zzs. mm. v Donim t sototo, so. soptentn ion. XLIV. leto. »Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostaven celo leto.......K 24 — pol leta četrt leta na mesec 12 — 6-— 2-— velja: v upravništvu prejeman: celo leto....... 22*— pol leta li*_ četrt leta......* 5-50 na mesec ...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaftova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja vaak dan zvečer izvzeaeaf nedelfe te praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velja 10 rtaarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ••••••• * 13-— četrt leta ........ 650 na mesec . .....2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... K 30-■ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkn. Upravnlštvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 itGllIimsfco-turilia volno. Včeraj popoldne ob pol treh je izbruhnila vojna med Italijo in Turčijo. Italija bo najprvo začela blokirati tripolitansko obrežje. Za Turčijo je bilo pač nemogoče, Trinolitani-jo Italiji kar mirnim potom prepustiti, kajti to bi bil največji udarec za mladoturški sistem. Pa tudi za državo kot tako bi imelo to dalekosežne in usodne posledice, kajti kmalu bi vsi oni, ki si že zdavnaj žele ta ali oni košček osmanske države, posnemali Italijo in bi hoteli kupiti ta ali oni del Turčija. Tega se turska vlada prav dobro zaveda in vsled tega bo tudi z orožjem v roki branila svojo provinco. Kako se bo vojna razvijala, je danes pač težko povedali al ija bo morala pač precej vojaštva spraviti v Tripolitauijo, kajti prav gotovo se bodo turški regularni armadi pridružila tudi bojevita plemena iz notranje Tripolitanije. Do boja v večjem stilu pač ne bo šlo, kajti turške posadke so porazdeljene v posameznih krajih ob morski obali, ki je dolga dvatisoč ki-lometrov. Največji odpor bo vseka-ko v mestu Tripolis. Italija pač še ni mobilizirala vsega vojaštva, ki ga potrebuje za to špedicijo. In to bo trajalo precej . kajti dveh, ali celo treh armad-nili korov se pač tako hitro ne zbere in vkrca. Kazen tega se mora pa vpoštevati tudi, da je treba za tako armado v tako zapuščenih krajih precej provijanta. Vojna se torej ne bo tako hitro razvijala in morda bo precej časa preteklo, da se bo odločilo o usodi Tripolitanije. Odgovor turške vlade. Iz Carigrada poročajo, da ste v ministrskem svetu dve struji. Ena hoče, da se začno z Italijo takoj di-plomatična pogajanja, druga pa. da •a ministrstvo ultimatum kratko-malo odbiti. Morda pride celo do iz-premembe kabineta. Govori se, da bo novo ministrstvo sestavil K i a -mil - paša ali pa Said-paša. General Bobilant m drugi turški iniški častniki, ki so bili v turški lužbi, so včeraj zapustili Carigrad. Turška vlada je včeraj dopoldne Izročila italijauskemu poslaništvu odgovor na ultimatum. Turška vla-'Javlja, da je pripravljena, podajati se o gospodarskih koncesijah Italije in o posebnih interesih Italije ! v Tripolitaniji pod pogojem, da ostane sedanji status quo in da ne pride do okupacije. Med včerajšnjim turškim ministrskim svetom je prinesel italijanski poslanik turškemu velikemu vezirju napoved vojne. V napovedi pravi Italija, da Turčija ni dala povoljnega odgovora, kar znači, da Turčija nima dobre volje ali pa da se čuti oslabelo, da bi varovala mednarodne interese v Tripoli-su. Vsled tega se čuti Italija primorana sama skrbeti za svoje pravice, svoje interese, dostojanstvo in čast. JVirski ministrski svet je bil namreč v svoji včerajšnji seji ob 11. in 45 minut dopoldne sklenil tak odgovor Italiji, da prosi Italijo, da naj ne izkrca v Tripolitaniji vojaštva ter da naj začne pogajanja s turško vlado. Turčija je pripravljena do dalekosežnih koncesij, odklanja pa okupacijo. Ministrski svet pa je obenem sklenil, da se Turčija okupaciji z orožjem ne bo ustavljala, da si na ta način vsaj ohrani upanje, da ne izgleda okupacija, kakor da hi bila Tripolitanija, oziroma Turčija, premagana in podjarmljena. »Giornale d' Italia« prinaša 1 dokumenti podprt opis dogodkov v Tripolitaniji, katerega posije italijanski vlada vsem svojim poslanikom, da ga porabijo kot protidokaz proti pisavi turških in Turkom prijaznih časopisov. List pravi, da so najnovejši dogodki samo posledica in člen v verigi neprestanih turških sovražnosti in veksacij, ki so jih izvršile turške oblasti in turški prebivalci proti Italiji in italijanskim državljanom. Odstop turškega kabiueta. Po včerajšnjem ministrskem svetu, v katerem je prebral veliki vezir italijansko napoved vojne, je podal celokupni kabinet svojo demisijo. Sestava novega kabineta je bila poverjena staroturku Said paši, ki bo še danes predložil novo ministrsko listo. Vojna. »Agenzia Štefani- poroča iz Ivi-ma: Ker otomanska vlada ni sprejela zahtev, označenih v italijanskem ultimatum, sc nahajata Italija in Turčija od včeraj, dne 29. septembra, pol treh popoldne v vojnem sta. n j u. Italijanska vlada bo skrbela z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, za varnost Italijanov in ino-zemcev vsakega naroda v Tripolitaniji in Cirenejki. Blokada cele tripo-litanske in cirenejske obali se je takoj noti Hi* *rakt nevtralnim državam. Včeraj so rimski časopisi izdali posebne izdaje, v katerih se je poročalo, da se bodo italijanske čete v najkrajšem času izkrcale. »Frankfurter Zeitung« poroča, da so že včeraj izročili članom italijanskih poslaništev in konzulatov na Turškem njihova poverilna pisma in da bodo začeli z najostrejšimi represalija mi proti Italiji. Berolinski »Lokalanzvigor« poroča, da je več turških ladij včeraj odplulo iz Bejruta. Do boja z italijanskimi bojnimi ladjami bo prišlo skoraj gotovo še danes. Berolinski »Presstelegraph« je dobil iz Palerma sledeče poročilo: Iz Malte je došla včeraj popoldne ob petih sledeča brzojavka: Danes opoldne je b?lo dvanajst bojnih ladij v iripoliškem pristanišču in so se za-čeie izkrca vati čete. — Ob 1. popoldne je dobil isti »Presstelegraph« sledeče poročilo: Italijanska divizija križaric bo varovala blokado Tripo-lisa, dečim odide divizija bojnih ladij prvega razreda iskat turško mornarico, ki je, kakor miblijo. usidrana pred Bejrutom. I\ačni>a se s tem, da se bodo turške bojne ladje le zelo malo upirale. Na turškem poslaništvu v Pariza izjavljajo, da turška vlada ni čakala roka, ko je morala dati odgovor na ultimatum, temveč je k rat koma-lo izjavila, da se italijanska zahteva nikakor ne strinja* s suverenimi pravicami Turčije. Blokada tripolitan-ske obali, ki jo namerava Italija, nikakor ne more ostrašiti Turčije. Ne samo v mestu Tripolisu, temveč ob celi obali je v vojaškem oziru vse pripravljeno, da se energično nastopi proti poskusu, izkrcati turške čete. Turška garnizija v Tripolisu je dovolj močna in zelo navdušena. Vse prebivalstvo je pripravljeno braniti vsako ped turške zemlje do poslednje kaplje krvi. »Corriere d' Italija« je poročala včeraj v posebni izdaji, da bo še včeraj plapolala nad Tripolisom italijanska zastava, in sicer' ali po mirni udaji, ali pa, ko bodo govorili topovi na ladjah. Ekspedicijska armada se bo šele v treh dneh izkrcala in zasedla celo deželo. Naziranje v Rimu. »Giornale d' Italia« piše: V mi-nistrstvu in na turškem poslaništvu so včeraj do zgodnje ure bdeli in čakali brzojavk iz Carigrada. V ministrstvu so se pripravljali na obe eventualiteti turškega odgovora na ultimatum. — Merodajni rimski krogi zatrjujejo, da bodo, če bi Turčija zahtevala koncesij moralnega značaja, ki bi se nanašale na formel-no au tet eni teto sultana, to zahtevo v. pretres vzeli. Prvi in absolutni pogoj bi pa bil, da se vilajet Tripolis takoj odkaže italijanski politični in vojaški upravi. V Rimu so mnenja, da se bo okupacija izvršila via facta brez velikih težkoč in da se bo Turčija z ozi-rom na izvršeno dejstvo pomirila, da ne spravi v nevarnost svojega položaja na Balkanu. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Upa se, da bo Turčija, ker je popolnoma osamela, opustila vsako misel na odpor, ker bi bil vsak !>oj brezuspešen in bi morala vse posledice Turčija sama trpeti. Morda bo porta skušala, rešiti Torina Ino suve-reniteto sultanovo, kar se bo skoraj gotovo brez večje težave dovolilo od strani Italije. Okupacija bo ua vsak način takoj izvedena. Vsebina ultimata ni mog"la nikogar iznenaditi, ker so bili že del j časa poučeni o pripravah k okupaciji Tri polisa. Če ima Italija do tega pravice, se v Kimu nihče ne vprašuje. Vse časopisje piše edinole o silobranu, do katerega je bila Italija prisiljena vsied trdo-vratnosti Turčije, tako da mora Italija na ta ali oni način nastopiti za svoje pravice. Ni glasu, ki bi bil rlrugega mnenja, tudi ne v socijaluo-demokratičnem ali republikanskem taboru. V parlamentarnih krogih menijo, da se bo morala Turčija hočeš — nočeš prilagoditi usodi. Kritika ultimata. Milanski »Secolo« piše: Italija bi morala varovati mednarodno dostojnost, kajti v ultimatu se označuje zapuščenost Tripolitanije kot pravni vzrok okupacije. Če bi se to konsekventno izvajalo, tedaj bi imela vsaka evropska država, ki je bolj civilizirana nego Italija, vso pravieo, polastiti se zapuščeue province južnoitalijanske, kjer vlada beda in neomika, kjer nedostaja cest in vodovodov. Posebno naglasa časopis, da govori ultimatum o nevarnosti, v kateri se nahajajo Italijani v Tripolisu, dočim je tam samo 000 Italijanov, katerim >?re, kakor se poroča, popolnoma dobro. Mnenja o italijanskem postopanju. »Frankfurter Zeitung« piš« . Italijanska politika bi se mogla zagovarjati edinole s stališča »nage« jK>litike. To je prvi slučaj, da bi v najnovejšem času kaka velika država ne dala drugi prilike, da M izojr-ne. To je odkrit rop, kar dela Italija, nasilnost v miru, proti kateri mora \sa civilizirana Evropa, brez ozira na politično naziranje in interes soglasno protestirati. Oficijozna londonska »VVestuiin-ster - Gazette« zahteva evropsko intervencijo v obrambo turške suverenitete v Tripolitaniji. italijanska vlada se skuša, ne da bi vprašala sosede in ne da bi se sporazumela s sosedi, s silo polastiti Tri|>olitanije. V interesu cele F v rope je, da se Turčija brani pred roparskim napadom katerekoli države. Iu če se [talija BO more več odvrniti od tega koraka, l>o naloga ranil držav, da doba kompenzacijo Turčiji. Oboroževanje Italije. »Tribunam piše, da se je včerajšnji italijanski ministrski svet SOpH pečal s položajem, ki ga je povzroči lo postopanje Turčije. Vaa rajnika politična in finam-ijniim vpraOmilja ki se tičejo vojaške okupaeije Tripolitanije in Cirenajke, so bila rešena v popolnem spora/umi jen ju vseh ministrov. Vlada je sklenila, storiti v vojaškem in financijalnem oziru ran, kar je potrebno za popolna uspeh. Italija se je že dolge priprav-Ijala. Armad na kora v Neapolju in Palermu sta že pred časom dobila uačrte za prekomorsko ekspedicijo, ki ni mogla imeti nobenega drugega namena, nego okupirati Tripolitani-jo. Mobilizacija se je takoj začela in parola je bila, da naj mornarica t;<-koj izkrca vojaštvo, če bi nastala nevarnost za Italijane v Tripolitaniji. Zdaj je že vsa mornarica mobilizirana. 17 bojnih ladij in križaric s poizvedovalnimi ladjami in .'U) torpedui-mi rušilci nadzoruje ves turški pomorski promet od sirijske obali pa do Egejskega morja. Vrsta ladij zapira vhod v Jadransko morje. Vs.» je torej pripravljeno, da se prepreči eventualni turški napad. Malta je prenapolnjena z italijanskimi in židovskimi begunci. Mm popežo Pila X. o rnMM Znano je, da se klerikalc" v ?ga sveta pri vsaki umestni in neumestni priliki oglase z zahtevo, da mora papež zopet dobiti svojo državo, češ, samo če bo imel svojo državo, bo v resnici popolnoma neodvisen. Slovenski klerikalci se posebno radi oglašajo s to zahtevo in vsakdo se še spominja, da tudi zastopnik slovenskega ljudstva dr. Susteršič v delegaciji ni imel nujnejšega in koristnejšega posla, kakor da se je zavzemal za papeževo državo. Z ozirom na to je gotovo jako zanimivo \n podučno, izvedeti, kaj misli papež sam o cerkveni državi. Danes vemo. kako mnenje ima papež o tej stvari, vemo to zanesljivo, namreč iz ust moža, kateremu je to papež sam povedal. Konservativna, v Milanu izhajajoča »Perscveranza« poroča, da je bil neki zelo znani monsignor iz M*-lana pred kratkim pri papežu in je ž njim razpravjal o »rimskem vprašanju«, to se pravi, o cerkven, državi. Pri tem razpravljanju je papež rekel: »So ljudje, ki bi mi še dandanes naprtili kraljestvo od tega sveta. Revež jaz v kakšne zadrege bi prišel! Zakaj, če bi imel kraljestvo, bi moralo vsekako biti ustavno vladam in bi torej moral imeti parlament, poslance in senatorje in vlado z ministri in s podtajniki in parlament bi moral seveda biti izvoljen cd ljudstva. Čemu naj bi mi bila v takih razmerah posebna država? Zato, da bi jaz moral to delati, kar bi zahtevali drugi, namreč volilci, naalaaci in ministri?! Kako naj to kori&ti svobodnemu izvrševanju mojega du-hovskega vladarstva. Ne, ne, :ie 11a-ram nobenega kraljestva, nobenega ozemlja, nobene posvetne oblasti.« Tako je govoril papež i j X. Milanski monsignor je ves vesel th>-vedal različnim prijateljem, kr.j mu je papež izjavil. Že drugi dan na je bil ta mondignor poklican pred papeževega drž. tajnika kardinala Merrv de Val in je moral nonoviti, kar mu je papež povedal. Na to je rekel kardinal: »Ni mogoče, da je papež tako govoril.« »A vendar je res, da mi je to povedal,« je odgovoril monsignor. Kardinal Merry del Val pa ran je na to dejal: »Če vam jaz povem, da tega ni mogel reči, potem je tako; papež vam sploh ni nič rekel; pojdite in zapomnite si to.«c Monsignor je zapustil Vatikan in je odhajajoč naletel na katoliškega župana nekega lombardskega mesta. Župan je bil prav kar pri papežu in je dejal monsignoru: »AH hočete vedeti, kaj mi je Sveti oče povedal«? — Monsignor pa je položil županu roko na usta in je »zkliknil: »To mi boste povedali na vlaku, kjer bodova varna, da kardinal Merrv de! Val tega ne izve.« Ta dogodek priča dvoje: L Da papež sam sploh ne mara svoje države, ker sam uvideva, da ne more biti obenem nezmotljivi vladar duš, in absolutna avtoriteta v cerkvenih stvareh, v posvetnih pa podložen parlamentu in da hočejo to samo nekateri kardinali; 2. da papež ni jetnik framazonov in liberalcev, kakor se oznanja po cerkvah, ampak jetnik časti in oblasti pohlepnih visokih duhovnikov, ki se za papeževo resnično voljo še ne zmenijo ne! Lliibejen m sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje) Čudne razmere so v klerikalnem brlogu. Vsa čast gospodu dekanu, ki se ne mara vodstvu svoje stranke pokoriti kar na slepo. On vedno povdarja, da je treba v slo- venskem trgu slovenskega župana, pa naj bo klerikalen ali pa napreden. Podpihaui kaplan pa mu strašansko nasprotuje ter tako spodko-puje veljavo in ugled svojega predstojnika. Tudi mi smo, prijatelji, zato, da imej slovenski trg slovenskega župana! Zato pa delajmo zanj sedaj s podvojenimi silami podnevi in ponoči!« »Živio slovenski župan, živio Železnik!« je zagrmelo po celi gostilni, in kozarci so zažvenketali med prijatelji. Še je govoril zdravnik ter v navdušenih besedah povdarjal potrebo, da nastopijo vsi slovenski volilci kot en mož za tiste kandidate, ki jih postavijo naprednjaki. S strogimi izrazi je neusmiljeno biča! sa-mopašnost, oholost in preširnost nekaj Nemcev tn, kjer je zanje tuja zemlja. »Na lastni zemlji naj bo gospodar domačin,« je rekel nazadnje, in burno odobravanje je sledilo njegovim besedam. Zgovoren se je tudi oglasil k besedi ter je poudarjal, da se mora obžalovati dejstvo, da se dobi med tržani Človek, ki se z vso silo brani slovenskega župana. »Ni res, da se branim slovenskega župana,« seže ravnokar prišli kaplan Jakob Janež Zgovornu v besedo. »Da zapeljujete nekatere svoje somišljenike k neudeležitvi občin- - skih volitev, je dovolj jasno dokazano, česar sami ne morete tajiti. In t*) vendar ni nič drugega, kakor podpiranje nemške svojati.« »Vi niste hoteli naše podpore. Nemcem je pa dati nočemo. Zato se ne udeležimo volitev.« »Nam ni prav nič žal, ker vemo, da si tudi brez vaše pomoči priborimo župana.« »Ne varajte se preveč ter ne hvalite dneva pred solnenim zahodom!« reče zavidljivi kaplan Jakob Janež. S temi besedami je pa vlil olje v ogenj. Dvigali so ljudje čaše, steklenice, vilice, nože, krožnike, splošn), kar so imeli pri rokah, ter metali r ono stran, kjer je stal Jakob Janež. In marsikatero bunko bi bil občutil od svojih bližnjih, da ga niso njegovi somišljeniki, pet po številu, ščitili pred njimi. Od tedaj pa je bil mir med občani pregnan in začrtili in zasovražili so se med seboj. Peščica, ki je šla za kaplanom čez drn in strn, je napravila tolik 1 razprtij in zdražb, da je imelo sodišče sedaj več opraviti, kakor prej po več mesecev skupaj. Klerikalcem so pomagali tudi oni, ki so vlekli nemške harmonike, in prepirov in kregov ni manjkalo niti v trgu niti v njegovi okolici. Pri »lepi Mimici« so se jeli počasi razhajati. Obrtniki in kmetje so Predpriprave Turčije. Kakor poročajo iz Carigrada, je bil za poveljnika turškega vojaštva (v Tripolitaniji imenovan turški vojaški ataše v Parizu, Feddi - bej, ki je že odpotoval iz Pariza. Turška mornarica, ki se je mudila v bližini otoka Chios ob maloazijski obali, je odplula neznano kam. Razpoloženje v Carigradu. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada, da vlada v vseh turških krogih divja jeza. Oficirji se žele krvavo maščevati. Zbornica se Ik) danes sestala. Vse italijanske prodajalne in skladišča so zaprta. Albanci. »Agenzia Štefani« poroča iz Va-Icme: Častniki in komite za edinost in napredek so zbrali včeraj vse prvake iz dežele in trgovce in so jih pozvali, naj proglase bojkot proti Italiji. Ti so pa izjavili, da se z ozirom iia prijateljske odnošaje in interese, ki vežejo Albance z Italijo, ne morejo pridružiti bojkotu. Poročila iz Tripoiitanije. Iz Tripolisa in z Malte se poroča, da vlada v Tri polisu velika panika, ne samo med ondotnimi Evropejci, temveč tudi med bogatimi Turki. Vse hoče zapustiti mesto. Zatrjuje se, da bi dve laški ladji, ki bi imeli prostora za 5000 pasažirjev, Janko izkrcali vse ondotne Lahe. Te dve ladji imata ukaz, da sprejmeta tudi druge Evropejce. Vse kavarne, trgovine in pisarne so zaprte. Trgovsko življenje je popolnoma prenehalo. Ena francoska in ena nemška ladja ste pripravljeni za rešilno akcijo. Mladoturški odbor v Tripolisu in fArabci razširjajo živahno agitacijo med niohamedanskim prebivalstvom in oznanjajo odpor do zadnje kaplje krvi. »Tribuna« poroča iz Tripolisa: Xo so se italijanske ladje začele bliskati, je to kakor alarm vplivalo na tukajšnje Turke in Arabce. Razburjenje je trajalo celo noč. Vse prebivalstvo kampira na obali. Včeraj do-■pcldne ob 11. so se zbrali vsi Italijani v konzulatnem poslopju, da se pripravijo za eventualno obrambo. Konzul svetuje vsakomur, uaj zapusti mesto. Prvi spopadi. Iz, Carigrada poročajo, da so Turki ob tripolitanski obali dve italijanski barki, ki ste bili polni italijanskih vojakov, napadli. Nemčija protežira. Berolinski korespondent »Tribune« in lista »Giornale d' Italia« so izvedeli, da je Nemčija prevzela garancijo za življenje, varnost in imetje italijanskih podanikov v Turčiji. To je storila prav ona Nemčija, ki ni mogla varovati niti svojega podanika Bicbterja pred roparji. Mladoturški komite v Solunu je izdal proklamacijo proti italijanskim gospodarskim institucijam. — Komite poživlja vlado, da naj izžene ^pse italijanske državljane. Obenem pa se obrača komite na prebivalstvo ter je roti. da naj obrani mir. Ker so Italijani zlasti zainteresirani na ve-leposestvu in na trgovini, jo pričakovati v najbližjem času resnih dogodkov. Občinske m\lim u Metliki. V kratkem se vrše v Metliki ob- | vinske volitve, ki bodo za bodoči raz- | voj mesta velikega pomena. Po novem volilnem redu se je število volilcev zelo povečalo in lahko pričakujemo, da se ho bil pri teh volitvah boj, kakor pri nobenih* prejšnjih. — Klerikalci so že na delu In klerikalni generalni štab pripravlja zlobne načrte, kako liberalcem istrgati iz rok to njihovo trdnjavo, ki že desetletja ni uklonila tilnika prod svojimi nasprotniki in je krepko odbijala vsak zahrbtni napad klerikalcev. Ponosno so stali Metličani v boju zoper kleri-kalizem vedno v naprednih vrstah in danes — ko vsakdo, ki nima poguma, da bi se sam bojeval za svoj obstanek, beži po podporo v farovž — danes stoji Metlika naustrašeno v naprednem taboru in meščani so lahko ponosni na to, ker so s tem pokazali, da so — možje. In danes stoji Metlika pred važnimi volitvami, ki bodo odločale za dolgo dobo o usodi mesta in ki bodo z vso silo pritisnile na posameznika, da 63 odloči, ali ostane še v naprednem taboru ter ostane tako — mož, kakor dosedaj, ali pa postane poturica ter se proda največjim nasprotnikom mesta — klerikalcem. — Klerikalci bodo napeli vse sile, da dobe občinsko upravo v svoje roke, vse bo na delu in ne bodo se — po njihovem startnu receptu — sramovali niti nepoštenih sredstev. Dobro so nam še v opominu državnozborske volitve, ker te so nam jasno pokazale, kakšnih sredstev se znajo posluževati klerikalci, samo da dosežejo svoj namen. Ze sedaj se klerikalci pripravljajo — prišel jim je že sam škof pomagat — za volitve, njihovi kandidati so že določeni, pripravljalna dela so že gotova. Dosedaj molčijo še kakor grob, hočejo vse iznenaditi ter postati gospodarji onega mesta, ki ga sovražijo že od nekdaj. Najhujši udarec bi bil to za vse Metličane, da dobe občino v roke ljudje farovškoga kalibra, ljudje, ki so mestu in vsem njegovim napravam vedno nasprotovali ter mu škodovali kjer so mogli. Ni še dolgo, kar so povzročili gonjo proti »Prvi dolenjski posojilnici« ter so jo hoteli na ta način uničiti. Posojilnica, ki je največji denarui zavod na Dolenjskem, jim je trn v peti in napeli so vse moči, da bi jo uničili. Ustanovili so proti njej dve farovški l>osojilnici v Metliki in celo vrsto posojilnic v okolici, toda ker ji s tem niso nič škodovali, so začeli zoper njo z gonjo iz prižnice. Uničiti so hoteli na ta način zavod, ki je v korist celi Beli Krajini, v največjo korist in ponos pa mestu. Veliki pomen posojilnice za mesto zna ceniti vsak meščan in ire radi tega ne spuščamo v podrobnosti. Ravno tako so hoteli škodovati Metliki pri bodočem kolodvoru v Ro-salnicali. Niso se brigali za to, kako velik udarec bi bil to za mesto, ako bi bil kolodvor eno uro oddaljen od mesta, saj njim ni za blagor meščanov, ker teh nočejo poznati in jih morajo izstradati, kakor je dejal klerikalni poslanec pri Treh farah. Izstradali se mora Metličane, ker ne uklonejo tilnika pred klerikalizmom. Izstradati vas hočejo, metliški obrt-i.iki, trgovci in delavci, in to ljudje, ki bodo v kratkem prosjačili za vaše gin sove pri občinskih volitvah. Ali naj takim ljudem potem zaupate vašo občino? Ali naj ljudje, kakor Peter, Alojzij Gangl, Vovk, Davorin-ček, Vuksinič, Koren vodijo posle v občini ? Ljudje, ki so navdušeno priti.jevali govorniku, ko je rekel, da se vas mora izstradati! In kako je s Šolo? Ali niso tu izpodrinili Metličane, kateri morajo za šolo največ plačevati iz vseh odborov, da odločujejo v giavnih stvareh okoličani, ki so vsi v farovških rokah. Ali vam niso škodovali pri mestnem mlinu? Določeno je že bilo, da se gradi cesta zraven mestnega mlina, toda ra no ljud- je, ki hočejo sedaj priti v občinski odbor, so protestirali proti zgradbi te ceste, češ, g tem bi koristili mestu. In tako je še mnogo reči, ki jasno pričajo, kako nasprotni so klerikalci Metliki in delajo vedno in povsod z vsemi močmi na to, da bi mestu in meščanom kolikor mogoče škodili, kajti znano jim je, da se gmotno slabo stoječi meščani ne bodo več tako upirali njihovim zlobnim namenom, da pa te dosežejo, se ne sramujejo niti tega, da svojega nasprotnika v gospodarskem ozira uničijo. Težak bo boj, ki ga bodo morali izvojevati Metličani proti svojim sovražnikom, zato se pa ne sme odlašati s pripravami. Potrebno je pred vsem, da je vsak meščan na svojem mestu, omahljivcev ne sme biti v naprednih vrstah. Osebnosti morajo izginiti iz površja, v odbor se naj volijo možje, ki bodo res delali z vso vnemo za blagor mesta. Metlika zre boljši bodočnosti nasproti in ko dobimo železnico, bo treba mož, ki bodo skrbeli za lep razvoj mesta. Vrste naprednih mož se ne smejo krhati, pri sedanjih volitvah je treba trde discipline v vrstah naprednih volilcev, potem je zmaga zagotovljena. Zatorej na delo za blagor mesta! 13 »ofleloike okolice. Z zanimanjem smo zasledovali kaj o priliki volitve župana za občino Zminee. Kakor že vemo iz časopisja, so napravili gotovi nemirneži pod farovškim plaščem gonjo proti občespoštovanemu županu Dagarinu ler hoteli vsiliti novega S u p? na v osebi vulgo Kokarja. V neeast bi si štel naš zopet izvoljeni župan Daga-rin. če bi ga le količkaj primerjali s tistim Kokar jem. Poznamo Kokarja le toliko, da je mož zelo puhle glave in zna k večjemu le toliko pisati, da zariše v prat i k i, kdaj je imel kravo pri biku, v ostalem pa neznansko ponosen, zlasti od tedaj, ko se šopiri s pavovim perjem, to je s podedovanimi »soldi«. Vrnimo se k izidu volitev. Kakor rečeno, je bil končan boj v slavo našemu zaslužnemu prejšnjemu Dagarinu in s polomom Kokarjevim in župnikom Šinkovčevim, ki je ta boj povzročil in je tako napravil malo več sovraštva med svojimi ovčicami in ne da bi se sramoval pridigovati ljubite se med seboj«. Naj omenimo nekaj podrobnosti k pripravam, katere so vestno vršili posestnik Pan-čenov Matevž, kateri ima v tem ozira nekaj na vesti in če bi se ne bi bilo izšlo tako, kakor se je, bi ^ra brez pardona naznanili radi nepostavnih korakov. Svetujemo mu le. volilni red bolje Študirati, da se mu kaj takega ne pripeti prihodniič. Bili so nadalje kot oprode farovžn, oziroma Kokarja Meznarjev iant in Petačev eksjurist. Prvi je po neumnosti zašel v ta hoj, ker nima toli izobrazbe, da. bi vedel pravi pomen volitev, slednji pa je komaj izgubil mlečni zob ter videl za nekaj tednov Dunaj, že se postavlja kot petelin na gnoju in misli siliti v ospredje nas v življenju zrelih in osivelih mož. Prav oobro mu je s par klofutami izplačal Ža-prarski Jcrnač okoli klerikalnih uš»*s ter končno še pred sodnijo pocrorel, baje ima tri dni rieeta — skoro gotovo fra je župnik od vsega z odpustki ozdravil. — Tak mladenič naj si najprvo preskrbi, da si bo sam zase vsaj zemljo znslužil, do danes pa živi le od »fehtarije« in njegova mati tudi ni poznala, ali je za njega liberalen aH klerikalen groš priberačl- la, samo, da je on, ki sedaj hoče zgago delati, zamogel študirati. Fant, imej pamet, drugače te bomo z mokro cunjo. Ali je tedaj to hvaležnost, da ruješ proti županu Dagarinu, ki se je dosti potrudil za tvojega brata semeniščnika, ki je vsied slaboumnosti vzel tak konec. »Respice finem« tuji ti fantič zal. — Zanimivo je, kako se je Kokar pripravljal že naprej, da bo vreden naslova in nastopal kot župan. Podrl je svojo prejšnjo leseno in borno kočo v Bodovi ja h ter s podedovanimi »soldi« sezidal enonad-stropno hišo — mogoče pa tudi, da tistih »soldov« ni bilo dosti in je župnik Šinkovec odprl predale ter mu pomagal z »dvojačami« starih terci-jalk. —- Glavo je nosil bolj po konci in ne več tako kot preje po strani kot angeljci pri tabernakeljnu. — Še nekaj, dragi Kokar v naše veselje, »eksžupan iz Bodovelj«! Kako pa je tista »storija«, ko si za dolgove pri Župčevem Šimmi terjnl nekatere kmete kar po 4 K več, in to brez prejšnje vednosti po odvetniku in povzročal stroške t — Pra\iš: Ti in pa tvoji somišljeniki, da si kristjan! No, in res si zelo blaga »krščanska duša«. — Će bi bil ti župan, recimo — mogoče bi bili dobili n. pr. elektriko, potem morebiti tramvaj od Loke do tvoje hiše — mogoče pa še pravico, svoj denar s tvojim grbom kovati, na eni strani tudi s Petač"-vim Študentom. — Naj s-i še omeni, da smo se kmetje iz te kandidature le posmehovali. Tako je n. pr. naš značajni posestnik Fojkar v Zmincu, ki ima v Škofji Loki (8p. Karlovce) hiše in je te prezidaval, ua vprašanje, kaj da popravlja, ironično poudaril, da napravi »kanclije« in županski stolec za Kokarja. Ko so ga opozorili, da bi znal priti k njemu (Kokarju) na obisk tudi župnik Šinkovec in bi bila vrata preozka in skozi okno tudi ne bi moerel, se je obregnil, da napravi vrata v obliki soda. Po volitvi tisti dan je šel, naša znana kmečka korenina h Kokarju po živinski potni list, v namenu ga podražiti. Ker Kokarja ni bilo doma, mu je žena z žalostnim srcem pojasnjevala, da je županski stolec šel po vodi in se nahaja Se v Pustalu — kar nam je seveda prav, ker poznamo g. Dagarina kot moža, čez katerega nimamo ničesar. Veni, vidi, vici. Duhovslia špeKulocila -kmetsno ogreta. (Dopis iz Bučke.) Naši klerikalci, njim na čelu župnik Rebolj, so zares izvrstni gospodarji, tako da se lahko cela Kranjska od njih gospodariti uči. Kutnar, bivši župnik na Bučki, je čez 60.000 K od nas odnesel; kot čebelica je malo po malem zbirala na kup. A naj se skrije pred sedanjim voditeljem — Reboljem. Ko je ta prišel na Bučko, je začel takoj tuhtati v svoji »brihtni buči«, kako bi na kratko, a na veliko obogatel, in če ne drugače — tudi na stroške drugih. Takoj je našel odprto polje za oje prove spekulacije. ooblastila. Skrutinij, ki je bil končan šele 2\>. t. m., je natančno pokazal moč na rodno-napreduc stranke. Napredna stranka je dobila trikrat toliko glasov kot klerikalna. Veliko glasov pa je bilo razbitih ker je bilo do 80 kandidatov. Tema sijajnemu porazu farovške stranke se živahno pogovarja je vračali na svoje domove s trdnim sklepom, da se osmega maja zagotovo potegnejo s svojimi glasovi za slovenskega župana . Ostali so še samo zaupni možje, ki pa so šli v manjšo sobo, kjer so sa pomenili o kandidatih v novi občinski svet. Ker so hoteli pokazati svetu, da jim je le za slovenski značaj lavinskega trga, je bilo med vrsto naprednjakov tudi dekanovo ime, čemur se tudi dekan sam ni protivil. Pa tudi zaupniki so se po večini raašli, le še Železnika, sodnega pristava Piša, sodnega svetnika Pravico, njegovo ženo Agato, ki je povsod spremljala svojega moža, samo v urad ne, dalje zdravnika, notarskega kandidata in pa naše tri železniške tovariše vidimo za mizo v mali sobi pri »lepi Mimici«. Železnik, sodnik, njegova žena in Franc Piš so se pogovarjali o popolnoma zasebnih domačih zadevah. Agata je hotela na vsak način zvedeli od Železnika, kako se Mila počuti na Štajerskem, kdaj pride domov, in če je res tista teta tako bogata, kakor ljudje pripovedujejo. Ko ji je kovač na vsa ta vprašanja odgovoril ter ji povedal, kakor je bilo, se je gospod Pravica zelo zanimal za Železnikovo obrt ter je hotel za vsak vijaček in žebljiček vedeti, kako se imenuje in kam se ga potrebuje. Piš Franc pa je bil ekonomskega značaja. Zato pa so bila vsa njegova vprašanja in mnenja naperjena v ono smer. Tudi nekaj agrarca je čutil v sebi ter je z živahnimi besedami občudoval in hvalil pridnost in sposobnost Železni kove žene Marije na gospodarskem polju. Ven drugačen pomenek se je vršil med mlajšo družbo. »Lepa je zares kontrolor jeva žena,« meni dr. Sla voj Repnik. »Naravnost čarobna,« jo pohvali Griva, ki se je kaj rad domišljal, da ima zelo velik cenilni talent za žensko lepoto. »Kaj pa sedaj misli kontrolor,« vpraša Zgovoren dr. Drena. ; Naj stori to ali ono; prosta mu je pot! Jaz ljubim Ano, ona mene, ker kontrolor ne zna ljubiti.« »Zakaj se je pa ]>oročiIa z njim,« ga vpraša Ržen, ki je zelo zameril Ani zaradi njene nezvestobe. »Sedemnajstletno dekle se poroči z vsakomur, ko#ar ji priporoče starši,« meni zdravnik. »Sicer je pa največ zakonov na svetu, ki imajo kontrolorjeve Ane, le s to razliko, da niso tako neustrašene, kakor je ona.« »In ti bi se potem poročil z njo?« ga vpraša Zgovoren. »Tega pač ne morem povedati odločno. Za enkrat hi se že ne. Mnogo razlogov imam za to. Sicer se pa ona ne mara razporočiti z možem. Zakaj, tega ne ve niti ona, niti kontrolor, najmanj pa jaz.« »In ee jo ljubi kontrolor?« vpraša Ržen zamišljeno. »Kdo bi ne ljubil krasnega telesa in strastne duše čarobne Ane!« vzklikne strastno zdravnik. »Ljubi jo z vso strastjo moškega srca. Zato je tudi streljal name« »Ali mu je kdaj tajila razmerje s teboj?« vpraša notarski kandidat zdravnika. »Ana je preodkritosrčna, da bi mu bila to skrivala. Povedala mu je sama v obraz, da sem ji bil jaz določen od usode, a je prehitel mene in tisodo. Zato pa ga sovruži in zaničuje. In še danes ne bi vedel kontrolor za najino ljubezen, da se mu je znala hliniti. Ona je hotela pokazati pred svojim možem in vsem svetom, da moža zaničuje, ljubi mene ter se ne boji različnih predsodkov. In, prijatelji, ona zna ljubiti nebeško! Ah, njena duša je neizčrpljiva v ljubezni! »In ravno taka menda v sovraštvu,« meni Zgovoren. »Nikakor ti ne morem ugovarjati, prijatelj!« pritrdi zdravnik Zgo-vornu. »Zares, ona ljubi in sovraži obenem.« Komaj pa je izgovoril te besede, pa vstopi kontrolor s svojo ženo Ano med družbo. Prijazno so pozdravili vsi vsto-pivša zakonska, le Agata se je nekako s sramom obrnila od njiju. \ »Je-li dovoljeno,« vpraša kontrolor starejšo družbo, če sme pri- i sesti. »Prosimo!« se je čulo od vseh, samo Agata se ni nič zmenila za njegove besede. Kontrolor in Ana sta prisedla. Prijazen in prijeten glas kontrolorjeve Ane in pa njena čarobna krasota je pregnala vse predsodke iz moških src, in kmalu je postala ona torišče in pozorišče cele nocojšnje družbe. Tudi mladi gospodje so se pridružili starejšim. Dasi je poklicala k sebi na svojo desno zdravnika, dasi je rdel kontrolor strašanske jeze in je Agata kar bledela navideznega sramu, a skrite zavisti, je vendar zabava in živahna govorica gladko tekla svojo pot. Predno pa se je razšla družba, je Zeleznik še enkrat prosil vse, naj pridno in vztrajno delajo za slovensko stvar v trgu. Saj bo slavje letošnje slovenske zmage za nje tem večje, ker si bodo zmago priborili sami brez klerikalne pomoči. »Zivio Zeleznik!« se je razlegalo po celi hiši in razhajali so se prijatelji. Vsi so šli razigranih src proti domu, le kontrolor se je pridušal in rotil na vse svetnike v svojem srcu, da ne ostane v oni stranki in v oni družbi, kjer deluje in sedi njegov največji sovražnik, zdravnik. Kam jo bo krenil, se nocoj še ni odločil. Zdravnik pa se je kar kopal v strastni ljubezni in toplih objemih kontrolorjeve žene Ane, ki je že pr: »lepi Mimici« sklenila oditi z zdravnikom do stanovanja. »Anton, srečna sem nci/rn v tvojih objemih,« je šepetala poslan ljajočemu se zdravniku. »Takoj po volitvah greva na L » ško, kjer ostaneva nekaj tednov,« j« obljubljal srečni doktor univerzalne medicine ter jo strastno poljubil. »Celo noč mi bo sladil spanje ta poljub,« zadrhte žareče Anine, u»t-niče. »Sanjam naj do belega dne o n bi ,« izgovori zdravnik ter ji poljubl belo roko v slovo. Proti domu grede sreča nesreč nega kontrolorja. Da je imel samo kres v žepu, pa bi zopet streljal na zdravnika, čeprav je sklenil pn nji sodni obravnavi, da ne stori nikdar več kaj takega; in nehote je segla kontrolorju roka v žep. K sreči ni imel samokresa seboj. »Dober večer,« g=t pozdravi zdravnik. »Vrag vzemi vas in vaš dober večer,« de zadirljivo kontrolor. »Menil sem, da sreča vam izobraženega človeka, pa sem naletel na sirovino,« meni užaljeno zdravnik. »Ljudje vaše vrste niso drugega vredni, kakor polena in biča,« (Dalje prihodnjič.) je bil pač vzrok, da je pretežna večina, ki se je smatrala od obeh strani za klerikalno, brezpogojno volila napredno listo. Kajti dobi se pri nas volilce, ki se ne upajo javno nastopiti proti farovški komandi, boječ se, da se zameri »gospodu«, čeprav je prepričan, da zadnji nima prav. Neprijetno je dimilo naše črne rimske može vest, da bodo šli napred-njaki pri občinskih volitvah brezpogojno v boj proti dosedanjemu koin-T»romisnemu občinskemu zastopu, v boj za častno zmago ali časten pogin. Že tedne preje je »zeleni« Tone zabavljal na vse pretege, nadejajoč se častne blamaže po »Lažiljubu«, čez dosedanje gospodarstvo, akoprav hinavec' ve, da je bilo žalibože v prejšnjem zastopu tudi par njegovih kimavcev. Drzne se na tako podel način blatiti zastop ter na ta način metati lastnim pristašem polena pod no-ge. Sta li — Tone! — gg. Dur java in c inkole sama merodajna faktorja glede zahtev? Vas je strah! Kaj ne? A vedi gospoda okrog farovža, da vas črne potomce srednjeveških inkvizitorjev ljudstvo do obisti pozna in da ui z vami naš kmet pomedel prvič, a tudi ne zadnjič!! Povejte nam, čemu ste se tolikanj trudili?? Za vero!? kaj ne? jara gospoda! Dobili bi radi nadvlado nad nesrečnim slovenskim oratarjem, da }»i se tem bolj polnila nenasitna bi-saga. Pa najbrže niti ne pomišljate, »ia mora vsak pritisk roditi odpor, ker ako bi pomišljali na to, bili bi vsaj zmernejši, tako si pa sami kopij ete grob! Tako se je tudi pri nas zgodilo, kar je moralo priti, da je zmagala pravica, da je prišel do polne veljave kmet kot sam svoj gospodar in tako bo bodoči občinski odbor popolnoma napreden in na čelu občine bo mož, katerega delo bode posvečeno edinoie v korist občine, ne pa zgolj osebnim interesom. Tone in Komlančev Jože sedaj, krt so volitve v kraju za nekaj let, po-vojta raje, mesto da bi zabavljala čez naprednjake, vašim bačkom o pohuj-šljivem početju bratov menihov v Censtohovem in o njihovih »prijateljicah« — nunah. Povejta jim tudi raje o početju vaših lastuih svetniku v v kaplanijskem brlogu pohujšanja. O zapeljevanju oženjenih in ue-oženjenih žensk ter o »vzornih« Čukih in Marijinih devicah se da tudi kaj povedati. G. kaplan, vrnite se v 11 božji, kamor spadate, in pustite nas naprednjake v miru. Sejati ined ljudi sovraštvo, je delo hudičevo, nikakor pa delo božjega namestnika. Ce hočete žeti 'vihar, nadaljujte Si oje. za duhovnika nečastno delo, saj boste odgovor itak enkrat dajali pred Bogom, kakor uči vera -- če vam tudi ta ni samo komedija?! imamo sicer Še tri božjo namestnike, ■:i So bili vsi, ko so prišli k nam, enaki Tonetu — znali so zatajevati, ako-prav le prisiljeno z jasnim namenom, udariti svoje verne ovčice s slepoto. a kmalu so se ljudem odprle oči — a to še pravočasno — pokazali so se v pravi luči. Umevno je, da se posveten človek a mešava v posvetno zadeve. Mi ne kamo kot človeku nikomur, tudi ie našim gospodom, pravice posln-- vati se in izvrševati svoje držav-ianske pravice; kot duhovnik pa ;;'fla v tiste meje, ki mu jih je za-"■ a I njegov poklic. Gospodare agitirajte tudi v bodoče že čutite potrebo, a ne izrabljajte lahkovr-ruosti ljudstva, tistega, H ni imelo prilike izobraziti svojega duha, vie vzpodbujajte oznanjevalci vere, ljubezen! miru in sprave, k so-\ raštvu brata proti bratu! Delujte s poštenimi sredstvi iu nihče vam ne liode zameril! Držite se Kristovoga nauka — premišljujte njegovo življenje, in če bote sledili njegovim vzgledom, smete še-le trditi, da ste Kristovi namestniki in kot take vas hode ljudstvo spoštovalo. Pridige pa, kakršne imate vsako nedeljo, posebno Času volilnega boja, vam ne bodo prinesle zaželjene«-a uspeha. Tako početje odobrava le še kak kimavec. Poslušajte raje naš dober svet, Ker sieer bode sledil še marsikak vz^lcfl tistih, ki so, če tudi dobri verniki, raje zapustili cerkev, kakor pa poslušali vaše hujskanje. Vsem listi m pa, ki še niste sprevideli, spoznali ljudskih osrečevalcev — - odprite oči — sledite nevstraše-nhn mužem, ki so sijajno pomedli s kimavci, da boste kmetje enkrat v svojih stvareh sami gospodarji in zastopniki la&tnih teženj. Ostali pa, ki ste s frčali iz občinskega zastopa, zahvalite se gospodom iz farovža, ki ste jim slepo verovali ter vas za uslugo spravili v — pen-zjon, kamor spadate. I sirski predsednik namerna imenovati ministrov krajanov pred držav no-zborskiiu zasedanjem. * * Železničarski deputaciji, ki je bila včeraj pri sekcijskem šefu dr. pl. Riillu je ta decidirano izjavil, da slej ko prej vztraja na 20% povišanju stanarine in na povišanju plač za vse dninarje v železniški službi. ♦ * * v ogrskem državnem zboru je interpeliral poslanec Hollo zaradi prot i ogrskega obnašanja hrvaških oblasti. Druge nesreče ni bilo. 1 nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil proglašen odstop dr. Gessmanna kot Šolskega referenta, (krščanski socijalci hočejo kandidirati v deželui odbor poslanca Sehnei-derja. Prvotno je bil določen poslanec Wieninger, ki pa ni hotel pustiti svojega bolj varnega korita kot okrajni predstojnik notranjega mesta. Pri glasovanju je bilo oddanih 61 glasovnic, od katerih je bilo 6 praznih, 35 se jih je pa glasilo na Schneiderja. Deželni zbor je sprejel tudi predlog, ki odpravlja zapovedani celibat dunajskih učiteljic. Nasprotno pa je bil odklonjen predlog na odpravo celibata na deželi. V debato je prišel tudi predlog poslanca Hoffbauorja, ki zahteva deželni zakon, ki določa, da je učni jezik na nižjeavstrijskih ljudskih iu meščanskih Šolah izključno nemški. Predlog je bil odklonjen. * * V Čtškeai deželnem zboru je bil sprejet predlog, da bodi nacijonalno-polttična komisija, ki naj obstoji iz 4 odposlancev iz vsake kurije, permanentna. Ravno tako je bila proglašena za permanentno tudi šolska komisija in fina učna komisija. Nemci zahtevajo zatvoritev češke Šole v Podmuklih, dokler ni zadnja postavna instanca izrekla svojega sklepa. Prediog za akcijo proti bedi je bil sprejet. Sprejeti predlogi o perma-nentnosti komisij bodo najbrže že v ponedeljek sankcionirani. Komisije bodo zborovale med parlamentarno sesijo vodno v soboto in v ponedeljek. Prihodnja seja je v torek. * Zaradi zatvorit ve Komeuskega šole v III. dunajskem okraju je interveniral včeraj dopoldne ueki funkeijonar te šole pri vodji magi-stratnega urada III. okraja ter je zahteval z ozirom na naročilo na-inestništva, da se zatvoritev šole takoj razveljavi. Magistratu* vodja pa se je izgovarjal, češ da uradništvo (?) naruestmšiva nima pravice razveljaviti sklepov dunajskega magistrata in da bo zadeva rešena šele ko se vrne župan. Predarski deželni zbor je sprejel zakon, s katerim se zviša pred ureditvijo plač a* leta 1908 vpokoje-nim učiteljem pokojnine od 700 do 2200 K in njih vdovam najmanj na 600 K. Glede pomožnih slug priobčujc današnja »Wiener Zeitung« ministrsko naredbo z dne 25. t. m., s katero se določila naredbe z dne 15. oktobra 1902 z ozirom na pomožne sluge pri državnih oblastih, uradih in zavodih izpremene. i * * Pri včerajšnih nadomestnih volitvah v Diisscldorfu je bil izvoljen socijalni demokrat Haberland. Železničarji so začeli stavkati tudi v Ameriki. Iz Cikage poročajo, da je tam začelo stavkati 35.000 na-siavljencev Harimanove železnice in centralne železnice v Illinoisu. mersko. PoHBfto Kroniko. Imenovanje ministrov krajanov, o katerem je poročala včerajšnja Neue Freie Presse«, ta liet zopet 'lemeutira ter pravi, da niina mini- Iz deželnega Šolskega sveta. V seji dne 21. septembra se je izreklo nadučitel ju Gregorju Polaneu v Crešnjeveu, ki stopi v pokoj, priznanje za dolgoletno uspešno delovanje v šoli. — Nastavljeni so definitivno sledeči učitelji in učiteljice: na nemški šoli v Konjicah okr. pora. učitelj Gustav Svetlin, v Mariji Puščavi Adolf Frieril, doslej det', učitelj pri Sv. Marjeti pod Ptujem; na Vidmu def. učitelj v Globokem Janez Cer-neji v Št. Janžu na Dr. p. Marta Gobec in Aleks. Nerima iz Pilštanja; v Ptuju - okolica Stanislava Sekrei-ner; v Monšpergu Anten Kožuh; v Za vrču Marija Voršič; v Konjicah-okolici def. učitelj v Sromljah Ludo-vik Petrič in pri .Sv. Lovrencu nad Mariborom kot def. učitelj naduči-telj pri Sv. Ožboltu ob Dravi Jožef Vidmoser. — Def. učiteljicama Al Gorjak v Čadramu in Mariji Pleško pri Sv. Duhu v Halozah se je dovolilo zamenjati mesti. Drobne novice. Iz Celja. Namesto veuca na grob g. Vavknu je daroval trgovec Rudolf Stermecki dijaški kuhinji 10 K. — Ormoška kmetijska podružnica namerava prirediti v drugi polovici meseca oktobra t. 1. kmetijski knjigovodski tečaj. Oglasila sprejema ua- čelništvo podružnice. — Tj m r 1 je t Laškem trgu 25. septembra Lovrenc Majcen, hišni posestnik in ključavničar, star 62 let Bil je 25 let član trške požarne hrambe. — Izkopali so te dni v Rogaški Slatini truplo umrlega graškega profesorja Antona Riedla in ga prepeljali na graško pokopališče. — Iz Kozjega poroča reTagespost«, da se je pojavila v občini Vodice (1) ob hrvaški meji tatinska tolpa, ki izvršuje z neverjetno drznostjo različne rope pri kmetih. Tatovi vdirajo v hiše in izsilijo od ljudi denar, obleko in živila ter izginjajo čez hrvaško mejo. To se godi že dlje časa, ne da hi se orožni-štvu posrečilo tatove ujeti. — Zgorela je hiša posestnika Kožuha v Sopotah z vsemi gospodarskimi poslopji iu spravljenimi pridelki vred. Zažgal je 51eteu otrok, katerega so pustili starši samega, doma. — I z Doberne. Za gostilničarski kuharski tečaj, ki se vrši tu na državne stroške, se je oglasilo 19 udeleženk. Tečaj se začne dne 2. oktobra. — Zgorel je kozolec posestnika .lo-žefa Fonda v Trnavi pri Vranskem. Škoda znaša okrog 2000 K. Zavarovalnina je jako nizka. — Ustrelil se je dne 26. septembra na pokopališču v Št. Janžu na Dr. p. Štefan Lah, posestnik na Podovi. Poprej je doma ustrelil ženo. Možu se je zmešalo. Tridesetletnica zrelostnega izpita. Maturante c. kr. moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1881 prijazno vabim, da gotovo vsi pridejo v torek, dne 3. oktobra v Maribor. — Istega dne se zbiramo v Gambriuovi dvorani zvečer med 6. in 7. uro, kjer se vrši zabavni večer. Due 4. oktobra se udeležimo cesarske maše, potoni obiščemo grobove, si ogledamo novo učiteljsko poslopje, pojderuo k fotografu. Skupni obed se vrši v Gambriuovi dvorani. Popoldne slučajni izleti v okolico. — Anton Pore-kar, sklicatelj. Maribor. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi zopet letos običajno plesno šolo, katera se prične dne 3. oktobra v mali dvorani »Narodnega doma/. Damo in gospodje, kateri jo želijo obiskovati, naj se blagovolijo javiti v trgovini gosp. Ivana Šoštariea na Glavnem trgu, ali pa v ponedeljek, dne 2. oktobra med 8. in 9. zvečer v mali dvorani v »Narodnem domu«. Šmarje pri Jelšah. Prihodnji teden bode mariborski knezoskof blagoslavljal prenovljene kapele proti sv. Roku in kakor čujemo, priredi mu tukajšnja požarna hramba bak-Ijado in podoknico. Da so člani društva ruežncrjij, organisti, čuki, fa-rovške kuharice, Marijine device, bi taka komedija bila razumljiva. Ali se društvo ne spominja več, kako je moralo pred leti vsled postopanja duhovščine osramočeno izstopiti na Veliko soboto iz procesije?! In sedaj naj dela to društvo štafažo duhovščini! Oe bode to društvu koristilo, pokaže bodočnost. Iz Slovcnjgradca poročajo: Nekemu kmetu v okolici so umrli te dni drug za drugim na driski trije otroci, med njimi lOletui sin. Očetu se ni niti posrečilo dobiti pogrebcev, tako so Ijndje vsled epidemično se razširjajoče driske prestrašeni. Moral je krsto sam spraviti na pokopališče in sam deco ]>okopati. Čudno je, da se te kuge, ki traja v slovenjgraškem okraju že par mesecev, menda že celo v posameznih slučajih nekaj let, ne da ugnati. Krive bodo sanitarne oblasti, ki niso dovolj enertrične, in največ pa ljudje sami. ki kugo nanašajo. Zakaj se ne prepove cerkvenih prireditev? Iz Gornjega grada nam pišejo: Zastopstvo naše trške skupine o okr. zastop je nek unikum. Pomislite: trg Gornjigrad z vsemi uradi in gotovo precejšnjo davčno močjo voli 1 zastopnika, Mozirje 2, Rečica i in Ljubno tudi 4 zastopnike. Trg Gornji grad je vložil proti temu ugovor, kateremu se je načeloma ustreglo in se bode razdelilo zastopnike teh 4 trgov znova na podlagi davčne moči. Drobne novice. Iz Brežic. 27. s?pt. popoldne je začelo vsled neprevidnosti učenčeve goreti v trgovini mešanega blaga Kostanjšek in Žužek Ogenj je v kratkem času uničil ve blago. Škoda je precejšnja, ker trgovina bojda niti zavarovana ni bila. — Iz Ptuja. Fiirstovo hišo na Florijauskem trgu je kupil trgovec Šoštar i č za 140 tisoč kron. — Zažgala sta dva petletna dečka veliko skladišče sena v mariborskem magdalenskem predmestju. Dsčka sta se igrala z vžigalicami. Lastnik g. Franc Spes ima precejšnjo škodo. — Iz Maribora nam pišejo: Naši nemški »naprednjaki« imajo zopet velik škandal. Svoj čas je bil neki Franc Laval vodja socijalističnega konzuma in je kot tak, kakor mu je očital graški »Arbeiterwille«, zakrivil več kaznivih dejanj. Delal sploh ni ničesar. Socijalisti so ga končno spodili — na kar so ga nemški uaci-junalci sprejeli z odprtimi rokami. Napravili so ga za mastno plačanega tajnika uemško-nacij. delavskega društva in pri zadnjih državnezbor-skih volitvah je bil ta Laval glavni Wastianov priganjaČ. Bil je tako drsen, da je celo »Arbeiterw.« tožil radi zgoraj citirane trditve — a te dni je svojo tožbo pred graškimi porotniki brezpogojno umaknil. Poneve-ril je bojda celo v nemško nacij. delavski organizaciji članarine. Wa-stian je lahko ponosen na take pristaše! — Živinske cene v Gradcu 26. sept. (Po uradnem poročilu.) Na tedenski sej m je bilo prignanih 140 volov, 95 bikov, 105 krav, 6 telet. Cene padajo, posebno pri kravah in bikih. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 49 do 52, izjemoma 55, napol pitani 44 do 48, suhi 42—43, pitane krave 38 do 42, napol pitane 29 do 37, suhe 20 do 28, biki 38 do 46. Izven Gradca se je prodalo 143 glav, največ na Zg. Šta-jer in Predarelsko. — Naslov pisarniškega ravnatelja je dobil pisarniški predstojnik Luka Bergoč v Celju ob priliki svoje upokojitve. — U m r 1 je 25. sept. v Mariboru šestošolee Alojz Majcen. — Umrl je v Št. Ilju v Slovenskih goricah posestnik in občinski odbornik Jože Kaude.la. Bil je Nemec. Truplo so odpeljali v Baden pri Dunaju. — Pod n a s 1 o v o m >N e nt Š k M d o-brodušnos t«, poroča mariborski »Slov. Gospodar« od Sv. Lenarta v Slov. goricah: Tukajšnja posestnica vdova Kristina Paul je dolgovala dvema tržanoma skupen znesek 140 kron: ker jima pa ni mogla ob določeni uri plačati, sta ji zarobila vse svinje in še nekatere druge premičnine. To pa za to, ker ni hotela enemu od teh dveh prodati posestva. Poprej je dobila od > Sudmarke« denarja, kolikor ga je hotela, ko pa se je zamerila, je niso hoteli več poznati. To je najboljši dokaz, koliko smemo verjeti našim posilinemceni. — Cvetoča jablan. V Kavčah pri Velenju cvete jablan. Drevo je popolnoma v snežnobelem oblačilu. — Pri občinskih volitvah v M i h a 1 o v c i h bi. O r m o ž a je bilo izvoljenih 0 uaprednjakov in 6 klerikalcev. To je v trdo klerikalni svetinjski fari zelo zadovoljiv vspeh. Obsojen klerikalec. Iz Šoštanja n?m pišejo: Jože Skaza, po dom. Špenk je bil pred kratkim pri tukajšnjem c. kr. okr. sodišču obsojen zaradi prestopka razžaljenjn časti na 30 K ali 3 dni zapora. Tožitelj se je pritožil proti prenizki odmeri kazni. C. kr. okrožno sodišče v Celju je lb. t. m. tožitelju res ugodilo ter Jožo Skazo obsodilo na 60 K ali 6 dni zapora in v plačilo vseh sodnih stroškov. Ta gospod naj nič ne misli, da če se tudi šteje med klerikalce, da bi smel vsakega nahruliti ali celo poli rus tati. Iz Maribora. Začele so se zopet šole po mestih, in s tem jo prišlo zopet mnogo slovenskega dijaštva v Maribor. Začelo se je torej Tudi življenje v trgovinah. A ne menda v slovenskih, za to že skrbe gotove osebe, med njimi celo nekateri učitelji, ki se hočejo šteti celo za Slovence. Taki mlačneži se najdejo med učitelji in ti so kot vzgojitelji naroda pač najbolj obsojati. Ni dovolj, da že itak nemško učiteljstvo bojkotira ter prepoveduje svojim učencem obisk slov. trgovini, celo na vadniei se nahaja neki učitelj H. — ki zahteva da kupijo učenci svoje potrebščine izključno le v nemški irgovim G. ca Grajskem trgu, pri možu, ki je celo predsednik Sudmarke. Nadalje vadniški učitelj M. — ki je zahteval od vsakega učenca po S K. da jim preskrbi šolske reči seveda pri nemški tvrdki, in dotični, ki so že imeli vse potrebno od narodne trgovine Weixl, so morali to zopet vrniti. Starši dotičnih otrok, ki te čutijo seveda bolj narodne, kakor gosp. M. so bili zaradi tega učiteljevega početja jako ogorčeui. Ali ta dva gospoda še morda ne vesta, ali nočeta vedeti, da je tako početje učitelju strogo prepovedano, še bolj T>a, blago nencem prodajati, bodisi brez dobička ali i dobičkom. Ako gremo v ženski samostan, najdemo tamkaj, kar celo zalogo šolskih potrebščin, katere si mora vsaka učenka tamkaj nakupiti, nikakor pa ne od trgovca in morajo to tudi prav drago plačati. Toraj nese častitim sestram ta »gršeft« prav lep dobiček. Vprašamo tudi častiti samostan ali ona »ploh dovoljenje za prodajo in Se plača kaj davka? Mislimo da ne, ker davke itak trgovci plačajo. Opi zarjatuo tem potom oblast, da tako nastopanje od strani teh oseb nemudoma odpravi iu prepove sicer se bodo taki škandali prihodnjič spravili pred soduijo. Žalostno pa je, da taki ljudje delajo zapreke trgovcu, kjer le morejo, ko ima itak slovenski trgovec komaj i u komaj svoj obstanek. »Slovenska Straža« — ffUvni vir dohodkov za klerikalno polit, organizacijo na Štajerskem. Pišejo nam iz Celja: V »Slov. Narodu« in našem štajerskem naprednem tisku se je večkrat očitalo klerikalcem, da izrabljajo dohodke »Slovenske Straže«, katero proslavljajo iu priporo- čam kot narodno - onramono organizacijo, za svoje politične namene. Saj kdor pozna jedro klerikalizma, t adi ve, da ne more drugače biti: klerikalec je vedno sebičen in če slučajno stori kaj za druge, morajo biti tisti najmanj »somišljeniki«. Na občnem zboru Slov. krščan-skoaocij. zveze je pravil neki Jež, da je izdala »&lov. Straža« v minulem letu za »izobrazbo« ob mejah 9926 K 18 v. Ta »izobrazba« obstoji v tem, da hodijo razni mariborski duhovniki hujskat mladino in odra-6je — toda ne ob mejah, temveč ponavadi v trdo slovenske kraje. Sad takih predavanj je morda kaj vreden v strankarskem oziru, za napredek in dobrobit celokupnega naroda pa je naravnost ničev. O posledicah klerikalne hujskarije med mladino niti nimamo tu prostora obširnejše govoriti: sodnijski akti vsebujejo tozadevno obilo žalostnega materijala. Za »obmejno dijaštvo« je izdala »Slovenska Straža« veliko vsoto 2812 K. Ker ob mejah in ogToženih krajih ni skoraj nič slov.^ dijaštva, so šle te krone v žep dijakom, kateri so se za nje vdinjali klerikalni stranki. Pozor, podporna društva! O teh klerikalnih mladih petelinih pa ne vemo, da bi storili dosedaj le pičico česa, kar bi bilo v korist sploš-nosti in narodovemu napredku. Za knjižnice in gledališke mire je dala »Slov. Straža« tudi veliko vsoto 4300 K. Vse te knjižnice iu odri ss nahajajo v strankarskih klerikalnih društvih in slnžijo malo za izobrazbo, več za politiko. Ravno tako je z izdatkom 1603 K 02 v. Te m je porabilo za to, da se je naročilo za 320 obmejnih hiš klerikalno časopisje« Facit vsega je: »Slovenska Straža« ni narodno obrambno, temveč klerikalno politično društvo in goljufija je, ako love klerikalci za njetr* denar pri ljudeh, ki radi žrtvujejo v narodne, a ne v strankarsko - klerikalne namene. Kako bi vpili klerikalci, ako bi C. M. D. vporahlja'n svoja sredstva v napred - politične namene mesto za vzgojo otrok klerikalnih kmetov na Koroškem in Štajerskem? Da, res je: liberalci smo v klerikalnih ustih vedno »narodni izdajalci«, aH v nsrodttS namene smemo vedno le mi žrtvovati in zato že-ti nehvale/iiost klerikalne narodne mase, klerikalci pa skrbe za svoje časopisje, svoja đmitva in STOJO politično organizacijo. Kaj ko bi jih vsaj malo posnemali? Koroško. Požar v celovški okolici. V četrtek zvečer je izbruhnil ogenj v velikem kozolcu nekega posestnika i/ Goričic v celovški bližnji okolici. Kozolec je bil napolnjen z letošujimi poljskimi pridelki. Ker je v nepo sredni bližini kozolca več hiš. ki SO krite z lesenimi ploščicami, je bila nevarnost, da se užge cela n as. Celovškemu gasilnemu društvu se je posrečilo s pomočjo domaČ*inov omejiti ogenj na kozolec, ki je popolnoma zgorel. Mrtvega BO našli pod neko 00 m visoko steno v okolici Sv. Krvi hlapca Andreja Feberbaeherja. Ueber-baeher se je vračal v temi pijan domov, zgrešil pot in padel čez steno. Dobili so ga šele čez uva dni. Poškodbe na glavi kažejo, da je Ueber-bacher takoj po padcu umrl. Utoni! je v Osojskem jezeru posestnik Andrej Klavora. Peljal se je včeraj ob ' \10. po jezeru na izpre-hod. Sredi vode se inu je prekucnil čoln. Aretiran zamorec. Včeraj so aretirali in oddali okrajnemu sodišču v Beljaku lično oblečenega zamorca Tom Bella, ker je ukradel v Fran-censfeste 40 K denarja, nekaj blaga za obleko in eno brožo. Pri njem so dobili 75 K denarja, katerega pa po njegovem zatrdilu ui ukradel marveč si je to prislužil kot plesalec. PrlmoHiffl Gibanje tržaških železničarjev. V četrtek zvečer s-,* je vršil v TrMu sL od železni čar jo v, ki so člani narodni podlagi stoječe železuičar-»ke organizacije. ITdeložba je bila obilna in je prisostvovalo zborovanju nad 800 železničarjev, kljub jako neumestnemu bojkotu socijalnih demokratov, ki bi morali ravno v tem kritičnem času stremiti za edinostjo in združenim delom. Zborova lei so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo uresničenje žeh zničarskih zahtev. Termiua za uresničenje niso določili, ker namerava organizacija počakati izid parlamentarne akcije glede svojih zahtev. Resolucijo so poslali brzojavno železniškemu ministrstvu. Iz železniške službe. V železniško službo je vstopil kot volonter Alojz Ellersič na postaji v Pazinu. — V pokoj je šel višji nadzornik in vodja oddelka za vzdržavanje železnice v Trstu Autou Valle. Kolenu Pred v čet ajlnjetn je umrl v Dragi v infekcijski baraki na kolero Stari Č F. Drobovje umrlega so poslali v Zagreb, kjer so konstatirali zdravniki pri bakterijologični preiskavi pravo azijsko kolero. V baraki se nahaja sedaj 8 bolnikov med njimi jih ima 5 kolero, 3 pa so še zdravi. Na novo obolel ni že pet dni nobeden in zato bodo proglasili Drago za prosto. Tudi delavci, ki hodijo v tovarne smejo iti zopet na delo. Izpred porotnega sodišča v Trstu. Po dveinpolurnem posvetovanju so porotniki izrekli, da sta brata Rivolt Josip in Emil kriva umora. Zanikali pa so namen umora. Sodišče je na to obsodilo Josipa Rivolta na 12 let in Emila Rivolta na 15 let težke ječe. Josip Rivolt je vložil ničnostno pritožbo in vzklic radi odmere kazni, Emil Rivolt pa si je pridr-žal 3 dni odloga za premislek. Obravnava se je končala okoli 4. ure popoldne. V dvorani, na hodnikih in pred sodiščem je čakalana izid obravnave velika množica ljudi. Pred sodišče je poslala policija večje število stražnikov, da bi nadzorovali in vzdržali red med razburjenimi čakale i. Po razglasu obsodbe so se ljudje mirno razšli. Mobilizacija laških podanikov. Laško poslaništvo je izdalo včeraj razglas, glasom katerega so poklicani pod orožje vsi vojaki I. kategorije v razredu 1888, ki bivajo sedaj v Avstriji in imajo neomejen dopust. Poklicani so iz vseh vojaških okrajev in vseh vojaških oddelkov. Oproščeni so samo oni enoletni prostovoljci, ki obiskujejo vseučilišče in so odložili zaradi studij aktivno službo. Dalje so oproščeni tudi oni laški vojaki, če bivajo v inozemstvu, ki imajo zato izrecno uradno dovoljenje. Nezgode. Včeraj je umrl v bolnici dninar Štefan Sferca, ki je padel pri popravljanju neke hiše na cesti Feliee Venecian z vso metrov visokega odra. — Ustrelil se je s samokresom včeraj popoldne 321etni trgovski pomočnik Anton Mikal i č. Ustrelil se je v usta in bil na mestu mrtev. Vzrok samomora je neznan. — Med delom je padel Goletni dninar Anton Fabro na cesti deli' Tnstituto in si je zlomil desno nogo v stegnu. Odpeljali so ga v bolnico. Rešilno društvo je včeraj interveniralo pri treh slučajih kar zapored. Najprvo pri 221etnem T, Peanu, ki je dobil med nekim prepirom težke poškodbe na glavi, potem pri ISletnem Ivanu Valle, ki si je baje v šali prerezal ramo in pri 481etnem Dom. Fabro, kateremu je razbil med gostilniškim prepirom neki neznanec nos. — V prosti luki sta se sprla včeraj zakonika Starkovič. Žena je prinesla možu, ki dela v pristanišču kosilo. Med prepirom je zagrabila razjarjena ženic« nož in sunila i njim moža v ramo. Starkovič je precej nevarno ranjen in so ga prepeljali v bolnico. Ženo so zaprli. Iz sodne službe. Predsednik okr. sodišču v Sarajevu dr. Roko ^rz-Ijak je dobil povodom umirovljenja naslov in značaj dvornega svetnika. Kobo le prišle do umora srhsKesa Krona AleKsan-dra in hnllke Drage? XX. Kaj se je zgodilo v dvoru. Ko smo vstopili in se popeli mimo novega dvora in parka na holmi-ček pred dvorcem, smo naleteli na polkovnika Mašina in dva oficirja. Stali so in se razgovarjali. Ko smo se jim približali, je spregovoril Mašim »Velika nesreča! v dvoru m najti niti kralja Aleksandra, niti Drage, dasi pozitivno vemo, da morata biti tu in da nista mogla iz dvora nikamor uteči.« To nas je prilično vznemirilo, vendar pa sem bil jaz dokaj miren, računajoč s tem, da sta se samo skrila in da jih bodo gotovo našli. Eden izmed oficirjev je pripomnil, da se nahaja pod zemljo hodnik, ki vodi celo v trdnjavo in da so mogoče utekli skozi ta hodnik. Ta pripovedka me je preplašila. Toda Mašin me je umiril, nagla-šajoč, da ve dobro, da onega podzemskega hodnika sploh ni. Pri nas se nahajajoča oficirja sta se na Mašinov ukaz oddaljila, da izvedeta odrejeno jima nalogo. Med tem je Rajovič, utrujen kakor je bil, našel v bližini udobno klopico iu se vsedel. Ostali smo sami Genčič, Mašin in jaz. Razgovarjali smo se, da, rekel bi — izbijali šale. Premeril sem z očmi Mašina ter mu rekel: »Glej, glej, kakšne imaš hlače, kratke in zmečkane.« »Pa saj sem ti že predvčerajšnjim povedal,« je vzkliknil Mašin, »da imam neko uniformo shranjeno, ki pa ne odgovarja predpisom.« »Ni6 se na vznemirjaj, naj ta itak nihče ne vidi v temi!« sam pri* pomnil. Genčiču naše dobro razpoloženje nI bilo po volji, zato je razjarjen vzkliknil: »Kako dolgo pa bomo še tukaj čepeli T Treba bo nam početi s de- lom.« V času, ko smo se mi tako razgovarjali, so častniki begali po dvoru ter iskali kralja Aleksandra in Drago. Prilično vsake dve minuti je prišel eden izmed častnikov ter referirali »Ni jih! Nismo jih še našli!« Nato sta došla dva častnika, spremljana od Čete vojakov, ter poročala, da so umorjeni ministrski predsednik general Cincar - Marko vic, vojni minister in minister notranjih del. Polkovnik Mašin je hladnokrvno ukazal: »Potem spravite s sveta tudi ostale!« Tu se je vmešal Genčič ter pripomnil, da je med njimi tudi eden izmed naših ljudi. Navedel je njegovo ime. Mašin je nato preklical svoj ukaz. »Živel novi kralj Peter Karagjor-gjevič.« Na GenČičevo pripombo, da je nam treba pričeti z delom, sem stavil ta - le predlog: »Da obdržimo armado v rokah in da se ne dogodi kaka zmešnjava v vojski, bi bilo dobro, da se priobči armadi, naj proglasi kneza Petra Karagjorgjeviča za kralja Srbije. Armada bi bila v tem slučaju prepričana, da je s kraljem Aleksandrom že završena stvar.« Genčič je takoj sprejel ta predlog ter rekel: »Zares, to je predvsem potrebno.« Mašin je za trenotek molčal, potem pa je spregovoril: »Ako vi mislite, da je to treba, potem tudi jaz soglašam z vami.« Takoj je poklical najbližnjega oficirja ter mu ukazal: »Stopite doli ter sporočite komandantom, naj armada takoj izkliče za kralja Srbije Karagjorgjeviča.« »Razumem.« Častnik je pohitel par korakov navzdol, a naenkrat se je vrnil, salu-tiral ter rekel: »Prosim, katerega Karagjorgjeviča?« Ko sta mu Mašin in Genčič odgovorila: »Petra«, je on odhitel in nekaj minut kasneje smo že čuli urnebesne vzklike vojske: »Živel novi kralj Srbije Peter Karagjorgjevič!« * * Ker nam ena izmed številk »Tribune«, po kateri posnemamo Nova-kovieeve memoare, ni došla, smo morali neke podrobnosti, ki jih Novakovu- navaja v tej številki, izpustiti. Ker pa so te podrobnosti važne, jih naknadno priobeujemo. Ko se je vrnil Novakovič s kolodvora, kamor je spremljal Hadži Tomo, se je napotil k dr. Marku Niko-liču, državnemu kemiku, zetu državnega svetnika Dragomira Rajoviča. Šel je k njemu, da bi mu Nikolić preskrbel steklenico kloroforma, zarotniki namreč niso nameravali kralja Aleksandra in kraljico Drago umoriti, marveč so jih hoteli samo s pomočjo kloroforma omamiti, jih prevesti v Novakovičev vinograd ter jih tam zapreti. Šele t*> prihodu kralja Petra bi se naj odlor ila usoda kralja Aleksandra in kraljice Drage. Novakovič je zaupal dr. Nikoliču tajnost o zaroti in ta mu je obljubil preskrbeti kloroform. Popoldne ob 4. uri je dr. Nikolić prinesel kloroform v Novakovičev vinograd, a Genčič ga je na to odnesel v Belgrad in ga izročil določenemu oficirju zarotniku. Ufltelftlio 3borovonle. Neznosni materialni položaj, ki pritiska na slovensko učiteljstvo s tako moreoo močjo, da je prikipela sila in potreba do vrhunca, je prisilil vodstvo zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev, da sklicuje s tem javno izredno zborovanje delegacije ki se vrši v sredo, dne t. oktobra 1911, v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, ob 4, uri popoldne. Edina točka dnevnega reda: Draginja in učiteljstvo. Poročajo tovariši: 1. Za Koroško: Zdravko K o-vač, učitelj na Strmcu; 2. za Kranjsko: Fran C r -nagoj, nadnčitelj v Ljubljani-Barju; 3. za Primorsko: a) Goriško: Franc Mer-1 j a k , nadučitelj v Datujah. b) Istra: Anton Urbančič, nadučitelj v Bol juncu; c) Trst: Ferdo pl. Klcin-nj a y r , uitelj v Trstu; 4. za Štajersko: Fran Bri-nar, nadučitelj v Gotovljah; 5. skupni poročevalec: Engel-bert G a n g 1, učitelj v Idriji. Tega zborovanja delegacije se morajo udeležiti tovariši delegati in ▼se tovarišice delegatmje, ki se jih okrajna učiteljska društva izvolila za zadnjo glavno skupščino Zaveze, vršeeo se o binkoštih t. L v Trstu. Nihče ne sme ostati doma; sedaj nI nobenega Izgovora! Besni čas kliče s poveljujočim glasom: Vsi do Badnjega v Ljubljano! Ta kile pa velja tndl vsemn ostalemu slovenskemu učtteljstvu! Dnevne vesti. -f V vladni službi. Velika in mogočna je avstrijska armada in avstrijska mornarica zadostuje v polni meri za obrambo avstrijske obali. Avstrijska armada je več kot zadosti velika za obrambo države. S to armado smo popolnoma varni in krvavo bi plačala vsaka država poskus Avstrijo napasti. So sicer gotovi krogi, ki bi radi imeli še večjo armado in še več vojnih ladij, ali potrebno to ni in resnični ljudski zastopniki v to ne morejo privoliti, ker so gospodarske razmere že sedaj skrajno slabe in ker je življenje postalo tako drago, da novih bremen ni mogoče zmagati. Vse se upira novim težkim bremenom za armado, samo tisti, ki so v vladni službi, zagovarjajo vladne zahteve, da se mora dovoliti še več rekrutov, kakor jih sedaj jemljejo in še mnogo več milijonov denarja za armado in za nove vojne ladje. Med tistimi, ki hočejo tako obremeniti ljudstvo, ki že itak komaj životari, je tudi »Slovenec«. Nastala je zdaj vojska med Italijo in med Turčijo. Poročajoč o tej vojski agitira »Slovenec«, glasilo poslancev duhovske stranke, za povečanje armade in nove vojne ladje in psuje za bedake vse tiste, ki pravijo, da ljudstvo teh bremen ne zmaga. Tako morejo govoriti pač samo ljudje, ki so v vladni službi. + Kdo ima prav? Mi smo trdili, da je za časa Beckovega ministrstva že bil podpisan dekret za imenovanje jugoslovanskega ministra - rojaka in da je bilo potreba v ta dekret samo še vpisati ime dr. Vicka Ivčeviča. To pa je preprečil dr. Šusteršič, ki je protestoval proti temu, Češ, da je njegova stranka načelna nasprotnica institucije ministrov - rojakov. Temu nasproti pa zatrjuje »Edinost«, da je imenovanje jugoslovanskega ministra preprečil prav dr. Ivčević, ker se ni hotel združiti s klerikalnimi slovenskimi poslanci, kar je bil baje Beckov pogoj za imenovanje jugoslovanskega ministra - rojaka. »Edinost« je zahtevala, da brezpogojno verjamemo temu njenemu zatrdilu in je v nasprotnem slučaju grozila s — neljubimi nam baje razkritji. Mi smo sicer v celem obsegu ostali pri svoji trditvi, vendar pa »Edinost« še dosedaj ni izpolnila svoje grožnje in še ni prišla na dan s svojimi senzacionalnimi razkritji. Pač pa so se med tem oglasili češki »Narodni List v«, ki referujoč o polemiki med »Slovenskim Narodom« in »Edinostjo« pišejo: »Poročilo »Slovenskega Naroda« je resnično. Dr. Šusteršič bi se mogel z institucijo ministrov - rojakov sprijateljiti samo v tem slučaju, ako bi bil za jugoslovanskega ministra - krajana imenovan o n —dr. Šusteršič!« Katera trditev sedaj stoji? -|- Drugod in pri nas. V Vrati-slavi na Pruskem imajo škofa, ki spada med prve može katoliške cerkve. Kardinal-nadškof Kopp, ki je v primeri z ljubljanskim škofom po umu, veljavi in vplivu čeznaraven velikan, je sedaj izdal na svojo du-hovščino ukaz, ki posebno značilno osvetljuje pri nas na Slovenskem vladajoče razmere. Pri tem je pomisliti, da je stališče katoliške cerkve v pruski Šleziji vse drugače težavno, kakor pri nas, kajti tam sta pro-testantizem in socijalna demokracija velikanska faktorja, med tem ko pri nas o čem takem še govora ni. A vzlic temu, da pri nas za katoliško cerkev in za katoliško vero ni niti najmanjše nevarnosti, med tem ko je v škofiji kardinala Koppa ta nevarnost silno velika, je ta kardinal izdal ukaz, s katero je izrečena krvava obsodba nad počenjanjem slovenske dnhovšine. Kardinal Kopp je prepovedal politične shode v župniščih in sploh na župnijskem svetu in prepovedal je duhovnikom imeti volilne in agitacijske govore, če jim tega ni dovolil njihov predpostavljeni cerkveni urad. Ta ukaz je kardinal Kopp utemeljil s tem, da politična agitacija obžaljivo hudo oškoduje dušno-pastirski vpliv duhovščine. Tako je mnenje kardinala Koppa. Na to, da bi ljubljanski škof kaj takega odredil, seveda še misliti ni, saj daje škof svoji duhovščini v vsakem ozi-ru le najslabše izglede. + Kmh pravice v Ljubljani In drugod. Včeraj smo prejeli to-le razsodbo: C. kr. deželna sodnija v Ljubljani odd. VI. je razsodila vsled ugovora R. Pustoslemška, odgovornega ucednika »Slovenskega Naroda« zoper razsodbo te sodnije z dne 19. avgusta 1911 Pr. 54/11/2 s katero je bilo razsejano, da ustanavlja vsebina v št. 189 »Slovenskega Naroda« objavljenega članka »Prestolonaslednik Fran Ferdinand in vojvodi-nja Hohenberg« in sicer od odstavka »Nemčija kakor tudi« do konca »uso-depolni za državo« objektivni dejanski stan hudodelstva po § 64 k. z. ter je prepovedano dalje razširjati to tiskovino, po danes opravljeni javni seji nastopno: Ugovor se v celem obsegu zavrne in se razsodilo z dne 19. avgusta 1911 Pr. 54/11/2 v celem obsegu potrdi. Razlogi: V zaplenjenem članku se očita prestolonasledniku Francu Ferdinandu, da si simpatij ljudstva nikdar ni skušal pridobiti, ker jih vobče ne ceni, s tem pa se prestolonasledniku krati spoštovanje;^ in so dani znaki hudodelstva po § 64 k. z. Za hudodelstvo po § 63 k. z. ni potreba namena žalitve in zadostuje, ako se ji krati spoštovanje. To pa se je v tem slučaju zgodilo. V zaplenjenem članku se dalje pravi, da nadvojvodinja Marija Valerija intrigira proti vojvodinji Hohenberški, soprogi preetolona-slednikovi, da nasprotuje njeni ravnopravnosti. Sploh se slika borba med Marijo Valerijo in njenimi pristaši ter vojvodinjo Hohenberško, oz. Franom Ferdinandom v taki luči, da se s tem krati spoštovanje Mariji Valeriji, ki je član cesarske, ro-dovine, in končno spoštovanje celi cesarski hiši. Tudi v tem oziru je podan dejanski stan hudodelstva po § 64 k. z. S tem je razsodilo utemeljeno. V Ljubljani, dne 12. septembra 1911. Dr. Veble 1. r. zapisnikar. Kobler 1. r. predsednik. — Pripominjamo, da so članek »Prestolonaslednik Fran Ferdinand in vojvodi-nja Hohenberg« priobčili »II Picco-lo«, »Edinost« in »Soča«, ne da bi bili zaplenjeni, in da so vsi ti listi bili neovirano razpoloženi po vseh ljubljanskih kavarnah, da je vsakdo lahko Čita! dotični članek, ki je bil v »Slovenskem Narodu« konfisciran. Dotični članek je bil torej v »Slovenskem Narodu« — hudodelstvo po § 63. k. z., v »Piccolu«, »Edinosti« in »Soči« pa nekaj povsem dovoljenega in nedolžnega, ki ne nasprotuje zakonom. Ako še omenimo, da so članek neovirano lahko priobčili najrazličnejši nemški, češki in poljski listi, potem narn pač ni treba še po-sebe naglašati, kako drugače se reže kruh pravice v Ljubljani, kakor dru-godi po širni Avstriji. -j- Občinska volitev v Šinarei pri Kamniku. Dne 25. t. m. vršile so se v občini Šmarca pri Kamniku občinske volitve, pri katerih so pač klerikalci prvotno zmagali. Volilo se je pa pri tej volitvi prav po turško, tako da se bolj trezni in manj zagrizeni klerikalci sami sramujejo svojih pristašev. Ti ljudje so namreč volili za mrtve in v slučaju Polak in Pogačnik ter še v nekaj drugih slučajih kar dvojno. Seveda, glavni krivec pri volilnih sleparijah je takozvani Jeruzalemski romar ali Bov-čov očka. Tudi Tomauov Tinček iz Kamnika dobi lavorov venec za zasluge kot agitator za šmarske volitve. Med drugimi se je tudi Jereb po domače Grehov iz Šmarce prav pridno pehal za pooblastili, seveda so mu, kakor tudi Bovčku večinoma pokazali vrata, a ta brihtua glavica jo pa že pogrunta, namreč on kar sam od sebe prekliče skoraj vsa napredna pooblastila. Kajneda, oča Bore, županski stolček vam jako diši, da bi tudi občino tako pošteno zafu-rali, kakor ste sadjarsko zadrugo in konsum. No pa le še potrpite malo, naj se vam še nekaj časa cedijo sline za stolčkom županskim, kajti pri tej igri bode Bovčov očka in ž njimi tudi drugi vgriznili v jako kislo jabolko. Kajti vloge se bodo najbrž tako zamenjale, da bodo Bovčov oča namesto na županskem stolčku sedeli na zatožni klopi. _ Iz deželnega odbora. Ing. Ciril Pire imenuje se stavbnim praktikantom. Konceptni praktikant postane pravnik Fr. Logar. Dalje se imenuje revidentom Josip Ber-g a n t, oficijalom pa Ivan Dolžan. Oficijala postaneta L G o 1 a r in P u š ; v VII. čin. razred pa se pomakne F. V i 1 e n p a r t. Sadjarski nadzornik H u m e k se definitivno v službi potrdi. — Okrožni zdravnik v Trebnjem postane dr. Watzke. — Shod v Mostah, ki se je junel vršiti pri Miškotu jutri, se preloži na poznejši čas. — Cenejše meso v Ljubljani. Z jutrajŠnjim dnevom znižajo ljubljanski mesarji pri govejem mesu mesno cena za 8 vin. pri kilogramu. I. vrsta mesa pade od K 2*08 na K 2 K, II. vrsta od K 1*92 na K 1*80 in III. vrsta od K 1*72 na K 160. — Iz krogov mesarjev. »Slovenec« je dne 27. t. m. prinesel notico, kako silno da je padla cena živine, skoraj na polovico. Za protidokaz naj služi sledeče: C. g. župnik iz Polhovega gradca je prodal mesarju Jos. Kozaku vole na meso po dve kroni. Tehtali so 592 kilogramov, kar znaša 1184 K. Isti dan so se klali še od I drugih mesarjev (imena na razpola- go) voli po dve kroni; ge. Mar. Princ pa po K 2*05. SI. občinstvo naj iz tega posname, da so »Slovenčeve« in podobne notice pretirane. Pač pa bodo mesarji lojalno nasproti občinstvu cene znižali, brez hujskanja časopisov. — Iz trgovskih k ropov nam prihaja sledeči dopis. Draginja vseh važnejših potrebščin, posebno mesa, je dosegla že silno razsežnost in je za vse manj premožne sloje, i>osebno za stalno plačane uradnike, naravnost neznosna. Posebno je pri boju zoper draginjo interesi rano avstrijsko trgovstvo, ker z vednim draženjem živil je nenavadno velik del dohodkov kupujočega občinstva izčrpan, vsled česar si more velik del prebivalstva druge potrebščine kupovati le v mali meri. Naravno je, da je to velika škoda za avstrijsko trgovstvo, ki vsled tega energično zahteva od vlade, da radi vedno večje bede in protidraginjskih izgredov, končno dovoli uvoz argentinskega mesa, ne da bi se vsled tega pustila izžeti od Ogrske kako nemgačo odškodnino. K temu je še pripomniti, da se je posebno osrednja zveza avstrijskih trgovcev pečala z vprašanjem proti draginji mesa ter storila v to svrho potrebne korake. — Oklic železničarjem. Železničarji! Tovariši! Na številnih shodih ste vedno stavili enoglasno zahtevo, da se mora vlada do nadalje 30. sej* tembra izjaviti, ali in kako je pripravljena spolniti nujne zahteve, stavljene v Spomenici nacijnnalnih železniških organizacij. Gospod ministrski predsednik je sedaj naznanil državnim poslancem nemške narodne zveze in češkega enotnega kluba, da bo še tekom prve polovice oktobra poslanski zbornici predložil predlogo za uravnavo, oziroma povišanje vaših dohodkov na podlagi naše spomenice, in da bo tudi vlada delovala na to, da se bo predloga nujno obravnavala. Sicer ho pa g. ministrski predsednik takoj po zopetnem sestanku poslanske zbornice v svojih izvajanjih o nameravanih naredbah proti draginji tudi že omenil predlogo, ki jo hoče vložiti vlada za zboljšanje vašega položaja. V ta namen bodo potrebne precejšnje denarne svote. Vlada ne bo nasprotna parlainenta-rični obravnavi hipnih naredb, ki bi imele vzvratno veljavo od 1. oktobra. Ker se s tem. da je vlada pravočasno odgovorila, spolnuje vaša šahtovi vas pozivljemo, da se kljub mnogih nasprotnih teženj držite naprej normalne službe in normalnega dela. Nemško-nacijonalna zveza in češki enotni klub sta izjavila, da stojita za našimi zahtevami. Mi pa smo vladi obljubili, da bomo oso bje poživljali k normalni službi in normalnemu delu do tistega Batm, ko bomo po par-lamentarični obravnavi vabili žalitev prišli popolnoma na jasno, to je do 15. oktobra. — Bufival, Cernigoj, Ertl, Graf, Hartinger. Hinglcr. Navratil, Richter, Škerjane, Sternad, Tabaczinski, Vojna. — Bivši profesor na slovenski gimnaziji v Ljubljani Šorn se piše sedaj, odkar službuje na Štajerskem, Schorn. Obenem je vložil tudi pTOŠ-njo na Štajersko nemško profesorsko društvo, da bi ga sprejelo med svoje člane. Toda nemški profesorji so to njegovo prošnjo odklonili, češ. da sprejemajo v svojo sredo samo čistokrvne Nemce. Šorn ali sedanji Schorn je doma v Gomilskem v Savinjski dolini. Razini'«' se samo ob sebi, da njegovi sorodniki niti nemškega jezika ne znajo. Šele »m je brat bivšega župnika Šorna v Belili vodah naŠtajerskem.ki jo je radi Eulenbur-govih nagnenj popihal v Ameriko. Z Viča. Kakor drugod, tako ^e bode v naši občini vršila občinska volitev občinskega odbora, po novem, od klerikalne stranke skrpuca-nem volilnem redu. Kdor je razmotri val ves čas delovanje sedanj-ga občinskega odbora, mora priznati, ako hoče biti nepristranski, da je sedanji občinski ml bor vse storil, kolikor se je dalo g sredstvi, katare je imel na razpolago. Lahko sv trdi, da je naša občina napredovala v keks nekaj let več kakor poprej v 50. letih. Delovalo se je mirno ter vsestransko po možnosti koristno. Nihče si ni mi slil, da se bodo dobili ljudje, katerim niti to plodonosno delovanje ni všeč. In kdo so ti ljudje! Ti (Judje SO tisti, ki v občini menda nobenega da\ ka ne plačujejo in ki ua stroške drugih jako dobro živijo. To so tisti, na me sto da bi oznanjevali mir, oznanjajo prepir, tisti, ki drugače misleče ljudi ustmeno ali po časnikih napadajo in katerim je vsako sredstvo dobro v dosego svojega namena. Ti ljudje torej so začeli sedaj, ko je prišel čaF volitev, brusiti svoj jezik in svoje pete. Vedno jih je videti ob vsakem času in povsod, nobeno živo bitje, ki sliši na ime človek, nima miru pred njimi. Ne gospodar, ne gospodinja, ne posli in še celo otroci ne. Dostoj nemu in mislečemu človeku se gabi ta rafinirana vsiljivost. Občina ima pač dosti pametnih in dostojnih mož, a tako vsiljevati se, kakor se oni, je pa vsakega sram. Farovž ima svoje zahrbtne namene, to mora vsak misleč človek priznati, Če le ni popolnoma slep in gluh. Možje občani, ali boste res pripustili, da bi vam gospodarili ljudje, kateri so včeraj v občino prišli in katere lahko jutri že zopet veter odnesel Ne poslušajte fa-rovža v političnih zadevah, njega čisto nič ne briga, kdo bo v občinskem odboru, on se naj briga za svojo stvar, občino pa naj vladajo možje razumni, če so tudi pristaši raznih političnih strank, saj ne manjka pametnih in dostojnih možakarjev. Farovž jo spustil v svet govorico, češ cerkev je že plačana, misleč s tem spraviti s sveta govorico, da se hoče stroške za cerkev na občino preložiti. Mi pa pravimo, prav za to se gre in še za marsikaj drugega: Čuje jo se glasovi, da gospodom v farovžu posebno ugaja stara šola. Menda bi jo radi imeli za se, da bi nastanili v nji otroke in z njimi seveda tudi neke sestre (nune), ki so se zadnji čas naselile v naši občini ter stanujejo sedaj v tako imenovanem »Društvenem domu«. Svet v Kožni dolini, katerega ste v svoji »previdnosti« kupili, vam dela tudi težko spanje, kaj ne, gospodje t! Bi pač ne bilo slabo, ako bi ta svet občina prevzela. Vse to in še veliko drugega, kar pride še kasneje na vrsto, naj da občanom povod, da zakličejo: »Farovž, ti se brigaj za svojo stvar, mi, občani, bomo pa svojo stvar že sami uredili!« Čudno je, da se še vedno dobe ljudje, ki verjamejo pretvezi, da se gre za vero! Moj Bog, kdaj se je še pri občinskih sejah obravnavalo o veri! In kaj ima občinski odbor z vero sploh opraviti 1 Ne za vero, ampak ja bero se gre. Gospodje v farovžu se bojijo, da bi jim njihovi denarni viri preveč ne vsaknili, oziroma si jih skušajo še povečati s tem, da bi dobili gospodarstvo občine v roke. Za to in ničesar drugega se jim ne gre, zato Vičani, pozor! Velikanska draginjska demonstracija na Dunaju in nje posledice se vidijo danes, jutri in ponedeljek v Elektroradiograiu »Ideal« in poleg tega še več jako zanimivih slik. Nihče naj ne zamudi ogledati si to lepo serijo slik. Obenem se oj>ozarja slavno občinstvo na veliko socijalno, sen-zacijsko dramo: »Žrtve alkohola«, ki bo od torka do četrtka na sporedu. Elektroradiograf »Ideal« Pozor! Od sedaj naprej bodo večerne predstave točno ob 7., 8. in 9. uri. Spored za soboto 30, septembra, nedeljo, 1. in ponedeljek 2. oktobra: Žurnal Palu-. (Tedenski pregled, najnovejše, rt. razno.) Kristjan je usmrti >vojo taščo. (Jako komično.) Hči ži-valjskega kralja. (Ameriška drama.) Draginjska demonstracija na Dunaju in pogled na opustošenja. (Vele-aktualen posnetek. Dva pobalina. (Jako komični prizori. Ameriška kinematografija.) Vse slike se pred- j stavljajo pri popoldanskih in večernih predstavah. Vljudno vprašanje na župan- j stvo na Jesenicah. V največji poni ž- j nosti si dovoljujemo vprašati vele-inožnega gospoda občinskega geren-ta, koliko časa bo še pustil, da nje-•va »desna roka«, naš prosluli policaj, uganja svoje nerodnosti in na-silstva proti nam, mirnim občanom? Ali mora res imeti ravno jeseniški policaj, ki ga plačujemo mi. jeseniški občani, več posla pri sodišču, kakor vsi policaji v celi Avstriji? Zal, da ruski absolutisti zanj ne vedo. gotovo bi postal policijski stotnik. — Več jeseniških občanov. Izpred kasacijskega dvora. Včeraj se je vršila kasaeijska razprava na najvišjem sodnem kot kasacij-skem dvoru v pravdi proti kraškim vfnorejeeai radi pretveznih nepravilnostih ob razdeljevanju trt. Kasa-eijski dvor je odbil ničnostno pritožbo državnega pravdništva z motivacijo, da ni bila izpodbita no ničnosti pritožbi konstatacija prvih sodnikov, da obtoženci niso imeli oškodovalne-ga namena. Brez takega pa se ne more o goljufiji govoriti. Gen. proku-raturo je zastopal /ren. adv. Okretič, obtožence pa dr. Rybaf. Danes se je tudi vršila kas. razprava v pravdi proti SI. Skrlju in drugom (N. D. O.). Kasačijski dvor je pritožbi drž. pravd, ugodil in pri I. instanciji vrnil za novo razpravo. Vina in drugih opojnih pijač ne sjajte otrokom, ker jim to škoduje! Mleka pa se naveličajo in ga ne marajo več piti. Najl>oljša pijača za otroke je dobra kava. Otroci pijejo najraje listo kavo, ki ji je pridejana »Kolineka kavna primes«, kajti taka kava ima najboljši okus. Kolinska kavna primes je sploh najboljši kavni pridatek in obenem edino pristno domače blago te vrste. Vsaka slovenska gospodinja zato kupuje le tega. Marijina devica v čukovih hlačah. Z Gorenjskega se nam poroča: Tam nekje, kjer stoji javor in se beli Koroško sta nekega večera med 10. in 11. uro dve Marijini devici pristavili lestev na okno najimenitnejše.ira Čuka, ki bi bil po pameti tudi lahko janjec, in sta ga prosili, naj jima posodi svojo obleko. Čuk je prijazen in je prošnji hitro ugodil. Kmalu nato ae prikaže v gostilni, kjer ljubijo klerikalne orehe, deklina v hlačah, naroči steklenico piva in si pogumno užge amodko. Začudeno gledal to prikazen navzoč mož, ki je bil že nekaj slišal o hlafcnih krilih, a Marijina devica se je pogumno pridušila: »Hudič, kaka navada pa je tu, da se tako gleda človeka, ako pije flašo pira.« Nastal je velik smeh, zlasti ker se je zdela oseba, ki se je tako lepo izrazila, ljudem jako znana. Ko je Marijina devica v čukovih hlačah odšla se ji je pridružila domača hči in šli sta vasovat. Oče, ki je nekaj v sovraštvu s sv. Barbo, je mislil, da so prišli fantje nadlegovat njegovo hčer je postal hud ter je Marijini devici prepodil. Devici morda Še slišali nista, da jima je oče obetal svidenje v sobi št. 7. na sod-niji in obetal, da bo že iztaknil tisti paragraf, ki prepoveduje ženskam nositi moške hlače, naj so tudi od pravovernega Čuka. Ko je bilo teh zabav konec, se je Marijina devica prepričala, da moške hlače ženski vendar ne pristojajo. Čuk je dobil svoje hlače, a manjkal je en gumb in nekaj težke so'bile. Zakaj smo to navedli. Ne da bi tolažili kakega frtinastega fanta, ker je prifrčal čuk in mu pokvaril pri prižgani sveči zapriseženo srečo, marveč samo za izgled, kake sadove rodi »vzgoja« v Marijinih družbah in v čukarski organizaciji. Na videz velika pobož-nost, čistost in krepost, v resnici pa skrajna razbrzdanost in — kakor pričajo pogosta romanja Marijinih hčera v Rim — tudi velika pokvarjenost. Namesto pametnega poduka in vzgoje — sama hinavščina. Nesreča na železnici. V četrtek 28. septembra zvečer se je peljal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand z brzovlakom št. 410 iz Merana na Solnograško. Pri vhodu postaje Welsberg v Pusterski dolini napelje žel. čuvaj vlak z menjalnikom na levi tir, prestavi pa menjalnik nrezgodaj nazaj, tako. da je napeljal zadnja dva vagona na desni tir. Ta dva voza sta se odtrgala od drugih, skočila s tira in se močno poškodovala. Od potnikov ni bil poško-vai nikdo. Stara izkušnja pri uradih in sploh v prometni službi; čimbolj se pri takih prilikah pazi in pretirano vpliva na uslužbence, tem hitrejše prigodi kaka nesreča. V Gorenjem Logatcu bodo praznovali v nedeljo s cerkveno slavnost-jo dvestoletnica, kar obstoji farna cerkev. Glavni živinski semenj za živino na roženkranski ponedeljek v Goreniem Logatcu, pa je c. kr. okrajno glavarstvo Logaško včeraj prepovedalo! Nov kazenski zagovornik, V listo kazenskih zagovornikov je nanovo vpisan g. Albin Smola, c. kr. višjega sodišča svetnik v pokoju s sedežem v Novem mestu. Obrtne zadruge na Vrhniki občni zbor bo dne 8. oktobra t. 1. v šolski telovadnici na Vrhniki. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Lukovici je na svojem občnem zboru izvolila sledeči odbor: Anton Osolin, posestnik v Št. Vidu, predsednik; njega namestnik Ivan Smer-kolj, posestnik in trgovec iz Lukovice; Anton Grmek. nadučitelj iz Krasil je, tajnik; njega namestnik Ivan Štrukelj, posestnik iz Krašnje; Franjo Jelene, notarski uradnik na Brdu, blagajnik; njega namestnik Janez Novak, posestnik in trpovec v Št. Vidu, Josip Rus, poses1nik in gostilničar v Št. Vidu. Pri sodniji so ga pridržali. Okoli 20 let stari Janko Mlakar iz Sp. Stare vasi pri Škocjanu je bil osumljen, da je spolno zlorabil neko desetletno deklico. Dne 15. t. m. je bil klican k sodniji v Mokronog, ven ga pa niso več izpustili. Uprežena ljubica. Pri Šutejevi žagi blizu Ribnice je služil štiriin-dvajsetletni hlapec Jure Horvat, doma nekje na Hrvaškem. Ni bil grd dečko, ali ljubice le ni mani nobene, pač pa je prav lepo ravnal s kobilo, s katero je vozil. Sredi avgusta enkrat se je kar na javni ce6ti pregrešil nad kobilo in potem pobegnil v tuje dežele, ko je izvedel, da so ga pri imenovanem činu opazovali in da se orožniki zanj zanimajo. Ljubesnjiv mož je Janko Seiko po domače Urhov, zidar in posestnik na Vinjemvrhu pri Belicerkvi. Kot zidar zasluži prav dosti, pa tudi posestvo mu mnogo nese, tako da mu ni treba stradati ne belega kruha, pa tudi povitice ne, posebno ker sta sama z ženo Uršo in nimata otrok. Pijače pa pridelata v domačih vinogradih več nego je moreta popiti. Ni torej čuda, če se ga večkrat pošteno nuluckata in nasrkata. Ob takih prilikah se navadno sporečeta pa t u Ji spoprimeta. Pred kratkim sta šla v lepi složnosti k litanijam in od tam v gostilno, kjer sta pa složnost pozabila in se začela prerekati. Med potjo sta se kar na cesti spoprijela in je mož ženo tako vrgel ob tla, da si je zlomila desno roko nad zapertjem. Ovadila pa žena ni moža, ker sta vedno najboljša prijatelja, ko se streznita. Is Litijo. Da doseže telovadno društvo svoj namen, mora imeti potrebno orodje in telovadnico. Z orodjem je nase društvo dokaj preskrbljeno, pa ne tako, kar se tiče telovadnice, bodisi v Litiji ali v Šmartnem. Poročali smo že lansko leto, da dvorani, v katerih ee sedaj telovadi, nista le premajhni, ampak kakor kaplja na veji. — Vsak treuotek namreč dotična gospodarja iz kateregakoli vzroka lahko dvorani odpovesta in Sokol bi ne bil le v največji zadregi, temveč ni izključeno, da bi se celo razpustil. — In res, v Šmartnem smo že morali izprazniti dvorano. Da pa se nam tudi v Litiji kaj takega ne pripeti, kajti gospa Roblek (Oblak) je že dala v najem klerikalcem gostilniške prostore, zraven dvorane, kjer mi telovadimo, smo torej sklenili, da to pereče vprašanje takoj rešimo. Kupili smo od litijske posojilnice prostor, na katerem smo pretečeni mesec pričeli zidati telovadnico. Dvorana, v kateri se bo telovadilo bo 15 metrov dolga, 71/2 m široka in 6 m 70 cm visoka. Razven dvorane bodo v pritličju dve sobi in dve kleti, v prvem nadstropju pa tudi dve sobi in kuhinja. Načrt nam je napravil inženir gospod Uhlif, ki bo tudi prevzel vso betonsko delo. Z načrtom smo prav zadovoljni, o drugem delu pa bomo poročali, ko bo dovršeno. — Stavba bo stala približno 16.000 K in toliko bo vedno vredna, v slučaju, da bi Sokol kdaj gradil svoj »Dom«, ali da bi se društvo razpustilo, kar menda ne bo še tako kmalo, kakor naši sovražniki mislijo, se bo dalo narediti tudi iz telovadne dvorane krasno stanovanje. Vrli narodnjaki litijski in iz okolice so na-vozili brezplačno veliko opeke, peska in apna, drugi pa, ki nimajo živine in voz, priskočili so na pomoč z denarjem, za kar bodi tem potom vsem, posebno pa vinotržcu gospodu Josip Rossiju iz Zagorja, ki je blagovolil darovati 100 K izražena iskrena zahvala. Ker nam pa vendarle še veliko manjka in ker bi se s 1. decembrom t. 1. že radi preselili, se obračamo tudi na drage nam rodoljube izven Litije, ter vas prosimo tozadevne pomoči. Res je, da imate veliko narodnega davka, toda mal prispevek bodete še utrpeli. Ne vrzite torej proč naše položnice, ampak podpre naj nas vsakdo po svoji moči. V prijetni nadi, da uslišite našo prošnjo, izrekamo vam najprej naj-iskrenejŠo zahvalo. Da se naš Sokol lepo razvija, o tem se je marsikdo že prepričal in da je navdušenje vedno večje, vas zagotavljamo. Z delom k zmagi! Na zdar! Iz Zagorja ob Savi. Zabeležili ste, da Makso Gross in Hrastelja Janezek nista hotela odnesti imenika volilcev iz občinske pisarne. Resnica je, da sta Makso Gross in Hrasteljev Franceljček, ki je šele 15 let star in študent imenitnih škofovih zavodov v Št. Vidu pri Ljubljani, volilni imenik le prepisovala. Odnesti pa je hotel imenik volilcev poredni Tinček Žabniknrjev. kar pa je pravočasno preprečil občinski tajnik. Slavni deželni šolski svet bi sicer radi vprašali, kako je to, da se v škofovih zavodih 151etni pobje že v političnih stvareh podučujejo in vežbajo. ali ker vemo, da se ta slavni deželni šolski svet ne bo upal ziniti, Taje molčimo. Povsod je poman kanje in beda. A. Pire je sicer posestnik obširnega zemljišča in hiše v Ravni pri Krškem, njegovega pa menda ni toliko kolikor je za nohtom črnega. Zaruhi-li so mu vse, vsled česar je bil tako obupan, da je sklenil pobegniti v Ameriko. Za pot je pa rabil denar in ker tega ni imel, je poskusil srečo s tem, da je poprodal mnogo zarobljenih premakljivih stvari pod pravo vrednostjo in sicer okoli 40 veder mošta, mnogo pšenice in koruze, kakih 40 mernikov krompirja, mnogo sena in slame in drueih drobnarij. S sku pičkom jo je ravno hotel popihati v Ameriko, pa so djali orožniki, da ne gre, da bi začel služiti šele v Ameriki, marveč naj najpreje odsluži doma kazen radi tega. ker je zelo prikrajšal upnike. In tako so možu pobrali ves denar, so mu preskrbeli brezplačno hrano — pri sodniji. Stari grehi. Jože Podlesnik je star okoli 30 let in je doma od Sv. Jurja pri Hrastniku, toda doma ga ie malo videti, večinoma se klati po svetu. Poišče pa take kraje in hiše, da mu ni treba nič delati in da vendarle lahko dobro je in mnogo pije. Tak kraj je na primer Zavrstec pri Škocjanu. Tam je ukradel že lani dne 9. marca popoldne Alojziju Krncu dve lepi srebrni žepni uri z dvema srebrnima verižicama, katerih pravi Krnc, da bi jih ne dal za 50 K. — Podlesnik je bil tako predrzen, da je isti večer, ko je prenočeval na Bučki pri Francetu Selakn, kazal Selakovemu hlapcu Francetu Po-Ijancu obe uri. Podlesnik je bil zato brez skrbi, ker se je bil pri Selakn izdal sa Antona Zakrajška. Komaj je drugo jutro Podlesnik dobro odšel, ko pride Krncev sin povprašat k Seljaku, če so kaj videli takega in takega moža. Povedal je, da je ukradel ta mož njegovemu očetu dve uri in dve verižici. Zasledovali so takoj Podlesnika, toda ta je bil že na varnem. — Dne 11. oktobra lani je prišel Podlesnik v gostilno Franceta Remica v Dol. Raduljah ter dobro pil in jedel. Tudi prenočeval je tam pod imenom Antona Zakrajška. Ko se je pa drugi dan poslovil Podlesnik od gostoljubne Remičeve hiše, je zapazil Remic, da mu je ukradel ta tujec iz škrinje okoli 18 K, toda tudi to pot je bil Podlesnik že izgiuil. Ker je pa vedel, da ga bodo iskali in mu je šlo po glavi, kako bi jo odnesel, je iztuhtal, da popravi svojo delavsko knjižico, da zmeša orožnikom sled. Popravil je knjižico, opravil pa ni veliko, ker so ga orožniki po osebnem popisu vendarle iztaknili dne 15. septembra pri neki apnenici v Zaborštu in so ga povabili s seboj. Podlesnik ima zdaj čas razmišljati o tem, da pride enkrat vse na dan in da mali grehi rodijo velike. Skoraj gotovo pa je, da bo čisto pozabil ta dober nauk, ko pride iz zapora in da bo še poiskal kraje, kjer se brez dela dobro je in pije. Austriaca. Uglednega nemškega ilustrovanega tednika »Uber Land und Meer« letošnja štev. 42., je priobčila pod naslovom »Bin siid-| slaviseher Bildbauer« daljši članeK o Dalmatincu Ivanu M e s t r o v i -č u. Spisal je ta članek, kateremu je dodanih sedem ilustracij -— iepih reprodukcij Mestrovičevih del, med njimi tudi nekaterih, ki so znana Ljubljančanom iz razstav, — dr. Viktor Fleischer. Avtor podaja najprej obširen životopis mladega umetnika in navaja vmes mnoge jako zanimive podrobnosti iz njegovih! učnih let. Potem kritikuje v detajlu njegove umotvore; sodba je zelo simpatična in naravnost laskava: nazivlje Mestrovića velik talent, kater remu obeta lepo bodočnost, če bi se omogočil njegovemu geniju vzlet y najvišje višine umetnosti s tem, da bi postavili mladega umetnika pred veliko umetnostno nalogo, katera bi napela vse njegove moči. 2ai — pravi pisatelj — ni upati, da Mestrovič : dobi tako naročilo v svoji domovini, v Avstro-Ogrski, ker ga je že enkrat ogoljufala modrost avstrijskih dr? žavnikov za veselo nado. Naučno ministrstvo avstrijsko je vlani hotelo kupiti nekatera Mestrovieeva dela* za »Moderno galerijo« na Dunaju, ? pa je v zadnjem trenotku uganil ne^ ki bureaukrat, da se to ne sme zgoditi zaradi — srbske propagande!^ .»Morebiti znajo kje drugod ceniti bumernost brez političnih ozirov«.. jpripomina — dr. Fleischer. Nemara rje pravo zadel. VroČ boj v hladni noči. Valentin Janežič, podomače Jurčkov Tine na Pšati je kaj vsestranski nož- kot krojač dela obleke, pa tudi obrije in ostriže vsakega, ki pride zaraditega k njemu. Če pa malo posedi, mu prinese tudi žganja pit, seveda za denar. Toda Jurčkov Tine nima slabega žganja, to ve daleč naokoli vsa okolica. Zato so vedno pri njem ljudje, ki se ne branijo dobrega brinovč-ka in enakih pijač. Če pa pride kdo nenadoma, pa pravijo, da so se prišli stric. Tudi dne 12. t. m. so pili pri njem žganje Urban čiče v Cene, Gr-čarjev Janko, Čefudrov Jo/o, Grčar-jev France in Kokaljev Janko. Prišli so šele okoli enajstih nekoliko nadelani. Nato so prišli se pok repe at z nebeško kapljico Majdieev Franca, France Kokalj sin in France Kokalj oče, ki so odšli že proti drugi uri po-polnoči. Komaj pn so nrišli par sto korakov od Janežičeve hiše, ko padejo po njih preje imenovani fantje, ki so kolovratili in prepevali po Pšati. Prizadjali so vsem precej poškodb, Francetu Majdiču pa so glavo precej globoko prebili in mu pretresli tudi možgane. — Za to ponoči prostovoljno opravljeno delo bodo dobili seveda pretepači primerno plačilo. Narodna zavednost klerikalnih abiturijentov. Sina ravnatelja Breznika in čevli. Stefanoviča v Novem mestu sta zahtevala, da jima izda Novomeška občina — nemško domovnico. Občina jima je ponuiala dvojezično, pa je nista hotela. Zdaj pa še eden izmed njiju, kunštni E. St., v »Dolenjskih Novicah« zagovarja načelo, da naj bo slovenska občina v izjemnih slučajih primorana izdati kako svedočbo v kakem neslovenskem jeziku. Po utemeljevanju tega nazora se takoj spozna klerikalca. Pravi namreč, da bi ne bil oproščen kolegnine, če bi priložil prošnji slovensko ali tudi dvojezično domovnico. Torej za par njegovih vinarjev ali kron naj se vda slovenska občina in naj izda samonem-ško domovnico! S tega stališča ima prav vsak uradnik, da je nemškutsr, ker bo preje avanziral; — vsak kdor gre v nemško gostilno, ker je tam — recimo — vino za par vinarjev ceneje; — vsak trgovec, da dopisuje s tovarn, nemško, ker mn ni treba % njimi pričkati se in zgubljati čas ■ pojasnjevanjem in zahtevan jem; — sploh vsak naj ho nemškutar, če mu to le kaj nese. Seve o narodni požrtvovalnosti ne ve nič. Tega pa t»o pomisli, koliko ljudi je žrtvovalo svojo eksistenco, da so priborili 1© nekaj pravic! Koliko jih je položilo življenje na oltar domovine zato da bi se Breznik in Stefanovič okoristila s par kroneami. Ta dva možaka bi že bila narodna, v kolikor smeta biti narodna kot klerikalca, če jima to kaj nese. Sicer je pa naziranje teh dveh mladičev tudi na sebi povsem napačno. Ni nemogoče, da pridejo k občini Italijan, Amerikance ali Grk, ki imajo po očetu v slovenski občini domovinsko pravico in zahtevajo domovnico v laškem, angleškem ali grškem jeziku, ker jo rabijo v Italiji, Ameriki, Grški. Ali naj ima borna občina za vsak jezik enega tajnika? Dolžnost občine je, da izda listino v slovenščini, prosilčeva dolžnost pa je, da jo prevede na dotični jezik in jo da uradno poveriti. Če bi Breznik in Stefanovič na vse-učiliško oblast tako pritiskala kakor sta na občino in če bi se bila pri ministrstvu tolikrat pritožila zoper vseučiliško oblast, kolikorkrat sta tu na okrajno glavarstvo hitela, hi bila morda tudi dosegla, da hi bili na vseučilišču vpoštevali dvojezično domovnico. Toda klerikalec raje zahteva doma krivico, nego da bi iskal v tujini pravica. J a, Breznik ni padel daleč od očeta. Škofa kolnejo dolenjski in belokranjski vinogradniki. To dobro ali pa to slabo stran ima škof, da ga vedno spremljajo, kamorkoli gre, neviht*, plohe, strele in <-elo toča ali pa se mu na lepem splase konji. Ko je bil leta 1898. na Dolenjskem, je bila taka nevihta, da se ljudje niso spominjali take. Še k hudi uri si niso upali zvoniti, tako je v dar jala strela. Ko je prišel blagoslavljat novo cerkev v Prečini, je lilo, kakor bi izlival iz škafa. Ljudje so v svoji zaslepljenosti in v prazni veri prepričani, da mora biti dež :n neviht«, koder hodi škof. Saj tudi Kočevarji po deželi prisegajo, da jim je postal letošnjo točo, ki jim je ]>ob-la prav vse pridelke, kaplan Kopitar iz maščevanja, ker so ga tako grdo prepodili. Ker ima škof torej dosledno .n rekel bi brez izjeme v spremstvo dež in nevihto, mu tu po Dolenjskem res pravijo Maleventura. Po bi moral vedeti škof in bi moral priti ob času najhujše suše. Prepričani smo, da bi bilo bolj gotovo deževalo, nego če bi bili priredili v vsaki fari par procesij za dež. Toda ob uiši ga ni bilo, zdaj ko bo treba spravljati edin pridelek, ki je Še nekoliko uspel, ko bo treba trgati grozdj«\ pa jo pri maha ta nebodigatreba. In res je večaš lilo. Ljudje so glasno mrmrali in kleli ga, ker so prepričani, da bo deževalo, dokler bo tu. Če pa še par dni dežuje, bo začelo grozdje pokati in plesniti. Odkrito povemo, da ni izključeno, da ga kdo odkrito pozove, naj odide, in naj odnese s seboj dež. Ta prazna vera je sicer smešna, ali kaj hočete, ko pa duho\ščina » različnimi »Bogoljubi« in drug:iu» takimi časopisi ljudstvo v neumno sti vzgaja. Ko je vreča polna se pa razveže. Janez Kruh je kradel leta 1907, ko so gradili Šentjanško železnico, vsenavpek. Dobil je zato tri leta je-če, ki jo je prestal letos spomladi. Že junija meseca je bilo okoii Trebnje ga pri več hišah vlomljeno in pokradeno. Sumili so takoj Kruha, ker sc ga v tem kraju videli. Kruli je čutil, da so mu postala tla prevroča in je izginil s pozorišča. Prav pred kratkim se je pojavil v okolici pri Med vodah, kjer je zopet vlomil v neko hišo in pokradel. Orožniki so storilca neumorno iskali in -zasledovali ter se jim je posrečilo zalotiti vlomilca, ki ni bil nihče drucri, nego naš stari znanec — Kruh. Oddali so ga na ričet. Kupljeni pariški modeli so ž* dospeli. »Angleško skladišče oblek«, Ljubljana, Mestni trg 5. Društvena naznanila. Cercle Franeo-Illvrien (franco-sko-slovenski krožek) naznanja, dff se prične redni pouk v torek, 3. oktobra. Poučevalo se bo v treh oddelkih* I. oddelek za začetnike ima pouk dva krat na teden, vsak torek in petek; II. oddelk za one, ki že nekoliko znajo, ima pouk vsako sredo; III. oddelek ima pouk vsak četrtek; vsako krat od 6. do 7. ure zvečer v Mestnem dekliškem liceju, I. nadstropje, zadnja vrata na levi. V III. oddelku se bo gojila konverzacija za absolvente II. oddelka in se bo čitalo Les Let tre? de mon moulin od Alphonse Daudet, Odbor prosi vse lanske člane, ki morebiti ne nameravajo več posečati pouk, da prijavijo svoj izstop do 3. oktobra; sicer bi jih smatral odbor še dalje kot člane in bi pobiral tudi pri njih mesečni prispevek. Odbor vabi vsakogar, da porabi to priliko in se Ma cen in lahek način priuči francoščine. Novi udeležniki naj prijavijo svoj pristop pred poukom učitelju francoščine. Poučeval bo v vseh treh oddelkih profesor dr. Jože Berce. Članarina znaša za vsakega Člana dve kroni na mesec, dokler traja pouk. Vsak član ima pravico izposoje-vati si knjige iz knjižnice, ki šteje danes 64 del najmodernejšega francoskega leposlovja in tednik Les Annales. Vsak član sme posečati vse tri oddelke, le srednješolskih dijakov in deklic I. oddelka se ne sprejme v. III. oddelek. Trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani je priredilo v četrtek sestanek članov v ta namen, da se razgovore o učnih in zabavnih priredbah o letošnji zimski sezoni. Posvetovanje, ki je bilo jako lepo obiskano, je vodil gospod Drčar. Gosp. dr. VVindischer je razložil pomen in važnost poučnih tečajev za trgovski naraščaj ter razjasnil ugodnosti, ki jih nudi društvo članom brezplačno. Po daljšem razgovoru se je sklenilo ukreniti potrebno za otvoritev tečaja za laško, tesnopis in knjigovodstvo. Nato se jc vršil razgovor o plesnih večerih, ki se bodo vršili ob sobotah, ter o pričetku rednih pevskih vaj društvenega zbora. Prireditev „Pol. in izobraževal-naga društva za dvorski okraj". Ne samo napredna društva in organizacije se začenjajo sedaj v jeseni, ko je napočila doba zabav in plesov, oglašati s svojimi prireditvami, temveč še celo naši tnraČTijaki-klerikalct so uvideli potrebo veselic in večernih zabav in se pri tem bore malo brigajo za svojega preroka, ljubljanskega škofa, ki ie zapisal vse zabave, ki se ne začenjajo z maso ali rožnim vencem, hudiču v dobro. Modem človek hoče po delu razvedrila v pošteni in veseli družbi. Neprisiljena zabava, petje, oodba in ples blagodejno vpliva na mlade duše in tudi starec rad posedi v taki družbi, skratka: veselega človeka ima še Bog rad, kakor pravi narodni pregovor. Taka zabava obeta biti .Vinska trgatev", ki jo priredi „Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj" pri ..Perlesu", Prešernova ulica štev. 9. Ker je ta prireditev jutri edina med prireditvami ljubljanskih n a rod no-naprednih političnih organizacij, upamo, da se na tej veselici ne bodo zbrali samo naprednjaki dvorskega okraja, ampak da jo bodo v znak solidarnosti posetili tudi somišljeniki iz drugih okrajev, da se spoznamo med x>j in skupno praznujemo začetek j ese ni med zvoki domače kmečke ^jodbe, petjem in vriskanjem viničarjev i pod sladkim jarmom krasnih vini-caric v narodnih nošah. Da splošna zabava niti za milimeter ne bo prekoračila povsem dostojne meje, je tudi preskrbljeno. Kdor si bo količkaj upal nastopiti" proti javnemu miru in redu, ga bode na mestu obsodil veleučeni g, sodnik. Da pa se kdo ne bo mo-^el sklicevati na nevednost postav, bo narn na poziv g. vaškega župana ob-iasnil njegov tajnik takoj ob pričetku zabave Vse paragrafe, ki se nanašajo na različne prestopke tekom trgatve. Vsaka sodba bo takoj pravomoćna in bode vsakdo, ki bi ne vplačal določene globe, odveden v občinsko „keho*. Rekurzi so radi zmanjšanja stroškov kazenskega postopanja nedopustni. Za strog red bodo pa skrbeli neizprosni policaji in dobro oboroženi vaški čuvaj. Pridite torej vsi, ki hočete poštenega razvedrila, v našo sredo! izobraževalno društvo .Bratstvo' priredi jutri zvečer ob 8. uri v salonu restavracije pri .Levu41 na Marije Terezije cesti veliko vinsko trgatev. Na to prireditev se vabi vse narodno občinstvo, kajti potrebno je, da se pripomore temu velevažnemu društvu, ki ima namen izobraževati naš napredni obrtniški naraščaj. Izobraževalno društvo .Bratstvo1 prične jutri popoldne ob treh s plesno šolo in sicer v salonu restavracije pri Levu" na Marije Terezije cesti. Vabijo se vsi mladi prijatelji in prijateljice društva. »Slavčeve« plesne vaje se prično letos v veliki dvorani Narodnega doma jutri v nedeljo 1. oktobra ob 3. uri do 7. ure zvečer. »Sokol II.« vabi ponovno na svojo i. vinsko trgatev, katera je jutri dne L uktobra t. 1. oh 4. popoldne v prostorih salona g. Mateja Sokliča v Ko-njuŠnih ulicah (za rdečo kasarno). Odbor se bode potrudil« da bo ta prireditev na mestu. Zato apelujemo na \ -r prijatelje Sokolstva, da se odzovejo našemu vabilu. Trnovčani in Krakovčani, pokažite svoje simpatije <}<> društva, katero ima vzvišeno nalogo, da prodre ves Krakov, in Trnovo $ svojimi sokolskim i idejami. Narodna čitalnica v Novem mestu otvori svojo letošnjo zimsko sezono z koncertom slavnega salonskega orkestra v nedeljo 1. okt. 1911. Upamo, da se bo si. občinstvo novo-meščansko udeležilo polnostevilno in tako naš orkester gmotno, kakor tudi moralno podpiralo. Kot gost sodeluje g. Hano Ogorcutz iz Gradca. V Stepanjl vasi se vrši jutri ob 4. uri pop. pri g. Ivanu Briclju ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol za Štepanjo vas in okolico. Opozarjamo nanj še enkrat vse prijatelje sokolstva in naprednih Štepanj-cev. Pridite zanesljivo vsi, ki se veselite napredka v ljubljanski okolici. Iz Planine na Notranjskem. Prostovoljno gasilno društvo v Planini pri Rakeku je na svojem izvanrednem občnem zboru dne 24. t. m. izvolilo soglasno svojim častnim članom bivšega nad učitelj a gospoda Josipa Be-nedeka, ki uživa sedaj zasluženi pokoj v Gorici. Gospod Benedek je ustanov-nik gasilnega društva in ves čas obstoja njegov redni član. Tovariši gasilci mu kličemo ob tej priliki: Še na mnoga leta v solnčni Goriški! Gasilno društvo Podutik-Glince blagoslovi v nedeljo 1. oktobra novo zastavo, katero so podarile društvu žene in dekleta. Slovesnost se vrši na vrtu gostilne pri Vodušku. Začetek ob 4. popoldne. Čisti dobiček veselice bodo porabili za napravo gasilnega orodja. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer prvič za par - abouente G. Giaeose »Grešna ljubezen«, ki se je na našem odru zelo lepo obnesla. Igra se ta drama prav izvrstno ter je jako ugajala. — Jutri popoldne je prva predstava za našo mladino: burka s petjem in godbo »Talisman« pri zelo nizkih cenah. Burka je vseskozi zabavna ter pojeta v njej gdč. Thalerjeva in g. Povhe ter svira orkester »Slov. Filharmonije«. Predstava se. vrši izven abonneineuta, za lože —neper. — Zvečer se igra drugič Kari Schonherrova komedija »Zemlja«, ki je dosegla pri primi jer i na našem odru velik uspeh in ki je tudi splošno ugajala. Predstava se vrši za nepar - abonente. — V torek v proslavo cesarjevega goda se poje prvič Verdijeva opera »Rigoletto«. Glavne vloge pojo gg. Viljem Novak prvi bariton. Fran Krampera prvi tenor, gospa C. Otahalova koloratur-kn, gospa pl. Foedranspergova, g. Križaj in g. Bukšek. Izpred »tiSn. Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Nesreča. Brata. 3kletni Anton in 1 kletni Frane Šiuk sta gnala v Velikem Rašnju na vaško napajali-sče domačo govedo. Za njima je prignal enega konja in kravo gostilničar Matija Mohar. Moharju je krava nagajala in ni hotela piti. Prosil je 1 kletnega Tončka, da naj mu pomaga in prime konja, toliko časa, da spravi v vodo kravo. Fant je prijel konja, ki je že stal v vodi in pil. Ko konja izpusti, skoči ta pokonci ter ga udari z zadnjim kopitom tako silno v obraz, da je fant obležal nezavesten. Mohar je dečka hitro nesel v vodo in ga močil, toliko časa, da ga je osvestil. Udarec je razbil fantu spodnjo čeljust. Poslali so ga v bolnico, kjer je ostal čez 14 dni. — Pri današnji obravnavi potrdi ta zagovor tudi deček in sodnik ni našel v Mohar je vem ravnanju nikake krivde, posebno še, ker je bil konj znan kot jako dobra in mirna žival. Mohar je bil oproščen. Pri fantu je kon&tatira] sodni zdravnik težko telesno poškodbo, čeljust ima še -odaj razbito in fantu se pozna bolezen na celem obnašanju. Odškodnine fant ne zahteva in prizna B&m, da ne zadene Moharja nikaka krivda. Kazenske razprave pred deželnim sodiščem. En čas bode mir pred njo. Marija Kozjak iz Spodnje Kaplje, dekla brez stalnega bivališča, je komaj prišla iz begunjske kaznilnice in je že zopet kradla. Obiskala je Marbekški okraj. Pokradla je petini strankam razne stvari vredne 4^ K. Nato je šla na Kranjsko in vstopila v službo pri Frančiški Pongrat v Vrbnjah. Že čez dva dni je izmaknila gospodinji 28 K in srebrno uro, sodekli pa eno obleko in delavsko knjižico in pobegnila. Ujeli so jo in deželno sodišče ljubljansko jo je obsodilo na 2l/z leta težke ječe. Telefonska in brzojavna IMS Češke šole na Dunaju. Dunaj, 30 sept. Krščansko-socijalni meščanski klub je imel danes dopoldne oosvetovanje, na katerem je izrekel dunajskemu županu Neumaverju zaradi zatvoritve čeških šol na Dunaju svoje zaupanje. Ob 11. dop. se je sestal občinski svet k seji, ki traja še ob 3. popoldne naprej. Občinski svet se je pridružil sklepom krščansko-socijalnega meščanskega kluba. Cesar. Dunaj 30. sept. Cesar pride 9. ali 10. oktobra v Gčdolo. Eksplozij« dinamita. Dunajsko Nove mesto 29. sept. V tovarni za dinamit in smodnik v Blumau se je zgodila danes ob pol 12 dopoldne velika nesreča. Velika množina dinamita se je razletela in razrušila 2 hiši. 2 delavki sta bili usmrćeni, ki sta bili obe omoženi ia ena izmed njiju ima 2 otrok. Skoda na materijalu je zelo velika. Bosanski deželni zbor. Dunaj 30. sept. Danes je bil razglašen cesarjev patent, s katerim se sklicuje bosansko - hercegovski deželni zbor na 2. oktober. Za nemško hišo v Sarajevu. Teplice, 30. septembra. Pred kratkim so imeli tu železničarji konferenco, na kateri je v imenu bosen-sko-hercegovinskih železničarjev govoril višji nadzornik Michel iz Sarajeva, ki se je izdajal za Hrvata. Na koncu konference pa je začel nabirati za nemško hišo v Sarajevu. Ta čin takozvanega hrvatskega delegata je vzbudil med slovanskimi železničarji veliko nevoljo. Justh zbolel. Budimpešta 30. sept. Poslancu Justh u se je danes vlila kri iz pljuč. Grško-turška vojna. Berolin, 30. sept. Turški vojaški ataše Enver-bej se je izrazil nekemu korespondentu lista »Vossische Ztg.a sledeče: Res je, da je Turčija Grški grozilno noto. V tem trenotku je kretsko vprašanje največje važnosti in v Atenah naj nikar ne mislijo,' da bi mogli težavni položaj Turčije nekaznovani izrabiti. Tripolitansko vprašanje bi za Turčijo pri njeni akciji proti Grški ne pomenilo boja na dve strani. Kakor ne more Turčija postaviti Italiji nasproti vojno ladjevje ravno tako malo more Italija postaviti proti Turčiji armado. Če je italijanska armada zaposlena na Tripolitanskcm, more Turčija prosto operirati proti Grški. Carigrad, 30. sept. Tu je z vso gotovostjo razširjena vest, da je turško vojaštvo že začelo prodirati v Tesali j o. Pričakovati je na-daljnih komplikacij, zlasti, če bi Angleška hotela izrabiti mučno stanje Turčije in zasesti pristanišče Basra ob Perzijskem zalivu. Italijansko-turški konflikt. Vojna napovedana. Rim, 30. septembra. Italijanska vlada je odposlala včeraj v Carigrad noto, s katero napoveduje vojno in obenem za povedala eskadri, da naj začne z vojnimi operacijami. _ Italijanske vojne predpriprave. Rim, o0. sptembra. Italijansko vojaštvo, ki se bo izkrcalo v Tripoli-su, bo sestavljeno tako: 4 brigade in-lanterije, S polka bersaglierjev, 11 baterij topničarstva, 2 švadrona konjenice in potrebno ženijsko vojaštvo, intendančni uradniki ter zrakoplovi. Vojaštvo bodo koncentrirali v Neaplju in Palermu. O obširnosti mobilizacije ni znanega nič natančnejšega, vendar pa sodijo, da pojde v Tripolis kakih 35.000 mož. London, 30. septembra. »Daily Telegraph« poroča^ da ima Italija namen v prvem momentu izkrcati sam 8 bataljonov pehote, dva ženij-ska bataljona, 4 bataljone gorske ar-tilerije, dva bataljona trdnjavske ar-tilerije in pol polka konjenice. V Tri-politanijo bodo prepeljali tudi dva vodilna zrakoplova in štiri aeroplane, toda to samo v slučaju, da se ne bo Turčija upirala izkrcevanju. Italijansko vojaštvo se izkrcava. Carigrad, 30. septembra. Po poročilih se je začelo ob 10. zvečer italijansko vojaštvo na Tripolitanskem izkreavati. Pariz, 30. septembra. Po zanesljivih poročilih je italijansko bro-dovje začelo izkreavati vojaštvo V mestu Tripolis in Bengasi. Položaj v Tripolisu. Tripolis, 30. septembra. Noč je bila mirna. Italijani so prebdeli noč v konsulatu v »Banka di Roma« in v hotelu »Minerva«. Vojaštvo straži ulice. Mohamedani opravljajo v mo--sejah molitve. Cela italijanska vojna mornarica je videti pred mestom. Turki v Tripolisu se nočejo podati. Rim, 30. septembra. Admiralska ladja »Napoli« je odposlala včeraj ob 4. popoldne čoln, ki se je približal mestu Tripolis in kateremu je poveljeval častnik di Lovatelli. Častnik je zahteval kot italijanski parlamen-tar od turških oblasti predajo mesta, kar pa so turške oblasti odklonile. Tripolis, 30. septembra. V Tripolisu je navzočih samo 50 Evropejcev, za katerih varnost pa ni prav nobenih skrbi. Prvi spopad med turškimi in italijanskimi ladjami. Atene, 30. septembra. Iz Vonice v zalivu Arta poročajo, da se je začel že boj med turškimi in italijanskimi ladjami. Kakor poročajo iz Preveze ob Jonskem morju, so tam videli dve italijanski ladji jonske eskadre, ki sta zasledovali turški torpedovki. Italijanski ledji sta streljali na turške torpedovke, od katerih je ena, dasiravno močno poškodovana, pobegnila, druga pa se je potopila. Tor- pedovka se je potopila v bližini obali in se je moštvo moglo rešiti. Turške vojne oblasti so odposlale v Vonico (ki pa leži na grškem ozemlju. Op. ured.) en bataljon pehote. Nominelna suvereniteta Turčije v Trlpolltaniji. Carigrad, 30. septembra. Turška vlada je sklenila, da se ne upira z orožjem izkrcavanju italijanskega vojaštva. Verjetno je, da bo vzdržala Italija še par dni blokado. Tu so razširjene vesti, da so pogajanja že v teku. Turčija skuša pomirjevalno vplivati na svoje podanike s tem, da razglaša, da bo najbrže ohranjena vsaj nominalna suvereniteta Turčije v Tripolitaniji. Turška vlada in velesiic* Carigrad, 30. septembra. Danes ob 3. zjutraj je turška vlada izdala na velesile apel, v katerem izraža svoje mučno presenečenje in sa obrača na prijateljska čustva velesil, da preprečijo nepotrebno prelivanje krvi. London, 30. septembra. Turški poslanik se je obrnil na Eduarda Greva ter prosil, da bi Angleška posegla v konflikt med Turčijo in Italijo. Opozoril je tudi na eventualne posledice na Balkanu in na razburjenost Mohamedancev, ki bi imela lahko za Evropejce neljube posledice. Sir Edvard Grey je poudarjal, da vstraja na svojem prejšnjem stališču in da v tem hipu Angleška nima povoda se vmešavati. Tunis, 30. septembra. Angleška križarka »Medea« je dobila povelje, da se ustavi pred pristaniščem Der-na ter straži obalo od Derne do Aleksandri je. Vsi angleški častniki, ki stoja v turški službi, so se morali izkrcati. Pa nisi a mitska proklamacija. Berolin, 30. septembra. V Bero-linu so imeli včeraj ponoči zastopniki panislamitskega gibanja konfe-reneo, na kateri so sprejeli resolucijo, ki so jo razposlali v vse inohame-danske dežele. Vsebina te resolucije pomenja instrukcijo vsem poglavarjem panislamitov. Ta resolucija pravi: »Kakor je sedaj položaj, se Turčija ne more odpovedati kalifatu tri-politanskemu. Odstopitev kolonije bi se pač na nikak način ne mogla zagovarjati pred celim mohamedan-skim svetom, ker ni nikakega povoda za to. Tudi v svojem lastnem interesu ue more Turčija misliti na odstopitev Tripolitanije, ker bi ji prvič s tem kot državi na Balkanu skoraj gotovo nastale največje težko-če, in drugič, ker bi se potem skoraj gotovo nadomestila z arabskim ka.:-fatom. Odstopitev Tripolitanije bi pomenjala za Turijo kot kalifat in kot državo samomor. Organizacija zahteva brezpogojno od Turčije — in če hi bilo potrebno, bo brez ozira na osmansko državo sama izvedla — da se napove Italiji bojkot ne samo v Turčiji, temveč povsod tam, kjer bivajo mohamedanei. a* Egiptu, Indiji, Alžirju, Tunisu, na Krimu, Kavkazu itd. Ce bi se Italijani upali )K> konfliktu ostati še v Turčiji, tedaj se jih obdrži kot tale. Kalifat se mora poslužiti svoje pravice, pozvati mohamedance celega sveta, da mu pomorejo z denarjem in človeškim materialom. V najskra.fhfjšem slučaju, če evropske velevlasti ne bodo pozvale Italijane, naj odnehajo. ho moral kalifat smatrati vse narodo-pravne doprovore kot neeksistujoco in proklamirati po potrebi tudi sveto vojno. Poročila »Neue Freie Presse« — borzni manever. Dunaj, 30. septembra. Poročila lista Neue Freie Presse«, da se bo italijansko - turški konflikt rešil mirnim potom so neresnična in samo borzni manever. Dunaj, 30. septembra. »Neue Freie Presse« priobčuje uvodni članek, ki pravi, da je pričakovati že v par urah mirne rešitve tripolitan-skega vprašanja. Ves ta uvodni članek je barzen manever. Te vesti namreč so provzročile, da so nekatere borzne vrednosti poskočile za 5, 7 in 10 K. Škodove delnice za 14 K. Orientvska železnica za 10 K. Vsled zadnjih poročil se je kupčija na borzi zoi>et pomirila in vrednosti so padle, kakor včeraj. Razpoloženje v Rimu. Rim, 30. septembra. V italijanskih krogih je napoved vojne vzbudila veliko zadoščenje. V Rimu so se vršile velike patrijotične demonstracije. Vatikan in vojna. Rim, 30. septembra. Vatikan je k ekspedicijo v Tripolis zelo zadovoljen, ker si obljublja od te ekspedicije omejitev trgovine z zamorci in razcvit katoliških misijonov v Afriki. Italijanske Indije niso pred Solunom. Carigrad, 30. septembra. Tu so razširjene vesti, da so priplule pred Smirno in Solun velike italijanske eklopnice. Ob 2. popoldne prihaja is zunanjega avstrijskega ministrstva vest, da so te vestj iz Carigrada neresnične. Napad na italijanska konzula v Tri. politaniji. Malta, 30. septembra. Dva italijanska konzula, ki sta dospela v Bengasi, sta bila od poulične druhali napadena. Napadalci so jima iztrgali kovčege, jih razbili in razmetali njih vsebino po cesti ter večino stvari pokradli. Turško vojaštvo je hotelo preprečiti, da hi se konzula vkrcala na ladji. Šele posredovanju nekega Grka se je posrečilo, da sta se oba konzula vkrcala na ladje In odplula v Malto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslcmšek. * Sloveča dunajska bolnica usmiljenih bratov poroča : Pri mnogoštevilnih trdovratnih zaprtiih smo uporabljali naravno Franc Jotef-ovo grenčico z ugodnim uspehom. •TRST. • PAR 15 • rKRlSTUANJA tovarni: • PRAGA• • wm?tJteet>t> - KLflTOVV • inNlIL^ Mnogo stranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MoHo-vo francosko znani e in sol1*1. Ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeliffl. Steklenica K Zm—• Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI., c. in kr. dvorni založnik, Dnnai, Tnchlanbso 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18 R^noljiv«gn==a^w^ IZOLIRNI način preti vodnim škodam vseh vrst J6ft£FtftlMCt At/srr. paren! fHOSKKn ŽUTOM AvsJr.eeresitna druibar«xDunaj.XVIIIA. Marfins-5tr«se H. Telefon Že stoletja znani alkaEicna kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih v arih. Marijinih lažnih, Franciskovih lažnih vedno sijajno preizkušena. Dober tek je dobra stvar. Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dam. Ako vživas Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljndskt kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. *• tt 4*80. Naslov za naročila: ..FL0R1AN". LjibUaaa. Postavno varovano. Žilna osna v Budimpešti. Dne 3o septembra 191 L, Ttmlii, Pšenica za oktober 1911. PSenica za april 1912 . Rž za oktober 1911 . . RZ za april 1912. . # . Koruza za maj 1912 . , 8ves za oktober 1911 . ves za april 1912 . . Ifltktla Trdno. za 50 kg 11 91 za 50 kg 12*16 za 50 kg 10 24 aa 50 kg 10 61 za 59 kg 8 40 za SO k* 9-40 aa 50 kg 9 68 t*. 4MTM -v Proti 168 zobodolu in gnjiloln zab Uborno dohaja dobro antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in o Višina nad morjem 3C5-2 Srednji uačni tlak 50*76 mm scptcm. | Cas opazovanja Stanje barometra v mm > «= 2« £.*• s 2 č = Vetrovi Nebo 29 2. pop. 737 2 14 9 sr. jjvzh. oblačno, rt 9. zv. 736-2 124 brezvetr. 30. 7. zj. 737-1 11S si. ijzah. » Srednja včerajšnja temperatura 12*5° norm. 13 0'. Padavina v 24 urah 11*7 mm. Bratie Sokoli! j Jutri v nedeljo pešizlet v kroju ua Ig, kjer priredi tamošnji Sokol javno telovadbo in ljudsko veselico. Bratje udeležimo se tega izletega polnostevilno. — Odhod iz Narodnega doma ob 1. uri popoldne, povratek ob 9. uri zvečer z dolenjskim vlakom. Odbor ijaMjaiskega Sokola. Zahvala. i i PoSlrtl vs,td n**le smrti nsisf s Iskrenoljubljenega nepozabnega sina oziroma brata, svaka in strica, fo-spoda Janka Čolnarja oficijala Mestne hranilnice, izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejo zahvalo za izkazano sočutje in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu. Zlasti se najiskre-neje zahvaljujemo čč. duhovčini, cenj. g. stanovskim tovarišem ter vsem darovalcem krasnih vencev. Dalje se najtopleje zahvaljujemo slav. pevskemu društvu »Glasbene Matice« za ginljive žalostinke na pokopališču pri Sv. Krištofu in ob odprtem grobu na Jezici. Presrčna hvala vsem! JEZICA, 30. septembra 1911. taloloči ostali. Zahvala. Za vse obilne dokaze [srčnega so-žalja ob prebridki izgubi našega ljubljenega sina in brata, gospoda Božidarja Šibenika se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni gospodu 1. Bončarju, lastniku valjčnega mlina v Domžalah, gosp. Vinku Zor-Čiču, prokuristu tirme in g. nadučitelju iz ČernuČ za veliko požrtvovalnost in trud, dalje bratom Sokolom in sestram Sokolicam iz Domžal, ljubljanskemu Sokolu, Sokolu I. in Sokolu II. iz Ljubljane ter Sokolu iz Št. Vida, ki so se korporativno, oziroma po deputacijah udeležili pogreba, dalje gg. rcalcem sedmošolcem, ki so svojega nekdanjega tovariša spremili na zadnji poti, vsem prijateljem in sorodnikom pokojnikovim posebno še darovalcem krasnih vencev in slednjič tudi velečasnu" duhovščini. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Ljubljana, 20. septembra 1911. Žalujoči ostali. Jajca, maslo, kokosi, mleko i Kakor Mi fižol in vsakovrstna žila kupuje na drobno in debelo. Josip Božič trgovec .Celovec, Beljaška cesta 14 ■ mutno zelo dober v glasti se po ceni proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. št. 2, I. nadstropje. 3354 proOa se v irbo/ljah lepo i Cene se odda v novi hiši ob poti V ROŽSO dolino dvoje stanovanj in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopalnico in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K, stanovanju spada tudi del vrta. Odda se za november. 3214 Več se izve pri blagajniku Kranjske stevbinske družbe. Zadala. Povodom smrti kakor tudi že med boleznijo našega ljubljenega soproga oziroma očeta, strica in brata, gospoda Jakoba Burger posestnika se nam je izkazalo od vseh strani toliko sočutja, da se ne moremo zahvaliti vsakemo posebej Zahvaljujemo se zlasti preč. gosp. župniku in preč. p. Albertu za tolažilne obiske med boleznijo, blag. g. dr. Rusu za skrb in požrtvovalnost med boleznijo, blag. g. Lukmanu in slavni požarni brambi v Sp. Šiški za častno spremstvo pri pogrebu. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako obilnem število spremili k večnemu počitku. 3361 Sp. Šiška, dne 30. septembra 1911. Žalujoči ostali. tik šolskega poslopja ob okrajni cesti pri župni cerkvi obstoječe iz dveh hiš in velikega vrta, pripravno za vsako obrt. Proda se tudi parcelirano Ona se izve pri lastmei gosre Ani Arzenšek v Trbovljah fl. 3357 Z rešitvijo iznajditeljskih nalog Vam je odprta najlepša -____- pot dO---——;—: blagostanja. Razpošiljanje zaston. 3345 PatBnt-fervertungs-toelsriaftt Fr. flrinbach a Co. CBln l Rhein. Sprejmem veščo slovenščine, nemščine m knjigo-vodstva, če mogoče tudi stenografije Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahteve plače in dneva ogrčega vstopa so nasloviti na Petra m Majdtča v Celin. 3350 izvrstno zastreljene, najboljše kakovosti dobavlja po najnižji h tvorniSkih cenah o. kr. ovoral *#bavh*lj Jam alarma, •teat it tU* (dasko). Lankastrce-dvo-cevke z jeklenimi cevmi K 38 —, 48—, 55*—, 62 —, 75*— in naprej. Hammerla dvocevke, samonapenjalec brez petelinov nov model, trojni Greenerjev zaklep, varnostna priprava K 112- Malvsolo izbiro lovskih pmsk ta s^OOO altkaa^U*^*" slfe sastoaf ta postalo* »rosto. 2923 išče instrukcije ali mesta domaČega učitelja. Dopisi pod „Učitelj 5012M na Prvo anončno pisarno v Ljubljani Mlad človek star 18 let, ki je dovršil srednjo šolo in zmožen slovenskega in nemškega jezika, si lite primerne službe. — Naslov pove upr. »Slov. Naroda« 3352 Sprejme se 3395 koiiinia popolnoma vešča slovenskega in nem škega jezika, samostojna knjigovodkinja in korespondentinja proti ugodni plači Ponudbe je doposlati H. FlatSOhat, rudarsko podjetje Mirna, Dolenjsko. Pravi 14 karatni zlati ia srebrni porotni = prstani. Srebrni c. kr. uradno prckku-ieni K —'BO, srebrni pozlačeni K t*—. U karatno slato K 7*50. 8-5". 9*50 Uhani, broike, zapestnice sa poročna darila okusno izdelani po najnižjih cenah v najbogatejši izberi. Za mero zadostuje papir. C. in kr. dvorni juvelir Jan Koarad, Ste Čeiko. Bogato ilustrovani glavni katalog s okoli 4000 slikami gratis in Iranko- 2913 Nedolgokar nova hiša, enonadstropna s Šestimi stanovanji, ki se lahko tudi spremene v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane se proda. Prijeten bi bil ta prostor za kake letovičarje. — Naslov se izve v upravniŠtvu »Slov. Naroda«. Posredovalci izključeni. 2895 platnine in 2883 pavolnme kupite naravnost pri izdelovalen najceneje. Novosti finih flanel in oarhentov. Zgotovljeno perilo Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko. Tkalnica Bratie Krctar, DehioSka 305, Cežko. Za neki staj. premogokop se Rte spreten s sedežem v Ljubljani. 3344 P«n;'snita daje L linbljansko skladišča Krisper * Tomazič. Preizkušeno zanesljive ure Samo K 750. 3 letnim reelnim pi-smenita jamstvom. Nr 4010 niklasta remon-toarka »fantasie«. soliden okrov, ■ dobrim, Jzvratno reguliranim ni-klastim kole* •jam • ka- Nr 4133. pravim srebrnim •kravom a pozlačenim kolesjem skameni K f1-_ Nr 4IS». S srebrnim notranjim plat. I Raapoiaja f pOVVttj« SUM SSSSM snovna tvrdka Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj ISost sa* 1144« C sss s. •% Glavni katalac a akoll 40 • slikami dabi vsak na anfcttvo gratis hi Jak iaU. tam I wfs list s slikami ki izhaja vsak potok, ter stane četrt letno le 1-86 H. Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inserirajte v njem 1 Naslov: Ilustrovani tednik, L|nbl]ana. 763 Opltrn zanl Ju a Umi Llmbllana, Pt« EriporoCa svojo bogato zalogo naočnikov !ipalnikov, daljnogledov In vse v to stroko spadajoče predmete. 18» Uto so 3907 zastopnik ki bi na ljubljanskem trgu zastopal štajerski umetni mlin in imel zalogo proti primerni kavciji. Dotične ponndbe naj se vpošljejo na upravniŠtvo »Slov. Naroda« pod „»talerski snlin". Javna zahvala. Moj 19. avgusta t. 1. na Pyrgasn ponesrečeni soprog Ludvik Forbelsky, gimnazijski profesor v Welsu, se je malo prej dal pri graški podružnici vzajemne zavarovalnice 99 99 zavarovati za življenje. Kljub temu, da ponesrečenec ni več utegnil že izstavljene police sprejeti, je podružnica v Gradcu „Janushof" šest dni po prijavu brez ugovora Izplačala polni zavarovani znesek, vsled česar ta zavod najtopleje priporočam vsem, ki se nameravajo zavarovati. WELS, 27. septembra 1911. Joslplno ForMsKa, 3353 vdova gimnazijskega profesor]a. RAZGLAS. Kr. hrvatska slavon. dalmat. dnželna vlada objavila je 20. septembra t L, da je okraj Draga (okraj Sušak, komitat ModruŠ-Reka) s kolero Okoion. C. kr. deželna vlada odredila je zato z razpisom z dne 24. septembra 1911. št 25493 petdnevno zdravstveno nadzorovanje onih oseb, ki bi dohajale iz Drage. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati odreja mestni magistrat% da vsi hotelirji, gostilničarji In sploh vsi, U oddajalo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavari! družin glede družinskih udov, naznanilo tako! vsako iz Drago došlo osebo pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega oboljenja pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje vrši se za čas petih dni, brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbo z dne 30. septembra 1857. dri zak. št. 198 kaznovati. Mestni magistrat v Ljubljani. dne 29. septembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljnbljaae začasno postavljeni c kr. deletne vlite svetnik Laschan 1. r. Zahvala. Za izraženo sočutje povodom smrti preblage najine matere, gospe elerie Petrin izrekava vsem prijateljem in znancem, za mnogobrojno spremstvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem vencev, najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 30. septembra 1911. 3359 Adolf in Filipina Petrin. Zahvala. Za dokaze toplega sočutja povodom prezgodnje smrti naSega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, star. očeta, brata, strica in svaka, gospoda Andreja Trškana gostilničarja in posestnika, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo č. duhovščini, preblag, gg. zdravnikoma dr. Rusu in Ipavcu, ki sta se resno in skrbno prizadovala preblagega pokojnika ohraniti v življenju, nadalje vsem cenjenim narodnim damam, ki so se v jako častnem Številu udeležile sprevoda, gostilničarski zadrugi, slavnemu pevskemu društvu »Slavec« za ganljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. LJUBLJANA, 29. septembra 1911. 3349 talniočl ostali. 175231 Cementne cevi t vseh dimenzl-Jsn» barvaste plošče Itn. Ljubljana. X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. x a x Išče se dobro izurjena prodajalka s kavcijo, katera je zmožna samostojno voditi filijalko mešane stroke in ni stara pod 25 let. — Več se izve pri: J. Elsner, Litija. 3305 Pran turlnshe vremenske Hišice: j Kažejo vsako vremensko ispre- s meni bo 'J4—48 ur naprej. "j Št. 2W, lično irvrfeno, streha ~ t mahom pokrita, toplomer in Jf Škorčeva hišica, s 2 figurama, = 19 cm visoka 14 in pol cm = široka K 1*30. t Vremenska hiiion i j finejše izvršitre K 1*80, 2"—, = 2"SO ia več. Zahtevajte katalog. = Razpošiljanje po povzetju ali z denar naprej. = Priznana in jako zmožna sve- | tovna fir ma. ; I Jan Konradi "w E Ckr. dTOmi dobavitelj, Most it. 1100 (Češko). : Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakemu = ž gratis lo franke. i Illllll.....IM1IIIIIMI1IIIIIIIMIMII......MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIMIII trdih, izborno pripravnih za rezanje nudim po K 700 za 1000 kg. z naših ogrskih nakla-dišč, brez obveze, prosto naložljivo. Pogoji nli ves denar naprej, ali polovico denarja aaprej, ostanek pa po povzetju. — Krompir, česen, čebuljček za seme, jedilna čebula, grozdje za mošt, jabolka za mošt, dobavljamo po najnižjih cenah. Prva sredinska družba ogrskih psijedelcev, S:e;zd. Ogrske Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Marije Terezije cesta 11 (KolizeJ). Ravnokar so dofie najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271 Ceno češko posteljno perle! 5 kg novega skubljenega K 960, boljega K 12- , belega, Jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, L-obes 35. pri Piznu aa Češk©*a. 2847 Siampilije vseh vrst za ur&de, draštoa, trgavoe itd. mm Cerne gr&ver ln Udeaovatal« kavčukovih stnsni>1121 Ljubljano, Stori trg ZO. Ceniki frsako. 235 Vinko Maidič i milil! H (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo iako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V LJubljani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beliaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-ćtnta, Zadru, Spije iu, Ercegnovem. Kotoru, Sarajevu in Puli«. Brzojavi: Valjčni milu« Kranj. Veliko denarja si prihrani tisti, ki zahteva kadar rabi kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Most Štev. 1170, Češko. Miss Farler 3314 Enslisn Dalmatinova ulica 7. II. nadatr. Ustmeno vsak dan od 6—7 popoldne. V Borita (ieL postala pri Tirata) se proda iz proste roke pripravna za vpokojenca ali majhnega trgovca. Cena čistih 9000 K. Dopisi pod „R- Č." na upravni- štvo »Slov. Naroda«. 3306 Zaradi smrti so odda tako] dobro tdoda gostili : trgovina: najkasneje s 15. oktobrom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 3326 Iz hrastovoga lesa. prav močne % :-: in nekatere skoraj nove :":"s« od 56 — 100 litrov | „ 200 — 400 „ S 3177 „ 600 — 1000 „ -J s; proda po nizki ceni ssl franc Cascio, vinski trgovec, § Cingcrjeva ulica štev. 1, za škofijo, i- : Jfajlepša prilika nakupovanja: 2427 IS z gostilniškimi koncesijami. :: Jako ugodne cene. :: Natančnejša pojasnila daje S&o2ja ulica št. 10. (Telefon 155). Zatekla se le lepa •v • Lastnik naj se sgiasi pri Janezu Podobniku na Bukovici, Seice pri Škotji Loki. Ako se ne zglasi tekom 8 dni, se pes odda konjaču. 3340 Solarske in koncertne 2993 GOSLI samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve. ŠolartkC gosli brez loka K 4*80 h, K 6 60 h, K 6, K 6-80 h, K 7S0 h, K 8'60 h, K 9 «0 h, K 13*80 h, in K 14- Koncertne violine, pa K 14, 17, 20 50, 24. Orkestrske violine močnega glasu po K 48, 82, 40. Loki a gosli 80 h, K 1, K 1 40 h, K 180 h, K t, K 2 40 h in naprej. Toki sa gosli K 2*80 b, K 4 30 h, K 640 h, K 6, K H 50 h, K 10*60 h. Citre, harmonike in orglice, gitare, okarine, klari-i neti, pihalni inštrumenti, gramofoni itd. ▼ največji isberi. — SrM VSnStSl I Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ali denar naprej razpošilja priznano j»ko imofna svetovna firma. JAN KONRAD c. kr. dvorni dobavitelj. Most št. 1153 (Češko). Zahtevajte bogato U-satrovani glavni katalog a okoli 4000 slikami, ki ae vaakonvar polQe grada m franko. Stanovanje z dvema sobama, knhinjo in pripadki se odda za november ■a Vodovodni cesti številka 28. 3327 za sezijo 1912 ob sijajni plači od kosa, oba :: stroja samo najboljši materijal, :: sisa tvornica damskih klobukov SisfrM tnsttii na Biuju, V!., Tbeobaldgas. 13 Theobal dhof. 3337 I 2514 za pode. izvrstne specijalitete, kise hitro suši in jih lahko vsak uporablja. Zaloga tovarne lakov ludvika JKanea. Depot pri 10 Hal i i ~ !• 00 Državno izprašana 2966 in fulega \rn\i ki je sedem let bivala v Florenci, daje pouk. Jezikovni tečaji. Več pri crdo. -Sedvigi Kialinger, Dalmatinova nI. 5. Vremenski plašči za gospode, dame in otroka! Prve vrste krojaško delo. !a oprema. Samo K16' — . St. 8:,0 PlaSči ra gospode iz dobrega, trdnega gladkega lodna za poletje in rimo, sive in olivnate barve z naramnicama in kapuco za odpeti, :: :: kompletno :: :: Slrok 115 120 125 cm dolg komad K 16, 17, 18. £t. 8 >6. Isti za dame z veliko kapuco za čez klobuk in če-::: FiCOi kompleten ::: širok 115, 120. IttmMj komad K 17*25, 18*25, 19*25. Plašči za gospode in dame is najfinejšega in najboljšega blaga Ta izdelano v mojem glavnem katalogu. ::: fc 2 kak riz < ko! Zamena t dovoljena ali denar nazaj. 1 Razpošilja po povzetju priznano jako imoina svetovna ■-'093 tvrdka i #1 M If fiUDAlI ckr. dvorni deba vitel}, j3+n IVVTCfflfaa#f ax0,t, it 1157, Čeeko. Zahtsvajta po donUcic'' tuj kgao ilustrovarii glavni katalog z u 4030 slikami, ki :a takoj ci-cš:";s vukssar in fe3n\n<> prosto. Mš£ prodaj je dvoje velikih in lepi!i posestev Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hiSo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje odaljeno 8/4 ure. Drugo posestvo leži biizu okrajne ceste od železniške postaje */, ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. Naslov orodaialca pove upravništvo »Slov. Naroda" K 3249 Trdne. lepe in ceno so 3262 Popolnoma zastonj fotografični aparati dobi vsak za reklamo v elegantni izvršitvi, 4 krat ro 6 cm velik in s katerim vsak takoj lahko foto-^ grafi ra in razvija slike, ob naročitvi zraven spadajoče opreme za aparat, z navodilom in preiz-:: kusno sliko proti povzetju samo K 180. :: Leop. Scbaecbter. Dunaj, 146-XVI|2 LercbeDfelilergiirtel 32 Mod pisarniški pošten in zanesljiv, se sprejme takoj. Mm ponudili! je nasloviti pod »Zanesljiv 2000" na uprava. Jlov. Naroda". 3343 platnin iz tkalnic Josip Zeleny & sinovi m\ Cenam prt Vacfcosta, Cesko. Vzorci vuk* "** HlMI«no *e » let vrelsksissUi tiaais za gospodinj-stvstassrtsje zastonj. PHlofoeetsil nakupi 4—U ■ dolgi ostaaki Is Magad« 120 cm široko: M sictrov K 13'— 4t StStss K 17*— franko. Oradi, kaaefasi. ijsas, toe tkanisie. cefirji, okftffsfii, lalcti, tsisscs, tttii rokci itd. Oglas natječaja. Otvara se natječaj na mjesto općinskog liječnika zdravstvenog okružja združenih općina Buzet-Roč sa sjedištem u Buzetu i to na temelju pokrajinskog zakona od 12./8. 1907. br. 39. Sa ovom službom skopčana je godišnja plaća od 3500 kruna za liječenje siromaha. Ova plaća ostaje u krijeposti i nakon uredjenja zdravstvenog opsega za mjesnu općinu Roč sa nekojim poreznim općinama ove mjesne općine. Osim te plaće zaslužiti će liječenjem ne siromaha, cijepljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i za vrijeme epidemija. Uz kvalifikacije ustanovljene u gore pomenutom zakonu mora natjecatelj poznavati hrvatski ili ostali koji od slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski. Molbe su odposlati do 15. oktobra 1911. na predsjedništvo ovoga zdravstvenog okružja putem općinskog glavarstva u Buzetu. Predsjedničtvo zdravstvenog odbora združenih općina Buzet-Roč. U Buzetu, dne 29. septembra 1911. 3357 Predsjednik : S a n c i n, v. r. Veže me dolžnost, da izrečem banki „SLAVIJI za hitro in kulantno izplačilo zavarovanega kapitala deset tisoč kron po smrti mojega soproga gospoda Simona Treo, stavbenika in posestnika v Ljubljani avno zaliva 0b enem pa p. n. občinstvu najtopleje priporočam, da sklepa vsakoršna zavarovanja — posebno pa za življenje — le pri banki „SLAVIJI", katera ob vsaki priliki pokaže svojo kulanco. Velike koristi in važnosti življenskega zavarovanja ni mogoče oporekati, kar najjasneje dokazuje gorenji slučaj. V LJUBLJANI, dne 20. septembra 1911. Karolina Treo, vdova. 3356 EF 11 W^3 B22-2A 74 Preljubo veselje... Modrijani našega časa se trudijo z besedo in s peresom, da bi ljudem pregnali smisel za veselje in jih odvadili smeha. Eni delajo to iz prepričanja, drugi samo zain.li zaslužka. Kajti tudi oznanjevanja, da je svet samo »dolina gorja« ali »prr-skuševalniea za nebesko kraljestvo«, se lahko prav dobro izplača. Ti Črnogledi ljudje nam hočejo po sili dopovedati, da je življenje strahovito težka in resna stvar. »Življenje ni sala«, vzdihujejo s pogrebniško svečanostjo, »življenje je grozovita poza, neusmiljen boj« oznanjajo i žalostnimi obrazi. In kamor pade njihov pogled, povsod vidijo same zveri v človeški obliki in v vsaki bagateli spoznajo pretresujočo tragedijo. Veselje jim je samo izraz neodpust-Ijive lahkomiselnosti in pregrešne površnosti in če bi jih kdo sodil po njihovih besedah in po obrazih, ki jih delajo, bi moral misliti, da nosijo na svojih ramenih vse gorje človeštva in da bi se svet podrl, kakor slabo napravljen zidarski oder, če bi ne bilo njihovih močnih rok. Ti ljudje kar ne morejo pojmiti, da živi poleg njih vse polno takih, ki jim življenje z vsemi svojimi težavami in bridkostim i ne more nagubačiti \e-r!roc-:i čela in pregnati veselosti iz srca, ki si kraj vsega dela in vseh skrbi ohranijo jasnost v duši in se radi smejejo in so vedno pripravljene za šale in burke. Modrijanov - črnogKdov je bilo S vseh čii si h in pri vseh narodih dosti in med njimi je bilo tudi takih, ki so to mrko naziranje spravili v posebne sisteme. Dandanes pa jih je več, kakor poprej, čeprav je dandanes življenje za vse ljudi laglje in prijetneje, kakor še kdaj. Vzrok utegne vendarle biti napačna vzgoja, pehanje za zaslužek in bogastvo in kruta surovost v vseh /ivljenskih odnosa jih. Ljudje so pri tem pozabili sami nase in pozabili, da je življenje iako kratko in da r>o smrti še nihče ni nič imel od svojega bogastva. Kaj je pa namen življenja? Nešteto je ljudi, ki so >i že belili glave s tem vprašanjem in brez števila je knjig, ki so jih spisali. Pa vendar se nihče ni mogel zadovoljivo povedati, kak namen ima življenja in čemu je človek pravzaprav na svetu. Največ pristašev ima seveda nauk, da je življenje preskuševalniea 2a nebesa, in da je človek vstvarjen za to. da si zasluži ali večno blaženstvo ali večno !>ljenje. Brr — kar mraz strese človeka, če o tem premišljuje. Zato naj smo na svetu?! Ce se priletna ženska oprime tega nauka, ji ni zameriti, posebno če je neizobražena. Kadar postane ženska, stara, ji pokaže ves svet hrbet. Žalostno je to ali resnično. Moški je ne pogledajo, vsi se je ogibajo, noben človek je ne m:i-ra, edini, ki posluša njo in njene čenče, je še mašnik v spoveduici. Kaj čuda, če se uda sladkemu upanju, da jo čakajo v nebesih svileni fotelji, velike rasti in bogato plačilo. A tudi izobraženim ženskam in celo takim, - . bile v mlajših letih zelo posvetnih nagnenj. ni zameriti, če so na starost pobožne; kajti tudi njihova i a je neprijetna. S tem, da se žen- aa starosl umakne iz življenja v f, se na najelegantnejši način slovi od posvetnosti. Priporočamo rej vesoljnemu ženstvn, naj se v starosti 70. let sprijazni s cerkvijo. Ljudem pa, ki čutijo v sebi še življensko moč, ki jim je življenje še [je,tem seveda ne ugaja nauk, da je človek ustvarjen samo zato, da s-° neprestano pripravlja na smrt in na dj besa. Da ljudem ta nauk ni po vo-spozna najbolje iz tega. ker se skoro vsi do visoke starosti z veliko vnemo pripravljajo samo za pekel. Čemu je torej človek na svetu? Cital in slišal sem, kakor rečeno že vse mog •<> odgovore na to vprašali je. Najbolj mi je ugajala razlaga vrag vedi, kje sem jo čital — da je človek ustvarjen zato, da se vozi na ringelšpiln. Svet in ne solzna dolina, ne pre-perandija za nebesa, ampak ringel-špil. Sredi svetovnega ringelšpila stoji pri KaJafatiju v dunajskem pratru velik lesen Kitajec z dolgim cofom in tajinstvenim obrazom, kakor bi bila poosebljena večnost, katere skrivnosti ne ugane nihče. Rin-gelspil se vedno suče pa ne pride nikamor naprej. Okrog Kitajca se sučejo leseni konji, različni vozički, leseni prešibki in druge lesene živali. Konji in prašički in vozovi so vedno isti, godba je vedno ista, Kitajec je seveda tudi vedno isti, samo publi-kum se menjava. Večinoma opravijo ljudje svoje potovanje okrog lesenega Kitajca normalno, kakor ljudje hojo skozi življenje. Vsi skušajo z železnim bodaleem ujeti železno rinči-eo; eni jo vjamejo, drugi ne. V življenju je ravno tako: eni zadenejo v loteriji, drugi vlove bogastvo, tretji visoke časti, večinoma pridejo na konec potovanja, ne da bi bili srečo vlovili. Zgodi se pa včasih tudi, da kdo z ring-elšpila zleti in si zlomi ro- ko ali nogo ali se celo ubije, kakor se zgodi na življenjskem ringelšpilu, da kdo fizično ali moralično ponesreči. Katehetie in sodni svetniki bodo sicer ugovarjali, da more kdo moralično ponesrečiti, češ, vse je le krivda in vsaki krivdi mora slediti kazen. A to je nazor, ki bo kmalu vržen med antikvitete. Življeuje je časih solnčno jasno, časih pa viharno in naj kdo ponesreči fizično, ali moralično, krivde ni, vse je samo mehanična posledica večnega sukanja življenjskega ringelšpila okrog tajin-stvenega Kitajca. Eden spodrsne, drugi izgubi ravnotežje in že leži na tleh, ostali pa vržejo le kratek pogled na ponesrečenca in se sučejo naprej, dokler ne zadoni klic: izstopiti — za pogreb. Ali, drugače povedano: časih pride vihar, ki podira skale, odnaša strehe in lomi hraste. Kakor gospod sodni svetnik in gospod katehet s svojima polsvilenima marelama tega viharja ne moreta ukrotiti, tako človek tudi nima moči, da bi zmagal nesrečni slučaj, ki ga fizično ali moralično vrže z življen-skega ringelšpila. Vzlic vsem nesrečam pa se suče ringelšpil naprej in ljudje se vesele in vriskajo. Kdor se hoče na resničnem ringelšpila zabavati, mora prinesti veselje v svojem srcu s seboj in kdor hoče dobro opraviti vožnjo na ringelšpilu svojega življenja, mora biti vesele duše. Človek, ki ne zna biti resnično vesel, ta je slabo ustvarjen in je v duševnem ozirn prav tak pohabljenec, kakor so nekateri v telesnem o;:iru. Srečen na tem svetu more biti le tisti človek, ki je veselega srca. Veseli ljudje pa niso samo najsrečnejši, ampak so tudi najboljši in najporabnejši in imajo največ sreče v življenju. Vesel človek ni nikdar hudobnega srca, nikdar ni krut ali neusmiljen, svoje delo opravlja bolj-^ od drugih, od zabav ima veliko več, kakor drugi, in ker vesel človek svojih življenjskih moči ne izrabi tako hitro, kakor jezni, razburljivi ali siloviti ljudje, hodi tndi dlje in prijetneje po tej zemlji, kakor drugi. Bolje je, imeti v srcu vedno veselje, kakor pa milijon v žepu. (Dalje prihodnjič/) Za otroke s slabotnimi kostmi Da Scottova emulzija kakor malokateri pomoček kreri kosti in da se otroci, ki imajo prešibke noge, da bi se postavili na noge ali pričeli hoditi, že pristno samo s pQ kratki rabi prave Scottove to rnamko — emuizjje prično vzravnavati in na veselje staršev kmalu prično stopanja. hoditi, — to je že zdavnaj dognana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po SCOTTOVI EMULZIJI ki, že 35 let uvedena, slovi po vsem svetu kot izborno krepilo za otroke. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka »Scotu je, ki je vpeljana ie čes 55 let ia jamči za dobro kakovost in učinek. Cena izvirni steklenici 2 K 50. Dobi se v vsaki lekarni. Naznanilo. Qg. gostilničarjem in trgovcem vljudno naznanjam, da razpošiljam vsakovrstne okusne Ka kor: 3148 Prava okusne kranjske klobase I, velike a........K —»40 Prave okusne kranjske klobase, male & • ,......»— '20 Prave praške gnl&ti (šunke) a kg „ 2-80 Domače gnjati (šunke) a „ „ 2*40 Naifinefše salame, velela „ „ 2-80 Fine krakovske salame Ia „ „ 2-60 Prave domače salame Is ,, „ 2-40 Brunš viške.......mu 2-— Razpošilja se le okusno in izbrano blago. — Vse proti povzetju od 5 kg. naprej. — Se priporoča z velespoštovanjem ftl. ModSc, Siška-Ljubljana. Stoj izdelek prve vrste strojne zidne in zarezane strešne prve vrste priporoča 442 j. knez v ljubljani. Sprejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih strešnikov. PRIVATNI PLESNI POUK. V drugi polovici oktobra se prične v dvorani hotela »UNION** posebni plesni I poduk za gospodične :n gospode iz boljših krogov. Plesne vaje, katerih udeležiti se Bj moreje samo oni, ki so se preje vpisali pri spodaj označenem, vršile se bodo vsak pone- J" deljek ia četrtek, laftdl točno ob 8 uri zvečer. H Vpisuje in vsa potresna pojasnila daje se vsaki dan od 11 — 12. ure dop. in od SS Z odličnim spoštovanjem Giulio Morterra, Hotel pri SlOHO št I! Svarilo U Societa papirja Abadie. 1015 Ker poslednji čas prihajajo na trg različne ponaredke naše splošno znane in priljubljene znanke za stročnice ££Iz Abadie (Riz dore) prosimo stoje p. n. odjemalce, naj natančno pazijo na ime Abadie, katero pooaredbo skasajo nadomestiti z različnimi dragimi imeni. Svarimo prod na-kupom kakoTostno manjvrednih pona-redeb, ker bomo proti tem ponarednam nastopili z vsemi zakonitimi sredstvi. Societe papirja Abadie. Najfinejše svilnate gumasto : iallitete 3 vzorci K t—: 5 vzorcev K110. 12 vzorcev K340. tudi v pismeniti znamkah. Petina iiustrevana biografi! in franko. : Higienska manufaktura j. Si o i ar. Dunaj. I. WiesiD9trstr.il IF 2986 Važno za vinske trgovce. več sto komadov, prav močni ia zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki |1 Rosner 162 v Ljubljani, s: Važno za vinske trgovce. Svoji k svojim! Svoji k svojim I Albert Feldstein Radeckega cesta 12, vljudno priporoča svojo 3166 knjigoveznico. ne mi za inno sezuo in po ie znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Sterk Ljubljana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljnbljane tez iifisroen v !iew-York j jc proga ed Star Line deča zvezda | Na naših parnikih FinI and, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapi and in Sam lan d, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snainoat, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odkod iz £jnb1jane vsak torek popoldne.. Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je taj vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladao potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica od južnrga kolodvora na levo pred znano go stev. 26, stilno „pri Staram TislerjnM odslej Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. 99 - ••. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ••• - ••• Rezervni fondi K 53,758-1*5-24. — Izplačane odškodnine in kaaitaliis K 115,300.003-01. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ser mm zstestn i Uiti &c£& i ami aUu M M -mm Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnofcoristne namene. „Ottomnn" *** »Otto tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo. 0 78 66 4N 62 : Cisti samo s Globus 1stllnilzvlec>kj Najboljše čistilo ia kovine na sve*', Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo 3291 in pripadki se odda s prvim novembrom. Več se izve Gruberjevo nabrežje IS !! Pozor kolesarji!! Namesto kron 110-— samo po kron 80-—, sprostim tekom .Torpedo" po kron 95-— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke ,Sryrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6-—, 7—, gumijeve cevi po K 3*50, 4—, 5—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetja. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles ;-: in šivalnih strojev. :-: A. VVeissberg, Dunaj H. Untere Donaustrassc 23. IV. Mmmmtim in najtioHss famborke Izderi :: loie in razpošilja :: 2943 Prta siseika tvornica tamburic Stjepusm , Hrvatska. Faru'ru \3i^s\\ !. 1900 ■ u razstavi I. 1W6. 7 BwiimpBti. Poleg tamburic in skladb ratainbanco ima razna glastSi kater: gosH, kitare, citre, mandoline, harmonike, okarine, i:d ra katere se pošlje poseben cenik s 5'ika'ir . Veliki ilustrirani cenik se pošlje tsakemn f>a-ko in brezplačne. V isti tvornici izhaja strokovni tSSSBtfin pod naslovom ..Tamburica", ki prinaša prisj poučnih stvari luči -.: krasne t?mbuf3?ke skailb* in stal na leto S K. :: L iz p"ve roke se dobe !e v ateljeju za gramofone Sodna ulica št. 5. Velika tvoriuška zaloga. Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam — K 80* — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1-30 za 1000 Velika zaloga gramo-ionskih plošč. .-. Pazite natančno :: na naslov, urar in trgovec z zlatnino In sre&rnino 1954 zapriseženi cenilec Ljubljana, Jurčičev trg 3. Zahtevajte moj ravnokar išli iiiimjii (Hit. Prodajalko vešča obeh deželnih jezikov, želi takoj službe v špecerijski ali trgovini z mešanim blagom. Naslov naj pove uprav-ništvo »SI. Naroda«. 3294 Bukova drva /rezana na 60 cm dolga polena in zlo-ena v seženjske skladarnice, dalje drobro razcepljena Jelova In bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrgle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Lfubijani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Ha-mrsJJu, po Studenec - Ig pri Ljubljani« - Blago se lahko naroči po pošti, ali r a pri hišniku v Gosposki ulici Št. 15. 3328 Prostovoljno na prodaj mm z dobrimi g*»/di in zemljiščem pri hiši. Redi se lahke do 10 glav govedine in 20 prašičev. Lep sadni vrt, hiša in drugo v dobrem stanju. — Proda se radi odpotovanja v Ameriko. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 3335 GOSFODINJB!! Izurjeni kuharici ali nata-karici vajeni voditi ss s-j zanesljivih kakovosti. I s I Ceno češko posteljno perje. Kilo sivega puljenega K 2 — boljšega K 2*40, polbelega K 3 60, belega K 420, prima kakor puh mehkega K 6*—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6-, bel K 12—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10 - 12—, 15 —, 18—, 21 — 200X140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3' 3 50, 4—, 90 x 70 cm a K 4 50, 550, 6—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko. Artur Wollner, Lobes 35 pri Plznji (Češko.) Avgust RepK mo4mr * L|wM|aal 40 ; mm Hice n. I (iTnnurt:. zdeluje, popravlja ia prodaji vsakovrstne sode po najnižjih Blaž Jesenko Ljubljana, Start trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. ------ najnovejše f a so ne------- po najnižji ceni. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. i domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos« Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. f. X. Kaiser »uškar I v Ljubljani, SslenUamove ulite št. 6 ■ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih I pušk in samokresov | lonta mm. ran m m«mm kakor tudi nmetalul ogenj po najnižjih cenah. Pipravilapiik,nnotaBMiD hitiktov tBCBo in aliiM. Gozdni User brez alkohola, daje z ohlajeno sodavico ali mineralno vodo najkrasnejčo osveževalno pijačo. MORI C L6W, izdelovalnico gozdnega .bisera Brne-Husovice. 1907 finim* f«»4t.^«tfj d* 7. neter ^iiTlatfuiH piuum ^r/fSSru p0hter0ss0 3 Ow.da|a banka SsSJsl hran&nlo. VLOGE U KHJIZICE PREMIJSKE TLOGE 4 /4 /o s 5 /470 ILOEE V TEKOČEM RAtOHD in VLOGE FIKSNE IlUUt - lltiH POSLOVANJE VSEH VRST. - H Oddelek xa vadile In kavcije. | Draaac urco4 S.jj.traj do 7.neto BBBKp V Ameriko in Kanado pripravna, cenena in zanesltiva votn|a Curtard Line. Odhod Is domačega pristanišča Trsta: Carpathia, dne 10. oktobra 1911. Ultonia, dne 24. oktobra 1911. Pannonia, dne 14. novembra 1911. Is Uverpoola: Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 7., 28. oktobra, 18. vembra 1911. Mauretania, dne 21. oktobra, 11. no vembra 1911. Pojasnila in vezne karte pri 274 no »«ll*xfee3l£ v Ljnblfsnl, Slomškova nlioa stav. 23, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred. 3 U C O rt S o -a "rt" u. CL "C O Specijelna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materija! itd. na drobno in debelo. Šivalni stroji od 70 K naprej; pletilni stroj patent „Wedermann" jc edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur, so cene veliko nižje. 232 Ljubljana, Sodna ulica št. 3. r. 73 < O O t/i a n O TJ C £L nš* S t—. I rti P sne kiti najfineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vso vrste lasne pi^age in nirežice — Jasnije, brado in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča S. Strmoli, brivec in Basničar fjubljana, Pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa laanićarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788 v Varstvena znamka: Sidro. 3329 liniment. Capsid comp. Nadomestilo za Pl«R s sita priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajane mazilo tb prebujenji itd. po 80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko »sidro«", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni F izdelek. Dr. Riohterjova Murna .Zlatem levu" Zlata svetinja iBerolin, Pariz, Rim itd. atma X4w rzdelaje: O. SEYDL Siritarjeve ulice 7. Kemik dr. ing. Hirsch, Olomnc. Kev mično-tehnična preiskava je izpričala, da je nSeydlinM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Pod jako ugodnimi pogoji se proda zaradi gospodarjeve smrti hiša v Ljubljani. V hiši se nahajajo velike prostorne kleti, ledenica i. t. d. V njej se izvT-šuje tudi gostilničarska obrt. Zaradi prostornosti je pa pripravna za vsako drugo obrt, posebno za vinskega trgovca, zalogo piva, mesarja i. t. d. Plača se takoj 10 000 K ostalo ostane lahko na hiši. Vprašanja pod „dobra prihodnjost 1000" na upravo MSlov. Naroda"-3255 Ljudevit lorovnik puškar v Borovljah (Fer« lat;h) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvo m Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — llustro- /o vanl oenikl zastonj. Lastniki tovarn za opeko in tieni zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke specijalne tovarne strojev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peči, transmisije, po« sode za impregnovanje lepenke L t. 9. Na vpegled mnogo priporočil. 3820 V hiši &t 37 v ulici »Cor>o Gius. Verdi« v G -..rici, ki je last sG ljudske poso iiaice,« se odda s 1« novembrom . i popolnoma nanovo prirejen 3279 W;afrpino z zraven *r rim stanovanjem, obstoječim iz ix&h sob s pritiklinami. Lokal - o odda eventualno tudi brez stan«. >ia. Nata^ Ia pojasnila daje »Goriška ljudska posojilnica v Gosposki ulici si. 7. [ Eijakojn in ii!ja'Ki^iyipp!isi!g| Jffodna trgovina I 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd. :: p« lino nlskUi caab. Knpulie v slsvenski tmsviai! 76 .2 Slovenski dijaki! Kupujte šolske in drage knjige ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigami. Dlltik! vestnih. L cvetlični dan v Ljubljani, 23. in 24. septembra 1911. Velika preredba »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«, I. cvetlični dan v Ljubljani se je sijajno obntVia, tako, da bo dobilo dijaško podporno dru-^rvo »Badogoj«, v čegur leorist se je vršil cvetlični dan, odštevšfci malenkost ni h stroškov čistih 5500 K. S po-nosom zremo na ta svoj uspeh, ki je pokazal resno delo O. a, n. n. d. Mi Temo, da je fundament praVrtičneiiui oapredku našega dijaitva- materijel-na sigurnost in to smo vsaj za eno leto B tem najrevnejšim in pridnim zagotovili. Ne smemo pa prezreti vseh onih blagosrcnib Slovencev — naprednja&ov in sploh liberalnih I »jubljančanov, ki so pripomogli O. >. n. n. d. do tega uspeha. Zato se jim je predsednik O. s. n. n. d., «?. Milko Naglic pri komerzn naeastsodeloval-kam cvetličnega dneva dne 24. septembra v veliki dvorani Narodnega doma zahvalil v sledečem govoru: Slavna gospoda! Koncil jemo cvetlični dan. Ko s i sklenili priti pred sloveasko javnost 8 sklepom »Organizacije svobo miselnega narodno - naprednega stva< smo se zanašali čamo na dvoje: na simpatijo večine ljubljan-- • ga mesta iu s tem enakomislečib narodnih dam po vsej naši domovini in na lastno vstrajnost in po^run:-V nobenem se nismo motili. Žaro nas ni oplasilo niti pričakovano, riti nepričakovano nasprotovanje, lo neprijazni element, katerejra <~.hi>k bi v poletju vse bolj blagoslavljali, ko sedaj ,ni mogel preprečiti naše človekoljubne prireditve eve-tličnega dne. Naj se vsled naravnih ovir ni moglo vse tako lepo razvit;, kakor bi želeli, najsi že le Uli čas ili najugodnejši in najsi je bila ta pri-- ba v Ljubljani nova —- i u kako k je vsak začetek, vemo — ven-50 uspehi nad pričakovanje lepi in r<> je najlepša zalivala vašemu ro-doJjnbju in požrtvovalnosti. Vendar naj mi bo tudi oficijelno, v imenu prirediteljiee cvetličnega dneva, Organizacije svobodomiselnega nar.-napr. dijaštva« dovoljeno izreči iskreno in srčno zahvalo. V prvi vrsti se obračam s to do vis"Iroblairorodnopra gospoda ravnale! ja in predsednika dijaškega pod-ega društva »Radogoj«, gospoda Ivana Hribarja, ki je blaprovolil pr< vzeti pokroviteljstvo Q£&6 huuia-nitarne akcije. (Živahno ploskanje.) Če smo 6 tem na eni strani lioteli koristiti naši dobri stvari, smo na dm-jri strani hoteli s tem izkazati gospodu pokrovitelju prezaslnseno čast, kajti on je bil, ki je v prvi vrsti deloval za ustanovitev »fiadogoja«, on je bil, ki je prvi spoznal življenjsko važnost dijaškega podpiranja za na.š slovenski narod. S tem. da je naša javnost, tako simpatično spre.iela našo • »odporno akcijo, končno .-amo posledico od našega preblagorodnega gospoda protoktorja pričetega dela, kudi najlepše proslavila GOletni-ea tega vzornega moža s svetnim spom°nikoni praverra domoljubja. Prvi faktor pri uresničenju nase ideje pa so bile narodne dame. ljubke in Izvenljubljanske. (Navdušeni živio«-klici.) Nase narodne cha-me >o bile. ki so z ljubeznijo šle na to nesebično delo, ki so sra izvršile tako lepo. Pripravljalna dela je -kupno z našim dijaštvoni vodil »odbor za cvetlični dan«, kakor si ne moremo v.eleti boljšega. Naeeljevala jp temu odboru, sestoječm iz gospa T). Crnetove. J. Ozmečeve, K. Planin-skove, A. Widrove, Franke Kavčičeve in prdč. Slave Lavrenčičeve, blagorodna gospa Franja dr. Tavčarjeva. (Ploskanje in živio - Hici). Kaj je imel ta odbor dela lahko presodi li t i mL ki je bil z njim v organski zvezi. Pripraviti vso organizacijo in voditi velikanski aparat je bilo ua-oorno. zares težavno delo Kot neumornim sodelovaleem odboru moramo izroči zahvalo ^dčnama Van d i Pojsračarjevi in Oti Bračkovi, kakor našemu dijaštva, kateremu je prišlo ljubezn jivo na pomoč akad. fer. dr. Presveta«. Lepo, dasi težko nalogo i r. vršit i te priprave pa so prevzele ljubljanske narodne dame. (Burne aklamacije.) Osebne neprijetnosti in žrtve, ki so zvezano s takim sodelovanjem niso oviralo naše narodne delavke. Gospe so prevsele odgovorno vodstvo cvetličnih salog, frospo-dične pa utrudljivo prodajo cvetk po ulicah in javnih lokalih, oboje z enako vnemo. Če komu, velja odkritosrčna hvaležnost tem, ki bo si s so- delovanjem pri cvetličnem dnevu, kjer se ne obetajo prijetnost, veselic, ali kak drug dobiček, velja častni naslov narodne dame polno; imena teh gospe in gospodičen, ki ne ostanejo pozabljena, zaslužijo svoj rastni naziv popolnoma. Veliko zahvalo smo dolžni tudi izvonljubljanskim damam, ki so s obilo doposlanim izbranim cvetjem prihranile mnogo izdatkov za cvetke, ki bi jih Ljubljana sama nikakor ne mogla zbrati v zadostnem številu. Prekrasno sveže cvetje in umetniško izdelane papirne cvetke ljubljanskih gospodičen odlikujejo naš cvetlični dan pred vsemi enakimi prireditvami in ti naj bo rečeno na čast, naših dam. (Navdušeni, ponovni vzkliki.) Naklonjenost naših denarnih zavodov »Mestne hranilnice ljubljanske«, »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico« in »Zveze slovenskih zadrug« (ploskanje) bo omogočile enotno in praktično zbiianjo denarja s svojimi hranilniki, ko smo jih zelo primerno porabljali kot nabiralnike. Ljubljansko, kakor ostalo napredno slov. časopisje je v velikanski meri omogočilo popularizacijo naše lepe akcije in zato bodi prisrčna hvala »Slov. Narodu«, »Jutru«, »Laibaeber Zeitung« in »Zarji«, kakor »Edinosti«, »Soči«, »Učiteljskemu Tovarišu« in »Gorenjcu«. (Alavz.) Prehajam h konen Selec trudu vseh pri cvetličnem dnevu udeleženih tistih sadov, ki jih žele naša srca svoji dragi domovini. Ne veselimo se lepega izida cvetličnega dneva le mi, njegovi očetje iu matere, s hvaležnim veseljem se bo spominjal tega dne slovenski dijak - revež, ki daleč od svojega doma pri tujih ljudeh reven in zapuščen sanja s svoji in svoje domovine prihodnji sreči, o vsem, kar je zapustil doma dragega in giue ob duševnem trudu sveje izobrazbe. Ti ce bodo spominjali dobrot vašega truda, ti l>odo znaii ceniti pomen te priredit ve, ti pa naj tudi nikoli ne pozabijo, kdo so bili tsti, ki so jim preskrbeli cvetlični dan. Jas vem, da bi dijaštvo znalo ceniti vaše delo in zato ponavljam lepe besede gdč. Mare Tavčarjeve : Dijastvu žrtvujmo vse svoje moči, dijastvu darujmo vso dušo, srce, ko vstane dan žetve, sadove stoter ne rodilo bo cvetje cvetličnega dne.« Naj žive tedaj vsi sodelovale i cvetličnega dne, naj sprejme vsak preiskreno zahvalo. (Dolgotrajno ploskanje*) — II. cvetlični dan v Ljubljani. Vodstvo »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« je imelo v četrtek, 28. septembra t. 1. sejo v prostorih ljubljanske Narodne Čitalnice in sklenilo o poročilu o sijajnem izidu I. cvetličnega dne prirediti prvo nedeljo v mesecu juniju prihodnjega leta II. cvetlični dan v Ljubljani v korist dijaških pod}>ornih društev »Radogoj« in »Domovina«. Zvečer pa se no \ ršil v Narodnem domu v Ljubljani velik ples združen s tekmo slovenskih lepotic. Za danes ne objavljamo nobenih podrobnosti« ampak samo poročamo o sklepu glede prireditve IL cvetličnega dne in o tekmi za prvenstvo v lepoti, katere se lahko mieleže vso Slovenke. Zmagovalki bo za dobo enega leta pristojaJ naslov najlepša Slovenka«. One tri Plovenke, ki dobe pri tej tekmi največ glasov, dobe krasna darila. — Radikalci in svobndomisesas narodno - napredno dijaštvo. 22. iu 23. septembra je imelo narodno - radikalno dijaštvo v Ljubljani »zaupni sestanek«, ki se je pečal v posebnem referatu g. Stanka Viranta tndi z nami, narodno - naprednimi dijaki. Ta ne posebno dobro obiskani sestanek je imel v svoji sredi tudi nekaj starejšim med drugimi is. dr. M. Rostoharja, in g. dr. G. Žerjava. Zato je čudno, dvakrat čudno, da so na tem sestanku zagledale svet resolucije, ki se pečajo z nami, na važejo, da radikalci ne poznajo nas ruti teoretično, niti praktično in da celo ne poznajo svoje lastne zgodovine, kajti drugače si je težko razlagati nihovo nevednost s katero vprašujejo o resoluciji, »kaj pravzaprav hoče« (sc. svobodomiselno nar. napr. dijaštvo) in njihovo skrb, čc je »ustanovitev in eksistenca posebne napredne dijaške organizacije stvarno potrebna in utemeljena.« Po zgoraj omenjenem referatu g. Virauta, v katerem se je po »Ju-trovem« poročilu moralo trditi »da je nar. radikalnemu dijastvu najbližje uar. napredno dijaštvo. vendar pa se nar. napredno in narodno - radikalno dijaštvo razlikuje in zato n kaki fuzijo obeh struj ne more biti govora.« "Dalje pravi »Jutro« z dne 27. t. m. »Tudi o tem referatu se je vnela živahna debata. Poudarjalo se je, da si po dosedanjem delu n*irodno-na-prednega dijaštva — vsako robot o dijaški cestnik v »Slov. Narodu« —-ni mogoče biti čisto na jasnem, kaj * to dijaštvo pravzaprav hoče. Jasno je le toliko, da je to dijaštvo del politične, narodno - napredne stranke in se je z ozirom na to iznova poudarilo, da hoče narodni radikalizeu; ostati kulturna struja.« O svobodomiselnem uarodno-na-prednem dijastvu in njegovem delu vedo torej radikalci obupno malo in še to, kar t ude, da jim je edino »jasno« ni niti malo tako, kakor menijo. Zato so se s svojo »resolucijo«, ki je — mimo grede rečeno — popolnoma neskladna z ostalimi njihovimi izvajanji, tudi pošteno blamirali, kajti iz nje sije direktna jgnoranca v vsakem oziru. »Resolucija:; slove: »Nar. radikalno dijaštvo ne nasprotuje, da so t. zv. »svobodomiselno-na-rodno - napredno dijaštvo^ organizira, ker je le-to prisiljeno pokazati, kaj pravzaprav hoče, in da ga ne vodijo strankarski nagibi na odpor proti kakim osebam, temveč določen program. Veseli na*, da — v kolikor je to dijaštvo doslej v potaraeznih člankih objavilo nekaj programskih točk — te točke povsem odgovarjajo našemu programa. Želimo, da svoj program formulira glede vseh točk, da se bo potem videlo, ali ima to dijaštvo kako novo idejo, ki je. od našega programa toliko diferentna, da je ustanovitev in eksistenca posebno napredne dijaške organizacije stvarno potrebna in utemeljena.« Slovenski dijaki! ile šolske in ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Ustna voda Zobna krema Čitajte! vsi. Ki trpite na vnetja sapnika, na ka-taijs in na zanemarjenem revmatizmo. Zanemarjen sli slabo strežen nahod, se spremeni slednjič v vnetje pljuč ako ne v jetiko. Večkrat so kašljcvi napadi tako močni da pretresajo celo telo, spanje v takem polda/.! je skoro nemogoče, in srčna žila bije različno. Najmanjši hlad podvoji bolečine. Žalibog le Sfe-mnogokrat se narede vozii, ki se pomnože ter zamaše pljuča. V takem položaju taCeajajo svoje pogubonesno delo in povzročajo velike izgube tvarin, ki jih imenujemo .stanice". Bolnik, je popolnoma podvržen melanholiji. Pljunki so v začetku beli, peneči, počasi za-dobe barvo, ki ne oznanuje nič dobrega, v zadnjem času pa postanejo rjavorumeni. Obstanek njegov je počasna borba s smrtjo in mine pri popolni zavesti. Ne more se zadostno paziti na nahod, ki se začenja, še manj na začetek vnetja pljuč. Zntreti se mera bolezen preden se spremeni v hujšo, najbolje je seveda bolezen pobijati, koj ko se znaki pokažejo. Mikrobi jetike, uničeni po zdravilu Goudron-Guyoi. Zadostuje kozarcu vode, ali kakoršnikoH drugi pijači, ki se navadno pije, primešati eno aii dve žlici zdravila .Goudron-Guvot* da se odpravi tudi najhujši katar, kakor že zastarelo vnetje pljuč. S tem zdravilom se zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče predstavljati si priprostejšega in uspešnejšega ! zdravila. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo namesto pravega .Goudron-Guyota\ tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje. Rabljenje zdravila „Goudron-Guyot\ pri vsaki jedi in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. Ako hoče kdo ozdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guyot\ Dobiva se ga iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj sc natančno pazi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime .Guyof natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. To zdravilo stase 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi. . . , Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo tega s krogijicami Guyot, ki so narejene iz pravesa norveškega katrana in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo Jako stala Barva pastil Ouyot je bela in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Guvof. Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš ln v vseh lekarnah, i Dobiva se v lekarnah Gabr. Pieeoli. Sušnik. 1 a oJ. Trnkocsv in v v- b bolnih lekarnah. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah Fr. HITI Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. i zlatar v Ljubljani nasproti glavne pošte pripore« svojo trpim vsakfvrstne N" fastna delavnica. Kapnje staro zlala ln sreliro. Cene zmerne. Solidna in reeloa postrežba. Pstinovljeao tS4a. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. p Poljanski nasip - Ozka nlita tt. 4. B n Sprejemališče m Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. j %-- _^ s* 4 Važno! za Važno! gosDodinie. treovceinživiDorejce. HMša In nojceneiia postrežbo ss drogvs, kemikalije, zelisčs cve- l§ tja, korenine itd. tudi po Kneippc, J ustna vode in zobni prašek, ribje el|e, redline in posipalne moke sa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotogrsfićne aparate in potrebščine kirargiens obveaila vsake vrste, sredstva za desiniekciio, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najiinejsegs rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopeL Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: gromka sol avofna sol, soliter, eeojssj, kolmot, nilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidna Drogerija I ANTON KANCI Ljubljana. Židovska ulica št. 1. Enpnfe po ns|vlsf i osni razna zelišča (roie), cvetje, korenine, semena, skorje itd. 1 t t t t s SALVRTOR u geiougljin trperti. Glavna zaloga: Anton Kriiper, Ljubljana. ss Dobiva se povsod, ss Zajamčen vspeh sicer denar nazaj. 3338 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Riaa krema za prsi. Neškodljivo p)rabn* na zaoaj, traje« »eozacloaalea aspeh. Bujne prsi. polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K. Zoperno kocine v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško oblastveno preizkušena leno'i Id. K os met. laboratorii dr. A. Riza Dunai IX., Bsrggasse 17 S. Razpošiljanje diskretno po povzetju ali :: franko če se vsota naprej posije. :: Ohranitev zdravega želodca zaTtti pog!»Titno ▼ ol.ranim, pos{»a*«*a>nja in uraroaranju prel>»vijet>j* ter odvtraaitTi sopra«ga> telčsneg* zaprtja. Preizkušeno, is »hrano najboljših in uajbolf učinkujoči h zdravilnih solino skrbno pripravljeno, tek »bujajoce, prebavo po-Bj>ešnjoće in voljno odvajajoče iloionf*i »<*r»vi2o, ki unanjžu)« te odstrani« znan« nasledke nt-zmernosti, slabe diete, prohlajenosil hi zoprnega telesnega zaprtja, n. pr. gomčloo, nape-nlanio, presilno tvorttev kisline ter krcao bolečine, !• DR. ROSE BALSAM XA 2EL0DEC U lekarne B. rragner v Pvagl. S varilo I Vsi d«t! savol-ntne nosijo oMaeteeno zavarovan« varstveno znamko. Ljubljana, Dunajska c, 13 j Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenah Glavna zaloga s lekarna ^ B. FRAGNER, in kr. imm fhibavriel] ,Pri črnem orlu', Praga Maia stran 201 C?e! Herodova ulice. Razpošiljanj« p« poeti vsak dan, 1 oela ateklernoa 2 S, 1 polovlona steklenica 1 K. Ako pošljote po » i naprei K. 1*50. dnbite 1 malo steklenico, ■ K 2*80 eno veliko e*«.•'..• -ajco, / i K 4*70 dve veliki ateklenici, z% K O*— 4 velike stekl., za K 21*— p ji 6 veliku« fteklenic poštnine prosil na vse postaje Avntro-opr. monarhije. V Lj tal jati: lekarn« Je. Kr|r. ar. G. Pisati, Jas. Ciirur. Mm t !aare*h In^Tn-fJgriti. Po zdravniških poročilih se pri revmatizmii, protinu in nevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premičnosti členkov delujočo srodstvo Contrheuman. Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline večkrat piovzročajo o<:.- bolečine. Za njih hitro pomirjenje in notolarenje, sa e^ikthnjenje oteklin in obnovo premićnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo -----zanesljivo . ■-_, X X (■•■teteaallai- Uztran kostanjev lzvVeCek), X X privternnja, masiranju ter v obkladkib. 1 lonček 1 K Ako pošljete naprej K 1 -.O dobite 1 lonćek \ 'g I . K .")•— > 5 lončkov I 11 K9- 10 Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Fra^a-IIL, Stv. 203. Pazite ua trne tzdtika m i zalepe v izdeiovatca. I lekarnah V Mabl|anl: lekarne Jos. Mmjr, dr. t. P1GCOU, iss. tUmtmt. 31 8Y 8592 DS D^1B 000800 Južno-štajerska hranilnica v Celju, razpisuje službo tajnika. Prošnje naj se pošljejo do 15. oktobra t 1. Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let. Vitez del' Harnal star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil je brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od M.*•..., belo mostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani eno žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje k?ir je kljub moji starosti pravi čudež. V pesnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprenosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpe-havanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. *• NajpriprostejSe sredstvo vživati oglje Belloc v praškuje, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vsel1* lekarnah. Poskušali? so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov Ial»oratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastillje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. jggg Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc itd Vitez del* Harnal. 3r 3SC Modni salon JUH-MAKHRC Ljubljana, Židovska ulica štev. 3 priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih Danskih in dunajskih modelov Mor nainovojliti spertnih U0M0.. Popravila točno in ceno. 2306 Cene brez konkurence! Žalni klobuki vedno v zalogi. HSfc, 3! 3 Svoji k svojim! Cenj. g. akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovencem priporoča svojo trgovino s papirjem obsegajočo bogato zalogo umetniških in pokrajinskih razglednic, kan-celijskega, risarskega in slikarskega blaga, pisalnih in risalnih potrebščin ter vsakovrstnih kaset, zvezkov in črnilnikov. Mara Staniša, 324S Dunaj VIII.. Kochgasse 25. D n n KAMNOSEŠKA OBRT 3295 Priporočam stavnemu občinstvo v Ljubljani m okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih NAGROBNIH SPOMENIKOV enostavne do najfinejše izvršitve, dalje GROBNIH OKVIRJEV, PLOŠČ in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov. KER BOM RADI SMRTI MOJEGA SOPROGA VSO ZALOGO NAGROBNIH SPOMENIKOV RAZPRODALA, JIH ODDAJAM ZA LASTNO CENO. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojništvom ter cenj. občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spadajočih del. IGNACIJ ČAMERNIK'OVKomen?kVega IT' =ll i r □ /največje podjetje konfekcijska :: sirote je ogromna trgovina :: O. J^ernatovič Ljubljana, Mpstni fra štev, 5 katera ima je začetkom sw'e nad 30.000 kom. svežega blaga po najnižjih cenah — in to: nad 5000 kom. najfinejših oblek ea gospode „ 2000 „ najfinejših površnikov, športnih in zimskih stikenj w 3000 n pelerin m 2000 9 posameznih hlač in telovnikov 3205 m 3000 „ oblek ea dečke in otroke B 15000 „ najmodernejše konfekcije sa dame in deklice. Solidna postrežba! Prignano mj*e cene/ A. KUMST Ltahlfaaa £ Židovska ulica itev. 4. Velika zaloga obuval te otrok« le votfao na'iiisre. » Vsakršna naročila te izvršnjejo točno in Z po nizki ceni. Vse mere te shranjujejo in S zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj £ te blagovoli vzorce postati. 40 J «S*»»»»»»»y»»»yO*OOOOOe»00»* t. F. prvi in edini slovenski oglaševalec ln trgovec glasoviri ev Ljubljana, Poljanska c. 13. I. Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijeino sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le — ! nflta Jarak. Nove dvostranske slovenske . plošče! Cena R 4-- In po K 2a50. GromrfOBi od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačno ciniki gramofon«! ia raznih pleši. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 9. □□□□□□□□□ Josip Stupica jermenar In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove In konjske nprave. □lOlDlnlDlDlDinlD J. I Specialna trgovina, nitih I ročnih del TONI JAGER v LJubljani, Židovska ulica štev. 5. Predtiskarija j Tamburiranje Montiranje I Plisiranje :-: :-: ^m Naznanilo. ^ s Vdano podpisani si usojam slavn. p. n. občinstvu naznaniti, da sem i Iran, Himni m ti. 3 mm l«mm hm in Mlm ulite) otvoril cvetlični salon in bodem istotam izdetoval sveže in suhe vence in šopke s trakovi in napisi, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete po najnovejši obliki ter hitro in točno. Zagotavljam najnižje cene. — Zunanja naročila točno in vestno. Priporočam se za obilen poset in naročila ter beležim z velespoštovanjem Viktor Komika, umetni in trgovski vrtnar. Ustanovlleno 1862. 3080 Rudolf Telefon 584. GeburtSi c. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Haiserstrasse št. 71, ogel Bnrggasse, Zaloga štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vseli vrst gorilne in trajnogorilne peči Železne peči s pečnicami za kurjenje dveh ali treh sob. = Kopalne peči. = f Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparati. Pasta za snaženje peči „Helios". Piva eaivetia ekspertna tvrdka ur. zlatnine in mm H. SUTTNE Ljoeljana. Mestni trn (nasproti rolovža) in li Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna 14 kar. zlata „ M • . . Nikelnasta damska „ z verižico Prava srebrna „ tt »t »n 14 kar. zlata „ „ . . . Uhani zlato na srebro . . • 14 kar. zlati uhani..... t* ♦» M m 9-70 44-— „ 850 „ 9-50 „20-» 1-80 .. 4-50 Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Telefon št. 273. Telefon Si. 237. it 19 10 .8 Ml Umno stavbništvo. Kdor hoče hitro m ceno zidati, uporablja le 3026 Skagliol plošče Zm in S cm «1«- £i»*~i*~ SV* za napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi. PREDNOSTI i Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor, torej zvoka in jako trdno drži žreblje. [ ni treba nikakih traverz. r Samoaoseče i trpežne Kesslerieve stene (železno armirane žjtH iz opeke.) | Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta Hdnlgsberg &Deutscb, cir,UiraZagreb. Najcenejša in najiiitrejša vožnja v Ameriko s parnim JeveronemškeĐa Llovila' iz 2911 Bremna NewYork _ . cesarskimi brzoparniki „KAISER WILRELM", „EB0NPBINZ VVTLHELM", „KAISER VILHBLM d. OHOSSS". Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Q% narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite - \r Ljubljani edino le pri TAVČARJU. Kolon Ita Štet 35 nasproti obćeznanl gostilni „pri starem Tišlerjn". Odhod is Ljubljane je vsak tarok, četrtek in aoboto. — Vsa potamnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. Postrežba poštena, reolna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurada -leksiku, Kalifornijo Arizona, Utah. Wiomlng. Nerada, Oregon in Washingtoa nudi nas« 4ruštvo posebno usodno in izredno ceno čez Oalveeten. Odhod na tej prani iz Bremna enkrat mesečno. i se dobivajo pa tudi listki preko Btltlmorain na vse ostale de'** sveta kakor Brazilijo, Kubo, Bnenos-Aires. Colombo. Singapore v Avstralija itd. iS 64 13^997 1174 444 25 stan m g Fr. P. Zajec urnim m m Slavno občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski upravičenec do izvrševali* It •»rti, oblastven« izprašani optik In strokovnjak nn svoj WGT optični ^avod urejen po najnovejšem sistema, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno vsakovrstne najnovejše šti- palnike, očala, tudi ..Roteu-stockove", toplomere, zrako-mere, hvgrometre. daljnoglede vseh vrst od najcencjie do najfinejše vrste, kakor „Zels", „Goerz", „Base*", raznovrstne tehtnice za žganje :: mleko itd. itd. s Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirajte se na take tvrdke. ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to :: obrt izvrševati. s Via popravila izvršujem v svoji zelo dobro urejeni delavnici :: točno in solidno. :: Ustanovljeno L 1841 TdrfM Številka 15i Brut 3, [[tolarja, iakiraija, stavbna Prod ajalnica: i; Miklošičeva ulica št. 6. |J nasproti hotela „Union**. EBERL 243 Delavnica a Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Julija Stor cah štev. 5, b. Hi is otreSkia Iaw3-tear;is in prislsio gorskib čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. S271 jvan ]ax in sin v Ljubljani 358 Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo ¥Oinik koles. OD E3 ■t Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v niši. Pisalni stroji „ADLER". 3 \r ia^,^«?£!j Edini domaći zava-rovalni zsvod. -Ustanovljen : leta 1384. : □iniDlDiaininpin Edini domaći zava- z rovalni zavet : Ustanovljen : leta 1884. : zavarovalna zadruga v Zagrebu. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradovićeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad , Osjek, :: Reka, Sarajevo. :: zrni Mi M\ p Podružnica: ? Trsta, Via del Lavafoio št. 1, II. nadstr. (Telefon 25-94). Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.) 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniSkega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) rovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..... K 2,319.068-21 Od tega temelina glavnica............ K S0O.000-— Letni dohodek premije s pristojbinami....... X lfiai.740-41 Izplačane škode................. £4,323.208-44 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. natančneje infonnacijs daje Podružnica „Croatiae" Trst. Via del Lavatiio it. t II. nadstr. in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani f*r»dka KMET in SLIVAR. DiniaPininp|nlnlnPPiainPialDln Ključavničarstvo Ig. Faschlnga vdova Poljanski nasip st 8. Reichova hiša. štedllnlh ognjišč. Izvrstno ln solidno delo. Cene zmerne. Popravila se i i točno izvršujejo, i i niinlia zalega lavalBil le lajfinejilt otroških vozičkov In navadne do na i line) se žime. M. Paklč v LJubljani. hzuniai omiliti, se ptiilja s ponetjm n Josip Kojtna lj krojač prve vrste se nabaja sedaj v lastni hiši Franu Jožefa usti 1 konkurira z največjin.i tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. [U Tninia zaloga oaifinej! anal. in franc specijalitet blaga. : Zavod za uniformiranje.: Q=i^gir==Q ej o «N trn ta n> €0 Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: jI m milo po 80 h, Ud » crean po :: Menthol n ustna voda po 1 K; sobni prašek po 60h; za ohranitev in rast las: lasna voda po 1 K; lasna pomada t X. Ti izdelki »Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani« Kupujte zaupno te domače izdelke! Odlikovana Prva kranjska tvornica klavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša 0) e e HO O > e E Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene planino, klaviri«) {„ harmonijo tudi samolgralno sa getov denar, na delna odplačila aH naposodo. Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. Najveeja tvornica aa avstri|sćesn {man. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premegokopne dražbe v Trbovljah nrinoroča avoi oriznano izvrsten ParfJatisl-oomont v vedno enakomerni, vse od 5v\PtriisklCa JrStJa inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiakovnein poo^rnrtfdote^ec ima*rlll«locl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2438 raznih uradov in naj si ovi tej ših tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. iti ŽCllOfl to 3tl. Se8ej~Strnad ptdpozoca cenjenitn ca t nam JztoSiifzc le n>a0incj£c i&vzć>6e. Žalni HloSuki vedno v zatocju tfzcSeznova ulica. — oTatača meo4nc fitanilnicc Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14. OdllkoT.nl na mednarodni rautavi aa Dunaju L19O0. priporočaio svojo bogato zalogo obuval za poletno aezijo. Vse vrste moških, dam" sfaih in Otroških Čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete« vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske ln lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike. ?o «-—* Ceno posteljno perje2 Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 240 K; prima polbelega _ 8 j K; belega 4 K; belega puhastega 5 lu k; kg velefinega snežno belega, puljenega, 6'4o K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pun 12 K. Naročila od 5 k£ naprej franke. 2682 zsotoullene postelje Lsrffi? nankinga, pernica 180 cm dolga. 120 cm široka, z dvema rglavnicama, 80 cm d Ig, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh z"4 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, »glavnico 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej Iranko. Lahko se franko zamen i a za neugajajoče se vrne dec ar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice st. 767, ^eško. registrovana zadruga z neomejeno zaveso i lastnem zadruž. domu v Ljubljani aa Dunajski cesti 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa . K 100,000.000 upravnega premoženja..........K 20,500.000 obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0 brez vsakega odbitka rentnega davke, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad.........E 2 0,000.000 Posojale na zemljišča po 5 l/4 % s 1 % % na amortizacijo ali pa po •*/#*/• brez amortizacije; na menice po •%. PoMjiloita sprejema tudi vuk drugi nalrt glede anurtizovioja dolga. URADNE UREi vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven 52 nedelj in praznikov. DD 4893 D^8C 51 7Q Izd • lo va t«l j vmmmv Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 novih In to rabljenih vozov. [ŠJ CD ED OD IŠl UD IŠI ED [^IŠIGDGDIŠIGDIŠIGD Edina zaloga • • •] nm idi L...... Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Mlin, nova ulita 11 Telefon štev. 237. Ljubljana, Dunajska eton in železo-beton. Fsutdamesiii. Stropovi. 908 Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. K&iioHi, umetni kame&t; okraski ža Sssaddj obhapliie mize, toalustrade. Ilica 40 Bja aH .m m Hica 40 Z električnim pogonom Hrefesa tvoraica ža-lazij, i suznih la Sesesili rolet za okata la uijcv^?, vseh vrsi platnenih in lesenih tka-&ih rotoi, Iz plair,a. đamasla, gra£2s, sstina, ripsa itd. —— Onovuiki in proračuni na zahtevo zastonj, i ^^Šš^?^ Telefon šte*. 492. 2426 Telefon štev. 492. C hranilni; c« kr. izvedence in učitelj Glasbene SHafice. fra? večja in naistarefša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in ssmzikalij Ljubljana, Kongresni trg št. 15 nm%ŠLTmk # as. a s* 5* nunske «5^s&s^_ klavirje dvorne tvrdke Edsen-riorler, Czapka, Kolz! 4. uko da ti ? Mkdo lak« UMra 3964 U FR. IGLIC Mestni trg 11-12 4 15 7891 71 76 RAZPIS CERES-NAGRAD K 30.000- Da tudi tam vpeljemo jedilno mas) »Ceres«, kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih presodkov Še ne uporablja, obrnemo se a rošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovolc odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Kaj je povzročilo, da sta pričali uporabljati jedilno asaat l9Ceres"t 2. Katara vrlina poseduje ta maet napram drugim jedilnim masten T S« Valed kakih koristi Vam jo ta mast nenadomestljiva ? 4. S čim prepričate Vače znance o teh koristih T Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala: 1 darilo od K 10 daril po K 1000 =- K 1000 200 — K 2000 20 daril po K 100 — K 2000 1000 daril po K 20 = K 20000 Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 nagrada od K 1000 — K 1000 I 5 nagrad po K 200 K 1000 2 nagradi po K 500 - - K 1000 | 20 nagrad po K 100 - K 2000 Skupaj K 3000 K 22.000 K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bod era o svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k |( 30.0O0.— izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000. Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 is se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast „Ceres44. da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 1 , kg. ali od kock po V, kg). Za vsakih nadaljoih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno Številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up is dobitek. Žrebanje sr rit dne 20. grudna 1911 ob 10 uri predpoldne, v § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisanu v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlie. JURIJ SCHICHT, d. d., „Tekma za nagrade«, Ustje, Češko. lisi: n £2z FRAN KAVC1C ffl gostilničar in posestnik si dovoljuje naznanjati slav. občinstvu otvoritev novo sezidanega modernega zimskecra ljisca v soboto SG. septembra, ter vljudno vabi prijatelje kegljanja. Za dobro pijačo, mrzla in. gorka jedila je najbolje skrbljeno. 3341 IDU! AGENTI! 40 m Potniki, zastopniki in vse osebe, ki hočejo to postati, ter imajo znanje pri privatnih odjemalcih, se tako| povsod snnai sprejemajo za prodajanje pri vsaki hiši potrebnih in lahko razpečljivlh patentiranih predmetov. Visoka provizija in fiksna plača. Tudi kot postransko opravilo. Ponudbe pod „Neojaelten 1911" na Bndolla Mosse, anončna ekspedicija v Pragi, Pfikopv. 3308 Bruselj in Sšuesos Aires 3 grand prls. Patentne Devin - Buckau. Podružnica i Dunaj III« Am Henmarkt 21. mimm lokomoMle s precijEijskim Ln07 ifomiiln 3680 u krmilom u Wr« VCnillcla Originalni UTolfov gradbeni način ....... 10 OOO PS. Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti sa industrijo in poljedelstvo. breshibnega posteljnega blaga, oksf orda, cellrfa, barhenta, belega blaga, modnega blaga, llaneTe, 1.1, d. po S—20 m dolgo veleprima 20*— K 2 posteljni odeji, 1 namizni prt, volnen in seces. K 8*50, finejše E IS*—, K IS*— itd. Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60 x 60 cm E 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150x 200 cm E 2*30« finonito K laSO. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 225 K 2-70, finonito K 2*90. Komad Hochbergove specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm K 3'SO. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm E S"—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44x44 cm E 1-20. Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. nazal ta trn aaOJSSSaSS-f »o paaaSSn. ■•neelejeie val Vaeret ee faere|o, ako a* aii ne m BERTHOLD HOCHBERG »vrne denar. Veeirol In oenevnlk nau, > nana|. — Tkalnice pUtnine KO ŠTELE C ĆEatVEJfT ĆEBKO n Naznanilo. V ceiem izdelanih nad 750.000 PS. parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani na Reseljevi costi št« 2 priporoča svojo izborno zarezano strešno (falo) in zidno s: PEKO na stroj v vsaki množini Ker sta trboveljska premogarska družba kakor tudi južna železnica že enkrat povišali ceno premogu in oziroma voznino, ne da bi bili ljubljanski premogotižci poskočili s cenami, ter je imenovana trboveljska družba zopet v drugič premog podražila primorani so ljubljanski premogotržci slav. občinstvo javiti da se bo od dne 1. oktobra 1911 naprej prodajal premog stot (50 kg) po 1 K 60 h. Z velespoštovanjem zadružno načelnlštvo. V Ljubljani, dne 28. septembra 1911. 3342 aTER Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturno trgovina fla*F~ na debelo in drobno. "Val LJubljana« Stritarjeva ulica« m t". Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. 0b-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dre Praga-Wyso6any, 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za iastaHran|e. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriški kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vek- in malo obrt) Modna trgovina v Ljubljani 1 Stritarjeva ulica št 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poitnlne proste. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. PAT vseh dežela izposluje inženir 35 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.9 Mariahilferstratte št- 37. Bit več izpadanja las! 68 Hit več prMjaja! Lasje in brada zrastejo nanovo! »Lasni Petrolin" tifSi kemičnega laboratorija Salcbnrg it. zaneslii-vepa aimka proti izpadanja las in prhljaja, pospešuje novo rast las in brade in je uspešno zrn splošno negofanje las. Petro I in" je preizkusilo c. kr. zdravstveno oblastvo. zapIsoTali i o priporočali so ga pa ran nji zdravniki. Na tisoče izkazil zdravnikov hi lajikov. „Med sredstvi proti izpadanju las, zlasti proti prhljaju, sen spoznal vaš izdelek pPetroiisi" za najpre-Izknšenejsi in so ga po mojem predpisa povsod rabili z dobrim ospehom". „Lasnl Potrolin" steklenica 3 K in K 1*50. Samo pristna, ako je v steklenico tn ovoinl karton vtisnjena firma P. Schmidbauers Nchfi. kemični laboratorij Salcborg — Baaabof. 1*8 Dobiva se pristen: Ljubljana: J os. Mayr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, lekarna. Sušnik, lekarna, B. Ćvančara, drogerija. Postotna: Baccarcich, lekarna. Trst: Fr. Mell, Ig. Wohl, parfumerije, Ettore Zernitz, drogerija. Gorica: Ant. Malnig, drogerija. Pulji G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija. Maribor: M. VVoifram, drogerija, K. VVolf, drogerija. Celovec: Birnbacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger nasl., lekarna »pri Angelu«, Ant Kober, drog. Beljak Fr. Martinek, drogerija. Zagreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. J. Polašek, lekarna. Trebinfe: Z. Matzke. Delnice: Frc. Tihova, brivec. I Eoce: E. Kriegisch, brivec. I Gmund: Frido Kordon, lekarna. 941 Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica in svetloUkalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo* ta :: :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: ;: VZORCI W A. RAEPOI^J Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrđka. j^- -^^S&žS^Z'i- jat '* Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: on torej lahko do originalno tnnBHk enak :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .*. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :-: prodaja« Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 3ftem oobro svedene in zanesljive zastopnike oo za privatne odjemalce proti visoki proviziji za platneno, volnato in dama-stno blago n. pr. platna, kanafase, zefire, barhante, flanele, brisalke, prtiče, žepne robce, namizne prte, servijete itd. Josef Norbert Keyzlarf tkalnica, v Červenera Kostclc , Češko. Lnd. terne ■nlir. trgovec 2 urami ta zapriseženi seđnijski cenilec 236 tjubljana, Wol|ove ulice št. 3. Velika zaloga juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blago en! vnfe. Solidna postrežba. Cene na jnižje. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke je da rabi izključno le ll in Metodovo do (krema) za čevlje in usnje katero je priznano najboljše. Skatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne, itaSnel is MW 1A XI «4-1 1 a . » t £» 1 Edino le čistilo v tej obliki in z zamko 4306 ss prodata i prid Mi». Cirila in Metodi Slavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber Ljubljana, Poljanska cesta it. 15. ^2a jesensko sezono priporoča velikansko izber^ I za gospode in dečke v krasnih vzorcih in najboljši izvršitvi S LJubljana, :: Dvorski trg it. 3 Ljubljana, r Dvorski trg št. 3 L. STROGO SOLIDNA. POSTREŽBA' tm~ Pišite po jjjjj mmm (im V. L HSVlK 1R [Fll Kppsiisce Podča3ra1y (teSkc) Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga 2423 priporoča v najboljših kvalitetah: Modno blago — sukno. Cefirje — Jtevličkove tkanine barhente — flanele. Jesen 1911. Oprave za neveste. izopći franko. Uobtte naSfeoi'^e blatfo. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno izbranih za 18 kron — franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobite prave. Šolske akvarelne barve Vzorci za slikarje vedno najnovejši za Oljnate firneževe barve stavbne in pobiitvene mizarje, hišne posestnike ter za domačo porabo Dusseldorfske oljnate barve za umetnike Oljnate študijski barve Firneži, olja In retaši za umetniško slikanje Kranjsko laneno olje in firnež Emajlne glazure Lake za vrtno pohištvo Štedilno voščilo za pode priznano najboljšo Jantarjeva glazura za tla Vse vrste čopičev za stroje Suhe kemične, prstene in rudnin, barve Prašno olje za pode «□» «fc Adoli Hauptmann naslednfi U, prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I Brzojavke: Prometbanka Ljubljana Telefon št 41. Oo iM?a ^gr Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 pri nižnic Stritar Jeva Ulica Št 6. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje danarnlh vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrsSAOStsJb papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Ustmena In pismena pojasnilo In noovotl o vseh v bančno m Najkulantnejše izvrševanje borsBlM naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Fstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. lsslssUs in askailll v Ameriko in is Amerike. 1600 • apaatajačlb Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 54 70 1