Št. 25. V Ljubljani, 23. junija 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto j in velja po pošli za celo j leto 4 K, za pol leta 2 K. j j Posamezne številke po 10 v. j Na naročbe brez denarja se ij ne oziramo. Uredništvo in J j upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. I nserati se računajo za celo stran 36 K, za 3 / s strani 25 K, za 3 / 5 strani 18 K, za 'i- strani 9 K, za Vio strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. JVIeseena priloga: »Slovenski Tehnik". „Notranjee“ stane celoletno 4 K, polletno 2 K. Posamezna številka stane 10 vin. — Uredništvo in upravništvo „Notranjea“ je v Ljubljani, Breg št. 12. Pod tem naslovom naj se vpošilja vse list zadeva¬ joče bodisi dopise bodisi naročnino in inserate. Pred volilno reformo. Slednjič je začel odsek poslanske zbornice za volilno reformo redno delati. Ne preteče več mesec in parlament bo sklenil svoje delo. Cesar je izjavil, da se prihodnje volitve vrše že na podlagi splošne in enake volilne pravice. Na jesen imamo tedaj pričakovati državnozborske volitve po novem redu. Malokdo si prav dobro predstavlja dalekosežnost tega preobrata. Volila bosta skupaj delavec in gospodar, kmetski posestnik in hlapec. Tisoči delavnih mož, ki so doslej bili v politiki brez pravic, postanejo šele zdaj za politiko „ljudje“. Da bi med novimi in starimi volilci na kmetih prišlo do načelnih nasprotstev, se ni bati, kajti na kmetih imajo vsi interes, da se povzdigne kmetski stan. Vstop „novincev“ v politiko nam pomnoži važno dolž¬ nost, delati za politično zavednost in izobrazbo. Že doslej smo tožili, da ponekod ljudje le prikimujejo, nič ne mislijo in ne volijo iz prepričanja. Ta tožba se bo zdaj še pomnožila. Treba pa delati, da smo na reformo pripravljeni. Shodi so najznamenitejše sredstvo za politično izobraževanje. Manjka pa govornikov, ljudje so ne- zaupni, deloma tudi brezbrižni. Zato je žal tako malo shodov ! Še veliko, veliko premalo je razširjeno naše časo¬ pisje. Klerikalci imajo politična društva, ki nič drugega ne delajo kot širijo „Domoljuba.'‘ Skupno se naroči večje število, zato pa jim je tudi cena znižana. Naj bi tudi „Notranjec“ našel v vsaki vasi pogumnih zago¬ vornikov in razširjevalcev. Kad bo odprl predale dobrim | dopisom iz vsakega kraja Notranjske, da bo za vse zanimivo. Z naše strani se dobre volje ne manjka, naj bi se odzvali podporniki, agitatorji in dopisniki po vseli krajih. Politične vesti. Desetletnico županovanja je praznoval ljub¬ ljanski župan Ivan Hribar. Ljubljančani, ki v njem spoštujejo delavnega voditelja, so mu ob tej priliki priredili lepo slavnost. V St. liju nad Mariborom se je konstituiral končno slovensko-narodni občinski svet. Dunajski župan dr. Karl Lueger se je peljal pretečeni teden v Bukarešt, glavno mesto Rumunske, na tamošnjo razstavo. Mož je znan kot največji na¬ sprotnik Madjarov. Baje je posredoval na Rumunskem zato, da se bo v bodoče uvažalo govedo, ki ga Dunaj za hrano tako kruto potrebuje, ne več z Ogrske, temveč preko Gališke iz Rumunske. Vsekako je gotovo, da se Rumunska iz gospodarskih in narodnih razlogov poteza za prijateljstvo Avstrije, med tem ko si iščejo Madjari zaveznikov v Srbih in Hrvatih, kar se jim je doslej tudi dobro posrečilo. Avstrijski državni zbor je ta teden dalje raz¬ pravljal o obrtnem redu. Kaže se, da bodo vsprejeti vsi predlogi, ki jih je stavil stalni obrtni odsek. Za¬ stopniki obrtn kov z vsemi določbami novega obrtnega reda niso in ne bodo zadovoljni, vendar bo pomenila zmaga reforme obrtnega reda na vsak način lep na¬ predek obrtnega stanu. Volilna reforma se nadalje obravnava v odseku, ki je doslej obdelal Dalmacijo, Solnograd, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo. Prva težavna točka, katero je zadel, je Štajerska. Slovenci se s 6 mandati, kakor jih jim je privolila vlada, nikakor ne morejo zadovoljiti. Slovencev je na Štajerskem več kot '/ 3 , in vendar naj bi izmed Stran 258. NOTRANJEC Letnik II. 28 tej kronovini namenjenih mandatov dobili le 6. V imenu kluba klerikalnih poslancev je predlagal dr. Ploj da naj se da Slovencem 7 mandatov, zato pa bi Nemcem dovolili en nemški mandat na Štajerskem več! Tudi ta „kompromisni“ predlog je za Slovence sramoten. Nemci, na čelu jim celjski poslanec Pommer in mari¬ borski Wastian, Slovencem niti 6 mandatov prav ne privoščijo. Za Štajersko pride na vrsto Gališka, za njo pa kmalu Kranjska. Nemci zahtevajo za Kranjsko en nemški mandat, pa ne morejo spraviti skupaj toliko nemških krajev, da bi jih bilo za en mandat. Avstrijska in ogrska delegacija sta potrdili proračun za avstro-ogrske skupne potrebe. Madjari so le neradi pritrdili. Po vojaških šolah, pri vseh polkih na Ogrskem, pri mornarici, pri službah na diplomatskih mestih — povsod so ostro zahtevali, da se upoštevajo Madjari in madjarski jezik. Za nezaupnico ministra vnanjih zadev je glasoval tudi hrvatski delegat Barčic. — V delegaciji je poročal o proračunu za Bosno in Hercegovino delegat dr. Šušteršič. Čeravno je dobro znano (in celo „Slovenec“ o tem piše), da je v Bosni polno gnjusne korupcije, vsled katere ljudstvo trpi, ko ga ožemajo Madjari, Nemci in Židi, čeravno je danes glasna želja srbohrvatskih mož v Bosni, naj se da tej zatirani deželi parlament, da bo mogel kritikovati in nadzirati avstro-ogrske zatiralce, in edini zastopnik Slovencev dr. Šušteršič ni našel ene besede, ki bi pogumno go¬ vorila za naše brate. Seveda, mož se ne upa zameriti dvornim krogom! Cesar potuje te dni v Liberce na Češkem na nemško-nacijonalno razstavo. Pražanom je obljubil poset za jesen. Na Ruskem postaja položaj zopet opasnejši. Novi državni zbor sicer zboruje, pa je še neurejen, ves razkosan. Vlada se nanj ne ozira mnogo, zato si hočejo njeni nasprotniki pomagati zopet z revolucijo. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Izlet z 106 učenci in učenkami je napravilo naše učiteljstvo prošli teden v Godovič. V Šebalku so bili otroci pogoščeni.. Za uljudno postrežbo se je za¬ hvaliti predvsem požrtvovalni tamošnji gospej. Izlet je bil združen tudi s sveto mašo. V ta namen je dal tamošnji ljubeznjivi g. župnik primerno ozaljšati hišo božjo. Iskrena hvala!— Da se je omogočila ude¬ ležba tudi revnejšim učencem prispevali so sledeči dobrotniki: županstvo v Črnem vrhu 20 K, gosp. obč. predstojnik Dom. Rudolf 2 K, g. župnik Iv. Abram 2 K, g. J. Čuk 2 K, g. katehet J. Pravhar 1 K, g. Iv. Lampe 1 K, g. F. Rudolf 1 K, g. Iv. Vidmar 1 K. — Bog plačaj vsem prijateljem šolske mladine! Preteklo jesen vložil je, kakor je morda temu ali onemu znano, v imenu Črnovršcev naš nadučitelj Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) Po teli besedah začne Uršula motriti Madjara, ki se v prvem trenutku prestraši, ali se brzo zopet zave in hitro nadaljuje: „Na vašem mestu bi zato niti ne vprašal. Vi bivate lahko vrhutega menjajoč na Susjedu in Stubici, ali stubički del premoženja je veliko boljši od susjedskega. Sestavljajoč popis nočemo tehtati vsakega zrnca; moj milostljivi gospodar je zadovoljen še celo s tem, da prebivate ,.in maiorem vim iuris“*) vsako leto dva meseca na Susjedu, a on ne pošlje nikogar na Stubico. Vprašati hočete, čemu si je izbral gospod kraljevi sodnik Susjed? Bližji je Zagreba, na štajerski meji in blizu Kranjske. V Zagrebu ima prijatelja, kateri hoče paziti na gospodarstvo; vi ne prodajate svojih pridel¬ kov daleč, a Batori stanuje v Ogrski, v požunski žu¬ paniji, rabi več denarja in more svoje pridelke lažje prodati v sosedne kraje. Mislim, da je ta ponudba iskrena in poštena, morda tudi manj koristna za mojega gospodarja. Ali on mi je izrecno zapovedal, da vam stavim tako ugodne pogoje, da vidi vaša milost, da Heningovcem ne preti od Batora nikaka hudobija ali prevara, marveč, da goji v svojem srcu ljubezen za rodbino, makari če mu to tudi nekoliko škoduje. Sodite sama, plemenita gospa.“ Udova se je ustavila in upirala prekrižanih rok svoje blede oči v gospoda Palfija, bi li ne mogla spoznati iz njegovega obraza, se li laže ali govori resnico. Toda poslanec se ni niti zganil. Uršula skloni glavo in začne premišljevati. Ponudba je bila dosti koristna, stubički del mnogo bolji. Udova je začela po tihem računati, pogodba je bila celo jako ugodna. Želela je pokoja in miru. Burna in nemirna so bila prva leta njenega zakona. Dva kralja v kraljevini, dve besni stranki velikašev, dve nasprotni si četi plemstva, zakoni niso imeli nobene veljave, pravico je delala sablja, sodil je buzdovan. Pokojni Andrija Hening je bil slaboten človek, ona pa s svojimi šestimi hčerami je plen razbojniške lakomnosti, ki se prikriva z nekim prigoljufanim kravljevskim pismom. In zdaj naj se spusti v novo pravdo? S silnim Andrijem Batorom, prijateljem in varovancem kralja Ferdinanda, kateri je naj višji sodnik! Naenkrat dvigne Uršula glavo in reče mirno Palfiju: »Plemeniti gospod! Stvar, o kateri smo se sedaj dodobra nagovorili, je jako važna in se tiče cele moje obitelji. Jaz poznam nekoliko vaše zakone, ali prvič hočem o tej stvari premišljevati, drugič pa se dogovoriti *) da se pravica še bolj potrdi. Letnik II. NOTRANJEC Stran 259. prošnjo na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trst, da se napravijo v posameznih vaseh naše občine poštni nabiralniki ter nastavi potrebni poštni sel. — Poizvedbe so trajale silno dolgo. — Te dni je prejel prosilec sledeči odgovor: ,.Rešuje vlogo z dne 20. li- stopada 1905. obvešča se Vas, da c. kr. ravnateljstvu, z ozirom na dognano jako malenkostni poštni promet med Črnim vrhom in okoli ležečimi kraji, kakor radi točasno skrajno neugodnih proračunskih razmer, za sedaj ni možno ugoditi stavljeni prošnji za vpeljavo selske poštne službe pri tamošnjem poštnem uradu.“ — O čem smo se Črnovršci vnovič prepričali iz tega lepega pisma? — Prepričali smo se, da ima go¬ spoda, tista visoka namreč vedno gluha ušesa, kadar je pomagati kmetu trpinu. Izgovor je lahko dobiti. — Poštna uprava trdi, da sla pri nas zato ne more nastaviti, ker je premalo prometa. Pripomnimo, da je raziskavalo ravnateljstvo vso zadevo v mesecu, ko je pri nas skoraj najmanj prometa. In, če že res niso našteli ravno določenega števila pošiljatev, ali je že s tem dokazano, da poštnega sla nismo nujno potrebni! Vzemimo slučaj, da ti naznanijo sorodniki nevarno bo¬ lezen ali smrt prijatelja z namenom, da se udeležiš kake zapuščinske zadeve ali pogreba. Kam boš šel vaščan iz Javornika, ako slučajno v nedeljo ne prideš k maši in dobiš pismo šele v štirinajstih dneh. Tvoj znanec se med tem časom takorekoč že trikrat obrne z ostalo rodbino. Vprašati hočem svoje zete, pa tudi podbana Ambroža. Več oči več vidi. Potrpite zato ta čas. Ne pravim, da predložene pogoje naravnost od¬ klanjam, a tudi ne, da jih vsprejmem. Bodite med tem moj gost, bodite kakor da ste doma ali da je cel grad vaš. Za malo dni lahko sporočite svojemu velemožnemu gospodu knezu Andriji Batoru, kaj smo sklenili; ker pa so možki bolj hladnokrvni in več vedo, hočem po¬ veriti cel dogovor svojemu zetu Mihajlu Konjskemu, ki je že lansko leto v mojem imenu tožil pred banom. On je začel vojno, on naj tudi doseže mir, če je mogoče. 1 ' ,,Srečen bodem -1 , odvrne nasmehoma Madjar uljudno, „če bo.m mogel jaz pritisniti pečat pod spravno listino dveh tako slavnih rodovin, dobra slutnja mi pa pravi, da se mir napravi 11 . „Naj že bo kakor koče, gospod Palfi 11 , sklene Uršula ostro. „to si zapomnite vi in to si naj zapomni vaš gospodar, da Uršula Heningova ne pozna šale in če se pokaže pri tej stvari najmanjša prevara, potem pri božjih ranah, bo tekla kri brez obzira. A sedaj lahko noč!“ Uršula zamahne Palfiju z roko, a on se prikloni globoko tej čudni ženi in se poda k počitku v stano¬ vanje, katero mu je Ivan s strežajem pripravil v straž- niškem grajskem stolpu. (Dalje prih.) v grobu. — Pri nas so tudi lesni trgovci. Pride izvrstna kupna ponudba, odgovor se zahteva v naj¬ krajšem času. Kako občutno škodo so že imeli posest¬ niki v naših vaseh v tem oziru, ker se jim niso do¬ stavila pisma pravočasno. — Radi skrajno neugod¬ nih proračunskih razmer ne bomo dobili to, kar imajo že skoro povsod. Ta je tudi lepa! Zavoljo 300 K, ki bi jih zahtevala nastava potrebnega poštnega sla, s katero bi prišli do zadostne poštne zveze, bi vzel vrag proračun? Kdo naj to verjame! Milijone izdane za kanone, milijone vržene v morje, tisoče bilance falzi- fikujoči Gospodarski zvezi je bilo lahko dobiti — letnih 300 K v pomoč priprostemu črnovrškemu ljudstvu pa ne — to govori cele knjige. Dopisi. ,Domoljubovi 1 odmevi. Punčuhove straho¬ vlade na Vrhpolju še ni konec, kar sta priča¬ kovala in se veselila „Slovenec“ in „Domoljub“. Pri zadnji občinski volitvi je zmagala v vseh treh razredih naša stranka in izvolila v občinski zastop celo g. nad¬ učitelja Punčuha, kar vsekakor kaže, da se ga ljudstvo ne hoji! Iz gole pravičnosti je dovolila naša stranka — milostnim potom — pristop k mizi občinskih očetov štirim možem klerikalne stranke, med katerimi je tudi bodoči kandidat za deželnozborske volitve J. L., ki je bil izvoljen le iz osebne prijaznosti nekaterih naših volilcev. Gospod Janez! Nikdar ne bi mislili, da se Vas v domači občini tako malo upošteva! Jej, jej! Slabo priporočilo k deželnozborskim volitvam! — Od procesije sv. Rešnjega Telesa je o d podil kaplan Matevž vipavske ognjegasce in dva zastopnika občinskega odbora trga Vipava. Ognjegasci so se vde- ležili imenovane procesije v civilni to je v svojih na¬ vadnih prazničnih oblekah, to pa radi tega, ker jih je pred nedavnim časom srboriti „Domoljubov“ dopisnik napadal, češ da hodijo za procesijami s čeladami po¬ kriti, kar se ne spodobi. Ognjegasci so hoteli ugoditi ,,Domoljubovi‘‘ zahtevi, prišli so na povabilo g. dekana korporativno k procesiji, a to kaplanu ni bilo prav in jih je kratko in malo odslovil. Občinska odbornika kot zastopnika najvažnejše trške korporacije, postaviti je hotel menda za Marijino družbo, vsled česar sta ime¬ novana izstopila takoj iz vrst. To postopanje kapla¬ novo je obsojalo vse občinstvo in je imelo tudi čisto prav! — V skrbeh je bila kaj bo! Kdo pa? Ena tistih Marijinih hčera, ki je z vencem nedolžnosti še pred kratkim nosila kip Matere božje pri raznih slo¬ vesnostih. Zakaj? Nekega lepega večera prileze k nji skozi okno katoliški mladenič. Kaj se je godilo v tihi sobici mi ne vemo, a to nam je znano, da je prišla drugo jutro v svoji naivnosti vprašat zakonsko ženo, kako se pride v blagoslovljeno stanje. Ta se ji je sprva branila, a ko ji „devica“ le ni dala miru, pojasnila ji je zadevo v primerni obliki... Oh! prav tako se je Stran 260. NOTRANJEC Letnik II. meni sinoči zgodilo! Kaj bo? Kaj bo? Matevžek! To so posledice vašega prigovarjanja v izobraževalnem društvu, naj fantje spremljajo dekleta v poznih nočnih urah proti Logu, da jih ne bo strah! — Izjava. Gospodje okrog „Slovenca“ in „Domoljuba“, ki vam niso všeč naša razkrivanja, svetujte vašemu novičarju, da preneha enkrat za vselej s svojimi klobasarijami, sicer nadaljujemo s pričetim objavljanjem. Snovi imamo v obilici! A potem ne vpite, da se napada vero! Toliko v vednost in ravnanje! Domače vesti. Prihodnja številka našega lista se razpošlje radi praznika sv. Petra in Pavla šele v soboto 30. t. m. Imenovanja. Davčnima pristavoma sta imenovana davčna praktikanta gg. Rihard Koller v Postojni in Janko Jan v II. Bistrici, oba na svojih dosedanjih služ¬ benih mestih. — Finančno ravnateljstvo je imenovalo davčnim eksekutorjem za postojnski davčni okraj gos¬ poda Franceta Verbiča iz Postojne. Vilharjev spomenik. Da se povzdigne celotni vtis pogleda na bodoči Vilharjev spomenik, je sklenil odbor, da se primerno prenaredi in okrasi prostor ob strani in za spomenikom. Troški za to bodo znašali 4000 K. Odbor se ne straši odločiti za ta naknadni trošek, ker zaupa, da ga rodoljubni Slovenci ne zapuste, ampak da bodo darovali za Vilharjev spomenik v večji meri kot doslej. Podoknico je priredilo v sredo večer pevsko društvo „Postojna“ svojemu predsedniku gosp. Antonu Ditricliu k njegovemu godu. Ubrano in precizno petje mladega pevskega zbora nas je iznenadilo in prepričalo, da sme to vrlo društvo s svojim krepkim zborom že sedaj povsod javno nastopiti. Le tako naprej! Umrla je po dolgi bolezni gdč. Mici Ružička, bivša gojenka višje dekliške šole in hčerka c. kr. Zem¬ ljem. nadzornika g. Jan Ružičke. Čislani narodni rodbini naše iskreno sožalje! „Ljubljanski Sokol" priredi v nedeljo, 24. t. m. popoludne ob 4. uri veliko kresno veselico v korist društvu „Drava“, na dirkališču. Z ozirom na namen, opozarjamo še enkrat Notranjce na to, v velikanskem slogu zasnovano veselico. Zveza je zelo ugodna. Opozarjamo še enkrat na veliko sokolsko ve¬ selico, ki se vrši z raznovrstnim vsporedom v nedeljo, 24. t. m. v Ilirski Bistrici. Postojnski „Sokol“ se vde- leži te veselice korporativno. Lovsko društvo „Hubertus“ v Postojni in sosedni lastniki lovov v postojnski okolici naznanjajo, da bodo dajali darila onim, ki bi ob času košnje našli kako gnezdo fazanov ali jerebic in to takoj na¬ znanili lastniku dotičnega lova ali mu pravočasno pri¬ nesli najdena in še nepokvarjena jajca. Postojnska ljudska knjižnica se je preselila iz dosedanjih tesnih prostorov v hišo g. Franc Bizjaka. Bralna soba je jako lična in ima poseben vhod iz ceste, kar bo obiskovalcem ljudske knjižnice jako ugajalo. Zanimivo lastovično gnezdo. V mnogih slu¬ čajih smo se lahko prepričali, da se tudi živali pola¬ goma prilagode razmeram in iznajdbam novejšega časa. Nov dokaz v tem oziru in nekaj posebnega pa je lasto¬ vično gnezdo, ki so ga napravile lastovice na senčilu električne žarnice v gostilniški veži pri dolenjem Bur¬ garju v Postojni. Sprijaznile so se z moderno električno žarnico in nemoteno izvalile 5 mladičev, katerim cel dan pridno donašajo potrebni živež. S Prema se nam piše: Pred kratkim je bila v „Notranjcu“ dobro označena pot iz Kilovč v Bitinje, kako da se nahaja v slabem stanju. Tudi okrajna cesta od Grahorja na Prem, posebno iz Potoka na hrib, se pač slabo popravlja. Kot taka bi se morala posipati s prodom (šuto) skozi do cerkve. Posiplje pa se le do Potoka. Dalje navzgor pa natolčejo nekateri Premci navadnega kamenja ter s tem popravljajo cesto. Za določeno množino dobe 1 K. Da je gladkejša, pokrijejo to kamenje z zemljo. Ob deževnem vremenu je tako blato, da človek ne more iz njega. Premci, bodimo pametni in ne dajajmo velikega dobička onemu, ki mora voziti prod do cerkve! Imeli bomo potem lepo, utrjeno, suho in gladko cesto. — Nadučiteljska služba doslej še ni razpisana, kakor piše dopisnik „Iz Vipavske doline 11 v zadnji številki „Notranjca“. Bo pa v kratkem.— Občinski pečat občine Smrje se glasi „Supania Smerje. 11 Pač žalostno! Tužna nam majka! Iz St. Petra. V neposredni bližini Št. Petra vstaja novo podjetje; zida se namreč tovarna za apno v ve¬ likem obsegu. Seveda je podjetje v tujih rokah! Tako si pridobivajo naši narodni sovražniki vedno trdneja tla in pravice. Pravijo, da je Kranjc rojen trgovec, ali žalibog to ni res. Razun apnenice zidali bodo podjet¬ niki baje tudi opekarno. Iz Zagorja. Tukajšnje „gasilno društvo 11 je imelo binkoštni pondeljek ,.plesno veselico 11 , ki se je v vsakem oziru dobro obnesla. Gasilni dom, v katerem pleše lahko do 70 parov, je okrasil g. Anton Šabec s cevmi in z drugim gasilnim orodjem zelo krasno in primerno. Kar je dalo plesni dvorani prav mično obliko. Pred gasilnim . domom je bil postavljen šotor, kjer so bile postavljene mize za goste. Pari so se vztrajno vrtili ob izvrstni godbi. Zabavali smo se izvrstno, a končali smo z ba- kljado in godbo na čelu. Iz Knežaka. V naši občini je zelo razširjena med prašiči neka bolezen, gotovo ,,rudečica -1 , vsled česar je vpeljana „zaprtija.“ Iz Vipavske doline. Velika narodna vese¬ lica „Pevskega društva v Vipavi 11 obeta biti prav sijajna na praznik sv. Petra in Pavla. Zanimanje za to veselico je splošno. Nastopil bode dobro izvežbani pevski zbor pod spretnim vodstvom učitelja g. Rado Gruma. Brhke plesalke in plesalce pa bode oživljala dobra vojaška godba iz Gorice. Da bodo vsi obiskovalci po- Letnik II. NOTRANJEC Stran 261. streženi z dobro pijačo in okusno jedjo, za to nam je porok dobro znana gostilna g. Petrovčiča v Vipavi. Čisti dohodek veselice je namenjen deloma Vilharjevemu spomeniku v Postojni, vsled česar smo prepričani, da se udeleži veselice vsak zaveden Notranjec, zlasti iz vipavske okolice, ne glede na mogoče rotenje in proti- agitacijo od izvestne strani. — Prepričani smo in mo¬ ramo biti, da od vipavske inteligence ne izostane niti eden! Od vaše gmotne in moralne podpore, boljši sloji, je zavisen obstanek pevskega društva, ki se ima boriti proti neodkritosrčnemu sovražniku ! — Vsi, brez raz¬ like stanu, pridite 29. t. m. k veselici pri kateri ne bo manjkalo zabave in razvedrila! — Razpisano je v popolnitev učno mesto na Erzelju. Prošnje je vlagati do 29. t. m. Erzeljci bi radi dobili moško učno moč. Službovanje na Erzelju je prav prijetno. Nova šola, otrok pa le okrog 30. — Občinske vo¬ litve na Colu, ki so se vršile dne 5. aprila t. 1. je deželna vlada potrdila. — Meso so podražili vipavski mesarji pri kilogramu od 1 K 28 vin. na 1 K 36 vin. — V Ameriko se selijo ljudje v prav obilnem številu letos iz Vipavskega. To je tudi vzrok, da sedaj delavcev silno primanjkuje in se dnine istih vedno večajo. Prosveta. Tržaška podružnica »Slovenskega planin¬ skega društva" nam javlja, da bo dne 1. julija t. 1. na prostranem vrtu »Narodnega doma 11 pri Sv. Ivanu (v tržaški okolici) veliko planinsko slavje »Veseli dan na planinah 1 ' čegar čisti dobiček je namenjen za gradnjo vhoda v orjaško jamo »Dimnice 11 v Slivjah (pri Pod¬ gradu v Istri). Ta jama je bila komaj pred kratkim natančneje raziskana; nje čarobne krasote vzbudile so splošno zanimanje, tako da je morala tržaška podruž¬ nica biti boj z narodnimi nasprotniki, predno se ji je posrečilo zavarovati si ta biser slovenskega Krasa. Jama nudi nepopisnih krasot v oblikah orjaških kap¬ nikov, velikanskih votlin, ter dveh bobnečih rečic* ste¬ kajočih se v jezerce. Glavna težava obstaja sedaj pri vhodu, kajti kdor hoče obiskati to jamo, mora se spu¬ ščati približno 40 metrov vniz; jama bo komaj tedaj obče dostopna, ko bo izdelan poseben vhod. Razpored planinskega slavja nudi mnogo zanimivosti: Triglavska koča, Planinski semenj, Planinski muzej, Gorska ka¬ varna in dr. Dober dopisnik je steber svojega lista. Z bistrim očesom opazi vse, kar se v kakem okraju zgodi takega, da je vredno, da tudi drugi izvedo. Čenčarije presliši, osebnosti ne upošteva. Hitro in jedrnato je njegovo poročilo. Naj že piše o političnem nasprotniku, naj po¬ roča o društvih, o zadrugah, o nesrečah, o občinskem gospodarstvu, o zdravstvenem položaju, o pijančevanju, o izobrazbi itd., vselej je njegovo geslo — resnica. Veselo ga je uredništvo, veseli čitatelji, vesel in zado¬ voljen pa je tudi on, ko kmalu opaža, kako je prinesel v občino več življenja, nove misli, več ozira in čuta za skupnost, ko vidi zdrave uspehe javne kontrole. Tako je za vsak kraj dober dopisnik eden prvih in najimenitnejših socijalnih delavcev. Naj si ga torej oskrbi vsak okraj. Kako se na Rumunskem bndi misel za poljedelstvo? Pri vsaki rumunski ljudski šoli je vrt in kos polja. A ti vrtovi niso zapuščeni, marveč se na njih uče otroci gojiti zelenjad, sadje, trte in druge rastline. Da se tak pouk lahko vrši, zato je tudi vlada upeljala za učitelje posebne tečaje, v katerih se vežbajo za praktično gospodarstvo. Ravno sedaj so na Rumun¬ skem upeljali zavod za potujoče gospodarske učitelje. Leti hodijo od šole do šole, delajo po par dni na vrteh in na polju s tamošnjimi učitelji in učenci in potujejo zopet dalje. Na vsako šolo pride potujoči učitelj večkrat na leto. Navadno porabijo učenci na teden pol dne za vrtno in poljsko delo. Ako je treba, pa lahko učitelj tudi tri dni v tednu porabi za gospodarstvo. Sadeži vrtov in polja se razdele in sicer dobe učenci z vrta 25 °/ c , s polja pa 65%. Rumunski šolski vrtovi in polja so kmetijstvu že mnogo koristila, posebno ker vsakdo lahko na lastne oči vidi dobre zglede. Narodno gospodarstvo. Vsakdanja opomnja. Neki češki politični list, izhajajoč na Moravskem, donaša vsak dan na vidnem mestu sledeči opomin: »S tujci dopisujte le češki, v uradih govorite češki in uvažujte pri kupčijah geslo: Svoji k svojim 11 . Te opomine, osobito zadnjega, naj bi si tudi vsak Slovenec zapomnil, posebno pa še uvaževal narodne tvrdke, ki prodajajo blago v korist družbe sv. Cirila in Metoda. »Vremenske prognoze 11 ali dnevna vremenska prorokovanja se bodo pošiljala od zdaj naprej vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva tudi na vsak c. kr. poštni urad in celo c. kr. poštne nabiralnice, ako za to prosi občinsko predstojništvo, kmetijska društva ali druge korporacije. Ako se posebno prosi, dobi deželni pismonoša prepis prognoze za vsaki dan, tako da lahko stranke v onega pogledajo. Proroko¬ vanja sicer niso docela zanesljiva, toda vendar kateri- krat kaj malega »uganejo 11 , ker se pa s tem študijo podpira, je prav da se za to zanimajo posebno kme¬ tijske podružnice. Znamke po 10, 20, 25 in 30 v. se spremene v toliko, da bodo številke tiskane v oni barvi kakor znamke same. Pri poštnih sprejemnicah je tisk in znamka modre barve. Na znamki sami je pa sedaj „merkur“. Prodajo jajc potom zadrug priporoča češki odbor zemljedelskega sveta mlekarskim društvom s temi besedami: »Zadružna prodaja jajc se z mlekarstv om prav dobro sklada in sicer iz dveh razlogov: prvič je shranjenje jajc v mlekarniški ledenici prav prikladno, drugič pa se prav lahko spravlja mleko v zadružno mlekarno istočasno z mlekom. 11 Stran 262. NOTRANJEC Letnik II Čehi in štedljivost. Mestna hranilnica v Par- dubicah je razpisala tri nagrade in sicer 1000, 500 in 300 kron za tri najboljše spise o koristi štedljivosti. V določenem roku je dobila 266 del o štedljivosti. Množina doposlanih spisov je pač najboljši dokaz, kako Čelii umejo ceniti štedljivost in kako globoko se je med njimi ukoreninilo prepričanje o njeni potrebi. Odrezane cvetlice se dajo dolgo časa v sobi sveže ohraniti, ako se jih dene v vodo, katerej smo prideli nekoliko navadne soli in ravno toliko amonijakove soli. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Konec.) Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe in deluje vseskozi v sporazumu s c. kr. žrebčarsko postajo. — Pospeševanja čebelarstva glavni odbor v svojem področju ni gojil, temveč je prepustil to delovanje „Slovenskemu čebelarskemu društvu 11 , ki jako marljivo deluje, in šteje danes že nad 1000 udov. Glavni odbor je društvu za leto 1905. izposloval 1600 K državne podpore in prispevek za prirejanje čebelarskih tečajev. — Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1905 izposlovala 1000 K državne podpore. — Naj¬ večjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk, ker smatra strokovno naobrazbo naših kmeto¬ valcev za temelj vsemu kmetijskemu napredku. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in gospo¬ dinjski šoli se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni komisar za vinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1905. na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v ne¬ prestani dotiki z družbo. — Z družbenim glasilom „Kmetovalcem 11 je glavni odbor redno deloval za razširjanje kmetijske znanosti ter je poleg tega izdal več posebnih kmetijskih strokovnih knjig in spisov, kakor mi je bila čast že poprej poročati. V letu, ki se ga tiče to poročilo, je glavni odbor priredil v Dolenjem Logatcu prvi 8 tedenski mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega učitelja g. J. Legvarta. Ta tečaj, kamor je bilo sprejetih 12 udeležencev, se je vrlo dobro spo- nesel, zato bo glavni odbor skušal, dokler bo treba, enake tečaje redno prirejati. Za letošnje leto se mle¬ karski tečaj ravnokar vrši, in sicer zopet v Dolenjem Logatcu in je dobila družba lansko in letošnje leto državno ter deželno podporo. — Razun vsega tega se je priredilo več poučnih potovanj. — Na podlagi tega družbinega uspeha, ki pomeni za kranjske kmetovalce povišanje dohodkov na leto za več milijonov kron, predlagal je: 1. Častiti občni zbor vzemi to poročilo na znanje, in 2. izreci zahvalo visoki c. kr. deželni vladi, slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki so družbo pri njenem delovanju veledušno podpirali. — Predlogi g. ravnatelja Pirca so bili na to soglasno sprejeti. — Iz računskega sklepa konci leta 1905. posnemamo, da je bilo vseh dohodkov pre¬ teklo leto 651.181 K 95 b, stroškov 598.349 K 57 h. Ostanek v blagajni 31. decembra 1905 52.832 K 38 h. Denarni promet je znašal 1,302.363 K 90 h. — Inven¬ tura in obenem bilanca izkazuje : aktiva 135.809 K 60 v, pasiva pa 50.000 K. Stanje aktivnega družbenega imetja 1905 je znašalo 85.809 K 65 h. — Proračun izkazuje skupnih dohodkov 508.200 K in 507.600 K izdatkov. — Vsi računi in proračun so bili odobreni. — Nato so se vršile volitve štirih odbornikov. Volilo se je po listkih. Izvoljeni so bili gospodje: Josip Lenarčič, dr. Maks pl. IVurzbac li in Janko Žirovnik. Izvoljen je bil tudi gospod Milan Ivančič, ki pa je pozneje odklonil izvolitev. — Računska preglednika sta gg.: kontrolor Fran Rozman in revident Henrik Lindtner. — Na predlog odbornika g. Povšeta je bil dosedanji 26letni odbornik Vaclav Goli izvoljen za častnega člana družbe. — Sprejet je bil potem predlog istega predlagatelja, da zborovalci prosijo in poživljajo c. kr. vlado in državne poslance naše, da branijo z vso skrbnostjo in odločnostjo naše gospodarske interese pri sklepanju in dogovoru pogodbe z Ogrsko ter posebno pazijo na to, da ne bi Ogrska sklenila trg. pogodbe z balkanskimi državami glede uvoza balkanske živine, ki bi bila v veliko kvar že iz sanitarnih vzrokov za naše kmetijstvo. Če pa mora obveljati samostalni carinski tarif za Ogrsko, naj se tudi za Avstrijo sklene carinski tarif, ki bo odgovarjal našim gospodarskim potrebam in koristim. — Sprejme se predlog g. ravnatelja Pirca, da se potrdi ustanovitev podružnic, ki so se preteklo leto ustanovile. Veterinarski nadzornik g. Pavlin predlaga, da se zviša ravnatelju g. Pircu plača od 4000 na 4800 K pričenši s I. januarjem 1906, odboru naj se pa naroči, da uredi plače in status družbenih uradnikov in usluž¬ bencev. Tudi naj se ustanovi zaklad za starostno za¬ varovanje uslužbencev. Sprejeto. Ustanovitev zavaro¬ valnic za živino je predlagal g. Pirc. Sprejeto. — Vipavska podružnica je predlagala, da naj dela družba na to, da se čim prej podaljša vipavska železnica do kake postaje južne železnice. (Sprejeto.) Istotako se sprejme predlog te podružnice, da se ustanovi dež. vi¬ narska založna klet za kranjska vina. — Ravnotako je bil sprejet predlog iste podružnice, da družba deluj na to, da se bo smelo kot doslej kuhati žganje iz fig. Vseh treh predlogov predlagatelj g. Skala. — Sprej¬ meta se nato predloga novomeške podružnice, da se zviša cena subvencijskim bikom in da se nastavi živinski nadzornik, in da bi se dajale nagrade vinogradnikom, ki imajo vzorne vinograde kakor deluje štajerska kme¬ tijska družba. Nagrade so se določile na 10—20 gld. Predlagatelj obojekrat g. Rob rman. Mokronoška po¬ družnica je predlagala, da deluj družba: 1.) da se vpelje Letnik II. NOTRANJEC Stran 263. kakor v Švici zimska kmetijska šola; 2.) da se pre¬ skrbe sredstva v pokončavanje valuha in krta; 3.) da se ustanovi splošne deželne zavarovalnice za vse pred¬ mete; 4.) da se nastavi več geometrov v svrho hitrej¬ šega odpisa davkov; 5.) da se na učiteljišču ustanovi mesto strokovnjaka, ki bo poučeval v kmetijstvu (To¬ zadevna akcija se je vršila v dež. šolskem svetu.); 6.) da se zboljša govedarstvo, kar se je obravnavalo že pri predlogu novomeške podružnice. Predlogo je utemeljeval g. Hladnik; bili so vsi sprejeti. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. predsednik ob 3 / 4 na 1- zborovanje. Po svetu. Cunjarjev zaklad. Iz Pariza se poroča: 6. t. m. je nastal ogenj v predmestju, kjer stanujejo sami cu¬ njarji. Ogenj je povzročil 68letni cunjar, ker je v pijanosti prevrnil svečo na kupu cunj. Nesrečnež se je zadušil v dimu, ki je nastal v sobi, predno so mu mogli priti na pomoč. Ko je policija drugi dan preiskala luknjo, kjer je cunjar stanoval, našla je med krpami lepo premoženje, namreč 116.000 frankov. Po daljni preiskavi je policija dognala, da je ta cunjar, ki je izvrševal svoj poklic in ki je ob jednem tudi beračil, dobival od neke zavarovalne družbe vsako leto 1200 frankov in to že od leta 1874. Takrat ga je poško¬ doval na cesti voz in družba, pri kateri je bil zava¬ rovan za nezgode, mu je plačala takoj znatno svoto in določila še omenjenih 1200 frankov na leto. Dalje je užival tudi od medicinske fakultete letnih 700 frankov, ker se je zavezal, da svoje telo po smrti zapusti zdravnikom za sekcijo. Zdravniki so se namreč zani¬ mali za njegovo okostje, ki je imelo neke posebnosti. Dediči bogatega berača se še niso oglasili. Izvestja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev v Ljubljani. Pisarna v Ljubljani, hotel Lloyd. Zadnjič smo objavili poziv na imetnike stanovanj za tujce, naj priglasijo pri zvezi svoja stanovanja, da uredimo kataster stanovanj, ki so tujcem na razpolago na Kranjskem. Veliko se jih je odzvalo, toda ne v toliki meri kakor smo pričakovali. Zato ponavljamo danes še enkrat svojo prošnjo s pripombo, da imajo le dotični korist od tega, ki imajo stanovanja; zveza po¬ sreduje brezplačno. Obenem naznanjamo onim rodbinam in posameznikom, zlasti Ljubljančanom, ki prežive v počitnicah nekaj tednov na deželi, naj se zglasijo pri nas glede stanovanja in kraja. Postregli jim bomo prav radi s stanovanji, ki so se nam doslej prijavila ter z imetniki le-teh brezplačno posredovali. Istotako imamo tudi za one na deželi, ki prežive počitnice v Ljubljani, nekaj udobnih stanovanj na razpolago. — Upravni odsek osrednjega odbora naše zveze je prišel do za¬ ključka, da bi za privabitev tujcev v posameznih krajih najbolj uspešno delovala tozadevna društva. Zato je sestavil uzorna pravila, jih dal pri vladi pregledati ter jih te dni razpošlje zaupnikom s prošnjo, naj delujejo na to vsak v svojem okolišu, da se čimprej ustanove društva za povzdigo tujskega prometa po naši domovini, kajti ta panoga našega narodnega gospodarstva, ki se je dosedaj pri nas skoro docela zanemarjala, lahko postane bogat vir vedno rastočih dohodkov. Nadejamo se, da se nas bode vsestransko krepko podpiralo v tem oziru, kar je le v interesu posameznikov kakor tudi dotičnih krajev. Upravni odsek osrednjega odbora je sklenil, da hoče brezplačno storiti vse korake, ter vložiti prošnje za potrjenje pravil v vsakem posameznem slučaju, ako se dotični činitelji zglase pri „Zvezi“ ter nam naznanijo osnovalni odbor. Ako v kak kraj nismo poslali pravil in če je tam potreba za ustanovitev takega društva, je deželna zveza za tujski promet rada pripravljena s pomočjo krajevnih faktorjev ustanoviti društvo za privabitev tujcev. Obenem naznanjamo, da so v naši pisarni na razpolago najnovejši kažipoti po avstrijskih letoviščih in da dajemo pojasnila v teh ozirih brezplačno. Najnovejši kažipot po nižjeavstrijskih letoviščih se interesentom tudi brezplačno dopošlje. Za kratek čas. Učitelj: Zakaj nisi spisala za domačo nalogo voščilnega pisma svojemu očetu za god? — Učenka: Zato, ker nimam očeta. Hribolazec: Ali imate pivo v koči? — Pastir: Ne, samo mleko. — Hribolazec nejevoljen: In tu sem nas vabite s kažipoti! Janezek z zanimanjem čita knjigo ..Domača vzgoja 11 . — Mati začudeno: Kaj pa ti iščeš v tej knjigi? — Janezek: No, mati, jaz bi le rad zvedel, če ste me prav vzgojili. Marica: Jaz pišem Faniki, ali čem tudi o tebi kaj pisati ? — P e p i k a: Kaj ti pišeš tej grdi, nesramni osebi, pa le zapiši, da jo prisrčno ljubim. Zahvala. Dne 17. junija t. 1. se je vršila v Cerknici veselica v proslavo Vilharju oziroma v prispevek za njegov spomenik. Pri tej slavnosti so bili zelo častno zastopani sosedni kraji, posebno Postojna, Lo¬ gatec, Markovec, Lož, Staritrg, Borovnica, Begunje, Rakek, Unec, Grahovo, Martinjak, Dolenjavas in celo Ljubljana, tako, da je bila prostorna slavnostna dvorana premajhna in se je moralo odlično občinstvo deloma na prostem zadovoljiti. Hvala Vam toraj vsem, ki ste se v tako lepem številu od¬ zvali svoji narodni dolžnosti. Posebno čast in hvala slavnemu salonskemu orkestru postojnskemu in njegovemu pevskemu zboru, katera tako neumorno in brezplačno delujeta za našega dičnega Vilharja ter izvajata svoj spored tako lepo,, da jima smejo velike ovacije, ki so se jima pri našem koncertu prirejale v pravo čast in ponos biti. Hvala nadalje gospodu dekanu in gospej Milavčevi za harmonij in glasovir, potem gospodom, ki so dali svoje vozove brezplačno na razpolago in sploh vsem tistim, ki so na en ali drugi način pripomogli do tega, da se je pri majhni vstopnini skupaj 240 K nabralo, kar je za naše razmere gotovo lepa svota. Končno hvala gospodu Paplerju za njegove sloveče palice iz Co- klarije in s temi spojeno dobro misel, kakor tudi gostilničarju gospodu Žumru in njegovi gospej soprogi za izvrstno postrežbo. Cerknica, dne 18. junija 1906. Slavnostni odbor. Darovi za Vilharjev spomenik. Gospod dr. Juro Hrašovec, Celje 5 K; gospod Habe Franc, Goče 5 K: gospod Mihelič Gvido, c. kr. sod. prist. Vipava 4 K; gospod Gorjanc Martin, Postojna 1 K; gospod dr. Gregorič Viktor, Sežana 5 K; gosp. Stefin Ivan, Postojna 3 K: gosp. Cvetnic Lav., Dunaj 3 I\; gosp. Urbančič Alojzij, Bač 20 K; g. Jurca Ivan st., Gorenje 6 Iv; gosp. Šeber Maks, Postojna 5 K; gosp. Žgur Franc, Podraga nabral v veseli družbi 9 Iv 60 v. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Stran 264. NOTRANJEC Letnik II. Loterijske številke. Dunaj, 16. junija. 26 81 84 62 12 Gradec, 16. junija. 79 60 .29 20 80 jVIala naznanila. Vsaka vrstica v teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Žitočistilnik še dobro ohranjen in ena kopirna stiskalnica za urade se ceno proda. Več o tem pove Jože Šibenik, klučavničarski mojster v Postojni. Sirar, samec z večletno prakso išče službe. Več pove uprav- ništvo ,,Notranjca“ v Ljubljani, Breg št. 12. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Dekleva v Postojni. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. Trgovska pomočnica, z najboljšimi spričevali, stara 22 let, išče druge službe. Kdo? pove upravništo „Notranjoa ! - v Ljub¬ ljani, Breg štev. 22. Velika kovačija z enim mehom, ležeča ob okrajni cesti med Rakekom in Prezidom (Hrvaško), odda se takoj dobremu kovaču s stanovanjem vred v najem. V bližini se nahaja graščina Sneperk, ena parna in več drugih velikih žag. Za dobrega in pridnega kovača toraj zaslužka vedno dosti. Poleg kovačije ima tudi kolar svojo delavnico. Natančneje pogoje pove Ferdo Wigele, učitelj, Staritrg pri Rakeku (Notranjsko). Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Napravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh. Del-Linz, načelnik. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Aparat za proizvajanje plina za 14 m a , h kateremu spa¬ dati 2 peči, 16 svetilk, 7 kandelabrov in več drugih stvari, ki se rabijo pri plinovi, razsvetljavi, je po nizki ceni na prodaj. Več o tem pove Jože Šibenik, ključavničarski mojster v Postojni. Parni kotel preskusen za 7 atmosfer pritiska. Poleg kotla je tudi črpatnica in 500 kg starega železa ceno na prodaj, kakor tudi 2000 steklenic (butelk). Več o tem pove Jose Šibenik, ključavničarski mojster z Postojni. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in po¬ štenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Srnaka samca, dve leti starega proda trgovec Ivan Vidmar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj v stalno delo L. Bizjak, čevljar v Postojni. -Victoria 25,oooion * toraj še enkrat večji [aiserin trli? 6 <Žf me z najnovejšimi leta 1905in 06 zgrajenimi .veliKansKjmi parniki Vožnja traja I<7 - _ dni $ dni i^ na P r,l 'ka 2 apotov^ in0s ^7 Ebjasniladajezastopralt jr.ČeUlUg, lubljana J^lodvorsl^-uliceštv.28 "Odhod iz lju bjj a ne vsaki ponedelek . torek in četrtek v tednu. Ilir. Bistrica Dobroznani Hotel TOMŠIČ Ustan. 1. 1885 Gostilniški vrt s prijazno utico. priporoča: pristna vina in izborno pivo. Dobra kuhinja. Zmerne cene. za p. ii. gg. goste po zmernili cenah. Najnovejše moderno oprem¬ ljeno kopališče tik hčtela. Letnik II. NOTRANJEC Stran 265. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žiebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi M Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5’— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Notranje! berite, širite in naročajte = Jotranjca"! = Oddaja košnje. Trško oskrbništvo v Postojni bo oddajalo košnjo trških travnikov l nedeljo, dne Z! t, m. oh I, uri popoludnc na lici mesta na javni dražbi. V hiši gospe Helene Orešek v Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 i#*' & *o 0. SEM V\ L Izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Uran in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« ? Bielu, Genovi in Glashiitte. ~\&r\ 'Zj,~>'&c7r\a r-\&r\ r>rp/~\ ar\aar^a a ■3»t7A ^ ” POZOR! BERITE! lajcenejša ia aajhitrejša vožnja«itmeriho ji s parniki ..Sevememšhega Lloyda“ iz BREIHHa v HEH-Y!1BB S cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", „Kaiser Wihelm der Grosse". Prebomorsha vožnja troja snmo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tiš!erju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reeina in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, V/ioming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolotnbo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 266 . NOTKANJEO Letnik II. r LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDU! LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča 1 H svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen 0 kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rodeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh \rst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen fH§T~ po nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo še naročila točno in solidno. • • • 2 Proda se Bobenčkovo posestvo na Glincah pri Ljubljani Proda se £ pod jako ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja že nad 50 let stara dobro obiskana gostilna. Poleg je lep senčnat vrt, hlev in velika vinska klet, posebno pripravna za kakega vinskega trgovca iz Vipavske doline ali od drugod. Oj Oj Oj - .... —. Proda se tudi vinska posoda. = -- - o @ o Pojasnila daje lastnik Egid Jeglič v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 13. X m e b ra pivovarna„G. ^UER-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo —. v prid dražbe sv. Cirila in Metoda. — ■ Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru tla Krasu ® š| (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh »AJ | - ~~—~~ — (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). —_ _ _ __ IS S Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 4 1|2 °|o 2 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. u, . . . Daj© posojila po 6 °| 0 _ 1 na osobni kredit ali proti vknjižbi. flj Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndl ob drnzih delavnikih. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.