tjiittfaiia, četrtek 24« decembra I93I Cena * Din Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180, Wien št. 105.341. Današnja, božična številka »Jutra« obsega 32 strani z raznovrstnim in zanimivim gradivom in številnimi slikami. Med drugim prinaša na 19. strani običajno božično nagradno uganko za mladino, priljubljena priloga »Mlado Jutro« pa ima dvojni obseg. Prihodnja redna številka »Jutra« bo izšla v nedeljo zjutraj. Vesele božične praznike vsem naročnikom, čitateljem, inserentom in s4&udnikom! Revizija uredbe o nabiralnih stanovanjih Nova uredba prinaša državnim nameščencem, ki imajo naturalna stanovanja, znatna olajšanja 'Reograd, 23. decembra, M. Proti uredbi, ki se tiče odtegljajev za naturalna stanovanja državnih uslužbencev v državna h, odnosno javnih zgradbah, so bile, kakor znano, izrečene mnoge upravičene pritožbe; tudi narodna poslanci so zato uvedli akcijo, da se ta uredba temeljito revidira. Minister financ g. Djordjevič je v pravilnem ocenjevanju trdot, ki jih je povzro-čevala dosedanja uredba, pripravil revizijo. bi je bila na včerajšnji seji finančno-efkonomskeya komiteja ministrov v načelu sprejeta. Pričakovati je, da bo nova uredba še pred novim letom objavljena. Osnovno načelo pri reviziji dosedanje uredbe je. da noben državni uslužbenec ne more plačevati za naturalno stanovanje reč. nego znaša njegova osebna draginj-efca dokiada. Drugi princip, ki je bil usvojen. je ta, da stanovanja, ki so po obstoječih specijalnih zakonih posameznim državnim funkcijonanem nakazana kot brezplačna službena stanovanja in tvorijo, kot taka torej na eni strani sestavni del njihovih prejemkov, na drugi strani pa so v neposredni zvezi z izvrševanjem službe, ne pod:ležejo ekvivalentu. To so n. pr. stanovanja sreskih načelnikov, upravnikov bolnic itd. Pod uredbo tudi ne spadajo ekvivalenti, ki so, kakor n. pr. za učitelje, s speci jalnim zakonom že fiksirani. Odškodnino za naturalna etanovanja bodo torej ,v bodoče plačeval« tisti državni nameščenci, ki uživajo ta stanovanja kot beneficiran. Vrednost teh stanovanj se bo v bodoče ocenjevala po naslednji skali: V. prvem dravinjskem razredu vsaka soba 200 Din. postranski prostori pa 120, odnosno 80 Din; v drugem dravinjskem razredu vsaka soba 150 Din, postranski prostori pa 80 do 50 Din; v tretjem draginj*fccm razredu vsaka soba po 60, postranski prostori pa 30 Din. Te postavke se za uradnika IX. in X. razreda, • za- dnevničarje in zvaničnike, še znižajo za 30 odst Glede učiteljstva bo najbrže ostalo pri določbah osnovno-šotekega zakona. Nova uredba prinaša državnim nameščencem, ki imajo naturalna stanovanja, znatna olajšanja. . Omejitev potovanj Avstrijcev v tujino Avstrijska Narodna banka je tako omejila nakazovanje tujih valut za potovanja v inozemstvo, da so skoro popolnoma onemogočena Dunaj, 23. decembra d. Avstrijska Narodna banka je izdala včeraj nove odredbe giede nakazovanja deviiz »n valut, ki praktično popolnoma onemogočajo nakazovanje valut za potovanja v inozemstvo. Po prvotnih določbah devizne naredbe je mogel vsak Avstrijec kopiti vsaka dva meisca proti predložitvi potnega lista in voznega listka na avstrijski železnici do meje za 300 šilingov tujih valut po otioi-sotoem tečaju Narodne banke. Narodna banka je sedaj odredila, da ne zadostuje zgolj predložitev potnega lista in avstrijskega voznega listka za kakršnokoli naika-®ilo deviz ali vaiut, pač pa je potrelbna predložitev voznega listka za železnico v inozemstvu v vrednosti najmanj- 15 šilingov, da se more dobiti tujih valut v vrednosti 10 šilingov. Kdor I>ma inozemski vozni listek v vrednosti 30 do 50 šiidngov, pri- I dobi pravico za nakup valut za 50 do 200 šilingov. To nakazilo valut je vezano obenem na predložitev potnega lista in na izjavo, da nima prosilec nobenih derviz aH valut. Tudi finančni zavod, ki nakaže valutni znesek, mora podati izgaivo, da je prepričan o resničnosti vseh okoliščin. Neka-zovanje valut na avtotniptike je bilo % včerajšnridira dnem popolnoma ustavljeno. Posledica tega ukrepa bo popolno onemogočen je vsakega potovanja Avstrijcev v inozemstvo zaradi zasebnih naimenoi*, p* tudi znatna omejitev poslovnih potovanj. Dovoljenja. Narodne baoke za nakazilo večjih množin "vahit za patavaiaja zemstvo bodo izdana samo, če gre v resnici za neodložljive posle. Da bo s tema v znatni meri omejena tudi trgovina, je samo ob sebi umevno. Japonska konkurenca na svetovnem trgu Zaradi odprave zlatega standarda ograža Japonska angleško bombažno industrijo ter francoski uvoz v Indokino London, 23. decembra AA. Statistični urad za trgovino z bombažem opisuje v svojem septembrskem poročilu, kakšne posledice je imela ukinitev zaatega standar-ta v Angliji za trgovino z bombažem in na bombažno 'industrijo sploh. Poročilo ugotavlja, da bo bile prve posledice ugodne in da je mogla bombažna industrija povečati svoj izvoz. Potem pa se je položaj poslabšal, ker so ukinile svojo zlato valuto tudi druge države, toi sodelujejo pri izvozu bombaža z dvema tretjinama. Najhujši udarec je prejela Anglija od Janonske, fci je razvrednotila svej jen, da zaščiti svojo bombažno industrijo pred angleško konkurenco. Japonska je pripravljena znižati cene bombažne industrije tako daleč, r,a bo vzpostavljena relacija napram angleški industriji, kakor Se biila septembra meseca. Poročijo ugotavlja zatem, da bo .japonska industrija ogražala angleško bombažno industrijo pred vsem na Daljnem vzhodu in v vzhodni Afriki, v južni Ameriki in na bližnjem vzhodu. Pariz, 23. decemfbra AA. V odfbora za komisije je predsednik podal poročilo o posledicah, ki ibodo nastale za Franc'do in za njene kolonije zaradi ra-a vrednoteno a japonske valute. Japonska- industrija bo na podlagi tega pocenila svode prošavode in jih v velikih količinah vrgla v Indokiino. Francoski šmtdustriji in francoskemu izvozu bo s tem nastala huda konkurenca, ^lani odbora so se zahvalili predsedniku za poročiio 'in so pozvali .vflado,. naj odkloni japonsko zahtevo po znižanju carin zair"7 japonskega blaga >v Indokino. Usodna nesreča v vatikanski knjižnici Podrl se je centralni del palače — Več človeških žrtev, med njim! znanstvenik dr. Vattasso Rim, 23. decembra, ž. V Vatikanu ee je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. Podrla se je streha centralnega dela vatikanske knjižnice. V knjižnici so popravljali lokale pod salonom Siksta V. Neki delavec je 6icer že na vse zgodaj opazil na stropu salona večjo razpoko in je tudi hotel to prijaviti mojstru Med delom pa je na razpoko m>-zabil. Proti večeru, ko so delavci že skoro nehali z dnevnim delom, pa so nenadoma ouli. kako je pričelo pokati tramov je. Z vso naglico so zbežali na bližnje dvorišče Belvedere in tedaj se je že zrušil centralni del stavbe Podrla se je streha nad salonom in pod salona samega. V tem delu stavbe je ostalo še pet ljudi, štirje delav-vi in dr. Vaittasso, ki je študiral v konsul-tacijski sobi neke knjige. K sreči so se 9esuli le srednji deli salona in drugih 6ob. tako da so police za knjige, ki so bile prislonjene na stene, ostale večinoma nepoškodovane. V policah je bilo naloženih 20.000 knjig in zvezkov. V eni izmed sob so bila dragocena darila raznih vladarjev iz preteklih etoletij. med njimi tudi krstni kamen iz marmorja, ki ga je daroval Piiu IX. Napoleon III. Stavbo samo je gradil arhi+eikt Fontana leta 1585 po naročilu papeža S fcsta V. Delavci so o nesreči takoj obvestili vatikanske oblasti. Vatikanski guverner Se-rafini je alarmiral vatikanske in rimske gasilce. Gasilci so prišli v nekaj minutah ria pomoč. Previdno so odstranjevali ruševine, da se ne bi pokvarilo, kar je morda pod njimi ostalo še celega. Med ru- ševinami so našli štiri delavce, ki so ponoči umrli in mrtvega učenjaka dr. Vat-tassa. Ko so obvestili papeža o dogodku, je takoj zahteval, naj ga 6proti obveščajo o razvoju reševalnih deL Rim, 23. decembra. AA. Davi so našli pod ruševinami vatikanske knjižnice, ki se je podrla včeraj popoldne, tri mrtve delavce. Ponoči so našli truplo profesorja Vattasa. Menijo, da leži pod podrtinami še pet mrtvih. Nesreča grškega parnika Pari«, 2a decembra. A A Iz Smirne poročajo, da je grški prekooceanski parnik »Aris< nasedel blizu Jenikale ob vhodu v Dardanele. Na pomoč poklicani vlačilci so takoj začeli reševalna dela. Upajo, da bHo parnik rešili iz neugodnega položaja. Nezgoda avstralskega letalca London, 23. decembra. AA. Letalski poveljnik Knngsford Smuitb se je moral na povratnem poietn v Avstralijo ustavi tS med Hamiblom in Croydonom blizu Swam-leyja v Kontu. Pri pristanku se je letalo »Južna Zvezda« zarilo v sadna drevesa iln pni tem polomilo vse tni propelerje. Pilot an njegova dva potniika so ostali nepoškodovani. Angleški primanjkljaj London, 23. decembra AA. Po uradni statistiki znaša proračunski deficit 217,937.000 funtoiv. USPEH BASELSKIH POGAJANJ Odločitev o plačilni sposobnosti Nemčije pridržana reparacijski konferenci vlad — Poročilo baselskih strokovnjakov bo objavljeno danes Berlin, 23. decembra, d. Zadnje vesti iz Basla o poteku seje redakcijskega odseka za poročilo strokovnjakov so vzbudile v berlinskih političnih krogih precejšnje neraz-položenie. Upali so, da bo zaključno poročilo vsebovalo razna priporočila in pobude, zvedelo pa se je, da v posvetovalnem odboru sporazum ni bil dosežen in da bodo zaradi tega izostala vsa priporočila ter bo odločitev v plačilni sposobnosti Neniriie popolnoma pridržana prihodnji reparacijski konferenci vlad. S tem je tndi vprašanje, ali naf s«e prizna prednost reparacijam ali zasebnim doleovom, ▼ slavnem rešeno proti interesom Nemčije, kar pomeni, da se priznava reparacijam še nadalje prednost. Mesto, kjer se bo vršila reparacijske konferenca viad, še ni določeno. Govori se tudi. o Lau-sanni, ker se je pokazal proti določitvi Bruslja ali Haaga od gotovih strani odpor. Basel. 23. decembra, d. Za včeraj napovedana plenarna seja zasebnega odbora banke za mednarodna plačila je bila odpovedana. Na zasebni seji so skušali likvidirati predloge o nemških reparacijah, ker 6e delegati Franci ie. Belin je in Jugoslavije niso hoteli več udeleževati sej. Na tej seji je bil odobren prvi del poročila, ki obravnava položij Nemčije. Drugi oddelek, ki govori o vzro- kih krize, je bil prav tako v večjem delu odobren. Razprave so se danes nadaljevale. Redakcijski odbor je imel tudi včeraj popoldne sejo, katero pa sta dr. Melhior in Ris* kmalu zapustila, da stopita v 6tike s člana svojih delegacij. Pogajanja eo dospela na zelo kritično točko, ker je francoski delegat ugovarjaj proti vsebini zaključnega poročila, v kolikor obravnava vpliv reparacij na splošno svetovno krizo. Prof. Rnst, podpiran od jugosloveni c-ga delegata, ni hotel priznati, da ;e škodljivi vpliv reparacij na splošni gospodarski položaj tako velik, kakor meni večina odbora in kakor je trdil v svojih izvajanjih Cotijn. Pariz, 23. decembra, d. Razprave strokovnjakov v Baslu so neposredno pred zaključkom. Poročilo posebnega odbora za mednarodna plači'a opisuje v jasni luči gospodarski in finančni' položaj Nemčije. Posvetovalni odbor priporoča po došlih vesteh, naj se v Youngovem ' načrtu 'predvideni dveletni moratorij Nemčiji dovoli, če zaprosi zoni. Vsa druga vorašanja so pridržana rešitvi mednarodne konference vlad za dolgove in reparacije, ki bo sredi januarja. Berlin, 23. decembra s. Kakor poročajo vz merodarnih krogov o sedanjem stanju pogajanj v Baslu, je bij o treh poglavjih poročila Izvedencev dosežen sporazum. Sedaj razpravljajo o formulaciji poglavja, ki govori o vzrokih in posledicah krize. Večina v odboru zahteva, da se v tem poglavju poudari vp.liiv reparacij na krizo, dočim hoče francoski delegat v tem delu poročila •izrecno-poudariti, da je Nemčija sama kriva svojega gospodarskega položaia Kljub, raznim nasprotstvom upajo v poučenih kro gih, da bo še danes prišlo do sporazuma. Basel, 23. decembra s. Zaupni razgovori, ki so trajali skoraj neprestano od 10. do 17. ure, so bili zaključeni. Ob 22.30 se je vršila plenarna seja. na kateri je posvetovalen odbor zavzel svode končno stališče glede sestave zaključnega- poročila o nemškem gospodarskem položaju Po končanih popoldanskih razgovorih je angleški delegat Layton sporočil novinarjem, da bo poročilo še pred polnočjo podpisano od vseh članov. Iz tehničnih vzrokov še ni mogoče, da bi bilo poročilo že danes objavljeno,, pač pa bo objavljeno jutri. Poročilo bo obsegalo 20 stTani z raznimi prilogami. Hitlerjeva in Vatikan Stremlfenja nemških narodnih socialistov, da bi pridobili za svojo akcijo katoliško duhovščino Berlin, 23. decembra. AA. Politični krogi pozorno motrijo stremljenja mscijonahrib socijaiistov, da bi se približali Vatikanu in tako pripravili teren za sporazum z nemškim centrom. Po informacijah, ki so prispela V Nemčijo iz Vatikana, ie kongregacija za izredna verska vprašanja baje že sklenila, da bo priporočila nemškim škofom, naj se približajo naci ionalno - socijalističnim voditeljem. Poročilo o tem je objavil list >Mittel-reinisehe Volkszeitung«, ki se sklicuje rta potrdilo iz cerkvenih krogov. - Najbrž pa to poročilo ne bo toSrfO niti po vsebini, niti po obliki. Nemški škofje niso dali nobene izjave o kakem sklepu kongre-gacije glede vprašan i? hMnSkifi ftSeijdn&Irtm socijaiistov. Prav malo takoj po izročitvi svojega odpoklicneg-.t pisma avstrijskemu zveznemu predsedniku vrnil v Beograd. Na recepciji, ki jo ;e priredilo naše poslaništvo ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja po odpravniku postov Jurišiču, je jugoslovenska kolonija na Dunaju spreje'a poslanika dr. Anajaljno-viča z velikimi ovacijami. Pomanjkljive deklaracije pri izvozu v Italijo Beograd, 2\ dec. AA. Nekatere italijanske carinarnice se pritožujejo, da pri naših izvoznih pošiljkah često niso pravilno izpolnjene mednarodne prijavnice. Zla-s+i manjkajo podatki: 1. O vrednosti blaga, poleg količine v kubičnih metrih ni označena teža; 2. pri pošiljkah lesa se poleg navedbe količine v kubičnih metrih pogreš-no opušča teža, 3. pri pošiljkah, ki vsebujejo več vrst lesa, se pogrešn.o opušča navedba teže za vsako vrsto lesa posebej. Ker vse te pomanikljivosti ori navedbi podatkov za mednarodne prijave carinama m škodujejo našemu izvozu in izvoznikom, se zainteresirani krogi opozarjajo, da navedejo na prošnji točne podatke. Nove kolekcije luksuznih cigaret in cigar Beograd, 23. decembra A A. Za božične praznike je uprava državnih monopolov izročite v promet večje kolekcije luksuznih cigaret in cigar. Te kolekcije se dobe v specijalnih luksuzno opremljenih škatljah v vsaki boljši prodajatni tobaka, v manjših krajih pa pri zakupniku prodaje tobaka na debelo, in sicer kolekcija luksuznih cigaret za 74 Din. potovalna kolekcija cigaret za 42, velika kolekcija cigar za 180 Din ia mala kolekcija cigar za 100 Din. Ratifikacija Hoovrovega moratorija Pariz, 23. dec. AA Havas poroča iz Wa-shingtona, da je senat z 69 glasovi pro^i 12 sprejel predlog zakonskega načrta o ratifikaciji Hoovrovega moratorija. Senat je v celoti odobril besedilo, ki ga je poprej že sprejel parlament Božič v krizi Letošnji božični prazniki vzbujajo kaj malo liričnih čuvstev. Govorite s komurkoli, vsak ima svoje izredne skrbi in ljudje, ki ne bi tarnali o slabih časih, so danes občudovanja vredna izjema. Saj je res, da smo pred letom dni prav tako tožili o gospodarski krizi in negotovem mednarodnem položaju in da jc nekoliko pretiravanja in črnogledstva sploh v ozračju našega časa. Toda danes bo tudi stoprocentni optimist previdno priznal, da je lani ob božiču bilo še nekako bolj idilično in da si takrat lažje varoval dragoceni zaklad svojega zaupanja v dober razvoj stvari. Letos v septembru se je po V3em zapadnem svetu zgodilo nekaj, o čemer si najboljši strokovnjaki niso na jasnem; v tako zvani gospodarski krizi je nastopila komplikacija, ki še vedno drži ves za-padni svet v večji ali maniši napetosti in povzroča vročične pojave, ki brez dvoma še bolj slabijo zapleteni organizem svetovnega gospodarstva. Ni ga še socialnega zdravnika, ki bi mogel reči: Imam uspešno sredstvo, na mah bo vse popustilo in stanje bo zopet normalno. Ce bi mogli za božič ljudem uspešno kaj želeti, bi jim predvsem želeli sredstva, s katerimi bi se iznebili more, ki leži sedaj prav na vseh. Ko bodo torej zopet zapeli božični zvonovi in se bo po tisočletnem obred-niku katoliške cerkve oglasila angelska blagovest, namenjena »ljudem, iti so dobre volje«, se zavedajmo, da nam je tak mir letos potrebnejši nego kdaj urej. Predvsem pa je treba, da smo v teh trdih časih res ljudje dobre volje in da vsak po svojih močeh prispevamo k olajšanju obče usode. Korist in prospešnost optimizma se ne kaže tedaj, ko človeku gre dobro: na mehkem fotelju je zdrav človek kaj lahko svetlogleden. Vera in zaupanje se najbolj uveljavita tedaj, ko črnogledec vrže puško v koruzo, optimist pa naredi devet in devetdeset neuspelih sov, da pri stotem doseže svoj smoter. Tudi glede obče usode je danes tako: ali se fatalistično vdajaš svojim občutjem in tožiš o slabih časih, ali na na pravem mestu zasučeš rokav in primes za delo. To je merilo, ki danes deli ljudi v dva tabora, izmed katerih mora doseči to, kar se da, samo tabor dejavnih politikov, gospodarjev, socialnih in kulturnih delavcev, najsi bodo no tem že voditelji ali navadni državljani. Kakor pa je naoačno, venomer samo tožiti o slabih časih, kot da bi Driha.icli odnekcd z neba. ne pa iz ljudi samih, tako je tudi nanačno prikrivati, da so današnji časi kritični. Čeprav nihče ne nožna izdatnega sredstva za zažel ieno korenito izboljšanje današniega svetovnega- položaja, je vendar nad vsak dvora jasno, da ga prazno tarnanie prekriža-nih rok ne more ozdraviti. Vse se lahko zgodi, toda čudežen preobrat se ne more. Javno življenje ni loterija, v kateri bi ta ali oni narod lahko zadel glavni dobitek. Vse hodi svoja oota ia samo smotrno prizadevanje, samo dejavno so- cialno življenje lahko korak za korakom izboljša položaj. Da leži na voditeljih narodov in držav usodnejša odgovornost nego je ležala v normalne.iših dobah, je jasno. Prav tako pa smo za občo usodo soodgovorni tudi mi sami. Če iam čas narekuje omejevanje potreb, večjo varčnost, intenzivnejše delo, socialnejše ravnanje, strožjo zavest odgovornosti, tedaj to ne velja samo za one. ki so na krmilu, niti samo za one, ki se iim godi dobro, marveč velja za vse. Drav vse. Vsak bi moral v tem času misliti na obče interese in smatrati svoj položaj za odgovornejši nego ga je smatral doslej. To se danes predvsem zahteva od ljudi, ki so dobre volje, in samo oni morejo reševati svet. Vzlic vsej meglenosti položaja, v katerem tiči današnji svet, pa je jasno dvoje: Današnja gospodarska kriza ali kakorkoli že imenujemo daljnosežni Dro-ces, ki muči svet od kitajskih obal preko vse Azije in Evrope daleč do južnoameriških planjav, kaže splošno povezanost socialnih interesov. Minili so časi, ko je lahko bil bosrat človek neza-interesiran na usodi drugih ljudi. Današnji položaj nam kaže. da ie bogastvo docela fluktujoč nojav; danes je tu, jutri tam. Čim boli se slabi kupna možnost množice, bolj je ogrožena produkcija. V skladiščih nakupičeno blago lahko postane huda nadlega in vzrok bližajočega se siromaštva; samo promet mu daie resnično vrednost. In zonet. je zaman misliti, da bo delavec izbolišal svoj položai. če čim boli oslabi delodajalca. O socialni solidarnosti smo imeli ™nogo teorii: prišla je velika kriza in ie živo pokazala, da propadanje kapitala novzroča obubožan ie množic in obubožan ie množic sili kapital k nroDadu. Nikdar se ni skunnost usode kazala tako očitno kot se kaže sedai. Zato se bo sedanja kri^a. ki io v znatni meri povzročata oeromno nesorazmerje med nroduk-ciio in konsn^om in slaba razdelitev r>rorhik+ vpoštevanje. Ne zahtevamo tu carin, ki bi podražile življenje in ki bi le maloštevilnim po^dincem daialp bora*«* r^nte: gre za interen* širnk'h s!oW delavstva, katerega za^ncii+pv in zaslužek postajata v današnjih dneh vedno bolj nesigurna, plača vedno nižja in možnost zaposlitve novih meči vedno manjša. Našo trgovinsko politiko bo treba usmeriti na druga pota in jo prilagoditi novemu mednarodnemu položaju. Ne smemo in ne moremo ostajati pasivni napram vsem ukrepom inozemskih držav. ki prinašajo udarec za udarcem našemu uvozu in povzročajo vedno večji zastoj poslov tudi na domačem tržišču. Položaj dravske banovine je pri tem zaradi njene specijalne go-s-po-darske strukture, zaradi njene periferne lege in zaradi njene industrijske razvitosti posebno težaven. Njene interese in zahteve je premnogekrat težko spraviti v sklad z zahtevami ostalih, pretežno agramih banovin, ki zastonak) v vprašanjih gospodarske politike često ravno nasprotno stališče od našega. ki stavl.iaio v ospredje agrarna vprašanja, ki našega kmeta ne interesirajo. in gledajo na in-dustriio kot nepotrebno zk>. V takih primerih ne bo lahka naloga uveliaviti z uspehom naše s"ee';elnp težnje, ki na so za naše kraje mnogokrat nrav živiieniske važnosti. Ne pod'vn interno tp-žknč. ki i;h bo treba obvladati in dobro se zavedamo, da nes+abv\st on'';k na vsem svetu nrav posebno ureHUev mmnta- i'Tl Kopenhagen, 23. dec. 5. V Kopenhagnu je umrl v 84. letu starosti liberalni politik in bivši danski finančni minister Edvard Brandos brat zn»n»!?a literarnega kritika ic publicista Jurija Brandesa. Sofijsko pismo Sofija, 20 decembra. VseučiMško dijaštvo Be je po zadnjih krvavih demonstracijah proti prof. Carmovu zopet pomirilo, ker je doseglo svoj cilj, čeprav z jako težkimi žrtvami. Saj ie bilo nad 150 ranjencev med diiaštvom. in ranienih je bilo tud veliko število organov varnostne oblasti. Akademski senat, ki ie uvedel strogo preiskavo, je včorai izdal svoie službeno obvestilo. v katerem pravi predvsem, da je v smislu vseuSiliške avtonnmiie samo akademski senat prstoien. da določa, kaka predavanja naj se vrše na vseučilišču in kateri profesorji naj predavaio Diiaštvo. ki mora spoštovati, in braniti vseučiliško avtonomijo, nima pravice, da bi se vmešavalo v pravice senata in določevalo, kateri profesorji naj predavajo, kateri pa ne. Senat javlia nadalje svoj sklep, da se bo izvršila stroga preiskava o odgovornosti za izerede. ki so se dogodili na vseu5il:šču 16. t m., in da zato odgodena vea predavanja do konca tekočega mesca. Dijašlvo in vsi krosi. Id iim pri srcu avtonomiia in ugled vseučilišča ter splob normalno življenje v sedanjih težkih časb, nai ohranijo hladnokrvnost in o>'ajšajo nalogo odgovornim č-initeliem. Končno sroroča akademski senat, da je vzel na znanje sklep profesoria Aleksandra Canko-va. ki mu sa ie narekovaja nemožnoet da s«« zavaruje svoboden pristop v predavalnico da namreč začasno odgodi svoia predavania Kakor se zatrjuje v poučenih krogih. s<-io tako našel primeren način za defin tivno izločitev bivšega ministrskega predsednik.-! Aleksandra Cankova iz profesorskega zbo ra sofijskega vseučilišča in ie torei dijaštv« doseglo svoj namen. Aleksander Cankov »p po sedanji začasni odgoditvi svoiih d rediva ni golovo ne vi-ne več na vseučilišč Tudi drugo važno vprašanie. katero v veliki meri zanima vso bolgarsko javnost vprašanie amnestij, se ie te dni Približalo končnoveljavni reš'tvi. Našel se je namre?-po dolgotrainih posvetovanjih v vladi vendarle nač;n, ki omoTCČa amnestiio in povr nitev v dom-ovino vsem zemljede-lskim emigrantom, nr' čemer t>i so izvzeti komunist' bivši štiri« zem'?edelski min;=tri in končno tudi oni emigranti, k' so sodelovali pri bo'iiiških naoart:h<. s čimer so pač mišljen' makedonstvuiušči. Med bivšimi zemliede^-skimi ministri sta Aleksander Obov Ln Kasta T odo nov. na katera se amnestja ne bo nanašala, pač pa se ie našel nnrn za nekak r pomiletitveno amrjest io Nedelika Atanasn-va in Hrista StoiauOva. Ta dva sta b'k namreč obsotens na smrt in bi zato amnesti ja ne mogla veliati za niu. T^eba ie lo-ei, da Jn nomilosti krali 'n se smrlna obsodba 'v.pro meni v robi io. T oda tudi tu ie še zadriiek v zakonu, ki določa, da mo^e krali r>omi1osiih samo ob^oience. ki že izrolniuleio kazen, dočim sta bi'ia Atan^sov in Siojanov ob»o'enj» ko sta se nahaja žo v emigraciji. Zato ce» bo dodal amnesti-sV^mu zikonu poseben dodatek, ki daie kralju pravico, da pomPost-tudi poUfčne obsojence, ki še niso nastopil' kazni. Tako se bo amne't;'a morria upor«biti tudi 73 ta dva bivša zemPedelska voditelja. naio?ia pristaša in sodelavca Aleksandra Sbmiboiiiskesra. Ker je s tem fmne«l;'sVo vprašanie reš» no tako, da moreio to rešitev sprejeti tudi rembedelfi. bo vladq »rotovo v naikraišem času nredložil/i narodnemu sob^aniu amnp-sfciiski zakonski načrt v končno odobritev vr» bo t?ko em:granfom mogoča povrnitev v domovino še pred r>ravo«tavn:m P>o'"ireni. Amn^tiia torei ne bo s-fošna, lenive? !»* obvelialo načelo ministrskega predsednika Mušanova. ki ie oonovno no^darinl. da ne moreio biti amnestlrani liud'e. ki bi b'Ii nevarni iavnemu miru in redu ter splošne-mu pomirieniu. ki si ga ie postavita vlada ;>narodnega bloka* kot eno glavnih točk na svoi program. Da se med take nevarne lin rti šteieio tudi o=e!>e. ki so vse. kar so zmogle, žrtvovale za dobrobit naroda in iih je prav zato tako kruto preganial nreišnji >d^seto-iunski« rež:m. ie nač nekoliko čudno in znak. dn v Bolgar«t-i tudi pod novim režimom >narodneg3 bloka« še ni vse — čisto! Pomožna akciia v Mariboru Maribor, 23. decembra. Nedavno se je v Mariboru osnovala pomožna akcija, da vsaj trenutno omili bedo siromašnih slojev. Mestna občina je naklonila v ta namen 136.000 Din kar pa nikakor ne zadostuje. Dosedaj je že pri socijal-nem uradu prijavljenih nad 900 siromakov ki so izročeni bridki usodi. Pretekli teden so bile v mestni posvetovalnici ponovno seje odbora pomožne akcije, kateremu nače-luje župan dr. L i p o 1 d ter je bilo ugotovljeno, da pomožna akcija do sedaj ni našla pri občinstvu pravega razumevania in odziva. Dosedaj nabrana vsota 44.700 Din je ravnost malenkostna za tako veliko in nujno pomoč. Zato je bilo sklenjeno, da se ašla pravo razumevanje in odziv pri meščanstvu. ProstvoUni prispevki naj se po§li1ajo me-"tni blagajni, ali pa izroče pooblaščenim ->abirelcem, ki so brez izleme odlični predstavniki t>ri pomožni akciji sodelujočih ■"ruštev. Prispevke v b'asru pa naj daroval-'»i izroče socijalno pollfčnemu uradu al' vh odrta io nabiralcem pomole nkrile Izposoievalniea ttloSč ln vem H"!! »»o^fiip ^anes ««• tno od 8. do 14. ure. 15819 Minister dr, Albert Kramer: Naporno delo za lepše diil Težke skrbi pritiskajo narode in države in gospodarska kriza posega s svojo koščeno roko malone v vsako družino. Gospodarska oerturbaciia postavlja na glavo mnoge osnovne pojme našega dosedanjega gledanja na razvojne Dogo-je človeške družbe. Zgodovina kulture in civilizacije pozna le malo tako nemirnih obdobij, kakor je današnje. In še nam sleherni dan prinaša nova -Tobova Doročila o katastrofah, ki sledijo druga drugi in udarjajo sedaj eno, sedaj drugo državo. Težko, zelo težko ie postalo živlienie tudi pri nas. Zaradi enostavnejše konfiguracije našega gospodarskega življe-nia se splošni evropski in svetovni kritični pojavi sicer ne odraža io v težiib katastrofah, toda tudi naš človek ječi pod vedno neznosnejšim bremenom splošne stiske. Predvsem je kriza naše ga kmečkega doma. osnovne edinice ns še narodne moči dosegla svoj vrhunec Cena poljedelskim pridelkom je padi? daleč, daleč ood znosni minimum. Izvov presežkov naše noljske. živinoreiske, vi nogradniške in šumarske produkcije je zaradi obrambne akcije držav, ki so bil«" naši kupci, malone popolnoma zastal Tudi notranji konzum pada. Na drug:' strani na so javna bremena ostala v.p. stari višini in cene potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, so ostale nespremenjene. Naša kmečka hiša je tako brez denarja. S tem pa je tudi naši obrti in industriji odtesrnjen glavni konzument in kriza kemčkega stanu avtomatično vleče v svoj vrtinec, zlasti v naši ožji domovini, tudi industrijo ter z njo naše delavstvo, ki pada v vse težje neprilike. Ne malo po lastni krivdi smo se počet-kom jeseni vladi tudi zločinski ofenzivi ki je iz političnih razlogov pričela širiLi nezaupanje v naš dinar; in je z odtegnitvijo neštetih mili jonov in javnega prometa prišlo naše denarništvo v teža v r.oiožai. Naša gospodarska politika v tej situaciji gotovo ni bila vedno brez pogrešk. Toda nesporno je njena osnovna linija pravilna: za vsako ceno držati vrednost našega dinarja, premagovati kritične situacije brez radikalnih ukrepov, ki jih naša gospodarska struktura ne vzdrži s sistematičnim nadaljevanjem konsolida-cijskega dela jačati ugled naše države in vero v njeno solidnost, vztrajno iskati možnosti za povečanje našega izvoza in za vzdrževanje obratov v naši industriji in končno, a ne v zadnji vrsti, z izgraditvijo dosledne in preudarne štednie v našem javnem gospodarstvu zmanjšati izdatke in s tem bremena, ki se narodu nalagajo, ter z najstrožjo izvedbo proračunskega ravnotežja postaviti vse javne račune na realno in solidno bazo. Sredi te krize je naš narod izvolil svoj novi parlament. Poveril je poslancem težko in odgovornosti polno nalogo, da vso svojo pozornost in vse svoje sile posvetijo gospodarskim in socialnim problemom in da v tej smeri iščejo izhoda iz sedanjih hudih časov. Narod ie svojim poslancem to nalogo precej olajšal s tem, da jih je osvobodil starih strankarskih okovov in jim omogočil, da ga povedejo v enotno vsedržavno politično organizacijo. Tako se bo zakonodajno delo moglo Slovenska pesem v Bukarešti Prijatelj našega lista nam javlja iz ru-mumske prestolnice o lepo uspelem slavju na dan kraljevega rojstnega dne 17. decembra, ki so ga priredili častniki 9. lovskega potka, kojega imejitelj ie naš kralj. Ča-stmi-ski pevski zbor je ob tej priliki zelo lepo zapel tudi dve slovenski pes-mi, in sicer T-oavčev zbor »O mraku« in narodno pesem »Zagorsko.«, čeprav ie rumunski-m časi'nikcxm naš jezik popolnoma tuj, je bilo izvajanje prav dobro in je doseglo veliko navdušenega priznanja. Tudi na koncertu. Iti ga je priredila v čast kraljevemu rojstnemu dnevu jugoslovenska kolonija v Bukarešti, se je glasila naša pesem in naša beseda, članica bukareške opere je s toplim občutkom zapela Pav-čičevo »Uspavanke« iu žela zanjo splošno navdušenje. Ni prvič, da se v Bukarešti na javnih prireditvah čujc tudi slovanska pesem v našem jeziku; saj je naš rojak g. dr. Vladimir Rvbar, tajnik našega poslaništva v Bukarešti že na raznih prireditvah o priliki državnih praznikov naštudiral s pevskim zborom naše kokaiije več srbskih, hrvatskih m slovenskih pesmi. Ni dvoma, da je njegova zasluga, da ie naša pesem dobila mesta tudi pri tako elitni prireditvi, kakor je koncert častniškega zbora g. lovskega polka, ki nosi ime našega kralja. Zbor učiteljstva iz slovenje-bistriškega sreza Slovenska Bistrica, 23. decembra. 19, t. m. je zborovalo slovenjebistriško učiteljsko društvo v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Zborovanje je vodil predsednik g. Miloš Tajnik, ki je podal poročilo o tekočih društvenih zadevah, nakar je učiteljstvo stavilo svoje predloge. Posebno obširno se je obravnavalo vprašanje odtegljajev na račun stanarin. Ugotovilo se je, da je večini šolskih upraviteljev bilo ocenjeno stanovanje, ki jim ga dajejo šolske občine, s previsokimi zneski. Zborovalci so zaradi tega sprejeli predlog, naj bi se ta stanovanja ponovno ocenila in da vsi upravitelji pošljejc do 6. januarja predsedniku društva podatke o zneskih, ki jih odteguje država na račun stanarine. Ob tej priliki bi bilo omeniti naslednje: Upravitelji morajo po najnovejših določilih plačevati svoje stanovanje v šolah, ki so lastnina občin Teh stanarin pa ne dobi dotična občina, ki mora poslopje in stanovanje iz lastnih sredstev vzdrževati, temveč državna blagajna. Občine seveda nikdar niso zahtevale za te stanovanjske prostore kake odškodnine. Umestno bi bilo. da se odtegljaji, ki so se v ta namen uvedli, stekajo v prid onega, ki mora poslopje vzdrževati. Sicer bi pa bilo najbolje, da se v tej zadevi vzpostavi status quo. to je b^eznlač«o stanovanje brez odtegUajev za upravitelje, kl za svojo odgovornost, polo- vršiti v znamenju najvišjih narodnih interesov in brez ozira na strankarske ambicije in strankarsko konkurenco, katerih najzvestejši sluga je demagogija. Parlament s svojim zakonodajnim delom še ni pričel, ker je treba poprej opraviti še volitve v senat, ali že v pripravljalnih sestankih Narodne skupščine so novo izvoljeni narodni ooslanci pokazali toliko resne volie, a tudi sposobnosti za reševanje glavnih problemov današnjega časa, da se smemo nadejati od njih koristnega in plodnega dela. Uverjen sem. da nova Narodna skupščina ljudstva ne bo razočarala, toda pozabiti ne smemo, da se narod z izvolitvijo enotne fronte svojih poslancev ni odkrižal odgovorno-. sti. Brez njegove organizirane podnore, I brez stalnega zaupanja in stalne pobude z njegove strani njegovi mandatorji ne bodo mogli doseči zažel jenega in potrebnega uspeha Zato predstavlja ustanovitev vsedržavne narodne stranke Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije neobhodno izpopolnitev nove, ustvarjajoče politike v naši državi in izvedba organizacije te splošnonarodne stranke od krajevne edinice do glavnega državnega odbora je postulat, ki je v neposredni zvezi z velikim konsolidacijskim delom. Tu niso pozvani k delu samo poslanci. Vsak resen mož. ki mu je napredek naroda pri srcu, mora vedeti, da bomo le z organiziranim naporom celega naroda mogli, morda srečnejše nego marsikdo drugi v Evropi preboleti težke čase. Samo po sebi je umevno, da posveča tudi kraljevska vlada našemu gospodarskemu problemu v najširšem smislu te besede stalno in sistematsko pažnjo. Glavna njena skrb je zlasti tudi ta. da naše državno in sploh javno gospodarstvo prilagodimo novim prilikam. Princip štednje se bo korenito in dosledno izvedel. Varčevanje v državnem proračunu bo dalekosežno, toda ono samo nam še ne olajša težke situacije. Paralelno ž njim se bo moralo izvesti tudi var» čevanje v proračunih naših občin, banovin in drugih javnih korporacij. Treba bo mnogo samozatajevanja in odreči se bo treba marsikateri koristni in ljubi ideji in mnogim izdatkom, ki se nam zdijo iz socialnega, kulturnega, a tudi gospodarskega stališča potrebni, ki pa morajo stopiti v ozadje pred kategoričnim imperativom današnje situacije in pred nespornim dejstvom, da narod sedanje javne obremenitve ne prenese. Na drugi strani pa vlada sistematično pripravlja možnost, da z uporabo dolgoročnih zunanjih investicijskih kreditov stvori nove obsežne možnosti zaposlitve in zaslužka širokih slojev. Tu moremo beležiti že mnogo obetajoče začetke. Z zadovoljstvom smemo ugotoviti, da ie napredujoča konsolidacija političnih prilik v naši državi tako utrdila zaupanje v Jugoslavijo, da presoja mednarodni kapital sigurnost investicij pii nas mnogo bolj ugodno kakor pri mnoerih drugih državah v Evropi. Tako se nam v božičnih dneh, čeravno ne preveč veselih, vendar le^kažejo obrisi srečnejših in zadovolinejših dni in z utemeljenim optimizmom se lahko zbiramo pri jaslicah in okrog božičnega drevesca. žaj in delo itak ne dobivajo posebnih honorarjev. šolska Matica je zvišala članarino na. 40 Din. Tudi o tem se je razvila živahna debata. Poverjenica ga. Feiglova, ki je za Matico vestno opravljala ta posel celih 20 let, je svojo funkcijo odložila. Sledilo je predavanje g. Hrena iz Studencev pri Maribora. Predavatelj je temeljito in zanimivo obravnaval snov: Državni grb kot simbol zedinjene Jugoslavije. Zborovalci so ga nagradili z zasluženim priznanjem. Ob koncu je sledil razgovor o proslavi 60-letnice obstoja slovenjebistriSkega učiteljskega društva. Sklenilo se je na to proslavo povabiti sosednji društvi iz Konjic in iz Maribora desni breg. Natančnejši program bo predložil odbor na prihodnjem zborovanju, ki bo februarja v Makoiah. Položaj v hrastniski steklarni Hrastnik. 23. Kakor pri raznih drugih ofrratijh, tako •je tudi naš-iim steklarjem grozila baš za bc&ič največja beda iai nesreča, kajti nameravalo se je obrat omejiti na minimumu, tako da bi bilo ob zaslužek okrog -500 delavcev ali z drugimi besedami, da bo hMo •izročeno največijeann poananjkaw:u t&iu 1000 članov delavskih družin. Potecn so pcr-haijale zonet vesti, da take redukcije ne ho, a kakor vse kaže, je položaj naših steklarjev še vedno akratjmo nesUruren. Vse, kar steklarjem preti, je za enkrat samo še za kratek čas odloženo, do te odložitve pa je prhalo takole: Na zadnji občinski sajn v Trbovljah je bilo na p-re&lc-s hrastniiškega občinskega srvetovaica f. Malovrha sklenjeno, da bo dala trboveljska občrna inicijativo za anketo, ki naj bi uredila vse, da bi se lahko preživeli steklarji in njihove rodbine v tej hudi kriji. K anketi naj bi brli povabljen i: tovarnar p. A-bel, občina Dol, zastonmrki banske uprave, borze dela in še dragi. V torek ponol-dne je občinski svetoSk g. Malovrh res po-seti-! tovanianja g. Abela, da bi se z myim dogovoril o sklicanju ankete. Tovarnar je odgovor u, da bo treba s to anketo zaenkrat še počakati in to tudi zaradi tega, kesr se delo v steklarni z božičem še ne bo ustavilo in se obratovalo vsaj še do novega leta. Med tem časom bo o knvaji razpravljal mpraivni svet tovarne v Zagrefbu ln o-l teh razprav je odvieuo obratovanje po novem letu. Po tovarn arievih raiarvato le na.i-voorM vzrok krize oomamjkanija »temanja. Dosiano blago ni tvlačano in tako tnrti t»č denarja za de^ivske mezde. Da se ofbetrio steklarni kaka večia naročila, pa o*> tej priliki m bilo govora. Vremenska napoved Dnnaiska rwm«iwki mit>oved n fetriek: Na f prej Se malo spremembe, kasneje mogoče bolj oblačno. Naši krap in ljudje Biserna maša Vekoslava Spincica Zgledni narodni svečenik Vekoslav Spineič, ki bo slavil na Štefanovo redek duhovniški jubilej, ie oni stari narodni bojevnik, ki je vse svoje življenje posvetil probudi našega naroda ob Severnem Jadranu in je sivolas moral doživeti tragično usodo, da tuja sila brutalno ruši prelepe uspehe njegovega dolgoletnega prizadevanja. Slavljenec se je rodil pod kmečko streho v kastavskem selu Spineičin dne 23. oktobra 1848. Srednjo šolo je dovršil na Reki, semenišče v Gorici, za gim- . ifčfl,- • -v;.' ,»: nazijskega profesorja pa se je usposobil na vseučilišču na Dunaju. Kot mlad profesor pazinskega učiteljišča se je z vsem žarom južnjaškega temperamenta vrgel v politični boj za pravice slovanske večine istrskega ljudstva. Zastopal je svoj narod v deželnem zboru v Pa-zinu ter v državnem zboru na Dunaju. Bil je eden izmed najbolj priljubljenih ljudskih govornikov, ognjevit branicelj slovanske večine, ki je bila zavoljo avstrijskih in italiianaških mahinacij v .deželnem zboru zastopana kot manjšina. Vneto se je lotil obdelovanja zapuščene narodne njive v Istri. Kot poznavalec položaja svojega ljudstva je v družbi z drugimi istrskimi poslanci neustrašeno in neumorno napadal trhlo italijansko utrdbo, zgrajeno z dunajsko pomočjo. Z vztrajnostjo, ki di-či istrskega kmeta, ie zastopal narodne koristi in delu peščice ljudi, med katerimi je bil slavljenec eden najodločnej-ših, je bilo zahvaliti, da so se razmere v tužni Istri v dveh desetletjih pred vojno korenito izpremenile v korist slovanski stvari. Po ozemlju, kjer so delovali prof. Spinčič in tovariši, veie danes z one strani Jadrana paleči vihar, ki hoče s korenino izruvati naš živeli iz nrarod-nih slovanskih tal. Kljub tej žalostni sliki pa ima slavljenec lahko prijetno zavest, da je seme, ki sra ie se ml, vzklilo globoko v srcih in dušah vrlega istrskega ljudstva, da ie narodna zavednost globoko prepojila nieeove rojake. Zato bodo nedvomno prestali tudi ta vihar! Čestitkam, ki se bodo na dan slavno-sti zgrinjale z vseh krajev naše domovine, se pridružujemo tudi mi in kličemo sivolasemu možu, narodnemu duhovniku in kremenitemu značaju: Še na mnoga leta! na HANS ALBERS »ANA STEN Monte arlo MILIJONSKI VELEFILM UFE. — SIJAJNA PUSTOLOVŠČINA V RAJSKEM MESTU OB ČAROBNI MORSKI OBALI! — FILM VELIKEGA SVETA, RAZKOŠJA, SOLNCA IN LEPIH ŽENSK! — OČARLJIVI ŠLA-GERJI. GLASBA: R. REYMANN. Predstave vse tri praznike ob: S., 5., 7. in 9. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 21—24. Mi lil Božična poslanica Narodne Odbrane Vsakdo si kuje svojo usodo sam, usodo svoje države kujemo mi, njeni državljani. Dušimo se pod pritiskom hude svetovne gospodarske krize in baš v teh hudih časih m o r a m o biti mirni in razsodni. Združimo vse sile, le strnjeni in enotni bomo prebrodili to hudo trpljenje. Čim večji bo naš mir. čiim globlje bo naše zaupanje v same sebe, v našo državo in našega vladarja, tem bolj se bomo zavedali, kaj pomeni zlasti za nas Slovence naša divma Jugoslavija, ki nam nudi edino možnost samostojne nacionalne eksistence, tem laže bomo prenašali vse udarce, ki zadevajo ! nas in naše brate. Zaupanje v samega sebe je prvi pogoj za uspeh posameznika, zaupanje v moč in solkLnost države _pa je ■najboljše jamstvo za njen obstoj in pro-cvit. Uspehi vztrajnega dela in varčevanja Jesenice, 23. decembra Kljub hudi krizi se je v našem kraju tudi letos veliko gradilo, da je stanovanjska krza skoraj odpravljena. Namesto, da bi plačeval četrtino prejemkov za stanovanje, se je marsikateri moral odločiti, da si s pritrgovantiem in napori vse družine ustvari Ustni domek. Tndi letos se je večina stanovanjskih hiš grad"la na periferiji, kjer so zemljišča cenejša in gradbeni pogoji lažji. Na Plavžu so se v nove hiše vselili železničar Ivan Razdrli ter tov. delavec Franc Beden. Med Plavžem in Jesenicami si je lepo enomad-str^ono hišo zgradil kuri'mrk i delovodja Janez Prnstov in višje gori lepo vilo gospa Hodnrkova. V obe hiši so se stranke že vselMe V nove hiše so se vselili tov. de-lavc; Valentin Brovat Lojze Novak in Peter Klemene, katerim ie lansko plazov je zasulo stare domačije. Na Muravi so leno ponravili im povečali hiše posestniki Ipa- Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuie izločevanje seči, pokre-pi n resna vljanie in posveži kri. »Franz ^osefova« errenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Okus tirno svojo staro, že tolikokrat bla-mirano lahkovernost, zavračajmo vse izmišljotine, ki se širijo tako bohotno med nami in razburjajo naše duhove. Te vesti so ali plod razgrete domišljije neodgovornih elemenjtov ali pa delo naših sovražnikov, ki hočejo zbegati naše misli, oslabiti naše zaupanje v lastno državo in tako olajšati pot do onih ciljev, ki se dado uresničiti le na ruševinah naše domovine! Naj božič s svojim tajinstvenim čarom vlije v sMami na to, da bi se Lifeeliče vrnile Jugoslaviji. Gotovo je pred vsem njegova zasluga, da so bile Libeliče izročene jugoslovenski upravi. V rodbini pokojnik ni imel sreče. Najprej je izgubil hčerko, ki je bila poročena z uglednim veleposestnikom g. Otmarjem Goliom, potem sina Rudolfa in kmalu za tem mu je umrla žena. Vsi so podlegli tuberkulozi Sedaj, ko je umrl še 011, je posestvo brez pravega naslednika. Pokojnik je bil zelo priljubljen, O tem je pričai' njegov pogreb, ki se ga ie udeležijo številno občinstvo, gasilci, Šofeka mladiina in učiteljstvo. Med drugimi so bili v sprevodu šolski nadzornik g. Močnik, sodni nadoficijal g. Verhovmk in dravograjski poštar g. Kert, ki je bil svojočasno prvi jugoslovenski poštar v Libeličah. Domači župnik g. Vogrinc je imel v cerkvi nagovor, v katerem je orisal pokojnikove zasluge, nakar mu je moški zbor zapel v slovo. Ko se je rakev z blagim pokojnikom pogreznila v naročje matere zemlje, je še enkrat zapel mešani zbor. Naj mu bo lahka svobodna gruda, katero si je priboril! LOIZE /MUC ŠELENBUgcovA^ Božični spored ljubljanskih kinematografov Elitni Kino Matica predvaja od jytri naprej film »Bombe na Monte Carlo«. Film Je fantastična opereta, ki jo je izdelala berlinska Ufa. Predočuje nam ljubavni roman pomorskega kapitana in njegove avanture v Monte Carlu. Mojstrska igra trojice igralcev v glavnih vlogah zasluži vso pohvalo Hans Albers je danes ljubljenec Berlina in bo nedvomno po tem filmu zaradi svojega temperamenta, sijajne igre in bonvivant-skih manir osvajal tudi v Ljubljani. Njegova partnerica je Ana Stenovn. Rusinja, ki jo poznamo že iz f'.lmov ^Rumena knjižica« in iz zvočnega filma »Bratje Karama-zovi«. Je igralka svetovnega slovesa, bleščeče zunanjosti in Igra tudi v tem filmu vlogo kraljice sijajno. Komično vlogo nosi Heinz Riihmann, ki vzbuja kot ladijski poročnik opetovano šaljive prizore. Zares pravljičnoefektni so pokrajinski posnetki n-vijere. luka v Monacu. slike iz Monte Car-la, iz igralnice, s solnčnega juga pravljične dežele. Glasbo je komponiral Werner R. Heyinann, ki je vložil v ta film mnogo izvrstnih »šlagerjev«. Skratka, Elitni k'no Matica je postavil za Božič na program film, ki spada med najboljše, najnovejše Ufine produkcije. * »Kačmarek«. Ta film igra zvočni kino Ideal. Človek se nasmeje od vsega srca, ko gleda Frica Schulza kot norčavega slugo. Si-iuaciiska komika ie tako dobra, da se mora človek izvrstno zabavati od prvega prizora do konca. Poi'eg komika Schulza nastopa Ralf Artur Rnberts kot starikavi major in Lucy Englisch kot Kačmarekova nevesta. Kdor si želi preko božičnih praznikov vesele zabave, io bo našel v obilni meri pri veselih pustolovščinah Kačmareka. * Kino Ljubljanski dvor prinaša pa pusto-lovne avanture in atrakciie v dveh film;h Prva dva dneva kraljuje Fred Thomson v pu-! stolovini »Jesse Jame«« v nedeljo oa bo | sledil pozidam' Tom v filmu »Oklopna pošta«. Liub^nnska publika ima tedaj v vseh treh kinematografih dovolj izbire za svoj okus. Radio v Vašo hišo! CD c asu od iC» dec. t, /• do 1C. januar a 1932 predat ame x . Troelektronski aparat „REINARTZ" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200.— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—. . štirielektronski aparat „REINARTZ" z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 36 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300.— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210.— RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta Ob slovesu poveljnika kranjske orožniške čete Kakor smo beležili, je premeščen v Mursko Soboto komandir kranjske orožniške čete, kapetan I. razr. g. Milan Kovinčič. ki je prišel v Kranj že 1. 1924. in kot poručnik prevzel vodsivo kranjskega orožniškega veda. Pozneje kot komandir orožniške tet? j'; imel na svojem velikem področju ob meji naporno delo in veliko odgovornost, zadostil pa je vsem nalogam in zahtevam v največ;; meri po svojih velikih vojaških sposobnostih, ki si jih je pridobil nekdaj kot dcbrovoljec na raznih bojiščih. Naše mesto izgub1 z rijim odličnega družabnika, na rodna društva pa svojega velikega podpornika. Odhajajočemu komandirju so priredili v četrtek popoldne v hotelu »Stara pošta« komandirji orožniških postaj kranjskega in radovljiškega sreza odhodnico, 'na kateri so se od njega iskreno poslovili in mu v spomin izročili tudi lepo darilo. Udeležence te oohodnice, ki so vsi že mnogokrat odlikovani, vidimo na sliki, v njih sredini pa gospoda kapetana Kovinčiča. Gostovanje družine »Obraznikcv« v operi Poizkus nove slogovne odmaknjenosti od življenja izvira iz velikega idealističnega stremljenja, ki se že dolgo časa na odru bori za izraz, a ga doslej še ni našlo. Kolikor je razvidno iz fragmenta, je poizkušal režiser združiti arhitektonsko abstrakcijo z linijo grške sakralne umetnosti. Ne moremo "pa zameriti občinstvu, ki ni moglo idealističnih teženj doumeti in tudi ne prikriti razočaranja. Monotonost je ubijala zanimivo scenerijo in nekaj lepih momentov g. Severjeve. človek se čudi le Skr-binšku, ki ob svojem navdušenju za večno mladost nenadno ne zna več presojati časa, in pretehtati izraznosti svojih partnerjev in skladnosti stila z delom. J .K. Smrtna nesreča pri podiranju bukve Mokronog, 23. decembra. V torek zjutraj je šel zdrav in vesel na delo v gozd v Zabukovje pri Trebelnem 23-letni miadenič žalezina Lojze iz Skreševca pri Mokronogu. Prva bukev, ki so jo podirali, je bila zanj usodna. Drevo je padlo mnogo prej, kakor so pričakovali, pokopalo pod seboj Lojzeta m ma razbilo glavo, da je nesrečnik obležal na mestu mrtev. Poleg žalezine je zadela padajoča bukev tudi njegovega tovariša Cirila Tratarja, ki ima zlomljeno ključnico in hudo ranjeno roko. Ranjenca so tovariši odnesli v prvo hišo v Zabukovju, kjer so mu nudili zasilno pomoč. Nato so ga z vozom prepeljali v Mokronog in iz Mokronoga z avtomobilom v bolnico. Tratar bo okreval. Rezervirajte si vstopnice! Ogromno je zanimanje za senzacionalni velefilm lombe na Zato si omislite potrebne vstopnice že v predprodaji in sicer od danes naprej dnevno od 11. do pol 13. ure! ELITNI KINO MATICA liiitel Potres v Zasavju Litija, 23. decembra. Davi okrog 6.30 so se nanadoma zamajale hiše. Potres je močno razburil ljudi. Glavni sunek je bil tako močan, da so se zamajale hiše v temeljih. Zažvenketale so šipe, stresle so se podobe, zarožljale so steklenice. Tudi pohištvo, vrata in ostalo se je streslo in napravilo tak ropot, da so se zbudili tudi oni. ki so še trdno snivali. Sunek je prišel od ljubljanske stran t. Glavnemu sunku, ki je trajal le trenotek, je sledilo kratko enakomerno valovanje, n;v kar se je potres poslovil z nekoliko šibkejšim sunkom kakor je bil prvi. Metel >«Meif9OpO?< fiCcvo mesto Po vseh modernih predpisih in zahtevah opremljen s kompletnim komfortom tšeGoča topla «n mra/o voda (Kopalni? a dtestauraeiia o CO t— io 'Centralna Huffava (Hladilna naprava &rigtdaire (DinsRa Glet Jkvtobus, avtota*, postaja Golodvort (fC-rsfco-Srcsrce-Zagreb. srediscu vseh driavnih uradov• Za nak'onjenost se priporočata in želita vesele božične praznike in srečno nov lastnika *«t Ana (Pehnfnar Usoda slovenske šole na Koroškem Zveza narodnih manjšin o koroških šolskih razmerah — Koroško nemško učiteljstvo protestira Dr. Ammende, generalni tajnik Zveze narodnih manjšin v Ženevi, je izdal na Dunaju knjigo o narodnostih v evropskih državah (Die Nationalitaten in den Staaten Evropas). Zbrana so poročila o političnem, gospodarskem, kulturnem, socialnem in verskem stanju vseh v Zvezi zastopanih narodnih manjšin. Tudi o koroških Slovencih prinaša knjiga poročilo, ki obsega statistični del, vzgojo v materinskem jeziku, rešitev šolskega vprašanja, vprašanje kulturne avtonomije, kulturnih organizacij, upravne in sodne razmere, gospodarsko stanje in versko življenje koroških Slovencev. Prva in glavna zahteva, ki jo stavijo koroški Slovenci, ie končnoveljav-na rešitev vprašanja slovenskega jezika v šoli ter ureditev šolskega vprašanja v smislu zahtev narodne manjšine. ' Vprašanje pouka v materinskem jeziku je najvažnejši problem, ki obvladuje že 80 let politično in kulturno življenje slovenske manjšine na Koroškem. Kdor ne pozna bojev, ki jih je prestalo koroško slovensko ljudstvo skozi ta desetletja za slovensko šolo na Koroškem, ne more razumeti sedanjega položaja slovenske manjšine. Predvsem ne more razumeti, kako je mogoče, da vlada med koroškimi Slovenci, kjer je tekla zibelka Slovenstva in so že v srednjem veku nastali znameniti spomeniki slovenskega jezika in slovenske literature, danes mlačna narodna zavest. Na prvi pogled je to še bolj nerazumljivo, ko je bil ravno Celovec za časa probujenja narodov v srednji Evropi — sredi preteklega stoletja — politično in literarno središče slovenskega narodnega gibanja. Usoda koroških Slovencev je klasičen dokaz, kako velik pomen igra šola v razvoju in vzdrževanju narodnega sa-možitja. Zgodovina vseh evropskih narodov nam' kaže, da je kulturna dobrina narodne zavesti produkt vzgoje. Radi tega tudi neverjetni boji, ki jih vodijo vse evropske narodne manjšine za svojo šolo. Narodnega šolstva, v katerem bi se ljudski naraščaj vzgojil v duhu svoje narodnosti, koroški Slovenci v Avstriji nikdar niso imeli. Leta 1851. je izdalo ministrstvo na Dunaju prvič šolsko uredbo, po kateri se morajo otroci koroških Slovencev učiti jezika večinskega naroda. Odredba sicer pravi, da mora biti materinski jezik podlaga za pouk, zapoveduje pa obenem šolskim oblastem, da se^ mora s poukom nemškega jezika pričeti že v drugem šolskem letu. To je začetek dvojezičnih ali utrakvističnih šol na Koroškem. Odredba iz leta 1851. daje sicer prednost jeziku večinskega naroda s tem, da ne zahteva od nemških otrok, da se morajo učiti slovenščine, ki je drugi deželid jezik, ni pa proti gojitvi slovenskega jezika in kulture. Dobrohotna in pravična šolska uprava bi na podlagi zakona pač mogla nuditi slovenskim otrokom slovensko vzgojo. Ko pa so se v naslednjem desetletju vršili v bivši monarhiji močni narodni boji, je postala šola izključno politično bojno sredstvo, ki so se ga Nemci vedno bolj posluževali proti drugojezičnim narodom. Poleg tega so imeli po ustanovi bivše avstro-ogrske monarhije oblast čez šolstvo deželni zbori ali bolje rečeno nemške večinske stranke. Na Koroškem pa so bili Slovenci vedno v manjšini in niso mogli vplivati na vlado v deželi. Ustavodajni in upravni aparat na Koroškem je bil neprestano v rokah nemške večine ki je potemtakem tudi sklepala in razsojala o usodi slovenskega šolstva. O učnem jeziku v ljudskih šolah pa je odločeval — po zakonski določbi — deželni šolski svet, v katerem so bili Nemci v veliki večini. Ta postavni način je še danes na Koroškem v veljavi, samo da Slovenci v deželnem šolskem svetu nimajo niti enega zastopnika. Nemške večinske stranke so porabile svojo moč za to, da so slovenske utra-kvistične šole izpremenile polagoma v sredstvo raznarodovanja. Nastavljeni so bih v vedno večjem številu učitelji, ki so sicer obvladali slovenski jezik, v ostalem pa bili izraziti sovražniki slovenskega naroda. Ti učitelji so skušali slovenske otroke odtujiti slovenskemu narodu s tem, da so jim sistematično vcepljali zaničevalno mnenje o slovenskem .jeziku in slovenski kulturi ter o slovenskem narodu sploh. Otroci niso nikdar slišali o preteklosti svojega naroda, nič o slovenskih pesnikih, zato pa tem več o moči in veličini nemštva in nemškega naroda. Neprestani boj slovenskih zastopnikov proti taki zlorabi šole je bil brezuspešen, kajti učitelje so ščitile višje šolske oblasti in deželna vlada, ki so jim dale ta nalog. Ta način \ vzgoje sicer ni mogel popolnoma iztrebiti slovenskega jezika iz južnega dela Koroške, pač pa je oviral razmah in razvoj narodne zavesti med ubožnejšim prebivalstvom na deželi. Leta 1877. je uspelo delo raznarodovanja že tako daleč, da je koroški deželni šolski svet kot najvišja šolska oblast zagrozil s kaznijo onim učiteljem, ki niso sodelovali pri nezakoniti germa-nizaci.ji slovenskih otrok. Izdal je na učitelje utrakvističn-'h šol interni nalog, da morajo od sedaj naprej poučevati samo nemški, sicer ne dobijo izplačanih petletnih doklad. Nemški jezik se mora tako predavati, da morajo učitelji tudi tedaj nemško govoriti, če jih otroci ne razumejo. Za današnje slovensko ozir. utrakvi-stično šolstvo na Koroškem obstoji učni načrt z dne 2. februarja 1891, ki ga je izdal deželni šolski svet in je še danes v veljavi. Tudi besedilo tega učnega načrta ni proti negovanju slovenskega jezika in slovenske kulture, kaiti 16. odstavek razglasa ima naslednio določbo: Kar se tiče pouka v slovenskem jeziku na. utrakvističnih šolah, se mora predvsem gledati na to, in se šolskim vodjem posebno svetuie, da se slovenski otroci učiio v prvih letih šolskega pouka v materinskem ieziku oipati in brati in da se to znanie ne«mie in vzdržuje tudi še v poznejših letih šolskega obiska. V prvem in drugem Šolskem letu se morajo uvesti otroci s pomočjo Abecednika Karla Prešerna v znanje slovenskega jezika in nato polagoma v znanje nemškega jezika. Od tretjega šolskega leta naprej se mora poučevati slovenski jezik v vseh oddelkih tri ure na teden. Če bi se šolske oblasti in predvsem učitelji ravnali po navodilih tega učnega načrta, bi bilo negovanje slovenskega jezika na šolah več ali manj zasigu-rano. Šolske oblasti pa so nastavljale na utrakvističnih šolah vedno večje število Slovencem sovražnih učiteljev, ki so sistematično onemogočali izvedbo pouka slovenskega jezika ali pouka v slovenskem jeziku, v kolikor bi hil Slovencem ugoden. Predpisani slovenski Abecednik se je vedno manj uporabljal in tako se je onemogočil otrokom predpisani pouk v materinskem jeziku. Negovanje pouka v slovenskem jeziku, ki je bilo določeno po učnem načrtu, se je skrčilo vedno bolj samo na ustmeni pogovor med učiteljem in otroci na podlagi dialekta. Določba, da se mora od tretjega šolskega leta naprej poučevati skozi vse oddelke po tri ure na teden, pa je ostala kmalu samo na papirju. Dne 9. novembra 1891 je izšla namreč dodatna odredba, ki je imela tudi naslednji stavek: Pouk v slovenskem jeziku na utrakvističnih šolah je za vse otroke obvezen; če pa bi starši otrok, ki obiskujejo take šole, zahtevali oprostitev svojih otrok od obiska slovenskih ur, se mora tej zahtevi ugoditi. Ta dodatni stavek je za koroške šolske razmere zelo karakterističen. Medtem ko učni jezik na ljudskih šolah ne določujejo starši, temveč ga uradno določi deželni šolski svet, se prepušča staršem še pravica, da se odločijo za odstranitev malenkostnega pouka v materinskem jeziku. Kako pa se je v tem slučaju izvedla volja staršev ? Pri pravilnem upoštevanju gospodarskih razmer, v katerih živi ubogo slovensko kmečko prebivalstvo, so bile slovenske ure preložene na zadnje popoldanske ure ter se je otroke vprašalo, ali bi ne šli rajši kar domov. Ako starši iz gospodarskih razlogov niso protestirali proti temu, da so otroci prišli prej domov, so učitelji kar prenehali, s poukom slovenščine. Izrecne izjave, da se starši s tem strinjajo, učiteljstvo ozir. oblasti niso nikdar zahtevale. Tako je prišlo do tega. da ie po 40-Ietni veljavi tega učnega načrta in dodatne določbe iz leta 1891. preostal danes v šolstvu za koroške Slovence samo majhen košček slovenskega pouka. Kakor navaja poročilo o koroškem šolstvu za leto 1930/1931 (Karntner Schulwesen 1930/1931) je obstojalo dne 1. marca 1930 80 utrakvističnih šol z, 8661 učenci. V kakšnem duhu so še poučevali otroci v teh šolah, je razvidno iz dejstva, da so od vsega učiteljstva izjavili pri zadnjem ljudskem štetju samo trije ali štirje svojo pripadnost k slovenski jezikovni skupini. Na teh šolah se poučuje samo tri do štiri mesece prvega šolskega leta v slovenskem jeziku, kar pa je samo radi tega, da se more učitelj sploh sporazumeti z otroci. Po teh mesecih se v slovenščini sploh ne poučuje več. Računstvo in petje pa se že od prvega dneva poučuje v nemščini. Ker se je pouk v slovenščini kljub postavnim določbam tako izpodrinil, se tudi ni čuditi, da so danes na 30 slovensko-nem-ških šolah nastavljeni učitelji, ki niso položili predpisanega izpita iz slovenščine. Posledica take vzgojevalne metode je, da po dovršeni šolski dobi otroci ne znajo v materinskem jeziku ne pisati in ne pravilno brati in da obvladajo samo besedni zaklad, ki so si ga prisvojili v domači hiši. če si besedni zaklad ne pomnožijo s poukom v domači hiši ali v društvih, v življenju ne morejo uporabiti slovenske knjige. Značilno pa je, da vzamejo otroci iz šole tudi gotovo mrž-njo do nemške knjige s seboj, ker jim je pouk v nemškem jeziku delal prevelike težkoče. Tako postanejo ljudje, ki se knjige sploh bojijo. To pa je tudi vzrok, zakaj je slovenski del Koroške zaostal tudi na gospodarskem polju. Druga posledica sedanjega šolskega sistema na Koroškem je ta, da si otroci prisvojijo za pojme, ki gredo preko uporabe v domači hiši, samo nemške označbe in da radi tega morejo uporabljati samo te Tako je mogoče, da vpleta slovensko prebivalstvo na Koroškem, kadar govori o pošti, železnici, sodni ali x\'e pozabite na seneacionaini ZKD zvočni zvotni film. diviih zveri Lov na gorilo, na leoparde, ogromne kače, sione 1.1, d. V kina MA IIOI v«t* tri prazniki* vseiej ob II. uri (lop. I>ancs predprodaja Ka u • ii.iijo prciaie.ro! J0 sploh javni upravi, o trgovini, prometu ali tehniki, samo nemške izraze. Ta žalostna posledica pomanjkljivega učnega sistema se je v zadnjem času zlorabila za lažiznanstveni dokaz, da jezik, ki se ga poslužujejo koroški Slovenci, ni več slovenski, temveč drugi, ki se označuje z »vindišarski«. Dr. Martin Wutte .je priobčil spis, v katerem razvija teorijo nekega posebnega ivindišarskega« naroda na Koroškem. Iz tega sledita dve krivici: Zabrani-tev pouka v slovenskem jeziku in nato sledeče nepriznavanje narodnega značaja manjšine. Proti temu poročhu je vložilo učitelj- stvo pliberškega okraja protest, ki pa v gotovem obsegu le potrjuje podatke, ki jih je pnobčil dr. Ammende v poročilu o slovenski narodni manjšini na Koroškem. Protest namreč izvaja: Pri pretežni večini nemškega ljudstva na Koroškem je pač samoobsebi umevno, da prihaja .samo nemški jezik kot učm jezik v poštev. Poleg geografične enotnosti Koroške zavisi tudi iz gospodarskih razlogov da se uvedejo na šolskem polju posebni ukrepi, katere upošteva posebno deželni kulturni svet. Poleg tega pa obstoja na podlagi veljavnih zakonskih določb možnost, da ustanovijo starši, ki želijo, da se njih otroci učijo v čisto slovenski šoli, zasebne šole s slovenskim učnim .jezikom. To se je v več slučajih tudi zgodilo, toda te šole so se morale radi pomanjkanja otrok zopet zapreti, kar je dokaz, da Slovenci sami s temi šolami niso bili zadovoljni in so se vrnili k starim utrakvističnim šolam. Proti trditvi slovenskih zastopnikov, da se slovenski otroci v šoli odtujujejo svojemu narodu, ker jim vcepljajo s sistematičnim vplivanjem sramotno mnenje o slovenskem jeziku in slovenski kulturi ter o slovenskem narodu snloh, se mora protestirati z vso energijo. Učiteljstvo Koroške je prekulturno, da bi se ga moglo obdolževati takih podlosti. Vsi ukrepi šolskih oblasti stremijo za tem, da se ohrani narodni mir na Koroškem, da se ceni »svo.jebitna narodna kultura« (katera pa je ta?) in da se otroci priuče stvari, ki jih potrebujejo v boju za vsakdanji kruh. Izjava nemškega učiteljstva v pliber-škem okraju seveda ne potrebuje nobenega komentarja, kajti dejstva kažeio čisto drugo sliko. In ta dejstva se bodo navedla o pravem času in na pr?vem mestu. pk. Regulacijski načrt naše prestolnice Beograd, 23. decembra Pred nekaj dnevi (16. t. m.) je stopil v veljavo novi stavbinski zakon in s tem se razveljavljajo vsi dosedanji stavbinski zakoni, med njimi tudi stavbinski zakon za mestno občino beograjsko, ki je še iz leta 1896., pa so ga pozneje večkrat dopolnjevali, tako da je tale, kakor je bil sedaj, veljal od leta 1922. Seveda pa ne bo mogoče takoj v celoti uporabljati novega zakona, ker je treba, da se v njegovem okviru še izdelajo regulacijski načrt, uredba o njegovem izvajanju in pa stavbinski pravilnik. Za izdanje uredbe je določen rok dveh let za mesta, ki imajc svoj regulacijski načrt, kakor ga ima mestna občina beograjska. Za beograjsko občino bi bil dveletni rok pač vse predolg. Beograd je že tako ta tako dosti izgubil, ker ni imel takoj po osvo-bojenju stavbinskega zakona, ki bi bil odgovarjal vsem potrebam skokoma 6e razvijajočega mesta. Sedaj naj bi se pa čakalo še celi dve leti na uredbo o izvajanju novega regulacijskega načrta. Da bi ne bilo zaradi tega nepotrebnih ta mestnemu razvoju škodljivih motnjav, se je mestna občina beograjska že pred nekaj meseci začela baviti s tem vprašanjem in je v tem stavbni odsek tudi že izdelaVT "i pravilnik. Treba je le še nekaterih popolnitev, nakar se oba načrta izročita posebnemu odseku pagsinega občinskega odbora, da ju končno remgira in potem predloži mestnemu občinskemu odboru v odobritev. Tako bi se mogla stvar dovršiti že v najkrajšem časti. Toda tu prihaja zopet vmes določba novega stavbinskega zakona, ki pravi, da ie za končno redakcijo uredbe in pravilnika treba počakati navodil ministrstva javnih del, ki jih mora ministrstvo pripraviti v roku šestih mesecev po uve-ljavljenju novega zakona. Bilo bi torej nujno želeti, da bi se ministrstvo ne držalo tega skrajnega roka, da bi se delo mestnega občinskega odbora mogla pospešiti in dovršiti čim prej. In ker se, kakor Beograd, v enakem ali podobnem položaju nahajajo tucli druga mesta, ki imajo svoj regulacijski načrt, je še tem potrebneje, da se izdajo ta navodila čim prej, ker bi bile drugače neprilike in škoda še tem večja. Regulacijski načrt beograjski je izdelan v glavnem za prejšnje področje beograjske mestne občine. Uredba in pravilnik pa vsebujeta bistvene določbe, s katerimi se de-finitivno ureja graditev mesta, pri čemer ne gre samo za poslopja, temveč tudi za ulice, parke mostove, prometne naprave itd. Kar se tiče ureditve mesta, bo uredba določevala ožji ta širši stavbinski rajon, varstveni pas, polja in predmestja. Porazdelitev se izvrši po gostoti prebivalstva v tri stavbne pasove. Določijo se kraji za stanovanja, za trgovino in industrijo, parke ta za vojsko. Občina bo izdelala tehnični in finančni program za izvrševanje regulacije in ustanovila poseben regulacijski zaklad. Kar se tiče stavbišč, bodo posebne določbe omogočevale pravilno, higiensko in estetsko gradbo. Posebne določbe bodo glede velikosti stavbišč ta dolžine pročelj v zvezi z namenom naselj. Za stavbišča se bodo priznavala samo tista zemljišča, ki se nahajajo v ožjem stavbtaskem rajonu in TSSSjo^tudi vse^ostetef- z& stavba^-določa-ne pogoje. Za poslopja določata uredba to pravil-' Sik vse, kar zahteva moderna stavbna tehnika kot sestavni del stavbinskega bloka kot celote, kar zahteva za posamezna stanovanja ta posamezne prostore, višino poslopja, velikost dvorišča, ureditev posameznih prostorov, oddaljenost stavbe od ulice, od meje, obliko ograje itd. Poleg higienskih določb pa bodo tudi določbe in olajšave za mala stanovanja, kar je novost za Beograd ta bo gotovo precej pripomoglo k izboljšanju stanovanjskih razmer Kakor rečeno, je sedaj predvsem treba, da izda ministrstvo svoja navodila, da se more vse to dovršiti in odobriti. Med božičnimi tremi masami v planinah Kranjska gora, pred božičem. Božične tri maše so Me našim p«aium-oem vedino neikaj posebnega, kar m glo-bdko posegalo samo v njihovo versko žšjv-4'CiDije. temveč ije začrtalo precejšnjo braz-; de v njilhovo vsakdanje žiiv>!jemde. Bila je to svojevrstna poezfja, ki je pa današmjd roti ne pozna nič več, a kaj šele da bi jo. irniei! Trni božične maše menda niso zapovedane v cerkivema postavi, a so ibfite i zapovedane prav trdmo v (plaroctnetal diuši. Zato* se praiaiiiikii odso mogli vršntti tabo, kakor se vrše damlaats ob evetiM eflektriiki mi ob gjpsipostoih drevescih. Doli!« a je pre-čtifl-a vso božično noč, zvonovi so iprepe-vaiTil, Jjudst/vo de rtioBlo kakor nekoč nekje ; diaileč dold kraj betiChemskega klavca. In , misli in čavstiva gotovo niso bil/i drugačna nego pni pastirjih, bi so se drejijaLl v daivmčmi okrog siromašni iih jaslic. Pa je bila ipr&v zaradi .tega vsa božlčma noč po- suto ž (neizrekljivo poezrj.io, še >bo:j kakor gorsfka drevesa z blesteč.im snegom. Zive-zde so gorelo vso noč im nriso smele iigas--ntiifci; a . če je snežilo, so se v ipresledikdh trgali oblaki, da so zvezde mc^le vsaj za trenutek pogledali v paciiiaiski če je taim vse taiko, kaikor hoče sveta noč iin kaikor zahteva dolžnost jioštenega; bo-gaiboječega kristjana. čudo se de godilo rv BetMiemm, čudo se ije goAfco veka, ki so ga skršvaM v varnem kotu pod šzbmiim podom. Zroncrvi:' so zvoniM ki jpitta&ajraS ipol-močufUsi. j, izba se je izpraznila, trska na levi ugasnila. Skri vali so se splaaftli v grelmico in mimo im zadovoljno sna® drug ob drogom. Noč je hitela in Ijmdje so ee vračali iz cerkve. Dremala so po klope«!, dofcier d«h mii prva jutranja zvon poklical k drugi dm tretji maši. Sveta noč de zamirala ob najviišVjh 'vrhovih tplomlim fn nad gorskim sretom oe zaiblest«! dan, tako mdreai in svečan, da se niti zgamnl mi x najtišjem z.vofcu. še ljudem se mi Icufoko, da M stepliM izpod strehe, še leder^m r>> ' žaim ne po okm-Lh, da bi zažarele im se . zaaoteMe. Mir je bil ljudem po planinskem svetu... A Štefan je zaivriffkal v mcT in zaa$ao žena dolina se je zganja. Fantje so zasopli sredd ozkih gazi, da se jim je de!a*a megla pred obrazom. Zavri skali so s Štefanom, da je jekalo po širnem Vit ranču rim se je dekiotc-m od veselja zganilo v prsih, od koprnenja dehtečih. Po krčmah so pele harmonike, cverigljaie avasjf* gajiice, ve Lnitomera. toda ne no b'ižniici temvp? njuno-vnos* tv> vc* li>k« ce.sM in si na ta način prihranil poldruga uro V . GomiiU oV>!.3S®Tn £■» .Tvrra-telja Božidara. Oče Anton Borko županu- ;je občini Kog nepretrgoma Od 1893. let«, i naprej. Županu je in gospodari na posestvu. Prej je imel tudi gostilno, pa jo je med vojno opustil. Korenjak je, da malo takih. Marsikaj zanimivega zvem od njega... Hiša njegova stoji ob stari cesti, par korakov od hiše je kapclica Matere božje sedmih žalosti. Redkost je pa v iem, da spada hiša pod davčno občino Gornika, skedenj pod davčno občino Kog, kapela pa pod davčno občino Vuzmetinci. V teh krajih ne najde ne samo vino, temveč tudi živina nobenega pravega kupca Tako sramotno ni fce ceuc ponujaro mesarji, da kmet živino raje sam doma zakolje in potem meso razproda. Napiijem se i zbornega jabolčnega mošta in nojem sladkega koruznega kruha. Zahvalim se in poslovim od dobrih ljudi. Pri Sv Bolfenku ob iščem mimogrede na pokopališču »večnega poootnika SlovensMh gori« pesnika in pisatelja Božidarja Fle~ Ceriča (1841—1907) Leži na mirnem kraju ob živi ograji, obrnjen proti jugovzhodu, v ono stran, odkoder ie nrišel. Pri jate! ii so mu postavili lep spomenik Krasne so Slovenske gorice spomladi, ko vse cvete in dehti krasne so tudi ooleti, ko se trta solzi in grozdie na'iva krasne ieseni. ko klonotci r»ojo in grozdje zori in Preletavajo iate škorcev iz vinograda v vinograd ko doni pesem viničariev tv>s*ra •rrTitve daW tia v doMn<» na tra\mik»». in nr;ve toda krt>«np in 'iuhe so nr Sloven-. «ke «orire tudi norimi, ko t>od snežnim ^aščem skrite molče in sanjajo R; P. Petru?** Za Božič dve uri smeha« ••j če si ogledate burke, ki jih nganja pravkar iz zapora došii rekrut 1 11 Frltz Schultz, Lucie Englisch Ralph Artur Roberts Predstave vse tri praznike ob: 3., Is o., 6., H 8. in 9. uri zvečer Zvofnl lino MM 80Jetnica gospe Mramor jeve Novo mesto, 13. decembra. V petek je praznovala v krogu svoje ugledne, visoko spoštovane rodbine SO let-n-co rojstva častitljiva ga. Julija Mramor-jcva. Po rodu iz novomeške družine Kuti-love je bila poročila uglednega trgovca gospoda Josipa K obe ta, Ui mu je rodila 7 otrok. Najstarejši sin Ivan je padel v svetov ni vojni kot stotnik na ruskem bo- jišču. sinova Julij in Josip sta odlična novomeška trgovca, sinova Ernest in Viktor pa sodnika, prvi v Ljubljani, drugi v Novem mestu, Iz tega zakona je umrla hčer-ka-edinka še kot mlado dekle. Po- smrti svojega prvega moža (1888) se je poročila drugič z daleč naokrog znan m dobrosrčnim, uglednrm usnjarjem in trgovcem Mihaelom Mramor jem, ki je umrl 1924 Iz tega zefcona, fci je bil enako, srečen kakor prvi, se je rodil sin Franc, sekretar kr. banske uprave v Ljubljani in hčorka. ki ji je umrla kakor prva. Mnogo žalosti je prestala blaga mati zaradi smrti treh Ijub-1 jenih otrok, saj je vsem posvečala največjo skrb .in najboljšo vzgojo. Nieno dobro srce izkazuje mnogo naklonjenosti siromakom, ki dnevno trkajo na njena vrata, a nikdar zam^n. Jubilantfci. ki je zvesta či-tatelrca naših listov, tadi. mi toplo čestitamo z željo, da nam ostane še dolgo ohra-rjena! Franjo Švigelj 70 letnik Na Bregu pri Borovnici je praznoval 18. t. m. industrijalec g. Fran švigelj v krogli ožjih sorodnikov sedemdesetletnico. Rodil se je v Borovnici in kot najstarejši s:m prevzel očetovo posestvo, dočim so njegovi bratje Jože, Viktor, Anton in Matej šli v Ljubljano študirat. Jože m Viktor sta postala duhovna, dr. Anton švigelj pa se je posvetil pravnemu študiju in kmalu zaslovel. Ker Je postalo neumornemu Fran Ju domače področje premajhno, se je preselil na Breg in si ustanovil nov dom. Pričel se je baviti z lesno industrijo. Postavil si je žago venecijanko, ki jo je zaradi naraščajočega dela moral povečati v parno žago. Par let nato je ustanovil tovarno pohištva iz upognjenega lesa, ki je bifa menda prva te vrste-v Sloveniji. V posaejših letih, ko je bila pritisnila zunanja konkurenca, pa jo je spremenil v tovarno za zaboje. Poleg tega je trgoval z lesom preko morja-Lepe uspehe, ki jih je doeegel v svojih podjetjih, ima pripisati le neumorni pridnosti. V kratko odmerjenem času, ki mu ga je pripuščalo delo v trgovini in industriji, se je učil itaJijanSfiine in nemščine. Obeh jezikov se je priučil tako temeljito, da danes lahko sam dopisuje v obeh. Ve- like zasluge si je pridobil tudi pri osuševanju barja. , Svojo rodbino je vzgojil v strogo narodnem duhu. Med vojno je bil seve slabe zapisan pri avstrijskih oblasteh. Vprav to dejstvo je bilo povod, da je v njegovo hišo prihajal sedanji tajnik v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu dr. Bohuš Hub, ki se je kesneje poročil z njegovo hčerke Ivanko. Pa tudi druge hčere so se poročile z narodno zavednimi možmi. Na domačem posestvu mu pomaga sin Frank o, vnet Sokol kakor oče. Sedemdesetletni, ki je Še danes pri neumornem delu i3 zdrav, naj prejme tudi naže čestitke! Spomini očaka z devetimi krizi . Zagorje, deccrnbra. V zagorski dolini živi še nekaj očakov, ki bi vedeli marsikaj povedati o tistih zlatih časih, ko še niso poznali imena »kriza«. Nenapisana zgodovina doline z njim umira. Jeriho v stric hi lahko napisal debelo knjigov. Kolenčev aia bi še marsikatero privlekel »a dan, krvave storije bi lahko po vedal . stari Nabušenčan, ki jc krotil Turka v Bosni: Tudi ni, da bi pozabil; to kar mi je oni dan pravil oča Drnovšek, ki se-mu njegovih devetdeset let ne pozna toliko, da bi mu jih prisodil: Pri Sevcu na Kojščici nad Savo je prvič zavekal. Ko je minila njegova fantovska doba se jo še! k vojakom. Služil je pri *jo?;rih« v Ljubljani. Premaširal je leta 1866 vso Fiirlanijo in doživel krvavo Kusto-co »Obrst je zavpil — šturm! Mi pa — ura! in šlo je lauištrit. nad Laha. Ulajnar-ii in dragonarji po nj:h, pa so pokazali pete. Takrat je šio bolj počasi, ker smo še z vrha ladali. Anton Majer de monta Rabi-ka je bil naš komandant.« Dobro še se spominja, kakšna groza in skrivnostno ugibanje sta plala med zasavskimi nrebivalci, ko so začeli delati savsko železniško progo. Tisti dan, ko je prisopihala poizkusna lokomotiva, so prišli ljudje iz vseh zasavskih vas! in so od daleč glodali to nezaslišano reč. »Iz Koiščice je prikrevljal tudi Vrtaški Matija. Ustavili smo se pod graško skalo in gledali dol. Ko se ie pokadilo sem od Trbovelj in '"e privršala in pricviHla ma-šina, se je Mati i a pokrižal in se pridušil: Tole pa sam hudič žene! Le posrlef. kri-stijan. kako se kadi iz njega. Glej ga — en čas gre naprei. en čas oa nazaj. Sam hudč je. in vse se ie križalo in migalo. Ladje potem niso vozile daiTi. ko do ZHa-nearn mosta k<*r še ni bPo železnice in hrvaško stran. Dolgo' časa se niso unaii na vlak. da 'ih ne b: vrag Okoli t^-h časov ie tam nek?e na Štajerskem str.ažil ravbšr. ki so mu dejali Guzau K nam ni prišel, Snonmi! sem se nanj ker so nriiv>ve^ovaii te dni. da tudi ori nas-straši ;n napada po cest;h tak ■ tv^trvvtč: Prave rf»vb*r'e s™i na Inv'l|i V Pot*«? Vo cprrt. V»it 5f> crvMat V Požegj je bila ravbarkomanda. Nas jogrov so se ravbsrj? bali ko vraga, tistih špičastih snldatov (Ogrov) pa prav nič. Nekoč smo jih dvanajst obkolili v dolini, kjer so kuhali. Ko sem odslužil, sem šel k rudniku, ne pa v Bosno, kjer so imeli tisto republiko s T.urki. Pri rudniku ..ie bila takrat cinkarna in tu sem š htaJ 35 let pri peči. V tej-le hiši so delali žlebe za cink. ki je tekel jz peči. Delali smo kar po 16 ur na dan za devet zeksarjev... Zaslužil sem na mesec 30 goldinarjev. Ko so cinkarno podrli sem delal v jami in drugod pri gverku še 14 let in sem pod vsemi ravnatelji služil. Zid od cinkarne še lahko vidite na graščinskem vrtu. Zaščitnik cinkarjev ie bil sv. Florijan. Vsako leto smo imeli veselico pred rudniško restavracijo. O. to so bili vse drugačni časi! Zdaj ie pa huda reč z denarjem in življenjem. Hvala bogu, da že bolj malo vidim in slabo slišim. Tisti pizjon bo že še do konca, potem bo pa mir.« Devetdeset let je že huda peza. Očetu Martinu Drnovšku želimo, da bi nosil čim lažje še ona. ki so mu dodeljena. Naj jih srečno preživi v krogu svojih otrok in vnučkov. Kaj je industriji potrebno v tej krizi ? predv.*em prvorazreden prodajalec t Če se zan mate za tako moč o?5 te ta*oi pod šifro; J. M. tO na oglasni odd. „ utia" Za nemoteni sprejem radia Motnje radno-sprejema v Ljubljani so zadeva, ki se tudi glede na vzorno potrpežljivost naših poslušalcev radia ne more več puščati v n-etmr. Proti vsakovrstnim električnim motnjam, v prvi vrsti pa proti tistim, ki jih povzroča tramvaj, je .bilo že nešteto pritožb, a do«'ej brez uspeha. Motnje motorjev, električnih masainih aparatov in slieanth pri prav so k sreči bolj lokalnega značaja in se tudi težje pobijajo, ker je "težko v posameznih primerih na jti pravi vzrok ali pravega krivca. Toda ne-umljiva je brezbrižnost — prvi? odgovornih, drugfč pa na razmahu radia irrteresira-nih oiniteijev, glede tramvajskih moteni. Malo železniška družba je sicer pred nekaj dnevi namestila pri signalnih napravah v Gradišču in na Rimski cesti. ^ koder izvira nedvomno 90 odst. vseh motenj, neke žarnice, toda ugotovi ti moramo, da je ta preureditev komaj za spozn.nn;e ponravi1'« po'ožaj. Priznavamo podjetju dobro voljo, upamo pa. da ne ostane samo pri tej. maTeč da se bodo motnje tod i res odpravile. Če fe je to posrečilo .v drugih mestih z neprimerno večjim tramvajskim prometom, se mora posrečiti tudi pri nas. Za enkrat pa je položaj ta, da imamo v Ljubljani na eni strann postajo z vsakodnevnim programom in v mestu samem nekaj tisoč plačujočih naročnikov radia, na drugi strami pa tramvaj, bi tem naročnikom ob dolenjska in viški progi popolnoma onemogoča, vsem ostali im pa ^težko-čuje sprejem. — Tako stanje je prvič nevzdržno, dnjaič pa tudi nezakonito, ker nasprotuje členu 213 kazenskega zakonika iz C 1929, ki grozi vsem moti Icem ra-cJia s kaznijo do 1 leta zapora ain z goHo do 10.000 Din, poudarjajoč, da se zaradi motenj ne ie ovira razširjanje rad:ofonije, marveč da se s tem zmanjšuje stalni dohodek države.. Neka vodena inozemska ra-drio-revMa je označila ta zakon za izreni-no da-ff-onačen, kar pa sc v Ljubljani žal prav nič ne Čuti. Eden glavnih pogojev za uspešen razmah radEa je nemoten sprejem vsa i lokalne postaje To spoznanje se je uveljavilo v inozemstvu že povsod. V vseh državah se voda na'radikalnejša borba proti vsakovrstnim električnim motnjam. Pri vodst»u naše radfooostaje in oristomem. odseku ooštrte unrave pa se z^Ii di<» se to nie še ni nrav f^ik^s^rSzrnrtlo. H«.«'' b4 Hi-'o to težavni n,"5» rš-d^O- fonne š» fv>'i not^bno dnwod. i Največji kontingent naročnikov radia je • dala Ljubljana in bi jih nedvomno dala še mnogo več, če bi bile sprejemne prilike boljše, da bi bili poslušalci res v neskaljeni obliki deležni tistega, kar jim postaja nudi. Tako pa ee zaradi neinteresiiranosti in brezbrižnosti na pristojnih mestih onemogoča njeno de'o, fcar je dvakrat nedopustno, ker radio n marca 1838 i/n šteje torei 93 let. Ni bil še n;kdar bolan. hhko dela, hodi r« tako prožno, da ga 20>!etni m'adenič težko vjame. Na Mirno goro pride prej, kakor vsak drug turist. Orje in vlači še vedno brez vsakega truda. Z volmi vozi sam. naloži in pripelje drva domov. Samo, če pelje z vpreSenim parom volov skozi mesto, včasi potoži mimo gre-dočim sosedom: »Če bi moral imeti oči tudi zadaj, da bi se lahko ogibal avtomobilom!«... . Pije jako malo, je pa rad domačo hrano in sipi dobro. Gre zgodaj spat in rano vstaja, da hiti svoji živini DoLagat ter se ž njo pomenkuje. Kadi le kako smodko, pa še tu polovico redno prihrani za pribolj-šek. se pravi: za čik... Izredno bister je njegov spomin, a zadnja leta mu je sluh začel nekoliko pešati. Nosi le čižme Ln zavihane hlače po-zimi m poleti. O, čisto neznana mu je današnja mehkužnost Pozimi se najrajši peča z odmetavanjem smega, to je njegova zdrava telovadba. Zanima se se za politične stvari in je letos 8. novembra med prvimi volil. Bog mu daj zdravje še lepo vrsto let! Zima na Bledu Bled, 21. decembra. Prešmentana ztfma, kakšne preglavice netn dela! 2c nad mesec dni jo imamo, a nič dobrega nam ne prinaša. Čim bolj se bližajo božičns prazniti, tem bolj narašča mraz. 20. decembra smo ga imeli okrog —13 stop C. 11. t. m. je razsaja! po Gorenjskem precej močan veter, ki je vzdiiigoval cele oblake snežene moke in jo nanosi'] ponekod cele kupe. V Betiniu m drugod je polomil in izruval tudi nekaj dreves ter ta pa tam pometel nekaj o«peke s streh. Splošno preroikujejo. da bomo imali hudo zimo. Ako bo mraz vztrajal, bo tudi jezero dobilo kmalu ledeno skorjo, katere bodo zelo veseli drsalci, še bolj pa gostilničarji in hotelirji, da ©i napolnijo ledenice Kanalizacijska dela zaradi raznih ovir počasi napredujejo. Skalo, ki se je odtrgala od stene hriba Straže in se zrušila v kanalizacijski jarek. 60 že razstrelili in odstranili. Lansko leto je podaril hote'ir g. Črne z Mknega kraljevemu dvorcu dva stara in pet mladih labodov in njih število je letos naraslo na dvanajst. Lepe in ljubke živa-lice je kaj prijetno gledati, kako plavajo po jezeru, se potapljajo in preobračajo Prenl nekaj dnevi pa je g Ccrgolj z Mline ga naša1 v Jezerniei mrtvega mladega la. boda. ki je tehta1 efemo 7 kg Izročil ga je čuvarju dvorca g Dekord-Mu Lepega mladiča je na vratu do smrti okljuval Rta-rejši samec, DVA NOVA MODELA Attegrg sestavljena v en aparat. Ramen m usnje za brušenje Rezila se brusijo oa eno ali na dve ostrini. Omogoča se brezhibno britje Ponikijan Din 210.— črn Din 155.— NEVERJETNO POENOSTAVI JEN Priprava za o rušenje se obrača z bliskovito brzino, obvladajoč Kamen in tudi lermen za ostrenje. Dooiva se v vseh parfumerijah. drogerijah. nožarnah m ostalih prodajalnah te stroke. Pohvaliti moramo zopet naše sokolsko društvo. Na roj.stni dan Nj. Ve! kraja "e je vršilo v Sokolskem domu zannmivo predavanje 'O cvetov m krizi m njenem vplivu na razmere v Jugoslaviji«. Govoril je br. dr. Obersnel z Jesenic Minilo nedeljo pa je predava! br. Jajva Spicar iz Radovljice o sokolskem delu med narodom. Obe predavanji 6ta bili dobro' oblicam. Na Štefanovo ob 20 bo priredi:! Sokol te o-vadno akademijo. Izvajale se bodo >bvezne vaje za sokolski zlet v Pragi. Po telovadbi bo prosta zabava. Pričakujemo, da se zavedni Blcjci udeležijo v obilnem številu akademije ter podprejo Sokola. Priprave za »Koroški večer«, ki ga namerava Sokol prirediti 6. januarja, so tudi v polnem teku. Novost! Izdelujem, barvam in preoblikujem vse vrste moških ln ženskih klobukov. fepecijalno preoblikovanje moških trdih klobukov samo pri 352 a RUDOLF PAJK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 51. Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi Dolnja Lendava, 23. decembra. Že pred leti je bilo sklenjeno, da se zgradi v Dolnj: Lendavi prepotrebni zdravstveni dom. Nalezljive bolezni, zlasti trahom, ki je v naših krajih močno razširjen, se ni mogel zatirati v dovoljni meri, ker ni bilo zdravstvenih postaj, kjer bi se oboleli zdravili. Vsi bolniki so morali hoditi na zdravljenje v oddaljeni Prelog v sosedno Med-murje, kjer pa največkrat ni bilo prostora za obolele Prekmurce. Pred dvemi leti je bil otvorjen zdravstveni dom v začasnem poslopju v Murski Soboti, a za dolnje kraje je tudi Murska Sobota predaleč. Potreba po zdravstvenem domu v Dolnji Lendavi kot središču sreza je bila zelo nujna in se je zidava doma pričela letošnjo jesen. Zdravstveni dom bo stal na občinski parceli, ki jo je v to svho dala občina. Za dograditev doma bo potrebna vsota 480.000 Din, kakor jo izkazuje proračun. Vsa dela se vrše pod nadzorstvom banske uprave s sodelovanjem lendavske občine. Do sedaj so izvršena vsa betonska in tesarska dela. Prekinjeno delo se bo nadaljevalo takoj pomladi, da bo dom v teku prihodnjega leta dograjen. K stroškom je prispevala ban-ska uprava 120.000 Din, država 50.000, a ostalo štirinajst občin, ki tvoijo lendavsko zdravstveno okrožje. Od celotnega zneska, ki ga prispevajo h gradnji občine, pride na Lendavo 45 odstotkov. Prispevki za gradnjo zdravstvenega doma so precej obremenili občinske proračune, vendar pa tfbčine rade volje prispevajo te zneske za tako koristno in potrebno zdravstveno ustanovo, ki bo v ponos ne samo Dolenji Lendavi, ampak vsemu srezu. Dom bo v službi narodnega zdravja širših plasti naroda, kar bo pač za Prekmur-je velika pridobitev. Znižane c e n e Kakor triumfira električna svetiljka rr.<5 petrolejsko, tako triumfira Zephir-pe nad zastarelimi, neštedljivimi pečmi. ZEPm&«, cL d., tvornica peči in emajl j, Subotica. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik Ss Fritsch; Celje: D. Rakn^Ii; Maribor: Pinter & Lenaril Tvrdlis 1L® Rot vabi na ogled božične razstave krznenih plaščev in kožishavine. IZREDNO NIZKE CENE! Najugodnejši nakup po sezoni: esti * Oglasni in naročninski oddelek »Jutra« v šelenburgovi ulici posluje danes do 12., v soboto od 8. do 10. pa bo ura-dovala ekspozitura oglasnega oddelka v Prešernovi ulici. * Promocija. 19. t. m. je bil na univerzi v Inmsbrueku promoviram g. dr p h M Ivan Somn.it/! za doktorte .prava, čestitamo! •» Nov .-lotar v Ptuju*. Namesto pokojnega notarja Brat,kovica je imenovan za Ptuj notar g. dr Fran Ivanšek iiz Rogatca * Praktični učiteljski izpit na državnem ženskem učiteljišču v Ltebtfamd so napravite Berger Marta, BezeMak Vida. . Brenk Marala. Brker Berta, G o'ob Marina. Gombač -Torkar Framja. Hafner Ivana, Hauke Na-ta/ite, Hvala An torij a, Ka'an Veronika. K en d a Osa. Kriis"'? H.iMegarda, Makarovič -Korošec Marfa, Merhar Marina. Ogu.Mjt Ivana. Patvlefč Irena, Pintar JuViiama. Piz-zu'nn Ana. Potočnik Fimi'ite. Pretnar An-ge'a Pumčuh Janjama. St.ražršar Framčdška. g«mr1 Darinka. Šetrmo Danica. Tra,ve,ti Ivana Tre-nečm^ Brnestfma. Va^enčdč Ana, Veber Marii'a, Verhovmrtk Marija. Vodušek Maiete in Zupančič Naitalj*a. * Učitelji obrtnonadaljevalnih šol, kij se nameravate udefešiti ekskurzije na čeho-stevačko v pom,'adi 1932. so vabiieni na informativni sestanek v tvenedp-oek 2-8 t. m ob 11 donoldme v sobi odsekov JUU sekcije za Dravsko b a novim o v Ljubi jami. Fran6'škamska uliica 6. * Raderska zdravilna voda je bila na za/injiiimtermacisionalmd razstavi v Solunu odlikovana z zlato ko'ajmo Glasom informacij je ta naša priznana mineralna zdravite a voda vzbudila na omenjeni ra.z-stvi rared.no velik interes ter je zaradii tega pričakovali. da bo Radenska voda naš zete dober eks->ortni predmet . Uoravi adiraviliišča Slatina-Rademoi se na velikem u-»nebu v mednarodnem svetu lahko čestita ^jiuiSKe suKisfe. obleke ia vsa dfuga oblašila za post?«-de hi deco nudi v največji ivhlvi J. MAČEK. Lltsbljafsa, Aleksandrova cesta št. 12. * SaKser State Bank, mano stovensko bančno podjetje v Newyorku, je pr"V/,ej v gvojo upravo bančna ravnatelj države Xew York Broierik Glede na to je »Glas Naioda* obiasHI nazna-i l-o 'z katerega povzemamo: Vlagateljem Sakser State Barnk! Ker so v zastalem ča.su ;m.i euir. /.■'io ipadile. ;e ravnateljstvo Sakser State Baak začasno izročilo upravo "oinke držiivierum bančnemu departemezru To s.' ,",;.rr.-c zaradi lega. da državno o1 ia-stv. zavarure pred izgi'!■>•■> oue vlagatelje, ki. majo naložen denar v Sakser State Bank Če bo kdo kai prizadet, bo priza det edino le Frank Sakser, ki n».o«:ii vse svoje privatno premoženje v svoje bančno podjetje * Tovarna pohištva je ustavila obrat. Tovarna upognjenega lesenega pohištva v Potjčanah ki je v smdcšoo zadovoljstvo obraitova.a tam več desetletij, je svoj obrat popolnoma ustavila Tako jo zopet mnogo delavstva brez za.s'užka. * Toplo vreme na našem Prlmorju. Po vesteh s Sušaika je na našem Pr,'morju nastate krasno, skoro pomladansko vreme. Temperatura se je dvignila že na 8 sto-prmj nad ni6'o. Zrak je črst in nebo jasno Pričakovati je še zvišanja temperature * Naši izseljenci se vračajo iz Amerike. Iz Amerike se vrača vedno vežj-e §tev.ite na?ib izseljencev Predivčer aršmjim je .nri soela na Sušak nova skupina Povratniki so po ve&ini Da'matr'moi, ki se vračajo po večretni —'softmosti, ke- so de'avske razmere v 'orikii vedno obuipnejše in brezposelnost vedno večja. * Naši v Ameriki. Po poročilih iz Cle-velanda sn tamkaj z velikim uspehom vpri-zorili slovensko opero »Turjaška Rozamun-da«. Vpri-^ril jo je pc.ski zbor »Z^rja« ob nabito oolni dvorani Narodnega doma. ki ima 1.400 sedežev Opero je uglasbil in dirigiral pevovodja Ivanuš. žensk? vloge bo pele gospa Josipina Milavčeva Marija Ivanuševa ter gospodična Simčičeva in Sterletova, moške vloge pa znam tenorist Bele in baritonist Plut. — V Detroitu je po dolgotrajni bolezni preminil rojak Maks Ankerst, doma z Brezij na Gorenjskem. Star je bil 36 let. V Ameriki zapušča več sorodnikov, v stari domovini pa dva brata in eno sestro — V Clev^andu je kotlarski delavec Franc Pucel umoril svojo 36-letno ženo Ano s kuhinjskim nožem, nakar je tudi sebp smrtnonevarno poškodoval. Po-kojnica je bila prej žena Antona Blatnika, od katerega se je postavno ločila in se po-te^n norofiilo s Puclem. Iz prvega zakona Izdeluje tudi smučarske drese po štelo ugodnih cenah 518.4 je imela štiri otroke, zaradi katerih so nastali prepiri v družini. — Po stopnicah je padla v Clevelandu rojakinja Antonija La-zarjeva, stara 19 !et in doma iz Bača pri Knežaku. ter si zlomila vrat. Umrla je med prevozom v bolnišnico. V Ameriki je bila štiri leta in tam zapušča očeta, v starem kraju pa mater. V Cbrcafru je umrl organist Jurij Malovrh. Teden dni pred smrtjo je zbolel na prehladu; dobil je bron-hijalni katar, ki se je razvil v pljučnico, kateri je bolnik podlegel Doma je bil iz Polhovega gradca. Star je bil 66 let. V Jolietu pa so nedavno pokopali Rozalijo Oršičevo, rojeno Papež, ki zapušča moža in tri otroke. •» Nevaren ogenj v Slovenski Bistrici. V leseni lorvi Besne zadruge v S'ovemski Bist.rci ob Koiodivorskn cestri. kjer so na-meščena žaga skladrišče Ln de'a!vnoea, je 19 z^utrai nastal on a a en o^enj. Goreti je začelo v lesenem o^ažu armenska, katerega ogro-ije so mlameni docela un^.M. Dbra^.ova'i:'šče je bd.lo v tem času še zanrto .in ni bMo n'iiko?ar na Mcu mesta, ki bi bil lahko Twen-rečsV ne^go-do K sreč.* so nevarnost še pravočasno apaiiVi Naiven sosediuje žurpi'eve žage. ki so vdr-ii v kv>o in z najveSjim nanoro-m orepreei.M katastrofo, ki je grozila vsemu skladdšftu tn tudi sosednjem lesnim tArrdika.m Zadruga trpd občutno škodo, ker so ooleg iairmeni-ka umičene vse električne i.nsta.'aoije. Sumijo. da ie biil o^enn podtaknjen ♦ Podtaknjen požar. V Ben.koveu .pri Sm,'!itu 'e z.gore'a h!«a Slavoja čurka. za-ra-^n česar so š.tiri ror1ibine ostate brea strehe Areif.raina je bila las^^rtkova žena, ki je osumi'r©na. da je maš6evalnos.bi zanetila požar ♦ K uboju v Stojn<-ih. Iz Ptuja nam po-ročaro- Stanke ramlemega Josna Pešca je neizn.remenj.eno Zdraiviuvkii a.pajo; i 3 ga bodo rešiiii, ako ne nasto^-jo kake kom piiikac ije Stanne poš-kodovmega PMmgeir ja, ki je v domači oskrbi, se je pa labolj-šaio. » Stara pesem o nožu in kolih. V ponedeljek zivečer se je zbrala pri posestniku Hoicu Tomažu p.rri Sv Lovrencu v Slov goricah večija diužba fantov ppj Lu&čenju bu.ftnic Po končanem de'u jim je dal gospodar po stari navadi p^ti Med fanti so se naharaM tudn Jožef Kožar, Jožef Maan»5 im Jakob Rižner, vsii domači posestniš.kn s'.nov,i Aikohol je fantom zleze! v glavo, tako da s<> se začeM med seboj premrati, vendar pa v hiši ni prišio do pretena. ker sta Mardč in Riižner neanaženo izginila. Čez neka] časa se je pos'ov.11 od eosn-o-darja tudi Kožar ta se nainotil proti domu Ni še bil dobnih deset kora.kov od hiše. ko sta ga nenadno napadla Mariič in Rrižiner ter ga začela nenismidieno prete-oati s kolom po vsem te'esu Priza.de;a'a sta mu pa tndi več ran ?■ nožem, tako da se je ubosi fant zgrudil ves okrvarvliien na tla. Napadalca sta nato zib^ža.la v temno neč Holc je sliša. zunaj h'i?e neko stokanje iin je šel pogledat Dre^ h'.šo k.ier je našel v m'aki krvi ra.njene.sa Kožarja. Ker je oparfl, da je hudo noškodova.n. je takoj nanreg! voz in ga od.-ve1' a' v ptujsko bo.l-nioo V bo'.nno1 so ugotovili, da ima Kožar hude poškodbe po vsem telesu, posebno na ia glavi Ln levem očesu Zli kov ca bosta orerela svrdo k a.7 en Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI Hvornl trg 1, Lnibliana. ♦ Smučarski tečaj SPD na Blokah se 'ie bo pričei že 25 t m., temveč kasne'e. čvon zanade kaj novega snega, na ka.r bomo udeležence pravočasno po dnevmiiikih obvestili. *H=tel »Balkan«, v Beogradu čestita svojim ob:skova'cem in prijateljem ka,tor!ške vere k prazniku Kri.stove?a ro!st.va in novemu 'etu. — Miloš M. Kooič. hote^r. ♦ Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podin-ira-?? CM družbff. domače umetno,ke in domači obrt ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana Pod Trančo 2-111. ♦ Za čajanke, obiske, koncerte in gledališča elegantne obleke do ugodnih cenah pri t.vr^ki P Magdič, uiuhHama + Elegantno vezani dr černetov Poslovni ko'edar ie leno darilo za Txisamr£ko mizo Povsod 30 D>'n in ima novo rvoštno tarifo Poševni! ad.resar Jugos'avije! ♦ Lepo božično ali novotetno darilo te Kuanpova knjiga vSmučamje« Cena 30 Din. Dobi se v k,nriisra,rnah. nairoča pa pri avtor'u: univerza. Ljubljana. ♦ Smučarji, nabavite si smučke fcuzem-ske in inozemske ter vse druge smučarske .notrebščn.ne no nainiržjn ceni pri trvrdlk' P MAGDIč. Ljubljana. ♦ Pozor! Varčuii z vNovo«. da si rirfhra-niš ve'iike izdatke za nosaviice. Pazi in beri in&erate. kn' tem« slede, ker bo to le v Tvojo korist! ♦ če se še vedno niste odločili za darilo, notean se za.tecite k nam — T>ri nae Vam bo odiloč.fteiv la.h/ka! DrogerVa Gregordč, Llub jana. Prešernova uMca 5. Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Oble^«'« ohleke H»rv*» v različnih barvah tn plislra Jos. REICH. Iz Liubllane u_ Spored koncerta pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v proslavo 40-obletnice zborovega obstoja pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v ponedeljek 4 januarja v veiiki dtvorani hotela Uniona: GaMms Jakob: NoLi laudari, šesterogiasen madrigai, Ave Marte, oeme-rogiasna moteta; ^ebain Avgust: Zadmj. večer mešan zbor; Nedived Anton: Naoaf v plannnftki raj. mešan zbor: Foerster An ton: Ljubica, ba'ada za meš zibor; Inavec Benjamin: Kai ne, da čuden sem, moški zl>or; Jenko Davorin: Vabilo, moška zbor; Adamič Emil: Scherzando, moški nbor; Premrl Stanko: Pojdrmo sna t. Tri kareje krvi; Sattner Hu^oV.n• Dedek Krim, Gorska mnove^ka. Ka^eVca. ženski zbori s snremVevaivem klavrriar Pavčič Josiin: Zabe. ženski zbor z altom soVm s s-vrom-lje-'anjeev. ne terog^sen me?-an zbor, Zei'en;j Jurij, m^ani z;bor; Osterc. S1 a.v,ko: Oče naš, mešan zber; Ada.m!č Bmil: Primera, T>etero5'1a-sen ma^iT^.^al. Kogoj Marij; Barč>a, mešam 7ibor, Namo^ne Tvesmi: Je na daru' ste.n-ca na'a, (.mfi*-a,i abor, o>rire^r? Detv Psikar) to">, Stei'4. «to'r' mt' noVe Vmešam zibor, tnii-rei"lil Kotgo.i Mar-V), Pcrdom u rute (mešam z=bor, nriredil Kogoj Mar'.i), Poi^em u rute (mešan zibor, nrire^iM Marolt Franc), Mate^ka (mešam zfbor. ,p.rie-M.i Dev Os^arl Oi^czarjamo, da se bo dobVa v pre^^ro-da.V .preTraimma fcniJr'žrca z vserofi besMi.li pei^rh zborov. Predrv.rodate vE^^rmV: je v Matični kin»?,7a.Tin>, «fne ipcsaanerančm sedežem od 10 do KO Din. u_ Vse nekdanle člane pev^keoa zbora Glasbene Matice ljublianske od 1891. dalje ooozarjamo in vabimo, da mos^ite iu-bVermi konoert ipeivEiVera «bora Gtesb-mo Ma.*i'ce, k,i bo v rvonede"ek 4. rfa^uaria v vo'r';ki divorami Umrona. Sejami i o^ibor roev-sVe^a zibor a bi rorai" rad im z veWma veseljem vabil s posebnim pismom vse svore bh^še 6'ame iai so-de^.vce a ž a1 mu ni mogoče dob'iti vs°b sedam,vji točnrh nas'^"rov. Za.ro nai ve*ija' ta a,ne1, oi-^nosno orošnia, za ui^e'ežbo na kcmce-tn ob 4(V-,etmde-lovamila vevškega zbora Glasbene' Matice IjubVansiVe. u_ Največja božična senra-ija za in mlado je 7. ve Ani' .kr^umri f:Tim »Marai«!«. ki bo preJrpra?'a ZKD od jutri naprej vse tri pravnike ob 11. doo. v pror.tc.-ih Elitneos kina Mati*e. Lov na eorilp. oTearnoga nToma, ^rmorke v čvrstem oklemi no5.sst.7ie SVveške opice, lov ra leve, leoparde, e'one, kro^^te rm dlnaaqi« gre vesit, da je vs^ovsod zasenčri1 stevo fi'ma »Afrika oovori«. zaito bo tudi mri nas ^Ingagi« orarv>fi¥va uvp>Jiba iiz^omeni. u_ Boži^ni^.s. Osve^rite ^aišPvo nižrVh m>š^.nih im brv^ra^rh uste^be-ferv. Vra-•ievna skuprma LteiKrama ^rire^ii na Štefanovo ob 15 v h^ete MikVč tvvVčn-ico Ob tei nrfl.'iW bo e.Varova.nrh nai^ 80 CČroik iz sredstev omembe orrrpri-p^Ve. Pif^a-šenci nai se božVVitee ude'eže. U_ Na onmoč he^nim! P.re.teV smo: Odbor >Pomožne ak~','e« v e^iVa^no-inoV+fč-nfira ura^u na mastnem mppte+rpi^u s pote o Paro Pri.t:sk nome.M notrebn^h na mos*mii ma?. .sitrait je v za^mMh ^m<=>h nosta.1 naraivnest oeTomen Pot.rebnd «rcs'io nu*mo za žiivež. oVoko. obutev im kurivo, kar se no ra."-lo'oživr-vr'ih g.rp«*s*iv-'Ji tu'1'' u^odi vem''ar se more vrš'iti to v omejeni men. ker se drs<*temte darVa že zete skr-čuitete. nemih T>,ri.s->evkov na prispeva le mate' »Petmožma akciiia« bo v nriho^n-Vh dmeh obrajvi-a imema d-os^anV-h darova'-cev med kaitefr^mr na mamiVa.te ''o so^a' še ra.vni. od katpr^h te na naAte s si- eni'm-fV> 16 v Presni ulici 5t. 2. VabVene so v=e fl^nVe Zveze in no niib vnel!«ne /nnnke. Pridite v ohi'l-nem Številu! Pe^n ne ho m^i^alfl. Ni Štefanovo 'n v nedelio ob t>o1 17 ho rvred-jvaln pa. rrnf Premniteva o stanovski 7avedr,r>sti Goa^odteiam DriTHVo*«mo da i>H jb;vaniu ho^^niti Haril za svo'e n^dne rvomoteire nr>roH:;o da ie med drnerim nainrime^n^i?« darilo, a^o vinte nn"vnain enotetno naročnino TA lisi rvimn^ioai ^tero^f «e v tr^o-^ini DorlnVp Vdovieeve. GrndiSte 51 2 G*1 nonoldne na v pe«;p!=kem «v,a>oli5i!li p'°Sna nVca št. 2. C*1-lotetna n^roenina ie 12 Din u_ Z vera rto«n«Hinl n-osMite oh t.ftrWh. ČPt.r+krb 1n o* 5—7 vr^er. R"'m- ava e*>=ita 9. kror dobe eosr^Vte te ramna nPrrrv-^rVa. r«-t'p,ar«l,'n in ^rnit^-O 7-vprra tndij ŽENE IN DEKLETA darujte za Božič svojim možem in fantom uriznano dobil ovratnik „PAN" Dobi se v vseh boljših trgovinah. Speci-jalna izbira pri generalnem zastopstvu, Ljubljana. Sv. Petra 22. Vsakovrstne ure zlatnina. srphr»iinn in optični predmeti PO znižanih cenah orl L. Vilhar urar LillWwn»> Sv. Petra cesta 36 KLOBIKD ^ v najrazličnejših modnih barvah in oblikah, razne športne klobuke ter športne in zimske čepice dobitf v veliki izbiri pri MIRKO BOGATAJ specialna trgovina e- k"obuki ulUBMANA STARI TRG 14. Sprejemajr. se popradla Cene nizke! Solidna postrežba! VIR VSE PROPAGANDE lllllll 11 »iiiiihhiiiiib111111» i mihi iihiiiimi—llll i ■iiiiiiiiiimiiiiiiiilll iiimmmi A L O M A COMPANY INSERIRANJE PLAKATIRANJE KINOREKLAMA TRAMVAJSKA REKLAMA TRGOVSKE INFORMACIJE I. T. D. PROPAGANDNI PROGRAMI IN PRORAČUNI BREZPLAČNO IZVRŠUJEMO PLAKATE PROSPEKTE DIPLOME DELNICE OVOJE DIAPOZITIVE ILUSTRACIJE SIGNETE PISEMSKE GLAVE JEDILNE LISTE SKICE NA ZAHTEVO BREZPLAČNO ALOMA C O M PA N Y ZA GRAFIČNI ATELJE I. M I K L A V E C zaihivano aijejorna nasvete, ti.5oče se go-STod'injstva. šivatei in kuhai ska tečaj se pričneta v na;ik,ra'«em času Priglasite se je istotam ronsrneao. Pogojii so zelo uigotl-nd članiraan je proti mald odškodnini tudi na ra^Toiago eieiotilična sesa'ka prahu. Vse žene, ki si žerite olajšati gosino-dimrske posle, pristapote b Zvezi gospodinj ! u— čevljarska zadruga v Ljubljani vaibi člane, da se ipo'm>cštevilno uide'eže tpogre-ba umriega 6'ana g. Karla Goišiča, ikii bo v četrtek ob (pol 16. iz doma v Veiritei čol-nai iskri uMo! 5. u— Policijska uprava opozarja vse trgovce. tvrdike :n s^teh vse ipostevme l.tedi, da zdajte pred .pram-itei domače blaga',ne 6imbo'j i^-ra^nte in nalože gotovemo zaradii varnosti raje . v denarne zavode. Med •-raiznoki se utegme p,n:'net:'itS, da bodo zopet •na poste rame vtemvske družbe, kd se bodo skuša'e okc«'"s'i:Vji z nenrevodnestjo raz-ndh strank. Policija bo sncer zunaj poostrila stražo, nikakor pa se ne more zahtevati od nje, da mora vedeti tudd, kaj se godii v notranjosti lokadov. u_ Vojaška zglasitev. Izšel je raag.ias vojaškega urada mesitmega nače's(jva v LjtBbMamd - obvezni vajaškn' zglasitvn: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev rojstnega letnika 111? +«r vse-h dos^v3'«' ^časno nes-Krsoibn.ih nabosnn.iiko;b vn ^seb v Ltehkjamo pri stoj- SP. "Čuden Prešernova i. Pri nerednem iztrebljanju telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo 15678 Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. VINAT Vinotoč in delikatese. zaloška 27. toči prvovrstna štajerska in dalmatinska vina čez ulico za Din 10. 15730 Večer Jadran. Straže z revijo narodnih no6 9. januarja 1932 LJTTBLJANA - UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila. 15706 Plesna vaja SK Svobode se vrši na Štefan dan v soboto popoldne ob 15. orl v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta. 15763 RUFF DESERT je najljubše darilo Smučarji — športniki? Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih zimsko-sportnih predmetov zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke Jc an Sa vmte JCroni 1C Vezi: SeidI otroške Din 70, velike Din 85, nemško streme Din 115, Alpina Din 240. Palice: leska otr Din 35, velike Din 45, najfin. Din 55; bambus otr. Din 45, velike Din 60, najfin. Din 85. Smučarski šali Din 25, tirolski 55; Pjaxa Din 24; volnene kravate Din 13. nogavice Din 26. rokavice Din 35; sanke otroške Din 85. velike, spredaj zavite Din 135. 15599 ndh. kakor tudi vseh v Ljubljani bivajočih mladeničev. rojenih leta 1914. Podrobnosti o zglasitvi so razvidne na razglasu lahko pa se zve zan:e tudr v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1 Za pravilno in točno zglasitev so odgovorni tud.i starš! in sorodniki ter s-lužbodajalci Zakasnitev se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu. u— Božlčnica gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani se priredi na Štefanovo v veVkd dvorani Mestnega doma Obenem bo ob 16. istega dne istotam božično obdarovanje otrok društvenih članov. Na obeh prireditvah jaaz-band s-Zarja« Dobiček za orodje in podpore revnim gasilcem u— Vsi moški, ki znajo šofirati ter so našii državljani in stalno prebivajo v j ubij an.. pa dosedaj še niso prejeli šoferske ipopisamce, Daj se v sivrho evidence zanesljivo prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7-1., soba 3, kjer prejmejo tozadevne popisnice. u— . . . .vi.1 . . '.v. f T'<- ».>*■ - TJ 3 V. i \ * a 1 'g «1 ' A . k m i i i ri u t -1 \ ' -o ' % ^ ter * .1- ' a b ai e & K a,, j> g1 st i 3 ^ "» "S 1 < N s ^ ^ to a A a iu trr\ a 1 a • ^ ' . ' ^ V" * . '1 '-4 >' . . fc SL JJV jb3 t -PK A MEDENE POTICE in sladke kolače in zlate orehe in bele pogač« prinaša Božiček vsem malim ljudem. A nam, ki odrasli otroški smo dobi, vsekakor kaj krepkega se prispodobi pod zob in za grlo — to jasno je vsem, če miza šibi se vabljive jedače, buteljke, če polne so sladke pijače, to razpoloženje ustvarja možem. Zabave pa bodo le tamkaj uspele, kjer v krožnikih bodo »Jajnine« dehtele, ker te le prednjačijo finim jedem. u— Prijeta pobegla dijaka. Iz N^iša v Sr-brVii* so včeraj rvrfneiVaM v IAnbVano drva od tu pobemte d-Vaka če^rtoSotea. kn sta se že pr&d mesecem podala na potovanje v veri, da bosta dož'vete romantične dogodke. V Niču na so ju sestradana prije-M iCemtra< v LjuibVamd in kas"',ral nri raizmih strankah dem ar. Po .mek.' 'cu je kovač, prece' ve ,?ke postave, podolgastega obraza in k<.,stamje-vih las. u— Neznan nesramnež. Pred dmevii je dohr^el ob ka.mm rkd progi ne?mam mlajši človek delaivko Marijo K. in Amo B. M-ofri je sionil s ko'esa ter pričei skrarmo nesram no nadileigovaii ženski., ki sta nričeM vrrti, nakar je mo^kd nesramnež mograibM kote dm se naglo odpeljal. Po.Idc.iji je znan in ga z as'ed uiie. u_ Priiava psov. Po raz,glasu mestee- ga načetetva, kJ je naiMt po mestu, morajo lastniki in reteikd usov prijaviti mestnemu načelstvu brez izjeme vse pse, toda pse čuvate in mtedrče. Ki se nahajajo na ozemiju mestne občine MuMtemske, dn sdcer v nastednnem vrstnem redu po začetmteah ro-W.nsk.ih Imen: 1 A, B. C, Č, D. E. F in G 2., 4., 5.. 7. im 8 iamuaria; 2 H. I J. K im L 9.. 11., 12. in 13. tenu-arja: 3. M. N, O. P in R 14., 15.. 16. 1* ln 19 jamuaria; 4. S. š. T. IT. V n W 20.. 21., 22 im 23. jamuarja; 5 Z im Ž 1m etven-tuelni zamudniki 25 . 2-:.. 27., . 29. in SO januarja. Pr^teve psm jo iZ^rSiti v teh -iieh ustno o: L !o pri m- stm-mi aače'stvu (Mestu' ir? TI nn.-^ronte. soba 39. k^et le 0'ačaitii tudu pašno takso ža 1932 v znesku 100 Din za vsakega -vs-i Vsakemu zamudniku se bo zaračunata o-i-čenšf s t februairiean T)as,-a faksa v dvojnem znesku. Takse omroščeni s« ie ps. On-v aii: alt je smatrati psa za čuvaja, o tem odiofta mestno načels+vo K ir.r i.e t o pra vočasno Izvršdl pred^sa-mih prid a.v. bo ka^movan z zaporom do 30 dmi. oz^rocr-a z globo do 900 Dim Podrobno na '.•■p:iK'ih, kd so naib>' moške Miklošičeva e. 14 Ciril Ahlin poljanska c. s Celovška c. 56 F. h GORIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 nudi največjo izbiro ravnokar izgotovljenih DAMSKIH PLAŠČEV ZA BOŽIČ tako na pr.. iz različnih vrst modnih plišev od Din 480.— naprej, v modri, črni in drugih modnih barvah od Din 895.— naprej, zimske športne zelo trpežne in gorke od Din 280.— naprej, otroške v vseh velikostih od 2 let dalje od Din 95.— naprej. Velika izbira otročjih in dekliških oblek; damske domače kakor tudi boljše obleke, bluze, krila, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kretona, in bele, kakor tudi vse vrste perila itd. Ker je vsa izdelava lastna, zato samo kvalitetno blago ter cene brezkonkurenčne! Oglejte si naše izložbe! 15584 Gradove v oblake Iz Maribora a_ Iz seje mestnega sveta. Mestni svet je podelil na svoji včerajšnji seji 6 uporabnih in 2 gradbeni dovoljenji in sicer Josipu Smoličn in Jaroslavu Kasparrju, ki bosta gradi.a stanovanjski hiši. a_ Mestna občina,je prispevala izdaten anesek za božičnico, ki jo priredi danes podporno društvo za revne učence. a_ Božični repertoar v mariborskem gledališča. Za božič se bodo vrstile predstave v mariborskem gledališču po naslednjem redu: na božični dan bo ob 15. otroška predstava. Uprizorila se bo Gorinškova zabavna otroška spevoigra :>Rdeča kapica«. Ob 20. bo premiiera Abrahamove učinkovite operete «Viktonia in njen huzar<. — Na Štefanovo se bo popoldne ponovila Gogoljeva nad vse zabavna groteska »Zenitev«, ob 20 pa najboljša operetna uprizoritev letošnje sezone »Zemlja smehljaja'". V nedeljo se bo uprizoril ob 15. Zelleriev »Ptičar«, ob 20. pa bo repriza operete »Viktorija in njen hu-zarc. a_ »Mogočni prstan«. To lutkovno predstavo uprizori na Štefanovo ob 20 Sokol-Maribor matica v kadetnici. Na božič po-(jkkine priredi društvo skupen izlet na Po horje Izletniki naj vzamejo sanke s seboj in naj pridejo ob 13.30 na koroško postajo cd koder se odpeljejo do Ruš. a_ Božična prireditev. Učenci Glasbene Matice, katere podučuje g. profesor 'u. de Comelli, bodo na božični dan v frančiškanski cerkvi po slovesni sv. maši ob 11. url proizvajali prelepo božično skladbo: ^Sveta noč, blažena noč -. Nastopilo bo 18 mladih gojencev s čelo godali. a_ Božičnici. Včeraj je priredila osnovna v Krčevin.1 s pomočjo odbora Rdečega križa božičnuco za revne otroke. 200 revnih otrok ie bilo bogato obdarovanih z ob-le.vo in obuvalom. — Rdeči križ v Studencih pa je obdaroval 28 starih ubožcev z gi-vtili in deloma s kurivom. a_ Mozartova C dur maša -bo na božični dan ob 10. v stolnici. Pojedo gdč,na Clariea, ga Skortnikova, gg. Neralič in Ži-vko avtobusi do vznožja Pohorja preko HoČ do Reke. Vozni red je naslednji: Danes odhod z glavnega kolodvora ob 14.15, oziroma z Glavnega trga ob 14.80, na božič, Štefanovo in v nedeljo odhod z glavnega kolodvora ob 7., z Glavnega trga ob 7.15 Za povratek s Pohorja bo avtobus vozil samo v nedeljo. Odšel bo z Reke 27. t. m. ob 17. uri. a_ Avtobusni promet Mariibcr-Sv. Jakob -Sv. Jurij-Zg. Cniu.rek ne vozi od 25. do 28. decembra. a— Prijet požigalec. Pri. Sv. Lenartu v Slov. goricah so orožniki aretirali nekega P. F., ki ga imaijo vsi na sumu, da je ipožigal zadnie čase v svetienarški okolici. Predan bo sodišču. a— Kadar potrebujete nageljčke, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo JBMEC. Maribor. a— Ing. Ivan Ferluga, pooblaščena gradbeni inženjer, "VVildenrajnerjeva 15. Iz Celja Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Za Božič dvojni spored premier sen-zacijskih veleatrakcij in sicer jutri ter v soboto Fred Tfiontpsott v pustolovščini, ki Vam ostane nepozabno v spominu zaradi svoje izredne napetosti in senzacij! Jesse James V nedeljo nov spored in sicer Vaš ljubljenec TOM MIX v filmu prav posebnega junaštva OKLOPNA POŠTA Predstave vse 3 praznike ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Cene 4 in 6 Din. a— Predavanje o zakonih in uredbah o davku na poslovni promet. Ker povzročajo zakoni m uredbe o davku na poslovni promet velike težave, je davčna direkcija v Ljubljani sklenila (priredili po gospodarskih centrih informativna predavanja. Prvo tako predavanje bo imel višji finančni svetnik g. Josip Mosetich v nedeljo 27. "t m. v Mariboru, in sicer v Gambrinovi dvorani ob 10. dopoldne. a— Ljudska knjižnica o božiču. Zaradi izredno velikega obiska v zadnjih dneh bo Ljudska knjižnica v Narodnem domu na splošno željo poslovala tudi o božičnih praznikih. Danes zvečer bo sicer zaprta, poslovna pa bo zato na Štefanovo od 9.80 do J0.80 in v nedeljo dopoldne. V soboto bodo na razpolago tudi lepe novosti, ki so prispele ta teden iz Nemčije. a_ Predstojništvo mestne policije poziva k zaslišanju natakarico, oz. gostilničarja. pri katerem je pred dnevi shranil miki moški črno aktovko z orodjem. Moški je bil sreinje velike postave, nosil je črno suknjo in klobuk ter govoril dunajsko narečje. Navedeni moški je nevaren vlomilec, ki je bil 21. t. m. aretiran in je priznal zadnje vlome. Ne spominja se pa ime na. gostilne, kijer je shranil svojo aktovko au- SHvestrovo slavijo Mariborčani v Narodnem domu na tradicijo® alni prire di-bvi Sokola-matice. Sodeluje godba »Drave« pevsko društvo »Jadran«, gledališki umetniki i in znani domači »umetniki«, z originalnimi atrakcijami. ki bodo ustvarile pravo silvestrovo razpoloženje. a— Iz bioskopov. Grajski kino: od petka dartje »Njeno Visočanstivo zapoveduiie.« Nemška opereta, Katica Nagy, Wi!fly Fri-tsch — Union kino: od petka dalje sijajna veesloiigra »Revizor Haselhu.hn.cc. Vla-st.a Burtam a- Posebne avtobusne vožnje do Pohorja Za božične praznike bodo vozili mestni e— Gregorčičev spominski večer priredi »Soča« v Celju v soboto 16. januarja ob 251etnici smrti goriškega slavčka. Celjska društva prosimo, da ta večer nimajo svoiili prireditev. e— Predavanje o zakonu in raznih uredbah o davku na poslovni promet bo v torek 29. t. m. ob 20. v Obrtnem domu v Celju, Gledališka ulica. Predaval bo strokovnjak g. Josip Mozetič, višji finančni svetnik iz Ljubljane. Trgovci, obrtniki in drugi interesenti pridite! e— Božičnica na celi.tki okoliški šoli V sredo dopoldne je dobilo na celjski okoliški narodni šoli 260 revnih dečkov od svojih razrednih učiteljev božična darila. Blagim dobrotnikom, ki so pripomogli bedni deci do božičnega veselja, izreka obdarovana deca najtoplejšo zahvalo. Iskrena hvala in vse priznanje pa gre tudi požrtvovalnemu učiiteljstvu okoliške šole. e— Lep fin celjske cinkarne. Cinkarna je naklonila svojim delavcem za božičnico denarni prispevek po 50 do 500 Din. Naj bi ta lepi čin služil za vzsrled tudi ostalim celjskim industrijskim podjetjem. Cinkarna je istočasno noklonila novoosnovanemu otroškemu zavetišču v Celju 2000 kg premoga. e_ Sokol v Grižah uprizori v rtedelio 27. t. m. ob 16. v dvorani g. Amalije Piklove šaloisro »Sumljiva oseba". Vloge so dobre razdeljene. Prijatelji smeha, vsi pridite! e_ Smučarski klub naznanja, da bodo otroški smušSki tečaji za čas božienlk počitnic vsak drugi popoldan Pričetek prve-ea tečaia 28 t. m. in zbirališče pred pošto ob pol 14 Tečaj bo brezplačen ter ga bo vodil g. Gračner Tečaji za odrasle začetnike bodo nočenši z 8. januarjem. e_ Na Štefanovo 27. t. m: ob 20. Exores 317« ter dvodejanska izvrstna šala. Predstave na ta dan ob 3. in 5. ter ob pol 9. zvečer. Z Jesenic s— »Ljubezen in zaobljuba«, to največjo zvočno - filmsko senzacijo *v letu 1931 predvaja kino »Radio« na božič, Štefanovo in v nedeljo 27. t. m. vsakokrat ob 15. in 20. Iz Tržiča č— Proslava 17. t. m. se je vršila po masi v nabito polni telovadnici meščanske šole. Program ie izvniala nad vse liubko mladina osnovne šole. SI'šali smo par zelo lepih zbornih deklamacij in poslušali Griegov »Ami-trin ples«, ki ga je zaigrala Milica Pretnarjeva. Prvič se je menda javno izvajala Gob-čeva spevoigra »Cvetlice«, ki so jo zapele deklice osnovne šole. Slavnostni govor ie imela gdč. Gromova. ki ie podala krasno sliko kralievega življenia. Proslave so se udeležil! številni zastopniki uradov in kulturnih drušlev. č— Poverjenik Vodnikove družbe gosp. Uršnik Franc prosi vse člane, da pridejo po letošnje knjige k njemu na dom na Glavnem trgu. Obenem lahko poravnajo tudi članarino za prihodnje leto. Vodnikova družba šteje letos v Tržiču 162 članov. Prihodnje leto se mora to število dvigniti na 200. Dolžnost 1Sa iSczič in tVo^ofete Pa 1 mesto 11 stiknje, Trendi eoate, i3*ujene snknflee si ne zida Vaš sinko, če si želi za Božič fotografski aparat Voigtlanderjevo Jubilarko j Sigurno ima več želja, ki mu jih pa m o- j rete izpolniti — a to željo mu lahko ustre- ! žete. V oigtlanderjeva Jubilarka je prikladna kamera na zvite filme, velikost 6x9 cm, in stane v krasni božični opremi z 2 filmoma samo Din 490.—. Kako vzradoščen in ponosen bo Vaš sinko na to darilo! Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. vsakega zavednega Slovenca je, da postane član družbe, ki pošilja leto za letom najlap-še knjižne darove med najjširše plasti našega naroda. e— Ponovitev kmečke barke »Trije vaški svetniki« je zopet privabila v sokotaico trumo ljudi, ki so se ob izborni igri imenitno zabavali. Igralci so bili zopet na višku. č— Namesto tradicijonalne predpustne maškerade bo sokolsko društvo letos nriro dilo gledališko predstavo in poklonilo čisti dobiček v dobrodelne namene. f— Halo, Tržič ima športno drsališče! Naš agilni športni klub ie zadel pravo. Najel je Jagodičev vrt s teniškim igriščem, ki ga je čez noč spremenil v pripravno in vsem potrebam ustrezajoče drsališče. Ni se ustrašil stroškov in truda, zato pa žanje uspehe. Drsališče, ki ga oskrbuje vzgledno pridni član in odbornik SK Tržiča g. Uršič Frane, je odprto vsak dan in vsak večer. Vstopnina je malenkostna. Drsališče je bilo Tržiču prav •potrebno. Stari drsalci so se ga razvesel'li in takoj prvi dan poizkusili že skoro pozabljeno umetnost. Mladina pa hiti tja ob vsakem prostem času. Športni klub si je dalje omislil lastni lokal v Jagodičevi hiši. Prav umestno bi bilo. da ponudi gostoljubno streho tudi vsem drugim društvom, ki životarijo in seiajo po gostilnah. Združena društva bi si lahko om'slila plačano pisarniško moc, kar bi poslovanje silno poživilo in napravilo društveno življenie. ki sloni na par ramenih, prijetno in intenzivnejše. č— Tečaj za smučarje. Zeleniški smučarji prirede od 1. do 10. januarja smučarski tečaj okrog koče v koncu Zelenice. Tečaj za začetnike in dospeleiše bo vodil športnik g. Belihar Anton, učitelj v Tržiču. Pouk bo brezplačen. Dnevna oskrba z vsemi stranskimi izdatki znaša 60 Din za osebo. Snežne razmere so trenutno prav ugodne, do začetka tečaja pa bo gotovo zapadel nov snee. Prijave sprejema do 30. t. m. g. Jocif v Tržiču. Prevoz prtljage od cestarja pri Sv. Ara aa Zelenico ie brezplačen. č— Zahvala. Tovarni cevbev >Peko^ in sara« ter usnjarna Žagar & Komp. v Tržiču so tudi letos poklonile mladini meščanske šole več parov trpežnih čevljev, odnosno kož za obutev. Zato rim izreka šolsko ravnateljstvo najiekrenejšo zahvalo. Živeli posnemata ! Iz Zagorja z— TPD siromašni rudarski deci. Letos je nakazala TPD znesek 5000 Din, ki se bo razdelil med najsiromašnejše šolske otroke obeh osnovnih šol v obliki bonov po 50 Din, s katerimi si bo vsakdo nabavil, kar bo hotel. Lepa gesta TPD zasluži vse priznanje in zahvalo v imenu revnih obdarovancev. z— Pojasnilo. Naprošeni radi izjavljamo, da naš dopisnik Aimi ni napisal članka pod naslovom »Slovo priljubljene uči tel i ice«, ki je bil objavljen v zagorski rubriki 20. t m. Iz Hrastnika h_ Koncert Svobode I se je v nedeljo v moralnem in gmotnem oziru prav dobro olbnesel. V-idii se, da .pevski zbor po zaslugi svojega pevovodje g. PodlogaV žoltem carstvu«. h_ Dovozna cesta pri postaji je v zelo •3'aibem stanju. Na jesen jo je daia železniška unrava sicer posuti, a ker se je usno-rabVal slab pesek, to ni mmogo zaleglo. Ta cesta potrebuje dobrega gramoza. Iz Kočevja kč— Mladi razstavljajo, v nedeljo je naše mesto dobilo prvo svojo umetniško razstavo, ki pokazuje izredno nadarjenost dveh mladih umetnikov slikariev. in sicer Franceta Smoleta in Leona Wallnerja. Razstavo je dovolila prosvetna uprava v Liub-liani pod pokroviteljstvom prof. Uršiča. Umetnika razstavljata okrog šestdeset del. Razstava bo odprta še do 28 t. m. Iz Novega mesta n— Pogreb poštne uradnice gdč. Pavle Andresove se je vršil 22. t. m. Pokojnica je bila odlična uradnica in ljubezniva to-varišica. Svoje najboljše moči je posvetila poštni službi. Dvajset let je služila na novomeški pošti. Vedno dobre volje m usluž- REVMATIČNE BOLEČINE zamorete zaustaviti Brez ozira, ali so bolečine v mišicah ali sklepih, SLOANOV LINEMENT jih bo odstranil. Brez vdrga-vanja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte steklenico vedno pri roki. Uporabljajte SLOANOVO MAST proti revmatiz-mu, ishiasu, bolečinah v križu, bolečinam ledij, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGER1JAH SLOAN-ov L1NIMENT odpravi bolečine. 359 na je uživala simpatije vseh, s katerimi jc imela posla. Naj počiva v miru! — Namesto venca blagopokojni gdč. Andresovl je poklonila soproga ravnatelja grosupeljske tovarne <4a. Mara Dularjeva za mestne uboge 100 Din. n— Zimski šport se je pričel tudi pri nas razvijati. SK «Elan» jc odprl svoje drsališče na teniškem nrostor«, kjer se živahno udejstvuje mladina. S smuči pa gre za praznike na Gorjance cela četa smučarjev. Urarska in optična tvrdka MATIJA VVACHTAR dipl. urar, nudi cenj. občinstvu za božične praznike svojo veliko izbero ur, poročnih prstanov, raznovrstno zlatnino in srebrnino, gramofone in ostalo v stroko spadajoče blago. 15486 n— Tihotapstvo tobaka je z aretacijo Ivana Pcluniča, ki je doma iz Gorice-Po-sušja v Hercegovini, prenehalo v našem mestu in drugod. Izkazalo se je, da ie prišel obiastvom v roke že dolgo iskani tihotapec, ki je imel svoje mreže razpredene po vsej državi. Prijet je bil Polunič že v Karlovcu, Mariboru in drugod, a povsod se mu je posrečilo izogniti se kakim hujšim posledicam- n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja na praznik 25. -t. m., na štetano-ivo in v nedeljo 27. t. m. vsaikofcrat ob 18. in 20.15 uri zvočno filmsko opereto vDri-jak prosjak« in zanimivo zvočuo predigro. Poset zunarajih obiskovalcev ge zaradi praznikov uigoden. Iz Laškega 1_ Gasilno društvo v Laškem priredi na Štefanovo v prostorih hotela He ike društveno tombolo. Začetek ob 20. 1_ Matevžev sejem 21. t m. jo bil srednje obiskan. Gospodarski zastoj se je posebno poznai na živinskem sejmišču, kamor (je bilo prignanih vsega samo 52 glav živine. Cene so se gibale med 2 do 4 Din za kilogram žive teže. Par volov je bilo prodanih po 5 Din za kg. Iz Slovenske Bistrice sb— Podpore društvom. Mestni občinski odbor je za prihodnje leto določil v mestnem proračunu podpore naslednjim domačim društvc-m: gasilskemu društvu (ki bo praznovalo čOietnico) 5000 Din, Olepševalnemu društvu 2500 Din, krajevnemu odboru protituberkuloznc lige in Sokolu po 1000 Din. sb— Poroka. 16. t. m. se je poročil tukajšnji tovarnar g. Albert Si iger z gdč. Si-donijo Aidinganovo. Bilo srečno! Iz Šoštanja št— Zimskosportni odsek podružnice SPD priredi v okolici Šoštanja počenši z 2. januarjem enotedenski smuški tečaj, katerega bo vodil izkušen smuški učitelj. Tečaj bo cclodneven in za člane odseka brezplačen. Člani SPD, ki še niso včlanjeni v tem odseku lahko pristopijo z letno članarino 10 D'n. Oni smučarji, ki niso člani SPD, pa plačajo za celotedenski tečaj 50 Din. Prijave sprejema do 30. t. m. bančni uradnik Ivo Svet, ki daje tudi vsa pojasnila. št— Občni zbori. Podružnica Sadjarskega društva bo zborovala na Štefanovo po rani maši v Slomškovem dorau- — Istotam bo v nedeljo ob istem času ustanovni občni zbor živinorejskega društva, kot novega odseka tukajšnje podružnice Kmetijske družbe. — Naši šahisti, včlanjeni v šahovskem klubu Šoštanj, pa bodo zborovali v torek, dne 29. t. m. ob 25. uri pri Cerov-šku. št— Sprememba v avtobusnem prometu. Od dosedanjega avtopodjetnika Franca Ku-šerja iz Vitanja je prevzel progo Šo^tanj-Dravograd avtobusni podjetnik Viktor Faktor. št— Jezikovni tečaj. Delavsko društvo »Svoboda« je priredilo za svoje člane tečaj za priučitev nemščine. Obiskuje ga Tis članov, poučujeta upokojeni nadučitelj gospod Franc Skaza iz Velenja v Zadružnem domu, dvakrat tedensko. št— Vodstvo tukajšnje Bat'ove podružnice je poverieno rojaku, navdušenemu so-kolskcmu telovadcu Tonetu Movhu. Iz Ptuja a— Krstna slava tukajšnje garnizije. Preteklo soboto je slavil tukajšnji 2. bataljon 2. pontonirskega polka krstno slavo svojega zaščitnika sv. Nikolaja. Goste je sprejemal domačin manor g. šarac Slava se je pričela ob 10. dopoldne na dvorišču ■vojašnice Slovesno sekanje kolača je opra-vii za pravoslavne vojaški prota g. Trbo-ijevič iz Maribora, za katolike pa so opravili cerkvene obrede tufkaijšnoi kapucini. Ves čas svečanosti je svirala vojaška godba iz Maribora. Po končanem obredu sta g. prota in g. major šarac čestitala vojakom k slavi V svojem nadaljnjem govoru je g. major obrazložil vojakom pomen slave in na koncu pozval vse prisotne, da Jakliče jo Nj. Vel. kralju ;>Živio<;. Nato je povabili g. komandant goste v notranjost vojašnice k južini, na katori je g. dr. Šalamun čestital domačinu k slavi. Popoldne se je vršila v vojašnici ob siviranju vojaške godbe vojaška zabava. Zvečer pa so priredim oficirji v zgornjih prostorih Narodne- VILO ali HIŠO z velikim sadnim ali zelenjadnim vrtom, ki leži ob vodi, takoj KUPIM. Prednost dajem okolici Kamnika, Kranja in event. Škofje Loke. — Pismene ponudbe z navedbo cene ter opisa posestva in s podatki o obsežnosti vrta na: Reklam Rozman, reklamno podjetje v Ljubljani, Ramenskega ulica 10, pod znamko: »Gotovina takoj«. 15780 ga doma družabni večer s sodelovanjem vojaške godbe, čisti dobiček dobi Jadranska Straža ki izreka gg. oficirjem za leip večer in humanitarno gesto in tudi vsem darovalcem peciva in vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k lepi prireditvi in lepemu čistemu dobičku za našo Jadransko Stražo, najlepšo zahvalo. j— Predavanje o davku na poslovni promet bo 2S. t. m. ob 20. v gostilni g. Bren-čiča na Ormoški cesti. Predaval bo višji finančni svetnik g. Josip Mosctizh. Vabljeni ! Iz Ljutomera !j— Štirigovske zadeve. Dne 11. tm. se je vršila občinska seja, na kateri je bilo prisotnih 22 odbornikov. Občinski odbor je z 21 glasovi proti enemu sklenil zaprositi pristojna mesta, da se na območje občine Štrigove raztegnejo tudi -vsi sodni in drugi zakoni, ki veljajo v dravski banovini, tako da bo Štrigova priklopljena tudi ljutomerskemu sodnemu okraju, torej popolnoma ločeno od čakovskega. Davčna uprava prevzame občino s 1. januarjem prihodnjega leta. Tako se bo v doglednem času izvedla popolna pr iključitev Štrigove k našemu srezu. Prebivalstvo je s sedanjim stanjem zadovoljno, ker ustreza potrebam te velike občine, in želi samo, da se priključitev izvede do kraja. Iz Prekmurja tpm— Uvod v Tvrševo leto. Dol n jelen-davski Sokol je otvoril Tvrševo leto s predavanjem, ki ga je imel šolski upravitelj br. Peterne-1 Ludavik. Predavatelj je v tem prvem predavanju podal v lepih potezah Ty.rševo biografijo in prve početke sokolskega gibanja v zlati Pragi. Naslednje predavanje bo 5. januarja v risalnici meščanske šole. Želeti pa je, da se tudi starejši člani udeležijo predavanj v večjem številu. pm— Seja cestnega odbora. 30. t. m. bo v Dolnji Lendavi proračunska seja cestnega odbora. Določil se bo tudi načrt večjih del za bodoče desetletje. obesse JW*N (atnicai LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH 0 A M IN GOSPODOV. Kl SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH pm— Proračun dolnjelendav. občine. Občinski odibor je na svoji proračunski seii sprejel proračun za leto 1932. Proračun je ie neznatno manjši od letošnjega. Celokupni izdatki znašajo 440.713.90 Din, ki sc bodo krili z občinskimi dohodki v zne-ku 188.175 Din, a primanjkljaj s 58 odstotno doklado na neposredne davke. Lansko leto je znašala doklada 60 odstotkov. Glavna postavlka izdatkov je občinska uprava, ki znaša 77.300 Din; v njej so pa vštete plače uslužbencev, njihovo zavarovanje, pisarniške potrebščine in drugo. Posta-,ka je nekoliko nižja od letošnje, ker ie plača župana tudi znižana. Izdatna postavka • je prispevek za zdravstveni dom, namreč 67.500 Din. Ako ne bi bilo te. bi bil proračun znatno nižji od letošnjega. Šolski proračun znaša 47.800 Din. Posebej je določen znesek 10.000 Din v gradbeni fond za zidavo nove šole. ki se je letos povečal na 35.000 Din. V Lendavi bi se morala zgraditi nova šola, ker 6edanja pač ne uritreza 6vojemu namenu, vendar pa se jc zaradi gospodarskih neprilik odložila na poznejši čas V socialne svrhe je določenih v proračunu 4000 Din. V splošnem pa je proračun realen in ustreza v danih razmerah potrebam Lendave. Imamo sicer še mnogo potreb, pa bo treba počakati boljših časov. pm— Zima. Potok Lendava je zamrznjen, od koder spravljajo dolnjelendavski gostilničarji velike količine ledu v ledenice za pasje poletne dneve. Tudi Mura je že dva dni polna ledu, ki otežkoča premet z brodovi in čolni čez reko. Pred božičem se na Muri le redkokdaj pokaže led. letos pa je pritisnila zima zgodaj in s hudim mrazom. Modne, športne kratke hlaee Specialna izbera A. {Presfier jCrubIrana, Sv.Petrac.14 £u/Zic - mMoela. oposor;o da je izredno znižala cene, damsGim plaščem, in suGn*am sta gospode* Izredna prilika, se res prvovrstno in po ceni obleči! Iz življenja na deželi VODICE. Imeli smo lepi proslavi 1. m 17. decembra Obe sta se vršili v šoli v Vodicah. Defclamaoije. kratki nastopi, in pevske točike šolskega zbora, V6e to je Ivignilo slavnostno razpoloženje. 20. t. m. pa 6e Je vršila ustanovna skupščina sokoske čete Vodiice - Šenkov turen. V šolski dvorana so se zbrali člani nove edinice, ki že od 19 junija vrši svoje kulturno nalogo. K skupščini pa so prihiteli tudi bratje in sestre iz Št. Vida, Mengša in Komende. Od decembra naprej imamo tudi novega župana. Sedanji g. župan Ziheri Franc je star kulturni delavec in borec za vse dobro in pravično. Nosa polja so dobila s postavitvijo dirogov aa električni daljnovod, ki ga izvršuje banovina, drugo Mce. Manjka pa še žice. Id nam bo do vedla že tako željno pričakovano luč. ZIRI. V nedelio 13. t. m. le priredila dra-matska družina Sokola v Zireh v svojem domu dramo ^Sveti plamene. Ni lahka za igralce. pa tudi od poslušalcev zahteva pažnie in razume vari ia. da morejo pravilno slediti razvoju in razpletu posameznih prizorov in dejani. Isrra ie novejšega izvora, torei čas-i primerna. Iz nie vejejo moderni živlienjski nazori. Je pa Sveti plamen tudi zaradi te?a jako primerna iera. ker stane scenerija ves čas ista. ker ni oosebno dolga in ker ni treba dolgih odmorov med posameznimi deJa-nji. To so deistva. ki ipro oriporočaio in zato ni euda„ da ie bila dvorana skoro čisto razprodana. Publika Je bila z izvfuanjem rado-vobna. Igrale' so takih mirnih poslušalcev vednr, veseli. Režiser br Erznožnik vadi sedaj veseloigro '»Trie vaški svetniki«, ki obeta Žirovoem obilo zabave in ta ie v težkih gospodarskih stiskah potrebna. Zato na Štefanovo vsi v Soko^ki dom. da za hip poza- rlnpiTTio oVt>1i! I KOPRIVNTK PRT KOČEVJU. Občinski »rad je prejel 80 stotov koruze, da io razdeli1 v prvi vrsti med oškodovance po toči. V dmjei vneti pa nri de jo v noštev gladu jopi. To hi bilo pred vsem naše revno d^v-s+vo. len v tešT';b čfl^h ne more dobit; pravega za^n žika. Preoričarin smo. da jih občinski f>^bnr ne orezr1. — Osnovna šoUi in Sokol sta dobila od banske uprave ogljarskih dovolj, da olajša gor- skupno 300 Din za božičnico otrok. Ni velika vsota, vendar vsaj najpotrebnejšim nekoliko je. — Prosvetni odsek Sokola pripravlja za prvo polovico januarja prireertev z igro, petjem in nastopom temburašev. Glede na sedanjo krizo bo vstop k prireditvi vsakomur svoboden. POLJCANE. Letošnjo jesen in zimo ee ni dalo več. Telovadba vseh oddelkov se ie prekinila in sploh je vse društveno delo prenehalo. In bi po počasnem hiranju moralo umreti, pa je naš agilni brat Zeilhofer SDrožil predlog, naj sloni Sokol v st:k s Hartnerjevimi dediči v Poličanah, da odstopijo skladišče, ki se da preurediti v telovadnico in sploh prostorno dvorano. Res je bila najemninska pogodba te dni podpisana. Sokol ie naiel prostore za 10 let in po praznikih bo takoj začel s potrebnimi adaptacij-skimi del', s postavitvijo gledališkega odra itd. Za telovadbo samo pa so prostori pripravni takoj. Poudarjamo, da ie to za naS kraj velika pridob:tev. ker doslei tudi za gledališke predstave, koncerte itd. nsmo imel' T>T'",o"nili orocfoTtv rv> nq ^ii^? VELENJE. Kmievni odbor Rdečega križa priredi na Štefanovo ob 16. v Rudarskem domu ljudsko igro s neitjem »Domen«. V odmorih igra tamb^m^-r' zbor. Ker je č^ti dobiček namenjen DUašfci kuhinji v Šoštanju. prosimo tudi SoStanjčane za prav ofrlen obtak. MOZIRJE. Preteklo nedeHo se le vriHla v osnovni šoli lepa nredbožična prireditev. Vse točke so bH.e dobro izvedene. Nadvse srčkan je bil zlasti p~hod malega Jezu-ščka na sankah Izrvod bo*'čne«ra drevesca se je ob koncu razde'Po 990 zav:fkov daril za otroke, za kar p-^e nosebna zahv^a požrtvovalnemu uč?+eHstvii m vem onim. ki so k darovom Drisoevali — Pred kratkim nas ie zapusti! temveč g. F'«ne "Poslan. 7, nfm izrubi nflš Sokol a^^neo-a delavca nri orosvef-nem odseku, nri katerem se ie vdei-stvoval kot ipr^iec r>a o^m in nri oevskem zboru kot izboren f^r^^st. M^^sni ga bomo zelo SoVoiu v Tkanju ča- stitfmo na nridoTv+^n aoM-inpo-^ člana, bratu Prislanu pa prijetno bivanje! Spomenik nacionalnim žrtvam Prijatelji pokojnih nacionalnih borcev, ki Bo žrtvovali ob raznih prilikah po zaključ ku svetovne vojne svoja mlada življenja jugnslovenski ideji, so se odločili, da postavijo vsem tem mladim idealistom skupen: nagrobni spomenik na ljubljanskem pokopališču pri Sv .Križu. Hočejo se na ta način skromno oddolžiti spominu teh žrtev narodnega idealizma in domovinske ljubezni, spominu borcev za učvrščenje jugoslovenske ideje in popolno u edin j en je vseh Jugoslovenov. Soomenik naj bo dokaz hvaležnosti in spoštovanja do mladih muče-fflikov, ob enem pa bodrilo doraščajočemu rodi', da nadaljuje pot, začrtano s srčno krv jo. V granitni spomenik bodo vklesana imena padlih nacionalistov, kjerkoli tudi pc"'-ajo njihovi zemski ostnaki. Lepo vsoto za spomenik so zbrali prijatelji pokojnih nacionalistov sami med seboj. zadostne pa na žalost ne morejo. Zato razpošiljajo te dni okrožnice, v katerih prosijo prispevkov tudi vse druge, ki spoštujejo idealizem in požrtvovalnost in ki vedo ceniti dragoceni sad domovini žrt-vovanega življenja. Naj ne bo nacionalno čutečega Jugoslovena, ki bi se ne odzval na okrožnico vsaj s skromnim prispevkom, kakršnega pač kdo lahko utrpi v sedanjih težkih časih. Okrožnice so še starejšega datuma, zato je v njih določen kot termin za odkritje spomenika 1. november 1931. Ker j zaradi raznih ovir ni bilo mogoče do tega dne izvršiti zastavljene naloge, bo odkritje spomenika šele dne 1. junija 1932 Podrobna pojasnila daie na željo g. Joco Lipovž, Ljubljana, Kolezijska ul. 19-1. biči lovit ribe v Mali graben. Ko so prišli mimo znane Koščeve gostilne in stopili nekoliko višje gori do vode, da vržejo trnke, je eden izmed njih kmalu opazil v vodi med koreninami zapleteno truplo neznanega moškega. Poklical je svoje tovariše, nakar so ribiči potegnili iz vode truplo na breg. Novica o najdbi trupla neznanega utopljenca se je kmalu raznesla po okolici in so prišli zraven tudi ljudje, ki so spoznali v mrtvecu že par tednov pogrešanega 59-let-nega šolskega slugo na Grabnu, Jakoba Sedeja. O zadevi so takoj obvestili policijsko upravo in je odšla na mesto policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Pavle Avramovič in nadzornik g. Jakob Podreberšek. Ttruplo, ki je že precej razpadlo, so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, od koder bo pogreb v četrtek k Sv. Križu. Kaj je gnalo starega moža, znano dobričino, v smrt, ni znano. Mož je bil pred nestankom že par tednov precej potrt, vendar se nikomur ni zaupal. Podpirajte borbo proti tuberkulozi! Tujski pronfet in zdravstvena zaščita lastnih občanov nalagata občinam, da pri sestavi proračunov posvetijo pažnjo pro-(rituberkulozneirni skrbstvu in socialni zaščiti obolelih. Vsaj večje občine in občine tujskoprometoih krajih naj bi v svojih proračunih vstavile zneske za omejevanje tuberkuloze. V mnogih krajih obstojajo že krajevne protituberkulozne lige, katerih dedovanje naj podpro tudi občine s tem. da ijitn za vsako leto dovolijo primerne podpore. Osrednja profrituberkulozna liga je zaradi tega na vse večje in tujsko-prometne občine napravila vlogo, da se za bodoče leto določijo v proračunih podpore za pro-/tituberkulozno borbo. Potreba sistematične borbe za omejevanje in preprečevanje tuberkuloze je vsak dan večja! Zato varčevanje glede izdatkov za protituberkulozno skrbstvo ni na mestu. .Osrednja protituberkulozna liga prosi občine. ki so prejele pcošnjo za podpore, da pri sestavljanju nroračunov njeno vlogo blagohotno uvažujejo. Dve ljubljanski tragediji Jožica Pelčeva je v bolnici umrla. Truplo dolgo pogrešanega Jakoba Sedeja so našli v Malem grabnu. Ljubljana, 23. decembra. O tragični nesreči uradnice Jožice Pel-8eve, stanujoče v Ilirski ulici, ki se je vrgla v torek zvečer iz IV. ali V. nadstropja Kreditne banke, smo poročali že včeraj. Nesrečno dekle, o kateri ni znano, kaj jo je tiralo v obup so prepeljali v bolnico vso polomljeno in je ostala skoro -lo pol 1. ponoči v nezavesti. Zdravniki so se silno *rudili okoli nje. Ves njihov napor, da jo ohranijo pn življenju, pa je ostal breusp^Sen in je nesrečna mladenka umrla. Njene zemske ostanke so prenesli v mrtvašnico splošne fcotnice. odkoder bo pogreb v četrtek ob 14. 3» nokopahšče pri Sv. Križu. Truplo Jakoba Sedeja so naSli. Danes fferog 13. ao sc odpravili neki trnovski rl- Tragedija mladega fanta zaradi nesrečne ljubezni Podnart, 23. decembra. V ponedeljek zvečer se je raznesla vest, da se je smrtno nevarno obstre'!il s miško delavec pri državni železnici, Filin J., sin pocestnice vdove iz Prezreni pri Podnartu. Mladenič ie prišel pozno popoldne od dela domov in se sorl z materjo, ki mu ie branila žemtev z dekletom, s katerim je imel znanje že dalie časa. Po snoru je odšel v veliki razburjenosti ves duševno strt na podstrešje. Kmalu nato so začuli domači in sosedje strel in trenotek zatem vzdihovanje nesrečnega fanta, ki je prišel še sam s podstrešja v sobo s krvavečim obrazom. Bil je še toTko nri moči, da ie segel po papirju in svinenku in nan;sal: *Ne v bolnico, po zdravnika!« Sosedje so ga spravili v posteljo, poslali po duhovnika in telefo-n:čnc pozvali zdravnika iz Radovljice, ki je kmalu orišel z avtomoVlom k ponesrečencu, katerega je obvezal, nakar je odredil takojšnji prevoz ranjenca v ljubljansko bolnico. Zdravnik je ugotovil, da je šel proiektil nesrečniku pri ustih noter in izstopil pri čelu. Mladenič ima skozi ves obraz od zgornje ustnice po sredini nosa do čela 3 do 4 m široko odprtino. Lobanje 'n oči si nt poškodoval. Ako ne bo prišlo do komplikacij. bo mladenič morda še okreval. Filip J. je star šele 23 let in zelo miren m marljiv delavec Žalostna smrt 17!etne frprovsk* vaienke Novo mesto, 23 decembra. Včeraj so imeli trgovski vajenci v novpin šolskem postopni popoldne svoj pouk. Nekako po šestnajsti uri ie šla ufenka. trgovska vaienk? pri tvrdki Medic. 17-letna Anica ValentinCčeva. hčerka vrtnarja ba-novinske kmetijske šole na Grmu, na stranišče, od koder je dolgo ni bilo na fzore-gled. V skrbi za nio sta se dve učenki odločili. da jo gresta poiskat Pri iskanju sta našli straniščna vrata zaorta. Spričo suma. da se ie zarodka nesreča, so morali vlomiti vrata in rs Sli so "j* tleh ležečo nol mrtvo Vaientinčičevo. H'tro so jo odnesli v dvorano šolske oobkliniVe in od ta,m so jo odoeliali z večernim vlakom v Liubliano. Bila na je vsaka nomoč zaman, nakar so jo vrnili na očetov dom. Do tragične smrti mladenke je prišlo takole: V straniščih, kjer so montirani angleški kloseti, so zaradi hudega mraza zamrznile vodovodne cevi. Mestni monter je dobil nalog, da cevi razgreje. V to svrho je vzel malo peč, k! se greje z ogljem. Pustil je tlečo peč v stranišču, ki ga je zaprl, pred njim pa postavil za stražo nekega delavca. Kmalu tk> monter^evem odhodu je prišlo delavcu s^abo. kar ga te napotilo, da se Je odstranil, ključ pa pustil drugim delavcem. Valentinčičeva je s Šolskim ključem odprla vrata in se zastrupili z ogljikovim monoksidom, ki ga je razvijala pečica. Očividno je kmalu padla v nezavest in je Se potem vdihavala strupeni plin. žalostna smrt vestne in marljive učenke je vzbudila splošno sočutje s prizadeto rodbino. Zamenjava tisočakov Denarni zavodi, včlanjeni pri Društvu bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani, Zadružni zvezi v Ljubljani, Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani sprejemajo do konca februarja 1932 neomejeno vloge v nežigosanih tisočakih in bodo njihovo zamenjavo sami preskrbeli. Vloge pri denarnih zavodih, vložene v gotovini po 24. septembru 1931, niso podvržene nobenim izrednim izplačilnim omejitvam. NOVI ROMAN »JUTRA" ! V NOVOLETNI ŠTEVILKI 1« JANUARJA 1932 izide prvikrat J. O. CURWOODA MEJI P "i« m?; a sžST V.« f$h!£M Mini i p s pustolovni in ljube-ženski "roman iz alaske eden najlepših, Najbolj napetift in najbolj ganljivih romanov ameriškega mojstra pripovednika! mm IN NAROČITE »JUTRO«! BERITE NOVI ROMAN! Na bega ustreljen tihotapec Marenberg, 23. decembra. Se pred par leti je tihotapstvo ob severni meji od Maribora do Dravograda zelo cvetelo. Ni bilo skoraj dneva, da ne bi ujeli kakšnega Hhotapca Saj so se prva le*a, ko se je ta neprijavljena obrt tako plodonosno razvijala, ojunačili tihotapci celo tako daleč, da so kar cel voz sladkorja pritihotapili iz Avstrije. Seveda so jih na naši strani takoj pograbili obmejni organi ter jim robo zaplenila. Tudi živino so večkrat tihotapili preko obmejnega Kozja- Zadnje leto pa je tihotapstvo po Kozja-ku skoraj popolnoma prenehalo. Le redk' so se še upati baviti s tem življenjsko nevarnim poslom. 2e dalje časa so obmejni organi nadzorovali nekega Jerneja Lašeka stanujoče-ga v Rerošniku, ki je bil znan poklicni tihotapec, že večkrat kaznovan. V soboto 19. t. m. so ga obmejni organi sledili na tihotanski poti. Med znanim r>la-ninskim zavetiščem Sv. Pankracijem in Ka-nunariem so se srečali. Na stražnikove klice »Stoj!« se je tihotapec pognal v beg. Ker se na ponovnp pozive ni ustavil je oddal službujoči organ dva strela Drugi ga je zadel tako nesrečno, da je tihotapec kmalu izdihnil. Imel je prestreljene prsi. Jernei Lašek, je bil doma iz okolice Ptuja, vendar pa je že več let bival v obmej-lem okolišu. V zadnjem času je stanoval pri posestniku Herku na Remšniku. Tihotapil je iz Avstrije predvsem sladkor. petrolej, saharin »td. Truplo so odnesli v mrtvašnico na Remšniku. Ta nesrečni dogodek naj bo resen opomin! Orientalske krasote v palači »Viktorija« Ljubljana, 23. decembra. številni posetniki lokalov v pasažu palače. »Viktorije« obstajajo te dni kot začarani od orientalskih krasot, ki jih je naša tvrdka Mušan Mutevelič razstavila v izložbah. So to prekrasne orientalske preoroge in sicer pristne pirotske preproge v raznih vzorcih in veličinah ter pristne perzijske preproge. Poznavalci teh dragocenosti se divijo krasoti krasne Buhara preproge, ki ji zopet uspešno konkurira izred m eksem-plar Ispahan preproge. Sicer oa bi se človek težko odločil, kateri preprogi bi c'al prvenstvo v krasoti, zakaj D^leg omenjenih vise še prekrasne Kašmir, Sene. Mahal. Kirman in Turkbaf preproge, človeku je. kakor da bi bil na razstavi orientalskih umetnosti. Te izložbe zavzernaio levi kot pasaže, ki se je s temi prekrasnimi preprogami šele povzdignila na res velemestno trgovsko pasažo. Tvrdka ima res veliko zalogo preprog. Kdor je ljubitelj teh dragocenosti, naj vsekakor stopi še v lokal, kier mu bodo prav radi pokazali še številne drage drago- RAZNE NAČRTE TEHNIČNI BIRO arhitekt IVAN ZUPAN Ljubljana GRADIŠČE 13 cene umetnine orientalskih preprog. V trgovini sami pa najdemo še mnogo drugih orientalskih predmetov, razni pribor itd., kar je vse ročno delo iz Orienra. Muteveli-ču čestitamo da je pridobil ta lokal, ki vstreza v vsakem oziru dragocenostim Ori-enta. Priporočamo vsakomur, da poseti pasažo in da, če si že ne more nabaviti kako preprogo, vsaj spoznava ta orientalska dela svetovnega, slovesa. Novi ^robovi V Lovniku pri Poljčanah je umrla 86!et- na bivša nosestnica ga. Helena Mlinarjeva. ki je bolehala, odkar ji je nogorela domačija. Pokopali so jo v torek. Zvečer v torek je po dališi bolezni preminil v starosti 7S let zaslužni in sr>l^šno nriliubljem šolnik, un^kojeni n.adučitelj 5. AnVvn Porekar Pokojnik ie bi! man neupogljiv^ narodniak. Pogreb bo na Štefanovo ob 15.45 iz hiše žalosti na Maistrovi cesti 18. Pokf>in,;koma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ŠPORT Božični nogometni turnir v Ljubljani Na igrišču Ilirije se bodo na Štefanovo ob 14.15 pomerili Primorjani, v nedeljo ob isti uri pa liirijani in zagrebškimi Železničarji Ljubljanska kluba Ilirija in ASK Primorje sta za božične praznike povabila na dvodnevno gostovanje zanimivo moštvo iz Za greba, simmat:čne Železničarje. Železničarji uživajo v Ljubljani odlično reoutacijo, kajti poleg vedno fair in lepe igre, ki so io stalno predvajali v Ljubljani, beležijo lahko v svojo korist krasen uspeh, ki ga ne beleži noben zagrebški klub. da niso bili še v Ljubljani nikdar premagani. Poleg tega so sedaj na čelu zagrebške prvorazredne tabele in pridejo vsekakor nai-resnejše v oo?tev kot četrti zagrebški k'u-b v novospreieto »slovensko ligo«. Zato bo vsekako zanim:vo ori.meriati rezu'tat'e ju igro obeh naših vodilnih klubov. 11'rije in Primorja, ki bodo nastopili v svojih naj- močnejši postavah. Primorje s svojim od* ličn:m golgeterjem Ermanom. Navajamo v informacijo, da je pred kratkim S KŽeiezničar premagal v pokalni temini kompletno moštvo Grad lanskega, kar je brez dvoma zaviden rezuPat. Tekn-ovania bodo v soboto in nedeljo na igrišču Ilirije s pričefkom oba dneva ob 14.15 uri. Prvi dan igra Primorje. drugi dan Ilirija. _ Pričakujemo, da bodo ljubljanski sporta-ši znali ceniti trud in riziko obeh naših vodilnih klubov, ki skušajo nogometna tekmovanja večjega formata aranžirati rurvič tudi v zimski sezoni in da bodo oba dneva napolnili igrišče. Za praznike v Bohinj! Bohinjska dolina je vse pripravila, da sprejeme smučarje, drsalce in izletnike. Pri Sv. Janezu in Zlatorogu bodo .muiški tečaji, na Bohinjskem jezeru pa tekme drsalcev. Vršili se bodo skupni iz'eti po čudovito lepi bohinjski okolici. Bohinj prekaša po svoji mirni lepoti vse druge kraje. Je kakor nalašč za vse tiste, ki se hočejo navžiti gorskih lepot, solnca in zraka. SPD pa je določilo nizke cene tako, da je tudi skromnemu človeku omogočen oddih pri hotelu Sv .Janez ali Zlatorog. Vsa oskrba in prenočnina stane za člane dnevno 51 Din. Tujsko - prometno društvo pa je preskrbelo polovično vožnjo za tiste, ki ostanejo v Bohinju pet dni. Zato za praznike k Bohinjskemu jezeru! Informacije daje pisarna SPD. ki je sedaj na Masarykovi c. 14 nasproti Glavnega kolodvora. Otvoritev nove SmušKe postojanke v jeseniških planinah. Agilno jeseniško SK »Bratstvo« sd je že '.a nek o leto zgradil na Pustem rovtu zasilno kočo, ki naj bi s'užila smučarjem v mrzlih nočeh kot zavetišče. Toda spričo naraščajočega smuškega gibanja in članstva se je koča kmalu izkazala l:ot pretesna. Vrli športniki so že skozi po'e>tje in jesen zgradili kakih 60 metrov stran od prejšnje koče. novo veliko večjo kočo. ki bo popolnoma odgovarjala skromnim zahtevam naših utrjenih smučarjev, saj Vna lepo kuhinjo 7 poste'j in 12 zasilnih skupnih ležišč. Klubovi č'ani so vsa dela pri g-adnji koče izvrš;i'i sami s kulukom. V nedeljo 19. t m. ie bila nova koča slovesno otvorjf>na in izročena svojemu namenu. Nad 40 k'ubo-vih čanov je orfco^tvovalo otvoritvi. žare'a so jim l;ca od radosti od dos^?ic I in II, Jug II, Pišek I in II. S^mič, HasI, Jug 1. Uršič, Golob. Pe^erlin. Trajkovič. Člani Ilirije, ki želijo legitimacije JZSS za polovično vožnjo, naj oddajo po eno sinko, in 10 Din odnosno staro legitimacijo in 5 D :n za DodaIiš?;nie na naslov Baltesar, kavarna Evropa, Ljubliana, ki j.:h bo oddajal savezni umravi vsako sredo in petek. Člani, ki nimajo noravnane članarine do konca 1931, ne bodo deležni te vozne ugodnosti. SK Ilirija (hazenska sekcija). Današnji trening odpade, prihodnji bo 28. t m. ob 18. v Za božični tečaj Ilirije pod vodstvom tnz. Koudelke so Drijave zaključene, ker je tečaj že zaseden. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjajo se vsi igralci na strogo obvezna treninga v soboto in nedeljo dopoldne od 9.30 nanrej. Vsi točno. Motokolesarski klub Ilirija vabi mij-no -elokunno članstvo, da se udeleži pogreba, "rerano umrle agihie član:ce gdč. Josipine relceve. Zbirališče danes. 24. t. m. ob 1345 pred mrtvaško vežo deželne bolnice. •i^iii^ipt^t« VJ\>| # m šjif: 4T-I % VŽvvl « f zk Si m I f L>a V t .fv lj})?; Ki vM m m m [m m P 'i 'Sfi Gosposvetska cesta Telefon 26—62 kreditne banke Vesele božične praznike! Palača Ljubljanske SteV. 14 telefon Dober * -sel «»«*• / .9 rf* a 15498 X o v o M 9» <2* A 8 'o* \ v X % Kolesa* kolesno blago, avtomobtlno blago in oprema, avtopnevmatika, šiv. stroft zimskosportno blago. ^"i^/ijp BOŽIČ POD TUJIM NEBOM Na Atlantskem oceanu liža se šesta ura — sveti večer je napočil. Samo tu, sredi Velikega oceana, je zdaj ob šestih. Na vzhodu, v Evro« pi, je ob osmih; tam so božična drevesca že v lučkah in Jezus* ček je že povsod razdelil svoje da« rove. V Ameriki ni niti ob štirih; ljud« je še ob tem času hite domov iz pisarn in tovarn. Smo med nebom in vodno gladino, naselbina kopnenih bitij, ki se je z otroškim zaupanjem izročila pe« ščici lesa in kovin, združeni z genialno človeško iznajdljivostjo. V tem hipu imamo slučajni popotniki eno samo skupno domovino, ki jo obhodiš v sedmih minutah. Imamo skupno ognji« šče, božično večerjo in božično dre« vesce, katerekoli narodnosti ali vere smo že, vse nas je premamil čar izred« nega večera; vsi smo za spoznanje boljši in presrčnejši nego smo bili še davi ali pa včeraj. Vreme je za sedanji letni čas ugod« no in ladja se le neznatno ziblje. V jedilnici stoji skrbno okrašeno smre« kovo drevesce. Na vsaki snežnobelo pregrnjeni mizi je rdeča sveča in ven« ček iz česminovega cvetja. Na majh« nem listku nam kapetan želi M e r r y Christmas. .Tam, kjer sede otro« ci, so celo majhna darilca: kakšna lut« ka, psiček, avto ali japonska figura. Stewardi in natakarji imajo v gumb« nicah česminovo vejico. V jedilnici nežno diši po nekem orientalskem ka« diJu. Že se zbirajo popotniki. Oblekli so si najboljša oblačila. Žene in možje, ki so si bili zjutraj še docela tuji, se voljno umikajo drug drugemu v hod« •nikih in se nekako po domače smeh« Ijajo; če je količkaj mogoče, žele drug drugemu vesele praznike. Vsi posede« jo; vstopi sivolas, šestdesetleten mla« denič v večerni uniformi z vojnimi odlikovanji — kapitan ladje. Star morski volk in salonski lev hkrati: prava romantična kombinacija lepote, moči, odločnosti, epike in lirike. Člo« vek, ki se vanj zaljubijo ženske vsa« ke starosti. Ž njim pridejo: dva mlaj« ša častnika, dva ladijska inženjerja in zdravnik. Enako število opravlja se« daj službo pri krmilu, na poveljniškem mostičku, v strojarni. Ti pridejo opol« noči, takrat, ko ljudje na suhem pri« hajajo k polnočnioi. Kapitan je prija« zen oče velike mnogo jezične družine; smehlja se na vse strani, mežika otro« kom in hkrati posluša raport z ladje ali z mostička od moža, ki je pravkar neopaženo stopil k njemu. Kapitan ima ogromno odgovornost in obilo skrbi, pri tem pa veleva običaj, da se mora vedno smehljati. Pri vhodu šinejo zadnji fraki in se zablešče zadnji ženski vratovi. Druži« na je zdaj polnostevilna. Kapitan da z glavo znak kapelniku orkestra. Vse utihne. Igrajo neki sta« roangleški Suletide Song. Razpo« loženost prisotnih Angležev, ki jim ta pesem najbrž pove mnogo več nego nam, prehaja tudi na nas. Nato se oglasi S t i 11 e N a c h t. Pa še neka francoska božičnica. Pričenja se božična večerja. Prina« šajo postnih jedi, rib, pa tudi perut« nine. Z nami potujejo Japonci in In« dijci: tudi njih mora kuhinja upošte« vati. Govori se polglasno, a če natanč« neje posluhneš, opaziš, da so vsi ljud« je s svojimi mislimi na nekateri izmed celin našega planeta. Vsi so sinovi in hčere kopnine in njeni so baš v naj« intimnejših trenutkih. Zabava je v polnem teku. Kaže, da so vsi srečni. Božično drevesce se ra« dostno blešči v lučkah in gleda nad vsemi mizami; ono je najbolj živa vez s suho zemljo. Tedajci vstane dobrodušen mož in dvigne kozarec. V njegovem govoru imaš i božično sentimentalnost i soli« den, suh angleški humor. Zahvaljuje se kapitanu za pozornost in lepi ve« čer. Ob koncu pravi: — Ne pozabimo pa, prijatelji, da so pod nami ljudje, ki preživljajo nocoj« šnji sveti večer med stroji in pred raz« beljeno pečjo. Tudi za nje je prišla sveta noč. Voščimo jim vsaj v duhu vesele praznike in od vsake mize po« tuj v njihove skupne kabine kakšen spominček hvaležnosti! Vzame v roko dve steklenici bor« dojskega vina in ga izroči stewardu. Vsi ga rade volje posnemajo in tako potuje k mornarjem in kurjačem obi« len pozdrav od božične mize. Že je napočila polnoč. Na palubi kdaj pa kdaj švigne senca častnika. Leden veter brije čez morje, rešilni čolni se nekoliko maje jo in škripljejo, ocean mirno valovi, a na nebesu se vi« dijo redke, visoke, čiste zvezde. Človek kar čuti, kako veje preko morja dih Večnosti. Elementi so, prav kakor vsako veliko božje delo, čisti in v vsej svoji mnogoličnosti mogočno preprosti Človek je neznaten, skro« men služabnik tega neizmerno vzviše« nega rituala. Toda njegovo srce je od« prto. In nanj je zdaj padla sveta noč. V južni Ameriki uden, nelep bo« žič. Drugače ne moreš reči o njem. Če se v človeku na mah porušijo vsi do« tedanji tradicio« nalni pojmi o prazniku miru in zimske poezije, je to dokaj ne« prijeten občutek. Tu pada božič v najbolj vroče poletje, ko se toplomer zaljubljeno giblje okrog 40 stopinj. Opoldne skoraj ne moreš hoditi po ulici, katere asfalt se kar mehča. Ljudje začenjajo delati ob polno« či, da se ob desetih dopoldne izčr« pani in utrujeni vležejo v senco. Žejo si lahko pogasiš samo z gorkim čajem iz trpke yerbe m a t e; to je prav za prav najboljše sredstvo zoper vro« čino. Kar neverjetna se ti zdi misel, da zdaj nekje zmrzuje in da ljudje po snegu gazijo k božični maši. Predstavi si, da so tu ljudje za božič v lahnih belih oblekah in da nosijo v žepih ce« le zaloge robcev, ki komaj zadostuje« jo za brisanje obilnega potu. Še konji nosijo slamnate klobuke proti neusmi* ljenemu soncu. Sploh je za nje boljše poskrbljeno: na ulici imajo posebne prhe za konje. Noč je vlažna, topla; na črnem ne« besu sevajo velike zvezde. Med njimi je Južni križ, simbol reda in stalnosti. Hodniki pred kavarnami se začenjajo polniti, ledene pijače se konsumirajo v neverjetnih količinah, živahni razgo« vori o izsledkih dirk prehajajo že v kričanje; drugi govore o dobitkih No« voletne loterije ali pa o kakšni revo« luciji, ki jih imaš v Južni Ameriki zmi« rom na pretek. To so ob božiču skraj« no aktualne reči, ki zanimajo vse in vsakogar. Jezušček? Ga ne poznajo. Drevesce? Smreke in jelke tu sploh ne rasto. V Argentini in v Braziliji, v Paraguayu in v ostalih republikah Juž« ne Amerike sicer versko goreči kato* ličani slave samo Novo leto. Takrat dajejo svojim dragim darila, skoraj vedno praktična in koristna; med naj« bolj priljubljena štejejo kupni list za kos zemljišča. Agenture za promet z zemljišči imajo prav ob tem času veli« ko dela. Božična tradicija se skuša, kar se da, ohraniti v nemških in čeških na« selbinah. Drevesca so importirana, umetna in majhna, nekako taka, kot jih poznamo iz restoranov na vlakih. Gramofon reproducira božične pesmi, katerih ganljivosti pa v tujini rojena deca več ne občuti in ne razume. Sve« če kmalu pogasijo, ker samo poveču« jejo toploto. In božična večerja? Saj ni teka za kakšno boljšo in obilnejšo hrano in tudi pripraviti se ne da tako kot v domovini. Ne, v Braziliji in Ar« gentini božič ni lep. Na Havajskih otokih ivja goščava mo« gočnih debel, po« kritih z rahlo plastjo mahovja, veje, ki so jih nalik kačam ovi« le liane, čudna gnezda epifitič* nih rastlin na drevesnih deblih, čijih listje izgi« ne, ko drevo od starosti strohni, bujno zelenje tropične praproti, šele« st^če pahljače palm — to je za božični čas kaj nenavadna scenerija. In vendar nas spominja naših betlehemskih jas« lic, kjer se poleg smrek in drugih igli« častih dreves pojavljajo v ozadju tu« di kokosovnikom podobne palme, ki sicer v betlehemskem kraju sploh ne rasto. Bilo je baš pred Svetim večerom, ko sem oa otoku Oahu po utrudljivi poti skozi džungle na obronkih vulkana Pun Hapapi dospel v mesto Honolulo. Večdnevno potovanje po tropskih pragozdovih v deževni zimski dobi, stalno znanstveno opazovanje, filma« nje in fotografiranje, vse to je utrudi« lo telo in duha. V honolulski ameriški trgovinski če« trti ne slišiš dan pred božičem nič dru« gega kot pogovore, kako hitro sedaj vozijo parniki in kako^Hobre so' zveze s Kalifornijo. Kalifornijski božič od« meva celo na Havajskih otokih; prilia« ja obenem z ameriškimi bogataši, ki smatrajo za posebno odličnost, prebiti tukaj božične praznike. Božična izložna okna z darili, raz« glednice z zasneženimi pokrajinami, s kraguljčki, s štiriperesno deteljico in pitanimi prašiči, v bančnih in trgov« skih lokalih kalifornska božična dre« vesca, posipana z umetnim snegom in ozaljšana s papirnatimi havajskimi venci in električnimi žarnicami; trgo« vine za igračke z božičnimi darili, ki med njimi manjkajo samo sani in smučke; listi z vestmi o božičnih do« brodelnih prireditvah • in o hudi zimi v severni Ameriki — vse to bi uteg« nilo imeti pravi božični vonj, če ne bi zoper božič govorilo vlažnogorko vre= me s + 30° C. Ognjeno cvetoče veje poinsetij, rdeče jagode grma »christ« mas berry tree« se v tem podnebju vidijo naravnejši simbol božiča nego napol posušena smrekova drevesca iz Kalifornije. Utrgal sem si nekoliko cvetov in ž njimi okrasil svojo božično mizo. V Honolulu sem bival na krasnem obrež« ju Waikiki. Tu si se mogel vsaj za ne« koliko trenutkov iznebiti nadležnega pota, kopajoč se v prozorni vodi Ti« hega oceana. Solnce je zahajalo v oranžne morske valove, ki so se ble« ščali na podnožju vitkih palm. Čudo* vita je lepota tropskega morja! Tudi nebo je imelo pretežno oranžno pod« lago, na kateri so se prelivali odtenki vseh barv od zelene do temnomodre. Zvečer bi bil lahko šel k neki ame« riški rodbini, kjer bi mi bili sigurno postregli z »roast turkey«, vendar se mi je videlo vabljivejše vabilo na ha« vajski »buau« k gospodu Mohanloju, kamor sem lahko šel v beli tropski obleki. Na peščenih tleh, pod vitkimi debli kokosovih palm, ob svitu plapo« lajočega ognja, smo posedli na papir« nate, z vonjavimi cvetlicami posute preproge in se gostili. Postregli so s sirovimi morskimi ribami, pripravi je« nimi na poseben havajski način, s školjkami, s sepijami, kuhanimi v ši« rokih listih »laki«, z mesom divjih svinj, imenovanih »laulau«, ki so ga spekli na razbeljenem kamenju in v žgočem pesku in ki se uživa obenem s slanimi plodovi »kukui«, s kuhanimi bananami in presnim ananasom, zali« va pa z osvežujočim kokosovim mle« kom. Potlej so postavili pred nas kislo kašo »poi« in pijačo »okolehau«, ki jo pridelujejo iz rastline »ti«. Ob pogledu na valoveče boke rjavih teles havajskih devojk, plešočih sveti ples »hula«, ob stokajočih zvokih »ukulela« in melodičnih havajskih pes« mih sem za hip pozabil sentimental« nosti svetopisemskega božičnega veče« ra tam daleč pri evropskih protinožcih. V Jeruzalemu in Betlehemu išem iz Jeruzale« ma-, ki pa ni sre« dišče božičnih slavnost! Te se vrše v mestu Go« spodovega roj« stva, v Betlehe« mu. Trikrat v te« ku tridesetih dni je to mesto pri« zorišče velikih božičnih slavno« sti Slavi jih vsa« ka konfesija zase: katoličani, pravo« slavni in Armenci. Slavnost obstoji pri vseh treh kon« fesijah iz slovesnega odhoda patrijar« ha v Betlehem in iz zgolj cerkvenih obredov. Čeprav so slednji višek dne« Va in v starodavni Cerkvi, podobni trdnjavi s stoterimi svetilkami in ob« dani s samostani katoličanov, Grkov m Armencev, je vendar množici, ki na« polni prostore prav do zadnjega ko« tička, najbolj važen dogodek patrijar« hov prihod. Ni je namreč reči, ki bi tolikanj vnemala domišljijo Oriental« ca kot slavnostne verske procesije. Kmalu popoldne zapusti patrijarh Jeruzalem. Odhaja pri Jafskih vratih, (/.lkoder teče široka cesta v Betlehem. Procesija s patrijarhom, ki £*a obdaja« jo duhovniki in ščitijo jezdeci, zavije okoli gore Sion. Tisoče ljudi v vseh barvah in krojih Orienta tvori špalir: tu vidiš meščane, felahe in beduine, pomešane med seboj v sila slikovite skupine. Med potjo se pridružijo pro« cesiji množice iz okoliških krajev; po« sebno mnogo jih pristopi iz bivšega križarskega selišča Betnjale. Nekako na pol poti, pri Rahelinem grobu, ki leži ob cesti k Eufratu, se procesija sreča z deputacijo iz Betlehema, ki je takisto na konjih prišla naproti. Tedaj že zvone v Betlehemu vsi zvonovi. Slike, ki jih po prihodu pro« cesije nudi to sicer mirno mesto, so vprav opojne po svoji bujni pestrosti Za kordonom, ki ga tvorijo jeruzajem« ski in betlehemski odličnjaki, redov« niki in vojaška policija, se gnete pisa« na množica — glava pri glavi. Policija je tu kaj važen činitelj, zakaj prav ob takih dneh često izbruhnejo konflikti med posameznimi konfesijami Pestrost še povečujejo s preprogrami ozaljšana okna in strehe, ki z njih zvedavo gle« dajo ženske, med katerimi vidiš pre« lestne lepotice, katerih lepoto še bolj poudarjajo pisana oblačila Zares: sa« mo na glavah vidiš celo morje barv.: rdeče tarbuše, bele in žolte keflvote, arabske robce proti soncu, turbane fe« lahov v vseh mogočih barvah in zlasti še čudna ženska pokrivala iz belega sukna, okrašena z zlatniki. Ta pokri« vala segajo kar četrt metra visoko in so zelo podobna pokrivalom srednje« veških dvornih dam; nemara so to še ostanki izza križarskih vojn. Prej so pestrost procesije povečavah še kon« zuli s svojimi kavasi, medtem ko se« daj spremljajo patrijarha samo fran« coski, italijanski in grški konzul. Betlehemska slavnost je tipično ori« entalska in zlasti popoldne nič kaj verska. Ponoči, ko se z velikim pom« pom bere polnočna maša, ki pri Ar« mencih traja vse do sončnega vzhoda, se verska razpoloženost vidno dvigne in dobiva pod vtiskom noči v staro«. davni cerkvi skoraj mističen značaj. Taka je zlasti pri katoličanih, med tem ko je pri Grkih malce preveč hrupna. Skrivnostna sveta noč zavija v svoje trde sence obrise kockastih poslopij z ravnimi strehami in med begajočimi cunjami oblakov trepetajo zvezde. Tis soče ljudi stoji molče na starem križar« skem trgu in nad njih glavami in nad strehami božičnega Betlehema se raz« legajo daleč tja v pučavo Jehudo glo* boki in jasni zvoki zvonov. Grki slave svoj božič po grškem ko« ledarju, obenem s Kopti, Nestoriani in Abesinci 13 dni pozneje. Tu se šele kaže pravljična mogočnost obredov in pompa, kolikor je v današnjih gospo« darsko tesnih razmerah sploh mogoč. Procesija z bleskom zlatih oblačil in škrlatnih plaščev nam daje živo sliko nekdanjih velikih slavnosti v Bizancu. A 13 dni za tem slavijo svoj božič Armenci. Tudi njih slavnost je orna« mentalno zelo slikovita. V Betlehem prijezdi armenski patrijarh, ki sme sa« mo ob tem času zapustiti Armensko. Tu dobiš nekake azijsko«gigantske vtiske. Če bradat starec, oblečen v tež« ka modra ali rdeča, z zlatom obšita oblačila, s tiaro na glavi sede na svoj tron, ne sme nihče drug sesti, dokler v armenskem delu Cerkve Gospodovegk rojstva ne preberejo 12 prerokov in štirih evangelistov. Ostale veroizpovedi slave božič r svojih cerkvah v Jeruzalemu; tako n. pr. črni Abesinci, ki pri delitvi cerkve Gospodovega rojstva niso prišli v po« štev. Protestanti, povečini Nemci in Angleži, slavijo božič bodisi v svojih cerkvah bodisi na pastirskih poljih vzhodno od Betlehema, kjer jim je po« noči dovoljen vstop v tamošnjo grško cerkev. Običaj božičnih daril in drevesc po« znajo samo protestanti in katoličani v mestih. V novejšem času tudi del p ras voslavnih, med tem ko je pri ostalih 25. december praznik kakor vsi drugi. Božič pa ni pomenljiv samo za krist=» jana, marveč tudi za moslimskega fe« laha, ne samo zbog tega, ker mu bos žična slavnost nasiti fantazijo, marveč tudi zaradi tega, ker se ob božiču za* čenja novo petdesetdnevno razdobje, katerih ima njegovo kmečko leto se« dem. Če je božič drugod v krščanskem svetu verski praznik, je v Palestini tu« di dan splošnega ljudskega slavja, ki so ga veseli celo Mohamedovi verniki, katerim je vsaka pisana slavnost sila prikupna. I)r. Ivan Lah: Povest dolenjskega dvorca »Vi pravite, da ni ljubezni,« se je nasmehnila teta Pavlina icn očitajoče pogledala gospoda Romana, ki je še držal v roki čašo čaja in se zadovoljno zibal v velikem starem naslanjaču Vsa družba je za trenutek utihnila, da se je slišalo tiktika-iruje stare stenske ure, ki je častitljivo zrla iz kota kaikor oko večnosti preko katerega je šlo toliko veselih an žalostmi h tre-mutketv. Vse v tej sobi je bilo staro, iz vseh kotov in sten so gledam spomini starega dolenjskega dvorca, ki je stal v svoji zimski samoti kot živ spomenik preteklih časov. Z d>veh portretov nad zofo je StLedak) dvoje mladiih obrazov, oba v cvetu življenja, kakor ju je naslikal umetnik, tal se miu je poznala Langusava šola. Na koncu mize je sedel mlad par, Vida in Boris, • ki sta prišla k teto na počitnace, drugi so Mi znano! in prijatelji, ki jih je teta povabila na božič. Pogovor je tekel ves večer giadiko, dokler se ni ustavili pr! besedah gosipoda Romana, ki ga je teta prekinila s svojim vprašanjem. »O tem so teorije zelo različne,« je odgovarja! gospod Roman s samozavestnim - tLčemjaštvom, »eml pravijo, da je ljubezen i med ljudmi isto kakor elektromagnetiuzem v prirodii, da ni torej v tem nič duševnega, eumpak je to popolnoma naraven pojav. Modema doba je tuda v tem oziru našla sebi primerno razlago...« »Da, moderna doba,« je vzdihnila teta, »ona je res iznajdljiva.« Napredek človeštva zahteva«, je nadaljeval gospod Roman, »da dobimo tudi glede tega čustva nove na®are. Naravno Je. da ne smemo gledati na to stvar s starim! ro- mantičnimi očmi. Danes niti mladina ne vidi v ljubezni nič posebnega, ona čuti drugače, kakor je čutila miladina za Prešernovih časov, gleda na vse bolj trezno, hladno — vidi se, da se bližamo onemu vzoru človeka, ki bo stal visoko nad življenjem in gledal na vse s tistim jasm«m razumom, ki bo pred ali sled obvladal evet. Zato moderna mladina ne sanja več o mesečnih nočeh, ne vzdihuje in ne trpi več pod tem, kar so tjuidije včasih imenovali ljubezen...« »Da, moderna mladina!« (je vadllhniSIa teta ln skrivoma pogledala na Vido in Borisa. »Ljubezen je danes samo še fiizialošk? ■pojav, bi je prav tako naraven, kakor vsi nagoni, bi služijo za ohranitev plemena. Nekateri pravijo, da je to neko nenormalno stanje, kar bi skoraj potrdili, ako gledamo zaljubljene ljudi. Normalen človek ne pozna takih čuivstev. Aiko čitamo v časopisih, kaj vse delajo ljudje iz ljubezni in ijuihosuimnostii, potem moramo priznati, da taka dejanja Izhajajo samo iz nenormalnega stanja...« »Torej ljubezen je vendarle«, je prekinila teta zgovornega predavatelja, »kajti če bi ne bilo ljubezni bi ne bilo tistih dogodkov . .« »Seveda,« je nadaljeval mirno gospod Roman, kakor da ga ne morejo nrakaka ugovori omajat; v njegovem prepričanju, »vprašanje je, kaj ljudje smatrajo za ljubezen. Oni ne vedo, da je vse to te velika prevara, nekaka omamljenost in oipojenost — kakor sem re&el nenormalno stanje. V bistvu Je to samo aeika privlačna siia, kt do opasznijemo tudi drugod v prirodi kn ji pogosto ne vemo razlage. Gotovo je, rla je v nji neka življenjska sifla, ki deluje proti razkroju, zelo sorodna oni sredotočni Sj.1i toi deliutje proti sredofoežnosti. Moderna lo-ba je uničila že mnogo skrivnosti, pred katerimi se je klanjalo čk*veštvo cena stoletja kot pred nerazumljivimi čudeži Mi vidimo, da v vsem delujejo naravne sile in tudi v Jju/beani ni nič nadnaravnega.« »Ah,« je v^kriknida teta, »an kaj je potem sreča?« »Tudi sreča, de reftatoiven pojem, gospa,« je govoril gospod Roman in si prižgal cigareto. »Vse je relativno, to je, vse je tako, kot se nam zdi. Nam se zdi, da smo srečni in to je vsa sreča. Ko ba stvari pogledali do dna, bi videla, da je tadi to sa-moprevara brez vsake vrednosti. »Kaj pa ima potem takem sipioh še kako vrednost? je vprašala teta, ki 6i je edina upala ugovarjati. »To je vprašanje, gospa, to je vprašanje,« se je posmejal zamišljeno gospod Roman, »mi živimo v dobi, ko sede iščemo vrednote življenja. Pozitivne vrednote. Ne one romantične, ki so se preživele, ker eo se izkazale za neresnične. V tem je vsa velika miselna revolucija današnjega sveta Kad toa sploh vrednost v življenju? .. »Da, kaj ima vrednost? Ali ga ima sploh življenje samo?«. »Ne govorite tako učeno, gospod Roman. Ne pozabite, da smo nekateri izmed nas stan; in da smo zato še nekolniko romantični Otroci svoje dobe,« je pripomnila teta z nasmehom. »Da, otroci svoje dobe, a ml moramo "Mti otroci naše dobe, naše velike dobe. morebiti naivečie dofoe. kar j/p orež Vrelo člo vežtv® PomCftlMe, da ee ta dofoa ni bala do-takniti se največjih tako avanih »vetioj človeštva, ako so si ji zdele neresnične, nepotrebne, preostanek starih dob, ovire v razvoju napredka. »S tem še ni rečemo, da so te svetinje iprenehale biiti svetinje,« je ugovarjala teta »človeštvo je že marsikaj podrlo in zopet zgradilo.« »Da, ker je padalo vedno v stare zmote.« »Zmote? Kdo vam jamči, da se ne motite vi?« »Mogoče! A nihče nam ne more očitati, da ne iščemo resnice. Mi se borimo proti malikom. Prekucujemo jih z njih prestolov, da na njih razvalinah postavimo en sam piedestal in vrh njega en edini spomenik _ človek, človeštvo... To je naš bog. »AH bo to vaše božanstvo, ta bog-človek to človeštvo živelo brez ljubezni?« »Ne pozabite, da ljubezen danes aiti pesriikom ni več to, kar je bila nekdaj Lraibeizen j«e pogrln — pravi Hasencletver Mi pa hočemo živičenoa. In veste, da je včasih sovraštvo ti!sto, kar rodi navo življenje.« »Nikdar nikdar,« je ugovarjala Aružba. »Gosooda, lahko bi vam navedel primere •iz zgodovine Sovraštvo do starega Ln ljubezen do novega.« »Tored vendar ljubezen ...« »Da toda to je ona veMika sila. ki ustvarja vseobčo srečo, ne ona mala — rekel bi _ osebna zadeva, ka dela človeka sebičnega.« .-Sebičnega...« »Da. čeprav se to sliši kot paradoks Ljubezen je sebičnost, ker hoče imeti vse zase. za/to je to ovira n cvet: a družabnega reda, ali naj osreči vse Hudi« »Ijjuibezon je vendar čustvo, ki vse samo danile, žrtvuje je refrla tota »Tudi božič je samo praznik te vetoke JjubezaL« »Tudi božič je samo preostanek starih časov, pravljica za otroke, narejena svetinja, ki nima pomena za bodoči raavoj človeštva ...« »Nima pomena?...« »Tudi to je preživeta vrednota. Ako človek vanj več ne veruje — ln čdmdaloe več ljudi bo, bi ne bodo verjefri — ga bo treba nadomestiti z novo vrednoto« »S čim?« »Ali mislite, da človeštvo ni zmožno višje vere, da moramo verovati v bajke?« »Sreča je v tem, da verujemo vanje, pa naj je ta bajika Bog, božič aSI ljubezen ... »A morebiti je baš to nesreča, ker nais ovira na poti nadaljnjega napredka.« »Gospod Roman, vi niste srečen človek« »Srečen človek? Kaj pa je sreča?« »Sreča je...« »Iluzija, kakor vse___« »ALi mislite, da je tista vaša bodoča sreča človeštva kaj več kakor iluzilja ...? »Tista sreča bo zavest, da je človek odrešil sebe in svet Ta sreča bo nekaj resničnega, kakor jo resnična naša vera vanjo.« »Vi mislite, da je današnji svet nesrečen boij ko kdaj poprej?« »Da, in prav zato. ker se trpi na starih .luzrjah ..« »In vendar morda ravno te stare Iluzije osrečujedo svet...« »Na videz. Vsa ta sreča je navidezna. Čtioveštvo trpi pri tem bolj. ker že sluti ono bodočo rernično srečo « »Bog nam daj jo doživeti!« je vzkliknila teta. »Ne, mi Jo hočemo dož-veti preko vsega, preko vseh ...« je poudaril gospod Roman. »Ah, ln vendar nam Je dobro, gospoda«, se je pošalila teta, da bi prekinila bojervit?. Radič Poučno kramljanje o rastlini, ki nam daje zdravilo, vsakdanjo pijačo in vso zimo zdravo priknho CikJame ali ka-kcsr prasromo mi soldatks sem k Tipov al pri znani odlični savinjski v.rt.narica. V kom rastlinjaka sem zagledal črnino reč Sod ol cementa, poln zemlje, ki je Imel aa vsem obodu izvrtane luknje, iz katerih so rasle nekake rastlinice. »Kaj pa je to?« sem radovedea vprašal. Gospa s? mi ie namazala: ^ Pravijo, da ste rastlin ar, pa še radiča ne poznate.« .Ne boš me!« sem se otresel hudega očitka kakor raca vode, »Mi .rastlin ari i se počamo bolj z diiv.j.Imi rastlinami, privad-ne (vdomače-ne) pa zapirate vrtnarji v ograje.. Za nas je glavno, da vemo, koliko listov Ima cvetna čaša, koliko pestieerv in kakšna je brazda. Dlačice nas zanimajo, Vi rastejo včasih pod cvetom iin listi ter obtoke njihovih robov. Poznam sicer tudi rn-dičevo salato, toda tukaj v kotu se nisem nadejai, da .imate sa.latDO gredo. Kako pa goMite gospa, .radič pozimi? Prav rad ga dem, zato me zanima.« s>Ker ->iem, da obesite na »ta velik' TtTODC vsako reč in stvar, Iti -vas zanima, o ka-tem. mislite, da bi tndi komu druge mu koristila, vam moram že podrobno po jjasniti vso radičevo žavljenje. — Vrta a/rjl godimo v glavnem tri vrste radiča: belgijski vvitoof, rdečcplsand in t^mno-rde5! radič Prarv- malo sjs se*e pri nas lisasti radič, čeprav je to izvrstna zimska zevenjava. V napredni Belgiji je na primer radič pozimi prava ljudska hrana. V oko-];ci Bruslia se bavijo mnc.g.1 mali kmetje s pride'ovaaiti boljši kletii lahko pridelujem« radič takole: Napravimo 15 cm visoko gredico lz dozorelega gnoja. Nanj naložimo v razdalji 20 cm korenje tako, da gledajo glave na robu gredo von, in ga zašili orno z 29 cm debelo plastjo, gnoja ali &ir>aste zemlie Na njo poiožimo spe* sled korenja. to ga pokrijemo z gneč cm. Tako- Gredlca v kleti polagamo naprej plast za plastjo. Vrhnja sloj pa pokrijemo z zemljo. Gnoj to zemljo moramo pri sajenou malo »vlažita to po po trebi tu-di pozneje zalivati. To je toliko prikladno}«, ker lahko poljubno obiramo listje Za roam-jša gosnodlnjstv-a se lahko napra va tudi manjša takale sodov-a gredica. Sod od cementa na vrtamo na dnu in na obod i z osrednjim svedrom v razporetoih kolo barjih. Vanj nasipljemo zeraijo in polagamo slej za slojem skozii lukn-le korenje, v toplo iin temno klet. Tudi zalivati moramo primarno to oud.no gredo. Že decembra lahko pričnemo z obiranjem radičevega listja in imamo dovolj zelenjave prav do pomladi. Sicer pa si preostale članek o radiča, ki ga je priobčil prof. dr. Pirnait v lopi hrv. reviji »Uzorni vrtlijar C gospodar« Gospa je končaila svoje strokovno prsi a-vanje in sva stopila v njeno trgoviino, da plačam roždce. Pri puitu je stal vaški paglavec to je zahteval od prodajalke: »Frankovo cefaurdo, ta malo škatlo«. Ko je bil fantič že zunaj, sem pa pričel j a® s poukom: »Gospodična, ali veste Lz česa se deli cikorija?« Gospodična ud vedela, gospa je pa tudi odmajala z glavo »Trgovci ste, pa še tega ne veste, da je cikorija iz radiča«. sem vrnil gosnaj, ki se je praiv veselo nasmejala moji osveži: Sva pa hot.! Nadejam se, da boste tu-M vil prav Izčrpni s poukom.« »Prav rad Zapisano najdemo, da so pre-bovaloi severnega Harza, pogonja v Nem čiifju že sredi 17 stoietja sušila -to mlet: za kavo korenje dilivjega radiča, prav kakoa-še sedaj pri nas ženice kuhajo kavo iz posušenega natvadaeiga korenja. 1763. leta je nemški major Hotoe opozoril javmost na to nesni§kih« nrah se je Preda.' v ša"skj kmMžnioi. kjer so knuge mto^nskih pesnikov, mo^no razredčil... M.todtoa je soc1* po kniieah, da se 1e .pre^^ča-to, kako »pi-še'o« in »pesnikutesto« rtrugi ... Tn s tem jc dcsežeoi naš namen. Mladini so pojmi »verz« to J-rlma* neznani. kltob temu. da se sama s ta.ko R^t-io že v praks' vadi že mladi bfb1 iavci nad vse radii besedi'«jo v rimah In orve mto-dinske zbadliivke — to Jim ere naiboli od srca — niso nič drugega, kakor nros^e^uS-ne nesrt.itve: krepke, drastične Sive, kakor je mladina sama to b^^e to tudi od druw,b Le poskusiti le treba, pa se bo lahko vssV sam nirerMn'čal. Vf>iko ie mto^na \>z-nojdlii.va tudi v nesnpšk." stroki Sam 3« s">omtoiam še iz ^ars-Vih Vet, da smo že kot tr^torčk'1. četrtarčki kovati pesmi na vse ktiplje Penosno smo prenašali iz starega oan!r;a seši-te zvezke, kod^r se se bl-e-šča:V /.avidVivi nas'-r»vi: »Mo'e onez/to«. še danes r>r>m^ilm ef"^ sv-r^-h r»rv'b »vesmii. ki sp.m jo skoval v o?nto na.vduše.nia takrat. ko m.1' je bi1 o nero v rokah še trdo ln pravopisne oblike zns.ne 'e bolj po vrhu. Usodna pesemca se ie glasila: SLIKAR Slikarja sem gledal, ki je veselo nreieval. Lep imel ie jopič, v poki pa čomič. Slikal na poper hudo je zver... To je bil eden prvih literarnih grehov. Za pesem sem prejel marsikak košček sladkorja od domačih to sosedov. In smo prirejali potem s sosedovimi otroki kar cele pesniške tekme. Pač lepi časi najmlajše pesniške struje! Pa tudi naša sedanja šotoka mladina je močno razgibana to podvržena pesnakova-nju Za letošnji prvi maj so me ti-le moji navihane! res kaj prisrčno sprejeli: Prišla so v šole še ta.ko zarana, da so lahko nemoteno porisali} šolsko tablo z najbolj pestrimi motivi, cvetlicami, okraski. Na deski pa se je belil stih: — Danej je prvi maj, dajte nam malo — fraj ... Kako, da ne bii nagradil zvitorepcev! Sad je bil dan krasen. Sotočna okolica je kar vabila iz šolske sobe. Mahnili smo jo zadnjo uro po litijskem polju. One dni smo se spet pomenili o pesmd-štivu. In smo se seveda takoj lobi.ll kovanja verzov in rim. Naj jih nekaj navedem, mladim avtorjem v pohvalo, ostaM našd deci pa v _ posnemanje. In v tekmovanje, kdo bo _ »hujši« .. Priponifinjam pa, da nisem dal mladiini •prav nikakih navodil glede motivov. Vsakdo si je sam poiskal svojo snov. Kako pak drugače, kakor o snegu je pi- dvogovor. Gostje so posegli po čašah. »Veste, česa sem se sipomaiila?«, — je nadaljevala »Na neko božično povest, ki se je godil.la na tem dvorcu«. »Pripovedujte.« je silila družba, ki jo je utrudila -bojevita zgovornost .gospoda Romana. vpra.v zaradi našega razgovora seim se 5pomniia na inekaii sitčnega —« »No, to nas zanima...« »To je stara dolenjska povest...« »Gotovo lepša nego nova filozofija gospoda Rom a.na, je rekla gospodična Vida, ki je z roko v roki slonela poleg Borisa. Gospod Roman je puhnil d>tan to vljudno pripomnil. »Bomo videli.« »Poglejte ta dva portreta«, je rdkla teta, »ki sta tako zamišljeno poslušala naš razgovor. še zidaj se mtl zdi, da je ves dvorec poto one sreče, ki ©ta mu jo vdahnila ona dva s svolo IJnlboznijo. On se je imenovai San-ti?.r, ker se je rodil onega leta, ko je bil rasiri car Aleksander v Ijjubtfani na kongresu. Znano vam je, s kakšnim spoštovanjem (je tedanji svet gledal na tega ruiske-carja, tekmeca Napoleonovega. Mlaltoa vi, pa jo —stali. Mladi literatje pa se ne lotijo samiih kratkih pesmic, spuščajo se celo v probleme. Mlada Kresničanka Koncilaja, otrok iz okolice, ki so vozi vsak dan v litijsko šolo, je obdelala sredo součenko Boriškovo Božico, hčerko uglednega litijskega mesarja z Glavnega trga: Borišek Boža, je rdeča kot roža ker je od mesarja hči, se ves dan s klobasama masti. Kadar njen oče ne bo več mesar zginil iz hiše jim bo ves denar suh trebušček bo nosila, preč bosta žamet ta svila. Za zaključek naj naveden humorno pes ttitev o Litiji: Litija je že skoro me6t* not' se pride kar po cest' hiše rastejo kot gobe, povsod je dosti že te robe Trgovine to gostilne so pri nas že preohitoe v Gradcu sta že d.ve tovarni, zastonj vprašuješ po mlekarni. Ponosni so Litij ani vsi in radi dobre volje, pozimi se peči drže, polet' gredo na polje. Deklet ni več, so gospice, so ftae kot viržtake se rade modro zadrže, pa niso svetohltoke... Ta.ko vidi Litijo mlada Grbtočanka Ruy-nikova Mara. Pa recite, če niso kasvlji in navihanci, ter šega ve žlobudravke te naše najmlajše pesnice to pesniki. Slovenska pesem to slovenska knjiga še ne bosta zamrli. Vstaja nam nov rod, ki bo tudi znal prijeti za pero, kakor kažejo prvi sadovi iz hrama mladih muz ta muzarjev. —nč,_ »i svojo moč. Tik pred božičem je Zora za-pregia dvode brzih konj v sani ta se odpeljala proti Ljubljani. Pravila je pozneje, da se ni učila n-iikoti voziti, in vendar sta konja a raivno po cesti kakor veter Sandrovo stanje ss je poslabšalo, odkar de mi bilo pri n>ean Spravilla ga Je na sani odela z toplimi odejama to tako sta se vo ziLla v svebi noči proti domu Mnogokrat se je v teč hiši pripovedovalo o tej vožnji Biila }e precej viharna noč, burja je brila preko zasneženih polj, po cesti skozi snežni meftež sta dirjala konja, prepuščena sko raj sama seb. Dvoje m>adnh ljudi je izginilo v toolih odejah, da se zavarujeta pred snežnim pišem, ki jima ga je burja nosila v obraz Mimo so letele slabo razsvetljene vasi, cerkvice, gozdovi.. Sveta noč! A konj, kakor da sta vedela, da vozita domo-svojega gospodarja, še pred polnočjo sta se ustavila pred dvorcem Kdo nad popiše vso radost. Id je zavladala v tej sobi, ko so sedeli vsi trije pri topil peči to slaviti skupno božični večer Vse je bilo pozabljeno. V takih trenutkih je človek tako pom dobrote Bile so solze veselja to sreče, ki so jim silile lz oči, ko so se po bmr nih dogodkih sešli v svojem domačem za-tišrn Aid ni bila ljubezen tista sila. k! le premagala svet to zlo to napolnila s srečo ves ta stari dolenjski dvorec še mnoge let je polnila ta sreča ves svet okoli dvor ca to Se danes se mi zdi, da odmeva od vseh strani njen spomin Ali je bila to pre vara Ali Je bha Itoaija? Ne. To so bi."' resnični ljudje ta vse. kar se Je godilo v njih srcih, je bilo resnično življenje, otk nailenše. bi ga živi človek le enkrat Za prevaro pride razočaranje, za iluzijo pride 9'V>afian1e A tu. ensnoda. Je samo dokaz dia sreča v na« ta da W th*iHi*o S*vlje nje pusto in prazno, ako bi ga živeli brez fciubestu. Bilo bi komad življenja vredno. Soj je vse kar nas veže na svet. In cel j samopretvara je boljša od nevere, kajti! miljrva je kakor mi, to zakaj bi ne živeia, poleg tolikih laži in varljivih resnic. V vsem tem je toliiko ve&nočlovoskega, da tega ne bodo iaprememile niti vse pozitivna resnice, ka prarlte, da so editoa vrednota življenja«. »No, kaj pravite gospod Roman!« 5*» vprašala gospodična Vida, Gospod Roman se je posmedal. »/Romani, romani, stari romani. Bo« ve, koliko takih je videl ta dolenjski dvorec« »Ali niso lepi. Ala ni to vsa vrednost, kar j'h skriva ta dvorec^ Kaj bi bali sicer ti Stadije imeli od življenja? »Vprašanje je, kaj je imelo življenje od njih!« Sandea- je šel eamo do pod pota. Bil je napol revctoaijonar.« »Ali bi bil mogel on preobraziti svet? Ali bi ga bila mogli vsi. ka so brili z v jim'« Je vprašala teta »Ali ga danes preoblikujemo s tem. da skušamo premagati zlo ia deliti srečo ..« »Seibnčneža! Polljudje!« je reked gospo! Roman J-Žlrvei, vsečlovek!« je vzklčkrtU Boris, ki se je iztrgaj iz rok gospodična Vid« »AU mislite, da ste večji od onih?« je rekla teta. »Gospoda, mil pijemo na spomia vseh. bi so ljubili to trpeli za svoje ideala to so zmagali«. »In na zdraivje vseh, ki tomMijo to trpe za sivoje Ideale in bodo zmagali, je pridal sosnod Roman. Trčili so vsi. fe dalja/v se Je oglasil veliki zvon. Vsi so za trenutek obstal/i to pomislil! Kot da se le srebalo dvoje svetov to se pozdravil* ob .potaočni nri. ATOVA KULA IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NASELJENCA V JUŽNI SRBIJI Na Bajiru, pod hribčkom, ki je po* sejan s turškimi grobovi, se je vsedla v prostrano njivo in v prijazno samoto bela, skromna Atova hišica. Pri krstu so jo imenovali kulo. Njen prvotni na* men je bil, da med svojimi štirimi po« končnimi stenami hrani orodje vseh vrst, od motik in drugih kmetijskih priprav do lovskih pušk in inženjer« skih potrebščin. Ne smemo pa tudi po* zabiti na Atovo »mezgo«. Ata je nam« reč imel tudi železno mezgo, krotko in skromno, a vztrajno in žilavo, ki se je mogla v teh čednostih meriti z vsa* fcim makedonskim osličkom. Prve čase je bila to vsa kulina opre« ma. Ni je bilo ne premalo ne preveč. Ko je bilo šest ljudi v njej, je bila sti« ska. Če se je družba pomnožila še za dve osebi aH za štiri ljudi, je že bila gneča. Reči pa treba, da se ni poznalo, ker so štirje lahko sedeli na postelji, dva na kovčku, nekaj pa jih je tudi /edno čepelo na pragu. In ker je človeku težko samemu biti, je naš Ata samotar zbral okolu sebe kulsko družbo. Tako je nastala v ma« kedonski puščavi slovenska oaza. Imeli smo sestanke vsako soboto zvečer. Shajali smo se v kuli. Na levi: Atova nova hiša. V desnem kotu zgoraj »Ata«, g. inž. Skoberne. Desno spodaj prvotna kula Ta mezga je bila zarjavela, obita s pločevino in je imela skrivljena kole« sa. Njen stroj pa je bil vreden dva« krat, trikrat toliko kolikor drugi mo« torji slične vrste. Vsaj Ata je tako tr« da in vsi smo mu verjeli. Če je »mez« ga« tekla nizdol, je rekalo: drk, drk, tek, tek, pekepekcpek — in že je bila spodaj. Nad vse veličastna pa je bila videti, ko se je zapodila v reber. Ta« krat je razločno razvila vso svojo konjsko in oslovsko moč in njen za« dek se je ves zavijal v sinjkast dim. Pokalo je tako, da se je slišalo po cele ure daleč. Pred njo se je dvigal prah, za njo se je oblačil dim. Ata pa je Sešli smo se: Bernard, stari dragonar, nepozabni kulski kuhar, duhovit in porogljiv efen« di, klaverni gazda, kmečki inženjer, doktor Kajiš, ubogi zapuščeni vrag! Mirko, žandar je bil poleg Kajiša edi« ni, ki ni imel posebnega imena. Vsi pa so bili fantje od fare. Naslušale so se stene iskrega smeha, vsakovrstnih zgodb, visoke modrosti, sentimental« nih tožb, a tudi lepe domače pesmi. In lepo polnočno nebo se je čudilo s svojimi zvezdami in je drhteče gledalo doli na kulo. Sveže peristerske sape pa so božale odhajajoče goste po licih in prvi sonč« Kopalnica pri »Atu« sedel na železnemu živinčetu kakor Krpan na svoji kobilici... Drsk, drrsk, pak, pak — m že je bila na vrhu. Z občudovanjem smo zrli za njo in za gospodarjem, ki si je z njo pomagal. Ampak pustimo tisto prezasluženo železnino. Njena nadaljna usoda je zelo žalostna. Kulo so blagoslovili in krstili po vseh predpisih. Vse štiri stene, na zu« naj in na znotraj, tla in strop, streho, dimnik, žleb in mlade vrabce v njem, vse so polili z vinom. Junaki tega obreda niso bili nič manj mokri od jedva polite kule. Zjutraj so skakali čez zid. Zamalo se jim je zdelo, da bi šli skozi vrtna vrata. Orodje so pospravili v klet in na podstrešje. Mezgo so zavlekli pod zid in jo pokrili s starim, oguljenim povo« ščenim platnom. Še celi dve leti je sa« mevala pod tistim zidom tako pokri« ta, včasih tudi odkrita — posebno ta* krat, če si je kulski gost izposodil od nje pogrinjalo. Po kulskih stenah pa so se nizale puške, stari jatagan in še starejša ski« petarska sablja. Poleg njih je visela tamburica, mandolina in nekaj loncev. V kot je počenila majhna makedonska pečica. Na police so se vsedli krožniki, sklede, kozarci in litrske steklenice. V nasprotnem kotu so ponosno stale ve« like pletenke za pijačo. Atova postelja se je bila razčeperila ob steni. Pod njo je našla zavetišče stara lajna, ki je svirala predpotopne popevke in plese. Dovolj je bilo, da se je kdo nagnil s postelje — že je do? segel kljuko. Lahko jo je zavrtel in ta« koj se je oglasil izpod ležišča senti« mentalen koncert. Navijal pa je lajno zmirom tisti, ki je prvi omagal v uče« nih debatah in je rajši leže poslušal tujo učenost. Ko se mu je videlo do« volj modrosti in se mu ni več ljubilo poslušati vnetih debaterjev, je skrivaj otipal kljuko, jo polagoma vrtel in končno sprožil. Ko je bil razgovor najbolj vroč, se je oglasil izpod poste« Ije... »Radeckega marš«. Škripalo in pelo je na vse mile načine, kula pa se je tresla od gromovitega smeha. Gramofon je ždel v globokem, sko« raj slepem oknu. Na sredi prostora sta stali miza in mizica, okrog niiju pa šest stolčkov ter zajeten kovček. ni žarki izza Kajmakčalana so jim sve« tili in kazali pot domov. Tako je bilo pozimi. Poleti pa so se« deli na vrtu, visoko nad mestnim pra« hom, nad zrakom, ki je udarjal iz nje« ga smrad po čebuli in *esnu. V pod« nožju je v mesečini spalo mesto s svo« jimi visokimi minareti, z begovskimi hišami in z zemljenimi bajtami, z rev« ščino in blatom, to prikrito spačenost« jo Orienta. V oddaljenih beznicah so cvilile ciganske godbe in hripavo po« /evale zavržene ženske. Nad kulo pa je vladal mir ter se družil z globoko tišino, ki jo je motil le naš pogovor ali pa tihe melodije do« mačih pesmi, ki jih je ubiral doktor Kajiš na svojih citrah, katere je čuvst« veno spremljala Mirkova kitara. Ti ne« pozabni večeri so pričarali v naše du« še pristno domačnost. Prinašali so nam nepotvorjeno odkritost. Bilo je, kakor da vsakdo med nami drži svoje živo srce na dlani in vsem se je zdelo, da so naša srca z ljubeznijo povezana med sabo. Iz vseh koncev in krajev Slovenije smo se zbrali tukaj. Ata pa je bil pa« trijarh, najboljše srce med vsemi. Minevala so leta. Kulski gostje so se razpršili na vse strani, v vse vetrove. Z njimi pa so šli za vedno naši sobot« ni večeri. Kar nas je ostalo skupaj, je začel begati radio, ki se je s svojo anteno vsedel na vrh najbližjega minareta. Slovenskih ljudi je prihajalo sem doli vedno več. Vrata kule so se vsem odpirala nastežaj. Gostoljubni Ata je vsakemu došlecu postregel z dobro be« sedo, s kozarcem dobre pijače in s pri« merno porcijo radijskega škripanja. Njegov radio aparat je najboljši da« leč na okoli. Ampak radio je radio, in tako malo poje. malo gode, ostalo pa škriplje in praska. Ko gre Ata v mesto, postavi zvoč« nik na odprto okno, tako, da imajo priliko poslušati vsi bairski cigani, ki imajo priliko, da se s tem kulturno dvigajo. Pa naj še kdo reče, da Slove« nec ni ustvarjen za nosilca kulture in civilizacije! Čas beži. Kula se je razširila. Majh« no, skoro slepo okence se je povečalo, postalo je pravo okno in se je celo za* strlo z zaveso. Citre, kitara in stara lajna so izgi« nile. »Mezga« je že zdavnaj prodana in na njeno mesto je prišel nov, lep avtomobil. Kula je dobila prizidek, iz« legla je novo, večjo in lepšo hišo. Vrt se je razširil, raztegnil. Trte in drugo sadno drevje je že visoko zraslo v njem. Dočakali smo celo to, da smo pili vino od trsov, ki smo jih bili zasadili sami in jih lastnoročno zalivali. Še zmirom je kula hvaležno pribe« žališče in prijazna postaja za vsakega Slovenca, ki službuje ali pride sem do« li ali pa potuje skozi južne kraje. Hvala ti, Ata, za vse lepo in dobro, kar smo preživeli v Tvoji slavni kuli! ina ično darilo Mnogim slovenskim vojakom znani zdravnik dr« Tone Jamar je izumil in s popolnim uspehom devet let preizkušal novo učinkovito zdravilo proti najhujši morilki človeštva — jetiki Ljubljana, 22. decembra. Tiha belina ordinacijske sobe. Divan, španska stena, instrumenti, na mizi mikroskop. Prav tako kakor v vseh drugih animacijskih sobah... Prijazno je sprejel zastopnike tiska skromen zdravnik v belem plašču in nam ponudil stole. Hudo je krotiti pero, ko hoče kar samo naprej. Toda vemo. da pišemo božično poslanico o mi-steriju življenja bolnikom, ki jih že sama verjetnost ozdravitve spravi v ekstazo. Ne sniemo vzeti nase tisoče v življenje jetičnikov, ki bi še naprej vese-■ljačili z -razjedenimi pljuči, češ, pojdem pa k našemu Jamarju. Poznam namreč odličnega slovenskega kulturnega delavca, ki mu je obljubil dr. Jamar, da ga bo vzel v zdravljenje. Prepovedal mu je pa kajenje, gostilne in kavarne in zapovedal popoln mir. Seda: leži res bolnik doma v postelji, toda kaj pomaga, ko ves navdušen kadi in pije, češ: »Jamar me bo že izreza!.« »»Ne greši,«« sem mu zakli-cal, »»če ne boš, poslušal kakor priden otrok zdravnika Jamarja, ti bo pomagal le še — jamar Sv. Križa.«« Toliko za bolnike. Zdravim pa bi zapisal tole: »Zberimo neutegoma narodni dar za našeea odličnega znanstvenika, da bo iahko pričel na veliko z delom in bo ponesel s svojim odrešujočim izumom slovensko ime do zadnjih mej sveta. Toda, če se ne obnese?«, vas slišim ugovariatj. Nobenega dvoma ni več, saj hodijo med nami njegovi ozdravljenci: ne dva. tri ali deset, čez dvesto jih je, ki jim je vrnil dr. Jamar zdravje. Vse mogoče oblike jetike so med njimi'. . kostna, mrenska in pljučna v vseh stadijih. Pri kostni in m renski jetiki ni odreklo njegovo sredstvo pri nobenem primeru, orav tako tudi ne pri »etiki rebrne in trebušne mrene. Pri pljučni jetiki je ozdravil v drugem stadiju devetdeset od sto primerov in celo v tretjem stadiju 75 od sto primerov. Kdo je kriv. da ni povsod stoodstotna ozdravitev? Sredstvo nikakor ne, pač pa neozdravljive sobo-1 e z n i in nemalo lahkomiselnost bolnikov. Ta lahkomiselnost, ki ie lastna vsem jetičnikom, bo tudi najhujša ovira pri zdravljenju z novim serumom. Kakor so dosedanji uspehi pokazali, je namreč Jamarjev serum tudi zdravilo za siromake, ki si ne morejo privoščiti dolgega in dragega zdravljenja v sana-torijih. V revnih delavskih stanovanjih in pri vsakdanji hrani so ozdravili Jantarjevi bolniki, ki so ga ubogali, kakor poslušna deca svoiega dobrega očeta. Sanatorij pa vendar potrebujemo v Ljubljani vse dotlej, da lahko ves znanstveni svet pride gledat Jamarjevo delo in se učit k našemu mojstru. Takoj in brez odlaganja je treba otvoriti velik zavod, ker je dr. Jamar hudo bolan na očeh in v vedni nevarnosti, da v doslednem času popolnoma oslepi. Po enem letu kontrolnega zdravljenja bo pa mogoče dati vsemu svetu preizkušen lek proti dosedaj neukrotljivi morilki človeštva na razpolago. Izumitelj nam je dovolil ljubeznivo sledeči razgovor: Zakaf ste se specializirali za bolezni na pljučih »Večina zdravnikov, ki so oboleli na tuberkulozi in se zdravili v sanatori-jih, se je posvetila zdravljenju te bolezni. Sililo jih je k temu koraku posebno to dejstvo, da so zaradi bolezni postali občutljivejši in se je njihova popolna delazmožnost zmanjšala. Težaven poklic praktičnega zdravnika na deželi, ki mora vsak čas biti pripravljen tudi v snegu in mrazu nuditi pomoč v oddaljenih krajih, ne ustreza več njihovemu rahlemu zdraviu. Tako sem tudi jaz prišel v to vrsto zdravnikov, dasiravno še do danes nisem zaprosil za oficijel-ni naslov specialista.« Od kdaj datira Vaš izum in zakaj niste nastopili v javnosti že prej ? »Najprej sem imel priliko i>roučeva-vati tuberkulozo pri prof. dr. Herman-nu Schle singer ju na Dunaju. Nadalje sem vodil med vojno interni oddelek vojaške bolnice v Liebenauu. Natančneje sem se spoznal z zdravljenjem te bolezni v sanatoriiu Rnzenbachu pri primariiu dr. Trutiku. Praktično oa sem se udejstvoval pozneje tudi na inter- . ^ < NO nem oddelku javne bolnice v Ljubljani, kjer mi je nrimarij gosp. dr. Jenko prepustil pododdelek za tuberkulozo, ter me s svojimi bogatimi izkustvi podpiral pri delu. Ko sem pa vedno bolj in bolj opazoval, da tuberkulin kot specifično sredstvo proti jetiki,. od katerega so pričakovali lepih uspehov, ni prinesel za-željenih rezultatov in se je tudi velik del zdravnikov obrnil na splošna raz-kuževalna zdravila — posebno na zlato —, sem se poglobil v študij imunitete ter šel, sledeč tej teoriji, svojo pot. Tako sem prišel do pasivne imunitete pri zdravljenju tuberkuloze in do svojega seruma. To sredstvo uporabljam sedaj že devet let. Vedno in vedno se ponavljajo primeri, da nastopajo posamezniki z novimi sredstvi pri tej ali oni bolezni, S tem razburjajo po nepotrebnem duhove bolnikov, karti navadno se pozneje izkaže tako sredstvo kot neustrezno. Zato je potreba mnogo primerov zdravljenja, ki so jih opazovali tudi, drugi zdravniki in oddali svoje objektivno mnenje. Tako sem jaz dosledno uporabljal kontrolo obeh rdntgenoiogov v Ljubljani primarijev dr. Kunsta in dr. Hebeina, zasledoval je moje zdravljenje tudi dr. Haus. Pred šestimi leti je pakazal rezultate mojega zdravljenja zdravnikom OUZD pokojni šef-zdravnik dr. Blei-weis. V Zagrebu sta videla moje rezultate internist univ. prof. dr. Botteri, šef - zdravnik SUZOR-ja dr. Hahn, v Obdaništvu za tuberkulozne. Zadnje čase sta opazovala moje pacijente phv-siolog dr. Prodan pri pljučni jetiki. pri ginekoloških primerih pa dr. Pintar. Mnenje vseh treh zdravnikov je bilo zame odločilno. Letos 11. decembra sem imel predavanje v Slovenskem zdravniškem društvu, kjer sem tudi demonstriral nekaj primerov tuberkuloze pljuč, reberne in trebušne mrene, ženskih spolnih organov in kosti. Ta večer je bil posvečen spominu na rontgen-skem raku umrlega učeniaka mučeni-ka univ. prof. dr. Guida Holzknechta. Moj serum je preizkusil tudi samostojno primarij dr. S-3mardjiia v sana-toriju za pljučne bolezni »Klenovnik«. O rezultatih mi piše po nekaj mesecih, da serum sicer ne ustvarja čudežev, da pa je boljši od raznih oslalih specifičnih dražilnih metod. Uspehi so pri vseh bolnikih izraziti, pri večini večji od onih, ki se običajjno vidijo v sanatorijih. Devet tednov nato pa mi ie zopet poročal, da se je bolezen pri oni znal hi-navciti, so mu začeli razn: -rnaštri in cekmoštri kmalu prebirati kosti in ga skozi zobe vlačiti. Pa on se za to ni mriogo zmenil. Z roko je zamahnil in živel dalje svoje Bogu dopadliivo življenje:' opravljal je službo božjo vestno, pridigoval pa tako. da so ljudie jokali. Mene je imel posebno rad. Pred leti seni mu zložil za god latinsko pesem z akroštihom spredaj in s trozložnimi rimami na koncu. Tedaj sem mu za vedno k srcu prirasel. Vzel me je s sefeoi za ministranta, kadar je obiskoval poselke svdje fare. ali poročal zakona želine pare- po hirtorih. Včasrh sva se vozila pred pustom po tri "tedne s svatbe na svatbo. Uloga slavnostna govornika je bila ob takih prilikah zame kot nalašč. Na ta način sem spoznaval ljudi, oni pa mene. Po polnočnici so prišli imovitejši v župnišče voščit župniku vesele praznike. Seveda so brli postrežem s pijačo in prigrizkom. Pri slovesu mi reče eden: »Her Prane, vi se peljete z menoj na hutor!« »Ne,« pravi župnik, »on je moj gost!« »Samo za danes naj se pelje k nam, gos,pod župnik, jutri mašujet« tako v Velidarovki, gre pa po maši lahko zopet z vami; saj tukaj jih imate že tako toliko, da se dren dela!« Ošvrkniil je s pogledom pri sosednji mizi sedeče domače učitelje, se poslovil še enkrat od župnika z »nas viden je jutri!« in me potisnil skozi vrata v vežo. Oblekla sva kožuhe. Pred vrati so čakale sani s trojko belcev. Spredaj na kozlu je sedel koči jaz cigan Janko, poleg njega pa k nam obrnjen Žid Avram. moj stari znanec. Zadaj ie sedela na širokih varnih saneh gospodarjeva nečakinja. lepa Marusja. Sedla sva vsak na eno stran k njej. da bi je ne zeblo, pred nas na klooico na sta se skobacala gnsoodariev brat Martin in prikaščik — delovodja Gerasim. »Trogaj!« je zapovedal gospodar in sani so zdrsele kot pero lahke na cesto. »Stoj!« je zakričal zunaj vasi. »Avram! Ali si položil buteljke v sani in drugo, kar sem ti naročil?« »Vse je v redu, Tomas Andrejevič: kakor ste zahtevali, tako sem storil Lepo v slamo sem jih zavil, da se ne razbije jo. ..« Vesela družba nas je bila. Razen Av-rama in gospodične Marasje smo bili vsi okajeni, eden manj drugi bolj. Pa saj je bil Božiič. A noč je bila temna, nebo oblačno, jugovzhod je pihal in sneg je naletaval. Cigan je zamahnil z bičem, konjički so poskočili tn se spustili v dir. Veter je pihal vedno sHneje in snega je bilo vedno več. Cigan je zapel zategnjeno pej sem, pa kmalu utihnil. Tudi konjički so popustili. Avram se je vedno bolj krčil in stiskal glavo v ovratnik, nam zadaj pa je bilo tako prijetno toplo. Menda sem malo zadremaj, a naen-? krat ležim vznak v snegu, poleg mene pa se valjajo ostali znanci. Gospodar kriči na cigana: »Mrcina pijana, kam si nas zapeljal, še ubil nas boš vse!« Cigan drži konje za uzdo in popravlja vprego: »PTed zajcem so se splašili. pa so zavrli malo v stran. no. pa so se naemle sani in to je bilo vse.«, se rzro-varja. Marusja stoji začudena in molči. Malo proč pa otepa Avram s kučmo sneg s sebe in tarna, da joj: »Tomas Andrejevič! Vidite, zakaj sem se peljal z vami, da še domov ne bom več živ prišel. Kaj bo z mojimi otroci in ženko? Nič več ne sedem gori, kar peš poj-dem. »Še sreča, da se nobenemu aii kaj hujšega zgodilo,« pravi Martin Andrejevič — »ti, cigan, kar zadaj sedi, te ne maramo za voznika, bom že sam opravil to delo.« Spravi se na kozla, Žid sede nezaupljivo k njemu, mi zadaj in hajd z božjo pomočjo naprej. Vozimo se eno uro, vozimo se dve. Kdaj že bi morali biti na hutoru, a nikjer nobene hiše, ne drevja, ne skale, prav nič, le gola široka stepa in burja tuli okoli nas in sneg se vali. A poti nobene: vse je globoko zasneženo. Tudi psa ne slišiš od nikoder, da bi se podali v tisto stran. »To je pa že od sile,« se jezi gospodar, kam se pa prav za prav peljemo? Martin, zavij na desno saj smo čisto zašli: prej nas je brila burja od zadai zdai nam pa meče sneg naravnost v obraz. Martin potegne vaieti in udari z bičem. In zon^ se oeliemo dalie. da do 35 frankov brez dokTad: Dragim j« k s doklade znašajo ID odstotke? in se .izplačujejo vsem enako. Samci porabijo dnevno 10 do 12 frankov brano. Moška obleka stane 250 do 650 fr.. ženska SO do 400 fr., otroška obleka 50 do 150 fr. Rudniško stanovanje s štirimi sobami stane 12.'50 fr., s šestimi sobami (pa 14 20 fr. mesečno. Privatna stanovanja so znatno družja in stanejo 6«' do 150 fr. n a mesec Moška obutav stane" 50 do 120 fr.. ženska in otroška sorazmerno: živež je srednje dr ag. Pri nas imamo Delaivsko podporno društvo in društvo Sv. Barbare. Brezposelnosti doslej vsaj mod našimi rojaki ni. V. F. Bruav en Artois, FRANCIJA Tukaj' živi prčccj Slovencev in tudi Hrvatov po št«n»Mn približno 300 mož. Polovica nas je samcev, polovica ožecjenih Delamo veamcma vsi v premogovnika h, naše delo je /felo naporno ln nevarno, pretežna ■večina nas je tukaj že šest do sedem list. R»zm-e>re so se v tem času temeljito spremenile. Kriza in brezposelnost se pojavlja tudn pni. nas. Vietes so nam znižali plače ku v obratih so začeli uvajati tudi takozvane praznike. Vendar ni to povsod estako. V rudniku Oomp. Bruav, kjer sem aapdslea. smo pred tremi meseci imeli •vsak teden po en dan prosto, zdaj pa že tri mesece redno delamo, dočim v drugih rudnikih vsak teden praznujejo eden ali celo rt>va dneva. Dcslej šo niso odpustili mnogo naših ljudi, čeorav so redukcije prizadele tudi majhno število Jugoslovenov (samcev), toda ti so bili odpuščeni večinoma po lastni krivdi, ker se niso držali zapovedi »delaj šest dni, sedmi dan pa počivaj'?:. Naš zaslužek je različen. Plačujejo nas po razredih, razdeljeni pa smo v tri razrede. od katerih je najnižji osmi, najvišji deseti Vsak novodošil delavec dela najprej brez razreda, šele čez nekaj časa ga i) vrstijo v osmi razred, in če je sposoben, napreduje pozneje v deveti razred. V desetem razredu pa so že sami kvalificirani rudarji. Naše de.lo je akordno, plača v razredih pa se razffiiku-je na ta način,' da zasluzi nižji razred praviloma dva franka manj od viš-se-ga razreda Zaslužimo pa pni sedanji krizi v desetem razredu od 32.9 £r. do 36 fr. v akordu. K tomu treba prišteti še 22 odstotkov doki-ade, tako da lahko računamo rudarsko dnevnico za kvalificiranega delav-ra v desetem razredu na 40.15 frankov. Oženjenu dobe poleg tega še dragtojske doklade za otroke, seveda samo za liste, ki žive tukaj, to sicer znaša cloklada za prvega otroka 1 fr., za. dragega 1.50 fr., za vsakega na t" aljnega 2 fr., tako da dobi rudar s tremi otroki na vsako dnevnico še 4.50 fr doklade. Izdatki za vsakdanje življenje se ne dajo točno opredeliti. Moje Številke so samo približne. Samci plačuje. Do za brano in stanovanje povprečno vsakih 15 dni 1S0 fr. življenje in obleka sta po moji sodbi dražja kakor v Jugoslaviji (kg moke 3.10 fr.. meso 10 do 14 fr., mast 10 do 14 L-, sladkor 3.S0 £r., liter mleka 1.50 fr. Delavski čevlji stanejo 35 do 85 frankov. delavska srajca 10 do 40 fr. Stanujemo vsi v rudniških stanovanjih, Jii se ravnajo po številu družinskih članov. Za stanovanje s tremi do petimi sobami, kuhinjo, pralnico, kletjo in koščkom vrta 7.a zelenjavo plačujemo 5 do 9 fr., elektriko in vodo soveda posebej. Imamo društvo slovenskih rudarjev Sv. Barbare in društvo Rožnega venca. V Bru-avu so tri slovenske gostilne.. Nekaj Slovencev se je dalo prepisati za Francoze. Vobče- se počutimo vsi Slovenci in Jugo-f-'oven'i ter vse naše družin« tu k aii precej dobro Kruha nam doslej ni treba stradati Kriza pa se čuti tudi pri nas in kakor sem že uvodoma omenil, ni več tako kakor je liilo pred leti. Vsa čast pa velja franeoske-iou narodu. Francozi so mirni ih dobri ljudje. Vsem rojakom v domovin! voščimo •srečen Božič ^n veselo noro leto. J. F. Eysden, BELGIJA' V Eysdnu živi približno 5 do 600 Slovencev, med njimi je tri četrtine samcev in ena četrtina oženjenih. Večinoma se preživljamo z delom v rudnikih. Nekateri so se lotili tudri drugih poklicev. Postali so gostilničarji, krojači, potniki itd. Brezposelnih tukaj nimamo, pač pa »praznujemo« vsak ponedeljek in delamo torej samo pet dni v tednu. Zasluži se od 35 do 70 fr. dnevno in zaslužek se raj .m a po delu. Skoro. vsi rudarji stanujejo v rudniških stanovan.llh, kjer. imajo po 4 do 8 sob, za katere plačujejo mesečno 60 do 80 belgijskih f r. Pše-nična moka stane .1.50 fr., sladkor 2.60 fr., goveje meso S fr., .mast 'n slanina 8 do 9 fr., mleko 1.50 fr,, moška obieika se dobi od 150 do 700 fr., IV-ago za ženske obleke stane 7 do 8 £r„ platno 10 do 15 fr. Imamo Jugoslovensko podporno dru?Avo, društvo Sv. Barbare, Pevsko društvo »Zvon« in tamburaško društvo. ZadnM dve društvi vodi g. AloffS' Hribar Pevsko in tamburaško jlirustvo ima tudi knjižnico, v sosednjem rudniškem obratu Vaterschei, Schwarzberg iu Vinterslat je takisto dosti naših rojakov, a o njih ne morem poročati, ker mi njihove razmere niso znane. : - - . - •• ....... '■■:■'.'"J Vaterchei: BELGIJA Tukafj/ je mnogo Siovencev. Doslej nismo stradali kruha, če pojde pa tako naprej. bo začelo- tudi. nam zananijkorati! naj najniTiiinešega- Pred letom dni je t udar zaslužil po 70 frankov dtievmo, zdaj jih. zasluži kocraaj polovico. Delo pa je naravnost nečloveško. Dragimia je. občutna, .tudi brezipcse^ncst .je precejšnja.' Sosedni rnd-r nik je pred časoan cdtoovedail 700 rudar jem, tndfi našim. Zisri j>e delavce ocmailein zrr>«t na delo. a, .seveda proti znatno skrčeni meTdli. Dela ee pa t«kaj samo pet d.ntl v te-tan. Vesele božične p raz nik« vsem v domovini! . I. R. In A, G. Mart v Westfaliji, NEMČIJA Naš • 'kratf leži ha skrajnem severu Po: rurja, kjer se že konča industrija in v glavnem začne kmetijstvo. Slovencev je tukaj približno 18. družin, .čijih družinski •poglavarji živijo v tem kraju že 20 .do- 30 let. Večinoma so torej že rentniki, njih sinovi pa so po poklicu rudarji,, brezposelni in imajo težko življenje v sedanji krizi. Pred krizo je bilo v rudniku Brasser zaposlenih približno 40 rojakov, danes jih je tam le še 7. Med njimi sta dva družinska očeta in pet mladih samcev, ka so vsi bili rojeni v Nemčiji in so stari 17 do 24 let. Zaslužek je zdaj zelo pičel. Letos so nam že dvakrat znižali mezde, skupno znižanje znaša 13 odstotkov, za konec decembra nam je pogodba ponovno odpovedana. Kopač} zaslužijo danes v najugodnejšem •primeru do S mark dnevno, vozači Imajo 20 odstotkov manj, piačilo zavisi tudi od starosti, ne samo od dela. Od navedenega zaslužka pa moremo plačati socialno zavarovanje, kar znaša IS do 35 mark mesečno, dalje 10 odstotkov dohodninskega davka Stanovanje stane približno 27—37 mark . na rnesčc, S tem pa še niso popolnoma izčrpane vse naše dajatve. Obleka stane 30—120 mark, čevlji 5_1S mark. Rudniki dajejo rudarjem premog, q ipo 40 pfe-Eugov Količina je seveda omejena.' Naši brezposelni .prejemajo šest mesecev brezposelno podporo, čije rok se je skrčil z zadnjo zasilno uredibo na 20 tednov, Potem so navezani na takozvani W-oh.lfahrt.s-amt. Ta podpora pa je zelo skromna in znapi so primeri, ko dobd samec za ves mesec koman 15 mark aH celo nič. Kakor plače so znižaM tudi rente, nekateri starejši rojaki prejemajo oelo, drugi pa samo delno rento. Višina rentnih plačil je zelo omejena ih v splošnem borno odmerjena. Cene za življeriiske .potrebščine se niso niti od daleč znižale . tako, da hI bile v skladu z znižanjem mezd. Mleko stane 20 p.f i, pšenična moka.25 pfenigov fant, sladkor 38 pfanlgov funt, kruh 15 do 20 pfe-nigov funt. (Funt je pol kg naše teže). V Marin imamo slovensko društvo, ki smo ga ustanovili leta 1925 pod imenom Jugostovensko delavsko društvo. Včlanjeno j« v Zvezi Jugoslcvenskiih podpornih, društev v Nemčiji.. Namen društva je podpirani e rojakov z nasveti in materietoo ter gojitev slovenskega jezika ln pesmi ter doma6:h običajev. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bralcem in bralkam »Jutra«. I. M. je? Zdaj je čisto pred nami, visoko ogromno. Konji obstanejo in hrzajo. Stric Martin stopi s kozla in gre gledat. »Skirda (kup) slame je.« pravi, prime konje za uzdo in odpelje sani od vetra* v zatišje. »Tu bomo lažje počakali- jutra«, pristavi, nato zbudi cigana, mu da prazno vrečico in ukaže poiskati plev za konje. Potem naredi'v skirdi prostor za ležišče in povabi Marusjo in druge, kdor hoče iti na toplo ležat. Gospodar pa odpre steklenico žganja, naredi par dolgih požirkov ter jo ponudi meni: To dušo pri veže! Potem pijejo tudi drugi. Nekako zadovoljni ležemo, odeiiemo se s kožuhi in zadremljemo. Le Avram ne spi. Nemirno stopica okoli slame. gleda v noč in premišljuje in čaka. kaj bo. Ne vem. koliko časa smo spali. Zbudil me je preplašeni glas Žida, ki kaže gospodarju nekam z roko in ga šali. naj gre pogledat veliko čudo. Gospodar vstane in gre za Avramom, jaz pa za njima. Vihar je ponehal, na nebu se bliščiio zve7de. vzhod nam naznanja lepo iut.ro čez polje pa prihaja, ali se vali k nam nekaj Zrečega, grozečega. Vedno bližje je. »Kaj bo. Avram?« Je že ru ^irje fantie so in eden drži v roki veliko paoimato, od znotraj razsvetljeno zvezdo. Nemčiji, v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem, v Ameriki. Odtrgan od rodnih tal se na tujih tleh težko bori in skoro brez izjeme ga dviga želja: Domov! Domov! Kajti kedaj si želi samoten človek domovine bolj kakor za največji praznik v letu, ko bi morala biti slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji • . . »Kdo ste Ln kam greste?« jih vpraša gospodar. »Iz Mihailovke smo, z zvezdo hodimo pa praznike gremo voščit na hutor k Antonovim!« i . »H katerim Antonovim?« »No, h kateremu pač; k Vašim, To-mas Andrejevič! Tomas Andreievič je ves začuden. »Ali je še daleč do hutora?« »Dve minuti Tomas Andrejič, niti ne. — Pa kaj se norčujete iz nas, saj sami VeSte.« - • ■ »Počakajte nas tam. Takoj se pripeljemo za vami.« »Kdo bi si mislil«, mi je reikd gospodar. ko so trije kralji odšli, »da bom kdaj na sveti večer, minuto hoda od doma, kort Jezušček zunaj na polju spal na goli slami. . - DAME! Recklinghausen, NEMČIJA Tukaj smo paseljeni v južnem delu mesta in sicer o okolušu rudnika Ko'.u:g Lud-wig. Naših duš je približno 300. Moški smo večinoma rudarji, z ma.Vmi izjemam.! so naši ljudje tudi rokodelci. Naš rudar zasluži mesečno na.5cse'ni. Rudarji koTači, ki so tako srečni, da inja-o de'o, zasMižijo 7 do 8 mark na dan. Seveda ta zas'užek ni čist to je treba od njega odšteti vse odtegljaje. Pristavljam še, da se takozvana krirna nod-nora ne podeljuje inozemcem, čeprav se od nj'h zahtevano nr.s^evki tudi v ta namen. Društvi 'iffiiiiio pri nas dve, in sicer Društvo sv .Barbare, ki je bilo ustanovljeno že 1 1909 ter Jugoslovensko delavsko in pednorno društvo, ki se je nstamcvilo v novembru 1930. Po'e-g te?a obstoji še bivše avs^rvsko rudarsko društvo in društvo z Irnencm »Slo^a«. V teh da veliko. V ponedeljek 30. novembra t. 1. nas je po-set-11 de-'egat Narodne strokovne zveze iz Ltob.lia.ne g. Rudolf Ju ven, ki na,m je kratko onisal razmere v domovini ter omenil, ia se v Jugos^avVi de'a aa to, da se borno lahko vrnili v naš rcretni kra.' in se nam ne bo več treba Watfti po tuiem. Želimo, da bi se te obljube skoro uresničile, kajti siromaštvo in be^a sta nri nas pri kipe'a do vrhunca, če je k-do imel kai ririhrantkov, i h je pcr-aKi. Pohištva ni mogoče prodati, ker ga ntoče ne mara kupiti, brez denaria r>a ne ol-pe^e s:rcmaika delavca noben viak nr.kp.mdr. Obračamo se na o'1'očujcče čini-teVe s T>rošnaj se zavzamejo za na,s. Ju^osVven.ska v.ta^a naj poskrbi, da se scciatoo-nolvfčnrl dogovor z Nemči.io razširi. da se zavarnie'o koristi naših 7la"':bed.p-°v š«h in da se jim nomaea do pravic, ki jim pripadajo. Krepki m zdranM smo odšli svti] čas z nemškimi agenti v Nemčijo in mislimo, da smo vsaj to zaslužili, da .nas država kier smo porabili svcre najboljše moči postavi zon»t tja, kjer .nas iie svoj čas iskala. Veselo praznike vsem rojakom v domovini. A. H. Gladbeck, NEMČIJA Zanima vas, kako živimo na tujem. Pri nas se žwi zelo ž a1-os trio. Večina nas je brezposelnih, imamo družine in otroke, naši dohodki so malenkostni, dajatve ogromne. Oprostite, če povem, da imamo velike težave, kadar iščemo kakšne listine v domovini. Pozrnam primer, da ima zaradi nujno rotrebnega dokumenta naš človek 400 mark škode, listine pa še vedno ni od nikoder, čeprav se mu je zagotavljalo od vseh sitrani, da bo kmato prišla. Naših breTnoselnih .prvakov je tukaj več s4o. Srečni so t'?^, ki delaoc, pa tudi njiim ni -postlano z rožicami, ker praznujejo vsak teden po dn-a dneiv-a. Društvi imamo dve, Ju.gosVvensko .podporno društvo in društvo sv. Barbare. Pozdravljamo vse rojake v domovini. J. K. Hamborn-Neumuhl, NEMČIJA V HaanJborn« živ« okrog 5000 Slovencev, v bližini rudmilika NeuimiLhila nas je okolu 800. Vseh skupaj pa je v tem okolišu mnogo več. Natančne številke se ae dačo narvesta. Mnogo naših Je danes brez posla. Živi se težko, kes- je malo samskih in toiajo večinoma družine. So primeri, da so doni? očetje in 3 do 4 sinovi Zaslužek je slab, podpore ®o se v zadnjem času močr.o skrčile. Hudo nem je, da so stanovanja zelo draga to da moramo kupovati kurivo. Obnejmentoje nas tudi to. da moramo ira-go plačati obnovitev vsakega potnega lista. Mnogi med nami ne zaslužijo danes niti več za takse. Imamo do^vsko podporno društvo m pevsko društvo »Triglav«. Manjka :;am slovenskih pesmi, posebno starih, zakaj samo te pojemo, a jih nimamo dovojj A. Š. ARGENTiNA Slovenski fantje in možje iz Cordobe v Argentini pošiljajo v domovino srčne pozdrave. Takaj v Argentini preživljamo hude čase Kriza in ujena hčerka brezposelnost raseta dan na dan ln niso redke dru-žlne. kakor tudi samski delavci, katerim trka lakota na vrata. V vsej republiki ni državnega obrata, kjer bi se še vršilo delo. Le poediui podjetniki ali bolje rečeno izkoriščevalci revnega delavstva, še prevračajo tu in tam kako zemljo ali delajo prekope, kjer morajo delavci delati najslabša dela za sramotno n.Izko plačo, če se sploh hočejo preživeti. Edtoo upanje nam je bila žetev pšenice to koruze, kjer so delavci v prejšnjih časih zaslužili ep denar. Ali sedaj je tudi t.a up splaval po vodi.,Prišle so pa kobilice, ki so .pokončale v mnogih pokrajinah republike vso setev. Obhajala nas je groza, ko smo gledali na te strašne žive oblake, ki so poželi brez nas in brez strojev vse, kamor so sedle S strahom gledamo v bodočnost in zaman sprašujemo drug drugega, kdaj sa bo kaj izboljšalo naše obupno stanje. Jai sem obhodil vso republiko Urugvaj, iščoč dela Po osemmesečnem brezuspešnem, ■iskanju sem se odločil, da grem v Argentino. ali tudi tukaj se niso moje nade izpolnile v polni meri. Obhodil sem nekaj provinc, ki so večje ka.kor pri nas banovine in sem le po srečnem naključju našel za nekatj mesecev delo. Odkar sem v Ameriki, še nisem bil brez slovenskih časnikov, posebno »Domovino* sam dobival vsa leta, sedaj ,pa so prišli ta.-ki časi, da si tudi tega priboljška ne morem privoščiti. Zato ni čudno, da mi iz dna srca kipijo besede; Grenko v tujini je življenje, grenak povsod je tuji kruh. Spomin na dom hladi trpljenje, ko nisem videl težkih muk. Spominjam se na one dneve, nikdar pozabil jih ne bom. Kjer slišal sem božične speve, tja vleče me, .kjer moj je dom...« A. P. KANADA V Kanadi je na tisoče emigrantov brej dela to sredstev. V mestu Wtodsor .prosi 90 odstotkov naseljencev za podporo. Njih število narašča od dneva do dneva. Bela to stiska vladata med izseljenci. Družina, ki je brez sredstev, doW -vsaX teden nekoliko mleka, kruha in krompir'* ter 2 dolarja to pol podpore. Moški brez družine pa ne dobi nič drugega kakor dilno karto, katero pa mora obnoviti vsp k dan sproti na magistratu, šele .potem more v javno kuhinjo, kjer dohi proti nakaz lu nekaj hrane. In to samo enkrat na da-..! Tako se godi dandanes človeku v dolarski deželi, kjer se mora navaditi na to, da . j vsakih 24 ur samo enkrat. J. F, ★ 1 francoski frank — 2.20 Din 1 belgijski frank — 1.57 Din 1 nemška marka — 13.50 Din Predstavniki Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji Slika predstavlja ožji odbor zveze, predsednike v zverf včlanjenih društev, predsednike podružnic in krajevne zastopnike iz Porenja in VVestfalske, posneta pa je bil* ob priliki veličastne proslave desetletnice omenjene Zveze dne 29. novembra letos v Essemi, o čemer je »Jutro« obširneje poročalo. 1 S^Lahaviiaite svoje potrebe samo v tuxemstvuf Mi izdelujemo: vse tehnično gumijasto blago, nadalje vse vrste gumijastih valjcev, gumijastih obročev za otroške vozičke, gi: jijaste plinske cevi in frigatorje, gumijasta tesnila (Dichtunjen) za okna, gume za kočnice in pedale za dvokolesa, v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah kot najbolj sposobna tovarna gumijastih izdelkov lil „SEMP£RIT< i jugoslovenske tvorniee gumijastih izdelkov družba z o. z. Tvornica: KRANJ Prodajni oddelek: Zagreb, Nikoličeva ulica 6—8. Krst šestega sina Družina se ie stiskala ob toplo za-(curieni peči. Jaslice v kotu so bile skromno razsvetljene. Ob mizi je slonel oče Anton in se od časa do časa praskal za ušesom Skrbi so ga trle. Ljudem tam v naših hribih Dozimi huda srede! Očetu Antonu oa ie šlo še Drav posebno trdo: Bog ie le nekam prepogosto blagoslavljal njegov zakon! It! 'flko b' h- TX>tP-k°l sveti večer v Antonovi družini v molku, tihi molitvi in še tišjih sanjah na zabeljene žgance. da ru nekaj zavekalo tam v kamri! Tis.ro v°Vqrv» 'e 7drarni!n "č^fa Antona iz globokih misli, s Destio se ie upr! ob mizo. namršil ie obrvi in se zagledal v vrata tam zadaj Dolgo ie gledal Nazadnje so se le odprla vrata, teta Neža je pomolila svoj razgreti obraz v izbo in izjavila kratko in jasno: »Sin!« Takrat pa se je obraz očeta Antona razlezel v prijazne maihne gubice, ota-jal se je. takorekoč in važno je spregovoril: »M- hm!« Res je. da se oče Anton ni preveč veseMl takega božičnega darila — ali — šest sinov zaporedoma je pa tudi nekai! Počasi se ie dvignil od mize in od-Storkljal v kamro. Šesti sin ni bil kai prida korenine, nekam droben je bil. pest je tlačil v m to 05e Anfon ga je skrbno ogledoval fn ie odločil: »Nekam slab se mi vidi. umreti utegne. predno se razraste! Nak. ooean ne sme ostati, kar jutri ziu^raj ga bomo zanesli h krstu!« In se ie zavil v kožuh ter se nanntil. Pregovoril ie soseda Tineta in strica PeTa. da sta se odločila na težko oot. K farm cerkvi v dolini ie tri ure hoda In v raki zimi! Pa kai bi! Za večno živi'en ie svojega bližnjega se mora človek žrtvovati! Zgodai zimrai so se napotili sosed Tine stric P°ter in teTa Ne/a z mahm poganom. Oče An+op jim ie še orej postregel z dobrim brinovcem. Snega ie b;1o do nasu ;n 5p čez. le s fežqVo so si iit;ra'i not v dolino. Ko so stonili vsi izmučeni in zasooli pred žumrka se iih ie nobožni tnož zplo razveselil. Primerno ie pohvalil njih V7nriortrio versko gorečnost. Pred k-r^mm kamnom se je obrnil do strica Petra: »Kako pa mu naj bo ime?« Stric Peter je v zadregi mencal z nogami in se oziral po teti N°ži. Kako? Saj res? V naglici so pozabili vprašati očpta al; mater! Stric Peter je deial: »Hm, res ne vem, kako bi uredili to stvar!« Teta N°ža• »Pa r»s ne ve™'« Se ie vmešal sosed Tine: »Veste kaj. Tin* naj bo. kakor jaz!« *Pa res nai bo?« sta odgovorila stric Pp+pt in teta Neža. Tako so le' >o uredili vso stvar in odšli v krčmo. Premraženi so bili in trudni. Zasedli so mizo za pečjo. Teta Neža je rolo.*-'1* zavitek z malim kristjanom na Privoščili so s< -kuhanega vina. Najprej za potrebo. Potem za d°bro volio. Po^em — kar tako. — Posebno s-osej T;ne je bil pri volji, ker je mali dobil po iiiem ime. Zmrač:,o se je že. ko so se dvignili na not. ginjeni so bili vsi. PO- Sebnn tetq Neža. Stric Peter je prižgal leščerbo in stopal v gaz. Sosed Tine za njim. zadej teta Neža z malim Tinčetom. Nekam mlahavo se je zibala gkijena trojica v hrib. Težka, takale ponočna pot! Teta Neža je bila stisnila zavitek z maiim Tinčetom pod pazduho in kinka-la z glavo. Dvignili so se bili že precej visoko v h" b ko se oe'asi stric Peter: »He. Neža. kaj pa mali. ali je dobro zavit?« Teta Neža se je zdramila iz zamišlje- ojej — nosti. stisnila roko k telesu zavitka m bilo nikjer! Stric Peter je posvetil z leščerbo in je hitro nocrun'a1 kako n kaj! Nemaio so se preplašili naši junaki! ladrno je un-a1 nazaj Sfric Pp-ter ie svetil z leščerbo po tleh. sosed Tine je klel. teta Neža oa tokaia. v skrbeh pričakoval. Tisto, da so malega izgubili so sklenili zamolčan (na prošnjo tete Neže — pozneje se ie itak izvedelo) »Nu. samo da ste vsi m zdravi nazaj!« je izpregovori! oče Anton »Tak — kako ste ga oa krstili?« Se je oglasil sosed Tine: »Tine ie. po meni!« Oče Anton je vprašal začudeno: »Kako. a?« Naposled so ga našli. Zavitek je počival mirno in tiho v mehkem snegu. Naglo so ga o^paii. Bil je še topel, hvala bogu tudi ^vekal je pohlevno — hvaia bogu! In so se obrnili nazaj v hrib. V pozni noči so prišli premraženi in izmučeni domov. Oče Anton jih je ves »Tine! Valentin!« Oče Anton se je popraskal za ušesom: »Tak, Tine! Hm! Na ja — pa naj bo! Malo čudno je, seve. malo čudno!« »»????«« »Enega Tineta že imam ... Naistarej-ši je Tine, tisti ki se v Ljubljani uči za trgovca! Nu, pa n?j bo še eden, če ni drugače! —« v Usoda Izumiteljev Izumitelji, ka so živeli in umrli v bedi — Vse imetje za i&efo — Nevednost in nehvaležnost sodobnikov — Izkoriščevalci izumov — Stoletje stroja in njegovi tvorci Življenje in borbe državnikov ter hrabra tiskarnar Samuel W. Soul iz Milwaukeea iela junakov v vojni tvorijo eno naizaninu- j (USA), temeljito oresuknil gospodarski po- vejš'h poglavij svetovne zgodovine, še večja in pomembnejša pa je armada prvoboritelj-sv napredka. Marsikateri sestradan genij, ki je delal v svoiem laboratoriju ali delavnici, je temeljito posegel v življenje milijonov ljudi. Nekai izumiteljev, ki iih komaj kdo pozna po imenu ie spopo'nilo parni stroj in :zunv-!o še nekatere druge stro'e. ki po docela zi evolucionirali staro tekstilno indnstrijo m prinesli deželam blagostanie, katerega se ljudje nikoli niso nadeiali. Njih stroji so čisto spremenili ustroj sortnega sožitja stoti-sočev ljudi. Bili so ustvaritelji industrijskih dežel, snrožili so mednarodni boj za sirov'-ne, za tržišča v gospodarsko še nerazvitih pokrajinah — boj, ki je na kraju dovedel do svetovne vojne. Kako malo so se ti veliki magijci strojev lazumel' na ceneno reklamo v lastni prid! Le malokdo je že čul o Ka>'u, Hargreavesu. Arkvvrightu in Cromptonu ter o Wattu in JachQuardu. Kdo ie napravil, da je bila zadnja vojna najstrašneiša v zgodovini — generali in admirali, katerih slike pozna vsak zemljan :2 časopsov — ali peščica neznanih iznajdite-ijev. ki so konstruirali dalekostrelne topove, podmornice in letala? šolski mladini se vte-pavajo v glavo življenjepisi in zvijače državnikov. ki so se v Ameriki borili za zakonitost in proti sužpnistvu. toda komaj enemu na tisoč akadenrčno naobraženih liudi je ie znano, da ie dal prvo pobudo za pobijanje suženjstva, ki ie dovedlo do mex;kanske in do državljanske voine neki Američan, ki je zumil stroj za orede\avan»e sirovega bombaža. Esrrenirni stro; Elija Wliitneya ie prinesel človeku ceneno oblelm in obogatil hkrati farmarje in lovarnarie. Njegov stroj ie rešil problem pridelovanja bombaža v tolikšni množ ni. kolikor ga moreio predelati v tkanino tekstilne tovarne V južnih državah ameriške Un;ie so zasadili z bombažem neizmerne oredele zemlie. ki je potrebovala arma^p delovnih sil in tako se ie razvilo barantan'e s sužnji v p1odor>o*"o kupčijo. Če zasleduiemo živlienje velikih mož t>rav do početka. bomo često srečali neizmerno «tvariteljsko silo, lastno izumiteljskemu geniju. Soul — izumitelj pisalnega stroja Po moji sodbi pisalni stroj ni pripomoček, ki bi mu bilo pripisovati kak izreden pomen. In vendar je v zadnjih 60 letih, ko se je spo-polnil in razmnožil prvi skromni model pisalnega stroja, ki ga je sestavil siromašen ložaj ženskega sveta. Psalni stroj je v prvi vrsti odprl ženski pot v poslovno življenje, ii omogočil izbero med moža «e je ra'oxarani izumitelj Soul ?e umaknil od nadaljnega vmešavania v afere krog svojega izuma in svet ga ie pozabil. Življenje tistih, ki so utemeljili dobo stroja pa tudi vseh onih, ki 90 v dobrem <»li slabem oblikovali današnjo civilizacijo, je bilo prav malo roman,;čno. Ustvarjajoč'm genijem materiialnih dobrin, ni bilo priza-nešenib nič mani težkih in grenk:h boiev kot umptnikom. če prav so nam slednji mnogobolj znani kot iznajditelj', ki so se prav tako borili in voljno prenašali najtežie pre-skušnje. v bndki revščini, samo da pripomorejo svojemu delu do zmage. Stradale so njihove družine, dostikrat brez strehe nad gla-glavo. ker so vse imetje požrli noskusi. Njihovo delo je 70-elo v najtežavnejših okoliščinah. Največkrat ga je spremlia'o posmehovanje ali celo neprikrito nasnrotstvo, najmanj pa brezbrižnost sodobnikov. In vendar so dosegla niihova dela sijaien uspeh, če prav so bil ustvaritelii premnogokrat ogoljufani za zasluženo plačilo. Nove. napredne ideie so b'le malokdaj deležne priznania zakonodajnih korporacij. Na-sorotno. V večini nrime^v so »im delali baš državniki in zakonodavci največje ovire. Stephenson — oče železnice Ko je George Stephenson dejal, da bo njegova 'okomotiva lahko vlekla celo vrsto voz z brzino 20 mili na uro in ko se je pričela razprava o njegovem načrtu železnice med Manchestrom in Liverpoolom. so ga poslanci v parlamentu zasmehovali Neki član parlamenta. ki jp »examiniralzrel ra noriSnico*. Neki drug, ki ga je zanimalo, kaj je na njegovem načrtu, čp se ga »premotri z vseh vidikov«. je zastavil Stephensonu naslednje vprašanje: »Nu, denimo, da bi eden teh strojev tekel po tračnicah z brzino 9 ali 10 milj na uro. pa bi ji zdaici pritekla na pot izgubljena krava, — ali se vam ne zdi, da bi nastal ja-ko siten položaj? Stephenson mu ie odvrnil, da bi bil položaj res zelo nesrečen — za kravo. Izumitelj električnega brzojava Ko je Morse prvikrat razstavil električni brzojavni aparat in poslal ž njim depešo 10 milj daleč po žici. je postal tarča smeha, '»n ko je po osmih letih boja zaprosil na Kongresu 30,000 dolarjev podpore za nadaljeva r.je poskusov pod nadzorstvom finančnega ministrstva, se ie našel nekdo ki je predlagal naj se podpora za »Mesm°rizem« zmanjša na polovico Ko je Morsejev izum iokaza; svojo uporabnost ga ie ponudil iznaiditelj državi v nakup za 100.000 dolarjev General ni poštni ravnatelj Johnson, ki ' je prouč i ponudbo pa je poročal, da ca brzojav med VVashingtonom in Baltimorom ni nič kaj zadovoljil. in da bo glede na visoko tarifo /a brzojavke ali nerentab len, ali pa bodo izdatki enaki dohodkom, tako da ni računati na dobiček. »Stric Joe« je bil eden izmed članov Kongresa. ki se je zelo energično boril proti vsakemu nadaljnemu podpranju profesorja l«"ngleya. očeta modernega zrakoplovetva Toda ko se jp poznete posrečilo po Langle-yevih načrtih zgraditi prvo porabno letalo j- »Stric Joe« spoznal svoio zmoto in si je poslej mnogo prizadejal vsestransko podpreti ameriško letalstvo, zlasti izumitelje u« inženjerje, ki so se bavili s to svrho. Izumitelj stereotipije V 18. stoletju, ko pričenja stoletie stroja, so delali napredku tehnike in industrije o noči. ko so črkostavci žp od51i. r>rir>ra-vil tekst, k? naj b? se stereotioiral. Ged je izdal za poskuse vso oremožoie in ie umrl razočaran ln dejanski brez beVčfl v zer>n TiH' nlecovp-mu sinu Jamesu se še ni no-SrPs;io soraviti v svet o^tovega iz"«ia. Tzz-sel'1 se je na Jamajko kjer je v veliki bedi umrL Proti rnivotarijam v tekstilni industriji Prav tako je nasprotovalo delavstvo tudi reformatorjem tekstilne industrije: izumiteljem raznih strojev, s katerimi nai bi se zamenjalo trdo in nezdravo ročno delo z mehaničnimi postopki. In vendar je mehanično delo silno zmani^alo proizvodne stroške, s čemer je narastlo povnraševnnie po blagu, tako da so tovarne delale celo več kot oonrej. Razen tega pa se ie zaradi večje potrošnje cenenega blaga razvilo še mnogo drugih podjetij, tako da teks+Hna industrija poslej ni preživljala n;č mani ljudi kakor nekoč. Le spočetka, v prehodni dobi io bil stroj neza-želieni konkurent ročnih delavcev. Skromni obrtnik John Kay. ki je izumil tkakii čoln'č. s katerim se ie lahko v enakem čf*u naredilo dvakrat več in boliše tkanine kakor poprej, je naletel nri delavstvu na odkrito sovraštvo, kjer koli se ie pokazal. Pre-ganiali so ga od me«ta do me^ta in ko se ie slednjič zatekel v ro^"0 mesto Bury, da bi tam na tihem sporen'eval svoi izum. je za las ušel 1'nčaniu. Naščuvani ljudje so vdrli v n!egovo hi5o in mu razbili vse orodie m vso opravo. Sledntfč so m" 5p tvom^arn iz Vorksbira ukradU izum. tako de ie bil po-po'noma un;čen. Zaman se ie boril pred angleškimi sod'«či za svo:e oravice. Prošnja na vlado, da bi mu priznali vsaj odškodnino, ni bi'a uslišana. Ohiioan, brez sredstev se jp preselil na Francosko, kjer je umrl kot berač. Slčna usoda ie doletela izumitelja stroja za izdelovanje drobnega prediva Jamesa Hargreavesa. Svoiecra stroia. ki ie pozneje i sk0"0 popolnoma izrodrinil stare kolovra-! te, si Hargreaves samo iz strahu pred maščevanjem delavstva ni unal ponuditi nobeni tovarni in ga ie skrbno skrival doma. Toda delavci iz Blackburna so le izvedeli za njegov stroj. Napadli so njegovo hišo, io razdejali, njega pa pregnali iz mesta. Zbeža1 je v Nottingham in tamkaj sestavil še nekaj predilnih strojev. Prevzela jih je neka (Proofrsftta tttcc s 30—36 leti s primerno trg. predizobrazbo išče se kot opora pri trgovskem vodstvu tovarniškega podjetja v Mariboru. Zanteva se: jugosl. državljanstvo, samostojnost v dopisovanju z odjemalci in zastopniki, v krjigovodstvu. izkušenost v občevanju z odjemalci, v organizaciji in reklami, popolno znanje nemškega tesnopisja. Znanje jezikov srbohrv.. slovenski in nemški Nudi se primerna plača, v zadovoljivem slučaiu izgled na prokuro Samo pismene ponudbe s sliko, refer., curric. vitae. zahteva p'ače na »Publicitas« d d., Zagreb. Ilica 9 pod šifro: »Maribor 1932«. 15675 trgovska družba in napravila ž njimi sijajno kupčijo. Hargreavesu pa niso priznali 'z-umiteljskih pravic in umrl je pozabljen v veliki revščini. Usoda izumitelja pamika Ko je slavni francoski pisatelj Viktor Hm-go videl na Seini prvi model Fultunovega parnega čolna, ga je označil za »plavajočega psa«, za stroj, ki ni za nobeno rabo. za odvratno sliko utopističnih sanj. Genijalni Američan Fulton je ponudil svoj izum strogo nepristransko obema vojskujočima se silama: Franciji in Angleški, a povsod so ga zavrnili. Napoleon, ki je numo potreboval hitr h in prevoznih ladij, s katerimi bi lahko v kar najkraišem času prepelia! svoio armado na Angleško, ni bolel ničesar slišati o Fultonovem Jzumu. čeprav mu ie Fulton dokazal učinkovitost svojega parnika. Sicer pa Fulton ni bil prvi, ki je gradil parne čolne. Novejša zgodovina ie priznala prvenstvo Američanu Johnu Fitschu Fitseii ie bil farmar, nozneie pa vojak v Washing-tonovi kontinentalni armadi. Da bi zgradil ladio na parni pogon, mu ie pričlo na misel na nekem potovanju po severovzhodnih do-krajinah AmnrikP. ko ie že izstornl iz vora-ške službe. L. 1786 je res zgradil oarni čoln. s katerim je prepeliaval po reki Dela-ware. Dobil ;e tndi mononol za vožnie ia nekaterih vodah, ker Da s strani oblastev ni bil deležen pričakovane podpore. >e odšel na Angleško in potem na Francosko, kier pa tudi ni n^šel veječa r3zum°vania za svoie podietje. Brez bebca se je vrn'l v Ameriko, toda niegovo noa°stvo so si medtem že razdelili drugi naseljenci, tako da rt o«ta1 brez strehe in brez sredstev na cesti. V obupu ie napravil samomor. še'e po ve? Vo sto letih ie dalo ameriško voino ministrstvo postaviti F'tschu spomenik v rodnem mestu, kier ie veliki izumiteli t"ko žalostne končal. Mes^^a maja lani so odkrili njegov spomenik. Ob isti priliki ie vse ameriške časopisje apel'ralo na narod in vlado. na| se popravi zgodovina in nai se da vsai po smrti zadoščenje imenu velikega izumiteba. Izdana so bila oficnelna slavnostna pisma, v katerih se slavi Fitsch pred Fulton om za izumitelja parnika. Pionirji letalstva Med izumitelje prvih letal šteiejo Anglei Sir Hiram Maxim. Američan profesor Lang= !ey in Nemec Otto Lilienthal. Langley f» konstruiral model letala na parni pogon. Za gorivo ie služila nafta. S tem leta'om je napravil Langley že 1896. prvi uspeli let. O<$ sile motorja gnano letalo, ki bilo težje od zraka, se ie le kratek čas držalo v zra= ku. toda prvič v človeški zgodovini. Lindbergh je menda dobil za polet iz New= Yorka v Pariz milijon dolarjev. Pred dobrimi tridesetimi leti pa ie ameriški kongres dovolil profesorju LangleVu 50.000 dolarjev podpore za prevoz prvega odraščenega potnika v letalu. Ko pa se ie zaradi malenkostne napake na motoriu rolet ponesrečil, »e država odrekla iznnvteliu vsako nadalin^o podporo. Ta kratkovidnost in nehvaležnost oblastev je izumitelia tako polria. da tp bil v stanu nadaljevati začetega dela. L. 1914. na ie H. Curtis zgradil letalo natančno m Lan^leVevih načrtih, le da je vdelal varno moderen bencinski motor in nolel se mu je sijajno posrečil. To letalo, ki ie nrav za prav Lancdevevo in ne Curtisovo delo, ie zdaj razstavljeno na častnem mestu v narodnem muzeju v Washingtonu. •Iz vseh teh zgodb se vidi, da ie bilo življenje velikih izumiteljev večkrat tragična, kakor srečno. Tn sl-čnih primerov bi se dale navesti brez štev;la. Brez pomoči kake p»-sni?ke fantaziie. bi se nam razomila pretrtv sliiva življenjska drama velikih iznaidUe-Mev in usode ni'hov:h del, ki jih dandanašnji uživamo vsi ljudje. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Fr. Milčinski: Zgodba o vljudnosti Drugi so morebiti drugačni, jaz pa si ne morem kaj. nego mislim, da sta prijaznost in vljudnost vredni tudi nekaj in da ni prav in lepo, odkloniti prijaznost in vljudnost in jo zatajiti samo zaradi enega kovača ali dveh Prijaznosti in vljudnosti, itak bolj mah najdeš na svetu, posebno čim prihajaš v leta in so se ti stari dobri prijatelji že preselili na oni svet upam. da je boljši oziroma vsai ni slabši od vic. Zdi se mi. da bolj pičli postajata vljudnost in prijaznost: brez očal tudi ne včdim več tako dobro kakor nekdaj in se potem včasih zaden°m v koga na cesti, kar mi ie iako neljubo in ie Dovod marsikateri nepriiazni in nevljudni besedi z druge strani. Zato se gn°či rad umaknem in hodim tam kier ie ni. Pa me om dan z iako spoštljivim klobukom oozdravi mlad mož. takor°koč go-smod in m* ogovori prijazno: »O.« je d°ia1. »pozdravljeni, crosnod profesor! Srečen sem. da vas zonet vidim eo-snod r>rofpsor! Vaši nauki mso padli na pe^č^ua tla. n°"ecir> r.r?iika. in je krenil na desno okoli vogala. . Pes.mč*" b'1 ip iakn vliuden mlad gosnod b mi jp 1p žal. da se np cno-"limiam kedai in kie ie b;l mn' d'«>k ^»v^ii «0 ta'i. gosnoctfmp! V vašem oddelku sem služil svoi čas Pn+em me ie na? zanesla kruta usoda v Beograd S°dai visi moja m-itožba na dr^a^em svp+" — ur»am da mi b°dn nriso/*"! ve« zaostal p orinar'1o*r,os.t; okf>itfionon n?n jih bo! — OndukaUe. orPvzviŠPtM". r>r' onemle Dal^atino« r»ra-^mn^^n mo? pnvra.tok v T »uh'iano. M ni d®-'®? na niiači zna^a 77 Difl hn. hn» Pa sem denar tvrzabfl doma onrosrite r»r<»vzvi-?oni a" m? nrlsVrv^l+p na nnmn? c "y> P>'n' Ho hn. hitri vam "b vnem'« vse na svPtp n» b' mrvtrel da nr<-ia7nn v1iud«ns+ ni^Vimno di*htp??pstp w''|,i np moti v o«pb?° co ie «a( pam vm^i' »osnod direktor, rvredobro -1-> »ve norma T3oVo1 «»m da c» m' 'p +0V0' -rdeV da sp orosnnd m«« v osebi, kajti da sem policijski inšpektor. Pa se je gospodu s prikupn;m duhom nenadoma mudilo, o. — hi je krenil onkraj ceste in mi je žal. da sem se mu zlagal, kajti nisem policijski inšpektor niti kakorkoli v stiku s policijo in je morebiti smatral za odurno žalitev, da sem vzel v usta besedo o policiji. Ne. žaliti ga nikakor nisem nameraval niti ni zaslužil žalitve s svojo prijaznostjo in vl:itd«oe+io in bom onih 22 Din prištedil kod dru^d morebiti pri templjancih. saj je vreme suho. Amnak ie jakn žalosten pojav, da ne razpolagaš vsak dan s potrebnimi skladi, da bi bil kos vsakteri prijaznosti in vljudnosti, ako in koder io na-'ptiš Priiaznost m vPudnost iako čislam. tembolj na cesti 'n id tu'h "čno-sti. Ne vem oa ah" se dogaia tudi drugim liudem. da i'h vljudno in orbazno nozdravliaio tu?p ličnosti in jih nazivaio nrofpso^ie in d'rekforje in so potem v hinmh dpnarn5h zadrpgah Ali sem le iaz t.is^ti? To b; ne bilo nrav. Ne tigiš v denan"h. škoda se ti iih »di. da b' Mh no nemarnem žanra vil Toda ie še boli škoda vi ;u dno s tj ?n prijaznosti, da io nai p^umo zavrneš 'n ie o^nmnst vsak;Vrat zei0 mučna tud; o.npmii let je oduren — vsai moti? sp zdi tako! Pa spm nntom ob mars;Vak? nrilik' orendarial l<-ako b' «p uredilo da ti" 'mita v1;itdnost in nrijaznost jp tud! no trr.o obutev in druge takisto nujnp Pp sp m' 'o 7or»ot TO"la sil vlili- -Jori tfnsno/1 'n tor»r>4 ^ar v c*«»->nvan'n jn je dejal, da po tolikih ln tolikih letih slučajno prihaja skozi Ljubljano, pa je čiri v hotelu, da še živim. Zato da me poseča. da mi prijazno stisne roko kot nekdanjemu sotrpinu iz predzadnje gimnazijske klopi in da pol'ubi roko milostivi. Milostiva — to je moja stara. Kakor rečeno, prijaznost in vljudnost vsikdar čislam in sem jo čislal tudi to pot. Toda te izkušnje uče in postajaš n revi d ep in s°m ce cino.mn;1 • 'da i ;e nri. lika. da se rišim kovača ali dva. da pa , vendar nisem n°vliuden. Poset jp bil orav dobro oblečen in izredno Pu-bez-n>iv in sem se moral baH. niegova denarna zadrega ne bo pod 4 kovači. Pa sem zbral še jaz vso svojo prijaznost in vljudnost. Kar naiorisrčnej^ sem oosetu tresel roko in sem mn dpial profesor in direktor in mu orev'dno nisem nustjl do besode. negn «»iri ga nreh;tel. kako 7e1o da me veseli in to ?n ono in abso'"forii in rieorozi in ^r-^avn? svet ip Dalmatin°c in skrafka, ako mi nebi mogel pomagati iz nuirie zadrege z enim kovanem al' dvoma. Pačumai sem- zdaj ne bo mogel, da mi sam reče za dpnar. Pa sem sp to.not uračutial. B'l ie rpsn;č.no mo« nekdanji sn?oloQ ;n nelp «w"fo««r in dirpktor nego še ''ai VPČ W.oia zona ga I'P CP'O n ">dnmo m«" ip stopila na nnco ?ti ga nri-'azno ip vlindno nn7dravi1a ^mpiala se io ln me OPra ^0$ da sem SO- "nidn;V rw? 5a!i!vib listih Pristno se •o smotri fo naS nocot in. ie 70I0 iroteltld na!,»19 vlilidnost Tn io man^ilfi 'o »n las do n' oc*a' -ir- trnsihi Todg 'od se je nehala vljudnost moje milo-stive. Dragocene nagrade malim prijateljem „Jutra" za pravilno sestavo božične zloženke bomo razdelili 50 krasnih daril! Rešitve vpošljite do Novega leta! Tale čudno zmešana podoba pa je tisti trdi oreh, ki ga zastavljamo našim »Jutirovčkom«. Izrezi te jo iz »Jutra« i a sestavite posamezne kose, tako da boste dobili podobo sv. treh kraljev. Ko boste dele pr~.vilno sestavili, iih nalepite na poseben papir in nam podobo pošliitte v pismu na naslov: Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Šelenbursova ulica. V pismu ne pozabite napisati svoj natančni naslov. Zunaj na kuverti pa levo zgoraj zapišite: »Zloženka« — sicer, bo »Jutrov« stric hud, zelo hud zaradi zmešarije, ko je vendar gotovo, da bo vsega skupaj prišlo več tisoč rešitev. Da pa ne bo zmote, tudi že v nanrej povemo, da bodo nagrade dobili tisti, ki bodo izžrebam. Rešitev morate vposlati najpozneje tako, da bo na praznik Novega leta že v rokah »Jutrovega« strica Matica. Ljubi, mladi prijatelji »Jutra« — niti letos nismo pozabili na vas! Tudi za letošnji Božič vam nudimo tisti najprijetnejši užitek, da rešujete uganko, da vpošljete rešitev in v potrpljenju do dneva žrebanja štejete gumbe: AH bo — aH ne bo? Kaj pa ? Hudi so današnji časi, a čim večje so težave, tem več si želi vsak otrok. Tega vam nič ne zamerimo. Morda ste prosili Miklavža za mnogo sladkih in lepih daril, morda ste prosili Božička, naj vam prinese polno košaro dobrot — pa oba nista zmogla. O, tudi mi pri »Jutru« bi vam od srca radi napolnili cel koš. Toda ne gre tako. Zares ne gre. Damo pa kolikor moremo in kolikor so nam pomogli naši zvesti prijatelji, ki imajo »Jutrovčke« srčno radi. Z njihovo pomočjo nam je bilo omogočeno, da za rešitev letošnje božične zloženke raz- pisujemo nad krasili mgtM Vsak »Jutrovček«, ki bo dobil le eno izmed njih, pa magari poslednjo, bo srečen. Zdaj pa čitajte, kaj smo vam — mladim ugankarjem — namenili: Prva nagrada je prvovrstna harmonika, ki jo je izdelala slavns Lubasova tvrdka in je med brati vredna 2400 Din, daruje jo pa »Jutro«. Oh, nič drugega ne rečemo: fantič, ki bo vlekel te imenitne mehove, bo nekoč še slaven godec. Druga nagrada je gramofon s štirimi ploščami. Kako fin je ta gramofon, pove že cena: »Jutro« je zanj položilo cela dva tisočak?. Tretja nagrada je pa spet grt mofon s tremi ploščami. Ha, ni kaj slabši od prejšnjega, saj je vreden 1200 Din, darovala ga je prvo- Spremenjeni pes (Zgodba o božičnem darilu.) OdCml sem novo bolezen: božično psihozo. Sicer ne upam dobiti za svoje odkritje Nob'ove nagrade, vendar ga izročam javnosti. Pod »božično ps:hozo« razumem psihično nemožnos* kupiti drsnemu soč o-veku božično darilo navzlic najboljši volji Na tej strašni božični psihozi tm m že tri leta. Že tri leta mi ne uspe. da bi podaril ženi božično darilo Ta psihoza sestoji — da ostanem pri med;cini — iz več kompleksov: a) bo-azen, da ne izberem pravega, b) neodločnost v izberi darila: c) nesta'no razpoloženje da zavržem jutri ono (car sem danes oklenil. Takšna je moja božična ps'hoza. In tako se je zgodilo, da sem že dve leti stopil praznih rok pred drurinsko bož;čno drevesce. Onemočen. ra/dman -n z n«''bolj bedastimi izgovori Lahko si mislite l:ako mučno je zakonskemu možu. ko mora vsako leto reči: »Darilo pride...« Letos pa sem trdno sklenil, da ne stopim praznih rok pred drevesce Žena mora dobiti svoje darfo. že v maju sem se prčel muč:ti, s čim jo bom kar največ razveselil In v prvih dneh decembra sem ime! že trden sklep: « Prav za prav s psičkom Zadnje Čast. - ivJ'i- ševala za čisfokrvne*>3 fok»a .■><-• -v-iin . /rej v trgovmo in si izb^a' čudovito lepega p*a Cena je bila visoka Najbrže s? podrle tudi os' za bnž;č Foksu se :e menda fcir zde'o. da bo moral 'zvaiat' pri meni nekako theran^v+dko funkciio ka iti no-In' me je zaničljivo ;n mi obrnil h-b»»t. Bo*:čna diirfa bi se mora1« pa? spodob-ne'5» v«?«ti N*k* dni me je za- vest da i d^n sem se og'a^,l ori trgovcu: »Go^ood' Morate mi zamenjati p«.a'« — »Rad.« je od-vrnjl, »zdi Se. da it®& n;ste pru preveč vš"t5 Na razno'««© imam ljubko opico Bo- 'nea ... glj m-a j''ne ga ai'i?/)toTja ali 7p1o ponižno kačo »bo>a constrietor«. Tako! Tore' nai zaxnem znova ;n izprašam ženo. za ki*°ro nog^avie iz ^rehmovega živaVke-ga ž:v'j»">-š*'.* "Na prim-^r — o«>e n^-nea. Aij aMšatori?. poM»vr>fl V»oa onsflc- to-. « Vcif*!,, le. .«» r«*-? i^te z,n JWo ?n r-f-'n: Pa'« ;T *<-!><» Z živ^vnm to«i n? Tvte nič Tr«nv»»c mi je nvtecf-no vrnil no'ov'Jnfl eno rs*. Po p5e"">v»TTt mponin i7)-Ti'bo rezoi-vteoni n ro.-pi^TTi ^»imo 5» S,*?-:,-«, -Jnf u ^j-. Vo*:*/, pt- «om xrorlo) Vo« n,o 5 r>/\iiti-:*ri i" J« e«« t—-*-l n i »no ("^ef5? no, ki mi je rekla: »Metka 6i v zadnjem vrstna tvrdka »Jugošport«. Pa kako radovoljno ga je dala za mladino! »Jutrov« stric se je oni dan mimogrede oglasil v tej slavni trgovini na Miklošičevi cesti v Ljubljani in je med ogromno zalogo gramofonov, smuči in vseh športnih potrebščin izbiral, kaj bi lepega kupil »Jutrovčkom« za Božič. Pa je tale gramofon pograbil, ker mu je najbolj ugajal. In so gospodje v tigovini takoj rekli: »Le vzemi, stric, za »Jutrovčke« pa radi damo!« — In so še tri plašče priložili. Bog jim daj zdravje — namreč gospodom pri tvrdki »Jugošport«... Četrta, peta In šesta nagrada so vsaka po en par kompletnih smuči. Kompletnih smuči!! To se pravi, da jih bodo tisti, ki bodo zanje izžrebani, lahko takoj nataknil, na noge in zdirjali čez breg in dol Kakšno veselje, kakšno zdravje, posebno za našo mladino. Kaj pravite, kdo si je mogel omisliti tako k p božični dar. Kdo drugi kakor veleugledna tvrdka A. Goreč, ki ima svojo krasno trgovino v Ljubljani na Dunajski cesti. Ker vemo da za zimsko veselje naše mladine ni nič bolj zaželjenega kakor pripiave za beli šport, je tudi »Jutro« reklo, da morajo biti smuči za nadaijnih pei nagrad. Pet parov kompletnih smuči je torej zopet darilo »Jutra«. A to še ni vse! K vsakemu od teh pet parov smuči pripade po en par pristnih smučarskih čevljev, ki jih je podarila tvrdka bratov tNagličev. Brata Naglica imata poiebno delavnico smučarskih čevljev v Zireh v Poljanski dolini. Smuča ski čevlji te tvrdke so pa že taki. da lahko z njimi v najhujši zimi tredeš na severni tečaj. Kdor jih bc nosil zdaj v mladosti in se v njih izvežbal na »Jutrovih« smučkah, bo pozneje še vedno rad naročal smučarske čevlje pri tvrdki: Brate Naglic v Žireh. Kaj pa 40 ostalih nagrad? Tudi te so razveseljive: razdelili bomo srečnim izžrebancem vsaka zbirka bo pa cbsegala po 10 knjig!! MIztfi prijatelji »Jutra«! Trdno smo prepričani, da smo vam z razpisom nagrad za rešitev današnje zloženke pripravili lepo božično veselje. Kaj in kako morate ste riti, da boste deležni žrebanja, je napisano pri sliki. Mnogo sreče vam želi in vas ljubeznivo pozdravlja »JUTRO«. Paul Doumer svojim sinovom In vsej mladini Za božič 1905 je gospod Pavel Doumer, čigar avtoriteta je že takrat bila velika Ln čigar poštenje je služilo za zgled, objavil knjigo, ki je prav hitro dosegla velik uspeh. To važno in pomembno delo je imelo naslov, ki je predstavljal pravec v življenju onih, v katere je pisatelj stavil vse svoje nade, katera pa je bodočnost tako kruto porušila: to delo se je imenovalo »Knjiga mojiih sinov«. Poglavje »Nauki tn nasveti« je resumiralo celotno vsebino. Vojna in vsakovrstni pretresi niso mogli izpremenitii stališča pedagoga in imspiratorja teh naukov in nasvetov. Avtor sam je 1923, po nevihti tn grozi, odgovori'] na to vprašanje v predgovoru nove izdaje, natisnjene brez vsakih izprememb: »Nacionalna do-lžnost kakor tudi moralna in družabna dolžnost vsakega Francoza ostane tista, ki je bila včeraj.« Tudi danes moramo smatrati, da so veljavni nauki državljanskih vrlin, ki so bili nekoč izrečeni in so pripomogli k izvežbanju junaških vojščakov v veliki vojni, katerim Francija dolguje zmago. narodi pa spas pred surovo in ponižujočo dominacijo. »Knjiga mojih sinov« se lahko koristno in eportuno ponovno objavlja. Evo v naslednjem plemenite nauke, ki ,wh je Paul Doumer svoj čas dajal svoiim sinovom iai jih po smrti štirih svojih sokolov, ki so dali življenje za obrambo domovine še nadalje naslavlja mladim Francozom! I. Imej svojo vo-ljo. Delaj, kar je tvoja dolžnost. Podi hraber telesno in duševno. Nauči se akcije; postani človek akci- je, da razvnješ v sebi telesne in duševne sile, da si zagotoviš uspeh v življenju, da izpolniš svojo dolžnost dobrega Francoza. Bodi aktiven, delaven. Posveti dehi najboljše ure svojega življenja. Bodi discif^iniran. Ne brani se izkazovati spoštovanja osebam m stvarem, ki spoštovanje zaslužijo. Vedno varuj dostojanstvo svojega življenja. Ljubi resnico. Bodi ob vsaki prfliki resnicoljuben, enostaven in priroden. Bodi iskren in odkritosrčen, lojaJen in pravičen. Bodi umerjen, diskreten, skromen. Varuj umerjenost pri jedi m pijači, bodi vljuden in ljubeznjiv. Bodi pošten. Obrazu j svojo inteligenco in svoj razum z učenjem. Ravnaj in brzdaj svojo fantazijo. Z močjo svojega značaja in s plemenitostjo svojih čuvstev zagotovi svojemu telesu zdravje in lepoto. Vsak čas, ob vsaiki priliki 'ljubi in spoštuj one, ki so ti dali življenje. Z ljubeznijo in vdanostjo, ostani zvezan s svojimi sorodniki vsakega kolena. Bodi prežet v duhom rodbine, z globokim spoštovanjem žene si pridobi odlike in vrline, ki jih najdeš v domu. Varuj se razvratnosti, prostaških in ponižujočih užitkov. Ohranjuj svojo mladost, svežost svojega čustvovanja, svojega zdravja in dostojanstva. Znaj ljubiti, naj te ljubezen in razum vodita pni izberi življenjske tovarišice. V devojkd, ki bo tvoja izpopolnitev, išči dobroto, duševno m telesno zdravje, kar predstavlja lepoto. času si*ino želi ročne torbice iz krokodilovega usnja. Neprestano govori o tem.« Ha, torbica iz krokodilovega usnja! Skočil sem v trgovino in fcup:J torbico iz krokodilovega usnja. V takšnem 9tani«u so mi aligatorji bolj smpatični nego živi. Skrivoma sem prinesel torbico domov in jo z f:'enil v najvišji preda! svoje pisalne mize. Tam je ležala tri dni Dokler me ni Metka po-k!'cai'a k sebi in mi po&azaa: torbico iz kr I odilove kože... In poitem je rek'a: »Poglej to!e! Podarim jo sestrični za Božič Kupila sem jo nekoč, zdaj pa mi ne ugaja več. Zato jo podarim njej!« 5e isti popo'dan sem stal v trgovini z usn'em in prosi', naj razveljavijo kupčijo Seveda zaman. Toda dali so mi bon in smel sem iz»brati. kar b»i mi ugaja'o med usnjaifm blagom. Prav nJč mi ni bilo všeč Tega je bila kriva moja božična ordhoza. Toda neke-ga dne — pr't»'iž.no en teden pred prazn:kom — sem videl ženo ko je sta'a ored izložbenim oknom trgovine z dragulji in opazovala široko zilato zaoest-n.ico! Kupil sem to zanestnico. Konvčno' Kako se izpremeni foV-p ▼ zapestnico. Štiri dni pred pra-r l-itn mi je *»o-strogo d okretno svoje tlar'lo za M-'f*'>: š^oko z!a>o zapestnico.. Kai naj storim? Stricu n's«mi mo^el nokvan'ti ve-se'fa Svojo zaoe.stnteo iv>darit stro-ieotskf k' Je detela zam*. Vrhu vsega 6em jo wos:1 še za n'eno disfcreiteost. Samo še tr? dni' In spet nfsem imel po'-ma. k d^ber in obenem edini n*čin. da slutiš človeštvu: deluj za veličino svoje domovine! in krči pot. Naše pokolenje pa je .preveč obremenjeno z delom in skrbmi pri izgradnji države; je vseskozi zaposleno v politiki m gospodarstvu. Od tega trpi sploh vs~ /f. — Praga, 20. decembra. Dnkle' nismo bili samostojni, smo si stati tako blizu, da je Čeh boljše poznal Srba Hrvata in Slovenca nego Slovaka Praga je bila do neke mre ognjišče mladega življenja na slovanskem jugu. Jugoslovenska umetnost je sla skozi Prago in smo jo tu spoznali, vzljubili in uvaževali. Po prevratu pa so se nasi kulturni, zlasti še literarni in umetnostni stiki sil- no skrčili. Si mogoče reči, da bi bila bilanca naših kulturnih stikov vedno clabša. ker ie dejansko od prevrata sem tako slaba, da — če jo primerjamo s predvojnim stanjem — ne more biti slabša. Priredil sem anketo med češkoslovaškimi pisatelji o vprašanju našega kulturnega zbližan ja, predvsem o pogojih izboljšanja naših literarnih stikov. Sedavna anketa »Lidovih Sovin« o najzanimivejši knjigi je zopet pokazala, kako malo se češka kulturna elita zanima za prevode iz nigoslovenskega slovstva. Politično smo n najbližji, literorno ra od sile oddaljeni. Tuko odtujevanje ni zdrav pojav m ga je treba odpraviti. Kako? V naslednjih odgovorih, ki pa še niso viti, je p^-edena marsikakšna zdrava misel Si nobene drug- nomoči, kakor — delati. V tem pmistu izzvenevajo vsi odiovori. vse izjave. .Treba se je konkretno lotiti teh vprašanj. Sni hi naš* anketa, ki 'jo bomo ob priliki še nadaljevali, vsaj malo pripomogla k večji aktivnosti v U pravcu. Kai pravi poslanik dr. Grisogono? Vrsti jugoslovenskih poslanikov v Prarrf jp imela na programu izboljšanje kulturnih stikov in je v tem smislu tudi pošteno delovala. Program pa se ni m?ebej pa še lite-r-" i in umetnostnih stikov. Ko j? prispel v Prago, je med prvimi izmed vodilnih češkoslovaških narodnjakov, ki so ga prišli v poslaništvo pozdravit, bil Jaroslav Kvapil i,n tako se je eden prvih osehnih razgovorov novega poslanika dotikal baš te naše bolestne točke. Imel sem prijetno priliko, že ponovno govoriti z gosp. poslanikom dr. Grisogonom o lej stvari. Gosp. poslanik je mož odbranega ukusn, z izrazito umetniškimi nagibi, obenem pa je resničen Jugosloven, ki se dobro zaveda tega. kar je bilo in ki trdno veruje, ria je sedanjo stanje samo prehodno in da bo tok razvoja zopet zavzel po naravi stvari mu določena pola. • S tem, da so bili izpolnjeni naši politični ideali, je izjavil gosp. poslanik, smora ?<"-veda nastati tudi na kulturnem področju naravno stanje. Naša generacija je dolžna, ;a deluje v tem pravcu, da razvoju omogoča umetnostno in kulturno prizadevanje današnje dobe. Bodimo potrpežljivi in prizanesljivi, toda delajmo! Kako, to je zadpva ra to angažiranih činiteljev in institucij, Jaz bom zastavil svoje moči za vsako pobudo m sem na razpolago vsem ljudem dobre volje.« Jaroslav Kvapil) eden najdelavnejših prijateljev Jugoslo-venov že davno pred vojno bivši ravnatelj drame N a rod n e g a d i v a d 1 a in po prevratu' ravnatelj Mestnega gledališča na Kralj. Vinogradih umetnik književnik in gledališki strokovnjak, ki je upeljal Vojno viča in dosegel ž njim velik uspeh, mi je drugim: M n- j na češki oder dejal med Vprašanje, kako naj se izboljšajo kulturni stiki med češkoslovaškim in jugosloven «kim narodom, je zares bolestno vprašanje, vendar menim, da je vsako besedovanje zaman: treba je delati. S komurkoli govorim o tem: z literati, likovnimi umetniki, vsak čuti. da ie ta točka naših stikov najbolj bolestna. Mislim pa, da na nobenem področju m tako pereča kakor ravno na gledališkem. Lahko trdim, da kulturnih stikov danes dejansko sp'oh več ni; to potrjujejo tudi razne ankete. Edina tolažba nam je dejstvo, da so taki stiki prenehali ali še prenehavajo med Slovani sploh. Ne vem, kako je v Jugoslaviji, slutim pa, da ni nič boljše. Vendar Jugoslovene vsaj razumem in jih opravičujem: /. njihove strani je to nekaka revanža za n;.*šo popolno brezbrižnost nasproti njim. Ne moreni govoriti za leposlovje in likovna umetnost, ker mi je gledališko področje mnogo bližje. Kakor rečeno, je prav na tem položaj najslabši. Žal, da nimam ni kakega vpliva na potek razmer m ne morem z ničemer od pomoči. Ko vidim, .s kakšnim zanimanjem, navdušenjem in osredotočenjem vseh sil in brez ozira na visoke stroške se k nam včasi uvajajo nemške reči, kakor se to pravkar dogaja z Brucknerjevo '»Elizabeto Angleško*' 'm če potem primerjam, s kakšnimi kislimi obrazi so lani vpeljali na praški oder Dimo-vcevega >Kraljeviča Marka«, kakšno prisiljeno, službeno predstavo so naredili iz tega komada enako kot iz izborne >IIasanagin.i-re;: in kako neznana ram je današnja dra-matska tvorba Jugoslavije, sp kar nič ne čudmi. če nam v B-^igradu, Zagrebu in Ljub-hani vračajo nemilo za nedrago in če so posledice — kultrrni stiki obeh narodov — take kot so v resnici. Nekoč je bilo drugače, mnogo boljše. Delovali smo z navdušenjem, z zavestjo, da smo drug drugemu dolžni pokazati vsaj v kulturi večjo Dozornost. Odkar pa smo postali sn-mostojni, so se reči obrnile kar na najslabše. Velike naloge bi v trm pogledu imeli naši založniki in gledališke agenture, sploh vs\ ki tvorijo tako zvani »umetnostni trg?.. Toda naši založniki nas z veliko večjo vnemo zalagajo z nemškim blagom in pa s takim, ki gre preko Nemčije; prav tako gledališke agenture. Prvi korak k izboljšanju bi bilo zbliižanje gledaliških in književnih agentur, nič pa ne zaleže, če tarnamo in tožimo. Treba je zadevo praktično zagrabiti in poide potem sama po sebi dalje. Sedanji položaj posebno bridko občutim jaz, ki sem imel tako krasne uspehe s slovanskimi >n posebej še jugoslovenskiml avtorji in le obžalujem, da nimam več zadostnega vpliva. Vendar glede tega niti malo ne obupujem; vem, rta se položaj boljša. Treba pa je izgraditi praktično podlago za takšno sodelovanje. 0 meni veste, da sem na razpolago z vsemi svojimi silami. JoseS Hora, literarni kritik, kulturni referent »češkega Slov a«, lirik mlade generacije, poleg K. Tomana eden najboljših čeških sodobnih pesnikov, znan tudi kot s o-t r u d n i k »J u t r a«, izjavlja: — Naši medsebojni sliki? Slabi so. prav slabi. Dn. celo mnogo siabši nego so bih pred kakšnimi 30 leti. Zakaj neki si ne bi te.ga odkrito povedali v obraz'?! Naša založništva izdajo samo kdaj pa kdaj hrvatsko rdi srbsko knjigo, slovenske pa skoraj nikdar. V naših knjižnicah so jugoslovenske knjige kaj redpk pojav. Najbrž poznamo dansko literaturo bolje nego književnost južn h Slovanov; vsaj moderna nam je kaj tuja. V Zagrebu in Beogradu je položaj najbrž podoben. Najbrž — ne drznem se ničesar trditi. Poznam pa vrsto prevodov iz češčine. Vs.-kako na splošno velja, da je tudi v Jugoslaviji mani zanimanja za češko književnost kakor ga le-ta po svoji kakovosti zasluži. In vendar smo si tako b*i?.u, zlasti z jugoslovenski m zapadom! Koliko skunnih bojev in skupnih interesov že izza Safarikovih Časov, pa izza časa skupne poFtične fronto .proti Dunaiu iti Budimpešti; V primeri z drugimi slovanskimi narodi imamo zeio kaj njuni duševni, rasni in socijalni pogoji so si kaj podobni. I oda nekdo mora vsem možnim idealnim stikom položiti realno, organizacijsko osnovo. Imamo mlado češko in jugoskivensko generacijo. Obe izhajata v svojem umet-iostno-revolurijonarnem avantgard izum od istih so-cjalrib in materijalnib idej. In ve;idar sta. si med seboj tuji, dasi se obe sklicujeta na nemški ekspresionizem, francoski snrreail-zem, mednarodno proletarsko poezijo itd. Al. ne bi bilo zanimivo, če bi se obe generaciji — češka in jugoslovenska — konfron-tirali med seboj in črpali druga iz druge?! Po navaoi Lahko najdeš dobro vollo za \a ko sodelovanje. Poznam nekoliko mladih Jj-goslov.mov, s katerimi sem bil kot uredrit navezal stike. Toda trajni niso bili nikdar. Kot urednik 'Literarnih Novin« sem p"osil znanefa zagrebškega književnika, da bi sodeloval in redno pis<"l o jugoslovenskih zadevah, toda doslej ni izšel še noben njejjov prispevek. Verjamem, da imaio v Jugrsla-vi|i podobte izkušnie Zateeadelj: treba jt naše kulturne stike organizirat'. Treba se ie medsebojr.r. informirati prek) t:ska pre-vaiati knjige t uvaiali dramatska dela na oder. Vse to pa bi najlažje opravljali mladi ljudje obeh rarodov. avtor več romanov in novel, ki jih je kriti-ka sprejela zelo ugod. no, znani literarni ln gledališki kritik, stalni referent »Jutra«, književni sotrudnik >V en kova«, je odgovoril: — V dolgi vrsti zadnjih mesecev >e bda K i leževa knjiga »Hrvatski bog Mars: edina z jugoslovenskega sveta, ki je' v m' mnogo politične in socijalne sorodnosti; oba naroda sta demokratična, ljudska, oba sta se preporodila s kulturnim prizadevanjem. In še zdaj nas druži to, da je naša zgodovinska usoda tako tesno zvezana med seboj. Zakaj je po vsem tem baš kulturno sodelovanje med nami tako neznatno? Brez dvoma bi na obeh straneh bila dobra volja V Pragi imamo vrsto poznavalcev jugoslovenske književnosti: tu študira mlada jugoslovanska inteligenca. Toda medsebojni odnos: se mi vidijo preveč enostranski, akademski, službeni. A s službenostio ne opraviš ničesar, če ni duševnega sozvočja in obojestranskega spontanega zanimanja. Le-to se takoj vzbudi, ako dobiš do rok kakšno res dobro knjigo iz jugoslovenske literature in če opa ziš — kakor n. pr. pri Krleževih voinih novelah-—da ta sni« lahko mimo uvretiš poleg Remarnuea. Da. men' — Čehu — pove o vojni reči, ki so mi bližie in-bolj živa nego nemški romani o fronti. Za avstro- i7.w>J vodilni j čeških založb. A U; P. m dr.i-"i strani m v;deli. da bi bil v zadnjem času izšel v Jugoslaviji prevod kvali'etn"i č'ši\e knpge. I c je najbolj nazorna ibistrariia k temu. da s.- preko vsega političnega pr.ua-telistva m mimo vseh lepih bjf.ed kri.iževni stik .».bob narodov še vedno na mrtvi t >čk.. Vsak teden a iaikrat celo pogost.-e se pojavi na češkem knjižnem trgu kakšen nov p rev •*! »z P ••{?•? me. Takisto smem fam-v vaP. da ima 'u
  • v, ki ima stalne dopisnike v Parizu, v Nemčiji rn drugod. je skoraj brez noročil o jucosiovenskom leposlovju. A o čeških literarnih časopisih in o njih propagandi jugoslovenske književnosti skoraj ni mogočo v tej zvezi niti govoriti, ker v sedanjih težkih razmerah g mejo drug za drugim. Skratka: romamo ničesar, kar bi nas informiralo, onozarialo na jugtv slovenske književno novost' in budilo za nie zanimanje, da bi našle pri nas prevajalca, založnika, in čitatelja. Temu h: se dalo od-pomoči tako. da bi si češki llisli našli sodelavcev in dopisnikov med iugcdovenskum kritiki (n. nr. kakšne »Literarni NovinTf ali slovaški »Elan«, bi to prav gotovo želele), vendar pa se bojim, da bi se stvor razbila ob nezadostnem zanimanju v .Tugoslaviri sami (čeprav bi članki ju'ms'ovenskega kritika o jugoslovenski kniiževnosti imeli pro-diimejSi značaj nego članki češkega opazovalca jugoslovenskih književnih dogodkov). Vsaj kot urednik češke knj revne revije sem imel v tem pogledu slabe izkušnje. V prevodni književnosti je položi j š" manj razveseljiv. V povojnem razmahu na reškem knjižnem trgu, ko so založnika izdajali iz vseh slovstev toliko prevodov, "da ,i;h ni bilo moči dobro izkonzumirati, se ie zrcalila živahna radove^lnost in silno zanimanje za tujo literaturo. Ta edinstveni trenutek pa baš za jugoslovenske literature ni bil izrabljen. Da bi se mo«le v češki književnosti dobro uveljaviti, dokazuje n pr. uspeh prevoda Nušičevega romana >19lo-x, uspeh, ki so mu ga lahko zavidale mnoge, iz tujih literatur preložene knjige. Toda češko prevodno slovstvo so obvladovale predvsem za-padnoevropske literature, tako da je prevodni oddelek češkega knjižnega trga kazal videz majhne ekspoziture francoskega knjiž-^eaa trga. Prišlo ie, kar ie moralo priti: prenas;čenost. padec štev-'-, izdaianih vodov, in sicer ne simo iz znatidno^vro^kih slovstev, marveč tudi iz vssh drugih. To je občutila n. nr. tudi kniižnica »Slavie«. ki te i/dala nekol ko prevodov iz jugoslovenskega sveta in nato prenehala. Tz te dobe pa v ostala neka neoriietna dediščina: namreč nanačno kulturno levičarstvo. ki e<«tnem izpitu se je na nro-vpi^o faku!Wo. ^hidiral je ni Dunaju, v Gradcu in v Zagrebu. ie tudi poTo- j^j vc» držiavne irnite V Zagre^vu se je 1ori7 sorpani' r J ki se ie bflš odnrovt'?.«' v V"mČ;'o O^H« sfs parnem pume«"" o- KiMusmv^! nviuiji .v pa? v tuiiro. let »tfl r-^iv^« v Mo-m na roko češkim založnikom in češki pi- nakovem, na Lhmaju in v Berlinu. Nato je Kosor prepotoval vso Nemčijo, dočim ee je Lovrič odločil za slovansko Prago. Leta 1912. se je oženil s Tino Kroupovo. Na pomlad se mu je rodil sin Pavle. Med vojno je bil uradnik češke banke. Od leta 1919. jc. referent čeiLiega ministrstva zunanjih zadev. O njegovih delih so pisali K. Baljmontv La revue europeenne (št. 7, 1928) Pariš, Umberto Urbani v La rivista de]|e literature slave (št. 2—3. 1929). Frank WoU-man v Češko^lovaški-jugoslovanski reviji (st. 1, 2,) Praga, v Srp.-brv. drami, v Pismenosti Slavena in v Dramatiki slovanskega juga. Dr. G. GeSemann v Srp.-brv. književnosti (1930), Dr. D. Prohaska v obeh svojih pregledih prp.-hrv. literature (v zagrebški in praški izdaji) i.n češki kritiki Dr. M. Rutte. J. Vodak. Dr. O. plscher, J. Hudec, J. Pata ter nemški kritik O Tick. Nekatera Lovričeva dela so prevedena v ruščino (K. BalVnon-t), v francoščino (L, Savitzkv), v nemščino (O. Pick. Dr. Eis-ner in Roda Roda), v italijanščino (U. Urbani) v poPščino (V. Frančič in W. Bazie-lich) v čc.ščino (J. Hud.ec, \7. Merka, A. Brbano\ra, Fr. Hrkk, F. Sedla ček. Dr. Z. Haskova, J. K. Strakaty in J. Pelišek). V Zabavni biblioteki v Zagrebu so izšle knjige: More, Šareno kolo in Neodoljiv« mladost. Znane so njegove zbirke pesmi: Hrizaoteme. Sveto prolječe. (Društvo brv. književnikov), Impromtu (Matica srp-ka v Novem Sadu) in Smrt i život (v češki izdaji). Dva romana v rokopisu, nekaj večjih novel in 3 zbirke perm i čakajo založnika. O njegovih dramah: Sin, Otfeupljena, Ulica, Kralj j unjetnik. Baštinici, Ljubav, Mag j žena. Grešnica, koja Uubi. Žene in Kapetan Niko, je nap'sal Fr. \Vollmann posebno študijo. I^r-vriče .*e drame so igrali skoraj na vseh čeških in slova"k'h odrih. Jan Hudec. ♦MMMMOMMMMMMMMMMMtttOtM* Hosanaginica v poljski literaturi V »Fiiologičkem Sborniku« (IX) češka akademije je izšla pod gornjim naslovom razprava prof. Vaclava Buriana, lektorja češkega jezika na ljubljanski univerzi. Marljivi raziskovalec kulturnih zvez med severom in jugom nadaljuje tu svoje delo, ki ga je začel s prvo razpravo o Hasa-naginici v češkem prevodu. Tako bomo sčasoma dobili celoten pregled, kako je brezprimerna srbska narodna pesem odmevala v slovanskih literaturah. Do da.-nes je Hasanaginica prevedena v več ka 40 jezikc\. Znano je, da jo je zanesel v svet opat Fortis s svojim potopisom p3 Dalmaciji 1. 1774. In je našla celo v G6-theju svojega občudovalca in prevajatelja, kar ji je še bolj pripomoglo k njeni svetovni slavi. Razumljivo je torej, da so si jo hoteli Slovani čim prej osvojiti, saj je bila v tej dobi njihova narodna pesem njih ponos. Zanimivo je. da so srbski guslarji peli že na dvoru starih poljskih narodnih kraljev. Seveda se narodne pesmi takrat še niso zapisovale. Zanimanje za slovenstvo, ki se kaže na Poljskem koncem XVin. stoletja, je pospešilo tudi zanimanje za narodno pesništvo. Pisatelj nam ta kratko podaja prve začetke tega zanimanja med* Poljaki, kjer je knez Sapieha prvi opozoril na srbske narodne pesmi v svojem potopisu iz 1. 1811. Kako neznani so si bili takrat še slovanski svetovi med seboj! Zato je tem bolj občudovanja vredno iskanje prvih začetnikov. In ravno srbska narodna pesem, je bila, ki je v začetku stoletja odmevala v vseh slovanskih literaturah, da so se ob nji preizkušale lastne naredre strune Hasanaginica pa je imj-la vod;lno vlogo. Burianova razprava nam nudi temeljit in obširen pregled, kako je odmevala ta pesem po Evropi in kako so se Poljaki seznanjali s srbsko narodno pesmico. Nato nam podaja kritičen pregled prvih prevodov (Brodzinskega, ZaJeskega), ki so nastali pod vplivom tujih prevodov. Romantični prevajalci so si dovoljevali marsikake izpremembe; sredi njih se Se bolj sveti lepota originala. Vendar lahko rečemo, da ie poleg drugih ravno Mickie-wicz s svoiim slavospevom srbski narodni pesmi, ko je predaval na pariški univerzi. mosročno povzdignil slavo srbske narodne pesmi v F«nropi. >tM«««>MM»MM««M*«««»t*M«t»H>M»M Zlogovnica Iz poslednjih 79 zlogov: al - an - - an • be - bij - bule. - ca - ce - čar - či - da - de -di - dri - duj - e - e - el - er - ev - gu -i - in - ja - ja - ja - je - je - je -ju - ka - ka - kov - kra - le - P les - lja - men - mu - na - na - na nar - ni - nje - no - no - o o - o - -p)e - ia - ra - rov - ski - skop - ste -šek - te - to - ur - va - va - vac - ve -vec - vi - vi - vo - voj - ze - zla - žir' -žu - je sestaviti 27 besed, ki pomenijo: 1. ruskega romantičnega pesnika; 2. reko v Zadnji Indiji; 3. slovenskega igralca (f); 4. tog na Goa-moskem; 5. framc. ime meseca; 6. slovenskega pisatelja (f); 7. reko Baltskega obmorja; 8. nekd; turškega vojaka; 9. žensko ime; 10. papigo; 11. mesto v Zetsk: banovini; 12. kovino; 13. grške morske boginje; 14 žaro; 15. franc. moško ime; 16. madžarski vzklik; 17. pušilno pripravo; 18. zver mačjega plemena: 19. zadužbimo kralja Petra L Osvoboditelja; 20. vojskovodjo; 21. moško ime (grš.); 22. mesto v Dunavski banovini; 23. mesto v sev Afriki ffonet. oblika); 24. goro v Julijskih Alpah; 25. optično pripravo (tujka); 26 dragocen les; 27. rotetni kraj slovenskega pisatelja. Pričetne in nato tretje črke vsake besede. čitane zapored, povedo staro živ. 1 jenjsko resnico. SOKOLSTVO Vzorna akademija kočevskega . Sokola Praznik uedsnj-enja je kočevski Sokcl proslavil s svečano sejo odbora dopoldne ob 11. v dvorani hutcia »Trst«, kjer jo b:la prebrana poslanica SSK.J in izvršena prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ter zaprisega novega članstva. (39 + Iti j a 57 novih članov in članic). Ob 1<- je bik istotam slavnostna akademija, z obširnim programom, ki ga jc orkester otvoril s himno. Izročene so bile tudi diplome. Odlikovani so bili na Vsesokolskem zletu v Beogradu: prvak nižjega oddelka Babler Leon, veliko diplomo so si priborih Smole brane. Batič Srečko m naraščaju'k Zupla-til malo diplomo Kajlez V. ia Babler -Marjan. naraščaimk Bogataj Dirko Smole v,a-d' in Rutar F.. Pri okrožnih tekmah so zasedle naše vrste članov, članic m ženskega naraščaja prvo mesto; vsi so z nad odst. dosegli' velike diplome in večina tuoi kot posamezniki prva mesta ter pridobili društvu prehodno darilo. Odlično so^ se izkazali naši tekmovalci pri župmh tekmah pomladi in jeseni. Dosegli sta vrsti mo jega "m ženskega naraščaja prvo mesto v zupi; izmed posameznikov ima nar. Horvat Marjan v pomladni tekmi prvo, v jesenski drugo mesto, članic* Rovan P in naraščajmea .Tenčič M. drugo mesto. nar. Benuitc Karlo pa tretje mesto v župi. <*"e se upoštevajo skrajno neugodne krajevne razmere, predvsem desolatna telovadnica, naš gmotno slabi položaj, narodno mešani kraj. največja oddaljenost naše etF-nice v župi kot obmejne postojanke, se mora objektivno priznati. da so navedeni dovršeni usuehi povprečno cdli"m. S tem je podan dokaz, da društvo z odborom, posebno načelstvom, s polnim umevan jem in požrtvovalnostjo vrši svoie dolžnosti. Sokolski orkester pod priznano taktirko D Zupaniča je pokazal kvalitativno viden napredek in je bilo prednašanie čisto in precizno, harmonija glasov in dinamika izvrstna. Br. prof. Ignacij Voštar jc v preglednem. zgodovinsko fundiranem govoru nazorno predočil pomen 1. decembra z na-cionalno-državnega in sokolskega vidika Naraščajske skupine br. Bogataja_ D na dvojni lestvi so bile idejno in tehnično dobro tn lopo izvršene. Vse ostale točke so lastne samostojne kompozicije br. načelnika Rustje, ki je seve ves program vodi!, nadziral in pripravljal, ki je žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči skozi dva meseca za pripravo. Ena najlepših točk je bila ritmična pan-tornima »Na dan« s pomnoženim sokolski m oktetom (baritonsld solo Zupanič) v ozadju, ganljiva globoko pomenljiva slika, kjer je tudi mimika prišla do veljave kot poseben karakter gimnastike Trost 'VIII.) je spremljal to in druge točke z globokim razumom in virtu-ozno njemu gre hvala, da so telovadne točke tako harmonično in brezhibno usnele Dominikovo kantato Emina je zopet Z-uname mojstrsko odrvel ob soremlievanju klavirja Ljubki tmglasni mladinski zbori, ki jih je naš tudi ral br načelnik, dirigiral pa Videčaik. so zelo ugajali. Krasne ritmične vaje in igre m in ž. naraščaja So mestoma ■sličile baletu; ljubke vaje mlajšega m. naraščaja so polne gracioznih kretenj; nadvse srčkana je »slepa miš* ž. naraščaja; slikovita in gibčno prepletena je četverica m. nar. z obročem, naporna, na kretnjah, begata vaja; težavne dovršene, vrhunske so članske vaje s »talkami. Zaključila je večer alegorična apoteoza »Ucdimjenje« o-b splošnem navdušenju. Telovadne točke, ritmične vaje in igre so kazale moderno smer gijimastikc, ki se ujema z godbo; celotni program akademije je bil v tehničnem in glasbenem pogledu dovršen ,— prava akademija, ki zasluži to ime < polni. meri in ki mora vzgojno vplivati tudi na široko publiko: v splošnem daleko nad poprečnimi podeželskimi prireditvami, da je lahko v čast vsakemu večjemu mestu nego je Kočevje. Zato je tudi bila dvorana nabito polna, zopet prsfesna; oder seve nc-dostaten. Občinstvo je z glasnim odobravanjem hvaležno sprejemalo vse točke. Br Bizjak je zrroet s krasnimi slikami (Nj. Vel. kralj. Gosposvetsko in Kosovo polie, dva emblema itn palmove vej:ce) zelo hvalevredno povzdignil vso dekoracijo, a insccnaciio in manipulacijo z reflektorji je oskrbe! Va.Lner. Brez preMr^nja smemo reči:, prireditev je ,bi!a na višku. Želimo sivolasemu narodnemu borcu br. Maurerin. d« bi se dolgo vrsto le* zanri-segal na dan 1. decembra tako veliko število novega članstva ob večernih akademijah, izvršenih tako d'*;Vnno kakor letos, in turi-' da bi še clal'e la'->ko enako iskreno čestital ni dovršenih telovadnih uspe*>-h s+a Temu članstvu, deci in naraščaju. Zdravo! jVokn!',kr> rtrnMž« o Tfcfil v Praoj Zlet vsega slovanskega Sskolstva prihodnjo leto v Pragi bo največja manifestacija od vseh sedanjih zle tov v Pragi Tudi poset Jugoslovenov bo prekosil vse dosedanje, saj je že sedaj po vsej Jugoslaviji zanimanje za Prago izredno veliko. Telovadišee bo tudi to pot zgrajeno na ozemlju bivših STachovskvch Lomov, kjer je biio že leta 1926. in je prostora dovolj za ogromen stadion, slačilnice in vse ostale depandanse „zletišča Tekmovališče bo najbrž posebej zgrajeno. Leta 192>\ je bilo na tribunah prostora za 145.000 gledalcev, drugo leto bo nad 13.000 sedežev in 17.0O9 stojišč' več. Načrte za celotno zletišč.e je napravil arhitekt br Drvak. stavba, tribun pa je že oddana za okrog 4 milijone Kč. Propaganda za zlet je v polnem teku, pravkar bo izdano okrog 300.000 letakov v raznih jezikih, ki bodo v obliki male brošun-ce krožili po vsej Evropi, kar bodo oskrbele razne potovalne pisarne. V vseh spalnikih in jedilnikih po železnicah bodo na razpolago, ker je napravljena tozadevna pogodba z znano družbo Waggon Lit.s Ostali del pa bodo prevzele razne potovalne agenc;je kakor Cookova Putnik Ce-dok itd V delu pa je tudi lepak aka.de-mičnega Slikarja Švabinskega. ki bo izdan kmalu po novem letu Istotako so gotovi vsi osnutki za zle tu e znake članstva in naraščaja. Vsi teksti prostih vaj. za skunne nastope v masah so že tiskani, glasba je že gotova in po društvih vlada živah^fK pri- pravljanje m rlet. Mnogo boše posla, zlasti za praške župe, ki bodo nastopil« pri ogrotani sceni »Tyr5cv sen«, ki jo pripravlja poseben odbor najboljših strokovnjakov. T ' ' Ogromno delo bo imel prometni odsek, ki bo moral organizirati privoz in odvoz sokolskrh mas v Prago ter ravnati ves promet skozi mesto na zletišče. Kdor je videl ogromen promet L 1925. okrog ziletišča, si lahko predstavlja, da naloga ne bo lahka. Na železnicah bo do 60 odst. popusta. Glede prometa po Pragi pa je po sporazumnem sodelovanju direkcije cestne železnice in vfceh avtobusnih podjetij zasnovan načrt v velikih potezah, da se bo zadovoljivo rešilo to prav perečo zadevo. Najvažnejšo vlogo ima zletni gospodarski in finančni odbor ki je že sedaj tako rekoč v permancnci. Zi vse sokolsko članstvo je bil razpisan zletni davek, ki je prinesel že okrog poldrug milijon Kč- nad ool milijona morajo žurte še prispevati. Prodajajo tud; zletne nalopnice, vsak znesek je pač dobrodošel. V februarju in marcu bodo smučarske tekme za prvenstvo Zveze slovanskega So-kolstva in ČOS, na nredz^e^nih dnevih bo meril sivoie s?'e nT^ščaj obojega spola, Hk pred zl^-m pa bod'^ n-oleg prvenstvenih te,Vem Slovanskega S^kr^tvi tekmovale tudi vse telovadne stroke čn>S. Že tekme same bodo tako rekoč odreditev par exel-lence. sai se. bo famkaj pokazala izdatnost sr.V«kke«i. teliva'Vi e.3i sedava v vse1« mo« mn^g-ih. telesne vzgoje. Udeležili se j:h h-vlo tudi Ju <*"-'<> v en i. Prinrave za vf,;ko sokolsko revijo ob firiHki st^'pfnice Tvrševe<*a roistva so te-d"=j v polnoim. t^ku in ves slovanski se nrinrav-Ma, d-a svoje naih"-l:'"e s;„r,ve v z] .,<•(> Pratf« S~ii bo pomen zlet a veMk ne s^mo v t^ewv7im;nom nr^^cu, tCTrv,.p.s bodo rh tet nr1;ki tn4: razne po-sn^flo-ske r»7«.t'"ve in kom«*w? do- T»rine«li za na^fl^tuiio me<",'°"'^r>'nr» s,n,o7T)qvan'e cl^v-^iitVih nor^^v. nvhovih prilik in D.-'mon zleta bo torej vse- stransko zelo velik. soKOf ?• nnfcriTF SAMO NA cvpm pi«r"5vcM o » TI11 Brobiž iz sokolskega življenja. V Delnicah je bil zaključen SOdnevni, odlično obiskovani društveni prednjaški tečaj s J>tav lepim uspehom. — Na sokolski in državni praznik 1. decembra je razvlo društvo Gra-čanica v vrbaski banovini zastavo. — Zbor društvenih orosvetarjev skoplianske župe je sklenil izdati nekoliko brošuric za društveno upravo, ki bodo olajšale delo. Prosvetno delo se ludi v skoplj^-iski župi krepko razvja. - Sokolsko društvo Plevlje ie znatno razširilo svoje delo na okolico ter ustanovilo neka; fet. Društvo živahno deluje v vseh oddelkih in odsekih. Zanimanje za lutknrstvo vedno bo1] narašča in ustanovljenih ie že lepo število so-kolskih lntkovn;b odrov Tudi sa vezni prosvetni odbor v Novem Sadu je odredi, da se otvori v prilogi »Sokolskega Glasnika« v »Sokolski prosveti« poseben oddelek za lut-kaistvo, ki sa bosta vodila dva v tej stroki izvežbnna in izkušena brata.. 2eli:r.o, da bi ?e lutkar?tvo v SoVo^-tvu tako mrvlp, kakor v češkem Sokolstvu, kjer ima že vs^iko -društvo lutkovni • oder. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 24. decembra. . LJUBLJANA 12.50: Plošče. — 12.45: Dnevne veeti. — 13: Napoved čaisa, piošče, borza, — 17: Otroški božični večer. -17.30: Božični nagovor pisatelja Fr. Finž-garja. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 18.45: Claudelov misterij »Marijino oznamenje«. — 20.30: Koncert Trnovskega pevskega zbora. — 21: Operni kvartet poje božične pesmi. — 21.15: Zbor mandolin odseka društva »Tabcr«. — 22.45: Plošče. — 23.30: Slovesna zvonenje. — 24: Prenos pomočnice. ; BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Fopohianski koncert — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — Lahka slasba. — 24: Prenos j>olr.očnice. — ZAGREB 12.30: Piošče. — 18: Oodalni kvartet. — 19.30: Božične pesmi. — 20,30: P rent« iz Ljubljane. — 22.30- Plošče. — 24: Polnočnica. — PRAGA 15.30: Otroški koncert. — 20.30: Božični program. — 22.35: Orgle. — 23.05 Plošče. — 24: Polnočnica. — BRNO 15 '^J: Ves program kikor v Pragi. — VARŠAVA 20.30: Nabožno petje. — 20,55: Maša. — 21.25: Božične pesmi. — 915<>: Sluhoigra. — 22 20: Božični koncert — 24: Fanfare. — DUNAJ 11.30: Kvart.it. — 17: Koncert orkestra. — 19: Pesmi. — 1933: Plošče. — 20.40: Velki božični koncert. — 21.30: Lahka gla-sba. — 23.40: Fanfare. — BERLIN 20.30- Koncert Bichove glasbe. — 21: Božična slasba. — 22.30; Iz Konigsbersa. — 24: Prenos iz Muhlackerja. — K5NIGSBERG 16: Božična pobožnost. -18: Božični koncert. — 20.30: Koncert na orgle. — 21: Prenos iz Berlina. — 22.30: Božična igra J-Sveta noč«:. — MCHLACKER 10.45: Popoldanski koncert. — 17.15: Božič na meriu. — 17.45: Sveti večer v samostanu. _ lfi.15: Koncert orkestra. — 18.15: Godba na pihala. — 20: Otroški dueti. -20.30: Božični koncert — 21: Boži en.: zvonovi. — 22: Konrort na orgle. — BUDIMPEŠTA 17.^0: Orkestralen koncert. — 19: Plo-|j-e. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen konce t — 20.32: P.overetski zvonovi. — 21: Božični koncert Petek, 25. decembra. LJUBLJANA 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. -- .11: Koncert radio-kvar-teta. — 12: Napoved čaisa, poročiia in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Koncert na citre in kitaro. — 16.30: Ch. Dickens: »Božična povest« — recitacija. — 17: Prenos z razstave kanarčkov, pevcev v-rvivcev. — 20: Pevski koncert Sattderje-vega zb>ra. — 20.45: Violinski koncert ge. Brand'1-ove. — 21,45: Salonski k\-intct. — Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 17: Pevski koncert. — IS: Koncert na orgle. — 20.30: Koncert radao-kvarteta. — 21: Operni dueti. — 22.10: Lahka godba orkestra — 22.40: Poročila in plošče. — ZAGREB 10: Prenos iz cerkve sv. Marka. — 17: Godba za ples. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka večerna glasba. — PRAGA 15: Prenos opere »Rursalka« iz gledališča. — 17.30: Plošče. — 18: Pevska koncert. — 19: Prenos iz Brna. — 20.20: Bendlova kantata »Sveti večer«. — BRNO-15: -Prem*? opere-»Mignon«- iz gledalrlšča. — 17 30: Plošče. — 19: Božična legenda. — 20: Prenosi vsega programa "iz Prage. — VARŠAVA 17: Zborovsko petje. — 17.30: Koncert kvarteta — 18.45: ..Koncert solistov. — 20.45: Koncer solistov, zbora in orkestra. — 22: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 10: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert dunajskih filhar-mcuikov — 13.10: Lahka gLasba. — 16.05: Konoert orkestra. — 17.30: Komorna glasba. — 19.30: Opereta »Bajadera« — 2205: JazZ-ba?nd — BERLIN 20: Prenos opere »Trubadur« iz gledališča. — 23: Orkestralen koncert _ KOcNIGSBERG 18: Mešan program. — 20: Koncert opernega orkestra. — 22.30: Lahka in pisana glasba. — MUEHLACKER 16: Prenos orkestralnega koncerta iz NVie^ba-dna. — 1930: Triphhon o Svetih treh kraljih. — 2015: Prenos Wagner ieve opere »Mojstri pevci' noriinherški« iz gledališka. — 22.20: Koncert f?!iharmoji i črička orkestra — BUDIMPEŠTA 12.30: Orkestralen koncert. — 17: Zborovsko netje. — 18: Lahka godba orkestra. — 19.30: Soevo;gra — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vogalen in instrumentalen konccrt — 21: Operetni večer. Sobota, 26. decembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene gla- h c. — 10: Versko predavanje. — 10 30: Konjska procesija poJ Gorjanci. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved č^a. poročala in plašče — 15-15: Dekliška ura. — 15.45: Magistrov »šrameL kvartet«. — 16.30: Zabavni kotiček — 17: Novi vek v svetovno-političm areni. — 20: Pev.fč: koncert ge. Zlate Gjungjenac-Ga-vella. — 20.45: Godba na harmomiko. — 21.15: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poroči'a. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski konccrt — 17: Jugoslovenska glasba. — 20; Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Poročila in lahka g'-asba. — ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Godba za pies. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — IS: Plesna glasba. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Konccrt Češke fi i harmonije. — 22.25: Mešan program iz Mor Ostrave. — BRNO 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — 17.30: Božične pesmd. — 18: Koncert na citre. — 20. Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — " 19.45: Sluhoigra. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Klavirski koncert. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 10: Dunajski simfonični orkester. — 12.30: »Tannhšiuser« na pioščah.-— 17.55: Božične permi. — 19.30: Šiager ji. — 20.15: Veseloigra. — 22.45: Dunajska glasba — BERLIN 20: Orkestralen koncert — 21:50: Prenos NVagnerjeve opere »Mojstru pevci no-rimbcrški«. — Godba za ples. — KOE-NIGSBERG 15.45: Godba na pihala. — 20: Mešan program . — MUEHLACKER 17: Schiitzov božični oratorij — 19.10: Vokalna in instrumentalna olssba. — 20.05; Zabaven konccrt — BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi s cigansko godbo — 18.30: Lahka glasba orkestra. — 19.45: Opere+ni večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: Plošče — 21: Prenos opere iz ^gledališča. ČEN SLUČAJ _ in rešeni boste vseh skrbi. — Podvizajte se z nakupom! Dobrodelnega društva sv. Vineencija v Beogradu IN TO ŠE DANES! Kljub težkim gospodarskim razmeram si morete zagotoviti ta srečen slučaj, ker nabava teh srečk zahteva zelo majhno vlogo, ogromni dobitki pa opravičijo vsako žrtev! DOBITKI * O IV o KAnnan .............Din 5.00(^000— 2 po D,n 2,500 000.- ....................... . . . ......Dto 1,0004)00- * P° ^ ' ' ........................ X.....Din 1,0004)00- ,1® 1,0 .................................... ^ 1,0004M)0- 100 po Din ; 10.000.— ............................. Vsi dobitki v skupni vrednosti: 8 MILIJONOV DINARJEV CENE SREČK: Cela 100 dinarjev — polovica 50 dinarjev — četrt 25 dinarjev. SREČKE mODAJAJO: Vse kolekture, denarni zavedi, rimsko-katoliški župni oradi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd- Giavni dobitek Din 5*090.030.-Nafir.anfši dobitek Din 10.000.- GLAVNA UPRAVA: BEOGRAD: Ulica Jovana Rlstica štev. 20 PODRUŽNICA ZAGREB: Trg Kralja Aleksandra štev. 8 Pariz, v decembru. Za nami ostajajo pljuski pariškega šuma, ko vas prostorni avtobus ponese skozi neuvillyjsko predmestje ven na deželo. Tu še ne slutite, kdaj bo oko zopet vrglo širok pogled po zeleni pokrajini. Ob široki tlakovani cesti teko hiše, vse še strnjene druga ob drugi, vendar tako raznolike in neuravnane, kakor da se je z njimi igrala otroška roka. Male trgovinice so, gostilne, tudi vile popravljalnice avtomobilov, na širokem dvorišču pa tržišče raz-prodajalcev obrabljenih motornih koles, bi-cikljev, sodov, šivalnih strojev. Zadaj nekje za to ropotijo je nova tovarna octa in destilatov. Vse beži mimc vas. Le sivi dim se iznad visokih dimnikov suklja v mehkih spiralah proti jasnemu nebu in se izgublja daleč nekam v prostrani nič. O. vi ste poželeli zeleno pokrajino, idilo francoske vasi in kmetije. Tega daleč naokrog ni nikjer. Mir vas objame daleč izven Pariza, oči se napasejo trave, gajev in grmičja. Toda po tlakov .ni cesti, koder se gladko z brzino svojih 60 km premika naš trebušast: avtobus, se je že pred stoletji vozila sama gospoda. Visoka gospoda. Ona je uživala lepoto pariške okolice. Zatisnite med vožnjo za par trenutkov oči, domišljija vas bc mah mia presadila v tisto dobo, ki jo poznamo po stvareh galantnih mojstrov palete in peresa. Ne sanjajte predolgo! Evo, komaj dobrih 8 km ste se odmaknili od pariškega pomerija in tu je pred vami tihi, sanjavi Malmaison. Lepe, najlepše čase je v gradiču preživel Napoleon. Zmagovit v poletu svoje mladosti se je vračal sem truden od aktov in zemljevidov, iz Pariza in iz dima topov. Advokatu Beauharnaisu je bil ugrabil dražestno in — razume se — nezvesto ženo Jozefino. Sem jo je bil presadil, v mal-maisonsko samoto, da mu je bila cesarica. Ne dolgo. Ničesar za velikega Korzičana male postave ni bilo stalnega: ne slava, ne zmage najmanj ljubezen. Po ločitvi v letu 1809 je Jozefina ostala sama v tem gradiču. In po njeni rani smrti (1814) je obležala nad Malmaisonom z vsemi lepimi spornim tista čudna otožnost. Ki te objame še danes, ko stopaš po vrtu, stopnji-ščih in dvoranah. Magnat Osiris je bil pred dobrimi tridesetimi leti prepustil gradič Malmaison državi. To se pravi, da je Francija pridobila nov muzej. Silno spretno so strokovnjaki razporedili pohištvo, opredelili 'n krstili sobe, razobesili slike in sestavili zapisnik — zase in za radovedne tujce. Vodniki priganjajo za seboj gruče, šolarsko resne in gosposko spodobne gruče veliko-mestnih popotnikov. Strogo držijo vodniki vzajemno disciplino in potrpijo, da je vsak sam s svojo skupino pri ogledu posameznih soban. Dobri glumači so ti vodniki, izvrstni mojstri besede in geste. Tako sočutno razlagajo usodo Jozefine zanosno rišejo dogodke iz življenja velikega cesarja, z eno samo smešno opazko pa napravijo komedijo pri prvi postelji. Na stopnišču slike, stari obledeli črno ali rjavo uokvirjeni kartoni. (Običajna predstoletna šablona: Napoleon na divjem vrancu, Napoleon z rešpetlinom na polju slave, podoba lepe Jozefine, glavica otroka). Soba kraljice Hortenze. Trije plašči, vezeni na tančico. Sobica rimskega kralja, sina Napoleonovega, umrl je s štiriindvajsetimi leti. Porcelan. Pisma. Oblačila. Fi-gurine..*oba konzula Napoleona, opravo so bili "m prenesli iz Tuillerij. Ni dosti bogastva tu. toda ogled je mičen, ker grad ni prevelik in nikoli ni bil razkošen. Vendar čutiš kakor oddih, ko vstopiš v dvorano, ki si jo je bil Napoleon priredil po Austerlitzu (1806) za domače zabave. In kakor v kiosku je na levem kraju gradiča urejena soba, ki si jo je bil dal Napoleon urediti popolnoma po svojem vojnem šotoru. Imel je mož svoje muhe. Tu je koval svojo strategijo v zaverovanosti, da je nekje za fronto... Razgledamo še vrt. Od pomladi do pozne jeseni je poln rož in tulp in cvetočega grmičja. Ali vonj ni tako močno opojen, kakor je živ pogled po teh pisanih gredah. Razgublja se eterično lahno. To je menda še vse tako, vsako leto tako, kakor je bilo nekoč. Same tista stara cedra v parku, ki jo je bila Jozefina vsadila v spomin na bitko pri Marengu (1800): — iz drobnega stebelca se je razrastlo silno drevo. Daleč nekje v bodočnosti je burja ali sekira, ki bo podrla to tiho, a najzgovornejšo pričo življenja in zgodovine v gradiču Mal-maisonu. Ampak nam se čas reže kratko in tanko kakor kruh. Dve uri smo šetali po gradiču in parku. Zdaj dalje! Preden zopet stopite v trebuh avtobur a, se postavite pred grajska vrata, da vas fotografira priložnostni fotograf. Vse za dva franka! Govori češki, srbski... In hrvatski ali slovenski? Ne, hrvatski in slovenski pa ne, pravi. Bledo, majceno, okroglo fotografijo si kakor brošo pripnete na suknjič, da se zna: skozi ta vrata, kjer ste se danes postavili vi, je včasi stopal Napoleon. * Dalje... že je avtobus zapustil kratki graščinski drevored, ze je zopet na križišču in vi ne ugibate, ali bo zavil na desno ali levo. To je tako vseeno ko veste, da vas danes ne more peljati nikamor drugam kakor v Versailles Na poti vendar včasi prislonite čelo k šipi. In se vzrado-stite: zdaj pa zdaj zavije cesta celo v prijeten klanec stasiti topoli do ob strani na straži, neko visoko zidov je se vleče kakor rimski vodovod Preraslo je z bršljanom. Doli pod klancem so gosposka posestva, vrtovi in gaji, da si kaj prijetnejšega srce ne more poželeti. Tu bi živeli? Jaz tudi. Vsaj vsako soboto in vsako pomlad... In zdaj ostrrn te pred versajskim gradom! Naš avtobus se je ustavil pred lepo restavracijo. Vsedite se v uto onstran ceste na umetnem gričku, mirno posrebajte aperitif in mirno vas bo minilo presenečenje zaradi te veličine, ki jo zdaj zrete pred seboj. Tam doli na levi, skoro v polkrogu so nekoč bile dvorne konjarne. Te so edine ostale ohranjene svojemu namenu. Danes so v njih nastanjeni topničarji. Vsa druga ogromna kopica versajskega gradu služi zgodovini in tujskemu prometu. In to oboje je v Versaillesu čudovito. Ludvik XIII. je bi1 nekoč zgradil lovski gradič. Bil je mož bolj ustvarjen za lov kakor za vladanje in se j« stara mala vasica Versailles začela razvijati v mesto. Ludvik štirinajsti, slavni solnčni kralj pa je bil neprimerno bolj vladar kakor njegov prednik. Preselil se je z dvorom in vlado v Versailles. Veličastno se je razrasel grad in park in je tu, kjer so nekoč brlizgali pastirji in halalikali lovci, tako mogočno zaplalo življenje, da jc utripe čutila in dojela vsa tedanja Evropa, manj solnčna, pa vseeno željna česa imenitnega, slavnostnega, dostojanstvenega V dveh letih morda bi človek vse to natanko pregledal in preštudiral Pa saj je vseeno. Tlak na ogromnem grajskem dvorišču je trd, kakor da stopaš po mrtvaških lobanjah. Spomeniki nekdanjih vojskovodij so oplankani, potrebni popravila. Desno se potrudimo v grad — pardon: vse to je danes »Musče National de Versailles«. Dvorna kapela. Polno sijajnega mramorja in rdeče prevlečenih sedišč Stojimo na koru. Tu je pri maši sedel solnčni kralj in vsi dvorjaniki so oltarju kazali hrbet in zrli na kor, v kralja. . Dalje od kanele se vrstijo sobane in dvorane Ludvika XIV., vse še ohranjene v starem sijaju, s pohištvom, podobami, kipi, posteljami, da je treba le še zgovorne besede vodnika in se oživijo pol smešni, pol resni vtisi, kako je nekoč živel solnčni kralj, ki je imel svoi-e posebne maršale, da ga ie prvi zbudil, drugi postregel z zajtrkom, tretji mu ponudil hlače. In tako dalje. Vse je bila čast in služba, visoko dostojanstvo. Ni šment: čas je bil takrat poceni, za kolosalne ceremonije pa ni nedostajalo globoko vdanih dvorjanikov. Saj je v versajskem gradu prebivalo okrog deset tisoč plemenitih glav. In toliko plemiških glav zmore toliko kulta, da je versajski grad v vsej svoji veličini ostal naravnost čudaško znamenit spomenik enega samega človeka, kakor ga nima noben vladar na tem srečnem svetu. Kakor si le morete zamisliti, tako je bil Ludvik XIV. upodobljen v sliki in kamnu. Sin olimpijskih bogov rimski vojščak, vojskovodja peš in na konju, z lovorom ovenčani Cezar, zmagovalec Nemčije, Nizozemske in Španije, gospodar obilne gospode in premnogih plebejcev, presijajni ljubljenec muz in oče novih umetnosti. V salonu, ki ima okna kakor volovska očesca, so ga vsako jutro pričakovali dvorjaniki, da mu razvedrijo dan. A tudi to je minilo. Danes mi iz predsobe stopamo v razkošno soal-nico, v chambre a coucher de Louis XIV., kjer je sončni kralj prvega septemberske-ga dne 1715 obnemogel na mehkih blazinah, star 77 let. Spodaj je drgetala množica in njena radovednost je bila utešena, ko je na balkon stopil prvi dvorjanik s Tudi letos smo iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, kjerkoli služi io naši f.intie v voiski, preieli osromno število božičnih pozdravov. Voščil žal zaradi Pomanjkanja prostora nismo mosli dobesedno natisniti »Objavljamo imena, ki pa tudi mnocra n;«=o bila razločno napisana. No kakorkoli: srečen Božič tudi našim vrlim fantom vojakom. BITOLJ: kur-fluk Franno, Gor. Logatec, Podrža.i Alonz, Zapotoik, Vovlk Franc, Metd-■ve-Vra, Pa'včrč Sitapr"s'.aiv, Bdzovfik, Obla,k Alojiz, Vič, černe Franc, Dobrumde, Lc'>kov,.c Iivaa, Ig, Ramovš Adc/if, Kramp, žaerar Mar-ton, I g, Muhotvc'.; Konrad, Gomrii;sko, Me-š:č Venčes'aw, P«1 kg1 a, Cajnar A?om, R.aid-maVre, Km oz Berm-aa*!, Ceffl«, Podpečam Dana el, Renče, Po^lroreflc Andrej, šitnigova, šimek štef?m, Pira/^-e.risIko, Jezermrik Joško, št. Juri', Kamenšff- Franc, žetsre, Drobne Roman. Kami"+p _ DIVULJE: podčastniki: Kaimmiikar Janez. Bermiik MVovam, P^tkl Josrm. Amkom PrMp, Rervw§ ,Ter>nač, Knva,ii livarn, Kmet Raiko, V™*nis"a.r Raiiko, Vomčma Rarlko, Ora-žem Amton. Br^miik 'vciirze, Reboii Vimko, Svet^č Moro, Jmisrtnn Franc in Grait Loize iz LiufbVame; iiz Ribnice- ^erratv Franc in uuceV Stane: iz CaMa: Vasrtrč Albert, Bo-ž,'ič Martam, Ručigaii Alo'. \Tn5ko. Pa,višer Framc, Ivam Zunan, Josnm Kaimmač Franjo Pečak, Ivan TTr-ViQ;n"'n & Pe^aik. KRALJEVO; VT. fJVofonne. Dob'e nt" Piam.imi. S+amiko Ra.'h. ,Tn,rk'ošter. Jaikob ?eheln. Bočma mri Gornjem ar^a^u \wt-e Tmiin Ivan Krokar. A",t<-«n Vorbnč. F^--mam Pnmam, Am^om KrnšrJi. T^m^^ama. Fr .Teni^ Novio rn^ipi+n. Tvam rj-riV.mam. Komenda. Dtraeo Pn®!mož'ič ^.eTe^nn.ini, Mai^nm T>e-latkorda, Petirovče, Vilkitor Svetima, Koroška Bei a. NOV! SAD: PrftmioTrč Avrnjsit, T.HVč, "Ra.ic Alete, Rai^a. Poe®č,n,r A^olf. Be^rVa ■p.nimo. Krame Site^an. TAnVana, TTarra^air Bob^mi. Ve^mvk T^ramc, FaVf-^a, .Trrhair Amten. r<»'pp, ■R^rm^* Je5e. Rrnfoe, PeVmra Jeze, V^erser Framc, Guzei Siaiv-kr>. Trbemi^e. Peča.r Tvam, Jesannce, Lu.tha,r Framc. ^fnirska P-nibota. PR12RPN: W.ba.-el T^i-rek. ZflaiVk-n^e nrti Phu.'iu, ^Tii:io'r>ri«r Tn'am. Gn^tann, Pitamiic V"-l!'em, Pitinp. Pn""!' Viktor. Sit Rmpert. Pa-iainik ,Ta:Vob P^np^a, ®"hwaib .TeqVi. p-re-TsWe, T^imn^rn Tv.am. S+. Rt're,T+.. Wa«le Fr. Jese^n^e. Zan^m^fk Alojz, št. .Tamž, Lam>g Aiie^sam^er, Ma.riboir. TIVAT: Rmrloif Or.čar. ViMor Kor^š JT-Crrrs^cv, 'Hmo-rfV 'Hc<+r' Čc+t, T^if i>7 arriKnra: f^r"1 Kaim- rrtk, Framie Kerniamer Je®v*.a. Framiio T?eš. Vemče, Hrmiko Fčebenl ZaV«:, Te^or Mairc. V^imat., Amtom Šume*!, Hrais.orir "^Tai-r!^ v PeVu. Kar^eV T-r- K^vf+mlk Am^irei?. (Vr^Me wr K.ramrm Maiioem Jamez, Zagone, Les'aik Kario, C!e-iliie, Oekl Framc. Ponr>iva. ob 'mS. ž°l„ .Tn-vam Framc, šofttami, Broar FeViVs. pfi-r»ent, TTrri^rm a Am^n. Pp.T.e^^lVo. .TemeVS«>(k Jože, Rcgafcec, Rihtarič Josip, SHaitrima, Ra-demeii. TRAVNIK: nare^miika Frasijo Kraijnc m FramHo Br^mla iiz Sewin'ee SARAJEVO: Gobec Z^raivko, CeMe, Rom-Skar .A(Wirei. Viič mmi LrnbMamd. Pipam Am-ton, Bob^mdisfka B.Wro. H-ras+mPk, Semp'ca Tvan. šeSitamj, GmVšalk M. Triboiv^e. Pteržad Vmiko Rn->e>. .Tm«f Vmkitor, Vogmiiik, Keržčč Oirol, LVW»ma. JSBPMCVfA T'r—^1'* a. G^i^b Wt*fih .Trn*ef. P+alTar Tvam, Stcnmaa Jožef, Požeivei Dominik, Kovše črnim peresom za klobukom in trikrat oznanil pretresljivo novico: »Kralj je mrtev!« Koj na to se je vrnil z belim peresom za kloDukom in dopolnil ceremonijo s trikratnim vzklikom: »Naj živi kralj!« To je bilo ganljivo. Ampak s prav tega balkona sta se leta 1789. morala pokazati nesrečna Marija Antonieta in šibki Ludvik XVI., da obljubita množici svoj povratek v Pariz. Obljubo sta izpolnila, bila pa je draga: stala ju je življenje ... Steklena dvorana versajska! Mansart jo je uredil. Le Brun okrasil. Za oboje pa je solnčni kralj žrtvova. ogromno denarja. Kakšno premoženje za takratne čase so bila že sama velika ogledala, ki jih ni nič manj kakor 17. Njim nasproti odpirajo visoka okna prelesten pogled po parku. Na stropu so ovekovečena slavna dela Ludvika XTV. Ampak dvorana je vendarle nekam prazna. Le redko še služi za repre-zentacijo pa še takrat se lahko primeri kaj fatalnega. Na primer* Viljem I. se je leta 1871. dal tu kronati za nemškega cesarja, leta 1919 pa so ravno tu zastajala nemškim diplomatom peresa, ko so podpisovali pogodbo o miru in — reparacijah ... Na desni strani reprezentacijske dvorane je nekoč bivala francoska kraljica, njene sobane so še danes polne krasnega pohištva in umetnin in med njimi vprav ovčje pom.žno sameva skromna miza, okrog katere so po svetovni vojni sedeli mirovni delegati. Ko je bil mir pod- Vmko, čamipa Ailojz/iij, Laimpe Mihael, Prah I?mac, Cajigeir Janko, Hlačmiik Valentin, Kailunec Va'em-t'm, Fekomoa Martin, Kuliiad Framc, Potočar Framc, Jurca Matevž, Vrši'« AAcč«, Kuišter Jožef, Ramšak Albert, Orehek Ignac, Kralj Anton, Leskovšek Alojz, Zninšek Jurij, Fimgmšt Štefan, Kirevs Franc, Kovačrič Anton, Mairimček Franc, Fifolt Martiim, Prevoišek Alojzaj. MiVna/nič Matevž, Gerdiina Antom, Kemic Jožef, Kam-b">č Anton, Tučič Vinko iin Jezermik Mihael. SPLIT: Žrvaib Jože, Slov. Jaivornik, Kapus Jože, Bled, Dagarin Anton. Drulovika pri Krainifu, O-merza Framc, Moste pri Kamniku. SKOPLJE: kam,iarn: Prosenilk Aloriz, Trebmre, Air h Framc, čeanšeniik, Peče Albert, Maribor, Na.rait Ma.rtin, Goliu.b Gene-roz, P-o'rea Q'ril Po^ržari, Ivam Babmrik, Peter Pimoiie, Ivan ReboTn, Antom Pamce, Adalibent Vesel, Aloiz Maiver, Karel Gla-vtič, Alof'z Dečmam, Karol Do!m.'čar, Kaimma gionica, JUTrii Kiuže.li. Framc Kramrič, Obn',ie. S^.anlko Cotn'irik, Karol Kregar, št Vid, Framc Baporič, N-ovo mesto, Alojz Hočevar, Simjle^mnk, Jm/srVm Slanovec, Aivrgust Se^iušaik, Tiirmiire mri KamnOku, Tivam Sape, Jezersko. Jamko Šinkovec, Kokra, Ivam Po-ibevšek, Krašnije brdo, Viktor Lrpoivec, Demižaie, Vai'enitiim Šmemdail, Breziie nini Tržiču, Jakrib Hrova.t, RadovcTiea, Amton Vo domnivec, št, Jermij, Framc Ravmiik, Boh. Pi:is-trica, Rudolf Bartol, T^ešk,; ipioit-ok, Paivel Vodič ar Vr'm«ko šništa.r. Dobre mci^ie, Josiim Goriamc, Framc Gr-osek, Boleti!,na p.ri Ce^u, Framc Kra^ovec, V^hmi.ka, Mirko Pirarmpik, Pcrerrmo ob Drami, Mihael Pašnik ,"m Mr'ihaeJ *Javormiik i,z ce"i=ike okoVice, Filip Behrmrc, Kranij. Janez Bi^am, Vo^oe, Franc Kermi-čar. Andrej šterm, Framc Aljaž, Kranj, Ivan Laivrač. M-cratvče. ŠIBENIK: Wrearik AL, L.iuibl.iana, Ogcelij Hueo Kranrska gora, Herodež Vrmiko, Sv Tx>vrenc pin Kamenšek Jože, Roga- tec, Pikri Irvao, Aria vas n-rn CeMu, Narobe Framc, Kleče mri L^ulbliani, Saimec Alibim, VrhmoVe prt SifrčmS, Vii^roar Janez, Smlednik, Vehovc Alojz, Fffniiedmd.k, Dafts.'n®er Bogomil, Kamnnk, Mohorko Framc, Maribor. KaOVi Prasko. Zaibu^vca. Carmer Mihael, Puistopoliie: Vanovšek Alb. Celoe, To-•nič Franc, Ormož, Taičman Jamfeo, Meitli-v-a, Rn->ec Miroslaiv, Ptnni, Holderiam Amt., Ptod, Oizenle A.le^, LVtina, šenekar Janez, Sv. Jakob, Zaijc Ivan, Velenje. ŠTIP: Jos>'p Novak, Ivam Faij.dti.ga, Gajo3 Jo®:p, Mirko Kožar, Jenko Framc, Av.gu-Sbim Kloočar, Albin Korošec, Ivan Križ. Stalo Rupent, Peter Cajhen, Jaikob šipan. Franc Belojan, Anton Sit.rle, Jamez UcH'anc, Jatoob Trobec. Juršič Jovam, Fi.iim Ste^nar, Račič Vdmko, Framc Bierberger, Drago Gor-čič, Framc Trušikavec, Uilde Maitiiija, Framc Ban, Kekiič Jožef, Franc Slovenc, Jožef Taakcivrič. šitefan Brvar, Miiilan Blažek, Ja-kal Leopold, Antom Zupamčič, Anton Koi-žar, A.lbim Brzar, Franc Krepek, Celo Martin, Framc Povše, Jožef Magušar, Alojz Je-ku-š, Ferdinand š,u&ter"#-5, Anton Laderšak. '^udovik Bajž, Jožef Potokar, Amton Ivao-6ič, Franc Omarza, Ivan Baldan, Ivan Polajnar, Franc Ocverk, tanee Cimrle, Ludo-vt'ik Lakmer, Mož Maiks, Berkov.ič Vinko, Včljcan Plaivc, Ivan Ane, Albert Kos, Anton pisan, je postala v prazni reprezentacijski dvorani napoto ... Ena sama šetnja po versajskem gradu utrudi, toda komur je 'e enkrat dana ta priložnost, se bo vendar še potrudil v vojno dvorano. To je galerija z ogromnimi slikami iz francoskih vojn in z 80 sohami princev in vojskovodij. Mnogo olja mnogo krvi, konjev in slave, nekaj je pa vendar dragocenih umetnin ki ostavijo močan vtis. Razmišljate o njih in o nekdanjih časih, ko pošetate po parku. Ta je pa najlepši. Lenotre, najslavnejši vrtni arhitekt vseh časov, je delal pu naročilu solnčnega kralja, prikrojil je kos svobodne narave po duhu dobe francoskega absolutizma in v skladu z grandioznostjo gradu ustvaril park kot simbol moči in veličine svojega gospodarja. Ob rezal je d rev;-? in grmič.ie. da še danes tvori zelene stane alej. geometrično natančno je snlaniral terase in razpeljal peščena šetališča. Odpri pa je širok razgled izpred gradj v neskončnost, v nedogledno pokrajino, v svobodo vsemi-ra, ki smo ii sužnji vsi... Mimo počivajo fontane, v mrku in gajih sanjajo marmorne sohe. Podložno svojemu mrtvemu gospodarju gradu živi prikupno mestece Versailles svoje idilično življenje, sprejema tujce in jim imenitno streže. Srečen kraj ki mu zgodovina redi tako leno sedanjost T" — razume se — tudi bodočnost. n—n. Zakraršeflt, Franc Dolarčnik, Janez Budalo, Franc Pavške, Franc žgaliim. VALJ EVO: a-rt. narednik vodm.ifk Jože Glavina iz Istre, art. naredniki: Kralj Alo-; z iz Tržiča, Skale Ferdinand in Zaje Ivan iz Celja, Juršič Sla.viko iz Maribora, art podnaredn.'(ka Prelog Ivan iiz Frama 411 Mesko Stanislav iz Ptuja. VRANJE: Kočervar Anton, Blato, GLoigoj Adolf, Trbovlje, Jurca Ivan, Vrhnika, šu-bart Alojz Pomora vas, Zupančič Alojz, Greča vas, Helc Janez, Metlika, Koščak Anton, Mlačevo, Karol Ovetko. Zalos pri Ljubljani, Drobne Franc, Dobrna ZAGREB: Podnaredmiiki: Josip Petkor-šek, Hotedršica, Vrhove Vinko, Ljubicama, Dolenc Josip, Škofljica., Kisel Avgust, Novo mesto, Križ Anton, Mai uinjak p-ru R.i-keku, Kogej Josrp, Krško, Gruden Hiako. Dobliče pri Čmomcu, štepaneič Josip. Do-bova pri Brežii-ca.h, Požeg Rudolf in Adle-š'č Josip. Adilešiči pri čmomLiu. Matekovič Anton, Iveaici pri Gornja Radgoni, Bačiio Ladiislav, Podsreda, Le.vec Ludovilk, Drani-llje prii Ce'0'ni, Preska Franc, Slivnica pri Maniboru, Kovač Franc im Tot-h Jos;p, Sevnica — kapilari: .Storie Matija, Pod-lož ip-ri Ložu, Runniik Franc, Planina p,ri Rakeku, Petrovčič Franc Rakek, st-amiislaiv Kaste-iic in Rugeld Anton, D'ubldama, ooh Jaro-slarv, š't Jurij ob južni železnici, Bamov-šak Konrad, Vransko, Permovšek Ignac im Mairtimčič Maks, Trbovlje, Potočmiik Ivan, Siovenjigradec, Pavšič Matija, Bučka mri štocran-u, T.inžar Ivan, Sv. Marjeta, HliS Mihael, šoštamj, Kržiišniik Alojz, Kropa pri Radovlijlcii. Smo^iiš Štefan, Ronoče, pri Murski Soboti, Kozamermlk, Hrušica pri Liubinami, Pon-ulor Štefan, Sevnica, česen Luidiviik, Dr-aivlije, Veble Ivan. Kamela noti vztrajali, bomo morda zeli priznanje inozemstva; izreden pritisk inozemskega blaga na naš trg po večinoma dumpinških cenah pa bo končno pri dnevno nazadujoči možnosti izvoz zahteval končno le žrtve od nas (v obliki nazadujoče zaposlenosti), ne da bi nam naše liberalno drža-nje prineslo kake bistvene koristi. V zvezi z akcijo za zaščito domače produkcije se ponovno čuje. da je treba to zaščito uvesti za aktiviranje naše trgovinske bilance. Kakor je akciiia za povečanje zaščite upravičena, tako |e motivacija s potrebo aktiviranja trgovinske b lance povsem pogrešna. Ne gre tu za vprašanje, ali je ns^a trgovinska bilanca pasivna ?ii aktivna, odnosno za vprašanje, če naš uvoz presega vrednost izvoza ali obratno. Naša trgovinska b.lanca mora biti v skladu s celotno plačilno bilanco ne glede na to. ali je potem aktivna ali pasivna. Pomisliti je treba, da tvorita uvoz in izvoz blaga le sestavni del plačilne bilance. ki ima razen dohodkov od izvoza še druge znatne dohodke iz inozemstva (to-vornine od transitnega prometa, pošiljatve izseljencev, dohodke od tuiskega prometa inozeiucav itd.) Ti dohodki so zadnja leta znašali v naši plačilni bilanci preko 3 milijarde Din. Na drugi strani na imamo poleg izdatkov za uvoženo blago še znatne druge izdatke (za obresti inozemskih posojil, za dividende inozemskim lastn:kom delnic naših podjetij, za transportue stroške inozemskim prometnim ustanovam itd.), ki so zadnja lela prav tako dosegli okrog 3 milijarde Din. Ti dohodki in izdatki plačilne bilance se večinoma izravnavajo avtomatično. Ta avto-matizem v gospodarstvu je močnejši kakor si marsikdo predstavlja. Zato gre skrb za našo trgovinsko bilanco večinoma predaleč. Praksa naan kaže. da se z zmanjšanjem našega uvoza posameznih vrst blaga ne da bistveno vplivati Da aktivnost oain. pasivnost naše trgovinske bilance. V zadnjih 6 aii 7 lotih nam ie uaoelo z razširjenjem naše domače tekstilne industrije zmanjšali n/voz tekstilnega blaga za okrog 1 milijardo tn če upoštevamo še povečanje uvoza tekstilnih sirovi,n se je navzlic temu bilanca našega uvoza tekstilnega blasa in siro vin »boljšala za preko pol milijarde Din. Naša trgovinska bilanca pa zaradi tega ni bolj aktivna kakor prep. Pasivnost naše trgovinske bilance je znašala v 10 mesecih t 1. le 126 milijonov Din, lani pa je v Istem razdobji znašala ta pasivnost 230 milijonov dinarjev, če- prav je letos pasivnost naše trgovinske bilance za polovico manjša, vendar zaradi tega ne moremo trditi, da je letes naša trgovinska bilanca boljša, temveč je gotovo slabša neso lani. Ce so dohodki naše plačilne bilance, ki ne izvirajo od zunanje trgovine, visoki, dosežemo izravnanje tudi ■pri bolj pasivni trgovinski bilanci, če pa ti dohodki padejo je za izravnanje potrebna bolj aktivna trgovinska bilanca. Letos sr dohodki naše plačilne bilance, ki izvirajo od denarnih pošiljatev izsoijencav precej padli in če so n. pr nazadovali na polovico, znaša izpadel? že okras 400 rniM.ionov Din in za ta znesek bi morala biti naša trgovinska bilanca aktivnejša (pri nespre-mevnjenih ostalih nevidnih postavkah plačilne bilance) če naj bo doseženo izravnavanje le .potom trgoviniske bilance. Struktura naše plačilne bilance nam zadnja leta niti ni omogočala, da hI "'imoM aktivno trgovinsko bilanco. Tudi če bi mnogo več izvozili, l»i se to povečanje izvoza končno avtomatično izravnalo s povečanjem uvoza. Ta avtomatiizem dovede bilanco do naravne izravnave seveda šele z gotovo časovno zakasnitvijo. To .nam dokazuje razvo' našeza deviznega gospodarstva v letih 1920_10S0 Leta 1f>?9 smo nri povečanem izvozu zaradi ugodne letine •iraelii za 327 miVi jonov Din aktivno trgovinsko bilanco. Ta aktivnost je narnroj povzročila, da so se pr.?*ele na*r.'o kemVrti devizne rezerve pri naši Narodmi banfoj, kč iim je na drvEr' s^rn-.m o^TovaiTriam v"*cko sitarii1e -nffsfkonV^en^h df-,-na.rn':ji sre«*sitOT v ohKik.? ,r.: Narodni banki. To sfnpie -e v narodno-go-spodarskom sm's'u nomertiio, da je naše ?.">SrM>"'aire.f wr> ^"pma sred- sfcva v obV.Vi dn-)7 začasno na.'oži'o v ino zemstvu. Knruvn se 'e to n-e^iaiva^no sta nje avtomatično iTratvnalo, de'ema z uvozom do'arsta'11 državni,h ipapij^eiv (TVa.ir) de'ema pa s .poslabšanjem trgovinske bilance Nikakor torei ni v n ar odno-go®*MV a irskem interesu, da 'mamo aWwno p^aA-V-no bi'anco, ker to rtomeni, da. moramo domači kanitai, ki ga sami ta,ko potrebujemo na'o-žitl v inozemstvu a'.i ma da moramo doseči izravnavo s ipre^časVim povračrVom naših doteof in-cf-parstvin, kar je istovetno % nakupom in uvozom obveznic naših dolarskih Posojil. Izrabit f>r'mer avtoanatlTima uradnih podatkih v letošnii jeseni z ozimno pšenico zaseiana povrsma le 38.7 mjliionov akrov nnsoroti 42.0 mffljona akrov v Lanski jeseni Taka redukcija posejane površine bo sotovo najizdatneje pripomogla k ozdravljenju razmer na svetovnem žitnem trgu. Če si hočeš prihraniti čas, prostor in denar. Naroči si kartoteko brez predalov in omar, Vseh teh skrbi in brige Te reši »AGRIPPA« kartoteka v obliki knjige. Vsa pojasnila daje Agrippa kartoteka LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1 373 Navodila za poslovanje s Poštno hranilnico Na podlagi zakona o roštno-hraniinem, čekovnem in virmanskem prometu ie minister. za promet predpisal nova navodila za poslovanje s Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije, ki so objavljena v »Službenih novinah« od 18. decembra Ta navodila vsebujejo način poslovanja nrc"; kov čekovnih računov s Poštno hra!r'>;cv kakor tudi poslovanje v poštuohramir :•- prometu in v nakazniškem prometu z '.iistvoin. V navodilih je določena tudi • pristojbin 7a posamezne vrste prometa ena za posamezne tiskovine. Cena poštn f« n-dožnic je določena za prvih 1(XK) komadov 150 Din, za vsakih nadaljnjih 1000 komadov pa 1^0 D n. Knjižica, ki vsebuje 50 čekov stane 20 dinarjev; v tei vsoti ie zaračunana tudi taksa za ček od 10 par pri komadu, ki je na vsakemu čeku natismena. Znesek posameznega čeka, ki se Klasi na prinositelja, je omejen na 100.000 Din, izjemoma more uprava centrale ali podružnice odobriti lastnikom računov, ki imajo velik promet, da izdajajo čeke preko 100.000 Din. Cena za 100 komadov čekovnih nakaznic stane 30 dinariev, znesek ene čekovne nakaznice za izptfač;lo v gotovini pa je omejen na 100 tisoč dinarjev (izjemoma more uprava odobriti nov'šanje tega zneska do 500.000 dinariev). Cena za kuverte Poštne hranilnice znaša 15 Din za 50 komadov. Poštna hranilnica računa naslednje takse: 1. Manipulativno takso od 50 par za vsako vplačilo ali odobrenje s prenosom (klirin-gom) brez ozira na vsoto; istotako zaračuna tudi za vsako izplačilo v gotovini ali s prenosom za vsakih načefh 5000 Din. 2. Provizijo za vplačila v višini l/l0 to je 10 par za vsakih začetih 1000 Din; od te provizije so oproščena vplačila s prenosom (Ivlirlngom) in drugi prenosi brez uporabe gotovine v sami Poštni hranilnici. 3. Provizijo od ^ za vsa izplačila v gotovini na podlagi čeka ali čekovne nakaznice fn za prenose na žirovne načirne ori Narodni banki: 4. Proviziio 1%° za prenose v inozemstvo (minimalno 2.50 Din); 5. Provizijo 2%o za izplačila v inozemstvo (minimalno 5 Din). 6. Takso 1 Din od vsake poštne nakaznice, ki jo kasira in znesek prenese na račun koristnika. 7. Takso 1 Din za vsako pogojno izplačilo. 8. Takso 1 Din za pisanje nakaznice v zvezi s skupnim ali trajnim čekom. 9. Takso 3 Din za vsako posebno obvestilo o izplačilu čekovne nakaznice. ako se zahteva. 10. Takso 10 Din za vsako dispozicijo brez kritja. 11. Takso od 15 D?n letno za vsak trajni ček. 12. Takso 3 Din za vsako neopravičeno pismeno reklamacijo. = Biianclranje vrednostnih papirjev. Pod gornjim naslovom prinaša beograjska »Pravda« zanimiv članek dr. Vlade Marko-viča, iz katerega posnemamo, da je Udru-ženje bank v Beogradu predložilo trgovinskemu in finančnemu ministru predstavko glede bilanciranja državnih papirjev. Kakor v vseh drugih državah so tudi pri nas državni papirji v tečaju padli za okrog 30%. Pri sestavljanju bilanc za L 1931. bo treba na podlagi zakonskih predpisov upoštevati ta padec, kar bo imelo za posledico računsko izgubo, ki jo bo treba kriti iz rezerve za tečajne razlike in če ta ne bo zadostna, iz čistega dobička. Ker pa je pričakovati, da oe bodo državni papirji kmalu zopet popravili in ke~ je ta razlika kakor rečeno le računska (dokler zavod papirjev ne proda) predlaga udruženje, naj bi se omogočilo denarnim zavodom ln družbam, da to razliko zaradi jasnosti vnesejo kot posebno postavko (»razlika na tečaju vrednostnih papirjev) med aktive in da se jim dovoli, to razliko kriti v 10 letih, seveda če zaradi zopetnega dviga tečajev ne bo avtonomično izpadla. Spomenica se peča tudi z davčnimi vprašanji v zvezi s tako ureditvijo. — Vrednost produkcije mleka v n»ši državi 2.6 milijarde Din. V Novem Sadu se je te dni vršila velika anketa o mlekarstvu, ki so p prisostvovali številni predstavniki kmetiisk:b orranizacii in mlekarskb zadrug, pri tej priliki je imel predsednik Zveze mlekarskih zadrug obširen referat o ulo-gi mlekarstva v našem narodnem gospodarstvu ter o potrebi nospe^evnnia ir boljše organizacije te važne gospodarske panoge. Med drugim ?e ugotovil, da predstavlja produkcija pšenice v naši državi 2.5 milijarde Din, produkcija u^eka pa 2.6 milijarde. Pri nas je vsega 1.169.000 molznih krav. ki dajejo na leto 1.269 milijonov litrov mleka, nadalie 4.800.000 ovac, ki daje io 260 miliionov litrov mleka in 1,COO.OOO koz. ki dajejo 150 miliionov litrov mleka. Če računamo vrednost kravjega in kozjega mleka po 1.50 Din pri litru in vrednost ovčjega mleka po 2 Din. tedai znaša skup.ia vrednost kravjega mleka 1900 mil., vrednost ovčjega 500 in vrednost kozjega mleka 22.'i milijonov Din, skupaj 2625 miliionov Din. Zaradi slabe organizacije mlekarstva osti-ne Dri nas vsako leto neizkoriščeno za 600 miliionov Din mleka. Čeorav točnost gornjih številk ni mo?oČe dobro kontrolirati, vendar nam ti podatk' notrjujeio veliko važnost mlekarstva v okviru narodne produkcije. Na konferenci ie bila sprejeta resolu cija. v kateri se zahteva, da se izdela poseben zakon o produkciji in prodaji mlečnih proizvodov, da se mlekarskim zadrugam In centralam nudi iz javnih sredstev potrebna pomoč, da se omogočijo mlekarskim zadrugam prmerna posojila, da se uvede izvozna premija za maslo v višini 5 Din pri kg. da se preskrbijo potrebne vsote za propagando konsuma m'eka iu mlečnih proizvodov, da se priredijo tečaj; za mlekarske mojstre in da se ljudem brez potrebne kvalifikacije prepove otvarjanje mlekarn. — Tudi Novi Sad za povišanje minimalne poravnalne kvote. V soboto se je v Udruženju trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Novem Sadu vršila ožja konferenca predstavnikov gospodarskih korporacij. na kateri se je razpravljalo o pofrebi sprememb nekaterih odredb zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Referent udruženja ie predlagal, da se zahteva Dovišaftie minimalne poravnalne kvote od 40 odn. 50 odstotkov enotno na 60 odstotkov, dočim Za se je večina izrekla za povišanje od 40 in 50 odst. (kakor je sedaj v veljavi) na 50 in 60 odstotkov. Stavljeni so bili tudi predlogi glede prisilne licitacije. Ker bodo še posamezne gosp. korporacije o tem vprašanju podrobno razpravljale, bo v kratkem sklicana ponovna konferenca. = Zahteve jadranskih hotelirjev. V nedeljo je bila v Dubrovniku zaključena dvodnevna skupščina Jadranske hotelirske zveze. Skupščino, ki jo zasedala v prostorih dubrovniške Zbornice za trgovino, obrt in trgovino, je otvoril predsednik g. Baurogartner. Po dvodnevni razpravi so sprejeli tri resolucije. Prva resolucija se nanaša na davčna vprašanja. Zveza prosi vlado, naj ukine vse davčne oblike za leto 1932. in 1933. V zvezi s tem naj davčne oblasti ne izterjujejo davčnih zaostankov do konca 1. 1933., po tem roku pa naj se uvede odplačilo davčnih zaostankov na obroke. Zveza predlaga nadalje, da se spremeni zakon o davčnih in taksnih olajšavah, tako da bo podaljšan na pet let in da bo veljal tudi za one hotelirje, ki so bili doslej izključeni, ker ne morejo izpolniti vseh pogojev tega zakona. Finančni minister naj umakne dosedanji pravilnik in naj izda novega, ki bo bolj upošteval nove pogoje našega hotelirstva. V zvezi z dosedanjim pravilnikom naj se ukinejo tudi vsa navodila, ki so jih k temu pravilniku prejela davčna in finančna oblastva. V drugi resoluciji prosijo hotelirji, naj Državna hipotekama banka ne izter-juje zaostalih anuitet, dolžne vsote pa naj se kapitalizirajo, naj se posreduje pri Narodni banki, da ne bo odpovedovala kreditov zavode m, ki so te kredite posodili hotelirjem, kajti odpoved teh kreditov bi pomenila propast mnogih hotelov na najvažnejših tujskoprometnih postojankah. V tretji resoluciji prosi zveza vlado za primerne prehodne kredite preko zime 1931-1932 z znosljivimi obrestmi. Skupščina je naposled sprejela sklep o kolektivni reklami. Zveza bo v bodoče v-lastni režiji-izve~ dia oglasno propagando. Za enkrat je treba počakati na ustanovitev oglasne zadruge. Zadružne deleže te zadruge bosta prevzela zveza in »Putnik«. Do ustanovitve te zadruge hotelirji ne bodo vršili nikake zasebne reklame in propagande. = Francija odpoveduje trgovinske po-aodbe. Kakor paroča'o iz Pariza je EVan-o'(ja odpovedala trgovinski poarodbi z Italijo in Kanado, da mere z obema držarvama skleniti nove poreodfbe na novi podFa^, to je v smislu poVtike agrarnega protelkcijo-niama in uvoznih kontingentov. = Insolvemca velikega nemškega industrijskega podietja. Kakor poročajo iz Berlina, je ustavila plačila znana tvornica strojev in lokomotiv A. Borsig, G. m. b. H., Berlin Tegel. ki je tudi za naše državne železnice dobavila po vojni večje število lokomotiv. Težave tega podjetia je neposredno povzročila insolvenca Tvornice se-salk Borsig-Hall, ki spada v isti koncem. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave telefonskega kabla in kabelskih končnikov, strojni oddelek pa do 30. t. m. ponudbe glede dobave 670 komadov pralnic. (Pogoji so na vipogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave krovne lepenke. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 5CD0 kg drobne koruze, do 4. januarja pa glede dobave 350 m' Rubenrld-le-penike in 100 kg Ruberoid-lepila. — Dne 29. t m. se bo vršila pri komandi dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 4000 kg masti, 4. januarja pa glede dobave pisarniškega materijah. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 10 000 pol smirkovega platna; do 31. t. m. pa glede dobave 200 komadov stekel za brzinomere in 600 komadov signalnih šip. (Pogoji so na vpogled pri isteai oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave materiala za bencinske svetilke, 3000 m žice, 600 komadov žarnic, 50 kg amonijakove sode, 100 kg kolcionije, 100 kg sadre, 100 kg kita, 500 kg pisane tombaževine in 10 komadov pip za komprimirani zrak. Direkcija državnega rudnika ZabUkovca pri Celju sprejema do 8. januarja ponudbe glede dobave 500 m žičnih vrvi Dne 5. januarja se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija glede^ dobave železa Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 10C0 komadov žag za kovino, 600 kg žičnikov, 150 kg železne žice, 25 plošč pločevine. 500 kg vijakov z maticami, 100 kg zakovic. 300 komadov smirkovega platna 150 kg papirja ter glede dobave azbestnega materiala. Direkcija državnega rudnika Kreka spredema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 250 kg tračni-kov. Direkcija državnega rudnika Breza sol-eje^a de 31 t m oonudbe erJede dobave 5000 kg mila. Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema, do. 31. t. m. ponudbe srlede dobave 5000 kg portiand-skega cementa 30 plošč pločevine. 1100 . Voma^ov v^>Vov In ""at^e ter dede dobave 30 k begluške 38 do 39 50, 7% Blair 48 — 50. 8% Blair 55 — 57. Beograd. Vojna škoda 257. 258.50, 259 zakli.. veliki komadi 260 zakli.. za december 260 zaklj., za januar 260 zaMU agrarne 30.S0 — 32. 6°/« begluške 3850 do 39.=;o, 7n/o Blair 50 zaklj., Narodna banka 5000 zakli. Blagovna tržišča 2IT0 -f- Chieago. 23. decembra. Začetni fečaii: Pšenica: za december 53.75, za maj 55.875; koruia: za marc 38.875 + Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 31 vag. Oves: baški, srem sla von. 125—1S0. Ječmen; baški.-64.-ka~122i50-r*-.. 12750.:. baški. srena-.. ski, pomladni. 67/68 kg 160 - 1701 Koruza: baška, s kakovostno garancijo 58 — 60: ba-naška z saranciio 56 — 58: sremska z garancijo 59 — Gl: baška in sremska za dD-cember - innuar 62.50 — 65; za marc - maj 77.50 — 80: baška sušena 74 — 75; sremska sušena 75 — 77.50: banatska sušena 70 do 73; baška. okolica Šid. sušena 78 do 80. — Moka: baška in banatska postaja »Og« in »Ogg« 360- 380: »2« 340—360. »5: 305-315; »6t 255—265. »7« 190- 200: »R« 122.50 — 12750 Otrnbi: baški in sremski 85 - 90- banaški 80 - 85. 1 + Bndimpeštanska ter minska borza (28. t. m.) Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: za december 12.61 — 12.66. za marc 13.45 — 13.55; rž: za mai 15.15 — 15.18; koruza: za mai 14 46 — 14.48. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek. 24. r Zaprto. Petek. 25.: Cvrček za pečjo. Znižane cene. 'Izven. Sobota. 26. ob 15.: Petrčkove poslednje sanje. Znižane cene. Tzven. — Ob 20.: Za-pravliivec. Znižane cene Izven. Nedelja. 27. ob 15.: Dve nevesti. Znižane cene. — Ob 20.: Arsene Lupin. Znižane cene. Ponedeljek, 28.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Za Potek ob 20. Četrtek, 24: Zaprto. Petek. 25. ob 15.: Viktorija in nien huzar. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Košta-na. Znižane cene. Izven. Sobota. 26. ob 15.: Dežela smehljaja. Znižs-ne cene. "Izven. —- Ob 20.: Carmen. Znl-?ane: cene. Tzven. Nedelia. 27. ob 15.: Madame B"tterfl7. Znižane cene Izven. — Ob 20.: Grofica Marica. Znižsne cene. Izven. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Maribo**«9co gledališče Začetek ob 20. četrtek. 24.: Zaorto. Petek. 25 ob 15.: Rdeča kapica. Otroška predstava. — Ob 20.: Viktorija in njen. huzar«. Premijera. Izven. Sobota. 26. ob 15.: Ženitev. — Ob 20: Zemlja smehljaja. Nedelia. 27. -.b .15.: Ptičar. — Ob 20.: Viktorija njen huzar. Dnevna gledališka blagajna posliije danes od TO. dp 13. Ponoldne bo blaeraina zaprta. Pač ra bo vse tri praznike odprta od 10. do pol 13. in pd 15. do 17. Dr" m a o božičnih praznikih. Na Sveti dan dne 25. t. "ra bo v drami samo večerna predstava. Uprizori se nrazniku zelo primerna ^Cvrček za nečjot v režiii g. Debev«*a. Na Štefanova,bo«ta dve predstavi: ob 15. .božična mladinska igra VPeterekove no-slednie «»nie« * M;tto Goroem v klavni »Jogi; ob 20., na-bo »ZapraviHvec. Ta čarobna iffva' ima tudi mno«ro srodbenib* in DW6kfh točk £ndeluie e^et-ni orkester, kakor tudi pri >Cvrč.ku za nečio«. —- V nedel»o se uprizorita ob 15. Golariev-i »Dve neveMi«, zvečer na detektivska drama »Arsene Lupin«, ki ima kai. živo in naoeto.. dcianie od začetka do kon<'« predstave. Zp vse. predstave liaTb*ynl%»nf> ifritni&fc een«.' T.n mlndr-iieko »redstavo »PeterJtti-ove r^v^ednie sanse« p« so cene še posebno znižane od 20 Din n* vzdol. -2a -i in sveta Iz življenj Obisk v pariški mrtvašnici Krvavi nemiri v Sofiji Na univerzi v Sofiji je prišlo do hudih nemirov, ki so jih povzročili dijaki z demonstracijo proti bivšemu ministrskemu predsedniku Cankovu, ki predava na univerzi. Med ponovnimi spopadi s policijo je bilo mnogo oseb ranjenih. Fr! p®gla¥arjii sekte Karaimov Zanimiva židovska verska ločina na Poljskem lz razgovora z Julesom Pretetom, V Parizu sta dve poslopji, v kateri se ne pride brez težav. To sta sovjetsko poslaništvo in mrtvašnica Morgue. Sivo in mračno leži slednje poslopje sredi Pariza. Vrata so vedno zaprta, zastori spuščeni. Komaj prestopi človek prag te odurne hiše, mora biti že pripravljen na ostro zasliševanje s strani ravnatelja ali pa nadzornika tega poslopja. Tu je tudi sodno zdravniški institut in študenti, ki tod poslušajo nekatera predavanja, ne pridejo noter," če se ne morejo izkazati nadzorniku s potrebno legitimacijo. Mene so spustili v poslopje s priporočilom policijske prefekture in ravnate!: Jules Pre tet nie je prav prisrčno sprejel. Mož je prav prijetnega zn3čaja, ustrežljiv in tako ljubezniv, da čisto nič ne spominja na človeka, ki ima posla z žalostnimi rečmi, kakršne so pač naklonjene uradnikom Morgue Prvo. kar zapaziš na hodniku, je lepak, na katerem se bere, da r je treba plačati za vsakega mrtveca, ki ga prineso semkaj, če ima še rodbino, ste frankov''. Koliko pa velja vzdrževanje mrtvašnice,«' je bilo moje prvo vprašanje. »Morgue nas velja natanko 440.000 frankov na leto, ker moramo plačevati osobje dvajsetih ljudi: uradnikov, izvedencev in delavcev. Tudi materialni stro ški 3dtiske prstov, ker to včasih zelo olajša preiskavo. Morda se boste začudili, če vam povem, da se lahko dobe odtiski prstov tudi, ko je truplo že docela segnito. Na ta način smo identificirali že mnogo zločincev, čijih odtiske prstov je hranila tudi policija. Zadnje leto je bilo oddanih v Morgue 2055 mrtvecev, med katerimi jih je ostalo samo 70 neidentificiranih. Neznani mrtvaki dobe vsak svojo številko na pokopališču Thiais. Seveda prepustimo neznana trupla sodno zdravniškemu institutu, ki jih potrebuje v znanstvene na- lirceti ptice r kletki, je -bLk> (pred kratkim na Kitajskem prepovedano. Oblasti ■r mestu Peipingu so Kitajcem prepovedale nositi po cesti ujete ptice na sprehod, kakor je bil doslej stoletni običaj. To je suordii za ptice dobro, pravu prepoved, ■škoduje pa jarmi moraii in ugiedu posameznika. župan .Joju je januo pograjal može in žene, fci porabijo skoraj ves čas s tem, da se bavijo s pticami«. Toda nihče se ni zmenil za te odredbe ki polieuga se ni upala aretirati od^čne in ugledne, .pred vsem pa številne šeta.ce, kri so ravnali siej kakor prej po staram obočassu. Tako jo notramje ministrstvo prepovedalo imeti ptice v kletkah, Pod:si na cesta, bodisi doma. Ker pa imajo v v.sakem kitajskem domu ptice v kletkah in so Kitajci v splošnem veliki ljubitelji rvtac, je stala policija ponovno pred neizvedljivo nalogo. Tedaj j« peLpi.n&ka mestna oblast prepovedala trgovino s pticami in je zagira;bila žilo prti korenini. Treba je poznati kult ptic na Kitajskem, da boš razumel, kaj to pomeni. Ob določenih urah — zjutraj a« zvečer — nosijo lastniki aM kuliji ptice v razkošno okrašenih kletkah k »pevskim liram«. V šangliaju je središče ptičjega žimljenja Tibet sk a cesta in ? KonserTatoria« je ograja iz desk, ob katerih se učitelj;! iu' učenci med pticam! po več ur na dan posvečajo svoji naiogi. Učitelji med pticami nudijo lastnikom majhen postranski zaslužek, ker je treba za postavitev svoje kletke poleg kletke priznanega pevca od-računati majhno odškodnino. Običajno se ljudje zmenijo v tem pogledu za cel meses. štedljivejši Kitajol nosijo svoje otice v ptičjo centralo z upanjem, da bedo njihova ofornlatnii pevci posneli kakšno melodijo od svoji-b iKrtje treniiTaniih sosedo.'-. Kitajci imajo celo ptičje zdravnike, postavljajo svoje diiasmoze, podeljujejo nasvete in zapisarjejo včasi naravnost fac- ravnateljem mrtvašnice Morgue mene. Na pariški univerzi je od leta do leta več slušateljev in v enaki meri raste tudi potreba po truplih za anatomične študije. Dostikrat že ni več mogoče zadostiti potrebam. Zlasti je težko, ker zahtevajo profesorji »posebne slučaje«: sežgana telesa, trupla utopljencev itd. Včasi se celo primeri, da imamo v Morgue res taka »posebna trupla«, a ravno take dostikrat reklamirajo svojci zase. Potem smo pač prisiljeni naprositi domače, da bi prepustili truplo znanosti, ki ji napravijo s tem neprecenljivo uslugo, in v večini primerov ne brez uspeha. Največ trupel potegnejo iz Seine in sicer v pretežnem številu moških. Med 70 ne-zr.animi mrtveci je bilo 41 moških in 29 žensk. Značilno je. da so moški skoraj vedno že v zrelih letih, dočim so ženske domala brez izjeme vse mlade. Pri moških gre skoraj vedno za samomorilce, ločim se pri ženskah neredkokdaj doženejo znaki nasilja. še nekaj bo nemara interesiralo čitate-Ije. Vsakemu, ki najde truplo, se izplača premija 25 ali 30 frankov. Majhna vsoti-ca sicer, a včasi celo premoženje za siromašne ljudi. Tok Seine pa je takšen, da se najde največ trupel med Billancourtorn in Suresnesom in zdai se je tamkaj razvila neka povsem nova obrt, ki bi jo lahko imenovali lov na trupla. Z njim se največ bavijo stari ribiči, ki niso več za prejšnji posel. Na bregovih posedajo in opazujejo vodo. Vse, kar se jim vidi sumljivo, potegnejo na kopno. Organizacija Morgue se razlikuje od vseh drugih mrtvašnic na svetu po uvodoma navedenih določilih. Zunaj Pariza so vse mrtvašnice pristopne občinstvu, kar zelo olajšuje identifikacijo. Pri nas je pa to strogo prepovedano, če se pri nas kdo oglasi in pravi, da se mu bo na podlagi časniških vesti morda posrečilo spoznati truplo, potem slučaj najpivo točno preiščemo, ker se v mnogih primerih izkaže, da priganja obiskovalce zgolj radovednost. Ko je bila Morgue še vsakomur odprta., je bil tod vedno nepooisen naval prav patološke radovednosti. ža>l pa moram pribiti, da so bili obiskovalci večinoma iz boljših slojev, rekord so pa odnesle dame. K sreči je mrtvašnica zdaj spet zaprta za občinstvo in že 15 let se mora vsak. ki hoče semkaj, podvreči strogi kontroli. tastične diete, če ptiček kdaj m čisto na višini. Med naijipTnioubljenejše ptičje pevce spada »šterjanec sto durhov« oz Mongolije. Za zabavo držijo te škrjance v čajarnah, kjer se udeležujejo pevskih tekem. Kletke postavijo med leno scenerijo, pogostoma v vejevje vitkih vrb, k! se zrcalijo v vo-dovjiii zasanjanih jezerc. Toda teh starih običajev postaja znaj konec. Ukraden radij Kakor poročajo iz Madrida, je izginil iz neke barcelonske bolnice ves radij, ki so ga rabili za zdravljenje bolnikov 'n ki je bil vreden 200.000 peset. Očividno je bil tat posvečen v taino radijske zaloge, kajti odnesel je radij tako spretno, da doslej še niso mogli za njim odkriti nobenega sledu. Zato p° vsej priliki pravilno domnevajo, da noče tat ukradeni radij prodati v inozemstvo. Vihar izruval 100.000 dreves Pred par dnevi je razsajal na švedskem strahovit orkan, ki je strašno opustošil otok Gotland v Vzhodnem morju. Edino mesto na otoku Wisby je bilo ves čas orkana v temi, ker je vihar pretrgal vse zveze z električno centralo. Na otoku je neurje povzočilo velikansko škodo ter iz-ruvalo 100.000 dreves. Viljem kupcu je s svojim življenjem Fox Film Corporation je v Doornu dovršila film iz življenja bivšega cesarja Viljema. Trak prikazuje Viljemovo zasebno življenje v rodbinskem krogu s princeso Hermino. Pravijo, da je Viljem privolil v snemanje tega filma z izrecnim pridržkom, da se sme predvajati povsod, samo ne v Nemčiji... Spremembe značaja z operacijo Ali more predrugačeni obraz človeka pre-drugačiti človekovega duha in njegov značaj? Od vseh izkušenj, ki sa jih je medicina pridobila med 6vetfovno vojno, so najzanimivejše izkušnje z uporabo plastične kirurgije. Ugotovljeno je, da so z novimi obraznimi potezami dejansko v zvezi tudri spremembe v človekovem značaju in to brez izjeme. Izkušnje po svetovni vojni so potrdile, da ustvarja nov nos ali nova čeljust duševnost, ki je prej človek ni imel ali pa le podzavestno. Mož, ki so mu iz mesa na prsih naredili novo čeljust, je bil cele mesece pred operacijo pobit in muhast. Čim pa je čutil. da ima novo čeljust, je postal naravnost vesele in energične narave, ki ustreza povsem energični liniji, ki jo je dal kirurg njegovi novi čeljusti. Še več. njegovi prijatelji pripovedujejo, da je imel prej neizrazito čeljust in da ni nikoli verjel v svoje sposobnosti. Danes je lastnik zelo trdnega podjetja. Presajeni kos mesa mu je služil torej bolj nego prejšnja, grda čeljust, ki mu jo j-e granatni drobec tako ustrežljivo odstranil... Seveda ne more b;ti vsaka operaciia tako uspešna Če vodi do trdih, negibnih potez, tedai postane pacient lahko duševno len in neaibčen. Če obraz odreče svoje delo. mu dozdevno sekundira tudi duh. Čudno pa je. da se tefešen izraz dostikrat spremeni po drugače uspeM operaciji sam po sebi in sicer zelo očitno. Zakaj to in kako. na to vprašanje znanost še ne ve odgovora. Novi Švedski nadškof i -S*"' ^IS S ' JIIm U ImS ' Ji JBL Izlili 4 ''IM Za naslednika pokojnega upsalskega nadškofa Soederbloma je imenovan bogoslovni profesor na univerzi Lund Erling Eiden, znani raziskovalec sv. Pavla. Star je 51 let Muzej Palackega in Riegerja V Pragi so otvorili muzej Palackega in Riegerja, ki stoji v ulici Palackega št. 7. V to hišo se je 1828 preselil veliki Franti-šek Palacki in po hjem je hišo podedovala Marija Palacki, žena Ladislava Riegerja. Muzejske prostore, ki kažejo med drugim delovne sobe obeh velikih zaslužnih Čehov, so v stanju, kakor sta jih zapustila velika pokojnika. Ko bo muzej popolnoma adaptiran, bo javno dostopen vsemu občinstvu. Nepričakovan modni pojav Najnovejša frizura po pariški modi Sntutc! Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schivab, Ljubljana Rožično presenečenje V Vilnu so mi naročili: »Ne zamudite se peljati v Troki in posetiti tamkaj Ulu Ha-zana, poglavarja verske ločine Karaimov.« Odkrito povem da dotlej nisem prav nič vedel o kakih Karaimih in njihovem patri jarhu. Zaradi tega sem se odločil, da ne zamudim ugodne prilike, da se seznanim s to zanimivostjo in tako sem nekega popoldne sedel v avto, pa hajd v Troki, ki leži blizu litovske meje kakih 40 ton od Vilna. V Trokijiu leže hiše kakor venec okrog jezera istega imena. Semkaj hodijo prebivalci Vilna na letovišče in tod prirejajo svoje majske piknike ali majovke, kakor Pogled se imenujejo te prireditve v njihovem narečju. Trokiško jezero je posejano s pet in tridesetimi otočiči, med katerimi so nekateri prave drobtinice, skriti kotički kakor nalašč za izletnike. Na nekaterih so še razvaline srednjeveških gradov in trdnjav. Po jezeru me je prepeljaval zastaven čolnar domačin, s katerim sva obiskala otočič Kieptut in 7 razvalin gradu, ki se je dvigal *tod v davnih časih, sem opazoval življenje in vrvenje na neštetih majovkah pod seboj. Kar zabavno je bilo, samo dolgo se nisem utegnil zadrževati ker so me vabili Karaimi. Karaimi, tako so mi pravili in tako je zapisano tudi v vsakem vodiču, so židovska verska ločina, dom. Veliki duhovnik karaimske sekte je lep mož visoke rasti, visokega čela in ravn«* ga pogleda. Iz njega sije hkrati moč in dobrota. Vprašanje, če so Karaimi res židovskn sekta, sem mu zastavil menda precej nerodno, ker me je zavrnil več ogorčen: s Nikoli! Nismo židje in nimamo z Židi nobenega opravka. Karaim se nikoli ne b? poročil z židovko. Običajno se ženijo Karaimi med seboj, sem pa tja pa tudi * Poljakinjami.« »Ampak hebrejski napisi v vaši cerkvi?'; i Troki »Table zakona — deset zapovedi — v hebrejščino, kakor v ortodoksnih ruskih cerkvah. S tega pa se ne sme kar tako naglo sklepati, da bi bili židje. Karaimi prihajajo s Krima kjer jih je zelo mnogo in kjer je v Euputorji tudi seminar za ka~ raimske duhovnike. Na Poljsko m jih poklicali pred šest sto leti poljski kralji, ki so jim tudi zajamčili svobodo vere in nji« hovih tradicij.« In Ulu Hazan mi je pokazal in odprf krasno masivno skrinjico iz mahagonija —• dar verske občine, — v kateri so spravljene potne listine, nekakšni urbariji Karaimov. Karaimi, ki slove za zelo pogumen rod. sc služili včasi v poljski kraljevi gardi. So polnopravni poljski državljani in lahko zavzemajo najvišja politična mesta. Duhovnike jim plačuje di-žava, vrhu tega pa so deležni še podpore za izdajanje verskih publikacij. Zanimal sem se še za značilne posebnosti njihove sekte, ki mi jih je Ulu Hazan tudi radevoljf obrazložil. Talmuda ne priznavajo, marveč poznajo samo Stari testament. Njih biblija je turška, prav tako kakor njih turško tatarski jezik. Jezusa priznavajo samo kot preroka ne pa kot sinu božjega. Na mojo pripombo, da se menda drže nekaterih življenjskih pravil, ki so slična židovskim, mi je duhovnik priznal, da si-* cer res ne jedo svinjskega mesa, drugače pa nimajo njihovi zakoni ničesar sličnega z židovskimi zapovedmi. Karaimov je precej in živijo raztreseni po vsem svetu. Posebno velike pa so njih verske občine na Poljskem. V Trokiju jih je nad šest sto. A. G. Francoska carinska politika v angleški karikaturi Risba kaže karikaturo znanega angleškega risarja Strubea v londonskem dnevniku >Daily, Expressu«. Zgoraj levo: Francija proti nemško-avstrijski carinski zvezi. (Policist je presenetil nemško-avstrijski parček z besedami: »Ne, ne! To je prepovedano! Takoj omelo sem!«.) Spodaj Francija v sličnem položaju z Belgijo. (Policist izroča parčku omelo in šepeta: »Ali hočeš postati moja carinska nevesta?«) Kult ptic na Kitajskem Kitajci so veliki ljubitelH ptic — Oblasti prepovedale imeti ptice v kletkah Leon štukeI|* Jugoslovensko Sokolstvo In olimpijada v Ameriki Stojimo tik pred početkom olimpijskih tekem. Države vsega sveta hite s poslednjimi pripravami za zimske panoge. Sicer je izgledalo, da bo svetovna gospodarska kriza postala kritična tudi za olimpijado, vendar je dobra volja posameznih olimoij-skih odborov in drugih merodajnih organizacij premagala tudi to resno oviro. Najboljši atleti v zimskih panogah vsega civiliziranega sveta že pripravljajo svoje zaprašene kovčke od zadnje olimpijade, da stopijo na ladjo in odidejo na »drugi svet«. Amerika jih bo sprejela z ljubeznijo bogate »tete*, nudeč jim čimveč ugodja. Prave oHmp:jske igre v klasičnem sm»iu pa se prčno šele na poletje. Par mesecev je Se do takrat tn to je tu di (glavna tolažba za razne naciionatae olimpijske odbore. STcrbi »o namreč zelo velak^ Odkod denar, odkod sredstva za udeležbo:' BogatejSe države so že dale primerne subvencije. nekatere celo za naše pojme vet; kot. kavalirske. To pač dokazuje, da so s' s veste velike važnosti te edinstvene m naj- rudarnejše reklame za svojo civilizacijo kulturo. In nihče ne dvomi o tem. da te jim bodo dovolieni krediti v tet ali oni obl:ki povrnili in še povrh obrestovali. Tudi na nas ie sedaj vrsta, da naredimo deftnitivne odločitve. Nič več ne smemo odlašati z odločitvijo glede udeležbe jugoslovenskega soorta in jugoslovenskega sokolstva na olimpijadi v Los Angelesu. Kako bo z našimi sporto:fci. naj se pomen jo sami meni je pred vsem na srcu Sokolstvo. Sokolsko udeležbo na sedanji olimpnadi meso jam z vidika, da so vse svetovne tekme razvoju nagega telovadstva visoka šoia ne le za stroko, temveč tudi za duh. O tem se je že neštetokrat razglabljalo doma im drugod, kier se na telovadbo discp-Kno m domovinsko ljubezen tudi nekai razumejo. Razvoju telovadbe sledim ze od gvoje<*a cletinstva. po vojni sem se udeležil vseh mednarodnih tekem. Kakšen razgled po tem kraljestvu lepote, ki se ji nravi telovadba v najširšem pomenu besede b' danes imel. če bi me usoda in uvidevnost nagih zaslužnih voditeljev in strokovnjakov ne bila pri vedi* toHkrat v areno najboljših med najboljšimi? Tla, kier se prelivajo odločnost, volja, moč in lepota, samozavest in ljubezen do svojega! Ali ne odzdravi vseh slabosti, ki spremljajo vsakega človeka v živi i en iu in prav-tako tudi v sokolskem udejstvovaniu. tisti silni trenutek ko se boriš za svoie in se hočeš u veljav"*? kot na'boljše? Sai nosiš na svojem odeto troboiiko. svoje domovine in svoierfa naroda Mislite, da se da to pozabiti? N'kdar! V:dite. v tem tiči nravstvena vrednost mednarodnih tekem. Gotovo je ta vzgoja drdeliena le nekaterim izbranem Ne smerna oa pozabiti, da sta ta visoka čast in primate na drugi strani živ ideal vsern onimi, ki so še za nami. Tn teh ie na tisoče ki b: iih lahko b;i1o tudi na sto-tisoče. V tem tiči na pra.kritoa vrednost mednarodnih te'<-em za paše Suko-lstvo in n jeigov razvoj. Ta ekvivalent sam na sebi prekaša stroške, trošpne za eksped'ciie. Kje so pa še one množice naroda, ki se s oon^o-m navdmtoieio za svoje pacijonatoo in državno ortoadn:£*vo. če vdi'o. da so se njihovi nrcdstovr>'ki afirmirali v 's+i vrsti z velik" n>i, mogočnimi in bogatimi narodi 1 * Res je. Amerika je daleč, pot draga gospodarska kriza huda. Priznajmo zato potrebo. da rešujemo najprej vitalne probleme naše naciie države in gospodarstva. Priznajmo potrebo, da izdajamo denar le za nainuinejše. Prav je. da ni«orejam naš uspeh na olimipijadi. pričakovani, veri e Vi i. m°žni us-neh. Javnosti je Kilo le malo ali skoro nič razkritega o telovadni tekmi letos v me^cu jul'ju v Parizu. Prav ta teVma na tn: «lnži za merlo za uspehe na oUmo?iadi Scer mi ie skratoo neprijetno, govoriti in razlagati o stvareh, ki se tičeio tudi m^je osebe, in ^tega razloga mi je ze'o te*ko delati fcalkulaciie o hodoč'h uspehih Ker se pa iz nerazumljivih vzrokov nihče drug ne oglas' smatram naš položaj za »nujno siW. v kateri mi mora biti dovoljeno. ;z-n««M tudi to. kar se dotika mene samega. N«i javnost pe tolm.ači to«a napačno Prednfa^ki list našega $okoWva »S^t-o« Je nrinesel v svoji št 7. z dne 10. VTT W1 iratVo poročilo o l~*o5nji t^kmi v P«rizu izmod peresa brat* Trčka. T.a ie bil določen od umrave SK.T za poročevalca na pariških tekmah za svetovno prvenstvo, toda spričo silno slabe organizac'ie tekme tn vseh stalih ra^er nri naiboljši vdi? m trudu n' nv>?el dobiti točnega pregleda in natotnčnih podatkov, da bi bil v stanu raz-t©Vnač?ti doma nam telovadcem nata-no. nei^e. kaj ie Kilo dobro in ka' «lahega To predvsem fflede fta nas same. Naj m' brat Trček zameri, ako opozorim na tem mestu na ve.l'ko podreško. ki se leta re- doma nonavlia nri nar'b sod.nik:h in poročevalcih na mednarodnih tekmah in ki se bo morala v bodoče ka+^ctoričnio odpraviti. Mi®'^ nortre^ko. da sodniki vid:io nas tekmovalce samo enkrat. to ie na izbirni tekmi. dva do tri mesece pred nravo tekmo in po*i. povoda4* m se oddolžiti požrtvovalnosti našega Sokolstva. ki nam ie ^"lo denar za po* ln ki® je ftočevni k^takt med nami in med ujiimii ki kren*' hrbtenico vsakemu tekmovalcu? Navzlic bratstvu smo si preveč tuji. ★ Kolikor sem mogel med pariško tekmo in v tistem vrvenju sam motriti sposobnosti tekmovalcev in vrs*. ki sem si jih v du-ho nredstavlial — vršilo se ie le tekmo-vanie poc,ame7mikov — sem docela miren. da bf mi Sok<7 točkami 'Prim~*?č Ip Imel '44 n-vtm in nfim 1« tri hi nol t^Ve t* tU ke! To 99 pravi mak* več sreče, ali če hočete, malo manj nesreče in jaz in Primožič bi bila prav spredaj. Končno je pika le pika, znanje in tekmovalna sposobnost pa ne zaostajata za drugimi. Dokaz je letošnja tekma v Parizu. Sreča se nam je to pot na orodju — in orodje pride predvsem na o!imo:jadi v poštev — obrnila v prid. Tisti Miez. ki je bH na oMmpijadi v Amsterdamu prvi, in njegov tovariš Haenggi. ki je bil drugi, sta v Parizu morala prepustiti mesti meni kot prvemu in Madžaru Peli e ju kot drugemu. Na žalost še nismo prejeli uradnih podatkov o spJošmi klasifikaciji na pariški tekmi__zara-di česar se ne morem podrobno spuščata v razmotrivanje. Znano nam je pa še to. da je bil Primožič na orodju peti, da je tedaj obdržal isto mesto, kakor ga je imel na olimpijadi v Amsterdamu 1928. Pa tudi to pot bo razlika med menoj to njim maihna. kakor se to ormavadi dogaja med prvimi šestimi. Ta tekma me je ponovno poVdila v veri. da nam je uspeh zagotovljen, ako ne pnousfmo in ne klonimo S:cer bova imela s Primožičem dosti opravka z mladimi, naraščajočimi, talentiranimi tekmovalci in še prav posebno s starim (40 let!) mojstrom Haenggijem. sai je ta po mnenju vseh. ki se na telovadbo kaj razumejo, favorit v vsakem pogiledu. Že v Parizu sva dala s Primož:čem vse vz sebe. ne samo fizično, temveč tudi duševno in živčno: priznati nrvam. da sem prvič v svoiem živlienhi čutil da se borim. Na vseh nreišniih tekmah sem se zabaval ob lastnem prelivanju ravnoteži.a to na rezultat skoro nisem mislil. V Parizu smo se pa vsi tekmovalci molče sporazumeli, da si bomo pomagali in se prTin;li narnrei za vsako ceno svoie hiti. Vsi smo delali z vsemi svojimi snosoKnostmi in zavest enotnosti in skupnega cilja nam še p'koj' ni bila tako iasna ka.kor to pot Še Peter Šumi ki je sicer vedno resen in vase zap.rt se je odtajal in podzavestno trn al okoli po pomoči, čeprav kot trden Goreniec in nai-stareiši m »d nami te*?a ni preveč pokazal Bors GregorVa. na isepribi.lneišn med nami ie otepal okoli sebe da sem se mu d i vil. Niegov u«oeh ie izvrsten, če vpoštevamo dolž:no telesa, ka se izraža predvsem v nogah. Ko>t tekmovalec s toni lahko vzm»red-no s Wniiem. ki ie naitemmeramentnejši telovadec naših vrst. Oba ima to isfo borbenost in intel'genco. ki vodi vedno do uspeha in zasluži vse nrizmanie. V doživija-nju se razlkujeta toMko. da Šumi čuti molče. Gregorka oa glasno. Če pa kdai preveč čuti mu ne smemo zameriti, ker vemo da je ambiciiozen in da ie tudi dober Sokol Sumi se je ml asi r al v naši vrsti n.a tretje mesto Če pregledam n'e«ovo klasifikacijo na orodju ki jo je priobč:l v »Sokolu« br ^rček. lahko izrečem največje nade za olimoijado. Pri nie«ovi sedanji pridnosti in kakor sem ga videl ored kratkim pri tre ntogu. ga na orodju s Primož:čem že drživa pod pazduho. Če se morda ne bo priboril prav v ospredje, je vendar taka sila v vrsti, da smo Jugo®V>veni do niega nadmočni vsem ostal'im vrstam. Kar bo eden od na ših mami dosegel, unava s Primožičem, da bova nrdva toliko več v orimeri z drug'mi vrstami. D"> Šumi i a smo tedaj še prvi kot vrsta in najbrže tudi kot posamezniki Treba jih je oa v vrsti net Rabimo potemtakem še dva dobra Za ti dve mesti e bo vnela huda borba. Eno mesto je go-"•vo pribor j eno našemu Benjaminu, nepod no vstali »zvezdi«, Miroslavu Forteju. On je še mlad. Telovadi pri »Matici« v Ljubljani in se uči vztratoosti pri Šurnihi Kolikor ga poznam, preko niega ne bo mogo če iti. Seveda si bo moral ?e malo. t>a prid no zbr-sita roke na koniu Ne cenijo zastonj Švicarji stopnjo telovadca po uspehih na konju To nravi io izrecno o madžarskem favoritu Pelleju. ki je nam vsem v prvenstvu opasen "orto se je noiavil tako? no tragični smrti našega nadebudnega Maleja ln popolnoma mu je sl:čen v gibih in korajži Malei ie bil naš «rp in težko ga bomo preboleli Sai iih ie le peščica, iz katerih se rode dobri telovadci. Bratie iz Hrvatske in Srh'je ne dajo zaenkrat še zados-tne pomoči Kadar oa jo bodo dali. bo prvovrstna To smo že malo videli 'etos pri Milanu Ste>fanoviču ln njegovem drugu iz društva v Novem Sadu. Temperament iumaka. združen z okusom se vidi v obeh Oba sta še mlada in če bosta vztrajala, se bodo moral' naši kandidati za orihodnie mednarodne tekme kar -iripraviti na niu. Kdo bo nef" M.a.ribor Lviblia,na? Za petega me skrhi če bi imeli še tega. vsal takega kakor ie F">rte sem orenričan o iz-vrefnem irsmehu vrste Pa sai se pridno dela. v Mariboru tm T,iirbHa,ni T,e n.aorei brusite roke, hrat-je' Peri bo odločal o dt-venefvu naše vrs-te. če ho šlo ostalo no sreči Al? Ki ne bito to tv^Vrasmo. 'deaVio darilo naš' domovin'? Zakat h? moral? hiH vedno druig? mrvi ko mi holi in več rabimo zanosa Trt 7 nam? račun« io na ilv>l iši DoVaz* povabilo 5irri>or'ev v oktohru in se-d"i nov0 novačilo Nemcev ra mesec m« j To rvvvKilo je sicer slm^atoo radHo mene kot oseho. s tem na ie pridana c-loto. iz katere to « V<»*pro sem ^.-JcnTske strokovne kr>i.ke to »Tiirn?«- turvi«r> so za nas 7>elo 1<>«t-ave. To so brali niitiovi socprl^p Vfimci. so nas vi- ^»-li v Parim Danes pas taV« ivv*na vsa Kvro^fl; fy nas rtnvore oaTno 5 1-7 Pin^at-p T>Mik«8Pm- burtfa. Fran^et-p Švice NJoirnčMp Avstri?e HorandsVp R«!d:?p ?n dr-.^od «.?5eto o »vit-kih to l'ubpTin?v5li Tit,rtoc1ovPrn'h«' ?n ?'?ir'»!''» jo Vp"Ve porlp n 5-tiovn Al? n.' t^Ha? to dovoli vpVVa JU VSO našo domovino in n«c'?o? Tti za to reklamo bi ne imeli sredstev? Sredstva za olimnifado bomo dobili, če hočemo. T»rba se je zganiti jn konkretoo zgrabiti. Na? svojo t>o+ n^mr^i nravstven.* in idetoa vngo»a v našem S",ko'isfvu. Potrebna ie. snoznana fe. Morda notr^hnej-ša nego kda? preie. Za njo moralo biti v prvi vrsti sredstva na r»wv>,lat»o. Ta sredstva nam rfa?e sedaj deloma tod? država oloSok? nomen soV^Vp vzigoie. Da ne bi trpela t« stran Sokolstva snra-vimo za našo udeležbo na olimmiiadi v Los AlfKfet neVai denarja vkim na obrot-si, oomo JO f>'n K' iln-nri in članic leno vnfn TV« V VnfVor na M posamezni člani ne mogli plačati tega zne- ska, naj bi zanje prispevali njihovi shižbo-dajalci ali premožnejii člana, deloma pe tudi država za državne uradnike; aaj bi to ne bilo mnogo. Znesek 6OJOOO Din bi popolnoma zadostoval za vse stroške. Sicer nimamo nobenega proračuna pred seboj, pa tako približno se že da zračunati potroiek. Poglejmo v druge države Dan za dnem čitamo po časopisih, kaj se vse dela za odpremo olimpijskih moštev, kako bistro skušajo priti do denarja. Vprežeoi so v to delo cel? aparati, ki snujejo in kujejo. Za nas je poslednji čaa. V juliju moramo biti že tam. Pred tem moramo še v Prago. Bratom Čehos 1 ovakom se moramo revaniiratj za njihovo pozornost v letu 1930 Morda bi nam pa le oprostili, če bi Sli mi tekmovalci za slovansko sokolsko prvenstvo na olimpiiado in bi v Prago poslali mlajšo, a tudi dobro gardo? čehoslovafcš na olimoi-iado ne gredo. To je razumljivo, če ima-io doma tak praznik. Vendar nam telovadcem — tekmovalcem lz P-riza n? ušlo iz vida, da Čehoslovaki za Los Angeles najbrže ne b; mogli sestaviti toke vrste, da bi šla r boliš'mi izgledi v Ameriko kakor mi. Menim vrsto. S »osamenniki so namreč še na slabšem, ker Vat Hudec sam ni dovoli •ioiiren zmage. Niega prav tako konj žuli kakor našega Forteta. V Parrau smo videl' da Hudec na konj« daleč za-osta?a za favoriti. V enem leto pa konja ne bo oororaviiT toliko, da b' l-Vko računal na zma»o med posamezmiki. Ravno kon? je najte^ie in naitrdovratneiše orodie kar vem iz la^toe izVi»Tmie. ko se žinir so Tw>rei S^ncarii zasedali vedno nu-"* štiri mesta no vrciti. Da so se bratie čeihmtovaki odrekli oli.miniiadi v Lo« A»«»eje«ii na.s ne sme motiti nri naši od'očitvi. Mi imamo absolutno iziglede na prvenstvo, če že ne toliko «irt<>mo v n»ti. o« med Tv*s.amewiiki. Bratie čebo^l^rok? hudi ne morejo rs-Icrati svojega dobrega imena znv»<*ova!cw. Vi oa n7ivlio Var r«i~>red na medmarod-«^ feikmah po vojrni. pdtoo lOf i'h ie tvis^I na cedilu, kjer so jih Švicarji M« gremo na 5e verW-» naprej in navzgor. V Parili T924 smo biK kot vrsta četotii. v Amsterdam« 1928 že tretji, to tokra* fe Sila komVurenca več^a to močnejša. Z^aj gremo si^mo po drui^o, če 'e ne no orvo mesto' Kako bo na nama s Primožičem sre-~a mi'a med posamezniki, je odvisno od -urifprave. * Pripraval To je zopet poglavje za se. Pa ga bomo že kako uredili med seboj. Treba bo dopusta, primernega dopusta. Trening mora biti koncentriran. Ne samo telesno, temveč predvsem duševno to živčno. Nadalje se mora čas ravnaH po nas ne mi po času. Če opravljaš poklic to pri tem še razburljiv to duševno naporen poklic. ti preostane, kaj malo volje to veselja za trening. Zahteve so pa ve';ke in terja to od tekmovalca makstoium. To pot. ko žrtvujemo toliko denar ia ne smemo 'ekmovalci zadnji teden pred tekmo zdiho-vati: ja, ko bi od danes naprej bilo vsaj še en mesec časa! Vedno smo se zavedali. »Ta nismo tako pripravljeni, kakor bi lahko bili. Odtod potem vsa tista nervozmost na 'ekmah. ki jo ie opazil letos v Parizu naš drugi podstarešina br Paunkovič. On je bil namreč prv'č zunaj na tekmah in tudi orvič videl tak bo|. Vse mu je ugafalo in vduševal se ie za te silne in tihe borbe. Omenil mi pa je kasneje, da ie onaz'1 na nas jugruslovenekih tekmovalcih posebno nervozno« t. Jaz sem dobro vedel, odkod ta vznemirjenost. Prvič ie manjkal iskren5 kontakt ied nami vsemi ki smo bili določeni za ' •no. na drugi stran' niw bili tako temeljito orinravljeni. da bi bili sigurni svo-iega dela Večne spremembe v vodstvu na ših eksned'cij so nam le v škodo. Na primer* na olimpiiiadt v Parizu 1924 je vodi' našo vrsto br »nž Poženel v Lvnnu 192A to v Pariz«' 192^ br dr Murnik. sedaj v Parizu 1031 br Baiželf S sodn'ki je rav-notako Neprestane spremembe Zakaj to? Nas tekmovalcev ni letos nihče vr»ra*al kaj mi menimo in koga m' nred1«<»anrio »a sodnike na podlagi svoiih dolgoletnih •skušenj. Ntoiam namena očitati komu kakih namernih oogr«*šk upravičeno na si dovoljujem kot svoboden član naše velike ' 'ene or*»a,ntzflc"e povedati lavno svoje ^•»nte. edino na korist stvari. Ko nribajamo tako na tekme, naših norih sodnikov in vodnikov nihče ne pozna Stare zveze na so no+rebne če b' ne 'meh V sreči vedno s seboj vsaj enega starega sodnika, katere«** ime po7majo sedaj vsi ki na mednarodnih tekmah V«! pomeni to kn le na5»«<» hra+" Smertnika. bi nam marsikdaj sloKa predla. Tu«os|n.venski ^"»koli jem'Wno vedno ra vz tftt-me 7 Istimi vodn?Vi ?n t Isti mi sodniki Nifi ene ser-imembe Le tekmovalci se snr*»ntob»?o M' pa ravno na -^he: z tekmovale? to vedno z dru- ti-trM vodnik? to sodmri-ki to njihovi liane- h'? Kar noolelmo nazai Povsod be'e"mo same zma.«»e. Tn če s*coh no«*'o temveč v velik? meri tod' 7 n»«*-«»ko soretoo«Ho svoiem* vodstva Pri »^oniem način«« VT««!f»V«<*He le to w»t "indiivo. sai smo teVn>ov«lr' sknro n«nol nr>rnq od "*»č??h aT? sim- nflt-i? sod^.lVov Te »?rnn«h te tm» more --j1.01li7ir.0f? na račun ti»d' samo tok naš «vni«V? to še nešteto drugih manjših r^jji fe povrhu. Če bomo *e>d«l M dve vnraSanH primer -*5;M. smo že prinravlien« za nd'"^ Treba na le odl^too »n hitoo delat' «lovensk'nt» Sokoli fih bo malo. ki h? ne odohr«vo'? molih mfcli Bratom 1» ^rvafsVe to ^rbile. nn««bno na sok^'«V lavno«*' ki n?ma frdne<»a s»lka g našim notranjim delom, m vladnim Vrnd«m v je pa treba stvar tolmačiti to ro7l«*?tf. V tn na fe nr-dvsmnn nnTrTIrain naš tisk N« ?e. d* n tfiT --nroč.onV« wm«'wl n«« v »• h« onamrlm v v^^fav-^ to «rh sklh predelih, pa seveda r Beogradu. Upam in želim, da ta-le moj članek, ne bi Sel ne-opažeo mimo zagreb kih m beograjskih, pa tudi drugih srbskih 10 hrvatskih novinarjev Gradiva je v njem dovolj če je prostora m časa za vsemogoče lokalne nogometne tekme v časopis.h. ga bo pač tu di za aktualno vprašanje naše udeležbe na olimpijadi. Predvsem mi Sokoli smo upravičeni tako reči. ker edtoo mi smo dosedaj res dosegli kvaliteto in nivo medna rodn:h tekmovalcev ter smo še vedno odlično in priznano nastopali pred svetom Zavedam se. da ima naše Sokolstvo svoj lasten tisk Očital mi bo morda kdo. da stvari, ki so prav za prav v prvi vrsti sokolske. priobčujem to iznašam v dnevniku laz sem pa v tem primeru mnenja, da udeležba našega Sokolstva na olimpijadi spada tudi pred šrrši forum, kakor pa samo ored tiste dobre in disciplinirane Sokole, ki čitajo naša glasila. Mnogo je Sokolov, ki olačiujeio samo članarino, vendar pa se tudi H zanimajo za pokret in z zanimanjem čitaio sokolske vesti v dnevn;k:h. In todi od njih bomo morebiti že v kratkem zahtevali preie omenjeni desetdtoarski prispevek za olimpiiado. Dnevno časonisie nam daje za to aktualno stvar več sigurnost'. da sokolska javnost preje, hitreje to v večiem številu izve, za kai gre in kaj bi radi. Zategadelj sem se poslužil te poti. ★ H koncu naj še omenim, da niso resnične vesti, ki se omenjajo tudi v našem sokolskem tisku da so namreč Švicarji odpovedali svoio udeležbo na olim/oiiadi Na siPirotno je res. da so trdno odločeni iti v Ameriko. V povabilu, ki so mi ga poslali v mesecu oktobru, izrecno pravijo, da bo čisti dobiček prireditve osnova za olimpijski sklad. Prav tako omeniajo Nemci v svojem povabilu, da bo pri nastopu v mesecu maju na katerega so me povabili, sodeloval njihov naiboljši orodni telovadec Bezler, ki ie izbran za olimpijado v Los Amgeleisu. Tedaj tudi Nemci mislijo resno na udeležbo, čeorav j'h tlači še vse drugačna gospodarska kriza kakor nas Madžari molče im se oripravliaio Da <»redo, je gobova stvar. Tn če pridejo še Finci to Italiiani. smo vsi stari vkun Belgijci. Luksemburžani in drugi so le bolj za okvir v boju. sicer pa nriietoi to dragi tovariši. Kakor vse izgleda, bodo olimpijske tokme v telova ibi ravno tako hude in zanimive kakor doslej. .Samo Čehov ne bo Ravnali bi Drorisokolsko ako bi vpra-tonie na?e udeležbe reševali površno m prenagljemo. Ne smemo pozabiti, da je eno izmed bistev Sokolstva teloa-adiba bi ^limoijada je telovadba. Ne glejmo samo slabh strani tekem, ampak imeimo pred očmi tudi veliko pozitivno stran. Kdor greši proti telovadbi to proti sredstvom, s katerim? se telovadba ponulariri.ra. ta rav-n.a proti nauku našerta velkega Tvrto. Tvrš ie predvsem telovadil Tn on je že vedel, r.akai. Pa tudi mi vemo, ki smo v telovadnici to ki smo iz telovadn'ce. Sama ideologija brez praktičnega vežbomja to glaie-nja slab:h strasti, nima trdnih korenin in ne vzgaia zanesljivih značajev. Zato mora imeti sokolska organizac-iia smisel to absolutno voljo, da svojo telovadnico nalogo za vsako ceno izvede. Sredstva moramo dobiti in jih ob primernem trudu tudi lahko dob:mo. Izgovor na gospodarsko krizo ne more biti zadostno opravičilo, ako bi padla odločitev proti udeležbi na olimpijadi, dbctCmatiti/ffza vina le za božične praznike In novo leto dobite v Spodnji šiški v GOSTILNI »DALMACIJA" vulgo »PRI AN20KU« Specialno sortirana in po nizkih cenah: Opolo vis.........Din 12.— Opolo belo .......... 10.— Opolo rdeče ....... » 10.— Navadno črno........ 10.— Prošek .......... 26.— žganje.......... 30.— Olivno olje . ........ 20.— Kis •••••••••• 6« ■ DANES SVEŽE MORSKE RIBE Se priporoča 15792 IVAN LASAN. COUCH ZOFE RUDOLF SEVER dobite pri tapetniku MARIJIN TRG STEV. 2. Vesele božične praznike in veselo novo leto želi DEUTSCH ALADAR gostilna 15793_DOLNJA LENDAVA Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj in dvorska knjižnica želita svojim članom in odjemalcem vesele božične praznike In srečno novo leto! 15778 Vesele božične praznike želi JOSIP ZAJC, izdelovatelj smučk in športnih potrebščin ter splošno kolarstvo. — Doslovče p. Žirovnica. 15808 Družabnika IŠČEM s 150 — 200 tisoč gotovine. Podjetje je staro in dobro vpeljano in izredno rentabilno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redek slučaj«. 15789 Nogometaši! Preko rime. ko ne Igrate, odstranite e »rojih do® vs€ raw. ki »te jih dobili, ko so Va« tiregazili, »li pri k&lhiji. Rairtopite ilioo sv. Roka »oli » torij ko-p«lji za noge, namakajte jih prodpisan 5as, in btio-ČMir prenehajo kot da komando. Dobiva se v vw.ki lekarni in dregeriji, platni depoi za Slovenijo e Drogerija Grregorič, LjiAtJa/na, a?i pri pri gl. zastopniku: Dro^o-ri'a »V a d a< V. Gabrič, Su'bot'.ca — telefon S-S7. MILO BODOČNOSTI se bo gotovo izdelovalo samo lz sestavin, ki so medicinsko brez prigovora ter zdravju koristne. To načelo prevladuje tudi pri izdelavi Feller-jevih EIsa-mil lepote in zdravja. Ona prav zato izvršujejo dvojno nalogo, ne samo da prijetno diše in da se izdatno penijo, temveč tudi zdravstveno koristijo, odstranjujoč obenem tudi že obstoječe nedostatke kože. Dobi se 7 vrst EIsa-mil in sicer: Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-milo lilijine kreme Elsa-rumpnjakovo milo Elsa-glicerinovo milo Elsa-boraksovo milo Elsa-katranovo milo Elsa-milo za britje. Po pošti za poskušnjo 5 kosov EIsa-mil ▼ poljubni izberi 52 Din franko. Praktično je naročiti obenem tudi Fellerje.vo Elsa-po-mado za zaščito lica in kože, ter Fellerjevo Elsa-pomado za rast las (2 lončka franko 40 Din). Naroči se pri lekarnarju Eugen V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg 245» (Savska banovina). Tvornica harmonijev in piamttov po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd. NIZKE CENE! Društvom popust! — Oadaja tudi na obroke. Večletna garancija. IVAN KACIN, LJUBLJANA T ABOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794 %t/ •k- W # I I i 11 i z —--^---------------. '-.,iNy=;(sV=-. DARUJTE PRAKTIČNO! Se par dni nas loči od novega leta. — Oni, k! ste odlašali z nakupom, pohitite! V zalogi imamo samo praktična darila, U so v sedanji krizi bolj kot kdaj ponrej potrebna! 15810 OBLAOLNDCA ^ILIRIJA" MESTNI TRG 17 I.NAD., LJUBLJANA .K 1 ■m m M i i I 1 i a Na smučeh v Triglavsko kraljestvo Za katoliška in pravoslavni Božič priredi Smuški klirb Dovje-Mojstrana dva velika s umika tečaja. VeM-ke ugodnosti bodo privedle marsikoga, da se izpopolni tehnično in se navžije zimske krasote Triglava. Po želji se bodo vežba!i tudi smuški skoki na mcjstranski skakalnici, ki je v izvrstnem stanju. Skoke bodo vežbali po- četKa priznani domači trenerji, v teku tečajnega termina pa pride v Mojstrano češki trener. Oba. tečaja bosta razdeljena: 1. za smučarje začetnrke, 2. izvežbane smučarje, 3. tekmovalce, 4. za vežbo skokov. Za vsako teh panog bo na razpolago smuški trener domačin, ki bo poleg določenih vežbenih ur vadil po želji tudi izven tega časa. Prvi teč?j se prične 36. t. m., drugi pa 7. janu-gr.a. Kdor bi se celotnega osemdnevnega tečaja ne mogel udeležiti, temu je na razpolago tudi krajši termin, tudi i>o! dnevni pouk. Sploh se bo tečajnikom glede odmerjenega časa popolnoma ustrezalo. Trenerji bodo vodili svoje tečajnike na daljše izlete v triglavske doline, k nepopisno lepemu Perieniku, ki je v tem času ena sama gromada orjaških kapnikov kakor ga kaže na=a slika. In še dalje bodo pohiteli z drčami — tja v romantična Vrata, v Kot, Krmo in na obširne poljane naših Karavank. Ni namen teh tečajev golo tehnično izurjenje temveč polet v prosto naravo, da se vsakdo do mere navžije zimske kra-froie. Prijavnina za tečaj je 50 Din celodnevna oskrba (hrana in kurjena soba) od 45 Din dalje. Vse prijave in informacije je poslati na Smučarski klub Dovje-Mojstrana. Ne zamudite u^odme prilike, kn se Vam nudi. da orež:vite božične počitnice v prekrasni okolici Triglava! Matična knjigarna LJUBLJANA — Kongresni trg MUZIKALIJE VSEH VRST Kmetijski vestnik V treznosti in samopomoči je rešitev Vsesplošno se dandanes pritožujemo nad hudimi razmeiami. Posebno na kmetih se polašč-a ljudi nekaka maloditšnost, češ, sedaj se res več ne izplača kmetovati. Kmet nima svojega truda in napornega dela na kmetiji popiačanega. Vse, kar pridela, mora po nizki ceni prodati, kar pa potrebuje, mora drago plačevati. Našega gospodarja tare taka skrb, da mu je večkrat obupati, ker ne zmore z dohodki iz svojega gospodarstva kriti svojih najnujnejših potrebščin. Skrajni čas je, da odločilni činitelji v tem pogledu nekaj store, pi tudi gospodarji sami ne smejr pričakovati pomoči samo križem rok. Ljudje se tolažijo na razne načine in nasedajo raznim govoricam. Krivi preroki nastopajo in begajo uboge ljudi, čuditi se je našim ljudem, ki pravijo, da smo kulturni in izobraženi, pa vseeno verjamejo največje neumnosti. Dolžnost narekuje vsem našim izobražencem, posebno na kmetih da svarijo in poučujejo ljudi ter jih vzgajajo k treznosti in varčnosti. Tudi sedaj še žive marsikje na deželi preko razmer, odnosno preko tega, kar zmorejo, ne gli.de na slabe čase. Letos bo n. pr. priredilo to ali ono društvo toliko in toliko veselic, zabavnih večerov in plesov. Za te prireditve je treba denarja in je čudno; da ga za veselico ne zmanjka. TaJtih primerov je še mnogo. Nekje se je vršilo lepo kmetijsko predavanje, kjer so nastopih razn: predavatelji. Pa glej, dvorana je bila skoro prazna, kljub temu, da ni bilo vstopnine. Predavatelju se je poveda.lo, da so šli vsi mlajši na športno prireditev in plačali seveda visoko vstopnino. Nogomet je v dotičnem okraju že dokaj razširjen tudi med kmečko mladino. To nas bo gotovo iz te krize rešilo! Starejši gospodarji, ki so preživeli že marsikaj siabega in hudega, se v polni men zavedajo resnosti. Drugače je pa z nekaterimi mlajšimi. Ako se enemu ali drugemu svetuje, naj si natančno beleži vse izdatke in dohodke, tega nič kaj rad ne sliši. Mlajši gospodarji radi kar na slepo sredo gospodarijo, češ, bo že kako. Vse nič ne pomaga, če se ne bomo resno poprijel: dela in se izkušali s pametjo in samozatajevanjem vzdržati. Prvi pogoj k napredku je zaupati v samega sebe in možato nastopati povsod ter izkušati znajti se v vseh težavah in neprilikah Kdor postaja malodušen in lahkoveren ta je izgubil bitko. Tak gospodar mora prej ali slej propasti. Zavedajmo se. da se dandanes čudež1' več ne dogaiaio. Odreči se je trphs voom rip-ntt'T^nfVn-m? Dandanes niso več časi lahkoživja. praimega go- kor: 2>Oh, usmilite se me, pomagajte mi, dajte mi podporo! Država, banovina, občina, kje ste ? Zakaj nam ne pomagate,« Sedaj zaključujemo leto. Bližajo se prazniki, ko si bomo kolikor toliko kaj boljšega, m to po vsej pravici privoščili. Z novim letom pa pričnimo z vso resnostjo, z največjim samozatajevanjem, s poštenostjo in treznostjo boriti se skozi hude čase. Istina je, da resnica v oči bode, toda če resnici ne bomo pogledali v obraz, ne moremo misliti na izboljšanje. Pri nas vlada bolj kriza ljudi kakor kriza gospodarstva. Razni izgovori, češ, saj moramo iti v gostilno, da pridem v družbo, da rečemo kako pametno itd. so jalovi. Vsakdo naj iz-kuša urediti svoje življenje tako, da se bo pošteno preživel in pri tem svojemu bližnjemu nič škodoval. Imamo dovolj poceni gospodarskega štiva in dobrih listov, kjer najde človek zabave in pouka. Kmetje naj zaupajo sami vase. ker brez samopomoči ni rešitve. Prvo je samopomoč, potem šele vse drugo. Fr. K. Kdaj in zakaj so nastali kozolci toplarii v savinjski dolini Povsem neopažena širši javnosti je izšla pred nekaj meseci prav zanimiva knjiga, ki je redko delo za vso svetovno literaturo, znanstvena razprava »Kozolec na Slovenskem« od univ. docenta in znanega geografa Antona Melika. Delo. ki ga je izdalo znanstveno društvo v Ljubljani, razpravlja na 100 straneh o oblikah, nastanku razširjenosti tn vzrokih obstoja tega važnega gospodarskega poslopja. Ne usojam si pisati kritike o tem lepem delu, ki je dalo g profesorju silno dela saj ima vsa svetovna literatura le nekaj malega strani zapiskov o kozolcu in je Meli-kova knjiga prva monografija o kozolcu sploh. Že moj rojak prof. Baš je načel vprašanje savinjskega kozolca in se tudi profesor Melik pogostoma sklicuje nanj in na našo dolino, kjer je kozolec v vsaj Sloveniji najbolj razširjen, saj kar ni najti hiše brez kozolca S posebni:m zanimanjem sem preštudiral Me! kovo in Baševo de'o Ker se v marsičem niso ki;ila moja opazovanja z trditvami teh dveh avtorjev. 6em e svo:e strani proučil zadevo kozolca v Savin;ski dolini Moja opomba naj bo le skromni prispevek k gradivu za končno objašnjenje smotrenosti kozolca. Danes vidimo povsod v Savinjski dolini s prav malimi izjemi le vezane kozolce, tako zvene toplarje. stare največ 50 do 60 let. To je zapeljalo prof Baša v ^moto, da je trdil, da se je razvil kozolec toplar iz lese oziroma iz stegnjenega kozolca z looo šele pod vplivom hmeljarstva Prof Melik mu tega ne more verjeti tn domneva da morajo vezani kozolci eksistirati že dalje časa v Savinjski dolini In 'ma popolnoma prav. Če gledamo nazaj razvo' Savinjske doline, doženemo. da je bila še pred 50 leti to prav siromašna redka naseljena dolina s pičlimi in večji del prodivnr njivami. Velike komplekse zem»'je je bilo poplavno ozemlje neregulirane Savinje ki jc b;lo l-st posameznih sosesk taTco zvarie šmarne Edini dohodek je vrgla živina ki so io pasli soseski čredniki po gmajnah vse leto od snega do snega Ker ie bila vse leto živina na paši ni bi'o za polje gnoja. PreVadoval je še povsod leseni plug. ki ni b"š večal rodovitnosti. Ker ni b'!o prida polj kih pridelkov. tudi ogromnih toolarjev ni rabila večina kmetov. Iz ustnih poroči! starih gospodarjev in neredkih ostankov poleg današnje bahariie je posneti, da je bila stoletja nazai domača ob'ka kozolca kozolec na kozla ali psa, pri manjš;h starih kmet;j«h še danes najdemo ob skednju dvoje prislonjenih štantov Večje bogate kmetije so pa že takrat imele kozolce top-larie Še danes nahajamo toplarje stare po 100 in več let. kakor pričajo 'etnice na njih v dolini Da jih več ni so krivi požari, ki so vedno upepelili visoke kozolce. doč;m so nizko hišo Ie se obranili' Stegnjencem pravimo po dolini -»Kranjski kozolec« in 6e niso. kakor že ime semo kaže kar gre ustno izročijo, nikoli nn h a i al i v dolini Zakaj? Ker imamo tako hude burie da so noruš;li vs.?k tak kozolec, ki ga ie kdo postavil. Izjeme so morda v zavtnih hribih Dobrove! j, kjer je menda Baš črpal svoje trditve. Ko so se pa razdelile gmajne proti koncu minulega stoletja in je ostajala živina čez leto v hlevu ter delala gnoj m so prišli s hmeljarstvom novi plugi v do'ino. so zaradi tega postali hektarski donosi njiv obilnejši in so zahtevali povečanja kozolcev. Več pridelka ie zahtevalo tud" "eč voz (dočm je bi! prej pri kmetiji navadno eden sam), ki so gledali spet za 6treho. V dolini sami ni lesa za kozolec, zato so do-malega vsi savinjski top'arji pokup'jeni že narejeni, po okoFških okrajih kier so se pečali in se še danes pečajo posamezni podjetniki (n. pr. zelenjaški mlinar pri Pa-ki) z izdelovanjem kozolcev, ki jih postavijo namestu na izbiro kupcem Tako je prišel iz obrobnih krajev v do1;no kozolec istega tipa kakor je okrog Laškega. St Juria itd., kar je dobro opazoval profesor Melik. Užaloščeni javljamo prijateljem, znancem in sorodnikom, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod JAKOB SEDEJ mestni šolski sluga umrl nepričakovane smrti. Pogreb bo v soboto 26. decembra ob 2. popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika bomo ohranili v večnem spominu. V Ljubljani, 24. decembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Hmeljarstvo je potemtakem le v posred-nji zvezi z uvedbo topiarja v dolino Isti pojav beleži Melik tudi na Dolenjskem, kjer prevladuje po revnejših hribovitih vaseh kozolec na kozlu, dočim ima bogatejša in rodovitnejsa Mirenska dolina same toplarje. Tudi na Notranjskem in drugod je opažal Melik. da imajo manjše kmetije le kozolce na kozla. Ta kozolec je znak sirrmaštva in zaostalosti v kmetovanju Če gledamo genezo kozolcev. 6e nam vsili sledeč razpored: V goratih tcajiL. kjer imajo posestvo pred norom, imajo stegnjene kozolce, z oddaljenejših njiv in travnikov ne morejo lahko spraviti žita m posebno sirove detelje domov, zato postavijo tam ostrve. Kjer imajo daleč od domovja polja in so povetrne prilike ugodne, postavijo stetgnjene kozolce, v vetrovnih le-sjah celo kozolce na psa (n. pr. v Sav. do- lini).Zboljšana kultura zemlje, predvsem pa pridelavanje lucerne, ki da po 4 košnje, zahteva obširnih suši.nih naprav topiarja. Prvi poče ki postav!jan ia kozolcev (o6trvi. stegnjenci) so gotovo povsem vezani na klimatske razmere m žitarstvo. dočim je bila glavna gonilna sila zboljšanj cozoica intenzivnost kmetijstva pri gosti našel ie-nosti Dočim so drugod gotovo tudi slične klimat fce razmere kakor pri nas. vendar so socijalne razmere povsem različne od naših. Gotovo je. da pomaga kozolec prav posebno k varčnosti kmetu pri shranjevanju Dride'lka in je prav verjetno da je slovenski kmet. ki je razvil obliko kozolca do zadnje popolnosti, gotovo tudi idejni po-kretnik tega gospodarskega poslopja. I. K. 751etnica dunajskega Geografskega društva 15. t. m je obhajalo Geografsko društvo na Dunaju 75 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršil slavnostni občni zbor. na katerem je poročevalec omenil, da je društvo podelilo prof. VVegenerju posebno kolajne za zasluge, ki si jih je bil pokojnik »stekel z raziskovanjem Gron-landa. Kolajno bodo izročili vdovi prof. Wegenerja v Gradcu in preide s tem v rodbinsko last. ZALOGA POHIŠTVA F. FAJDIGA SIN LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 17. Ustanovljeno 1879. ček. račun 13241 Vesele božične praznike In srečno novo leto 15823 želj INKRET LEO vodovodne instalacije, sanitarne naprave ter centralne kurjave. CELJE Dečkov trg št. 2. Zelo ugodno! 2-epne robce, nogavice, ro-tavice, svilene prtičke. srajce in kombineže pro daja za Božič Commerce d. d.. Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje. 15236-37 Za božične praznike in novo leto! dobite izbrana dalmatinska vina po znižanih cenah, pri večjem odjemu nad 5 litrov še ceneje: črnina Ia....... . . £ Din 10.— čez ulico š. Din 9.— Belo Ia. . . . . . . . . . » * 10.— » » s » 9.— Viško opolo Ia...... . » * 12.— » » s- 11.— Smokvica belo Ia......» » 12.— » » s> n> 11.— Prošek beli Ia.......:> » 28.— s> » » » 24.— Tropinjevec .......» s 40.— s> s » » 36.— Klekovača srbska . .' . . . s> » 44.— s> s> s. » 40.— Za postne dneve izbira morskih rib in v lastni tovarni konzerviranih sardin, škrombov, jegulj itd F. Padovan — Kolega, lastnik gostilne »UNTVERZA«, Židovska steza 4, vinotoča »JADRAN«, Puharjeva ulica 1, skladišča, Dunajska cesta 9. 15813 Javna zahvala. Podpisana 'izrekam s tem javno zahvalo Podporni se&ciji »Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru«, katera mi je po smrti g. Kaiser JuJijane iz Maribora izpiačaila danes celo mi pripadajočo podporo točno in najkulantneje. v Zato priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sekcijo »Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru«. 15777 V Mariboru, dne 19. decembra 1931. JELEN LIZI. Gajev hram vošči vsem svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto. Nudila Vam bova pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, obenem dolenjski tropinovec, gorenjski brinjevec in drože-vec. — Za obilen obis£ se priporočava 1^807 M. in L. REBEC. NEPREKOSLJIVI WALTER PLETILNI STROJI Hitri in brezplačni pouk. — Igle vseh sistemov in druge potrebščine za strojno pletenje volne, pletenine modne in navadne, po nizkih cenah v veliki izberi, na zalogi pri tvrdki 15781 F. KOSf Ljubljana, Židovska cesta štev. §. : •hCaznanile! Veli Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem premestil moje podjetje za vodovodne inštalacije, sanitarne naprave ter centralne kurjave v U MO (DecCov tf»g st* 2 Kot dolgoletni špecijalist te stroke se Vam priporočam in Vas tudi nadalje prosim, da mi poverite vsa dela, ki spadajo v to stroko, katera bom izvrševal solidno, stro-kovnjaško in po konkurenčnih cenah. 15822 Jnfirci i*eo £eJ;e, Dec/eco fr| st. 2 Javna zalivala. S hvaležnostjo in rada potrjujem, da mi je Podporna sekcija »Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44«, pri kateri sem imela za podporo prijavljeno g. Ivano Vehovec. upokojenko v Studencih pri Mariboru, po smrti iste točno in v popolnem redu izplačala in sem prejela pripadajočo mi podporo. Z oziram na to se čutim dolžno ta dobrodelni oddelek »Kmetijske eksportne zadruge« v Mariboru vsakomur za vstop v članstvo priporočati. 1577« V Mariboru, dne 22. decembra 1931. TARKUŠ NE2A. Občina Ljubljana Mestni pogrebni javod t i V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Jožka Pele uradnica tvrdke Bonač v sredo, dne 23. t m. po kratki in mučni bolezni boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. decembra 1931. 15824 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Kako doseza p?ava _ lepota Nečista polt izjrine v 10—1!4 dnevih z uporabo garniture za luščenje po dr. med. Lahmanmi. Ze po prvi uporabi se pojavi trenutno polepSa nje polti. S trajnim toda neopaznim obnavlja njem kože odstranjuje to sredstvo temeljito in za vedno vsa nečistoče, kakor epr.šS. sojedce. hrapavo ra ra.ska.vo kožo itd. — Cena 120 Din. PASTA »REG1S« iz najfinejših vegetabilij proti nezadostno hranjenj koži. Nenadomestljiva krema za dnevno upora-bo proti drobnim gubam. Prodre popolnoma v kožo io jo izdatno hrani. — Idealna podloga za puder. — Velika tuba 40 Din. RAD1U.M KREMA proti uveneli in nagubani koži. Vsebuje zajamčeno radij, pomlajuje kožo in jo dola elastično, napeto in mehko. Doza 70 Din. ALBULA KREMA proti grdi in neenolični barvi kože. temnim ia rja-vim madežesn. Os>?avlja za seboj nežnobeli ton. — Loačič 30 Din. KREMA »A« odstranjuje temeljito nezaželjeno rdečico nosu in lica. — (Pomaga tudi tam, kjer je vse drugo odpovedalo Lončič 50 Din. MANDLJEVO MLEKO »ASIAMI« izbora o čisti lice masti in praha, šminko in ostalih substanc, ki pustošijo polt. Oživlja ia jači kožo in osvežuje mladeniški izgled. Steklenica 50 Din. EMULZIJA LIMONE za' umivanje obraza jo sp ecijaliteta, prirejena i1 najfinejših rastlinskih sokov in olja. Zdravniki t.o posebno priporoča-j o. ker je milo škodljivo za ;.-olt in preveč razjeda kožo. Emulzija je m i! a ia dela kožo nežno in mehko, a polt čisto in sijajno lepo. Elegantna velika steklenica 50 Din. PUDER »REGIS« za lepoto polti brez škodljivih sestavin. Lepi aeopašeo na koži kot nežen dih io ji daje neprimerljivo lepoto in bariunasto mehkobo breskvine kože. — Cena 40 Din. Originalne preparate ScbrSdor Sehcns razpošilja po povzetju (poštnina 12 Din) ali plačilu v naprej (poštnina G Din) samo depo za Jugoslavijo »OMNIA« oddelek J/4 Zagreb, Draškovifeva 27. Zahtevajte brezplačno ilostrovani katalog! Ne sprejemajte potvorb! Orig. Schrdder-Schen&e preparati uživajo svetovni sloves, s 35letoo preteklostjo! Javna zahvala. Jaz podpisana rade volje potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadmge v Mariboru, Aleksandrova cesta 44, po smrti g. Marije Schell, zasebnice v Mariboru, Slovenska u'ica 40 meni pripadajočo podporo v redu in najkulantneje izplačala, kljub kratkemu trajanju članstva. Zaradi tega imam dosti vzroka in dolžnosti, da ta človekoljubni oddelek ^Kmetijske eksportne zadruge« vsakomur najtopleje priporočam. 1577» Maribor, dne 22. decembra 1931. Z odličnim spoštovanjem " PAVLA MiCHELAK. LAH AN ROKO ¥ Mostah in na Viča toči za praznike prvovrstno dalmatinsko vino, črno, belo, rdeče, kakor tudi prošek, dalmatinski tropinovec, olivno olje. — Popust za praznik ! Pečeni odojki in purani. 15Sl4 NA SILVESTROV VEČER VESELICA. Se priporočata Roko In Marija Lasan Zahvala Ob prerani smrti našega dobrega očeta, starega očeta, tasta, gospoda &cgusta Madih ravnatelja Mestne hranilnice itd. so nam lajšali neizmerno bol nebrojni izrazi iskrenega sočutja in sožaJja, ki smo jih prejeli v tolikem številu, da zamoremo samo s tem izroči včem svojo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. zastopnikom denar rte.h zavodov in Elektrarne d. d.. So-kolskemu društvu. Gasilnemu društvu za častno spremstvo, Sokolskim pevcem za pretresljive žalostinke, vsem darovailcem vencev in cvetja, sploh vsem in vsakomur, ki je pripomogel, da smo dragega pokojnika tako lepo spremili na njegova zadnji poti. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. 1 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, •stari oče, tast in stric, gospod Porekar Anton nadučitelj v pokoju v sredo, dne 23. decembra 1931 ob 7.15 uri po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 78. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek dne 25. decembra 1931 ob 15.45 uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 28 decembra ob pol 8. uri v frančišv-^. ski župni cerkvi. Maribor, dne 23. decembra 1931. Angela Porekar roj. Elsbacher, soproga — Ton- če, Vlado, dr. Ciril, Zmago in Toni, sinovi — Minka roj. Mihevc, J usta roj. Dokler, sinahi — Miloš Mladon Hemut, vnuki. 1KR21 Mestm pogrebni zavod Marlhnr O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 generalno zastopstvo PEUGEOT AVTOMOBILOV je prejeli večje število najmodernejših PEUGEOT AVTOMOBILOV svetovno znane tipe 201, SO HP, osebnih in tovornih, med temi t tudi specijalne modele CONFORT Z NIHALNIMI OSMI < Schwingachsen). Avtomobili PEUGEOT, tipa 201, model 1932, so najboljše vozilo za slabe ceste, pri nizki nabavni ceni in najmanjših obratnih stroških. — Interesenti se vabijo na ogled! 15796 Ženske »I* ne togu te tfco '»a .it»U4J>- rio1a! N«- mt-jf- »f-r» na' Hiiit* i*m um m m »am ^Mlj^m ki amt lam «tain" t »»♦fljem :o *ieiirno"] uporabljani 178 Periodolfn in tekom are Oo v««b *k'tv Q »trab'i! Kikafc. ra/ liaranje - ko' ir-igib lani t>0 *l* tud v* tai»>V'iljn Overovljeno m tajam iano nejk>»i!jivo n:k la' t l{>OV-.illjfl£t- M" ls,v. ta 9»' Din u a >čne naturt a o ta^LarMih 'liifajib ai')4riejš m--loin-liD sa 130 in !8" Din likljutna -a««. laboratorija W H OLXVIDT. D. d. pivovarne »UNION«, obratovališoc Maribor, naznanja svojim cenj. odjemalcem, da začne dne 22. dec. t. l. izdajati svoje po mo-nakovskem načinu varjeno ter se priporoča vsem rriiateliem teea, priznano izvrstnega piva za številna naročila 15766 MILKO (lastnik tvrdke A. Sesičar ln sin) vljudno naznanja cenj. občinstvu in dobaviteljem V O ik V nakupovalni ce jajc tvrdke P. I. KLEFISOH V PTUJU, Panonska uiica št. 15, katero bodem v vsakem oziru tudi vnaprej vodil v dosedanjem obsegu in načinu. Priporočajoč se za redne in stalne dobave in želeč vsem vesele božične praznike ter srečno novo leto! beležim z odličnim spoštovanjem 15310 MILKO SENČAR, izvoz jajc. »SLAVONIJA* 15679 družba na delnice za industrijo lesa v Zagrebu uredila je novo prodajalno furnirjev "in zaiičnih plošč (Sperrplatten) ZAGREB, GAJEVA ULICA 21 (dvorišče) čevlji na obroke Din 189.— Salendrova ulica 6. (na koncu Gosposke) Naža reklama — naSa poštena beseda! re<" ■ krepi ln zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita 15438 Janko in Pauta Bldove Gostilna pri starem Majorju. 14 prostori) ev. tudi veliki prostori za skladišča, 5 minut od mesta Ptuj. se dajo takoj ugodno v najem. Natančneje se poizve pri Upravi veleposestva Zgornji Ptuj. 15752 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUI □ i n — r* Vesele božične praznike in srečno r novo leto želi □ □ FRA\ F L E KI X klobučarstvo v DOMŽALAH C □ C □ C C C r nri Čitaite »'ijcfovaiio rpvijf ^stft fnn rm f M Piri?T Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim in gostom in prijateljem 15766 Franfa Račič jrostilnlčarka PTUJ Slomškova št. 2 POSLUŠAJTE INGELEN RADIO - APARATOM U 4 S Kratki, normalni in dolgi valovi. — Priključek za elektrodinamični zvočnik Predvaja Vam TONE POLJŠAK, Lf&blfana, Aleksandrova cesta 5 Telefon 30-66. Vesele božične praznike in srečno novo leto že1 j vsem znancem in odjemalcem VALENTIN DREO, trgovec, Sv. Trofica v Slov. goricah IZVOZ JAJC IN SADJA 15689 Prijetni večeri tudi v slabih časih: Vsakdanje skrbi in težave pozabite ob radio-aparatu »Telefunken«, tem vedno ustrežljivem, vedno dobro razpoloženem družabniku. .4Jto imate dober »Telefunken« aparat, ste brez skrbi. " rto pazite na »Telefunken« zvezdo/ TELEFUNKEN 340 s 3 akordiranimi krogi z AVTO-SKALO t. j. z zamenljivimi imeni postaj RADIO iHTELEFUN NAJSTAREJŠE IZKUŠNJE. NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA. Zastopniki v vseh večjih mestih. Prodaja brez povišanja cen tudi na 12 mesečnih obrokov. Informacije daje: Jugoslovensko Siemens d. d«, odd« za šibko strujo ZAGREB, Ratkajev prolaz 7; LJUBLJANA, Dunajska cesta lb Ponedeljek Torek Sreda Z, a tri niaiise — bol) be i zobje! Lepi beli zobfe poskusite lo iudovfto antis»ptteuo peno Koljrnos! Ako tu Vam sobje grdi. rumenkasta. pokva-rj^m. »o temu vzrok mikrobi v ustih Zna« »tvoniki imenujejo to: »Ust. 80 poLna ba.ktwij€. Odpravite t* vzroke io t obje M iovolj motna, toda Kolynof jemlje naonah!ja naglo vsi- mikrob«. Kislin* M> nev traliziran«. »obje to očiMeni tn po-bo v do dobe Kvfnjo oa-ravno belino. Aotwepti£tu ft B E JI A »A SOBE KOLYNOS LinOLEJ V VELIKI IZB!m _-fl^E-SKftBERnE šBicikel „Z" to ie kvalitet češkoslovaška zbrojovka d. d. Brno uvaja na trg svoje poldirkalno dvokolo »Z«. Dvokolo »Z« se odlikuje po trpežnosti materijala, preciznosti izdelave in eleganci oblike, a je zgrajen tudi za najtežja pota. 15691 Glavno skladiSče: ING. TOMO VODSTR6IL BEOGRAD, Gospodar-Jevremova 25. Cens malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadaije vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam«, »Auto-motc«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«, »Lokali«, »S'a-novanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«. »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgm-ski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za ecf^oo««* 3 Din tf MttatnCaft vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna prisiojbina Din 5.— za šifro, ali z a dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.-—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Fse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu, obenem z naročilom. Nov poklic za dame in gospode z Opremo strojnega ple-t:j«tva na domu. Zajamčen zaslužek ea. !."»*) Din oa mesec — ker odvzetnamo izgo-tovljeno blaso. ptača mi) m-.-zde za pletenje iu dobavljamo za ore d ".a prejo. Pišite p" gratis prospekte še d.ines na domačo ple-tarsko industrijo St. 9 Jr-sin Kališ. Maribor, Trubarjeva ullf-a št. 2. nsi Službo dobi Vajenca *» »rt« lakirarstvo in tapetništvo a-vtomobilor — e »r-;mi.-m. Leot»o!d šnšter-f:i Dnna "ska 41. 59513-1 Mizar, pomočnika Sa sta.'-r;o službo iščem tir<> i posojilu 3 do 5W Din F t "d i hra n.a v h'.*:. Na =tarej-o a.!: mlado t.i-A ;« rellek-tirani. l'o rudbe ia. ogl. odd. »Jutra« ped »Stalno 5iC«. 39S;0-! Služkinjo sna?n-'» in pošte-no iščem Jc mati Irtvo v Študentov (t!.; n :':' ?t. 7, LluM"ana. 594-12-1 Orodničarja *-i štance in orodje. pn-im« ie -5 sprejm m. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra r-d iZmožen«. 59537-1 Mesar, pomočnika »krog 85 let starega, ki zru nekaj nentr-č-ine in je 'l >b,-'» vajen f r: sedanju me--, ff^eaj po. novem letu. Naslov t ogl. oddelku ».Jetra«.__' 59-S51-1 Priprosta ženska »rednjih let zdrava in brez otrok, kl bi ma opravljala samostojno malo snsno. •linjstvo. .dobi -talno me «to. bit; mora vsestransko '•eatna. snažna it skromna. Ponudbe na-vedibo dosedanjih zaposlitev oziroma družinskih razmer in za-Ir*-»--o plače je [»jslati t>0-drn-žnloi »Jutra« v Celje xx.fi »b-k r-o m n o st 54«. _____50353 1 Kolarskega vajenca sprejme takoj Ivan Zanos kar. airjetno kolarstvo. - iz delovanje avto karoserij, kočij in vozov. Gosposvet skacesta 5-t. 13 — vhnil v delavnico iz Blejiveisove e. 5r.' Varuhinjo k trem: S. 4 in 6 let starim otrokom sprejmem ta koi. Prednost z zna-njem Šivanja. Vesel. Ljubljana. M:k!oč:čeva eesta Ste-v. 19 59-560-1 Edgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džumir 68 Toliko časa je dopovedoval Kali svoje mnenje, da se je ujezila in ga ni hotela več poslušati. Tedaj je šel Tublat h Kerčaku in zahteval od njega naj jo prisili, da se odreče Tarzana — zakaj to ime so aile dale opice mlademu lordu Grevstokej. (»Tarzan« je pomenilo toliko kakor »oelo-kožec«.) Toda ko ji je Kerčak to omenil, je Kala zagrozila, da pobegne od rodu. Ker je niso hoteli izgubiti, je niso več nadlegovali. Mali Tarzan je pa počasi ra6el in se razvijal. Ko mu je bilo deset let. je bil že izvrsten plezalec in je znal mnogo čudovitih reči. Tarzan je bil z desetimi 'eil tako »10-čan. kakor so navadni ljudje s tridesetimi, okreten pa še veliko bolj. Njegovo življenje med temi divjimi opicami je oilo srečno. Sele okoli deseteets leta se je jel zavedati, da je med njim in njegovimi tovariši velika razlika. Prvovrstno moč s 30 do 36 leti. s primerno trg. predizebrazbo iščemo kr/t oporo pri trnovskem vodstvu tovarniškega podjetja v Mariboru. Zahteva se: jugosl. državljanstvo. sanjoftojn-fi-^-t v dopisovanju z o-ljemalei io zastopniki, v v<*-]>rvn. izkušenost v ob-fevanju z odjemadeii, v orjranizaeiji in reklamr'. ooi-oino znanje nemikejfa tesnopisja. Znanje jezikav: «rbško-lirr., slovanski tn n-eiivski. N'ndi se primeT-n-> jjaea. v zadovoljivem siuiajti izo-led iwi' nr-oknrn. .Same pismene i>onii4be s sliko, refer., cnr-rie T:ta», zo.htevo pia^e na ^PuMi-cita«« d. d.. Zagreb. TH-• -a 9 ped Šifro »Ma-!Kor 193?«. ' ' 59X.:-1 Posredovalnica Plahuta v Liublisni Mestni trs štev. 25. priporoča pridna dekleta. P.>-sreduje samo dobre slnJbe. Mlajšo prodajalko dobro izurjeno in sposobno tudi pi?arn;Sk:h poslov, sprejmem v trjrovino meSa-nesra blaga v večiem kraiu Ponudbe po možnosti s sliko r.a o^i. oddelek »Jutra« nod »Nastop spcmla-dii. £3117-1 Služkinjo vseh hišnih d--l. tudi k Tine. pošteno, snažno ■n re.dol;nb:>o išče rodbina n o dizlih. — Ponudb-« na •vtfla*. oddelek »Jutrn- tmvI fif.ru »Pridna«. 5»!0-l f^dč. ali gospodu nudim leno ekslstoceo — vodstvo fllijatke v lepem "■•roniskem letoviSfii. Potrebna kavcija 13.000 Din. P-omid!>e na odai-. oddelefe »Jutra« pod >15.000'. 59541-1 Asrente prodajalce, potnike, aru* ko>enee sprejm-m T>nevni zaslužek- 100 D'n Marmor na industrija. Komensk^sra ■ilica 17. &S3.1 Scenografi« 5a oerfektna v nemSkem tn skrv. jeziku, dobi na-meš5,enje v Ljubljani. Po drobne oferte nod značko »tlarodno« na Aloma O ".in pany. Ljubljana. 59147-1 Delovo*fin»o za, šivalni oddeleS pletenin. fci se mora razu-■net.1 na samostojno krolenla IS-^e Jank") Novak. Padovljlea — Prednost imaio one mo-M bi so bile io v kakšni tovarni pletenin zaposlene. Oskrba v hiši. 59178-1 Učenko r trgovino meSa-nejra Ma-^a sprejme Jos-p Grnden. trgovec. Šmartno pri Litiji 59440-1 Pomočnika veščega v izdelovanin . jrr-kovine in koZuhovine. ter vajenca z brezplačno hrano in stanovanjem s^rej-me takoj Mali Alojzij, jirba-r. Ra lovljiea. 59353-1 Fotograf, pomočnik v glavnem sposobneo?ter-ih »tarle*. « primerno Šolsko izobraa bo. sprejme takoi v trgo vino i. RazborSek. I'r bovije. . Pek. vajenca z vso oskrbo v hif-1 spre Ime Pavlin Prane, Blejska Dobrava. 59615-1 Mizar, vajenca snrejme P. Laricož, mizarstvo, Ljubliana. \VoiCova ulica St. 12. £9604-1 Mlajšo prodajalko dobro Izurjeno in sposobno tudi pisarniških [»oslov iščem za mešano trgovino v večjem kraju. — Po cudbe po mogočnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Nastop spomladi«. 59117-1 Krojaškega vajenca siprejmom. Naslor v og^-i-s. ožidel'ku >Jut-ra^. 59&Ž9-1 Službe išče Izobraženo dekle pošteno, "i debre rodbii^e, vešče gosipedinjstva in nemščine, iiie orimernega me.? ta s 1. januarjem a k pozneje. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« t od značko »Izobraženac. 59477-2 Fotograf, pomočnik mlad. dober retuaer, ižoe službo. Cerij. dopise na oglasni oddelek »JutM« pod šifro »Betušer«. 59637-2 Elektromonter vešč v?"h v stroko spada-jof.ih del. tud ključa vni-čarrsklh. z večletno Jrr?k-so, Šoferskim izpitom ver-ziran tudi r pisarniških delih, sedaj na vodilnem mestn. želi spremeniti slnf• bo. Unošteva le stalno mesto. Naslor v ogl. od del. »Jutra«. 59471-2 Pozor založniki razglednic! Sodaj je fotografiiina raz guiiniea moderna. 1'revze mam kofaranje vaših 'a «fuSh negativov v vsaki miic.ž:ni. Ug'>dne cone! Do bro del-'! Zavod ta kopiranje L. Kief-i Maribor. Gragorčičorj itev. 20. 50473-3 Trgov, pomočnica poft^na io zanesljiva proda :alka. ?e!i s! nv.' -o v kakfci ve.'-;i t.rgo- tal. naj raje v bližini me^ta Ljub-!ian° a'i v m"s*n V prostem času b' pcm;-?a'.-a tu di rrri gosifio^tinjstvu. Xa stopi lahko takoj ali r»r dogoe-ora. Cen ;en.e nonnd be na ogl. edd. »Jutra« nod »Zanesljiva pomočnica«. »H44-2 Trirov. pomočnik mlajši, iiučen mešale stro-ke. želi radi i/.popolni t ve rvremeniti mesto. Gre tudi kot praktikant k mauufak-ttiri. Naslov v 02I. edfl.d. »J litra«. " 5&4S4-2 Kot blasrainičarka s«-m Sf-laj eilnžbena v restavraciji, kjer pa imam Isto delo. kot h; ga imela kot blaga.niičaeka v trg-o--v,-"ni, zato bi rada preime-nila svojo mesto v kakšno trgovino. Rada tudi po-Tocgam pri prodaji in po potreba vložim nekaj Va-p:taJa. Se-ai vestna, pridna "n n-^tena. Naelov v e-srl. oddel. »Jutra«. 593S5-2 Kuharica revmostovna vešča vseh go-ai.odimjsk.ih poslov, išče imsto s 1. ianuarjem. Gre tudi na deželo. Ponihlbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva kuhariea«. 59547-® Trsovsk? pomočnik mešane »tr-ilte. mlad in agilen, žel: premen-itl službo s 1. aH 15. januf>T:e® 1932. — Cenh-ne ponndbe prosi na pod^žrloo Jutra v Maribora pod »>P(vI*0ii in priden«. 59450-2 KHučav. pomočnik začetnik, oriden in pošten iččo« slu-ž>to pri boljšem mojstru ali v tovarni — Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod »3 meeece za hrano in sta-novanje«. 39516-2 Samostojna gospa srednj'h let. dobra in varčna gospodinj, želi name-ščenje v boljši hiši — tudi na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru ped šifro »Snažna«. 59335-2 Za nočnega čuva/a ali pszn.ika bi šel kaveije zmožen upokojenec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 595J3-2 Vrtnar veš? vseh panog vrtnarstva. išče službo za takoi aH pozneje. Ponudbe pod značko »Stalna služba 52« na oslasni o-ldeiek Jutra. 5M4J-2 Knjigovodstveiii strokovnjak so priporoča za revizijo in vpeljavo knjigovodstev ter sestavo bilanc vseh vrst obratov, proti zmernemu honorarja. — ponudbe na oa-las. oddelek »Jutra« p>d šifro »Bilanca«. 59535-2 Mlajša prodajalka išče mesto v trgovini — nrjraje v Špecerijski. ali slaščičarski stroki. — Ponudbe cš oglasmi oddelek »Jutra« ped »Prija-zna in pfist.re-žlji-va«. 59592-2 Šofer vseh poprarrij, igličen trg. pomočuik, iioe službo Ponuabe na oglas, oddelek »Jutra« pod »0sebn: aH tovorni«. 5059«3-2 Pekovski pomočnik iauč-r' tudi šofer, it-č-e služ." ali kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na podružnico »Jutra« v C-e.ju pod »Marljiv«. Trg. učenka i 3 razredi meš^-an-ke Sole i-n 21 meseci učne dobe v več j" mejam trgovini - žalii premenie mes.to. ga i -aje v m «tii Cei.hi. Poips-ta podnž!K<*<> »Jutra« v C-eljo ooti »Ster. 100«. 59-M50-V Kolonialist vamo^tojna moč. verziraii "udi v knjigovodstva fb: aoeistl in 7?eh trg pisa-niSkih poslih, želi nrem1-lit; Razpolaga tud' ( več :*m zneskr.m ki h ra d-enem r!o-;;l r-roti io Sri varščini. Dopise piv! 5:fro ->.Jam*tvo« ra oe.a->d Hok »Jutra« v L'ublia ni. -59310-2 25.000 Din dam trgovip!, prvjj^t5Ti »!! k »ki drii?i ustanovi na ra/ poiago. ki bi me obenem zapodilo in mi nudilo za do»tno iamstvo za vložen denar Sem samestoira tr govska m.tjč in vešč vset, trgovskih pisarršVh 1-knjispovod-stva, kore^pe-i dencp !td. Cen', nonudb. na oglasni oddelek Jutra v Linbija.n pod šifro «Var šel na«. 5P3T1-? 5TH54 Natakar išče namežčenja v hotelu ali boljši restavraciji kot natakar aH pla-MLnl natakar. zmožen kavcije, gre tudi eventualno k boUSi družini kot komornik. ali gar-<-on des tables«. 25 leten. soliden, govori 4 jezike. Ponudbe pod -»natakar« na oglasni oddelek »Jutra«. 59540-2 Plačilna natakarica z večletnimi spriievali, bi rada premcnila službo kamorkoli, bodisi da dela vsa zraven spadajoča dela, v&šča .le tudi kuhanja. Reflektlra pa sarao v dobro pošteno hičo ter stalno mesto. Nastopi lahko takoj, ev. tudi pozneje. Ceni. ponudbe na ot;las. r.ddelek «Ji;tra« v Ljubliani pod šifro »Snažna in ni=te-na«. 59589-2 Dekle pridno in pošteno, želi slvžbe kot za*etalta ro-takarica. Naatopl s 15. Ianuarjem. Naslov v cgl. oddel. »Jutra«. 59610-2 Korespondentka z večletno prakso in zna-nVn slov., srbohrv., nem-ičlne. stenografi.ie, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških d«!. iiš*e primerno službo. Ponndbe na og'asni oddelek Jutra pod »Verzirana«. 59599-2 Gospodična z večletno prakso, perfekt-n.a s>ton-ografinj3 i-o stro je. piska, ».možna knj'go-vodstva ter korespondence. ne.mškega ic srbohrvaške, ga jezika, išče službo za takoi ali poznej-e. Cenjene ponudbe n« podmi. Jutra v Ce^i-u ped šifro »Samostojna uradnica«. 59346-2 . . . Klic na pomoč vsem krščansko mislečim Slovencem. PriSe! sem ra Nt-mčije z »eno ra Z otro-ei — zaradi pomanjkanja dela. Prosim la kakršnokoli pomoč na podnižnieo »Jirtra« v Celju. 59S47-2 Po^fena gdč. z 10.000 Din kavcije — zmožna, išče mesto v pe-kariii. trafiki, slaščičarni deHkatesi ali kaj slične^a Ponudbe na o^iasni ndde |ek »Jntra« pod značke »Novo leto«. 59638-2 Closoodična z znanjem slovenskega -"»nv^ke^a in srbo-hr-vetskega jezika, slovenske in nemške stenoera-flle. ?eli nameščenla Gre tudi kot blagajni-"•arka. vzgo iit.el.il ca in kot strojepiska. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 59549-2 Učenko za ročno vezenje sprejmem v palači Kreditne banke St. la/IV. £'»279-4 Stenografijo sloveaiiko ali nem>ko vas v kratkem ča-m temeljito naučim. Ponudbe na ogi. •vid. »Jutra« t»od značko »Urzo^-s«. 50499-4 Instruiram najceneje vse sri-dnježol- f.ke predmete. lTsp°!i za-gotovl-en. čotar. Triaška cesta i'i. 5954JM Pouk v n:-ni n-udl pečeni in prvovns*no i-zeh-a£*-na spa. Naslov v ogi.vre-n otideiku »Jutra«. ."A.-Vi—1 Pouk v -ne-nvSčvni in kl-a—irjn r«i-di go-in od ure. Poljanska c. št. li3.II. i evo. 59376-4 Tečaj za ročno vezenje dn-frno od 6.—S. zveeor. InfonTKicij" v na.lač-i Krf<-ditne banko la/IV. 5927S-4 Osmosolec instruira francoščino, 'atinščino in matematiko kakor tudi vse predmete nižie gimnazije proti nizkemu ho-noiarju aH proti stanovanju. Ponudbe pvosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Pravočasno«. 59193-4 Gledališki odri in društva! P-;T>eroči rr se za slikanje dekoracij za odre in druge prireditve, za kopiranje in poveča vanje slik ter vsa dekoiatlvna d"la. Deiora Sivni slikar Svagelj, Tr-iKAlje. £9435-3 Velik dnevni ' zaslužek Zastopnik« (ce) za b-"K.:čne predmete takoj sprejme Olimn. Maribor. Aleksan d rova 19. 59240-3 Krajevne zastopnike za IV.Imarijo, Bo^no. Hcr-»•govine in Srbijo sprejme tovarna č.-vllev v S!.>ver.iji. Pre^litost imajo t:sti. ki so v tej stroki že delovali. — Ponudbe na oslas. oddelek Jutra« p""d Šifro »Takojšen oa -top«. 5.V776-3 lkrat — nobenkrat Tako pravim jaz podjetnikom, trgovcem, obrtnikom in vsem. k! me potrebujejo, ker sestavljam učinkovite oglase, vabila, okrožnice, sporede, terjatve. cenike in podobno gra t!,* in franko. — Prepričajte se! Ce Vsm moje deio ne bo ugajalo, mi boste vrgli vse nazaj in delali: »Ni zanič! Ne plakata nič! Si&bo ml poješ, reklam-Di ptič!« — Ce bo pa dobro, mi boste pa da- li skromen prostoro- ČAMERNfKOVA šoferska šola Mubliaua. Danzlska e. 36 Jugu A d>ol .elefon 22?6. Prva oblastveno koncesijo nirana Prospekt 15 zastonj — pišitK non j! 251 Koncesionlran* OFERSKA SOLA Goiko PiDenbacher Ljubljana, Gošposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 57164 4 Šivilje ln krojači! Od S.—23. jannarja !«32 priredim damski in moški prikrojevalnl tečaj Poučeval bo® po naimo-derjejše metodi. Priglasitve sprejemam do 1. jan. 1032. Natančna pf>jasnila daje Teodor Kune. lastnik ke-nces. strok. Sole, Ljubljana, Sv. Petra ces-ta 4'TI Krojni vzorci se izvršujejo po meri. 5S011-4 Reliefno vezenje pojasnila ln pouk brezplačno. Vse potrebščine zelo poceni nudi Relief, LjubHana, Kolodvorska uHca 3, dvorišče.. 59586-4 Učite se tujih jezikov v šoli za lezlke Gosposka ul. 4'I. V januarju novi tečaji. Pouk posameznikov vsak čas. Prvovrsten poceni l>cuk. Otroške skupine. 59579-4 Zaslužek Iščemo zastopnike za vsa večja mesto S'ove-nšje, za zavarovanju sličen posel. proti proviziji in fiksumu. Ponudbe na ogl. oddejek »Jutra« pod šifro »533«. 53S43-3 Entlanje 1 m I "">m vso vrste m. on o grame in ročno vezenje v palači Kreditne banke itev. la/IV i I.ien honorar, pa bom ' delal za Vas, kadar me bfjste potrebovali! Ne risklrate torej prav nič! Pripravite delo za en poskus In ml pišite na oglasni oddelek pod šifro »Brezob vezen poskus«, pa se bom ZKla-sil osebno! 59589-3 Iščem kupca za specerijski mnojlnski predmet. — Sprejmem tudi vpeljanega potnika. Dober in siguren z-achižrk. Ponudbe na oglas, oddelek ' pod Šifro »Vesten plačnik«. 59126-3 8 »Če dvakrat mlad ati če si star — za steber danes ni ti mar. To, kar zanima naš planet najdeš v reviji »Življenje in svet*. Agente za prodalo jedilnega pribora, galanterije ln konzumnih predmetov proti proviziji ln potnim dijetam takoj sprejmem. Solventnlm trgovcem dam blago na cilj aH v komisijo, Samo resne oferte bomo vpoštevall. šaplra Joab., Dunajska C 36. 59571-3 Za 30 predmetov išče zastopnike povsod. Ova. LJubljana, poštni predal 245. 5 vzorcev stane 10 Din franko, ako se plača naprej. 59585-3 Potniki Totnlk zanesliv in adlon dob! mesto pri vinski trgovini. Pnnud-be na osrl. oddelek »Jirtra« pod Slino »Siguren uspeh«. 5949;i-5 Potnike Ta pore čan.ie gltg, Jri ?o r tej stroki že virtelia.nl spre'm? »Mina«, Marlboi--Pobrežje, Nasipna St. 18. 5RSS2-5 Fiksum ln provizijo nudimo p>tnikom ta ohi*k privafnib strank ra Ljub !;ano in okolloo ter vso Iravsko banovino za mana 'akturnn blago. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra« a od šifro »Fiksnm In pm vi z i'a« 5S Prodam Sanke dvosedežne, za 75.— Din prodam. M argon. Brdo 77, p Vič, "9243-6 2 otročki posteljici b.*k> pies.kanl, 1 žl-nmien ja zofo za kot, vse dob^o ohranjano poc-en; prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. £Ji504-6 50 peči za Sa.govico srorlj.ive 10 nr radi potmanikania prostora po znižani eor.i 2Š0 Din prodam, peči so solidno izdelane. — Karel C-fzel,- klepa-rstvo. Vran-ko. 59169-d Železna okna pr«ti vlomu, velikost 90 V '44 em. tridelna. 3 komada poconi prodam. Nas1ood!aiko o v č i o kož-e ne lno 'za 700 Din"! naprodaj. Na ogled pri h:š-niku na Dunajski ceeti 59532-6 SmučI 9 m dolge noc-enj prodam. Na«'-nv v oglasnem oddelku »Jntra«. 59551-6 Leti štedilnik ln a elito staro Madonno no.-eni prodam. Emen«ka cesta 10. 59492-6 Parno peč nemškega s:«teina. 1 leto na'o'Vno. d-ihro ohranjeno radi onarsj*irve pel:a-iie — UT"dn.f> prodam. Nesln-r v ogl. odd. »J-utra«. 59523-6 Usnlat s»»kn?lč nov. r;av. orodam za 560 D:n. Ponrdbe na oglasni oddel,»,Ju'ra« pod ';fro »Gsnjat snkajtč«. 59394-6 ___ _ eoneiSa od -Iim® j« volna za rn-odroce. Proda;a- š-'ga Cankarjevo nabrežje "'T. 59395-(3 KočMp 'n sani Pn zelo nerodni ceni pro dam ? enovnrelni 1 dvo T-nre*ne In reč nnlno v-Ulh Vojjj N« •nr'»d " SumSkarl nilci Iter 6. 59143-6 Osebni avto ea 30 EP. ma-lo rab'jen. kupim proti gotovini. — Cenjene penudbe ;ioa Sitro »Plačilo takoj« ua oglasni ■oddeiuk »Jutra«. 59354-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tria Ska c-esta 16. tel. 83-13 Landaver 'n polkrt-n kemijo, te malo r.ihij."n-> ugodno preda Frane Atmao, Vič št. 4-i. Tržaška Cesta. 5029Š-6 Gospodinja naroči z dopisošeo za^oj za prejn.-t-g, »a smeti, v-vi-ne klopi, mize, stol-e itd. pri Albertu čemeti), miza r.»u v Zg. Slškš rci re mizi, ki zna gospodin;am najbolj poceni iu dobre p>str<-e.:. W'ertheim blagajno piodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 595ol-ti Premog in drva prodaja Jezeriek. Vodmat. 200 Fotoaparat zr.aa>ke Rod^-n-stock-Rodar, skoraj nov, s prvovrstno optiko -prodam. Naslov v og'.a.šne^m oddal-ku Jutra £9573-6- Volno za modroce zelo poceni prodaja šega. Cankarjevo nabrežje št. 51 3-1S6 Otroške drsalke št. 23, popolnoma nove Ajdovega medu 200 kg po 13 Din, o.i 5 do 50 kg pp povzetju po Si.ija Simon Ko-vačiS. Kn-k.-.va. posta Jušincr pri Ptuja. 59636-H Kupim ValHni aparat manjSi. k up-m- J »sip M 3 rinko. Loč« pn Poije.anah. 594S0-7 Gostilno s posestvom aM bres njega. na deželi. po.-*-ni oddam v nah-jn. Na-slor v ogl. odd. »Jutra«. £9476-17 Peč na žaganje •n smuči kupi Sušnik — VUijarjtva jj. 59528-7 Stare lesene mize z marmornato ploščo kt>-pim. Naslov v ogla«, od deik'1 »Jutra«. 50539-7 Gostiln, inventar kupim. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jatra« pod S'fro »Inventar«-. 59553-7 Hrastove sode od 150—GCH> 1 kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Sod«. £9595-7 Zephir peč knnvm. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč«. 59233-7 Klubsko garnituro . . j snažno in lepo ohranjeno poceni prodam. Ka ogled , j^p^ pr0,jj gotovini. Po--j -ti 1 oavišdl/o zadnje cena na oglas™ oddelek »Jutra« pod zuačko »Klub-garnltura«. 592?-v7 v ogla-snem oddelku Jutra v Selen-burgori u''e.I. 59437-6 Božična darila lepa in praktična! Svilene kravate, volnen-e ooiravle.e, isnjeme rokavice, najnizne garniture po poznano niz k:h cenah. Sapira. Dunajska 36. ' 59447-6 Puhasto perje Sisto. Sobano, kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din. čisto b.do gosje kg po 130 Din in čisti nuh kg pn 250 Din razpošilja p« poStnem povzetja L. Brozovid, Zagreb. Ilica R2-22-6 Lutzova peč velika poceni na,prodaj Fran Krislaa, mehanik. Dunajska c. 54. 59047-6 Kovine Prodam 300 kg. a!amln:;a, brona. m-odenine. Fran Kristan, Dunajska c. 54. 59CM9-6 5 različnih sani 3 z lestvami. obl:ke sa pravi jivčka. 2 obiike ko lA6eljna. 2 pokriti kočiji v prav dobrem starin in rov Sportni-loviki voz ter kompletne stelaže « pre dali in pulte za man;šo šnecerijsko trgovin« proda Mihael Vojska kovač — Rodica prš Domžalah 59250-6 Flektr. generator 49 HT*. naproda j ra 13 "00 Din. Ponndbe ped »2047« na nodnržnico »Ju*ra« v Mariboru. 59003-6 Knjige Sodobni romani zlerka. 4 knjige, nr«e — ugodno na prodaj. Na-slov v ogi. odd. »Jutra«. 59.'«' -S Valvasor nepopolen izvod k a p 1 tp. Naslov v ogla satom odd<-lkn »Jutra«. ' E9350-S Radio Nov radio 5tiriwvni. r» prikljuf-Herv na elektriko al! z baforiio. s . Ia zvočnikom zamenjam za le« ali kako drugo blago. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 3S6I15-9 Radio polnilec za akumulatorje kupim. — Fran Kristan, Duna;-ka c. 54. 59067-9 Radio trocevnl na električni tok — Phil Upa Aaodm" a-parat. zvočnik. vse skoro aovo. iz borno sprejema. ugodno nrodam. — Peljansk! nn«:n 12/H. 5t. 9. 50fX*3-fi Oblačila Plašče za zdravnike j lst»rante. brivce 114.. h' niče za natakarje, peke . mesarje, kuharje Vo sorod i ne obrti, tsdeluje po meri najboljše C. I Hamann •> Ljubljani. Mestni tr? s« P 5S667 13 National . reg. blagaino 900.99.99 za 6 prodaial-cev proda L. Žitnik, T.iTibVana. Koiod"oi-=ka 26 (dvorišče). 595S8-6 100 božičih daril krasnih, dlvriih, praktičnih in trajne vrednosti. Servisi likerje, doze za s'adkor. čaml servisi karfindlii. svilene nofravlce. an»l. volnene nogavice <2* r>ln). svilene kravate 10 Din. volneni šali 16 Din. Danes zac*nM dan za na-kiin Sapira, D""o'ska c. 36. 59570-6 MetulH — atlas in druei eksotični in domači lastne reje napro-dal. Naslov v oe-i"«-«-" odd. »Jutra«. 58327-6 Nove gasilske stroge motorke. c-evi itd., pro-■lam. zamenfam tud' za stare i donlačilom. Re?r5. strirne b'asa'ne a 3i*10 D!o. no^i pi=alni stro'1 š 550 Drn. radio aparati 4 eevni "00 I>-'n. 3 ri-vni i 600 Din. Na priVbičeV na omre$!e od. D'n oanro-j. kn!ig Maver 1-V-«ikona za 120il Din. — ciramofon. ki snrejema n3 ploščo vsak ela*. ne t'e. ra»trnvoro In tako' tudi nddaia isto Philips oolnitrv aknmnla.tortev za av'ninoh:le 1500 Din — Mler avto za 8000 Din OomidHe 03 ojz^asn* - oddelek »Jutra« pod »Tf^Ve-d no nizke cene«. 5P9S7 6 Črn zimski plašč l za manjšega vitkega go-\ 6poda poceni naprodaj za ceno 130 Din. črn, povsem nov sacco, še nenošea, za ravnot.akeea gospoda za 250 Din. De-beljak. Metelkova ul. 2. III. nd. desno. 59521-13 Kredenco veliko zrcalo, umivalnik ln radio radi smrti po zelo nizki ceni naprodaj. Schrey, Gledališka 321. Bukova drva okoli 409 kub n»t„ po 73 Din za kub. met. nostsv-Ijene na postajo Soteska, prodam. Drva so o-na in napoi suha Naslov v ogl. odd. »Jutra«. £9438-15 Orehov les prvovrsten, po najvišji ceni kupuje parna fega Janez Viadiš, Ptuj. 59218-15 Ia bukovih drv več klo-fter poceni dostavi na d om Miha Lah, Kanin'"k — Vrhpoljo. 596.19-15 Avto, moto Avto za radio dnrosedežni. takse prost, ptdtovorni. avto takoj uporabljiv. zamenjam za ka-k.-vvosrt.n? radio a-vara t. »Tempo«, Saloridrovia št. 6. 59426-10 Pozor, motociklisti! prikolico »Športni Zerme lin« v alirmani' oblečeno prodam za 1-4*10 Din. —-Margon, lirdo 77. p. Vič. 59242-10 Razprodaja po«atmoznih delov avtr-mo-bila znamke Lauria & Kle ment, di-naino itd. — Ciril Planine, kovač. Dol pri Avto Fiat 514 zaort. irv-ožen. prottam, ev. zamenjam za hišo v Ljubljani ali za mahufa.kt'irno. ori-oma špecerijsko blaaro. Naslov v oglasnem .videl-ku »Jutra«. 59536-10 Limuzini Ford modei 19:31 Es.-es if-30. v prvovrstnem »:». njn' ugodno oapr-vlaj. Pišite na [^'driižnioo »Jutra« v Celju ood značko. »40 % nopusta«. 59438-10 »Buick« avtomobil krasno olr-anjen takoj ca-pi\>jaj Istotam se pro-la plinska peč Ponudbe ca ogliš. oddelek »Jntra« pod Sifr« »Pgtd-aost«. 5SS70-10 De Soto petsedešen. za^iri avtomobil, lettišnji model, skoraj nov. po mzki ceni naprodaj. — Informacije daje »Desa« druiha z o. z. r Liubljaro, Dunajska c.. r!» Telefon >2-92 .59105 10 Avtomobili Spa in Praga 35 HP pO ceni naproiai. Pripravea za gasilce. Fraa Kristaa, Dunajska c. 54. 59i. poi^a Št. \ -i nad Ljubljano. 59383-13 Pohištvo Lepe sipalnice . . 2501 I>'a omare .....450 > poste!'e ...... 350 > kuh:ii;ske opraore 10i'"0 * kuhinjske kredence .>00 » in vse drngo pobižSvo — tudi na obroka — nudi na-eeneje, sprojema vsako-vritma naročila :n popravila mlzarsi-vo »S a v a« v Kolodvorski nli.t-i št. 18. 55546-13 59632-6 Hrastniku. 50518'10 Nevesti pohištvo n»- dela skrbi —■ ker ve, da bo pri mizarstvu Albert Čertje v Z z. Šiški (pr: remizi) dobila izvrstno in prav poceni fMjhlštvol 385/24 Spalnice ■r. trdecrn In mehkega ter kuhinjske oprave po nizki ceni prodaja ter sprejema naročila Jož->£ Kurnik, mizar. Zg. Šiška. -59088-13 Novo spalnico češnievo, masivno po« Utirano, po ugodni ceni proda Joža Vižin. Dorfarje, 20 minut od postaje Škofje Loke. 59200-12 150.000 gotovine iščem za pokritje" kratkoročnih obveznosti. Obresti io iv>goji kakor varnost usodna. Ponudbe na ogl. odd. »Jntra« pod »Sigurnost zajamčena«. 50509-1« Podjetnega družabnika eventneJno dva. iščem za lopo se razvijajoče radio-emana-eijsko termalno kopališč« ? 70 orali povsem arondiranega posestva. — Ponudbo na ivdruznico »Jntra« v Novem mestu pod »Lepa bodočnost«. 590:36-16 Javna zahvala. Prijetna dolžnost mi je, da izrazim s tem .javno zahvalo Podporni sekciji »Kmetijske eksportne zadruge v Mari'!>oru«. Po smrti g Josenovec Polone v Ljubljani m« je zgoraj imenovana zadruga tdkoi in brez vsakega odtegljaja izplačala celotno pripadaiočo mi vsoto podpore kljub temu da ie moje član6tvo pri Podponr sekciji zadruge trafailo le nekaj tediiov Priznati morem da se vrši potovanje zadruge vestno in točno po določilih pravil Podporne tekcije ter da uprava zadruge zastopa interese članstva v polni meri Zaradi tega morem v?*op v članffvo Podporne sekriie »Kmetijske ek^port-ne zadruge v Marboru« v njegovem lastnem interesu vsem n vsakomur n a' toni e je priporočati. 55773 V Ljubljani, dne 22. decembra 1931. AHCAN SLAVKO. »jutro« st. 297 ORIGINAL LUDV. BARAGA Ljubljana šelenburgova ul. 6 TELEFON 29—80 EAZMNOŽEVALEC - PRESERVAT - — DSBITE PRI TVRCKI pazite na varstveno znamko! Javna zahvala. Čast mi je izreči Podporni sekoiji »Kmetijske ekšportne zadruge r. z. z o z v Mariboru« »vojo iskreno zahvalo za kuilanmo in točno izplačilo pripadajoče m: podpore po smrti g. Polone Jesenovec iz Ljubljane. Priporočam ta humanitarni zavod tembolj ker mi je isti 6voje obveznosti kljub temu likvidira', čeprav še nisem bil do podpore pravno upravičen. 15774 V Ljubljani, dne 22. decembra 1931. STANE MIKLAVČIČ. Kdor išče fc :i)'.la!. hipoteke. posojila, to-ii za pr~vatnik-e, naj «<> obrne pismeno in priloži o I"* a na Pair Fran — Kranj. 5y 157-16 20.000 do 25.000 Din ('ahko tudi d«tn--ra knji žica) j« (vcrebujem «a r-tvoritev dobroiloče obrti. 7*i3sk.i ali moški. ki lahko posod' dobi do ^mrt: do hro popoino oskrbo. Cenj. j*»titOTbe t» «srl. oddelek »Jutra« pod šifro >Pri go er^.j za dobro deio mirc.Ti jfcrJSitek«. 50433-16 Družabnika(co) samsko oseb o. » 100.009 Din išče zakonsii pa it za klip 'dobroidočo iroFtiine •n deželi. r« ikraiu, priprava" aa leto-viščarje Denar z,a~igura:i prosto »tanovame io bra irvi. Ponudbo tu ogl. odd. >Jutra« pod »Lop diddčoki. 59107-15 Financijerje 7. malimi zneski proti dobama zaslužku iščemo. — P-»nudb« da o tri. oddelek ijutra« pod »Dober drn-KJ.bsj pOiOŽaj*. 59#3-'!6 100—200 000 Din riim kol Ivpoteko »a nove h i i-,o a'' v:!o v I.iubi>ni. proti -knjižbi ca I as«!«. Poaudbe ns oglas, eddelek ».Intre« pod »Gotovina: in v: a iTKi k n jižice«. 50377-20 10—30.000 Din vleči v tukaišnjo podje-i.j< trsiivske ua^bražen ki bi Fcdelova! nesa j ur d'.iovno ali tedensko. .Javiti ped Sfro »Rentabilna. stroka, ra ocloini o-ileiek '-1 u< 593*?-! (S Posojilo •na hipoteko aH proti za-poroštvu dobite. Ii: ~: • M ogla -ni od J ».Jutra« pod -»371«. do naj pjzne,he £9. ileceaibra. 5&SV2-1S Družabnika * posrcbn.im kapitalom ižče T«fS»J[. — tuj«i% «voolja.1 is-t ■v pletiltti in tkalo! stroki, ki ŽA po«duje lupo i-, popol n.vma n: o jene eo-i-ir-i. Tow»ii»vne dopis-e tia oblasti oddelek »Jutra' s>o.I Šifro »Družabnik--. 59534-16 LASTNI IZDELKI' Gostilno z mesarijo iti ek^iomijo oddam v najina. e.-ent. tudi prodam. Dopise na podruž. »Jutra« v Maribe-ru pod »B';rn 4e lezcice«. .59165-17 Trgovino z mešan-iim blagom. dobro idočo, z protn-H- to.ui 6<"i.00»1 d o 80.0(10 I »vo. vitmieM pori ugodnimi poboji t.nVo-} aH s 1. marcem v najem v industrijskem kraju, mestu aii trgu. — Conj. nonudb*? na podružnic^ >.Tntrs« v Celju pod značko sZlata jama«. 50237-17 Trgovino ds>Srlon »Corso-e, Zagreb — Pr!mi>r»ka ulica 6. 3947S-19 Gostilno d>br'"»:do6o, na prometnom kraju t MariV^iru, bii:iu koroSkeiga kolodvora i.n nasproti (lefevjiice državnih -/.eitunic prodam. Informacije: Anton Hofto — Strita-rjeva ul. 7, Maribor. 59157-19 Kavarno r mjst.il fT—gtrVo pod ng-odnim pogojem radi družinskih razmer o^idam. Ponudbe pod >7fi.C«00» ua ogl. oid. »Jutra*. Trgovino turneja b'aga so.-tHno in trafiko, s 3tani>van'em na prometni točki oddani ngdino vnajem — najra ]<' 2 ženskama. Dopis*' pod šifro «Tri obrti. Ba oglas. M-rtelsJc »Jutra--. 59259-17 Kartotečne otn-re v vseh velikostih »KARTOTEKA, Ljublj i Šelenburgova ul. 6/1 Telefon So-K. PosoHIa potrebnim zanesljive nasvete (zlasti r-.dl o'oetanj dobave kreditov) daje: Posvetovalnica v,Marstan«. Maribor (Priložiti 3 znank!.) GostHro v Hiaihnem mestu na Do leniskom o3dam v r.ajent. — Pojasnila da.je Mnri'a Klav-/.. Le«ce 7. 55*375-17 Poslovne lokale v T. rwdstrop'n takoi ivd-dim r najejii. Vprafati na Duraajfki cesti šf-v. 59(5^1-17 Gostilno r na.ieirn v mestu aH na pori-feniji. l>r->p ivx! >Go;tilna< nit podružnico ».lutra* v Mariboru. VtKJp 17 Bled, hotel Jekler Centralna kurjava, topla in airzls voda, soba s celodnevno pre)»ra:ro ft) Dm. lfA-.X ' O Dolgoletno mesarijo s popolnoma ie o d o r n o oiire.niljenl.ni i-oka.io.rn, na najprouietnejši točki v najlepšem letovišču C^enj-ske. t dvt-ma 30 mi-nul od dal joni ma po dmit»«i m 3 r.i. 1, bolezni oddam. Zraven l"po družinsko s-ta.no-\'anje. gospodarsko po- Resta vrači ja 3 Inventarjem rtaprortaj v najlepšem scsonskim mestu na morju racii bolezni. Za odkup sprejmem eventualno t-"di vložno knjižico. Ponudbe na oglasni oddelek jJutra« pod »Resi-avra-cija«. 59617-19 Večjo delavnico za iniroo ','irt iMem. Po-,,.,fiba t navedba cene in vo'iko.-.ti na. ogiaeni *vd-Jšl»*k »Jutra« ;-Oi1 znafko »Dejavni«*«. 506fHl-i9 Pisarniški prostor v Dalmatinovi ulici se oddajo s 1. februarjem 1932. Poiive se v stavbni pisarni Smielovslti. Rimska cesta 2. 59322-19 Z nakupom gumastega podjetnika znamke Lepo hito enonadstropno. s 3 stanovanj', elektriko :u vodovodom. i-f-pim dvorišiVm in vrtom proikim v manjšim mestu v Sloveniji. Ponudbe na. ogl. e-dd. »Jutra. •>od »Kiša 59183-30 e!«pje pr.-ovrsina nfca. .Naslov v oddel. »Jutra«. lede- opiainem 563S7-J9 Garažo za maJij?- avta v eetrtm mesta (blizu Figpvca) takoj oiHara OgW dne .23. dfvcourbra popoldne v pisarni »JttjSotoSne« d. z o. 7.. Gosposvelska 1—3. 59334-19 Trgovina !n siostilna na premetni t»Vki na de-Jfili. blizu dilavnsga rudnik;!, z dvema njivama in sadnim- "ai rfn "-preeni predaj. >Ta»!o%- pri podražili« »Jjitra: v Celju., . .. 53K2-19 Vino-vermut na.Tfin«:š: po D;n 2" ':ter oriT-o.ro^a tj ubija na. 11. R a v t i r . Staji trg št. !9 50531-1? Posestvo z sostii.no Lc mesarijo rt.-n v naj«n za daljšo dol»i. Osebno pravico za g">jti!nn da ia.stnica. Po njdb" na ogl. Ad 1 »Jutra« Za praznike 1cl cvičVi ■ i mo 12 Din v gAstiln5 »Keii Kr^-r^i. Kajfež. Ftor:'an-4. 5C429-1S BoH'nJ v st?c?n Vrasen božičn; in Fmaf.tr ski izlet. O praznik !b bve7.p?a-?on ?m-»"-arski teča; nod vod-tvom TT. drž. rr Tik-.i g. O.Klca Hotel Tri slav s 50 postel^mi pensinn S Din 45.—. Ho tel Markeš f 20 postelja -ni pens^on S Din 45.—, rTotel Ristrfca » 17 post* "smi pens:on a Din Pri 10 dnevnom biva n in P"-1 zaaoko »Najem«. Trgovino šn^e-vsko sli delikatns-tia. debro vpeljano, tudi primeren lekal n., promet tj" tofk i v r.jnbl;a-:i! m»m takoj v najem. Pc n.idbe na podružnico rJu-ts' v C-',h ■ pM. tcjftkn > 1 -VJ-OOfl gotovine«. 594o*1 proti VA^ni poti Po-Mtek v eostilni -man v Zs!as oddelek »Jutra pod »Sifonerija«. 59379 19 Velike prostore 220 m! *uh=. svetle, električna razsvetljava, v cen trn, vbod 17 ceste in dro rišča. takoi oddam. Na s'or r oglasnem oddeiku »Jutra«. 50tlS4-!0 Trgovino s papirjem in sraianteriiu. v "zelo lepem m.trvšrm me stn blizu Maribora edina slovoiiska te stroke v ka te rs ena o-seha nrnv 'i' '*>-<' ■vbstoii prodam takoj rad' imžinskih razmer pod ze 1-. njodnimi occoii Po nn^be na podružnico Jutra v. Mariboru -pod šifro »Tr gavini jO* Izre^m točka! Oddam dolgoletno upe-llano trsovino z tneSa-nim blagom na naipro-metnelši to*ki v mestu Jesenice. Ponudbe na podružnico »Jutm« ra Jesenicah pod tifro »Merkur«.' i9'itG-19 Javna zahvala. Podpisani dam s tem v javnost, da sem sprejel tafcoj in y vsakem ■pogledu kulantno izp'rtčano podporo od nodnnnic sekcije.Kmeti'sJic ekšportne zadruge v Mariboru po umrli gospe Pokorn Alojziji. Zaradi tega lahko priporočam ta podporni zavod v-eakomur naj-topleje. lo" u,bli.»a, 22. decembra 193!.. ALFRED RUDA. Trinadstmpna hiša blizu glav noga kolodvora v LjuMjani, nr og!u Miklošičeve coste (13) i". P' a-žakove n'icc, z lupim; po-slovn.im: prostori je na. prodaj. P-.nudbe do -"8. t. m. na Mnstao hranilnico ljubljansko. 59463-20 7em!?15če veliko 9000 kvad. met. in hišo v Mostah. Zaloška c.. primerno za rszfle obrti, po ugodni ceni pr-o-Iaint. — Fra.nja Rnoj -— Ljubljana. Prešernova ol. 30. 59506-20 Hi«o ■enodružinsko kupim proti mesečnemu odplsč"v.an;u v Ljubljani ali bližini železnice. Ponudbe na ' odd.. 5.I u tra« pod plačilo«. »Sigurno Hi?o 6-stan-s-rarjsk o novo, l"po vogalno 7. 220 D'tt m. soč-M'-aa. donosa rafi druž-i-n-Skfb-' razmer prrdsrtn. Viktor parmoiva. .t^i-ifa V. 7, Maribor. ... . ?9175-20 pevnsi- ^L-n Knoci poseslev! V Miulboru ' v naMeirSem delu nies>a na p-odaj po-fe^tvo g prccečjivo 10 z^mlie, s^n !>"-*";' n in gospodarsko poslop:e, kaikor tudi iiia:Jrra industrija, skoro za p.r.'r»v?f-no ceno prave vrednosti. Gotovina .ca pctrcTma, 'p!a?'a se lahko s hranilnimi vlo-srami. P*smen-^ na ogl. <*H. *.f-utra« ,pcd Sif-o-»Polovičrta cena«. 591S3-?'' Umetni ml?n in žaga, 3 bije -ter 10 oralov poisestva |»ni'';i c.cni naprodai ali v na.*eni. . — Plačilni pc-go'i sa ngodni. Kveotuelno -zamen ia za drugo !>cs«.tn-o. Pomnilne 11. podrir^ico- »Jnt-a^r v Mariboru ped »Dc^v-r r»ro-ro ot«. «>->74-20 H'?o dvostan.ovTan.isko. z vrt^m. oovot5ra.'cuo u^;dno prodam V Mariboru. P.!ač':'iro tvudi s hran-il.-.imi kn!" ca mi. Naslov v »Jutra«. opl. odd. 59470-20 Higo aH vilo več V). ku|>iTn v T.'uVi 'ani. ■Ponudibn % nara-noni-m po-r«i=c.ui na r.a«'ov poštni predal St. 1. 'ca. 5W>S-20 prihranite zaradi njegove trpežuosti 7amen!^rfe denar (hranilne vl.-.ge 1i1o.rwo ta rirvor.rst.no trgovsko 1.15». c-edaja Za gor C — Višrrs gora. 594t>5-20 PocPStvo krasno. i»l>eto'eče ii 3 r«ra-'ov zgrnile, zidane hiže, l (jospodarskin* posloolem. eiti-ni cesti — prodam. Sv. Miklavž št. 0'. Mari bor. 50449-20 cnoilruiinsko -n novotida-no. z vel i V m vrtom čredam. Za d os tu :e h-anilna l.nM-trc^, KrtK-M.1 Mrhnol. Studenci pri Mariboru. Pote reka ce=ta 71. Po.CO-«'VO 13 jo bi »v veliko. n'k, vkior-.T-d gord. tri stavbe, inventa.-. t« 9 v •1»redu ter v enem kamodu. na kra.-ni t »tri. v!->osta:e i-i drž. e.u^e nar orAda' vsled 1 nakupa dru- ja«., yw>Jietia pose^iTvo je urim Ti'o 7.1 vat"1 tra ka te*l d0"."!!** -i'' n - a —r* . 'o/.it!, VK>s"br,o Pa za Dn-'«»»pe narave. . Pocenila i a;" \nfon Pem:5. trgov.-.1 Bistrici. O o Dijakinjo sprejmem na hrano in sta Bivanje po nizki ceni v sredini mesta. Nem-ska in francoska kenverzaoija. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1 ali 2 dijaka (Irrji) sprejmem na stanovanje i vso oskrbo. Pomoč pri učenju, ntaitSka konver-zaetja, stalno nadzorstvo. — Pojas-vla Tav-iarjera 6. »Posredovalec«. 5961'4-22 Dijakinjo spreimrin v \>o o»Kri.o '.n dohjro varstvo. Naslov v osiasaem oddelku j Jutra-5962S 22 Stavbisča suna. na i.raai. i«l m .rs'a cesti,. pri- in vsako _ na prodaj. Ona 20 I>s«i 7.3 k \ :vd. me- »oincua-, •'ogf. 3 minute' Ptuja, ob glavni p.uvna za vile obrt IS in ter. — poiasniia: 7ygornji Drog 13 pri Ptuju 593S3-20 Gostilno v bližini Rugašk.-z domačim in izletniškim prem toni. l.-.riži.-o.o to^o-vinskih cef.t. P'l;ri)li v enonadst1. opni hišr. trafika. žel. p o,-taja, IS.era-lov to jrtiega zem";"' y. sadon-isni!:. z vs^tn* cbil-niir. živim in mrtviiii inventarjem. prej za 450.0t>0 Dia. seda i le za «20.000 Din oddam. Izbor no ki »i-srura-. naložen deji-ai! — Krai:evi vrelci. Ko-strivnica-Podplat. 58780-'ž0 Za^a pivrvo ianniAnik, elektrar-za 3"JV> svetVk. Vcdna sila- v večjem "trgu dr.av-, sk" doline in veliko . p.j-s!op;e s stanon-anlsko hišo v ^Azdne.m kr.a'u dravske doline, v bliVCnl Dravo in Maribora za polovico vrednostne cene na 1 r.-do,;. Donaci. Ai^k^i n-drova 15, Maribor. ' 5Mt.%4-*«> Hišo 1 enim ali vefiuii trgov - k i m i lokali, par stanova nji, v centiu Ljubljane, kupim v ceni ao ŠtKUKiO Din. Polovico kupnin? plačam v gotovini, ostalo hranilne knjižic". Ponudbr na oglasni o.id"iek »Ju »Polovica 59103-20 tia« jvod iifro kapnint«. Stavbne parcele pod Rožnikom ugedno r.a prodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 59150-20 Hišo v Ljubljani. Mariboru a'! Colj-.i k 11 ,1 i in v ceni dc 700.000 Din Ponudb« p-d šifro »Nova bišj. na ogl. idde-lok »Jutra«. 59:152-20 Nova hiša dv-ostenovamjska. po dve sobi in nad i 001 m s vrta takoj pro«?».m za !20.Ct:0 Din. Ponudbe na oglasni ■vldclck »Jutra« P"d šifro »Ljubljanska ;>ejiferi'a«. 59635-20 Stanovanje Stanovanje dvosobno, izredno !e,po, 4 minuto od tramvaja v tldniatu jreo^iti oddam « februarjem. Zelojnik, Prc-dovičeva 11, I. nad. 59.312-21 Klšo novo, na p-riferiji, e 4 sran->-n.'i;,i ugodno prod.a-m Na^V.v v cglasncm rdd»l-kn »Jutra«-. .-, 53549-20 Enodružinsko h«?o v Liubl:«rii ali r bližini ž"ioznico kimiin p-».«tj nie-«.ron*ni"i odi-.la "ca an'u. — p-imtdbe na o«'aš. »Jit*-a« ped šifro »Si-jiireo plačilo«. - 59044-20 prostor cca SO.ftOO m*, na soln^nmi. id-al.nom kra.;u v ■ ri ■ -.instrv'. mostu na G- tcii ;ikem prodam. — m, -r.idrv.no ponudba pod šifro >R':'n*. oddelek '.Infra« ped šifro »R"? uffodno«. 59577-20 Ni's'o oh Savi blizu čnnu^ko^a mosta — prjh';->no 2000 m - poceni nrMam. Se za pesek se i7P:a.*at pAinidbe ra o^l. oAlel^k »Jutra« ped šifre »J\> enajst Din«. 59574-20 Krnelo TKVC^+VO url L'nhliani. pa;1:'.bš» i* 1i'ižina Save od Tacna. 7?1oga v izmeri 10—2" oralov kupim v ceni do •p.n.noo Din. renndb" na ■>2r!isn: oddelek »Jutri|« ood »Kmečko po?e«'vo». 59102-20 K>mim hi^o z 2 nli več stanovanii. ev 7 vrtom, v T,iuM'ani al* ni-lili?;; per;feri:j PAnrdb^ he na o?la«ni odd»'ck •Jutr-« ood Šifro »rio Din r,oft.ooo,—«. 59104-2° Gozdne narcele i ler.ira mzsri^dom -— tik T.!abtiane 11 rodno napreds: Naslov v oglasnem »Jutra*. 59151-20 9j»viwft n^rfelo ori kolodvoru v TCamnitn t Tn PormiPlA n.n AaI na .1 «.1 a V »,Tufra. pod ®ifAO »Le^i lrgt 19«. 39U4U20 Kupim vilo 'h'šoJ eno- aii dvoiiru/in sko z nekaj vrta. — Dej kupnine piaeam takoj, a n-stalo v obrokih Cenjene ponudbe na oglas, oddelok v Jutra' pod mačko »Vila hiša 1932«. 59410-20 Novo hišico prodam -za 12.000 Diu v Biestni jami aii dara za več časa v najem za tneseino 250 Din. Poizve se prt Hribarju, mestna jama št. 25. 5357G-20 Mt(ll' Realitetna pisarna družba z o. 1. LJubljana, Miklošičeva c. 4 proda: HISO. novozidano, enonadstropno, 4 sobe. kuhinja, kopalnica, veli* ' rt, Bežigrad Din 230.000.—. VILO, novozidano, pod-kleteuo, dve dvosobni stanovanji, prttlkllne, 550 m- vrta, blizu Tabora, Din 235.000.—. HISO. visokopritlično. enodružinsko. 4 velike sobe, kuhinja, priti-kline, ograjen, obde-dan vrt, Kolezija, Dm 150.000.—. HIŠO, novozidano. tri dvosobna stanovanja veranda. 800 ms vrta. Zg. šiška. Din 160.000. HIŠO. visokopritlično, novozidano. dve eno-sobni stanovanji, pri-tikline. 450 mJ vrta. blizu Domžal, 35.000,— D!n. HT^O novozidano, 2 sobi, kuhinja, pri Škofljici. Din 35.000.—. PARCELO. 1060 m«, Ko-lczHa. a Din 38.— za 1 m-. PARCELO 1200 m5, Be- žtcrrad, a Din 85.—. Parcelo 1150 m*. Mlrje, a Din 110.—. Pol?sc tega večje število hiš. vil, trgovskih, gostilniških oblektov. kmečka jjosestva itd. v rajnih krajih, v natveč-1i izberi, po najugodnejših ccnah. E9556-20 Bukova šuma 'primal 20 hektarjev — ''SC^O ma blizu železnice z dobrim odvozom ob notoku nu'no na prodaj. Jos. B-andecker. I-tanja-luka, Danlčiieva 17. 59618-20 Stanovanje obstoječe z velike sobe in kuhinje v bližiffli glavnina kolodvora 'kraj Duna:-ske ccs.te) cidain s a.;; 15 januarjem. Naslov v ozi. odd. »Jutra«. 59598-21 Stanovanje cno«obiio z vsemi prit'k'i-oarri odda.m. Torka.r Zg. Šiška, pri oovj 60'i. 59500-21 Stanovanje sobe, kuhinje, pritiklin. elektrike, vodovoda. solr-> na šuaa, oddaje v ftoSi-cah 130. Dniii.i-ka cofta. 59.V1G-21 2 stanovanji 3 in 4 »ob. z vsemi pritiklinami takoj oddam v Gledališki ulici. Naslov v oglasr.CJU oddelku *.Tu''a» 595S1-2: Pozor! Pozor! Redka prilika! Prodam ali ^amenl^m trgovsko hišo na Dolenjskem v lepem ^morod nem kraju. Poslopje je tik banovinske -.»»v far-1» cerkve. Sob?, občine in drugih uradov. CUet aH iz trgovskega ioka'a z ooremo sklad1«*!*!!!, dveh kuhini 8 štedilnik>*taa ln 5 stanov, sob. Poleg h'S® se nahala nov betonski vo l.ilak. drvarnlst. zele ntaani vrt in ter letia stavbna pare • a. V Istem noslop^u 82 na'na'a 'ud! drt. po^ta TI Fo-slcpje je prinravno tr?.-; '2 < eostllno. o -«et nik ari to itd. — Osna je nin 90.000.—. Potreben kapital 45 000 r);n. drugo p i dogovoru. HiS.i Je r.a-prodai iz proste roke. ker se lastnik nahaj.i stalno v inozemstvu. i-HSo se "udi zamenla r rtrtgo v ali izven bližine L1ub-l'ane. ki se po vrednosti doplača. Naslov v oglas, oddelku vJutra« 59640 20 Hl*o z vrtom al' parcelo proda Pet^r Grilc, Klacc 13 - Kranj. 69001-20 Stanovanje pa.rketira ne sobe. kuhinje iu pritiklin. oo-iam s 1. jan. 1932. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50(i91-2: Štirisob. stanovanje s prvtiiljnaini oddam s 1. i^nua-rjem aii f^-bruariom ia:!2. Ponu-d-bo na oglasni oddelek f.Iuti-a« pod šitro i V centru«. 59561' Krasno stanovanje 2 solnčnih sob, 1 razg e-dom na vrt in Cojzovo cesto, oddam le eni di«tin?. osnbi. Na-'Av v oglsfnem oddelku »Jutra«. 59572-i'l Stanovanje dn-eh lepih sob in pritiklin oddam takoj stranki brez r.trok. 5 č'sto mobilijo. — Mirje, Verstovšk>va ul. 9. __59591-21 Stanovanie 2 sob,* kojolnice in kuhinje cd dam z januarjr-11). — Naslov po-ve. o^l. oddelak »JuUa«. 595S3-21 Sobo solnčno,' s posebnim vhodom, opremljeno a.ii prazna oddr.in ^os^jodičpi v novi vili p.:i Tivrli. — Naiiov v oglas, cddciko »Jutra«. " 59007-2:1 Sobo s hrano oddam tako; 2 osebama. — Restavracija »Soča«. ?r-Petra ceala 3. 59192-C3 Lepo sobo z vso e.-i. 59555-21 Stanovanie dvo-, oziroma tri-^oimo odda Tri buč, Glince, Tržaška ccsta 6. Stanovanie ?tiri?obu(>, komfortno odda bi februsr Tribuč, Glince, Tr/.aška cesti 6. 50558-21 Stanovanje 2 sob in kuhinie. z elok-triko ter vodovodom oddam takoi v pp. • Si^ki. tibertova ulica štov. 30/1. 59404-2.1 Stanovanie z eno sobo oddam za januar. Koroščeva M- 595(20-31 2 stanova n »i eno in trn«ohno oddam ** 1. fel-ra.-ij_ Du.najska cesto 99. 50522-21 Stanovanie »olnčno, trnh sob. > spalnice in pritiklin o.l.lam s 1. januarjem. Naši or v ogl. odd. »Jntra«. 50514-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje ^n pritiklin oddam s .l. januarje-m. — Nasiov v ogia-Siivm ejddelku »Jutra.«. 8959-3-21 Dvosob. stanovanje prvovrstno, kopalnica, oddam V novi vili Tržaška cesta nasprott mitnice za hišo dr. Kanca. 59580-21 2 solidna gospoda smroimem na stanovanje ni cesti 54/U-2S »»554.2:5 Sobo v sredin? moddam 2 jjospodj'čna.m.1. Na«lnv v oranem oddelku »Jutra«. 35433-23 Sostanovalca snrnjmom. Naslov v oilss. Addelk!) t Jutra«. 59372-:3 V S t. V';du ali Vižmarjih iščnjri opremljeno sebe v h'ši. kjer bi imel tudi pr.»-»ior za niiranjevanie 1110-t-ocik'3. Ponudbe aa cglas. oddelek »Ju'-a« p.»i itifno vPri'*sa» lega«. 59i'15-23'a 2 gospoda ali gdč. sprejmem v lepo opteoilje-c» sobo s posebnim vhodom. 7. dobro domačo bratu. Našle- v .»ela«. nd-•jelkti »Jutra«. 59200-23 Ooremiieno soho oddam solidnemu gospodu s 1. Januarjem. Po-SAben vhod. Elektrika. F rt. d škofijo 20 III. 59612-23 Sobo cd lam 3 gospodam sli dijakom po 125 Din m "f > -- pa željo s hrano ir. pe-r'!otn. — Fine. Florijan^a ulica 10, dvoriŽče. ,y.t;: !-i3 Dve sobi prazno in op/rutijcno. poceni oddam. Mivka 23. 39607-i3 Sostanovalca sprejmem v lastno 'ep* s'-ho z vhodom it sto- -n"ic. Naslov v eg'a družino. Ad^lnim tal-o! ali oo»neie. - VpraSnri in poglndaM v Muruovl ulici 4. 59303-21 Stanovan?e I—2 sobe, tublnje in vseh pritiklin oddam. — Rožna dol. c. VI, 41. _ 59613-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritkilan. oddam v Nov.-m Vodmati za 350 D"n, v StoSioah pn za 200 Din mesečno. — Naslov v oglasnem odj.-iku »Jutra«. K«26.21- Stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam s 1. februarjem v Zg. šiski, Vodnikova 144, pritličje. Vodovod, elektrika, pralnica in kos vrta. 59(vSO-21 Stanovanje obstoječe ia 3 sob, ko-, palnice in pritiklin v vili na Opekarski ccsti, oddaja s 1. februarjem 1932. Poizve sa v stavbni pisarni Smielovrski. Rimska. c. 2. 59621-21 Stanovanja Stanovanje 3—3 sob in pritiklin, v sredini mesta, ali v neposredni okolici centra išče 2a februar ali preje, rodno plačujoča sua-nka. IVn-jdlje iia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in stalna stranka.. 59371-21/a 2—3 sobe s predsobo brez knhir.je cddam s 1. ja-nuarj-m aH 1. februarjem. ozir. t. mircem v Gledali.5ki niiei St. VI — Vrlič. Pripra-vno za pi?ar-no, zdravnika ali kaj slič-nega. Scpariran vhod, po-rečicj čt.cvec za električna luč, telefon in zvaiio.-. — Pojasnita daje tud' »Kor-rouglis«, telefon 3-3-04. .r ... Sobo lepo, S p>sobai.m vhodom tikoj oddam s hrano aii brez. Emonska ce*ta 10. 59491-23 Sobo v ceiUjjj. oddam 2 ali 3 mirnim osebam. — Vsa oskrba. Naslov v ogl. odd. ?Jutra«. 59524-23 Leno sobo s brano oddam takoj s H 7'ozoeje 2 »""'dnlnia m-'-basna na CankarjevcTn brežju št. 7.'II. levo. 59300-23 TUjJ-i Udobno stanovanje žtJj trideset,! ets-a držav1'' uraflrik pri neodvisni .3*nji Ponudbe na oglas. odde«i k ».I-itra« iv>d šifro »n.>m«. 59266-23 a. Dvosob. stanovanje s pritiklinami. v Ljubljani išč.e z majem rodbina treh odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno««. 59323-21/a Novoporočenca iščeta stanovanie s«be, kuhi n:o in pritiklin »a takoj v biižiui Taibora al.i glavnega kolodvora. — £'>►-nudbe na Aj]a-ni oddehk »Jutra« pod značko if>ii. uslužbenec«. .".9541-31/a Trisob. stanovanie komfortno, v -centru me;ta iščeta, novof^oročenea s 1. februarjem. Naslov pove-oglasni oddelek »Jutra«. " 59608-21/a V Celju (v me«tal 55če malcšlevil n« uradniška dnižina dvo sobno, po možnosti parke ti ran o in suho stanovanje s pritiklinami. vodovodom in oieklruc., Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pf-d zna/čko »Tečen plač nik«. 596 tS-21'a Sobico opremljeno, z električno razsvetljav© s 1. ja.iiua.r-jem oddam. Lnopnld Su-šteršjč, Dunajska'4.1- 59515-23 Sobo s hrano ali brez oddam takoj V Vevčah $t. 91 — pošta. D. M. v rUja. 59375-20 Opremljeno sobico ■oddam s 1. ja-nnariero • v bližin; gla-nega kolcl-ora — Maistrova 34. 59357-23 Prazno sobo maihno, s separatnim vbodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 59530-28 Zračno sobo » vso psjfrto iščeta ves dan odsotna novoporočenca v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe ped šifro r>Mirna« na oglas, odd. s Jutra vfiii trgu 7. čdmžnici »Juba« v Mariboru -L, jbop::i p(nl »Ke'cn« na o-crl. • odd-elek »Jutra'. 5941 l-2t Gospoda ki sva se 1*- dec. skupaj Deljs.la od PrageTskoga do Grobelsioea, prosim »«» naslov. 59510-24 Brat PIS&m — De-bjčite naslov za pismo. Seotra- 59-»Ž-24 Pridi, Joško it Te pritujem. 5'/567-24 Srčna harmonija Gospodična, blagovolite obnoviti ponudbo pod »Izmena« rta oglasni oddelek »Jutra«. 5S627-24 Sumasie cevi , in oftaJe tehnične prednicto v vseh vtstah in dimenzijah izdeluje na najpopolnejši tehnični način ter ' jamči za kakovost, izdelavo in trpežnost. Konkurenca glede kakovosti in cene izključena. Prva jngfoslovenska tovarna gume »REKORD«, Josipa. G. Culjkoviča, lieskovac. 15694 Javna zahvala. Podpisani se s tem zahvaljujem Podporni eekciji »Kmetijske ekšportne zadruge r. z z o. z. v Mariboru« za takojšnjo, kakor tudi najkulantnejšo likvidacijo glede sprejete podpore po smrti g. Jesenovec Polone iz Ljubljane V lastnem interesu priporočam to socijaino institucijo vsakomur .rajtopleje. • Ljubljana, dne 22. decembra 1931. RUDA ALFRED. Inteligentna gdč. ■fara £4 let. išče blago dašo, najraje dri. n-radni ka, ki bi ji bil v življenju najbližji tovariS. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod Eifro »Živšaa samo za Te«. 50349-2-1 Gospod in 5eli poznanstvo mlade dame. Pornide na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strani princ«. 59367-34 Jedan gospodln traži poznanstvo lope damr Pot ude na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nepoznati prijatelj c. 59363-24 Oospodin želi da up->zna ugodnn i vesela iamu Pontjde na ©glas. oddelek »Jutra« pod »Priča o ljubavi«. 59369-24 Znanje želim z gospoddčno aH mla do ločeako ne po lastni krivdi, ki bi mi še obudila vero v bodočnost. Neano Dimne dopis« na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Konto X.« 59307-2J Simbol Oglasila sem se danes prvič. Domnevam, da si — vesele praznike, blagoslovljeno novo leto. mislih vedno pri Tebi. 59620-24 »Črnooka 20« in »Veni« dvignite takoj pismo. 59509-24 Ingelen zvočnik prodam. Puharjeva 16 pri Hišniku. 59624-9 Pozor! Poze! Ločenke-udovice d'j 33 let. katere imsjo veselje ostati v Argentini z gospodom »0 uj k1 Di mu pomagala z nekaj ti-seaKi, n^.i pošljejo pomidbt ce D.t gcie s sliko tif o*l oddelek »Jutra« pod »Tajno Srečna Argentina«. Skupno življenje tam ni Izključeno Potovanje spomladi skupno. 59639-24 Ženitve Vdovec Čevljar s trgovino v predmestju, srednjih let. z ma lo družino trezen. miren, dobrega srca. brez poseb nega premoženja, v dveh letih dobim izplačano m jamčenj vsoto do 250.Wi IXn. želi spoznanja z go soodično aH vdovo enake pa značaja, staro 33 do «5 let i.n z nekaj premo ženja. Le resne po-nudbe. če mogoče « sliko. ki se vrne. na osi. odd. »Jut.ra« »od »V bodoče lepšf« 50190-2:-. Drž. upokojenec samski, 401etnik, trgovsko naobražen, z 30»l.f>00 Din v gotovini. želi inanja z inteligentno gospodično ali vdovo V starosti od 30 do 36 let, neoporečne preteklosti. s premoženjem. trgi v n j al! hiš-o dobrega srca in značaja varčno gospodinjo, v svrho ta kojšnje ženitve. — Sajno rtsne [w>nudbe s priiože sliko, katera se di skretoo vrne '»od šifro »Novo leto 32« fanonimno brez pomena) na podruž. »Jutra« v Mariboru. 59337-25 Katera trgovsko naobražena gospodična. tudi šivilja, e neka prihranki, stara od 2-i do 29 let. bi hotela h;ti življenjska družica inteligentnemu gospodu, mirnega in plemenitega snačaja. ki hrepeni po la-ss.nem domu. naj (pošlje res<-n dopis na podružnico Tn tra - v Mariboru pod »Dom in sreča«. 53336-25 Drž. činovnik Sa dobrom plačoin. viasti trm stanom i imet kom. krščanin. 35 godina star traži poznanstvo u svrhu ženidbe. Kako su mi ma terijalne prilike dobre, nije nri do miraza. uslovi su: dobra domačic-a. mila iskrena supniga Ozbiiine ponude sa potpunom adre som pod »Sigurna buduč-Bosi na oglasni odd. »Jutra«. 59254-25 Udovica SS godina stara, nezavis-ra. iz dobre obitelji. kr Sčan-ka. vzvrstna domači ea, sa znatnim [mrazom i lijepam oprenuom žela da se ndaje. Ne tTašim bisasTvo. Tiego karakter no«. vrijednog supnica. koji ie m-oju osob-j c-ije t»i-4: s ne samo moj mi r.iz. Pr.r.nd" sa adresom pod »Uzajaimna sironatija 426« aa oglasni eddelek »J-u'r3«. 59255-25 Samec b;-"ni nosestnik z zelo lepim obratom, želi v svtik' ženi-tv? tem potom spoznati gospodično ali mlajšo vdo vo. Cenjen? dopise z natančnim naslovom in sliko ra oglasni o.lMrk Jutra v Ljubljani pod šifro »Dom na štajerskem«. Diskrecija Jastr.u. 50312-25 Mladenič želi dopisovati s premožno gospodično v svrho ženit ve in v pomoč ustanovitve p>d;et;a. — Le resne po imdb*> s s!:ko na oglasni oddelok »Jutra« prd šifrn »SLog^«. 5956S-25 Mlad posestnik premožen, tik L.\.Miane. želi spoznati s°bi primer no deklico v svrho ženit v>>. — Cenj ene ponudbe f s"ko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvestobi« 5L<5()6-25 Gospod 40 let star. izobražen, plemenitega značaja, soliden z večjim kapitalom ln dobičkanosnim poklicem, želi spoznati v svrho priženitve gospodično ali vdovo sebi primerne starosti. Dopise prosi s sliko pod značko »ženitev 1932« na podružnico »Jutra« Maribor, Tajnost zajamčena. 59644-25 Mlad obrtnSc želi v svrho ženitve zna nja z gospodično, ki ima nekoliko premoženja. Po □ udbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen zakon 1932«. 59633-25 Mlad vdovec želi znanja z gospodično ali mlajšo vdovo z lastnim domom ali premože njem, v svrho ženitve. — Dopise pod »Trgovec« ca podružnico »Jutra« v Ma rt boru. 59643-25 Obrt Foto-amaterji! Vsak. kdor kupi pri men 10 filmov in iste pri men-pusti izdalati. dobi enaj s tega zastonj s kopijam-vred Vsa izdelava t fi>' moin vred st3ne 27 Din pri Foto Turist: L o j z ► 3 m o c. Šelenburgova ul št. 6/L 355-30 Nutria-Bobre rodovitnih staršev, pri eni ■ikotitvi 9 mladičev, v lepi temni kožuhovini. po zelo ugodnih conah proda Valerija Cvenkel, Sv. pe-■pr v Sav. dolini. 58592-27 Glasbila Gramofon ki sprejme na vsak tok, štiricevni, Hartley radio in zvočnik poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 59502-26 Ovratne rute vezene, noviteta. 55 Din. fini robčki in razna druga darila pri Matek & MlkeS. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 59146-30 Nov pianino s krasnim glasom poceni naprodaj Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 59420-26 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BO >endorfer, Steinway, Forster Petrof, H61zl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno te sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK A!eksand:ova c. 7 (vogal Beethovnove ulice). Najcenejša izposojevalnica! Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje in na najmanjše obroke, z ga rancijo. Najcenejša izpo«o jeva!niča! Warbinek. Ljub jana. Gregorčičeva ul. 5. 59086-26 Jazz boben 8ehlagwerk) še nov. zelo lgodno in poceni prodam. Na ogled pri Iv. Pesek v Sp. Račah pri Mariboru. 58762-26 Gram. harmoniko in »Singende Sage« poceni prodam. Ponudbe pod »Glasbila« na ogl oddel. »Jutra«. 59578-26 Klavirje in planine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«. Sv. Petra c. 40. Najceneje lzposojuje, popravlja ln uglašuje. 57163-26 Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Joško 6 m n c, VVolfova 12 in Specialna fofco-trgovina A. Smuč, Marijin trg št. 8 vogal R"olfove ulice št. 1. 304-30 Posteljne mreže Izdeluje najceneje Alojz Andlovic, Komenskega ul. 34 (nasproti šole na Ledini.) Sprejemajo se vsa popravila. 59590-30 Razne stroje rabljene in orodje za obrt in industrijo kupim Na taticen opis s ceno na ogl odd. »Jutra« pod »1875«. 59.V..1-29 Pisalni stroj proda Tehna. Ljubljana — Mestni trg 25, I. nad. 59496-29 Pletilne stroje plošnate 10/80 žakartne 10/80 in krožne proda Tehna, Ljubljana. Mestni trg 25, I. nad. 59497-29 Dlnamo (vzbudilko) 15 Amp. 150 V. ali 10 Amip 220 V kupi N o v o b o r. Ljubljana. Kralja Petra trs št. 2/1. 50345-29 Transmlsijo 3 m dolgo, 75 mm premera ter 4 jermeniee (železne ali lesene) premera 150 mm. svedrine 65 mm. kupi Orna Kaolin, Ljubljana — poštni predal. 58772-29 Stroji! Zaradi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne in brezhibne, po najnižji ceni — in sicer-8-40 po 650 Din. 8-50 po 1:300 Din, 8-60 po 1500 Din Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo oorabo tako za izdelovanje nogavic kakor vseb druiib pletenih predmetov. Pišite na na slov: Kati Vajt. Celje. 305-29 Elektromotoiii 300 voltni, istosmerni tok. 1 komad 0.7 kw 1470 ob ratov na mkiuto, z zaga nj3čem s 50 % brzinskim reguliranjem in s stikalom 1 komad 0.55 kw 1500 ob ratov z zaganjačem kakor zgoraj in s stikalom. 1 komad 0.5 Ks 2000 obra tov z zaganjačem poceni naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 50528-29 Motor za žaganje drv z vozom in en motor 8 Ks proda Fran Kristan. Dunajska c 54. 59046-29 Kdo mi posodi šivalni stroj za dva meseca, proti pla čiln. — Dopise na oglasni ■ddel-ck »Jutra« pod šifro »Stroj«. 59605-29 I Informacij Razglas Avtoprorrietna družba »Bistra« javlja, da bo za dan S. decembra t. 1. ustavila promet na vseh progah, naslednje dneve bo volila aopet z rednim voznim redom. — B. Rojak. 594,16-31 Deteljo in seno sladko. nrešano, prodam več vagonov Josip Marinko, Loč-e prt Poljčanah. 5913!-33 Pisalni stroj izredno ugodno prodam. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59351-29 Kislo zelje noro, prvovrstno rezano, n cele glavice za sarmo, v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni. po naro Šilu dobavlja Gustav Er klavec, Kodeljevo št. 10. Ljubi iana. Telefon št. 25-91 294-33 Zdravstvo Brezplačno popularna znanstvena razprava: Kako se povrne in naprej »hrani zdravje, moč in delovna sposobnost. Pi sati na Jugomosse Beograd pošt. pret. 409 pod »Razprava«. 59252-40 Pljučno bolnim ni obupavati! Dobijo se za nekaj dinarjev domača zdravila zb samopripravljanje. Pišite takoj po natančnejša pojasnila s priloženimi znam kam: za odgovor ra K Rajhelt, Zagreb. Opat.vvi na 13. 58958-40 Brezplačno popularna znanstvena razprava- Kako se oovrne in nadalje ohrani zdravje, moč in delavna sposobnost Pisati na naslov Jugo mosse. Beograd pošt. fab 409 — pod »Ras{)rava«. 58905-40 Dragocenosti vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3 77 Jabolka po najnižja ceni razpošilja Peter Setina. Radeče. 231-7 Zaloga boštanjskih jabolk se nahaja na TnrjaSkejn trgu št. 4. Na razpolago vse zimske vrste. Naročila in pojasnila v trafiki istotam. 53330-34 Filatelija Filatelija menjam žige ali znamko celega sveta za lepo čitljive poštne ž-ige na prvih slovenskih znamkah (Ket-tensprenger), tudi na od-rezkih razelednic in dopisnicah. V postov pridejo poštni uradi v Sloveniji, Štajerski, Prekniurju in na Koroškem (zasedba) v letu 1918. 1919 in 1920. Morebitno ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zamenjava ali plačilo«. 592U3-39 Boreck album platnice dobro ohranjene, ter manjšo zbirko predvojnih evropskih znamk kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Album«. 59281-39 Razno Dobro obrit, dobro razpoložen! Za 10 Din se lahko obri-jete 40 krat. Poskusite, pa bo3te videli, da to ni trik. »Tempo«. Salcndrova ul. 6. 50427-37 Telefon 2059 |M|P re m o suha drva l gafcntk Bohoričev« fe g Javna dražba Prodajalo se bo na Jav- ] ni dražbi v Javnih skladiščih, LJubljana, Dunajska cesta št. 33 dne | 28. t. m. ob 15. ari raz-n» stare rabljene pohištvene predmete, dne 29. t. m. ob 15. uri paket nogavic ter pločevinaste plošče. £9530-32 Dražba 30. decembra 1951 ob 10. uri pri sodišču soba 20 | nove eaonadstropne blše v Rožni dolini VUI/6. — Hiša je vogalna, z gostil niško obrtjo, velikim vr tom. Upe!jan je vodovod, elektrika. Vknjiženi upni k; no zahtevajo takojšnje ga plačila. 50602-32 RUMBA BOMBE NA MONTE | CARLO in druge plošče iz najnovejših filmov si lahko izposodite za malo odškodnino pri DIREKTNO IZ TVCRNICEr izredno poceni n.pr. Violina od Din 6& Mandoline • 129 Gliare • • 169 Bočne harmonike 69 KR0MATIČNE HARMONIKE, HAVA3SKE GITARE LT.0 Zahtevajte brezplačniIvornSkl 1 CENIK: | NEINEUHEROLD MARIBOR it. 101 Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuje Rafinerija dragih kovin. LJubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste ori gostilni Možlna <0 Samo en pisalni stroj ss vas a ta je zadovolji, CONTINE^STAI. Samoprodaja: LJUBLJANA, Prešernova 44, MARIBOR, Vetrinjska 30, ZAGREB, Ilica 28. IVAN LEGAT šlage: Aleksandrova cesta 5 I Harmonike izdeluje nove tn »prejema vse glasbene Instrumente opravilo Jane. Ljubljana ohoričev« 9 185 26 I Ne pozabite pravočasno nabaviti svoje potrebe gumastih cevi in ostalih tehničnih gumastih predmetov pri Prvi jugoslovenski TOVARNI GUME »REKORD", Leskovac Zajamčeno prvovrstna kakovost. Cena izključuje vsako konkurenco. kt. Prijatelj perila. WO M1M Edina slovenska tedenska revij; »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din. 51N.V IPEIRJ > * h ij-s t VZ^: •m ■ VŽv^ « m m si« [ y&< • J&5 'i izM >?M > 9Žš ihi-fi vm \yy-< m > /aH j m V ,— k / V-.'-" * V'M ii ► m Vi^ 15804 veoQ v« osje purje tiaraoti o tn s strojem ♦ • v v cisceno dobavlja v vsatci mttozmf VAJ v/ CAKOVEC M [m 1s770 HALO! Ali še ne veš, kaj je novega? Kaj pa vendar? Vabljen si na sveže koline - izborne krvavice danes sveže, ki jih lahko zaliješ z najboljšim dalmatincem po 10 Din. Kje pa? V gostilni ,,TRNOVSKI ZVON" Krakovski nasip 14, ali pa če ti je bolj na roko, v Trnovski ulici št. 19. ji lrinrimnDaDDaaaacmaaDDDaaaaojt □ □ □ c □ □ □ □ □ n □ □ □ n □ □ Zaloga . ljutomerskih vin Ljubljana, Woifowa ul. 4 želi cenj. odjemalcem Ve&efe i'op ene p\a%ulke ln teto ireetto novo 15811 U □ n □ □ □ □ □ □ □ o □ □ D □ O a □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rn Srečne in vesele božične praznike želim vsem cenjenim gostom, prija-' teljem in znancem ter se še za na-daljni obisk najtopleje priporočam J HUC gostilničar, Glince — Tržaška c. 10 15795 l l l K r i t l$e&e£e Lopčnc p\a$nike ln Aiečtto novo Četo želi modna trgovina &os. (Deset Prešernova ulica št. 24 15812 Vabi te g. Vinko Baus, lastnik. KAM PA KAfl? Za božične praznike vsi v restavracijo ZADRUŽNI DOM na Glince, Tržaška c« 10 poleg tovarne »Pekatete«. — Električna postaja. — Milarna. Tam je vedno dosti zabave za stare in mlade. Prepričajte se! Se priporočam 15796 gostilničar TONE HUČ Vesele božične praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem LOJZE GABRŠER, krojaštvo Vevče p. Dev. Mar. v Polju. 15788 Za pofelene prigodom nastupajučih Božičnih praznika učiničete najbolji izbor i najviše obradovati svakog pušača ako mu poklonite kolekcija luksuznih cigareta ili cigara koje je Uprava državnih monopola, naro-čito za tu zgodu u velikim količinama pustila u prodaju. Kolekcije cigareta i cigara, u specijal« nim luksuzno opremljenim kutijama može-te dobiti u svakoj boljoj prodavnici duva-na, a u manjim mestima kod zakupca ve« likoprodaje duvana po ceni od Dinara 74«— za kolekciju luksuznih cigareta, Dinara 43 za putnu kolekciju cigareta, Dinara 180.—. za veliku kolekciju cigara, a Dinara 100.-— za malu kolekciju cigara. Velefett 59, 3, CC Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Ivana Bulca posestnika, gostilničarja, mesarja in dolgoletnega obč. odbornika itd. ter za poklonjeno cvetje in številne vence se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, zlasti župniku g. Neubauerju za iskrene poslovilne besede ob pokojnikovem grobu. Nadalje mirensKemu Sokolu, kakor tudi Sokolu v Mokronogu, Gasilnemu društvu iz Mirne, Mokronoga, Št. Ruperta, Sevnice in Sel, pokojnikovim lovskim tovarišem za izkazano poslednjo čast. Toplo zahvalo izrekamo deputaciji Narodne odbrane in za njen prekrasni venec. Mesarski zadrugi v Nr>vim mestu za poklonitev venca. Pevskemu zboru za žalostinke. Godbenemu društvu v Novem mestu za spremstvo in končno izrekamo globoko zahvalo vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. 15818 Mirna, dne 23. decembra 1931. žalujoči ostali. Boris Rihteršič: Božič 1916 Lani mi je prišel v roke dnevnik padlega voiaka. kopisa umazanih listov, za silo sešitih s pisano vrvico. Niliče pred menoj ga ni še bral, uih si ni vzel toliko časa. da bi prelistal te zapiske, edino, kar je za vojakom ostalo. Še nekaj drobcev prsti sem dobil med listi, prsti iz strelnih jarkov. Naj bo ta košček za njegov spomin. 23. decembra 1916. Večer je. Nebo rdi. Vasi gore. Sneg se leskeče. da slepi oči. Granate tulijo nad nami, zavijajo, kakor prestra-dani volkovi. Ves dan je bik) mirno. Oboji so nas ■pustili pri miru. Rusi in naši v zalediu. Toliko. da so nam poslali menažo. Z lojem zabeljen krop in nekaj zelja vmes. Kruh je že tri dni star. Kar motila nas je ta svečana tišina. Tuia nam ie bila. Preveč je podobna miru. Miru? Kakšen ie? Leo? Saj več ne vem. kakor v grobu se nam ie zdelo. Ali morda samo hladili tonovske cevi. Zadnji čas iih bolj malokdaj. Potem je pričelo spet udarjati. Zaživeli smo. Občutek samoohrane nas ie snet prevzel. Apatija. ki je bila orej v nas. je nevarna. Bolj kakor granate. Nebo rdi. Jutri bo božični večer. Prejme je bil Oblak pri meni. Vesel obraz sem videl. Po štirinajstih dneh je bil prvi. »Od doma so mi poslali za božič.« . je povedal v eni sapi in mi molel zaboj-č°k ood nos. »Potic in toplega perila. Tn rokavice. Pred tremi dnevi je že prišlo. Da so Drasci na etapi zadržali in pol požrli. Še perila so rni nekaj po- ' kradli, fn potica je suha, pa naj počaka še en dan, da bo za sveti večer.« Sanjari, da bi napravil drevesce za božič. Da bi bilo kakor doma. Seveda, fant je še mlad. Še puh mu ne poganja pod nosom. Sedemnajst. Otrok. Pa je vendar pogumen. Posebno minulo noč je bil junak. Bojevali smo se v jarkih. S podganami. Zaredile so se, da še v spanju nismo imeli miru t>red njimi. Fnemu so od-grizle od mraza otrplo uho. Pa še čutil ni. Štirinajst dni bolnišnice. Rekel je, da je bila krogla, in mu je doktor čestital. ker je imel srečo. Zdaj menda ne bn več podgan. Looa-tice za kopanje jarkov so vse krvave. Studijo se mi, kakor podgane s tistimi golimi repi. Ob^ak ie hotel v dnevni? štfotnije napisati. da so padle na nnlju slave... Slab dovtip. toda hol?ši nam ne pridno na misel. Predobro se nam godi. PnrvnMrio cmn nrarrn r>iq1i n5i T^I bni je bil še naoornejši. Za praznike se hrv-emo oeediti. Da bo vsaj nekaj iluzije. Zvečer Oblak je bil spet pri meni. Na vsak način hoče drevesce. Naroča že teden dni onim. ki nosijo menažo, pa Dravijo, da ie Dredaleč v gozd. Zdaj ne ve. kaj bi. Drugi se norčujejo. Premišljujejo, kaj bi obesili nanj. Zbirajo drobnjavo. Maver. mlad Dunaičan. pravi da bi privezal na vejo nekaj ročnih srranat in ih zažeal Prask^al*3 bi kakor •■iste "tale svečke, ki krešejo iskre. Ali pa bi obesil tistih pet podgan, ki so se proti jutru od nekod priklatile in smo 'ih v mraku pobili. Ena je sedela na njegovem ležišču in v obraz se mu e zaka- dila; zato je tako žolčen nanje. Toliko da ga Oblak ni ok'or'uta!. On je edini še mlad. Nam je mraz. In najstrašnejše je, kadar pozabimo, da nad nami tulijo granate. Takrat kvantamo, da ubijamo v sebi človeka. Kakor tiste podgane smo. Da ni njih. bi padii drug po drugemu. Ubijamo, da bi sebe ubili. Zadnjič mi je pravil Oblak: »Napasti smo morali. Na nož. Tudi Rusi. Treščili smo skupaj pri žicah. RM sem soredai. Fant mojih let mi ie prišel nasproti. Fo očeh sem videl da je mojih let. Z nožem na puški. In ko sva si stala nasproti, mi je padla puška iz rok. V oči mi je zastrmel moj lastni obraz. Pod drugo čeoico. Tudi njemu je moraio biti tako. Drugače bi me bil ubil. Pobegnila sva nazaj. Takrat sem spoznal, kako krvavo bedasto je vse.« Tri dni ne bi bil smel dobiti menaže. Dajali smo mu jo skrivaj od svojega. Ker je edini še mlad. Nam ie mraz. Jutri. Dravi, gre do drevesce. Ziutrai. še v temi. da se do sedmih vrne. Ce ne bodo preveč streljali. 24. decembra 1916. Še štiri tli bila. ko sem se že zbudil. Naši za nami streljajo s težkimi. Pusi odgovarjajo. Nekaj v kotu se giblje. Ob'ak vstaja. »Lezi nazaj!« Ne Dosluša me. / »Tak lezi!« »Ne morem. Ne morem. Po drevesce grem.« »Nikar ne nori! V ta pekel! Ne slišiš strojnic, ki že reglajo?« »Pusti me!« »Nikamor ne pojdeš!« 1 Zasmeial se mi ie. da me je zgrabilo. Tako se je včeraj smejal stotniku. Tu se smemo. Oficirji imajo rešpekt pred nami. Vedo, da smo vohali smodnik. Vstati hočem, pa se opotečem. Vse noge imam trde. Hodim kakor s protezami. Preden sem pri njem, je iz jarka. »Oblak! Nazaj!« Krogla se razleii na moje čeladi. Za-šumi mi v glavi in me vrže nazaj. Opomin! Ubogam. V snegu vidim belo sled. Oblak. Mudi se mu. Pred dnevom se mora vrniti. Izgine v megli. Tesno mi je. Uro nato pride poveljnik. Poročnik. Oališki Žid. »Ob pol šestih je napad. Triie morajo naprej, da razrežeio žice. »Med njimi sem. Mene ima posebno rad ta poročnik. Ovire so precej daleč. Pol ure plazenja po tleh. Oborožil nas ie s škarjami in dva metalca ognja nam je dal "s seboj. »Za vsak slučaj,« pravi in se smehlja. Ubil bi ga. Ubil. Pozabil sem na nevarnost. V kremplje me zebe. Mislim na Oblaka. Zdaj bi se moral že skoraj vrniti. Gledam, toda še zmeraj je tema.'In mraz. Še deset metrov je do ovir. Pet minut. Dolgih mmut. Krčevito stiskam v rokah škarje. Če so nastavljene mine, poidemo v nebo. Za božič. Nekaj me pretrese. Kakor zla slutnja. Čudno, kadar se je zgodilo kaj strašnega, zmeraj ta drget. Tesno mi je, 7rb:f mi 5k'ep°^fo na glas. ko bi mogel bi kričal. Kričal pod nebo. Cez ovire. Čez ovire. Č°orav ie tema, me sneg slepi. »Pst!« 7-1 a t ipz'k se plazi po tleh. Liže, lo- vi, kakor kameleonovo. Ruski žarome- ti. Psi čuvaji. Tik za ovirami smo. Stisnemo se zanje. Mimo nas polzi jezik. Ne vidi nas. Slep je. Mi tudi. Grem s pogledom za njim. Zdaj je šel na levo. na ravnino. Leze dalje, počasi. oprezujoče, lovi, išče, išče. Moj bog! Takrat sem se ga spomnil. Boga. ------ ln Oblaka. Napenjam oči. Da bi bil že v iarieu! Da bi ga jezik zgrešil! »Režimo žice!« Mehanično se sklonim. Otrple roke mrzlično delajo. Brez vida. Oči so drugie. Za jezikom. Stiskam pesti. Roka mi omahuje. Ne morem več. Ne morem. Uklet sem. Ker vidi«. Zeleno smreko, ki se vleče do snegu, ki hiti proti jarku. Hiti, drvi. Na jeziku, ki žre! Žre! Plamen pokoncu, zdrvim naprej, kar mi dajo moči. Opotekam se. Gledam nazai. Smreka se maie, hiti proti jarku. Hiti. drvi. Na jeziku je. Na jeziku, ki žre! Zrel Spotaknem se. Omahnem. Kie so to- -povi? Strojnice? Tam, tam! Slišim, ka- ; ko regljajo, kako sope debela cev. Sapo lovi. In potem, kakor bi se odprl pekel. _ Zame? Ne. na levo gre. Vidim krvavo sled za njim. In smreko, ki hiti. drvi... ZemHa se odnira. P"d nebo gre. In smreka z njo in Oblakov obraz in . sneg. Napad! Napad! Smrt. Motvo svežega cvetja UM p. ft it Ljubljana, Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela »štrukelj« Cenjenemu občinstvu to društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča aela, kakor poročne šopke, aranžmaje in nagroL_e vence hitro in solidno. 346 Gene nizke! Postrežba točna! Kupujte ie najboljše lomače v e ¥ i | znamke čevljarski strokovnjak ki je zmožen vsega ročnega in strojnega dela, z večjim kapitalom, se sprejme kot DRUŽABNIK. — Le resne ponudbe poslati do 31. t. m na naslov: Čevljarsko podjetje, Tržič, poštnoležeče. 15o°° folph strelni ina&enfef* zanesljiv in vešč, s šestletno prakso, od tega tri leta v tujini, sedaj zaposlen pri svetovni firmi v Cehoslovašlci republiki, zmožen poleg jugoslovenskih jezikov češčine, nemščine, angleščine in italijanščine, s prvovrstnimi referencami, išče odgovornega mesta v obratu ali kot konstrukter v domovini. Ponudbe pod »Samostojen« na ogl. oddelek »Jutra«. 15265 Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 15713 iR. A. STANISLAVSKIY. i ovarna TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno j © 1*111111dobiš na debel°in drobno pri Etnerik Zelinka m RUM Ljubljana-šiška, Telef. 23-18 15175-3 VELIKIH NAGRAD Založba lista „Žena in dom" razpisuje velike nagrade za*6dgovcr na vprašanje: Kaj je meni „Žena in dom". Vsaka ki odgovori, dobi nagrado. GLAVNE NAGRADE SO: za vsa večja mesta Slovenije za zavarovanju slični posel na provizijo in fiksum. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »523«. 15590 Lesene Pszor, žessinl in neveste! Brezprimerno za preprečevanje in za odpravljanje prehlajenja, nahoda, grlobola, vnetja krhlja, akutnih in kroničnih katarjev, hripe, influence, naduhe, zasoplosti Itd. Poizkusite vsaj eno škatlico pravih razkužilnih posteljne mreže, železne zložljive postelje. otomane, spalne iivane in foteije nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N tapetnih Mestni trg žt. 13. Žima, morska trava, olago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 32S tfa)no?eU »tatinska p«* teta« ft!<;*n» telo jv&k-tiina itciljiva postelj« i tapceirinim ntdtKoo — r »letita« i* vitleu bila. otel«, z* putiijuie oia; bc in nočne sluJbe. Stana Dia 398___ Eaipo!i» IjMB poitom in itletni* com po povsetiv. pastilj „Valda" da se u veri te o njihovi čudoviti učinkovitosti. Toda pazite in zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah samo v škatlicah z napisom M VALDA". ES osa Lesena »tatinska patent-a* telo • praktična ilol* !;ira . postela a tapecira-•im madracom- — Stane Dia 299—, spatjnL pcteet fotelj stane Dia 1300 Uefestuhl praklittD z* leianie»io tedanje. Stane Dia S5C__. Darilo konzorcija »ŽENE IN DOMA«. Spalnica. Je odličen izdelek tvrdke A. ZA-LOKARJA iz št. Vida pri Ljubljani. Na-_ rejena je iz afriške breze. Obstoji iz tridelne omare, psihe, dveh postelj, dveh posteljnih omaric, roizice in dveh stolčkov. Vrednost....... Din 18.000.— Brušeno ogledalo in brušena stekla je darovala tvrdka »KRISTAL« d. d., Maribor, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, Medvedova cesta št. 38. Blazini za dva stolčka je darovala tapetniška tvrdka A. SITAR, Ljubljana. Wolfova ulica št. 12. Darilo uredništva »ŽENE IN DOMA«. Tridevna avtomobilska vožnja v spremstvu urednice iz kraja, kjer stanuje obdarovalka, v Benetke in nazaj. Darilo tvrdke »ETA« d. z o. z. v Kamniku. 8 zabojčkov različnih sadnih konzerv (marmelade, kumarice, gobice, brusnice, gorčice) za osem odgovorov. Vrednost .........Din 1200,— Darilo KNJIGOVEZNICE DELNIŠKE TISKARNE d. d., Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10. 5 albumov slik naših prokra-jin za pet izbranih odgovorov. Vrednost Din 1000.—. Darilo svetovnoznane tvrdke »AGFA-PHOTO« v Berlinu, 1 Agfa Standard-kame-ra za ploščo 65'9 in film 6/9 z Agfa-Trilinear Anastigmat F:4, 5. Vrednost . Din 950.—. Darilo tvrdke »JUGOMERKATOR«, lastnik ALOJZIJ PINTAR, Ljubljana-Beograd. 1 karlsbadski jedilnik in kavni servis, obstoječ iz 47 kosov za 6 oseb. Vrednost Din 850.—. Darilo uprave s ŽENE IN DOMA«. Tri velike ^ELIDA« kasete in pet manjših »ELIDA« kaset za osem izbranih odgovorov. Darilo tvrdke B. PAUER, d. z o. z., tvor-nica keksov, vafeljnov in čajnega peciva, Ljubljana-šiška. 2 kartona finih keksov in čajnega peciva za dva odgovora. Vrednost Din 800.— Darilo tvrdke »TEA IMPORT«, d. z o. z., Ljubljana, Večna pot št. 15. 1 doza »Bud-dha«-čaja, carska mešanica. Vrednost Din 500.—. Darilo MESTNE PLINARNE v Ljubljani. Plinski štedilnik na dva plamena. Vrednost Din 495.—. Darilo tvrdke »PROJA«, d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica št. 3. Fine kavne mešanice lastnega izdelka. Vrednost Din 410.—. Darilo tvrdke J. GOREČ, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta (v palači Ljubljanske kreditne banke i. Smuči, stremena z gumasto ploščo, palice, Tonkin in maža Vrednost Din 400.—. Darilo drogerije GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. štiri »Lavendel« garniture za štiri odgovore. Darilo tvrdke A. & E. SKABERNE, Ljubljana, Stari trg. Liriolej 2X1.50 m. Vrednost Din 230.—. Darilo tvrdke STANE VIDMAR, Jugoslovenska tvornica dežnikov v Ljubljani, Pred škofijo. Damski dežnik. Vrednost Din 200.—. Darilo tvrdke s ELEKTROINDUSTRIJA« d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Frvovrsten likalnik s kompletno priključno garnituro za tok po izberi. Vrednost Din 200.—. Darilo tvrdke »FRUŠKOGORAC«, Novi Sad. Zastopstvo: A. Fintar, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 14. Steklenica penečega vina »Fru^kogorac«, sladak, Bermet, l Mirisavka. Vrednost Din 170.—. Darilo tvrdke F. ZORN, d. z o. z., Ljubljana VII, Lepodvorska ulica št. 23. Damski kovčeg (pravi Lehna Vulkan) havana barve. Vrednost Din 120.—. Darilo založbe »ŽENE IN DOMA«. 15.000 knjig »Sreča je v tebi« za 15.000 odgovorov. zgradbe hiše cenejše kot masivne hiše Padanje lesnih cen nam prav posebo potrjuje rentabilnost predalčnih zgradb pred zidanimi. Tehnične napake pri starih čisto lesenih stavbah glede nezadostne ogrevalne možnosti, se dado povsem odpraviti, ako stene obijemo s za lahke stavbe izoli^niml ploščami ki so popolnoma ognjavarne in so že nad 10 let preizkušene kot neupogibne in nezlomljive. DRŽI TOPLOTO. 10 cm debel zid iz heraklita je v toplotno-tehničnem oziru enak 100 cm zidu iz opeke. PRIHRANEK PRJ KURILNIH NAPRAVAH spričo 10 krat večje toplotne zaščite, kot pri enako močnem opečnem zidu. POCENITEV GRADBE vsled kratke gradbene dobe so manjši stroški, prevozi, mezde itd. PRIHRANEK NA KURJAVI: po debelosti heraklitnih sten do 30 %. PRIHRANEK NA TEŽI: manjši dovozni stroški, manjše dimenzije opor, podlog, nosilcev to tramov. PRIHRANEK NA PROSTORU, ki je vsled male konstrukcijske debeline heraklitnih plošč neprimerno večji, kakor pri opečnem zidovju, ter jam« za večjo uporabno prostorninsko ploskev. PRIHRANEK NA GRADBENEM ČASU IN OBRESTIH: Ker so heraklitne plošče velikih dimenzij, je delo jako pospeSeno. Tudi že obstoječe lesene hiše se dajo zboljšati z malimi stroški, ako se naknadno znotraj to zunaj izolirajo s heraklitnimi ploščami. Prosimo, vprašajte nas, dali Vam bomo radevolje vsa pojasnila. Zahtevajte naše zanimive tiskovine. Natančen razpis je v januarski številki »Žene in doma«. Sporočite s\ nnra.vi. Dalmatinova ulica št 1, da Vam pošlje prvo številko brezplačno Sporočite svoj naslov na ogled. Po tem imam tisto to-hano peri« kf Po Dia M.— tisto belo gosi« ka po Dia 131— in £ist< pob k« po Dia JM._ C BF OZ O VIČ. ZAGREt nie« II. ra. Vesele praznike želi vsem svojim poslovnim prijateljem FRANC REBERNIK. LJUBLJANA pleskarstvo in livarstvo Komenskega uL 23 Telefon 3177 Pooblaščeni heraklit-zastopnlki: Material LJUBLJANA, Dunajska Telefon 21-16 trgovska družba je o. z. cesta £6 2 Brzojav: Material. SKLADlftCA: Tone Vovk, Bled; Fr. Berjak, Kranj; Fr. Hlartntlr, Rakek: Josip KlemenHft, Noro mesto: Štajersko, Prek-rourje ln Koroško: D. BakuseJn Celje, ln ,njegova podružnica Ktthar & Zcmljlč v Mariboru; A. Cufer, Jesenice. čokolad 233J2 Zvest Mod. 51 z 7 cevmi Din 5.4OO.— » 53 » 7 » 7.400.— 45 8 » * 9.600,- 48 » 10 » > 13.000.— » 49 » 10 »13.000.— » 57 5> gramofon. »13.000.— Za nai naj *c kupujejo naSi domači proizvodi: prtick za pecivo, vanilin • sladkor,"' rumenilo in puding pra&ki tnamkc »ADRIA« oroizva a top.oto »n ie obrambno sredstvo zoper KAŠELJ. KATAR i SAPNIKI), HRIPO, REVMATIČNE IX ZIVCNE BOLEČINE. Navodilo uporabe : coieče mesto se obloži s Tbermogene ld ^e treba paziti, da ieži vata čvrsto na koži. Da dosežete močnejši učinek, zadostuie. da prepodite vato 7. malo vode ali alkohola Zavojček: Din 16'50 Dobiva se vsakoi lekarni AMERIKANSKI SUPERHETERODINE Z VGRAJENIM DINAMIČNIM ZVOČNIKOM ZA PRIKLJUČEK NA TOK * VSE ROKOVANJE OBSTOJI SAMO V OBRAČANJU GUMBA, s RADI ABSOLUTNE SELEKTIVNOSTI NI MEŠANJA POSTAJ. ZELO JE OBČUTLJIV TER SPREJEMA RADI TEGA PRI DRUGIH APARATIH ŠE NEPOZNANE POSTAJE. $ REPRODUCIRA DOVRŠENO VSE GLASBENE TONE. * UGODNO ZABAVA OD RANE ZORE DO POZNE NOČI. * DRAGOCEN JE TUDI ZA PRODAJALCE, KI ŽELE TRAJNO ZADOVOLJSTVO SVOJIH KUPCEV. * VEČ JE VREDEN EN POSKUS, NEGO STO LEPIH BESED. RASE & Comp, Dubrovnik generalni zastopniki Dobro vpeljane zastopnike za vso Jugoslavijo IŠČEM za prodajo prvovrstnega špecerijskega artikla proti dobri proviziji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilni zastopniki« 15751 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika iz- »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles In otro-|jjra Najnižje cene ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ceniki franko. Dalmatinska vina Za božične praznike si preskrbite, kjer ste najbolj sigurni zaradi dobre kvalitete. — čez ulico 1 Din popusta od 25. decembra 1931 do 11. januarja 1932. Za vse postne dneve sveže pošiljke morskih rib. Za vse praznike pečeni purani in razna jedila po znižani ceni. Domač stari vermout. V gostilni »TRATNIK«, Sv. Petra cesta 25, in v gostilni »PRIMORJE«, Medvedova ulica. Cenjenemu občinstvu se priporoča IVO SUNARA. 15748 L. MIKUŠ Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, naloga sprehajalnih — — palic —«■ — TVRDKA JAKOB FLIGL dediči KLEPARSTVO IN VODOVODNA INŠTALACIJA LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica štev. 5 Telefon 33—53 — Rimska cesta 2 se priporoča cenjenemu , občinstvu : za popravila kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike itd. Dalje izvršujemo vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najkulant-nejša postrežba. Odgovarjajoči materijah £ Mladega zobarja ali dentista sprejmemo za prodajo zobotehniških aparatov in opreme. Ponudbe pod »Agilan« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Je-lačičev trg 5. 15745 Lovske oušhe floberti, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine 350a F. K. KA1SER, puškar Ljubljana, Kongresni trg 9. Taka vročina! Pa samo enkrat sern naložil in ravnal po navodilu. Se pozna, da je res »Original Lutz" peč ING. GUZELJ, LJUBLJANA — ŠIŠKA BELJAŠKA 4. — TEL. 3252. 13989 4 ' rsiBcsilo im&m m i'., n M., , - — -. W5<*J» MnU. au*- J ge vsak izum se je tekom časa izpopolnil; do najvišje popolnosti se je pa dvignil pecivni prašek naše domače znamke »ADRIA«, katera tudi jamči za sigurno in popolno uspetje. Nekaj izbranih receptov je odtisnjenih na samih vrečicah blaga; ako želite kaj posebnega, izvolite se obrniti na tovarno peciv-nih praškov 15703 „ADRIA" — LJUBLJANA I, poštni predal 124« MODEL 1 Otroška postelja iz jeklenih cevi s belo emajlirana s žičnim vloSkom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. 367 ftadi napeljave električnega pogona prodamo dobre ohranjeno O O 12 at. 100/120. HP, 220 obr. na minuto, s stopnjičasto rešetko (Treppenrost), pregrevalcem in kondenzatorjem-Stroj je dvoeilindričen z ventil, razvodjem sistema" Lentz Tvornica opeke Š. U. T. Samobor pri Zagrebu. 15624 rabite Benkovo pomado in kremo. LEKARNA BENKO, Zemun. 15759 Zavod za imhraiho Metoda Montessori, državno priznana spričevala z internatom WIEN Xin., Auhofstrasse 78a, tel.: R 34492. Začetek semestra: 7. januarja. Prospekti na zahtevo. totaksa Sv. Lovrens na Pohorju sporoča smučarjem kakor vsemu potujočemu občinstvu, da stoji pri vsakem vlaku na postaji ter računa za vožnjo do Puščave Din 5.—, do Sv. Lovrenca-trga Din 10.—, odkoder je najlepši in najlažji dostop na Pesek, Klopni vrh itd. Vozi permanentno skozi celo zimo. Prevzame tudi vsakovrstne vožnje z elegantnimi 7-sedež-nimi ^Tatra« vozovi. Pri daljših progah cena za 1 km Din 3.50, oziroma po dogovoru. Se vsemu potujočemu občinstvu vljudno priporoča 15767 Sv. Lovrenc na Pohorju. OTMAR FORNEZZI, av totaksa Posebna kvaliteta za božične praznike in novo leto po znižanih cenah: belo Ia Din 10.—, črni kuč Ia Din 10.—, ružica Ia Din 10.—, belo viško Din 12.—. opolo viško Din 12.—, prošek stari Din 30.—. — Kdor vzame čez ulico večje količine nad 5 litrov, ima znižane cene po dogovoru. — Prepričajte se v AŠKERČEVI KLETI, Aškerčeva ulica 1 in vino toč Poljanska cesta št. 17. Za obilen obisk se priporoča 15768 v. MILOŠ Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra, Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. Jcot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratm del jo odgovoren Alojz Novak. ysi Y Liubliani.