/loVcd/^A mLADin/tcA rcVi|A V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kadar se ta človek vzbudi! — To boste gledali. Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več »naroda«, kadar bodo samo ljudje, sami svoji, predrzni in ponosni ... kralji v cunjah! Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj! IVAN CANKAR. IZ VSEBINE: Beseda o miru in vojni * Ne Joči, mati... * vPra*an)a nage srednje *«>»« * Petor Helman (I* razgovorov z ljudmi) • K vptaianju odnosov med kmetsko In Intelektualno mladino * Siftarsko Pismo • V noči * Razgledi mladega rodu: ^ed kn/lgaml * Doku-oientl * Kulturni paberki Razno * Ured. paberki CENA DIN 3 - LJUBLJANA * NOVEMBER SLOVENSKA MLADINA mladinska revija za leposlovje in vsa kulturna vprašanja izhaja vsak mesec. Ureja jo uredniški odbor; odgovorni urednik je dr. Anton Slodnjak, profesor v Ljubljani. Izdaja jo konzorcij »Slovenske mladinec; predstavnik je Ivo Grahor, novinar v Ljubljani. Celoletna naročnina za 8 številk znaša din 20*—, za dijake din 16'—; plačuje se lahko tudi polletno ali četrtletno. Posamezna številka stane din 3, dvojna pa 4. Številka čekovnega računa Poštne hranilnice v Ljubljani je 17.827 Vsi rokopisi in dopisi za uredništvo in upravo naj se pošiljajo na naslov: Ured-ništvo »Slovenske mladinec, Ljubljana, Mirje 18. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik O. Mihalek). IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE Zopet se moramo opravičiti spoštovanim naročnikom zaradi zamude, s katero prihaja ta, enojna, Številka med nje. Razlogi, ki jih tu ne moremo navajati, so krivi, da naše obljube o dvojni številki nismo mogli izpolniti in da tudi novembrske številke ni bilo mogoče še prejšnji mesec natisniti. Naj nam te zamude ne štejejo v zlo, v bodoče pa bomo storili vse, kar sc da, da bo številka izšla točno vsakega petnajstega v mesecu. Ker smo se s pričujočo številko zakasnili, smo prisiljeni izdati prihodnjo kot dvojno (za december in januar). Izšla bo petnajstega januarja. Vse poverjenike prosimo, da skrbe za redno plačevanje številk, vse naročnike, da čimprej poravnajo vsaj polovico naročnine, vse, ki zmorejo pa, da nas podpro s podporno naročnino, ki znaša vsaj 30 din. One, ki smo jim poslali obe letošnji Številki »Slovenske mladinec, pa se nanjo ne mislijo naročiti, prosimo, da nam obe številki vrnejo, ker je število razpoložljivih izvodov selo skrčeno. Tovariše in tovarišice pozivamo, da nam poročajo o svojem delu v šoli in izven nje, da nam pišejo o vseh predlogih, ki se jim zde premisleka vredni pri urejevanju »Slovensko mladinec in se udeležujejo vseh razprav, ki jih je naša revija ie, ali pa jih še bo, začela. Želimo, da se o vsem, kar je v »Slovenski mladink zapisano, otvori čim £lrša in tovariška debata. Tovarišici in tovarišu, katerih odgovora na anketo o naši reviji smo kot najznačilnejša priobčili, ial zaradi pomanjkanja prostora ne moremo, kot bi ielfli, odgovoriti javno. Obveščamo ju le, da se uredniški odbor z večino njunih predlogov strinja in jih bo skušal s pomočjo vseh tovarišev ter tovarišic uresničiti. Anketo o slovenski mladini smo iz istega razloga morali odloiiti. Vsem, ki jim v tej številki nismo mogli ničesar objaviti, pa jim je to obljubljeno, sporočamo, da pridejo njihovi prispevki na vrsto prihodnjič. »>Slovenska mladina« je popolnoma nezavisna mladinska revija, ki jo PiM' od prve do zadnje vrstice in tudi vzdršuje mladina sama. Kato prispevajta v njen tiskovni sklad ali pa postanite podporni naročniki. Podporna naročnin* ■naša vsaj din 80*— za celo letol Beseda o miru in vojni Po dvajsetih letih »miru« divja na skrajnem vzhodu in zahodu s tar c (ja sveta novo svetovno klanje, ki je v svoje blazne vrtince zajelo že milijone mladih ljudi. Milijonom in milijonom se je znova odprla krvava pot pred topovska žrela, v pekel dvajsetega stoletja ... Na mah je zamrl razigrani smehljaj na ustnah mladih ljudi. Pred kruto resničnostjo golih bajonetov je spreletela srca mladega rodu, Zeljnega življenja in ustvarjalnega dela, groza pred neizmernimi žrtvami, ki jih bo terjal novi požar. Dijaka v učilnici, delavca pri stroju in kmeta na polju je pred pošastnim prividom vojnih strahot prevzela ena sama misel, prešinila ena volja: Mi hočemo mir, mi nočemo vojne! Mlada generacija je vedno bila in je pripravljena vsak trenutek žrtvovati svoje življenje v vojni, ki se dejansko vodi za visoka načela svobode narodov, za mir, ki bo osnovan na popolni enakosti med 'narodi, ki bo trajna osnova za složno sožitje med njimi, ne glede na barvo njih obraza in njih kulturno višino. Mlada generacija je izražala svojo solidarnost z mladino zatiranih narodov, v njeni borbi za neodvisnost, v borbi proti kapitulant-8tvu, proti duhu hlapčevstva, ker je vedela in ve, da se narod, ki se bori za svoje mesto pod soncem, ne bojuje samo zase, ampak za občečloveške ideale, za zmago mednarodne pravičnosti, za obstoj, svobodo in enakopravnost vseh, tudi malega slovenskega naroda. V takšni borbi je mladina prva, ki je pripravljena preliti svojo kri. Kot se ni nikoli, 8e tudi danes ne bo niti za hip pomišljala postaviti N<‘ v prve vrste na braniku svojega naroda v obrambi njegove svoboda. Mlada generacija bo vedno, kot vselej, stala na čelu borbe trajen, časten mir, ki ga je mogoče doseči le s popolnim uveljav- 1 j(‘njem načel resnične demokracije, z ostvarjenjem popolne enakopravnosti, kot med posamezniki, tako med narodi. Vojna, ki se ne vodi za zmago teh načel, ni pravična vojna, am-1,(1 k nečloveška, nesmiselna klavnica, in takšno vojno mladina naj-odloineje odklanja, ker vidi v njej samo moderno obliko najbmtal-n(‘išvga barbarstva, ker noče umirati po bojiščih za interese tujih, Jadstvu sovražnih sil. H olj ko kdajkoli mora mladina pred tem problemom, Ici se ji za-^ovija v najbolj ostri obliki, {ker ji preti v zverinskem spopadu vzeti v,,,»o i(ar im(' življenje, bolj ko kdaj mora mladina te dni občutiti Nv°jo usoihio povezanost. Proti duhu sanjaštva in brezbrižnosti se mora postaviti na edino rešilno stališče odločnega mladinskega realizma. Ta realizem narekuje tudi slovenski mladini, ki hoče v pravično urejeni domovini uveljavljati svoje sile, dolžnost, da se spričo katastrofe, ki preti tudi njej, strne v tovariški p o-vezanosti vse svobodoljubne jugoslovanske mladine v boju za mir, in proti udeležbi Jugoslavije v tej vojni. Ta realizem, veleva slovenski mladini, da vse svoje sile postavi ob stran miroljubni mladini vseh narodov, ki se zbira v mogočno trdnjavo v obrambi svojih najosnovnejših pravic, v obrambi pravic do življenja, kruha, miru in svobode. Drago Jeran: Ne joči, mati... Ne joči, mati, nad menoj, če nisem tisti več, ki v stari cerkvi je s teboj pobožne pesmi pel. Oprosti mi, če nisem tisti več, ki za roko si v šolo ga vodila in puško mu za god kupila... Ponosen sem sedaj in srečen mati, ker ves sem ž njimi, ki trpijo in slutim ž njimi lepši čas ... Zato ne joči, mati, in oprosti mi! Tisti plamen, ki se je bil vzdignil proti sanjajočimi očmi iz istrske samoto, je takrat vigorol v meni, objel in<> je bil vsega. Nisem vedel, kaj je moč, zato ker je bila moč v meni, kakor življenje in kri, nisem vedel, kaj je boj, zato ker je bil boj moje naturno opravilo, kakor dihanje; nisem vedel, kuj je trpljenje, zato ker sem mislil, da je trpljenje atribut mojega stanu in imena... Videl sem krivieo in sem z veliko gesto protestiral proti kriviei; videl sem smešnost in sem pokazal nunjo z glasnim smehom, da bi jo ljudje spoznali in videl sem, že takrat sem videl češčene požrtvovalne rodoljube, lu jaz, na vekomaj osramočeni Don (Juijote sem mislil, da bodo ljudje slišali mojo besedo in jo bodo razumeli. Toda niso jo slišali in je niso razumeli, zakaj mislili so, da sem literat. In zato h® oznanjali, da Beni povedal jako lepo, da je moj jezik prijeten in blag«' zvočen, niso pa oznanili, kaj sem povedal. Razodeli so besede, zamolčali so misel... , (Ivun Cankar.) Vprašanja naSe srednje Sole Začenjamo nov«, važno poglavje našega dela: razpravo o naši srednji šoli. Menda ni treba posebej poudarjati, da je to delo izredno nujno. Bolj ko kjer koli pa je tu potrebno sodelovanje vseh, ki hočejo našo srednješolsko vzgojo dvigniti. Mnogo je vprašanj, ki se jih bo treba lotiti s skupnimi močmi, zato uvodoma |>onavljamo poziv enega izmed Člankarjev, da skuša vsak i>o svojih močeh prispevati k smotrni izvedbi obravnave. Tovariši in tovarišice! Ko boste prebrali te tri prve prispevke, jih ne pustite v nemar. Premišljujte o mislih, ki so jih izrazili naši tovariši! Sporočite nam, s čim se ne strinjate, kje vidite pomanjkljivosti, kaj je po Vašem mnenju važno, kako naj se ta študij vrši! Očrtajte nam razmere, ki vladajo na Vaši Soli! Kaj Vas zlasti teži? O vsem tem nam pišite, da bo naša razprava čim !>olj vsestranska in oglobljena. Obrnili kiiio so na gospoda univerzitetnega, profesorja DR. BORISA J^IItLANA, da naiti ob začetku naše skupne razprave o srednješolskem življenju in o poteh, po katerih moramo hoditi, da se bo to življenje približalo sodobnim potrebam, pove nekaj splošnih besed o nalogi vzgoje "i njenem idealu, (iospod profesor se nam je z njemu lastno ljubeznivostjo odzval iu nam je izročil v objavo sledeče svoje misli: VZUOJA IN IDEAL ČLOVEKA Problem vzgoje je predvsem, vprašanje izobrazbe samega sebe, je duhovnega napora, izvirajočega iz lastne notranjosti, po približanju nekemu idealu ali vzoru. Zato je treba začeti vedno pri 8&mem sebi in ne pričakovati od drugih, da vlijejo nekomu modrost lepo pripravljeno in izgotovljeno v glavo. Le kolikor se z lastnim trudom doseže, to se resnično pridobi, pribori in ohrani. Jasno pa je, da zahteva vzgoja poleg teh prvenstvenih notranjih faktorjev tudi Se določene zunanje pogoje, alco naj doseže svoj smo-er- Dejal sem, da je vzgoja približanje nekemu idealu. Ta ideal pa Je v pretežni meri odvisen od družbe, kajti družba je okolje, v ka-terem se rodimo, rastemo, iz katerega črpamo svoje prve življenjske y >se in ob katerem se do Iconca svojih dni oblikujemo. Kakršna je dpiiba, takšen bo ideal človeka, ki ga družba v svojem vzgojnem sistemu hoče ostvariti. Ker imamo različne družbene oblike, nastane vPr&šanje, ali lahko danes postavimo nek objektivni ideal vzgoje, °bjektivni v tem smislu, da naj velja vsaj za večjo skupino narodov 2« en del naše zemlje. Zgodovina nas uči, da je človeštvo zapada v večtisočletni zgodovini prešlo razne faze družbenega razvoja. Ta razv°j seveda še ni končan. Toda od početka svoje zgodovine je zapad ustvaril ideal človeka v smislu humanitete in ta ideal v naši kulturni ,rediciji ni nikoli prenehal veljati, nasprotno največji duhovi so de-' l n« njegovi poglobitvi. Smisel vsega zapadno-evropskega razvoja ')0vzame zelo dobro Hegel, ko pravi, da je zgodovina zavest v napre- dovanju svobode. Zapadno-evropslci ideal človeka predpostavlja svobodo, ne morda nebrzdano samovoljo, marveč svobodno osebnost, ki zna uravnati svoja dejanja tako, da se uravnovesijo zahteve družbe in potrebe posameznika. Gre predvsem za neko ravnovesje med osebno svobodo, svobodo misli, izražanja, vere itd. in zahtevami družbe, če družba zasužnji posameznike, mora propasti, ker so ji vzete vse možnosti, da bi se okoristila z iniciativami individualnosti. A prav tako propade družba, če dovoli posamezniku, da jo ta izkorišča v svoje zasebne namene. Pravično ravnovesje med obema skraj-nostima pa predstavlja vzgojni ideal zapada. Zavedati se pa moramo, da je približanje temu idealu odvisno predvsem od nas samih, in sicer od vsakega izmed nas. Zato je dolžnost nas vseh, da na njegovem ustvarjanju nenehoma delamo, delati pa moremo na njem predvsem z vzgojo samega sebe. Uumanitetni ideal je ideal humanizma, se pravi, da je predvsem racionalen in skuša potom razuma doseči izravnavo človeških konfliktov. Razum je svojstvo, ki bi moralo odlikovati in razlikovati človeka od ostalega stvarstva. Zato zavrača vzgojni ideal humanizma vse temne podtalne nagonske sile, ki vodijo posameznike in družbe v pogubo, če se jim slepo predajo. Če smem končati z nasvetom, bi mladini toplo priporočal proučevanje političnih in socialnih del naroda, ki je položil temelje zapadno-evropske kulture in ki se je, kakor mogoče noben drug narod doslej, odlikoval po silah, svojega duha. Mislim na velike Grke, filozofe in pesnike. Tam se je rodil naš zapadni ideal človeka, tam ga bomo tudi našli v dvomili in obupu sedanjosti. O RKPORMI SREDNJE ŠOLK Kjer koli na svetu so so pojavila reformna prizadevanja v Šolstvu, so se najprej pojavila /a ljudsko šolstvo. Vsako reformno stremljenje je seveda izviralo in še izvira iz spoznanja, da obstoječe prilike v šoli niso ustrezale in ne ustrezajo cilju in namenu te šole. Spoznanje napačnega je vsekdar gonilo k iskanju novih potov. Reforma ljudskega šolstva je povsod z uspehom prodirala in prodira tudi pri nas. Šele v poslednjem času pa se pri nas vse bolj uveljavljajo glasovi, ki terjajo tudi reformo srednje šole. Doslej pa so vsi ti glasovi bili nekam površni, omejevali so se na dokaj klavrne kritike naše srednje šole, na površne časopisne polemike in ankete in če bi sešteli reformne predloge, i)i zbrali le kupček revščine. Vse to izvira iz tega, ker so se oglašali k besedi ljudje, ki svojih globokih izvajanj niso naslanjali na temeljito primerno gradivo, ampak so se zadovoljevali z najpovršnejšim opazovanjem in s svojimi osebnimi mnenji. Vsaka reforma, Če naj kaj zaleže, p*1 more slediti le natančni in temeljiti analizi obstoječega stanja in se more uveljaviti le, če je natančno preračunana. Prvo vprašanje, ki si ga moramo postaviti je: ali je reforma srednje Sole sploh potrebna? 0 tem ne bo težko dobiti pozitivnega odgovora. Saj že vemo vsaj to, da terja od abiturienta nadaljnje življenjsko uveljavljanje precej več, kot mu je srednja šola dala. Tudi vemo, da se j0 srednješolec sicer učil več jezikov, da pa, ko zapušča šolo, nobenega ne zna. In vemo navsezadnje tudi to, da so pravice tega srednješolca dokaj okrnjene, da se še osmošolcu sodi dosledno mimo njegove glave, kakor petletnemu otroku. Vendar vse to pri starejših ljudeh ni odločilno. Odločilno je zanje vse nekaj drugega, namreč dejstvo, da je srednješolski uspeh prenegaliven. Samo zaradi tega dejstva se tudi njim vsiljujejo rahla nagnenja k reformam. Take površne ugotovitve seveda niso in ne morejo biti zadovoljive. To predočiti je tudi namen tega članka. Ni namreč dovolj, da se vse tako zdi, kakor sem zgoraj omenjal' ampak je treba več: odgovoriti je treba na vprašanje vzroka teh pojavov in te pojave same je treba natančno dognati. Šele taka temeljita analiza more tvoriti osnovo za poznejša re-iornma prizadevanja. Kdor torej hoče s pravico javnosti govoriti o teh problemih, se bo moral naučiti temeljitosti, če noče da bodo njegova izvajanja neopažena in če se noče osmešiti pred zgodovino. Saj je jasno tudi to, da bodo dobri reformni predlogi mogli nastati šele po temeljiti analizi. Ce tega ne bomo poskusili, se bomo še dolga leta lovili okoli plehkih polemik, reforma, ki bi zrasla iz lakih polemik pa bi bila prav tako plehka in bi s svojim učinkom nikakor ne zadovoljevala pričakovanja. Vprašanja, okoli katerih je treba analize in reforme so: ustroj srednje šole, učni sistem, učni načrt, položaj profesorja in položaj dijaka. Nad tem seveda sloni kardinalno vprašanje namena in cilja srednješolskega »obrata c. Drugo vprašanje, na katerega bi hoteli odgovoriti v tem okviru je: aU, kako in v koliko bi mogli srednješolci sami sodelovali pri takem delu? Da morajo sodelovati, o tem za resnega človeka ni nobenega dvoma, saj *>i bilo do dna zgrešeno izključiti iz diskusije prav tiste, za katere gre. Kako bi mogli sodelovati? S tem, da bi povedali s čim niso zadovoljni, k»j jih boli in česa si želijo. S tem smo pa tudi že odgovorili, v koliko bi •nogli sodelovati, namreč samo v toliko, v kolikor gre za razkrivanje dejstev na eni in za razkrivanje srednješolske mentalitete na drugi slrani. ^ai je tudi to jasno, da so tudi to v analizi važne postavke, ki jih mora vsak resen reformni poizkus upoštevati. Način tega sodelovanja si ni Mogoče drugače zamisliti, kakor da se srednješolec pozove k anketi, k sodelovanju v diskusiji. Srednješolec sam, in to je tretje, o čemer hočemo nekaj povedati, s tem *(! ni zadovoljen. Srednješolec gre, vsak v svojem krogu, veliko delj. Na yeliko diskutira tudi o reformi sami. Samo na sebi in v kolikor se to izživlja v krogu srednješolcev samih, tako početje seveda ni in ne more »iti kvarno. Ker pa ima o raznih krilaticah, kakor pravimo »zmešano Pojme«, bi moral, če naj veljajo njegove besede kaj več, najprej te pojme razčistiti. In to polagamo srednješolcu na srce: preden na veliko operiraš L "«'kimi pojmi, jih razčisti. Saj moraš vendar najprej vedeti o čem go-v<>riš. Da povem samo dva primera. Veliko sem slišal srednješolca govoriti delovni šoli, pri otipanju obisti se je izkazalo, da sploh ne ve kaj je 11 delovna šola, ampak si je po sami besedi ustvaril fantastično podobo, "“'■spravljali so o mladinskem sodišču, pa se je izkazalo, da ne vedo, kaj 'J' s takim mladinskim sodiščem mišljeno. Bilo jih je sram, ko so spoznali, u H(> govorili o stvari, ki že zdavnaj obstaja in ki ni namenjena srednje-ampak zanemarjeni in izprijeni mladini. »Slovenska mladina« je list, ki bi mogel pomagati k razčiščevanju Pojmov. Tako bi tudi diskusije poslale bolj plodne. Ivan Kvas. PODOBA DANAŠNJE SREDNJE ŠOLE Vprašanja srednje šole v tisti obliki, v kateri se pojavlja pred današnjim srednješolcem, pri nas še nihče ni skušal osvetliti od prave strani. Nekaj polemik med profesorji v dnevnem časopisju, mogoče še tu pa tam vest o dijaku, ki je pobegnil od doma ali napravil samomor, ki je razburkala javno mnenje, in srednješolsko vprašanje je bilo rešeno. Vsaj za nekatere. Eni so skušali zvaliti krivdo na dijaka, drugi na profesorja, pravega bistva pa niso videli niti eni, niti drugi. Pri vsem tem je ostalo srednješolsko vprašanje nerešeno in se je v nespremenjeni obliki postavljalo pred mladega človeka. Omejimo se tu na kratek, splošen uvod, v bodoče pa bomo skušali opisati srednjo šolo tako, kot jo vidimo lili, ki čutimo vso težo današnjega srednješolskega sistema na lastni koži. Da stopi srednješolski problem jasno in v enostavni obliki pred nas, je treba prikazati današnjo srednjo šolo takšno, kol je, z njenimi pomanjklji-vostmi, oceniti njen namen, pomen in vlogo v današnjem šolstvu, poiskati vzroke, zaradi katerih je večini mladine nedostopna, skratka, prodreti moramo v njeno bistvo. Pred današnjo srednjo šolo stoje v glavnem tri naloge. Dati mora dijaku, prvič, splošno izobrazbo, drugič, kvalifikacijo za nadaljnji študij in tretjič, mora stremiti za tem, da napravi iz dijaka značajnega človeka s trdno hrbtenico. V splošnem je današnji učni sistem usmerjen tako, da trpita splošna izobrazba in vzgoja na račun kvalifikacije. Duševno obzorje, do katerega se dijak v srednji šoli dokoplje, še zdavnaj ne zadostuje za življenje. Problemov, ki jih kasneje sreča, se srednja šola ali sploh ne dotakne, ali pa jih naznači tako površno, da dijak o njih ne dobi prave slike. (Jotovo spada k splošni izobrazbi tudi to, da dobi mlad človek o svetu vsaj približen pojem, da si zna, ko pride s srednje šole, vsaj na najbolj pereče probleme najti pravilen odgovor. Danes mora srednješolec večinoma iskati odgovor nanje izven šole, če ga hoče dobiti. Znanje, ki ga prinese s srednje šolo je razmeroma veliko, za nadaljnji študij pa ne preveč prikladno, ker je nesistematično urejeno, razbito in celo pri posameznih predmetih no predstavlja zaključene celote. Vrhu tega je radi prenatrpanosti snovi z nepotrebnim balastom težko razločiti bistvene stvari. Zgrešena vzgoja se kaže na več načinov. Z »mio strani privede dijaka ves način podajanja snovi, izpraševanja, redovanja itd. do prepričanja, da je k vsemu, kar mora delati v srednji šoli, prisiljen, na drugi strani mu jemlje vsak čut za aktivnost. Dijak postane pasiven, navajen le na sprejemanje, lastne sodbe pa si o stvareh 110 zna ustvariti. Na oni strani se kaže vesi nega, marljivega, na drugi strani poslane neiskren, se izmika dolžnostim in ogoljufa profesorja, kjer le more. Namesto da bi se znašel pred vsemi težkočami pripravljen, opažamo pri njem nesamostojnost, neodločnost in včasih popolno odsotnost čuta odgovornosti. Takšna vzgoja ima neugodne, včasih celo usodne posledice za mladega človeka. Namesto da bi postal koristen član družbe, napravi iz njega privesek. Srednješolski problem pa so pojavlja pred nami še v eni obliki: ne samo v izboljšanju sistema samega, ampak v vprašanju dostopa na srednjo šolo. Večjemu delu slovenske mladino, to jo delovni mladini, je srednja šola skoraj nedostopna. Za to skrbijo šolnine, vpisnine in nešteti i*‘ datki, ki so s študijem zvezani. Vrednost srednje šole vidimo ravno v tem, da je z njo pri pravičnejšem sistemu dana možnost, priti do prave ljudske inteligence, to je takšne inteligence, ki bo iz ljudstva izšla, ga razumela in znala zato zanj tudi delati. Vsa ta vprašanja bomo skušali v sledečih številkah podrobno obdelati, najti nanje pravilen odgovor in poiskati poti, po katerih jih je mogoče rešiti. Naš namen ni, da bi ubijali komu voljo do študija, ampak bomo skušali nasprotno poiskati vse možnosti, da bomo imeli od današnje šole Cim več. Prav tako bomo z veseljem sprejeli vsak nasvet, vsako misel, ki bi prispevala k razčiščenju vprašanja in k njegovi rešitvi. Prepričani smo, da je tudi pri nas zemlja že v tolikšni meri zrahljana, du nam bo s pomočjo mladini naklonjenih vzgojiteljev mogoče zastaviti lopato pri delu, ki naj pomaga graditi nov obraz slovenski srednji šoli. Prepričani smo, da bo pobuda, ki je izšla iz mladine same, naletela na polno razumevanje vseh onih činiteljev, ki v mladinskem delu ne vidijo zgolj uporništva in neposlušnosti, ampak s skrbnim očesom in razumevanjem spremljajo iskrena stremljenja mladine, ki hoče tudi v našo srednjo Solo vnesti duha sproščenosti in nepotvorjene mladosti. Kor nameravamo v prihodnji številki s tem sistematičnim obravnavanjem problemov naše srednje šole začeti, naprošamo vse bralce, zlasti svoje mlade tovariše, da nam sporoče predloge, ki se jim zde upoštevanja vredni pri organizaciji te razprave. V zadnjem času smo prejeli več pobud in smernic za to delo, prosimo pa tudi tovariše in tovarišice, ki o tej stvari niso izpregovorili svoje besede, da store to sedaj. Milan Berce. Nagnimo z delom pri nas samih (nekaj misli k razpravi o POGOJIH SODOBNEJŠE SKEDNJE SOLE.) Motto: Cankar « šoli. »Kolikor avstrijski študent pridobi modrosti, si jo'mora takorekoč spotoma lj! naskrivaj pobrati tia centi; domala vzgoja mu je da malo, šolska pa nič. rdim cel6, da Holc, s katerimi nas je bil avstrijski Bog udaril, ovirajo duševni razvoj človeka, da nam, rekel bi zaplankajo razum, ker ga stiskajo ter ponavadi Kčasoma■ res potisnejo v eno samo trsno strugo. C. kr. šole so bile ie prvotno ustanovljene, da vzgajajo c. kr. uradnike, ne vzgoje pa niti takih ne*, temveč c; kr. pisalne stroje. Mladenič napravi maturo, je do vrha nabasan z raz-"čnim ,znanjem', a bolj od lune, in zvezd mu je tuj tisti svet, v katerem živi 1,1 na katerega je navezan z vsemi nitmi svojega bitja in nehanja.< Gornji cital, ki ga je napisal Cankar pred 25 leti, ni do danes izgubil f’rnv nič svojega pomena. Kot v cesarsko-kraljevih časih vzgaja šola urad-I1'1«', pisarniške strojčke, ki ne znajo samostojno misliti, ampak samo topo !.Zvr5ujejo ukaze direktorjev. Glavni vzrok tega je pasivnost dijakov v *°l«kom življenju, s čimer so sistematično vzgaja nesamostojnost. Posledica t(,Ra je, da tisti dol mladine, ki se hoče samostojno udejstvovati, v večini Primerov beži iz šolo in zablodi v drugo, mladini zelo nevarno skrajnost, ( " S»lo zanika kot popolnoma nepotrebno ustanovo. Mnogokrat se konča <>k beg j/, šole h polomom v šoli in z uničenjem eksistence. Tl >sl'aliranic ^/"denti kričijo po reformi vzgoje. Večinoma se pa v srednji šoli vzgajajo brez. iniciativnosti, brez čula za družbo uradniške, advokatske in Uu>j*ke kreature, ki so jih ljudstvo upravičeno otepa in sramuje. Vzgoja se mora v bistvu spremeniti. Mladina naj ne bo več objekt vzgoje, postane naj njen subjekt. Srednješolci naj ne bodo samo pasivni poslušalci profesorskih modrosti, ampak naj tvorno sami posežejo v pouk. Mladina mora postati sama svoja vzgojiteljica. Naloga mladinskega gibanja ni samo borba za ekonomske interese mladine in za mir, ampak tudi vzgoja mladine za samostojno delo, vzgoja za odgovornost vsakega posameznika do njegove okolice, do družbe. Iz mladine mora izginiti duh hlapčevstva, medsebojnega političnega sovraštva, osebnega stremuštva, surovosti, malodušja, strahu, brezbrižnosti in nesamostojnosti. Med mladino mora zavladati duh ljubezni, tovarištva in skupnosti. Mladina mora postati samostojna, notranje svobodna, borbena in zdrava; zavedati se mora svoje odgovornosti do družbe. Mahoma se vsa mladina ne bo dvignila in spremenila, ampak najprej le bolj dozoreli posamezniki, katerih naloga je, da vzgajajo ostalo mladino. Prevzeti morajo nase zavestno odgovornost do druge mladine, biti morajo aktivisti. Vzgajali pa ne bodo z besedami in s praznimi govorancami, ampak z zgledom, s svojim življenjem. Mladina mora aktiviste poznati; zato je nujno, da deluje vsak aktivist v mladinskih društvih in akcijah. Aktivist mora imeti krog prijateljev, ki mu zaupajo in mora biti priljubljen. Mladinsko gibanje mora biti osnovano na značajnih ljudeh, ki so moralno na višku. Človek, ki nima čistega odnosa do žensk, ki popiva, ne more imeti zaupanja pri tovariših. Aktivisti morajo bili do tovarišev prijazni in tovariški. Tovarištvo je treba izkazati posebno v težavah. Skupnost se goji predvsem v organiziranem skupnem učenju. Aktivist se nikdar ne prepira, posebno ne zaradi političnih debat, ne zbada svojih tovarišev zaradi drugačnega svetovnega nazora in ne zaradi njihovih osebnih napak ter ne preklinja. Aktivist je skromen in se ne baha s svojim morebitnim znanjem. Aktivist izpolnjuje v polni meri obveznosti do svojih tovarišev, do staršev, do šole in društev. Delo, ki ga začne v šoli, društvu, ali kjer koli, mora tudi znati dokončati. Aktivist mora biti najvestnejii član društev, v katerih je organiziran. Najvažnejše za aktivista je, da je široko izobražen. Poznati mora probleme mladine in svojega naroda. Aktivist mora biti tako izobražen, da ga tovariši vprašujejo za svet. Marsikdo si bo mislil, da morajo po tem orisu dobri aktivisti biti mračni, uoenjaški asketi, vzvišeni kot svetle zvezde nad svojo okolico. Nikakor ne! Nočemo knjižnih dihurjev in asketov z vdrtimi obrazi, hočemo vesela, srečna lica. Zdrav, pravilno gojeni šport naj spremlja vse naše delovanje. Hiti aktivist ni nobena težava. To lahko postane vsjik, četudi ima vse polno napak. Zavedati se moramo, da ni nobeden od rojstva popolen in da so značaji spreminjajo. Aktivisti morajo svoj značaj stalno sami izgrajevati. Pojdimo pogumno na delo, da zgradimo novega človeka, katerega bistvena lastnost bo samostojnost in ki se bo zavedal svoje odgovornosti do naroda in družbe. Mladinsko gibanje bo imelo uspeli le, če bod‘> njegovi nositelji zgrajeni, značajni in priljubljeni, da jim bo mladina zaupala in šla za njimi. L. M- (IZ RAZGOVOROV Z LJUDMI) Ko sem poleti popotoval po tistih krajih, sem se namenil, da obiščem Petra Helinana, čeprav sem dvomil, da me bo sploh sprejel; mislil sem, da se bo z dobro izmišljenim izgovorom potajil. llotel sem pa vseeno poizkusiti, zakaj imel sem časa dovolj in volje in potrpljenja tudi za take priložnostne obiske, ki jih človek v življenju večkrat naredi, hote ali nehote. Njih hiša je stala ob jezeru, vendar precej odmaknjena od velikih hotelov; bila je solidna vila, ki je v slogu kazala že dolgo vrsto let, pa se je človeku nehote silila z ne vem kakšno zanimivo posebnostjo v oči. Okoli vile se je razprostiral precej velik, parku podoben vrt, ki je bil teden in skrbno gojen od ljubeče roke. Zdi se mi, da takrat niso imeli vrtnarja in da so vrt urejevale Petrove sestre in njegova mati. l’o precej dolgem izletu sem šel tja. Železna vrata v vrt so bila za- klenjena, zato sem pozvonil. Moral sem precej časa čakati, potem šele je Prišla po vrtni [K>ti služkinja in mi z vprašanjem, kaj da hočem, odprla vrata. Ko sem jo vprašal po mladem gospodu, je zmignila z rameni, češ, da ne ve, ali je doma, da pa bo pogledala. Zaklenila je zopet vrata in odšla po vrtni poti. Peter Helman je bil moj sošolec v prvih dveh razredih gimnazije. V razredu ga jo bilo komaj opaziti, bil je tih in miren, pravo nasprotje drugih, ki smo bili v otroški objestnosti večkrat predrzni in smo raz-kfajali, kot je to pač navadno v šoli. Bil je iz stare ugledne nemške rodbine, ki je svoje ime, svoje poštenje in svoj ugled skrbno čuvala v čudni odmaknjenosti od družbe. Peter je prihajal v šolo vedno skrbno in fino oblečen, vendar niso bile njegovo obleke nikoli kričeče ali modno afektirane, prej so bile solidne in zastarele v kroju. Svoje gladke plave lase česal vedno nazaj proti temenu. Bil je dober učenec, vendar v šoli kakor na cesti vedno zamišljen in s tihim smehljajem. Meni se je zdel °d vsega početka zanimiv, vendar ga nisem hotel nadlegovati z vprašanji, ko Hem videl, kako so izogiba vsakih tesnejših stikov in daljših pogovorov s tovariši. Nekoč me je prehitel na cesti in stopala sva nekaj časa v*tric. Končno je izpregovoril in me vprašal, če res pišem pesmi in jih Pošiljam v liste. Presenečen in vzveseljen nad njegovo zgovornostjo sem Ke zapletel z njim v živahen pogovor, ki je prisrčno potekal. V njegovem govorjenju sem občudoval neko bistrost in jasnost; zaokroženost in polnost njegovih stavkov pa me je spravljala skoro v zadrego spričo mojegu "'“gotovega izražanja. Vendar je včasih v želji, da bi me čim bolj pre-Pri<5al, izbruhnil v neko mrzlično prehitevanje besed. Bil je precej starejši °d mene, telesno ne dosti močnejši. Ko sva se takrat ločila, sem ga P°vabil, naj bi se še sestala. Obljubil je. Nekajkrat sva še govorila, potem *11 je potajil in koncem leta je odšel na drugo šolo. Kuharica ali služkinja ali kar jo že bila, so je kmalu vrnila in mi re«la, nuj grem z njo. Po kratkih nizkih stopnicah sva vstopila v hodniku Podobno predsobo, kjer sem odložil plašč in klobuk. * Gospod Peter prosi, da bi šli kar v njegovo sobo.« Šel sem. Peter me je sprejel z vljudnostjo in prijaznostjo rojenega plemenitaša. »Sedi,« je rekel in me posadil v stol. »Iskreno me veseli, da si me obiskal in da si se sploh spomnil name. Saj so že kar daleč tisti časi, ko sva ze zadnjikrat videla.« »Daleč so,« sem mu potrdil, »in rad se jih spominjam, čeprav se je najino znanstvo končalo na tako čuden in nagel način, brez vsakega pravega vzroka.« Zbodel sem ga kar iz neke objestnosti. Zardel je, vendar je ostal na zunaj miren. Začel je navaden pogovor, ki je tekel trdo in sekano. Obema je bilo težko in neprijetno, posebno, če se je utrgala nit pogovora in sva oba tipala za besedami, s katerimi bi ga zopet sprožila. Končno mi je bilo vsega dovolj pa sem mu to tudi rekel. Bil je presenečen in osupel, vendar sem opazil, da se je tudi on oddahnil in da bi še rad izpregovoril kako pametno besedo kakor nekdaj. Nasmehnil se mi je. »Imaš prav,« je potrdil, »toda pojdiva raje ven, na izprehod.« Ozrl se je kot v nekem strahu okoli sebe. Potem sva šla. »Tam notri je vse nekam zatohlo in me mori, veš,« mi je razložil. Stopila sva na cesto, ki je šla tik ob jezeru, med drevesi. Sonce se je ta čas že precej nizko sklonilo nad jezero — in ladje in gladina so se bleščali v poševnih žarkih, ki so snopasto lili izza nagrmadenih oblakov nad gorami. Svetle stene hotelov so poslednjič zažarele pred nočjo. Od kavarn je plula godba in se mešala s šumom vode, ki je ves čas lahno butala ob obalo. Izprehajalci so se vračali domov na večerjo in na ples v kavarnah. »Tako sva včasih hodila,« sem se nasmehnil. »In sva se menila o samih lepih rečeh,« je on dopolnil. Oba sva se toplo spominjala nekdanjih dni. »Na Rožniku sva bila in sva gledala čez Harje in Krim prav na morje za Krasom, ki se je slikalo po nebu. Barje je vedno bolj temnelo in rad sem poslušal tvoj glas kot kako nežno lirično pesem.« Naglo se je oklenil k meni: »Ali veš, da sem se bal tistih pogovorov?« »Zakaj neki?« sem se nasmehnil. Njegov obraz je bil resen. »Čakaj, razložil ti bom. Ce sva že tako daleč, da o tej stvari govoriva, ti bom povedal vse, saj sem si itak že tako zaželel rosnega in pametnega pogovora. Povedal ti bom marsikaj, kar te bo zanimalo kot literata in, upam, tudi malo kot prijatelja. Vprašal si me, zakaj sem se bal tistih pogovorov, pa ti bom skušal čisto i/. srca in po pravici povedati. Ali se morebiti spominjaš tistega čaja pri Plesovih, kjer sva se po čudnem naključju sešla?« »Da, dobro se spominjam! Zdi se mi, da si bil prav tisto dni izredno odljuden in mračen in da so te čudno gledali, ko nisi skoro ves čas izpregovoril niti besede. Tedaj sva bila prvič v večji družbi skupaj.« »Tako je. Prvič sva bila tedaj v družbi skupaj. In prvič v dekliški družbi. Zame je bil tedaj dan velikega presenečenja. Ti, ki si bil tako-rekoč moj učenec, ki sem te vedno smatral kot otroka, na katerega lahko sipljem svojo učenost, li si se mi pokazal v čisto drugi luči. Stal si sredi dekliške družbe in si stresal besede, kar jaz nisem nikoli mogel in znal. če sem si še tako želel. Pod krinko resnega in modrega mladeniča pa j°> odkrito ti povem, žarela in tlela silno sla in poželjenje. Bil sem neokreten in neroden, da so se norčevali iz mene. Po naravi sem zelo bojazljiv, in rečem ti, da sem se tresel pred tem, da bi me kateri mojih sošolcev udaril, zakaj bil sem v dvomih, ali bom imel pogum, udariti ga nazaj. To bojazljivost pa sem skušal zakriti z molkom ali z modrim, logičnim govorjenjem. Deklet sem se bal in sem se jih izogibal. Toda tudi jaz sem ljubil. Da ne bo med nama neumnih misli, se pogovoriva naravnost. Ljubil sem tvojo Miro in težko, da, obupno mi je bilo, ko sem videl, da jo ljubiš tudi ti.« Bil sem zaprepaščen in mu nisem vedel besede. »Ce se ti ljubi poslušati, bi ti razčlenil svoje življenje, da ga boš videl z vsemi nadlogami in z vso njegovo bolestjo.« »Prosim.« »Koman ali tri klaftre dolgo tragedijo boš lahko napisal na moj tekst in brez dvoma boš žel imenitne uspehe,« je rekel z bolnim posmehom. »Začni!« sem mu velel. »Na primer, začnimo takole. Zamisli se v tale ali približno takle položaj, Drejc! Jedilnica, salon ali kateri koli drug prostor, ki je lepo in udobno opremljen. Tvoj dom. Soba je v zimi imenitno topla, saj gori v pečeh vesel plamen. Luči gorijo svetlo, včasih tudi nekoliko zasenčeno. Okoli mize, po foteljih, zorali sede ljudje in luč jim obraze veselo barva, se drug drugemu nasmihajo. Med njimi se plete tih pogovor, počasi, kot tisti cigaretni dim, ki se ves čas mota med njimi. Moški sede resno **i nehote jih spoštuješ, nehote občuduješ njih dostojanstveno sjH>dobnost. li sediš med njimi in si njih mali in mladi sorodnik. Včasih govorijo ‘udi o tebi, prisrčno zafrkljivo in ti dajejo svete, ki so iz srca, pa čeprav V(-asih ne prav dobro premišljeni. Ti pa veš, da so dobro namenjeni in k>krat te ganejo v celem občutju, v celem polmotnem okolju. In takrat H je toplo in z vso silo, z vsem svojim notranjim bistvom začutiš, kako Nekako pripadaš tem ljudem in temu okolju. Da si njih sorodnik in da je usoda, ki je nad njimi in nad družabnim redom, ali nad kako prav posebno družbeno formacijo, ki je morda kljub temu, da ni nikjer zabeležena, v življenju te ali one dežele zelo pomembna; da je ta usoda, usoda |v°jega Življt ■lija in da te la vedno vleče s seboj. Čeprav boš delal kake logične sklepe o osvoboditvi iz okov te usode, mislim, da si boš kakor Vs> drugi v dnu svojo notranjosti le toliko svest te pripadnosti, da boš vedel, du ho vsi Ivoji sklepi zgolj lepa laž. In la zavest bo nate še toliko °lj bolestno vplivala.« Vidiš, ko se zaveš vsega tega in to tudi občutiš, tedaj te že trajno Vo*ejo neke vezi; podložen si sili rodbine in okolju svoje rasti. Rodbina v širokem pomenu besede je velika sila, ki večkrat usodno soodloča v »asih nehanjih. To so tisti ljudje, s katerimi te veže čisto podobno, ali ' "ako pojmovanje sveta in večnosti, pa podoben odnos do drugih, do Ko|]udi, ki pripadajo drugi družabni formaciji. In če hočeš kdaj drugače !"lsliti, boš v dnu vedno prepričan, da imajo le oni prav. To je listo, kar j*' ve/.alo ljudi skozi stoletja in tisočletja. Boj velikega duha z ljudmi, iz “lerih je izšel in ki so ga v dobri nameri skušali zajeli čim bolj kot 1 "veka, nikoli pa kol duševnost, je ena tragičnih potez, ki jih vsak čas H|,,('ujemo v zgodovini umetnosti. Vzemimo pa, da so eden teh velikih uhov vseeno osvobodi in iz notranjega hotenja ustvari delo, ki je v bistvu ^“sprotno temeljem, na katerih so njegovi predniki zgradili stavbo svojega v,'U>vnega naziranja ali misliš, da ne bo imel znamenja rodu vseeno? Mislim, da ga bo imel. Premisli, ali bi mogel biti van Gogh plemenitaš; — premisli, če poznaš njegovo delo. In povej mi; ali ne bi bil strašen paradoks, če bi rekli, da je bil Goethe kmet. Dva silna kontrasta v življenju in v umetnosti. Tukaj prekipevanje in izžarevanje silne borbe in silne erotike, tam v obrušeno obliko zajeta modrost in plemenitost.« Pripovedoval je dalje. »Izhajam iz tistih ljudi, ki so se pred stoletji natepli iz malo severnejših krajev (večinoma iz nemških dežel) v to zemljo. Bili so podjetni, krepki ljudje, ki so iskali krajev, v katere bi prelili svojo brutalno moč in katere bi kolikor mogoče prepredli s svojimi zvezami in s svojo trgovino. Ta zemlja, ki jo greje sonce od bližnjega morja in hladi veter od Alp, ta zemlja je bila res nekaj nadvse ugodnega za njih delovanje. Kes so imeli mnogo čuta in so vedno prav izbirali pokrajine, v katerih so se ustavili. Bili so utrjeni in trdo kovani v vseh težavah in revah, ki so takrat zadevale seleče se, čeprav bogate ljudi; zato so z veliko voljo in potrpljenjem začeli novo življenje v novih razmerah. Tako so si v silnih neprilikah in težavah ustvarili bogastvo, zakaj oni sami so prav spoznali, kakšne zaklade hrani ta zemlja v svojih poljih, gozdovih in na svojih cestah. Z bogastvom so osnovali dobro trgovino, ki jo bila tiste čase sploh večinoma v njihovih rokah; nekateri so imeli tudi velika posestva in tako so si s časom priborili neko neuradno, vendar od vseh tiho priznano plom-stvo. Mnogo rodbin je utonilo v množici in so postale njen del, ne da bi se zavedale svoje prav posebne rasti in nekega posebnega, določenega položaja v družabnem in gospodarskem življenju te dežele. Kar pa je družin ostalo, so tem bolj oholo in nedotakljivo čuvale svojo osamljenost in svojo, moram poudariti: zelo značilno odmaknjenost od drugih ljudi. Prvi pogoj v življenju dobrih gospodarstvenikov je kompromis. Kompromis z ljudmi, kompromis z državo in kompromis z vladajočo cerkvijo. Razumel boš, da so jih sklepali tudi moji predniki. 'L ljudmi so stali v mrzlih, strogo začrtanih odnošajih, ki pa so malokdaj postali zaostreni. Z državo so bili solidarni in so se večkrat celo navduševali za njo. Avstro-Ogrska je bila njih življenjski prostor; bila jim je dobra mati in jih ni ovirala v njih rasti. Tesne slike so navezali z rimsko-katoliško cerkvijo; ta je bila kot nekak posrednik med njimi in med ljudstvom. Tako je moja rodbina rastla in se množila, dokler ni dosegla svojega viška in potem obstala na mestu v mirnem in ponosnem samotarjenju. Trgovina je sicer še vodno dobra šla, vendar — zastoj rasti pomenja začetek propada in gnitja. Nekateri mojih prednikov so so potem posvetili uradniškim poslom, samostojnega in samorastlega dela ni pokazal nihče. V mirnih, predvojnih časih je bil to kar zadovoljiv in skoro edino mogoč položaj, ki je nudil človeku varno zavetje in miren in topel kot. Toda prišla je vojna in z njo strašen propad naših družin. Družabna oblika, ki je toliko let imela ugleden sijaj v svojem poslu in v svojih premoženjih, pa se v tem tudi temeljito izčrpala do slabotnega (vendar pod starimi prilikami mogočega) životarjenja, ni imela tvornih moči za nova dejanj« v novem življenju. Družabni in gospodarski bojkot inteligence do maloštevilnih preostalih naseljenih rodbin je tein bolj pospešil umikanje te družabne tvorbe s pozorišča kulturnega in splošnega dogajanja. Prišlo jp zadnje razdobje življenja naših rodbin. V tem življenjskem koncu pa sem se rodil in bom živel jaz svoje neplodno življenje zadnjega Helmana. Moje življenje je bilo do sedaj na zunaj skoro brez pretresov in razgibanih dejanj; živel sem brez sebi enake družbe, sredi starih tet in sorodnikov, ki so imeli zame vedno kopico svetov in modrih svaril in tudi toplo, vendar prikrito ljubezen, ki pa jo otrok malokdaj čuti in uvažuje. Strogo in mirno življenje me je večkrat težko stiskalo in morilo. Mlad človek gleda v mlado dobo, pa je z vso svojo prepolno in neizkričano dušo privezan na ugledne in spoštovane sorodnike in na ozek krog znancev. Gleda tovariše v šoli: vsi napeti in živi razpravljajo o tej ali oni stvari, si česa želijo, za nečem stremijo; z eno besedo: so ljudje, ki gledajo v bodočnost kot na torišče močnega in zavestnega dela. Oni imajo cilje, imajo naloge!« Začel se je vživljati in njegova mirna, strogo umerjena beseda je vzplamenela. »Ko sem ti prej govoril o uklenjenosti v rodbini, se o tem nisem mogel najbolje izraziti, mislim pa, da si me vseeno razumel, posebno ker si kljub vsemu moj prijatelj. Vidiš, ko sem vse to, kar sem ti prejle razlagal, premislil in preudaril, pa tudi videl, kam gre pot naših rodbin, tedaj sem z grozo opazil, da leži pred menoj prazna pot življenja, brez smotra. '1 rdno sem uverjen. da smo brez moči za nova dejanja. Ne smemo se ve2 vmešavali v življenje in ono bo šlo mimo in preko nas. In to, verjemi mi, ni lahek občutek.« Glas se mu je začel krhati. »Najhuje me je zadelo, ko sem videl tvojo ljubezen do Mire, ki je bila tedaj tudi moja tiha sanja.« »Danes mi je težko, lahko verjameš,« sem se mu skušal nekako opravičiti. »Pusti, naj gredo stvari svojo pot. Takrat mi je bilo hudo. Zdelo se mi jo, da stojim pred teboj ves majhen in ubog, nebogljen in ljubezen je vedno tlela v meni — morda tli še danes.« Zdelo se je, da pomišlja, kot v težki bolesti. »Potem se nisem približal nobenemu dekletu več, čeprav ine je vilo Po ležišču v tistih obupnih nočeh brez spanja. Pred menoj je stala še vrsta Praznih let, brez obetov in ciljev in želja in v to praznoto naj bi potegnil ki čaka morda drugače sončno poletje življenja.« Molče sva stopala nazaj proti njihovi hiši. Na njegovem obrazu sem °puzil naveličan in vsega truden izraz. Pred vrtnimi vrati njihove hiše 8V« zopet postala. Iz mraka je tedaj posijala dekliška postava v beli obleki. »Poglej, ali ni tam Mira?« je zašepetal ves bled, mi v naglici stisnil r°k<> in izginil v mraku vrta. Prečkal sem cesto, da sem prestregel Miro, ki mi je bila prišla na-Proti. Objeta sva stala ob jezeru in gledala v bogato razsvetljena zabavišča r»i nasprotnem bregu. Motno in sanjavo je zvenela pesem od njih. Jaz m*ni mislil na ubogega Petra, ki ljubi mojo Miro in ki toliko premišljuje, pikoli se ne bo iztrgal iz začaranega kroga, v katerega ga je postavilo življenje. Ne volje ne moči nima za to. — Zdaj sedi v družbi mračnih družinskih portretov in lista po knjigi. Nemara pa mu je težko, legel je "u divan in se zazrl v strop. — Kako daleč sva ta trenutek jaz in Mira od ”i‘*Ra. Drživa se za roke, okrog naju je tišina in v najinih srcih toplota, neprestanem poglabljanju medsebojnih stikov Žalostno bi bilo, če bi se tudi kmetska mladina v tako majhni mori bavila s problemi, ki jo tarejo, kot vidimo to pri nas. Ta mladina si j<’ nujno morala zastaviti vprašanje, kdo je našo vas spravil na rob propada, začela je razmišljati o nalogah, ki jo čakajo. Uvidela je, da je tudi na vasi tradicionalna delitev v dva tabora imela žalostne posledice. Ta cepitev ni razjedala samo kulturnega udejstvovanja, ampak je zasekala globoke rane samemu gospodarstvu. Politična pokvarjenost, ki smo jo doživljali, je v kmetskem ljudstvu omajala vero v pravico. Mimo vseh teh dejstev zavedna kmetska mladina ni mogla iti. Spoznala je, da se mora končati žalostna tradicija, da bi namreč naš kmet služil zdaj temu zdaj onemu gospodarju in plačeval medsebojne račune obeh političnih strank. Nadaljevati to politiko, bi se reklo, našo vas še dalje pustiti v oblasti socialnih pretresov, pustiti jo, da polagoma popolnoma propade. Dvig našega kmeta ni mogoč brez podpore vseh pozitivnih sil delovnega ljudstva, ni mogoč brez široke organizacije, ki stoji izven vpliva politične igre. Zato se je kmetska mladina jela organizirati, ustanavljati je začela svojo lastno demokratično kmetsko organizacijo. Društvo kmetskih fantov in deklet pomeni prvi in močan steber v tej organizaciji. To misel, da je namreč potrebno osnovati krepko povezanost vse kmetske mladine, so iskreno podpirali tudi vsi oni, na žalost redki kmetski sinovi, ki jim je bilo dano, izobraževati se na slovenski univerzi. Sinovi kmetskega ljudstva, ki se mu niso odtujili, temveč so mu s svojim znanjem /eleli pomagati v boju za lepše življenjske pogoje, so ustanovili svojo lastno organizacijo, akademski agrarni klub »Njivo«, v katerem so se zbrali mladi ljudje, ki so smatrali za svojo prvo dolžnost, podpirati stremljenja svojih kmetskih tovarišev. Pri tem jim seveda ni prišlo na misel, da bi se jim vsiljevali za njihove voditelje, ker so se dobro zavedali, da mora biti v tej organizaciji nosilec vsega dela kmetska mladina sama. Srečna rešitev tega organizacijskega problema je povzročila, da jc ta neodvisni pokret v tako zavidanja vrednem obsegu zajel slovensko kmetsko mladino. Po naših vaseh so zrasle neodvisne mladinske organizacije, ki so v petnajstih letih svojega obstoja opravile pomembno socialno in prosvetno delo. Kakšni so torej vidiki za poglobitev odnosov med obema plastema slovenske mladine? Prvi i>ogoj je, da prelomimo s tisto mrzlo, brezbrižno razdaljo, ki nas je ločila od kmetskih tovarišev. V 10. številki >Grudec, Rlnsila Zveze kmetskih fantov in deklet, smo brali pod naslovom »Razveseljiv pojav« besede, ki kažejo, da je naš skromni poskus v prvi številki Slovenske mladine« naletel na razumevanje in odobravanje v vrstah kmetskega naraščaja. Izrazili smo našo iskreno željo, da se kompleksu vl>rašanj, ki ga larejo, približamo kolikor mogoče temeljito, da se ustvari "jod nami vez zaupanja, ki smo ga doslej tako zelo pogrešali. Vendar pa 1’i bilo zgolj teoretično obravnavanje vprašanj kmetske mladine, dasi ni mogoče zanikati njegove pomembnosti, vse premalo. Poznavanje teh vpra-*a,ij nam mora služiti samo kot nujna predpriprava in kol izhodišče za bodoče delo. Nočemo sicer postavljati kakega strogo začrtanega programa, kor vemo, da lake programatske napovedi le redkokdaj presežejo svoj l)al>irnati okvir. Prepričani pa smo, da se nam bo, če se bomo dela lotili '■ ono odkritosrčnostjo, ki je mladini lastna, in z resno voljo, sama odprla po kateri nam bo treba hoditi. Poudarjamo, da je samo spoznanje, •1° nam je določeno mesto, premalo. Prav tako kot za naše srednješolske Probleme, bo treba tudi vprašanje razmerja med kmetsko in intelektu-1,0 mladino obdelati v smotrno organizirani anketi, ki bo vsestransko osvetlila to pereče vprašanje. Šif tarsko pismo Martin Petrič Ko sem služil vojake, sem bil »čato«. »Čato« je turška beseda in pomeni vse naprej od Save — pisarja. Torej bil sem pisar. In pisar pri vojakih mora znati vse in pomagati povsod. Toda najljubši posel od vseh teh pisarij mi je bil čitanje in pisanje pisem navadnim, nepismenim vojakom. Analfabetov je bilo v moji četi mnogo. Največ so bili to tako imenovani Šiftarji, Albanci, — kdor je bil vojak, jih pozna, — poljedelci in pastirji tam doli iz najjužnejšega dela naše domovine. Tistega dne je bilo vroče in leno so vojaki postopali po dvorišču vojašnice in se menili o svojih domovih, saj se je njihov rok že bližal koncu. Sedel sem v četni pisarni in po kosilu čital »Politiko«, ki jo je poročnik dopoldne pustil na svoji mizi. Popolnoma tiho je vstopil redov Omerovič Redžep; da ne bi bila zaškripala vrata, bi ga ne bil mogoče niti slišal. Redžep je bil Šiftar — musliman. Tam nekje daleč od Kumanovega ga je rodila albanska mati. Tega Redžepa, majhnega, z dolgimi ozkimi brki, skoro nikoli nisem videl, pogosto je bil na straži ali pa je spal. Stopil je k mizi: »Cato, napiši mi pismo!« In umazana roka mi je pomolila na mizo |h>Io papirja, modro kuverto, znamko in dve »Dravi«. Vse je stalo prav tri dinarje. Kuverta, papir in znamka, vse to skupaj je bilo »pismo«, »Dravi« pa plačilo za trud. Bilo je nekaj samo ob sebi umevnega, zameril bi mi bil, če cigareti ne bi bil hotel vzeti. Trikrat je moral Redžep prodati po i>ol svojega hlebca, trikrat je ostal naj>ol sit — kajti Šiftarji mnogo pojedo, — da je mogel kupili »pismo«. Toda odločil se je bil, da bo pisal domov, prvič po osemnajstih mesecih. Fantu je bilo nekako nerodno; ni me namreč dobro poznal, mencal je pred mizo, da se mi je kar malo smilil. »Komu naj pišem, Redžep?« sem ga vprašal. »Huseinu!« »Kdo pa je Husein, brat, prijatelj?« »Brat, brat!« je hitel in dobro se 11111 je zdelo, da sem uganil. »No, in kaj bova pisala, Redžep; ti mi kar narekuj, pa bom pisal vser kar boš rekel.« »Cato, ti znaš to bolje, ti si hodil v šolo in znaš vse napisali... sem le siromak, nisem hodil v šolo, veš, pri nas v planini nimamo šole .. •< S tihim glasom, proseče, je pripovedoval vse to. »Pa vseeno ne morem, ker ne vem, kaj hočeš sporočiti domov.« »No, naj pošljejo obleko; komandir je rekel, da nas bo odpustil domov prvega.« In pričel sem pisati v Redžepovem imenu: »Dragi brale Husein! Jaz sem zdrav in živ in islo želim tudi Tebi in Tvojim. Kvo 1110, da se Ti javim s tem pismom ...« Res, v šoli se nisem učil tega, naučila pa so me te šablone pisma, ki so jih dobivali preprosti vojaki-tovariši od svojcev in katerih sem jim na stotine prebral. Ko sem nato premišljeval, kako bi pisal, da bi bilo Huseinu bolj jasno, me je Redžep prekinil in mi pričel praviti svoje misli, katere je očividno med tem iztuhtal: »Cato, piši, da je tu zelo vroče in če so ovce zdrave, ali nosijo tobak na monopolsko postajo in če je stari Džemal že umrl. Da sem se slikal, piši, in da pošiljam eno sliko, naj to tudi Fatimi pokažejo, dobro naj pazijo na mladike in naj mi pošljejo obleko, srajco in še eno srajco. Veš, čato, eno srajco nosimo odspod (to je bila ona prva srajca), in eno čez (to je bila druga srajca), in opanke in ...« Kot iz strojnice so se usule misli. »Počasi, počasi,< sem ga prekinil, »saj tako ne bodo nič razumeli, vso si pomešal, ovce in tobak, fotografijo in srajce in mladike in Fatimo... Res, Fatima, ali je Fatima tvoja žena?« »Zena,« je kratko in mrko odgovoril. Pričel sem pisati vse po vrsti o vremenu, o tobaku, sliki in naj pošljejo srajco in še eno srajco. Tako sva prišla do pol strani. Bil sem v dobri veri, da je razumljivo *>i jasno. Mislil sem si, da ne more biti več dosti do konca in prižgal sem si *Dravo« in se naslonil v stolu nazaj. Ali za Red že pa se je glavni del pisma šele pričel. Doslej sem pisal še dokaj po svoji glavi, in ko sem mu prečital, je bil zadovoljen. Potem pa se je globoko zamislil in oči so mu svetleje gledale. Sedaj se je pa spomnil nekaj važnega, sem si mislil in motril interesantno glavo moža pol turške pol dinarske rase. Odkašljal se je in važno dejal: »Piši sedaj: pozdrav Zečiju, pozdrav na Asana, pozdrav na Sulejm6na, Pozdrav... Ali si napisal, kako si napisal?« Prečital sem mu z malomarnim glasom., kot se pri nas taki pozdravi Črtajo. >Pozdrav Asanu, Zečiju, Sulejmčnu ...« >Kako to, bre, vsem en pozdrav si napisal To pomeni, da pozdravljam samo enega. Vsakemu moraš napisati pozdrav, sicer bo užaljen in ne bo 'lotol govoriti z menoj, ko se bom vrnil iz vojske. Ali ne veš, da bo celo s,‘lo bralo to pismo? Moraš pisati vsakemu pozdrav, razumeš, vsakemu v VUsi, ki sem mu prijatelj.« ledaj sem se spomnil Fatime. >Redžep, poslušaj, ali za ženo, za Fatimo., ne bova nič napisala, ali ji ■’iiuaš nič sporočiti ali vprašati? Pa bi jo vsaj prvo pozdravil, če že kon-< l,Ješ s pozdravi?« Hožo sačuvaj!« je vzkliknil. Naravnost prestrašil se je mojega brez-°znega< govorjenja. »Tega pri nas ne smemo. Za ženo se nikdar ne vpraša, "«a jo naša vera!« *;*hz pa sem mislil, da boš vendar poslal lepe pozdrave in še kaj več Sv°ji sladki Fatimi?4 sem smehljajo omenil. Pravoverni pa se je razljutil, da so se mu brki pobesili, in zresnil sem se tudi jaz. »No, pa govori, Redžep, bom pisal, kakor boš hotel!« »Pozdrav na Sulejmčna, pozdrav Muharemu, pozdrav Rebiulu, pozdrav El-Safdu, pozdrav na čiča Musliju, pozdrav na Haišla, pozdrav...« Mnogo, mnogo pozdravov, cela stran pisarniškega formata, polna imen iz muslimanskega koledarja — ne, živih imen iz sela Agin-han. Karlu Mayu bi prišla prav ta imena, jaz si jih nisem mogel vseh zapomniti. Redžep pa je gledal v duhu vse te možake in fante (ženske ni bilo nobene med njimi!), kako hodijo za svojimi ovcami, kako sade in trgajo tobak... Njemu je bila to vsa vas, ves svet. V njegovih očeh, ko mi je narekoval ta imena, sem videl to selo in obraz mu je izdajal željo: domov, domov, na to dobro zemljo, med Huseine in El-Saide ... In končal je pismo z besedami: »... na koncu pa še vse druge prijatelje in sosede pozdravlja Redžep Omerovič.« Bčla : V noči čuješ šum dežja, ki na okno bijoč pada v noč brez dna? Divji krik srca, ki v nebo vpijoč trga noč brez sna? Silni šum vetrov, daljni spev gozdov domovine moje? Sredi daljnih mest slutiš li bolest, ki mi v srcu aloje ? Resnično, domovina, nisem ti* ljubil kakor nnorav otrok, ki so drži matere za krilo; tudi to nisom ljubil kakor solznoiuoškohni vidihovalec> ki ti kadi v liro sladko dišavo, da to skele ubogo ofi; ljubil som to s spoznanjem; videl sem to vso, v nadlogah in v grobih, v sramoti in v zmotali, v ponižanju in bridkosti; /ato som z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lopoto, ljubil jo stokrat globljo in stokrat višjo od vseh tvojih trulmdurjov! (Ivan Cankar.) RAZGLEDI MLADEGA RODU V prvi številki letošnjega letnika smo osnovali nov obsežen razdelek naše revije, razdelek, ki smo si ga vsi tako želeli — Razglede mladega rodu. Obenem smo tudi povedali nekaj besed o njegovem smislu in nalogi. Zapisali smo, da je namen nove rubrike, zbirati v urejeni obliki odmeve na vse pojave, ki po svoji vsebini in tehtnosti terjajo našo pozornost. Poročati je treba o njih brez trohice strankarske strupenosti (ki smo jo pri naši reviji že v začetku izključili). Obravnavati jih hočemo na podlagi merila, ki smo si ga za ocenjevanje javnega dela kot edino pravilnega izbrali; vrednotiti hočemo vsako javno dejanje po lastni pameti, po tem, koliko to dejanje prispeva k bogatitvi slovenskega in občečloveškega kulturnega zaklada. Naša posebna pozornost bo veljala kulturno-socialnemu delu slovenske mladine, ne bomo pa šli mimo naporov mladine drugih jugoslovanskih narodov, kot tudi ne bomo zanemarili prizadevanj demokratske mladine vsega sveta. Tovariš in tovarišica! Nove knjige, ki s svojo problematiko pritegujejo zanimanje mladine, odrska in likovna umetnost, glasbene prireditve, mladinsko delo pri nas in drugod, z eno besedo, vse, kar tvori okvir našega udejstvovanja in o čemer dan za dnem premišljujemo, o vsem tem piši, (la bodo »Razgledi mladega rodu« zgoščen in razgiban prikaz najznačilnejših potez našega časa, da bodo oris, ki ne bo golo zbiranje podatkov, hladna statistika »brez duše in srca«, ampak bo s sleherno vrstico izra-/!>1 nezaniegljen, svoboden in kritičen pogled slovenske mladine, ki hoče »vojo revijo neprestano izgrajevati in se ob njej vzgajati! Med knjigami socialno ekonomski institut in njeoove publikacije 1’reprlČani * mo, da j<* nied našimi čitatelji mnogo takih, ki se zanimajo /.a rozne socialno ekonomske probleme, zato smo se namenili priobčevati na tem razne zanimivosti h togu področja, zlasti pa imamo namen poročati o novih *nJigah in publikacijah, ki obravnavajo predvsem probleme slovenskega narodnega Ros poda rstva. Menimo, da je dolžnost vsakega slovenskega dijaka, če se že temelji-‘‘Jo ne Irnvi z našimi socialno-ekonomSkimi vprašanji, da vsaj v glavnih obrisih najbolj pereče probleme slovenskega narodnega gospodarstva, katerih *|‘«iti>v jt> tako odločujoče važnosti za naše gospodarsko, socialno in kulturno ‘‘Vljonjt«. Slovenska gospodarska literatura je razmeroma precej pičla, vendar |’a prav v zadnjih letih razveseljivo narašni in imamo danes že lepo vrsto del, * temeljito proučujejo razmere in pogoje našega narodnega gos|K>darstva in 'Jugovih posameznih vej. Upamo, da bomo z objavljanjem kratkih jvoročil o aktual-.V'1 delih z gos|>odarskega področja zainteresirali za njih študij one čitateljo, za to zanimajo, ostale pa bomo vsaj seznanili z novimi deli iz naše gospo-!,!'«ke literature. Ce Ik)Iuo s tem izpodbudili vsaj nekaj čitateljev k Studi ran ju Jls'b gospodarskih problemov, je s tem naš namen dosežen. |,. Dane* hočemo seznaniti na kratko naše Čitatelje z edino ustanovo v Sloveniji, 1 Ne sistematično bavi s proučevanjem in analizo naših gospodarskih problemov /pomenom bodoče Izvedbe načrtnega gospodarstva, s Socialnim ekononiNkim innti-'0,n v Ljubljani. To jo zasebno društvo, katerega člani so javni delavci v naših gospodarskih in socialnih ustanovah in ki ima po svojih pravilih namen zbirati in raziskovati dejstva in pojave našega gospodarskega in družabnega življenja, proučevati možnosti za čim boljše izkoriščanje danih sredstev in energij, skratka, iskati poti za izboljšanje življenjskega nivoja našega prebivalstva ter vzbujati v javnosti zanimanje za te probleme. Institut 6e ne bavi toliko s proučevanjem splošno socialnih, kot gospodarskih problemov, vendar pa je radi svojega namena, dvigniti nivo našega ljudstva, socialna ustanova. Glasilo Socialno ekonomskega instituta je revija »Tehnika in gospodarstvo«, ki objavlja v člankih o posameznih gospodarskih vprašanjih rezultate dela instituta in z njimi seznanja širšo javnost. Posebno opozarjamo na revijo naše tovariše, ki se nameravajo podrobneje lutviti z vprašanji našega gospodarstva, ker bodo našli v njej celo vrsto člankov naših najodličnejših gospodarstvenikov, ki obravnavajo naše najbolj pereče gospodarske probleme. Obširnejše študije svojih sodelavcev objavlja institut v zbirki študij socialno ekonomskega instituta, v kateri so do sedaj izšle sledeče: dr. Andrej Gosar: »Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi«; »Socialni problemi slovenske vask 1. zvezek (dr. Ivo Pirc: Asanacija naselja, Franjo Baš: Življenjski nivo kmeta); »Socialni problemi slovenske vask II. zvezek (Filip Uratnik: Poljedelsko delavstvo v Sloveniji, Ilrvoj Maister: Zaposlitev kmetskega prebivalstva) in (Ir. Hilimovič Aleksander: »Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežele, O teh študijah bomo šo poročali, za sedaj pa podajamo le kratko poročilo o zadnji publikaciji »Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja«, ki jo je izdelal geografski institut na ljubljanski univerzi. Študija, ki oiisega sintetični tekst, ki ga je na podlagi obdelanega statističnega gradiva napisal dr. Svetozar Ilešič in IG priloženih kart, nazorno prikazuje l>oklicno strukturo Slovenije v razlikah med posameznimi geografskimi območji. Karte, ki so izdelane po relativni metodi, iz katere je razvidno relativno razmerje prebivalstva, prikazujejo posamič delež kmetskega ter prebivalstva, ki živi od obrti in industrije ter žagarstva in lesne industrije. Ostale karte št. 5—8, izdelano po absolutni metodi, ki podaja absolutno število obrtno-industrijski skupini pri* padajočega . prebivalstva, pa prikazujejo razporeditev prebivalstva, ki živi od kovinske ter strojne obrti in industrije, tekstilne obrti in industrije, od rudarstva ter prometa. Ostalih osem kart prikazuje razporeditev obrti in industrije, pri kateri pride do veljave kategorija in velikost podjetja, merjena s številom delavcev zavarovancev. Na podlagi študija teh kart pridejo do izraza izredno velike razlike, ki vladaj0 v gospodarski strukturi med posameznimi slovenskimi pokrajinami. Pisec ugotavlja na osnovi poklicne statistiko naslednje tipe gospodarske strukture: 1. Področje z izrazito prevlado kmetskega Življa, kamor spadajo predeli z ye8 kot 70%> kmetskega prebivalstva, predvsem na vzhodu in jugovzhodu Slovenije. ‘2. Kmetska področja s krepkim obrtnim deležem, kjer je kmetov še nad polovico. Ta tip je značilen predvsem za gornje porečje Savinje, gorenjsko P0* deželje in gozdnato Notranjsko. 3. Področje, kjer prevladuje industrijsko obrtno prebivalstvo, kjer se odstotek v obrti in industriji zaposlenih dvigne nad 40°/o. Taki so predvsem jeseniški kranjski, tržlški in domžalsko-kamniški okraj, rudarska |>odroČja zlasti trboveljsko in mežiško ter izrazite obrtnoindustrijske okolice velikih mest, prodivseni Ljubljane, Celja in Marilnira. 4. Poseben tip so tudi naša mesta, od katerih imajo manjša jako enakomerno strukturo (10 _0°/o kmetskega ter '20 B0%> obrtno industrijskega prebivalstva), večja so pa, ali Industrijska žarišča kol Maribor in Celje, ali pa upravna središča kot Ljubljana in Ptuj. Značilno za Ljubljano je, da ima k(” naše največje mesto zelo veliko alisolutno število industrijsko obrtnega prebivalstva, ki pa večinoma pripada majhnim podjetjem in s tega vidika Ljubljane ne smemo šteti med industrijska mesta. Pisec končno prihaja do zaključka, da bi bilo spričo velike razlike v gospodarski strukturi Slovenije kočljivo govoriti o njej na splošno ali colo podajat! smernice in predloge za izlmljšanje življenjskih prilik našega ljudstva, ki nat bi bile splošno veljavne za vsi' slovenske |>okrajine. Tako je na primer konjunk-turna kriza v prodaji lesa predvsem zadela naš zapad, dočim je padec cen agrarnih proizvodov zlasti prizadel naš ivzhod. Poklicna struktura nam pokaže, kako zamotani problemi se stavljajo pri vodstvu našega narodnega g°' epodarstva. '• ‘ • CIRIL AHLIN: »POGOVORI Z NARAVO« Samozaložba, Ljubljana 1939. — V poplavi pesniških izdaj mladih, večinoma prvencev (Brenčičeva, Čampa, Kolman, Zagorski itd.), o kateri bi sicer bilo vredno napisati poseben članek, zavzema Ahlin s »Pogovori z naravo«, skromno 25 liričnih pesmi obsegajočo zbirko, precej vidno mesto. Zbirka je Ahlinov pesniški prvenec, kar lahko precej opaziš. Kvarijo jo namreč neenotnost, neuravnovešenost in slilna šibkost. Vendar bi delali avtorju krivico, če bi ga odklonili kar s to »kritiko«, kajti v zbirki nam Ahlin dokaj življenjsko in z doživetjem slika svet trav in zelenja, iščoč v njem utehe. Predpogoj za pesem, oziroma pesnika je originalnost. In prav v originalnosti je skoro ve« jjomen Ahlinove poezije, čeprav lahko pri paznem branju zasledimo v njej stvari, ki spominjajo na Jenka in Golarja. V pričujoči zbirki prehaja sicer originalnost ponekod v ponavljanje in maniro, katere nujna posledica pa je verba-lizem: Balada, Počivanje pod figovim drevesom. Ponekod |>o svoji lepoti kar preseneča, 11. pr. v pesmi Ob umirajočem cvetu, ki je sicer stilno med najslabšimi: »... meni v spomin pa v veselje svoje izderi mojo oči...« Najboljši je Ahlin tam, kjer prisluhne ritmu narodne pesmi: Slovo, Oj deklica in v nežnih impresijah Gospodinja gre. Omeniti je treba tudi Ahlinovo zanemarjanje oblike (rime in ritma), v čemer je ena njegovih najtežjih napak. Ko zbirko preberemo, moramo priznati, da so pesmi pisane občuteno in doživeto. Nedvomno izpričujejo avtorjev talent, vendar pa mu moramo hkrati, čeprav ne vemo, kaj ga je nagnilo k temu, da se je s svojo zbirko že sedaj pojavil, povedati, da je pesmi vso prezgodaj izdal, kajti mnoge izmed njih bi pod spretno korekturo lahko zadobile lepši in močnejši izraz. D, j, CVETKO ZAGORSKI: »BOG UMIRA« Pesmi. 1939. Samozaložba. Tiskala Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Str. 48. — Zanimivo je vsekakor, da se ravno v teh nemirnih — za poezijo, predvsem liriko nič kaj primernih — časih pogosto oglažajo mladi .pesniki. Lani je Čampa z >Belimi nočmi' opogumil celo vrsto mladih lirikov tako, da smo letos dobili kar tri zbirke začetnikov: K. Kolman: V svetlobah in sencah , C. Ahlin: JPogovori z naravo in zbirko 0. Zagorskega : »Bog umira«. Nehote se nam vzbudi želja, da bi primerjali vse štiri, ker bi bilo na vsak način zanimivo ugotoviti, kateri in kakšni Življenjski problemi zanimajo vsakega izmed njih in kakšen je njihov splošen odnos do sveta. Vendar bi nas to zavedlo predaleč >n se bomo ustavili le pri Cvetku Zagorskem. Zbirka je v celoti odraz sodobnega ča-:i in življenja. Pesnik se ni omejil na določen prostor ali problem, nasprotno, posega v vsa področja, povsod občuti nekako vibracijo, valovanje, »preko vsega sveta so strune razpete«. Zato so nje-Rove pesmi doživete sliki' sodobnega realnega življenja, projicirane skozi njegovo dušo, Tu s trdo besedo poje o trpljenju viničarjev, tam ga zanima motiv l/' predmestja, mimogrede z Jedko ironijo ošvrkne site meščane pa se zopet ]>o-vrne med »brate z blatnih cest«. Nekaj pesmi je, ki so neposreden odsev dogodkov v svetu; v njih nam z enostavnimi, klenimi izrazi precej nadarjeno podaja občutje "možice in posameznika (»Barcelona je padla«, »Pomlad 1939«). Posebno vrsto borijo njegove osebnostne pesmi, v katerih se izraža borba v svetu in sc« druži '■ njegovo osebno borbo (»Samota , Brez žene«, »Uadiot, »Tudi jaz«). Res trpko občutena je »Srečku Kosovelu , ki izpoveduje vso notranjo bol in neutešenost. Takšne so pesmi Cvetka Zagorskega: pristen odsev sodobnega življenja, tu 'rde, boreče se z zatiranimi za pravice, tam težka, moreča pesem iz predmestja Pa zopet žgoča ironija in satira na sile meščane. Vsebini primeren je tudi izraz: lii cmerav in dolgovezen, poln je, neposreden, včasih morda pretrd, kol je trdo lvljenje, o katerem |>oje. Kes je, da so nekatere pesmi nedognane, nedoživete, 1'revefi narejene, res, da je mnogo okorelosti, neuravnovešenosti, tujih vplivov (kateri začetnik nima lakih na|wk?), vendar so med njimi pesmi, ki so tako ‘vljenjske, neposredne, da te zgrabijo. Dejstvo, da je v njih zajeta marsikje na pističen način usoda človeka v sodobnem kaosu, daje zbirki življenjsko upravi-v"nost in njeno dokumentarnost. V njej je nekaj verzov, ki se Inido kot pričevanje ohranili. —mn — DOKUMENTI KONCERT V DOLINI 8ENTFLORIJANSKI V torek, dne 7. novembra sta prinesla ljubljanska popoldnevnika kritiki o koncertu, ki ga je imel slavni pianist Friedman v veliki okrajini očem samim pritajenega, je bila Lisztova »Venezia e Napoli«. Zakaj pišemo o vsem tem? Zato, ker se stavki, ki smo jih pravkar citirali, ena izmed tistih značilnosti časa, v katerem živimo. Saj bi n« bilo tragično, če bi glasbeni kritik zapisal še tako budalost in jo prodal kot svojo modrost. Kdor ima pamet, naj sodi! Toda kar je na vsej stvari treba podčrtati je to, da so ta stil, s katerim nas je očaral »Slovenski dom«, stil, ki je zlagan in izvira samo iz podcenjevanja naše, ne ravno zrele, publiko, da se ta stil vtihotaplj*' IM)vsod tam, kjer bi mogli namesto diplomiranih diletantov biti ljudje z nekim obzorjem. V aferi okoli tega koncerta vidimo mi samo droben kamenček v mozaiku naše kulturne višine in s tega vidika moramo izreči naše zaprepaščenje, da so v dolini Šentflorijanski, ki ima kljub temu, da nosi to ime, neko mero tako imenovanega kulturnega izkustva, kaj takega Se dogaja. Mi zategadelj uvrščamo Friedmanov koncert in njegove ocenjevalce kot »slgnum tomporl8< v gradivo onemu, ki bo bodoče slovenske rodove seznanjal s slovenskim kulturnim življenjem v četrtem desetletju našega stoletja, med svoji' Dokumente«. Naj mu služi ta zapis kot prispevek za kriminologijo slovenske kulture. /<’. J. KULTURNI PABERKI ________ OB SEDEMDESETLETNICI M. ANDEHSENA N ENOJA M. A. NexO, eden največjih socialnih pisateljev, glasnik danskega proletariata, slavi lotos svojo sedemdesetletnico. V štiridesetih letih svoj(>gn pisateljevanja J' dal človeštvu mnogo umetnin. Nekatera njegova dola so prevedena tudi v slove'1' ščino, in sicer: Proletarske novele, Po sončni Španiji, Proklotstvo, Sirota Slina ter njegovo glavno delo »Pelle Osvajalec«. . »Pello Osvajalec« je i>ovo«t kmečkega otroka, kateremu vsi prerokujejo weoO. Toda |K)t do sreče, ki jo mora prehoditi proletarec, Je trnjeva. Kot otrok 14*u® Pelle na kmetiji za pastirja in spoznava trpljenje kmetskega ljudstva; jnt/nej^ gre v mesto, kjer se izuči za čevljarja. Zaradi mnogih krivic, ki j'li pii'rpl. začne zavedati napak slabega družbenega ustroja. Njegova zgodnja im^l' ('oU je posvečena borbi « kapitalom, ki upropašča obrtnike in zasužnjuje delavce; v tej kruti borbi, ki zahteva strašne žrtve, pripelje delavsko organizacijo do zmage, sam pa roma v zapor. Zdi se že, da je njegova pot navzgor končana; toda preveč zdravih etičnih osnov ima v 6ebi, da bi propadel; odmaknjen od hrupnega življenja spozna v zaporu, kako bi moral živeti, da bi bil srečen; njegov pogled na svet ee ustali in poglobi. Ko je zopet svoboden, po6tane vodja proizvajalne zadruge. Delo, ki ustreza njegovemu jnjgledu na svet in življenje v družini mu končno prineseta 6rečo. Nexij pripoveduje realistično; vendar nam to ne vzame vero v človeka, kajti njegovi junaki so na dnu srca idealisti in njihove borbe nam utrjujajo vero v vstajenje človeka. Njegova umetnost je prevelika, da bi bila izključna last Dancev; postala je last vsega kulturnega človeštva. Vsak slovenski dijak pa, ki hoče brati dobro socialno literaturo, mora seči po njegovih romanih. Ostali mu bodo doživetje za vse življenje. mian Smagin. RAZNO KAJ MISLI MLADINA OSVOJI REVIJI 1. Odnos dekletu do »Slovenske mladinec. S »Slovensko mladino« smo mladi Slovenci in Slovenke mnogo pridobili. Imamo res svoj list, ki je odraz nas samih, naše ivolje do dela, naših teženj in ciljev. List jo hkrati tudi živa vez v»eh onih mladih Slovencev, ki hočejo delati in si sami graditi pot v boljšo bodočnost, ki jo vidimo predvsem v kulturnem dvigu našega naroda. To je naša naloga, katere se jasno zavedamo. Težko je sicer govoriti o takem delovanju, dokler se stavljajo mladini na |>ot različne zapreke, o čemer jasno pričajo dogodki, ki so skoraj na dnevnem redu. Zastavili moramo vse sile, če hočemo vkljub vsem težavam vztrajati na določeni poti. (iotovo je, da so vsi mladinski problemi hkrati tudi problemi ženske mladine. Povrh lega pa je ženska mladina še veliko bolj prizadela. Povsod naleti na zapreke, ki ji ovirajo |>ot do pravega življenja, v katerem bi lahko prav u]>orabila svoje silo. Posebno v novejšem času jo |>ovsod izpodrivajo, nima več niti iiojiolne pravice oj za osamosvojitev je različno. Mnogim je le moda; druge »ajdejo zadostitev v lepih besedah in galantnosti, ki jim jo nudijo takozvani jnoderni moški. V resnici ni to niti nič iskrenega, je le [>o&mch nad žensko, ki |o imajo za slabotnejšo in numjvrednejSo. Vidimo sicer, časi «ginja, da pričenjajo tudi moški drugače gledati na naš lvoj in da so nam podimo miši mladi tovariši pripravljeni tudi |>omagati. Tako pojmovanje ženskega gibanja, ki sem ga malo preje omenila, je v veliko "kodo pravemu ženskemu gibanju. Delati moramo za to, da »e to žalostno stanje 'zbolj&a, treba nam jo predvsem dovolj volje in zavedati se morumo svoje enakovrednosti. Naloga intelektualne ženske mladine je, dvigniti kmečko in delavsko "uklo d« tn utopnjo, da boste tudi te dve spoznali svojo vrednost, kolikor je še da ho boste zavedli, da niste le mrtva stroja, ki črpata svoje moči, dokler imata, potem pa bedno pogineta. Zaenkrat sicer ne more mnogo storiti, toda ,e v tem, da se človek zave pravega pomena življenja, da duSevno zaživi, je veliko. , Iz vsega tega vidimo, da tarejo žensko mladino poleg splošnih mladinskih njeni posebni problemi. Ko pa tako brskam po številkah »Slovenske mladine«, ■dim, da se je govorilo kuj malo, ali pa nič o njih. Drage tovarišice! Pozivam vas k dolu, kajti le z dolom lahko dokažemo, da ^•"'ino kaj zahtevati ter da smo in hočemo biti enakopraven Člen družbe. Vdelujte na vseli področjih I Mislim, da l>i bilo koristno, Je bi nam »Slovenska mladina« prinašala kratke članke, oziroma ]>oročila o ženskih borbah za svoje pravice, predvsem o borbah naših jugoslovanskih žen, vzporedno s tem pa načrtno o naporih žen po svetu. — Pozivam vse tovarišice, da |>ovejo svoje mnenje in želje, da povedo o čem nam naj »Slovenska mladina« piše, da bomo kolikor mogoče zadovoljne z našim mladinskim listom in da bo tembolj tudi naš! S fea. 2. Kakšno si želim »Slovensko mladino« Revijo, kakršno smo si želeli mi mladi, smo dobili s »Slovensko mladino«. Zavedati se moramo, kaj pomeni tisk v današnji dobi, predvsem pa list, ki se Ivori za čisto določene interese mladine brez ozira na njeno ideološko prepričanje. Takšen list postane s časom res močan predstavnik vse mladine, nikdar pa n? ]»olitičen vzgojitelj za mladino te ali one skupine. Vendar pa se še vsa mladina tega ne zaveda, kajti del mladine se še vedno odteguje ali radi političnih pomislekov ali pa zato, ker ji list ne ustreza. Ni naša naloga, da se havimo s prvimi, temveč, da natančno raziščemo, kaj mladinskemu listu, kot je »Slovenska mladina«, še manjka. Takoj opazimo, da list tak kot je res vsem ne odgovarja, ker v njem ne more sodelovati masa mladine, ampak le ozka skupina literatov in člankarjev. Da bi se sodelovanje omogočilo vsem, predlagam, kot je že v 5—6 Sl. lanskega letnika predložil Mirski, ustanovitev nekake »javne tribune« ali pa vsaj »rubrike nas mladih :, v kateri bi vsa mladina brez izjeme lahko pisala o svojih težavah in o svojem življenju, l>odisi v šoli, bodisi kje drugje; o vzgojnih vprašanjih —• kako naj med svojimi sošolci ustvarjamo resnične tovariše in značajne ljudi in kako naj se omilijo razna nasprotja med nami. V tej rubriki bi bila tudi poročila o življenju dijakov in o življenju druge mladine. Želel bi videti na lem mestu tudi »reportaže« iz šolskega življenja, kar bi dalo lislu še posebej dijaški in mladinski poudarek. K šolskemu življenju spadajo poleg dramatičnih prizorov med poukom tudi šolske prireditve, izleti, šport. Zlasti š|>ort poudarjam, ker je ta zajel široke plasti mladine. Zato bi bilo umestno, da se otvori »športna rubrika«. Ne smejo tudi izostati poročila o gibanju v društvih, saj so društva edini forum, kjer srednješolska mladina lahko nastopa kolikor toliko svobodno. List je dobil lepo zunanjost, za kar se moramo zahvaliti tovarišu Menihu. V notranjosti pa bi bil zelo privlačen, če bi ga krasile fotografije ali pa risbe mladine same, ki bi naj prikazovale mladino v njenem življenju in njeni borbi (v šoli, na delu..,). Za nas dijake, pa tudi za starejše ljudi, učitelje, vzgojitelje, pa bi bila zanimiva in poučna anketa: Vzroki, zakaj ni kontakta med dijaki i" profesorji? In obenem: Na kak način naj slik dosežemo? Pri tej anketi bi lahko slišali mnenje obeh plati, seveda, če nam lw> uspelo pritegniti k sodelovanju tud* gg. profesorje. Druga anketa, prav tako zanimiva in v zvezi s prejšnjo, bi bila: Kako naj organiziramo srednješolsko življenje? Uresničenje vsakega teh predlogov bo list še bolj izboljšalo in ga približalo mladini z geslom: »Vse z mladino, vse zanjo!« Milofkin (Maribor). Ali nisem pel o žalosti, ker je bilo v mojem srcu hrepenenje po veselju. Slikal sem noč. pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silnejše zakoprnolo po čisti luči. Zalo je bila moja beseda, ako je bila trda in težka, vsa polna upanja in vere. Iz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj verni pogled, vi pa ste me razglasili za pesimista. (Ivan Cankar.) Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samo sladko smehljati se je treba... nič drugega. In ničesar ne sme človek videti in ničesar si ue »me želeti... (Ivan Cankar.) Uredniški paberki Tone Glavan: Iz tvo}o pošiljke »mo nekaj izbrali, nekaj pa morda Se bomo. »Helena« in »Razglednica* eta že stavljeni in ju priobčimo prihodnjič. Oglasi »e spet kaj! Prane O., dijak: Tvojima dvema pesmima »V jeseni« in »Vihar« se pozna, da ju je klesalo še začetniSko dleto. Verz je še neroden in trd, izrazi, ki jih uporabljaš, so že vse preveč obrabljeni, da bi ogreli. Motivi o golih drevesih in lastovkah, ki se selijo, ter o hrastih, ki jih je podrl vihar, niso obrabljeni nič manj. Prebiraj naše moderne lirike in skušaj biti bolj razgiban in iznajdljiv, nakar pošlji spet. France Koaar: Tudi tvoje pesmi kažejo, da verza še ne obvladaš. »Ekstaza« je prepatetična, da bi človeka prepričala. Registri tvojega izraza so še preskromni, da bi lahko ustvaril tisto razpoloženje intimnosti, ki Je potrebno za ostali dve 'ljubezenski pesmi. To le na kratko. Če boš spet kaj poslal, pa se bova morda kaj bolj na široko pomenila. BSla: Draga tovarišica, šola, kjer ee učiš, to sta namreč Zupančič in Murn, je sicer dobra, vendar se ti premočno pozna. Skušaj se prikopati do bolj svojskega ifcraza. Poleg te pesmi, ki je priobčena, izberemo nemara še kako stvar. Ti pa fie pošlji! Mirko 8„ Maribor: Tvoja dva cikla pesmi »Maj« in »Štirje jezdeci apokalipse« eta poizkusa, ki to pot še nista uspela. Verzi so ti ohlapni .neurejeni, sledijo «i drug drugemu £t»to brez pravega smisla in reda. Misel je vse prepogosto neprecizna, izrazi ln primere prepatetične. Skušaj biti bolj preprost in naturen. V verzu oblikuj samo to, kar Čutiš in kakor čutiš. Zlasti pa pazi na formo in jo ne podcenjuj. Pošlji Se! \ . ' ’ , j Stefan PodgrajnUi: Po tvoji črtici, ki si jo poslal, sodim, da imaš resno ambicijo. Tudi osrednji motiv, ki si si ga izbral, motiv namreč, kako mlad človek ob kakem velikem dogodku, ki ga woga pretrese, ob prvi ljubezni na primer, začne nekam bolj v celoti, intenzivneje Živeti in srce ee mu napolni z nekim novim •l>oznanjeni, ta tvoj osrednji motiv je nedvomno opisa vreden. Toda zagrabil si ga ^ premalo preprosto, premalo Človeško. Pri tebi je (vse tako grozno izkonstru-jrano in iskano. Skoraj bi rekel, da je nekaj aldktiranosli v tej tvoji pretirani izumetničenosti. Ko boš spet poslal, se tega ogiblji! Delta: Pismo dobiš kmalu! Undit: Tvoje pismo so prejeli tako pozno, da nanj ne moremo odgovoriti tu. Opozorimo te le, da frankiraš pošiljke pravilno, ker »mo to pot morali plačati din 6'— nartu! Obvestilo- *a literarni natečaj MSlovenske mladine'1: Mladim pesnikom in pisateljem, ki ne nameravajo udeležiti našega nagrad-M‘K« natečaja, ki smo ga razpisali ▼ prednji Številki, javljamo, da tuno naknadno še nekaj nagrad v obliki izbranih knjig. Porazdelili jih bomo Horas-‘‘fno med ie določene nagrado, sodelavec pa, ki h« mislijo potegovati zanje, ®***amo, da b svojimi prispevki pobite, ker je rok natečaja določen do 1. ja-Uarja UMU. BLJANA ,«yo/ TYRŠEVA 1 Najmoderneje urejena lekarn« D" G. PICCOLI LJUBLJANA, TTRSEVA < (Nasproti »Nebotičnika«) Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet. Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven, na malo in veliko. Norveško ribje olje, naj flneJSe, sveže, vedno v zalogi. Naročilo točno proti povzetju. MINIATURNE IZDAJE AKADEMSKE ZALOŽBE Nepopisen uspeh na knjlinem trgu PREŠEREN — GREGORČIČ Obe knjlilei Je priredil di. Aoguil Pirjevec NOVO 18. deccmbra lzldelo NOVO STARE ŽALOSTNE Slooenake pripovedne narodne p m ml. — Zbral in priredil dr. Joia Oloner I Elegantne, v usnje vezane k n ) 1 i I c e z zlato obrezo. Vsaka iamo 20'— dinarjev Za {csch U% žitna se oblečete dobro in najceneje pri nas JfUiHufoictuM PUM/oJc LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15