslanec s. Petejan Josip bo imel v soboto, dne 1. septembra zvečer shod v Ljubljani in v nedeljo, dne 2. septembra dopoldne v Tržiču. Podrobneje bodo organizacije objavile z letaki. Z ozirom na kritični položaj v državi je potrebno, da proletarijat na manifestacijski način pokaže, da zahteva izboljšanje sedanjih razmer. Shoda bodita dostojni protest zavednega proletarijata! Politika na mrtvi točki in ugibanja. S prezirljivo gesto je Koroščeva vlada zborovala z narodno skupščino in spravila nekaj zakonov pod streho. Vlada sedaj čaka, da se zjasni politični položaj in — potem, kaj misli dr. Korošec, ne vemo in najbrže tudi sam ne ve, ker ne ve, kako se bo okrenila situacija. Volitve pa bodo morale -priti, to naj si gospod minister le zapomni. Večinske stranke bi rade skovale novo večino. Vukičevič baje hoče »reorganizirati« radikale na prihodnji konferenci stranke ter izločiti nekaj ljudi, ki zagovarjajo absolutno velesrbsko stališče in ki so pripravljeni pustiti Hrvaško in Stovenijo Italijanom ali komurkoli, češ, da se jim ne zdi prav, da hočejo prečam imeti povsod besedo. Vukičevičeva akcija najbrže ne bo uspela, ker bi tak preobrat v radikalni stranki pomenil zlom hrbtenice stranke, to je odstranitev onih ljudi, ki imajo gospodarski interes na sedanjem stanju. Po vseh spletkah, ki jih dela buržuazija, izpremem-ba razmer še ni blizu in ne bo blizu, dokler se ne pojavi nov močan politični faktor — proletarijat cele države. Narodna skupščina je imela dne 14. tm. svojo zadnjo sejo in je bila nato odgodena. Na tej seji sta bila izročena poslanca Popovič in Jovanovič-Lune sodišču, ker obstoja sum, da sta sokriva umorstev, ki jih je izvršil Puniša Račič. — Sprejete so bile tudi nettunske konvencije. Zemljoradniki so nastopiti proti konvencijam, češ, da se te konvencije brez Hrvatov ne smejo sprejeti, ker se tičejo v prvi vrsti Hrvatov, Dalmacije in Bosne. Vlada je izjavljala, da je to prvi korak k ureditvi prijateljskih od-nošajev z Italijo. — Konvencije so pa vsekakor ugodnejše za Italijo, kakor za Jugoslavijo. Radičeva cerkev. Odbor Radičeve stranke je izvolil namesto predsednika samo podpredsednike. Nevidni predsednik o-stane torej pokojni Radič. Pribičevič ne mara biti federalist. Minuli teden so inozemski časopisi pisali, da se je S. Pribičevič izrekel za federalistično ustavo Jugoslavije. Pribičevič sedaj preklicuje te vesti in skuša dokazovati, da je s svojo izjavo mislil le ustavno zajamčeno enakopravnost vseh državljanov, neglede na to, ali so prečani ali neprečani. Tri velike železniške nesreče v Jugo-slavijl na en dan. Na progi Beograd— Skoplje, med postajama Preševo-Tabanovec, je skočil 16. avgusta s tira potniški vlak s štirinajst vagoni. 20 oseb je mrtvih, 30 težko, mnogo pa lahko ranjenih. Na progi Niš—Beograd v bližini postaje Tobenica je v brzovlaku štev. 110 snoči eksplodirala cev za ogrevanje. Vlakovodja Lebedev je dobil od vrele vode hude opekline, vendar je še pravočasno ustavil vlak. Od eksplozije pa so ubiti inženirja Georgjevič in Milosavljevič ter strojnik. Tretja nesreča se je pripetila na progi Veles—Skoplje. Orožniški podporočnik Milan Ačimovič se je peljal z drezino, na kateri so bili poleg njega še trije orožniki, en šofer in en železničar. Blizu postaje Dračevo je drezina povozila psa, vsled česar se je prekucnila v prepad. Vsi so težko ranjeni. Vse to je posledica zanemarjanja železnic in redukcije železničarjev. Zahteva, da Bolgarija razpusti mace-donsko organizacijo. V Sofiji sta diploma-tična zastopnika Anglije in 'Francije predložila vladi noto, v kateri priporočata, da razpusti macedonsko organizacijo. Nota zahteva, da naj vlada voditelje zapre sedaj, ko ima organizacija spore radi umorov, preden se zopet opomore. Angleški poslanik je zagrozil, da bo sicer preprečil nameravano državno posojilo. V bolgarskih vlad- je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je ie ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi terpentine nih krogih je ta pritisk neugodno -vplival, ker se smatra, da se s tem skuša dotikati suvereniteta Bolgarije. Vrhu tega bi bil razpust organizacije nevaren za vlado, ker bi se macedonska organizacija branila skoro gotovo z orožjem, kar bi povzročilo meščansko vojno. Vlada Ljapčeva je torej pred krizo, ker bo zahtevi težko ugodila. Predsednik avstrijske republike, dr. Mihael Hainisch, je slavil te dni sedemdesetletnico rojstva. Hainisch je bil izvoljen za predsednika, ker niso našli primernejše osebe, vendar si je znal tudi on pridobiti simpatije s taktom in ker ima ozek delokrog. Organizacijska sila socijalistične stranke je po poročilu s. Adlerja na mednarodnem kongresu naslednja: Število članov znaša 6,600.000 v onih državah, kjer je dopuščeno delavsko gibanje. K tem članom pa še lahko prištejemo 25 milijonov rolilcev, ki so izvolili 1181 poslancev v razne parlamente. Vsi ti parlamenti štejejo 6176 poslancev, toraj je že skoro ena petina naših. Socialističnih dnevnikov izhaja 354. Te številke jasno govore, kako silno ogromen in močan je postal zopet socijalistični pokret. Militarizem v Rusiji. Predsedstvo izvršilnega odbora sovjetske unije je sprejelo zakonski načrt sveta ljudskih komisarjev, s katerim uvaja obligatorično brambno dolžnost. Po tem zakonu je varstvo sovjetske unije dolžnost vsakega državljana. Braniti državo z orožjem v roki je le stvar delo-nih slojev. Posebne določbe navajajo, kako se naj mladino vzgaja za brambne dolžnosti, o rezervah itd. — Tako so delali med vojno vodilni generali. Sicer pa: vojska je vojska! Za slovo. Prejeli smo: Sem na potu iz Jugoslavije v emigracijo kot begunec, ki ga zasleduje vojaška oblast radi »puntar-stva v armadi in razžaljenja kralja«. Vpoklican v aktivno službovanje sem bil spoznan kot za vojaško službo stalno nesposoben. V času svojega bivanja v vojašnici pa sem govoril z vojaki stvari, o katerih noben socialist ne more molčati; čeprav so bile besede govorjene povsem v okviru za- LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 40 Če bi bil dan, bi dekleti videli, .kako je zardel in kako mu je zaplala kri v obraz. Zakaj, napotil se je bil v zakotno ulico . . . Sonja mu je ob tisti svetilki na križišču dveh ulic stopila na pot . . . Komaj dva dni sta se poznala s Sonjo. To se pravi: Tako sta se spoznala, kot se velikokrat zgodi med študenti. Predvčerajšnjim so bili v gledališču. Tilka, Maksim, Leo in tudi Sonja je bila tam. Leo se je pogovarjal v odmoru s Tilko, ki pa je govorila vsevprek. Kritizirala je nositeljico glavne vloge in se priduševala, da bi jo gotovo ona rešila boljše. Leo je dvomil. Pogledal je mimogrede na Maksima in Sonjo, ki sta se tiho naslanjala na leseno steno lože'. »Kaj pa vidva tako molčita in zreta nemo pred se?« »Ninaaiva kaj govoriti«, je malomarno odgovoril Maksim. »O, gospodična, kaj tako skrivnostno kukate izpod svojega klobuka? Zakaj me tako merite z očmi?« — »Ali vam je mogoče nerodno, ali vas moti?« Sonja se je nasmehnila. »Nikakor. Počaščen se čutim . , .« Leonu je tekla beseda gladko. Družbe je bil vajen in kadar so bila dekleta v bližini, je zašel v zanos. Kakor da mu je bilo nerodno. Njih navzočnost ga je vznemirjala. Veliko je govorit in zbijal šale. Včasih posrečeno, mnogokrat pa mu je tudi zmanjkalo in povedal je kaij tako zavitega, da niso mogli razumeti. Če se niso smejali, mu je bilo nerodno. V zadregi je bil. »Oprostite, gospodična, kako knjigo pa imate?« »Ali ste tako radovedni?« »Sem.« Dala mu jo je. Maeterlinck: O notranji lepoti. »Ali vi to berete?« »Da. Zakaj se tako čudite?« — »Tako . . . sicer se ne čudim.« Lagal je. Prelistal je knjigo in prosil, da mu jo posodi. Obljubila je, kakor hitro jo prebere. Po gledališču so šli skupaj domov. Maksim in Leo sta se sukala okrog Sonje. Vendar Leo ni hotel biti vsiljiv. »Oprostite, gospodična, nisem kavalir. S (kmetov sem in precej robatega se me drži«, se je namenoma opravičeval, ko je opazil, da ne gre na pravi strani. Sonja ga je na videz poznala že dve leti. Govorila sicer nikoli ni z njim. Prvič ga je videla, ko je nastopil kot učenec dramatične šole in je deklamiral Cicibanai. Majhen je bil, najmanjši petošolec, kakor otrok in tisti Ciciban se mu je tako prilegel, da je dobil v dramatični šoli priimek Ciciban-cicifuj. V šesti šoli in preko počitnic pia so je stegnil. Bolj fantovski je postal in nič več ga niso imeli za Cicibana. Ni mu več pristojalo, zakaj Ciciban se je začel spogledovati za dekleti.. . In deklamiral je še druge stvari. Nič več Cicibana, tisto Prešernovo »Dekletom« se je naučil, da jih je podražil v dramatični šoli, za katero je imel več veselja kakor za gimnazijo. Dolgočasno je bilo v šoli, zlasti pri grščini, latinščini in matematiki . . . Profesor Kaves, dobra duša, star človek izza avstrijskih časov, dober Jugoslovan, tih sicer, kakor se profesorju spodobi, je včasih med uro napol dremal. Bog mu odpusti ta greh, saj so mu ga študentje tudi. Tudi on se ni rmogel več poživljati ob Homerju, Ovidu ali Horacu. Samo včasih, kadar se je dobro tprespal doma, se je zaletel in poiskal kak zanimiv odlomek, ki so ga študentje radi prevajali. Neikoč se je tako zmotil, tako se je zaletel, da je pri Odiseji dal celo prevesti verze, kjer pesnik povsem enostavno pripoveduje, kako sta Apolon in ena izmed Grkinj legla v posteljo in se zmešala. Ves rdeč, ker se je Leo smejal (ravno on je bil namreč na vrsti), je dostavil: »E—e, to se pravi, da sta se spolno združila.« Po razredu je šel tih, smehljajoč šepet . . . Ko sta spremila še Tilko domov, je vprašal Maksima: »Kdo je ta Sonja?« »Železniškega! delavca hčerka je. Dekle, da še nisem srečal enakega. Čisto kot sneg. Zaprto za moške, četudi precej silijo vanjo. V počitnicah, ko sem pobegnil z doma, smo v Trbovljah igrali Hal-bejevo »Mladost«. Igrala je kot v resnici . . .« Maksim je govoril sunkoma, pretrgano. Leo pa je prespal njegove besede; v šoli se je že dogovoril z Janušem im Tonijem za zakotno ulioo . . . Pozabil je na Sonjo. Drugi dan zvečer je bil v plesn1 šoli in preplesal je tiste mimohodne misli, ki jih je mislil prejšnji večer po gledališču in pred spanjem. Hlapec Matjaž, Binica in vse tisto, kar si je v počitnicah zaobljubili, je živo zaživelo v njem-Tudi plesna šola mu je to utrdila. Čutil je, kako s® se dekleta tesno privijala pri plesu k njemu. Nekaj prijetnega je bilo v tem, nekaj toplega .... . . . To je mislil mimogrede, ko so stopali 9° slabo razsvetljenih ulicah v Barvarsko ulico, kjer je bil star Rokodelski dom z majhnim oderčkoni' Preko pomazanega, neprijetno dišečega dvorišča so morali po zveriženih stopnicah v prvo nadstropje- (Nadaljevanje prihodnjič.) kona in jih lahko vsakdo čita dnevno v socialističnem tisku, se me je napačno razumelo, da sem hujskal vojake k uporu in proti kralju. Postopanje pred vojaškim sodiščem je vse drugačno, kakor pred rednim in ni izključeno, da bi bil krivim spoznan in obsojen na 5 do 201etno robijo. Ker pa nimam veselja, da bi pa prazen nič posedal po vojaških ječah svobodne države, sem se odločil, da zapustim domovino in se napotim v širni svet kot borec za pravico in svobodo vseh zatiranih. Franjo Aleš, 1, r. Maribor. Iz zadnje seje mariborskega obč. sveta. Klub socialističnih obč. svetovalcev je stavil v prejšnji seji in sicer 21. junija t. 1. Predlog, da se naj napravi med mestno občino ter njenim delavstvom kolektivno pogodbo. Predlog je glasom sklepa šel v odsek. Toda pot je morala biti zelo dolga, kajti predlog v dolgih sedmih tednih ni prižel v odsek, ampak načelnik odseka ga je žel par dni pred sejo iskat in ga je res .našel tam, kjer je bil. Magistrat ni niti z mezincem ganil, da bi bil pripravil kak statističen materijah seznam delavcev, kako So zaposleni, kakšne plače imajo itd. Odsek vsled tega ni mogel o tej zadevi razpravljati. To pa se ni sedaj prvič dogodilo, ampak letos že v drugič. Tekom letošnje Proračunske razprave so klerikalci stavili Predlog, da se naj tekom dveh mesecev izdela načrt ali pravilnik za starostno preskrbo občinskih delavcev. To je bilo že v mesecu februarju. Klerikalni predlagatelj je lak predlog stavil zato, da se odkriža socialistične zahteve, da se postavi v proračun 100.000 Din kot sklad za izplačevanje delavskih pokojnin, katere so klerikalci ob občinskih volitvah delavcem samo obljubo-Vali, če bodo pridno glasovali za nje. tla se torej gospodje klerosi odkrižajo neprijetne socialistične zahteve, zato so predlog tako formulirali. Toda da niso mislili fesno ter iskreno, je sedaj lahko vsakemu delavcu — tudi če je klerikalec — jasno, ker je od tedaj poteklo že 6 mesecev in magistrat še danes ni stavil niti najmanjšega koraka za realizacijo lastnega predloga. Delavci so pač delavci. Socialisti so tako postopanje ostro grajali ter izjavili, da na žalost, pri nas še nismo tako dame in naše oblasti se izgovarjajo na vse Jogoče načine, češ, da jim to ni mogoče. mno, kar se je doseglo, je to, da je bil vpreiet predlog obč. svet. sodr. Bahuna, da Pflhodnje veljaj pri oddaji eventualnih iJe pbč- tlel pogoj, da plača za normalna delavca ne sme biti manjša kot 3.75 1,1 na uro. Unrava mestnega vodovoda apelira na prebivalstvo, naj štedi ob susi z vodo po drugi strani se pa Prav me ne briga za cestne hidran-*e\ k1 bnzgajo vodo. Iz hidranta na oglu Luske in Smoletove ulice, pri soli, se izceja voda preko vse ceste, enako iz hidranta na koncu državnega mosta pri Kralja Petra trgu, je menda vzrok, da je na mostu Vedno blato._____________ Celje. Delavci in nameščenci, ščitite Pridobljene pravice! V štev. 75 »Ur. ista« je izšla uredba o odpiranju in I APiranju trgovin in obratov v ma-tak oblasti. Ta uredba, dasi ni j|ka, kakor zahtevajo delavci in na-. escenci, je za celjsko delavstvo, ez razlike, velikega pomena, ker avno v Celju se je pretekle tedne v.r*il hud boj, da se ohrani in raz-,lr* nedeljski počitek ter odpravi •peno delo v pekarnah, nakar je po-*'6ba polagati še največjo pažnjo in srbeti, da se uredba na celi črti iz-aia. Bilo je v naših razmerah še , vedno tako, da ostanejo zakoni in ! naredbe, ki govorijo o socialnih pravicah, na papirju, ako oni, za katere so ti zakoni ustvarjeni, ne gle-dajo^ in pazijo, da se predpisi tudi izvajajo.^ Zato opozarjamo delavce in nameščence brez razlike, da se vzamejo skupaj ter izvedejo strogo kontrolo nad trgovci in delodajalci sploh, ali se ravnajo po predpisih navedene uredbe. Ravno v Celju se je zadnje tedne izkazalo, da je kontrola nad izvajanjem: predpisov, ki so kolikor toliko v korist delavcev in nameščencev, nujno potrebna, ker so delodajalci skušali na vse načine odpraviti še to, kar je že obstojalo, t. j. nedeljski počitek. Kakor rečeno se morajo nameščenci in delavci postaviti na noge ter strogo nadzirati, j da se vse ono, kar je v naredbi za delavstvo dobrega, do pičice izvaja in to tudi v okoliški občini, kjer nedeljskega počitka do sedaj ni bilo. Ce bodo delavci in nameščenci na mestu in ako bodo uvedli kontrolo, ali se delodajalci držijo predpisov, stavimo, da se bodo celo gospodje Pečuh, Janič e tutti quanti spoprijaz-nili z mislijo, da je le prav, če ima človek, ki mora celi teden garati, po noči in ob nedeljah zasluženi — mir! Naročnikom »Delavske Politike« na znanje! Naročnike našega lista opozarjamo, da so za Celje in okolico določeni inkasanti naročnin, ki se bodo od časa do časa zglasili pri naročnikih ter pobirali naročnine Oni naročniki pa, ki želijo pošiljati naročnino po položnici, jo lahko pošiljajo, vendar pa jih prosimo, da to pobiralcu naročnine sporočijo in sicer radi boljše evidence. .... I.,pnl1^1 Prosimo vse sodruge in somišljenike, da širijo naš list ter mu pridobivajo novih naročnikov. Posebno naj sodrugi zahtevajo v javnih lokalih, da naročijo naše liste »Delavsko Politiko« in »Volks-stimme«! Ulč-Giince. V nedeljo, 12. avgusta 1928, je mlada Delavska telovadna enota Vič-Glince priredila svoj prvi javni nastop na vrtu Zadružnega doma. Nastopilo je 13 telovadk s prostimi vajami. Izvedba vaj je bila dobra, isto-tako posamezni gibi in kritje. Želeti bi bilo v bodoče več živahnosti pri prostih vajah, posebno, če se izvajajo na tričetrtinski takt. Nujno pa je svetovati, da se v bodoče ne prične s tako težkimi vajami, in to posebno pri enoti, ki deluje jedva par mesecev. Dasiravno so sodružice pokazale v izvedbi sigurnost, predvsem' pa izredno vztrajnost, vendar naj vaditeljski zbor upošteva, da začetnice tudi ob največji vztrajnosti lahko izgube veselje do telovadbe, ako se jim vaje docela ne posrečijo. Sodružicarn pa: ikrepko naprej po tej poti, začetek je bil nad pričakovanje dober tudi za najstrožjega kritika. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti: ena na bradlji, druga s preskoki čez konja. Splošna izvedba: prav dobra. Opazilo se je, da je bilo posebno med telovadci na bradlji par izbornih telovadcev, ki so najtežje vaje z lahkoto izvajali. Sodrugi se pripravljajo na tekmo v leseni, to se je poznalo; če bodo vzdrž.ali, bo uspeh prav lep. — Pri prostih vajah članov je odrekla godba, zato so jih pa člani izvedli na štetje. Dobro! A velja isto kot za članice: Vaje so bile pretežke. Mi ne moremo pokazati toliko kot češki sodrugi, zato ni treba, da njihove vaje uporabljamo pri telovadcih, ki so jedva pričeli zahajati v telovadnico. — Vzorna vrsta na drogu je pokazala višek. Bili so pač sodrugi iz Trbovelj in Zagorja. Dasi cel dan zaposleni pri napornem! delu v rudniku, vendar so tudi najtežje vaje strenirali in izvajali z eleganco in brezhibno. Naj bodo vzor telovadcem Viča-Glinc. Mladi enoti pa: Prvi uspeh, ki ga je pokazala, bodi bodrilo za nadaljni napredek! „ Vsi m imajo •{( pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI O N!" Varuje perilo! HrastnlK. Predavanje. V nedeljo, dne 19. avgusta se bo vršilo v dvorani »Konsumnega društva rudarjev« predavanje o šolskem vprašanju, ki naj se ga vsi delavski stariši udeleže. Refetiral bo s. Grčar iz Maribora. Lele 20letnica obstoja »Zveze kovinarjev« na Lešah bo združena z lepo proslavo, na katero se že sedai pripravljajo tudi sodrugi in sodružice okoliških socialističnih strankinih, strokovnih in kulturnih organizacij. Sodrugi, ki so že nad 20 let v organizaciji, bodo ta dan obhajali tudi svoj jubilej, h kateremu jim že danes najprisrčneje časti-taino s pozivom na mlajše sodruge, da naj jim bodo ti naši stari borci za naše pravice vzgled za njihovo zadržanje v organizaciji. Zosorle. Iz Zagorja nam je poslal sodrug J. K., rudar, pretresljivo pismo z naslovom »Klic ob dvanajsti uri«, ki ga radi omejenega prostora ne moremo v celoti objaviti, dasi se popolnoma z njegovimi mislimi strinjamo. V pismu izraža razočaranje nad tem, da so še delavci, ki še niso spoznali, na kateri s*rarL )e ni'bova fronta in mesto da bi združili svoje moči proti meščanstvu in kapitalu, mu pa delajo še štafažo in s tem škodujejo sebi in svojim tovarišem. Poziva, naj se naši delavci ozrejo malo preko naših mej, pa bodo videli, kako žive tovariši v sosednih naprednih državah, kako da imajo tam toliko več pravic in videli bodo, kako tam vsi skupaj drže v svojih razrednih organizacijah. Mnenja je, da moramo tudi pri nas, zlasti v revirjih, tako začeti. Tudi mi smo mnenja, da je to treba in smo prepričani, da bo tudi ta vrli sodrug po svojih močeh pospešil agitacijo v dosego tega cilja.4 So li oči k Petelnu pojdi ti! Maribor, Gosposka ulica 5. Ruie. Iz občinske seje. Dne 4. t. m. je bila sklicana občinska seja z obširnim dnevnim redom. Sklenilo se je takoj razpisati popravila občinske hiše ubožnega sklada. Dela se razpišejo v »Delavski Politiki«, »Jutru« in »Slovencu«. K temu je še poročal občinski svetnik g. Ramšak (tajnik SLS), da naj nikar ne pozabimo napraviti za njega delavnico zraven te hiše, na občinske stroške seveda, v nasprotnem, da bo s 1. septembrom začel kar sredi vasi izvrševati svojo obrt. Občinski odbor pa je bil mnenja, da ne bo ne eno in ne drugo ker smo socialisti že zdavnaj preprečili, da bi se občinski odbornik zanašal na koristi od strani občine. K drugi točki poroča g. župan o pogajanjih kraj. šolskega sveta s cerkvenim predstojništvom za najem stare šole za dobo treh let, da se omogoči redni pouk šolarjem, katerih imamo že za osem-razredno šolo, a sedanja šola premore samo pet učnih prostorov. Stara šola je bila last občine in se je pred desetimi leti podarila cerkvi, kljub temu je še naknadno od leta 1911. do 1919. služila v gornje namene. Upanje vsakega poštenega občana je bilo, da se ista v sili zopet da dobiti za najpotrebnejše kulturne namene, kakor je šolstvo. Zato se je pismeno zapiosilo na pristojnem mestu, da se prepusti občini za dobo tolikih let proti odškodnini in na občinske adaptacijske stroške. Ali jok! Te prostore so klerikalci okupirali za svoje politične namene, za vzdrževanje svojih organizacij in gotovo bi jih v Rušah že hudič vzel, če bi tega ne imeli! Pismeno so odgovorili, da na to nikakor ne bodo pristali, pač pa priporočajo občanom, da KIS ZA VLAGANJE KUMARC Itd. nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganje, slivovec, rum, konjak i. t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdki EN GROS EN D E T A I L JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 19 TOVARNA ZA IZDELOVANJE DESERTNIH-VIN IN SIRUPA BENZIT ! wm. s m. a. ? V DOMU kjer vlada čistoča, je mir in zdravje. Oboje dosežete s vporabo BENZIT-NADMILA ki ne čisti samo obleke, perilo in druge predmete, temveč jih istočasno tudi desin-ficira vsled svojih antiseptjčnih svojstev. Nobeno drugo milo nima tako učinkovite čistilne moči kot BENZIT-N ADMILO, ki opere brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo. benzit-mudmilo čisti belo in barvasto perilo, flanel, volno, svilo, čipke, zavese, preproge itd. ED m z N H O e Dobiva ee v vseh dro. gerijah in trgovinah koloni jalnega blaga po ceni od Din. 5.- TJ m 3) m m m z N H za komad. Nadmilol tvornice zlatorog MARIBOR F=>eF=*i: BENZIT !: porabijo za pouk šolarjev novo zgrajeno Iimeljsko sušilnico (ker je hmelj itak toča pobila!), drugič gostilniško dvorano gosp. Črnka ali pa občinsko pisarno, ki ima velikost navadne kmečke sobe. Pozabili so m.enda na prazne hleve ali pa priporočati, da nai gre mladina v šumo, da se vzgoji za policiji potrebne državljane, kajti šolanje otrok klerikalcem itak dela samo zgago. Iz klerikalnega odgovora je jasno odsevala vsa mržnja že do občinskega odbora, odnosno šolskega sveta, posebej pa še nerazumevanje dolžnosti do mladine. Sodr. Strnad je obsodil klerikalno hinavščino, ki se ob vsaki priliki hlini mladini, v dejanjih nastopa pa proti kulturi v najpodlejšem smislu besede. Poudarja, da bo o tem činu sodila vsa slovenska javnost, ki bo potom časopisa o tem obveščena. Nato so se raztogotili nekateri pristaši SLS, češ, če bo tako, se nobene seje ne bomo več udeležili! Lepa reč! V splošni zmedenosti predbaci-vajo g. županu, pristašu SDS, da imajo sedaj to za zahvalo, da so volili njega za župana. Nato predlagajo nekega svojega pristaša za častnega občana. Na naš protest pa so ta častni predlog umaknili za boljše čase. Vsa delavska javnost ve, da že drugi mesec stavkajo steklarji cele Jugoslavije, da bi si izboljšali kos kruha. Ali združeni steklarski tovarnarji trdovratno briskirajo upravičene zahteve steklarskih delavcev, katerim bi najraje še to pritrgali, od česar so poprej komaj životarili, Z drugimi vred stavkajo tudi steklarji dveh največjih steklarn Slovenije, v Hrastniku in Zagorju, Večina teh steklarjev je levičarsko orijen-tiranih, pristašev »Enotnosti«. Ali socialistično delavstvo, organizirano v Splošni delavski zvezi Jugoslavije, ne dela razlike med enimi in drugimi, kadar kliče dolžnost v skupen boj. Ta zveza, ki stavko vodi, je razposlala vsem svojim organizacijam nabiralne pole za podpore stavkajočim steklarjem. Ko pa je tistih par »Heugabelrevoluci-jonarjev« ali kakor se sami imenujejo »de-kalistov«, ki še životarijo v Rušah, za to akcijo zvedelo, so takoj sklenili uvesti protiakcijo in so obnovili nabiranje za tiskovni sklad »Enotnosti« (ki pa je kljub temu zaspala). Ker pa za to akcijo ni bilo prav nobenega odziva, šo prišli na dan z nabiralno polo za podporo neki družini, katere glava se nahaja v zdravilišču in dobiva med tem od OUZD samo polovično hrana-rino. Proti podpori te družine nimamo prav nič, ker je podpore potrebna, ali videlo se je, da nabiralcem ni bilo do resnega zbiranja, temveč so začeli to akcijo samo toliko, da so ljudi proti vsakemu zbiranju disgu-stirali, napravili zmešnjavo in oškodovali akcijo za zbiranje podpor stavkajočim steklarjem. Levičarsko orijentirani steklarji v Hrastniku in Zagorju se ruškim dekalistom za to lahko zahvalijo. Vestnik »Svobode". Podružnica »Svobode« v Zagorju ob Savi priredi dne 19. avgusta ob 4. uri pop-na Lokah javni telovadni nastop. Na sporedu je tudi srečolov. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, vabimo vse sodruge, organizacije in bližnje podružnice »Svobode«, da se tega nastopa udeleže. Sprejem zunanjih gostov pri opoldanskih vlakih. Trbovlje. Dne 27. julija se je vršil 11>-redni občni zbor tukajšnje podružnice. Navzočih je bilo nad 60 članov. S. Klenovšek kot predsednik podružnice je otvoril ob 9. uri občni zbor, pozdravil navzoče in obrazložil pomen društva. Nato so sledila poročila podružničnih funkcijonarjev. Prvi poda poročilo tajnik s. Majdič o delovanju društva od 1. 1919 pa do danes. Blagajniško poročilo poda s. Breznik. Za dramski odsek je poročal s. Majdič, za telovadni pa s. Lebar. Nato slede volitve novega odbora, ki se je sestavil iz sledečih članov: Za predsednika je izvoljen s. Jakob Klenovšek, za predsednikovega namestnika s. Božiček Iv.,: za tajnika s. Logar Ivan, za tajnikovega namestnika s. Grabnar Alojzij, za blagajnika s. Ivan Breznik, za blagajnikovega namestnika s. Konrad Petretič. V odbor so izvoljeni ss.: Leopold Majdič, Jože Lebar, Marija Prelogar. Za revizorje so izvoljeni: Ivan Jeretin,' Karl Koritnik, Ludvik Petek, Ivan Zorc in Angela Pernek. Za knjižničarja je izvoljen s. Jože Tanc, za gospodarja pa Anton Breznikar. R< U| Razvoj časa je prinesel seboj tudi to* dobro, da za pranje danes ni treba uporabljati nič drugega nego »Radion«. Tehnične visoke šole so ga preiskavale in ugotovile, da je »Radion« popolnoma neškodljiv za pranje in da je zadosti, ako se pol ure perilo kuha v raztopljenem »Radionu«, pa je;" isto popolnoma čisto. Naznanilo! Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Mariboru priredi v nedeljo dne' 9. septembra 1928 v prostorih Ljudskega doma ali pa na vrtu 301etnico obstoja stro--kovne organizacije in 301etni jubilej enega izmed članov naše organizacije. Spored: popoldan ob 3. uri koncert Glasbenega društva žel. del. in usluž., petje, ples in druge zabave. Vstopnina 3 Din. Drahtstiften molftra kateri se eventuelno razume tudi o izdelavi' žebljev za čevlje (Schuhnagel) in taks-žebljeV se takoj sprejme. — Ponudbe pod P-1107 nft Interreklam d. d. Zagreb, Moravska ulica 28. Ali ste že krili 7 svoje potrebe v tiskovinah ■ o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA DELAVSKI DOM“ —V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. — J! Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D NAČELSTVO. F F F F F F F Radioaparati gratis! Nemška razpošiljalna tvrdka oddajnteresentom v reklamne svrbe in v nadal]no_priporočllo_v Jugoslaviji večje število svojih prvovrttnlh S£rejejtnnih_radioa£aN8to^((^ Nobene obveznosti niso s tem združene. Male stroške (poštnina, zavoj Itd, itd.) mora plačati prejemnik. — lnteresenti^jiaj^e^^opisnico^ natančnim, razločno pisanim naslovom obrnejo na Radiorazpošiljaini«o E. Grab & C. Rottloff / odd. X. Berlin, Gartenstrasse 100 Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. Za pokrajinsko načelstvo ? SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Manbor*