«iife1 februar
Kazalo
Taborniške novice 3 Karikatura 4 Od rodov 5
6 IGRA
Faca 11 Kviz 12 SOS 14
Ko bom velik, bom ... 15
16 Obvestila, razpisi 17 Intervju 20 Tabor na obisku
Kosobrinovi pripravki 23 Kemija v taborništvu 23 Astronomija 24
25 Psihologija 26 Kaj dobim jaz? 27 Imeti vod GG
Tema meseca 28 Kolumni 33
Oglas Taborniški feštival 34
35 Iz taborniške pesmarice
35	Stric volk
36	Križanka 36 Dotik
36 Kolofon 37 Zadnja plat 38 Bine in Dane
Foto: Miha Maček - Muc
Uvodnik
Pred volilno skupščino
Volitve so tik pred vrati. 31. marca se bomo v Zrečah odločali, komu zaupati vodenje največje mladinske organizacije v Sloveniji. Volilna komisija je sporočila, da do prvega roka za oddajo kandidatur (31. 1.) odziv na razpis ni bil zadovoljiv in še ni omogočal normalne izvedbe volitev novih organov ZTS. Do podaljšanega roka (14. 2.) so uspeli zbrati kandidature za vse funkcije. Situacija sicer ni nova in se je pripetila že večkrat pred volitvami v prejšnjih obdobjih.
Na zadnjih volitvah je kandidirala lista kandidatov, ki je pozneje kot celota v obdobju po izvolitvi neslavno končala. Vsaka šola nekaj stane. Naj se tovrstna napaka ne ponovi. Sploh v časih, ko zna biti prepričevanje tabornikov, naj kandidirajo za posamezne funkcije, povsem vsakdanje. Sprašujem pa se, kako lahko ljudje s pomanjkanjem motivacije opravljajo svoje delo na zadovoljivi ravni. In še posledično, kakšno kritiko izreči in na kakšen način, kadar delo ni opravljeno tako, kot bi moralo biti. Še posebej funkcionarjem, ki so »v taborniško dobro« kandidirali zaradi številnih prepričevanj, ker drugih kandidatov pač ni bilo. Praksa je različna. Od tistih, ki znajo kritiko izreči diplomatsko, do zelo glasnih in nediplomatskih vsevedov, ki na funkcije običajno ne kandidirajo. Zato pa znajo zelo dobro lajati. In mešati »kupček«.
Prepričan sem, da so kandidati sposobni, da vedo, kam je potrebno usmerjati našo barko. Spopasti se bodo morali tudi z dejavniki, s katerimi vojne ne morejo dobiti, dosegljive so vsaj zmage v posameznih bitkah. Gre za vztrajno zmanjševanje števila mladih in spremembe njihovega vrednostnega sistema. Ne pozabimo na notranjo opozicijo, na tiste, ki okopavajo le lastne vrtičke, ne pa tudi skupne njive. Gledanje le na lastno rit je nekaterim res primarno, a žal na našo skupno škodo. Ne razmišljam o tem, kako se jim bodo novo izvoljeni funkcionarji postavili po robu, ampak ali jih bodo uspeli pridobiti k sodelovanju.
Aleš Cipot
^orientacija ob morju
Zimsko zaspanost Portoroža smo poživili taborniki iz Rodu morskih viharni-kov. V soboto, 18. februarja, je šest petčlanskih ekip dokazalo, da znajo taborniška znanja vsaj tako dobro kot v naravi uporabiti tudi v domačem kraju. Fotoorientaci-jo smo v Portorožu pripravili že drugič, saj se je izkazala za zabavno popestritev programa. Udeleženci so se spet izkazali kot dobri opazovalci, saj so hitro našli podrobnosti z 12-ih fotografij, ki so jih prejeli na štartu, in najboljši so vse kontrolne točke našli še pred iztekom ure in pol, ki sta jim bili na voljo. Poleg Morskih vi-harnikov je tekmovala še piranska ekipa Rodu Sergeja Mašere, a je zmaga ostala v rokah Portorožanov.
Orientiranje po hotelih. Foto: Aljoša Vinkovič Miha Bejek, RMV Portorož
Odlično vzdušje, še boljši tečajniki
V Gozdni šoli v Bohinju je med 17. in 21. februarjem potekal tečaj za pomočnike trenerjev mladinskih voditeljev, med taborniki bolje poznan po angleški kratici ALT. V Bohinju je intenzivni trening v duhu policijske akademije prestalo 16 udeležencev pod vodstvom 6 mentorjev ter ob podpori kanarčice in kuharice.
Glavni poudarek tečaja je bil na javnem nastopanju, saj so tečajniki imeli več priložnosti vaditi in izpopolnjevati svoj nastop, veliko časa pa so posvetili tudi analizi izobraževanja v ZTS in viziji za naprej, vodenju, timskem delu, vrednotenju, učnem procesu, mentorstvu itd. Bodoči inštruktorji II. stopnje bodo ALT zaključili s projekti na področju izobraževanja v ZTS. Večina se bo z različnih zornih kotov posvetila vodniškim tečajem in tečajem za vodje, nekateri pa se bodo lotili tudi različnih seminarjev in specialističnih tečajev.
Očistimo Kranj
ALT - tečaj za pomočnike trenerjev mladinskih voditeljev je uspel in ob takem trendu se za izobraževanje v naši organizaciji, kot kaže, ni bati. Foto: Tanja Cirkvenčič
Komisija za vzgojo in izobraževanje odraslih ZTS je izpeljala še eno kvalitetno izobraževanje, ki pa je zelo dobro uspelo predvsem zaradi pripravljenosti in odličnega prispevka udeležencev.	Tanja Cirkvenčič
Foto: Vera Pelhan - Pinky
Kranjski taborniki vabimo na že šesto čistilno akcijo Očistimo Kranj, ki jo bomo organizirali skupaj z Mestno občino Kranj in Poslovno skupino Sava. V soboto, 1. aprila 2006, ob 9. uri na Slovenskem trgu v Kranju. Letos bomo posebno pozornost namenili elektronskim odpadkom. Mesto Kranj in kanjon Kokre vas pričakujeta v vsej svoji lepoti in nesnagi. Taborniki bomo poskrbeli tudi za primerno zaščitno opremo. Kdor pride, ga ne bomo spustili domov lačnega in žejnega.
Zvečer pa na Pungartu taborniški žur s skupino JOŠKE V'N!
Klemen Markelj
Nacionalni srbski zlet 2006
KJE: naravni park Bubanj, Niš, Srbija in Črna Gora
KDAJ: 21. - 31. julij 2006
KDO: udeleženci 7 - 18 let, staff 18 let in več
ZAKAJ: Ker bo to izvrstna izkušnja zate in tvoje taborniške
prijatelje, nepozabno doživetje s taborniki iz vse Evrope.
CENA: 130 EUR (klasični zletni paket: tabornina, programski
stroški, prehrana, lokalni transport, rutica, majica)
Informacije: pisarna ZTS, Marko Petrovič, predsednik komisije za
mednarodno dejavnost (ztpbginv@eunet.yu), www.find-
yourself.org, www.samnet.org.uk/jamboree.
Matic Stergar
marec	DanKo (kopr.rutka.net)
25.-26. marec NOT (not.rutka.net) 31. marec in 1. april Skupščina ZTS (volilna)
7.-8.	april	Seminar za taborna vodstva (GŠ Bohinj)
8.	april	Škalska liga, ka te briga
(skalska.rutka.net) 22. april	Dan Tabornikov, dan Zemlje
Napovedujemo 8. smotro Saveza izvidžača Hrvatske. Več informacij na smotra.sih.hr.
4	marec
Orientacija in topografija
V novem letu se - z malo zamude - spodobi za trenutek ozreti nazaj: ROT 2005 - O.K., tečaj orientacije odpadel. Postavljena je spletna stran (podstran na www.scout.si). Zdaj pa naprej. Pripravlja se obnova propozicij Republiškega orientacijskega tekmovanja (ROT), ki bodo kmalu prišle v prvo branje javnosti. 6. maja bo na planoti Jelovica izveden Extremni trening orientacije. Proti koncu avgusta sledi v Gozdni šoli v Bohinju tečaj orientacije in topografije. Od 22. do 24. septembra pa je na vrsti ROT 2006.
Pa še nekaj je. Poleg vsega navedenega bo na spletnih straneh kmalu veliko materiala, tako ali drugače povezanega z orientacijo in topografijo.
Svit zadnjega jutra na RO(W)T-u 2005. Klemen Čadež Foto: Klemen Cadež
(o ^ DANKO , , . ..
V^/ o, j, - dan komisije za program za mlade
DanKO je atraktivna, zabavna, motivacijska in tematsko obarvana enodnevna akcija, namenjena vodnikom in načelnikom družin in vsem drugim, ki se kakorkoli ukvarjajo s taborniškim programom.
DanKO bo potekal kot križarjenje z ladjo Laho po slovenskem morju. Na plovbo bomo odrinili v Portorožu in se vmes ustavili v Piranu, Izoli in Kopru. Postanke bomo izkoristili za aktivnosti, ki jih bomo izvedli skupaj s člani lokalnih rodov.
Prihod udeležencev v Portorož je v soboto, 18. marca, do 10. ure, zaključek pa ob 16. uri. Za tiste, ki bodo potovali z vlakom, obstaja možnost prihoda z vlakom ob 8.36 v Koper in prevoz z lokalnim avtobusom v Portorož ter povratek z vlakom iz Kopra ob 14.45 (v tem primeru se udeleženci z ladjo ne vračajo v Portorož). Stroške akcije bo v celoti pokrila Komisija za program za mlade, zato je udeležba brezplačna. Informacije in prijave na e-naslovu pugy@rutka.net.
OD RODOV 5
Vkrcanje v avto in odhod proti Bohinju. Tri ženskice polne pričakovanj in dobre volje, Senta (RaR), Irena in Mija (RBS), prispemo do Gozdne šole, kjer nas že pričaka pisana druščina. Večinoma nepoznani obrazi obetajo nova poznanstva. Po večerji že razmišljamo o težavah, s katerimi se srečujemo pri tabornikih in ugotavljamo, da si brez tabornikov ne predstavljamo življenja. Sledi spoznavni večer z igrami. Škoda le, ker nihče ni prinesel kitare.
Naslednji dan preko igre vlog iščemo rešitve na vprašanja, kako motivirati vodnike, ali je vodnik edina vloga PP-ja, kako organizirati akcijo. Pugy nas spretno vodi k odgovorom na naša vprašanja. Popoldne preživimo v družbi s PLINKOM, PePePasom, HND (Hišica na drevesu) in mnogobojem. Tako s pomočjo Beti, Vide, Pugyja in Vičota dobimo ideje za delo z našimi člani. Po večerji presenetimo Jetko z rojstnodnevno »torto«. Vse najboljše! Zvečer pa se družimo v Coctail baru s slavnim barmanom Pugyjem.
Nedelja je dan za pohvale, kritike, predloge, pospravljanje in slovo. Hvala Jess & company! Super je bilo! Upam, da se kmalu spet srečamo!
Mija, Rod Bičkova skala
Počitnice malo drugače
Člani Rodu zelena Rogla iz Zreč smo med 24. februarjem in 1. marcem organizirali že 20. tradicionalno vsakoletno zimovanje v taborniškem domu na Skomarjah. Pridružili smo se tabornikom iz Kobanskega rodu iz Selnice ob Dravi, ki so prispeli že v sredo. Štirideset mladih tabornikov je pod vodstvom svojih vodnikov spoznavalo nočno nebo in nebesna telesa, osnove orientacije, lov na lisico s pomočjo oddajnikov, življenje v naravi, zimske živali in izdelovalo snežake. Sobotni večer je minil v izbiranju »kralja in kraljice taborniške pustne šeme«, ob pustnem plesu in zabavnih igrah. Druženje se je zaključilo v sredo, ko smo se vsi skupaj popoldne odpravili domov z željo, da se drugo leto spet udeležimo zimova-nja.
Miha Matavž, RZR Zreče Foto: arhiv RZR Zreče

Rok za aprilsko številko
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje člankov za aprilsko številko je 20. marec.	Uredništvo
Naj se v Taboru vidi in sliši tudi vas
Uredništvo bo zelo veselo vaših prispevkov, ki jih lahko pošljete na naš spletni ali običajni naslov. Kratke informativne novičke (do 600 znakov s presledki) objavljamo na uvodnih straneh v Taborniških novicah; nekoliko daljše, fotore-portažne (do 1000 znakov s presledki), pa v rubriki Od rodov. Zaželene so priložene fotografije. Tabor je na razpolago tudi za uradna obvestila in razpise (do 1000 znakov s presledki).
Se vidimo v Taboru!
Uredništvo
Spoznali so, kako pravilno narisati skico terena.
j so sami skuhali na tabornem ognju.
Večeri so minevali ob zvokih kitare in prepevanju taborniških pesmi.
6 ^kp febresr
ITčT-fl 7
KAKO SE ZNAJDEŠ Z ZEMLJEVI
fAH?
Pomagaj izgubljenemu taborniku. Poveži znake na zemljevidu z resničnimi stvarmi v naravi. Poskusi najti cerkev, otok,.^se]ie, jezero, grad, pot, gozd in	A
se kaj.^	—,__




Jaz vem, da ...
i< i/, KAJ VE ČEBELICA?
ima ovijalka Alsomitra, ki raste v Aziji, seme s perutko, ki meri 15 centimetrov, seme pa tehta le toliko kot grah. Perutka ga zato lahko ponese več sto metrov daleč.
so na Japonskem našli okoli dva tisoč let staro seme magnolije, ki je vzklilo in je zdaj edini predstavnik že pred tisočletjem izumrle vrste, največji rastlinski list meh kar tri kvadratne metre in bi se pod njim lahko skril skoraj cel vod.
je bilo najvišje drevo, ki so ga kdaj namerili, visoko kar 133 metrov. To je toliko kot 45-nadstropna stolpnica.
rastlina mimoza s pomočjo elektrike v nekaj sekundah zloži svoje liste, kadar jim preti nevarnost, da se jih bo lotila žuželka, je najstarejše živo drevo bor, ki raste v Kaliforniji, in je staro kar 4600 let. je orjaška sekvoja "general Grant" stara približno 2500 let, visoka 81 metrov, njen obseg pri tleh meri 33 metrov, njena najnižja veja pa je 39 metrov visoko. To pomeni, da bi se moral povzpeti na trinajsto nadstroje v stolpnici, da bi prišel do njene krošnje, ima največji cvet rastlina z imenom titanski kačnik in meri kar 3 metre v višino in 1 meter v širino.
orjaška goba prašnica lahko zraste do premera pol metra in tehta kar 14 kilogramov. Če bi se iz vsakega njenega trosa razvila nova prašnica, bi bile vse skupaj tako velike kot 800 Zemelj.
vrsta puščavskih dreves sama odvrže še živo vejo, kadar ji primanjkuje vode.
8 ^ marec
BIVAK
Aleša
Bivak včasih služi popotnikom, planincem ali tabornikom kot zasilno prenočišče, če nas na poti slučajno preseneti noč. Lahko pa je bivakiranje tudi del pohoda, taborjenja, osvajanja veščine ali vodo-vega sestanka. Ob pripravah na bivak je treba misliti na veliko stvari, kot so recimo voda, hrana, obleka, ogenj in še mnogo drugih. Ena najpomembnejših pa je seveda zasilno bivališče. Kako bomo izdelali bivak, je seveda odvisno od kraja, kjer smo, od materiala, ki ga imamo s seboj ali ga lahko najdemo v bližini, od letnega časa, seveda pa tudi od naše taborniške iznajdljivosti.
Najbolj preprosto bomo lahko v vodu poskr beli za streho nad glavo, če s seboj nosimo šotorsko krilo in vrv. Prav gotovo nam bo prav prišel tudi nož za izdelavo palic in klinov, vendar moramo biti pri ravnanju z njim izredno previdni. Če imamo dve šotorski krili, si lahko postavimo bivak, ki ga prav gotovo že vsi poznate.
Če pa si ostal sam oziroma sama in nosiš s seboj le eno šotorsko krilo, lahko iz njega narediš prav tako več različnih zavetišč. Šotorsko krilo lahko napneš preko prevrnjenega debla, lahko ga pri-vežeš med dve drevesi in zlezeš vanj, lahko pa uporabiš tudi palico z rogo vilo, kot lahko vidiš na sliki.
Izdelava zasilne kolibe iz vej
Tudi če s seboj ne nosimo šotorskega krila, imamo veliko možnosti, da uporabimo naravni material, ki ga najdemo v bližini. Ob deblo drevesa prislonimo dolge razvejane veje in jih na vrhu povežemo z vrvjo. Na veje nato položimo navzdol obrnjene, še zelene smrekove veje, lahko pa uporabimo tudi lubje, praprot, zemljo ali rušo.
Podobno izdelamo tudi bivak med dvema drevesoma. Med drevesi navežemo debelejšo palico, nanjo naslonimo veje, tako da dobimo obliko šotora, nato pa jih zopet obložimo in prepletemo z gostim vejevjem, praprotjo ali lubjem.
Bivakir
zimi
Tudi pozimi lahko kljub de beli snežni odeji izdelamo dober bivak, kjer lahko prenočimo. Ponavadi pa je izdelava zimskih bivakov in iglujev namenjena bolj zabavi in preizkusu naših taborniških spretnosti.
Iglu lahko izdelamo takrat, ko je sneg zelo trd, da lahko oblikujemo snežne kocke. Kocke nato postavljamo v krogu, vsako naslednjo vrsto pa pomaknemo malo navznoter in na koncu dobimo kupolo. Seveda pa ne smemo pozabiti na luknjo za vhod.
Pozimi lahko ravno tako kot poleti izdelamo bivak iz vej, ki jih postavimo ob deblo in nato prepletemo z bolj gostimi smrekovimi vejami, nato pa bivak z zunanje strani še obložimo s snegom. Q
IGRA 9
Zdaj, ko imaš kar nekaj novih idej za izdelavo bivaka, lahko kašnega poskusite izdelati na izletu ali vodovem sestanku. V spodnji prostor pa lahko narišeš svojo idejo, kakšen bivak bi še lahko postavili z vodom. □
10 ^ marec
Raketa na mehurčke
Ale{a
Si že kdaj videl/a kako vzleti raketa? To je prav gotovo zelo razburljivo in glasno. Si kdaj pomislil/a, da lahko na vodovem sestanku narediš svojo raketo, ki se bo samo s pomočjo vode in šumečih tablet pognala visoko v zrak? Hitro naberi stvari, ki jih potrebuješ, in poskusi, če res deluje.
Izdelava rakete
Za izdelavo rakete potrebuješ plastično škatlico fotografskega filma, trši barvni pa-12-pir (šeleshamer), lepilni trak, lepilo, škarje, šumeče tablete, kozarec za vlaganje in vodo.
Najprej izrežemo iz papirja pravokotnik, širok 10 in visok 12 centimetrov, ter krog s premerom 10 centimetrov, ki ga odrežemo tako, kot kaže slika. Nato izrežemo še tri enake pravokotne trikotnike s stranicami, dolgimi 4 in 6 centimetrov.
Pravokotnik nato prilepimo z lepilnim trakom na škatlico od filma, ga ovijemo okoli škatlice in zalepimo. Izsek kroga zvijemo v konico in ga zalepimo ter nato prilepimo na trup rakete. Preostali so nam samo še trije trikotniki, ki jih zapognemo po daljši stranici in prilepimo na trup za stabilizatorje. Pazimo, da jih nalepimo malo nad pokrovčkom škatlice.
Izstrelitev
1.	Raketo obrnemo s konico navzdol in snamemo pokrovček.
2.V	škatlico previdno nalijemo
vodo do tretjine (če se da, naj bo voda topla). Pozor! Zdaj moramo ravnati kar se da hitro, da bo poskus uspel!
3.	Šumečo tableto prelomimo na pol in jo vržemo v škatlico.
4.	S pokrovčkom čim hitreje tesno zapremo odprtino.
5.	Raketo postavimo na kozarec za vlaganje, ki bo ulovil vodo.
6.	Stopimo malo stran in počakamo. Že čez nekaj trenutkov bo raketa z glasnim pokom poletela v višave.
Med razigrano druščino sem jo vendarle našla. Klepetava 14-letna Urša, punca, polna ambicij za prihodnost in norih, včasih skoraj neizvedljivih idej. Vedno je na tekočem z aktualnimi problemi, v katere se zna tudi resno poglobiti. Kot veliko drugih, se tudi sama raje postavi za objektiv fotoaparata kot pa pred njega. A na moje prošnje in lepe poglede mi je le ustregla, tako da dolgolaso Urško lahko občudujete tudi vi.
DOGODIVŠČINA 11
Ur{ka, Poterka, Popi.
MOJE IME JE... Urša. PIŠEM SE... Pertot. PRIJATELJI ME KLIČEJO . STARA SEM ...14 let.
PRIHAJAM IZ RODU ... Stane Žagar-ml Kranj. MOJI HOBIJI SO branje, taborniki, učenje italijanščine, nemščine in angleščine, aerobika, igralstvo, matematika
MOJE ŽELJE ZA PRIHODNOST SO ... postati novinarka v Londonu in uspešno prestati PP krst. LJUDJE 0 MENI PRAVIJO ... da sem inteligentna in nadvse prijetna deklica.
MOJ ŽIVLJENJSKI MOTO ... Nasmej se! Kdor bo videl tvoj nasmeh, bo imel lepši dan BRALCEM BI RADA SPOROČILA ... Smisel življenja so zastav-ce.	□
12 ^fep februar
SOS Sestri odgovarjata sotrpinom
V: KUHLA IN KAHLA!
Trenutno je moj največji problem moja največja slabost - lenoba. Zadnje čase se mi nič ne da in tudi nič ne delam. Zvečer se vprašam, kaj sem pametnega naredil. Nič. Pridem iz šole, jem kosilo in prižgem računalnik. To je to! Moral bi se učiti, velik, velik, velik ... Ker moje ocene so letos padle iz štirk in petk na dvojke in šute. In teh šutov v redovalnici je že čisto preveč. Vedno znova si rečem, da se bom začel učiti in potem pridem domov, si 5 minut ogledujem črke v zvezku, nato pa ga zaprem. Povejta mi, kako naj premagam lenobo? Če sem čisto iskren, je tudi pisanje tega pisma odraz moje lenobe, saj bi se mogel zdajle učiti, ampak ne, jaz vama pišem pismo.
Poosebljena lenoba
O: Ti lenoba, ti
Če bi bil res len, potem niti tega pisma ne bi spisal, a ne?! No, malo heca mora biti, sicer pa, po tvojem pismu sodeč, zadeva meji že na resen problem. Trenutno so ocene ključnega pomena. Če govorimo o tako drastičnem odmiku, si že na dobri poti, da se iz odličnjaka preleviš v pov-prečneža. Vprašaj se, ali si tega želiš. Vprašaj se, kaj si želiš, kaj ti je pomembno, in česa veš, da si sposoben. Ne zavrzi svoje prihodnosti. Začni se učiti preden bo prepozno in boš z obžalovanjem gledal na leta, ki si jih preživel izključno za računalnikom namesto drugod. Ničemur se ti ni treba odpovedati, dobro si porazdeli čas in ne pozabi v urnik vključiti vseh aktivnosti, ki jih imaš rad in te osrečujejo. Skratka, bodi aktiven!!!
Lep pomladni pozdrav! Pa smo jo le dočakali - pc namreč. Uživajte jo s sončkom ali brez. Pa poglejr kaj sva prejeli tokrat.
HJjI
Seki
V: Živjo, živjo, živjo!!!
Stara sem 14 let in zanima me vajino mnenje o tem, kaj se mi je zgodilo - in prosim pomagajta mi pri odločitvi. Pred nekaj dnevi smo šle s sošolkami na vročo čokolado, in ko smo se sprehajale po mestu, je do nas stopil moški, star okoli 30 let. V bistvu sem bila jaz tista, ki sem pritegnila njegovo pozornost, saj mi je ponudil, da bi postala njegov fotomodel. Dal mi je tudi vizitko in rekel, naj ga pokličem. O vsem skupaj sem se pozanimala še na netu in vse zgleda prelepo, da bi bilo res. Nikoli nisem imela preveč dobrega mnenja o modelih in manekenkah, pa tudi bojim se, kako bodo to sprejele moje frendice. Mogoče bodo ljubosumne, pa tudi starši še ne vejo
ničesar.
Lily
O: Cao, Lily! Hf
Težko ti svetujeva, saj nama mane-kenska branža v Sloveniji ni preveč poznana. Nič nama nisi napisala, kako močno -če sploh - si želiš postati manekenka. Veva le, da nimaš prav dobrega mnenja o njih. No, če si tega želiš, potem se najprej obrni na starše in skupaj preverite za kakšno ponudbo gre, ali gre za agencijo ali fotografa posameznika. Vsekakor za sprejem odločitve potrebuješ veliko več informacij - kaj bi počela kot model, kaj vse to vključuje, kakšen je urnik, plačilo itd. In ker zadeve ne gre jemati zlahka, ti svetujeva, da te pri vsem spremljata in podpirata starša oziroma druga zrela polnoletna oseba. Sama namreč še zdaleč nisi polnoletna, kaj šele poslovno sposobna. Kar pa se tiče prijateljic, ki bi te potem postrani gledale - na tvojem mestu se s tem ne bi obremenjevale. Ti ostani to, kar si, čas pa bo pokazal tudi to, kdo je tvoj prijatelj in kdo ne. Piši zopet, da slišiva, kaj se dogaja na področju tvoje manekenske kariere. Pa srečno, lepotička!	q
Vsi v škripcih pišite na: Revija TABOR - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com.
Ko bom velik bom ..
13
(predstavitev taborniških "poklicev")
Animatorji so prav posebna sorta. Težko jih je zgrešiti in prepričan sem, da se v prav vsakem rodu najde kakšen, ki si zasluži naziv animator. Pa poglejmo, kaj je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod to besedo. Animator -ja m (l\) knjiž. kdor animira: bil je veseljak In animator vsake druzbel Torej, animator je oseba, ki zna nastopati pred ljudmi, zna dvigniti ljudi na noge, jih spraviti v smeh, zna narediti norca iz sebe, mora biti dober retorik in še veliko, veliko več.
«akor sta med taborniki najbolj znana animatorja Bine in ne, junaka Taborovega foto-Snoj in Peter Rink iz Rašiškega rodu). Kjerkoli sta prisotna, se temperatura zviša za par stopinj (in to ne samo v ženskih srcih). Enostavno sta osebi, ki znata zgolj s svojo prisotnostjo dvigniti vzdušje. Nikoli jima ni problem narediti norca iz sebe, prav hitro se prelevita v katerokoli osebo, lahko sta
resna, lahko sta smešna, takšna ali drugačna. Bine in Dane sta res edinstvena primerka in proizvod v taborniškem svetu!
Omeniti je treba, da animator ne more biti prav vsak. Tudi velika želja nič ne pomaga, če nimaš talenta. Enostavno moraš biti drugačen in moraš se znati spustiti na nivo otroka. Veliko ti pa seveda pomaga, če znaš igrati na kakšen instrument in če imaš vsaj nekaj znanja igranja vlog. Pomemben dejavnik je tudi znanje improvizacije. Torej, kako postati animator? Nikakor ne skušaj postati animator na silo. Če nisi rojen za to, pač nisi! Najprej poskusi voditi kakšno čajanko, taborni večer
ob ognju, ali pa samo skupne igre najmlajših. Ob vstopu med PP-je pa obstaja tudi veščina ANIMATOR. Poskusi jo osvojiti!
POSTANI ANIMATOR TUDI TI!
Več informacij o veščini ANIMATOR dobite pri vašem vodniku. Tečaj igre, tečaj retorike in znanje igranja na kakšno glasbilo so dobra popotnica. Žal tečaja animacije pod okriljem ZTS ni!	□
PLUSI in MINUSI!
+ (plus)
- (minus)
DOBER animator je največja faca!
SLAB animator hitro dobi gnil paradižnik v glavo!
Lahko uporabiš vso svojo domišljijo!
Tudi domišljija in animatorstvo imata svoje meje! Hitro lahko prestopiš mejo okusnosti in primernosti!
Če želiš, lahko vse obrneš na šalo in Hitro se zgodi, da te prav tudi iz najslabšega znaš potegniti nihče ne jemlje več resno! najboljše!
Na taborjenjih so animatorji izjemno zaželeni!
Prostega časa ni ravno veliko!
Animator ne sme imeti slabega dne oziroma si ga ne sme privoščiti!
14 ^ marec
Dodatne informacije za Nočno orientacijsko tekmovanje
NOT 2006 bo potekal v noči s 25. na 26. marec v okolici Velikih Lašč. Zbor ekip bo ob 1700 na osnovni šoli Primoža Trubarja, Šolska ulica 11, Velike Lašče, prijave pa bodo potekale do 1630. Takoj po zboru bo sestanek z vodjami ekip in žrebanje štartnih številk.
Vse o prijavah, štartnini, prevozu na tekmovanje in druge dodatne informacije lahko najdete na http:// not.rutka.net ali pa se obrnete na vodjo tekmovanja Leo Kavalič, lea.kavalic@guest.arnes.si, 040 270 330.
NUJNO OPOZORILO: V šoli ni dovoljena obutev, zato imejte s seboj copate!
Število ekip iz posameznega rodu ni omejeno.
V naravi, po travi, ponoči in v goščavi - NOT 2006
Prve Olimpijske igre v Sloveniji - Škalska liga, ka te briga... 2006
Lepo pozdravljeni iz olimpijske vasice Škale pri Velenju, kjer se organizatorji, taborniki čete Divji volk, mrzlično pripravljajo na letošnjo »olimpijado«, zabavno taborniško tekmovanje »Škalska liga, ka te briga... 2006«
Zbor ekip bo v soboto, 08.aprila 2005, ob 8:30 pred OŠ Škale. Ekipe prosimo, da pridejo na sam kraj tekmovanja najmanj pol ure pred zborom in se čim prej prijavijo.
Še nekaj pomembnih informacij:
-	štartnina znaša 6000 SIT na ekipo ,
-	rok prijav je petek, 1. 4. 2006, do 23:59,
-	prijavite se na http://cdv.rutka.net ali 041/519-744,
-	tekmovalci, mlajši od 18 let, morajo obvezno izpolniti obrazce (dobite jih na internetni strani).
Tudi letos ima Škalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, ki pride (ne samo tekmovalci) na Škalsko ligo, prinesti nekaj kovancev. Zbrani denar bomo namenili v dobrodelne namene.
Več informacij dobite na http://cdv.rutka.net.
Torej se vidimo na Škalski ligi 2006, ki vas mora brigat!!!
MMIUZMZDEIAVO:	,
lo stran najprej nalepi na trio podlago (najbolj / primeren je ielestiamer). Ce ti je revije ikoda, li lahko ' tu stran tudi fotokopiral. Koto (ki to v resnici iploh ni / • telo le imenuje oktaeder] nato iireii po obrisu, / pregani po robovih, siva polja pa namazi z lepilom. \ Oktaeder sem tako, da izgleda nekako takole:	\
lipam, da ti je uspelo. Sedaj pa hitro pokliči prijatelje in ' skupaj zaigrajte nekaj partij zabavne, / dnizabneinpoii(neigre"[abornik,ne / jezi (d". In ne pozabi: naj velja \ poštena igra!	\
\
\ /

Sledite navodilom za izdelavo in dobili boste "kocko" za igranje igre "Tabornik, ne jezi se", ki jo najdete na 20. in 21. strani.
INTERVJU
15
Barbara Bačnik - Baca
Foto: arhiv Braneta Červeka
PREŽIVETI ALI NE PREŽIVETI? To je sedaj vprašanje ...
Inštruktor preživetja s slanovodnim krokodilom.
V naravi se moraš vedno bati malenkosti, a te so hkrati tudi tiste, ki te osrečujejo.
Brane T. Cervek iz Rakeka je pravi avanturist po duši. Že dvakrat je obiskal Avstralijo, tam pridobil mednarodno spričevalo inštruktorja šole za preživetje v naravi in bil posvojen med plemena Kerraywoorroong in Ngarinyin. V skupnem lovu je ujel nekaj najbolj strupenih kač, do katerih aboridžini gojijo veliko spoštovanje in strah, in na končni stopnji iniciacije pridobil status bojevnika.
Komu vse je namenjena šola preživetja?
Kot inštruktor preživetja že 15 let profesionalno delujem tako na vojaškem kot civilnem področju. Vojaške specialne enote, izvidniške enote in pilote usposabljam za najzahtevnejše misije na vseh geografskih področjih. Civilni del pa je namenjen gorskim reševalcem, civilnim pilotom, vojnim reporterjem, tabornikom in ostalim posameznikom pustolovskega duha. Nenazadnje pa je tu še program za otroke in šole, ki skrbi za izgradnjo samozavesti, spoznavanja svoje osebnosti, učenje o flori in favni ter spoštovanja do narave in njene zaščite. Kaj vam pomeni, da lahko vzamete tistih nekaj osnovnih potrebščin in se podate v svet?
Svobodo, čisto svobodo. Gre za duhovno plat, sledim duhu v sebi, takrat odkrivam samega sebe. Ko odkriješ svobodo, potem si zmagal. Seveda sem se iskal na svoji poti, kot se išče vsak. Ampak ko prideš do neke točke in se vprašaš,

16	marec
kaj boš delal, kaj ti je pomembno, prej ali slej spoznaš, da je svoboda najbolj pomembna. Tam so potem tudi uspehi. Kaj je bistveno za preživetje človeka?
Človek najbolj potrebuje srce. Predvsem pa voljo do dela. Tam zunaj si ne moreš privoščiti oklevanja, ker je to lahko zamujena priložnost. Zgrabiti moraš vse, kar imaš. Človek mora biti tudi telesno dobro pripravljen, predvsem pa mora biti pripravljen poslušati in slišati tisto, česar noče slišati. Šele takrat se lahko uči. Pomembna je komunikacija med psiho, možgani in okoljem.
Kako se znajdete v nevarnih situacijah?
To kar doživljam jaz, mi zaposli razum. Gre za ekstremne razmere preživetja v puščavah in alpskem svetu. Največja grožnja si vedno sam sebi - to niso krokodili ali strupene kače. V naravi se moraš vedno bati malenkosti, a te so hkrati tudi tiste, ki te osrečujejo.
Brane T. Červekz morsko želvo.
Zakaj ste izbrali ravno Avstralijo?
Pred odhodom v Avstralijo sem bil osebno bolj navdušen nad Afriko, potem pa sva se skupaj s partnerico odločila za leto dni odpraviti v Avstralijo. Predvsem gre za to, da so aboridžini najstarejša še živeča kultura. Dokazi o obstoju ljudi na tem kontinentu segajo do okrog 60 000 let nazaj, nekateri dokazi celo namigujejo na obstoj človeka izpred 120 000 let. Torej, če se želimo od nekoga učiti, se je najbolje obrniti na domačine.
Vemo, da so bili obredi iniciacije prvotno drugačni, pa vendar jih do neke mere pozna tudi sodobna družba. Kako gledate na to?
Rekel bi, da je potrebno mlade čim prej navaditi na to, da razmišljajo s svojo glavo, vendar ne na način, da mi nič ne naredimo za njih. Čim več naj bi doživeli, imeli odprta vsa vrata, kajti samo individualna izkušnja je tista, iz katere se kaj naučimo. Tudi aboridžini ne doživijo iniciacije kar naenkrat. Starši so vedno ob njih, jim kažejo in jih učijo, pride pa moment, ko morajo prevzeti odgovornost in neko drugo vlogo. Kot šole pri nas, ki nas pripravljajo na življenje - vendar šola ni življenje. Življenje je tisto, kar pride izven šole in vse kar potrebuješ po njej.
Pravite, da bo vsa ta znanja, ki jih ponuja šola preživetja, človeštvo še kako potrebovalo.
Preživetje samo je širok pojem, ki zajema spoznavanje sebe, sebe v okolici, iznajdljivost, logiko, raz-v i j a n j e možganov v določeno
smer, prilagodljivost ... Želja po preživetju je zakopana v naših genih. Vidiš toplo barvo, ti je toplo, spominja te na ogenj - vidiš hladno, pomisliš na vodo. Že vsak tak vsakdanji prizor te vrže nazaj v zgodovino. Človek se hitro organizira. Če je več ljudi, je lažje. Preživeti sam, pa je dosti težje. Zelo pomembno je najti vodjo. V plemenih gre za status, ki si ga pridobiš s svojim znanjem, sposobnostmi, ali pa ti je dodeljen že z rojstvom. Samo verjeti moraš v kulturo, ki jo živiš, in jo razvijati naprej. To je bistvo preživetja. Zakaj je vodja ključen?
Izbrani vodja, ki je najbolj izkušen strokovnjak, lahko iz svojih izkušenj preskoči par korakov, a potrebuje potrditev. Vendar ni pomemben samo vodja kot tak, pomembneje je to, da zna svoje odločitve argumentirati drugim. Vodjo rabiš, da naredi red v kaosu. Obvezno pa mora okolica vodjo kot takega sprejemati. Če si ti vodja sam zase, skupina ne bo preživela, vodja mora biti izbran od svojih ljudi. In danes vidim, koliko nepravih ljudi je na nepravih mestih.
V čem se kaže rezultat, poplačilo vašega dela?
Jaz delam zato, ker sam rad to doživljam. Narava mi pomeni vse, je moja pisarna, moj dom. Ne zanemarjam pa niti vseh modernih pridobitev, saj vse izhaja iz narave, čeprav si je to težko zamisliti. Na koncu so ljudje presrečni, ko dajo to preizkušnjo skozi, ker vidijo, kaj so prehodili, prek katerih ovir so se prebili, kdo so in česa so sposobni - to je največji nauk, kar ga lahko dobiš tam zunaj. To je kultura, ki je izgubljena - kultura o preživetju, o poznavanju živali in rastlin, okolju v katerem živimo. V Sloveniji je zelo težko preživeti - recimo, da se znajdeš v situaciji, ko si bolan ali poškodovan in samo 20 km okrog tebe ni ničesar. Orientacija te zavede in zaideš. Kajti od tega, na katero nogo stopaš, je odvi-
sno, kam greš. Desničar se bo vrtel v krogu v desno, levičar v levo - in se vračal na isto mesto. Pri meni se naučiš dajati pozornost tistemu, kar delaš, in delaš 100-odstotno. Tukaj ni druge računice. Ljudje so tako shujšali od 7-12 kg, preživeli pekel na Zemlji; a ko se vračajo domov, niso več žrtve svojih razvad. Vedno se ustavimo na črpalki, češ da si bodo lahko kupili, kar jim srce poželi, pa si niti eden ne kupi več kot koščka čokolade in mleko. Na usposabljanju ni nihče lačen, razen do tistega trenutka, ko zavrača hrano zaradi okusa ali videza. Je se namreč vse živo, nobene hrane ne vode nimamo s sabo, gre za neprestan kompromis med samim seboj in okolico. Kaj pomeni loviti živali za preživetje?
Ko si lačen, obupan, najprej uporabljaš rastline, od tam napreduješ na pasti, lov in divjad. Nedvomno pa je treba živali spoštovati in se držati načela: "Če ne rabiš, ne jemlji." Vedno delujem v smeri spoštovanja in čuvanja narave. Žalostno, da je prišlo tako
daleč. Afrika je še vedno lačna. Gre za drug interes, za politiko. Sramota, da vsi mi to dopuščamo. Vam slovenska pokrajina in relief nudita dovolj prostora za poligon?
Ogromno. Slovenija je bogata dežela z gozdovi, flora in fauna sta zanimivi. Jaz učim, kar sem sam doživel, in ne blefiram. Če bom samo enkrat zble-firal, lahko vsi umrejo. Pri nas je namreč ogromno strupenih rastlin - od 80 % strupenih je 40 % takih, da v roku dveh ur lahko umreš. Zato je treba biti previden in zadevo dobro poznati. Kmalu bo izšla tudi vaša knjiga. Za kakšno publikacijo gre?
Pripravljam Enciklopedijo preživetja v naravi. Na slovenskem trgu je zelo malo knjig s tega področja. Tiste, ki pa so, so velikokrat nedoživete in vsebujejo varljive, neresnične in včasih celo nevarne informacije. Vse, kar se od hrane zaužije pri usposabljanju, ki traja od 7 pa do 48 dni, je tisto, kar najdem med uporabnimi rastlinami v naravi. Torej se vsaka negotova ali neresnična odločitev pri usposabljanju
Zivljenje je krog.
ljudi v takih ekstremnih situacijah lahko zelo hitro konča z smrtjo. Do danes pa se v moji šoli preživetja še nihče ni zastrupil ali zbolel zaradi mraza. Vse to mi omogočata le znanje in moč rastlinskega sveta.	q
Povsem vsakdanje srečanje s plazilci v času usposabljanja.
18	marec
Tabor na obisku ... v pisarni Zveze ta
Strokovna služba Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) (tako imenovana »Pisarna«) skrbi za podporo delovanju organizacije. Pregled ima nad celotnim delovanjem zveze in posameznih rodov, koordinira strokovne in organizacijske naloge, s katerimi podpira delovanje komisij, odborov pa tudi organov ZTS. Dela tisto, kar prostovoljni člani taborniške organizacije ne morejo ali niso pripravljeni delati. V okviru strokovne službe deluje tudi taborniška Zadruga (prodaja taborniških artiklov).
Ivo Štajdohar
Tabornik od leta 1963, v pisarni zaposlen od leta 1982
Tajnik ZTS: Vodi strokovno službo, pomaga članom Izvršnega odbora (IO) ZTS, starešini ZTS, načelniku ZTS in drugim funkcionarjem pri opravljanju njihovih nalog, pripravlja predloge gradiv za delo organov ZTS, skrbi za prihodke in odhodke ter njihovo usklajenost s finančnim načrtom. Zadolžen je za stike z državnimi organi in organizacijami. Opravlja dela na področju mednarodnih odnosov in nudi podporo pri ustanavljanju novih rodov.
Mateja Justin - Sova
Tabornica od leta 1975, v pisarni ZTS zaposlena od leta 1996 Referentka za splošne zadeve:
Ima največ stika z rodovi in izpolnjuje njihove želje, sprejema stranke, ureja poročila, ki jih pošiljajo rodovi v baze podatkov, opravlja tajniška dela (pošta, telefon, maili), izdaja članske izkaznice, posreduje informacije, plačuje in izdaja račune. Pri njej lahko dobite odgovore na vprašanja o zalogah in cenah v Zadrugi, v zvezi z računi, posredovala pa vam bo tudi podatke o kontaktni osebi v iskanem rodu.
Frane Merela
Tabornik od leta 1957, v pisarni zaposlen od leta 1974
Strokovni sodelavec za investicije, delo Gozdne šole, Zadruge ZTS in revijo Tabor: Organizira prodajo preko taborniške Zadruge ter delovanje Gozdne šole in tabornega prostora Laški Rovt. Ureja zadeve v zvezi z založništvom in tiskom, sodeluje s Skavt-sko fundacijo ter svetuje rodovom na področju investicij. Skrbi za revijo Tabor in tehnično pomaga uredniški ekipi. Nanj se obrnite, kadar želite rezervirati termin v Gozdni šoli, kadar potrebujete nasvet glede investicij ali tiskanja, ali kadar bi potrebovali kako posebno storitev Zadruge. (Njegova velika osebna želja pa je, da bi zgradili taborniški dom.)
Tadej Pugelj - Pugy
Tabornik od leta 1974, v pisarni ZTS zaposlen od leta 1995 Strokovni sodelavec za program za mlade (polovični delovni čas): Nudi strokovno, operativno in administrativno podporo oblikovanju, izvajanju in vrednotenju programa za mlade -predvsem na ravni Komisije za program za mlade pri IO ZTS.
Nanj se obrnite, kadar imate vprašanja, ideje, predloge in mnenja povezana z izvajanjem programa za mlade ali potrebujete informacije povezane z aktivnostmi, ki jih pripravlja in organizira komisija programa za mlade.
Ivo Štajdohar
Zakaj toliko kritik na delo pisarne?
To so odmevi nepoznavalcev, ljudje razumejo pisarno kot celotno Zvezo. Mešajo pojma Pisarna in Zveza tabornikov Slovenije. V pisarni oziroma v Strokovni službi skrbimo za delo prostovoljcev, in če ti prostovoljci ne izvajajo pričakovane funkcije, je pisarna prva na udaru kritik. Pričakovanja so lahko zgrešena. Vendar pa se, če se le da, potrudimo izpolniti rodovom vse želje. Do same pisarne s strani tabornikov ni prišla še nobena direktna kritika - zakaj smo kaj naredili ali zakaj česa nismo naredili. Zato težko sprejemamo take kritike. Meni osebno jih nihče ne pove. Bolj kot ljudje poznajo naše delo, manj je kritik.
Se ti zdi, da ste premalo povezani z enotami?
Premalo nas je. Res je, da bi vodstvo Zveze moralo biti bolj povezano z enotami. Morali bi imeti več kontaktov, več informacij na osebnem nivoju. Pisarna pa nima te vloge. Pisarna skrbi za stvari, ki jih enote potrebujejo, za opremo in informacije. Vendar pa enote, ki želijo imeti informacije, te tudi dobijo.
ibornikov Slovenije
22. aprila 2006 - na dan, ko bo v ljubljanskem Tivoliju Festival - bo v pisarni Zveze tabornikov Slovenije Dan odprtih vrat. To pomeni, da boste lahko dobili vse informacije in kupili artikle iz Zadruge po akcijskih cenah. Vabljeni!
Da{a Lamut
Frane Merela
Se ti zdi, da so člani dovolj seznanjeni s ponudbo v Zadrugi?
Člani so premalo seznanjeni z artikli. Pred leti smo imeli katalog in cenike, do drugega kataloga pa zaradi sredstev nismo prišli. Ker pa letos revijo Tabor dobivajo vsi člani, se bo stanje spremenilo. V njem bo izšla serija oglasov. Zadruga ni običajna trgovina. Njen namen ni, da bi z njo kaj zaslužili, ampak da bi članom zagotavljali čim cenejšo nabavo opreme za izvajanje programa. Včasih smo se ukvarjali tudi s spalnimi vrečami, z žlicami, vilicami - z vsem, kar je bilo značilno za tabornike. Sedaj pa se ukvarjamo pretežno s tistimi artikli za izvajanje taborniškega programa, ki jih v običajnih trgovinah ne dobiš.
Kako je z možnostjo nakupa novih šotorov?
Tovarna Induplati, katere šotori imajo pri tabornikih neko tradicijo, opušča proizvodnjo šotorov. Zato želimo najti kakovosten in najcenejši šotor za tabornike. Rod dveh rek iz Medvod oskrbuje nekatere enote s češkimi šotori. Pred dvema letoma pa je bil na Naboju v Velenju predstavljen nov šotor »Tabornik«, ki ga
je naredila Acovia Design. Bil je dobro sprejet. V letošnjem letu se bo verjetno prodal v večjih količinah; lani so jih naredili 50, letos pa jih je šlo preko Zadruge sto v izvoz.
Se Gozdna šola finančno pokriva?
Gozdna šola je pomembna, ker imamo stalen prostor, kjer se izvajajo tečaji, ki jih pa ni veliko. Samo s tečaji se ne more vzdrževati, saj gre za tri izmene po sedem dni. Proste kapacitete ponujamo tabornikom za taborjenja in tudi drugim skupinam. Letno imamo polno okoli 110120 dni, kar je za Bohinj kar dober rezultat. Poleg tega je ceneje kot drugje. Držimo se cen, ki jih ponuja Center za šolske in obšolske dejavnosti. Letno se na dolgi rok stroški lepo pokrijejo, tudi glede na delo, ki je vloženo v organizacijo dela - torej strokovnega osebja tukaj in zaposlenih tam, v Gozdni šoli. Kadar ni večjih investicij, je okoli 6 do 7 milijonov čistega presežka.
Mateja Justin
Poteka komunikacija s člani predvsem preko vodstev ali kličejo tudi člani sami?
Kličejo raznorazni. Od načelnikov, ki jih zanima kaj v zvezi z Zadrugo, v zvezi s članarinami, izkaznicami, podatki itd., do staršev, ki bi želeli kupiti kroje. Ste članom vedno na razpolago?
Taborništvo je dejavnost, ki se prepleta z vsakdanjim življenjem, zato se večini članov Strokovne službe ni težko oglašati na telefone tudi ob nenormalnih urah. Zaradi naših drugih obveznosti pa bi bilo bolje, če bi se držali uradnih ur. Res je, da imamo popoldne manj klicev, odkar imamo objavljene uradne ure. Drugače pa kličejo tudi ob sobotah in nedeljah. Pogostost telefonov in obiskov pa je zelo odvisna tudi od letnih časov. Veliko rodov, ki niso iz Ljubljane, napiše, kaj rabijo, in jim to pošljemo po pošti (taki večkrat pozabijo na plačilo) ali pa pošljejo kakšnega študenta. Internet pa je celotno komunikacijo zelo olajšal.
IB 19
Kontaktni podatki:
Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana Splet : www.zts.org in www.scout. e-posta: pisarn tel.: 01-300-08-20, fax.: 01 436-14-77 Uradne vsak dan od 10. do 15. ure ob sredah od 10. d
stran
re
IKAtJ
l~7S Itt/W S
UtAAT 3
IR/St-T A
.TKAE-T
JeutwitA
TiSAC-M* ris se UMiMA I/A Si v
Nina Arnus
Tabornica od leta 1986, v pisarni ZTS zaposlena od marca 2005 Strokovna sodelavka za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS (polovični delovni čas): Izvaja tehnično in strokovno podporo sistemu izobraževanja, zbira in posreduje informacije s področja izobraževanja, vzpostavlja in vzdržuje stike z drugimi organizacijami in institucijami, ki izvajajo podobne programe ali podpirajo to dejavnost.
20
wm
Zabavnega taborniškega testa
te itam ni zbodel toksen tisforski tot. bi imralt biti naslednje iti im iabavne^ labjriillsep mta. ti j t bil objavljen y prejinji itwWPprtVlb(:
i
eiminte falte
H— TEBBk
ajlffl V lïJ MB) ftt) b>ŽV1ŽGAJ NA TEH fETl (»t) cj POT VIU tflHI (it)
S)-(it)
i nalog* a) *
«= ifo.it)
O—H)
11=-. M J--M
f=v.fot]
iB
i.ypriünjtidOt) i. vptiünjt: Ii (i i) j. rçraiajijt i (i t) rçtasanjt: a (i r} vpfaiaiji: a {i t)
i) X
i o i losa-
Prmd: Rim IkUBttg Mimtn mrtiaji ioakti pfiwffl.it. Vsaki pwi» prmtäota bcwda ti prirast p r.
tVupjJ} t
Skupne Števili» trt je il ToOtMli je sledeč: o-t - SLABO!
= Lahko bi bilo boljf. iz -1 = Se milovajf. pa bo. H-T/f5t= Tik pod vrhom ii. 18 - n t = SUPiRl
T
Tokrat sem vam pripravil pravo družabno ifcro, ki jo lahko igrate »a zimo vanju, na vodovem sestanku, na vodo vera. izletu, ali pa kar tako.
PRAVILA: Vsak tfiraliic ¡»lii figurico [fifrilCck.
kamenček... ki j» premika ¡in igralnih poljih, kot mu ¡_t>]-EtLtiei kocka, ki jo vrže. Cf? pride na polje t '	nalogu, iiKhra nalogo tlEpeSllD U praviti, iJii lahko
nadaljnje pot. Če naJogti qb opravi, nazaduje zs 5 polf.
t^Qfc f Idt^rlfe ta tarife lidEïj RnlJk. | nmuk^tricnAnm | '.>
NALOGA:
Nažlej vsaj ti ognjev in povej,
ob kakSnih priložnostih jih lahko
it porabi j a mu. ^---
¿/¿^^!drivo! Upam da si žabami tflt rtiil/iT ivoic- rriirmc T-alilui prcvcriS la !tvi irrans. na d«ni te čaka novialogaj, ¿alaroa dtiialma^n "Tabornik, flf
itli!(!".
21
Zfc1**—:
TALOGA:
Poišči 3 >j>ografske >jme in jih pravilno razloži.
	r	
	Našel 31	
	HillflUlfr»	
	Pojdi ti polji	
	. NAPREJ.	
NALOGA:
Raji Oži, kako
naredimo kompresifsko obvezo in čemu služi.
v
7»
(
¿¿ot ""
ALOGA:
Na štej lačme, s taterimi lahko laliziramo forsejevo ibecedo.
f( NALOGA:
Z zastavicami (semaforček) signaliziraj besedilo, ki li ga določijo soigralci [1-3 besede).
NALOGA: 1
Nil red i 5 sklec in 10 počepov!
Za igranje potrebuješ se 'kocko', ki si jo narediš sam. Najdeš jo na 16. strani.
22 februar
kosobrinovi pripravki Jgf
Zelenjavna omleta
Sestavine: drobno narezana zelišča, jajca, olje, sol po okusu.
Priprava: Zelišča naberemo in dobro očistimo, jajca ste-pemo in posolimo, olje v ponvi segrejemo, zelišča in jajca dobro zmešamo ter vlijemo v vročo ponev, omleto pečemo tako dolgo, da zlato porumeni na obeh straneh.
Regratova omleta
Sestavine: 6 pesti listov regrata, 6 jajc, sol po okusu, olje.
Vse omlete so pripravljene za približno 10 oseb.
Sirni namaz z zelišči
Sestavine: sirni namaz Tamar (skuta, maslo, topljen sir, namizna margarina, RAMA ipd.), olivno olje, drobno narezana zelišča. Priprava:
V sirni namaz dodamo 2 žlici olivnega olja in dobro premešamo, dodamo drobno narezana zelišča in še enkrat dobro premešamo.
Sirni namaz z regratom
Sestavine: pest drobno sesekljanih regratovih listov, sir-ni namaz Tamar, 2 žlici olivnega olja.
Sestavine zmešamo skupaj in dobimo dober namaz. Q
ketfua v tabormstvu
Nalezljive bolezni
Lea
Nalezljive so tiste bolezni, pri katerih en organizem živi in se razmnožuje na drugem ali v drugem in mu s tem škoduje - bodisi tako, da izloča strupene snovi, bodisi tako, da delno ali popolnoma poškoduje, prebavi ali uniči njegove celice. To so lahko virusi, bakterije, glivice in zajedavci.
Prenašanje nalezljivih bolezni
Virusi so daleč najmanjši patogeni. Preživijo samo v telesnih celicah drugih organizmov, in ko se razmnožujejo, uničujejo gostiteljsko celico. Naša edina naravna obramba proti virusom je ta, da se v telesu tvorijo protitelesa iz določenih celic, ki nastajajo v kostnem mozgu. Za zdaj je okužbo mogoče preprečiti le s cepljenjem, ki v telesu sproži nastajanje protiteles, še preden ga napade pravi virus.
Bakterije so mnogo večje in jih je za razliko od virusov mogoče videti tudi skozi navaden svetlobni mikroskop. Glede na obliko jih delimo v štiri osnovne skupine: okroglaste (koki), ravne paličaste (bacili), ukrivljene paličaste (vibriji) in spiralaste (spiro-hete).
Glivice so verjetno najbolj razširjeni organizmi, saj živijo v skoraj vsaki živalski in rastlinski vrsti na svetu. Zelo redke glivice se naselijo na človeku, pa še to predvsem na njegovi zunanjosti (koža, nohti, lasje).
Zajedavce delimo na tri skupine: praživali (ameba), črve (gliste, metljaj, trakulja) in členonožce (uši, bolhe, pršice).	q
•	Po zraku: z kapljicami iz nosu oziroma grla, ali s slino.
•	S kontaminacijo: običajno z okuženim blatom ali urinom.
•	Z neposrednim stikom.
•	S spolnim odnosom.
•	S krvjo.
•	Prek živali prenosnikov: npr. pik, ob katerem pride v kri okužena slina (pik komarja pri malariji).

RAZISKOVANIE
23
Primož Kolman
Delni sončni mrk, 29. marca
Sončni mrk nastopi, ko Luna na videz prekrije Sonce. Luna, ki kroži okoli Zemlje, se znajde med Soncem in Zemljo in na slednjo meče senco. Opazovalcu, ki se znajde v tej senci, se zdi, kot bi Luna prekrila Sonce. Če Luna Sonce popolnoma prekrije, pravimo temu »popolni sončni mrk«. Ob popolnem sončnem mrku (zaradi Lunine sence) postane tako temno kot ob poznem mraku. Na nebu zasvetijo celo najsvetlejše zvezde in planeti, ki jih sicer zaradi Sonca ne vidimo. Če pa Luna le delno zakrije Sonce, govorimo o »delnem sončnem mrku«.
Luna je na videz približno enako velika kot Sonce. A njena navidezna velikost se zaradi spreminjanja oddaljenosti od Zemlje rahlo spreminja, prav tako Soncu. Včasih je Luna zato v času mrka lahko celo manjša od Sonca. Ko v takem primeru pride do centralnega prekritja, govorimo o »kolobarja-stem sončnem mrku«. Tak je bil na primer lansko leto oktobra v Madridu.
Sončni mrk bomo lahko spet opazovali že prav kmalu, in sicer 29. marca letos. Tokrat bo Luna popolnoma prekrila Sonce v pasu, ki bo potekal od najbolj vzhodne točke Južne Amerike preko Atlantskega oceana, Afrike in Azije. Osrednja črta popolnega prekritja se nam bo najbolj približala v Turčiji, ko bo senca potovala preko znanega sredozemskega letovišča Antalie. Tam bo Sonce popolnoma prekrito približno štiri minute. To bo dvakrat daljša pre-kritost, kot je bila v Avstriji in na Madžarskem leta 1999. Razlog je v večji razliki navidezne velikosti Lune in Sonca v času mrka.
Pri nas bo viden le delni sončni mrk. V Ljubljani se bo mrk pričel ob 10. uri in 40 minut. Najbolj bo Sonce prekrito ob 11. uri in 45 minut, ko bo prekrito približno 50 odstotkov sončevega premera. Mrk bo končan ob 12. uri in 50 minut.
Na sončne mrke smo se že malce navadili ... Zadnje čase jih je bilo v Evropi kar nekaj, leta 1999 pa je bil po-
poln sončni mrk viden tudi pri nas. Zdaj tega nekaj časa ne bo. Naslednji »pametni« sončni mrk bo v Evropi šele čez dvajset let. Eden bo sicer že čez dve leti, ampak takrat bo pri nas Luna Sonce bolj oplazila, kot pa prekrila. Naslednji popolni mrk se bo pri nas zgodil šele leta 2081.	q

29.03.2006 ob 11:45
Takole se bo delni sončni mrk videl iz N	Slovenije. Vir: NASA
W
Pot Lunine sence preko zemeljske oble v času popolnega sončnega mrka. Risba: Primož Kolman
24 ^ marec
PP Extrem bivak
Pet vodnikov se nas je 21. januarja odpravilo na zimski ekstremni bivak v okolico naše Idrije. Pot nas je vodila na Crnovrško planoto, natančneje v Idrijski Log. Spopasti smo se morali tudi z "gazenjem" skozi slab meter visok sneg, ki je bil povrh tega še zelo mehak in je še dodatno oteževal hojo.
Ob prihodu smo začeli z odkopavanjem snega, nabiranjem materiala za ogenj in bivak. Postavitev enokapnega bivaka je bila precej zahtevna zaradi zapletene konstrukcije, ampak z dobro izolacijo pred mrazom. Ko smo uspešno zvezali in fiksirali celoten pod, ki je bil dvignjen, ker bi drugače prihajal mraz tudi iz zamrznjenih tal, smo se lotili še vezave ogrodja za streho in potem že stranskih sten. Na ogrodje smo položili veliko smrekovih vej, čez pa še sneg za boljše zadrževanje toplote v bivaku. Ogenj je bil ključen za naše ne premrzlo preživetje noči, tako kot tudi odbojnik toplote, ki je bil zaradi pomanjkanja masivnega materiala narejen kar iz alufolije.
Po večerji in toplem čaju smo čez noč posedali okrog prijetno toplega ognja in si medtem kuhali golaž. Po pojedini nas je končno premagala utrujenost in drug za drugim smo polegli v tople spalne vreče ter zaspali v zavetju bivaka in toplega ognjišča. Seveda smo imeli ponoči tudi straže za kurjenje ognja za neprekinjen dovod toplote v bivak med spancem.
Zjutraj smo se zbudili ob svitu, pozajtrko-vali in spili čaj ter si že pospravljali opremo za odhod proti domu. Celoten bivak smo podrli, ognjišče zasuli in vrnili naravi tak videz, kakršen je bil pred našim bivakom. Po odhodu nas je pot vodila do struge reke Idrijce in ob njej do izhodišča, naše predrage Idrije. Utrujeni, ampak z zadovoljstvom, z nasmeškom na obrazu in polni novih izkušenj smo se vrnili domov okrog popoldneva in skupaj sklenili, da tako akcijo v prihodnosti defi-nitivno ponovimo.
Iztok Hvala - Jule, RSK Idrija, organizator in vodja PP Extrem Bivaka Foto: arhiv RSK Idrija
¡SLUŽENJE 25
Komunikacijske Psihologija spretnosti v praksi
Irena Jeretina
Še vedno ne verjameš, da je ustrezna komunikacija z malimi taborniki tako bistvena za uspešno delo z vodom? Priznam, včasih tudi sama podvomim v upravičenost slovesa t. i. »jaz« sporočil, o katerih smo brali v prejšnjih številkah Tabora. Predvsem zato, ker vem, da bistvo dobre komunikacije nikakor ni le uporaba mehanično naučenih tehnik sporočanja. Pomemben je naš odnos in tisti splošni »občutek« za delo z mladimi. A vendar so nam določene komunikacijske spretnosti lahko v veliko pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju tega odnosa oziroma občutka. Poglejmo.
Desetletni Lovro na zimskem izletu ves čas kepa dekleta in te prijokajo k vodniku.
VODNIK (se zadere proti Lovru): »Lovro! Pa kaj ti ni jasno!? A si zmešan? Punce so že cisto premočene!«
LOVRO (Se počuti nelagodno. Z narejenim nasmehom.): »Pa kaj, prav jim je!«« (pobegne stran). Čez nekaj časa se zgodba s ke-panjem ponovi.
VODNIK: »Lovro! A sem ti rekel, da nehaj! Izgini mi čisto na konec vrste. Za kazen boš hodil zadnji!«
LOVRO: »Pa kaj, briga me!Itak je beden izlet, ko sam hodimo.« Gre na konec vrste, kjer nanj pazi drug vodnik, vendar tam še vedno nagaja drugim.
Zgodba bi se lahko razpletla tudi drugače ...
Punce prijokajo k vodniku, da jih Lovro ves čas kepa.
VODNIK: »Lovro, pridi malo sem, no.
LOVRO (previdno, v obrambnem tonu): »Kaj pa je?««
VODNIK: »Daj, hodi malo tukaj z mano.«« (Ko se Lovro malo umiri:) »Punce se pritožujejo, močene.«
iVRO: »Ja:
DNIK: »Veš, men\ce. Pred nami je še dolga pot in skrbi me,	remražene ne bodo
mogle hoditi do cilja.««
LOVRO (razmišlja): »Pa saj ni več tako daleč.««
VODNIK: »Ja, kar daleč je še. Počakaj do koče. Če se bo tam možno pogreti in posušiti, pa morda lahko organiziramo snežno bitko.««
LOVRO: »Ja, pa lahko naredimo bunkerje ...««
VODNIK: »Tudi to. Ampak samo, če bomo imeli dovolj časa, da se posušimo in pogrejemo.«... »Kako pa ti je sicer všeč na izletu?««
LOVRO: »Super je!«
Obe različici zgodbe sta povzeti po resničnih dogodkih v taborniških situacijah.
'o so ze
Za konec še enkrat: opis konkretnega dejanja + opis konkretnih posledic + vključevanji lastnih čustev = čarobna formula za (obojestransko!) zmago v komunikaciji!
i://student.dei.uc.pt/~alexp/scoutii
Motivacijo rabmo skoz!!! (motivacijo potrebujemo vedno)
Kako ste? Ste se narajali do konca v teh dneh, ko je imel pust oblast v rokah? A je padel kakšen vodniski-motivacijski-zabavni-kreativni vikend? Ce pa že ni bilo vikenda, so pa bile počitnice. In sedaj ste polni energije in boste imeli najboljše taborniške sestanke "ever"! Ok, sedaj me je pa malo zaneslo s to ljub-ljanščino ... Se opravičujem in bom naprej pisala samo v pravilni slovenščini, tako da se bomo vsi razumeli.
•e
n
rej, namen rajanj, veselih vi-endov in počitnic je v tem, da edno znova najdemo zagon za delo, za učenje in za druge vsakdanjosti. Motivacijo potrebujemo kot avto bencin, kot roža vodo, kot smučke strmine.
Pri pripravi motivacijskih dogodkov je pomembno, da se vrstijo en za drugim. Kar sicer ne pomeni, da se mora vsak teden nekaj dogajati, ampak da se zgodi dvakrat, trikrat na leto. In to po možnosti v različnih oblikah - enkrat lahko naredimo vikend, ki je bolj izo-braževalno-delovne narave. Na prvem
vikendu se posvetimo npr. oblikam dela z MČ, osvežimo znanje orientacije in se dogovorimo, kako bo potekalo taborniško leto. Drugi vikend je bolj za-bavno-kreativno naravnan. Ideja je, na primer, vikend z rdečo nitjo pusta v Cerknici (tako so se zabavali taborniki prav na pustni vikend, o vtisih vam poročam naslednjič, ker so še čisto sveži), ali pa z naslovom Majke mi!, ki korenini na tradicijah držav iz naše bivše skupne domovine. Variacij na temo je seveda veliko. V tretje pa gre rado - in najbolj željni taborniškega druženja se bodo odpravili na morje.
Rod z Gorenjske je en teden dopusto-val na Rabu. "In kaj je tukaj dobrega?" bodo rekli nekateri. Še en teden s taborniki? Pa to je superca! Drugo okolje, veliko časa, da se lahko pomeniš še o čem drugem, kot le o naših dragih mč-jih in gg-jih, da izveš za kakšen trač (sicer po taborniških zakonih tabornik ne opravlja, ampak vseeno), da se lahko povežeš tudi preko kakšne odbojke, vodne košarke, in ne le orientacije! Q
Več na temo motivacije vodnikov še vedno najdete na gradivo.rutka.net.
IVRSS
Ce imate kakšna vprašanja, predloge za rubriko, mi pišite na
arnusnina@gmail.com.
Pa lep začetek pomladnih dni vam želim!

m
RfiEGtBAJmO ŽUUJENJE
VJUHJU.RAiCHAJlIlOSlUUEHK.HiT
¡SLUŽENJE 27
Barbara Bačnik - Bača
IMETI VOd GG
Aktivno vključevanje GG-jev
Vključimo vso družino
¿¿j
Šeki
Taborništvo je gibanje. Od njega naj bi posameznik upravičeno pričakoval, da lahko v njem aktivno sodeluje. Da bi takšno vključenost mladih dosegli, jim moramo najprej zagotoviti dobro vodstvo, ki bo temu odprto. Vloga odraslega vodje mora temeljiti predvsem na zavedanju, kaj vse lahko dobimo od mladih. Njihova povratna informacija predstavlja temelj nadaljnjega dela, saj smo konec koncev mladinska organizacija.
Vprašanja za spremljanje dela družine:
Ali načelnik družine komunicira z vsakim vodnikom?
Ali načelnik družine nudi pomoč in podporo vodnikom pri planiranju in izvajanju aktivnosti?
Ali načelnik družine predstavlja zgled vodnikom?
Ali načelnik družine planira in ^ usklajuje delo družine? Je skupina učinkovita?
Svet časti
Le malo rodov ga pozna, še manj rodov poslanstvo tega organa tudi uresničuje. Pa vendar predstavlja svet časti zelo pomembno »orodje«, ki naj bi ga vsi, ki so zaprisegli, uporabljali - enakovredno, tako vodje kot otroci.
Kdo ga sestavlja?
■	Načelnik (ali vodja) družine
■	Namestnik načelnika
■	Vsi člani vodov, ki so že zaprisegli
Kako deluje?
Običajno se zbere vsake tri mesece oziroma po vsaki pomembnejši aktivnosti družine. Ni potrebno, da ga skličemo kot samostojno srečanje, lahko je zaključni del družinske ali rodove akcije. Takrat ima vodstvo družine priložnost pridobiti nove ide-
je, predloge in kritike ter hkrati tudi priložnost povezovanja vodov znotraj družine. S tem mislimo na pohvale, vzorne primere obnašanja, izpostavitev dobro izvedenih akcij, kot tudi konstruktivno kritiko in predloge za izboljšanje.
Kakšen pomen ima?
Srečanja temeljijo na samovredno-tenju in vrednotenju ter nam omogočajo preverjanje, če in v kakšni meri življenje v družini poteka v skladu s taborniškimi zakoni ter obljubo. Vodje naj poskrbijo, da otroci občutijo, da ni vloga vodij le pokazati prave poti. To pot naj prehodijo skupaj. Srečanje zagotavlja večjo vključenost vseh članov
družine pri planiranju, načrtovanju, izražanju želja in interesov. S tem si posredno zagotavljamo tudi večjo , udeležbo na akcijah oziroma večjo - pripravljenost ljudi na sodelovanje.
Naloge sveta časti:
1. V družini, v delovnem vzdušju ohraniti živ kontakt z zakoni, jih spoštovati in izvajati tudi v vsakdanjem življenju. 2. Naučiti člane vrednotiti njihovo lastno delo in delo njihovih prijateljev, brez negativne kritike, s poudarkom na razvijanju razumevanja in konstruktivni kritiki. Pokazati članom, kaj pomeni spoštovati zaobljube in skavtske zakone v vsakdanjem življenju. Člani naj začutijo razliko med skavtskim svetom in svetom tradicionalne-formalne vzgoje in izobraževanja.
Če uporabljamo in koristimo ta orodja ter oblike druženja, bo delo vodnikov, načelnika in starešine družine precej olajšano. Člani nam bodo sami zaupali, kakšen program in kakšnih akcij si želijo. Tovrstno druženje pa je nedvomno pogoj za uspešno vzdrževanje prijateljskih vezi in ustvarjanje skupne taborniške prihodnosti.	D
3.
4.
28	marec
Tema meseca
Nina Arnus
Ali smo
taborniki
karieristi?
i i i
Po treh letih mandata imamo zopet taborniške volitve. Kot se spomnim prejšnjih, so bile precej burne, saj je kandidirala kar lista kandidatov. To se ni zgodilo še nikoli prej. Kaj pa letos? Kot vem, ni bilo kakšnega navala na funkcije, saj smo v rodove dvakrat prejeli pošto, da se rok za oddajo kandidatur podaljšuje in da naj vendarle taborniki kandidirajo. Sedaj so kandidature zbrane, za nekatere funkcije se potegujeta celo dva kandidata(!). Pričakovala pa bi, da bodo vsi tisti, ki imajo toliko za povedat čez to našo »ZVEZO«, kandidirali in skušali organizacijo spremeniti po svojih merilih. In seveda, da so taborniški karieristi. Če pa že ne kandidiramo, bodimo vsaj toliko aktivni, da bomo šli 1. aprila volit, da bomo dali glas kandidatom in povedali, kar NAM gre. Da nas bo tudi NASA ZVEZA slišala.
Kandidat za starešino ZTS
Mitja Lamut
Splošni podatki > rojen: 14. 4. 1952; Izobrazba: univerzitetna, poklic: univ. dipl. pravnik; zaposlen: samostojni odvetnik. Taborništvo > član od: 1963; l. 2006 v RDV Ljubljana; doseženo znanje: tabornik partizan; funkcije: starešina ZTS. Predlagatelj > Rod dobre volje Ljubljana.
Programski poudarki
Kot kandidat za starešino ZTS nameravam obdržati kontinuiteto dosedaj dobro opravljenega strokovnega in organizacijskega dela ZTS in vseh njenih članov. Zavzemal se bom za jasno delitev dela med izvoljenimi funkcionarji.
Želim si tudi še bolj dograditi vlogo in pomen taborniške organizacije v današnji družbi z neposrednimi stiki z državnimi institucijami, pristojnimi organi in z vsemi subjekti, ki so pomembni za naše delo.
Zlasti pa se bom zavzemal za še bolj kvaliteten način financiranja organizacije, saj si mora taborništvo poleg dosedanjih, predvsem projektnih in enkratnih virov, zagotoviti tudi stalen sistemski vir.
V okviru mednarodne dejavnosti si bom prizadeval za nadaljnje sodelovanje v Svetovni skavtski organizaciji, v kateri si moramo pridobiti ugled, ne samo kot dobri posamezniki, temveč tudi kot državna organizacija, sposobna organiziranja mednarodnih akcij.
Kandidat za
načelnika ZTS
Tomaž Strajnar - Blondi Splošni podatki > rojen: 21. 10. 1969; Izobrazba: srednja; poklic: elektrotehnik elektronik, podjetnik; zaposlen: TYPE art, d. o. o., direktor. Taborništvo > član od: 1978; l. 2006 v RSO Kranj; doseženo znanje: 3. vozel, inštruktor 2. stopnje; funkcije: načelnik, starešina rodu, načelnik OO ZTS, načelnik za program ZTS, načelnik ZTS. Predlagatelj > Rod stražnih ognjev Kranj.
Predstavitev programa
Medgeneracijsko sodelovanje
Le z vzajemnim sodelovanjem mladih in odraslih bo možen nepretrgan razvoj organizacije, hkrati pa bomo ohranili mladostno energijo, ki jo kot gibanje potrebujemo. Starejši morajo prevzeti vlogo podpore v organizaciji in mladim
AKTUALNOl
29
omogočiti razvoj, tudi na področju odločanja in sooblikova-nja prihodnosti v ZTS. Imamo velik speči potencial, ki ga do sedaj nismo znali vključiti v delo organizacije. Zato je treba zavestno izvajati model kadrovanja v ZTS na vseh nivojih (model odrasli v skavtstvu) in v skladu z zmožnostmi posameznika omogočiti vsem članom sooblikovanje aktivnosti in soodločanje na vseh nivojih v organizacij. Deljena odgovornost (subsidiamost) za razvoj in kvaliteto dela v organizaciji
Odgovornost za razvoj in kvaliteto morajo prevzeti vsi, ki v organizaciji opravljajo funkcije na vseh nivojih. Le tako se bo organizacija lahko hitro odzivala na izzive in potrebe mladih ter družbe. Organi na državnem nivoju morajo neprestano bdeti nad razvojem programov in pripraviti izhodišča za izvajanja le-teh. Območne organizacije morajo skrbeti za usposabljanje vodnikov in načelnikov družin v skladu s sprejetimi programi, vodniki pa morajo skupaj z načelniki družin izvajati programe in jih prilagoditi glede na potrebe članov. Prepoznavnost organizacije
Prepoznavnost je treba povečati tako znotraj ZTS kakor tudi v okolju. Določiti je treba področja, na katerih bomo kot organizacija aktivno sodelovali v družbi, jih spremljati in razvijati. Le na ta način bomo kot organizacija angažirani in prepoznavni v družbi. Kot organizacija moramo članom biti zgled, saj preko programa mlade vzgajamo kot odgovorne in angažirane člane družbe. Dolgoročno načrtovanje
V naslednjem triletju začeti in zaključiti proces dolgoročnega - strateškega načrtovanja. V organizaciji skupaj določiti cilje za obdobje desetih let ter razviti programe in strategije za doseganje teh ciljev in vizije. V proces vključiti čimveč rodov, ker bomo le na ta način zavezani k doseganju skupnih ciljev.
Kandidatka za
načelnico za program
za mlade v ZTS
Andreja Gomboc Splošni podatki > rojena: 2. 6. 1974; izobrazba: univerzitetna; poklic: dr. vet. med.; zaposlena: PharmaSwiss, produktni vodja. Taborništvo > članica od: 1980; l. 2006 v RPG Šoštanj; doseženo znanje: 3. vozel, inštruktorica 1. stopnje; funkcije: načelnica družine GG, pom. nač. OOZTS za izobraževanje. Predlagatelj > OO ZTS Koroško-šaleškega območja.
Glavni programski poudarki
Prenova programa
■ Komisija za program za mlade bo programske aktivnosti, ki se bodo izvajale, usmerjala k doseganju delovanja
na vzgojnih področjih in seveda k zavedanju posameznikov, ki so bili vključeni v aktivnosti, da so z izbrano aktivnostjo dosegli enega ali več področij v svoji vzgoji in razvoju.
■	Naloga podkomisij na področju prenove programa je prilagoditev obstoječega programa novim starostnim vejam.
Vsebina programa Komisije za program za mlade
■	Komisija za program za mlade bo zagotavljala svojo strokovno podporo na področjih informiranja, organizacije akcij in aktivnosti ter vsebinsko-strokovne-ga dela.
Organizacija in človeški viri
■	Komisija za delo z mladimi bo črpala človeške vire iz obstoječih kadrov, ki delujejo na različnih programskih področjih na vseh ravneh. Ti kadri bodo delovali kot stalni člani in projektni člani.
Kandidat za načelnika za mednarodno dejavnost ZTS
jure Habjanič
Splošni podatki > rojen: 5. 9. 1977; izobrazba: univerzitetna; poklic: univ. dipl. politolog; zaposlen: Kliping, d. o. o., vodja klipinga.Taborništvo > član od: 1987; l. 2006 v RGT Novo mesto; doseženo znanje: 2. vozel, inštruktor 1. stopnje; funkcije: načelnik rodu. Predlagatelj > Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto.
Programska izhodišča
Osnovna področja dela:
1.	zastopanje organizacije v tujini;
2.	koordinacija dogodkov s področja komisije za mednarodno dejavnost (KMD) v Sloveniji;
3.	sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji. Prednostne naloge:
1.	področje dela KMD razviti in se mu bolj sistematično posvetiti;
2.	pripraviti razvojni program KMD, postaviti temelj za dolgoročno delovanje;
3.	poiskati prave ljudi za prava mesta, da bodo projekti nemoteno tekli;
4.	poskrbeti, da bo ZTS imela vlogo, ki jo na področju MD zasluži in potrebuje.
WOSM (Svetovna skavtska organizacija) - ZTS je ena izmed manjših, a bolj aktivnih organizacij v svetovni skavtski družini. Sodelovanje v mednarodnih projektih mora postati še aktivnejše, predvsem pa sistematično in kontinuirano. V
30	marec
tem krogu se želimo predstaviti kot prava pluralistična, laična skavtska organizacija.
ESR (Evropska skavtska regija) - Načrt za prihodnja leta: izvrstna organizacija evropske konference leta 2007 in utrditev statusa, ki ga imamo v Evropi. Naši cilji so predvsem imeti predstavnike v delovnih skupinah ESR in dobiti prvega člana v evropskem skavtskem odboru.
ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) - Dobro in odprto sodelovanje z ZSKSS je eden temeljnih pogojev za razvijanje skavtskega gibanja na slovenskem. Sodelovanje v skupnih projektih mora pripeljati do jasnejše slike o skavtstvu v Sloveniji.
MSS (Mladinski svet Slovenije) - Ohraniti pomembno vlogo in eno izmed vodilnih funkcij v MSS, krovni organizaciji nacionalnih mladinskih organizacij. ZTS mora svojo vlogo in pomen pokazati tudi na področju mladinske politike.
Kandidat za načelnika
za vzgojo in
izobraževanje
odraslih v ZTS
Matjaž Jesenšek Splošni podatki > rojen: 12. 3. 1974; Izobrazba: višja; poklic: varnostni inženir; zaposlen: CŠOD, inštruktor praktičnih vsebin. Taborništvo > član od: 1985; l. 2006 v RSR Ilirska Bistrica; doseženo znanje: inštruktor 2. stopnje; funkcije: načelnik rodu, načelnik OO ZTS, načelnik za program ZTS. Predlagatelj > Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica.
Moč je v dejanjih
Področja delovanja komisije za vzgojo in izobraževanje ter delo z odraslimi vidim v:
1.	pripravi, izvedbi in celovitemu vrednotenju aktualnih in uporabnikom prijaznih oblik izobraževanj za kvalitetnejše izvajanje programa za mlade v ZTS v obliki tečajev pred začetkom opravljanja funkcije (vodniški tečaj, tečaj za načelnike družin, načelnike rodov itd.) in seminarjev ter delavnic za pridobitev dopolnilnih znanj in motivacije ob opravljanju funkcije (delavnice programskih idej in dnevi programski znanj, kratki motivacijsko-specialistični vikendi itd.);
2.	pripravi in udejanjanju sistema izobraževanja vodij programskih in projektnih skupin, z namenom učinkovitejšega vključevanja in angažiranja tabornikov in zunanjih strokovnjakov za delovanje v teh skupinah (npr. pri pripravi vodniških tečajev, tečajev za vodje ter za vodje programskih in drugih aktivnosti v ZTS).
Kandidat za načelnika za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS
Miha Škofic
Splošni podatki > rojen: 17. 9. 1971; izobrazba: srednja; poklic: kemijski tehnik; zaposlen: Interpapir, d. o. o.. Taborništvo > član od: 1981; l. 2006 v RST Domžale; doseženo znanje: 3. zvezda, inštruktor 2. stopnje; funkcije: načelnik rodu, starešina rodu, član KVIO, načelnik za VIO ZTS. Predlagatelj > Rod skalnih taborov Domžale.
Programski poudarki
Izobraževanje in skrb za delo z odraslimi sta v organizaciji kot je ZTS preveč pomembni, da temu ne bi posvetili veliko pozornosti, predvsem pa, da ti dve področji ne bi bili organizirani tako, kot morata biti.
V	preteklosti je bilo zaznati vse premalo interesa in zagnanosti s strani vseh, ki naj bi tu delovali.
V	drugi polovici sedanjega mandata pa so ljudje vendarle začutili potrebo po spremembah. Oblikovale so se skupine, ki so definirale ključne probleme in si zastavile cilje.
■	Vodniški tečaji: temeljit pregled tečajev, njihovo poenotenje, urediti sistem izobraževanja kadrov, ki na tem področju delujejo.
■	Specialistični tečaji: poiskati in odpraviti vzroke za neudeležbo, narediti sistem nadgrajevanja znanja, napredovanja in imenovanja mentorjev in vodij tečajev, s čimer je povezana tudi verifikacija izobraževalnih programov.
■	Kadrovanje v rodovih: ljudje, ki so odgovorni za to področje v enotah, se morajo začeti zavedati, da tega ne smemo prepuščati naključjem in sreči.
Tu pa so še tečaji za vodje enot, modularno izobraževanje, mednarodno povezovanje, sodelovanje z drugimi komisijami itd.
Vsakdo v organizaciji bi se moral zavedati, da so le primerno izobraženi kadri tisti, ki lahko pripomorejo boljšemu delu celotne ZTS.
TEMA MESE
CA 31
Kandidat za zakladnika ZTS
Darko Jenko
Splošni podatki > rojen: 2. 12. 1953; izobrazba: višja; poklic: dipl. pravnik; zaposlen: Vele, trgovska družba, Domžale. Taborništvo > član od: 1972; l. 2006 v RST Domžale; doseženo znanje: inštruktor 3. stopnje; funkcije: starešina rodu, starešina OO ZTS, načelnik ZTS, član IO za pravna vprašanja. Predlagatelj > Rod skalnih taborov Domžale.
Glavni programski poudarki:
ponovno začeti z prizadevanji za pridobitev sistemskega vira financiranja;
ideja o izgradnji taborniškega doma v Ljubljani je še vedno živa;
skavtska fundacija naj postane pomembna za izboljšanje materialne osnove ZTS; zagotoviti preglednost finančnih virov in njihove porabe;
doseči, da pri pripravi finančnega načrta sodelujejo vsi člani IO ZTS;
proučiti smotrnost sedanje organiziranosti računovodstva;
zagotavljati spoštovanje zakonov in internih aktov s področja finančno materialnih zadev; vzpodbujati lastno dejavnost, ki postaja vedno bolj pomemben vir sredstev;
poiskati in imenovati gospodarja ZTS, ki bo skrbel za redno in smotrno vzdrževanje premičnega in nepremičnega premoženja ZTS;
■	razširiti krog sponzorjev in/ali donatorjev;
■	zagotavljati racionalno porabo razpoložljivih materialnih in finančnih sredstev.
Kandidat za na~elnika za odnose ZTS z javnostmi
Aleš Skalič
Splošni podatki > rojen: 21. 9. 1974; izobrazba: univerzitetna; poklic: univ. dipl. novinar; zaposlitev: direktor zavoda Bistra hiša - Smart House Martjanci. Taborništvo > član od: 1983; l. 2006 v RVV Murska Sobota; doseženo znanje: inštruktor 2. stopnje; funkcije: načelnik rodu, načelnik OO ZTS. Predlagatelj > Rod veseli veter Murska sobota, Zveza tabornikov Pomurja.
Okvirni program dela
Področje odnosov z javnostmi v ZTS obsega dva sklopa:
a) Odnosi z notranjimi javnostmi (odnosi z rodovi,
območji, občinskimi in medobčinskimi zvezami tabornikov)
Na tem področju bodo vodila mojega delovanja načela odprtosti ter jasnosti in celovitosti informacij, ki bodo posredovane. Vsak član ZTS mora imeti na razpolago dovolj informacij, da se lahko odloča, kako delovati v skladu s politiko in programom ZTS. Te informacije morajo biti pravočasne, jasne in celovite. Pomemben del teh odnosov so tako klasični taborniški mediji (Tabor, pošta rodovom) kot tudi sodobni mediji (internetni mediji - rutka.net, zts.org, e-pošta itd.). Vsak taborniški medij potrebuje ekipo, ki skrbi za njega. Tem ekipam je treba dati podporo - tako v smislu znanja kot v smislu dodatnih moči, če jih potrebujejo. b) Odnosi z zunanjimi javnostmi (organizacijami, starši, mladino, financerji, državo itd.) Na tem področju bo treba najprej jasno umestiti ZTS v sferi mladinskih vzgojnih organizacij. Na podlagi jasne umestitve pa sledijo tako klasična promocija (propaganda) kot odnosi z javnostmi, v smislu posredovanja informacij in stališč ZTS do relevantnih vprašanj v družbi. Poleg tega bo moje delovanje usmerjeno v pripravo jasnih podlag za delovanje ZTS na tem področju. Nekaj primerov:
-	priprava in izvedba usposabljanj in izobraževanj za propagandiste v rodovih (oz. posameznikov, ki v rodovih prevzemajo funkcijo promotorjev taborništva), vključno z rednimi letnimi posveti, z namenom izmenjave dobrih praks in izkušenj;
-	navodila za krizno komuniciranje;
-	celostna podoba ZTS (tako oblikovna, kot tudi informacijska);
-	priprava primerov dobrih sporočil, ki bodo v pomoč rodovom in območjem (vzorci različnih sporočil medijem in drugim javnostim).
Pri svojem delu želim graditi na izkušnjah in delu svojih predhodnikov, pri tem pa stopiti korak naprej.
32 ■toisf febrear
Kandidati za volitve v nadzorni odbor ZTS
Sandi Glinšek
Splošni podatki > rojen: 19. 5. 1981; izobrazba: srednja; poklic: strojni tehnik; zaposlen: Avto Glinsek. Taborništvo > član od: 1993; l. 2006 v RJZ Velenje; doseženo znanje: 3. vozel; funkcije: vodnik, načelnik čete, načelnik rodu, pomočnik načelnika OO ZTS. Predlagatelj -4 OO ZTS Koroško- šaleškega območja.
Božo Lovišček
Splošni podatki > rojen: 20. 2. 1949; izobrazba: srednja; poklic: upokojenec. Taborništvo > član od: 1990; l. 2006 v ROŽ Anhovo; doseženo znanje: 3. vozel; funkcije: načelnik in starešina rodu, načelnik OO ZTS. Predlagatelj > Rod odporne želve Anhovo.
Andrej Tavčar
Splošni podatki -4 rojen: 5.10.1961; Izobrazba: magister; poklic: magister elektrotehnike, magister poslovodenja (MBA); zaposlen: IBM Slovenija, direktor poslovanja. Taborništvo > član od: 1975; l. 2006 v RSV Ljubljana; doseženo znanje: 3. zvezda, tabornikpartizan, inštruktor 2. stopnje; funkcije: vodnik, vodja družine MČ, starešina družine, predsednik ZTO, član predsedstva ZTS, načelnik za mednarodno dejavnost ZTS, član NO ZTS. Predlagatelj -4 Izvršni odbor ZTS.
Iztok Utenkar - Čips
Splošni podatki -4rojen: 16.11.1969; Izobrazba: univerzitetna; poklic: profesor zgodovine in geografije; zaposlen: Srednja šola Slov. Bistrica. Taborništvo > član od: 1982; l. 2006 v RČJ Slovenska Bistrica; doseženo znanje: 3. vozel, inštruktor 2. stopnje; funkcije: načelnik in starešina rodu, načelnik OO ZTS. Predlagatelj -4 Rod čmo jezero Slovenska Bistrica.
Miroslav Vičič
vi
Splošni podatki -4 rojen: 22.11.1960; Izobrazba: univerzitetna; poklic: univ. dipl. organizator dela; zaposlen: banka. Taborništvo > član od: 1966; l. 2006 v RBB Ljubljana; doseženo znanje: tabornik partizan, inštruktor 3. stopnje; funkcije: vodnik, načelnik, starešina rodu, načelnik ZTO, načelnik za vzgojo kadrov ZTS, član NO ZTS. Predlagatelja > Rod beli bober Ljubljana, Izvršni odbor ZTS.
Kandidati za volitve častnega razsodišča ZTS
9
Borut Cerkvenič - Crga
Splošni podatki -4 rojen: 10.3.1949; Izobrazba: srednja; poklic: inštruktor praktičnih vsebin; zaposlen: CŠOD, Dom Planinka. Taborništvo > član od: 1956; l. 2006 v Rodu XI. SNOUB Maribor; doseženo znanje: inštruktor 2. stopnje; funkcije: starešina OO ZTS. Predlagatelj > Rod XI. SNOUB Maribor

Anton DeCosta
Splošni podatki > rojen: 21. 2. 1942; izobrazba: univerzitetna; poklic: profesor športne vzgoje; zaposlen: Šolski center Velenje. Taborništvo > član od: 1951; l. 2006 v RJZ Velenje; doseženo znanje: inštruktor 1. stopnje; funkcije: starešina OO ZTS, član častnega razsodišča. Predlagatelj > Rod jezerski zmaj Velenje.
ijela Lačen - Dora
Splošni podatki > rojena: 9. 2. 1956; izobrazba: srednja; poklic: predmetni učitelj slovenščine; zaposlena: OŠ Odranci. Taborništvo > član od: 1992; l. 2006 v RVV Murska Sobota; doseženo znanje: inštruktor 1. stopnje; funkcije: načelnik, starešina rodu, pomočnica načelnika OO ZTS za MČ. Predlagatelj > Rod veseli veter Murska Sobota, Zveza tabornikov Pomurja.
Dani Oblak
Splošni podatki -4 rojen: 30.9.1964; Izobrazba: univerzitetna; poklic: univ. dipl. gozdar; zaposlen: Zavod za gozdove Slovenije, svetovalec. Taborništvo > član od: 1977; l. 2006 v ROŽ Anhovo; doseženo znanje: 3. zvezda, inštruktor 1. stopnje; funkcije: načelnik rodu, načelnik OO ZTS. Predlagatelj > Rod odporne želve Anhovo.
tovec
Splošni podatki > rojen: 17. 5. 1949; izobrazba: dr. sc.; poklic: zdravnik; zaposlen: Klinični center Ljubljana. Taborništvo > član od: 1959; l. 2006 v RSV Ljubljana; doseženo znanje: 3. zvezda, inštruktor 1. stopnje; funkcije: pomočnik načelnika ZTS za GG, član častnega razsodišča. Predlagatelj > Izvršni odbor ZTS.
AKTUALNO
Nina Arnu{
Kdo skrbi, da bodo volitve potekale tako, kot je treba?
râttïm
m m statu m# sprejí W slednj
Volilna komisija je tista, ki bo poskrbela, da bodo tudi volitve v taborniški organizaciji potekale po vseh pravilih in načelih demokracije. Člani komisije so Ivan Paliska, ki je tudi njen predsednik, Iztok Košir, Marjan Hrovat, Simona Topolinjak in Urška Gliha.
statutu Zveze tabornikov Slovenije, ki smo ga rejeli lani, so zelo suhoparno opredeljene na-dnje naloge volilne komisije: razpis volitev in obveščanje javnosti, sprejem delovnega in terminskega načrta dela komisije, preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma ustreznosti prijavljenih kandidatov, objava kandidatne liste, izvedba volitev na skupščini ZTS, razglasitev izida volitev; razpis volitev vsebuje tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavljeni kandidati.
Ker si iz takšnega zapisa zelo težko predstavljamo, kaj v bistvu volilna komisija počne, smo se pogovarjali z Ivom Štaj-doharjem, ki volilni komisiji nudi podporo ter pomoč in ima najboljši pregled nad dogajanjem. Kaj sploh je volilna komisija? Ali jo lahko opišeš s preprostimi besedami, da bodo razlago razumeli tudi medvedki in čebelice?
Volilna komisija je skupina tabornikov, ki jo je na podlagi statuta ZTS določil izvršni odbor, zato da bi pripravila in izvedla volitve v skladu s sprejetimi pravili. Kako poteka delo komisije?
V predvolilnem času delo poteka predvsem na sestankih. Komisija je s pomočjo strokovne službe ZTS objavila razpis za prijavo kandidatov za nove funkcije. Ko so se kandidati prijavili, je bilo treba preveriti izpolnjevanje kriterijev za posamezne funkcije, o vsem skupaj narediti poročilo in objaviti t. i. volilni razglas. V njem piše, kdo kandidira in za kaj, ob tem pa je še o vsakem kandidatu nekaj osnovnih podatkov.
Ko bodo na skupščini volitve, bo komisija razdelila glasovnice starešinam in načelnikom rodov, jih nato zopet zbrala v skrinjico in končno preštela glasove za vsakega kandidata. Komisija bo na koncu še objavila rezultate in sestavila poročilo.
Kolikokrat se komisija sestane?
Doslej so se dvakrat, vmes pa so tudi precej komunicirali med seboj s pomočjo elektronske pošte. Ali je prišlo do kakšne neprijetnosti, dvoma?
Mislim, da ne. Člani so razpravljali med seboj o možnih situacijah, ki lahko nastanejo, o rešitvah, in se potem skupaj odločili za najboljšo.
Ali je zahtevno preverjati, če kandidati izpolnjujejo pogoje?
Niti ne, saj tudi pogoji niso zelo zahtevni. Pogledati je bilo treba v nekaj različnih seznamov podatkov, ki so že zbrani na sedežu ZTS, in najti ustrezne. Ali so v komisiji že od nekdaj isti člani?
Mislim, da večina sedanjih članov komisije opravlja to delo že tretjič zapored. Letos se jim je pridružil en nov član. Kaj se je spremenilo od prejšnjih do teh volitev?
V bistvu nič, le kakšna tehnična podrobnost. Kakšen je tvoj pogled na dogajanje pred volitvami?
Zdi se mi, da je premalo vrveža, premalo novih kandidatov, ki bi se bili pripravljeni vpreči v voz taborništva in ga vleči naprej, mnogokrat tudi navkreber. No, morda to obdobje še pride tik pred skupščino. Morda kakšen nasvet za kandidate za čim boljši uspeh na volitvah?
Kandidatom bi priporočal čim več svežih idej, veliko pogovorov s posamezniki iz organizacije, tudi o temeljnih predstavah, kaj taborništvo - skavtstvo je in kaj hočemo z njim. Dobro bi bilo izluščiti bistvene točke programa, ki ga kandidat namerava uresničiti. Potem pa jasen in kratek nastop na skupščini.
34 ^ marec ¥
Amerikanec
Boris Mrak
Vod in vodnik
»... Ceta dečkov je bila razdeljena v "vode" po pet, pri čemer je bil najstarejši deček vodnik. Taka organizacija je bila skrivnost našega uspeha. Vsak vodnik je bil v celoti odgovoren za ravnanje svojega voda, ves čas v taboru in izven njega. Vodje bil celota za delo in igro in vsak vodje taboril na ločenem kraju. ...«
(Robert Baden-Powell)
Vodov sistem je značilnost taborništva in eden od bistvenih elementov taborniške - skavtske metode. Ker je vodov sistem poleg vzgojnega pomena, ki ga ima za organizacijo, tudi organizacijska oblika, je pogled na vodov sistem in vodništvo vsaj dvojen.
Nekateri bi želeli odrasle vodnike, na katere bi lahko prenesli polno odgovornost za delo voda, vključno z odgovornostjo za vzgojno delo v vodu. Drugi zagovarjajo mlade vodnike, ki so odgovorni za vodenje voda, za vzgojno delo v vodu pa je odgovoren načelnik družine. Pa še drugačne kombinacije so možne in imajo svoje zagovornike.
Obe varianti imata svoje prednosti in svoje slabosti. Prednost odraslih vodnikov je vsekakor njihova 'zrelost' in pravna sposobnost prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Slabost je, da je starostna razlika precejšnja, kar vpliva na to, koliko ti vodniki potem razumejo mlade, ki jih imajo v vodu.
Prednost mladih vodnikov je ta, da zelo dobro poznajo mlade, kijih vodijo. Istočasno tako mlade na najboljši možni način učimo odgovornosti in taborniške metode. Vendar pa takšen vodnik rabi veliko več spremljanja in pomoči načelnika družine.
Zal se nam velikokrat zgodi napačna kombinacija teh dveh sistemov. Tako imamo mlade vodnike, od katerih pa pričakujemo odgovornost odraslih in znanje načelnikov pri planiranju vzgojnega dela v vodu. Pristop, ki mnoge mlade odbija, posledica paje pomanjkanje mladih, ki so pripravljeni biti vodniki. In, seveda, zmanjševanje števila članov v organizaciji. Razloge pa velikokrat iščemo drugje - v družbi, vrednotah mladih, v neodgovornosti mladih.
Vzrok za napačno kombinacijo pa je, žal, velikokrat pri načelnikih. Ti niso pripravljeni, usposobljeni ali sposobni planirati vzgojnega dela v vodih in družinah. Pomanjkljivo je tudi njihovo znanje na področju kadrovanja v družini oz. rodovih. Pomoč vodnikom večinoma zmanjšajo na spremljanje števila članov in reševanje problemov, ko ti že nastanejo. Velikokrat se zadovoljijo s slabim delom v vodu, z izgovorom 'samo da nekaj počnejo, lahko ne bi delali nič'.
Tak pristop pelje k temu, da bomo sčasoma postali 'varovalna' namesto vzgojna organizacija. Bomo pač opravljali prostovoljno službo brezplačnega varstva mladih v popoldanskem času.
In če vemo, da so tečajniki na tečajih za vodje enot (popularno 'inštruktorji') vedno mlajši, se začarani krog lahko zavrti.
Smo ga pripravljeni zaustaviti?
Rdeče češnje rada jem,
v	v	.v, , i.
črne pa še rajši, tudi v šolo rada grem, vsako leto rajši!
Kdo se ne spomni verzov navedene pesmi? Ampak ob tem sem se zamislil, in glej ga zlomka, dobil sem asociacijo, in spet sem pri naši organizaciji.
Živimo v času, ko se moramo na delovnem mestu stalno izpopolnjevati, učiti, si pridobivati nova znanja... Kdo še ni slišal vsega tega v šoli, na fakulteti, na delovnem mestu? Res je, za okrepitev in rast organizacije je poleg finančnih sredstev najpomembnejši dejavnik uporabno znanje oziroma kritična masa ustvarjalnih kadrov. In za uspeh organizacije ni dovolj le kakovost, potrebna je odličnost. Seveda se takoj vprašam, ali je naša organizacija drugačna, kot so druge organizacije? V bistvu ne! Namen naše taborniške organizacije ni pridobivanje dobička v denarnem smislu, ampak pridobivanje dobička v nematerialnem smislu za vse člane organizacije, v njihovi duhovni rasti. Žal se tega nekateri sploh ne zavedajo ali pa premalo.
In kaj ima to moje razmišljanje z realnostjo v organizaciji? Veliko! Zadnjič sem imel priložnost, da sem videl podatke o tem, koliko naših članov se izobražuje na tečajih, seminarjih in delavnicah, ki jih organiziramo v okviru organizacije, in priznam, da sem bil nad številkami kar malo razočaran in zaskrbljen. Ce je leta 1996 bilo na vseh vrstah izobraževanj več kot 500 članov, jih je v lanskem letu bilo pol manj in očitno je, da se ta trend samo še nadaljuje. To pa seveda lahko pomeni, da nam bo v prihodnje šlo še slabše, kot nam gre sedaj. "Modro vodstvo" bi seveda, po mojem skromnem mnenju in skromnem poznavanju menedžmenta, moralo že zdavnaj reagirati na to nič kaj vzpodbudno dejstvo in potegniti korenite poteze, kajti samo dobri in ustvarjalni kadri lahko organizaciji dajo odličnost, s katero se sicer tako radi hvalimo. Očitno pa je, da izgubljamo tla pod nogami, pa čeprav se tega v tem trenutku morda še ne zavedamo povsem. Nazadovanje organizacije, ki smo mu priča, se še da zaustaviti, vendar samo z odločnimi ukrepi, akcijami in doslednim izvajanjem tega, kar se dogovorimo. Seveda pa pri tem ne bodo zadostovali le kozmetični popravki, ampak resne in premišljene odločitve ter učinkovito ukrepanje in trdo delo.
Pred nami je skupščina ZTS, ki naj bi bila konec marca. Upam, da se bodo rodovi prebudili iz zimskega spanja in končno zasukali krmilo v malo bolj pravo smer. Pa srečno!
Sarajevo, 3. marec 2006
RAZVEDRILO
35
Iz taborniške
Klemen Kenda
AC
Stric volk
Tokrat ena pesmica, ki bo po godu večini bralcev revije. Mlajšim in mladim po srcu. Iz filma Kekčeve ukane.
KDOR VESELE PESMI POJE
A	E A
Kdor vesele pesmi poje,
A 7	D
gre po svetu lahkih nog.
A
Če mi kdo nastavi zanko, H	E
ga uzenem v kozji rog.
A
Jaz pa pojdem in zasejem E
dobro voljo pri ljudeh,
h	A
veni roki nosim sonce,
f# E A v drugi roki zlati smeh.
A	E A
Bistri potok, hitri veter,
A7	D
bele zvezde vrh gora A
grejo z mano tja do konca H	E
tega širnega sveta.
A
Jaz pa pojdem ...
Pa je za nami še en mandat funkcionarjev Izvršnega odbora ZTS. Mandat, v katerem smo na kandidate polagali velike upe, saj so poosebljali mladost in zagnanost, pa tudi povezanost in željo po skupnem soustvarjanju prihodnosti taborništva v Sloveniji. Od vsega obljubljenega in pričakovanega so večinoma ostale le prazne želje ter cel kup izgovorov in prelaganja odgovornosti. Enkrat smo slišali argumente teh, da je za iskanje prave poti odgovorno starešinstvo, v isti sapi pa poslušali tarnanje drugih, da izvršni odbor ni učinkovit in kot tak kriv za vse tegobe te organizacije. Kot v razglašenem orkestru, kjer glasbeniki krivijo dirigenta, ta pa krivdo pripisuje slabemu igranju posameznih inštrumentov. In to lahko traja v nedogled - tudi po volitvah. Še posebej, ker peščica novih igralcev ne more vplivati na vzdušje, ki vlada med starimi virtuozi. Ali pač, če bodo vsi skupaj pripravljeni ne samo igrati na svoje inštrumente, ampak tudi prisluhniti drugim in ustvariti ubrano harmonijo. Torej pustimo se uglasiti. Naj končam z nasvetom modre sove, ki mi ga je zaupala na zadnjem zimskem klepetu: "Namesto da se ukvarjamo z iskanjem prave poti, je napočil čas, da naredimo svojo."
Spoštovani orkester, v deželo prihaja pomlad.
volk
30	marec
SESTAVIL F.KAUN
m
KOSTKAS
pustolovec
p %
PEVEC JUNKAR
IMENITEN (LOVfK
stena
muslimanski vladar
enota za merjenje
poldrag KAMEN
RASTLINA IZ
KATERE PRIDELUJEMO VINO
oce
nick holte
igralka collins
HAS SLIKAR (AH ION)
pomaranči podo&fn sadež
PREDSTOJNIK OPATIJE
andrej 3RVAR
igralka GARDNER
IGRALEC FÜRIIAN
sibje jajcete meihenova na oseba
vzdevek íadka pouü
SOCIALNI POLOŽAJ
2. in s. vokal
TRAVNATA POVRŠINA RUDNIŠKA Pil PRAVA
ris8h, skica
govorniški oder
izraelska skjpscina
SREDOEEWSK A OKRASNA RASTLINA
OLIVE»
miši
težava
kaktus
DRUSE)
IVOR
nas nogo' metasli
h rose na till
glavno mesto gan£
ŽIVAHEN ANG. PLES
RAFKO IRGOLIČ
PERZIJA
kraj pri poreču
zmikavt
ja kost premik
i-telesa. ~ kretnja
figura
RUGIDO
ORIENTALSKA SLADICA
prebivalec istre
NAS PUBLICIST (MART)
4. INIl.ftlffl ABECED:
hrvaški otok
papirnata kapa
U0HK m Z majhnimi koraki
Sergeja Bogovič
Mlad študent, ki si je želel, da bi pomagal ljudem, se je nekega dne predstavil profesorju in ga vprašal: "Kaj moram storiti za mir na svetu?"
Profesor mu je odgovoril: "Ne lo-putajte z vrati tako glasno."
Hotel ga je poučiti o tem, da veliki spori vedno nastanejo iz drobnih ne-
prijetnosti. Mnoge ločitve se začno zaradi nogavic, pozabljenih pod posteljo. Vendar so tudi velike ljubezni stkane iz nešteto drobnih stvari.
Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@rutka.net) - slavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika in lektor, Blaž Verbic (hlaz.verhlc@rutka.net) - urednik fotosrafije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (hizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Nina Arnuš (arnusnina@gmail.com), Barbara Bačnik (harhara.hacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@cmok.si), Sergeja Bogovič (sergy@rutka.net), Borut Cerkvenič (horut.cerkvenic@guest.arnes.si), Tanja Cirkvenčič (tanja@rutka.net), Klemen Cadež (stfk@kss-loka.si), Irena Jeretina (irena@rutka.net), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Daša Lamut (dasica@gmail.com), Miha Maček (muc@rutka.net), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@epn.ba), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Matej Ramšak (ramsak@tok-tok.com), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Nasta Rohlek (kricakraca@yahoo.com), Aleš Skalič (amerikanec@rutka.net), Matic Stergar (matic.stergar@kss-loka.si), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1 000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naročnina je 5000 SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Številka je bila tiskana v nakladi 0400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792.	ISSN 0492-1127
Hitroíf, ko gredo se
(,foto■ Prrmo.t Kdjffë)
^ùrjSje^bodocih
Tío t- l^p>Cirkven£ičj
Košarka na snçqù^tcBt, toborri i kov- polWStöW-,
Scenarij ; A*
fabersek
Kiste; fafafá^

vsr so tu , le: DRNETR NIKJER
f=IH,(,TflMLE VESQUI

SAM PO PAEKU/-, SE SPREtWAM^fl <
w HWOA »NE !	Í-E M, 1
I 3E ZPTFl k M J L flj FS4 ÜftUWiA í&i
ITt VE3E, SO tí ZAT11ÍALE
J
7Q H Bi MË li éTMoü aJfe, ^UWFKC, R£ŠiL Sí 777 vjijVNi yis^roepzuA-i"
taborniški festival
mestna zveza tabornikov
^^ I j u b I J a n a
park Tivoli ^
sobota, 22.4.2006, K-L.
med 10. in 14. uro L^Jj^n
Več kot 50 delavnic
proga preživetja lokostrelstvo vožnja s kanuji po ribniku ekološke delavnice
koncert
MZT organizira koncert "za vse nas" ob svoji 10-letnici!
Slon in Sadež, Big Foot Mama, Vlado Kreslin
sobota, 22.4.2006, ob 19:00 ljubljanske Križanke
pisarna ZTS, Parmova 33, Ljubljana; 15.3. - 1.4.2006 v predprodaji 500 SIT, kasneje 1500 SIT	10let@mzt.org