OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^OL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 1, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 85 NOVI GROBOVI ^TANKO resnik ^ petek popoldne se je pri F. • Thonrnton Co. na 6712 Union , pripetila nesreča, ki je za- j^vala življenje 28 let starega ' *nka Resnika. Resnik je po- sode z nafto, nato pa šel . druge prostore, kjer si prižgal cigareto. Ko je vrgel „ 'S3-lico stran, mu jfc padla na ' Wto natopljeno obleko, ki se J ^"ela. Resnik je dobil hude l^Kline, katerim je par ur po- podlegel v St. Alexis bol-iisnici. ^^^okojnik je bil doma iz fare ^riž pri Litiji na Dolenj-prišel pa je šele pred dve-n %esecoma kot begunec iz j^P'ttala na Koroškem. Z ženo J^^ciško, rojeno Kenk in osem jg starim sinom Markom, stanoval pri svojemu stricu 5Kobu Resniku na 3599 E. 81 Bil i, je član društva sv. Lov- št. 63 KSKJ y starem kraju pokojnik za- ^ Sca mater Francis, štiri se-^3^rija Martincic, Slavka •iiio' Krasovec in Jože- • V Torontu, Canadi, ima Rudolfa, v Venezueli pa ^'^anka. Poleg strica Ja-j ^ ^Gsnika je imel še strice Franka in Antona ter te-Anno in Alojzijo. Po-ob vršil v torek zjutraj > -30 iz pogrebnega zavoda J s Perfolia in v cerkev sv. ^"^ncaobD.uri. ule v „ ? bolezni ie preminila zjutraj Mary Ule, roje-je h 48 let. Stanovala biio^ ^^^06 Reno Ave. Rojena je v . . uxi„ ''Ca A v ------- ■"-------- "J in podružnice št. 47 SŽZ. zapušča žalujočega so-^Hdreja, sinove: Andrew, cgg ill Lawrance, hčer Fran-brate: John, George, Rudolph in An-Seph" sestre: Frances, Jo-jjj y in Mollie. Pogreb se vr-zjutraj ob 8.30 uri iz da ^Grfolia pogrebnega zavo-lifi j ^^''kev sv. Lovrenca ob 9. na pokopališče Cal- »rnry zjutraj je umrl John Co; ®tar 67 let, rodom Fran-Ave p Noč na 6634 St. Clair gfeb ^ poklicu je bil urar. Po-Josg.j^®^''buje pogrebni zavod 2ele in sinovi, 6502 St. Avr e. v p. vrbanic popoldne je prišlo br-'Vjjig ® ^Poročilo iz mornariške v Norfolk, Va., da je k, P- Vrbanic, star 31 poškodbam, ki jih k i' v avtni nesreči, ko se ^no poti na svoje služ- Rojen je bil v Cleve-g j® pohajal šolo sv. Pa-k Tech. Pri mornarici ^ kt ter se je udeležil SfeH ^^^^"tiku, Pacifiku in . ^^Gmskem morju. Odli-^ii 2 višnjevim srcem in V^»*o citadjo. zapušča sopro-• Bark Kraft, tri otro- Joan in Patricijo, TUDI PSI IMAJO UMETNE ZOBE! NEW YORK, 27. aprila. —l^ondonski Sunday Express poroča, da je šef kraljevskega kolegija veteri-narjev-hinirgov, Sir Frederick Hobday, izjavil, da tudi psi lahko imajo umetne zobe. Nekateri psi že imajo umetne zobe. "Pasji zobozdravniki" pravijo, da so precej dobri in da psi lahko z njimi grizejo brez večjih težav. Le pri lajanju jim malo nagajajo, ker preveč odpirajo gobec in jih včasih izgubijo. DomaČe vesti Seja in predavanje članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da pridejo v sredo zvečer ob 7:30 uri na redno sejo v AJC na Re-cher Ave. Po seji bo predavala gl. tajnica Mrs. Josephine Za-krajšek o svojem potovanju po Jugoslaviji. Obenem se bo tudi razmotrivalo o letni konferenci, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Skupna seja za delegata Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja društva Slov. Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., na kateri se bo izvolilo kandidatinjo za delega-tinjo za konvencijo SNPJ, takoj zatem bo pa skupna seja z društvom Velebit št. 544 SNPJ iz zapadne strani v svrho izvolitve delegata ali delegatinjo, ki bo zastopala oba društva na konvenciji. Vabi se članstvo obeh društev na polnoštevilno udeležbo. Pozdravi Pozdrave iz Pariza pošiljati Vida Shiffrer in Katherine Jur-man, ki sta se podali na obisk v Slovenijo. Kakor pišeti, je v Parizu že spomlad in precej toplo. Ne bo strelskih vaj Lovcem-članom Euclid Rifle and Hunting kluba se sporoča, da se vsled premokre zemlje na farmi ne bodo vršile strelske vaje in seja v sredo, 3. maja, pač pa če bo vreme bolj ugodno se vršijo prihodnji teden. Na obisku Mrs. Anna Jurančič iz 772 N. W a r m a n Ave., Indianapolis, Ind., ter njena sestrična Mrs. Anna Mauser iz 957 N. Haugh St., Indianapolis, Ind., ste prišle na obisk v Cleveland k starim znancem in prijateljem. Mrs. Mauser je prišla iz stare domovine z Josephine Primožič, s katero se niste videle ves ta čas— 29 let. Obiskala je tudi Mrs. Uršulo Čopič, s katero se niste videle nad 30 let, Mrs. Jurančič pa je obiskala znano Josephine Renko. Sem jih je pripeljal sin Mrs. Jurančič, Tony, ki je poročen s Clevelandčanko Johanno Kodromaz, ki je hči družine Mr. Andrew Kodromaz iz 6702 Bonna Ave. Upamo, da so se vsi dobro zabavali! K primarnim volitvam * odslovila seta atomske komisije Jutri, 2, maja, bomo v Ohiju imeli primarne volitve. Volilci si bodo na teh volitvah izmed številnih kandidatov izvolili one, za katere menijo, da so zaslužili nominacijo za jesenske volitve. Z dveh list, demokratske in republikanske, se bo izvolilo le omejeno število kandidatov za določene urade. Volitve so na strankarski podlagi, to je, da lahko volite bodisi kandidate na demokratski, ali pa kandidate na republikanski listi. Maxa F. Travena, Jacka Mer-ricka (sina Mr. in Mrs. Marinko), Louisa Turka in Edwarda L. Skufca. w - Edward L. Pucel Frank J. Lausche Med številnimi kandidati jih jo nekaj slovenskega porekla, med njimi sedanji guvernor Ohia Frank J. Lausche. Lausche ima na demokratski listi dva proti-kandidata za ta urad, toda prepričani smo, da bo brez večjih težav dobil večino. Lausche kandidira ea tretji termin V uradu guvernorja. Nadaljni kandidatje slovenskega porekla so: fe: Edward J. Kovacic Sedanji councilman 23. varde Edward J. Kovacic kandidira za okrajnega poverjenika na demokratski listi. Med. šestimi kandidati je lahko nominiran le eden. Kovacic za ta urad kandidira že tretjič. Za člane ohijske državne zakonodajne zbornice (General Assembly) je na demokratski glasovnici 125 kandidatov, izvoljenih pa jih je lahko 17. To pomeni, da se ne sme glasovati za več kot pa omenjeno število. Od kandidatov slovenskega porekla omenjamo: starše Michael, ddma iz Karlov-ca, in Barbara, doma iz Samo-bara na Hrvatskem, sestro Mrs. Mildred Adamič in veliko sorodnikov. Starši žive na Meredith Ave. v Euclidu. Truplo bo dospelo v torek za pokop v Cleve-lendu. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na pokopališče Calvary. Helen Karphiski Edward L. Pucel letos kandidira s Helen Karpinski za člana državnega centralnega odbora 20. kongresnega odbora. Za okrajnega blagajnika se med imeni petih kandidatov nahaja tudi ime Johna M. Novaka, ki je svoječasno bil councilman 23. varde. Na letošnjih primarnih volitvah se je število kandidatov slovenskega porekla precej zvišalo. Vsaka narodnost vpošteva kandidate svojega porekla in tako tudi Slovenci nismo izjema. Primarne volitve so v mnogem oziru zelo važne, kajti potom njih si izbirate kandidate, katere mislite izvoliti v ta ali pa eni urad. Vse gori omenjene kandidate boste našli na demokratski glasovnici. Paziti pa morate, da ne boste volili več kandidatov, kot pa jih je določenih za posamezne urade. Na primer za ohijsko legislaturo je prijavljenih 125 kandidatov, toda volite lahko največ 17. Če storite kakšno napako, ali pa niste pravilno zaznamovali s križcem ime kandidata, lahko zahtevate novo glasovnico. Volilci slovenskega porekla so vedno vršili svojo državljansko dolžnost, ko so bile volitve. Prepričani smo, da bodo tudi jutri na primarnih volitvah po svoji razsodnosti volili kandidate, za katere menijo, da so vredni njihovega zaupanja. Jack Mrrrick Nekaj posebnega Jutri in v sredo, 2. in 3. ma ja se bo v gostilniških prostorih Mihčič Cafe na 7114 St. Clair Ave. vršila posebna predstava ali demonstracija, katero bo vodil poznani Frank Jereb, ali bolje poznan" kot "Unk", ki zastopa Supreme Television Co. Začetek demonstracije na televiziji bo točno ob sedmih zvečer. Kakor pravi "Unk", bo ta predstava zlasti velikega zanimanja za gostilničarje, katere se po sebno vabi, da pridejo. PARIZ, 28. aprila—Francoska vlada je danes odslovila s položaja šefa Komisije za atomsko energijo svetovno znanega znanstvenika Frederica Joliot-Curie. Joliot-Curie, ki je član francoske Komunistične stranke, je nedavno na kongresu stranke izjavil, da noben komunistični znanstvenik ne bo "prispeval svoj genij za vojno proti Sovjetski zvezi." V svojem naznanilu je francoska vlada med ostalim izjavila: "Ne glede na njegove znanstvene zasluge vlada ne more več trpeti Joliot-Curiea na položaju načelnika Komisije za atomsko energijo, ko je brezpogojno podprl smernice komunistične stranke na njenem nedavnem kongresu." Joliot-Curie je vodilni francoski znanstvenik in je leta 1935 dobil Nobelovo nagrado zaradi svojih raziskovanj na polju ra-dio-aktivnosti. Na položaj načelnika Komisije za atomsko eneigijo ga je imenoval leta 1948 gen. Charles de Gaulle. Toda 50 let star znanstvenik je obenem bil zelo aktiven v komunističnem gibanju. Lani je v Rimu prisostoval zborovanju Svetovnega kongresa partizanov miru, zatem pa se je podal tudi na zboro vanje v Moskvo. Aniferiški voditelji so z nezaupanjem gledali na Joliot-Curie in pritiskali na francosko vlado, naj ga vrže s položaja. Kljub svojemu nezaupanju pa so mu dovolili, da je prisostvoval kot opazovalec pri preizkušnji atomske bombe, ki je leta 1946 bila vržena na otok Bikini. policaji ne bodo žvižgali za ženskami MARACAIBO, Venezuela, 27. aprila.—Šef tukajšnje policije je danes prepovedal vsem policajem žvižgati v znak občudovanja za mimoidočimi lepoticami. Zagrozil je, da bo vsakega predrznega policaja, ki bi ta ukaz, kršil, vrgel za 30 dni v ječo, kjer se bo hladil. Ko je lani bil objavljen podoben ukaz, toda je veljal za vse moške brez razlike, so ženske organizirale množične demonstracije, s katerimi so'zahtevale, naj se moškim zopet vrne pravico žvižganja. Pod pritiskom žensk je bil ukaz umaknjen. peron vabi trijmana v argentino WASHINGTON, 28. aprila. — Argentinski predsednik Juan D Peron je danes povabil predsednika Trumana naj pride v Argentino kadar koli želi. Vabilo argentinskega diktatorja je sporočil argentinski finančni minister Cereijo, ki je včeraj obiskal Belo hišo. Wallace predlaga nov načrt, da se konča mrzlo vojno med Ameriko in Sovjetsko zvezo DES MOINES, 29. aprila—Bivši podpredsednik Zedi-n j enih držav Henry A. Wallace je danes v govoru, ki ga je pripravil za klub uglednih prebivalcev Des Moinesa, predlagal, da se ustanovi mogočno svetovno banko, ki bi imela letno na razpolago $30,000,000,000, s katerimi bi se končalo mrzlo vojno med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Po Wallaceovom načrtu bi se potom takšne banke upostavilo tesnejše sodelovanje med Ameriko in Rusijo v okviru organizacije Združenih narodov. Obenem je bivši podpredsednik posvaril, da se bo nekje verjetno pojavil še večji "Hitler" in bo leta 1952 prišlo do svetovne eko-no^nske katastrofe, če se ne bo potom nove Svetovne banke upostavilo sodelovanje med Ze-iinjenimi državami, Anglijo, So-v^jetsko zvezo in novo Kitajsko. Wallaceov govor je. bil objavljen v posebni, 31 strani obsegajoči brošuri. V govoru je rekel, da se Sovjetska zveza in Zedi-njene države nahajajo v "skrajni nevarnosti." "Obe deželi čezdalje bolj sovražijo in se jih bojijo—celo njihovi lastni sateliti. Bolj kot se bo zvišala mrzla vojna, bolj se bo zvišalo to sovraštvo in strah," je rekel Wallace. Voditelj ameriških progresiv-cev pa je poudaril, da je čas na strani Sovjetske zveze ne pa Ze-dinjenih držav. Rekel je: "Ljudstva zapadne Evrope, tudi če se bojijo Rusije, ne bodo za vedno dovolila, da jih Zedi-njene države pripravljajo za glavni cilj, da služijo kot prve žrtve hidrogenske in atomske žgalne daritve." 'Da se konča s trenji med Rusijo in Ameriko, je Wallace predlagal banko, katero bi nadzorovali Združeni narodi in za katero bi Zedinjene države prispevale $10,000,000,000 letno. "Nerazvita in preobljudena področja sveta potrebujejo letno $30,000,000,000 svežega kapitala," je rekel Walace. Wallace je izjavil, da bi Zedinjene države lahko prispevale omenjeno vsoto, če bi znižale izdatke za oboroževanje. Toda istočasno bi se moralo zagotoviti, da bi tudi Sovjetska zveza in nova Kitajska proporčno znižale izdatke za svoje oboroževanje. Ko je poudaril, da je Truma-nova doktrina bila totalno razbita v zapadni Evropi, je Wallace pristavil, da se bo zapadna Evropa še vedno nahajala v neredu, ko se bo leta 1952 končal Marshallov plan. new yorski dijaki še vedno protestirajo NEW YORK, 27. aprila—Policija je danes skušala razbiti demonstracije kakšnih 30,000 newyorških dijakov srednijh in osnovnih šol, ki zahtevajo, da se njihovim učiteljem zviša plače. Dijaki in dijakinje so v nekaterih primerih napadli policaje in prevrnili par avtomobilov. Dijaki so ponovno skušali vdreti v City Hall, toda policija jih je odgnala. poljska gradi ogromno jeklarno VARŠAVA, 26. aprila. — Poljska časnikarska agencija je danes naznanila, da se je začelo z gradnjo največje livarne železa in jekla v Poljski, s katero bo zvišana produkcija nad predvojno raven. Soglasno s poročilom je Sovjetska zveza poslala opremo, svetovalce, inženirje ter tehnične podatke za livarno. ^ sovjetski pisatelji hvalijo mark twaina LONDON, 28. aprila—Sovjetsko društvo pisateljev je danes počastilo slovitega ameriškega pisatelja Marka Twaina, ki da je bil "resnični sovražnik ameriškega imperializma." Na zborovanju je sovjetski književnik Valentin Katajev rekel, da je Mark Twain zelo priljubljen pisatelj v Sovjetski zvezi, kjer so njegove knjige tiskali v 3,500,-000 izvodih in v 24 jezikih. ameriški uradniki zapustili kitajsko WASHINGTON, 29. aprila. — Državni oddelek je danes na->znanil, da se je skupina 700 tujcev, med njimi 154 Američanov, vkrcala na ladjo "General Gordon," ki bo odplula iz Tientsina že danes. Američani, ki bodo zapustili Kitajsko, so vladni umdniki in njihove družine. Na Kitajskem se nahaja še okrog 2,000 ameriških državljanov, ki so prostovoljno ostali v raznih mestih. V Šangaju je kakšnih 10 trgovcev, ki niso dobili vize od kitajskih komunistov. Klub društev AJC Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja Kluba društev AJC Aa Recher Ave. Vabi se vse društvene zastopnike, da se gotovo udeleže v polnem številu. Koncert zbora "Slovan" je bil sijajen uspeh Včeraj popoldne je pevski zbor "Slovan" podal svoj spomladanski koncert v novi dvorani AJC na Recher Ave. Dvorana je bila nabita polna občinstva, ki je z navdušenjem in aplavdi-ranjem nagradilo pevce. Več o koncertu bomo še poročali. dober je — samo, da je američan GLEICHENBERG, Avstrija, 27. aprila—Neki Sam Hodge, star 61 let, bo kmalu dospel v Avstrijo, kjer namerava stopiti pred altar z 28 let staro in zelo brhko Avstrijko. Sam ni svoje bodoče neveste nikoli videl. Za njo je zvedel potom neke relifne organizacije. Ko je dobil njeno sliko, se je tako ogrel, da ji je začel pošiljati vroča ljubezenska pisma in končno zaprosil za roko. Poštno in telefonsko ljubezen je "staremu očetu" iz Chicage mlada Av-strijka, seveda, z isto vnemo vračala. Sedaj čaka svojega viteza, ki jo bo odpeljal čez veliko lužo v obljubljeno deželo Ameriko. Kaj vse ljubezen ne stri! -------/, Vile rojenice i Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. William Kazen iz 17013 Dorchester Dr. in pustile v spomin zalega fant-ka-prvorojenca, ki je tehtal 9 funtov in pol. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in se dobro počutita. Dekliško ime mlade mame je bilo Hilda-garde Kuhar ter je hči dobro poznanih Mr. in Mrs. Valentin Kuhar iz Beech Grove, Ind., ki sta postala sedaj prvič "grandpa" in "grandma". Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 1. maja 1950. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Month.*—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) _________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________ For Three Months—(Za tri mesece)_________ $10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DELAVSTVO V VZHODNI EVROPI Nedavno so mnogi ameriški časopisi objavili serijo člankov, ki jih je za Post-Hall Syndicate poslal iz Poljske in Češkoslovaške, časnikarski poročevalec David Perl-man. Ti članki so zelo zanimivi, Čeprav v njih je močno poudarjena proti-komunistična tendenca, posebno v zvezi s "terorjem," zatiranjem političnih pravic državljanov, itd. Perlman že v uvodnem članku poudarja, da na primer na Poljskem vlada "teror." Podobno je tudi na Češkoslovaškem. Opisuje svoje lastne skušnje, kakor na primer polnočne aretacije v nekem varšavskem hotelu, pomanjkanje starih demokratičnih pravic in svobodoščin, brezobzirno zatiranje vsake opozicije in onih zapadu privrženih elementov, katerim življenje pod novim sistemom ni prav preveč prijetno. O "terorju" v deželah vzhodne Evrope se dosti piše. Kot neločljivi del mrzle vojne se je razvila velika propaganda proti vsem komunističnim režimom. Stremi se za tem, da se položaj ljudstev v vzhodno evropskih deželah predstavi v najbolj temnih barvah. Spričo te propagande je za one, ki v njo verujejo, res čudno, da se ljudstva v teh deželah ne upirajo svojim vladam, da ni nobenega ne javnega in ne podtalnega odpornega gibanja, ki bi resno ogrozilo obstoj teh vlad. Zakaj? Pod najhujšim in jeklenim terorjem pod okupacijo nacistov se je v teh deželah ljudstvo upiralo. Borilo se je proti okupatorju in domačim izdajalcem s svojimi lastnimi silami; vedno je našlo nekakšen način za odpor proti stvarnemu terorju, ki so ga izvajali nacisti. Zakaj pa ni nobenega resnejšega odpora v deželah vzhodne Evrope, v tem primeru v Poljski, ki je znana kot najbolj katoliška dežela Evrope, in Češkoslovaški, ki je pred vojno, dokler jo Anglija in Francija nista v Mona-kovem prodali Hitlerju, bila orijentirana proti zapadu? Odgovor na to vprašanje je podal v svojih člankih Perl- Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 44 Na koncert Slovenske filharmonije smo dospeli nekaj minut pred osmo uro. Ta zbor šteje okrog 80 pevcev in pevk in sleherni izmed njim bi lahko nastopil kot solist! V resnici zbor, ki najbrže nima para v vsej Jugoslaviji! Ne interpretira samo z največjo preciznostjo in globino slovenskih pesmi, marveč tudi pesmi drugih jugoslovanskih narodov. PevQvodja tega zbora je še mlad mož Rado Si-moniti, kateri se je med vojno proslavil z zborom "Srečko Kosovel". Avdijenca je pevce in pevovodjo toplo sprejela in aplavdirala kar naprej. Bil je res velik duševni užitek poslušati te nadarjene pevce in pevke! Ne bi hotel podcenjevati naše pevske zbore v Ameriki, toda če bi dejal, da ti pevci pojejo stokrat bolje kot naši najboljši pevci, še vedno ne bi pretiraval. Po koncertu so pevci povabili Kuhlja, Divjaka in mene, da smo šli z njimi v hotel Triglav, kjer smo večerjali, potem pa sva šla s Kuhljem z bolj intimno skupino v gostilno "Pri treh ribičih". Z nami je gel tudi moj prijatelj major Jericijo. Med pevci Slovenske filharmonije je tudi tenorist Andrej Jarc, bivši Novomeščan, s katerim sva bila prijatelja v dijaških letih, prav tako sem našel med njimi tudi bivšega novomeškega dijaka Kerina, doma iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Zadonela je slovenska narodna pesem! Nato je sledila pesem za pesmijo, med njimi mnogo novomeških; Jaz ne morem izraziti čustev, ki so me prevzemala ob zvokih krasr.e slo? venske pesmi, katera je ifes nebeško lepa, če jo pojejo pravi pevci. Prijatelj Jarc, kateri tudi poje na ljubljanski radijski po- staji, me je vprašal, kako mi ^ "i ugaja slovensko petje. Kaj bi man, ki je končno razbil bajko, s katero ameriški časopisi j govoril! Tega se ne da povedati! Med pevci je bil tudi skladatelj in pevovodja Simoniti in pa srbski skladatelj Slavenski, kateri je poznan tudi v ameriških glasbenih krogih. K meni se je približal tudi mlad pevec, lepe postave in zunanjosti, in se predstavil kot ■ Tone Kozlevčar in povedal, da ima v Bronsvil-lu, Pa., strica Jožeta Kozlevčar- pitajo svoje čitatelje. Perlman namreč poudarja, da je "teror" stvaren le za omejeni krog državljanov, za one, ki se še vedno držijo zapadnih idej^ za srednji, malomeščanski razred, za cerkveno hijerarhijo, kateri so velepo-sestva podržavljena in ki je vedno bila sovražna komunizmu. Toda za povprečnega delavca ni nobenega stvarnega terorja! Delavstvo v Poljski in Češkoslovaški ni še nikoli toliko pridobilo, kar se tiče življenskega standarda, kakor prav pod novimi režimi. Perlman to posebno poudarja, kajti pravi, da na Poljskem delavce zanima vprašanje svinjskih kotletov, stanovanja, zabave in var-1 spomnil Jože- nosti, kar sc tiče dela. V lem oziru se noben delavec nekL 'poXT'kak7o|,is v Pro-more pritožiti proti režimu. | sveto. Tone prav lepo pozdrav- Na pr. na Poljskem delavec, če je "udarnik, zasluži Ija svojega strica in teto in se mesečno 28,000 zlotov, kar je v naši valuti $74 (Povprečna plača delavcev v Franciji je okrog $35 mesečno). Za stanovanje v popolnoma novih hišah plača $4 mesečne najemnine. V ljudskih restavracijah ga stane dobro kosilo 17 centov. Ce gre na počitnice v boljša letovišča, ga stane vzdrževanje za njega in družino manj kot 75 centov na dan. Kar pa je najvažnejše, nikoli ni v nevarnosti, da bi izgubil delo. Naj še omenim, da jugoslovanska država izredno veliko podpira kulturo in vsi ti pevci dobivajo mesečno plačo okrog tri tisoč dinarjev, toda na vaje morajo redno hoditi! Večinoma I vsi imajo še druge službe, ali pa pojejo na radijski postaji ali kje drugje. Ura je hitro tekla. Klub "Pri treh ribarjih sebno od kraja, pošteno' lomili in napačno tolmačili razne postave. Omenil sem že, da se zelo zanima za Etbina Kristana. Kardeljeva žena me je vprašala, če sem že videl svojo mater. Odgovoril sem ji, da še ne. "Ne še!" se je začudila. "Pojdite domov, si boste pa potem ogledali stvari, ki vas zanimajo," je dejala. (Dalje prihodnjič) NEKAJ O SANSU PRED KONVENCIJO F. A. VIDER, predsednik SANSa Konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta je pred je moral zapreti j durmi, pričeti se ima v soboto, ob eni uri ponoči, toda pevci so j 27. maja v mestu Clevelandu, toliko časa nadlegovali uprav-1 za katero, če hoče biti uspeš-nika kluba, da je na računi na, mora biti več zanimanja kot "Amerikancev" končno le privo- ga je med nami v javnosti opa- lil prekoračiti policijsko uro. Naj že omenim, da namerava jugoslovanska vlada poslati v Ameriko pevsko i n folklorno skupino, katera bi predstavila jugoslovansko pesem in narodne plese ameriški javnosti in tudi jugoslovanskim naseljencem. Z Mirkom Kuhljem sva žati za to zborovanje. O vprašanju po vzrokih te stagnacije bi se dalo obširno razpravljati, za-kar mi pa čas ne dopušča, sicer pa, četudi bi več govorili, bi to položaja vseeno ne spremenilo. Ugotoviti pa je treba eno in to je, da so sedanje notranje razmere naše dežele te- pri merodajnih krogih priporo-! mu mnogo krive; oziroma pro- čala pevski zbor Slovenske harmonije. Ali se bo to uresničilo, je težko reči. Vladni krogi so očitno bolj naklonjeni folklorni skupini Vlahovič iz Zagreba. V klubu "Pri treh ribičih" so sicer prav tako uživali našo slovensko pesem kot sva jo s Kuhljem, toda povedali so nam, da smo že preko mere kršili postave in da se moramo posloviti. Ni bilo drugega izhoda, kot da smo se razšli. Tega večera, pravzaprav petja, ne bom pozabil, dokler bom živ. V Beogradu smo se mudili še nekaj dni. Obiskali smo tudi ministra za pomorstvo Krstulovi-ča, kjer smo srečali Branka Velkavrha, kateri je ministrov pomočnik. Velkavrh je bil že v Ameriki in je sorodnik favla Bergerja iz Chicaga. Pred odhodom iz Beograda nas je povabil na svoje stanovanje podpredsednik vlade Edvard Kardelj. Tam je bil tudi Boris Kidrič, kakor tudi dva Kardeljeva pomočnika, eden izmed njih je sedanji jugoslovanski poslanik v Washingtonu tovariš Popovič. O Kardelju pravijo tujezemski novinarji, da je težko dostopen, neprijazen in redkobeseden. Mi smo dobili drugačen vtis o njemu. Podoben je bolj profesorju kot pa visokemu diplomatu. Beseda mu te- oceniti če gladko, izrazito in dela vtis, i------- da bi lahko naredil predavanje! ali pa pisal članek o vsakem; sodobnem jugoslovanskem vprašanju. Ko govori, njegove na-i pol smehljajoče oči direktno! strme v tebe. Ta še mladi mož je danes poleg Tita glavna si-! la v Jugoslaviji. j paganda, ki se jo širi proti vsemu naprednemu gibanju in tako tudi proti tej organizaciji. SANSu sovražno časopisje, kakor posamezniki, ki se ne zavedejo položaja današnjih dni, strašijo naše ljudi z raznimi "parkiji", pa so se nekateri zbali in potihnili, kar je slabo znamenje za našo svobodo. Organizacija SANS je med ameriškimi Slovenci igrala ja-ko važno, koristno in plemenito vlogo od svojega početka do danes, tako namreč, da se ni treba nikomur sramovati, ki je bil ali je še njen član, kakor tudi ne tistim organizacijam, ki so ji dajale oporo v moralnem ali gmotnem oziru. V tej organizaciji se ni delalo nobenih zarot proti nikomur, ravno-tako ni služila kot orodje kateremu koli režimu, pač pa ljudskim interesom in vsa naša zborovanja so javna, kakor tudi poslovanje odprta knjiga javnosti. Naj že govorijo nasprotniki o tej ustanovi kar hočejo, dejstvo vseeno ostane, da je v kratki dobi njenega obstoja, storila toliko koristnega dela v interesu svojih krvnih bratov in sester onkraj morja in v moralnem oziru tudi med nami v tej deželi, da ga more pošteno le tisti,, ki zna trezno presojati sedanji svetovni položaj. Tudi tiste naše bratske podporne organizacije in ustanove, ki so sodelovale s SANSom in i Toda pri tem ne smemo poza katerih člani so bili aktivni za: biti na eno važno sredstvo, ka prednim elementom postaja vedno večje mrtvilo in ker J® naša dolžnost kot državljanov te dežele, da se udejstvujemo na tem polju, ter pomag^® graditi družbo boljše bodočnosti, bi bila te vrste organizacija za nas zelo potrebna. Vpra šanje pa nastane,če se SANSa pretvoriti v tako ^ efektivno telo, ki naj bi služilo ljudskim interesom nove dofflO vine. S tem ne mislim reči, a bi bilo treba s starim kraje® pretrgati vse nadaljne vezi, moralo bi se pa posvečati bolj domačim kot tujim problemom- to organizacijo, niso vsled tega trpele nobene gmotne škode. Člani bratskih ustanov, ki so bili agilni ter delavni za SANSa, tero je za take vrste organiza cijo neobhodno potrebno, to j®; če bi se hotela ista uveljavi" ter uspešno voditi svoje delOi niso pri tem zanemarjali last-! bi morala imeti svoje glasil"' Tako bi bilo tudi potrebno %% čelo iste postaviti odbornike, imajo čas in zmožnosti za v stvo take organizacije, , vsem bi morala organizacij®, imeti stalno uposlenega tajni z redno plačo. Ali smo na v®® to pripravljeni? Zgolj govoric^ nje ali kritike, ne bodo r®®'® organizacije in tudi dosegli tem no bomo kaj posebnega- Da so napram podpisane®^^ kod odgovornemu uradniku, tike upravičene, tega ne zaiu kam, kjub temu je zelo dv# Ijivo, da bi se dalo v danih o ° liščinah komur koli na ni^J mestu kaj več doseči. Program za bodočnost SANS® napravi«' nih podpornih ali drugih organizacij, pač pa bili bolj živo aktivni baš iz razloga, ker je njihova ustanova podprla to ljudsko gibanje. Zavest naprednih rojakov in rodoljubov je bila tako močna, da so se uspehi njihovih aktivnosti in naporih kazali vsestransko. Da je to resnica potrjuje dejstvo, da kakor hitro je nastala mlačnost do SANSa, tako tudi pešajo splošne aktivnosti med nami. Vprašanje bodočnosti SANSa Na to vprašanje bi mogla konkretno odgovoriti le naša tukajšnja javnost, tista namreč, ki se je za to ustanovo zanimala, vodila uspešno agitacijo, dajala finančno podporo, itd. A ko to naše občinstvo smatra, da je organizacija še nadalje potreb- .. . , . mnic na, da zna še mnogo koristiti i ^ ^ ^ »jda- težnjam našega tu živečega na-! ^^^^ično in da ničesar n _ roda in kajpada obdržati še na-! 2;golj na teorija , c daljne vezi z rojaki onkraj mor-1 razočarani. ja, tedaj so tu dobri pogoji zal Delegatom SANSa pnpo''''^ bodočnost. Če tega ni, oziroma, | čam, da prej ko pridete na k""^ ako med večino teh prevladuje' venci jo, da se temeljito prep''-^ mnenje, da je SANS dovršil svo-i čate, ne samo pri članstvu ^ jo zgod"ovinsko nalogo med na-; jilj podružnic, ampak kaks"^ mi in za bodočnost jugoslovan-! mnenja glede bodočnosti te skih narodov, tedaj ga nihče več| ganizacije prevladuje tudi m ^ ne ohrani pri življenju. | ljudmi vaše naselbine, ker k« Naravno in razumljivo je, da.cem konca se^bo treba vca^ članstvo SANSa pričakuje od! nanje obračati. Ce ni uradnikov, da izrazijo svoje za večje zanimanje za SA mnenje o tem važnem vpraša-: v bodočnosti, kot se opaža r nju, katero bi znalo stvari mo- slednje čase, tedaj ne bo goče nekaj pripomoči, ne bo pa: nanc, in ako ne bo financ, prineslo čudežev. ; daj bo treba zapreti urad m Ker v političnem in kultur-1 se to zgodi, je organiza" nem oziru med našim tu na-! mrtva. ni posebno težko mnogo težje pa bo istega Ijaviti, če ne bo ljudstvo uvc-za rea- DfiKLETA NASTOPIJO NA PROGRAMU Kardelj ni dosti" govoril o zu-! zahvaljuje za vse, kar sta sto- "anji politiki, temveč o doma-1 čih zadevah in problemih, o! gradnji socializma, težavah na' podiugu širše potrošnje, o zadrugah, birokratih, ljudskih odborih itd. Omenil je, da je morala nova Jugoslavija pričeti vse od tal, vse nanovo zgraditi in usposobiti nove kadre na vseh rila dobrega zanj. Dasiravno sem vedel, da je v sorodu naš gl. urednik Garden s Kozlev-čarjevimi, se ob tistem trenot-ku tega nisem spomnil. Mladi pevec mi je tudi pravil o neki gramofonski plošči, katero je poslal v Ameriko. Je izvrsten pevec in tisto ploščo bi prav področjih. Pruaai je tudi, da so rad slišal. | ga nekateri ljudski odbori, po-1 Perlman priznava ogromne ekonomske uspehe v obeh deelah za "želenim zastorjem." Najboljši primer te ogromne ekonomske vitalnosti je sama Varšava, glavno zaslužil lani. Imam stanovanje s tremi sobami za ženo mesto Poljske, kjer so Nemci za časa vojne in tik pred in dva otroka, pred vojno pa smo živeU v eni edini sobi. osvoboditvijo ubili več kot polovico od 1,300,000 prebival-1 Zena dobi vsak mesec popolnoma brezplačno 15 litrov, cev, uničili 85 odstotkov vseh stavb in hiš ter zažgali ce-j mleka, kar se ostalega živeža tiče, pa ga lahko kupimo, le židovske četrti mesta. Sedaj je Varšava že v glavnem j Ali mi je kdo prej dajal mleko popolnoma zastonj? obnovljena, nova poslopja in stanovanjske hiše rastejo kot; Zanimivo je tudi, kaj ta povprečni poljski delavec: gobe po dežju. 2e v tekočem letu se je industrijska priza- i misli o tako zvanih "svobodščinah". Ko ga je Perlman devanja Poljske zvišala za 75 odstotkov nad predvojno j vprašal, če mu to kaj pomeni, je odgovoril: raven, ko bo pa leta 1955 zgotovljen šestletni načrt, bo "Svoboda? Zakaj pa? Ali zato, da imam povore proti | produkcija trikrat višja od predvojne. Plan predvideva, vladi? Zakaj bi govoril proti vladi? Vlada je za poljske j da se do leta 1955 zviša življenski standard delavcev za | delavce dobra. Jaz ne želim nobenih sprememb." i dvakrat. Neki mladi uradnik v Pragi, ki je bil član komuni- stične stranke, pa je rekel: "Moj oče je pred vojno bil sprevodnik na poulični železnici in jaz se spominjam, ko sem bil še fant, kako sem z bratom in dvema sestrada hodil v predmestje puliti zelenjavo. Mi celo nismo mogli jesti z očetovo plačo. Sedaj je moj oče vpokojen in s svojo pokojnino lahko kupi več stvari, kot pa bi* jih bil pred vojno dobil za celo svojo plačo. Včasih pravi, da pogreša stare dane. Ko ga vprašam, če pogreša tudi gnile krompirje, pa molči." (Konec jutri) Perlman pravi, da je najbolj nevarna bajka, v katero Američani verujejo, prav bajka, da ljudstva v Poljski in Češkoslovaški stradajo, da se razvija podtalno gibanje proti režimu in da vsi, z izjemo najbolj stanovitnih komunistov, pričakujejo "osvoboditev". Omenja tudi pogovore z dvema delavcama, enim v Varšavi, drugim v Pragi. Delavec vposlen v neki varšavski tovarni mu je rekel: "Jaz nisem član stranke. Mene politika ne zanima. Toda niti za trenutek ne mislite, da sem proti vladi. Zaslužim mesečno 25,000 zlotov, kar je daleč več, tot pa sem Zgornja slika predstavlja dekleta, ki bodo nastopila v petju ill plesu nocoj pi i programu v zdravstvenem centru Newton D. Baker Health Center, 1465 E. 55 at. PričeteK bo ob 7:.W uri. Vstopnina je prosta. Priredba je v zvezi a razstavo zdravniške opreme iu aparatov ter novega centra. Na programu za nocoj so tudi razne zdravstvene demonstracije i n preizkušnje, kakor tudi jutri in v sredo popodne in zvečer. Imena deklet, ki bodo nastopila so: Jackie Hayes, 1338 E. 59 St., Jackie Ansbio, 1610 K. 49 St., Helen Frank, 1447 E. 57 V 5? St.. Duy Belivice, 1440 in Theresa Kortonick, perior Ave. Nekaj pafl"' podali tudi učenci KraZip ing School. Vodstvo centra vabi ^ del"''^' na obisk, da se sezna"^ ki ga v zdravstvenGiO vršijo oblasti. Imaja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 VESTI IZ KOROŠKE koroških vaseh V Celovcu se je zbralo 27 ko-foških partizanskih invalidov, ki I"® je Invalidska uprava pri Mi-"'strstvu za socialno skrbstvo ^ Slovenije ugodno rešila Wnjo glede invalidnine, ki jo ^0 odslej redno prejemali Vsak mesec. To veselo novico i"® je sporočil predsednik Zve-I® bivših partizanov Slovenske J^oroške tov. Karel Prušnik-Gašper. Vpogerčah je umrla Rojako- Wati Marija Hobel. Mnogo va J® žrtvovala za lepše življenje slovenskega delovnega Bila je mati treh ju- naških partizanskih borcev, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Hčerko Stanisla-vo so mučili v Ravensbruku, njen mož je umrl za posledica-riii trpinčenja. Moža druge hčerke Ivanke so kruto obglavili v Gradcu. Na Rojakovem domu so bile preiskave na dnevnem redu. Naj nas izpodbuja svetal vzgled močne, neustrašene slovenske matere. Slovenska kmečka zveza je priredila čez zimo po naših vaseh različne tečaje, zlasti kuharske in šivilske, na katerih so se naša slovenska dekleta naučila tega, kar morajo znati ^^jazno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih: EUCLID, OHIO Vsakovrstne hišne in osebne potrebščine ter za dobre nakupe pojdite v novo združeno SCOTT'S 5c in lOc TRGOVINO in BURR'S DEPARTMENT STORE Lake shore blvd. in e. 222nd st. — re 1-2286 ^____EUCLID, OHIO CANTON, OHIO GOLDEN AGE DISTRIBUTING CO. 150 Cherry Ave., N. E., pri 2nd St. zpečevalci: Schlilz, Duquesne, Pilsener, Renner in Youngstown Piva; Kingsbury Cereal pijače, Koerbers pive v Cantonu. ^______Tel.: 3-333 — 3-3334 — 3-3335 ^ CLEVELAND, OHIO ^^SEBNOST Permanent Wave—Nestle Cream $5.00 "Edna" je sedaj zopet pri PFEIFER S BEAUTY SALON Superior Ave. HE 1-4244 ODPRTO OB VEČERIH Sv, Itolj t.'iarezana perutnina v kosih kot želite; sveža jajca po 39t; za juho 36c funt, noge in prsa po 79c funt; hrbtišča in po 15c; springers po 44c. 8720 HOUGH AVENUE — TY 1-8480 ^ 901 EAST 105th STREET — LI 1-7828 LAKELAND CUT-UP POULTRY DICKARD'S HARDWARE preje LAKE SHORE HARDWARE 14912 Lake Shore Blvd., IV 1-4722 Se ^ . Sedaj pod novim vodstvom. 'Poročamo za naklonjenost. Imamo vsakovrstno železnino, ___Pratt & Lambert barvo ter hišne predmete. JOHNSTON'S SERVICE E. 152nd Street & Lake Shore Blvd. Tajerji, tubi, baterije in potrebščine CASOLIN IN OLjE Se priporoča Slovencem H Ove '.-V- Singer šivalne stroje dobite od $89.50 in naprej. SINGER SEWING MACHINE CO. 3307 Broadview Ave., Cleveland, O. tel. FL 1-7910 LOWER MALL THEATRE NA SUPERIOR AVE. IN E. 3rd STREET Izredna slika: THE TITAN V kateri ima glavno vlogo Robert Flaherty Povest o Michaelangelo THE WEYAND fir METCALF CO. I 5501 Superior Ave. popolno zalogo moške, ženske in otroške Oprave kakor tudi druge potrebščine za dom. kot dobre bodoče gospodinje Tečaji so bili združeni z razstavami, ki so pokazale, da so se naša dekleta res mnogo naučila. Uspeh teh tečajev je tem lepši, če pomislimo, da so se vsi dosedanji poizkusi Bauernbun-da doslej klavrno ponesrečili. V Šmihelu nad Pliberkom so igralci slovenskega prosvetnega društva "Peca" uprizorili zabavno veselo igro. Upati smemo, da bomo zopet slišali z desk šmihelskega odra kaj novega in poučnega. V Dobrlo ves so prišli igralci pliberškega prosvetnega društva in gostovali s Finžgarje-vim "Divjim lovcem". Gostje so nas prisrčno razvedrili, prireditev nam bo ostala vsem v lepem spominu. Pri Št. Jakobu v Rožu je umrl Novinjakov oče. Svojih 5 otrok je dobro vzgojil in vsa-dil v" njihova srca toplo narodno zavest. Bil je navdušen pevec. Domači pevci so zapeli v poslednje slovo ginljive žalostin-ke. V Bilčevsu smo imeli 5-dnev-ni gospodarski tečaj, ki ga je organizirala Slovenska kmečka zveza. Z zanimanjem smo poslušali naše gospodarske strokovnjake, ki so nam s svojimi nasveti pokazali pot k bolj donosnemu gospodarjenju. V Želučah je nepričakovano umrl tov. Miha Weber, po domače Šinkman. Zadela ga je srčna kap. Bil je soustanovitelj domačega prosvetnega društva in član vseh naših organizacij. Pomagal je povsod, kjer je le mogel. V Svečah so gostovali igralci iz Škofič z veselo burko. Prireditev je prehitro minila. Ško-fičani so obljubili, da nas bodo še obiskali. V Deščici - Ločah smo pokopali trgovko Magdaleno šterni-kovo. Bila je poštena slovenska žena. Ob grobu so ji zapeli poslovilne žalostinke logaveški pevci. V šoli pri Božjem grabu pri Pliberku vladajo čudne razmere. Ena od učiteljic je bila premeščena. Posledice je takoj čutil pouk slovenščine, ki so nanj popolnoma pozabili. Zares smešno, kako se naši šovinisti boje slovenščine. št. 7 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd. 13. maja, sobota — Clev. Athletic League of SNPJ — Ples v Slov. nar. domu. 14. maja, nedelja — Materinski dan — veselica ženskega odsega Kluba zapadnih slovenskih društev, 6818 Deni-son Ave. 14. maja, nedelja — 25-letnico društva Euclid št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 14. maja, nedelja —. Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd. 19. maja, petek—American Veterans WW No. 2 — Ples v Slov. nar. domu 20. maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — Ples v Slov. nar. domu 21. maja, nedelja — Otvoritev pikniške sezone na SNPJ farmi 26. maja, petek — Društvo Washington št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu 27. maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar, domu Mario Kolenc am# Ena najbolj modernih je CRANE Icopalliica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Louis Planine Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so: TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50 Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri SAMO $147.45 in si prihranite lep denar. Stroški za inštalacijo so posebej, s? » nr— v*' ■" T.................. E THE CRME NEUDAY GROUP Henry M. Busch za senat Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih. Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije. W. F. HANN & SONS 15505 Euclid Avenue Telef on MU 1-4200 Društveni koledar MAJA 5. maja, petek—Veterans Blas-kovič Post No. 5275 — Ples v SND. 6. maja, sobota — Društvo Sv. Anna št. 4 SDZ — Ples v Slov. nar. domu 7. maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 7. maja, nedelja — Koncert zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu plesna zabava v Domu zapadnih Slovencev, • 6818 Denison Ave. 7. maja, nedelja — Ples krožka RAD BI DOBIL DELO Prileten mož želi dobiti delo pri privatniku ali pa ha farmi. Je izu-čen kovač in mašinist. Zmožen za vsako delo. Kdor hoče dobrega delavca, naj vpraša na , 6302 Lexington Ave., EN 1-2688 Volilcem države Ohio se nudi prilika, da izvolijo pri prihodnjih volitvah v senat moža, ki bo sledil in deloval za program pokojnega predsednika Roose-velta in predsednika Trumana. Ta mož je Henry M. Busch, ki kandidira na demokratski listi za nominacijo pri primarnih volitvah 2. maja. Busch kandidira proti senatorju Taf-tu, ter je proti Taft-Hartleyevi postavi, o kateri pravi, da je pohabila moč delavstva za pošteno pogajanje z velikimi indu-strijci, kar je povzročilo znižanje plač delaycem. Busch je tudi na nadaljno rentno kontrolo, katero se bo skušalo od strani velikih lastnikov stanovanjskih hiš in poslopij odstraniti, ko tozadevna vladna postava poteče v juniju. podjetja Corday & Gross Co., se je vedno zanimala za socialne probleme v mestu ter se aktivno udejstvovala pri naporih za zboljšanje 20. varde, v kateri živi. Zato so ji težkoče mestnih oblasti za zboljšanje razmer v splošneim dobro znane. Z njenim vpogledom v te probleme, bo dobro delala za splošno korist svojih konstituentov. Dobro zastopstvo v državni zakonodaji je ve-levažnega pomena za koristi, ki jih imajo posamezna mesta od državnih dohodkov. Tako veščo in pošteno službo bo vršila kan-didatinja EDYTHE F. LINE-KER, če jo boste jutri pri primarnih volitvah izvolili v državno legislature. Napravite križ X pred imenom EDYTHE F. LINEKER na demokratski glasovnici F. Volite Mrs. Lineker za državno legislature Ko boste šli jutri na volišče, ne pozabite poiskati na glasovnici ime Edythe F. Lineker, ki kandidira za državno zakonodajo na demokratski listi. \ Mrs. Lineker je vdova, njen mož Robert je umrl leta 1947 za posledicami poškodb, ki jih je zadobil za časa svojega službovanja v armadi v minuli vojni. Kot učiteljica po poklicu ter upravnica velikega tiskarskega Clevelandski kandidat za pod-guvernerja Senator Allen Corlett je edini Cl/svelandčan, ki kandidira za pod-guvernerja države Ohio. Dasiravno je kandidat republikanske stranke, je senator Corlett, kakor izkazuje njegov rekord, vedno podpiral vsako predlogo, katera bi bila v korist splošnemu ljudstvu, ne glede če jo je predlagal republikanec ali demokrat. To dokazuje, da mu je dobrobit naroda pri srcu. Oh ne gleda na osebne koristi, in kakor je delal skozi vso dobo v senatu, bo še z večjo vnemo delal v uradu pod-guvernerja, če bo tja izvoljen. V minuli vojni je kandidat Allen Corlett služil z odliko. Priporoča se vsem bivšim vojakom, kakor tudi narodu v splošnem za podporo pri primarnih volitvah v torek, 2. maja. Urad pod-guvernerja je važen, ker v slučaju smrti ali odstopa guvernerja, zavzame nje- govo mesto pod-guverner, obenem pa je tudi na čelu ohijske-ga državnega senata. Še enkrat se priporoča državljanom, ko greste v torek na volišče, oddajte svoj glas kandidatu, ki bo delal za vaše koristi v uradu pod-guvernerja —za'"'ALLEN CORLETT! V. Z. RAZSTAVA ZOBOZDRAVlilŠKE OPREME ■-I..... v zdravstvenem centru, Newton D. Baker Health Center, ki se nahaja v bližini Superior Ave. na E. 55 St., se je pričela v čeraj 30. aprila in nadaljuje danes 1. 2. in 3. maja splošna razstava razne zdravniške opreme in prostorov centra. Posebna razstava je o zobo-zdravniški oskrbi. Zgornja slika kaže X-ray opremo v tem centru. Na sliki so Miss Blanche Popp, asistentka, ki razlaga to opremo sledečim članom odbora, ki pripravlja splošno razstavo za javnost: Bruno Geb-hard,. direktor Health Museum, Miss Justine Gehring, knjižničarka, Mr. John Kovačič, 6217 St. Clair Ave., Mrs. Robert Ross in Mrs. Frank Naylor. Razstava bo v teku od 1:30 do 4. pop. in 7. do 10. ure zvečer. Naročajte, širite in čitajte ''Enakopravnost!" Vorane: 1'ETKOV CENC je kolovratil ponoči tako, da ni vedel, Pij ^"lov, ali sed( še v krčmi K.,' ni vedel več, da je dni je presedel v pijanci in pil kakor k ^ tri dni ni dobila kap-jezik. Od doma so 'judje po njega, zapo-^io i ' ^^Prej žena z otrokom. ''^jmosti klofutnil, da ^ otrokom vred, potem 'Žtia, stara in nad- Sa prosila na kolenih. Nemara bi bil tedaj šel, ko bi ne bilo Kristanovega Luka, ta je bil na njegov račun in dajal Cen-cu potuho. In Cene ni šel z materjo! Zdaj gre torej domov. Saj ne ve, kam gre, kam stopi; tava tja v črno noč in gazi po blatu in brcde po umazanih lužah polglasno pri sobi govoreč: "Nikdar več, nikoli ne bom pil več tega vražjega žganja. Naj samo kamenje pada z neba, naj še ves svet pogrezne, jaz ne bom pil nikdar več. Nikoli več! Tega vražjega Kristanovega Luko pa ubijem, ubijem ga, kakor hitro mi pride pred oči. Ha! Ta Luka! Za moj denar je žrl, vrag! Napravil je, da sem ženo klofutnil, oh! Naredil, da sem mater nagnal in—jaz ga ubijem zdaj za-volj tega. Ha!" Pri zadnjih besedah je zabredel v lužo in se spotaknil ob kamen in padel na obraz v blato. Valjal se je nekaj časa po cesti sem in tja in ril z glavo in rokama naprej in ni mogel vstati. Voda mu je tekla že v grlo, ko ga od zadaj nekdo pograbi za rokav in potegne iz luže. "He, ti Cene, kaj pa delaš tukaj, misliš morda, da je voda žganje, kaj? Ampak jaz, Luka, sem te rešil o pravem času, sicer bi se ti zdajle pekel v peklu. Tako je, moj preljubi Cene." Debelo je gledal Petkov, ko je slišal govoriti Luko pred seboj. Sovraštvo do njega se ga je polastilo zdaj še bolj in njegova pijana glava je rodila misel za mislijo, da mora Luko spraviti s sveta. Razgrnili so se oblaki in bleda luna je posvetila s svojimi žarki skozi zelenje nanju. Oba pijanca sta se prijela za plot in šla prijemač se za les počasi naprej, Luka spredaj. Cene zadaj. Ko sta nekaj časa tako hodila, obstane Cene, pogleda luno in reče: "Luka, poglej luno! Jaz te ubijem." "Nikar me ne ubij. Cene!" "Ne bom te, Luka." In fepet reče Petkov; "Luka, poglej luno, jaz te bom ubil." "Cene, ne ubij me, jaz sem Luka." "Ne bom te, ker si Luka Kri-štanov." Pa sta spet šla. Na prej izgovorjene besede ni mislil več Luka, ne Cene; oba sta na pol v sanjah tavala ob plotu. Prišla sta do lese, ki je bila zaprta, in tedaj sta se zdramila iz sanj. Luka je ^ taval okrog lese in odpiral na vseh koncih in krajih; Cene se je pa naslonil ob plotu in dejal: "He, Luka! Leso mi odpri, potem pa poklekni in pomoli očenaš, zakaj jaz te ubijem." "Cene, Cene," je prosil Luka, ki je -v pijanosti nekaj slutil. "Lepo te prosim, ne ubij me." "Poklekni, Luka, tvoja ura je dotekla." "Za božjo voljo, ne ubij me. Jutri je Velika noč in greva k procesiji." "Luka, moli očenaš." "Lepo prosim. Cene!" Zdaj pa je Cene že dvignil kol od plota, ga zavihtel in zamahnil nad Lukovo glavo. "Ježeš Marija," je zavpil Luka, "ubil si me." Zakrilil je z rokami po zraku in padel na cesto v lužo, da je pljusknila umazana voda kvišku. Vrgel je Cene kol za plot in skušal odpreti leso. Govoril je: "Zdaj sem ubil pijanca Luko in zdaj ne bom več pijanec, ker ni Luke. Domov pojdem, pokleknem pred ženo in mater in jih prosim odpuščanja." Lese pa ni mogel odpreti. "He! Pa čez skočim," je dejal Cene in se kobalil na leso. Lesa se je odtrgala in Cene se je zvalil na cesto—lesa na njega. Skušal se je izriniti izpod nje. Napenjal je vse sile, da bi odvalil težo raz sebe. Mehka tla pod njim pa so se pogrezala in pogrezala in njegovo telo je rilo vedno niže in niže v blato in lesa z njim. "Luka, pomagaj!" je zakričal pijano s prosečim glasom Cene in utihnil. Drugo jutro, na Veliko nofi, so našli ljudje, ki so šli k maši, ležati Luka in Cenca v blatu. Eden je imel glavp obrnjeno navzdol v cesto, drugi pa proti nebu. Smrt pijancev I STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 1. maja 1950. FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN , (Roman je bil spisan leta 1941) (Nadaljevanje) "Mati," mi je ušlo. Hotel sem dvigniti glavo in sesti, pa ni šlo. Samo roko sem stegnil proti njej. šla je sključena proti postelji. Ni me nehala gledati v bledo lice. Resno, negibno je stala pri meni. Marica ji je pristavila stol in odhitela. Z materjo sva ostala sama. Nisem vedel, s čim bi začel, da bi pretrgal molk. "Sedite! Trudni ste." "Kaj pa v prsih?" me je vprašala, ne da bi odgovorila. Nič toplote ni bilo v njenem pogledu, nič usmiljenja. "Bolje je. Zdravnik iz Sobote je bil pri meni." Obrnil sem glavo k zdravilom na nočni omarici. "Rekel mi je, da ni nobene nevarnosti." "Vsak zdravnik tako pravi," je dejala mati, ne da bi spremenila glas. Zunaj je sijalo pomladansko sonce, doli v farovžu pa so hiteli z delom. Mati je držala v naročju mo-litvenik in rožni venec, kakor nekoč, ko me je obiskala v Lendavi. Njene roke so bile zdelane. Suha, stara koža se ji je luščila, pod kožo pa so se ji poznale žile, nabrekle od črne krvi. "Kaj pa doma?" sem jo vprašal, ko je spet molčala. "So prišli čeki?" "Da." "Vam še pomaga Horvatov štef?" "Pomaga. Kaj bi mogla jaz starica." "Kmalu bom prišel domov, da bomo uredili račune. Poslali bomo takoj davek, v Lendavo itak več ne bom šel." Utihnil sem. Kot bi odrezal, sem nehal. Mati je gledala skozi okno in ni trenila. Da, moja mati prenese vsak udarec, žal mi bilo, da sem to rekel. V tem hipu sva imela oba v mislih Rahelo. Ah, mati, ko bi ti vedela, kako tuja mi je Rahela in kako zastonj je tvoja žalost nad tem, da me bo vzel kdo tebi, ki si blaga, dobra mati! V opravičilo ji nisem mogel reei niti besede. Ko sva prebolela ta udarec, ki je prišel tako nepričakovano, sem spet poskušal s pogovorom. Glas mi je bil raskav in poznalo se mi je, kaj me teži. "Ste posadili krompir in koruzo ?" Ne da bi mi odgovorila, je vstala. Zabolelo me je. ŽalU sem jo. Odpusti mi mati, nisem tega hotel! Nikogar nimam na svetu razen Tebe. K sreči je prišla Mariča vsa rdeča od ognja. Kuhala je kosilo. Prinesla je krožnike in žlice. "Že greste. To pač ne smete," je* govorila. Mati je skrivala svoje težave in bolečine pred tujimi ljudmi za vsako ceno. Z nadčloveško močjo je vedno to storila. Obraz ji je spreletel smehljaj. Obstala je na koncu postelje. Trdota ji ni niti za trenutek izginila z obraza. Na hodniku so se zaslišali koraki. Po betonu so odmevale okovane pete in mati je prisluhnila, ne da bi Mariči odgovorila. Po kratkem trkanju se odpro vrata in Janči ves zagorel in zasopel odpre vrata. Na prag je nato stopila — Rahela. AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-4148 CLEVELAND 3, OHIO POŠILJAMO: Denar ▼ Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena, PRODAJAMO: Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe. American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke. Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnike. SPREJEMAMO: Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila polom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko A. KOLLANDER Spominjam se dobro, kako se je zgodilo. Za hip je obstala. Zdelo se mi je, da je zrasla. Ni bila več otrok, kakor v prejšnjih časih. V kratkem času je dobila v obrazu ženske poteze. Srečala sva se z očmi. Skozi priprte veke me je gledala, kakor vedno, kadar je bila v svojih pričakovanjih negotova. Mati jo je zrla kakor prikazen in postajala nemirna. V usahla lica se ji je prikradla rdečica. Kri v žilah mi je zledenela. Nisem se mogel premakniti niti spregovoriti besede. Rahela se mi je bližala. Mislil sem, da mi je prišla zadnja ura. Zakričati sem hotel in se braniti vsakega Rahelinega do-tikljaja. Matere nisem mogel videti, kajti Rahela se je sklonila nad mene. Začutil sem njene solze in poljube na ustih in licih. Takrat je krčevit materin krik pretrgal molk, ki je zavladal. "Jezus, sin Davidov, pomagaj mi! Jezus, sin Davidov, pomagaj mi!" V joku je zapustila sobo. Šla je po dvorišču spodaj mimo, okna na cesto, in kakor bi bila sama, je tarnala: "Jezus, sin Davidov — " dokler niso drevesa ob cesti zajela njene obupne prošnje. Vse naokrog je utihnilo in prisluhnilo njej. Gledal sem skozi odprta vrata in prisluškoval zadnjim mate- IŠČE SE ŽENSKO za hišna opravila in kuho. Lahko ostane tu in dobi tudi sobo. Pokličite med 5. in 10. uro zvečer IV 1-3788 rini m krikom. Rahela je stala pri postelji. Janči je v zadregi postajal zdaj bled zdaj rdeč. Marica je šla iz sobe. Spet so potekale sekunde v molku. Janči je stopil k meni in me gledal v mrtvaško lice. "Arpad, oprosti, nisva tega hotela," je dejal. Nisem mu ničesar odgovoril, samo strmel sem v zaprta vrata, kakor da bi še videl mater, ki odhaja. Janči in Rahela sta odšla. In ko ni bilo nikogar več pri meni, sem mislil, da je prišla zame zadnja ura. Srce mi je stiskala bolečina in materin klic: "Jezus, sin Davidov, pomagaj mi," me je dušil. Hodil sem ob palici, prijemajoč se zidov. Toplo sonce je segrevalo zemljo. Nisem si upal stopiti iz sence. Z božjo pomočjo sem se izkopal iz postelje po najtežjih dnevih. Toda zelo dolga je bila pot okrevanja. Mati je prenesla težki udarec, ki sem ji ga pripravil. Ni zbolela. To mi je dajalo moči, da se je tudi moje zdravje od tedna do tedna boljšalo. Vsako nedeljo popoldan sem poslal farovš-kega hlapca k Horvatovemu Štefu na Bistrico. Ta mi je pripovedoval o dogodkih doma. "Mati so zdravi," mi je rekel hlapec, ko se je vrnil. "Toda, odkar so se vrnili iz Turnišča, jih je zelo redko videti." Drugič mi spet poroča Štef. "Reba jih najde večkrat ob ognjišču. Želimo kupiti KLAVIR "UPRIGHT" IZDELKA Kdor ga ima za prodati, naj pokliče Ameriško-jugoslovanski center Frank Derdich RE 1-2169 IŠČE SE DELAVCE strežajke, nočnega klerka, kuharico (pastry) in klerkinjo za podnevi., Morajo imeti nekaj izkušnje in go-j voriti angleščino. Sobarice in operatorico stroja za pomivanje posode. Izkušnja ni potrebna. Sprejme se tudi begunke. Za podrobnosti pišite v angleščini ali slovenščini na DOMINIK KRASOVEC CHRISTIANA LODGE Edwardsburg, Mich. IŠČE SE OSKRBNIKA za Ameriško-jugoslovanski center 20713 Recher Ave. Mora biti delničar. Prijavite se pismeno čimpreje. Za podrobnosti pokličite STAN PLUTH, tajnik RE 1-6642 3 KRASNE DOBITKE se bo oddalo V OBLAKOVI TRGOVINI S POHIŠVTOM OB ZAKLJUČKU RAZPRODAJE. 20. MAJA Za podrobnosti, obiščite trgovino na 6612 ST. CLAIR AVE. kjer dobile brezplačne listke. €3SEXc»Jt Volite demokratsko OBDRŽITE ROBERT GROSSER Kongresmana f v 21. distriktu in ' NAGRADITE GA ZA VESTNO IN POŠTENO DELO Primarne volitve 2. maja f-- wr--K " - Eleel Edythe F. Elect LINEKER STATE BEPBESEmnVE DEMOCRATIC TICKET Gledajo v ogenj in nič ne vedo, kaj se godi okoli njih." Čakal sem na la sporočila s strahom. Vsaka misel na Rahelo me je navdala z bolečino. Kako sem mogel zaradi nje uničiti srečo svoje matere! Zgrozil sem se nad svojo preteklostjo. Valjal sem se v grehu in v svoji zablodi sem njej — da, njej — žrtvoval svojo mater. Sklenil sem, da prej ne bom obiskal matere, preden ji ne bom lahko odkrito pogledal v oči. Spremeniti moram svoje življenje. ■ (Dalje prihodnjič) V "Enakopravnosti" dobitt >edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Kandidat za okrajnega avditorja lOlIN CAKNEY Za važen urad okrajnega avditorija kandidira John J. Carney, rojen v Clevelandu, ter Jdo poklicu odvetnik. Je poročen m j živi s svojo družino, v katen so trije otroci, na 24014 Russe lid., Bay Village, O. Kandidat Carney je ^ minuli vojni na evropskem jišču. Pred tem je imel sluz deputija okrajnega blagajnik^j pozneje pa je deset let zastopa okraj Cuyahoga v državni slaturi, kjer je bil dve leti vo ' telj manjšine. Tekom te dobe se je poglobil v finančne težave . okraja in posameznih mest žave Ohio. S takim poznanje® finančnega ustroja države, veliko skušenj, ki mu bodo " žile za podlago urada, v kateri ga kandidira. ; NAPRODAJ V okolici E. 185 St. ¥> akra zemljišča z zidanim bungalow; 9 let star, vse moderno; tudi zidana hiša za eno družino, 6 sob. Vse v prvovrstnem stanju; cementi-ran dovoz, 3 garaže; lepo splanira-no in mnogo sadnega drevja ter drugih posebnosti. Za vse podrobnosti pokličite za dogovor, PACE REALTY CO. KE 1-4967 Izvolite... v NAJEM SE ODDA opremljeno spalnico in kuhinjo. Avtomatična gor kota. Vpraša se na 686 E. 159 Si. URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 1-7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 Za vaše počitnice ste vabljeni, da pridete v Christiana Lodge Slovensko letovišče Hotel ima 30 sob z pršno kopelj zraven. 17 koč ima vsaka svojo pršno kopelj. Centralna obednica, z ameriško-slovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja na čolnu in ribolov. Spre.je-mamo goste za preko noči. 260 milj izven Clevelanda, na U. S. cesti 112. Pišite po informacije CHRISTIANA LODGE Dominik Krasbvec, lastnik Edwardsburg, Mich. Tel.: 9126 F 5 S. SHERWOOD PARSONS kongresnika 22, DISTRIKTA na demokratski listi NAGRADITE IZVRSTNO JAVNO DELO Volite za JOHN 0. NCWIIUAHS ZA OKRAJNEGA komisarja (Nedokončan termin) 2 i"®'' Demokratska lista X I John O. McWfliS^ VOLITE ZA John M; NOV^ za okrajnega blagajnika na demokratski l^ti pri primarnih volita® 2. maja 1950 Glasujte za našega slovenskega kandidata JACK MERRICK (sin Mr. in Mrs. J. Marinko) za državnega poslatictt na demokratskem tiketu 2. maja 1950 ''v DAJMO IZVOJEVATI REKORDNO ZMAGO ZA NAŠEGA Edward J. KOVAČIČ-a ZA okrajnega komisarja Kovacic for Commistioner Campaign Committee John H. Gornik, načelnik