FRANCIJA BO ŠČITILA NEODVISNOST ČEHOSLOVAŠKE v m ---- Se več unij bo izključenih iz A. F. L. EŠKIVNANJI MINISTER PRAVI, DA NOČE CEHOSLOVASKA VODITI NIKAKE PROTINEMŠKE POLITIKE j Francija noče nobene zveze, v kateri bi bila tudi Nemčija. — Anglija je opu&tfia načrt za pogodbo štirih držav. — V iskra jni sili bo postal De-ladier diktator. PRAGA, Cehoslovaška, 26. aprila. — Ceho-lovaški vnanji minister dr. Krofta je zastopniku lista "Petit Parisien" podal izjavo o odnoaajih med Cehoslovaško in Nemčijo ter je med drugim rekel: "Kar se tiče naših sedanjih odnošajev z Nemčijo, bi poudaril, da so popolnoma normalni in da bodo tekoče zadeve diplomatičnim potom urejenr v zadovoljstvo obeh strank. "Nemška vlada se ni nikdar posredno vmešavala v naše notranje zadeve in v tem oziru zavzema popolnoma pravilno stališče. Sedaj niso v teku nobena pogajanja za sklenitev kake pogodbe." Dr. Krofta je tudi omenil, da cehoslovaška vla-'la ne mara voditi nikake protinemške politike. Medtem pa zatrjuje list "Sudetenduetsche Pres-sedienst", da so Cehi zadnjih 20 let zatirali sudet-ske Nemce in da so se v njihovih krajih naseljevali Cehi namenu, da izpodrinejo Nemce. Od leta 1921 do 1930 se je število sudetskih Nemcev povečalo za 7 1,000, ali dva in pol odstotka, Cehi pa v nemškem ozemlju so se v istem času pomnožili za 79,000, ali 30 odst9tkov. Da je ta če-eki naraščaj nastal samo z naseljevanjem, je ja-sno. PARIZ, Francija, 26. aprila.—Ministrski predsednik Edouard Daladier je sinoči naznanil, da njegova vlada odločno nasprotuje vsaki pogodbi štirih držav, v kateri bi bila tudi vključena Nemčija. Daladier je pojasnil svoje stališče s tem, da je opozoril narod, da se združi, ali pa bo dobil dikta-torstvo. Nek vladni vir pravi, da e vnanji urad mnenja, da e Anglija že opustila svojo namero, da bi skušala doseči pogodbo štirih držav med Anglijo, Francijo. Italijo in Nemčijo v namenu, da jamči za evropski mir. Pogodba štirih držav bi se po mnenju diplomatov razvila iz angleško-italijanske prijateljske pogodbe in iz predstoječih pogajanj med Francijo in Italijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je Anglija opustila svoj načrt za pogodbo štirih držav, ko se je prepričala, da je Francija odločna v svojem sklepu, da brani svojo zaveznico Cehoslovaško in da je Hitler sklenil, da ne bo vtikal svojih rok v osrednjo Evropo. Jutri gresta ministrski predsednik Daladier in vnanji minister Georges Bonnet v London, kjer bosta z angleškimi državniki razpravljali o naslednjih štirih točkah: I. Povečanje angleško-francoskega vojaškega sodelovanja, v katerem*bo vključena obveza, da si obe državi nabavite gotov skupni vojni materjal. 2. Daladier bo skušal dobiti od angleškega ministrskega predsednika Charrtberlaina določno izjavo, v koliki,meri bo Anglija prispevala za obrambo neodvisnosti Cehoslovaške. 3. Razprava o diplomatskih vprašanjih — nova pogodba z Italijo, španska državljanska vojna in Ligino priznanje Abesinije. 4. Finančne zadeve, vključno tristranski denarni sporazum z Združenimi državami. Da je Daladier pripravljen postaviti diktator-stvo, je prišlo na dan po kabinetni seji, ki je odobrila Daladierov načrt, po katerem hoče izvleči Francijo iz finančnih in gospodarskih težkoč. ■liHMIttiiiilttiii^ J. BUERCKEL DIKTATOR V AVSTRIJI Kot državni komisar je nad governerjem. — Odgovoren je samo fuehrerju. — Velik so-cija!ni program. BKRUN, NVim-ija, 2C,. npr. — Kancler Adolf Hitler jt« I meno val Josepha Buerckela za državnega komisarja- za z«*i»c t no združenje Avstrije z nemškim narodom, s čimur je bila oblast A rtu rja Seys<-Inquarta, governerja Ostmarke, kakor st« sedaj imenuje brvša Avstrija, zopet nokolilco omejena. Hitler je pismeno obvestil Keys'S-Inolinij:t ju vojvo da Bergamo, kot zastopnik kr:i~ Ija Viktorja F/naniiela, sta pri šla danes »v Ti rano. Iz gorskih krajev Im (prišlo v Tirano na tisoče Albancev, ki «e bodo taborili ok»>li glavne ura mesta. Pri dvornem sprejemu zvečer so bile tudi navzoče kraljeve sestre, princese Maksidf. iRuhldže in Mvzedžeu, ki so s^ imnokar preko Anglije vrnil« iz Združenih držav. PEŠČEN VIHAR WA MORJU WASHINGTON, D. C., 26. aprila. — Kapitan pnrnika Te-lesfora de Lartinaga je po radio sporočil, da je njegov par nik ob zapadnein bregu Afrike zašel v peščen vihar, ki je trajal fi dni. Več sto ptic, ki jih' je vihar pognal .na morje, je se dlo na parni k in kot pravi ka pitan, je moralo več tisoč ptičev v viharju poginiti. PAPEŽjNHTTIJK VATIKAN, 26. aprila. — Papež Pij se*bo v soboto odpeljal v grad Gandolfo. S tem je izginilo vsako upanje, da bi sprejel v avdienci nemškega kanclerja Hitlerja ter je tudi le malo verjetno, da ga bo Hitler prosil za avdienco. Papeževo zdravstveno stanje.-je še vedno precej resno. Njegov zdravnik profesor Arm in-ta Milani je vsaik dan večkrat pri njem. SPOPAD MED RUSI IN JAPONCI TOKIO, Japonska, 26. apr. — Domei agentura poroča iz Seoula, Koreja, da se je rusko vojaštvo zadnje dni že dvakrot spopadlo z japonskimi stražniki ob rusko-mačukuanski meji. Več Rusov je bilo ranjenih. Spopad se je -završil v provinci Kirin. STRAHOVITA BITKA ZA SUCOV Pol milijon Kitajcev se bori s 300,000 Japonci. Ja(K>nci so nekoliko napredovali. ŠAiNGHAJ, Kitaj iku, 26. a prila. — Po! miljona Kitajcev in 300,000 Japoncev je zapletenih v celo vrsto vročih bilk okoli Sučorva. Kot pravi nek ki tajski častnik, je od teh bojev odvisen položaj kitajske arma de v provinei Kiangsu. •Poleg velik armade na fronti imajo Japonci še rezervo 200 tisoč vojakov okoli ('iuana. glavnega mesta province San lung. Kitajski častnik je sicer pri ■ znal, da so imeli Japonci nekaj [uspehov, toda je takoj dodal: j "General Licungjen (kitajski poveljnik na fronti pri Sučo-(vu) je pričel splošno protiofeii-zivo, v kateri je zavzel Tančeng .'<0 milj južno od Linija. { "Jaf|>onei so bili tudi poli 'snjeni nazaj proti >everu in j\7hodu od Tajerčvanga. 1 44Mehanizirana japonska armada, ki je prodirala južno od »Velikega kanal:^ je dospela do Pejhsijena ob Lunghaj železnici, vzhodno od Sučova, kjer železnica križa Veliki kanal. *'Ko se je naša armada u-niaknila iz južnega Santunga, se je poslužila politike "požga ne zemlje", da Japonci ne bodo mogli živeti o«l naše zemlje. Ves južni Santung na razdaljo 100 milj in na širino 50 Tiiiij med Linijem in Tajerčvangom je oipustošen. Niti ena hiša v kaki vasi ne stoji več." GREEN PRAVI, DA JE SPORAZUM Z C. 1.0. ABSOLUTNO NEMOGOČ -o- WASHINGTON, D. C., 26. aprila. — Včeraj se je sestal tukaj izvršilni odbor Ameriške delavske federacije k deset dni trajajočemu posvtova-nju. Predsednik Federacije William Green je namignil, da bodo iz Federacije izključene še nadalj-ne unije, ki simpatizirajo s C. 1. O. REPUBLIKANCI SO PRIČELI NOVO OFENZIVO Republikanci so pričeli napadati na dveh krajih. — Popolnoma so vstavili sovražno prodiranje proti CaStellonu. rENGH OV, Kitajska, ^6. a-prila. — General Cenčijen, poveljnik kitajske armade p. i jHankovu, je rekel, da Japonci »najbrže ne bodo prodirali proti Hankovu, temveč, da je njiho«* prvi cilj Sučov, kamor mislijo dospeti skozi Tajerčvang, iz katerega so bili pred nekaj te dni ipregnani. (reneral Cen jc rekel, da je prepričan, da je kitajska vojska dovolj močna, da bo mogla vstaviti japonsko prodiranje V glavnem stanu generala Cenčijena je bilo zadnje čase več vojaških posvetovanj. Na teli posvetovanjih je bil tudi vrhovni kitajski poveljnik maršal Oaukajšek, ki je obiskal fronte cub Rmeni reki in pri Sučovu in se je vrnil v Hanov. ('asnikarskim poročevalcem je Cankajšek rekel, da so bili izdelani načrti, ]>o katerih bodo Japonci vrženi iz Sansija. HKXDAVK, Francija, '26. a Iprila. — rtrujena republikan-Jska ar:nada je pri«V*la s si lovi tiini protinapadi, «la »vstavi fašistično prodiranje proti vzhu • lu. Poročila z ulbeh »strani na znanja jo, da je bilo vstavljeno I fašistično prodiranje [»roti jCastellon de la Plana, i Drugo protiofenzivo so re-:j>ublikanei pričeli na severu, da josvejbodijo 'Izgubljeno divizi jio", katero so fašisti od reza1 i v Pirenejih. | Na tej fronti, kjer boje zelo •ovira sneg, so republikanci za-Ivizeli več 'važnih višin. Vladna ^"izgubljena 43. divizija*' je bila vtaborjena v gorskih prelazih v Pirenejih od Montolui »v dolini reke Arana, pa do vasi severo-zapadno »hI Tora, blizu špansko-francoske meje in za-padno od male republiko Ali dore. MADRID, Španska, 26. apr. — Fašistični letalci so napadli Valencijo in ubili 50 ter ranili 200 oseb. Bombe so zadele tri angle ške tovorne parnike. Parnik Stanland se potaplja. Kn mornar je bil ranjen na Stanlandu, dva pa na parriiku Celtic 8tar. Oba parnika imata luknje pod vodno gladino. Parnik Isadora je bila zadet izven pristanišča, toda naglo so ga pripeljali do pomola, kjer je bil ta'koj razložen. Nad 20 oseb je bilo ubitih v Madridu v dvoboju med republikansko in fašistično artileri jo. Več sto strelov je fašistična artilerija oddala na Madrid in okolico. CESARJEV BRIVEC UMRL BERLIN, Nemčija, 26. apr. «— V starosti 76 let je umrl tukaj Francis Haby, ki je bil 2»J let privatni brivec bivšega nemškega kajzerja ter ga jc spremljal na vseh njegovih potovanjih. William Green, predsednik Federacije, je mnenja, da j" mir s I!. I. O. absolutno nemo goč. Izvršilni svet bo odločil tekom svojega deset dni traja jočega posvetovanja, če bo preklical carter vseh ali 1h nekatc rili unij, ki so bile suspendira ne, ker so s»- priključile O K > Vpremogovni industriji in v ii: dnstriji jekla bodo ustanovi)« ne no»ve unije Ameriške delavske federacije. John lj. L»\vis ima na $voji strani večino premoga rjo. , jeklarjev, avtnih delavcev in d » lavcev zaposlenih v tekstilni obrti. Amalgamated Association oi Iron, Steel and Tin Workers, ki jo je Delavska federacija su spendirala, Lma natl 400,(KM) članov ter zastopa 75 odstot kov delavcev v industriji jekln. "SILA PROTI SILI!' WASHINGTON, D. C., 2G. aprila. — Tukajšnji čehoslovu-ški iposlanik Vladimir S. Hur ban j«1 govoril danes po radio ter rekel, tvi, če bo okušala Nemčija z nasilnimi sredstvi uveljaviti zahtevo čeških (sudetskih) Nemcev. S STEKLENICO UBIL OTROKA S AN ANTONIO, Texas, 25. aprila. — 241etni Cicero Tuttle, ki je bil več let v zavodu za slaboumne, je udaril štiri leta starega Williama Sullivana s pra zno steklenico po glavi in ga usmrtil. Truplo je nato skril v grmovje. P0Ž1CALEC OBSOJEN PRINOKKS ANN K, Md., 26. aprila. — Danes je bil tukaj obsojen na deset let ječe 351etni zamorec John Dennis, ki je za netil ogenj v zgodovinskem Beverly Mansion. Zažgal je iz maščevanja, ker so ga odpustili iz službe. BELA VRANA FvABGO, N. D., 26. aprila.— Kongresnik William Lemke je bil pred tedni v neki čikaški trgovini, ko se mu približa neki moški in ga prosi pol dolarja, češ, da bi rad kupil nekaj živil. Lemke mu je nakupil za $3.45 raznega blaga. Danes p* dobi Lemke po pošti $5.00 s pripoenobo: — $3.45 je za dolg, $1.55 naj bo pa za obresti. BRAZILIJA PRIZNALA ABE SINUO RIO DE JANEIRO, Brazdi ja, 26. aprila. — Brazil-ki vnanji urad je naznanil, da je via da Italiji priznala osvojitev Abesinije. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" BŽS^^^I! i*** T AO ATA T>/YTV A*-^ a CrrATEUEOPOZARJAMO, ULAh JN AKOD~ 1) la -—■-■—TT. Hitu.......Z ji ! niste naročnik, pošljite en do- _ _ ____List slovenskih delavcev v Ameriki. V J-_lar za dvomesečno poskušnjo. iTRKKPHONB: CHriwt M34Ž m 8c«nJ a— Matter Mc,lri>rr tut, lin »t Um M Office rt Nin Voik, N. V., under Act •! Cmucct« »I »lurch 3r Za četrt leu................$1^3 Za New York za celo leto .. $7.00 Za pol Za Inozemstvo m celo leto .. $7..aj Za [n>1 leta ................$3X0 Subscription YeaHy "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ *N PRAZNIKOV -GLAS NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CBcbn S—1242 DOPISI brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino nsj se blagovoli pofilljati po Uonejr Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se vmm tudi pnjfeije bi rail We naznani, da hitreje najdemo naslovnika. CHAMBERLAIN Pogodbi, «ki ju je -klonila Velika Britanija z Irsko in Italijo, sta precej utrdili stališče ministrskega predsedniki .Vevilla Chamberlalna. Sedaj so na vrsti drugi, znatno lažji problemi, ki mu ne bodo povzročili toliko težko*-. Pogodba z Irsko bo odpravila dosti spornih vprašanj, ki so delalo obema državama resne preglavice. Nihče ne ve, kaiko bo pripravil Ligo narodov, da bo o ficieluo priznala zavzetje Abesinije. Chamberlain upa, da mu bo to uspelo, in s tem bo odpravljena zadnja ovira za uveljav-Ijenje anglcško-italijanskc pogodbe. Xa dnevnem redu so konference s francoskim vnanjim ministrom Bonnetoin glede skupne politike za vzdržanje evropskega miru. Charoberlainu je ob strani vojni minister L.eslie Ilore-Belisha, ki je bil te dni v Rimu pri Mussolini ju in Cianu ter je včeraj dospel v Pariz. Kakšno stališče zavzema Nemčija v teh političnih manevrih, so natančno ne ve. Zaenkrat je vse odvisno od na prod -ka oziroma izida franeosko-angleških konferenc. Novi nemški I>oslanik dr. Herbert von Diric-en bo dospel ta teden v London. Kakšna navodila mu bo dal Hitler, se no ve. Iz precej zanesljivega vira se jo izvedelo, da je Mussolini zato pospešil in završil pogajanja z Anglijo, ker ga je Hitier presenetil z okupacijo Avstrije. Mussolini je baje ša * edno dober Hitlerjev zaveznik, nič kaj mu pa ni po volji nemško vojaštvo na Brennerju. Za Brennerjem jo namreč moč na nemška manjšina v Italiji. Zdi se, da glas narodnostnih manjšin ni bil glas vpijočega v puščavi. Ce3ki Nemci fo >e pojavili s konkretnimi zahtevami. Hitler skuša ustreči narodnostnim manjšinam, dočim Mussolini sploh noče priznati problema narodnostnih manjšin. To je »pa tista točka, okoli katero so evropska politika u-tegne tako zavrteti, da bodo evropskim diplomatom sapo zaprlo. STRAŽA QB VHODU V. «lEDOZEM3KO MORJE ?en. Vino se je s tem tako po-, dražilo, da ne bo več stajo, kakor če bi ga kupil v gostilni. Kmetovalcema,-ki mp rajo dajati svojim delavcem pijačo vsaj ob košnji in ob žetvi, naj bi smeli vinogradniki prodajati neza-trosarinjeno vino. Zakotni gostilničarji, ki točijo vino "kon-traJbant," naj bi se pa ostro kaznovali. Ravno v takih zakotnih gostilnah se vrse prav dostikrat velike norodnosti. Pogled na Gibraltar, angleško trdnjavo, ki straži vhod v Sredozemsko morje. V pristanišču jo vkreano mof-no angleško brodovje. Iz Slovenije lIlillllliBfrCT m=m NAJSTAREJŠA DVOJČKA V JUGOSLAVIJI V prijetni Savski dolini, v vasi Suhadolu pri Zidanim mo_ stu, sta v Drakslerjevi družini dne 8. novembra 1852 zagledala luč sveta dvojčka Martin in France. Zdrava, mirna dečka stfa so lopo razvijala ter pomagala pri dolu na polju iu doma. Naposled je Martin prevzel lopo domačijo, so oženil in imel 7 sinov, od katerih jo pa najstarejši padel v svetovni vojni, tri jo so umrli, tri jo pa so šo čili in zdravi. Hud udarec je Martina zadel s smrtjo njegove skrbno ženo, klonil ni, na svoje ramo jo prevzel še gospodinjstvo, skupno s svojimi pridnimi sinovi, jo broz ženske v hiši vodil nomoteno vfia gospodinjska dela daljo. Ko so je p07.n0je sin .To-/o oženil, jo Martin izročil mlademu paru posestvo, katero vodila mlada s pomočjo še vodno čilega dola ^vnega očeta, ki je a- prost ili dneh radu.ie v dražbi svojih vnučkov. Sina .Jožo in Anton sta v službi pri železnici, sin Martin pa jo zvaničnik pri pošti v Mariboru. Drugi dvojček Frane, so je v ntiadosti odločil za službo pri železnici. Dokler so ni oženil, je -še vodno bival pri bratu dvojčku Martinu, s katerim sta se vodno ros po bratovsko ljubila. Železniško službo je France opravljal polnih 32 let. S svojo dobro skrbno ženo Ro-zalijo si jo ustanovil lopo domačijo v Srrfarčni, občina Bo-stanj. Oba.' dvojčka sta vso življenje bila zmerna, nikoli nista kadila, pijačo pa si privoščila !o za okrepčilo. Ganljiva jo ljubezen bratov dvojčkov Martina in Fraceta Drakslerja, ki sta vedno v skrbeli drug za dragega. Njun bratranec Draksler po domače Čerdečan v Hrastniku je doživel 96 let, oče pa 82 let. NENADNA SMRT V ZAPORU 13. aprila se je v Črnomlju vršil velikonočni sojem, ki je privaibil mnogo kupcev in prodajalcev. Na sejem je prišla tudi nelta ženskte. ki je hodila od stojnice do stojnice in iz- ipirx: Odsekano človeško glavo v torbi. sta, kakor smo-že poročali, nosila dva Arnavta, katera so ustavili orožniki pri T?ostuši v gostivarskem okraju. Domnevalo se je. da sta Arnavta iz krvno osvote ubila kakega moža v gosrtvarski okolici in da sta liotrla odnesti odsekano glavo v dokaz izvršene os vete prrko mojo v Albanijo. Sprva moža nista hotela z besedo na dan, pozneje pa sta izpovedala, da je bila glava odsekana no na jugoslov. tleh. temveč v Albaniji. hajduku Majiru Iljazo-viču, ki je že prod nekaj leti iz Jugoslavije pribežal v Albanijo. Arnavta pripovedujeta, da je bil hajduk Tljazovič v sovraštvu z neko albansko rodbino, ki ima svoje člane tudi v Jugoslaviji. V Albaniji živeči člani rodbine so hajduka ubili in moža, ki sta glavo nosila v torbi, sta dobila nalog, naj no-seta glavo pokazat onim članom o-votniške rodbino, ki živijo v Jugoslaviji. Moža sta bila za pot. preko mojo plačana in zdaj. ko sta slikala, da je bila od jugoslov. oblasti na haj-dnkovo glavo razpisana nagrada. .pričakujeta, da bosta še kaj dobila. Potrebujem DELAVCA za delo na farmi. Dani pa tudi v najem ali na polovico. Katerega veseli naj piše na: 4'Far mor", c. of Naroda". 216 W. 18th St., New York, N. Y. ti Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A O Ustanovljena 2. aprila 1804., inlcorporirana 11*. januarja 1808 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joilct, Illinois posluje že 45. leto Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St.. Joliet. Illinois. sklt.no premoženje znaša nad $4,000,000 SOLVENTXOST K. S. K. JEDXOTE ZNAŠA 106.54% K. s. K. Jed nota ima nad 35,000 ilanov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. skupno Število krajevnih društev isg skupnih todpor je k. s. k. jednota izplačala tekom svojega 43.-letnega obstanka $0^00^00 GEST/O K. S. K. JEPNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD I* Če se lioCes zavarovati pri dohrl, poŠto ni in solventni podporni orsnnizaeiji, zavaruj se pri Krunjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko suivarujeS za smrtnine, razne poskodlie, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jedaota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 53. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavarojefi se lahko za $250; $500; $1000: $1500 in $'JOOO posmrtnlne. V Mladinskem oddelku K. S. K., J. se otroei lahko zavarujejo v razredu "A" alt "B." Mesečni prispevek v mladinski- oddelek Je zelo nizek, samo 15e za nrered VA" in 30e za razed "B" in ostane stalen, dasd .zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V V slučaju smrti otroka zavarovanega v rairedu "A" se plača do $450.00 in zavarovane^ V razredu MB" se plača do $1000.00 posmrtni ne. BOLNIŠKA PODPORA: ZavamjeS se lahko za $1*0 In .na ?dan ali $5.00 na teden. Asesment- primerno nizek. K. S. K. Jed nota nudi članstvu štiri nsjmorteroejfc vfirte zavarovanja. Člani in Sanice nad 00 let stari iabko prejmejo prlpadajočo Jim rezervo izplačano t gotovini Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh qadaljnih asan« mentov. Jed nota Ima svoj lasten list "Gin silo K. S. K. Jednote^, ki lana-Ja enkrat na teden v. slovenskem in angleškem Jezticn ki katerega de-biva vsak član in Člaill<*a. - <* Vsak Slovenec Ui Slovenka bi moral (a) hiti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov In sirot. Če Se filsl Član ali članica te mogočne Iri~b6gate [>odporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v ZdrnSenlh drftavah bi moralo biti drnfitvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Še nimate drufitva, •padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb ▼ stamstl od ML do 60.- leta. Za niiafjns pojasnila In navodila piilte Aa glavnega tajnika: josip war, m m gpcAco amp; jqubt. mjwoib Peter :] :: Zgagsl . - • . - I Politični pripadniki niti n j menjavajo tako pogosto polit i čnega prepričanja, kakor nji I hovi voditelji. Najbolj demokratična bi bil j diktatura razuma. Najslabše je, da ima danda nos razum najsjabšo — pest. Vsako spoznanje je tako dra goeeno, da me more biti nikda prepozno. Prijatelja Peter in Pavel s« zaljubita v isto dekle. Konflikt jo tu in sicer zelo težak, kaj4, izvoljonko lahko vzame sam* od on. Kaj storiti? Pri nas se da tf problem rešiti na dva način:-Lahko >o zgodi, da je Peter al Pavel velikodušen in plemeni pa so odreče dekletu, čeprav težkega srca. Ali pa govore o tem Peter Pavel in dekle tako dolgo, dol klor eden no umre. Drugače jo pa to temu pr| drugih narodih. Na Japonskem. Pavel ubije Petra v dvoboji potom ga izguba dobrega prija telja tako pretrese, da naprav ha raki ri. Deklo, obupano na posledicami svojo lahkomisol nosti, potegne okravljcni me. iz trupla svojega izvoljenca i:j >o nabode nanj. V Španiji. Pavel ubije Petra v dvobo ju, potom pa pobegne z deklo torn v Brazilijo. Na Švedskem. Dekle pošlje oba prijatelj: po svetu, -ama pa sede na -^ka lo, prepeva otožne pesmi in čo ka, ali so bo kateri vrnil. V Angliji. Pavel in Peter stavita: vsai ima svojega konja in tisti čigai konj l>o zmaga! na dirkah, dob dekleta. Vso razburjeno sled dekle dirki konj, da bi podal« potem zmagovalcu s hladnin nasmehom roko. V Franciji. Peter pregovarja Pavla take dolgo, da se Pavel z dekletorr poroči. Potem pa postane Pe i | ter domači prijatelj. t V Turčiji. Peter ugrabi dekleta. Pave pa ne drži rok križem in jo tu di ugrabi. Peter znova ugrabi dekleta, Pavel stori isto in takr se ugrabitve ponavljajo. • Na Norveškem. Omehčano po ljubezni oben fantov si dekle konča življenje, da bi ne uničilo prijateljstva j ki je nad ljubeznijo. V Rusiji. Ker se Peter in Pavel ne mo reta sporazumeti niti po dol gib debatah pri samovar ju, vzame dekle drugega. V Afriki. Peter in Pavel vzameta de • kleta skupaj* razen tega £>a še njeno sestro. M V Mehiki. Peter in PaveJ se za dekletu boksata. Ko Peter malone nbi-j je tekmeca, se velikodušno odpove deklet« in ga'prepusti Pavlu. V Ameriki. Tu moški nimajo pravice govoriti. Dekla, vzameJ iPetra. Ko| ga je spj^av jla na >))>en, se o moži s-Pavlom, _ da spravi na boben se njegar" Ognjena zemlja. Tu je nadeva kaj enostavna in tonSa so br^z trag^ije, ker pride v ^f^efelf e^a ženska na dva moaka.' Denarne pošiljatve .............................g. j DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Zrn $ 2M............Din. 100 Za « 6.35 ............Lir 100 $5.00............Din. 200 $ 12.25............Lir 200 $ 720 ............Din. 300 f 29.30 ............Lit 500 $1145............Din. 5u0 $ 57.00 ............Ur 1000 «2*40............Din. 1000 $11240............Ur 2000 $4lt 00............Din. aouo $18740............Ur 3000 RRH ME Oh-VR SH»AJ BITKO MENJAJO HO NA\KI>ENK POUVKŽENK SI'ltKMKMBI ke#a zdravnika. Ta je ugotovil smrt zaradi sr«'ne kapi. VLOMILSKI PLEN IZ CERKVE NA POLEN-ŠAKU Kakor zriano, so v noei od 9. tlo 10. aprila iz cerkve na Po-lortŠaku vlomilci odnesli dve monštranci, kelih, ciborij, prte in druge predmete ter tako napravili za 13,000 din škode. Tudi iz Maribora poklicana policija ni našla za tatovi nobenih sledov. Moralo se je počakati, da pridejo nekje na dan ukradeni predmeti. Zdaj so nekaj takih predmetov odkrili orožniki v ormoškem okraju, ko so napravili hišno preiskavo pri nekem malem trgovcu. Trgovca so aretirali in pri zaslišanju so bili razkrinkani niegovi tatinski pajda&i. V zaporih v Ormoža so zdaj trije udeleženci vloma v cerkev. NAPAD PRI KUHANJU ZGANJA Te dni je pomagal 27-letni sin posestnice'Alojz Plevnik iz Sopot pri Podčetrtku pri nekem posestnika v isti- vasi kuhati žganje. Okrog 23. se je sporekel s posestnikom. Posestnik je pograbil kol, napadel Plevni'ka ter ga hudo po-škddoval po glavi in hrbtu in mu zlomil desno roko v rame-nju. Prepeljali so ga v bolnišnico. . HUDA-POZEBA NA DOLENJSKEM Mraz je skoraj po všem Dolenjskem poškodoval vinograde, uničil letošnji pridelek orehov in breskev. Tudi zgodnje češnje, ki so že cvetele, ne bodo j dale pridelka. 11. aprila zjut-: »aj je h"rla zemlja zmrznjena kakor pozimi. Burja je pa brila, da je bilo težavno zunaj hoditi. Vinogradniki so kar potrti. Letos je bil vinski pridelek zelo pieel. Po nekaterih goricah je toča bila. Povsod pa je bilo deževja čez mero. Vinogradniki so v stiski. Dasiravno so vina pridelali konfaj za dom, vendar ga morajo prodati. Včasih so vino zamenjali za žito ali za krompir. Sedaj pa ne gre to tako lahko. Vinogradnik se je zmenil /. oddaljenim kmetovalcem, dfa bo dal za en voz krompirja sodček vina. Kmetovalec inu krompir pripelje in naloži vino. Na cesti pa zaloti banovinska kontrola voznika, zahteva kontrolni list in potrdilo, da je bita trošarina plačana. Ker se kmetovalec ne more izkazati, mu zapečatijo vino in oba, vinogradnik in kmetovalec, morata plačati razen trošarino šo občntno ka- * •mrxer 1TXB 0 D A- —«ew For* Wednesday. Apni 27, i 936 iHS iAiiti^i; c»i.t>v r^tu tuE.i lu u. 2. hermien b. krasz-. CRNA MACKA ščavl ovinke. Ko smo nato dospeli do neke precej široke jase, sem zato ljudem ukazal, naj odložijo svoja bremena in si od poči jejo. Dva moža smo poslali, da bi se ogledala za gorilami. lJeset minut pozneje smo vedeli, da brez boja ne bomo mogli naprej, kajti na nasprotni strani jase se je pojavil rjav obraz in dvoje besnih, okroglih oči nas je ogledovalo. Istočasno smo začuli močno bobna n j«* gorila — kajti to je bilo rjavo bitje — je daial znak za l»oj s i ena. da se je z obemi pestmi tolkel po prsih. Prijeli smo za pu^ke in smo se pri- pravili za strel, ko je pristopil eden izme nosačev, starejši Masajec, in nas prosil.za pogovor ž opico. "Gospod," je dejal zamorec "•dovoli mi, naj se pogovorim z opico. Znam govorico živali. Xi prvič, da se z opico srečam.' Za smejal i smo se in mu rekli naj stori kar pač misli. ilCo te gorila raztrga, ne bomo mi odgovorni. Vsi ste priče za to." — "Pričali bomo." >o dejali drugi. Kosae je nato odložil svoje vrhnje oblačilo in stopil poča-I si preko jase. Ko je bil dvajset korakov od nasprotnega roba, se je besni obraz -pot poja vil.- Sedaj je mogočna žival pokasjala svoje zobe in videti jo 'bilo, da hoče stopiti iz goščave. Zamorec je dvignil obe roki in je zagnal nenavaden, oster krik. In zdaj se je zgodilo nekaj , nepričakovanega. Opica je zlezla iz goščave in obstala. Bi-;la je mogočna žival. Buljila je v zamorca in za vreščala, n zamorec je takoj odgovoril. Kričal je nekaj, kar je bilo slišati i kakor 'Jije-ma-ma-re." Oboji-ca gorila in zamorec- je začela nekaj blebetati in bilo je kakoi j pr govor razburjenih liudt. minuto je gorila zap:skal in izginil v grmovju. Četrt ure pozne j smo nadaljevali svojo pot. Živali so. nam bile dale prosto pot. Pol^lioali smo nosača, in ga povprašaj i zavoljo opičje govorice. Pogle-la! je resno in odgovorih "Dam vam svoje življenje, če zahtevate. Toda no vprašajto me zavoljo tega jezika. Ko smem vam ga razložiti. V tem primeru I »i moral umreti." Pozneje smo guvernerju Xja. -e pripovedovali o n~šem doživljaju. Tudi njemu je bilo znano, da znajo nekateri zamorci govoriti z gorilami. T !, zamorcev pa je zelo malo. * n«,,, .iitmiiiiiuji^""^!'!'««"!!!,,;!^ intiiiiiii,. Hiiiiiiiiii. .himiiii,,..,. uti-t i:u goo .cr; • * ft, & MARKO SKNJANIX. SI.OVFNSK1 KOItlNSON ... Mr MATKRINA ŽCTRV. t tO strani. ............. f.n £anltulr:i |H(%-«>si iz «lnliuat(T)^k>'»:i iKt.i- nta AII.AlflM SI!(,KM (p»r krmnih trlif pUatrlja M<*k») --------------------------------------------- MILIJONAR RRkz DENARJA. »pisal V. Phil Upn Opprutohn. 93 Mirani. (ena ................ ?5 »krajnw»il nai>et roamu !z inotltruega iirljvnja. t if.f«Mtii>im Je xiutni »iigisškl ro-auufiliMic ;mznau pu izletu svftu. .MDIO tnUEXW. cr'-T*. ivan Cankar. 23W Mr. Ona .KO MEl» rAllAVMt IN ZDRAVNIM S|»i*al .tanko Kn/1. lli» strani. iVna........mi lltt&JIS. spisat Krarrson Hiigli. 2t>» tit ram. Onal.r.« Zanimivo <1»'|.», ki trn ti r«nkf>mu fiiit-tpljn. I'roi.wl tir«v titf i>.- laasttun m rtrlel- nalimi. MRTVI COSTAL ............................................ NADEfcX.1 MKOI.A JAVNA Spisal V. M. Gxrtfn. II? strani. ...............:t3 Jftnafc: tr»m romana M.wiij,, i„ mrsij.. *k<».i tomo žlrljonja. VrronJ.ijn se kvišku, a sr-«JI l»nta oma^tjo. ntAPRKČANOVK ZCODRR 3 L'KlliOUIti:ClilS£UlK MAJ K. Ir«l. vrz. ............ t.— ricvir JIK1I INDIJANCI. IVv.-m !/•/.« t-ti+ti «n!- Uriija Anu-iikf. ....................M iS. REVOLI 4 IJA NA fUUTt (iALSKKM ...... Itin:f v IN ItKI.A VIITNK A ........................ I*TI«'K SKLtVKK, Rabindranal Ta£9rr- TriU vri. HI Mirani. Ona ................................................ PrEinvnrI. psp.H in nit«r. C\u:» ............... TORKI I'RKll 1HNA.IKM .......................... 3#r .S*« .13 jut •Jtr TATU", »pisni fr'ramr Krik. Trda »M. M ntr. ■ (Vim .20 * Na> i*h<'r«»Ji |>rlluorsLi pisatoJJ iiam «laje v tej klijU'i uv»» |hivi ............ Knjiga \ «-.*!»iijf tlvaiiaj^l povest! pisatelja fuel ja. ki ji* poznal tluso i|olrn|Hlrt*sa kioera kut I«' nia1o|(iio. .50 AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani Cena $1.00 1 Kor^nik j«» (*>!«•:; JiifWt'n ria^ rwijlx.lj pnlju-r»'**:v;i Ltiji/.«'vn:i dob ■'■••nc^ra rMxfc<*£a r«»- ma •ims*«. It K AT IN »NKVNIK, spisala laiita IVsjakoia. — 164 strani. (Vita ............................................GU 1'avlilio I*»jk.tvc- ji' l.uixa- I'csjatnvti t.iknn>kl<«lij.. iu i,4vajo i-k<«zi liMiiu življenj:«. \/.p< aj.ij<> st- kvišku, n »>r»ili I»cl!: iininsiij". NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50r NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40r NOVA KRUHKA, .spisali f«an kOZM .N. Trda vezana. 115 strani. Cena .....................................«0 Knjiga vsi'lmje "iiii^li. ki 50 ne riwlllo v čli»-Vi-kn r prvih li'liti siutnvn« vojne'. PESMI V PROZI, »pisat (dna. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................80 Wriia slika |eslrc«a vrtikoiiieslne^a življenja in ppoiuiiiov nunj. I*IN«.VINSKI OTOK. spisal Anatoie Franre. 28* strani. Cena ...................................................c« To Je »ntlra na frnne«»sk<» pretekle In «eda-nje mxmere. V n>j knjigi jo slavni franco* ukl pisatelj najlwtlj ilrwn in lirexiiliziren v svoji znliavljtei. 1*1.A T Z« DNA. spisal Leonid Andrejev. 121 atr. Cena .11 Poles nr. slov no povesti Klavnega ruskega pisatelja vselmje knjiga Se dve. nns;>€ "Mt-*el v megli** in "nroalno'*. PARIŠKI ZIirno opisat iLrral-skn sira-t. I^ralof iz2fnl»}ja iti ♦lohiva, na v>i» mu^ii-f nai'ine, ijn, toila strast «lo igranja niktlar nt* mino. Cena 75c. idioT Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Kniši-n roman onoo^a najboljših rn>kih pisateljev. — Opis mlanir*a, ki je imel že v naj-iiolj rani mladosti nai^nonja k iK-mTinalniMim. Opis živa* lieu in ne utruja kot nekateri dru-rimi roinnni pošto je vske-ua. Cena $2.25 Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To jer klasično tlelo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 44J)on Kihot" spada iwh1 mojstrovine svetovne lite-ratnr?. J58 strani. Cena 75c. Tlsor IN* KXA Nor, r slikami, velika izdaja. Bro^. 3 knjige. Cena ......3.2") KAKO SEM KK JAZ I.1KAL, upiral Jakob Ate-ftevrr. TKI knjige po 150. 1K0 in 111 »traiU. Cena ........ .64» vsak zvezek. . Vsi trl|e........1.5« Pisatelj rinili v teb treh knjigah tipIiRuJe'uitnilo In f.trlj«*nje kmetskegn fanta, ki W ga kmrl-fiI poslali v sol«, kjer ne je vnlrtkevlit S'lastninil sredstvi ter vOsj lažje, sdhj tetjo. leml od Bole do Sole ter si slednjič priboril v lovljenju mesto, po katerem je stremel. Knjlf* ap plašne flrshno. Ob fltanln se b6 morn i Ata- tel J vsArst od area aaameJatL < - KAJ HI JK IZMISLIL IMHiTOX OKS, spisal Jules Verne. €3 strani. Cena ......................- Menda nI bilo iiisntclja na svem. ki M liuel tako Sivo dnmlRIJijo kot jo je hnel Francos Tule* Verne. In kar Jeulii^iin.'škofe fse'itje-yove napore«] i mi tie vreaiilftle. Pttvl dntelfil desetletji je napovedal letalo, snbrnarin. po-U t v jdialuHliTo itd. 216 WEST 18th STREET Slovenly PuWstdn« Company NF.W YORK, N. Y. ■gl A» K Clara Youngova, .*Ioka erno-•la.ska vijoličasto modrih oel, ti Liiuivajsetletna, ta čas zvetda di ttžbc J uno-film je liila pravkar na poti iz tvojega hotela k frizerju. Komaj je jmi storila nekaj korakov, ji je -korila rt*z pot črna uuu'ku. Clara Vounirova j«» dvigrnilaj obivi lakiranimi trepalnicami. (Vna mačka pomeni nt*-, srečo. Da >o izojjii^li* t^'j sreči, jo treba trikrat vrsti j mirno, trda odločno pljuniti inl vrniti se, od kodor sto prišli in I kreniti morate nazaj. Tako soj jo torej zgodilo Clara Yo«ngo-l vn .je na^ohila rdoče n«tnieo, trikrat, jo pljunila in -o onor-1 ftično obrnila nazaj. Rila jo pripravljena doseči svoj pil j po v< likom ovinku. | Mlada dama j«» prišla na i Krožno r-osto. Xa nasprotni strani jo bilo postajališče taksijev. rirt» č«*z široko ulico, ko pa pride na progo cestno žo-! lezniee, začuti naenkrat boleči-! ne v nogi. Peta levega čeveljč-1 ka je bila obtičala v žb-bičku' tračnice. Clara gleda vsa potr. ta na zvcrižcvii čevelj in ^i misli: Crtia mačka! Toda nekaj| se mor.i Zirofliti. Do r>o-iajali-, kjor M' ustavlja tramvaj,j je predaleč. Tu se pa baš u-ta- j vljn tramvaj. S spretnostjo, ki i jo je mogla preizkusiti v treh1 pustolovskih filmih skoči Clara v tramvaj. 5*e bo že kje na šel! avto, k? bi jo propolj-d domov*.« r*iMit)in zdaj lepo «Iivt» in |>o-l svetimo >voj«i poz^iruost ii^hII j mladeniču, ki jo -jal v tramva j ju kraj njo in jo gletlal kakor; zamaknjen. To je Karel Hutn-*>erling, mladenič enaindvajsetih let. Bil je na poti v nreence. Voznik je naenkrat zavrl tramvaj, ker je nokoliko pozno zagledal bli/jt-joči -e avto. Clara je izgubila ravnotežje in s klicem prestra-šenosti je omabniln* svojemu sosedu v naročje. Hnmberlmg je nehoto izpustil samokres in razprostrl roke. Tramvaj je pa zopet nadaljoval svojo.pot'. Clara se je dvignila, rekoč: Oprostite, prosim! — Baš nasprotno, — je za-mrmral Karel zbegano. Bebavo >i je mislil bogve kaj! Misel na nezvesto ljubico in na samomor ga je bila že zapusti!«. V tramvaju na levem sedežu takoj pri vratih sedi davčni Jiadnik Frinjoč je stopila dva koraka v raniva j in je sod! a nasproti Tina. Pri tem je potegnila do-- 10 nogo pod sedež. tako. da lihče ni opazil nezgode, ki je »iIn zadela njen čoveljčok. Po-;ledala je na zapestno uro: za r»ot minut se j«' bila žo z?ika^- 11 hi. ožinila z. žarečimi oč-ui. Filizabetn j«k sunila moža s komolcem pr,d rebra. T .o loja jo pa odnašala fantazija v ■erajo. kamor mu nobena K!i-'.abeta ni mogla slediti. Clara 10 zabavalo prboŽati v-ake^n zimd obeli mož tnalo z očmi. Ivo je pa Tim izstopal, jo po-ilala za njim sladi'k smehljaj. \ Kliza'bota -e jo gr«tzečo ozrla -a njo. Opremimo zi najsrečnejši človk na svetu, — in obrne ji hrbet. Clara je sedela v tramvaju n niti -aujalo te ji ni, kako se je njena življenjska veriga naključij ilotakniln življenja Irugilt ljudi. Samomorilec fiumlwrliug jo dohil petdtvet et jKtzneje od svojdi šefov za L\*e>to .-lir/1*) v koufecijski tr-jovini tvrdke J. O. Siegel re-miineractjo v znesku šestme- hm .'ne plače. Tim se je dal nasprotno ločiti od Elizabete. Vzel je varijetetno plesalko, ki ga je varala in končno zapustila; vse njegove prihranke i je vzela s seboj. V globoki du-! se vil i potrtosti je odprl pipo plinovoda. O Elizabeti se da i j povedati samo toliko, da je j mnogo plakala, potem se je pa >! vrgla v pomirjajoče naročje Armade s pa se. Ko Clara uro pozneje za-j PuVala frizerski salon je sre-**ala moža. ki je bil prispel iz Hollvwooda z naročilom; naj poišče nekaj lepih žensk. Že reč mesecev nastopa lepa zvezda proti desetkratni plači v ! Ameriki, neobtežena z očitki vesti in ne. da bi kaj vedela o skupino masajskih bojevnikov skozi j pragozd, ki se vleče od Kill-ma n d žara proti zajiadu. Skozi • to ozemlje drži velika avtoimt-jbiKka cesta iz Kapskega me-|sta v Durban in dalje v Kairo. | Do te ceste smo hoteli priti. NVsač puške, moliamedan-ki j zamorec iz okolice jezera Vik-j lot ijo, nam je bil pravkar po-1 vedal, da je tu pred nekoliko leti srečal družino goril, ko je planil proti nam, ves bled v obraz, vodja karavane in za-vpil: **(iorila!** tistem ozemlju je streljanje človeških opic. najstrožje j prepovedano in tako smo sel (obrnili do nekega lovca za na f I svet. Ta j«' sam dvomil, da-li! smo v življenjski nevarnosti,' kar bi nam dajalo pravico do samoobrambe s streljanjem. Gorila nas ni nadadel še nobeden. Nazaj pa nismo mogli,! j ker so bili ljudje vse pretrudni. j da bi delali v neprehodni go-' 1 Romani... Spisi... Povesti Gozdovnik ^ Spisal KARL, MAY 1 K Č DVA ZVEZKA — $ rž 208 in 136- strani -g" gg " . ff ^'Spisi Karla Maya so znani na ^ Msiin starejšim čitateljem. Mar-^. ribsikdo se spominja njegovih ro Smanov "V pailišahovi senci",.^ Ž'* Win net o v", itd.—De g 3?janje ** Gozdov ni ka** >e vrši^ p-iiii nekoč, divjem ameriškeiri^' g^Zapadn. — Ta živahen romanj S^toplo priporočamo. ^T fUS rjT-J gi Cena 75c. w Pofledpdhkt PWfr f ^alilbrnijf, kj^r Sft?,se ^ Veliki noči vrsiie velike - ' • - - h rnčAnotii. r'r ' * . I * * . • - i ' - • "*LSi H X BO BI"-IlitlMI \ Wednesday, April 27, 1938 - ' Vm LARGEST SLOVENE DAILY IN U. Soltau se grenko za »meje. *'(Kaj -pa mislite, kaj bi baronesa Seebaohova rekla, ako bi ji njen nekdanji £ofer govoril o ljubezni t'9 Lep nasmeh se raztegne preko G-unnarjevih ustnic, ker ve, kje so bili Anitini občutki. In kar danes govori s Sol-tauoni, mora k njeni sreči odstraniti marsikatero zapreko. Zato pravi resno in mimo: : "Mislim, da vam morem v tem oziru prav jasno povedati. Slučajno je bilo to vprašanje nekoč načeto med Anito in njenimi ljudmi, vprašanje namreč, ako bi se poročila s kakim šoferjem, ali ne. Na to pa je odgovorila s svojim ljutbkim, resnim mirom, ki jo tako odlikuje pred lahkomišljenimi in po-višnimi ženskami: 'Niti pet minmit ne bi premišljevala, če bi kakega Šoferja osrečila s svojo roko, samo če bi 'bil cel in pošten mož. Ne gledam na to, kaj je, temveč kakšen je." In morete mi verjeti, gospod Soltau, da je to popolnoma resno mislila." Soltau gldhoko potegne sapo. Ni slutil, da je bil tedaj pogovor o njem, pa vendar Gunnarjeve besede zhude v njegovem srcu malo upanja. Pa navzlic temu pravi potrt: k%7Ai se mi, da je to v svoji veliki doforotljivosti v resnici tako mislila, toda nikdar ne bom imel poguma, da bi v j»voji skromni službi vprašal za njeno roko. Da — če bi bila revna, kot sem jaz —** 44Potem šele nobeden ne bi minili na to. da bi se poročila. Vem, da bi vi rajši videli, da ste bogati, Anita pa revna. Toda po mojem mnenju prava, resnična ljubezen premaga tudi t* zapreke." "Gospod ravnatelj, boljše bi bilo, ko bi mi naravnost povedali, ,da tako drznih upanj ne smem gojiti, kajti moje srce je včasih zelo uporno in mi govori, da takih stvari ne smem resno jemati. Pa ne glede.»a to, da bi se kdaj mogel tako opogumiti, da foi Aniti položil preti noge svoje srce in uboge roke — ali vem, če me ljubi V Gun na r se zasmeje. "O tem se morate seveda sami prepričati. Tudi, ko bi vam mogel na to odgovoriti, tega ne bi storil. Samo nekaj bi vam priporočal, da pomislite: za slučaj, da vas Anita ljubi, ali mislite, da bi bilo boljše, ne samo isehe, temveč tudi njo pahniti v nesrečo s tem, da bi zamolčali svojo ljubezen? Rešilne besede vendar ona ne more izreči. Pa tudi če se po-daste v nevarnost, da bi vas zavrnil«, ali ni bolj možato, da s svojo bojaznijo Anite ne mučite, ker vas mogoče ravno tako hrepeneče ljubi, kot vi njo." Soltau zelo praMedi in s tresočim glasom odgovori:: 44 Ali me vi ne bi zaničevali, ako bi se drznil zasnubiti baro. neso Seebachovo? Ani ne bi mislili o meni, da hlepim po njenem bogastvu?" Gunnar položi roko na njegovo ramo. "Tukaj vidite, da se tudi vas drži moški ponos. Iz bo-' jazni, da bi vam kdo podtikal kake nizkotne namesne, ne bi hoteli iztegniti roke po mnogo obetajoči sreči. Ne. ne, gospod Soltau, niti najmanj ne mislim, da požel i te njeno bogastvo; in tega tudi ne bo mislil nikdo, kdor vas pozna. <*'e pa bi vendarle kdo mogel kaj takega misliti — vas še vedno smatram za moža, ki bo mogel tako napačno naziranje prenesti." Soltau tndno stisne njegovo roko. "Hvala vam — iskrena hvala, za marsikaj se vam že imam zahvaliti. Samo če me napačno ne razumete, vi in baronesa Seefoachova; aaa mnenje drugih mi ni mar." "Dotoro! To mi že mnogo bolj ugaja. Sedaj pa mirno razmišljajte o mojih 'besedah in potem delajte tako. da ne boste mislil samo na *vojo srečo, temveč pred vsem na srečo ljntoljenega dekleta. Ako vas ljubi, potem vem, da bo v vaših rokah dobro preskrbljena. f'e vas pa ne ljubi, potem pa ne bo vaša. O tem se morate, kot rečeno, sami prepričati. Sedaj pa bova govorila o drugih stvareh. Te dni vas je obiskala vaša sestra. Ali je sedaj kaj bolj pomirjena glede vas?" Soltauove oči za žare. "O, presrečna .je, da sem tukaj dobil tako dobro in ogledno službo. Peljal sem jo tudi v svojo sobo. da ji pokažem, kako lepo stanovanje imam. Hvaležen sem vam, da ste mi dali nekaj ur dopusta. Svojo sestro sem mogel peljati na prvo parobrodno postajo. Njej se je odvrnil kamen od srca in največ, zaradi njenega moža, ki je bil zelo nejevoljen, ker sem prevzel službo šoferja. Rajši bi videl, da ihi sam moral mene preživljati." Svoj izprohod raztegneta dalje, kot navadno. Bila sta gospodarja svojega časa. Ko se ločita, pravi Gunnar smeje: 4 4 Upam da s časom še postaneva prijatelja, gospod Soltan." Franku šine kri veselja na čelo. 44Zelo sem ponosen na to, da mi postavite tako možnost pred oči. Verjemite mi, da se bom izkazal vrednega vašega prijateljstva." 44To vem — drugače danes ne bi z vhmi tako govoril." Bilo je nekaj dni pozneje. Anita se je že toliko vdala v svojo usodo, da j«4>ila na zunaj zopet mirna in je mogla z dragimi povoljno občevati. Herma pa čuti, da Anita nosi v sebi bolečino in jo aato skuša razvedrevati, kolikor ji je mogoče. Zadnje ča»e je Kurt zopet zelo zasledoval Hermo in jo sku£a dobiti na samem, kajti njegova strast do lepega dekleta je prišla tako visoko, da je 4>il v resnici resno odločen, da jo poroči. Sklene tudi, da se glede lega popolnoma jasno razgovori s svojo materjo in sestro. Vedel pa je, da to ne bo šlo tako gladko. Vsi trije pa so imeli neverjetno velik strah pred Gnnnarjem Lnndstromom. Vedno se i sprašujejo, na kak način je vse to izvedel. Saj so se njegovi podatki skoro popol-nomp v jemal i. Niti najmanj jim ne pride na misel, da bi mu kaj Anita' pomagala jih razkrinkati. Franca so sicer sumili, kajti to je dognal z zaprtimi HaMerstedtovimi očmi in je prav gotovo Gnnnarju povedal. V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI fe potujete na efcspresnih jmrnikih: BREMEN • EUROPA lini vlak ob Bremen fn K u ropa v Bremer ha ven zajame i udobno potovanje do Ijubljane Ali potujte a |>riljubljruiml eksjires. parniti: COLUMBUS HANSA . DEUTSCHLAND HAMBURG • NEWTORR Izltiyne 2eiez.iil>ke zveze tal Cliei-hiim-ga, Kremena »li Hamburga Nt rokovnjaški nasveti (lede v i žeje v za prišel jenre tn obiskovali«. Z.i pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali S7 Broadway New York, N. ¥. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD VSE PARN1KE 1 važne za /fo^^ Slovence zastopa: SLOVENK PUBL CO. | YUGOSLAV TKA V EL I>EPT. 216 W. I8tb St.. New Ywk. N. ¥. va2noza naročnike I'oleg naslova je razvidno do kdaj imate plnftino naročnino. Prva številka |M>nieni mesee, druga dan in tretja |>a leto. I»u nam prihranite neiHdrelmega dela in Ktro&kov. Vas prosimo, da skusate naročnino pravočasno (Mira vrniti. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali |»a kateremu izmei zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tue. Priori so vsi — razen ene-^a, ki Mustofa ben Alim na,-lašč ni bil povabil. To je povabljenea hudo grizlo, kajti včasih ima tudi žepar trenutke ponosa. Ta trenutek je bil tako močan, da je mož stekel na policijo. Tam je izdal, da je v lčavami Grka Ni-komaha v Amenofovi cesti zbran ducat najbfrlj spretnih kairskih žepnih stikačev. Po-lieija si tepra ni dala dvakrat reči, temveč je opravila svojo delo takoj in temeljito. Bilo je nepričakovano presenečenje za Mu^tafov rojstni dan. VLAK POVOZIL ČREDO DIVJIH SVINJ. Pri kraju ATalkenried v Nemčiji, se je zgodila te dni ta'le živalska ža-loigra. Velika čreda divjih svinj se je selila od enega krmišča v drugo. Pri tem je divjad morala čez železniško progo, ki drži skozi tamkajšnji gozd. V istem hipu, ko je čreda stopala čez železniški ■tir, sta vsak od druge strani prihrumela dva tovorna vlaka, ki sta se srečala na tistem kraju, kjer je žival šla Čez tir. Divjad je slepo drvela v smrt. Med njima sta bili tudi dve svinji, ki bi bili -v nekaj dneh vrgli vsaka po pet mladičev. Niti ena žival iz vse črede ni KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEW.3 :tn. aprila: ParlR v Havre Ptiote rti ▼ Dean« 2. maja: Ruropa v Bremen 4. maja: Noi-iuaijilie t H n vre New York v Hamburg 6. maja : V nI.-aula t Trat 10. maja: Kr^m^o v Bremen 11. maja : Qneeu Mar j ▼ Cherbourg llausa v Hamburg 12. maja r Cliamplaln v Havre 14. maja : K*>x v (iriioa 18. maja: Norma lirtte v H a v r« Kuro|ia v Bremen 'JI. maja: Kutumla v Trat •J5. maja: quccd Mary v Cherbourg '27. maja: l.aa(yefte v Havre Hrfmt'B t Bremen 28. maja : t'«»ot** iti Savola v Gt*nua 1. junija: New York t Hamburg Aquitania r Cherbourg Normamlie v Havre 3. Junija: Kuro|»a v Bremen 4. Junija: Huma v Uenoa 7. junija: He de Franoe t Havre 8. Junija: Queeu Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. Junija : Bex v Cenoa Columbus v Bremen Champlaln v Havre 15. junija : Normaudie v Havre Aquitania v Cherbour£ Bremen v Bremen 18. junija: Nurmandie v Havre ..Bremen v Bremen 18. junija: Conte dl Savola v Gena* Aquitania v Cherbourg 21. junija: Larayette v Havre Ruropa v Bremen 22. junija: Queen lfary v Cherbourg He de Frauee v Havre 25. junija: rVulcanla T Trat 2». Junija; !New York v Hamburg Normand le v Havre Aquitania v Cherbourg i julija: Bremen v Bremen Champlaln v Havre Bex v Genoa . ušla smrti. Česar ni pokončal en vlak, to je zmečkal drugi od druge strani. Ko sta se dba vlaka ustavila, je Mo na progi vse krvavo. Kupi mesa so ležali po tlefo ali pa so bili zataknjeni med kolesje lokomo-' ti v in vagonov. Bikoborba v krvavi Španiji Staro ljudsko zabavo biko- ]i borb so v republikanski JŠpani- j ji odpravili nacionalistična p Španija, ki bolje pozna psilio- k logijo svojega ljudstva, pa jo T uvaja znova. Neki nemški no- C vinar, ki zasleduje državljan-!j sko vojno pri štabu naciona-l listične vojske, je imel priliko,' da »o udeleži takšne prireditve 12 v nekem mestecu za antgonskoj.1 fronto. *4Popeljite se mirno. tja," so mu dejali v Štabu, "bo ^ ste videli nekaj, česar gotovo še niste doživeli: bikoborbo na ^ čast vojakom, ki tam taborijo. v Seveda pa tega ne smete pri- z merjati z bikoborbami v veli- 1 kih mestih. In pred vsem o- 11 • • * n hranite za l>ožjo voljo pri vseli ceremonijah svečano držo, dru- ^ gaee bi naše rojake hudo u-ža- . 1111 _ * * j Tako se je torej v mestece odpeljal in je dobil prostor v 1 slavnostno okrašeni častni loži.[T Ceremonija se je začela s pri-hodom štirih mladih, lepih de- . klet v tradicionalni španski na- f rodni noši, ki jih je spremljala J godba. Bile so gospodarice ali nekakšne častne dame bikobor- j be. Pripeljale so se v rjavem avtomobilu vojnega štaba, ki je ' počasi dvakmt vozil okrog are- ' ne. Ljudje so vljudno ploskali, častne dame so stopile v ložo.j Predstavljale in priklanjale so se kakor na dvoru kraljice Tza- 1 bele. Župan je dal znamenje 1 z robcem, godba je zaigrala na. • rodne himne Španije in pri ja- ' teljskih držav. Roke so se dvignile k falangi stičnemu pozdrti- ! vu, vojaki so salutira!i. Sledila je druga ceremonija: ' Mladenič v modri, nedeljski , I suknji, organizator vsega, je j prihajal na konjiču, ki je še včeraj morda vlekel voz za " mleko. Konjič se je nekaj upiral, ljudem je bilo malo nerodno. da se žival noče držati etikete, nazadnje pa se je še nekam dobro izteklo, jezdec je obstal pred častno ložo. Konven-cionalni aplavz, mladenič sname-s sladkim nasmehom čepico, polkovnik, najvišji vojaški predstavnik v loži, svečano saint i ra, mladenič obide spet v d i iti areno. Aplavz. Tedaj so se velika vrata odprla, prikorakali so torerji, med njimi oba mat'adorja. To-'reri so v delavnikih pošteni poljedelci, mlada elegantna ma-tadorja sta neki uradnik sladkorne tovarne in neki študent, zdravnikov sin. Sprevod odhaja, spet apvtavz. Nato prijezdi spet mladenič prireditelj. Njegov konjič se ponovno upira, nekatera dekleta sedaj ne morejo zadržati smeha, vendar se tudi tokrat vse /loibro izteče. Polkovnik se dvigne in vrže mladeniču v nastavljeno čepico ključ do prostorov za. bike. Mladenič oddirja, v diru vrže ključ pazniku bikov in izgine dokončno. Ploskanje, godba preneha igrati. Tišina kakor v grobu, ve- liko pričakovanje. Paznik stopi do vrat v prostor za bike, pozdravi z dvignjeno roko, polkovnik se spet dvigne, namigne: prvi bik se lahko prikaže. Ceremonij je konec, bikoborba i je do tukaj novinarju ugajala. , Sedaj pa je pritekla v areno | z neumno začudenim muka-, njem bedna žival. Zadaj je I bila hudo zdrgnjena, spredaj pa nekoliko negotova v nogah. Videti je bilo, da je bila JSa boj nekaj preparirana. Buljila je v može, ki so med tem vstopili z rdečimi rutami, dokler se ni nafvelieala in se v enega teh mož zakadila. Ta se je spretno umaknil in enako tudi drugi mož, ki je mivalila nanj, kaj- . ti mahanje z rdečimi rutami jo je spravljalo počasi v jezo. Tre- I tji mož se je tako naglo umak- | nil v stran, da je bik klecnil na I spred nje noge. Tako je obstal, ' kakor zunai na pašniku, in za-; mukal. Očitno ni razumel, kaj hočejo ti ljudje prav za prav od njega. Nu. »lelali so ogorčen hrup, kajti bik mora v areni pobegniti. Tn res je pobesnel, ko so mu za pičili v tilnik ban-derillo z velikim pogumom in ( dostojanstvom, kar je bilo treba oho je priznati tem kmečkim ' torerom. Tedaj je postala stvar zelo resna, z bikom se je spoprijel matador sanr. Na konec, svojega meča je bil obesil kos rdečega bht-^n in ga molel biku pred oči, d:i hi