1
;
r
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PrmWW. A. & BorleMW, Postmaster Gen.

THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VbLUME rv.—LETO IV.	CLEVELAND, OHIO SREDA (WEDNESDAY) MAY 18th '21	Št. 116.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
	...... ...	
BOR BO Mm PUCE.
PLACE MILIJONU NEIZ-VEŽBANIH ŽELEZ. DELAVCEV SE BODO ZNIŽALE 1. JULIJA. — POTEM PRIDEJO NA VRSTO IZVEŽBANI ŽELEZNIČARJI. f
CHICAGO, 17. maja.
Vladni železniško - delavski 31. maja. odbor je danes podal v javnost naznanilo, glasom katerega se bo s 1. julijem znižalo plače enemu milijonu 'neizvežbanih železniških delavcev . Za koliko se bo plače znižalo, se bo objavilo dne 1. junija.
Istočasno je vladni odbor naznanil, da bo 6. junija pričel z zasliševanjem g^ede znižanja plač drugih razredov železniških delavcev, in da bo tudi istega dne objavil, za koliko se mis^li znižati plače izvežbanih železničarjev. Na ta način bi se 1. julija znižalo plače dveh milijonov železniških delavcev.
Današ-nje naznanilo, ki je,
bilo podano samo par ur po* zaključku za'slisevanj, ki so se pričela v mesecu aprilu,
pravi, da "obstoječe razme-re opravičujejo ne^kplAp. zni zanje plače, toda da še'mo-.. ^^a natančen obseg znižanja žele določiti. Tako zgodinja objava je presenetila tako Žele'zliičarske wganizacije kot tudi železniške družbe,
kajti naznanila o znižanju se ni "priča^kovalo še najmanj par tednov .
Kot znano, je vladni odbor 20. junija lanskega leta odredil, da se plače vseh železničarjev zvišajo za 21 loro centov ali za približno $600.-000.000 na leto.
Pred par meseci pa so železniške družbe naznanile vladnemu odboru, da ne -mo-i"ejo več plačevati določenih mezd in so zahtevale približno 20-procentno znižanje za ^leizvežbane želez^niške# de-■ lavce. Delavci so apelirali na vladni odbor, ki je odločil, da se naj naprej vršijo med posameznimi družbami in njenimi delavci pogajanja, in da naj predložijo spor odboru šele, ako se izkaže, da medsebojna pogajanja ne dovedejo do nika-kega sporazuma.
Kot je bilo pričakovati. Vsa direktna pogajanja med železničarji in družbami niso prinesla nikakega rezultata, in tako se je celo zadevo predložilo vladnemu odboru.
Waajiington, 1 7. apriba. —Na-^fanilo vladnega delavskega od-da se bo s 1. julijem »zni-^alo plače vsem 'železniškim u-®'uzbencem, je bilo sprejeto v ^•■ogih železniških družb ,s pre-'^^jsno rezervo. Bilo je tudi o-P^ziti znake razočaranja, ker na-^•^anilo pravi, da znižanje posta-efektivno šele 1. julija. H. E.
predsednik Chicago, Mil-^^ukee and St. Paul železniške
■^Uzbe je bil edini, ki je hotel ^®dati kak komentar. Dejal je:
Izjava je opogumljajoča, toda
Berlin pripravljen plačati 37 milijonov.
Pariz, 17. maja. — Odškodninska komisija je danes uradno naznanila, da ji Nemčija izročila 150,000.000 zlatih mark, deloma v zlatu, delorrja pa v tuje-zemskem denarju, kot prvo plačilo od svote, ki je ima izročiti zaveznikom do 31. maja.
Odškodninska komisija v svojem odgovoru nemški vladi jasno izjavlja, da sprejema 150.— 000.000 mark le kot delno, odplačilo enega bilijona marlc, ki ima biti izplačan zaveznikom do
, njene koristi bodo razvidne
kadar se bo naznanilo, koliko če."
se namerava znizati
P. Walsh, ki j
Komisija se bo jutri sešla na seji ter odločila mesto, kjer bodo zavezniki sprejeli prvo odplačilo 150,000.000 mark, kar je približno toliko kot 37 milijonov dolarjev. V ta namen se bo naj-brže odločilo Cologne, Coblenz ali pa Mayence.
Nemčija se mora razorožiti do 30. junija.
Berlin, 1 7. maja. —, Danes je bila nemSki vladi izročena, zavezniška nota, v kateri se zahteva od nje, da do 30. junija izpolni vse določbe mirovne pogodbe z ozirom na razorožitev. Armada se mora znižati na 100.-000 mož že do 15. junija, nepotrebna municija in oprema trdnjav se ima izročiti do 31. maja, in vse orožje v posesti civilistov pa do 10. junija. Do 30. maja se tudi zahteva od Nemčije, da odobri seznam municijskih tova-ren, ki imajo prenehati z izdelavo municije. Nota obravnava tudi z vprašanjem policije, in zahteva, da se mora do 15. julija vse policijske sile znižati na 150.000 mož.
-o—--
— Dva clevelandska detektiva
gta 'Zajela včera v bližini Paines-ville štiri moške in za $5000 raznega nakradenega blaga, kot je obleka, z-latnina in srebrnina. C.p-la zaloga je bila skrita v vodnja-'ku blizu doma enega izmed aretiranih. Prijeti so priznali, da so oropali dvajset poletnih bivališč v Mentor Headlands, katerih lastniki so za časa zime povečini v^ (jmestu. Imena aretiranih so: Ro^ ,bert Sisson, 18202 Rosena a ve., James Nicholson, 694 E. 200 St. Herbert Gerden, 10806 Marcel ave. in William Holzman, 935 E. 185 St.
slišanjih pred . vladnim odborom zastopal železniške unije, in ki jih zastopa tudi pred senatnim odsekom, ki vodi železniško preiskavo ,ni maral podati nikake izjave "z ozirom na naznanilo vladnega odbora.
Cleveland, O., 17. aprila. — Predsednika dveh železniških bratovščin, katerih glavni stan se nahaja v Clevelandu, nista marala podati nikakega komentarja z ozirom na naznanilo vladnega železniškega odbora.
"Mi njjnamo ničesar reči, dokler ne prejmemo končne odločitve vladnega odbora," je izjavil W. G. Lee, predsednik bratovščine "tranma^ov". ,
"Jaz nimam ničesar reči," je dejal W. S. Stone, predsednik bratovščine lokomotivskih strojevodij. • "Sedaj je v teku naša konvencija, in če se bo kaj govorilo o tem, tedaj se bo govorilo samo na konvenciji." Nato pa je Stone opozoril na dejstvo, da je konvencija pretekli petek sprejela resolucijo, v kateri se naroča uradnikom bratovščine, da se poslužijo vseh moči organizacije, ako bi se hotelo znižati plače ali izpremeniti obstoječe e pri za- delovne pogoje.
za pla-
Trdi in mehki premo-gar ji se bodo" skupno pogajali.
New York, 17. maja. — Rudarji v trdih in mehkih premo-gorovih bodo vodili skupna mezdna pogajanja s premogovnimi k on traktorji, ko bo 31. marca prihodnjega leta potekla sedanja mezdna pogodba.
Tozadevna akcija, ki bo kon-solidirala 500.000 organiziranih rudarjev, da bodo kot en mož nastopili proti premogarskim podjetnikom, je bila odobrena na današnji seji organizacije United Mine Workers of America, na kateri so bili nhvzoči predsedniki vseh treh trdih rudarskih okrožij in pa drugi člani eksekutivnega odbora.
Konferenca je odločila, da se bo konvencija treh mehkih rudarskih okrožij, ki se navadno vrši meseca avgusta, odložila, in da se bo vršila šele po zaključku generalne rudarske konvencije United Mine Workers of America, ki se bo o tvorila 20. septembra v Indianapolisu, Ind. Na generalni konvenciji bodo namreč sestavili svoje mezdne zahteve mehki rudarji.
John L. Lewis, vrhovni predsednik ameriških rudarjev, je izjavil, da se bo na generalni k on-I venciji sprejelo gotove določbe, po katerih se bodo ravnale pri mezdnih pogajanjih obe skupini rudarjev. ■ ' --O--
— Da je v mnogih slučajih žganje, katerega se kuha sedaj po privatnih domovih, zelo škodljivo zdravju, o temu ni,dvoma. Mnogokrat niso prijjrave narejene iz pravega materij ala, so zanemarjene in drugače nepravilno izdelane. Radi tega je sodnik Westenhaver včeraj držal o tem govor poroti, ki ima odločiti kazen skoro 100 kršiteljem prohibi-cije. Sodnik je rekel, da če se u-pošteva, kako'škodljiva je včasih pijača, izdelana pod "suhimi' okolščinami, so kršitelji vredni ostrejše kazni kot jo določa postava.
Poljska bo plačala Italiji za izgube v Šleziii.
Washington; 1 7. aprila.— Danes se je tukaj izvedelo, da je Poljska apelirala na vlado Združenih držav, da podpira Poljsko pri bodočih razmotrivanjih o odločitvi šlezijskega plebiscitnega vprašanja.
Rim, 1 7. maja. Štefani časnikarska agencija pravi, da je medzavezniška plebiscitna komisija odločila, da morajo Poljaki plačati Italiji radi ubojev italijanskih vojakov sedem milijonov lir.
Kot se sporoča, se je pri italijanski vojaški misiji v Varšavi zglasila delegacija poljskih kmetov, ki je ponudila več milijonov nemških mark za oskrbo ranjenih italijanskih vojakov, da pa se je ponudbo odklonilo.
Kattowitz, 1 7. maja. —r Vodja poljskih upornikov, Adalbert Korfanty, je ukazal industrijal-nim interesom Zgornje Šlezije, da izdajo poseben poljsko-šlezij-ski (fenar, da se odpomore denarni stiski, ki je nastala, ko Nemčija ni dovolila, da bi se transportiralo v sporno ozemlje 250.000.000 mark, s katerimi naj bi se plačalo rudarje.
Ta akcija je bila pod vzeta iz bojazni, da bi razjarjeni rudarji pričeli uničevati nemško lastnino, in da bi se preprečilo razvoj bolj ševizma in sabotaže. ■
Oppeln, 17. maja. — Poljski ek?ekutivni komitej v Šleziji, kateremu predseduje Korfanty, je brzojavil medzavezniški komisiji, da s<j uporniki pripravljeni u-makniti se v tolikem obsegu, da se prepreči sovražnosti z Nemci.
Nemški industrijalci, katerim je Korfanty izdal ultimatum, da izdajo poseben denar za uporabo v spornem ozemlju, so kot se poroča, odgovorili, da načrta ne morejo sprejeti in so pretrgali pogajanja s Korfantyjem.
Harding proti četam v Mingo okraju.
Washington, 17. maja. Preds. Harding je odgovoril na brzojavko governerja države W. Virginia, v kateri se ga prosi, da pošlje zvezne čete v okraj Mingo, da v to ne bo privolil toliko časa, da se ga prepriča, da so oblasti države West Virginije napravile vse, kar je v njih moči, da napravijo mir v prizadetem okraju.
Tudi vojni tajnik Weeks je danes izjavil, da ne vidi nikake potrebe, da bi se v Mingo okraju proglasilo preki sod ali da bi se tjakaj poslalo zvezne čete.
Iz Williamsona se poroča, da je v Mingo okraju danes vladal popolen mir.
Ogrska in Romunija se združita?
Amerika odneha s politiko agresivnosti napram Mehiki.
Washington, D. C. — (Federated Press.) — Kot izgleda, se je Hardingova administracija odločila, da je odnehala z imperija-listično politiko napram Mehiki, kakršno je zahteval Fall, tajnik za notrahje zadeve, ki v kratkem odide na potovanje po A-laski, tako da bo odsoten iz Washingtona najprej par mesecev.
Iz poluradnih virov se poroča, da se od Mehike ne bo zahtevalo, da bi podpisala formalno pogodbo kot ceno za ameriško priznanje. Mesto takega ponižanja se bo od Mehike edinole zahtevalo izmenjavo diplomatskih not, v kameri bo Obregonova vlada podala uradno obljubo, da hoče postopati pravično napram ameriškim investor jem, kot je že če-stokrat izjavila neuradnim potom.
Kot se zatrjuje, je natančna podučitev mehikanskega položaja počila — nepričakovan in jako velik razkol med ameriškimi oljnimi interesi in drugimi ameriškimi trgovskimi interesi. Inve-storji v mehikanskih podjetjih in trgovci, ki jim nudi Mehika velik trg za eksport, trdijo, da je najbolje, da ameriški oljni interesi plačajo mehikanski vladi zahtevani davek, ker od tega je od-
visna tudi prosperiteta Amerike.
Mehikansko finančno ministrstvo je pod zmožnim vodstvom prejšnega provizoričnega predsednika de la Huerte zmožno, več kot pokrivati tekoče stroške, pri čemur pa še ni vštet davek na oljne lastnine. Na ta način ima vlada približno 6,500.000 pesov mesečno, toliko znaša davek od oljnih lastnin, s katerimi izplačuje obresti lastnikom vladnih bondov, poleg tega pa ji o-staja še precej za generalno poživitev trgovine, všetvši pospešitev uvoza raznih predmetov iz Združenih držav.
Mehikanska vlada sama je velik kupec raznovrstne mašinerije, vštev»Si poljedelske stroje, traktorje in sličnih izdelkov. Ako oljne korporacije točno plačajo svoj davek, tedaj se bo ta denar v prvi vrsti porabil za nakup raznih predmetov, ki jih potrebuje Mehika, in večji del plačanih davkov se bo končno iznašel v žepu ameriških tovarnarjev. Ako ameriški oljni interesi pravijo, da ne bodo plačali zahtevanega davka, tedaj groze s tem ne le Mehiki, temveč tudi ameriškim trgovcem in industrijalcem, ki bi svoje izdelke "radi prodali v Mehiki.
DUNAJ, Avstrija. — Iz zanesljivih viroh se poroča, da se med vladarji v Budimpešti in Bu-kareštu vršijo dogovori, katerih namen je ustvariti novo dvojno monarhijo, ki bi sestojala iz Madžarske in Romunije. To ni prvič, da se je začelo delovati za uresničenje tega načrta, toda to pot se je zavzel zanj v vsej resnosti madžarski ministrski predsednik, grof Štefan Betheln.
Grof Betheln spada oni skupini fevdalnih baronov, ki lastujejo na Semograškem velikanska posestva, in odkar je Sedmograaka prišla pod Romunsko, so ti baroni v vednem strahu, da se bo njihova posestva nekega dne zaseglo in razdalo med prave lastnike, namreč med romunske kmete. Grof Betheln in drugi madžarski plemenitaši viAijo nekoliko upanja, da si rešijo svoja posestva, ako položijo krono sv. Štefana na glavo romunskemu kralju Ferdinandu, in da proglasijo njega In njegovo ženo,, kraljico Marijo, za ogrskega kralja in kraljico.
Onim, ki poznajo prihologijo Romunov in Madžarov, se zdi načrt za ustvoritev take dvojne monarhije fantastičen. Ali niso bile madžarske čete pod, poveljstvom Mackensena tekom zasedbe Bukarešta najbolj sovra-žene? In ali niso romunske čete tekom svoje plenilne ekspedicije, ki so jo vprjzorile na Madžarskem leta 1919, vzbudile najsil-nejso sovraštvo madžarskega pre bivalstva ?
j Brez dvoma bi romunsko-ma-i džarsko kraljestvo naletelo na i velik odpor v vojaških krogih in i pri civilistih obeh narodov. Toda i Madžarska kot Romunija se danes nahajata pod kontrolo feuda-llstične aristokracije, 4n vladajočim fevdalistom bi bile »želje ljudstva zelo malo mar pri pro-tekciji lastnih interesov. Z lahkoto bi pomirili ljudski protest proti dinastični združitvi. Romunija bi s proglasitvijo njenega kralja madžarskim vladarjem po-' večala svoj ugled, in madžarski aristokraciji pa bi se ne bilo več treba bati za svoja posestva na SedmograSkem.
Toda Se drugi motivi so za tem načrtom.
Čeh^slovakija, Jugoslavija in Romunija so očividno odločene, da preprečijo povratdk Habsbur-gov na madžarski tron, pripravljene so vsiliti demobilizacijo madžarske armade in tudi druge določbe madžarske mirovne pogodbe.
Grof Betheln, podpiran od regenta Horthyja, vodi dogovore z .namenom, da »e združita Madžarska in Romunija pod eno
Amerika in Rusija.
Washington, 17. maja. — A-meriški državni department je danes naznanil, da dokler bo kak Amerikanec v sovjetski Rusiji zaprt ali interniran, toliko časa ne bodo imele Združene države z Rusijo nobene direktne ali in-direktne zveze. Dejstvo, da se nekatere Amerikance morda dol-ži ipijonatva ali da so morda celo priznali, da so opravljali službo špijbna, ne napravlja nikake razlike.
Stališče ameriškega državnega departmenta je, da se mora vse te jetnike izpustiti, predno more sovjetska vlada pričeti s kakimi pogajanji z Ameriko glede obnovitve trgovine.
Kot poroča državni department, se bo skrbelo, da bo ruska vlada zvedela za ta sklep ameriške vlade.
V Rusiji je sedaj zaprtih oziroma interniranih okrog 50 Ame-rikancev.
Smeši se trditev sovjetske vlade, da je ameriška vlada poslala v Rusijo špijone, ker Amerika ni bila nikdar v vojni z Rusijo. — (Kaj pa so delale ameriške čete v Sibiriji in Arhengelsku? Op. ured.)	, _
Kot se zatrjuje, se nahajajo v Rusiji dve vrsti Amerikancev. Eni so aktualno zaprt iv ječah, drugI pa se smejo sicer prosto gibati, toda nimajo prilike, da bi zapustili deželo.
(Iz zgornjega poročila, ki na prvi pogled izgleda zelo arogantno, bi se dalo sklepati, da je A-merika precej popustila napram Rusiji. Kot se spominjate, je pred par tedni državni tajnik Hughes zahteval, da mora priti do temeljite spremembe v notranjem ustroju sovjetske Rusije, predno more Amerika privoliti, da se obnovi trgovske odnošaje, sedaj pa se govori samo še o izpustitvi Amerikancev, ki se nahajajo zaprti ali internirani v sovjetski Rusiji. Op. ured.)
-O-
CHICAŠKI STAVBINSKI DELAVCI ZA RAZSODIŠČE.
Chicago, 1 7. maja. —, Cikaški stavbinski delavci In delodajalci so se sporazumeli, da predložijo svoj mezdni spor, vsled katerega so delavci prenehali t. delom, nepristranskemu razsodišču, ki bo pričel z razmotrivanj em spora že jutri.
O-
—Dne 26. junija priredi Slovenska Godba "Triglav" svoj piknik v Jugoslovanskem Domu, Euclid, O. Posebno zanimiv bo nastop mladinskega odseka godbe ,v katerem je že približno 20 dečkov. Na piknik opozarjamo torej vse posameznike kakor tudi dru'štva.
— V poroti, ki ima -izreči ob-sodbQ nad / Sam Parperom, mladim roparjem, ki se je udeležil ropa in umora Slya in Fannerja. se nahajajo štiri ženske. Danes bo pel j ana cela porota na kraj. kjer se je izvršil napad, namreč na most, dfžeč preko Nickel Plat? železnice na zajjadni 47 cesti,
krono. Madžarski vladajoči krogi računajo, da dokler bodo v teku tozadevni dogovori, toliko časa bo Rumunija proti vsem proti-madžar^klm korakom, katere bi predlagala bel grajska ali praška vlada. Tudi za slučaj, da bi se načrt za združitev ponesrečil, pa vidijo madžarski voditelji v tekočih pogajanjih diplomatski trik, s pomočjo katerega se drži Romunijo vsaj začasno na svoji strani, tako da Jugoslavija iri Če-hoslovaškk ne moreta nastopati proti s tolikšno strogostjo kot bi v nasprotnem slučaju.
REAKCtJAVirALl il JE ZMAGALA
65 OSEB UBITIH V VOLNINIH NEMIRIH. KOALICIJA KON-ZERVATIVNIH STRANK JE IZVOLILA 266 POSLAN-CEV. JUGOSLOVANI IMA-JO 6 POSLANCEV.
Rim, 17. maja. — Najnovejša poročila o izidu parlamentarnih volitev, ki so se vršile v Italiji v nedeljo, izkazujejo, da so dobile koalicijske stranke, ki stoje za ministrskim predsednikom Glollt-tijem, 226 poslancev. Socijalisti so izvolili 134 poslancev, klerikalci 101, republikanci 10, pristaši bivšega ministrskega predsednika Nittija 15, Jugoslovani 6 in Nemci 4.
Liat II Paeae poroča, da je bilo v nemirih, do katerih je prišlo v nedeljo, ubitih 40 oseb, 92 pa ranjenih, v nemirih, ki so sledili po volitvah, pa je bilo ubitih 52 oseb.
Do hudih bojev je prišlo v Ceregnola in pa v Istriji blizu Trsta. V obeh navedenih krajih je |ylo ubitih po pet oseb. Po tri os^be bile ubite v nemirih v Naplju, Mantul, Veroni, Slenl in Arezzo. Vseh oseb je bilo torej ubitih v zvezi z volitvami 65.
Zadnja poročila izkazujejo, da je bil ministrski predsednik Gio-litti skupno a člani njegovega kabineta zopet izvoljen. Izmed so-ciialistov «o bili ponovno Izvoljeni .Turati, Treves in D'Argona. Izvoljen je bil tudi vodja klerikalcev signor Meda.
Slovenci v Trstu poraženi.
Časnikarska poročila pravijo, da so bili slovenski kandidati v Trstu poraženi. I^oljeni so bili samo italijanski nacijonalisti in pa en komunist.
Nacijonalisti so dofaiili večino tudi v Turinu. ' Tudi bivši ministrski predsednik, ki je bil kandidat v PotenzI, je bil ponovno izvoljen. Vladni kandidatje so bili zmagoviti tudi v Genovi In Florenci.
izmed večjih mest, imajo večino socijalisti v Milanu in Bolo-gnl.
V Splitu je bil izvoljen koali« cijski nacijonalist Duncan.
Skupen nastop konzervativnih strank po okrajih, kjer so socijalisti in komunisti zelo močni, je povzročil, da je število socijalistl-čnih oziroma komunističnih poslancev padlo od 170 na 134.
-?—O-
—	v zakonodaji države Ohio
se nahaja predloga, glasom katere bi moral vsak deček in vsaka deklica pohajati v šolo od 6 pa do I 6 leta in predno se jlru izdalo dovoljenje da smejo delati, bi morali izdelati sedmi razred. Doslej Je bilo le za dekleta obvezno hoditi v šolo do šestnajstega leta, dečki pa so lahko izstopili že v petnajstem letu. Učencem med 14. in 16. letom, ki dobro napreduj ej^o v šoli, se bo pričelo početkom prihodnjega šolskega leta izdajati posebna dovoljenja <la smejo delati po šoli in pa ob počitnicah.
—	Billy Sunday vam je tak pridigar in oznanjevalec svetega pisma, da se razna mesta kar tepejo zanj. Razne protestantske verske sekte v Clevelandu si tudi silno prizadevajo dobiti Billlja, da vprizori tukaj "evangelistlčno*" kampanjo. Pred par leti se jim je poizkus ;^onesrečil, ker se niso vse cerkve enoglasno zavzele za njegov prihod. Iz vsekega mesta, kamor pride, odnese polno bisago denarja.	i
O
_
__
.......................
......
.....................
..........................

MAY 18th 1921
NEKAJ PRIPffli.
v včerajšnji izdaji našega lista ste čitali, da se v New Yorku vrši konvencija zveze ameriških tovarnarjev. Poročilo smo prinesli brez Vsakega komentarja, ker priporočila, o katerih se je ukrepalo, dovolj jasno prikazujejo značaj njihovih očetov.
Vendar pa je par točk, na katere bi naše čitatelje se prav posebno, opozorili.
Najbolj naivno zlobna je izjava, ki je podana takoj ob začetku priporočila, ki ga je izdela'! posdbni odsek konvencije. Tovarnarjem se priporoča, da prično z o-fen^ivo proti organiziranemu delavstvu. Kaj naj potemtakem imenujemo sedanjo silno gonjo, ki jo vodijo organizirani industrijalci Združenih držav proti delavstvu. Ali ni to ofenziva najsilnejšega značaja kot si jo je sploh mogoče predstavljati?
Izjava, češ, da voditelji ameriškega' delavstva ne morejo in oči vidno tudi nočejo zakrivati Svdjega namena, da dobijo kontrolo nad industrijo, pa je proroška. Gospodje tovarnarji pač vidijo, kaj se dogaja drugod po svetu, da se delavci vsepovsod vzbujajo irt prihajajo do spoznanja svojih moči, zato pa v svoji silni prestrašeno-sti vidijo silne pošasti, katerih nikjer ni, (ki pa bddo prav prav gotovo postale realne tudi v Ameriki, ako se bodo ravnali po nasvetih, da je proti delavstvu treba voditi ofenzivo. Jako zanimivo je tudi, da se tovarnarji prav •doibro zavedajo, kako silna bi bila politična moč delavstva, če bi jo hotelo in znalo uporabiti. Oni namreč o-pozarjajo, da hoče delavstvo doseči svoje namene političnim potom. To priznanje je velik udarec tako za konzervativne delavske voditelje kot tudi za one, ki v svojem prenapetem radikalizmu trde, da politična akcija ni več primerno orožje za delavstvo, da politična akcija spada m&d staro šaro, in ki vidijo edinole v akciji "mase" odrešitev delavstva. Kot pa vidite, gospoflje kapitalisti nikjer ne omenjajo, da se boje "masne akcije", toda hlače se jim začno tresti, če pomislijo, kaj Tbi se zgodilo z njimi, če bi se ameriški vsi delavci organizirali politično, kar je povsem postavno in ustavno, izvolili svoj kongres ih svoje državne uradnike, in postavnim potom napravili konec orgijam današnjega gnilega reda.
Se en stavek v navedenem priporočilu je, ki zahteva, da si ga ogledamo malo od bližje. "Gre se za našo ekzistenco!" se glasi prestrašeni krik kapitalistov, takoj nato pa trde, da so aspiracije delavcev naperjene proti
javnim interesom. To so torej tisti "javni" interesi. Dolgo časa smo skušali dognati, kje da je tista misteri-jozna "javnost", o kateri slišimo posebno veliko, kadar pride do kakega štrajka. Takrat se vselej napada delavce, češ, glejte jih sebičneže, nič jim niso mari javni interesi. Zdaj šele razumemo, da so po mnenju gospodov kapitalistov javni interesi identioni njihovim lastnim interesom, in njihovo ogrevanje za "javne" interese nam je seveda čisto jasno. Dobro bi bilo torej, če bi si delavci zapomnili, da kar je v interesu "javnosti", je škodljivo zanje.
Iz stare domovine.
Vlomilce v trgovino Worsche-ja so že dobili in zaprli. Tudi so našli skoro vse blago, ki je bilo zakopano pri lončarju Mayerju na Pobrežju. Tudi Mayerja so zaprli.
.Jugoslovanski kandidati v
Istri. — Na sestanku glavnih zaupnikov 14. t. m. v Trstu je bila sestavljena naslednja kandidatna lista za istrsko volilno okrožje: 1. dr. Josip Wili'an, odvetnik
2.	dr. Ulikse Stanger, odvetnik;
3.	Ivan Stari, delavec; 4. dr. Sto-jan Brajša, odvetniški kandidat; 5. Fi-anc Flego, pbsestnik; 6. Tomo Herak, podjedelec. — Izvze-mši dr. Wilfana so vsi ostali kandidat je istrani. Lista je bila sprejeta soglasno od vseh istrskih zaupnikov. Zadnji dan za predložitev kandidatskih list generalnemu volilnemu komisarijatu je ponedeljek 25. t. TO. ob 16. uri.
Kako pripravljajo Italijani volitve v zasedenem ozemlju? — Ker dobro vedo, da bo hrvatsko in slovensko ljudstvo pri volitvah v parlamentu pod vodstvom svoje inteligence našlo pravo pot, da pa se bo brez nje dalo zbegati in oplašiti, so Italijani vsemu našemu učiteljstvu v Istri dali u-ka'Zj da pred volitvami zapusti domovino in odide v tujino. Tudi zavedne naše duhovnike so iz-tirali z njihovih mest. Svojo službo vrše tudi grozilna pisma, o-eebni napadi, ogrožanje imetja itd. Oblasti vse to videjo in — trpe, deloma celo pomagajo. Tako delajo takozvani kulturni barbari.
Poročil se je 12. t, m. g. Julče Novak, načelnik mariborskega Sokola, v Metliki z gdč. Ljubico Makarjevo.
V ptujskem okraju je izibruh-nila pri govedi kuga na gobcu in parkjjih. Prizadete so zlasti občine Krčevina in Rogoznica. "Odrejena je krajevna kontumaca nad temi in vsemi sosednimi občinami (Vurberk, Mestni vrh. Jan-žovci, Kicar, Podvinci, Brstje in Breg.)
Poljedelsko razstavo v Pragi priredi Kmetijska družba češko-
slovaške republike. Priprave so po celi državi v polnem teku. Za stopana bo Izmeti j ska in gozdarska panoga, gospodarska industrija, zlasti tovarne kmetijskih strojev. Posebno lep bo gozdarski oddelek, v katerem bo zastopan tudi lov. V razstavi kmetijske industrije bode sodelovale sladkorna, mlinarska in pivarni-ška industrija. Bogata bo razstava zadružništva iz Češke in Moravske. Prijave sprejema Poljedelska družba Češkoslovaške republike v Pragi II. Vodičkova ulice št. 38.
Izvoz živine in mesa iz Jugoslavije je do nadaljnega prepovedan.
Nov premogovnik pri Črnomlju. — Pri takoimenovani Kazi-narici v Črnomeljski okolici se o-tvarja nov premogovnik. V kratkem prispejo stroji in se takoj prične z vrtanjem, tako da bodo Belokranjci, ki se v večjem številu selijo v Ameriko, našh odslej doma dela in zaslužka.
Vklenjen otrok. — Zapori Slovencev v zasedenem ozemlju so nekaj kar vsakdanjega. Zadnje dfti so prignali skozi Gorico trije orožniki v verige vklenjenega o-troka. IK'aj da je zagrešil otrok, se ne ve, vsekakor je čudno junaštvo italijanskega orožništva, ki vklene 8-letnega otroka, tudi če je še tak hudodelec, v verige in ga morajo tirati v zapor kar trije orožniki.
-o-
Zakopana strojna puška.
Meseca julija, leta 1920 po Kr. roj s tu se je vršila naslednja zgodba v Lokvi pri Divači.
Lokavski brigadir, poveljnik ondotne orožniške postaje, ni ravno najbolj brihten človek na ze ml j i. (Ko je bog delil talente, mu je z malo žlico vlival v glavo. Mesto možganske zmožnosti pa i-ma moč. saj je na deželi vsak brigadir majhen bog. Da dokazuje svoje sposobnosti, patruljira zvečer po vasi, oborožen z majhno puško in velikim strahom, spremljan od dveh podložnih mu
orožnikov. — Tedaj je vsa Lo k&v njegova. Samozavestno stopa po občini kakor petelin po gno jišču, ko zagleda podložne mu kokoši. Razhuderie lokavske koko-,ši pa so hotele slednjič pokazati petelinu.
Nekega dne dobi vsemogočni gosp. brigadir pismc s približno .sledečim besedilom: "Karo šen-,jor karbiner. A Lokva lumera 180 ke diži po domače veča kaža de Trebeč že una mašingver ke ga portado i bolševiki de Rusja in kominčar 1919. Kvešto mašingver že in kužina, pol metro de šoto la tera. Bižonja tanto kopat ma la prego šenjor karbiner ke no diži a nešun ke go mi skrito kvešta letera." — iPismo je bilo brez podpisa in navzlic temu je v svoji čudoviti brihtnosti vzel gospod brigadir to pismo resno na znanje.
ker je gospod brigadir eden tistih redkih italijanskih srečni-kov, ki je imel priliko naučiti se vseh 24 črk alfabeta je pismo pre bral in vse razumel, razun najvažnejše besede "mašingver". Pisec je bržkone nalašč rabil to besedo v tujščini, da bi tako prisilil gospoda brigadirja, da si po^ išče tolmača in bi na ta način vas izvedela za vsebino pisma. In tako se je tudi zgodilo. -
Gospod brigadir je šel v občinsko pisarno, oborožen razen s puško in strahom tudi s pismom. Gospod tajnik prebere pismo, se pasmeje in raztolmači besedo "mašingver", so se brigadirju zajezili lasje, in je opomnil orožniku •— spremljevalcu: "Vidiš, kaj. jmajo skrito, per Dio! In ko mu je tajnik pripomnil, da ga je hotel pisec le šaljivo zanoriti, je bri gadir odgovoril: "Ne, ne bo že res."
To je bilo zanj! Po njegovi glavi so švigale visoke misli. Kako slaven sin Italije postanem. Vse me bo občudovalo in sam kralj me bo odlikoval, da sem v tako važni postojanki blizu meje razkril veliko zaroto. Kolumb, ki je Ameriko odkril, se lahko skrije pred mano. Zdaj sem samo brigadir, a ker se brigam za tako važne stvari, me bodo gotovo povzdignili najmanj v maršala in tedaj si bom često privoščil ko zarček maršale. Še eno tako razkritje, pa bom imel pravico do kakega odličnega mesta v generalnem štabu. Ne vemo, ali je pri tem mislil na Katorno ali na He-cntorfa.
Takoj seje pbdal gospod brigadir na orožniško postajo, sklical konferenco vseh orožnikov, ki so zadevo premotrili iz vseh vidikov in niso pozabiU gledati stvari iz političnega in strateške-
stališča. Brigadir se je sestavil kratko predavanje in se ga ilaučil na pamet, da bi ga govoril pred lastnikom zapuščene Trebčeve hiše.
Gospod brigalir je stopil pred Trebčevega Karla in je izsustil pomembni govor: "Vi ste Karel Ban. Vi imate staro hišico, ki je Zapuščena. Pokažite mi to hišico, d» jo preiščem." Ko si je na to Brigadir ogledal inkriminirano hišico, oddaljeno od sedanje Trebčeve domačije kakih 40 metrov in ki, ima le en prostor, je odšel, da izvrši vse potrebne priprave. Vsa kasarna je bila takoj pokonci. Mrak je legel na vas, krdelo orožnikov si je naložilo na rame motike, kopače in drugo o-rodje. Zastopani so bili v tej važni ekspediciji vsakovrstni špe-cijalisti: pešel, topničarji, inženirji in zlasti vseh vrst pionirji. Vse to je bilo potrebno, zakaj strojna puška je bila pol metra globoko v zemlji.
Ragači, alegri e koražo, ke pa-ura no manka. To pot gre za važno stvar, gre za ugled naša patri je. Nocoj izkopljejo prvo strojno puško ; kdo ve, koliko jih še bodo! Ta lokovška gadja zalega, strojne puške si skriva! Eh, lokaski tički, gosp. brigadir vam že pokaže! Bojlte spoznali, da ni dobro z njim grozdja zobati.
Gospod brigadir je naredil ves načrt.
Krdelo orožnikov je že pred staro hišico. Pst, tiho! Pred hišo straža.
Delo se prične. Povelje leti za poveljem. Alegri ragaci! Pridno mahajo z motikami in navdušeno bije jo s kopači. Gre za o roženo domovino. Prvih deset centimetrov je šlo dobro, ker so kopali grušč, ki so ga bili nanosili nekoč ondi stanujoči vojaki, da so zravnali poševna tla hišice.
Toda mala hiša je bila sezidana na živi steni. Skoptoli so ves grušč; sedaj so prišli do stene, žive stene. Bati duro - Bij, tolči! Na desno in levo, ždaj v tem, zdaj v onem kotu. Pot lije po čelih bolj močno ko na Fajtovem hribu. Kako neki ne; smo sl*edi meseca julija in že dva meseca so niso oblaki zjokali. Coraggio, ragazz! AvantI! Tolci! Bij! Raz-bivaj! Streljaj —
Avanti ragaci. Ne gre pa ne gre .narprej. Povsod živa stena.
fiaj sedaj? Strojnica je brez dvoma pod kuhinjo, saj je pismo jasno, saj stoji črno na belem; Morda pridemo do nje, če koplje-no od zunaj pod zidovi. Ragaci, vsi ven Poskusite kopati okrog hiše.
Ej kaiko čvrsto mahajo s ko-
pači in motikami okoli hiše. Človeku se je zdelo, da okopa vaj o kiompir, da bi lepše rastel.
"Kaj neki kopljejo?" so si šepetali vaščani, ki jih je nenavadno nočno delo vzbudilo. "Ko da bi krompir okopavali. Morda mislijo, da bo bajta zrastla in presegla Muhovo in Gusteljnovo hišo" je menil hudomušni Franc Murcev.
Ni šlo in ni šlo. Povsod živa stena. (Kaj pa sedaj ? Kaj se zgodi ? Domoljubni orožniki so si na-tovorili vse orodje na rame in tiho 30 izginili v kosamo.
Cez eno uro je že vsa vas vedela, kaj se je zgodilo preteklo noč v Trebčevi stari hiši. To je bilo smeha! Gospoda brigadirja niso videli ne tisti aan, ne tri naslednje dni. Najbrže je imel kurje oko na levi nogi in ni mogel iz hiše. Lokavci pa so hodili kakor na božjo pot na oglede v staro, zapuščeno Trebčevino. "Sala-ment", je del kompare Danijelov, ki je prišel h Karlini na pol litra, ''fantje znajo pa dobro kopati. Kdo ve, če bi prišli k meni na žornado, zdaj ko ne morem in ne morem dobiti delavcev: fanti ne bodo dragi?" "Kaj dragi" odgovori Franc Murcev, "zastonj pridejo; saj je Karle Trebčev dejal, da mu niso nič rajtali." ^
Par dni kasneje so nekateri Lo kavči videli na pošti odprto pismo s približno tem-le besedilom: "Karo, (pa ne prelož/ki) šenjor karbiner. Mi ga tante njive e on ji ano mi čor delavce na žomado, ma tanto pagar šoldi. Ma perke mi ga vedo, ke tuo ragaci far dobro kopat šenca šoldi, mi ti un altro gver in duve kanoni un metro šoto la tera e kuži špero mi ke ti mi far skopat tuta njiva per niente, mi kuži pršparat trkaj žornade. Karo karboner, mi ti ga vojo ben, perke ti že un fejst fant. Adijo.
Podpisa ni bilo; bržkone je bil pisec pozabil se podpisati. Tudi nam ni znano, ali je dobil odgovor na pismo. Ko prihodnjič zo-'pet izlfetimo o dtias v Lokev, bom ; že poprašal Lokavce, kaj in kako se je stvar končala in če bo zgodba luštna bom nadaljeval. Lokavci so pravi tičk!. Ti ga pihnejo! Kaj?
(Po "Edinosti.")
List Enakopravnost je pričel izha-jati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeSi do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem, »a se to «r«ni«, je velike važnosti to, da se vsak izmed gitatelje? potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List Je storil že mnogo ?,a vas, da za vas, ki čl ta te te vrstice. Koliko ste pa storili Ti za list?
VERA..
ROMAN
Spisala Olga Waldowa
Zal, ne—pravili so mi, da ste si, goapica, s kne-ginjo jako blizu — pač pa sem imfel nekoč v Karlovih varih priliko spoznali grofico MuriSevo in njenega soproga. Jako neenak par."
' Oui, oui, grof je bil pravi medved."
"Ampak je imel dovolj okusa, da je napravil iz svoje mlade, lepe žene kmalu vdove. Ali je grofica potem našla svojo ljubavno srečo?"
Verino obličie se je zresnilo. ''Da — poročila se je iznova — izgnana je s soprogom iz Rusije."
A? To je čudno. Vsekakoi je to zakon, ki je zvezan s prav posebnimi okoliščinami. AJto bi se ne bal, da se vam zdim nediskreten, bi yas prosil, da mi poveste to dogodbo. Morda pa je igrala tu tudi politika kako ulogo?"
Tega baš ne — Ako Svetlost ukazuje, rada povem historijo."
' Ukazujem ne, samo prosim. Ampak zdi se mi, da sem breobziren sebičnež, ker odtegujem milostivo gospico tako dolgo družbi, in jaz," vzdihnil je liekoHko —" se moram pač tudi malo pokazati med Ijdmi, žali-bog. Najiskrenejsa hvala za prijetno zabavo."
Vera je vstala, on je storil isto in potegnil njeno roko pod svojo.
"Imam idejo,^ milostiva; zdelo bi se mi divno, ko bi mogel pri čaži čaja poslušati ono rusko pripovcat. Ali bi jo hoteli razodeti vsej zbrani družbi?"
Obotavljala se je nekoliko. "No, da, ali prosim, da smem izpustiti vsa imenS."
"To se razume."
Počasi jo je vodil nazaj v dvorano, kjer so pravkar doplesali valček; gosti so stali in sedeli v posameznih skupinah, in ko je vstopil elegantni par, je takoj vse utihnilo. Vera je pregledala z lornjeto družbo, knez je bil videti jako dobre volje.
Le poglej, je pošepetala Beata svoji sestri, "kako se naslanja na njegovo roko, kakor da se razume to samo ob sebi."
Agata se je ozrla v ono smer in srce jej je objelo čustvo, polno bojazni in zle slutnje.
Pozorno so se ozrli vsi na kneza, ki je hotel govoriti.
Spoštovana gospoda, gospodična Sepanova je Jako ljubezniva in hoče meni, nam vsem olepšati uro čaja z neko pripovestjo iz peterburškega življenja. Dogodka je resnična in se je pred kratkim dogodila. Sedimo torej, napravimo lepe skupine in poslušajmo pozorno dražestno pripovedovalko."
Vso družba je preletelo splošno, dasi prikrito začudenje. Vzbudila se je radovednost, posamezniki so si pošetptavalr razne opazke.
Knez je primaknil Veri stol, sam je sedel na drug poleg nje. Za to se je brigal častnik, ki se je ponudil tajnemu svetniku, da postreže knezu.
Na neki mizici v primerni oddaljenosti je Beata visokemu vladarju servirala čaj ter se je silno jezila, ker je morala pri tem streči tudi svoji sestrični.
Častnik je ponujal cigarete in je držal svečnik za prižiganje. Knez mu je vzel omarico iz rok ter ponudil Veri, In res, Rusinja je vzela cigareto, nakar jej je knez lastnoročno držal svečnik. Počasi in z elegantno malomarnostjo si je prižgala cigareto, jo potisnila med svoji škrlatasti ustni, potegnila parkrat ter dejala šele potem z najslajšim nasmehom:'
''Najlepša hvala!"
Častnik, ki mu velikomestiio življjenje nikakor ni bilo tuje, je obstal kaikor okamenel.
Tajni svetnik je bil razkačen; v svoji bližini je sli-sal grajajoče pripombe. Boječe je motril obraz knezov.
ki se je smehljal, kakor da ga to zabava, slabe vel je pa ni bil videti, hvala Bogu I
Mlad, zelen poročnik je pošepetal stotniku Dern-hofu: Videti je, da je Serenissimus ves očaran."
Odgovor je bil jako hladen.
"Ker izkazuje njena Svetlost tudi dami pozornosti? Ljubi kamerad. nam starejšim je galanterija in Ijubez-nost njegove Svetlosti že od prej dobro znana."
"Brr — mrzel kakor pasji gobec," si je dejal poročnik. "Dernhof ima danes svoj sl&b dan." je razširjal potem med tovariši.
Vera je začela pripovedovati, niti najmanje je ni ženiral pogled iz več nego stoterih očij, ki so bile obrnjene vse vanjo. Njen melodični glas, ruski naglas ter
zanimiva vsebina so se globoko dojmili poslušalcev _
oči vseh so bile vprte v pripovedovalko, vsi so napeto poslusali. V kratkih presledkih je Vera srkala čaj, povlekla parkrat dim iz cigarete ter se vedla docela neprisiljeno.
Prizor, ko so tirali Belgijca s stralii grofice naravnost v zapor, je predstavljala naravnost dramatično; o-pisala je najprej intimni tete-a-tete v elegantni grofični sobici in kako so potem vdrli redarji v inienu zakona k njima, dalje upiranje jetnika in končno divjo bolest grofičino.
V dvorani je zavladala smrtna tišina — kakor da so vsi gledali pred seboj onesvečeno grofico.
Vera je umolknila, podrprla je lepo glavo Z roko ter Zrla predse.
Dernhof, ki je slonel slučajno baš njej nasproti na steni in jo je ves cas hladno opazoval, si je sedaj mislil: 'Ah je to resnično čustvo ali igra tudi sedaj komedijo? Je li ta poza preračunjena?"
Resnica je bila tako nekako na sredi.
Mahoma je dvignila glaVo, poiskala svojo na dolgi zlati verižici visečo lornjeto ter/sft začela ogledovati po dvorani.
— Kaj fjomenja to? — se je vprašal ostri kritik iznova. Toda kakor od strele ošinjefi Se je zdrznil, ko
z lahnim porogljivim nasmehom je izpustila lornjeto. se okrenila h knezu ter pripovedovala dalje
J® ^^ačutil roko na svoji rami. njčgov pti-jatel, nadporocn.k je stal poleg njega in dejal tiho:
. .	j« strašno mračen. Feliks. Ljudje so
ze zaceli opažali to — kaj ti je?"
nistm razpoložen." dc,broknezu? Pravzaprav popolnoma
Doslej mu je bilo dobro."
"Cemu naglašaš ta 'doslej" tako očividno?"
Ali sem storil to?"
Pogledal je svojega ljubljenega gospoda, njegov prijatelj je storil isto.
•v	razumem; bojiS se. da bi mogel — m«'
ms. da bi — kakor je rahlih živcev — vsekakor to ni Ugodno .zanj/*
"Jaz ne menim ničesar."
''Kakšna se zdi tebi? Božanska žena!"
"Najokrutnejša koketal"
Ali Feliks, že žopet pretiravaš. Saj vendar nima« nikakih dokazov?"
"Misliš?"
'Ah prideš v pivovarno, ko bo tvoja služba P«"' kraju? Zberemo se vsi tam. ko bo tukaj konec te pr«' Icsti.'
"Mene ne pričakujte ondi."
Ali zakaj pa ne? Mogli bi tako lepo vse prerešc' tati; zanimivo tujko _"
Prav to mi je zoprno."
Eh, pa se dbbro naspi, prijatelj!"
Do zadnje besede svoje pripovesti si je Vera ohra*. nila zmago, zagotovila si je največji uspeh.
(Dalje prih.)
MAY 18th 1921
I
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
iiiiiwiiiraiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiira
>C>0000<0>00000000<
Dva huzarja.
Lev Nikolajevič Tolstoj.
iMiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiit
Grof je s svojo plesno umet-'»ostjo prekosil tri najboljše ple-»alce v gubemiji, visokega belo-°krvnega guvernerjevega poboč-l>ka, odlikujočega se s svojo hi-tfostjo v plesanju ih s tem, da je ^TŽal damo jako blizu, konjeni-' odlikuj očega se po gracijoz-lem gibanju pri valčku in po go-na lahkem teptanju s peto, še nekega drugega civilnega u-'®dnika, o katerem so govorili da je najboljši plesalec in usa vseh plesov, če tudi je kra-*=ga uma.
In res je ta uradnik od začet-^ do konca plesa vabil vse da-po vrsti 'kakor so sedele in 1^1 niti jedno minuto prenehal ple-le včasih se je ustavil, da je Potegnil z že popolnoma prerho-'^ctiim robcem po upehanem, a Vendar veselem obrazu. Grof je Pi^ekosil vse in je plesal s tremi S^Iavnimi damami, z veliko, bo-lepo in neumno, s sredno suho, ne prelepo, pa lepo se ^devajočo, in pa z majhno, ne ^Po, pa razumno damo. Plesal tudi z drugimi, z vsemi zalimi, Zalih je bilo veliko. A vdo-^•ca, sestra Zavaljsevskega, se je 8i"ofu najbolj prikupila, ž njo je plesal kvadriljo, škotko in ma-^Urko. Začel je s tem, ko sta 'Gdela med kvadriljo, da jej je Jako laskavo govoril, primerja-jo ^ Venero in Dijano, z ro-in še kako drugo cvetko. Na te ljubeznjivosti je pa vdo« le upogavala beli vratek, Povesala oči, gledajoč na svojo ®Io muzelinsko obleko, ali pa ^•■ekladala pihljačb iz jedne roke ^ drugo. Ko je rekla: "zadosti, vi se le šalite," itd., jej je 8las malo pogrhajoč zvenel s ta-
ko
najivnim bratodušjem in sme-
šno neumnostjo, da se ti je, gle« dajočemu jo, zares zdelo, da ni ženska, temveč kako cvetlica, pa ne roža, temveč kaka divja, bela, bujna cvetlica brez duha, ki je izrasla iz sneženega žameta v kaki daljni deželi.
Tako čuden vtis je napravila na grofa ta spojitev najivnosti in pomanjkanja vsega, kar bi pričakoval, s svežo lepoto, da je nekajkrat ustavil pogovor ter ji molče gledal v oči in prekrasne poteze rok in vratu, s tako silo se ga je polotilo pdželjenje, prijeti jo za roko in poljubiti, da se je moral res zadrževati.
Vdovica je z veseljem zapazila vtis, katerega je napravila; pa nekaj jo je jelo vznpmirjati in strašiti v grofovem obnašanju, če tudi je bil mladi huzar ne le Iju-beznjiv, temveč tudi tako ulju-den, da bi to po sedanjih pojmih ne bilo več lepo. Tekel je za njo po mandelnovo mleko, pobiral ji robec, iztrgal iz rok stol nekemu škrofuloznemu pomesči-ku,/ki ji je tudi hotel postreči, da jej ga poprej ponudi, itd.
Zapazivši, da je svetska Iju-beznjivost tedanjega časa le malo vplivala na to damo, jo je poskusil pripraviti k smehu s tem, da ji je pripovedoval razne anekdote, zagotavljal ji, da je pripravljen, če mu ukaže, zapeti kakor petelin, skočiti skozi okno ali pa skočiti v luknjo, prebito skozi led na vodi. To se mu je popolnoma posrečilo, udova se je razveselila in neprenehoma smejala, kažoč bele zobke, in bila popolnoma zadovoljna s svojim kava-lirjem. Grofu je ugajala vedno bolj, tako da je bil proti koncu kvadrilje že popolnoma zaljubljen v njo.
Ko je stopil po kadrilji k udo-vici njen stari osemnajstletni o-boževalec, sin najbogatejšega po-meščika, ki pa še ni služil, škro-fulozni mladenič, kateremu je bil poprej Turbin iztrgal stol, ga je
DR. L. E. SIEGELStElN
Zdravljenje krvnih in (ironičnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
, Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro .do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
raocšoi

DENARNE NAKAZNICE
DRAFTI IN KABELSKE POSILJATVE
2a Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 vzhddtta deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vasem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY.
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
I
D
Keep Well!
When you feel nervous, tired, irritable; when you're ill with any disease caused by \ disordered nerves, don't give up until you try
' D]R.MlLeS'NEHVlNE
I '""iiiiinnininiuit]niiiiiiiiiiniiiiiiiiiinc]iin|iiiiiiiniiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiiniiiiftiiiriit]iiiniiiiiiiC})iiiiiiiiiii[}iiiJMiiiiiiniiiiiiiiiint]iiic<
CAS JE DENAR.
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zjrubljaite časa no nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo, da vam poteče zavarovalnina Rotovega dne in da se imate javiti do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrjat favno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati celega pol dneva.. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko 'avno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete ure.
COLLINWOOD. O,
WOOD 228—R
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. |
CLEVELAND, 0.	i
!ll!||||>iiHiiiiiiiiiifiE]iiinHiiiiit]iiiiiiuiiiiuiiiiiimiiit]iiiitiniuiciiiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiii]iniiiiiiiiiC]iiiiiiiniiii]iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinir<i>
I
M
i
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
'	in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši un najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih Posod, itd.
NaroČila dostavimo po pošti točno in v Vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
%
g? [
sprejela jako hladno. Ni bilo zapaziti na nji niti desetine tistega razburjenja, katero je čutila poprej v grof o vi prisotnosti.
—	Vi ste pa res lep človek, je rdkla in gledala ob enem Turbina, ne vede računajoč, koliko vatlov zlate vrvice je bilo treba za ves ta jopič: Vi ste res lep, obljubili ste, da pridete z vozom po me in mi prinesete sladčic.
—	Saj sem bil pri vas, Ana Fedorovna, ali vas ni bilo več, pustil sem vam najboljše sladšči-ce, rekel je mladenič z jako tenkim glasom, ki ni bil primeren njegovi visoki rasti.
—	Vi vselej najdete izgovore, meni ni treba treba vaših sladčic. Nikar ne mislite . . .
—	Že vidim, Ana Fedorovna, kako ste se spremenili nasproti meni in vem zakaj. Pa to ni prav, je pristavil, ali zaradi nekega silnega notranja razburjenja ni mogel dokončati svojega govora, kajti usta so se mu hi^ro in čudno tresla.
Ana Fedorovna ga ni poslušala, ampak je sledila z očmi Tur-binu.
Načelnik plemstva, hišni gospodar, lepo debel, brezzob starec je stopil k grofu, ' ga prijel pod pazduho in povabil v kabinet kadit in pit, če mu je ljubo. Ko je Turbin odšel, je Ana Fedorovna čutila, da nima ničesar delati v sobi in je vzela pod pazduho staro suho gospodično, svojo prijateljico, ter odšla v ob-lačilnico.
—	No, kakšen pa je? Prijazen? je vprašala gospodična.
—	Kako se strašno vsiljuje, rekla je Anna Fedorovna, stopila k zrcalu in se gledala v njem.
Obraz ji je zasijal, zarudel, oči zasvetile, ali nakrat se je, posnemajoč baletke, katere je videla pri letošnjih volitvah, zasukala na jedni nogi, se glasno a milo zasmejala, malo uklonila koleno in poskočila.
—	Kakšen je? prosil me je kaj za spomin, rekla je prijateljici, toda ne dobi niče-e-esar, zapela je poslednjo besedo in pri tem vzdignila, J^fi^en prst, ki je tičal v dolgi, do komplca segajoči rokavici. . .
V kabinetu, v kateri je načelnik plemstva peljal Turbina, bilo je raznovrstnih vodek, pijač, prigrizkov in šampanjca. V tobačnemu dimu so sedeli in hodili gori in doli plemenitaši in se razgo-varjali o volitvah."
—	Ko me je blagorodno plem stvo našega okraja počastilo z izvolitvijo, rekel je izvoljehi iz-pravnik, že precej pijan, — me ni smelo manjkati pred vsem društvom, nikakor me ni smelo.
Grofov prihod je pretrgal razgovor. Vsi so se začeli bratiti ž njim, posebno izpravnik mu je z obema rokama dolgo stiskal roTco in ga prosil nekajkrat, da bi ne odrekel iti skupaj ž njimi v novo gostilno, kjer pogosti on plemenitaše in kjer bodo peli cigani. Grof je obljubil iti vsekakor in je izpil ž njiniii nekaj bokalov šampanjca.
—	Kaj ne plesete, gospoda? vprašal je, predno je odšel iz sobe.
—	Mi nismo plesalci, odgovoril je izpravnik s smehom, mi se bolje razumemo na vino, grof . . Sicer je pa vse to vzraslo pred mojimi očmi, vse te gospodične, grofi Včasih še zaplešem škotsko, grof ... to še morem, grof I — to še morem . . .
—	Pojdimo sedaj, pojdimo, rekel je Turbin: — zabavali se bomo pri ciganih.
—	Koj, pojdimo, gospoda, da razveselimo gospodarja.
In trije plemenitaši z rudečimi obrazi, ki so že pili v kabinetu od začetka plesa, so nataknili ta čr-nfe, oni svilene vezane rokstvice in se pripravili skupaj z grofom, da pojdejo v dvorano, ko jih zadrži škrofulozni mladenič, ki stopi k Turbina, ves bled in kolmaj zadržajoč solze.
—	Vi mislite, da ker ste grof, morete suvati kakor na Semnju, rekel je težko sopeč, ali to ni uljudno . . .
Zopet so se proti njegovi volji zaprla ustna in vstavil t^k govora.
(Dalja prihodnjič.)
ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVAN' SKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
(Dalje)
Priznati nioramo tofej, da ea resno kom peticij o v teh časih kaOsa, valutne nestabilnosti in komercijalne disorganfzacije, nismo finančno dovolj močni za ekspertno in importno trgovino. Ni pa s tem rečeno, da naj z e-konomsko korporacijo prenehamo; kajti nihče ne ve, kaj nam lahko prinese bližnja bodočnost. Morda bomo tako organizacijo potrebovali prej kot sodimo na podlagi težkih eksperimentov ki smo jih doživeli do sedaj, ozirajoč se na nepovoljno situacijo in napetost med različnimi državami, všteval počasnost jugoslovanske konstituante, kajti možnost še vedno obstaja, da se svetovni položaj uredi kmalu in da prosperiteta zopet zacvete. Kajti pomniti moramo to, da je mednarodna trgovina v sedanjem sistemu eden izmed največjih faktorjev, in da narod ki ne vodi svo je trgovine prepustivši drugim da delajo dobičke iz njegovih pioduktov, nikakor ne more biti gospodarsko neodvisen in politično svoboden.
J. R. Z. je imelo do sedaj precej številen odbor, kar je bilo seveda potrebno če vpoštevamo, da smo volili ves odbor AJCBLtd. izmed članov eksekutive J. R. Z. Za v bodoče, kot je razvideti iz splošnega položaja, ne bo več toliko posla, (izvzemši da se pojavi kaj izrednega) in smatramo, da bi se shajalo-z manjim odborom. Tudi sestavo in konstituiranje odborov naj konvencija spremeni, in sicer v smislu načrta ki ga bom predložil tej konvenciji v razmotrivanje.
J. R. Z. je bilo organizirano v 3vrho da vodi boj za ustanovitev svobodne Jugoslavije, in mora vzdržati toliko časa, da dovrši svojo nalogo. Medtem ko organizacija dela za, vresnično pred stavljenega načrt^, pa mora vstrajati še nadalje tudi radi tega, ker ima posestvo, ali takore-koč denar vložen v Ameriki in Jugoslaviji. J. R. Z. ima kontrolo nad Blaznikovo tiskarno v Ljubljani, potom katere lahko i-gra velikanske uloge v politič-neni in socijalnem življenju v Jugoslaviji.
Nadalje je tu premoženje v trgovski organizaciji, ki je taktično last J. R. Z. Sploh ima J. R. Z. še nad osemindvajset tisoč dolarjev skupnega premoženja, katerega mora pravilno upravljati in dosledno uporabljati v koristne narodne namene, za kar je bil ves ta denar nabran.
Priporočam torej cenjenim iborovalcem, da naj se reorganizira glavni odbor tako, da bo šest lajst članov skupnega glavnega odbora, izmed katerih se izvoli vse potrebne odseke pri upravi organizacije, vstevši nadzorni odbor in pravo AJCBLtd. V centralni odbor naj bi se volilo tu na konvenciji pet članov, vsaka centralizirana jugoslovanska organizacija ki prizna in podpira program J. R. Z., pa voli po enega člana v centralni odbor J. R. Z. Večje organizacije naj bi bile upravičene do številnejšega za stopstva v centralnem odboru, kar je podi-obrieje analizirano f mojem načrtu za bodoča pravila. P vseh teh določbah bodete natančneje razvideli iz načrta, ki sem ga sestavil na podlagi sedanjih pravil, vpoštevajoč pri tem te tehtne izpremembe, ki so se za vršile od časa tretje redne konvencije J. R. Z. Vsaka organizacija, ki gre z duhom časa, preosnuje svoje zakone .tako, da ji je lažje in uspešnejše poslovati, ter izvršiti vsa dela in bodoče naloge, katerfe ji začrta občni zbor in katere podvzame izvrše-valni odbor na podlagi novih razmer in potreb ki jih prinese bodočnost v tej ali oni obliki. Jaz smatram, da bodo izpremembe, katere priporočam v svojem načrtu, organizaciji v veliko olajša-
vo v bodoče, objednem pa bo kontrola nad vsem poslovanjem prav tako perfektna, kot je bila do sedaj. To bi bil le nekak pre-ustroj vodilne in delavne maši-nerije.
Smatral sem za potrebno, da napišem načrt za pravila v celoti, to je, ne le izpremembe, pač pa cela pravila skupaj. To pa zato, da ne bO treba iskati pravil po vseh zapisnikih, kadar se tiče gotovih zaključkov aa rešitev kakšne važne zadeve. Priporočam tudi vam, da pravila, če jih sestavite v smislu mojega načrta ali pa kako drugoče, spišete vsa v eno skupno obliko, kjer bo lahko vsak videl takoj, kakšne dolžnosti imajo odborniki in član stvo naprain organizaciji.
Prečital bom zdaj načrt za pra vila in prosim, da pazho poslušate in pripravite s^-oje sugestije za morebitne spremembe, da bomo sestavili kar najboljša in popolnejša pravila, potom katerih bo organizaciji omogočeno gladko in uspešno poslovanje v vseh njenih bodočih pod vzet jih!
Načrt pravil se glasi:
JUGOSLOVANSKO REPUfeLI-CANSKO ZDRUŽENJE Ime in kraj.
Ta organizacija sfe imenuje, Jugoslovansko Republičansko Združenje, okrajšano J. R. Z., angleško, Jugoslav Republican Alliance, in ima svoj sedež v Chicago, 111.
Namen.
Namen J. R. Z. je delati z vsemi sredstvi za ustanovitev Jugoslovanske Federativne Republike na podlagi programa, ki je bil sprejet na prvi, drugi in tretji redni konvenciji J. R. Z. v Cleveland, Ohio, vpoštevajoč resolucije in sklepe, ki ?o bili sprejeti na občnih zborovanjih J. R. Z.
Sredstva.
Sredstva v dosego tega namena so redni dohodki od podpornikov, ki plačujejo gotove svote mesečno dokler ni dosežen cilj J. R. Z., ter izredni prispevki, darila, dohodki veselic itd.
Duševna sredstva so politična .akcija, pismena in ustmena agitacija, brošure, listi, stiki z organizacijami, ki streme za slič-nimi cilji, zveze s posamezniki in skupinami itd.
Članstvo.
Za članstvo se smatra člane vseh jugoslovanskih organizacij, listov in posamezniki, ki vstopijo v J. R. Z. in delajo za njega programa.
Odbori.
1.	Glavni odbor, izvoljen izmed delegatov in gl. odbornikov na občnem zboru, obstoji iz 16 članov in posluje od konvencije do konvencije. Iz tega odbora se konstituirajo vsi odseki, ki so po-
i trebni točnemu poslovanju or-I ganizacije ih kot je specificirano v nadaljnih točkah tega poglavja. V zadevah izredne važnosti, kot o reorganizaciji ali raz pustitvi trgovske korporacije, odloči ves gl. odbor. V drUgih zadevah pa pravomočno odloča vsak odsek v svojem delokrogu, ter je odgovoren glavnemu in centralnemu odboru, in občtiemu zboru. Ves gl. odbor naj se voli pomožhoati iz bližittš sedeža J. R. Z., da odbor lažje posluje in da tudi stroške kolikor mogoče zm&njša. Člana, ki zanemarja svoje posle v kateremkoli 6dse-ku, se ga odstavi iz odseka in nadomesti z drugim članom gl, odbora. Gl. odbor zboruje ako zahtevajo nujne zadeve, ter je sklican po gl. tajniku J. R. Z., ki je objednem tudi tajnik eksekutive J. R. Z.
2.	Izvrševalni odbor J. R. Ž., sestoji iz pet članov in je izvoljen izmed glavnega odbora. Tajnik in blag'ajnik položita odločeno varščino, kakor oklene gl. odbor. Izvrševalni odbor sklepa o vseh zadevah svojega delokroga pravbveijavno, tdr razpolaga z vsem prembžfehjem in srfedstvi
neomejeno v namene razen kjer pravila določajo drugače (glej točko 1.), za katere je J. R. Ž. v smislu programa na delu in za kar 80 bila vsa sredstva nabrana. Ako izvrševalni odbor ne izvršuje svojih dolžnosti, mora nadzorni odbor sklicati skupno sejo gl. odbora, ki sestavi novo eksekutivo.
3.)	American Jugoslav Commercial Board, Limited, okrajšano AJCBLtd,, je lastnina J. R. Z. in posluje pod njega okriljem. V odbor AJCBLtd. se voli pet čla nov gl. odbora J. R. Z. Posluje neodvisno v delokrogu trgovske korporacije, za pravilno delo so odgovorni gl. odboru J. R. Ž. Držati se morajo sklepov konvencije, in če razmere zahtevajo spre-menitev taktike v trgovini, naj tajnik sporiiči i'zvrševalriemu odboru J. R, Z., ki skliče sejo gl. odbora in ta seja odloči v zadevi polnomočno. Tajnik in blagajnik položita varščino kot je določi gl. iodbor. Gl. odbor lahko a viša kapital, ali pa razpusti korporacijo, če uvidi, da ni več potrebna, premoženje pa izroči nazaj J. R, Z.
4.)	Nadzorni odbor sestoji iz treh izmed gl. odbora izvoljenih članov. Pregleda dvakrat v letu knjige, računfe in blagajne obeh eksekiitiv, in poroča o tem javnosti. Hrani varščino drugih odbornikov in uradnikov.
5.)	Centralni odbor. Konvencija J. R. Z. voli pet članov centralnega odbora, vsaka centralizirana jugoslovenska podporna kulturna, strokovna, politična a-li okrožna organizacija J. R. Z., ki pripolzna in dela za program J. R. Z., pa izvoli do pet tisoč članov enega, in vsakih nadaljnih pet tisoč članov po enega zastopnika v centralni odbor. Centralni odborniki potom korespondence predlagajo eksekutivi svoje nasvete, in enkrat v letu, ako je za to nadpolovična večina članov glavnega in centralnega odbora, se skliče skupna seja obeh odborov, ki je najvišja moč med konvencijami.
Člani centralnega odbora imajo pravico vdeleževati se sej it-vrševalnega odbora in imajo posvetovalen glas. Konstituirajo se medsebojno in volijo svojega tajnika, ki vodi glavno korespondenco z ostalimi in tajniki obeh eksekutiv.
Splošne določbe.
1.	Izvrševalni odbor ima pravico nastavljati in odstavljati potrebne pisarniške moči za glavni urad, določiti njih plače in delokrog.
2.	Zapisnik sej vodi tajnik zbo-rujočega odseka, za skupni gl. odbor pa tajnik eksekutive J. R.
3.	Glasuje se v vaeh zadevah z nadpolovično večino glasov odloči predsednik.
4. Delegata poslati na konvencijo ima pravico vsako jugoslovansko društvo, ki je priznalo in delalo za program J. R. Z. Vožnje stroške in dnevnice delegatom plača vsako društvo za svojega delegata. Centralizirane organizacije volijo do vsakih dva tisoč članov po enega delegata in plačajo za njih vožnjo in dnevni, ce. Vsak list ki piše v prilog J. R. Z., ima pravico do enega delegata, katereihu plača vožnjo in dne vriice. Vožnje strbške ih dfievnl-če po $7 plača J. R: Z. le lig. Članom gl. odbora. Vsak delegat se ,mora izkazati s pravilno izpolnjeno poverilfiičo.
5.	J. R. Z. izdaja po potrebi svoje uradno glasilo ^The Jugoslav Review" v eneni aH drugeift jeziku.
6.	Glasila J. R.So vsi jugoslovanski listi, ki zagdfvat-jajo program J. R. Z.
. 7. V vseh slučajih kj6r ta pravila ne zadoščajo, odloča izvrševalni odbOr polnomočno v smislu ptbgrilma in vfclja<^hih sklepov.
8.	Določbe v prejšnjih pravilih ki ne soglašujo s predstoječimi pravili, sb tem potom razveljavljene.
9.	Ta plavila je sprejela četr-
ta redna konvencija J. R. Z., zbo-rujoča 11 in 12 marca, 1921 v Chicagu, 111.
Referat se vzaane na znanje z odobravanjem — pravila pa izroči odseku za resolucije,
Predno se odstrani odsek za resolucije je br. Godina mnenja, da bi bilo umestno, da se debatira o predloženih resolucijah in referatih, kakor o predloženih resolucijah in referatih, kakor o predloženih sugestijah, da zado-bi ta ožji odsek mnenje zbora, da svojo nalogo čim naj bol j je v soglasju z mnenjem večine reši.
Debate se vdeleže po večini vsi navznoči člani. Po večjem se vrši debata kaka naj bo določa forma organizacije. Mnenje navzočih je različno. Končno, po več-urni debati, se zbor po večini ze-dini v toliko, da priporoča ožjemu odseku za resolucije, da vpo-števa kolikor mbgoče vse resolucije in sugestije in na podlagi teh sestavi enotno resolucijo, katero naj predloži prihodnji seji. Debata se je zavlekla preko določenega časa in sicer do osmih zvečer.
Vsled te zamude, in ker je treba odseku za resolucije dovolj časa, da reši temeljito svojo nalogo, predlaga br. Zavertnik, da se prihodnja seja prične dve uri pozneje.
Predlog podpiran in sprejet. Prihodnja seja se prične ob deseti uri jutri dopoldne.
Konec seje ob osmih zvečer.
III. SEJA 12. marca dopoldne.
Zapisnik vodi br. Furlan.
Brat predsednik otvori sejb ob dešeti uri dopoldne. Cita sfe imenik delegatin, delegatov in odbornikov. Navzoči so vsi razven sestre Grilc, ki se vsled upravi-čljivega vzroka ne more vdeleži-,ti. Danes je na seji navzoč tudi br. Oven.
Cita se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme z malim popravkom, glede razvrstitve resolucij.
Na dnevni red pride poročilo odseka za resolucije. Za ta odsek poroča br. Godina. Prva pride na dnevni red resolucija br. Zavert-nika. Ker je želja odbora, da se resolucije ponovno čitajo, radi tega prečita br. Zalaznik resolucijo.
Predlog stavljen, podpiran in sprejet, da se resolucija br. Za-vertnika sprejme v celoti brez popravkov ali dodatkov.
Po prečitanju resolucije br. J. Furlana se vname razprava glede dijaškega sklada.
Po končani debati,, katere se vdeležijo Lučič, Zavertnik, Zaitz Jurca, Somrak, Furlan, Udoich, Cainkar, Zalaznik, Aleš in Je-rant.
se sprejme resolucija s popra\(^^ kom odseka ter predlogom br. Zalaznika, ki sprejme k predlogu še sugestijo br. Zuvertnika; tako, da se resolucija glasi:
RESOLUCIJA (predložena po br. A. Furlanu.)
Na tretjem rednem zboru J. R. Z, v Clevelandu, O., je bila sprejeta resolucija, tikajoča se nalog J. R. Z. V tej resoluciji. — (točka 2. Izobrazba) se priporoča, da naj eksekutiva J. R. Z. skrbi, da organizacija razširi svoje delo na polju izobrazbe, kolikor le dopuščajo sredstva g name-nbm, da se koristi Jugoslovanom v tej deželi ali pa v domovini.
O veiikahskdm pomenu izobrazbe in potrebi, da si vzgojimo svo jb inteligenco, ne more biti nika-kega dvoma. Pomen izobrazbe se poVdarja Vsepovsod. 2e na šesti redili konvenciji S. N. P. J, se je govbrilb o potrAi ustai-jovitve jugbslovansite akademije. Cehi, Nemci, Judje, Madžari in pinogo druzih narodnosti v Ameriki i-ma.io svoje organizacije, katere pošiljajo in podpirajo svdje ljudi v ameriške strokovne Sole in vseučilišča. Oni se zavedajo, da v izobrabi njih mladine obstoja njih bodočnost. Kaj je vztok, da smo mi pozabili na, z^braj omenjeno točko, ki je bila sprejeta na clevelandski konvenciji, je neznano.
(Daljo prihodnjič)
STRAN 4.
•♦ENAKOPRAVNOST"
MAY 18th 1921
Clevelandske novice.
—	člani clevelandskega Real
Estate Boarda so prinesli v pon-deljek na dan nekaj zelo modrih razlogov, zakaj naj bi se ^tavbingkim delavcem odreklo pravico organizirati se v strokovnih unijah. Unija, pravijo, uniči v delavcu vso osebno inicijati-vo in tekmovanje kakor tudi ves stanovski ponos. Pravijo, da je delavec, ki spada v unijo ^ki trot, ki nima nikake brige in se v vseh ozirih naslanja le na svojo unijo. Delavcu bo seveda poštena plača ubila vse veselje do dela, na tisoče in tisoče dolarjev dobička, ki gredo v žepe pro-fitarjev in velebiznesmanov, pa seveda ne bo uničilo njih inicija-tive do še večjega zatiranja in o. diranja. Nadalje se tudi izjavljajo, da je javnost do skrajnosti o-gorčena nad profitarji v splošnem, brez ozira na to, da-li so to delavci, stavbinski delodajalci ali pa prodajalci gradbenega materi jala, in da če se vsega tega ne bo vzelo v poštev pri poravnavi isedanjega 'štrajka, "javnost" ne bo zadovoljna. Zanimivo bi bilo ■zvedeti od teh gospodov če teh 30.000 stavbins'kih delavcev ne spada tudi v oni razred katerega so oni krstili za "javnost". Kapitalisti so pronašli, da se da namreč z jokanjem o "javnosti" kaj mnogo doseči pri nezavedni masi. Kako se bo stavbinski spor rešil, se še prav nič ne ve. Poseben ko-mitej 14 Članov je obdržaval ie dva dni skupne seje, toda ni prišel še do nikakega zaključka. Tajnik tesarske unije pravi, da je kake tri petine tesarjev nazaj na delu, kajti skoro vsi manjši kontraktorji so podpisali delavske pogoje.
—	Pred mestnim svetom se na
ha ja ordirianca. katero je izdelal in predložil Clayton C. Townes, ki naj bi sedanjo trdinanco glede biljaitlnic razveljavila in u-postavila mnogo ostrejše odredbe. Vsak lastnik biljardnice naj bi plačal za licenco $250 vsako leto. neglede, koliko biljardnih miz ima, dočim je plačal doslej le $5 od mize. Nadaljne odredbe v tej predlogi so: Karakter vsakega prosilca za licenco naj bi se dobro proučilo, predno se mu i-8ta iizda. Ustanovil naj bi se poseben oddelek nadzornikov, ki naj bi imeli biljardnice pod ved-nim nadzorstvom. Mladim fantom pod 18 letom naj bi bilo prepovedano obiskovati biljardnice, Lastnikom biljardnic, ki bi določbe te ordinance kršili, se ne le vzame licence, temveč se jim lahko naloži za"*"kršitev tudi kazen. Mestni svetnik Sulzman je nasproten temu da bi moral vsak lastnik biljardnice plačati enako svoto za svoje dovoljenje in to iz ra'zloga, ker kot je rekel, bi bili lastniki, majhnih biljardnic pri-morani zapreti vrata, ker bi splošnih razmer po biljardnicah prav nič ne zboljSalo. Kot izgleda, bo ustvarila ordinanca v mestni zbornici prectej oster 'boj
— Kako nedosledna je sodni-ja v svojem delu, naj služi za vzgled sledeče: Peter Skala je imel oddati za $80 cigar nekam v Akron, mesto tega pa je cigare prodal in spravil denar. Za ta prestopek ga je postavil sodnik Dempsey pod $10.000 varščine. Nadalje se je pronallo tudi, daje hotel Skala izdati po»-narejen ček ali denarno nakaznico in zato je bil zopet; postavljen
pod $10.000 varščine. Torej znaša skupna varščina $20.000 za prestopek, ki se niti v najmanjši meri ne more primerjati z drznimi ropi, v katerih je vedno v smrtni nevarnosti več oseb. Toda če se take roparje zajme, se
niki ima sodni j a navadno več simpatij kot z milimi.
—— Kot poroča poljedelski poznavalec R. B. Wilcox, bo letos trta v državi Ohio kaj slabo obrodila. Pred tremi tedni je slana pomorila vse prvo grozdno popje od drugega p op j a pa se ne more pričakovati več kot polovico pridelka. Zadnjo nedeljo pa je pomorila slana še skoro polovico drugega popja in tako bo jesenska trgatev zelo slaba.
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Ku-
jih postavi k večjemu pod $10.-j pite delnice in postanite njegov last-000 varščine. Z velikimi greš- nik.
forlMtUllW*
ZACELITE RANE.
Namažite jih z antiseptičnim

Olajša in zdravi rane
zelo hitro.
ičnim
L&
NAZNANILO!
Tem potom poživljam člane dr. "Baron Vega", da se vsi brez izjeme udeležite redne mesečne seje, dne 22. maja 1921 točno ob 9. uri dopoldne. Na programu i-mamo zelo važno stvar pamreč o veselici, katero priredi društvo 12. junija 1921 na Recharjevi farmi. Toraj naj nikogar ne manjka, da ne bo kasneje kakega prerekanja.
Bratski pozdrav Ig. Medved, tajnik, 15313 Holmes ave.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
Pohištvo in druga domača opraVa, katero ne rabite in vam je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
11
isn
MLADENIČ star 27 let, došel iz starega kraja, išče službe v mesnici ali pa na fai*mah pri konjih. Pišite ali pa se zglasite na 1138 E. 63. St.
SOBA SE ODDA enemu ali dvema poštenima fantoma na 6718 Bonna ave.
NAPRODAJ JE pohištvo za tri sobe, še v dobrem stanju. 985 Addison Rd.
DR. "VIPAVSKI RAJ" št. 312, S. n. P. J.
Vsi člani društva so prošeni, da se vdeležijo redne mesečne seje dne 19. maja ob 7:30 zvečer v Slovenskem Domu na Holmes ave. Ako se ne vdeležite se bo ravnalo po pravilih.
John Strancar, tajnik.
ZARADI ODHODA v stari kraj prodam pohištvo v dobrem stanju po zmerni ceni. Imam tudi mašinerijo za malo mesnico. JOHn'kRAMER, 5301 St. Clair ave.
ISil
ISil
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLMR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prmasa najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINPETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
SQUIRE EtKjEGATE-gThrConštable Need Not Be
HIŠA NAPRODAJ.
Hiša na lepem prostoru blizu slovenske cerkve ter v dobrem stanju se proda. Več se poizve pri lastniku. — 1096 E. 64. St.
IŠCE se dekle ali pa priletno žensko, da bi opravljala hišna dela in pazila na dva otroka. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na 1378 E. 52nd Street.
Prijazna Hiša
(BUNGALOW) s 5 sobami v bližini Lake Shore bulevarda . V hiši je furnez, kopališče, voda in klet; zemljišče meri pol akra; poleg hiše je tudi garaž. Cena zmerna, plačuje se na lahke obroke. Zglasite se pri lastniku
M. METZDORF 1192 E. 40. St.
'	SLUŽBA
Izučena kuh^^-ipa, zmožna nekoliko nemškega ali angleškega jezika dobi' dobro službo na hotelu zunaj na deželi, 35 milj od Cle-velanda. Vajena mora biti kuhati navadne domače jedi. Rabi se takoj. Dobra plača. Zglasiti se je v upravništvu tega lista. Obenem se išče tudi dekle za pomagati v kuhinji.
DELNIČARJI SLOV. N. DOMA.
POZOR!.
j Dne 15.. junija 1921 se vrši v { Rude - Božeglava dvorani (prej i Birkova dvorana) izvanredna delničarska seja S. N. Doma. Pri-četek ob 7:30 zvečer. Ta konferenca je sklicana v svrho od »branja ali pa spopolnitve načrta in proračuna za novo poslopje. Ker je ta seja j ako važna bo vsi delničarji uljudno vabljeni, da se iste vdeleže. Kdor se ne more sam vdeležiti naj pa pooblasti druzega delničarja, da ga bode zastopal na omenjeni seji. Tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku L. Medvešek v S. N. Domu št. 6. ob pondeljkih in petkih zvečer od 7 do 8 ure. Vsi na to sejo.
MALI OGLASI
•NAZNANILO!
Rojakom sporočam, da sem kupil
SLADŠCICARNO
kjer bom točil okusne mehke pijače in vam postregel z sladoledom, sladščicami, cigarami, cigaretami in z raznim tobakom. Se vam priporočam
ANTON PRIJATELJ
1316 E, 55. St.
LEPA PRILIKA
lot 40 X 173 na Prince ave. Prodajam zato ker potrebujem denar: — Več se poizve pri Ignac Medved, 15313 Holmes ave Collinwood.
SLOVENKA išče službo za hišna dela. Vprašajte na 1094 E. 66th St.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je ' najboljša kava, najboljS* kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P® vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O, _
Se MLAD KONJ se proda po jako nizki ceni. Lastnik prodaja ker ima preveč konj. Zglasite se na 730 E. 155. St. _
PRODAJALEC
kateremu je znano trgovanje s kavo in grocerijskim blagom dobi služibo pri CLEVELAND FOOD PRODUCTS CO.
2480 East 22nd Street.
R. M. S. P.
E v E'O p o
Vsake 14 dni z "O" parniki
NEW YORK—HAMBURG
Spotoma se oglase v Cherbourg in Southampton ORBITA...21. mala. 2. iuliia. OROPESA..4. iuniia, 16. iuliia ORDUNA..18. iuniia. 30. iuliia
1. 2 in 3 razred Za podnike 3 razreda je nadvse dobro preskrbljeno.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET'CO.
26 Broadway	New York
Sanderson & Son zastopniki
Ali vsak zastopnik paro-brodnih linij.
DR.J.V.ZM
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste. ^
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. ■■■■■■■■■■■■■■■i
Farme naprodaj.
na zapadni strani, 15 milj iz Cle^ velanda. Farme so>ob tlakovan' cesti in ed 5 do 10 akrov napr®)' Pišite, da pridem po vas in va"" jih razkažem.
Frank Hočevar
DOCH RD.
Olmstead Falls, O. Phone: BcH' Berea 96 ali pa se zglasite n* 1180 E. 60th Str. Cleveland, O' x) M. W. S.
iilliil L. Medvešek, tajnik.
•MiiiiiiiiiiiiniiiniiniiiHiiiiiinniiHiiiiHiiiiiinmiiiiiiiiicjiiiiiiiiiu:.
j American Line j
I	Direktna postrežba	|
I	—iz —	I
i New Yorka v Hamburg; i
I Velike modeme Twin | i	Screw ladje	|
I MINNEKAHDA |
i (nova) samo tretji razred	|
I	21. MAJA	I
I Manchuria----2. junija	|
I Mongolia----16. junija	|
I Manchuria, (nova) samo 3	|
I rgzred.......30. junija.	|
j Red Star Line j
I New York—Hamburg | I Libau — Danzig |
i POLAND.....26. maja I
1 ž 1 Zglasite se v družbinem |
I	uradu	|
I 9 Broadway New York |
i ali pri lokalnih zastopnikih. | SiiiniMiiuiiiiiiiuiuniiiiiiinuiniiiiiiniiiiuiiiiiiniiiiniiiiiiiiniito
BY LOUIS RICHARD
trom
7H^r	STUFP
4/VC, OSE VOUR
-PHONt THE iv/FE	es/f wee
IT W/5S -
^ TM4T5 E
S'MtiTTEfi _ T/MOTHV — ^
/V/l /A/ tfioublK
Go
hiOt^Z-K	»VIPE
Tolo /viE To 6/r ^OMBTHIfJVOC? HE>?
4/V /v£ fco/viti
LrTCRtOT IVM^T iT -—7 yvtj2.
you J-OOtf -BErrE? A'oi/v • pio you 'Pnofti Hoi^z. /9-vf 6E-T ,
OU f p
0H ftA in TH CLlE/iR
^LL P,6Hr A/'Oirl
AT
Mr/Ft s
TE GOT
Told 'yviE
r "TO
(SoSHlS
THoTfor THfi T 'i. ^
you '»E
_JiEC,l^rERlMC, Too
THiSt ^	/*4 c, J
TER&J
I
E
Inter-nat'l Cartoon Co., N.


— Kaj pa je, Timotej, danes izgledal zelo klavern. —
Moja žena mi je nekaj naročila, zdaj
pa se za vraga ne morem spomniti, kaj. —
— Kaj nimaš možganov? Vprašaj jo po telefonu. —=
—	Na to ^a res nisem pomislil.
—	No, zdaj pa že kolje izgledaš, jo vprašal, —
Ali
SI
—	o, zdaj je vse dobro. —
—	Moja žena je namreč pozabila, kaj da mi je naročila.—
Je zelo mnogo pomagal njegovem® svaku In rojaku, pravi Mr. Stip#*
■ ■■	West Raloigh, W. Va-
"Z oztrom no dejstvo, da je Ntifja-Tq"' pomagal mojemu prijatelju in poslužil blugod«"? mojemu svaku Galovicu, sem puvedal o tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepr'% o dobrem uspehu vaših tablet. Priloženo dop'r 15 za 6 nodaljnih steHenic. Ljudje nriWf k meni za NUGA-TONiS kakor čebele po ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN STIP^' ■
Nuga-Tone poživlja in pajačuje žlvljcnake sile, čudodelno zdravilo je ' slabe, nervozne, hirajoče može in Poživlja jetra In čreva, osvežuje ledi<^ odvaja strupene zavržke, od pomore plln% in napenjanju, slabemu Izdihavanju odpravlja belino na jeziku. Povzroča n®"?,. vaden a petit, dobro prebavo, pomiri"' živce in osvežcvalno spanje. •
Kupite stckienico še danes. Dobite jo fix vsakem dobrem lekarju, jemljUe ga 20 in ne boste popolnoma zadovoljil ,, uspehom, Vam bo lekar drage volje novce. Ce ga nemorete dobiti pri va»*^' lekarju, nam pošljite $1.00 in dobite f* jamčeno zdravljenje za ves mesec, pošti»».^^ prosto. NATIONAl. LABORATORY, So. Dearborn St., Chicago, 111.
T
Prijatelj delavca
PAINEXPELLEB
Trorniška znamka reg. T pit. nr. Zdi. d*-
Slaven že več kot 50 let.
# Glejte za trornidko znamko \__SIDRO._
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na tvrdko. Na razpolago ima''''' 5 tonov truck, kakor tudi truck-e za vse prilike, , TOČNOST IN VARNOST
jamCena.
Telefonirajte :Bell Rosedale 530®
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo bol, želodčne nerede, bolečine krog oči in tudi revmatizern/ rej ako hočete biti pri dobr®'"' zdravju, jih ne zanemarite.
lahko se jih popravi brezvsa^-', bolečin. Popravite jih sedaj i** ' prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežb«* Vsakemu spopolnim delo v P^^
tednih. Govori se slovensk®*
Dr.E.S.SNYDEp
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair A^«' Uradne ure od 9 do 12; od ^ 5; zvečer od 6 do 8.
OGLAŠAJTE .
V "ENAKOPRAVNOSTI