L?st iznaja ođ oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-U 1958 kot poltednik — Od 1 Januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob pone-^eljkih, sredah in sobotah
!LL aSILO    SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
KRANJ, PONEDELJEK, 11. FEBRUAR TA 1963 LETO XVI. — ŠT. 17 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
Iz razprave na skupščini socialnega zavarovanja
Vcera!  i    - ,
Prvenst ° V Kranlskl R°rl končano republiško smučarsko la iet Vo. v epskih disciplinah za člane in članice. Naslove prvakov KLOFutId S° O8voj,li PETER LAKOTA (Jesenice) In ZMAGA in Kd¥ct (kran>ska 8°ra) v smuku ter JANEZ COP (Jesenice) PetraV , FANEDL (Enotnost) v slalomu. — Na sliki vidimo *ira Lakoto
Podjetja želijo svoje zdravnike
Nadomestila za čas bolezni do 30 dni bodo izplačevali kolektivi z več kot 10 člani, stroške zdravljenja poškodb pri delu in poklicnih bolezni pa kolektivi z več kot 30 čfoni
V pravilniku o načinu koriščenja pravic do zdravstvenega varstva, ki so ga sprejeli na torkovem zasedanju skupščine komunalne ^kupnosti socialnega zavarovanja delavcev na območja občin Kranj, Škofja Loka in Tržič, so določene pomembne novosti v zvezi z odobravanjem bolniškega dopusta. V nasprotju s prosto izbiro zdravnika za zdravljenje bodo bolniški dopust lahko odobravali le za to pristojni zdravniki. V primeru podjetij, ki imajo svoje obratne ambulante, bodo to seveda obratni zdravniki.
S tem določilom bi želeli one- ventivnega zdravstvenega varstva.
v sobotnem smuku
Foto: F. Perdan
mogočiti zavarovancem, da bi hodili od zdravnika do zdravnika Jn iskali takega, ki bi ustregel njihovi želji po bolniškem dopustu, čeprav ga ne bi bili potrebni. Tega seveda ne moremo posploševati a so vendarle pogosto ugotavljali primere, ko so zavarovanci zdravniku napačno opisali pogoje ha svojem delovnem mestu in si tako že ob najmanjšem obolenju ali poškodbi »priborili« dopust.
?.e več manjših podjetij, ki nimajo svojih ambulant, je doume-j lo veliko vlogo lastnega zdravni-ka in zato iščejo možnosti, da si ga zagotovijo v okviru zdrav-| stvenega doma. To jun je potrebno tudi zaradi povećanja pve-
izkušnie kolektivov pri izdelavi statutov
Razvijati, kar je dobro
Tudi sicer je bilo na zasedanju skupščine mogoče ugotoviti,
da se podjetja dobro zavedajo movih obveznosti in jih ne podcenjujejo. Kaže, da bodo povsod i/koristili vse možnosti, da ostanejo stroški kolektivov za zdravstveno varstvo v mejah prispevka, ki jim ga bo odstopil komunalni zavod za socialno zavarovanje. Pisali smo že o tem, kako je bil določen ta prispevek in da se giblje v mejah med 0,3 in 3 odstotki. Na skupščini je bilo na ta račun izrečenih precej pripomb. Ker odstotek predstavlja povprečje izdatkov za nadomestila (Nadaljevanje na 2. strani 1.)
Vzgojno-varstveni problemi v Kranju
Premalo ustanov in preveč
Neizkoriščene kapacitete vrtcev na planini, na Primskovem in drugod
^_°4klanjati slabe strani notranje zakonodaje v podjetjih
S«rjul°vari? BPT v Tržiču, v »še-dusu v T? ji LaM' v Tekstilin-Zarni vKranJu> v jeseniški Žele-ŠteviinJh 'V*1"1?1« v Lescah in v renjske m8ih kolektivih Goreli 2eIf.So ^ v zadnjem času zaplava načrtno Pripravljati za terih kJ^°jih statutov. V neka-*arni c ktivih- k°t npr. v to-Drave v t\V KranJu> so te pri-ln s*     .eku že skoraj leto dni
k,< ST0ŽeH1Z,de,ani cel° P1^1 °snut ^esec, ,el° Je zlasti oživelo v
žkl »vet ?nuarJu, ko je republl-Seb»o LfV,e2e s^dikatov dal po-pred dn»- ° v tem sm,slu. teitl PoJi? Pa ,e organiziral o vanje.    Dno republiško posveto-
Vse^naSLnfc . organizacije po 1,0 lotile t obči:nah so se smotr-numu Oh?cVelike naI°ge. Na pletenju 7a ,V Kranl'u so se dobavah ^ e in sto^nie v teh na t P°sebnem plenu-0snQvne eJesenicah so sprejeli Sebno k*,!?.ernice. ustanovili po-Jrganizac^ls,io in v sindikalne * vnesli in del°vne kolektive ^tov d«uVnemo 23 izdelavo sta-9 PodZVmh or8anizacij. Tako tudi n° So se teh stvari lo-
?fjSki tSSki' ra<lovljiški in
JMški
razprave o statutih v
S^rih*M c-°^ini so po občnih T?slei ie kmlkaJnih
organizacij. h *boL  £ že do°ra polovica Precividcn^ (23) in bod<>, kot je
S febXhvsi ;končali do k«>n-
j.er se k,     razen v železarni, "e marca    nadalJevali do sre-a°sedanjih   razpravah so
največ govorili o pripravah na to delo. Misel, da statuti niso važni, da bo to lahko samo seštevek dosedanjih predpisov o delovnih razmerjih in podobno, take misLl so povsod že ostale v ozadju. Delavci spoznavajo, da bo statut njihov notranji vsklajevavec najrazličnejših teženj in problemov ter kot osrednji kažipot kolektivu v prihodnje. To se je pokazalo v razpravi na občnem zboru v kolektivu »Gorenjka« in drugod. Kot prvo poudarjajo, da je treba v .vseh dosedanjih pravilnikih in drugi zakonodaji ugotoviti vse pozitivne oziroma dobre strani. Te je treba s statutom posebej podpreti in dati. možnost za nadaljnji razvoj, še važnejša pa je naloga komisij, da ugotavljajo kaj je bilo v- dosedanji zakonodaji nepravilnega. To pa je treba odklanjati, o tem razpravljati iin se iz tega učiti, da bi v statutu pravilno usmerili enotne napore kolektiva. To je najpomembnejše.
Ko bodo dodobra proučili pozitivne in negativne strani dosedanjih predpisov, se posvetovali o vseh proizvodnih, samoupravnih in ekonomskih težavah in ciljih, šele potem bodo lahko začeli sestavljati prve predloge, kaj naj statuti vsebujejo. Tako dolgo, vendar načrtno delo okrog priprav za statute predvidevajo v jeseniških kolektivih. V okviru občinskega sindikalnega sveta pa bodo do 10. marca (in nato redno mesečno) zbrali vse informacije in podatke o pripravah ter skušali   med   kolektivi oziroma
^HLkornunistov — kmpHiskih delavcev
haloge, ki niso lahke
pooblaščenimi komisijami izmenjavati izkušnje, da bi delo okrog statutov čimbolje steklo.
Kadar govorimo o organizaciji varstva ih vzgoje za otroke zaposlenih staršev v Kranju, se znajdemo med raznimi vprašanji, ki si na videz zelo nasprotujejo.' — Podatki odkrivajo, da je izven vzgojno-varatvenih ustanov vsaj še toliko varstva in vzgoje pre-potrebnih otrok kot v ustanovah, I obenem pa večina ustanov raz-mšilja o tem, kako bi pritegnila *več otrok, ker njihove kapacitete niso izkoriščene.
Posebej je treba obravnavati te probleme v Stražišču, kjer imajo
v načrtu dva prepotrebna vrtca, trenutno pa še ni mogoče z gotovostjo trditi, če bo njena otvoritev že letos.
A poglejmo vzgojno - varstvene ustanove na levem bregu Save. V zadnjem času je mogoče opaziti, da število otrok, ki jih obiskujejo, postopoma pada. Nekoliko je temu že vzrok huda zima, ki jč nekatere starše prisilila, da so poskrbeli za celodnevno varstvo svojih otrok, kar je bilo opaziti  tudi  v prejšnjih zimah:
(Nadaljevanje na 2. str. — II.)
Uspela prireditev
KRANJ, 10. febr. — Sinoči je bil v koncertni dvorani delavskega doma koncert zbora »France Prešeren«, ki so mu dajale posebno slovesen pečat 3 pomembb-ne stvari: počastitev slovenskega kulturnega praznika — obletnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, podelitev tradicionalnih Prešernovih nagrad in pohval in proslavitev 30-letnice umetniškega delovanja skladatelja in dirigenta Petra Liparja.
Ob tej priložnosti je zbor izvajal vokalne skladbe ' svojega dirigenta. Koncert je začel s pesmijo Pevcu, za njo se je zvrstilo še 16 najlepših Liparjevih zborovskih pesmi,
O liku našega največjega pesnika je na prireditvi spregovoril prof. Stanko Šimenc. Prešernove nagrade in pohvale za leto 1963 pa je razdelil predsednik občine Martin Košir.
Predsednik ObLO Kranj je tudi prvi čestital Petru Liparju in
mu izrekel priznanje za njegova prizadevanja in uspehe na glasbenem področju, za njim so se zvrstili predstavniki Prešernovega zbora, Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, trboveljskih pevcev, celjskih pevcev in drugi. Med njimi sta bila tudi Rado Si-moniti in Radovan Gobec; prvi je razen svojih posredoval čestitke društva glasbenih pedagogov in tržaških glasbenih delavcev, druga pa invalidskega pevskega zbo-
o podelitvi nagrad: Cene Avguštin, vodja nagrajenega kolektiva Mestnega muzeja, Slavica Zirkel-bachova in Slavko Bohanec
Ob zaključku krvodajavske akcije na Gorenjskem
# Ko   pregledujemo rezultate
# zadnje krvodajavske akcije na
# Gorenjskem, ugotavljamo, da I so se v njej odbori RK dobro
# izkazali.
Plan, ki ga je sprejel bivši okrajni odbor RKS Kranj za leto 1962/63 je predvideval 7650 da-rovavcev krvi, kar je 5,68 odstotkov od celotnega števila prebi-vavstva v bivšem okraju Kranj.
Občinski odbori RK so sprejeli naslednje obveze: ObO RK Radovljica 9 delovnih dni po 170 da-rovavcev dnevno, to je 1530. šk. Loka 8 delovnih dni po 170 daro-vavcev dnevno, to je 1360, Kranj 10 delovnih dni po 170 darovav-cev dnevno, 1000 darovavcev krvi za transfuzijsko postajo Golnik, to je skupaj 2.700 darovavcev krvi in Tržič 700 darovavcev krvi — v celoti za transfuzijsko postajo Golnik. Odvzem krvi se je pričel 26. novembra 1962 v Radovljici in zaključil 24. januarja 1963 v jeseniški komuni.
Na Gorenjskem se je prijavilo nad 8.000 darovavcev krvi, pregledanih je bilo 7.906, od teh je bilo 599 odklonjenih zaradi bolezni in drugih vzrokov. Dejansko je darovalo svojo kri 7.407 prostovoljnih darovavcev, ki so dali skupaj 2.413 litrov krvi.
Plan je bil izpolnjen s 104.30 odstotkov, kar je vsekakor zgovoren dokaz, da so občinski in krajevni odbori RK tudi tokrat pokazali svojo vitalnost ter organizacijsko in tehnično zrelost v tej zelo zahtevni akoiji, posebno še, če upoštevamo letošnjo zelo ostro zimo in druge neugodne pogoje.
Uspeh bi bil nedvomno lahko prav "tak ali na še celo boljši in z veliko mani napora in ob manjši agitaciji, če bi samoupravni organi delovnih kolektivov stimulirali darovavce krvi s svojo samoupravno zakonodajo, tako da bi bili vsi tisti delavci in uslužbenci, ki bi se prijavili za oddajo krvi na dan odvzema prosti dela, ne da bi bili prikrajšani pri svojem osebnem dohodku. Ta načela je dokaj dobro uveljavil občinski odbor RK Kranj v pretekli akciji v kranjski komuni s pomočjo in podporo občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki sta pripomogla, da so kolektivi, zavodi, ustanove in druge pravne osebe v kranjski komuni skoraj v celoti odobrile svojim delavcem oziroma uslužbencem prost dan, ne da bi bili prikrajšani pri zaslužku. Tudi ostali občinski odbori RK na Gorenjskem so v tem pogledu z veliko prizadevnostjo dn s pomočjo družbe-, no-političnih organizacij več aH manj uspeli.
Težave pri pobiranju krvi bodo I verjetno iz leta v ieto večje. Po! občinah je bil sprejeti plan ta«"j kole realiziran: v Radovi jaci s. 97.4 odst., v škofji Loki s. 106.91;j| odst., v Kranju s 111.47 odst., (od: tega 306 litrov skozi celo leto za transfuzijsko postajo Golnik), na Jesenicah s 100.05 odst. in v Tržiču s 100 odstotki. Občina Tržič v celoti preskrbuje transfuzijsko postajo Golnik.
Za takšen uspeh zaslužijo priznanje tudi organizacije SZDL, sindikalne podružnice, organi delavskega samoupravljanja delovnih organizacij, zdravstveni delavci in vse ostale organizacije ter organi, ki so pomagali odborom RK na terenu in v kolektsV vih, da so se krvodajavci priglasili v taiko velikem številu. Uspehi krvodajavske akcije so dokaz, da velika večina naših ljudi pravilno ocenjuje pomembnost in humanost akcije.
J. CEHOVIN
n&tc
-ah
teden je bilo na Jese-
! * v klL     Področju kmetij-^*snUi mnni- potr 8l^e »L.,n<*atera vprašanja
I^^Hl    '"I" potrebno je bilo
slerJo    1    nekatera ____x__
kdo jim bo zagotovil preživnino, ko oddajo zemljo, mlajši — še za delo sposobni pa so v skrbeh, ali bodo dobili drugo primerno zaposlitev. Nedvomno je, da je nejasnost že pri teh vprašanjih tehtna ovira, da akcija tako počasi napreduje.
Iz razprave je bilo tudi opaziti, da nekateri sploh niso seznanjeni, kje in kako naj bi potekala arondacija oz. odkup in oddaja zemlje. Iz perspektivnih načrtov, ki so že izdelani, in iz dosedanjega dela arodacijske komisije bivšega okraja Kranj, je razvidno, da spada)o v interesna ob-ni jasno, kako in (Nadaljevanje na 2. strani III.)
U0btJe?^  CiJe ^delovalne in l  n»£inl   , 2emUe, družbene SS* farL0bielfV« ter grdnje vrbe 'itd       Predvldena v
fi'^^'se'd? s:\me in danih Pri-
vC'>a      «a sklepali, da je po-Mu? razur*i.arondaciji zemljišč ^ ^Sl!a> ^ v principu
«ftt V£ndar Pa JC
negotovost in
kmetom -?r?blema- Starei"
Obrazi in pojavi £ Obrazi in pojavi Q Obrazi in pojavi Q Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi g Obrazi in pojavi
»Neverjetno, kaj vse se še dandanes dogaja! če to ni za v časopis, potem pa res ne vem ...«
Tako je začel človek, ki Je prišel v redakcijo. Povedal je zgodbo, ki jo je doživel prejšnji dan. Čutil se je prizadetega, užaljenega.
»Sami napišite,« sem svetova!. »Ne znam. Vi sle vajeni,« se je branil.
»Ne morem pisati, če pa tega nisem doživel, če ne vem podrobnosti. Saj ne gre za več ali manj spretno opisovanje, marveč za resničnost dogodka,« sem vztra-
jal. Kot zadnji možni kompromis sem predlagal, da bi jaz napisal (seveda po njegovem pripovedovanju), on pa naj podpiše.
Ne bom se
vniošaval vlo...
Zelo se je vznemiril In se branil, češ da bi se ne vmešaval rad v to. In pri tem Je tudi ostalo. Kakor hitro bi moral podpisati, jamčiti, se je umaknil.
To pa me je spomnilo še na dni| podoben primer. Bilo je v vestjH družbi. Beseda je dala besedo in pogovor se Je razvnel tako, da so začele padati pikre na razna vodstva in ...
»To je kriminal, kar se dandanes dogaja! Prosim, poznam primere ...« Tako Je pravil nekdo in povedal take, da si onemel. V tistem ra".ioloženju, okolju in času Je bilo najbolje miriti duhove in obrniti pekovo- drugam, loda ob prvi priložnosti sem tistega človeka obiskal, se mu predstavil, obudil spomin na na-
šo družbo, na njegove pripombe »o kriminalu« in ga prosil, da bi se o tem več pogovorila, da bi lahko o teh in drugih primerih objavil sestavke v časopisu.
Zelo se je vznemiril.
»Ne bom se vtikal v te stvari,« je dejal po daljšem pogovoru, prosil me je, naj tega ne objavim v časopisu in poudaril, da v taki družbi pač človek marsikaj reče, kar nI za javnost.
Ničesar nisem zvedel. Slon sc je spremenil v muho in še manj. Razumel sem in nisem razumel, se poslovil In odšel. — K. M.
VOVVVSvr rrrv  it  februarja 1$
TE DNI
PO SVETU
ŽIVLJENJE V IRAKU
SE NORMALIZIRA
Bagdadska radijska postaja jc že včeraj poročala, da je na ozemlju Iraka v glavnem mirno. Spet so vzpostavili promet. Policijska ura ve' i a od 17. do 6. ure. Revolucionarni svet je prevzel vso oblast. Novi režim so doslej priznale ZAR, Alžirija, Sirija, Jemen, Jugoslavija in Kuvvalt. — Predsednik ZAR Naser je v pozdravni brzojavki predsedniku Arefu med drugim dejal: »Narod ZAR je iskreno spremljal dogajanje tega velikega dne, ki ga je čudoviti iraški narod preživel in izraža globoko zadovoljstvo, ler je bil boj iraškega ljudstva kronan z uspehom.«
PORTUGALSKA 2ELI
POMAGATI BEN BELOVIM
NASPROTNIKOM
Portugalska vlada ponuja denarno in vojaško pomoč tistim, ki jih imenuje »Ben Belovi nasprotniki«. S tem se hoče »oddolžiti« za pomoč, ki jo namerava Alžirija nuditi angolskim borcem za svobodo.
S tem v zvezi naj omenimo, da niso objavili, zakaj se je čombe mudil v Angoli.
POPLAVE V JUŽNEM DELU DRŽAVE
Morava je poplavila del Ćuprije, led in visoka voda pa sta preplavila tudi železniški most pri Cupriii in odnesla 30 metrov proge. Železniški promet na progi Beograd—Skopje je prekinjen. — V Kosovsko-metohijski ob'asti je minila najhujša nevarnost, ko so po štirih dneh miniranja osvobodili reke. Voda je za.oustila precejšnjo škodo, saj je bilo poplavljeno okoli 16 tisoč hektarov plodne zemlje ter porušenih 450 hiš. Na Donavi nadaljujejo z miniranjem. V dolnjem toku je led debel okoli 4 metre.
NOVI AMERIŠKI JEDRSKI
POSKUSI
ZDA v Nevadl nadaljujejo s podzemeljskimi jedrskimi poskusi. Moskovska Izvesti ja pišejo, da ZDA ne žeTijo skleniti sporazuma o prenehanju poskusov.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in doeo$
Seštevek političnih vzrokov in ozadij, ki so privedla do hitrega državnega  prevrata  v Bagdadu,
najbrž v tem času še ni nikjer točno i/računan. V takšnih primerih si največkrat pomagamo z naštevanjem kronoloških dejstev, ki so s posredniki in prečiščenimi besedili prišla do ušes. Viri,
Posrednik vseh vesti, ki iz Bagdada prihajajo v svet, je tam-kajšnja radijska postaja. Državni udar so izvršili oficirji letalskega oporišča v Bagdadu. Iraško Vojno letalstvo je dvakrat bom-bandiralo zgradbo obrambnega ministrstva, kjer je imel svoj sedež tudi bivši iraški predsednik
cionarnl svet. Cilj revolucije je — zagotoviti nacionalno enotnost in vzpostaviti zakonitost v državi. V svojem izhodišču pa gre nova oblast še naprej. Ustanovili bodo vlado, ki bo imela nalogo uresniči cilje državnega udara iz leta 1938 ko Je bila strmoglavljena monarhija. V tej napovedi je
revrat
iz katerih bi lahko tekoče spremljali potek dogodkov v Bagdadu, so za zdaj nezadostni in včasih morda emx>tr?nski in preveč skopi. Izmed dveh najvažnejših vprašanj, ki se redno pojavljata skoraj pri slehernemu državnemu prevratu — KDO IN ZAKAJ, za sedaj lahko odgovorimo le na drugo vprašanje. Za preglednejšo razporeditev snovi pa bo morda pravilneje najprej sooznati osnovne okoliščine bagdadskih dogodkov.
general Kasem. Bagdadski radio je poročal, da so Kasema v soboto ustrelili. Njegova vlada je str-moglavljena.
Poslopje obrambnega ministra jc porušeno, vojska pa, ki je branila zgradbo, se je vdala brez pravega odpora. Hkrati so zaprli vsa iraška letališča in prepovedali polete tujih letal preko iraškega ozemlja. Kmalu za to novico so po radiu sporočili, da je oblast prevzel nacionalni revolu-
združeno že precej kritike na račun stare oblasti, ki ciljev državnega udara iz leta 1958 ni izpeljala do konca.
Do bagdadskega prevrata ni prišlo brez priprav, že dalj časa se je Kasemova vlada bori'a z mlinom na veter. Zaradi slabe in nedosledne politike na notranjem torišču se Je zatekala zdaj k levici zdaj k desnici, vendar so težnje v notranjem političnem razvoju brez naslonitve na napredne politične sile vedno zvodenc-
le In ostale pri polovičarstvu. Kasem, ki se Je pri svoji politiki opiral na precej ozek krog ljudi, ni v državni upravi temeljito očistil ostankov stare monarhistične vladavine, ki so v raznih ministrstvih vlekli vsak na svojo stran. Ob takšnem političnem nihanju, ki je bilo odvisno od trenutnih vladnih nalog je Kasem počasi izgubljal podporo pri ljudeh. Nezaupanje se je tudi v vojski sprevrglo v nasprotovanje. Proti svoji politiki je Kasem zbral tri vrste nasprotnikov: petrolejske družbe, koristnike iraških naftnih ležišč, napredne študente in vojake ter kurdska plemena na severu, ki so se od jeseni leta 1960 na odprti fronti bojevala proti iraški vojski. Razen teh notranjih težav v Iraku niso mogli zadržati zunanjih vplivov, ki so po zmagoviti jemenski revoluciji vedno bolj prodirali v zavest prebivavstva, da jc namreč arabska enotnost bolj koristna kot razdor. Iraška vlada se je zaradi svojega odnosa do Kuvajta in Sirije precej odtrgala od postavljenih načel arabskega čuta za skupnost.
Najtežje breme, ki ga je Ka5*j plačeval, da bi preprečil n°tr*T razkol, jc bilo več brezuspesu"1 poskusov, da bi zadušil Ulj* kurdskih plemen na severu. ™ leta 1960 sta bila voditelj KurdJ general Barasani in Kasem P0* Učna zaveznika. Njuna zveia ' je razbila, ko je general Bara* nI ustanovil kurdsko demokrat' no stranko, ki je kmalu štela ' tisoč članov. Jeseni leta 19$ * je Barasani moral izseliti iz **'' je vile v Bagdadu In se zateđ 4 tujino. Kasem je kmalu polj* prepovedal njegovo demokrat* no stranko. Več voditelje* j* stranke je pozaprl .Na severu *f je začela prava partizanska Vw na. Barasanova vojska je k**" štela 20.000 vojakov, ki Je Ir*** vojski zadajala precejšnje W be. Po uradnih podatkih je V JJj Jih izgubilo življenje okoli iraških vojakov, prav takšno v? vilo pa je bilo ujetih. Vse to )e povzročilo proti vladi KasetO" resne ugovore, ki so se končaH 1 razmeroma hitrim prevratom petek zjutraj. V nekaj urah Je bila oblast strmoglavljena.
ZDRAVKO TOMAžEJ
Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki f) Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki €> Ljudje in do^*
Letos več krompirja
V /admirali in na kmetijskih posestvih bodo letos določili večje površine za pridelovanje krompirja kot zadnja leta. Čeprav niso zbrani vsi podatki, je vendar znano, da se povsod na Gorenjskem zavzemajo za povečanje proizvodnje krompirja in to vključujejo v letošnji proizvodni načrt ln v svoje perspektivne plane.
Kmetijsko gospodarstvo Kranj bo letos namenilo okrog 160 Ha za krompir. V perspektivi pa bodo še podvojili površine krompirisč, tako da bodo tej kulturi dodelili okrog 300 ha. Čeprav bodo, zlasti v prvih petih letih, dajali prednost semenskemu krompirju, bo to posestvo vendar kaj kmalu postalo močan, ponudniik tega blaga z okrog 7.000 ton letno.
Prav tako letos v kmetijskih zadrugah predvidevajo večje površi-
Pomanjkanje zelenjave
Podjetje Sadje-zelenjava zaključuje s sklepanjem pogodb a pridelovavca sadja in zelenjave. Tako so bile v zadnjem času sltlenjene pogodbe na Koprskem, Goriškem in v Brdih, obrat Agra-ria v Kranju pa se dogovarja z gorenjskimi zadrugami in posestvi za dobavo krompirja, zelja in nekaterih drugih pridelkov.
V tem času so največje težave s pre krbo sve-e zelenjave, ki je pravzaprav sploh ni mogočo do-
PRED NOVIMI NALOGAMI
LESCE — Medtem ko še debela snežna odeja pokriva priljubljen Sobčev ribnik, se člani TURISTIČNEGA DRUŠTVA V LESCAH že pripravljajo na bližnjo sezono. Na nedavnem občnem zboru, ki se ga je razen povabljenih gostov iz sosednjih društev udeležil tudi predsednik občine, jc predsednik TD Jakob Eržen zelo izčrpno poročal o delu v preteklem letu.
Po vseh podatkih iz referatov lahko trdimo, da je društvo po zaslugi predsednika in celotnega upravnega odbora med najboljšimi v Sloveniji. Društveni promet je znašal kar celih 13,000.000 dinarjev. Na občnem zboru so se pomenili tudi o delu v prihodnje in o novih nalogah, ki so pred društvom. — M.
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Naši kraji se nahajajo na meji visokega zračnega pritiska z jedrom nad vzhod. Evropo in ciklonom, ki ima svoje jedro nad Biskajskim zalivom. Valovi frontalnih ino-ton j se gibljejo preko Pirinej-skega polotoka V Sredozemlje, vendar na vreme pri nas ne bodo imeli velikega vpliva, saj se bodo gibali precej južno od Alp.
Napoved za ponedeljek in torek
V pon. bo v Primorju naraščajoče oblačno vreme, v notranjosti Slovenije pa bo delno do pretežno oblačno. Temperature ponoči se bodo gibale v notranjosti med minus 5 in minus 2, v Primorju do plus 2, tez dan pa se bodo povzpele do 0 stopinj, v Primorju do plus 7. — V torek bo oblačno, v zahodni Sloveniji pa lahko pričakujemo manjše padavine. Temperature se bodo še nekoliko dvignile.
biti. Sneg in mraz v Dalmaciji in Makedoniji sta popolnoma uničila nasade, kar bo čutiti vsaj še nekaj prihodnjih mesecev. Pomanjkanje 6veže zelenjave skušajo potrošniki nadomestiti s kislim zeljem, kislo repo, kumaricami, papriko, mešano solato in drugo vloženo zelenjavo, s katero so se v Agrariji kar dobro založili.
Nasprotno pa je trgovina mogoče dobro zalagati s sadjem. Pri preskrbi z južnim sadjem pa še za v prihodnje dobro kaže, v za- j logi pa imaj toudi še precej j a- i bolk.
Med važnejšimi živili naj orne- j nim še čebulo, za katero zagotav- i ljajo, da je ne bo primanjkovalo.'
Tudi preskrba z jajci se postopoma izboljšuje in verjetno se bo kmalu normalizirala. Trgovine prodajajo jajca iz uvoza, povečuje pa se tudi od'kup na Štajerskem.
i,
GORENJSKA NA DRUGEM MESTU
Pred dnevi je glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije objavil rezultate minulega mednarodnega festivala znanstvenih filmov. Razveseljiva je ugotovitev, da je Gorenjska zasedla drugo mesto, za Mursko Soboto.
BivSi okrajni odbor Ljudske tehnike Kranj je s pomočjo občinskih odborov LT izvedel skupno 27 predstav v 9 krajih s 6.270 udeleženci, Murska Sobota pa 20 predstav v treh krajih s 7.200 udeleženci.
Ce vzamemo, da je na Gorenjskem videlo nekaj nad 6 tisoč ljudi te znanstvene in tehnične filme, je jasno, da je vladalo za festival veliko zanimanje. Toda ogledalo bi si jih še mnogo več, če ne bi bil za to odmerjen tako skromen čas, saj so predvajali na primer filme po nekaterih občinah samo po nekaj ur. Prav zato pa je uspeh toliko bolj razveseljiv.
Po vsej verjetnosti bomo tudi V letošnjem letu lahko gledali nove znanstvene in tehnične filme, ki jih bodo predvajali v okviru mednarodnega festivala. — R.
POPRAVEK
Opravičujemo se za pomoto, ki je nastala v drugem odstavku sestavka »Letošnji Prešernovi nagrajenci« v sobotni številki. Prva dva stavka se pravilno glasita: Slavko Bohanec je v februarju 1956 prevzel mesto referenta za šolstvo. Njegovo največje dosedanje delo je vsekakor tisto, ki ga je opravil pri organiziranju Osrednje knjižnice. i
ne za krompir, ln sicer v KZ Radovljica 20ha, v KZ Dovje 5 ha, v KZ Bled 10 ha, v KZ Tržič 10 ha, v KZ Kočna 8 ha, v KZ Cerklje 10 ha, v KZ Naklo 20 ha, v KZ
Soncur 20 ha itd. Ta pobuda je še posebno močna po lanskih iz.ku.s-njah, ko so pri preskrbi industrijskih središč nastalo v zvezi k tem težave. — K. M.
GLAS BRAVCEV
Raztrgano sito — še enkrat
V roke mi je prišel »Glas« z datumom 23. 1. 1963. V oči rac je zbodel članek o kranjskem kruhu.
Najbolj me je v članku osupnilo postopanje uprave pekarne proti tehnologu. Tipični primer za primitivizem, sem si mislil. Pa poglejmo resnici v oči. Termin tehnolog je namenjen osebam, ki vodijo tehnološke procese ali jih proučujejo ali... Tehnologi so običajno inženirji kemijske tehnologije in srbohrvat-ski jezik ima celo sinonim za ing. kemije — ing. tehnologije. Pod tem terminom sem si predstavljal tudi »kranjskega tehnologa«, V razgovoru z njim sem zvedel, da se ima on sam za »bolj majhnega tehnologa« in da je po obveznem šolanju in delu v pekarni končal v Zagrebu tečaj za kvalificirane delavce in da ga je kranjska pekarna štipendirala. Oprostite, njegovo mesto je res v delavnici, saj za opravljanje drugega, zahtevnejšega dela nima potrebnega znanja in niti potrebne izobrazbe. Tako je svetla točka, na katero bi bilo mogoče graditi kadrovsko politiko, naenkrat zbledela, ostali pa so odnosi, ki se kažejo v delu: mišji repki, plombe, prežvečena slanina, potrgani jermeni itd. Ne vem, kaj je ukrenila disciplinska komisija, pristojni organi in uprava sama, da se taki primeri ne bodo več ponavljali. Vsekakor pa — naj bodo povodi za tako nagnjenje (milo rečeno) kakršnikoli — je storivec pokazal svoj moralni lik do kranjskih občanov, ki končno občutijo posledice notranjih trenj v kolektivu. Nagajanja na takšen način niso le brezvestnost, temveč vsaj groba kršitev osnovnih etičnih načel, kar je Vse obsodbe vredno.
Zdi se mi, da je bila pekarna grajena v glavnem zelo di-letantško. Gradnja še danes niti formalno ni zaključena. Do sedaj obratuje pekarna brez kolavdacije in brez uporabnega dovoljenja tako za stroje kot za zgradbo. Tehnični pregled je bil sacer opravljen (12. sept. 1961), vendar v komisiji ni bilo odgovornega tehnologa.
Tehnolog, ki je izdelal investicijski program, je bil ing. Kichcl iz Zagreba, vendar ta ni sodeloval niti pri idejnem niti pri glavnem projektu, še manj pa pri gradnji in pri vpe! javan ju proizvodnje.
Med projektiranjem so lokacijo pekarne trikrat menjali. Investicijski program je bil prvotno izdelan za kapaciteto 12.000 kilogramov na dan, nato povečan in končno izdelan za 16.000 kilogramov kruha na dan. Investicijski program je bil na seji revizijske komisije pri IS 20. 2. 1959 vrnjen v dopolnitev (kar se je le redko zgodilo). Na drugi seji 7. 4. 1959 so popravljeni investicijski elaborat odobrili in komisija je dala v glavnem naslednje napotke: »Komisija se ne strinja s tem, da bi se
predvidela ureditev avtomatske peči, ker v dolgoletni dobi do teh peči ne bo prišlo (življenjska doba peči pa znaša 50 let). Tehnološki postopek naj se prilagodi parnim etažnim pečem in se pri tem uvede sejanje moke itd.« V zelo kratkem zapisniku je samo 6 vrstic posvečeno tehnološkemu procesu, druge pa ekonomiki pečenja kruha.
Zanimivo je, da tehnološko poročilo poročevavcev nima razen nomenklature strojne opreme niti ene tehnične karakteristike strojne opreme in ne kapacitete (prepis 13. februarja 1959).
Se bi našteval razne citate, vendar je dovolj, saj »po toči zvoniti je prepozno«. Nekaj pa vsekakor drži, da je »tovarna kruha« v Kranju »povečana« obrtna delavnica, ki v sedanji obliki predstavlja zelo zastarel obrat, kjer je obrtniški način dela vzrok za primitivne razmere v pekarni. Neki poročevavec je na seji poročal, da se bo kruh pekel pod sodobnimi higienskimi pogoji. Se je njegovo predvidevanje uresničilo?
Analogno vprašanje postavljam glede na avtomatsko peko kruha: Je doba treh let res predolga?
Je bil res cestna prah (kako smo sentimentalni!) tisti, ki je spremenil lokacijo za nekaj sto metrov, vzrok za tako spremembo, ko grejemo pred-pečni prostor s pomočjo segretega stropa peči (zaradi prahu so odprtine peki sami zazidali pri dveh izmed treh peči).
Vprašanj je več, odgovor pa je le eden: »kranjsko pekarno je treba urediti po sodobnih principih in s tem onemogočiti obrtniški način dela (tudi nagajanja) že v korenini sami. Kranjčani pa bodo jedli vsaj okusen in zdrav kruh stalne kvalitete, potice pa bodo pekle gospodinje same ali pa slaščičarji.
dr. Bogomir Koželj
Ljubljana
Divji zajec povzroča škodo
Zgodnji jeseni se je pridružila še neusmiljena zima. To pa je čas, ko je treba sadno drevje zaščititi pred divjačino.
V vasi Kovor pri Tržiču pa kmetijska zadruga tega ni naredila, jablan ni zaščitila, tako da je okoli 70 dreves uničil divji zajec. Upravnik zadruge — bivši lastnik nasada — je v preteklih letih jablane zavaroval, lansko leto pa je dal zasajeno parcelo kmetijski zadrugi, ker je potekla dogovorjena doba.
Ko je parcelo oddal zadrugi, ni pomislil na to, da je kot upravnik zadruge še vnaprej odgovoren za nasad. Zadružni delavci so ga opozorili, da je jablane treba zavarovati pred zajcem, na to pa ni reagiral. S tem je nastala gospodarska škoda na račun skupnosti. S takim gospodarjenjem si seveda ne moremo obetati napredka.
Miha Podjed, Olševek 49
Nada I je van je s 1. strani
Podjetja želijo svoje zdravnike
do 30 dni od srede leta 1961 do I srede leta 1962 v posameznih panogah, so nekateri menili, da bo-I do tako podjetja, ki niso skrbela i za zdravje svojih delavcev, dobi-' la veliko več ket tista, ki so že v I preteklem    obdobju zmanjšala obolelost, kolikor je bilo mogoče, član skupščine, ki je zaposlen v Jelovici v S k. Loki, jc povedal, da se je pred štirimi leti v tem podjetju poškodoval skoraj vsak peti delavec, z izboljševanjem zaščite so prišli do tega, da se je poškodoval le vsak 8.^-9. delavec. Dvomil je, da bi lahko napredovali š'e precej nad to mejo.
\ ; i Član iz Gozdnega gospodarstva Kranj je menil, da je kriterij iz omenjenega obdobja za ta kolektiv zelo neugoden, ker je bila tedaj zelo mila zima in zato tudi manj obolenj, že letos pa je povsem drugače. Naslednji se je zavzemal za to, da bi podjetje »Sešir« škofja Lcka ne izenačevali z drugimi podjetji tekstilne industrije, ker so zaradi dela z živosrebrnimi kemikalijami zelo pogosta poklicna obolenja, potrebni so dodatni obroki hrane in stalni zdravniški pregledi. Predstavnik »Save« je predlagal, naj bi gumarski centerupoštev M v panogi gumarska industrija, ne pa pri šolskih centrih, ker so v njem prav taki pogoji dela kot v ostalih obratih.
Tem in ostalim članom skupščine so predstavniki komunalnega zavoda pojasnili, da trenutno ni bilo mogoče uporabiti drugačnih kriterijev za določanje odstotka vrnjenih sredstev in da so tako delali vsi zavodi v naši republiki. Razen tega so v tolažbo podjetjem, ki bodo obdržala manjši delež, povedali, da bodo podjetjem, ki bodo obd-žala večji odstotek, predpisali tudi višjo stopnjo posebnega prispevka in bodo zato prav tako prisiljena skrbeti za zdravstveno zaščiito in zmanjševanje obolenj. Odbor za zdravstveno zavarovanje pa bo proučil in upošteval upravičene pripombe.
Razen sredstev za nadomestila do 30 dni bodo podjetja in ustanove zadržale tudi sredstva za stroške zdravljenja poškodb pri delu in poklicnih obolenj do 30 dni. Skunžčina je sprejela sklep, na I to obveznost snrejmejo kolektivi z več kot 30 člani. — S.
Premalo ustanov in preveč
h.
Obenem pa nas ugotovitev o ne-napolnjenlh vrtcih navaja Se na druga razmišljanja.
Vzemimo za primer vzgojno-varstveno ustanovo na Planini. Se lansko leto jc veljala za ustanovo, ki je bila najbolj obremenjena in so se morali skoraj braniti, da bi sprejeli nove otroke. Sedaj jc tam več kot preveč prostora, saj imajo okoli 20 predšolskih otrok mani kot določajo kapacitete. Na njihovem terenu je 105 otrok, ki živijo v slabših razmerah. Te otroke so skušali pridobiti z neposrednim kontaktom s starši, vendar ti izjavljajo, da je oskrba v vrtcu zanje predraga. (Celodnevna oskrba stane 4500 dinariev, dopoldanska brez kosila 1500 dinarjev, popoldanska prav toliko, občasna pa 30 dinarjev na uro; matere - samohraniv-ke plačujejo za 800 dinarjev znižano ceno.)
Pri tem se nehote spomnimo na predlog o različno odmer j o-
mh prispevkih staršev, ki je r' lansko leto močno v ospredJ1!' Brez dvoma bi njegova uresnk'' tev mnogim socialno ogroženi otrokom odprla vrata v Wm Vodstvo ustanove »Tatjane OW ve« na Planini je skupaj s stafl^ vanjsko skupnostjo sicer sku&l dobiti vpogled v dohodke stafj£ otrok, ki obiskujejo vrtec, ven~V so pri preverjanju navedenih P\ datkov ugotovili, da so bili vjr prevečkrat netočni, da bi jih l8/;' ko obravnavali kot dobro men' Občinski ljudski odbor je ■ sko leto ustanovil sklad za v*j stvo otrok, v katerega pa se * kaj prida nateklo. Letos J* predlogu proračuna 2 milijo^ dinarjev, s katerimi bi omogO^r obiskovanje vzgojno - varstvi ustanov 40 najpotrebnejšim d& kom. Razen tega bodo za v9t*\. ga otroka brez varstva v **** odsotnosti staršev ugotovili, " so starši zaposleni in potem šali najti razumevanje za tna* rialno pomoč pri prizadetih jetjih. — S.
Naloge, ki niso lahfe ni.
močja za družbeno obdelavo žf11 lje naslednji okoliši: Žirovoij"' del Most, Breg, Vrba, Doslo^ Smokuč, Studenčice in dalje P1^ ti radovljiški planoti. Od M** proti Jesenicam in naprej f Zgornjesavski dolini, kjer je £ razito gorski predel, pa naj bi J: zemlja obdelovala po princir kooperacije.
Na omenjenem področjUt £ pride v poštev za arondacijo. ^ potrebno najprej strogo ločiti r cialistični sektor, zasebni sekt^' in gradbeni okoliš, za kar SO *? izdelani konkretni predlogi °^ roma načrti. S tem vzporedno J, se že tudi sklepale z nekateri^ lastniki odkupne pogodb«, in K cer za 31 hektarov. Se v \tt0* njem letu oz. v drugi fazi •"* £ ko bo imenovana občinska afOJT dacijska komisija pa je pred^ den odkup za nadaljnjih 50 tarov. Celotni plan, ki jc za 4 do 5 let, pa zajema okrog*', hektarov zemlje, ki bi na & področju prišla v poštev ^ družbeno obdelavo.
Toda za izvedbo tega PreCl obsežnega načrta so potrebna v lika finančna sredstva, ki p» .„ danes še niso v celoti zagotovi^, na. Dosedanji dotok sredstev sklad za razvoj kmetijstva Je „ zelo pičel in pri načrtih, ki 5. predvideni,   ne   pomeni , Glavni vir sredstev v ta skladj£ je formiral od razreza lesa. t cepitvijo   gozdarske dejavno* kmetijske zadruge pa tudi & sredstev ne bo več, temveč osj* ne le obvezn ain eventualno datna   doklada   od   kmeti js*^ Lažje bi bilo, če bi bila kuf> farma že zgrajena in bi že l71^ izvajala in bi  vsaj  ta ustvari'1:' glavni vir dohodkov za nadali11.1 reševanje kmetijskega vprašaj Tudi vprašanje združitve km^1, skih zadrug Radovljice in ^ nic je po mnenju nekaterih st* kovnjakov potrebno še temelj1' ga premisleka. .
Skratka, problemov in nerazf .ščenih vprašanj na podro^ kmetijstva jc še mnogo, vsa^ zaradi že začete akcije ter'"
nujne in bolj premišljene ^ ve. Predvsem bo lastnike z&^f treba bolj podrobno seznani"
ireoa doij pouronno seznani „ obstoječimi načrti, razen tega tudi jasno ln točno povedati, % vsakomur pripada ln kaj družba v zameno za zemljo nu\. Le na ta način bomo na eni s".. nI lahko odpravili nezadoV^J, atvo, na drugi strani pa posp«* delo. — Z. A.
J
oglasi • mali* oglasi
prodam
Prodam konja starega 12 let — MJkega 450 kg. Ciril Subic, Hobija 30, Poljane nad Šk. Loko. . 367 Lasulje prodam ali posodim, "jaer, Kranj, C. Staneta Žagarja st. 40 b381
kupim
Kjerkoli na Gorenjskem kupim enostanovanjsko hišo tudi š pre-užitkarjem. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Glasa Jesenice 425
UUBITEUI ZIMSKEGA ŠPORTA POZOR! TVD Partizan Slražiščc Kranj
RAZPIS
s   Vfbimo vse tekmovavce — smučarje na tradicionalni »smuk s
bo l ■ tne ?°re<<' ki ^ v torek'     februarJa ob 16 uri- Tekmovali PrH   rnladinke. mladinci, članice, člani. Prijave na startu pol ure eci pnčetkom tekmovanja. Tekmuje se po pravilniku Smučarske Kvc na lastno odgovornost.
RAZPIS
v&Dimo vse sankače na tekmovanje po Pševski poti, ki bo v
^eao( ]3 feDruarja Q|j i0 urj. Tekmuje se z navadnimi sankami B e,Iloset*u in dvosedu, po pravilniku Sankaške zveze na lastno odpornost. Prijave na startu pol ure pred pričetkom. mm Najboljši tekmovavci v vseh discxiplinah bodo nagrajeni s praktičnimi darili.
Upravni odbor ALMIRE - alpske modne Industrije Radovljica razpisuje delovno mesto:
računovodja
Pogoj: visoka strokovna izobrazba s petletno prakso v gospodarstvu ali srednja strokovna, izobrazba z desetletno prakso v gospodarstvu. Osebni dohodek se določi s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe Pošljite splošnemu sektorju podjetja.
Sporočamo žalostno vest, da nam je po daljši bolezni umrl dragi mož, oče
FRANC FABJAN
Pogreb pokojnika bo danes ob 15.30 uri \z hiše žalosti Kranj, Ješetova 2 na pokopališče v StrajHSftu
Žalujoči: žena Frančiška, sin Jakob z družino
ZAHVALA
Vsem, ki ste nama bili ob strani, ko naju jc za vedno zapustila najina draga žena in mamica
ANICA KAVCIC, roj. Suštarič
uslužbenka zdravstvenega doma Kranj iskrena hvala. Na.j toplo je se zahvaljujeva kolektivu /društvenega doma Kranj, .sodelavcem i/. Iskre, ekipi »TOPEL ITLM'S« iz Italije, ekipi »Tri#U-V« filma, osebju Park - hotela Bled, nospodu duhovniku ter tovarišu Ošabniku in njegovemu zboru za ganljive žalo.stinke. Posebna hvala všem sorodnikom, prijateljem in znancem za vence in cvetje, s katerim ste pokrili njen grob. Še posebej se zahvaljujeva direktorju zdravstvenega doma dr. Cofu in sindikalni podružnici, direktorju Topel iilm's in direktorju Triglav filma. Prav tako Vam dr. Bai zel j in Vaši ženi za vajino plemenito pomoč in razumevanje. Hvala Vam dr. Rus /. Bleda, hvala Vam Djina, Ivan. Ivica in tov. Cigoj, ki ste mi v najhujšem trenutku priskočili na pomoč, hvala Tebi Stane in vsem sosedom.
Mož Ludvik in sin Ljubo
2daja in t{ska cp Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — **• račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik **-/3- odgovorni urednik in uprava 21-90, uredništvo 24-37 -- Letna *«*ročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, p°samezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
LETNI OBRAČUN SE TA MESEC
JESENICE -- Občinski strelski odbor Jesenice se pripravlja na svojo redno letno skupščino, ki bo še ta mesec. Na njej bodo razpravljali o delu družin, posebno pa o družinah z Martuljka, Žirovnice in Mojstrane, kjer delo na poteka tako uspešno, kakor bi želeli. Manjlka predvsem ustreznih strelišč in prostora za normalno delovanje. Strelska družina iz Javornika gradi lasten strelski dom in sodobno strelišče, v Kranjski gori gradijo samo strelišče, jeseniška družina pa že ima eno najboljših strelišč na Gorenjskem.
V jeseniški občini deluje 6 družin, v katerih je včlanjenih 1200 članov in članic. — C.
PRVI IZPITI PRED OBČINSKO KOMISIJO
KRANJ — V minulem tednu je pričela z delom občinska komisija za vozniške izpite šoferjev. Po •reorganizaciji okraja Kranj sta bili imenovani taki komisiji v Kranju (ki je pristojna za opravljanje izpitov v občinah Kranj, Tržič in Škofja Loka) in na Jesenicah (za področje jeseniške in radovljiške občine).
Pred kranj. komisijo je prejšnji četrtek stopilo prvih 20 kandidatov, in sicer \Z škofjeloške občine 5 in 15 iz kranjske. Za B kategorijo se je prijavilo vseh 20 kandidatov za A in B pa H. Tisti, ki so opravljali izpit tudi za A kategorijo, niso mogli opraviti praktičnega izpita zaradi snega •in bodo to opravili pozneje. Od 20 kandidatov jih je izpit uspešno opravilo 15, dva imata popravni izpit "iz teorije, trije pa ta praktičnega dela. — R.
Skupina begunjskih šolarjev, ki je obiskovala sedemdnevni smučarski tečaj. Vodili so ga Franc Cvea-keij, Tinček Mule j in ing. Gabrijel Perko
Nov Prešernov dom na Stolu - partizanski spomenik
objave
MASKARADA V STRAŽISCU C.asivsko društvo Stranišče priredi v soboto, 23. februarja 1963, ob 20. uri maškarado v vseh prostorih doma »Partizan maske  .so dobrodošle.
Planinci iz Kranja so se že v začetku našega organiziranega planistva v polni meri zavedali velikega narodnoobromb-nega pomena planinske organizacije, zato so 16. avgusta 1899 ustanovili v Kranju šesto podružnico SPD (tretjo na Gorenjskem). Pionirji gorenjskega planinstva so si že v prvih letih požrtvovalnega dela zadali velike naloge. Po zgledu drugih ljubiteljev in obiskovavcev gora so začeli graditi, markirati in zavarovati gosto mrežo planinskih poti. Razen vsega lega pa so
zargdj globokega -snega in pole-  trebim denarna sredstva, je aka-
denelih pečin, toda borci so se hoteli prebiti iz nemških obročev.
Na večer 20 .februarja 1942 je na Stolu zagorel mogočen kres, ki je borcem kazal pot, na vrhu Stola pa jc ostal Jože Koder na mrtvi straži.
Ljubitelji gora so v letih po osvoboditvi že večkrat na mero-dajnih mestih i/razali željo in potrebo, da se nekje v Karavankah zgradi nova planinska postojanka. Najvišji vrh Karavank — Stol — bi bil za gradnjo najbolj primeren, saj vodi tudi preko Karavank .slovenska transverzalna pot št. 1, Planinci so se torej odločili, da na pogorišču in ruševinah Prešernove koče na Stolu  zgradijo NOV PREŠERNOV
planinci iz Kranja že zgodaj , PLANINSKI DOM
kljub izredno težkim pogojem ob znatnem pomanjkanju finančnih sredstev začeli resno misliti na gradnjo planinskih postojank.
2e zadnji dan meseca julija 1910 leta so pod geslom »Nad zibelko tvojega rojstva in kot čuvarji tvojega groba« slovesno odprli Prešernovo kočo na Malem Dostojne Stolu, ki je dolga leta z vso pla-Najboljšc ninsko domačnostjo splrejemala bodo nagrajene. Igi-al bo priznani številne gornike, gasi veki kvintet. — Rezervacije Toda prišel je 20. februar 1942. sorejema Jožo Dolenc, Gasivska Tega ledeno mrzlega februarske-uliea št. 16'. telofen 22-55 Kranj, ga dne je morala Cankarjeva če« (ena je 300 dinarjev. Vljudno ta sprejeti pod Stolom neenak boj vabljeni! s številčno močnejšimi in do zob
oboroženimi Nemci. Borci so se trm i k al i v globokem snegu proti vrhu Stola, na pragu Prešernove ! koče je padel Jože Koder; umik na severna stran jc bil nemogoč
BERITE (iLAS
Sporočamo žalostno vest, da je v 72.1etu starosti umrl naš dobri ata, stari ata, brat
ALOJZIJ BATIČ
gradbenik v pokoju
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 11. februarja 196?, ob 16. uri na pokopališče na Kokriei.
Kranj, io. februarja 1963
Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo
To željo in zamisel so že lani ob dvajsetletnici bitke na Stolu toplo in navdušeno pozdravili tudi preživeli borci jeseniške Cankarjeve čete, z njimi pa tudi številni ostali gorenjski partizani, kurirji in aktivisti, ki so dobili vso potrebno moralno pomoč tudi pri svojih osnovnih organizacijah. Planinci so se odločili za gradnjo novega Prešernovega planinskega doma na Stolu, člani Združenja borcev pa hočejo s tem domom postaviti tudi spomenik boju v času NOB in spomenik padlemu borcu Jožetu Kodru.
Zamisel je dobila veliko navdušenih privržencev, ki so pripravljeni zavihati rokave in prijeti za krampe in lopate. Svojo znatno finančno in materialno pomoč pa so pripravljeni razen planincev in članov ter organizacij ZB prispevati tudi delovni kolektivi in gospodarske organizacije na Gorenjskem.
Iniciativni gradbeni odbor se jc že lotil dela. Arhitekt — strokovnjak za planinske gradnje —-Peter Della Valle iz 'Radovljice že izdeluje načrte za novi planinski dom.
Podjetje v Kranju išče vestnega šoferja - mehanika B in C kategorije Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod „ vesten"
Z enomesečno zamudo
KRANJ — Odsek za komunalne zadeve občine Kranj bo v začetku tedna obvestil vse hišne svete v občini, naj takoj izvedejo svoje občne zbore in volitve novih hišnih svetov, kar bi pravzaprav moralo biti žc pretekli mesec.
Tako namreč določa tudi od* lok ObLO o organizaciji in delu zborov stanovavcev in hišnih svetov. Odsek bo s tem obvestilom dal tudi točna navodila o izvedbi volitev oziroma občnih zborov kakor tudi o zbiranju in trošenju sredstev, predvsem pa o odvajanju sredstev hišnih skladov v obvezno rezervo. — R.
demski slikar Milan Batista iz Kranja na predlog iniciativnega gradbenega odbora izdelal lične kupone, bone, ki predstavljajo partizana, delavca in novi Prešernov dom na Stolu. Bone v vrednosti 50, 100, 1.000 in 5.000 dinarjev bodo dali v prodajo prav sedaj.
Prepričani smo, da bodo po bonih radi segli vsi ljubitelji goV ra, partizani, kurirji in aktivisti, razen njih pa tudi organizacije1 ZB, planinska društva in seveda tudi naša podjetja. — 2.
Značilnosti Nizozemske
Delavska univerza Kranj ima v svojem programu zanimivo predavanje O NIZOZEMSKI. Predaval bo Nizozemec ing. W. Schwei-zer. S svojo bogato zbirko barvnih diapozitivov bo prikazal zgodovinske, pokrajinske, kulturne in gospodarske značilnosti svoje domovine ter stoletni boj Nizozemcev z naravnim nasprotnikom — Severnim morjem.
Predavanje bo v sredo, 13. februarja, ob 19. uri v Delavskem domu v Kranju. — J. S.
Seminar pred pričetkom pouka
JESENICE — Zadnji dan podaljšanih počitnic jc Železarski izobraževalni center na Jesenicah izkoristil za enodnevni seminar za predavatelje poklice železarske in tehnične srednje šole. Na seminarju, ki je bil v Podvinu, so razpravljali o značilnostih otrokovega razvoja v socialističnem obdobju, o razrednem aktivu, o pravilnosti ocenjevanja ln o možnosti pravilnega pristopa k učencem. Skrbno pripravljen .seminar, ki sc ga je udeležil tudi republišk isvetovavec za stroko\-no šolstvo prof. Januš Bertom-celj, je toliko bolj uspel, ker so predavanja pripravil ipredavatelji omenjenih šol sami. Prof. Ber-tonceij je govoril o važnosti dobre priprave na predavanje.
Iz Radovljice v Bohinjsko Bistrico
RADOVLJICA — Občinski od bor Ljudske tehnike v Radovljici je že dalj časa razmišljal o delovanju tamkajšnjega brodarskega društva. Pred leti je bilo to društvo izredno delavno, zadnje' čase pa je delo vse bolj zamiralo.r
Ker vse kaže, da kljub prizadevanju v danih razmerah ne bo uspeha, so sklenili, da bodo ves inventar prenesli v Boh. Bistrico.: kjer je več zanimanja pa tudi; več možnosti za delo. Verjetno: bodo v Boh. Bistrici že v krat-1 kem sklicali ustanovni občni zbor BD. — R.
afera 41 n i ne
»Prosim, oprostite, ker vas je zmotila,« sem rekel, vendar
sploh ni odgovorila. V slušalki je zašklepetalo, zatem sem za-8"šal tihi, obotavljajoči se glas, ki sem se ga bal: »Dober večer, •ospod Holden. Veste, kdo govori?«
»Da. Zal mi je, toda odgovoiti moram z ne.«
Molk.
V odprti slušalki jc šumel vihar. »Toda ... kaj naj vendar storim?« »To, kar sem vam nasvetoval,« »In otrok? Usmilite se!« »Odložiti moram slušalko.« »Prosim vas, nikar jc ne odložite...«
Odložil sem belo slušalko na bele vilice in se vrnil k mizi. Nadaljeval sem z večerjo, vendar mi nenadoma ni več teknila. Tudi Pivo, ki sem ga pil, je bilo brez okusa. Mila Blchova me je opazovala in se nenadoma začela tiho smejati. Staremu, odvratnemu psu,
je sedel poleg nje, je rokla: »Kako se ti zdi, Lutkica, dva' *odna je tukaj in že obrača dekletom glave?«
Molče sem jedel.
Mila se je šalila: »Pa je tudi lep mož, kajne, Lutkica? In dostojna prikazen! Torej, primojduš, če bi bila mlajša, bi tudi tve-Bala^ oko, hihihi!« Hihitala se je in me naklonjeno potrepljala po glavi. Znova se je oglasil telefon pri vratih. Tokrat sem sam od-■N in dvignil slušalko.
Ninin glas je zvenel osomeje: »Tista dama, gospod Holden.«
»Prav res, milostljiva gospa, toda jaz...«
Toda žc sem zaslišal tanki,, obupani glas: »Nikar ne odložite slušalke, gospod Holden! Prosim! Govorila sem r njim. Ce gre za denar...«
»Ne,« sem glasno rekel. »Ne, ne, ne! Ne gre, razumite vendar. Ničesar ne morem storiti, slišite, ne morem! In ne kličite me več semkaj.« Potem sem znova odložil slušalko. Znoj mi je oblil čelo. Ce pojde tako dalje ...
»Je še mlada stvarca, kaj?« je poizvedovala Mila s pravo star-čevsko radovednostjo.
»Kaj? Da, devetnajst let ima.«
»Saj je težko razumeti, kako se dandanes mečejo moškim okrog vratu!« Mila je vrgla psu kos mesa, izpila pivo in si z dlanjo obrisala ustnice. »Torej, Če se spomnim, s. m bili trdi lepO divja v moji mladosti, oh, da če pomislim na Malo Sirano v Pragi, na večere ob Vltavi... toda, primojduš, gospod Holden. tako »e nisem obnašala! To je vendar direktno nastlstvo! Toda zakaj, ker je pač tako malo moških od vojne dalje.«
Telefon jc pozvonil tretjič.
Dvigil sem slušalko. »Gospod Holden?
»Milostljiva gospa?«
»Pridite gor. V mojo sobo.«
»Takoj, milostljiva gospa.«
»Zdaj imate še nevšečnosti z Ninico,« je so m no rekla Mila. »Saj je res čudno, kaj si vse dekleta dovolijo!« Oblekel sem rjavi suknjič in si zategnil kravato.
Soba Nine Brummerjeve je ležala v vzhodnem delu hiše. Opremljena je bila z empirskim pohištvom helo-zlate bane. Stoli in mize, pisalnik pri oknu in ozek predalnik so stali na nežnih, slokih nožicah. Postelja je bila velika, obvladovala je sobo. široka, francoska postelja. Tudi tapete so bile belo-zlate. odprta vrata so vodila v velikansko kopalnico. Čeprav se še ni popolnoma stemnilo, je gorel velik lestenec, in pred oljni so v večernem vetru vihrale drevesne krošnje.
Nina je sedela pred velikim zrcalom. Nosila je jutranjo haljo iz črne svile in prav takšne copatke. Svetli lasje so se ji svetili v luči. Med najinim pogovorom jc trikrat prestavila prekrižane noge. Vselej je bilo očitno, da se je nameravala pravkar preobleči.
Navzlic temu ves čas pogovora ni niti enkrat obrnila glave. Stal sem za njo, pri vratih, in govorila je v zrcalo. Prizadevala si je. da bi me čimbolj ponižala. Vsekakor je bila hudo razdražena. No/drvi so ji nemirno plale. Na mizici pred zrcalom Je med, stekleničkami parfuma, pudrnteami in krtačkami za lase stal beli telefonski aparat.
Ko sem vstopil, je pravkar zvonil.
Nina je rokla v zrcalo: »Tole je žc četrtič. Dami sem že pri tretjem poskusu povedala, da to ni njen priključek, Holden.« Telefon je enolično zvonil. »Kaj mi predlagate, Holden?«
»Dvignite slušalko in jo takoj spet odložite, prosim.« Tako je storila.
V sobi je zavladala tišina. Nina je prvič prekrižala noge. Opazoval sem jo v zrcalu in sodeč po njenem obrazu, me je hotela spraviti v zadrego.
»So vas zasebno klicali?«
»Ne.«
»Tako sem tudi mislila.« Ovi so ji potemnele, v zrcalu sem videl, kako se mrači jo. in nenadoma me je obšlo blazno pože-iie.iie, d« bi stopil k Nini, jo obiel, ji z ramen strgal svileno nočno haljo in jo vrgel na posteljo. Toda razume se, da sem ostal pri vratih in poslušal, kako govori:
Bilo je dekletce, ki se je danes dopoldne zaletelo v paš merccc'.es — imam prav?«
»Prav Imate, milostljiva gospa . . .«
»In kaj želi od vas?«
Molčal sem, strmel v njene noge in vdihaval njen parfum.
Ledeno |e rekla: »Za božjo volio, nikar ne mislite, da me zanima vaše zasebno .življenje. Lc zdi se mi, da gre tu za kaj več in ne le vaše zasebno življenje. Čemu me ne obvestijo? Holden, se vam ne zdi, da je zame neznosno, ko gledam, kako se moj voznik vtikuje v moje posle in posle mojega soproga in .. .«
»Saj se ne vtikam,« sem rekel in se počasi pričel jeziti, »drugi Tne silijo.«
Tedaj se je znova oglasil telefon.
»Vidim, da,« je rekla Nina. Dvignila je slušalko in jo spet odložila. »Kako dolgo neki bo tole trajalo?« »Ne vem. Upam, da ne dolgo.«
C5 5F 4 Mk
Republiško prvenstvo v alpskih disciplinah
Favoriti so v slalomu popa
\ Republiški prvaki v alpskih disciplinah so postali — Lakota in J. Čop (Jesenice) ter Klofutarjeva (Kr. gora) in Fanedlova (Enotnost)
Favoriti so na republiškem pr venstvu v alpskih disciplinah (v soboto in včeraj v Kr. gori) opravili svoje. Mednje se je nekako nepričakovano »vrinil« tri-glavan JANEZ ŠUMI, ki pred tem ni niti enhrat tekmoval. Njegovemu klubskemu tovarišu TOMAŽU JAMNIKU (na sliki ga vidimo med smukom) pa se je pomanjkanje treninga bolj poznalo. Navajeni, da je državni prvak iz leta 1961 osvajal boljša mesta na vseh domačih tekmovanjih, smo bili z njegovim 11. mestom v smuku in 3. v slalomu kar malo razočarani
^ glava MAJCI RUTARJEVA (na Tekmovavka kranjskega Tri-sllkl), ki je pred dobrim tednom v Abetoneu v močni mednarodni konkurenci smučark zavzela odlično 18. mesto (17. v slalomu), na republiškem prvenstvu nI imela sreče — nesrečno je padla in tako osvojila nič več kot dve 5. mesti
TeJcmovavec Jeseniškega keglja-škega moštva KOROŠEC. Prizor je s sobotnega tekmovanja za republiško moštveno prvenstvo na Jesenicah, kjer so imeli domačini bolj »nesrečne roke« in so si zapravili prvo mesto
Foto F. Perdan
Kranjska gora, 10. februarja \ bila Majda Ankeletova mnogo hi-Zadnji dan republiškega prven- J trejša, vendar ji to ni zadosto-stva je bil namenjen tekmovanju | valo za zmago, v slalomu. Dan je bil meglen, le j Med člani so se nedvomno že ob zaključku tekmovanja se je zjasnilo. Na današnjem slalomu so nastopili vsi, ki so si na včerajšnjem tekmovanju v smuku priborili to pravico ter člani in Članice, ki imajo razrede. Tek-movavci v slalomu so vozili dve progi. Prvo, ki je imela pri članih 74, pri članicah pa 58 vratic, je trasiral trener državne reprezentance Marjan MAGUšAR. — Proga je bila izredno zahtevna, ne samo zaradi velikega števila vratic, marveč predvsem zato, ker je bila v zgornjem delu izredno zmehčana, v spodnjem pa ledena. Drugo progo pa je trasiral eden najboljših tekmovavcev v zgodovini slovenskega alpskega smučanja Janko ŠTEFE. Ta tek je imfel za člane 62, za članice na 49 vratic. Proga je bila zelo tekoča in hitra.
takoj po startu prvega tekmo-vavca — Petra Lakote in po njegovem odstopu (Lakota je bil favorit številka 1) obetale zanimive borbe. To še posebej zato, ker so čakali na startu nekateri dolgoletni reprezontanlje in pa nekateri mlajši, vendar tehnično že zreli tekmovavci. K prvim bi lahko pristal i Janeza Šumija, Petra Križaja in Ludvika Dornika. VčerajSnji ponovni Sumijev start v smuku je dal slutiti, da bo svoj uspeh ponovil v današnjem slalomu. Žal pa je Šumi v zgornjem delu, zaradi premehke proge nesrečno padel in odstopil. — Tako je prvo mesto v slalomu osvojil Janez Čop, pred Petrom Križajem, Tomažem Jamnikom in drtujiini.
Rezultati republiškega prvenstva torej ponovno kažejo (kot
V obeh tekih so startate naj- j že kopica dosedanjih tekmovanj),
da novih velikih presenečenj v našem smučarskem športu ni in da prva mesta še vedno dosegajo
prej članice. — Podobno kot v smuku smo bili tudi v slalomu pred    tekmovanjem prepričani,
da bo borba za prvo mesto med   naši  stari  izkušoni  alpski smu
carji. In komentar k temu bi moral biLi, naj bodo kriteriji za izbiro državne reprezentance vseeno treznejši in objektivnejši. — Ob koncu samo to, da je v slalomu odstopilo 13 tekmovavcev, dva pa sta bila diskvalificirana.
Ankeletovo in Fanedlovo (ki je na poslednjih tekmovanjih v tujini doseglo zelo ugodne rezultate). Fanedlova je prvi tek presmučala izredno hitro in zanesljivo. Ankeletova je vozila zelo hitro, vendar jo je dvakrat vrglo
s proge. Tudi Rutarjeva in Klo- i Med tistimi, ki so odstopili je bil ftltarjeva  sta  v zadnji  tretjini I tudi Frie Deliček.
proge padli. Tako je imela Fanedlova v prvem teku celih štirinajst sekund prednosti. Drugi tek je Fanedlova vozila zanesljivo; sicer nekoliko počasneje, vendar zadosti hitro za zmago v
Rezultati — članice: 1. Krista Fancdel (Enotnost) 2:08,4, 2. Majda Ankele (Triglav) 2:19,3, 3. Zmaga Klofutar (Kranjska gora) 1:28,2, 4. Barbka Jamnik (Triglav) 2:39,9,  5.  Maja  Rutar (Triglav)
skupni oceni. V drugem teku je  2:36,9; člani: 1. Janez Cop (Jese-
Republiško prvenstvo pionirjev v veleslalomu
Nadvse zadovoljiva udeležba
TRŽIČ, 10. febr. — Izvedbo letošnjega republiškega prvenstva pionirjev je prevzelo telesno« vzgojno društvo Partizan Tržič. Svojo nalogo je opravilo dobro in med tekmovanjem kljub velikemu številu nastopajočih nI prišlo do nikakršnih zastojev.
Prireditveni odbor je razdelil tekmovanje na dva dela. — Za mlajše pionirje in pionirke, ki so tekmovali na pobočjih v Hrastih, je progo trasiral naš nekdanji smučar Jože Krmelj. Tekmovavci do 12 let so se spuščali po 350 .metrov dolgi progi z višinsko razliko 70 metrov in 17 vratci. Na sosednji Novini pa so njihovi starejši vrstniki morali presmučati 1000 metrov z 200 m višinske razlike in 25 vratci. Tudi pionirke so tekmovale a teh dveh progah, vedar so 1000-metr-sko za starejše ekoliko skrajšali. Ta proga j bila po mnenju gle-davcev zelo zahtevna in je od nastopajočih    zahtevala precej
K e g 1 j a n j e
znanja in poguma. Pripravil jo je član smučarskega kluba tov. Zdravko Križaj.
Skupno je tekmovalo več kot 300 mladih smučarjev iz vseh krajev Slovenije.
REZULTATI - mlajše pionirke: 1. Anka Brezar (Tržič) 31,4, 2.-3. Barbka Bizjak (Ljubljana - Center) tfal Minka Ahačič (Tržič) 33,3, 4. Majda Krmelj (Tržič) 34,0 itd.; starejše pionirke: 1. Majda Kakor (Ravne) 54,4, 2. Maja Kramar (Tržič) 55,1, 3. Jana Bučar (Javomik) 1:12,0, 4. Irena Kavčič (Ljubijana-Center) 1:19,0, 5. Irena Cufar (Tržič) 1:19,4 itd.; mlajši pionirji: 1.-2. Matjaž Kur-nik in Nejko Viglič (oba Tržič) 34,0, 3. Boris šipak (Mežica) 36,2, 4. Rado Praprot nik (Jesenice) 36,4, 5. Bojan Zaletel (Tržič) 37,0 itd.; starejši pionirji: 1. Branko Klcmenčič (Tržič) 1:00,2, 2. Jože Lovčmikar (Maribor) 1:00,2, 3. Filip Trfila :00,3, 4. Janez Lotrič (oba šk. Loka) 1:00,4, 5. Riko Šmit (Bled) 1:00,4 itd.; ekipno: 1. Tržič I (Klemenčič, Stancar, Kurnki), 2. Mežica, 3. Tržič II, 4. Ravne itd. — M. Juvan
Republiška liga
niče) 2:25,8, 2. Peter Križaj 2:27,3,
3. Tomaž Jamnik (Triglav) 2:31,1,
4. Oto Pustoslemšek (Mežica) 2:34,1, 5. Ludvik Dornik (Tržič) 2:35,5 itd. — Igor Janhar
V včerajšnjem smuku je najprej na 2000 metrov dolgi progi tekmovalo vse naše žensko alpsko smučarsko predstavništvo — vsega 7 tokmovavk! Od teh pa jih je le pet uspešno pripeljalo skozi'cilj, medtem ko je sedma zadnji del proge napravila peš, ker je nekaj deset metrov pred ciljem huje padla. — Presenetljivo je zmagala domačinka Klofutarjeva pred Ankeletovo, čeprav bi prva v zadnjem delu proge skoraj padla (skozi cilj je drsala z rokama in lovila ravnotežje in tako zamudila nekaj sekund. —-Rutarjeva je padla v zgornjem delu proge in se tako uvrstila šele na peto mesto.
Rezultati: 1. Klofutar (Kranjska gora) 1:45,5, 2. Ankele (Triglav) 1:45,9, 3. Fanedl (Enotnost) 1:48,7, 4. Jamnik 1:59,6, 5. Rutar (obe Triglav) 2:00,5.
Že prvi tekmovavec v moški konkurenci (52) — branikovec Dogša je na 2300 metrov dolgi progi s 500 metri višinske razlike in 15 vraticami dosegel lep
Republiška judo liga
čas 2:26,2. šele četrtemu vozaču — Jeseničanu A. KHnarju ga j* uspelo nekoliko izboljšati, potem pa je za njim Janez šumi Z dvema sekundama bolišim časom »držal rekord« vse do Petra Lakote, ki je s številko 20 starta! deveti. Naš najuspešnejši alpski smučar Lakota je z res izvrstno vožnjo prehitel šumija za skoraj pet sekund, kljub temu pa je presenečenje prvenstva ostal slednji, zakaj včerajšnji s.muk je bil zanj prva letošnja preizkušnja!, medtem ko imaio za njim uvrščeni Detlček, Kiinar in Con (pa" dec) za seboj že več mednarodnih tekmovanj, branikovec Dogša in Vogrinc pa treninge V tujini.
Rezultati: 1. Lakota (Jesenice) 2:18,4, 2. šumi (Triglav) 2:23,2, 3. Detiček (Kranjska gora) 2:23,5, 4. Kiinar (Jesenice) 2:25,4, 5. Dogša (Branik) 2:26,2, 6. J. Cop (Jesenice) 2:27,6, 7. Vogrinc (Branik) 2:29,2, 8. Sporn (Javomik) 2:30,8,
9. Mrak (Kranjska g7ora) 2:32,1,
10. SokHč (Tržič) 2:35,5 itd. r J. žontar
Republiško prvenstvo v skokih
ZAJC in SMOLEJ
Črna, 10. febr. — čla ni so tekmovali na 60-metrski skakalnici. Zmagal je Ludvik Zaje (Jesenice), medtem ko je bil med mladinci najboljši Javorničan i Stanko Smolej.
Prvakom nikakor ne gre
TRIGLAV : OLIMP 12:12
KRANJ, 10. febr. — V nadaljevanju republiške lige so se domači judoisti, ki branijo naslov ekipnih državnih prvakov, razšli s celjskim Olimpom neodločeno (12:12). Za ugledno kranjsko moštvo Je to dokaj slabo spričevalo, vendar moramo upoštevati, da zanj razen v težki kategoriji nastopajo sami mladi borci.
S svojima brezkompromisnima borbama je najbolj navdušil Stane Stare, odličen pa je bil tudi njegov brat Franc, ki je v srednji kategoriji premagal izkušenega judoista H. Selesa. Izrazito slaba sta bila pri Triglavu Pav-čič v lahki in Krnc v srednji kategoriji. Ta dva v tako pomembnem dvoboju prav gotovo ne sodita na blazino, ker ne znata nič več kot bolj ali manj uspešno zavlačevati svoji borbi, s čimer si edino lahko »priborita« remi.
REZULTATI — lahka: Pavčič» O. Seles 0:2, Ban : Peterman 1:1« Ban : Seles 0:2, Pavčič : Peterman 1:1; srednja: F. Stare ' Drozg 1:1, Krnc : H. Seles 0:2, Krnc : Drozg 0:2, Stare : Seles 2:0; težka: Bavec : Gozdnikar-1:1. S. Stare : Napotnik 2:0, Stare • Gozdnikar 2:0, Bavec : Napotnik 2:0. — Prvoi.menovani so člani Triglava. — J. Z.
Kegljanje na ledu
Bled, 10. febr. — Na jezeru je bil danes medklubski turnir v kegljanju na ledu, ki se ga je udeležilo 11 ekip (5 z Bleda, 4 z Jesenic ;in 3 iz Kranjske gore). — Tekmovanje je bilo kot priprava za nastop na evropskem prvenstvu, kamor bodo naši kegljači odpotovali v petek.
Prvo mesto je z 32 točkami osvojila ekipa Jesenic v postavi Drinovee, Kiinar, Gerdej in Kob-lar. — Drugi je bil Bled (šdpec), tretji Bled (Potočnik) itd. — U.
Triglav obdržal primat
Kranj, 10. febr. — Na kegljiščih v LJubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah in Kranju so danes stekle zadnje krogle tekmovavcev, ki so nastopili za ekipe v moški republiški kegljaški ligi. Dvanajst vrst, med njimi tri z Gorenjske, se Je v treh kolih pomerilo na vseh petih kegljiščih. Na vseh stezah so bili najuspešnejši Gorenjci, ki so tako ohranili primat kegljanja v Sloveniji. — Tudi v končni razvrstitvi sta na prvih dveh mestih obe najboljši gorenjski vrsti Triglav in Jesenice.
Kranjčani so danes v Ljubljani povsem izpolnili »normo«, saj so podrli 6815 kegljev (Ambrožič 916, Ambrožič 897, Bregar 864, Jereb 846, Kordež 845, Rogelj 839, Ziberna 810, Turk 804) ter za 11 kegljev prehiteli doslej vodeči Branik.
Triglavani so ponovili svoj lanski uspeh in vsled spodrsljaja Jeseničanov premočno osvojili prvo mesto v republiški ligi. Na drugo mesto pa so se tokrat uvrstili Jeseničani, ki imajo prav tako precej naskoka pred favorizirano Ljubljano.
VRSTNI RED — TRIGLAV 7 slabih točk, JESENICE 13 slabih, LJUBLJANA 18, BRANIK 27, CELJE 29, GRADIŠ 29, KONSTRUKTOR 35 slabih točk itd.
V KRANJU: Crv 925
Kranj, 10. febr. — Jeseničani so v svojem zadnjem nastopu v republiški kegljaški ligi danes na kegljišču Triglava dpbro metali in z rezultatom 6686 dosegli dru-
(Mlakar 874), Celje 6540 (Lubej 874), Fužinar 6256 (Grobelnik 824). — U.
gi najboljši rezultat na kranjskih stezah v letošnjem tekmovanju. Odličen je bil Črv z 925, zelo dober pa Šlibar, medtem ko so ostali tokrat precej zaostali.
Rezultati — Jesenice 6686 (Črv 925, šlibar 882, Talar 832, Hafner 827, Grošelj 812, Korošec 808, Ta rman 800, Oblak 800), Branik 6579 (Mlakar 877), Celje 6513 (šmon 871), Fužinar 6287 (Kranjc 847). — L. S.
Črni dan za Jeseničane
Jesenice, 10. febr. — Včeraj in danes se je na Jesenicah nadaljevalo republiško moško prvenstvo v kegljanju. Včeraj sta se pomerila Jesenice in Celje. Jeseničani so imeli svoj črni dan, saj so namesto predvidenih 6782 podrli le 6544 in s tem izgubili možnost plasmaja na prvo mesto. Povprečje jeseniških keglja-čov je bilo 818, najboljša pa je bil Jože šlibar, ki je podrl 886 kegljev.
Ostali   rezultati:   Branik 6558
Triglav 39 kegljev pred Ljubljano
Ljubljana, 10. febr. — Na kegljišču Maksa Preca sta se v prijateljskem srečanju pomerili ženski vrsti Triglava in Ljubljane. Čeprav so nastopile z osmimi tekmovavkami, so Kranjčanke dosegle zelo dobro povprečje 392 kegljev, odlični pa sta bili drž. rep rezan tan tka čadeževa ter Petkova. V nedeljo bo povratni dvoboj v Kranju.
Rezultati: Triglav 3137 (čadež 422, Petek 411, Stružnik 389, Mi-heliČ 389, Ribnikar 387, Rozman 385, Kavčič 382, Žnidaršič 372). — Ljubljana 3098 (Luznar 423).
L. S.
Zmaga ekipe »ISKRA«
Kranj, 10. febr. — V strelskem domu Iskre je bilo danes občinsko prvenstvo v streljanju 7-zračno puško. Na njem je pripravila presenečenje ekipa SD Toneta Berčiča iz Zabnice, ki je osvojila tretje mesto.
Rezultati: Iskra (Lazar, černc, Skrt, Ciglič, Malovrh) 1688 krogov od 2000 možnih, Bratstvo-enotnost I 1652, Tone Berčie 1640, Bratstvo-enotnost II 1623, Sava 599. — Rezultati posameznikov: Frelih (B-c) 348 krogov od 400 možnih, Hafner (TB) 341 Skrt (I) 341, Ciglič (I) 340, Berčič' (TB) itd. — B. M.
P  1  a  vanj e
Redna letna skupščina PK Triglav iz Kranja
KRANJ, 10. febr. — Danes je bila v zgornji dvorani delavskega doma redna letna skupščina plavalnega kluba Triglav. Razen številnih članov kluba se je je udeležil tudi predsednik centralnega društva ing. Eržen. Po predsednikovem poročilu, v katerem iP Jože Tcrčon navedel uspehe kluba pa tudi poglavitne probleme, je sledila živahna razprava, v kateri je ing. Eržen opozoril kranjske plavavce na notranje spore in probleme, ki ovirajo redno delo v s;yncm klubu i'1 tudi koordinacijo s centralnim društvom. Ustali diskutanti Pa so razpravljali o klubskih problemi in poudarili nujnost rešitve vprašanj pionirjev, zimskega bazena, letnih treningov i" udeležbe na tekmovanjih. Razen tega so novemu upravnemu odboru kluba poverili skrb za podporne in ostale ne več aktivne člane kluba. -       T. P.
«11F T A I U A // trgovsko izvozno in uvozno podjetje »:TILil^Llix'lff  LJubljana, Titova cesta 24
sprejme
VAJENCE V UK V 2ELEZARSK0-TEHNICNI STROKI
Pogoj: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom.
Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA«, Ljubljana, Titova cesta 24