Veto IV., štev. 30 . * _ * V Lfublfanf, torek dne 6. februarja 1923 PdSiOaa (v&lfrtns Posamezna Stev. stane 1 Oto ob 4 «tirtral. Slane mesečno 10-— Din ca inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifa. Uredništvo: UOdošičeva cesta št 16/t Telefon it 72. m 328 E- - i 1 ri&VJV, i Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana. Prešernov« «L «t 54. Telet it. 3& Podružnice^ Maribor. Barvarska alies it L TeL št 22. Celle. Aleksandr. Račun pri poito. čeke«, xavodn iter. llSiZ, Ljubljana, 5. februarja. Danes so klerikalci pregledali svoje TSte. Shod zaupnikov ni prinesel nobenega navdušenja, ker je bilo prisotnih tudi polno tihih nasprotnikov, ki rimpatizirajo s Šusteršičem. Postavljeni so kandidati. Po Sustsr-Sču in Kreku se klerikalizmu ni rodil noben voditelj. Dr. Korošec ne da stvari nobene nove barve. Na listo so sprejeti «komunistični» in agrarni klerikalci. Katoliškega komunista Krem zarja bodo morali voliti kmetje litij skega in višnjegorskega okraja tako, kakor bodo delavci volili g. Stanovni-ka in Škulja, ki je same agrarnesti ves goreč in bi raje danes kakor jutri videl, 2a bi kilogram pšenice stal 100 kron Vidi se. da so vsa ta nasprotja gosj>odarskem programu samo vada za naivne volilce. Saj nam je še v spominu, da so isti dan posl. Brodar, Stanov-nik in Šknlj zahtevali v posebni inter pelaeiji, da se meje odpro za žito in znižajo carine za živino, obenem pa sta posl. Gostinčar in Gosar protestirala proti onim «brezvestnim pijavkam de lovnega ljudstva», ki to zahtevajo... In zdaj so ti gospodje spet na isti listi, kajti klerikalizem je glavni njih program, gospodarska gesla pa samo lim za volilce. Klerikalizem to pot ni izobesil pape-?ke zastave. Ne vleče. Vera ni v nevarnosti in nihče ne verjame, da ji kdo kaj hoče. Zato je novo geslo «avtonomija». Raj bo v Sloveniji, če dobi avtonomijo, to je refren vseh pesmi, ki jih pojo klerikalni pevci od Korošca do Žebota. Ze o priliki ustavne debate smo dokazali, da nam treba samouprave, ne pa državnopravnih avtonomij. Me sto enega ministrstva bomo potem Imeli 7 partizanskih ministrskih svetov, ki se bodo z državnimi sredstvi pobijali med seboj. Kako bo v taki državi trgovec, industriiec, obrtnik obratoval z drugo pokrajino, ni jasno. Se danes so težave v prometu med posameznimi deli države ogromne, zgradimo še šest državnopravnih zidov med sabo. pa bo res veselje živeti, posebno za Slovence, ki brez uvoza žita ne morejo živeti, brez živahne prodaje industrijskih in obrtnih izdelkov v istočne pokrajine naše države pa nimajo s čim plačati ta živila. Vsak politični vajenec danes vž, da «avtonomija Slovenije» pomeni klerikalno samovlado v Ljubljani, slovenski centralizem ped papeževo zastavo, podjarmljenje naših šol, učiteljev, vse inteligence pod krivo palico in obup, da se naš kmet kedaj otrese klerikalnega varuštva. A geslo je geslo! Ljudje so nezadovoljni in če kdo vztrajno kriči, da avtonomija pomaga, začnejo morda upati na to sredstvo Zato so klerikalci danes na zunaj avtonomisti. V tem hipu pa jim je pot prestrigel 3r. Susteršič. V svojem listu je v soboto napisal članek pod naslovom «Revizija ustave». Mi smo in homo nasprotniki dr. Susteršiča in ga moramo pobijati, da se znova ne razmahne v Sloveniji. A priznati moramo, da je udaril klerikalce prav stvarno. Ravno na geslu, ki ž njim zdaj divjajo po vsej deželi in love pristaše, jim je dokazal, dajp cela klerikalna, akcija za «avtonomijo» največji humbug. kar smo ga doživeli Po prevratu. i Čim so klerikalci prišli na vlado dne 29. oktob a 1918, prvi čin je bil. uničiti deželno avtonomijo kranjsko. Suspendirali so vse njene pravice ¡n mesto tega niso postavili nič samoupravnega. Državi so izročili vse posle. K ir se je centralističnega ustvarilo v tej državi, vse je delo prvega leta. ko je imel odločilno besedo v ministrskem svetu v Beogradu dr. Korošec. Klerikalci so imeli vajeti v roki v Ljubljani in Beogradu. Tedaj je bilo vse dobro, četudi so avtonomijo vrgli meJ star papir in vladali iz Beograda . . . Take levite je bral dr. Šusteršič klerikalcem v svojem listu. Pričakoval je očivfdno odgovora včeraj. A ni ga dobil. Zakaj ne? Iz enostavnega razloga: Ker se na kričeča dejstva, ki jih vsakdo pozna, nič odgovoriti ne da. ako se noče odkrito priznati lastne krivde. Cela klerikalna volilna akcija z glavnim geslom sloni na laži. Oni, ki so ustvarili centralizem, oni, ki so uničili avtonomijo, sedaj kriče radi ustave. ki je dala vsa jamstva ne le z a najbolj dalekosežno dekon-eentrar- ijo državne uprave, ampak tudi za samoupravo, ki bo v stvari širša, nege/, ona bivših avstrijskih kronovin. Zdaj je ves klerikalizem na delu. da zapreči izvedbo nstave, samo. da bi čim dalj ostalo neurejeno in neizvestno stanje, ki draži mast, ic daje hrane klerikalizmu. Radikalno-nemška kupčija za Slovenifo GLEDALIŠČE. — RADIKALSKI MAN- LJUBLJANSKA FILHARMONIJA, MARIBORSKO CELJSKI UNION, KRANJSKA HRANILNICA ZA DAT! Beograd, 5. februarja, g. Včeraj ee je j tev premoženja. Podružnice «SOdmarke», vršil v Zemunu sestanek zaupnikov nem i ki je imela svoje vodstvo v Gradcu, sem ške stranke. Po obširni razpravi o poli-! ne spadajo; tičnem položaja je bilo sklenjeno, da po- ; 4.) srezkl kandidati na ljubljanski In stavijo Nemci v Vojvodini in v. Sremu samostojne liste. Računajo, da dobijo 10 poslancev, ki bodo v narodni skupščini tvorili poseben klub. Za to odločitev je bilo merodajno razpoloženje med nemškimi kmeti, med katerimi se je pojavil na eni strani veiik odpor proti temu, da bi glasovali za kandidatske liste pod radikalsko firmo, na drugi strani pa se med njimi pojavlja radičevska agitacija. Kot edini Iek je preostala nemškim voditeljem le postavitev lastnih nacionalističnih kandidatur, akoravno so bili preje obetali radikal-cem svojo pomoč in je radikalska vlada v pričakovanju volilnega pakta tudi spravila na tisoče nemških volilcev, akoravno je njihova volilna pravica sporna še v zadnjem hipu v volilne imenike. Glede mariborskega in ljubljanskega volilnega okrožja pa je nemški glavni odbor odobril kooperacijo nemških in nemškutarskih volilcev z radlkalci Za kooperacijo z radikalci stavlja nem širi glavni odbor po posvetovanju z lokalnimi nemškimi činitelji v, mariborski in ljubljanski oblasti sledeče posroje: 1.) Vlada se obveže, da vrne Nemcem poslopje mariborske Kazine (sedanje slovensko gledališče), ljublj. Filharmonijo ter bivši Dentsches Haas (sedaj hotel Union) v Celju, ki da so bili Nemcem nasilno odvzeti; 2.) restltutio In Integrum v nekaterih gospodarskih zavodih, ki so bfll sicer formalno pravilno deloma ali popolnoma sloveniziranl, vendar pa pod pritiskom državnih oblasti. Sem spada predvsem Kranjska hranilnica; 3.1 vzpostavitev onih nemških organizacij In društev, ki so imela svoj sedež Sloveniji, pa so bila razpuščena. Vrni- mariborskl kandidatni listi, katere nosil- a naj bosta aktivna radikalska ministra, naj se postavijo v sporazuma z nemškim političnim društvom v Maribora; 5.) v Ljubljani bi Nemci podpirali ti-sto stranko, katero bo podpirala tudi radikalska stranka, ako ta tam ne postavi lastnega kandidata. Ako pride do sporazuma glede mariborskega in ljubljanskega okrožja, izjavlja nemški glavni odbor, da bo klub nem ških poslancev v narodni skupščini podpiral radikalno stranko, pridržujoč si svobodne roke le v nacionalnih vprašanjih. Danes so se odposlanci nemškega glav nega odbora v Beogradu sestali z delegati radikalske stranke. Sestanku je prisostvoval tudi danes se vrnivši minister Zupanič. Radikale! so v načelo pristali na nemške predloge ter se razprava vodi le še o podrobnostih volilnega sporazuma. Nemški glavni odbor Je predložil zaupnikom včeraj v Zemunu tudi listo nemških kandidatov, ki je bila odobrena. NEMŠKA INTERVENCIJA RADI CELJA Beograd, 5. februarja pg. Nemški vo. ditelji so danes Intervenirali zaradi dogodkov v Celja ter se pritožili, da lokalne policijske oblasti niso dovolj sledile intencijam pokr. uprave ter so premalo poskrbele za. varnost udeležencev, nemške prireditve. Prireditev da se je sicer izvršila v redu, vendar pa da so bili udeleženci pozneje na ulici baje napadeni. Nemški narod v Sloveniji da hoče pravico do neoviranega udejstvova-nja. Nemci so stavili tudi konkretne zahteve. Z ozirom na pogajanja za volilni sporazum so dobili zagotovilo, da se bo njihovim zahtevam ugodilo. Nove laške zahteve SANMARGHERITSKE KONVENCIJE SPLOH NE BODO RATIFICIRANE? Beograd, 5. februarja, g. v diolomat-1 za Izvršitev rapallske pogodbe. NaJ- skih krogih se zatrjuje, da bo rimski raačilnejša je ta, da se evakuira tretja parlament v najkrajšem času ratifici-; cona šele po zaključku nove trgovin-ral rapallske konvencije ter se vrše vse jske pogodbe med Italijo In našo fcra priprave za prevzetje tretje cone. Isto- j ljevino. Tukajšnji dobro informirani časno se imajo potem pričeti tudi po ¡krogi dvomijo, da bo italijanski parla-ga:anja za trgovsko pogodbo mod našo ! tnent sploh ratificiral konvencije, tod! drža vo in Italijo. «Politika» pa prinaša : ako ran bodo predložene, ker ima fa?š. poročilo iz Rima, da je italijanska vla- stivska ce-.tralna organizacija Musso da zahtevala od naše države še neka- linijevo obljubo, da se ratifikacija e? tere važne Izpremembe v konvencijah j bo nikoli izvedla. Lausannska konferenca razbita TURKI ODKLONILI TUDI 7ADN.IE ZAVEZNIŠKE PREDLOGE. ~ DELEG VCI.IE ŽE ODHAJAJO. Lausanne, 5. februarja, s. Na seji v j delegat Child posredovala pri Tnrfdh, da nedeljo popoldne so vodje zavezniških 1 bi omogočila sporazum. Njuno posredo-delegacij stavili Turkom nastoj ne pred- j vanje Je ostalo brezuspešno, loge: | Nato so se sestali šefi delegacij, ki Sc kapitulacije: Obveljajo francoski pred- j ugotovili da so nadaljnja pogajanja ne-logi, po katerih se mora pred pričetkom mogoča in zato sklenili zapustiti Lan sodnijskega postopanja obvestiti konzul j sance. dotične države, čije državljan je oni, pro- j Angleška in francoska, delegacija, its ti kateremu je naperjeno to postopanje. ; odpotovali že danes, Francozi opoldne. Reparacije: Sprejme se kompenzacija od ; Angleži zvečer. Borapard je pred svojim Mariborska ]DS o celjskem dogodku PROTESTNA RESOLUCIJA NACELSTVA. - APEL NA JAVNOST. Maribor, 5. februarja, e. Z ozirom na nastop vlade proti jugoslovanskemu živ. lju v prid anacionalnim elementom v Celju dne 1. februarja je naoelstvo oblast ne organizacije demokratske stranke na seji dne 4. februarja po podrobnem pretresu vseh razpoložljivih dokumentov in podatkov prišlo do sledečega zaključka: Pri splošno upravičeni nezadovoljnosti širokih vrst slovenskega ljudstva v Sloveniji glede povojnega gospodarskega in socialnega položaja, je zaupanje v boljšo bodočnost svobodnega jugoslovan skega naroda edino jamstvo za konsolidacijo razmer. Nastop vladnih činiteljev v Celju dne 1. februarja je le ena od prikazni v presenetljivi politiki zadnjega časa. ki hoče ponižati zadnje iskrene bojevnike za narod in državo v korist neznatnih anacionalnih drobcev. Za to nerazumljivo postopanje ni podlage niti v ustavi niti v programnih načelih katerekoli stranke. Načelstvo demokratske stranke v Mariboru smatra, da je iskati vzroke v izdajstvu narodnega prepričanja s strani odgovornih organov vlade vsied njihove sebičnosti. Dognati osebe, krivce novega protinarodnega kurza. je naloga združenega in enotnega sodelovanja vseh iskrenih narodnih činiteljev v državi. Počel je z afero WindischgrStzo-ve vile. Sedaj baranta za politične zahteve anacionalnega življa, ki hoče. da se s kupčijo rešijo viseči spori nemških bojnih društev ob narodni meji. Pokrajinski disponent kraljeve vlade sedaj v izjavi z dne 2. februar'a izreka pretnjo, da bo uporabil oboroženo moč naroda, da zatre odpor narodne mladine proti pojavom anacionalne vladne politike! Oblastna organizacija demokratske stranke v Mariboru sama ne more izvo-;evati boja zoper ta atentat na pravice in svobodo naroda. Zato je sklenila po- zvati glavni strankin odbor v Beogradu, da ukrene takoj vse možno, da se vrže narodu nevarni sedanji režim z združenimi slami vseh nacionalno mislečih sodržavljanov. Dogodki v Celju in Mariboru naj se stavijo tudi na dnevni red zborovanja demokratske stranke v Ljubljani dne 11. februarja. • Poslanec dr. Kukovec se jutri odpelje v Beograd k seji finančnega odbora ter bo pri tej priliki v smislu sklepa oblastnega načelstva JDS storil korake, da se zaščitijo interesi našega naroda v obmejni pokrajini KONFISKACIJA «NOVE DOBE» V CELJU. Celje, 5. februarja, k. Danes Je bila konfiscirana «Nova Doba» — prvič odkar izhaja. Zasežena sta kar dva članka, ki povsem stvarno razpravljata o celjskem dogodku. Celjski narodni krogi so ogorčeni in vzbujajo se najtrpkejši spomini. zaveznikov zahtevane reparacijske vsote (12 milijonov turških funtov v zlatu) s turškim depotom v Nemčiji in Avstriji, ki je bil izročen zaveznikom. Branijo pa se zavezniki pristati. naj Grčija plača Turčiji reparacije. Mosul: Zavezniki soglašajo s turškimi predlogi (neposredna ureditev med Turčijo in Anglijo). Gospodarske klavzule: Sprejme naj se stališii zaveznikov s pridržkom nadaljnjih gospodarskih pogajanj v 6 mesecih. Izmet-paša je izjavil, da vsied navodil odhodom sprejel novinarje, katerim y ■ izrazil upanje, da še vendar ni izrečena zadnja beseda in da se bodo pogajanji morda le v kratkem času obnovila. Italijani odpotujejo jutri skupno s Turki preko Milana* odkoder nadaljujejo Člarc turške delegacije pot s simplonskim eke-presom preko Jugoslavije in Bolgarije Italijani so Se zelo optimistični in menijo, da se bodo pogajanja prav kmals zopet nadaljevala. Izmet-paša je danes sprejel novinarje, ki jim je izjavil, da dosedaj od pred>«i svoje vlade tudi na te predloge ne more stva konference še ni dobi nikakega ob pristati In da odklanja podpis od zavez- j vestila, ali je konferenca končana ali sa-nlkov predložene mirovne pogodbe. Kon- j mo prekinjena. To Je važno zaradi tega, ferenca Je bila prekinjena, nakar sta ker je bilo premirje sklenjeno same za francoski delegat Bompard In ameriški1 čas, dokler trajajo mirovna pogajanja. Zopetni atentat na Stambolifskega BOMBA V GLEDALIŠČU. — STAMBOLI.TSKI NEPOŠKODOVAN. -ATENTATOR KOMUNIST. Solija, 5. februarja, s. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v tukajšnjem gledališču, ki se je vršila v proslavo 65.-obletnice prve predstave v bolgarskem jeziku, je bila v ložo, kjer so se nahajali ministrski predsednik Stambnlijski m Castitke naše vlade Siambolijskemo. Beograd, 5. februarja, p. Povodom atentata na ministrskega predsednika Stambolijskega je ministrski predsednik: Pašič brzoiavil predsedniku Stambolij-skemu in izrazil svojo radost, da atentat drugi ministri, vržena bomba, ki je eks- | ni uspel. Ravno tako ie minister za zu-plodirala. Vendar človeških žrtev ni bilo. j nanje stvari dr. Ninčič brzojavno Izrazil Tudi materijalna škoda Je neznatna ! svoje veselie, da se atentat ni posrečil-Beograd, 5. februarja, g. Presblro po- j Naročil je tudi našemu poslaniku v So- PRINC PAVLE ODPOTOVAL V ZAGREB. Beograd, 5. februarja, g. Princ Pavle je nocoj v spremstvu ministra Ninčiča odpotoval v Zagreb. KRVAV RADICEVSKI SHOD. CIrkvenIca, 5. februarja, r. Včeraj Je bila tu skupščina radičevcev. Na shod Je prišel tudi podpredsednik HRSS dr. Maček. Shoda se je udeležilo veliko število nacionalistov, ki so govornike motili z vzkliki: «2'vio kralj». Ker so radičevcl kričali «Dolje!», Je nastal pretep. Oddanih je bilo več strelov. Nastala ie panika. 12 oseb je ranjenih in sicer 6 težko. Dva ranjenca so morali oddati v bolnico. Laž in demagogija je sicer danes klavno sredstvo političnih uspehov. Klerikalizem sega z lažjo preko slepih Hrenovi epigoni. ki so sežigali našega Cankarja, ne morejo dolgo z uspehom varati javnosti, da so oni branitelji mas po intelisrenei in delavstvu, ki ni naše kulture! Za masko reži pod jeni ne more biti klerikalno, a svojim te- zuitskim klobukom mrtvaška glava žavam in kritikam išče duška v naj-odurnejši obliki. Ali je res to potrebno? Ali ni med naprednimi ljudmi vseh socijalnih struj vendarle možna solidarnost? Zato pa se more pričakovati da bodo še v zadnjem hipu tisoči raz-videli. da stara neizbrisna rimskočma barva gleda skozi avtonomistič-n o, ako treba danes skoz agrarno, iutri skoz komunistično masko. najnevarnejšega sovražnika Jugoslavije, sovražnika vsakega slobodnega duševnega poleta Slovenstva, tisočletnega za-tiralca vsake državljanske svobode, branilca vseh feu-dalnih monarhizmov, godru?a vseh militarizmov in izsesavajo-čih kapitalizmov — glava rimskega klerikalizma, roča oficijelno: Bolgarsko poslaništvo v Beogradu Je po bolgarskem ministra za zunanje stvari pooblaščeno, da sporoči sledeče: Včeraj, 4. februarja ob 10. zvečer je bil izvršen atentat na ministrskega pretkednika Stambolijskega, ki ie prisostvoval slavnostni predstavi v narodnem gledališču. Žrtev ni bilo, atentator je aretiran, v mestu vlada mir. fiji, da poseti Stambolijskega in mu ust« no izrazi svojo radost radi neuspelega atentata. Atentat izvrši!! komunist!. Sofija, 5. februarja. Kakor se naknadno doznava. atentat ni delo makedoo-stvujočih, temveč delo komunistov. Via. da je odredila, da se aretira več komunistov. Demokratska lista za Maribor vložena Janko Debeljak, posestnik Med ribnik: Mozirje in Prevalje (dva sreza): Frar Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, namestnik Ivan Lipold, obrtnik v Mozirju Šmarje-Rogatec-Kozje: Franc Pukle vec, vinarski ravnatelj v Mariboru, na* mestnik Anton Malgaj, viničar v Zfbikf Maribor, 5. tebruarja. Oblastno načel stvo, demokratske stranke v Mariboru ie danes vložilo pri okrožnem sodišču kandidatsko listo za mariborsko volitno okrožje. Senat okrožnega sodišča Je o njej sklepal že danes popoldne ter io potrdil. Kandidatska lista je sestavljena takole: Nosilec liste: dr. VekosJav Kakovcc, minister n. r., nar. poslanec in odvetnik v Mariboru. Okrajni kandidati: Brežiee-Laško (dva sreza): dr. Fran Roš, odvetnik in župan v Laškem, namestnik Josip ffcly, obrtnik v Brežicah. Celje-Maribor (dva sreza): Ivan Re slovaškega generalnega konzula v Novi £eškos!ovalki poslanik v ^eo^radu Beograd. 5. februarja, g. Češkoslova gka vlada je zaprosila našo vlado za agrement za novega poslanika v Beogradu Jana Sebo, dosedanjega češko bek, obrtnik in posestnik v Celje, namestnik Fran Mravljak, gimn. profesor v Celju. Dolnja Lendava in Murska Sobota, dva sreza: Štefan Kuhar, posestnik v Mar-kišovcih, namestnik Peter Kovač, posest-nik in trgovec v Dolnji Lendavi. Konjice: Fran Petelinšek, posestnik in kolar v Oplotnici. namestnik Fran Sera-čar, posestnik in kovač v Hebenstreitu pri Konjicah. Ljatomer-Gor. Radgona: Franc Cvetko, radučitelj v Vuči vasi. namestnik Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru. Maribor, desni breg - SL Bistrica. SI. Gradec (dva sreza): Fran Gumzej, ključavničarski mojster in podžupan v Slov. Bistrici, namestnik Peter Mravljak, obrtnik in posestnik v Vuhredu. Ormoi-Ptuj (dva sreza): Lovro Peto-var, posestnik v Ivanikovcih. namestnik ! nien. Hamburgu. Pristanek naše vlade je siguren in gosp. Sebo bo v najkrajšea času imenovan. * Jan Seba .ie ed"-n najsposobnejših če ških diplomatov. Star je šele 37 let pc poklicu novinar ter odličen gr^r čila s konjeniškim ritmojsfrom grofom Calvi di Pergoio. Grof Calvi se Je v volni večkrat odlikoval In Je bil tudi ra- generalnegJ Kandidati SLS. Dr. Korošec nosilec liste v ljubljanskem in mariborskem okrožju. Ljubljana, 5. februarja. Danes se je vršil v hotelu Union zbor Zaupnikov SLS, na katerem so bile pred ložene v odobritev deiinitivne kandidatske liste SLS za ljubljansko in mariborsko volilno okrožje. Današnji zbor je porekel precej mirno in brez incidentov, »em živahnejši pa je bil ožji sestanek klerikalnih voditeljev, ki se je vršil že v soboto in na katerem so so bile srdite borbe za kandidate in njihovo razmestitev po posameznih volilnih okrajih. Na današnjem zboru sta bili sprejeti ttaslednji kandidatski listi: Mariborsko okrožje: Nosilec liste: dr. Anton Korošec. Okrajni kandidati za volilne okraje Ormož in Ptuj: prof. Ivan Vesenjak iz Maribora; Trbovlje in Prevaljei Juri Ku sovnik posestnik v Prevaljah; Slov. Gra iec in Mozirje: Vlado Ptišenjak iz Maribora; Šmarje: Jakob Vrečko, posestnik na Ponikvi; Brežice: Josip Škoberne, posestnik v Dolskem; Celje: Davorin Kranjc, posestnik v Veliki Pirešici, Dolnja Lendava: župnik Jože Klekl; Murska Sobota: Gezo Fichter; Konjice in Ljutomer: dr. Josip Hohnjec; Maribor 'eš, posestnik. Ljubljansko okrožje: \'osilec liste: dr. Anton Korošec. Okrajni kandidati za volilne okraje Logatec, Radovljica: Jože Gostinčar; Krško in Novo mesto: prof. A. Sušnik; Črnomelj: Josip Nemanjič iz Metlike; Kamnik: Janez Štrcin iz Komende; Koievjei Kari Škulj iz Ribnice; Kranj: Janez Bro-jar iz Hrastja pri Kranju; Lilija: ured-aik Fr. Kremžar iz Ljubljane in Ljubljan--¿o okolica: Ivan Stanovnik iz Horjula. Za mesto Ljubljana "ra sobotnem sestanku ni prišlo do sporazuma, zato je zbor zaupnikov prepustil določitev kandidature vodstvu stranke. sIužbodafaTci» in «Zveza denarnih zavodov». Združeni službodajalcl so dobili 1314 glasov, ter odpade nanje 5 delegatov, «Zveza denarnih zavodov» je dobila 327 glasov, nanjo odpade 1 delegat. Izvoljeni so: Artur Jakše, dr. Roman Ravnihar, dr. Fran Pavlin, dr. Mirko Božič in dr. Franjo Rosina. V V. skupini je dobila lista Zdroženl službodajalcl 691 glasov, torej odpadejo nanje 4 delegati, lista Združenih poslo-davcev pa 203 glasove ln dobi 1 delegata. Izvoljeni so torej: dr. Andrej Kuhar, Rihard Sušnik, inž. Matej Kosmač, dr. Josip Jerič, dr. Adolf Oolla. Na nameščenskl strani je bilo ca. 7550 volilnih upravičencev. Oddanih ie bilo v vseh skupinah 6241 glasov, volilna udeležba znaša torej nad 82 odst. Vloženi sta bili 2 listi: Strokovna In nadstran-karska lista ter Združeni zasebni nameščenci. Strokovna in nadstrankarska lista je dobila 1931 glasov, Združeni zasebni nameščenci pa 4257 glasov. 53 glasovnic le bilo neveljavnih. Strokovna In nadstrankarska lista dobi za občni zbor Pokojninskega zavoda 9 delegatov, Združeni zasebni nameščenci pa 19 delegatov. Izvoljeni so od Strokovne in nadstrankarske liste sledeči: Evgen Lovšin, Valentin A. Urbančič, Fr. Stepišnik, dr. Maks Obersnel, Franjo Lavrini, Valter Lavrenčič, Anton Stro-mar, Dragotin Oilčvert in Lojze Dreno-vec. Z liste «Združenih zasebnih nameščencev so Izvoljeni: Leon Rogelj, dr. Milan Podgornik, Vekoslav Vrtovec, Fran Donadinl in Janko Zorko, Stanko Palouc, Ivan Kralj, Julij Zellner, Albert Seitz, Lovro Kuhar, Valentin Kopitar, Alfonz de Berkovlč-Celič, HubeTt Pelikan, Ante Beg, Bogomir Christof, Gustav Pitterle, Fran Skobl, Janko Bukovec, Rado Celešnik. V I., II., III., IV. In V. skupini Je dobila Strokovna in nadstrankarska lista 311 191, 681, 374 in 374 glasov. Združeni zasebni nameščenci pa 1254, 889. 265, 1198 in 651 glasov. Volitve v Pokojninski zavod Včeraj so bile zaključene volitve v Pokojninski zavod v Ljubljani. V kategoriji nameščencev sta si kot tekmeca ■«tala nasproti «Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani» s svojo nestrankarsko in samo strokovno listo ter ad hoc sestavljena bančno-politična grupa «Združenih zasebnih nameščencev». Navzlic velikemu poslodavkemu terorju, v katerem se je v mnogih slučajih nameščencem direktno In Indirektno pretilo ? odpustom Iz službe. Je stanovska organizacija dosegla proti združeni koaliciji bank, «Narodovcev», klerikalcev, narodnih soclalcev, socialdemokratov in komunistov, dobro tretjino oddanih glasov in tudi toliko mandatov. Uspeh «Zve ze privatnih nameščencev» je prav lep, ako se neglede na veliko in gospodarsko močno nasprotno koalicijo upošteva, da je ta organizacija še čisto mlada — njen ustanovni občni zbor se še niti vršil ni! — ter da je že 5 let obstoječa Orehko-va organizacija mogla rešiti svoj reno-roe pri teh volitvah samo na ta način, da se je postavila v službo poslodavcev. Zlasti brezobziren je bil pritisk na nameščence v prvi volilni grupi nameščencev, kar potrjuje izid volitev samih. Ce-orav je organiziranih v strokovni «Zvezi» nad polovico uradništva denarnih zavodov, so kandidati «Zveze» ostali v manjšini. Stanovska nezavednost je pri denarnih zavodih tako velika, da si je društvo uradništva denarnih zavodov v Ljubljani pustilo prevrnit! lastno kandidatno listo od nekega prokurista tukajšnjega bančnega zavoda po nalogu njegovega ravnateljstva. Bančno uradni-štvo je po večini glasovalo za Združene privatne nameščence. Slovenski bančni uradnik je dober zmožen uradnik, vendar se ne zaveda še, kolika moč tiči ravno radi tega v njem. Ni čuda torei, da so bančni zavedi ukinili svojemu uradništvu s 1. januarjem t. 1. premikajočo draginjsko doklado, to je v tistem momentu, ko si je pustilo uradništvo razbiti listo svojega društva in pokazalo slabost svoje organizacije. Tudi v drugI srupl je bil organiziran s strani poslodavcev močan teror proti strokovni listi in se je po raznih podjetjih grozilo na-roeščenstvu, če ne preda glasovnice svojemu ravnateljstvu. Poslodavec se je izkazal za enkrat še močnejši od nameščenca. Strokovna misel se bo po svo-iem prvem uspehu gotovo ojačila. Treba Is nadaljnega smotrenega dela, ki ne xleda ne na levo ne na desno, temveč Dosveča vso svojo pažnjo stanovskim interesom privatnega nameščenstva. Včeraj popoldne se je vršil skmtinij coiitev za občni zbor Pokojninskega zavoda. Rezultati so sledeči: Na poslodavski strani je bila vložena za II., III. in IV. skupino (trgovina in špedicija, rudarstvo in kovinarstvo, osta-ía industrija in obrt) ena kompromisna 'ista, katere delegati so vsi brez volitev izvoljeni. Ti delegati so: II. skupina: Ivan Jelačin ml., Rudof Stermecki, Andrej Šarabon, Ivan Avsenek in Jerko ¿paventi; III. skupina: Rihard Skubec, Avgust Heinrich, inž. Josip Bon-^lj in dr. Fran Windischer; IV. skupila: Peter Kozina. Alojzij Križnič, Marin Ferič, inž. Milan Suklje, Fran BonaČ, Fran Golob, dr. inž. Milan Vidmar to Kari Ceč. V I. In V. skupini poslodavcev (denar-rl zavodi in razni poklici) sta bili vloženi dve lisiL V. L skupini ie «Združeni i rodnim Donosom in niecovo častio. Frivolna igra Popis starega slovenskega borca.) Celje, 4. februarja. Ljubljana je bila in je še vedno glavno mesto Slovenije, ker je srce in duša slovenskega imena. Ona je naša učiteljica, naša buditeljica in iz nje črpamo vsi obmejni, narodno manj konsolidi-rani Slovenci vedno zdrave in sveže sile za naš napredek. Kako radi bi mi na Štajerskem našli mnogo vernikov, ki bi tudi danes bili prepričani o resničnosti teh stavkov. Toda Vi v Ljubljani nam hočete z vso silo dokazati, da ni res, kar smo zapisali. Napram sramotnemu na-stopu vlade, ki je radi volilnih kroglic spodnje-štajerskih renegatov postavila na celjske ulice jugoslovanske bajonete, da zaščiti zlodejsko renegatsko izzivanje in žal jen je nagega naroda, je ljubljanski tisk, od «Slov. Naroda», «Jutranjih Novosti». «Slovenca» do «Napreja» za Celje in vse štaj. narodne kroge zavzel tako poniževalno in sramotno stališče, da se nam gabi pisati o tem. Začela se je pravcata tekma med listi, kdo bo bolje znal služiti hudiču ali belcebubu. Edino «Jutro» je v Ljubljani pokazalo polno in globoko razumevanje za Celje in s tem za ves naš narod na Štajerskem. Ljubljanska gospoda je v veliki zmoti, če meni, da gre pri na? v Cplju v narodnih vprašanjih in vprašanjih naše slovenske časti za kako «mladinsko» akcijo. Za tem stoji pri nas vsp narodno ljudstvo, ki z ogorčenjem obsoja sramoto in ponižanje, ki so ga nam pripravile hlapčevske duše. Kakor pred leti, tako je tudi tokrat, brez razlike strank, vse složno v obsodbi gnusne kupčije, vsi narodni Slovenci in Jugoslovani Celja in okolice, ne samo mladina, tudi zreli, osiveli in preizkušeni možje. Gosp. pokrajinskega namestnika poznamo še iz istih časov, ko je pred septembrskimi dogodki nosil svojo glavo «pokonci na trg», pa tudi po oni znani usodepolni seji v bivšem deželne n zboru kranjskem, ko sta mu baron Schwarz in dr. Susteršič dokazala, da je pravzaprav samo on kriv, da je prišlo vojaštvo na ljubljanske ulice, ker je o n prodi za vojaško asistenco. Od tedaj pa danažnji gosp. pokrajinski namestnik ni več nosil tako pokonci glave po trgu. Naš današnji g. namestnik ima, kakor vidimo, že dolgoletno prakso. kadar treba klicati asistenco. V Celju niso pokale puške, ni bilo žrtev, ne po zaslusri namestnika, pač pa narodnega meščanstva, ki je znalo zabraniti, da ni prišlo do najhujšega. Moža še ne napravi fantazijska uniforma in «diplomatski» klobuk, ampak srce na pravem mestu in s tem nam je stokrat višji orožnik brez zvezd, ki vrši svojo službo z razumevanjem in srcem, kakor gospod, ki je posut z zvezdami, pa ga je samo bombastična fraza in neodkritosrčna poza. Celje so bila od nekdaj vroča tla. Marsikdo si je na teh vročih, a lepih tleh. že razbil svojo glavo. Danes je Celje trdno in mirno slovensko gospodarstvo, ki ne dopušča nobenega netiva za nove požare, ne onim, ki so poprej stopali po nas. niti onim, ki danes pri teh elementih beračijo, pa menijo, da so dovolj drago plačani, da smejo nekaznje-no blatiti in onečaščati čast in ime našega Celia in narodna čustva vseh štajerskih Slovencev. Celje je s tem dostojno in odločno govorilo. Po viharja ene noči bo sledilo sedaj dplo in dosleden odgovor za vso frivolno igro z na- „Oriun&"fn namestnik Hribar Prejeli smo sledeče pismo: Ljubljana, 5. februarja 1923. Cenjeni gospod urednik! Danes ob 12. uri se je zglasila pri pokraj. namestniku gosp. Ivanu Hribarju deputacija «Orjune», Udruženja jugo-slov. četnikov in «Narodne odbrane» ter mu je prebrala priloženo izjavo. Ker izide «Orjuna» šele r soboto in je zadeva aktuelna, Vas naprošam, da to izjavo blagovolite v Vašem cenjenem listu obelodaniti. — Za protiusluge vedno na razpolago. Vam se naprej zahvaljuje z odličnim spoštovanjem uredništvo «Orjune». Izjava se glasi: Gospod namestnik! Prihajamo kot zastopniki «Orjune». Udruženja jugoslovanskih četnikov in Narodno obrane. Ker je glavni in edini cilj teh organizacij dobrobit in sreča nacije in države, prihajamo, da Vas po-slednjikrat najbolj resno svarimo in povabimo. da prenehate z Vašim političnim početjem, ki ga opazujemo že nad eno leto. To početje kulminira v najbolj izrazitem izrabljanju Vaše službene pozicije. Ono Vas je dovcdlo v zaslepljeni politični strasti tako daleč, da z nogami teptate ugled države in nacije, da pozabljate na svoje dostojanstvo in na svojo preteklost, da sklepate zveze z dednimi sovražniki našega naroda in da njih prepotenco podpirate ter jih pri tem ščitite z bajoneti naše nacionalne armade proti onim osebam, ki so z istimi bajoneti uničili tega sovražnika in katerim se Vi morate zahvaliti, da ste na tem visokem položaju. Vaše početje je preseglo že skrajno mejo naše potrpežljivosti. Kličemo Vam poslednjikrat, da prenehate! Vedite, da se Vaših groženj ne bojimo In da se bomo proti Vam borili z vsemi sredstvi, ki nam stojijo po zakonu na razpolago. Vedite, da imate proti sebi strnjene vrsto vseh nacionalistov, državno in pošteno mislečih ljudi, ki so pripravljeni z najskrajnejšimi zakonitimi sredstvi doseči svoj cilj. Svarimo Vas poslednjikrat in odklanjamo vsako odgovornost pred javnostjo za posledice, če bi tudi to svarilo ostalo brezuspešno. V Ljubljani, 5. februarja 1923. 'nego ipekufertjft v evrbo z.nM*tir&hja mandatov ln voditeljekih pozicij na račun delavskega razreda. V drugem članku očita «Delo» bivšim komunističnim voditeljem, da so se razvili v tipične malomeščane, ki so sklenili pri občinskih volitvah v Ljubljani pobra-timetvo s cerkvenohierarhistično stranko. Zveza z ljubljanskim knezoškofom in njegovimi kanoniki ter s tistimi so-cijalpatrijoti, ki so bili še za socialistično stranko premalo eocijalistični, je podlo izdajstvo nad proletarijatom Jugoslavije. Ogorčeno proklinja «Delo» efialte okrog «Delavskih Novic», ki pehajo slovenski proletarijat v sramoto pred ostalim proletarijatom našega planeta. Imenoma navaja zla?ti trg. Klemenčiča, Fabjančiča. Lemež.i in Stefanoviča kot «lepo družbo», ki ribari v kalnem, da bi vlovila mandate in pri tem zavaja slovensko delavstvo celo v avtonomistično gibanje, da bi slovensko ljudstvo odsekali od bratskega srbskega ter slovenski proletarijat popolnoma izolirali. — Priznati mo ramo, da so besede «Dela» krepke in da so zadele v črno. Drugo je, ali bodo kaj zalegle. Velik del slovenkega delavstva je, žal, danes dostopen najbe-dastejši demagogiji in zato je verjetno, da ga bodo Fabjančiči. Štefanoviči in njihovi tovariši prav lahko vzeli na vrvico in navzlic ogorčenim protestom načelnih komunistov odpeljali seboj v politično trgovino. HSo aantmanj! vlafla ztasa za SHOfaM iz naše kraljevine. Ministrski predsednik Stambolijski je otvoril slavno6ti s zanimivim govorom, v katerem je naglašal potrebo zbližanja vseh južnih Slovanov. Spori Poztvljamo vse smučarje in turiste. da si ogledajo krasen turistovski ffirc «V burji in ledu», ki ga predvaja od 5. do 7. t. m. «Kino Tivoli» v Ljubljani. Film kaže turo na Matterhorn v Švici iß je poln prekrasnih naravnih lepot ln pote turlstovskih zanimivih situacij. Ker so ravno taki filmi jako redki, osobito še pri nas, je tem važnejše za vse športnike. da si film ogledajo ter s tem omo* gočijo tudi pozneje prednašanje sličnib filmov. * Zagreb: V petek sta se vršili zadnji dve prvenstveni tekmi jesenske nogometne sezone. Viktorija je proti vsemu pričakovanju porazila Ilirijo z 1 : 0 (0 : 0). Concordia pa je porazila s 4 : 0 (1 : 0). Sparto, čeprav se je ta borila prav po. žrtvovalno, Concordia pa Igrala zelo slabo. Ob končanem boju za prvenstvo sto!! Hašk s 25 od 28 dosegljivih točk na prvem mestu. Na drugem je Concordia, n^ tretjem Gradjanski. Dunaj: Vienna je v nedeljo porazila Amateurje s 4 : 3 (2 : 2), dasl je bilž javnost prepričana o zmagi Amateurjev, WAF je zmagal nad Sportklubom z 2 j -f Demagogija slavi svoje orgije. Po ! i (o : 0), WAC pa je podlegel Herthr Vojvodini govorijo zemljoradniški agi- j v razmerju 3 : 1 (0 : 0). V drugem raz-tatorji kmetom, da jim ne bo treba iti rc(ia Donau : Gersthof 3 : 1 (0 : 0), Ph3 v vojake, ako pridejo zemljoradniki na n|X . Sportfreunde 2 : 1 (0 : 0). Prija-vlado. Kakor se vidi. delajo zemljo- teljske tekme: Simmering : Wacker 3 i radniki konkurenco Radiču in razlika Floridsdorf : Slovan 2 : 1, Admlra i je samo v tem, da vojvodinski kmetje Donaustadt 6 : 1, Hakoah : Nussdorf '5:0. Barcelona: F. C. Barcelona Je v nedeljo porazil dunajski Rapid s 4 : 3. Fiirth: v Fiirthu se Spielvereinigung Fürth premaga! monakovski klub Bayern s 5 : 0 in s tem postal prvak Bavarske. Berlin: Po enaki Igri med reprezentancama Berlina in Leipziga je zmagale prvo moštvo z 1 : 0. niso tako zaostali kot njihovi hrvatski tovariši in zemljoradniškim agitatorjem se navadno slabo godi. Tako 60 se našli taki agitatorji te dni v Curugu in so morali bežati pred kmeti, ki niso bili dostopni za njihove argumente. Po SVCÍU Obfavc — Protižidovski pokret v Rumuniji Univerzitetna mladina v Jasu na Ru-munskem je na vseh fakultetah zabranila i vstop židovskim študentom. Oni Židi, i « pevski zbor «Glasbene Matice*. Da-ki so ki juti temu skušali iti na preda- j nes< v torek 0j, ¿.js zvečer pevska vala vanja, so bili krvavo pretepeni. Univerz!- za mojki zf,or. Vsi! Odbor, tetni svet Je radi tega na vseh fakultetah • Sokolsko društvo Ljubljana 11. pri-UdraženV» iu"o»lov četnikov ustavil Plavanja za dvajset dni. i redi na pustni torek dne 13. februarja AtoSSl Ristič - Razmejitev med Češkoslovaško ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Tivoli Orinna,- v,^., „hrim- In Madžarsko. Na seji Zveze narodov : p]esnl ve5er. Dostojne maske dobrodo- Inž Kranjec. Stanko Zidderač dne 50 iziavi,i de,cgati Ce5k°-' šle. Sodeluje godba Sokola I. Poleg god- nj C" „ !?tanK0 zmaerSlC- slovaške in Madžarske, da sprejmejo 5enih to5k {n pieSa bodo na programe Kakor nam poročajo se je izročitev ■ predlo« Zve« prodov. ^ katerem bo : tudi druge velezabavne točke; vse p j izjave izvršila na mučno^Ira.natičen na- , ta.oikrbela doložltev mcia mcd obema P^'e so že v najboljšem teku, tako da čin. Odposlanci organizacij nacionalistov i so odklonili roko, ki jo je ponudil g. Hribar. Pokrajinski namestnik je bil v očitnem strahu ter je takoj spočetka poklical v svojo pisarno službujočega okr. glavarja dr. Senekoviča. Ves bled je poslušal izjavo. Odposlanci niso čakali njegovega odgovora, temveč so se po pre-čitanju izjave molče odstranili — Nemško-ruska pogodba, ki !e bila sklenjena lani v Rapallu, je 1. t m. + O radikalcih v Sloveniji poroča njihovo beoirrajsko glasilo «Balkan» sledeče: «V Sloveniji se čuti močno gibanje za radikalno stranko in po vsoh poročilih, ki prihajajo v Bpograd. ni izključena možnost, da bodo radikalci v Sloveniji d e f i n i t i v n o zmaga-liin dobili veliko število mandatov. Demokrati so propadli, Korošca zapuščajo pristaši v masah, radiéevci so odgnani na Hrvatsko, ?o-cijalisti so neznatni. Uspeh je na strani radikalcev. katerih liste bodo: ministra Zupaniča, ministra pravde, dr. Laze Markovida in namestnika Hribarja, zraven radikalcev pa bo u«pela Suster-šičeva stranka.» — Bog vé, kaj res poročajo naši — ovaj — radikalci v Beograd. da si upajo njihovi listi s tako umebesno godljo na dan. Kdor zna, pa zna. Radié je prej;l stopila v veljavo. Ratifikacijske listine sta isti dan izmenjala v Berlinu ruski po slanik Krestlnskii in nemški zunanji minister Rosenberg. — Usmrtitev Niewiadomskega. Kakor smo že poročali, je bil dne 31. ja-J nuarja zjutraj v varšavski trdnjavi ustre i ljen morilec bivšega predsednika poljske republike Narutovicza, slikar Niewiadom j ski. Bil Je do zadnjega trenutka miren, i Ko se Je poslovil od svoje rodbine, sta mu hčerka in njen ženin izročila dve roži in sicer eno belo in eno rdečo — poljske narodne barve. S temi cvetkami v roki je šel Niewiadomski v smrt m pa usmrtitvi so mu položili cvetke v rakev. Pred usmrtitvijo je prosil vojake, na) pomerijo v glavo, da ne bo dolgo trpe'. Stopil Je sam pred mrtvaški kol in pomagal naredniku pri zavezavanju očes. Smrt Je nastopila takoj, ker so ga zadele vse štiri krogle v čelo. Truplo so pokopali začasno v varšavski trdnjavi, po zakonito določenem času pa je izroče rodbini. Ljubljanska drama. Torek, 6.: Zaprto. ( u _____^ ^ ^ Sreda, 7.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. od nekega hi^àtekega"'dn-a.rja."rki dëÎa i Četrtek, 8.: «Madame Sans Gene». D. Prosveia na Francoskem, dopis, v katerem drvar sprašuje, je li ne bi mogel na dan 18. marca oddati svoj glas za Radiče-vo republiko pred kakim francoskim županom ali žandarjem ali pred policijo. Naivno pismo priobčuje Radié v svojem «Slobodnem Domu» pod velikim naslovom ter mu dodaie tudi svoj odgovor. Naši ljudje na Francoskem se ne morejo udeležiti jugoslovanskih skupščinskih volitev. Zakaj ne? Zato, pravi Radič, ker »pada na5 volilni zakon med najškandaloznejše in najkri-vičnejše zakone na zemeljski obli in je tako napravljen, da izkrivi in zaduši pravo narodno voljo. — Seveda ni treba še posebej poudarjati, da nobedpn zakon na svetu ne pozna določbe, ki bi omogočale v inozemstvu živečim državljanom udeležbo na volitvah v domovini. Le med vojno so imeli angleški vojaki na fronti izjemoma glasovalno pravico. -f Ostro sodbo izreka tržaško komunistično glasilo «Delo» o novoustanovljeni ljubljanski Stranki socialističnega delavnega ljudstva, v kateri so se pod devizo «enotne proletareke fronte» združili razni komunistični voditelji in socijalistični desničarji. «Delo» obžaluje, da ženejo ustanovitelji nove stranke slovenski proletarijat v oportunizem. nova razočaran ia. v nove poraze. V Ljubljani ustanovljena enotna proletarska fronta, v kateri se združujejo komunisti z naibolj desničarskimi elementi Kocmurjem, Peri- Petek, 9.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 10.: «Za pravdo in srce». Izv. Nedelja, 11.: ob 3. pop.: «Živi mrtvec». Izv. ob 8. zv.: «Ugrabljene Sabinke». Liubljanska opera. Torek, 6.: «Prodana nevesta». E Sreda, 7.: «Nižava». B. Četrtek, 8.: ¿Gorenjski slavček-.. C. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: «Mefistofeles». D. Nedelja, 11.: ob 3. pop.: «Rigoletto». Iz%\ Pondeljek. 12.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Torek, 6.: «Traviata». B. Sreda, 7.; «Faust». Izv. * Prodana nevesta na ljubljanski operi. V torek dne 6. februarja poje v «Prodani nevesti» vlogo Marinke gdč. Zikova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E. Ljubljanska drama pripravlja novo uprizoritev znane ScLonthauove veseloigre iz življenja gledaliških «šmir», velezabavne «Ugrabljene Sabinke» z gg. Putjato in Rogozem v glavnih vlogah; nanovo uprizori tudi A. Medvedovo dramo «Za pravdo in srce». Gledališki abonenti v Ljubljani se vnovič naprošajo, da vplačajo do najkasneje 10. februarja zapadle obroke; isto velja za uradniške abonente (peti bo nudil ta večer vsakomur obilo zabave in razvedrila. Nihče naj torej ne zamudi te prireditve, za koje sijajen uspeh že v naprej Jamčijo vse dosedanje družabne prireditve Sokola II. ' Sokol v Kranja priredi v soboto 10 t. m. ob 20. uri v lastnih prostorih svo. jo običajno maškerado. Sodeluje godba Dravske divizije. Vstop Ie proti vabilu. Predprodaja vstopnic v trgovini Ferd. Sajovica. Kdor bi pomotoma ne bil vabljen naj sporoči društvenemu tajniku. • Sokolska maškerada v Celju se vrši kakor običajno tudi letos na pustno nedeljo, dne 11. t. m. v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. • Plesrd večer ljubljanskih natakarjev. v četrtek dne 8. t. m. se vtši' pod pokroviteljstvom ge. Terezinke Tonejčeve in i g. Frana Kavčiča, predsodnika gostilni-Carske zadruge, v veliki dvorani Narodnega doma natakarski ples. Pri prireditvi igra godba Dravske divizijske oblasti. Opozarjamo zlasti na amerikanski bar, kjer se bodo dobila tudi dobra pokrep-čila. ' «Mladinska rveza» v Ljubljani. Dne 6. t. m. ob pol 20. se vrši predavanje tO smrti» v tajništvu. Narodni dom L nad. Za člane poset obvezen. Po članih vpeljani gosti dobrodošli. Odbor. • II. redni občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru se vrši v četrtek, dne 8. t. m. ob 6. zvečer v prostorih restavracije Maribor v Mariboru, Grajski trg, s sledečim dnevnim redom: 1.) či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbore 2.) poročilo odbora, a) predsednika, b.) tajnika, c) blagajnika, d) preglednikov računov. 3.) Volitve novega odbora 4.) Poročilo prim. dr. Robiča o glavni skupščini Jugoslov. lek. društva v Sarajeva in predlog o načinu kako b! se vsi slovenski zdravniki združili v enotno organizacijo. 5.) Slučajnosti. • Društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 7. februarja ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno- • Cvetlična reduta *Primorja->. Podpisani odbor se tem potom najprisrčneje zahvaljuje čisl. damskemu odboru z go spo dr. Baltičevo na čelu kakor tudi vsem ostalim dobrotnikom in prijatelietr kluba, ki so s svojimi naklonili In prisotnostjo omogočili tako sijajni, gmotni ir moralni uspeh «Cvetlične redute» dne 3 t. m. Odbor S. K. PrimoTje. • Na lovskem plesu v Ljubljani ?. t m. se je izgubila !z zapestnice v zlatem obrobljena broška obstoječa iz 5 svetlo-rdečkastih kamnov in 4 malih biserov Pošten najditelj se prosi, da Jo odda proti dobri nagradi pri hišniku Narod nega doma • Zatekel se je v Ljubljani v nedeljo obrok.) Proslava 651etnlce sofijskega gledališča. V nedeljo so se pričele povodom miad pes volčje pasme. Sliši na tme Ja-65Ieinice sofijskega narodnega gledali- ka. Kdor bi kaj vedel o niem, nal to čem. Mihevcem ki so jih celo socijali-1 Sča ob navzočnosti delegatov iz vseh sporoči proti dobri nagradi na naslov: sti izključili, ni aav, niž dru&eeaj siosaaskih držav velike slovesnosti \e- Kozinc. Prule, Mestna boša. DomaČe vesti ..* inozemskim naročnikom, ki so s naročnino za preteklo leto na dolga, bomo z Jutrišnjim dnem list ustavili. Ako ¿e nanj rellektirajo, naj zaostalo naročnino nemudoma poravnajo in naročnino o trnove, na kar se jim bodo vse ukinjene številke naknadno poslale, — Uprava «Jutra». * Kraljica zbolela. Kraljica Marija Je zbolela za angino in po nasvetu Bdravnikov ne sme zapustiti dvora. * Nemški polk v Mariboru? Iz Maribora nam poročajo: V izvršitvi pakta, ki je bil s |x>sredovanjem namestjika Hribarja sklenjen med štajerskimi N^mci in nemškutarji ter radikalno stranko, bo premeščen v Maribor vojvodinski nemški polk. V tem oziru so posredovali pri Pašiču predstavniki glavnega odbora nemške stranke, češ, da naj omogoči vojakom pemške narodnotti službo v kakem nemškem kraju. Maribor je torej .ičt-viuno od vlade proglašen že za uem-6ko mesto! , * Prva čajanka Orjune v Zagrebu. V ¡nedeljo se je vršila v Zagrebu prva čajanka Orjune, katere 6e je udeležilo veliko število občinstva, posebno omla-dincev. Ob 10. zvečer je prispel minister n. r. Svetozar Pribičevič. viharno pozdravljen. Na zahtevo mladine je tmel govor, v katerem je nagla šal naloge nacijonalne mladine v narodu in pomen nacijonalističnega pokreta. * Napad na notarja Šorlija. V Po3-gradu v Istri opravlja županske posle, kadar je zadržan župan, tamkajšnji podžupan, priljubljeni narodni notar Tomo S orli. Ko je pred kratkim tamkajšnja fažistovska organizacija priredila ples, se notar Sorli te prireditve hi udeležil, za kar ga je fašistovsko glasilo «Popolo di Trieste» ljuto napadlo. Prošlo soboto zvečer,'ko se je notar Šorli vračal domov iz bufeta Volk. so ga. pred Pirčevo hišo, kjer !ma svoj sedež «Fascio di combatti-mento», obstopile tri osebe in ga pozvale, da jim sledi v prostore fažija. Ko ae je notar temu uprl. so ga hoteli b silo odvesti v lokal. Kakor poroča «Edinost», mu je neki Lombardo nastavil revolver na prša, druga dva pa sta ga potiskala proti fašiju.. K sreči je v tem trenotku prišel v bližino občinski tajnik Maka rovi č, nakar so napadalci spustili notarja in se delali, kot da se ni nič zgodilo. In kdo so bili napadalci? Bili so občinski zdravnik dr. Balbo in državna učitelja za italijanski jezik Lombardo in Polizzi, katerima plačuje občina stanovanje. Vsi trije napadalci so naslednjega dne na ovadijo notarja Sorli.ja pri postaji karabini-jerjev tajili svoj čin. Maršal karabini-jerjev hoče zadevo «in amicizia» poravnati. Take so razmere v Istri. * Kako potuje g. Nikola Pašič. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič se je v soboto iz Skopi ja vrnil v Beograd. Kakor smo že poročali, se je g. Pašič vozil s svojim spremstvom na aeritacij-¡ikem potovanju s posebnim vlakom. Poleg svojega specijalnega vlaka je imel Pašič na razpolago tudi izvidno lokomotivo na progi Beosrrad . Skop-Ije. Vsi potniški vlaki, ki so bili na progi, so morali prepuščati Pašičev vlak, vsled česar so imeli velike zamude. Potnikom, ki so se čudili čakanju, ee je pripovedovalo, da se pričakuje Hvorni vlak, vsled česar so bili vsi radovedni. Ko pa se je zvedelo, da so železniški uslužbenci potegnili občin-Ptvo, je nastalo ogorčenje in mnogi so vpraševali, od kdaj je g. Pašič postal tuveren v naši državi. * Jugoslovani v Vladlvostoku. Kakor poroča «Hrvatski Glasnik», ki izhaja v Chicagu, se nahaja na daljnjem azijskem vzhodu, v Vladivoetokn, veliko število Jugoslovanov, ki so pod varstvom Francije. Večina njih se želi povrniti v Jugoslavijo, a manjka jim {sredstev za povratek. * Italijanska šola v Ajdovščini. V nedeljo je bila v slovenski Ajdovščini ca Goriškem otvorjena italijanska ljudska šola. Otvoritve so se udeležile vse fašistovske organizacije iz bližnje okolice. golo bodo obiskovali seveda slovenski otroci, ker italijanskih tam sploh ni. * Japonski profesorji v Jugoslaviji. Naši gospodarsko - šumarski fakulteti v Beogradu in Zagrebu sta obiskala te lini dva japonska profesorja: dr. Mitsu-naga Fujioka z univerze Fukuški in Tejiro Miura z visoke šole za agrikulturo in šumarstvo v Murioki. Oba profesorja se nahajata na dveletnem študijskem potovanju r>0 Evropi. Kakor se vidi, žilavi in marljivi japonski narod ne zaostaja glede kulturnega in ekonomskega pospeševanja svoje domovine. * Občinski odbor celjske okoliške občine za silo zopet funkcijonira. Zadnja občinska seja je bila sklepčna in se je posvetila zopet gospodarskemu delu. V začetku seje je eocijalistični klub podal izjavo, v kateri obžaluje razne več ali manj ojebne napade člana njihovega kluba na posamezne odbornike drugih strank. Dokler se sliČni incidenti ne ponovijo, je redno delovanje občinskega odbora zagotovljeno. Vidi se pa, da v socijalističrrem klubu Farnem ni več edinosti. Bernotova socialistična stranka tudi v Celju in v okolici i7guhlja na terenu. * Vlada in konkurz tvrdke Hacker & Kraus. Naš dopisnik iz Beograda nam sporoča, da se finančno ministrstvo živahno bavi s slučajem konkurza žržažke tvft&e Hacker & Kraue» ki se je bavila z izvozom dinarja. Ako se vest o postopanju na škodo našega dinarja potrdi, bodo vsi prizadeti jugoslovanski klijenti falitne tvrdke strogo kaznovani. * Načrt pravilnika o delavnem časa. V ministrstvu za socijalno politiko se bo dne 26. februarja vršila konferenca strokovnjakov za izdelavo načrta pravilnika o regulaciji delavnega časa v industrijskih, obrtnih in trgovskih l>od-jeiji na podlagi zakona o zaščiti delavcev. * Z ljubljanske univerz«. Na ljubljanski univerzi je bilo v zimskem semestru 1922/23 vpisanih 1257 slušateljev in slušateljic, in sicer: na tehniški fakulteti 422 slušateljev in 6 slušateljic. na juridični fakulteti 327 slušateljev in 4 slušateljice, na filozofski fakulteti 240 slušateljev in 51 slušateljic, na teološki fakulteti 111 slušateljev in na medicinski fakulteti 83 slušateljev in 13 slušateljic. Inskripcija za letni semester traja od 14. do 20. februarja. Letni eemester se zaključi dne 28. junija. * Uspeh semestralnega zaključka na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na tehniški erednji šoli je bilo koncem I. semestra vpisanih 493 rednih in 97 izrednih učencev, oziroma hospitantov. Uspeh je bil dober in jih je padlo z enim nezadostnim redom 89, z dvema ali več ne-zad. redi pa 35. Zavod obstoja iz sledečih oddelkov: višja stavbna šola s 4 letniki, višja strojna šola s 4 letniki, stavbna rokodelska šola z 2 tečajema in pripravljalnim tečajem, strojna delovodska Šola z 2 letnikoma, elektrotehniška delovodska šola z 2 letnikoma, mizarska mojstrska šola, kiparska šola (2 letnika) in ženska obrtna šola za šivanje in vezenje. * Odlikovanje. V nedeljo zvečer je dospel v Ljubljano šef kabineta ministrstva prosvete g. Jovanovič z gospo De-dijer, podpredsednico ženskega pokreta iz Beograda v službenih zadevah. Gospa Dedijer jo dospela v svrho proučavanja našega gospodinjskega šolstva Tekom pondeljka sta si ogledala gospodinjsko šolo v Mladiki in bila navzoča pri kosilu gojenk. Pri tej priliki je izročil šef kabineta g. Jovanovič gospodični Jerici Zemljanovi, voditeljici gospodinjske šole v «Mladiki» in nadzornici gospodinjskih šol v Sloveniji za izredne in velike zasluge na polju gospodinjskega šolstva v navzočnosti ravnatelja zavoda g. Juga, učiteljskega zbora in gojenk odlikovanje z redom sv. Save petega razreda. Odlični učiteljici in strokovnjakinji iskreno čestitamo! * Franc Fablnc t. V soboto zvečer je nenadoma umrl profesor državne trgovske šole v Ljubljani Franc Fabinc niti 41 let star. Pokojnik je bil nadarjen in prav agilen mož. Začel je učiteljevati na mestni ljudski šoli v Ljubljani in bil nato odločen in pogumen napredni učitelj na Jesenicah. Tam je imel hude borbe s klerikalci in nemškutarji. ki jih je pobijal z besedo in peresom. Zato ga je na pritisk tedaj vsemogočne SLS sloviti Kaltenegger kazensko pognal v hribe. Klerikalni teror mu je zlomil voljo. Ko je omahnil, je bil takoj premeščen na Dobrovo pri Ljubljani in nato v Ljubljano. Postal je bojevit vodja Slomškar-jev in urednik slomškarskega «Slovenskega učitelja». Obenem je vztrajno nadaljeval svoje študije ter se usposobil za trgovsko šolo. Bil je tudi literarno delaven. Bolehal je na razširjenju srca in po kratkem bolehanju podlegel. Ostav-Ija mlado ženo z dvema otrokoma Pogreb bo danes v torek ob 14. uri iz Židovske steze. * Smrtna kosa. V nedeljo zvečer je umrla v Ljubljani v starosti 81 let ga Karolina Hočevar, mati prof. g. Kuna Hočevarja. — V Baderni v Istri je umrl župnik Fran Goreč, ki si .ie s svojim delovanjem med istrskimi seljaki pridobil velike zasluge. Blag jima spomin! * 25Ietrieo poroke praznuje jutri dne 7. februarja mestni učitelj g. Lojze Potočnik v Ljubljani. Vestnemu učitelju in vrlemu narodnemu delavcu, ki že nad 27 let deluje n;i kulturnem in narodnem polju, želimo, da bi preživel šo dolga leta s svojo zvesto družico v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Živela jubilanta! * Himen. Poročila se je ga. Milka Arženšek, roj. Žagar, trgovka in gostil-ničarka v Stranicah z g. Al. Sivecom. Bilo srečno! * Vodnikova proslava v SlškL Prošlo soboto je društvo za zgradbo Sokolske-ga doma v Šiški proslavilo rojstni dan častitljivega staroste in začetnika Slovenske umetne pesmi s prav ljudskim programom, ki pa je daleč zaostajal za lanskim. Kvartetu je sledila dobro izvedena igra, za kar gre v glavnem priznanje g. Koviču, katerega zdrava komika zabava občinstvo pri vseh prireditvah in ga zdraži do solnčnega. smeha. Igra je bila dostojno, na mnogih mestih naravnost res dobro dovršena. Svojo vlogo je odigral v superlativu g. F., ki nam je podal pravega idealnega zaljubljenca s svojo nefingirano čuvstvujočo naravo. Zadovoljivi so bili g. B. in ga. 0, da naša ljubljenca Pavleta in Jožeta, ki s svojo komiko zadovoljita občinstvo vedno in pri vsaki prireditvi, niti ne omenjam. Vsi odmori in glavna zabava so bili posvečeni železničarski godbi, sre-čolovu in skrbilnmu Lijeju. dokler niso bežeče ure stekle in nas ni pozdravila polna luna. — M. I. * Lesene hiše za nalezljive bolezni. Beograjsko časopisja poroča, da je ministrstvo za narodno zdravje naročilo iz Nemčije na račun reraracii 200 lesenih ■fcft; kT ee Sodb' «ponOfle tet boMeu z» nalezljive bolezni * «Avtomobilna prometna d. d. v Ljub IJanl» naznanja cenj. občinstvu, da poviša z dnem 11. februarja vozne cene na vseh svojih progah za 25 odst. ter na progi Ljubijana-Blagovica za 20 odst. do sedanjega cenika * Preprečena železniška nesreča. Pri Sesvetah v zagrebški okolici bi se bila proill petek skoraj pripetil» velika nesreča. Osebni vlak Zagreb-Novska je bil ustavljen pred postajo Sesvete, ker so bili tiri na postaji zastavljeni z vozovi Komaj se je bil ustavil vlak iz Zagreba, ko se je pojavil osiješki poštni vlak, odhajajoč iz Sesvet, s polno paro, vozeč proti stoječemu zagrebškemu vlar ku. Strojevodja stoječega vlaka je začel voziti nazaj dočim je strojevodja osije-škega vlaka dal «kontra», kar je zelo nevarno, kadar je vlak v polnem teku. Potniki osiješkega vlaka, videči veliko nevarnost, so začeli skakati iz vozečega vlaka, da se rešijo. Edino pravilnemu funkcioniranju vseh zavor ln spretnosti strojevodje Lončarja, se je zahvaliti, da se je preprečila katastrofa, kajti le neznatna distanca je še ločila oba stroja, ko sta se vlaka ustavila. * Največja oljnata slika v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Pred dnevi je dovršil mariborski slikar Franjo K rajne oljnato sliko, ki je menda največja v Mariboru, kajti visoka je blizu 2 ra, dolga pa skoro 4 m. Slika predstavlja biser Slovenije — naše rajsko lepo Blejsko jezero z vilo, ki je sedaj last našega kralja. Naročil je sliko neki beograjski ljubitelj umetnin in bo dičila steno nekega beograjskega ministrstva Slika, dovršeno delo našega umetnika-domači-na, je za nekaj dni razstavljena v prostorih gostilne g. Antona KoStomaja v Prečni ulici v Mariboru, kjer si jo lahko vsakdo ogleda, * Zanimiv dogodek v Zagreba. Včeraj, ob 11. uri, ko so zagrebške ulice najbolj živahne, so ljudje opazili, kako se je spenjal neki človek po žici na stolp katedrale. Ko je prispel do križa vrh stolpa, se je nagnil in pozdravljal, mahajo s kapo, na trgu zbrano množico naroda. Nato se je z višine 100 metrov pričel po isti poti spuščati navzdol, ko pa je prispel 20 m od tal, je izginil skozi okno v stolp. Občinstvo je Šlo v cerkev, da bi ga izsledilo, a je že izginil. Govori se, da gre za velikega defravdanta, ki je po-neveril nad deset tisoč Din. Policija je čudnega neznanca sicer ves dan iskala, a zaman. * Invalidski ples v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Sinoči se je tu vršil lepo uspeli invalidski ples, katerega se je udeležil tudi državnozborski kandidat državnih nameščencev ln invalidov profesor Fran Mravljak iz Celja. * Iz Hrastnika smo prejeli: V prvem poročilu o Koroščevem shodu se nam je vrinila neljuba pomota, katero resnici na ljubo popravljamo: Korošca ni vozil ravnatelj Burger, pač pa Alojz Loger... Ker sta Ei politično oba nad vse sorodna, ni čudno, da smo ju v naglici zamenjali. * Velika nova tovarna za čevlje. V Rumi jo prošli teden pričela z delom velika tovarna za obuvala, katere kapaciteto cenijo tako visoko, da bodo mogli njeni izdelki kriti baje potrebo cele Slavonije. * Izlet na Kum. Člani celjskega odseka savinjske podružnice SPD so napravili na Svečnico izlet na Kum, kjer leži še precej snega. Krasni solnčni dan je nudil diven razgled po beli zimski pokrajini. * Hud mraz v Macedonljl. Iz Bitolja poročajo, da je v Macedoniji v zadnjem času zavladal hud mraz. Barometer po-kazuje 20 do 25 stop. C pod ničlo. * Stavka v Slavonskem Brodu končana. V veliki tovarni za izdelavo vagonov v Brodu je pred dvema mesecema izbruhnila stavka. Sedaj je vodstvo tovarne izjavilo, da je pripravljeno pogajati se z delavstvom v svrho obnove obrata. Delegati delavcev so se pozivu tovarne odzvali pod pogojem, da med tovarno in delavstvom posreduje delavski nadzornik v Osijeku. Upati je, da pride do sporazuma in da se z delom v kratkem zopet prične. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg Bl 20 in Aleksandrova cesta št. 1. * Požar. V Arcelinu pri Vojniku je uničil ogenj kozolec posestnika Zumra. ki je bil k sreči prazen. Kako je nastal ogenj, doslej še ni dognano. * Morilci družine Matek izsledeni. V drugi polovici decembra so se po Hrastniku in Trbovljah nenadoma pričele razširjati senzacijske vesti, da je orožništvo izsledilo morilce pred tremi leti v Sv. Juriju ob Sirju umorjene družine Matek. Govorica je šla od ust do ust, iz kraja v kraj in je vsak že marsikaj pridejal. Imenovala so se tudi razna imena, med dragim Franceta Marčiča iz Hrastnika, ki ga je ljudska govorica končno napravila v silni nepremišljenosti za morilca. Marčič je bil namreč ravno takrat aretiran, ne da bi ljudje vedeli, zakaj. Sen-zacijska vest je prišla končno celo v čar sopisje in jo je objavilo trdi «Jutro». Po naših popolnoma zanesljivih informa-cijah pa se je Francetu Marčiču zgodila z nepremišljenim besedičenjem velika krivica in spravilo obenem vse njegove najožje in bližnje sorodnike v jako neprijeten položaj. Da se ne bi med naro- | dom v Hrastniku, Trbovljah in okolici : Ririle Se vnaprej podobne vesti, izjav- j ljamo, da je bil Franc Marčič aretiran samo zaradi vojaške službe in da so vse vesti o kaki njegovi soudeležbi pri urno«' re rodtoft KsfeF mm j*o9 lJMslca domišljije in nepremišljenosti. Toliko ▼ pojasnilo in obenem tolažbo vsem sorodnikom Franceta Marčiča, ki so jim te govorice prizadejale toliko nepotrebnega gorja. • S sankami v smrt V Vlnkovcih se je sankal te dni neki Šestletni deček na malih sankah. Spustivši se z brega v dolino je naletel na nezavarovan vodnjak, padel vanj In utonil. Sele zvečer so dečka pogrešili Našli so ga mrtvega v vodnjaku. • Ustrelil se Je, ker so ga boitll zobje. V Grahovem v Hercegovini se je ustrelil zemljoradnik Vlaho Vujačič, ker so ga boleli zobje in ni mogel prenašati velikih bolečin. • Železniški «specialist». Beograjski policiji se je posrečilo prijeti davno iskanega tatu in vojnega begunca Milorar da Dimitrijeviča, specialista v železniških tatvinah. Dimitrijevič je hodil vedno v uniformi z železničarskimi odzna-ki, z železničarsko svetilko v roki in se je vozil vedno od postaje do postaje in ponoči V vlaku je «razmeščal» potnike, dobijal od njih napitnino, v gnječi pa iskal po tujih žepih denarnice in se ta-ko «pošteno» preživljal Sam priznava, da so njegove tatvine zelo številne, ali da so vse tako malenkostne, da 88 nobene več ne spominja • Mlad tat. Pri beograjski policiji je končana preiskava proti 191etnemu tatu Vlastimirju Bekčiču, ki je bil v teku enega samega leta dvajsetkrat zaprt. Sumilo se ga je najrazličnejših tatvin in tudi, da }e lansko leto organiziral in vodil tatinsko bando. ki je vršila po Beogradu razne tatvine. Bekčič sicer taji, ali že iz njegovih priznanj 6e vidi, kako vsestranski tat je bil ta mladi človek. Ukradel je VTečo sladkorja v vrednosti okoli 1000 Din, zaboj sveč v vrednosti okoli 800 Din, zaboj s posodo v vrednosti 1000 Din, zopet vrečo sladkorja v vrednosti 700 Din, vrečo kave In drugega blaga v vrednosti 2000 Din. Še nekaj takih tatvin in razne manjše tatvine v tramvaju in na trgu je izvršil Bekčič po lastnem priznanju, na sodišču ee bo pa najbrže zvedelo še več. • Ljubljanski drobiž. V nedeljo dopoldne so v drevoredu «Zvezda» vzbudili veliko pozornost na drevesih nabiti lepaki prof. dr. Lorgerja z naslovom «Škandali Neverjetna senzacija!», s katerimi so bile nekatere osebe izročene javnemu zasmehovanju. Tak način samoobrambe, pa naj bi bila ta tudi upravičena. gotovo ni na mestu. Policija je skrajno žaljive letake odstranila in se bo sedaj med dr, Lorgerjem in razžaljenci razvila zanimiva pravda zaradi razžalje-nja časti In nevarnih groženj. — Včeraj so podrli leseno ograjo okrog palače Ljub. kreditne banke. V modernih kavar niških in restavracijskih prostorih oprav Ijajo sedaj zadnja dela in je soditi, da bo ta največja ljubljanska palača kmalu izročena svojemu namenu. • Drobne vestL Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bil potniku Cestmiru Ve-kovariku iz Češkoslovaške ukraden potni kovček, v katerem je imel stvari v vrednosti 28.000 kron. — Jerici Sebat na Poljanskem nasipu je bila ukradena zlata ura, vredna 5000 kron. — Kolesi sta bili ukradeni Alojziju Vetrihu v Sodni ulici in Josipu Goljevščku v Kolodvorski ulici. se «dtoft Uožge Sar Javno po gest1Mb zavzemajo za Interese grofice. Toliko za enkrat Veliki pustni korzo Slavčeva maskerada Pustna nedelja II. februarje ▼ vseh prostorih hotela „Union" v Ljubljani. Dopisi TRBOVLJE. Slovenski matcri-Dimni kovl v mrtvaški album! Blagor TI, naša mati, da ležiš ln počivaš globoko v domači zemlji, katero sl tako ljubila in ona Tebe. Gorje Tebi, ako bl danes vstala — danes v petem letu našega osvobo-jenja. Videla bi v svoje največje ogorčenje ln neizmerno žalost, da vživajo oni — ki so pred leti na Tebe pljuvali, Te s palicami tepli, obmetavali z gnilimi jajci in sadjem, takrat, ko sl vršila svojo sveto domovinsko dolžnost v Celju, Ptuju, Mariboru kot predsednica C. M. podružnice — da oni vživajo vse dobrote naše vlade, da one naša Slavija pe-stuje, dočim bije svoje udane sinove po ustih, kakor so bili nekdaj Tebe, danes zaščiteni tujci Nemčurji — naša majka! Blasor Ti, da ne vidiš sramote! BELTINCI V PREKMURJU. Oroflca Zichy veleposestnica v Beltincih, ie nakazala uradnikom agrarne reforme posebne novoletne nagrade. O stvari so pi-Pisale tudi že «Novine», vendar pa ima zadeva še temnejše ozadje. Javno se že namreč govori, da je «milostljiva grofica» že vedela, zakaj je to storila. Prepričana je namreč, da se bodo uradniki zavzeli za nerazdeliivost grofov, zemlje in itna baje v tem oziru že precej uspeha. Ker je tukajšnje ljudstvo siromašno in v resnici nujno potrebuje zemlje, opozarjamo merodajne kroge, da bi tako postopanje odbilo ljudstvu vse zaupani«, v državno upravo, ker bl se pokazalo, da oblasti ne samo morallčno, ampak tudi dejanjski podpirajo težnje njihovih nekdanjih tlačiteljev, madžarskih grofov. Odločno pa moramo ugovarjati temu, da Slovenski javnosti I Prepotrebno prosvetno delo dijaltva med narodom se zopet obnavlja, po vzoru in stopnjah nekdanjega akademskega ferijalnega druStva «Prosveta», ki je pred vojno uspešno delovala po slovensfc zemlji z ustanavljanjem knjižnic, prirejanjem poučnih izletov in poljudnih pre davanj. Za proč vit vsega, kar tvori na predek Slovencev v tistih časih, je tako delujoča «Prosveta» mnogo doprinesla Zal je njo, izraz tedanje energije slove« skega dijaka, zatrla svetovna vojna. In od tedaj, ko so «ProsvetaSi» prenehali stopati med narod, je vsak stik inteligence z njim zamrl.. vse to iz nerazumevanja dolžnosti inteligence de manj izobraženih mas naroda. Na to doli nost je pozabila tudi inteligenca, ki Je izšla iz kmetskih in delavskih hiš. Da na eni strani nadaljuje tradlcional no delo prednikov, na drugi odporno it naraščajočemu klicu z dežele po knjigah in predavanjih je «Centralno tajništve jugoslovenske napredne omladioe za Slovenijo» stvorilo od6ek «Prosveta», ki je prevzel ves program razpuščenega pred nika, zbira delavcev na polju lju«ts>:e prosvete. prispevke in knjige in ustanav lja po društvih, občinah in Šolah ljudski knjižnice in prireja predavanja S tem delom je napredno dijaStvo pravkar pričelo. Položilo je že temelj knjižnici Sokola na Vačah, obnovilo svo je podružnice po Sloveniji in zasno/alc načrte za nove. Slovenska javnost! Na Tebi predvsem je, da jugoslovanski dijak, dostojno velikemu smotru, provede v najusoainej ši obliki program «Prosvete». Spremlja, pokret dijaitva z ono nekdanjo simpati jo, zbiraj prispevkov, daruj naia knjig' Od višine Tvojega podpiranja zavisi uspeh našega dela Prispevke in knjige naj se pošlje na: C. T.-odsek «Prosveta», Napredni dija ški dom, Tomanova 3. Ljubljana. Za od bor: Uroš Zun, stud. iur„ načelnik; Viktor Leskovic, stud. phiL, tajnik; Jož« Kregar, stud. med., podnačelnik. Borza doe 5. febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.145 — 0.147. Berlin 0.23 — 0.25, Budimpešta 3.90 -4, Bukarešta 47 — 49, Milan 460 — 490. London 475 — 480, Newyork ček 99 -101, Pariz 630 — 645, Praga 300 — 302. Švica 1910 — 1925, Varšava 0.32 — 0.35 valute: dolar 97 — 98, avstr. krone 0.145 — 0.146, češke 300, lire 455 — 465, efekti: Ljubi), kreditna 215 — 235, Slaven-ska 102.50 — 103.50, Praštediona 1145 — 1155, Slov. eskomptna 159, Trb. premog družba 655 — 680. Blaga le bilo na trgu mnogo in so bili tečaji znatno nižji kakor ob zaključku prejšnjega tedna. Beograd. Tendenca je bila slaba. Tečaji so zato nižji od zagrebških. Buka rešt 45 — 46, Berlin 0.255 — 0.270, Dunaj 0.14 — 0.15, Pešta 3.90 — 4, Sofija 60 — 63, Solun 125, Pariz 620 — 625. Praga 280 — 295, Ženeva 1870 — 1900 Milan 470 — 480, Newyork 97.50 — 99 London 447 — 467, franki 615 — 625. Dunaj: devize: Beograd 679 — 681, Berlin 1.65 — 1.75, Budimpešta 26.85 -26.95, London 331.700 — 332.300, Milac 3396 — 3404, Newyork 71.175 — 71.32! Pariz 4384 — 4396, Praga 2097 — 2103 Sofija 404.50 — 405.50, Varšava 1.90 — 2, Curih 13.360 — 13.390, valute: dolarj! 70.850 — 71.150, levi 383 — 387, marke 1.55 — 1.85, funti 330.900 — 331.900. franc. franki 4325 — 4355, lire 3362.50 -3377.50, dinarji 670 — 674, poljske marke 1.70 — 2, lejl 329 — 331, švic. franki 13.270 — 13.330, češke krone 2080 — 2090, madž. krone 23.80 — 24. Praga: Dunaj 4.8750, Berlin 7-3750 Rim 166.25, Zagreb 33.50, Budimpešte 1.31, Pariz 21625, London 161.50, New-york 34.55, Curih 649.75, Beograd 33.60 avstr. krone 4.95, lire 167. Curib: Berlin 0.0025, Newyoik 532.3,' London 24.79, Pariz 32.80, Milan 25.50. Praga 15.65, Budimpešta 0.2050, Bukarešta 2.50, Beograd 5.15, Sofija 3.10, Var šava 0.0125, Dunaj 0.00725, avstr. krone 0.0075. Berlin: Dunaj 58.55, Milan 200S9t Pariz 260.347, Lomijn 198.003.75, Ne» york 42.144.37, Curih 734.010, Beogra: 41.895. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra» Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Vremensko Ljubljana. 5 februirja 1923 poročilo Ljubljana 3Clfi a nad morleu. Kraj opazovanja ob Zračni tlak '¿rde ua temperatura Veter Oblačno 0-10 Ljubljana . 7. 76Ž-8 8-7 se», vsh. M Ljubljana . 14. 76i-3 6-8 sever oblačno Ljubljana . 21. 763-7 40 brezvetra več obl. Zagreb . . 7. 76il 1-0 ser. vrh. del. obL Beograd , 7. 761-7 7-0 » megla •unaj . 7. 761-8 70 ser. ztpad oblačne Praga . , 7. 7fi3 2 4-0 sever 19 inomost. . 7. 762'3 1-0 bresvetr» dei Padavine mm 17-0 1-0 10 ro 10 V Ljubljani barometer nesttn., temper, visoka. Solno« vzhai» ob 7-19, «haia «b Vl'il WL Zevaco* #Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «Gospodje,» pravi ona zvočno, «faz bom ubila kardinala de Riche-lieua...» Annais de Lespars stoji. Še nikdar b! bfla tako lepa. Klobuk jej obsenča Celo, telo jej je mladeniški zravnano, bči se jej blišče odločno in pogumno. Njena ženska lepota je v čudnem nasprotju s to vojaško lepoto. Cista ie do dna svoje misli, srce jej je napolnjeno z grenkimi občutki in z odločnostjo kakor diamant trdo in kakor plamen gorečo. Trencavel sklene roki v svoiem skrivališču in težko sope... «Gospodje,» nadaljuje Annais sredi gluhega in napetega molka in sredi tega bleska, «evo, kar je sedaj potrebno. Gospod de Chalais povabi kardinala na svoj grad Saint-Lazaire. Dan poprej pridem tja. Želim, da ostanem tamkaj sama s svojimi štirimi prijatelji: Busierom, Liverda-nom, Fontraillesom in Cheversom.» «To ni mogoče!» klikne Chevers. «Usoda je' odločila mene...» «Usoda je odločila samo vašo hilo!» pravi sedaj vojvodinja de Chevreuse in pogleda Chalaisa. Chalais umolkne, vojvodinja ga je ukrotila z enim samim pogledom... Predlog Annais je sedaj sprejet soglasno. Če se posreči njej, ne da bi se bilo drugim treba vmešavati..., ali si morejo misliti kaj boljšega? «Moji prijatelji ne bodo imeli drugega posla, kakor da odstranijo morebitno spremstvo kardinalovo in pa da preprečijo njegov morebitni pobeg- Potem izročimo kardinalu meč, naj se z njim brani, jaz pa se priporočim gospodu Bogu!» In dvigne glavo. Za njo se postavko njeni štirje vitezi, bledi in odločili, da store, kakor jim je ukazala. «Če ubijem kardinala, ne zahtevam ničesar niti od Boga niti od ljudi. Če ubije on mene...» «Jo maščujemo na mestu!» izjavi getvorica. Ta skupina je bila strašna. Zarotniki jo gledajo in se spogledujejo. Vi- deti Je v tej skupini takšna odločnost, da se zdi, da je stvar že dovršena. Richelieu je obsojen. Nič ga ne more rešiti. Annais kar sije. Vsi zbrani jo gledajo s pogledi, ki so enaki pritrjeval-nim krikom. Gaston veselo vzklikne: «Richelieu je mrtev!» Na tihem pa doda: «Ej, in pa tako poceni!... Evo, kako se vse poravna!... In celo brez vsake opasnosti zame!...» Toda, nc da bi bil rekel besedico vsega tega na glas, so ga vsi razumeli in nadaljevali njegovo misel: «Ta nas še izda, samo da ohrani glavo zdravo.» Kraljica je vstala. Sedaj pristopi k Annais: «Če ne bi bila kraljica Francije, bi hotela biti na vašem mestu!» Zarotniki umolknejo vsi ganjeni. Ana pa nadaljuje: «Kralj objame one, katere imenuje viteze. Vi boste naš vitez. Junaški ste, hrabri in zvesti. Zato naj vas tukaj objame vaša kraljica!» Kakor da je zrak nasičen z raz-bujenjem, z romantiko, s heroizmom. In potem se razleže velikansko navdušenje, vzklikanje, odobravanje kakor vihar, ki spremlja oba poljuba kraljice lepi Annais.' Potem se vihar zopet poleže. Kraljica se vrne na svoje mesto. Annais in njeni štirje plemiči ostanejo sicer še v dvorani, toda odstranijo se od ostale skupine toliko, da pokažejo, na nimajo v drugih težnjah ničesar skupnega z njo. To je bilo čudno in se je opazilo. Treba pa razumeti pretirano svobodo, ki je tiste čase vladala v izvestnih krogih, ker bi sicer sledeči prizor ostal nerazumljiv: «Sedaj,» pravi mirno vojvodinja de Chevreuse, «sedaj, ko je usoda kardinala de Richelieu odločena, treba, da odločamo še o usodi monsinjora d'Anjou, svojega načelnika...» «O moji usodi?» vpraša vojvoda d'Anjou nemirno. «Da, monsinjor!» pravi vojvodinja z jasnim in odločnim glasom. «Osemnajst let imate, ste torej v starosti, ko se morate ženiti. To zanima plein, stvo vse Francije.» «Brez dvoma!» potrdi kneginja de Conde. Ornano se stresne ln se približa kneginji. Chalais in Louvigny gledata vojvodinjo de Chevreuse s plamte-čimi pogledi, v katerih se že izraža ljubosumnie na vojvodo. Vendome, Bourbone, Bouteville in Beuvron ostanejo mirni. To se njih ne tiče. Z odločnim prijemom si pritrdi de Chevreuse svoj klobuk na laseh in potem izjavi v začudenje vseh prisotnih: «Marija de Montpensier ne more postati kraljica Francije ...» Kakor da je treščilo. Samo Ana Avstrijska ostane mirna, vsi drugi vztrepetajo. Brat Ludvika XIII. zaječi ja bled, kakor da se ga je smrt dotaknila: «Pa če bi tudi jaz vzel Marijo de Montpensier za ženo, kakor hoče kardinal,... kako je sploh mogoče, da bi ona postala kraljica, ko pa...» «Ko pa vi sami še niste kralj Francije, je-li?» ga brez milosti vpraša vojvodinja. «Se niste! Je-li bilo torej nameravano, da bi Gaston zavzel mesto Ludvika XIII.?» To pot je izrazila vprašanje kneginja Conde. V besedah vojvodinje de Chevreuse je ležala odločnost in neizprosnost Tudi Ornano in Louvigny in vsi drugi vitezi in plemiči in ljudje meča spoznajo sedaj, da se bavijo z najtežjimi državnimi zadevami in da govore o pravcatem prevratu, da tvorijo zaroto, kakršne Francija doslej še ni poznala. In vztrepetajo in postajajo nemirni Trencavela kar sprcletava zona tam za zavesami, kjer prisostvuje vsem tem neizrecnim tajnostim in z zmedenim pogledom išče Annais ter si misli: Kdo jo bo torej pozneje rešil iz te strašne zagate, v katero sili? Kdo drugi, ako ne jaz? Gaston se je poveznil v naslanjač, sopeč, že v naprej utrujen pod pezo one krone, ki mu jo pripisuje zelo razgreta zarotniška fantazija in visoka spletka zelo sposobne in zelo opasne ženske. Na dnu svojega srca je Gaston od tega trenutka morilec svojega brata, čeprav je ostal vedno neodločen in brezuspešen sanjač. Le strah, nepremagljiv strah je mogel krotiti slike krvi, umora in kraljevskega sijaja, slike, ki so od tega ve- 156 vsr ISSERlflHIE, PlARATIHflîflE IR USO DBaBfl REO MO oskrbuje v tu- in inozemstvu pp originalnih tarifnih cenah družba z o, z. mmu I BEOGRAD kjd{r«M trg it 3. I Sremska ulica Dr. 9. Oficijelno zastopstvo Praškega vzorčnega velesejma v Pragi od 11. do 18. marca in od 2. do 9. septembra 1923. PRODAM TRGOVSKIH A D RES po določenih strokah in krajih naše kraljevine. Proračuni brezplačno. j i Razno perilo s« dame, gospode in deco 84/1 priporoča tvrdka A.S E. SttQbrnè «SX™ PALMA te&učute pot pe tniKe i n po tpi ate I 18 ftwHwimiwMitiimiiHuuiMifiwwwmmwiiui 183 PozorI Prodasta se t Maribora v bližini parka dve biSi * gostilno in celim inventarjem s bon-lesijo. Vse tik a pa) po zel" ugodni ceni. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru. W Vsako množino žlahtnega kostanjevega lesa za takojšnjo in poznejšo dobavo kupi po najboljši ceni tvrdka pri Celja ter prosi ponudbe franco vagon z navedbo množine. Čera dalje često trapile njegove uSo- ge možgane. «Gospoda,» nadaljuje vojvodinja de Chevreuse, «poslušajte me. Kardinal zasleduje s svojo politiko cilje, ki so vam znani Doseči hoče vrhovno nadoblast nad Francijo, imeti jo hoče v svojih rokah, po kraljevem sijaju, po njegovi moči sega, le naslov prepušča kralju. Ne mislimo, kakor mislijo nekateri, da ima na tihem žcUo, da bi sam sedel kdaj na tron. Njegova krvava halja mu zadostuje, saj je baš tako lepa, kakor francoski kraljevski plašč. Njegova ambicija pa jc tem opasnejša, kajti Ludvik XIII. je samo senca kralja, pravi monarh se že danes kliče Richelieu ...» Marija de Chevreuse umolkne za hip, kajti ljudje okrog nje sopejo in srmo gledajo predse. V srcih jim divja strašen srd proti temu sovražniku ... «On ima orožje,» nadaljuje vojvodinja, «isto orožje, katerega sta se posluževala Ludvik XI. in Marija de Medicis in ki se ga bodo na večne čase posluževali vsi tisti, ki hočejo zasužnjiti ves narod. Zaklical je narodu: Pomagaj mi, da udušimo plemstvo, ki te izkorišča. In plemstvu je rekel: Pomagaj mi, da rlrrotim ljudstvo, ki se hoče buniti! Kralju je rekel: Pomagaj mi, da ukrotim plemstvo, ki se hoče buniti proti tebi in ki sega po tronu, in da privežemo nagobčnik narodu, ki te hoče preklinjati. Pod pretvezo, da bo branil kralja, organizira armado vohunov in stražnikov, in ti ljudje prihajajo v hiše in posegajo v globine vesti. Pred njimi ni nikdo varen. On nas drži, če nc bomo mi prijeli njega.» «Bomo ga!» se odzove kneginja Conde. «Richelieu je obsojen!» vzklikajo možakarji pridušeno. «Evo, to je njegov operacijski načrt!» nadaljuje vojvodinja de Chevreuse in s fino kretnjo ročice ukroti mrmranje in nemir. «Predvsem hoče uničiti moč plemstva. Potem se hoče polastiti Ludvika XIII., da napravi svojo kreaturo iz tega žalostnega in melanholičnega kralja, ki vedno le molči, je šlevast po duhu in telesu in slaboten... Sedaj naj postane stroj za podpisovanje kardinaiovih ukazom in aktov, ki bodo njemu dajali bogastvo, njegovim nasprotnikom pa smrt in konfiskacije... Le ena zapreka je še tukaj. Ta zapreka jc ženska.» Vojvodinja de Chevreuse prekine, pogleda kraljico, in njenemu pogledu slede pogledi vseh drugih prisotnih. Vojvodinja nato nadaljuje: «To zapreko je treba odstraniti Kardinal poskuša sedaj vse, da si pridobi srce te žene. Ker pa je ona previsoka, da bi jo on mogel doseči, se ie lotil laži: najbolj gotovega orožja v rokah despotov. Laž je opravila svoje delo ic naša kraljica, gospoda moja, je krajca samo še po imenu...» Negibni kip kraljičin zgane sedaj pridušen vzdihljaj. Tihe kletvice se slišijo od vseh strani in skrčene roke grabijo za ročnike mečev. Marija de Chevreuse dvigne roko in vse zopet umolkne. Ta ročica vlada nocoj tem vojščakom in plemičem, tem ljudem meča... vodi jih bodisi k slavi, bodisi na morišče... «V bodočnosti», nadaljuje vojvodinja, «naj bi po mišljenju kardinale« vem kraljica bila ln ostala nič, kakor je danes. Mislite si na primer, da umre kralj v šestih mesecih ali v enem letu. In da zasede prestol njegov brat. (Vojvoda d'Anjou se zgane.) In potem, kaj naj se zgodi? Vojvoda je prepričan prijatelj kraljice. Onadva se zedinita in kardinal pade. Toda evo, kardinalove sanje so te, da bi za vedno razločil monsinjora od kraljice. Zato hoče čim prej zavezati gospoda vojvodo d'Anjou. Osrečiti ga hoče s svojo kreaturo. Evo, to je svrha ženitve z Marijo da Montpensier.» Molk postane težak, nasičen groženj in strahu, nasičen napetega pričakovanja, kaj bo povedala govornica sedaj... Vsakdo občuti, da bo sedaj padla odločilna beseda, ki bo presenetljiva ... Vojvodinja je nekoliko bleda... Na to se nasmehlja, pogleda Chalaisa, se nasmehlja njemu, g? trdno gleda in nadaljuje: «Za primer, da bi se uresničila podmena, da bo kralj umrl tako nekako v šestih mesecih...» (Dalje prihodnjič). ÂRASKÎN0 i Čašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalmatla Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirups. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V, MORPURGO, SPLIT u«' Zastopnik: Adolf Kordln, Ljubljana, Zrlnjskega cesta 7 t Angela Fabino. roj. Rek ar naznanja v svojem imenu in imenu otrok Valeske in Ivota vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preminul naš nepozabni oče, soprog, stric in svak, gospod FRAN FABINC profesor državne trgovske iole v Ljubljani dne 3. t m. ob 9. uri zveSer v 41. leta starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče miino v Gospoda zaspal. Fogreb predragega ranjkega se bo vršil v torek dne 6. t m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Židovska steza 4, na pokopališče k Sv. Križn. V Ljubljani, dne 5. februarja 1923. *&> Maaini porreta" tsvod r LJobHinv za dame, gospode in ofreke po znižanih cenah tiri fi. Šintovic nas!. 2. Soss tmim, Kesiai trg si. 19. EEbIN, družba za električno industrijo EUN gradi električne centralo. "S»* proizvaja ln dobavljava« električne sirili i- c:c!itro- JCa&jlJra tehnične aparate ln Izdelke. projektira brezplačno v«o naprave iti obrate so ITl B 1 ags v zvesi z elektrotehniko. Tehnične pisarne in zaloge: LJUBLJANA, Dunajska oeata, palača Ljubljanske kvc3it»e basiko HARISOR, Vetrlnjska ulloa U. 11 V ?I boki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiateliem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno, predobro mater, oziroma staro mater in taščo, gospo Karolino Hočevar učiteljevo vdovo ki je v nedeljo dne 4. februarja ob S/«10 zvečer po kratki, mučni bolezni, previJena g sv. zakramenti, v 81. letu svoje s:arosti mimo t Gospodu zaspaia. , ... ,, Pogreb se bo vršil v torek dne 6. februarja cb 4. un popoldne iz biše žaiosti, na Pogačarjevem trgu št 3, na pokopališče K Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. februarja 1933. Profesor Kuno Hočevar, sia-Franja Eočevar, roj. Černe, sca^a. Kuno, Llva, Vera, aiarica., vnuk in vnukinje. 181 Priloga *Jutru" št. 30, dne 6. februarja 1023- Politični odmevi. Volilne priprave v Vojvodini in narodnostne razmere 2e več tednov se vlečejo po listih no tiče o vprašanju, ali naj imajo narodne manjšine v Vojvodini volilno pravico aii ne. V zadnjih dneh je vlada odločila, da naj se volilci iz skupine tuierodcev uradno vpišejo v volilne imenike in sedaj se je res začelo vpisovanje v masah. Poroča se o desettisočih Neslovanov, ki se te dni uvrščajo med voliice. Zanimalo bo tedaj, ako opozorimo na to zadevo tudi s statističnimi podatki in pokažemo, v kolikem razmerju nam je računati z manjšinskimi voliici na podlagi spopolnjenih volilnih imenikov. Vsa Vojvodina ima sedaj 1,380.400 prebivalcev. Od tega ie naše srbskohrvat-sko-slovenske narodnosti 522300 ljudi, to je 38 odsi. celokupnega prebivalstva. Mi tedaj v Vojvodini nimamo absolutne večine, kakor je nobena tamkajšnja narodnost nima. Imamo pa vendarle močno relativno večino. Poleg Jugoslovanov so imeli v Vojvodini volilno pravico doslej drugi Slovani, ki niso imeli opcijske pravice, in sicer največ Slovaki, pcleg nekaj tisoč Rusi-nov. Vseh ostalih Slovanov so našteli v Vojvodini 1. 1921. 67.800, to je 5 %. Z njimi skupaj imamo Jugoslovani 43 % prebivalstva. Rumunov, ki tudi niso imeli pravice Opcije, je v Vojvodini 74.100, to je 5.37 % skupne vsote prebivalstva. Doslej je tedaj volilo v Vojvodini malo manj ko 49 % prebivalstva, torej nekako polovica prebivalstva. Vpisujejo se sedaj v volilne Imenike Nemci in Madžaru Nemcev je v Vojvodini 328.200, to je 24 %, ali z drugimi besedami malo manj nego ena četrtina. Madžarov pa je ostalo v Vojvodini še vedno 381.900, to je 27% ali malo več nego četrtina celokupnega prebivalstva. Nemcev in Madžarov skupaj je 51 % ali za spoznanje več nego polovica prebivalstva. Po novem volilnem redu bi jim š't tedaj, ako računamo na vsakih 40.000 prebivalcev en mandat, 17 poslancev, seveda ako bi že to pot volili vsi Nemci in Madžari. Poroča se, da mislijo nastopiti s posebno madžarsko narodno listo le v Ba-čki, ne pa v Banatu. To je zelo razumljivo, ako si pogledamo sledeče številke. Od zgoraj navedenega števila Madžarov odpade na Banat le 101.700 ljudi, ki pa so vrh tega raztreseni po vseh banatskih okrajih. V Bački pa biva 280.300 Madžarov; od tega je odšteti le okroglo 16.003 na Baranjo. Pa ne le to, da so Madžari ravno v Bački številnejši, marveč važno je še, da gotovo upajo ravno v Bački tudi na druge glasove. Dočim so namreč v Banatu vsi Jugoslovani pravoslavni Srbi, pa je v Bački precejšcn del — katoliških Bunjevcev in Šokcev, in sicer skupno z Baranjo vred, 105.600 ljudi. Bunjevci in razama. Pred par dnevi smo prinesli osnutek mirovne pogodbe, katero so v Lausanni Turkom predložili Angleži sporazumno z Grki in zavezniki. S pogodbo so bistveno soglašali vsi člani Velike antanfce, v prvi vrsti Anglija, kajti ona je bila na sporazumu najbolj interesirana. Sedaj pa poročajo, da so izgledi za defi-nitiven sklep miru jako slabi, kajti turška delegacija baje noče pristati na mirovne predloge. Stališči Turkov in Angležev do ori-entskega vprašanja sta sila različni. Turki so si z zmago nad grško vojsko pridobili moraličen, pa tudi materijelen ugled pred svetom, ki je prej menil, da je osmanske moči že davno konec. Vpričo pozicije, ki jo danes v svetovnem političnem koncertu zavzema sovjetska Rusija, se je to naziranje še utrdilo. Ne le pri nas v Evropi, marveč tudi v Aziji vse kaže, da je minil čas, ko je močnejši ustrahoval slabejšega, s pestjo ter ga po svoji volji vpregal v jarem lastnih koristi. Za Orient se je najbolj zanimala Anglija, ki je tudi umela po njem spretno razplesti svoje dobičkanos-ne mreže. Za Anglijo tiči važnost Ori-prita v njegovi gospodarski vrednosti. Zato je popolnoma umevno, da Angleži gledajo na orientski problem s stališča lastne koristi. Tekom konference v Lausanni se je ponovno pokazalo, da se bije boj za Orient prav za prav le med dvema silama, med Angleži in Turki. Kar je bilo na konferenci zastopanih ostalih držav, so bili to povečini pasivni faktorji. Francijo je n. pr. družila zveza z Angleži samo na zunaj; skrivaj so Francozi pritrjevali Turkom, ker so si od tega obetali več koristi. — Za Turki je stala kompaktna ruska delegacija pod vodstvom Čičerina, ki tudi to pot ni pozabil govoriti o političnih in gospodarskih problemih, in iskreno' in gorko, kakor antantini diplomati ne znajo. Lausannska konferenca se torej razhaja z istim uspehom kakor so se do sedaj razšle malone vse konference Velike antante. Nekateri menijo, da pomeni ta razid začetek oborožene vojne med Anglijo in Turčijo. Najnovejši položaj lausannskih posvetovanj, ki se je v zadnjih dneh občutno poslabšal, tudi sam kaže neugodne perspektive. Izgleda torej. da do splošnega sporazuma in skupne pogodbe med Turki in zavezniki ne pride, marveč da se bodo sklenile kvečjemu separatne pogodbe med Turčijo in Grško ter med Francozi in Turki. Razmerje med ostalimi bo zaenkrat obvi- selo v zraka. ZiasU Angleži si bodo morali poiskati separatnega izhodi, ako ne bodo hoteli na Orient docela resignirati. Zastoj v Poruhrju Francoska akcija v Poruhrju je dospela nekako na mrtvo točko. Že koncem prošlega meseca je pariška vlada naznanila nemškemu zastopniku, da se bodo odredbe za Poruhrje poostrile, ako Nemčija ne izpremeni sedanjega obnašanja napram Francozom. Nemci so na to grožnjo ostali zakrknjeni in pariška vlada je svojo obljubo izpolnila. Danes je rahrsko ozemlje na celi črti odrezano od ostalih delov nemške države. V zameno za zasedbo Poruhrja so Nemei skušali oškodovati Francoze z neurejenim prometom na železn:cah. To prizadevanj« pa jim ni uspelo: Francozi so z energičnim delom promet vzpostavili in ga popolnoma uredili. Istotako se je Nemcem ponesrečil manever z dobavo premoga iz Anglije in Švedske. V načelu je torej Francija z okupacijo ruhr&kega ozsmlja zmagala. Za posredovalca v francosko-nemškem konflikta se do sedaj ni javil še nihče. Amerika, ki bi bila zs. kaj takega najprej poklicana, zasleduje so nadalje svojo politiko neinteresiranosti v evropskih vprašanjih, Angl;ja pa stoji mirno »izven Evropei- ter igra viogo opazovalca. Njej posebno prija, da £e tekmeca za nadvlado v evropskem zapadu rujeta sama med seboj na korist tretjega — Anglije. S tem, kar počenjata sedaj, se britanska država razbremenjuje in rešuje skrbi za nekaj let v naprej, ker ji ne bo treba aktivno posegati v dogodke za vzdrževanje ravnotežja na zapadu našega kontinenta. Kljub ljuti borbi med Francozi in Nemci pa se v ozadju že pojavljajo znaki francoske pripravljenosti za sporazum t Nemci. Vendar so dosedanji znaki šele pogojni. Francija se noče pogajati 6 Cu-novo vlado, ki jo smatra za zastopnico veleindustrije in kapitala, marveč direktno z nemškim narodom. V zvezi s temi vestmi se ra maša jo glasovi, da H Cu-nov kabinet utegni! pasti, a na njegovo mesto pride zopet bivši kanselar Wirth. ki ;e bil artanti boli povšeč nego sedanji voditelji Nemčije. Francija bo dala to baje razumeti Berlinu, ki se tudi ne nahaja v rožnatem položaju zlasti odkar je reparacijska komisija v Parizu odločila, da ss nemška prošnja za moratorij odbije in da postaja zopet pravomočen računi v potnem t ecu m predlagal aiv solatorij, čemur ie občn! zbor soglasno pritrdil Predsednika župnega prosvetnega odseka ni bilo na občnem zboru. Namesto njega je poročal br. starosta, da so društva gojila predavanja in dramatične predstave, sistematičnega prosvetnega dela pa v župi, žal, ni bilo. Vsa poročila so bila brez ugovora sprejeta v vednost. Da se sanirajo župne finance in da dobi župa sredstva za bodoče delo, je skleni! občni zbor, da plača vsak član po 2 Din župnega prispevka, vsako društvo pa plača za vsakega člana še 4 Din, kako dobi društvo ta prinos — direktno ali in-direktno od članstva — je zadeva društva, ki si jo po svoje uredi. Skupščina sklene, da sprejme župna pravila v obliki, kakor jih predloži Savez. V župno predsedstvo so bOi izvoljeni: za starosto br. dr. Semrov, za njegove namestnike br. Dolenc, Oswald in Špicer, za tajnika br. Cvar. za načelnika br. Až-mna, za načelnico s. Sajovičeva, za blagajnika br. Mežik, za zapisnikarja br. Česen, za predsednika prosvetnega odseka br. Obersnel, za namestnike br. Sajovic, Benedik in Podgornik, za pregledovalo: računov br. Dolenc mL. Mah in Ravnik, za delegate na glavno skupščino br. Až-man, dr. Semrov, Dolenc, Oswald, Sajovic, Cvar, za njih namestnike br. Benedik in Hrovat. Pri slučajnostih je predlagal br. Benedik, da naj se izvrši otvoritev sokolskega doma najmlajšega žnpnega društva v Stražišču dne 5. avgusta t. L Predlog bo župno predsedstvo po možnosti vpošte-valo. Nato so se predelale še nekatere interne zadeve, na kar je br. starosta zaključil občni zbor, ki je pokazal, da se je sokolsko delo v župi z vso resnostjo gojilo in da bo župa tudi v prihodnje na- znesek 122.500 Di». Na njem H i-i'.' aditt obe društvi kulturni dom, ki bo ustreraJ v polni meri potrebam obeh društev. V kritje na Sokola odpadajoče kupnine uvede društvo posebno akcijo z nabiralnim! poiami in subskripcijami. Po volitvah, o katerih izidu smo poročaJi že zadnjič, jt novi starosta br. dr. Subic zaključil občn' zbor. Vcstnifc Tehničnega odbora JSS. Te dni je izšla prva številka Vestnlka, k* velja kar za tri mesece, od januarja dr» marca. Na prvem mestu prinaša načelni-kovo poročilo iz glavne Savezne skupščine v Zagrebu dne 29. oktobra lanskeg; leta. Načelnlkovo poročilo Je skrbno se stavljeno ter nudi pregled stanja izvrš--jočega dela Sokolstva in jasno sliko so-kolskega dela v telovadnicah, na ¿letih in na i. iugoslovenskem vsesokolskem zletu. Vsesokolski zlet je v tehničnem pogledu točno opisan od priprav do zadnjega nastope, seveda so omenjeni tod-' sprevodi in tekme. Poročilo je jako zanimivo, ker navaja povsod točno številc vseh sodelujočih in ker so te številk; edino zanesljive, ker i« imd tehnični odbor glavno in strogo kontrolo nad vsemi Tekmovalce in strokovnjake bo posebne zanimal sezr.2m in uspeh vseh tekem, k»' so se vršile ob vscsokolskem zletu, fr siccr tekme za prvenstvo Saveza, teknsfs članic (vrst in poameznic), tekme flanov (vrst in posameznikov), posebne tekme, proste tekme In mednarodne tekme. Ss-znam tekmovalcev ir. usoehe naražčajni-kov ie objavil že Sokoiič v 8.—10. štev. 1922. Tale številka Vestnika nam šele prav pokaže ogromno sokolsko delo, k! je bilo izvršeno pred in med zletom. Polet; navedene vsebine ima Vestnik »Načrt za 15dnevni župni prednjaški tečaj». Načri .z urnikom 120 ur predavanj In vežbanja daljevala svoje delo v tem pravcu. Hvale- ; ^ dobnxjoše; vscm župam, ft bodo v vredno Je. da stremi župa za čim višjo tekoirm !etu pr.redfle župne tečaje. - izobrazbo društvenih prednjakov ter bo v ta namen priredila v letošnji spomladi svoj župni prednjaški tečaj, za katerega vlada precejšnje zanimanje v vseh žup-nih društvih. Tnal naraščaj gojijo večinoma vsa društva in je v tem pog'edu brrrt Sušr.ik z Jesenic posebno agilen delavec. Sokol n v Ljubljani Kakor smo že poročali, se je vršil v nedeljo 28. m. m. v ljubljanski realki občni zbor Sokola Ljubljana II. Zborovanje je otvoril starosta br. dr. Fettich-Frank- Vcstnik ima zopet isto otliko kakor prvn leto, kar }e hvale vredno, ker je. bi» lanskoletni format prevelik. Velja pa za vse leto 15 Din. Sokclski Vestnik žnpe Maribor Mariborska župa izdaja svoje glasilo peč gornjim naslovom, urejujeta ga br. dr Pivko in Kranjc. Te dni sta izšli 5. Ir 6 številka, ki zaključujeta lanski. letnik: Vsebina tej dvojni številki je jako zanimiva in raznovrstna. Br. Novak popisni; zlet COS. v Moravski Ostravl, šol. sveta. Jerovšek piše o igrah in telovadbi v šo" po (angleškem izvirniku) ter priporoča igre, odklanja pa švedski sistem, sokolskc idejo razlaga br. Šantel iz Varaždina. Za- In društev Sokolski vestnik Glavna skupščina soko!-ske župe Kranj Dne 2. februarja ob 10. uri se je Vršila , glavna skuptčina te župe v Kranju. Skup-Šokci pa so v narodnem ozira mnogo j ^¡ne ^ je udeležilo okoli 50 delegatov in manj zavedni nego Srbi, med njimi vži vajo Madžari še vedno prccej političnih simpatij, podobno kakor n. pr. Nemci ponekod med bivšimi nemškutarji po štajerskih trgih in mestih. Ob Donavi, okrog Sombora in pa zlasti v Subotlci bivajo Bunjevci in tu. poleg močno madžarskega gornjega Potisja, se po došlih poročilih mislijo politično udejstvovati Madžari. Konec orienfske konference Konferenca v Lausanni se je zavlekla kakor morska kača. Začela se je kmalu po odločnem porazu grške armade v Mali Aziji in odtlej so antantini. turški in drugi diplomati venomer švigali z doma v Švico in iz Švice domov po nove in-rtrukcije. Končno je izgledalo, kakor da se bliža tndi za orientsko vprašanje doba spo- so bila zastopana vsa župna društva. Pred skupščino se je vršila župna od-borova seja in seja župnega prednjaške-ga zbora. 2upni starosta br. dr. Semrov je otvoril zborovanje, konstatiral sklepčnost ter v zbranih besedah poda! delovanje župe v preteklem letu, obenem pa poroča! o zaključkih lanskoletne Savezne skupščine in zadnje Savezne odborove seje. Zastopnik JSS„ br. Bajželj, je pozdravil skupščino v imenu Saveza ter opozarjal br. delegate na redno in pravilno poslovanje društev, poudarjajoč, da je od točnega poslovanja društvenih iunkcijo-narjev odvisen uspeh celokupne sokolske organizacije. Nato je sledilo poročilo župnega pred-njaškega zbora, ki ga je podal župni načelnik br. Ažman. Poročilo je bilo vestno sestavljeno In je pokazalo vse tehnično delo župe. Iz poročila je razvidno, da je londonski reparacijski odplačilni načrt iz i he™- « -ie P^rja!, da slavi društvo le*a ki nala"a Nem^iS nadvse tež- 15 letnico svojega obstoja m omenjal lepe tJ f;SJ! uspehe, ki si jih }e priborilo v tem času. Umiva so poročila iz župe 8 i Kot zastopnik župe Ljubljana I je pozdra- j med zadnjimi oklic glede sokolskega de IvtI občni zbor br. Bojan Drenik in mu , ma v Mariboru, o Kasini v Mura Szom čestital k dosedanjemu uspešnemu delo- boty. Br. Kovačič priobčuje poučno, raz-vanju, čegar sadovi so se zlasti pokazali pravico pod naslovom «Slovstveni pre-tudi na lanskem vsesokolskem zletu. sled», br. Pivko pa o «Vrsti starih» in c Tajniško poročilo, ki ga je podal br. j diffvski telovadni zvezi na Nemškem Ko- Pavle Kalan, navaja, da šteje društva 514 i ns'e" poucf? , prevod ,z ««« članov in 19 estanovnikov. Omenja nato ' ? tob,akul ~ Sokolska župa v Marlbon priprave za proslavo društvenega jubilela.' * «t 1 župa postavila ob vsesokolskem zletu 153 telovadcev, 132 telovadk, 102 moška na-raščajnika, 109 ženskih naraščajnic, 189 moške dece in 163 ženske dece. Tudi udeležba pri tekmah je bila častna ter je Savezni TO. Izrekel župi pohvalo. Za tekoče leto sc morali predložiti vsi društveni prednjaški zbori po štiri sestave prostih vaj, iz teh Je župni prednjaški zbor izbral štiri najboljše sestave in jih proglasi! ra letošnje obvezne župne vaje, s katerimi bo župa nastopila na svojem župne zletu, ki se vrši v Radovljici. Zupa Ima izvedeno tudi nadzorstvo, ki ga vestno opravljata župna nadzornika br. Suš-nik in Tavčar ter dve sestri. Nadzorovalo se je med letom skupno 28krat in se je v nekaterih društvih našlo marsikatere pogreške, ki Jih ie br. Sušnik iznesel na občnem zboru. Župni tajnik br. Cvar je po zaslugi grajal, oziroma pohvalil župna društva in razvil program za tekoče leto. Priporočal je vzgojo društvenih tunkcijo-narjev, da se bo delo v župi redno vršilo. Zupni blagajnik br. Mežik je poročal o v načrtu sta med drugim velika Javna akademija v mesecu marcu in razvitje naraščajskega prapora v maiu. Poročili načelnika br. Smoleta in s. Va-rogove Izkazujeta živahno in smotreno delo v društveni telovadnici, omenjata nastope telovadcev in telovadk v prošlem letu in sta polni nade v še lepši procvit društva, ko bo enkrat imelo na razpolago svoj lastni dom. Blagajniško poročilo je podal br. Valjavec in navaja okrog 62.000 Din društvenega premoženja. Br. Kocijan je poročal za gradbeni odsek. br. Cermak pa za muzikalni. svoje glasilo. List je tako zanimiv, da zasluži, da ga čitajo tudi izvenžupni so-kolski člani. Jubilej sokolskega društva v Splitu. Dne 28. januarja je proslavilo so-koisko društvo v Splitu 30Ietnico svojeg» obstoja. Proslave so se udeležili zastop-' niki številnih sokelskih društev. Povorka Sokolstva je krenila pred mestr.o hišo, kjer je položila pred s!!ko prvega staroste v Splitu Vinka Kataliniča Javorjev venec. Mestni župan je z balkona pozdravil Sokolstvo in meščane. Nato se je vršila v dvorani mestne hiše svečana seja, katero Občni zbor je vsa poročila soglasno ie otvoril starosta dr. Lanš. Ob tej prilik: odobril. Sprejete so bile nato nekatere iz-1 Je nastopilo več govornikov, ki so govo-( premembe pravil, tako da so ta sedaj pri-' rili o veličini in nalogah sokolske ideje v. lagodena od Saveza predlaganim enotnim i naši nacionalni državi. Po končani seji je " naroda.! društvenim pravilom. Letna članarina je določena na 20 Din, prispevek za gradbeni fond pa na 2 Din. prebivalstvo živahno vzklikalo: domovini, kralju In Sokolstvu. Češko Sokolstvo in smnčarstvo. Na Češkem se v zadnjem času v sokol- O sedanjem stanju akcije za društveni financah, ki pa ne kažejo rožnatega lica, dom je poroča! podstarosta br. dr. Milan j skih društvih mnogo goji tudi smučar-kakor običajno pri vseh sokolskih društvih in župah. V imenu računskih pregle-dovalcev je izjavil br. Dolenc m!., da so Sokol II primerno stavbišče na Prulah za i pristašev med članstvom sokolskih dre- Šubic. Skupno z Naprednim gospodarskim j stvo. Odkar je prodrla pri smučanju nor-društvom za šentjakobski okraj je kupil | veška šola, pridobiva ta šport vedno vec A. P. Cehov: Anjuta Y najcenejši izmed mebliranih sob «Lisabone» je korakal iz kota v kot medicinec tretjega semestra Stepan Kločkov in se vneto gulil medicino. Od neprestanega in napetega učenja so mu usta postala suha in na čelo mu je stopil pot. Pri oknu, prevlečenem na robovih z ledenimi rožami, ja sedela na stolčku njegova prijateljici Anjuta, majhno, suhljato dekle kostanjevih la.«, pri pet-indvajisetih letih, precej bleda, krotkih in sivih oči. Z upognjenim hrbtom je vezla z rdečim sukancem na ovratniku moške košulje. Delo je bilo nujno... Ura na hodniku je hripavo odbila -2., v 60bi pa 6c ni bilo pospravljeno. Odeja Je bila zmečkana, blazinice, knjige, obleka, velik in umazan umivalnik, poln milnice, kj so v nji plavali čiki, emeti — vse je bilo razmetano, kakor da bi bilo nametano na kup, nalašč KtneŠano in pomečkano... «Desno pljučno krilo sestoji iz treh delov...» je drdral Kločkov. «Mejs! Gornji del na prsni mrenici sega do četrtega, petega rebra, na stranskem površju do četrtega rebra... zadaj do spina scapulae.» Kločkov se je trudil, da bi si prebrano mesto predstavljal in je pogledal v štren. Ko ni dobil iasne predstave, si je začel pretipavati skori telovnik gornja rebra. «Ta rebra so podobna klavirskim tipkam,» je govoril. «Da se ne zmotim v računanju, se jim bom moral privaditi. Treha bo študirati na skeletu in na živem človeku... No torej, Anjuta, daj 6em, da se orijentiram!» Anjuta je odložila vezenje, slekla srajčko in se vzravnala. Kločkov se je vsedel nasproti nji, napravil resen obraz in začel šteti njena rebra. «Hm ... Prvo rebro se ne čuti... To je za ključnico... To bo drugo rebro... Tako ... To je tretje... Tole je četrto... Hm ... Tako... Kaj se pa zvijaš?» «Vj imate mrzle prste!» «No, no .. saj ne boš umrla, Ie ne obračaj se! Torej to je tretje rebro, to pa četrto... Navidez si suha, rebra se pa komaj čutijo. To je drugo, to tretje... Ne, tako se bom zmešal in ne dobim jasne predstave ... Moram narisati. Kje je moje oglje?» Kločkov je vzel oglje in ž njim narisal na Anjutinih prsih nekaj vzporednih črt, odgovarjajočih rebrom. «Izvrstno. Vse kot na dlani... No, sedaj lahko tudi potrkam. Vstani no!» Anjuta }: vstala in vzdignila pod-bradek. Kločkov se je lotil trkanja in ie je tako zamislil v ta posel, da ni čutil, kako so ji ustnice, nos in prsti pomodrili od mraza. Anjuta se je tresla in se ie bala. da na hi medifiinee zapazil njenega trepotanja in nehal risati z ogljem, nakar bi slabo napravil izpit. «Sedaj mi je vse jasno.» je rekel Kločkov. «Sedi tako in ne izbriši oglja, jaz se bom pa med tem še malo učil.» Medicinec je zopet začel korakati in se guliti. Anjuta je sedela s črnimi progami na prsih kakor da bi bila tetovirana. sključena od mraza in mislila. Govorila je sploh zelo redko, vedno je moiča!a in samo mislila in mislila... V celih šestih, sedmih letih, kar je lazila po meblirar.ih gobah, je spoznala pet takih ljudi, kot je Kločkov. Sv.-SaIjapin je postal zvezda Metropoli v i^cvv tan.i. Šestkrat mora priti na oder po Elegantno življenje v New-Yorkii se vsakem dejanju in takrat ognjevito po pričenja na jesen zopet z otvoritvijo Metropolitan opere. Socijalno važnost lega dogodka si lahko predstavlja le oni, ki je čital poročila o predstavah, ki Jih je dajal Théâtre Italien v Parizu, al! pa o prtmijerah v pariški operi za časa Meverbcerja. Metropolitan opera je v resnici središče mondenskega življenja v New-Yorku. Biti posestnik lože v tem gledališču pomeni visoko socijalno »tališče, postati Član upravnega sveta (board direetor) je srčna želja marsikoga, predsednik upravnega sveta (ehairman of the board) pa je voditelj mondenskega mišljenja. v New-Yorku in zahteva to mesto izvan-redne finese in takta. Sedanji ehairman, g. Otto H. Kahn ie mož, ki je popolnoma ko« situaciji Ker ie v resnici ravnatelj. ali kakor ga tu imenujejo, Ge-neral Manager, je gotovo bolj znan kot kak minister. In vendar je poslopje, v katerem se nahaja opera naravnost grdo. zidano je iz umazane, rumene opeke in postavljeno, kdo ve zakaj, v kot trgovskega središča oh Broadway (največja in najhnipneiša cesta) in je videti kot vojašnica ali pa shramba za žito. Nasprotno je pa novica rastla čez SKS, ki je s pogrošno j tranjost lepa in naravnost ogromna, se-svojo «zorni joradniško» politiko izgubi- j dežev ima ravno še enkrat toliko kot la pravo smer in zdaj misli. zdravlja publiko, ki je v ekstazi. («Figaro.») Šentjakobski oder v Ljubljani: «Stari grehi», štolbova veseloigra je namenjena našim malim odrom; v to jo usposabljaje enotna scenarija, neprisiljena karak tema komika in prebavno dejanje, ne preveč sovrstno btirksetemu nemškemu blagu. Sentjakobčani so se je lotili prvi ter jo kar po dveh izkuinjah postavili v nedeljo večer na svoj oder; in je uspela. Dobro so b'le zasedene glavne vloge treh starih grešnikov in umišljenih soočetov iste nezakonske hčerke: gospod Karus je podal resnega plešastega konzula, g. Podreberšek naivnega in dobrodušnega tovarnarja, g. Lavrendč pen-zioniranega, a čvrstega polkovnika z do-voljno dozo aJektiranoeti. Ta trojic« posrečenih tipov, i izvrstnimi maskami je kot srečni očetovski konzorcij z nepre-tiranim karikiranjem in humorjem vzdržala publiko v stalnem veselem razpoloženju. Gdč. Petričeva, ljubka «hčerka» in priljudna gospodinjita je utrajala svojim trem očetom, še bolj gledalcem. Gospodična Hamova, v vlogi priletnejše konzulove oskrbnice, in g. Bučar, šepavi ko-modni polkovnikov sluga, eta kot stara zaročenca z znano sposobnostjo pridala Nepoštena agitacija Iz Bučke se nam poroča, da je na tamošnjem svojem sestanku kandidat SKS g. R a j e r izjavil, da JDS na deželi ne bo postavila svoje liste. Dasi je naše poročilo zelo verodostojno, ne moremo sklepati konečno, ali j« bila beseda res tako izrečena, trotovo je, da so jo tako razumeli. Pribiti moramo, da je agitacija s širjenjem lažnjivih vesti o nasprotnikovem nastopu nepoštena. Ze smo parkrat zalotili v tej kampanji SKS na lažeh: najprej je širila na Gorenjskem «izjavo» g. Bizjaka iz Celja med obrtniki češ da so obrtniki za SKS. Laž ima kratke noge - j V v- ^ ' 'elika pariška opera. SVoj delež k uspeha. Enako gdč. Lenasi glavna naloga, po vsej deželi pobijati ge pogledamo člane, vidimo, da imajo , jeva v prvem dejanju. Skratka, Sentja-— demokratsko stranko. Ali ni. za ietcšn,io sezijo najboljše pevce sveta: ; kob5ani so nas vnovič zadovoljili; bil sovražnik drugod? dohodki gledališča so izborni in lahko i je zopet prijeten nedeljski večer v njiho prav dobro plača svoje umetnike. Nihče ne pozna bolje njih denarne vrednosti, kot sedanji upravni ravnatelj g. Gatti- vi «intimni» dvorani, ki je tudi tokrat bila. v naprej razprodana. «Nova Evropa.» Tretja številka t« Splošno žensko društvo v Ljubljani Splošnega ženskega društva redni občni zbor se ie vršil v nedeljo 4. t. m. V odsotnosti predsednice ge. Fr. Tavčarjeve, j cperi perfektna pevska tehnika, brez kate-■ , ¿etrtl lvezek ne obravnava kakega spe cljalnega vprašanja, marveč se bavi vse Casazza, ki ima opraviti z letnim prora- revije, ki bi j0 Boral pregledati ¡tonom več milijonov dolarjev. in shirati vsak naš urnstvenik, * hO» Neobhodno potrebno ^e v Metropolitan , e£ena siovenskemu problemu. - —..: aamaI.!. n I.-«, tahtlil-, hfP, tati». 1 . . ■ je pozdravila navzoče podpredsednica,rR bi najizdatnejši glas nič ne izdal v tej gdč. Al. štebijeva. Poročilo tajnice ge.! ogromni ladji. Vsi kritiki pa tudi pri- Oovžkarjeve Je pokazalo, da je bilo dru štvo izredno agilno. V preteklem društvenem letu se je potezalo za izboljšanje gmotnega položaja magistratnih ofici-jantk, dalje za preživnino delavskim ženam, katerih možje delajo v privatnih podjetjih, a so vpoklicani k vojakom. Mladinski odsek je po raznih ljubljanskih šolah pripovedoval šol. otrokom pravljice. V najkrajšem času začne izdajati za otroke pravljice v snopičih v prav ceneni in lepi izdaji. Na pritožbe raznih star- znavaio. da je s stališča pevske umetnosti ta opera danes prva na svetu. Tudi najznamenitejši pevec mora poslušati dirigenta in ta mu ne bi dovolil zamude niti za petinko takta na kako lepo noto. Vendar se v Metropolitans kakor povsod drugod, opere mestoma krajšajo ali spreminjajo. Metropolitan je torej disciplinirana in resna hiša. Sezona se ,ie letos začela s «Tosko», glavne uloge so imeli gospa Jerica, dunajska zvezda, tenor Martinelli in bari binsko z jugoslovanskim družabnim idealom, z demokracijami in prestoli ni Balkanu in s problemom narodnega soci-jalizma. Vs&k intelektualec, ki se name noma ne udeležuje javnega delovanja na. kateremkoli polju, naj bi prečital čubrilo-vieev sestavek «Filozofija prakse». Na šel bo v njem kažipot za delo, ki nam je vsem potrebno. V oddelku za. gospodarski pregled piše I. Belin o dveh italijanskih knjigah o na«; Randijevo delo «La Jugoslavia» je avtor pravilno ocenil ter ga obsodil, da je — kljub navidezni šev je napravil odbor na oddelek za pro- ton Scottl Sedež v parterju je veljal j stvaraost; _ tendenčno pisano. «Knji-«'•'• nrpnn- u dolarjev (v dinarjih naj si izvoli žev71j pieHedi vsebuje študijo o Brezim. sveto in vere prošnjo, naj ponovi prepoved glede zbiranja denarnih prispevkov med učenci za godove in podobne prilike, kar se je tudi zgodilo. Društvo se je na kompetentnih mestih zavzemalo za to, da bi dobile državne nastavljenke za svoje nezakonsko dete rodbinsko draginjsko do-kiado, ako je oče brez premoženja umrl ali se na drug način umaknil plačevanju alimentov. — Na inšpektorat državne in na ravnateljstvo južne železnice je napravilo društvo prošnjo, naj se otroci iz ljubljanske okolice vozijo v šolo po spo- vsak tam izračunati po današnjem kur-zu). Milijoni dolarjev so se bleščali v demantih in biserih po vsej dvorani. V prvem tednu so igrali Riehard Strausso-vega «Rosenkavalierja». Izvanredni dogodek pa. ki ga .je mu-zikaiičen svet z veliko napetostjo čakal, ie bila predstava Boitovega «Mefisto-fela» s Šaljapinom, gospo Aldo (Marjetico) In tenorjem Giglijem (Faustom). Ta igra se je zaključila s triumfom. Lepše peti kot Gigli in gospa Alda je ne- Anjnta je zopet oblekla kožuh, mol-zavila svoje vezenje v papir, pospravila sukanec in igle; na oknu je našla ■zavitek 6 štirimi koščki sladkorja in ga je položila na mizo zraven knjig. «To je vaše ... sladkor...» je rekla sotihoma in se obrnila v stran, da bi skrila solze. «No, kaj se pa jokaš?» je vprašal Kločkov. V zadregi je prehodil sobo in rekel: «Čudna si res... Saj vendar sama veš, da 6e morava ločiti. Celo večnost ne moreva biti skupaj.» Ona je že pobraia vse svoje culice in se obrnila k njemu, da bi se poslovila; tedaj se mu je zasmilila. «Ali naj pa še en teden prebije tu-&aj?» se je premislil. «Res, naj ostane, čez teden dni jo pa zapodim.» Jezen nad svojo brezznačajnostjo jo Je sirovo poklical: «No, kaj pa stojiš? Če misliš Iti. pojdi če ne, po sleci kožuh in ostani! Ostani!» Anjuta je molče m tiho slekla ko-?uh, f>otera se vseknila — tudi počasi —, vzdihnila in se potihoma spravila na svoje stalno mesto----na stolček tik okna. ...... Dijak je potegnil k sebi knjigo m TOpet jel korakati iz kota v kot: «Desno pljučno krilo eestoji iz treh flelov....» je drdral. «Gornji del na prednji prsni mrenici pega do četrtega, oetega rebra...» Na hodniku je pa nekdo vnil na ves £las: «Grigorij, samovar!» Mariborska nedelja Maribor. 4. febr. In zopet ta pusta nedelja, ko zastoji življenje kakor obstane človek, ki je izgubii zadnjo kapljico energije. Še včeraj je sijalo solnce in vzbujalo prezgodnje nade na pomlad in — prezgodnje načrte za pohode v okoliške krčme. Danes pa je seve morala leči na mesto megla, ki nas duši kot mora vse, razven onih srečnežev, ki srečni prespavljajo triglavansko noč. Trikrat pusta je nedelja za žurna-Iista, ki rabi dogodkov, pa nikjer nič. samo umazani ledeni sneg se obupno bori z mokrim blatom, — a koga bi zanimala ta edina prozaična novica. In tako brni telefon ... Sodišče: Ne-deljski počitek. Državno pravdništvo: nič za javnost. Rešilni oddelek: «Nicht« besonderas.» Bolnica: «Samo nekaj polomljenih pijancev so pripeljali, pa nič nevarnega.» Politična tajništva: govornikov še ni nazaj. Lokalni repor-terji: Nič, sami plesi, pri G6tzu, v Narodnem domu, v Gambrinovi dvorani in po vseh oštarijah muzika z bobi... Zurnalistova potrpežljivost uhaja. Telefon brni močneje, gospodična že davno ni več vljudna v upravičeni domnevi, da jo niso v nedeljskem popoldnevu postavili med tiste zvonce samo za: nič, nič in nič. Zadnji up: policija! Pa kai ko se .je ravno snoči zahotelo tej prismojeni luni deliti na vse strani dobrote: Meni in policiji, ki sva v zadnji temni nedelji v bratskem objemu vzdihovala, ogrožena od lojx>-vov in vlomilcev: «Več luči..Sedaj pa imam. Ta sicer toli neusmiljena luna je v?o noč ne samo po Aleksandrovi cesti, ampak tudi po vseb stranskih ulicah, kotih in kotičkih in po vseh skrivnih stezicah razlivala tako žarko svetlobo, da si prav nihče ni upal iz češkemu pesniku — mistiku, ki ga pri nas še vse premalo poznamo ter prevod setavka «Cilji». SL Zveza prosvetnih društev v Gorici je imela svoj ustanovni občni zbor dne 25. januarja 1923. Občnega zbora so te udeležile delegacije vgeh slovenskih prosvetnih društev Italije. Odbor se je konstituiral tako-le: predsednik dr. E. Bačar člani vodstva: E. Ličar, dr. F. Jarc, dr. F. Gabršček, E. Komel, I. Pavlin. S tem je postavljen individualno slovenskem» ----------------------------------■=; kulturnemu delu na Goriškem temeljni niško policijo, carinske preglednike in kamen. končala pri čuvariu na zvoniku, ki ni- i «Prager Presse» objavlja v zadn? ma telefoua, da sem v razkrajajoči re- j nedeljski številki v prevodu dr. Frana signiranostl privoščil i njej počitek! Milčinskega humoresko «Ščurki» (I» nedelje, Id jo je že močno zajela tema.; Schoppen). Pojdom V gledališče, kjer boio pri' Arctbašev - umira v bedi Pesnih Dnevih našega življenja» peli in muzi- pisatelj in dramatik Arcibašev, pnljublje cimli in pili in upam tudi meni vlili temnih biiocrov na koristno delo. Po- malo več poezije. Dobra volja že rtak lovico policije je dobilo dopust; tiso čeri ponočnjaki še vrat niso zaklepali, in vendar: nič, nič in nič. Ko bi imel naš župan že pod streho svoj proračun, bi mu bil danes gotovo napisal ogromno vluao s prošnjo: Manj luči. Saj bomo sicer okosteneli, če bo vladal v njegovem mestu vedno tak idiličen mir. Pa — župan ima danes sam še hujše skrbi in druge želje, ki se križajo z mojimi. On hoče zopet še več svetlobe v — glave. In tako mi ne preostane druzega, kot skromna želja, imeti takšno intimne vezi z za- i ^ grebško policijo, kot jih imajo kolegi j ul pri «Straži», da bi senzacijželjnemu j svetu odkrival svetovne lopove, ki j Uc poslu .jejo i pod električnimi cbločni-1 ^ cami in se ne dajo ugnati niti od žarke lunine svetlobe. Pa — ni mi usojena sreča takšnih visokih zvezd, čeprav nisem tako zaklet sovražnik teh monar-hističnih. centralistično organiziranih birokratičnih policij, kot jih blagovo-j lijo titulirati srboriti priifltelji avtono-1 mistične Slovenske republike. j Gospodična za telefonom je postala] fc med tem že tako prijetno glasna, — narašča: Nad strehami se prav obetajoče temni in jutri bodo naši buletini že hvaležnejši. Zato pa, dragi g. uradnik: Lahko noč in na. svidenje pri telefonu. a- r- ni avtor romana «Sanin» in neštetih novel, ki očitujejo neverjetno fino psihološko strukturo — je vsled jetike v glavi oslepel in izgubil tudi sluh In govor. Sedaj čaka smrti v Moskvi, kjer liri -najbednejših razmerah. 4 ^ ¿iS «¿S «¿iS »»iS.' »iS »»iS, »¿g ' ¡111 in zakon o stanovanjih Je Izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 54. S poštnino vred velja 6 Din 60 p» »vi sva med tem že' klicala tudi želez., ¿¿^^^.^s^Saž^aSa.-: Gospodarska vprašanja Zunanja trgovina Italije Gospodarske razmere v Italiji niso »vidljive. Vojne posledice se bodo tudi v Italiji še dolgo čaa\ poznale. Italijanska industrija te nahaja v kritičnem stanju, brezposelnost je še vedno velika. Italijanski državni proračun je močno pasiven in zunanji dolgovi Italije so ogromni Kljub slabim gospodarskim razmeram stoji mednarodna vrednost lire Še dovolj trdno, kar je pač znamenje, da Italijani dobro gospodarijo s tem, kar Imajo, kajti bogate se italijanska država ne more imenovati. Saj še pred vojno v normalnih razmerah je moralo mnogo ljudstva iskati kruha v tujini. Zelo pasivna je tudi trgovinska bilanca Italije. Vendar, ako primerjamo številke zunanje trgovine v letu 1022. s številkami v letu 1921., vidimo precejšnje zboljšanje. Po podatkih italijanskega statističnega urada generalne direkcije carin za prvo polovico 1922. je znašala vrednost v Italijo uvoženega blaga 7746 milijonov lir proti 8745 milijonov lir v istem času 1921.; vrednost izvoženega blaga pa 4198 milijonov lir proti 3961 milijonom lir v isti dobi 1921. Zmanjšanje vrednosti uvoza znaša torej skoro 3 milijardo, a povečanje vrednosti izvoza 237 milijonov lir, kar je na vsak način lep napredek. Potemtakem se je pasivnost trgovinske bilance zmanjšala za 1236 milijonov s tem, da je padla od 4784 milijonov v prvi polovici 1921. na 3548 milijonov lir v prvi polovici 1922. Promet glavnih udeležnikov trgovine t Italijo je bil v prvem semestru 1922. v primeri z isto dobo v letu 1921. nastopen (v milijonih lir): prva polovica leta 1922. spremembe proti 1921. uvoz izvoz uvoz izvoz 537 638 — 64 îVaneija Nemčija Anglija. Sed. države fevica ■+■ 203 + 172 + 177 — 16S + 67 Italija 609 506 — 84 970 511 +115 2165 378 —1236 134 532 —9 Napram Franciji je bila torej v prvem semestru 1921. pasivna za 166 milijonov, a je v isti dobi 1922. aktivna za 101 milijon lir. Previšek uvoza se je •.manjšal napram Nemčiji od 357 milijonov na 101 milijon, napram Angliji od 521 milijonov na 459 milijonov, napram Zedinjenim državam od 2859 na 1787. Aktivnost napram Švici se je povečala od 322 na 398 milijonov lir. Važnejši izvozni predmeti v prvih semestrih 1922. in 1921. so bili po količinah: vino hI olivno oljo <7 trompir ton .iužno sadje q mandelji q smokve suhe q marmor q konzerv, paradižniki konoplja q sirova svila q žveplo q Iz tabele je razvidno, da je znatno nazadoval izvoz južnega sadja (citron, pomaranč), In sicer za 198.000 q. Istotako j« padel izvoz sirove svile za 6000 q. Izvoz vseh ostalih gori naštetih važnejših izvoznih predmetov se je povečal, in sicer izvoz konoplje kar za 212%, krompirja za 62%, suhih smckev za 48%, mandeljev za 47% itd. Padanje izvoza južnega sadja, ki je med najglav-nejšimi izvoznimi predmeti Italije, dela Italijanom precej skrbi, ker jim na zunanjih trgih uspešno konkurira predvsem južno sadje iz Španije. prva polovica. 1922. 1921. v tisočih 402 382 88 69 81 50 i.672 1.870 94 64 68 46 957 785 127 115 303 97 20 26 604 543 DOBAVE Dobava črn« železne pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo-tici se bo vršila 16. t. m. ofertalna licitacija. glede dobave 10.000 kg črne že-lezne pločevine. Predmetni oglaa je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na. vpogled. Dobava pralnega mila. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu ee bo vršila 21. t. m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg pralnega mila. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava moke. Pri intendantnri IV. ar-mijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4, soba št. 89) se bo vršila 20. t m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave 2,450.000 kg pšenične moke tipa 80%. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava jermenov in usnja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 17. t m. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg jermenov, 100 kg jermenov za opanke in 200 kg podplatov. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Iz življenja in sveta DROBNE VESTI. = Kreditna banka v Ljubljani Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo koncesijo za ustanovitev «Kreditne banke» v Ljubljani s kapitalom 1.5 milijonov Din. Koncesionarji so A. Pesek, dr. Uvbar l dr. Kreditna banka je ustanovljena, da prevzame posle zadruge Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Ta*o bomo sedaj imeli v Ljubljani dve kredit ni banki «Ljubljansko kreditno baiko» in j «V.r«ditar> hi.rko-. «= Pomanjkanje gotovega denarja v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, vlada tamkaj tako veliko pomanjkanja gotovine, da nekatera podjetja niso mogla plačati svojega osobja. Velike banke, katerih gotovina je znašala vedno 10 do 15 milijonov dinarjev, nimajo danes več nego kakih 100 do 150.000 dinarjev. Zagrebško časopisje povdarja, da je politiko deflacije finančnega ministra sicer pozdraviti, vendar jo je treba sedaj v dobi pomanjkanja denarja in padanja valute premišljeno vršiti. Obenem da bi se morala dvigati tudi vrednost dinarja. — Pri nas v Ljubljani pomanjkanje gotovine še ni čutiti. Ljubljanski denarni zavodi so še zado-sti likvidni. = Izvoz jajc zastaja. V zadnjem času je povpraševanje inozemstva po jajcih nekoliko ponehalo. Podoba je, da je zaradi mile zime mnogo blaga, ker na inozemskih trgih cene padajo. V Franciji prihajajo na tržišče velike množine domačih iajc iz južnega dela države. Londonski trg ne kaže posebnega veselja za nakupovanje, ker se pričakujejo večji transporti iz Maroka, Kitajske in Egipta. Švica istotako ne kupuje mnogo. Uvoz, v Nemčijo ovirajo nemške valutarično razmere. = Dobava soli iz Rumunije. Iz Beograda peročajo. da ie naša vlada sprejela ponudbo od rumunske vlade za sklenitev 5 letne pogodbe za dobavo soli. Rumun-ska vlada nam ponuja vagon soli za 7 do 8 tisoč lejsv. Naša vlada je pripravljena sprejeti t<> ponudbo, zahteva pa, ( da se cene vsako leto meseca oktobra na novo določijo. Važno za trgovce s semensko deteljo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od ministra za kmetijstvo in vode reSenje, Id se glasi: Na vlogo trgovske zbornice v Ljubljani z dne 18. t. m., da se izjemoma dovoli pa-kovanje semen za plombiranje tudi v vrečah s šivom, odobravam zbog pomanjkanja vreč brez siva in na predlog poljo-privredne ogledne in kontrolne slanico v Topeideru št. 23 z dne 21. januarja t. L: 1.) da se izjemoma k določilom pravil- i nika in norme z dne 12. decembra 1922. j o plombiranju semen sme pakovati seme j za plombiranje tudi v vreče s šivom: j 2.) šiv mora biti obrnjen proti notranji strani vreče, in plomba ali vrvica iste strani iti skozi šiv, da se onemogočijo zlorabe: 8.) predstoječe odobrenje pod 1., 2., velja samo za to ekspedicijo, prihodnje ekspedicije se bodo morale vršiti po pravilniku o kontroli semen. = Veliki sejem v Lionu se bo vršil od 1. do 15. marca 1923. Sejma se udeleži povprečno 20 do 22 držav. Naša pooblaščena trgovinska agencija v Lio- Nov orjak na zvezdnatem nebu Bodoče naloge astronomije. Veliki tn mali atlantl, optični instrumenti. neštevilne knjige In brošure pol-nljo bibllotečno dvorano znamenitega astronoma Thomasa. Gole stene so okra-šene z miniaturnimi slikami, fantastičnimi skicami tn dovtipniml karikaturami futuristlčnih slikarjev. Slednji predstavljajo pokrajine, moške In ženske s planeta Marsa. Thotnas z dobrovoljnhn nasmehom odgovarja na vprašanja glede prebivalcev na planetu Marsu. S prebivalci na Marsu, pravi, se v večji meri bavl fantazija neukih amaterjev, kakor raziskavanje resnih astronomov. Za zvezdoslovce ne prihaja toliko v poštev vprašanje, je-H tudi na Marsu bivajo živa bitja — naloga, ki se z današnjimi sredstvi sploh ne more rešiti; znanstvenika zanima v prvi vrsti vprašanje, je-H Je sploh možno bivanje na Marsu. Ugotovitev, je-ll je bi-vanje na Marsu možno. Je le deloma astronomsko vprašanje; to vprašanje se tiče v prvi vrsti kemiie in biologije. Najznamenitejši raziskovalec Marsa, Italijanski astronom Schiaparelll, Je bil še mnenja, da je komaj misliti na to, da so morebiti dani pogoji za organično življenje na našem najbližjem planetu. Odkar pa se Je danski učenjak Lau temeljito ba-vil s tem vprašanjem, so zvezdoslovci v tem oziru postali manj skeptični. Lau Je z veliko verjetnostjo ugotovil, da se na Marsu nahajata voda in sneg, kar pač opravičuje domnevanje, da so na Marsu dani tudi ostali pogoji za življenje. Gior-dano Bruno, drzni mislec renesančne do-| be, je menda pravo zadel: Zemlja je peščeno zrno v neizmernem vsemlru. Bilo bi drzno, če bi zemeljski človek hotel trditi, da le na tem peščenem zrnu bivalo misleča bitja. Ali morejo zadnja leta zabeležiti kaka znamenita astronomska razkritja? Tudi povojna doba Je prinesla zvezdoslovju že marsikatera dragoceno razkritje: na po-lju stelarne astronomije Je v gotovem smislu rodila celd revolucijo: odkrila je cclo vrsto orjaških zvezd, ki glede veličine daleč presegaio naše solnce. Med temi orjaki zvezdnatega neba Je «Orion j Betegerze» najznamenitejši To Je naj-1 večja znana zvezda v svetovnem prosto- | ru. Ako si predstavimo našo zemljo v obliki lešnika, odgovarjala bi soincu velikost kolesa na vozu, dočim bi «Orion Betegenzei imel po tem modelu 300 m premera. Ta orjaška zvezda sestoji seveda iz redkejše tvarine kakor naš planet. Orion Je ogromna plinova kepa, v čigar notranjosti bi imelo dovolj prostora naše solnce z vsemi svojimi planeti Odkritje te orjaške zvezde ie imelo za posledico novo teorijo o razvoju in starosti zvezd. Trditi smemo z veliko verjetnostjo, da se rdeče zvezde iirmamenta! nahajajo v stadiju svoje mladosti; sča- ' soma se zgoste, postanejo bledejše in so I končno belkaste barve, kar že pomenja j starostno dobo. V nadaljnjem razvoju po- j stanejo zopet rudeče in končno le tem-' na ozvezdja, o katerih usodi ne vemo j ničesar. Bodoče naloge astronomije obstoje v j prvi vrsti v natančnejšem raziskovanju j nepremičnih zvezd. Kako velike so zvezde nepremičnice in v kaki distanc! se nahajajo? Tu se pojavlja tudi veliko vprašanje, da-ll niso zvezdnate megle, kakor na prime Andromeda, posestrim-1 ski svetovi naše iz milijard zvezd obstoječe «Rimske ceste». Rešitev tega problema po človeški znanosti bi pomenilo ogromen korak v razkritju vesolj-nostl Zlato v ustih Neki dtmalski novinar }e izračunal, da nosi dunajsko prebivalstvo v ustih vsaj 1000 kilogramov zlata, kar predstavlja ogromno vrednost petdesetih milijard avstrijskih kron. Račun Je čisto preprost ta preprostost Je znamenje resnice. Polovica dunajskega prebivalstva, ki šteje dva milijona duš, si najbrže še nI privoščila zlatih plomb za konservlranje svojih zob. Od drugega milijona Dunajčanov in Dunajčank pa Ima, kakor zatrjujejo izkušeni zobozdravniku približno polovica zlate plombe v zobeh. Gotovo ni pretirano, ako računamo, da ima od teh 500.000 oseb vsaka vsaj dva grama zlata v zobeh. Pol milijona Dunajčanov in Dunajčank, ki imajo z zlatom polnjene zobe, nosi torej v ustih en milijon gramov ali tisoč kilogramov zlata. Gram zlata stane danes 50 tisoč avstrijskih kron; million krat 50 tisoč le 50 milijard kron. 2e Goethe, ta inkarnadja nemške modrosti, pravi, da v življenju nI nobene malenkosti. To nam Jasno dokazuje 50 tisoč milijonov ali 50 milijard, ki se sumi-rajo iz dveh gramov za četrtino dunajskega prebivalstva. A kaj šele, če bi se moglo izračunati, koliko ima Dunaj investirane platine v zobeh! Vsak gram te žlahtne kovine se ceni danes na 235.000 kron. Tak račun bi torej gotovo izsilil re-špekt pred nepričakovanim bogastvom dunajskega mesta. (to prtpovecar. — ponswi»HTe na jots® mestih namreč, ta sicer z motivacijo, da se s poljubi lahko razširlajo rame bolezni. Dobro, ampak te bolezni se raz-našajo tudi pri skrivnem poljubljanju, ako je kdo že bolan. S to prepovedjo faSist? niso odpravili razširjanja poljubljanja ta dvomimo, da odpravijo tudi poljubljanje na Javnih prostorih, dokler so Italijani posebno Italijanke tako živahne. X Prepovedano poljubljanje. Mladi liudje se radi poljubljajo, pri nekaterih narodih bolj pri drugih manj. Italijani so v tem posebno živahni in tam se poljubljata fant in punca kar javno, pred ljudmi, na promenadah in sploh povsod. A sedaj so fašistovski reformatorji v Rimu Poslano.* Poslano k objav) ga. Viktor Šobi? radi opustitve oz. preselitve trgovine. Ugotavljam, da se trgovina s koloni - jalnim blagom v Ljubljani na Vodnikovem trgu št. 2 ni niti opustila, niti preselila, kakor objavlja g. Sober po časopisih, ampak se vodi od 1. januarja L L pod prot. tvrdko J. Muc Koloniale-hn-port dalje. Preselil se j« le K. Sober sam, ki Je bil svojčas sprejet samo koc družabnik v že obstoječo trgovino, ki «e je potem vodila pod imenom Viktor šo-t ber do 1. Januarja t U ko Je g. Sober Izstopil iz družbe. G. Šober Je torej le prenehal biti družabnik trgovine na Vodnikovem trgu št. 2, kl še nadalje obstoja, kakor je popre» obstojala brez nJega, In more tedaj g. Sober opustiti oz. preseliti Iz trgovine na Vodnikovem trgu št 2 le to, s čemer se je preselil t. J. njegovo ime, kar it pa popolnoma brez pomena z nadaljnl obstoj trgovine. Objavo g. Šobra moram smatrati z ozirom na prejšnje — zelo milo rečeno — nelojalnosti, kl Jih je zagreši!, kot novo nelojalnost proti onim, kl so ga sprejeli svojčas v družbo in mu pomagati na noge, preračunjeno na to, da spravi nepoučene v zmoto ln po možnosti doseže to, kar se mu z različnimi Intervencijami, podprtimi z neresničnimi na. vedbami nI posrečilo. Ljubljana, 5. februarja 1923. vajem Moč. ■ * Za vsebino uredništvo ni odgovorno- NAZNANILO. moj Vsem svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da Je družabnik, gosp. Ivan Turk i da našo jim dnem izstopil Trgorino z železoino r Ljubljani, Valvasorje* ^S št. 7, bodem odslej pod protokolirano tvrdko Frano Erjavec • is& „pri zlati lopati" neorueiono dalje vodil. — Zahraljujem se za do sedaj izkazano mi zaupanje ter zagotavljam točno in solidno poitrežbo. V LJUBLJANI, dne 31. januarja 1923. z odličnim spoštovanjem Fpano Erjavec» TRŽNA POROČILA. Novosadska produktna borza (5. t. m.). Pšenica bačka 445, ječmen 312.50 — 315, oves 290, sremski 300, koruza nova bačka 230 — 232.50. moka št. 0 675.50. št. 2 652.50, št. 5 650, št. 7 450. št. 8 275, otrobi 165. Tedensko poročilo z žitnega trga. Iz Zagreba poročajo: V početku prošlega tedna, ko je bila javljena vest, da se je izvozna carina za koruzo znatno znižala, je cena koruzi precej narasla. Zaradi pomanjkanja gotovine in znatnih variacij aeviz pa, ge čvrstost v trgovini s koruzo m vzdržala. Tudi še pro šli teden ni bilo nu je pedvzela potrebne korake tako nradnega obvestila o znižanju izvozne pri odbora sejma, kakor tudi pri našem t carine na koruzo in zato carinarnice niso .trgovinskem ministrstvu, da se tudi za j pripuščale izvoza koruze po nižji carini. Inašo državo rezervira na sejmu poseben j Pomanjkanje gotovine zelo ovira promet prostor. Vsa potrebna navodila daje in- : Fl»an — Pšenica je tekom prošlega tedna ne-¡teresentom naša trgovinska agencija v, -« J i V ceni- Baika P5enica Lionu (Agence Commerciale Privilégiée i (<6 do 77 kg) se .^tržila spočetka po du Royaume des Serbes, Croates et Slo- j venes — Lyon, Rue Sala 27.) uradnimi urami. = Razprodaja Nemčije. Iz Prage poročajo: Udeležba češkoslovaških kapitalistov pri saksonski industriji zavzema vedno večji obseg. Delnice saksonske tvomice portland-cementa v Dresdenu so popolnoma prešle v posest kraljevo-graške tvomice cementa. Isto grozi mnogim drugim podjetjem. = Avstrijska zlata pariteta znaša za dobo od 5. do 11. t m. 14.500 aK. = Nemški carinski nadavek znaša od 7. do 13. t. m. 474.900 %. = Svetovna produkcija zlata je znašala v letu 1922. vrednost 65 milijonov funtov šterlingov, v letu 1921. pa 68 milijonov. =» Znižan davek na vino v Rumunijl Rumunski finančni minister pripravlja znižanje dosedanjega davka na vino, ki zaaša 1 lei nri litra. Zahvaljujemo se najiskreneje vsem, ki so nas tolažili v težkih, ¿neb, ko je neizmerno trpel in nas zapustil naš ljubljeni sin, oziroma brat in srak, gospod Franci Slane slušatelj šumarske akademije. Vsem. ki so prišli od blizu in daleč, da ga spremijo na zadnji poti, posebno pa njegovemu predragemu gospodu doktorju Premrovu, starosti Sokola ter gospoda zastopnikn akademičnega društva .Triglav1', ki sta se z vznesenimi besedami poslovila od njega ob grobo, dalje prečast. duhovščini, deputaciji akad. društva „Triglav", Pevskemu drnštvu v Litiji za krasne žalostinke, društvoma Sokol in Požarni brambi ter Lovskemu društvu v Litiji, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Kunečno se iz srca zahvaljujemo za vse izraze sožalja ob bridki izgubi kakor tudi za vse prekrasne cvetke, ki so krasile mrtvaški oder in krsto na ega preljubega Francita. Litija, dne 3. svečana 1923. 187 Rodbina Slanc-Hubad. 478.50, kasneje po 470 do 475 Din. Cene koruzi so se gibale med 230 Din s postaj v Bački in 250 do 255 Din s sremskih postaj. Bačka koruza je letos slabše kakovosti. Ječmen za pivovarne se je plačeval po S37.50 do 362.50 Din. Po rži. ki 6e je tržila po 350 do 375 Din, je bilo malo povpraševanja. Oves je notiral: bosanski 300 do 305 Din, slavonski 307.50 do 815 Din z vtovorne postaje. Fižol se je plačeval po 375 do 400 Din z vtovorne postaje. Moka se je tržila tudi za inozemstvo. Koncem tedna je notirala It. «0» od 725 do 750 Din. Moka za krmo Se je plačevala po 250 do 262.50 Din, otrobi drobni 187.50 do 200 Din, debeli 212.50 do 250 Din, vse z vrečami. Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.) Pogon slab, malo povpraševanja. Cene tapram sejmu v sredo v glavnom nespremenjene. Niijlisljša ln najcenejša streha pravi, zajamčeno pristni i« asbesf skril. Hočevar Žirovnica-Moste, Gorenjsko. Prave Jacobi antinikotin stročnice št. 3 v za-j logi pri E. Dobri ču, Prešernovai ulica. - Vsaka množina na raz-| polago, dokler traja zaloga. 10t: Zahvala. naznanja, da se vrši dne 182 9. svečana 1923 to je, na sv. Tolone dan običajni letni semeaj za kramarje, konje, govedo in prašife. Županstvo Hengei. Ob prebridki izgubi, kl nas je zadela s smrtjo našega iskreno ljubljenega Elije Viljema, smo prejeli toliko dokazov od* kritega sočutja, da se nikakor ne moremo vsakemu posamezniku posebej zahvaliti. Zaradi tega izrekamo na tem mestu srčno zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočutje, ali pa ki so dragega rajnika spremili na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem p. n. darovalcem prekrasnega cvetja kakor tudi slavnemu pevskemu zboru za genljive žalostinke. V Ljubljani, dne 5. februarja 1923. Žalujoči rodbini Trann ln Babič. Zanimivosti iz stare LjiaMj&iae Henrik Costa, rojen 1796., umrl 1870., trfvii ljubljanski župan, navaja v svoji irnjigi «Reiseerinnerungen aus Krain» (L 1848.) razne zanimivosti iz stare Ljubljane. Ljubljanski grad je zgradil v lt. stoletju kranjski mejni grof; vojvoda UI-tik ITI. je medtem povečani grad 1. 1201. odstopil patrijarhu Gregorju oglejskemu, iralj Otokar je grad osvojil, a Rudolf Habsburški mu ga je zopet vzel; 1. 1579. in 1580. so obdali grad z okopi in nasipi ter s trdnjavskimi stolpi. Dne 14. avgusta 1813. so Francozi vse utrdbe poni-fili. V drugi vojni s Prusi so bili na gradu pruski vojni ujetniki, ki so umi-Tali na nalezljivi bolezni ter so jib pokopavali po bivših trdnjavskih jarkih. Po letu 1815. so zgradili ob gradu ZDOva lesen stolp za stražo in uro;, ta stolp so po letu 1848. nadomestili z zidanim. Na tem stolpu zvoni vsako jutro ob 7. od leta lf "H. Zvonjenje vabi k molitvi proti turški nevarnosti. — Od 1814. so zapirali na gradu zločince iz Kranjske in Koroške, obsojene do 10 let Kapela sv. Jurja je bila ljudstvu dostopna le na dan »v. Jurja in naslednjega dne. Po stenah so naslikani grbi deželnih glavarjev do ista 1714. Sv. Jari je patron gradu in Ljubljane. Svetnika Hermagoras (Mohor) in Fortu-nains. prva razširjevalca krščanstva po ozemlju Kranjske, pa sta patrona Kranjske, in sv. Jožef je patron vse Ilirije. Ulice. Današnja Wolfova ulica se je imenovala nekdaj Kapucinska, kesneje Gledališka ulica. Današnje Rebro (Reber) se je zvalo nekdaj Narrensteig. t. j. Steza norcev. Čemu? Ali je bila tam blaznica ali pa so jo imenovali po zaljubljenih «norcih», ki so hodili v goščo pod gradom? — Trgi leta 1848. so bili: Glavni (zdaj Mestni), Žabji, Sv. Jakoba, Novi (zdaj Turjaški), Nemški (zdaj Valvazorjev), Kundschafts-Plfttzchen (kje?), Dvorni, Stolne cerkve in Šolski, dalje Marijin, Tržni in Kongresni trg. Drugih trgov nI bilo. Spomeniki Spomenik Marijin na Sv. Jakoba trgu s Štirimi svetniki: Jožef, Leopold, Ignac in Franc Ksav„ so postavili najprej kranjski stanovi leta 1682. iz sivega marmorja; kesneje so kipe vlili v bronu in jih postavili po načrtu Valvar sorjevem. Leta 164L so spomenik odstranili, da so zgradili nov kamenit podstavek. Spomenik sv. Trojice (pred kavarno «Evropo») je dala leta 1722. postaviti Konstancija grofica Auerspergova; ker se je rušil, so ga na mestne stroške leta 1843. obnovili. Spomenik na današnjem Ambroževem trgu (pred novim mestom Sv. Petra) so postavili leta 1622. v spomin na procesijo, ki so jo na sv. Telesa dan napadli ljubljanski protestantje. Ljubljanski kovači so protestante zapodili. Zato imajo kovači pravico, nositi pri šent peterskih procesijah baldahin, kovaški pomočniki pa imajo čast nositi baklje. Na križu s škofovskimi insignijami (spomin na škofa Tomaža Hrena, preganjalca protestantov) so napisi s Hrenovim geslom. Leta 1828. je križ razpadel in so ga 17. aprila 1843. postavili znova. Spomenik tik mostu čez Gruberjev kanal ob Karlovski cesti spominja izkopa-nje tega kanala in na obisk cesarja Franca L ter cesarice Karoline leta 1885. Zaradi tega kanala so prenehale zabavne vožnje s čolni po visoki Ljubljanici, a barje se je vsaj deloma osušilo. Frančev most (pred frančiškansko cerkvijo) so zgradili leta 1842. iz 88.000 centov obsekanega kamena. Robbov vodnjak (obelisk s tremi vodo izlivajočimi možmi in delfini) so postavili leta 1733. Kipar Francesco Robba je prejel honorar 2400 goldinarjev, a ga je delal skoro 10 let. Razen plače so mu dali še meščanstvo in sedež v svetovalstvu. Stolna cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na prostoru nekdanje kapelice ljubljanskih ribičev. Začeli so jo zidati leta 1699.; a kupolo so zgradili šele leta 1841. Slikarji Julius Qualia, Carlo Carlint. doTr.afia Matej Lar.gus ter kipar j Francesco Robba i. dr. so okrasili cerkev. Prančiškanska cerkev je bila zgrajena i leta 1646. na stroške barona Konrada I Ruessensteina, in sicer na razvalinah leta 1499. po Turkih razrušene avguštinske cerkve, ki jo je bil leta 13R6. zgradil deželni glavar grof celjski. Avguštince so leta 1784. (12. junija) odstranili, cerkev in samostan zaprli; a že 1. novembra 1784. so prevzeli cerkev in samostan Frančiškani, ki so še danes tukaj. Frančiškani so bili dotlej v poslopju kesnejše nekdanje stare gimnazije (lieeja) na današnjem Vodnikovem trgu. Tam so imeli tudi cerkvico. Kesneje je potres gimnazijo razrušil ter se je poslopje podrlo. Slikarji Langus. Goldenstein, Val Mencinger, Potočnik, Herlein, Frohmuller, kipar de Georgio so okrasili cerkev s slikami in kipi, oziroma, skulpturami. Uršullnsko cerkev in samostan je dal zgraditi ljubljanski trgovec Jakob pL Schellenburg. Nakupil je vrtove kneza Auersperga in kneza Eggenberga ter Fabjaniča ter začel zidati leta 1713. samostan. leta 1718. pa cerkev. Zidanje je bilo šele leta 1748. gotovo ter je stalo le 93.517 goldinarjev. Veliki oltar sam pa je veljal 11.136 goldinarjev in 39 krajcarjev. Schellenburg in njegova žena Katarina imata svojo grobnico v tej cerkvi. Sv. Petra cerkev je zgrajena na prostoru, kjer je stala že prej cerkev enakega imena, ki so jo pa Turki leta 1472. zažgali in razrušili. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1700. Župnik je bil vedno takratni škof. Okoli cerkve je bilo včasih pokopališče, dokler se ni začelo pokopavati pri Sv. Krištofu. V cerkvi so slike Mencingerja, Jelovška i. dr. Cerkev sv. Krištofa je iz leta 1497. Pokopališče je bilo tudi od leta 1779. (4. maja. Prva je bila pokopana neka Marija Brecelj). Dne 10. marca 1797. so pokopališče razširili. Za pokopališčem je bila včasih tako zvana turška šanca, jarek z utrdbami Tu so baje Ljub'ian5ane leta 1581. premagali turško tolpo. V spomin na to zmago so včasih «ako leto na veliko- nc&J ponedeljek Ijab'jaaski me?5mi z zidovja o met ovali v jarku se loveče dečke z jabolki in pomarančami. Cerkev nemškega viteškega reda (na Valvazorjevem trgu) stoji baje na mestu ! rimskega Neptunovega templja. Zgrajena je bila baje že leta 1292. od templjarjev : m leta 1313. sprejeta v last nemškega , viteškega reda. — Toda cerkev j« g ; časom razpadla ter so jo leta 1714. porušili ter nadomestili z novo, današnjo. ; Zgradil jo je Benečan Domenico Rossi v ' obliki malteškega križa. Oltarske slike j so Mencingerjeve. Cerkev na Rožniku. 0 njenem postan-| ku ni nič znano. V zakristiji nad vrati je ! številka 1742 in neki napis pravi, da jo i je posvetil leta 1747. knezoškof Ernest Amadej. grof Attems. Florjanska cerkev je iz leta 1660.; njen stolp iz leta 1672. Trnovska cerkev sv. Janeza Krst. je postala 1785. župna cerkev. Leta 1&I8. ! je bila še zelo neznatna in podobna slab-: ši vaški cerkvi. (Zlepšala. dozidala in povečala sta jo župnika Karun in Vrhov-nik.) Magistrat je iz leta 1718. (že tretji v Ljubljani.) Stoji na prostoru rotovža, ki so sra podrli leta 1717. Skofji dvorec je zgradil škof Ravbar ; leta 1512., razširila in dvignila pa škofa Buehheim in Herberatein. Botanični vrt ob Karolinški cesti so ; ustanovili Francozi leta 1810. Prst so i dali tja prepeljati z vrta bivšega kapu-| einskega samostana. Kolizejsko poslopje je bilo otvorjeno | leta 1846. Lastnik je bil arhitekt Jos. I Bened. Withalm, tovarnar iz Gradca. V ' poslopju je bila velika kavarna, jezdalni-ea, pekama, plesišče iu deloma tudi kasarna. Kolizej je bil včasih elegantno zabavišče; danes služi le še za stanovanja. Razsvetljava. Mesto je dobilo razsvetljavo (petrolejke) dne 1. januarja 1793. Leta 1847. je gorelo po mestu že 90 Ia-tern, po predmestih pa 212. Zvezda. V rimski dobi je bila tudi javna kopel; v srednjem veku (1602. do 1608.) je stala tu kapucinska cerkev s ' samostanom. Leta TflO. so Francoz; ra, I bili samostan za kasarno. Nato so samostan s cerkvijo porušili in po l 18£? je nastal drevored «Zvezda», spočetki iz samih akacij. Tu je bilo otroško igri ] šče, javna promenada in prostor za javni koncerte vojaških orkestrov. «Zvezdo-je dal zasaditi guverner baron Schmid ; burg. Lattermanov drevored so zamislil-Francozi in izvršili že natančne načrte za razvrstitev drevja. Ideje pa niso več izvršili, a jo je uresničil general Latter mann leta 1815_, dne 1. marca. Grad Podturn so leta 1847. restavr? rali in povečali. Prej je 6talo ondi man> še poslopje. Imenuje se Podturn. ker je stal višje v gozdu turn (stolp) viteza Jurja Apfaltererja. Tisti turn (mends trdnjavski) ie leta 1440. grof Friderii. celjski pomšiL Spodnji grad je zgradi! škof Hren in so ga leta 1703. prevzeli jezuitje. V njem so se vršile tudi dijaške gledališke predstave, baje celo prve slovenske predstave. Gradič Leopoldsruh (Cekinov grad) je dal zgraditi leta 1720. deželni glava: Leopold grof Lamberški. Potem je gradič kupil ritmojster pl. Zegöni (po katerem ga še dandanes imenujejo «Cekinov grad»). Nato je gTadič prehajal :r rok v roke. dokler ni ostal Koslerjev. Najstarejši hotel je bil «Bidelmonow (der wilde Man. t. j. Herakles!) na Glavnem trgu St. 313 (tik magistrata — ca levi). Hotel «pri Elonu» se je včasih ime-noval Misbaba. Prisilna delavnica je obstojala od lata 1847.; tam je bil včasih Gadnerjer mlin. Poslopja na levi so še ostala po mlinu. Kazina je bila zgrajena na inicijativc-Karla grofa Welsperg Raitenaua, Zidat-so jo začeli leta 183&. in jo 1838. dovršili. Stala je 70.000 goldinarjev. Strelišče je obstojalo že 14. jun.s, 1562.; strelsko društvo je bilo zelo odlično. elitno. Ilila je opetovano prezids na. Kesneje so služili spodnji prostor"' za javno ljudsko m študentovsko kuhinjo, zgornja dvorana s stranskimi prostori za elitne plese, za razstave, k. 45ia Pri bolJM oblteljl' išče gosrvnd sobo, eventuelno s hrano. Naslov p«d «Inžener» na upravo «Jutra». 4S4 C and. med. išče meblirano sobo v mestu, oziroma v bližini bolnice. Plača dobro. Ponudbe na Vu-čina, Gradišče 8. 44lJ Odda se takoj, samo gospodu, pre prost*, red na sobica s po tirnim vhodom in električno lučjo. Izve se v uoroviuštva «Jutra»- Lokal 432 Kupi se majhna hiša na 'rometnem kr-ijn, primerna za trgovino v Ljubljani ali bližini. louudbe z uavedi-o cene pod «HiSA». na anončno družbo Aloma Comp>ny, Ljubliaua. Kongresni trg 3. g™ Oglasi v Jutra" imajo dober uspeli! Premog in cement 57 s stanovanem. za trgovino z mešanim blagom na promet nem kraju, blizu železnice, ie išče za tatojali peneje. Cenj. j ponudbe na upravo «Jutra» pod «Lokal in stanovanje 432». Inteligentni mladi Slovenci - tehničarji žele pozusnstva s slovenskimi devojkami. Ženitev ni izključena. Ponudbe pod «Drago. Cvetko in Stanko». Rudnik Bogov ina, pošti Bol^evae, Srbi a. 460 mladenka 26 let stira, 300.CC0 K dnte, bivajoč m deželi, vaiena vsesa gospodinjstva, bi se omožila s primernim mladeničem. Ponudbe s sliko na upravništvo «Jutra». 439 Preprost gospod, srednje starosti, z lepim, ma lim posestvom, išče damo enake starosti. Prednost i a prijateljica narave, blagega srca in z nekaj gotovine. — Ponudite pod šifro «Zado-voljuost Z. N. 923» na upravo «Jutra». 42u Posojila 456 v znesku 25.000 Din išče mlaui trgovec v svrho razširjenja trgoviue, oziroma pristopi kot k mpanjon. T ■»•»-devue ponudb» je poslati na upravništvo «Jutra» pod «šifro 27/95. pomlad». Izobrazba v jezikih. Akademik poučuje srb -hrvaščino, francoščino, italijan-šin gotovine ne >ta bi mu bilo tr<-ba sodelovati. Za mega vloženi denar ie varno kritte. Stvar je dobra iu nujna. Ponudbe pod «Varnostno kritje» na npravuiitvi, «Jutra» v Liubljani. i IMG umrl dne 3. februarja 1923. ob ;/2 20. uri. Pogreb predragega pokojnika, v katerem izgubi učiteljski zbor svojega ljubeznivega tovariša, učenci in učenke pa dobrega profesorja, se vrši v torek dne 6. februarja 1923. ob 14. uri iz žalne hiše Židovska steza štev. 4. Absolventje in absolventinje zavoda se vabijo k pogrebu. V Ljnbliaai, one 5. februarja 1923. . , 2tavnateystvo.