161 številko. U Ljubljani, v ponedeljek 22. Julija 1907. XL. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Inje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila selplačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. - Uredništve in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. bi sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Jttesečna priloga: „Slovenski tehnik41. Posamezno številke po 10. h. Upravništva telefon št 85. Poslanska zbornico. X a I) u n a i n . 20. julija. Pričetkom seje je bilo vloženih danes 11 predlogov in 52 interpelacij, Izmej predlogov naj >m ^u^am on«; glede uravnanja službenih razmer p ustnih i li b r z o j a v n i h s 1 u g v Avstriji; zaradi popolne odpra-v e k o n t r o 1 n i h s h o d o v: zaradi priznanja podpore vsem onim revnim rodbinam, katerih očetje se nahajajo pri orožni h v a j a li; zaradi reforme vojaškega pravdnega reda oziroma o d p r a v e v o j a -škili sodišč po francoskem vzora: zaradi prememhe postave o odpisu zeml j išenega d a v k a zaradi elementarnih nesgod, v zrd' v. omejitve delokrog a v o j a š k i ll godb na zgolj vojaške pri rt f be. Poleg dragih interpelacij so in-terpelirali Jugoslovani: G o s t i n -car trgovskega ministra aaradi položaja poštnih slug v Ljubljani; V tikovi c finančnega, trgov >!a ir-i m poljedelskega ministra zaradi osuševanja močvirja ob reki N retvi, Vukovi ć trgovskega ministra, da se ustanovi hrzovozna parobrodna zveza med Trstom in Metkovičem; V u k o v i č trgovskega ministra za-radi ]>reureditve Inke a- Gradeu; G r a f e n a u e r notranje*rn ministra zaradi občinskih volitev v Do-lm na Koroškemu Dr. Benkovie in dr. K o r <> š e <• notranje sej. Vzrok. 1." 8e je vlada oprla splošni in enaki volilni pravici za deželne zhore vidi on v poljski žlahti, ki je znala na vlado v tem smislu vplivati. Kritikoval je vlado in njenega šefa Beeka, ki neče urediti nacionalnega vprašanja, ampak si vedno pomaga s provizoriji. Vse je samo krpanje, resnične volje in dela vlada ne kaže. V prestolnem govoru leta 11)01. se je govorilo o veliki potrebi reforme tiskovnega zakonika, v letošnjem prestolnem govoru ni o tej reformi nobene besede več. Nato je pričel govoriti Pittoni jako obširno o Trstu in italijanskih narodnih z a h t e-v a h. Da so pristanisene stavbe v Trstu tako zeh> nedostatne, je kriv največ avstrijski hirokratizem, katerega žalostni vpliv se ne pozna samo v miših trgovinskih in prometnih zadevah, ampak tudi v naši tarifni politiki. Ostro je prijemal Lloyd in njegovo upravo, ki vedno bolj nazaduje, mesto da hi sledila potrebam in zahtevam rasa. Ko je vlada povišala Llovdu letno podporo, se je izgovarjala s tem, da hoče zgraditi Lloyd nove ladje. Delavci v Trstu so torej npali, da bo zdaj dela dovolj za več let. A kaj se je zgodilo? Ladjedelniee so odpustile vse svoj** delavce in U<>\ d jf naročil evetero velikih ladij z;i 12 milijonov na — Anjrh'škcm ! Y<> ><• je zgodilo samo zaradi te-ga, ker j«' treba stavbo takih Ladij nadzirati in irospodje v I •! •; :k> cm □pravnem svetu se vozijo tako zastonj na Angleško k inspiciranju. Potno in druge izdatke jim plačuje družba. Jako odločno se je »Tovornik potegoval za italijanske nacionalne zahteve, zlasti za šolstvo. Hvalil je biv- ! naučnega ministra Martin, ker se je pečal s projektom ustanovitve i t a 1 i j a n s k e p r a v n R f n ! L 1 -t e t e v T r s t u . k i h i h i I a z d r u-ž c na s t r k o v s k o v i s o k o š o -1 o. Pittoni vidi nadalje samo, da je italijanski deci v Trstu premalo šol. ni pa povedal, da n. pr. slovenski otroci vsled laškega šovinizma niti ene ljudske šole ne dobe« Končno je polemiziral mi dolgo s krše. socialisti« o socialnih reformah je dejal, dr? se pridružuje Bis-roareku, ki j«' rekel) da bi s<> ne iz- vršila nobena socialna reforma, da ni bilo strahu pred socialisti. Za njim je govoril na dolgo nemški poslanec P^rgelt, ki je izdal v zadnjih letih že tudi več brošur o avstrijskem neništ ,-n, kjer je i/se to, kar je govoril danes, jako lepo povedano. Sicer pa je Pergelt še eden izmed zmernejših nemških poslancev. V ostalem se je pečal z jako aktualnimi vprašanji: zahteval je reformo javne uprave, skrajšanje instanc in reformo pristojbinskegn davka. Ko se j«' dotaknil razmerja med Avstrijo in Odrsko, je govoril gotovo večini zbornice in predsedstvi a iz srca: Ogrski na 1 j u h i nobene žrtve ve č! Poslancev je bilo navzočih čim dalje manj. Ko je govoril moravski Mladočeh Str a iiskv, je bilo vseh poslancev navzočih komaj hl izu sto, ko je govoril češki ngrarec R u ha r, jih ni bilo niti petdeset Nato je dobil besedo Tomaž Ma-S . r v k. Danes v 58 letu stoječi vseučilišču i profesor je obiskoval nekaj časa nižjo realko v Hustopču na Moravskem, potem se je nčil kova-Štva m ključavničarstva, se napotil kasneje v brnsko gimnazijo in naplavil po teh. študijah še doktorat filozofije na Dunaju v letu 1872. On je ustanovitelj češke stranke realistov, ki sicer ni dosegla nikdar posebnega številnega uspeha — morda lavno vsled načela svojega nstanov-nika: poštenost politike tudi v mahni. Komaj trideset poslancev je imel Masarvk okrog sebe, ko je pričel govoriti, pa krog se je vedno večal, dokler ni narastel na skupino, ki jo ima le malokateri govornik okrog s< ■ 1 »e. Kratka vsebina Masarvkovih izvajanj bi bila sledeča: volilna reforma pomenja demokracijo tudi v upravi; ona je nacionalizirala parlament, Če tudi sedi v njem tako mnogo socialnih demokratov, kajti antinaci-onalna tudi ta stranka ni. Perner-storfer je že pred leti priznal, da je bila SVOJ 1 as socialna demokracija res nekoliko kozmopolitiška. sedaj pa ni več. Narodno vprašanje se mora resiti tako, da se prizna i v zbornici vsak v Avstriji običajni jezik kot enakovclj«iven in enakovreden nemškemu. Tu
  • i Nemci dosegli, da I«; se s postavo uveljavil nemški jezik kot edino veljaven v zbornici: nastalo bi veliko vprašanje, kako se more siliti poslanca, ki nemščine ni vešč. da govori nemški. Mimo spora-znmljenja ni nobene drug*1 poti k delu. Tudi uprava, če hočemo, da je dobra in služi kolikor mogoče svojemu namerni, se mora nacionalizirati. Avstrija je na uprav umeten način sestavljena država. Kar je razvoja v njej od leta 1848. naprej, tega ni nikdar povspeševala država. Oni oživljajoči element, ki je pospeševal v Avstriji kulturni napredek, je bilo ravno narodnostno gibanje. Nacionalni princip je zanj načelo svobode in demokracije. Da se odpravi vedno se* ponavljajoča nezadovoljnost in zapostavijenje te ali one narodnosti, je mogoča samo ena pot: treba je izpolniti volilno reformo na podlegi proporcionalnega in manjšinskega zastopstva. Očitanji4 nekaterih Nemcev — vsi se ne oklepajo tega argumenta — da plačujejo Nemci največ direktnega davka, torej da imajo tudi več pravic, je po temelju popolnoma krivo in znanstveno resnično. Stranka, ki ima po izidu volitev sklepajoč, največ ljudstva za seboj, je socialno-demokrat ična. Po statistiki, ki si jo je sestavil Masarvk, pride v Avstriji en organiziran de-lavec-socialist na 60 prebivalcev, v Nemčiji na 150 do '200; na Ruskem šele na tVAOO. Celo nemški kancelar IJiilovv je dejal, da gre bodočnost demokraciji, vendar o tej demokraciji ni govora v Avstriji ne v prestolnem nagovoru, ne v programih, ne v izjavah vlade. Svoj čas so mislili, da »pojde Avstrija iz Lima«, ker je ljudstvo zahtevalo demokratiziranje volitev; zdaj mislijo, da razpade vsled iste zahteve za deželne zbore in občinske zastope« Beck se je izrazil, da hoče biti pred-delavec; če bi razumel to demokracijo na sobi. bi dejal, da hoče biti h' sodelavec. Ne gre uprave samo v tehničnem ozirn popolniti, kar se samo ob sebi razume, ampak treba jo je tudi napolniti z demokratičnim duhom. Okrajni glavarji so danes kakor policijski uradniki, in glavarstva kakor policijske ekspoziture. Treba je skrbeti, da dobe vse drugo izomiko in druge ideale v glavo, ako hočejo hiti ljudstvom v t<>. /•! kar s<> plji- <-;i iii. »Obetajo nam neke »kresiie«, nekak parlament -v malem: vsaka minoriteta naj tvori tako kresijo. S tem je priznana potreba pailam«ii-tarizacije tudi v velikem. Govoril je nadalje o Luegerje-vem predlogu zaradi znane glavnice sto milijonov kron kot temeljni fond bodočega starostnega in invalidi tet-nega zavarovanja. Ko je vstal Lu-eger in povedal, da prihaja tozadevno z važnim predlogom, je pričakoval Masarvk, da bo dejal Lueger, naj prispevajo v potrebno glavnico plutokracija, aristokracija in bogata, toliko sto milijonov gotovega denarja posedujoča cerkev — ali nič tega ni bilo. Luegerjev predlog je zelo soroden bizantinizmu. Pečal se je Masarvk tudi s Krekovim govorom, češ. da je pokazal v njem življensko izkušnjo in političen razum in porabil te besede, da je prešel na klerikalizem, ker je dejal dr. Krek, da je zanj beseda --klerikalen < razžaljiva. Zato je dejal Masarvk, da hoče govoriti samo o »cerkveni politiki.« Tisto krščanstvo, o katerem se vedno govori, ni drugega nego gostilniško krščanstvo, ki nima z vero prav nobene zveze. Ko je končal Masarvk, so mu vsi poslane] živahno pritrjevali. Med njegovim govorom se je vedel dunajski krščanski socialist Bielo-h 1 a v e k skrajno pobalinsko, kar hoče poročevalec Se posebno povda-riti na svojo odgovornost. Masarvku je zaklical vmes nekaj tudi (Jostin-čar. pa nic slabega. Za govorom K o z 1 o v s k e g a je bila seja ob polu osmih končana. Ponedeljek se razprava nadaljnje. _ j. F. Iz parlamentarnih odsekov. Dunaj, -1. julija. V konferenci klnhovih načelnikov so se posamezni odseki konstituirali sledeče: gospodarski odsek: načelnik KMeiihn-gen; brainhiii odsek: načelnik Pogačnik; kmetijski odsek: načelnik Kiuk, namestnik Povše; obrtni odsek: načelnik: Malachowski; justični odsek: načelnik: Nietschc, namestnik Laginja; tiskovni odsek: načelnik: lvčevič; peticijski otlsek: načelnik Tonelli, namestnik Spinčič. V gospodarskem odseka je poročal dr. Ploj o vladni predlogi za spremembo trgovinskih in prometnih odnosajev napram Turčiji. Predloga se jt> sprejela. LISTEK. Osemurni delavnik u železniškem prometu. Napisal Rudolf Šega. (Konec.) Preostaja vprašanje, ali naj poseže vlada ali zakonodajst vo v to, da -e prisili železniške družbe za potrebne poprave. Brezdvomno je, da se je v poslednjih dveh letih v tem oziru mnogo doseglo vsled sile javnega mnenja, katero je vzbudilo gibanje med železniškimi nastavijenci in pa dejstva, ki so prišla v parlamentnrič-nili izkazih na dan. Odsek zatorej priporoča, da se naj železniške uprave prisili, da pošiljajo - kakor se j«' to godilo do zdaj — na trgovsko oblast periodične izkaze o eezurnem delu; da naj trgovska oblast opozarja posamezne železniške oprave, ki podajajo posebno slabe izkaze, da skrajšajo delavni čas, in koneČUO dn naj trgovska oblast objavlja to kore-Špondenco. Odsek nadalje priporoča, da naj trgovska oblast, če dobi poro čilo o železniški nezgodi, ki zahteva natančnejšo preiskavo, zahteva od železniške uprave natančne podatke o delavnih urah vsakega nastavljen-ea, ki je bil udeležen pri nezgodi. V slučajih, v katerih je trgovska oblast — na podlagi poročila nadzoruikove- ga ali pa na primeren način predlo ženili tožba uslužbencev — mnenja, da je delavni čas običajno predolg, naj nadzornik zadevo preiskuje in trgovska oblast naj deluje na to, da se delavni čas do gotove mere reducira. Morda se bo prišlo do tega, da bo trgovska oblast Taktično izvedla te izpremembe brez novih parlamen- taričnili pooblastil. Vendar pa ne ho mogoče to \ vseh slučajih doseči brez posebnega zakonitega pritiska na braneče se železniške uprave. Tako nastaja vprašanje <» obliki tega pri-t iska. Odsek se potem ozira na zakonodaj stvo na Francoske m in Švicarskem Xa Francoskem daje zakon i/za 1. 184(». ministru za javna dela DOlnomoČ prisiliti železniške uprave pod kaznijo, da se ravnajo po predpisih, ki so v interesu varnosti. V proizvajanju te polnemoči je minister Yes Gnyot meseca aprila 1891 izdai okrožnico, ki predpisuje maksimum dvanajstih ur za delavni čas strojevodij in kurjačev (razven v slučajih največje nevarnosti) in minimum devetih ur za odpočitek. Tega predpisa se menda niso prav nič držali; kajti meseca oktobra 1HJM je poročal odsek posl. zbornice, ki je imel nalogo študirati delavsko vprašanje, da železniške uprave še vedno zahtevajo neprimerno dolgo delavno dobo pri stroju, namreč 10 do 18 ur. Na Švicarskem so 27. junija 1890 izdali zvezin zakon o delavnem času pri železnicah in drugih transportnih zavodih, ki predpisuje, da delavni čas uradnikov, nastavljen- cev in delavcev, v kolikor zahteva obrat daljši nego navadni delavni i "-as, ne presega 12 ur na dan. Prosti čas za osobje pri strojih in vlakih mora znašati najmairj K) ur, za ostalo osobje pa U nr (če ima stanovanje pri železnici, 8 ur). Ko preteče približno polovica delavnega časa, se mora dovoliti najmanj eno uro počitka. V celem letu mora biti 52 dni, primerno razdeljenih, prostih, med temi 17 nedelj. Tovorna služba je ob nedeljah prepovedana, izvzet je brzo-vozni promet. Prestopke so kaznuje 51)11 franki, če se ponavljajo, s 1(M)0 Iranki. Odsek meni, da se zakonitega delavnika ne more vpeljati vsled mnogoštevilnih slučajev, katere bi se moralo dovoliti kot izjeme, in pa vsled te/koče, te izjeme kot opravičene priznati. Delavnih ur železniških nastavljencev se ne more regulirati, kakor delavne ure v tovarni. Kar torej poročilo predlaga, obstoja v sledečem: (V trgovska oblast ne umre z obstoječo polnoinočjo žele/ niške uprave pripraviti do tega, da delavne ure primerno skrajša, tedaj naj ima po novi zakoniti polnimoei pravico železniški upravi ukazati, da predloži v gotovem času zadovo-Ijujočo razdelitev delavnih ur. Če železniška uprava tej zahtevi ne zadosti ali pa če se ne ravna po predloženi razdelitvi delavnih ur, tedaj naj trgovska oblast izroči zadevo oblasti Kailvvav Commissionerjev, ki naj kaznuje železniško upravo zaradi nepokorščine z !20 fnnt-šterlingi na dan. Na ta način bi nosila vso odgovornost za razdelitev delavnega časa železniška uprava; trgovska oblast in Kailvvav (\nnniissionerji bi imeli le nalogo preiskavat i, če odgovarjajo predloge železniških uprav zahtevam in predpisom Predlog manjšine pod vodstvom Channinga je imel precej širšo podlago. Kmalu nato so se pa začeli delavci posameznih industrijskih okrožij mednarodno organizirati in sklicevati mednarodne strokovne kongrese. Prišli so namreč do prepričanja, da se morejo v eni državi le takrat socialne reforme izvesti, če se tudi v državah, ki konkurirajo na svetovnimi trgu s to državo, na isti način postopa. Že na mednarodnem delavskem kongresu v Curihu 0. do 12. septembra 1893 so imeli tudi železniški delavci svoj strokovni kongres, kjer so soglasno sprejeli resolucijo, naj se vpelje osemurni dela v nik na železnicah. Tudi v Ameriki zahtevajo železniški uslužbenci osemurni delavnik. Vodstvo tega gibanja je prevzela »American Federation of Labour«, ki zahteva osemurni delavnik kot temelj vsake delavske pogodbe in sistematično agitira za proizvedbo te zahteve. Kako pa učinkuje skrajšanje se- daj običajnega delavnega časa na produkcijo! Na to vprašanj«' moremo na podlagi sedanjih izkušenj odgovoriti, da je ta učinek pri vseh industrijskih, z velikim kapitalom delajočih obratih, posebno pri veleohratih, zelo ugoden. In k tem v eleobratom moramo prištevati tudi železnice. Thom. Brassev, sin slavnega železniškega podjetnika, ki je v vseh delih sveta gradil železnice, pravi v svoji knjigi »\York and \Ynges«: Redukcija delavnega časa še ne zmanjšuje efekta storjenega dela. 0e je delavec nekoliko pridnejši, tedaj lahko napravi v devetih urah isto kakor v desetih. Brassev poroča tudi o zanimivem slučaju pri zgradbi železniške proge Tren t Vallev. Tu je šlo za to, da delo kakor hitro mogoče končajo. V to 8vrh o so na postaji Atherstono podaljšali do zdaj običajni delavni čas od Ml na Ki ur ter ga razdelili mi dva dela. In pokazalo se je, da je vsak delavec v S urah več napravil, nego prej v 10 urah. Kakor smo že prej omenili, je reduciral mestni svet v Huddersfiel-du meseca marca 1S88. delavni čas uslužbencev pri mestnem tramvaju od 14 na 8 ur. Da pa ni bilo treba promet« skrajšati in rentabilitete zmanjšati, podaljšali so prometno dobo od 14 na 1H ur ter jo razdelili na dva dela, tako da je vsak delavec le osem ur na dan delal. Posledica te#a je bila, da so morali čez 50 odstotkov v o r n f u n n k i d s e k Je predložil poročilo o izdaji 10(1 kronskega in pet kronskega jubilejnega denarja. nVelika Avstrija". D u n « j . 21. julija. Župan dr. Lneger je rekel dopisniku »Agra-mer Tngblatta« o ideji »Velike Avstrije^: »Ta Ideja obstoji in bo tudi prodrla (.M. ako se ho enkrat sezna-lo za njeno pravo vsebino Ta ideja ni od danes, temne živi /e zelo dolgo, izza časa princa Savojskega. Ta ideja temelji v tem. da se združijo vsi narodi oh Donavi tlo Pasave in oh pritokih, kakor tudi narodi, ki so si ustanovili države na Balkanu, v pospeševanje svojih kulturnih in gospodarskih interesov. Na ta način pridejo do vlade Čez Jadranski« in Egejsko morje ter dpbe popolno neodvisnost. Madžari se skušajo vmes vriniti kakor zagozda ter stremijo za takozvano donavsko federacijo — ideja starega Kossui ha. Avstrijci hočejo to zagozdo odstraniti ter doseči naravno zvezo vseh navedenih narodov-. To je pravi bojni eilj, ki se zanj odkritt> ali prikrito borimo.« Nagodbena pogajanja z Ogrsko. Budimpešta, Lil. j u H j a. Minister K o s s u t h se v svojem glasilu huduje nad ministrskim predsednikom baronom Bevkom ?aradi govora v avstrijskem par lam entn o nagodbi. Končno pa izjavlja, da je v sedanjem položaja na splošno korist obeh držav, ako skleneta nagodbo. Dnn a j . 21. julija. Prihodnji četrtek pride baron Beck v Budimpešto, in pri tej priliki se sklene najbrže eela nagodba Ako pa se to ne posreči, zaključijo se pogajanja šele v septembru. Nemiri v Macedomji C a r i g r a d . 21. julija. Med Koprulum in Prilepom v hitoljskein okraju so turški vojaki pod vodstvom Enver Bega obkolili veliki) čete vsta-šev. Ubitih je bilo 73 vst&šev, med njimi znani vodja Peter A e e v. Turki so imeli pet mrtvih in 11 ranjenih. Tatvine za irredento. Rim, 21. julija. V senzačni pravdi proti bivšemu ministru X a -siju se je pripetil preobrat, ki grozi kompromitirati tudi Italijane v A v s t r i j i. Nasijev zagovornik je namreč izpovedal, da je >7asi večino pokradenih milijonov porabil za irredentično propagando v Avstriji, le zato Xasi tako trdovratno molči na vsa vprašanja, kam je spravil denar. To razkritje je razjarilo irre-dentične časopise, da k-ir besne proti zagovorniku. Dveletna vojaška služba na Francoskem. Pariz. 21. julija. PreJsednik vrhovnega vojnega sveta general Ha gro n je odstopil ter naznanil vojnemu ministru in miilistiskemu predsedniku, da ne more bit več odgovoren za armado, ker je sprejet zakon o dveletni vojaški shrTi i ter so se vojaki letnikov 11*0:5. in 1904. predčasno odpustili Ako bi do 31. oktobra nastal kak konflikt, izkazala bi se Francija man.; vredna in onemogla Dogodki na Ruskem. Pet rog rad. 21. julija. I re iskovalni sodnik porotnega sedišč/i v Petrogradu je oddal vse spise proti osebam, ki so hotele umor*u carja velikega kneza N i k o 1 a j e v i č a in ministrskega predsedi ika »S t o 1 y p i n a , državnemu pravdni*'* n vojnega sodišča, da se obsodi o jo voj-nem zakonu. V preiskovala - • : zaporu je *J(> oseb, tri osebe pe. s« pobegnile. Za prijetje morilea. ki j*1 umoril generala A 1 i h a n o v a , jc r razpisana nagrada 5000 rabljev. Konec samostojnosti Koreje. London, 21. julija. Korejski uradni list prinaša oficiahii razglas, da se je cesar odpovedal prestolu na korist prestolonasledniku. Udpoved sta podpisala cesar in minister zunanjih del. Cesar se je na vse kriplje upiral odpovedi, toda Japon&ka je ostala neizprona. Njegovi lastni ministri so bili že davno od »Japonske podkupljeni ter SO um v ministrskem svetu izjavili, da je edina i-.-*'rtev za neodvisnost i i) Koreje, ako -e odpove prestola. Japonski :i*-t Istrsk predsednik I t o jt- prišel v Seel s kategoričnim ukazom, naj se tV^ar od- pove prestolu. Cesar se je .:< Kal. Japonska je ze poprej poskrbela za vse varnostne odredbe, da bi na nastala vstaja v Koreji. Policijo je imela že zda\ no na svoji strani. Japonska vlada Zahteva, da mora priti irsar na Japonsko v prognanstvo. T»el korejskega vojaštva se je spur.ta1. toda policija je punt kmalu udusi'a, vinar so puntarj] pobili 25 Japon*vv. Ob mestnih vratih so nastavljen; št,rje topovi, ki začno takoj str .'.;«•" i, ako bi korejski vojaki zopet ho-j'i napasti polieijo. Novi cesar je S-* l:*t star in slaboumen, tako da bo bi i«r-viča v japonskih rokah. i Dnevne vesti V Ljubljani, 22 julija — Sama zavist. Primarij g. dr. Karel vitez Bleiweis poj de v pokoj. Za dolgoletno vestno in pošteno službovanje — kake pojme o vestnem in poštenem službovanju ima dr. Robida, to je pokazala njegova obravnava proti dr. Divjaku — bo dobival majhno pokojnino, kakor je bila majhna in neprimerna primarij ska plača. V zadnjih letih je nekaka podla klika prav barabsko napadala tega moža. ki je vedno vestno in pošteno izvrševal svoje dolžnosti m ki je zaradi narodnega dela opustil vso privatno prakso, ki je občni koristi posvečeval svoj čas in svoje moči na škodo svojih osebnih koristi. Kakemu Robidi ali kakemu Stojeu to seveda ne gre v gla\ : .. Kdino kar jih vodi je osebna korist in najgrša zavist. »Dajte tem kričačem mastne službe, pa bodo piskali kakor bodete hoteli«, je nekoč rekel star zdravnik, ki pozna svoje Pappenhajmovee in kdor je kdaj zasledoval obrekovalno vojno proti staremu Blei\veisu, kdor jc čital intami je, s katerimi so ga obsipali gotovi ljudje v »Našem Listu«, v »Novi Grdobi- iii zdaj odkar je dt Robida \ službi »Katoliške tiskarn« tudi v »Slovencu«, bo sprevidel, da je reče ni stari zdravnik govoril resnico. Tu- di primarij g. dr. vitez Bleiweis pozna te ljudi in njih nagibe in zato se mu kot značajnenm možu ni nikdar vredno zdelo, da bi bil na njih napade reagiral. Take podlosti, kakršne je omenjena klika pisala proti prima riju dr. vitezu Dlei\veisu se zaničujejo. Kak Elotuda ali kak Stoje sploh ne more nikogar razžaliti. Vojna, izvirajoča iz nnjzauičljivejših nagibov, pa se nadaljuje. Dr. Goestl, ki je edini slovenski psihijater, kar jih je bilo na razpolaganje, ko je deželni odbor bil prisiljen spoditi dr. Robido, ne sme v miru živeti, ker je v sorodstvu z Bleiweisom. Dr. Deme-ter vitez Blei\veis je med zdravniki, ki pridejo v poštev danes prvi s p e e i a I i .s t za notranje bolezni, na Kranjskem, najuglednejši strokovnjak, a primarij ne sme postati, ker se piše za Bleiweisa, Dr. Rus sicer ni v sorodstvu z Bleiueisi, a ta tudi ne sme dobiti javne službe, ker je liberalec. Ali naj dobe vse službe samo take kapacitete, kakor so dr. Zaje, tir. Robida, dr. Dolšak in dr. Stoje.' Početje omenjene klike je že res ostudno. Sama zavisi govori iz teh ljudi, prav nič drugega kot sama grda zavist. Pfui Teufell — Profesorsko mesto. Kakor čujemo iz verodostojnega vira, je pri-rodopisec I. drž. gimnazije v Ljubljani, prof. Grartenauer, s koncem šolskega leta upokojen, a mesto še ni razpisano. Je-li hočejo zopet furtim postopati, kakor v slučaju Rotk-aug? Protest slovenskih članov v zadnji seji dež. šolskega sveta in interpelacija v državnem zboru pričata, da tega ne bomo trpeli. — Najnovejša klerikalna organizacija so kmečke zveze. Idejo so si klerikalci seveda izposodili kakor sploh vse ideje kar jih imajo. Kmečke zveze so začeli najprej ustanavljati med Nemci v srvho boja proti klerikalizmu in na Bavarskem kakor tudi drugod so kmečke zveze tudi sedaj Še organizacije pro-tiklerikalnih agrarcev. Pred kakimi desetimi leti je tudi naš iist nasvetoval ustanavljanje kmečkih zvez. Našel je ta nasvet nekoliko odmeva na btajerskem, a vsled nedostajanja delavnih ljudi je stvar zaspala. Potekla so leta in danes poskušajo klerikalci, česar liberalci o pravem Času niso storili. Tako je vedno pri nas in potem se ljudje še Čudijo, da pri volitvah v par tednih ni doseči posebnih uspehov. — »Glasbena Matica". Kar se da, udriha „Slovenec" po „Glasbeni Matici" in ubil bi jo pri priči, če bi bila njena eksistenca količkaj odvisna od klerikalcev. Vse to, ker gospodine Slavko Ravnikar, slab pevec, a velik klerikalni agitator, ni bil več izvoljen v odbor. Ta slučaj je prav poučen, kajti kaže nam, kako stališče zavzemajo klerikalci glede narodnih društev : vsako društvo, ki ni direktno v službi klerikalizma, mora klerikalcem v obliki koncesij vsaj kaj plačati, drugače je napadajo in mu skušajo škodovati, kolikor je pač v njihovih mo- več delavcev nastaviti. Tedenski zaslužek voznikov so znižali od 31 na 2(J šilingov, zaslužek sprevodnikov pa od na '2\ šilingov. Ker so toliko več delavcev nastavili, je bil dobiček precej manjši, vsled česar niso mogli uslužbencev tako plačevati kot prej. Toda že v naslednjem letu so se zvišali dohodki od 7935 na 8536 fnnt-šterlingov. Morda bi kazalo vpeljati v delavnicah z redukcijo delavnega časa akordno delo v zvezi s premijskim zistemom. S tem dosežemo nekako gotovost, da delavec v krajšem delavnem času kolikor mogoče mnogo in dobro dela. Xa Švicarskem so na ta način dosegli dobre nspehe. Tej zahtevi po uvedbi maksimalnega delavnega časa se države pač ne bodo dolgo več mogle ustav IjatL Da bi pa to gibanje prenehalo, si pač ne moremo predstavljati, ker je gibanje popolnoma opravičeno. Najenostavnejši in najvarnejši pot za uvedbo teh reform je pač za-konodajstvo. Da bodo podjetniki sami vpeljati osemurni delavnik, ne smemo pričakovati. To smemo upati, toda le upati pri državnih obratih. Delavci sami pa morejo ta cilj doseči le s stavkami, ki so pa dvorezno orožje in spravljajo v nevarnost socialni mir. In ravno pri nas v Avstriji pri sedanjih parlamentarnih razmerah ne bo težko izpeljati te reform«-, vsaj smemo trditi, da j*' ravno naš parlament najdemokrati-čnejši. Pri železnicah ima pa vprašanje o skrajšanju delavnega časa še neki drug in prav poseben pomen. Pri tem Vprašanju ne gre le, kakor pri dragih strokah, za delavce in uslužbence, za izpolnitev zahtev, katere stavi j a jo v imenu cele državne družbe, celega naroda, da obvarujejo dele te dražbe, tega naroda pred škodi;, aevarnostjo in poginom, za zahteve, ki se tičejo fizičnega, duševnega in n ravnega blagra delavskih slojev vseh kategorij. Pri tem gre tudi za to, da se obvaruje življenje in zdravje onih oseb. k. se vozijo po železnicah, da se obvaruje pred škodo in uničenjem raznovrstno blago, katerega <<• pošilja in prevaža po železnicah. In da se nahaja vozeči vlak vedno v večji ali manjši nevarnosti, temu pa-- nihče ne bo oporekal. Najmanj pač oni. ki poznajo prometno službo iz svojih lastnih izkušenj in ki vedo, kako zelo je vedno odvisna varnost enega samega vlaka od paz-aosti Ln natančnega izpolnjevanja dojžnosti desetih, dvajsetih, petdesetih oseb. Stvar je namreč sledeča: Ce bi n. pr. vedeli, da ekzistira mehanična priprava, aparat, ki zabranjuje, da vlak ne skoči > tira — ali bi ne smatrali splošno za b r e z p o g o j n o dolžnost vseh železniških uprav, da vpeljejo to pripravo, vsaj za poskusi jo. Brezdvomno! Prepričani smemo bili, da bi državna oblast, če bi spoznala, da je ta aparat preprečil toliko in toliko nesreč, z vso silo in močjo delovala in tudi prisilila železniške uprave, da vpeljejo to pri-pra\ o. Ni treba zopet omenjati onih prej navedenih nesreč, katere je pro vzročil predolgi delavni čas; kajti tudi na naših železnicah se je zgodilo že nešteto nesreč, in sicer direktno ali indirektno vsled predolgega delavnega časa. In če pogledamo nekoliko bolj natančno one disciplinarne preiskave, ki so takorekoč na dnevnem redu mnogih železniških zavodov, tedaj vidimo, da je poslednji in pravi vzrok skoraj vseh službenih grehov in prestopkov, ki sicer niso provzročili nezgod, predolgi delavni č as. Smeh* smemo trditi, da je sedanji delavni čas na železnicah skoraj za vse kategorije železniških uslužbencev predolg, da presega mejo trajne največje delavne sposobnosti in da je tudi za ljudi. ki Se vozijo po železnicah, kar največje nevarnosti. Ce torej to vse upoštevamo, ali ni potem brezpogojna dolžnost železniških uprav, kakor tudi vseh nadzira j očih državnih oblasti, da natančno preiščejo delavni čas železniških uslužbencev in ga na podlagi teh preiskav primerno regulirajo Pri železnicah je pa stvar raz-ventegn precej lahka, saj sta pri mnogih železnicah državna oblast in podjetnik v eni osebi združena. Pod takimi pogoji pa poklicani in merodajni krogi ne smejo predolgo čakati, kajti s čakanjem kar najbolj greše zoper socialne dolžnosti. Sicer pa upajmo, da se bo sedanji naš ljudski parlament zavedal teh svojih socialnih dolžnosti — vlada je pa po izjavi ministrskega predsednika tudi največja prijateljica socialnih reform. Čeh. To je gotovo interesantno Kar se tiče „Glasb. Matice", čujemo, da gosp. Ravnikar zato ni bil izvoljen, ker se mu ni zdelo vredno, priti na občni zbor, uego je šel rajše s klerikalci pod prigolju-fano liberalno zastavo „L j ubijane" rogoviiit v Idrijo. Najmanj kar se more zahtevati od Človeka, ki reflektira na odborniŠko mesto v kakem društvu, je pač to, da se za dotično društvo vsaj toliko zanima, da pride na občni zbor. (iosp. Ravnikarju pa je bilo politično rogoviljenje v Idriji važnejše kakor občni zbor „Glasb. Matice" in tako sta ga zadeli en dan kar dve nesreči: v Idriji so ga napadli, v Ljubljani so ga pa ven vrgli. — Skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda*1 bo, kakor je iz družbinega oglasa razvidno, 6. avgusta v Bohinjski Bistrici. V tem oglasu je pomotoma tiskano, da se peljejo skupšČinarji iz Ljubljane z vlakom, ki odhaja ob 7. uri 45 minut zjutraj. Opozarjamo torej skupščinarje, da odhaja vlak iz Ljubljane ob sedmih 5 minut zjutraj in ne, kakor je v oglasu pomotoma navedeno, ob 7. 45 minut. Obenem pripominjamo, da se dobe v Ljubljani direktni vozni listki do Bohinjske Bistrice. — Škof v Št. Lovrencu pod varstvom orotniSkih bajonetov. Škof ima menda malo petelinov, ki bi bili tako zagrizeni, pokriti in skrajno zlobni, kakor je šentlovrenski Oblak. Deset let je vlačil, saj tako se sam baha, gorenjske teličke na „špagei" in tudi na Dolenjskem se peha za to priljubljeno mu komando. A ta „spagea" se je začela že davno trgati in tudi „štrikiu že nič več ne pomagajo. Kolikor bolj se nasprotuje, toliko hujši odpor. Pretečeni teden smo poročali, keko ostudno je ravnal z LoČani povodom usteuovne veselice požarne brambe. Dobil je masten odgovor. Gotovo mu bo donel po ušesih vse dni življenja, saj menda ne dvomi, da je s svojim ošabnim, maščevalnim nastopom na stežaj odprl vrata v vesoljno znane Ricmanje. Strah pred škofovim prihodom mu je začel vzbujati kes, seveda le začasen, a vrli LoČanje so ga kratkomalo zavrnili: „Dognali ste, zavoženo je, ne da se več pomagati." Ta odločen, neustrašen nastop, vsestransko razburjenje ljudstva, žaljive psovke, ki so švigale kskor strupene pšice po fari, napotile so tega fanatika, daje vložil prošnjo za orož-niško asistenco povodom bir-movanja v Št. Lovrencu. Gospodom orožnikom ne zamerimo, ti so morali seveda storiti svojo dolžnost, naravnost blazni so pa bili pri tem poslu farovški podrepniki. Sam župan je čuval škofa pred župniščem in če je tu iu tam pošteno zasmrčal, kaj za to. Županovi pristaši so lazili okrog kakor ščurki in človeku se je zdelo, da ima vsak mlaj svojega varuha. No, v sredo večer, ko še ni bilo žendarmerijske asistence, so imeli imenitno smolo. Spanca potrebni so se lepo zarili, mlaji so pa zjutraj na občno veselost kakor „oštucaue" preklje štrleli proti nebu. Bilo jih je okrog 40 in v zadnjem hipu so bile dobre tudi brezove veje. Ista usoda jih je doletela tudi na Loki. Sprejem je bil jako klavern. Oblak je letal od hiše do hiše in za božjo vo'jo prosil, naj gredo možje škofu naproti. Zato se je pa zanje malo zmenil in se pri prihodu spustil najprvo med Mari-narce. Nagovori so bili silno puhloglavi, posebno oni mlečarjev in „brai-nega društva". Župan Klek pa ni mogel zatajiti svoje jezice in „Pre-vzvišenemuu britko potožil, da Lo-' Čanje „Gospoda" po „Narodu" malajo. Šolsko vodstvo je odločno odklouilo vsako udeležbo z mladino. Tudi zastave ne plapolajo raz šolskega poslopja. Nadučitelj je vsekako dostojne j ši od moravske farovŠke garde, ki je pustila razobesiti cunje učitelj stvu v čast. Zvečer so se prižgale nekake leščerbe po vasi in ko bi ne bilo straže, bi kar sproti letele po Temenici. V petek zjutraj je Šel škof na Vel. Loko, znano napredno trdnjavo, maševat. Iz Št. Lovrenca ven, vseskozi praznota, vas sama je pa pokazala demonstrativno lice v popolni meri. Nikjer nobene zastave, ljudje na polju, v oerkvi le nekaj žensk in radovednih otrok. Zanimanje je vzbujal edini kovač, ki je nabijal s svojim tink, tiuk, tiuk, da se je kar bliskalo in donelo liki strašilo palic na Veliki petek. Edino gostilničar, vulgo „Kramarček", se je hotel odlikovati, a na Loki je obveljala parola: „K akor Oblak z nami, tako m i ž u j i in !u I z -sekali so mu do 12 mlajev, napise pa kar pri belem dnevu pred škofovim prihodom na tla zbili. Res mučen prizor pri pogledu na te razvaline. Ko je Prezvišeni kar v zakristiji za-vžil nekaj požirkov mlačne kave, od-kuril jo je poparjen med glasnim bunkaujsm kovačevih kladiv, prepričan, da je dobil mastno plačilo za rogoviljenje srboritega hlapca. V zahvalo smo dobili drugi dan par brc. kakor : Ogibajte se deželnih veselic, udeležujte se pa cerkvenih. Tista peščica nasprotnikov ob Temenici se bo kar zgubila, Gosp. knezo-škof! Pazite, če se Oblak ne spravi, ta peščica vam bo delala še sive lase, ta peščica se začne takoj pri St. Lovrencu in seže tja do trebanjske fare. O tem ste se menda osebno prepričali in Če ste šli na limanice hinavsko priliznjenega Oblaka, va* obžalujemo. Tako je minula ta redka, a prav zoperna slovesnost. Vse prisiljeno, vse takorekoč kleče izprošeno in še kar so napravili, so spravili pod varstvo orožniške asistence. „Siovenec" in „Domoljub" se bota pa kar napenjala od same navdušenosti. Naj bi bili pustili ljudstvu prostu voljo, preklicano bi leteli mlaji okoli in tistih par velikanov, ki danes ponosno dvigajo svoje vršičke proti nebu, bi že zdavnej zdihovali na tleh. Škof je seveda Oblaka povzdigoval v sveLa nebesa, o tem smo prepričani, saj so mu fanatiki najljubši pastirji. Uboga klerikalna para tlačani, si prazni žepe, stori vse po svoji zaslepljenosti in pasji ponižnosti, pop pa slavo žanje. A v naši fari je že preveč zavednosti, tilniki pretrdi, da bi se uklaniali takim ljudem. Tisti Oblak, ki nas izživlja javno: rZačel sem, gnal bom, dokler ne bom dognal! Le ko-rajžo! Vojskujmo se! Nasprotnike moramo pohoditi! Zmaga bo naša!" TistiOblak. ki faro do kosti obira, vsako nedeljo in praznik patre kliče, župnišče brez javne d r a žbe p o pra v 1 j a , snaži in urejuje mlekarno na f a r -manske stroške, revežem obresti ne izplačuje — mora proč — ven i njim! Dajte nam mirnega duhovnika iu mir vam je zagotovljen. Mi vemo, da smo na stališču pravice in na tej poti bomo vztrajali, na tej poti nadaljevali neizprosen boj in najsi gre tudi za življenje. — ,,Durch muss des Kieles Erzl" Iz savinske doline se nam piše 21. julija: Znana je nadutost naših Nemcev, a tudi njih domišljavost. Pezdir v očeh nasprotnikovih vidijo, bruna v lastnih pa ne opazijo. Dva slovenska trgovca sta v Celju pred kratkim napovedala konkurz — stvar sama pa ni tako huda — in halo je zavladal v vrstah nemških Celjanov. Vriskali so veselja ter oblastno kričali: glejte, stebri slovenstva se podirajo. Pokanja lastnih stebrov pa ne slišijo . . . Le kar ozrite se malo krog sebe, mogočni germanski oholeži v starodavni Celeji! Leto dni je že, pa tudi nekaj več, ko ste nezaslišano izzivali vse slovensko prebivalstvo naše s svojim napisom pred bodočim domom svojim: „Durch muss des Kieles Erz!" A svojega „doma" še niste zgotovili vkljub vsem darovom od križem sveta. Slabi,ste brodarji, brod-nino pač pobirate, a pravega broda si storiti ne morete. Le poglejte mestno gospodarstvo svoje! Mizerija tu vlada in molzna krava vaša — špar-kasa — tudi ne bo mogla, a tudi smela ne, podpreti v bodoče vaše onemoglosti, kot bi radi vi. Obča nezadovoljnost je med obrtniki celjskimi, posebno nevoljno godrnjajo gostilničarji in tndi hotelir v „D. Hausu je že odpovedal. „Durch muss des Kie-les Erz!u Treba je žvenkljajoČe rude, .klingendes Erzu potem se lahko brodari. — Kaj pa Pretner Hans? Ta kranjsko-nemški t r g o v e o vas je grdo opeharil pa je pduroh mit Erzu izginil v Ameriko. In ta mož je bil eden vaših matadorjev in ste mu poverili zaupna mesta. A do danes niste o tem famoznem poštenjaku črhnili besedice! Hic Rhodus, hic salta. Tu se Jspoglejte, predno meČete polena na naše slovenske someščane!! Tisto brezstidno zabavljanje na Slovence že preseda samim Nemcem in bode presedalo eim bolj. Če mislite tako veslati dalje, potem naj le gre naprej „des Kieles Erz!a A kdor je sam grehov poln, naj jih ne očituje drugim. Nad nesrečo bližnjega se radovati, je cena stvar, a sam iz lastne moči kaj ustvariti, je pa druga. Toliko danes, prihodnjič pa se kaj ! — Iz finančne službe. Ofioijal pri uradu za odmero pristojbin gosp. Ivan Fink je postal ravnatelj pomožnih uradov istotam , kancelist pri finančni direkciji gosp. Srečko Obrekar je postal ofioijal, za kan-jelista je imenovan narednik pri sanitetnem oddelku g. Anton Jagodic: oficijal g. Emerik Filipan je pa stopil v pokoj. — Iz sodne službe. Sodni ofi-cijant v Celju g. Henrik Repo-totschnig je postal sodni kancelist v Konjicah. — Šolska vest. Gosp. Fran Ciuha, učitelj v MavČah pri Kranju, je imenovan za nadučitelja v Smledniku. — Umrl je v Poljanah g. Valentin Tavčar p. d. Kosem, brat g. dr. Ivana Tavčarja. N. p. v m.! — Službena doklada za orož-niško moštvo. Ono orožniško moštvo, ki službuje nepretrgoma nad 20 let v poveljstvu, je sistemizirano od I. julija 1907 dalje 6. mesto službene doklade v letnem znesku 600 K. — Maturo na novomeški gimnaziji ;e prestalo sledečih 10 kandidatov: Viktor D urini, Rihard Fux, RudofGolia(z odliko), R o -bert Hartman, Ivan Judnič, Matija Miklič, Vladimir P olj-šak. Vladimir Schweiger, Otmar Skale in Ivan Žunko-viČ. 4 kandidati imajo ponavljalni izpit iz enegajpredmeta. — Pes je ugriznil v Mengšu kletnega delavca Franca Oražma in ga na desni roki poškodoval. Pes je bil domač in ga je baje ugriznil neki tuj stekel pes. Ker je začela Oražmu roka zatekati, bo moral najbrž v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Tatvine na železnici V Celju so železniški delavci Peter Rili i č, Fr. Pešec in Jernej Reber-šak kradli blago iz plombiranih vagonov. Prva dva sta dobila po dva meseca, tretji pa tri mesece ječe. — Ptujski občinski svet proti poslancu Maliku. Ptujski mestni očetje niso zadovoljni s svojim nemskonacionalnim poslancem Ma-likom. Najbolj sta nezadovoljna z njim župan Ornig in dr. Plachki. Zadnji je namreč v petkovi seji ptujskega občinskega sveta utemljeval sledeči sklep: Občinski svet mesta Ptuja izjavlja, da se nikakor ne strinja z dosedanjim nastopo;m in taktiko g. poslanca Malika v državnem zboru; občinski svet pričakuje, da nastopi gosp. poslanec Malik pot resnega dela na gospodarskem in narodnem polju sporazumno z drugimi nemškonacionalnimi politiki, ne pa da dela brezplodno demonstracijsko politiko. Ta sklep je bil soglasno sprejet, le dr. Treitl se je med glasovanjem odstranil. — Tolarja ni hotela spreleti v soboto na trgu neka prodajalka zelenjave od neke klerikalne dame, ker je bil na robu poškodovan. nSlo-venecu je to stvar pograbil in zasukal tako, kakor da bi dotična prodajalka ne hotela sprejeti tolarja zato, ker je bil ogrskega kova misleč, da je tolar ponarejen, kar pa ni resnično. Prodajalka je zavrnila sprejem tolarja zgolj radi tega, ker je bil poškodovan, o čemer se je prepričal tudi polioijski stražnik, katerega je ljubezniva klerikalna dama pripeljala, da bi z njegovo pomočjo vsilila prodajalki poškodovani tolar. Ce pograbi „Sio-venecu že vsako malenkost, ki je za javnost brez vsakega pomena, zakaj ne pove resnice in čemu smeši pošteno prodajalko, ki ima pri pičlem svojem zalužku pač vzroka dovolj paziti na vsak vinar, da ni sama oškodovana?! — K umoru koči jaze v v Trstu. V Senju so trije Amerikanci, ki so se vrnili v- svojo domovino, najeli kočijaia, da jih pelje v bližnjo vas. Medpotoma so po ameriški navadi od veselja streljali s samokresom. En strel je po nesreči zadel kočijaža, ki se je mrtev zgrudil na tla. Američane so seveda aretirali in ker je bilo znano o roparskih umorih kočijažev v Trstu, se je sumilo takoj, da je umor v Senju v zvezi z- onima, ki sta bila v Trstu. Izkazalo se je pa, da na kako zvezo ni misliti. — Razstavljena dežnika v Trstu sta imela ta uspeh, da se je oglasil neki starinar, ki je izjavil, da je eden izmed teh dveh dežnikov bil kupljen pri njem pred 3 ali 4 tedni od neke stare žene za 60 v. Gre se zdaj zato, kdo je bila tista stara žena. — Nemška potrdila za prt« Mase. Na tukajšnjih kolodvorih izdajajo za oddeuo prtljago samo nemška potrdila. To je najbrž osteuek iz Časov popolnega preziranja slovenskega jezika pri železnicah. Pa tudi to se mora odpraviti in uvesti je treba dvojezična potrdila. Apeliramo na merodajne faktorje, naj ti pravični želji ugode. — Dom. Janež v Studencu nam je poslal to-le pisanje: V smislu § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863, zahteva podpisani župni urad, da sprejmete z 07'rom na dnevno vest, objavljeno v štev. 164. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi Črkami sledeči uradni popravek: Ni res, da je dr. Ign. Žitnik v Studencu spovedoval ter ljudi prepariral v spovednioi, da bi njega volili; res je namreč, da dr. Ignacij Žitnik ni bil v spovednioi naše cerkve in torej ni mogel ljudi preparirati. Župni urad v Studencu dne 18. julija 1907. Dom. Janež, župnik. — Iz Smeri] pri Ilirski Bistrici. V soboto dne 20. t. m. zvečer obiskala nas je toča z vso svojo strahoto in grozo. Padlo je je toliko, da je bilo vse belo kakor o božiču ter uničila — z eno besedo povedano — vse. Zlati klasi dozorele pšenice ležijo zlomljeni in strti, oves in ječmen je teko zabit v tla, da se ga Še kosit ne more. Turščica, krompir, rlžol, pesa in druga zelenjad — vse je odbito — brez perja, sama gola srebla štrlijo v zrak. Drevje je golo in pusto, toča je odbila liste in mladike. Bilo je nekaj jabolk, a vse je otre-seno, tako, da ne bo nič sadja. Toča je razbijala tuli šipe in luščila maito od zida. Tako je bdo v pol uri uničeno vse, toča je požela, omlatila itd. Tu imaš ubogi kmet plačilo za svoj trud! — Celjski „Narodni list" piše: „Aleš iz Razora". Tako je naslov povesti Iv. Cankarja, ki jo je izdala nedavno „Narodna založba" v Ljubljani. Povest je pisana povsem v ljudskem duhu in je eden najlepših Cankarjevih proizvodov. Pripominjamo, da nima povest vsebi onih temnih, za priprostega bralca nerazumljivih mest, kakor takšnih mrgoli v drugih Cankarjevih povestih. S povestjo „Aleš iz Razora" se je vrnU Cankar k svojemu ljudstvu, od katerega se je včesi tako odtujil. Povest je vzeta iz resničnega življenja in slikanje duševnih pojavov je naravnost mojstrsko. Knjigo priporočamo vsakomur naj topleje, posebno želimo4 naj jo naroČujejo naše knjižnice. Stane 1 K 50 h, po pošti 1 K 60 h. — „Narodni založbi" pa čestitamo, da je s prvim delom nastopila tako uspešno ter želimo, da na tej poti in tej višini ostane. — Lokalni telefonski promot V Celju se je otvoril, kakor se nam piše, v nedeljo 21. julija. Do 50 stalnih abonentov je doslej. A oglašenih je še več. Ker je telefonska centrala premajhna, se bode morala povečati. To se zgodi prihodnjo spomlad. Tacaš seve se število naročnikov znatno pomnoži. — Brezbrižnosti Iz konjeniškega okraja se nam piše: Naš okraj, odnosno trg Konjice, že slovi radi zaspanosti v narodnih zadevah. Dokaz temu, kako laksno se tozadevno tu postopa je dejstvo, da še danes pošta v Konjicah nima dvojezičnega pečata. Rekli bodete mogoče, to je malockost. A ravno malenkosti so značilne. Zato pa proč s samonemŠkim pečatom wGonobitzu! Saj še nismo v „rajhu". — Toča. Iz Savinske doline: V soboto 20. julija je proti večeru pri Rečiški in Paški vasi debela toča oklestila do cela poljske sadeže in vinograde. Ljudstvo je obupano. Pomoč je nujno potrebna! — V Slovenskih goricah sta dva Sv. Bolfenka. To je vzrok, da se v zadevi znanoga župnika J., ki je v kazenski preiskavi, zamenjavajo osebe oteh krajev. Bodi torej pojas-Djeno, da se je dotična afera zgodila pri Sv. Bolfenku na Bi^u poleg Ptuja. — Tatvine. Mizarjevi ženi ge. Mariji Veharjevi je bilo ukradeno 38 K denarja. — Trgovcu g. Jožefu Leucu je bila iz dvorišča ukradena 40 K vredna dvokolnica. — Hlapcu Francetu Žagarju je bil ukraden 4 K vreden suknjič V dveh slučajih so storilci znani. — Pogreša SO že od 12. maja t. 1. 62ietni slaboumni Tomaž Grad iz Dolskega. — V Trstu pa pogrešajo 42 letnega zidarja Jožefa P oropata iz Jenovice pri Materiji v Istriji. Navedenec je pred dvema letoma popustil ženo in tri nepreskrbljene otroke in še ni od takrat o njem nobenega sluha. — Pobegnila sta dne 17. t. m. od dela prisiljenca 1. 1882. v Brlksnu rojeni Bernard Krug in 1. 1865. v H u c ten dur ta na Koroškem rojeni Kristijan Maver. Prvi je po poklicu pleskar in je govoril nemško, drugi pa je delavec in se je v petek pri celovški policiji že sam oglasil. — Nesreča. Dne S. junija seje odpel na brdu pri Št. Ožbaltu v brezo viški občini na Štajerskem Schar-manov plav, na katerem je bil neki 131etui deček. Plav se je potem na neki skali razbil, deček pa je izginil v valovih. Ker se ne ve, čigav je bil utopljeni deček, naj, kdor bi ga pogrešal, to naznani okrajnemu glavarstvu v Slovenjem gradcu ali pa mestnemu magistratu ljubljanskemu. — Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Hrvatov in Bolgarov in 90 Slovencev. — Izgubljene in najdene reči. Na juž. kolodvoru sta bili izgubljeni, ozir. najdeni dve vreči stare ženske obleke, črna volnata ruta, dva dežnika, violina, par vojaških rokavic in daljnogled. — Neka gospodična je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico. — Delavec Peregrin je izgubil zlat poročni prstan. — Ana Kraljičeva je našla zlat. — Mlada lovska psica, rjava z belimi progami, se je zatekla. Lastnik jo dobi na Kodelovi cesti štev. 3. — Mestna policijska straža. V »poslednjem času prejema mestni magistrat ljubljanski nerazmerno mnogo prošenj za sprejem k mestni policijski straži. Naprosilo se nas je radi tega z merodajne strani, da prijavimo, da je število policijskih stražnikov popolnjeno in da v doglednem času ni pričakovati sprejema v to službo. — Kranjskogorske podružnice »Slovenskega planinskega društva« redni občni zbor, ki ga je sklical o-srednji odbor, bo dne 28. julija t. 1. ob treh popoldne v restavraciji gosp. Višnarja na Jesenicah. Dnevni red: 1. Poročila: načelnika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov; *2. volitve in 3. slučajnosti. Tega občnega zbora se tudi udeleži več članov osrednjega odbora »Slovenskega planinskega društva«. Podružnični člani s,' vljudno vabijo, da se mnogobrojno udeleže občnega zbora. Osrednji od b o r. — Kosti Zrinjskega in Franko-pana so v soboto ekshumirali v Dunajskem Novem mestu ter jih položili v poseben grob. Tozadevna brzojavka je nam v soboto došla prekasno za list. Ekshumiranje je preskr-bel klub »H r a t o v h r v a t S k e g a zmaja«, čigar predsednik je znani hrvatski pisatelj Laszkov/ski. * Drobne vesti. Iz Pekinga v P a r i z n a a v t o m o b i 1 u se je pripeljal princ Borghesr. — P o n e v e r j e n j e. Blagajnik bolniške blagajne rokovičarske zadruge v Pragi, Z e č e n e k , je po-i.everil 20.000 K. — P a r n i k se je potopih Ogrski parnik »Ištvan Tisza« se je potopil v Črnem morju z vso posadko. — (Jsmrčenje z e 1 e k triko. V Njujorku je bil morilec \Vhi-te obsojen na smrt. Privezali so ga na električni stol ter izpustili tok 1150 voltov, toda obsojenec je še vedno živel. Nato so tok potrojili, nakar SO Švignili plameni iz njegovega trupla ter je bilo v trenotku pečeno. — Sestanek med angleškim k r a 1 j e m in nemški m c r s a r j e m bo 15. avgusta v Wil-helmshohe. * Banket kaznjencev. Iz \Ya-shingtona se poroča <> banketu, ki ga je priredila dobrodelna družb« »Bratstvo« okoli 300 izpuščenim ka-znjeneeni. Banket je bil prirejen, da bi se izvedelo iz ust gospodov tatov iu morilcev, kaj more storiti meščanska družba za njih dobrobit, (lovori gospodov, ki so bolj možje dela nego besede, so žal vse drugače izpadli, kakor si je predsednik »Bratstva« pri svoji najboljši volji in namenu mislil. Slavnostne gosto so morali zadnji trenotek vlačiti skupaj iz raznih beznie iu hudodelskih prostorov. Prvi govornik Alfred imenovan »Vagabund« bi moral govoriti o predmetu: »Zakaj sem preživel svoje Življenje v beznicah?« Ko je hotel spregovoriti, padel je pod mizo, kjer je že smrčal, da so se stene tresle. Nepoboljšljivi pijanec je pred banketom spravil velike množine alkohol ičnih pijač razne vrste pod svojo streho. Ko bi .limmv, drugi govornik, moral razložiti, katera sredstva uporablja, da se naredi slepega, pra sprva niso mogli dobiti. Pozneje so ga našli v stranski sobi restavra- cije, kjer je kot čisto oslepeli družinski oče beračil okrog časnikarjev. Druga cvetka med slavnostnimi udeleženci, znan pod imenom »deputat na dopustu«, je živahno protestiral, ko je bila prebrana lista govornikov; rekel je, da gospodov, ki imajo govoriti, ni smatrati za legalne zastopnike njih stanu. Vkljub temu ni manjkalo govorov. Znameniti Tommy, ki pozna vso Chicago, je deklamiral pesem, v kateri je poveličeval tla kleti. Joe, slaven mož iz Pittsburga, je govoril o predmetu :»Kako sem dosegel, da sem pet let brez dela živel dobro življenje?« Drugi postopač* s pesni škiin imenom »oranžin cvet«, je govoril o plemenitosti obcestnih roparjev. Willy, ki ima fin eleganten nastop in ki je na romantičen način prišel ob vse premoženje, je govoril dolg govor o socialnih reformah. Poslušali so ga pazljivo in z respektom: kajti bil je edini, ki je imel srajco in ovratnik. Kadil je svečano havano in če so ploskali pri njegovih izvajanjih, priklanjal se je z dostojanstveno gracijoznostjo človeka, ki je \ ajen parketa. Ko je bil banket končan, sta bila zadnja dva govornika, Benjamin imenovan »Gos« in »Pinij-ski sad«, aretirana, ker sta imela v žepu šest žlic in 12 nožev, ki so se ju kar mimogrede prijeli. * Učenje časnikarstva. Kakor se poroča iz Darmstadta, ustanove tam v kratkem na tehniki šolo za Časnikarstvo. Urednik Meisner iz Frankfurta bo prvi predaval o žur-nalistiki. * Ovca. Učitelj je hotel učencem razjasniti razmerje pastirja do črede in vprašal: ^ Ako bi bili vi vsi majhne ovčice, kaj bi bil jaz potem?" „Velika ovca!u odgovoril mu je fantek v prvi klopi. * Zajec ugriznil psa. Po navadi pes ugrizne zajca, na Bavarskem se je pa zgodilo ravno nasprotno. Pes je spal za svojo kolibo. Kar pride zaiec, voha po sicer svojem sovražniku, ker se pa ni mogel prepričati, če je pasja mrha živa ali ne, ugriznil ga je v zadnjico. Pes je skočil pokonci nad neprijatelja, ki jo je z zajčjo hitrostjo pobral. Bile so zraven priče, ki lahko z gotovostjo potrdijo ta dogodek. * Najlepša dekleta iz Ohio. Kakor se poroča iz Newyorka, se je 17 najlepših Američank ukrcalo na parnik „Kolumbiau, da potujejo v Evropo za 7 tednov. * Rieger o katoliški cerkvi. Oče Češkega naroda, njegov dolgoletni prvoboritelj in voditelj v bojih proti nemški nadvladi, obenem pa eden največjih politikov, kar jih je kdaj sedelo v našem parlamentu, je izustil dne 27. februarja 1849. leta v parlamentu te-le krasne besede, katere priporočamo vsem svojim bralcem v premišljevanje: „Dovolite mi, da vam pripovedujem priprosto povest. Slikar, eden izmed Boga navdahnjenih mojstrov umetnosti, je napravil sveto sliko, sliko matere božje: bil je izdelek čudežne krasote, ožar-jen z najsijajnejšo milino, s čarom nebeškim. In prihajali so ljudje od vseh koncev sveta, njegovi velemožje nič manj kakor priprosti in ubogi, modrijani njegovega časa in učenjaki ravnotako kakor priprosti kmetje — in oni vsi so našli tolažbo, gledajoč sliko, in so bili blaženi pri pogledu na njo. In nazvali so to sliko — sliko milosti božje. Toda pozneje so prišli drugi in ti že niso razumeli duha božjega mojstra, ki je vel iz dela, in so iskali Čar v barvah in na deski, na katero je bilo slikano, in so si obetali večjega učinka, ako bi bile barve bolj žive, in preslikali so podobo z ostrimi, kričečimi barvami. In pozneje so prišli še drugi, ki so mislili, da se s tem izkažejo hvaležne materi božji, da naredijo v njeno roko težko žezlo in ji pribijo na glavo bogato zlato krono ter ji ogrnejo telo s her-melinom in bagrom. In tako se je zgodilo, da učenjaki in poznavalci umetnosti, že niso mogli veČ najti v sliki dopadaj enj a radi obteževalne preobloženosti poznejših pridatkov, in tako je ostal skoro le še priprosti siromak, ki se je ponašal z njo. A učenjaki in poznavalci niso hoteli več verjeti, da bi bilo io delo božjega mojstra. In ta slika, gospodje, ta slika matere božje je — naša cerkev. Bogata krona, ki so jo postavili na njeno glavo, je mitra, znak njenega bogastva, njene moči, njenih privilegijev; in to težko žezlo je znak njene prisiljujoče posvetne moči; in ta her-melin je oblačilo njenega posvetnega gospostva. Snamiteji, gospodje, te-le privezke poznejših Časov: odvzemite jih ji, te darove neiz obraženo sti in absolutizma, in slika sevam pojavi zopet, kakor je bila prvotno, prava slika milosti, ideal božje krasote, iz kate -r e ga žari sreča ter blagoslov vsem Človeštvu!" Krasne besede! Veljajo pa v letu l!K37. tako, kakor so veljale v letu 1849. * K4a| naj se kopljemo? Ve- cina ljudi misli, da se je najpriprav- nejše kopati zjutraj, precej ko vsta-neš, drugi pa trde, da je najboljši čas zvečer. Vprašanje, kdaj naj se kopljemo, naj si odgovori vsak Človek zase po svojem telesnem stanju. Mrzla kopel zgodaj zjutraj je le za one zdrava, ki imajo dovolj reakcijo-narne moči in zdravo živčevje Ako se počutiš po kopanju jako okrepča-nega in poživi j enega, čez dve ali tri ure si pa truden in len, je to znamenje, da je mrzla kopel škodljiva in da je ne smeš več rabiti. Polnokrv-nim in debelim ljudem počasnega in flegmatičnoga temperamenta in močne živčne moči, so jutranje kopeli kaj priporočati. Kdor je suhoten, čigar roke in noge so pri najmanjši priložnosti mrzle, kdor jedi težko probavlja, je nervozen in se težko ubija, naj se koplje zjutraj. Kopel popoldne ali predno greš spat, ti bo dobro storila. Nekateri občutijo po mrzli kopeli takoj blagodejno reakcijo, toda pri učinkovanju izgube več,*nego so pri kopanju dosegli. Ti naj bi se ne kopali prepogosto in naj jemljo vedno mlačno vodo. Najbolj jim je svetovati, da se kopljejo predno gredo v posteljo. Telo je treba z mehko brisačo drgniti, dokler ni koža dodobra vroča. To povzroči zdravo cirkulacijo krvi v koži kakor tudi v vseh drugih organih in obdrži telo zdravo. Književnost. Govori hrvatskih delegata izrečeni u zajedničkom saboru u Budimpešti prigodom razprave zakonske osnove o pragmatici željezničara. Tisak in naklada Dioničke tiskare u Zagrebu. To je prvi sešitek teh važnih govorov povodom velikega nasprotja, ki je nastalo med Madžari in med Hrvati zaradi službene pragmatike za železničarje, ki krši hrvaške pravice. Ta prvi zvezek obsega govore dr. Vr banica, Babica-Gjal-skega, dr. Grahove a, dr. Sur-mina in dr. M až uranio a. Cena 40 vin. — Remarques snr 1' Ethnogra-phie de la Macedoine par I. Cvi-j i ć Professeur a Y Universite de Belgrade. Deuxieme edition augmentee d' une Carte de la Vioille Serbie. Pariš. G-eorges Roustan, Libraire. Malo je stvari glede katerih bi si statistiki tako nasprotovali kakor glede narodnosti maoedonskega prebivalstva. O tem vprašanju je nastala že cela literatura, a do resnice le ni priti. To je naravno, ker skuša vsaka narodnost s statistiko podpreti svoje politične aspiracije. Izkazi so toliko manj zanesljivi, ker je časih res težko določiti po dialektu, ki ga govore ljudje, so li Srbi ali Bolgari. V pričujoči brošuri je znameniti srbski učenjak kaj zanimivo pojasnil etnografske razmere v Macedoniji in ovrgel dokaze, ki so jih na škodo Srbov izdali Bolgari in Grki. Telefonska in brzojavno poročim Dunaj 22 julija. Poslanec Ivan Hribar je daaes vložil v zbor niči pr*dlcg, naj se osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani Ta predlog so podpisale vsa stranke razen Poljakov, krščanskih secialcev, nemških naprednjakov in radikalcev ter nemških socialnih demokratov. Predlog so podpisali tudi Italijani. Načelnik poljskega Muba dr. Globinski je obljubil posl. Hribarju, da bodo Poljaki podpirali njegov predlog, takisto mu je tudi dr. Pernerstorfer zagotovil, da bodo nemški socialni demokratje kot en mož glasovali za Hribarjev predlog. Pred prehodom na dnevni red je pravosodni minister dr Klein odgovarjajo na Deko interpelacijo naznanil, da bo vlada v jeseni predložila načrt gl.de sprememba zakona o varuštvu. Nato sa jo nadaljavala debat* o proračunskem provizoriju Govorila sta Nemec dr. E1 b e r t in Malorus dr. Trvlovski. Seja traja ša; prihodnia seja bo lutri. Cotlnje 22. jdlija. Knez Nikola je odlikoval avstrijskega admirala M o n t e c u c o 1 i j a in njegovo spremstvo z visokimi redi. Admiral je odpotoval s Oe-tinja včeraj popoldne. Posebna Častna stotnija ga je spremljala do meje. Tokijo 22. julija. Ia Saula poročajo z dne 20. t. m.: Množica je obkolila hišo prvega ministra in jo hotela naskočiti. S težkim trudom se je japonski policiji posrečilo ljudstvo z orožjem raz- gnati. Korejski ministri so se iz strahu pred razjarjenim ljudstvom zatekli v japonsko poslaništvo. Tokijo 22. julija Korejsko vojaštvo se je izkazalo kot popolnoma nezanesljivo in ker tudi japonske posadke deloma simpa-tizirajo s Korejci, je japonska vlada primorana, v Korejo poslati več zanesljivih polkov. Tokijo 22 julija. Uradro se razglaša, daje bilo pri zadnjih nemirih v Seulu ubitih 10 Japoncev, ranjenih'pa 30 Koliko Korejcev ie bilo ubitih, ni povedano. Sumi se, da zr aša število ubitih Korejcev več sto. Tokio 22 julija. Iz Seula jav ljajo z doe 21. t. m. Vlada je izdala manifest na narod, v katerem ga poživlja, naj ne krši nriru in reda. Na ulicah so po stavljene puške na stroj in napravljene barikade. V deželo do hajajo vsak dan nove čete japonskega vojaštva. London 22. julija Japonci bedo vtaknili v preventivni zapor vse dvorne dostojanstvenike, ker so na sumu, da so povzročili zadnje nemire London 22. julija. Angleški listi pišejo, da se korejski cesar pravzaprav ni odpovedal prestolu, marveč da se je samo regentstvo izročilo cesarjevemu najstarejšemu sinu. Umrli so v Ljubljani. Dne 18. julija: Ludovik Rovšek, dijak, 21 let. Kolodvorske ulice 32. Sepsis universalis. Konrad Friedberger, vojak, 22 let, je v Ljubljanici utonil. Dnn 19. julija: Fran Grošelj, redarjev sin, 11 me«« Konjušne nlice 2. Črevesni katai. — Ivana Benedik, delavčeva hči, 4 mes. Stre-liske ulice lb. Furumculosis. — Jožefa Steiner, pristava vdova, 80 let. Poganska cesta 15. Kap. Borzna poročila. Ljubljanska f Nalofbtfii pipifjl. 4-2°;, majska renti. . . 4-2°/0 srebrna renta . . 4°/, avstr. kronska renta, 4ff/6 , zlata , 4*/9 ogrska kronska renta 4*/. - zlata 4Q/. posojilo dež. Kranjske 41 ,•/, posojilo mesta Spljet 4l/i*.'o bos.-herc. železniško v posojilo 1902 . . . 4f/, češka dež. banka k. o. 4°/rt ■ * t ža t zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10J o pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 4*/č prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . jo/A prior. juž. žel. kup. 10 4V,% 4V.7. 4V& avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od L leoov, . . . od 1. 1864 . . . . j m tizske...... , 2em. kred. I. emisije m m ■ W; ■ w ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— I - turške...... Basilika srečk« . . , Kreditne » • • • Inomoške » • Krakovske 9 • . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , • • ? Ogr. „ , B . . • Rudolfove „ . . . Salcburške » . . . Dunajske kom. , * . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice . . . -Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » ■ • • Zivnostenske „ » • Premogokop v Mostu (Brtix) Alpinske montan . . , . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci . . • . . Rublji........ Dolarji........ Ljubljani'* 22, juliji IW7. Denar Blag 9715 9736 98 46 98 65 1 87-35 97 45 1152& 116 tO 92 90 93 10 i 110 65 HO'75 98 90 U9 90 104 bo 102 — 9986 10086 98 75 99 75 99 60 100 50 97 — II 9750 99 80 100- 1C2*80 103 80 98 76 99 76 98 - 99 - 99 25 j tO 25 98 5) 99 50 99 75 KO 76 99 90 98-"? i 99 76 | 2988S 300 85 100- 101 — 1 149 50 161 50 26U75 264 76 14--76 142 75 1 WT- 271 — 27J- 28 J- — 245 l2b < 92 &0 102-63 182 76 18375 20 36 22-35 480 — 430 — 80— 90 — 68 - 94- 62'- 44 3i 4630 27 — 29-— 65 76 — 84 50 9050 466 - 466 — 14360 144-60 65575 «6675 1796 1806 — 651 25 652 25 7C3- 754 — 841 — 240 — 738 — 738 — 691*60 692 63 2610 - ,62r- 540*50 541 50 254 — 269 — 610 - 616- 146 - 148- 11-36 11 40 1912 1016 18-62 23 68 »4-('2 24 10 117-60 117*80 9666 96-90 1-63 2*64 4-84 6 - žitne Pšenica z: Rž Koruza , * 1908 8 Oves oeno v Budim polti. Dne 22. julija 1007. TomL». i oktober . . za| 60 kf K • • • • m ^0 » m ivgnst . . . . W B a «»J . . . s 60 m n oktober ... 60 „ . 5 ceneje. 11-37 890 627 6 37 8 08 Heteoroloil&ie poročilo. ▼ial&a n%d morja« 06-4 Sradnjl uaonl tlak 7180 1 Uaa opazovanja Stanje barometra ▼ mm S6 s. > B * Vetrovi Nebo 23. 9. tv. 734 9 167 sr. jvah. oblačno 21 7. «j. 73*» 6 16-1 sr jjvah. jaano « 8L pop. 733 4 234 ar. jug jasno - 9. bt. I 732 1 52. 7. Bi 2 rop. 7?36 7333 18 0 del. obiač. »1. jug. 15 2 breBvetrno dež 2 9; sr. jug del. jaano "vn:'!. predv^erajHuja in vČerajfin)a tempe-r .tura: 19 6,, in 19 2*; norm,: 19-9° in 19 9° t/adavina v 24 nr*h 5 5 mm in /4 mm Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preljuba mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Jera Covše danes ob 6. uri zjutraj, po daljši mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 64 let, mirno preminula. Pogreb drage rajnice se vrši v torek, 23. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vožarski pot št. 5, k Sv. Križu. Bodi ji blag spomin. 2421 V Ljubljani, 22. julija 1907. Fran, Josip, Ivan, sinovi. — Helena in Marija, hčeri. — Terezija Lovse, sneha. — Vsi vnuki in vnukinje. Zlata smttaja Birolln, Pariz, Rim itd. Najbolje kozm. čistilo za toke Izdelnfe: O. Se y dl Stritarjeva ulice 7. a Na 10 se sprejme gospod. 2385—2 Poizve se na Karlovski cesti št. 8, I. nadstropje, vrata II. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXVII (1907). Izhaja po 4 pole ob selec v veliki oamorki po eden pot os mesec v zvezkih ter atoji -rte leto g K ao h, pol leta 4 K Oo b, čotrt leta a K 30 h. Zrn vae oeavstrijake dežele xx K ac h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. ..Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Izšla je zgodovinska povest v dveh delih Jtrciljoualci Ponatis lz »Slovenskega Naroda11. Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Tnrke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljndskega romana so zgodovinske, kakor so tndi glavni dogodki zgodovinski. Cena obema zvezkoma 2 krone, = po pošti 40 vin. več. zz= Na prodaj »„narodni tiskarni" in vseh knjigotržnicah. I Vljudno se priporoča I trgovina ' Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl tri M 10. Velika zaloga, solidno blago. 5518 Cono zmerne. 86 f icilacija vina« Podpisana uprava bo tndi letos 25. julija ob enajstih dopoldne na prostovoljni dražbi prodala okoli Prodajali se bodo letošoji in starejši letniki in sicer namizna ter najboljša namizna Vina po različnih cenah. Dražbeni pogoji se dobe pri upravi. 2390—3 Vlaki vozijo : iz L. j ubijane ob 7 uri 15 minnt zjntraj, iz Celja ob 7 uri 27 minnt zjutraj, — prihod v Brežice ob 10 uri 36 minut dopoldne. Dr. Ignacija grofa Attemsa graščinska uprava y Breticab ob S»Yi (Spodnje Štajersko). Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, pariš, JCavrc v Ameriko. Veljavno vozna liste In brezplačna pojasnila daje za vso slovenske pokrajine MT samo ~Wm 4526-32 oblastveno potrjena potovalna pisarna £]ubljana Dunajska cesta 18 Ejubljana v novi hiii „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu". liče se dobro vpeljana gostilna na račnn ali v najem. 2420-1 Pismene ponndbe pod Šifro „Št. 100" na npravni&tvo rSlov. NarodaM. od voznih koles, pripravnih za obijanje pohištva ob prevažanja ceno proda firma JAX na Dunajski cesti ftt 17 v Ljubljani. 2397-2 Učenca sprejme takoj v trgovino z meŠ. blagom Lambert Mally Medija-lzloke pri Zagorju ob Savi. 2381-3 e e ♦ e Kavarna ,Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 osaktorek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo :. vso noč odprta.. Z odličnim spoštovanjem £ Leo in Fani Pogačnik, g x * rrrxiinir.tntixza Gospodično s trgovskim kurzom, vešča stenografije in pisanja na stroja, tiče primerne SlUtbe. 2419-1 Ponudbe naj se blagovolijo poilati pod Šifro „S. R. 14" na upravništv BSlov. Naroda". 14 let star, krepak, razumen se želi učiti strojnega ključar s t v*. — Kdo ga sprejme v uk? Ponudbe s pogoji je poslati c. kr„ okrajnemu sodišču v Ljnbljani k štev. P VIII 352/3. 2401 a G. kr. okr. sodišče v LjubNi, odd. VIII., dne 18. julija 1907. Več lepih in zračnih stanovanj z lepim razgledom se Odda za novembrski termin v novo zgrajeni hiši nasproti Elizabetne otroške bolnice (pri novi gimnaziji) ulice Stare pravde, ob8teiečih iz 1 in 3 sob k vsakemu stanovanju pripada še predsoba, shramba za jedila i. t. d. Natančneje se poizve v Židovskih ulicah št. 5, I. nadstropje. 2sat: dobite, če rabite Knorra jasne klobasice I Knorra grah. klobasice a 16 v. Knorra poatne juhe i., Št. 110 pr. Razpis službe primanja. praznjena Na medicinskem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je služba primarija s katero je združena letna plača 24C0 K ter pravica do 6 v pokojnino vštevnib petletnic po 200 K. Poleg tega uživa primarij aktivitetno doklado 500 K io 10 °/0 dravinjsko doklado od temeljne plače. Prosilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter imajc do&azati posebno usposobljenost za sanostojno vodst«o medicinskega oddelka. S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dosedanji zdravniški delavnosti in specialni strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisapju podprte prošnje je predložiti dO 26. avgusta 1907 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljnbljani, dne 12. julija 1907. 2354-: pes. kr. avstrijsko državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod lx LJubljane Ju±. iel: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, T rbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8.septembra.) 7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*00 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) n 4.0 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a.4» popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- io zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"ive6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. io-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Lfnbllano Int. tel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 4-5 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Trbiža Straže-Trbiža, 1. maja 1907. leta. II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce- lovca. Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gc-rice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. ii-io predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6«B0 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija) Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7io zveOer. Mešani vlak v Kamnik. 10*00 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sam . ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 0-40 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6*lO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje« evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende. 44 99 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z veeeltozl wlo« anitUo-n»rodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni ZMtOp V L]ut>l]ailij cigar pisarne so v lastnej banSnej hiSi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniajih cenah. Škode oenjuje takoj in najkalantneje. UŠiva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra? to Pustoš lemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. 37 13 47 1316