Poštnina platana ▼ gotovini
leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din) ,za ‘/»leta 90 din, za ‘/4 leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Številka 45.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Ivliain vsak ponedeljek, ■SncffCf gred0 ta petek
Uubliana, ponedeljek 17. aprila 1939
Cena
posamezni številki din
1*50
Nerazumljivo
postopanje
Pogajanja za sklenitev trajnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci se nadaljujejo in tudi vedno bolj konkretizirajo. Vse kaže na to, da bodo tudi uspešna. Kakšna bo dokončna vsebina sklenjenega sporazuma danes seveda še ni mogoče reči, vendar pa je gotovo to, da bo sporazum napravil centralizmu konec.
To ve vsakdo v državi in to vedo še prav posebno dobro v Beogradu. Človek bi zato mislil in pričakoval, da bodo tudi vodilni ljudje po osrednjih pisarnah v Beogradu računali s tem dejstvom in da bodo tudi po ministrstvih skušali polagoma spraviti v sklad svoje delo z bližnjim sporazumom.
Tako smo pred kratkim dobili uredbo o preizkušanju in kontroli kmetijskih strojev, priprav in orodja. Zakaj je bila ta uredba potrebna, ni mogoče uganiti niti pri najboljši volji. Znano je vendar, da že kmetovalec sam pazi, kakšno orodje kupuje in da svojega težko prisluženega denarja ne zametuje za slabo orodje. To dobro vedo tudi vse tovarne, ki izdelujejo kmetijsko orodje. Zato so se tudi tovarne silno prilagodile vsem potrebam kmetovalca in izdelujejo kmetijsko orodje v vseh oblikah, ki so sploh mogoče. Treba samo pogledati cenike tovarn, ki izdelujejo motike, sekire, srpe itd. Prav vse želje kmetovalcev so tu upo šlevane in kakršno koli obliko se' kire, motike ali srpa si kmetovalec želi, takšno tudi dobi. Pri tem pa je tudi kakovost orodja vseskozi prvovrstna in še nikdar ni bilo slišati niti ene pritožbe zaradi slabe kakovosti ali neprimernosti kmetijskega orodja. Pa to je tudi nemogoče, ker kmetovalec orodja, ki mu docela ne ustreza, sploh ne kupuje. Kaj torej potrebujemo uredbo o kontroli in preizkušanju kmetijskega orodja?
Zlasti še, ko vemo, da je polno stvari, ki so pa našemu kmetij stvu nujno potrebne, in za katere se silno malo stori. Tako je že stara zahteva, da bi se morali naši agrarni proizvodi tipizirati, ker bi bili šele potem res sposobni za svetovne trge. Saj ne more trgovec danes niti prav ponujati na velike trge naše deželne pridelke ko pa ne more kupiti zadostnih količin določene vrste! Vemo na dalje, da je pri nas poraba umet nih gnojil mnogo premajhna in za to tudi naša agrarna proizvodnja primeroma mnogo manjša ko v državah z mnogo manj ugodnimi klimatičnimi in zemeljskimi pogo ji. Zakaj pa se tem vprašanjem ne posveti potrebna pažnja, saj so ta vprašanja neprimerno bolj pereča in aktualna ko pa vprašanje kme tijskega orodja?
. In obsoditi se morajo tembolj, ker je današnja vlada nedvomno naglasila, da smatra za svojo glavno nalogo, da sporazum izvede. In pogajanja ministrskega predsednika g. Cvetkoviča tudi dokazujejo, da hoče vlada to svojo nalogo tudi izvesti Zakaj torej te anahronistične centralistične uredbe?
Vsak trgovec mora biti naroinik ..Trgovskega li$taM
Davki in tujci
Zakai plačujejo	trgovci
Predsednik Centralnega predstavništva Nedeljko Savič, ki je tudi narodni poslanec, je v zadnji proračunski debati v skupščini ponovno nastopil v korist trgovskih interesov. Tako je v razpravi o proračunu fin. ministrstva zlasti opozoril, kako se tuji državljani odtegujejo svoji davčni dolžnosti tem, da redno izpreminjajo svoja podjetja v delniške družbe. Posledica tega je, da davčni donos velikih podjetij pada, manjša pa morajo ta izpadek nadomestiti ter so zato vedno bolj obremenjena. Posl. Nedeljko Savič je med drugim dejal:
Vsi gospodarski ljudje, ki opravljajo posle večjega obsega, vsi tujci, ki prihajajo v našo državo, ne zaradi detajlnih malih poslov, temveč zaradi velikih poslov, takoj spremene svoja podjetja v delniške družbe. Zakaj? Edino in izključno samo zato, da bi se izognili plačevanju davka z ozirom na obseg svojega posla in svojega zaslužka.
Navesti hočem nekaj primerov. Skoplju se je pred leti trgovcem priskutil način, po katerem se je odmerjala osnova za pridobni-no, in so zato zaprosili davčno upravo, da jim kontingentira davke ter pove trgovskemu združenju v Skoplju, koliko morajo trgovci v Skoplju skupno plačati pridobnine, pa si bodo trgovci nato sami odmerili pridobnino. Finančni direktor je to res dovolil in skopljanski trgovci so si sami odmerjali pridobnino in jo plačevali v redu, da ni bilo ne pritožb trgovcev ne pritožb davčne uprave.
Konstatirala pa se je ena stvar, in sicer naslednja: Neka firma, katere lastnik je bil prišlek v Skoplje, je imela zelo velik promet ter je na podlagi kontingen tiranja plačala okoli 250.000 din davka. To ji tudi ni bilo težko. Našel pa se je neki brat Srbin, odvetnik, ki je šel k temu trgovcu in mu dejal: >Kaj plačuješ 250 tisoč dinarjev? Zakaj ne spremeniš svoje trgovine v delniško družbo, pa boš plačal mnogo nižji davek?« Ta človek ga je poslušal in pri hodnje leto je plačala firma nič več ko samo 2000 din davka. Od 250.000 din je zlezla na 2000 din Gospoda! Ce greste po beograjskih ulicah, da ne govorim o Za grebu in drugih velikih mestih, kjer je gospodarstvo zelo razvito, boste videli skoraj pod vsako večjo firmo začetnici d. d. Zakaj? Iz Istih razlogov, ki sem jih prej navedel. Ravno včeraj ob priliki nekega posla sem zvedel, da je neka ugledna, poštena in veljavna beo grajska tvrdka, ki je zelo redno izvrševala vse svoje obveznosti ter zlasti vse svoje davčne ter tudi plačevala visoke davke, morala iz teh razlogov postaviti pod svoje ime začetnici d. d., da bi si s tem rešila kapital, ker so zlorabe pre koračile vsako mero, ki se more še razumeti. Pojasnili so meni ljudje te firme, da jim je bil lani ocenjen promet na dva milijona din, letos na 10 milijonov, za prihodnje leto pa bo gotovo zvišan na 15 milijonov din. Vse bi pro padlo, če bi šlo tako naprej. Do tični trgovec ni mogel tega dopustiti in zato je spremenil svoje podjetje v d. d.
Gospoda! Kakšen je rezultat vse
ga tega? Moralni rezultat je ta, da bodo pošteni in ugledni ljudje vedno bolj propadali, ker nekdo vendar mora plačati. Državi je potreben denar. Ker se mora doseči po proračunu predvidena vsota, je efekt vsega tega postopanja ta, da padajo vsa bremena na male ljudi, da smo prišli do sistematičnega propadanja trgovskega in obrtniškega stanu ter naših nacionalnih industrijcev.
Ko se je spoznalo, da redni davki ne morejo dati učinka, ki pač mora iz preje navedenih razlogov stalno padati, se je nato prešlo na sistem poslovnega davka, ki je znašal najprej 1%, nato 2°/o ter se nato spremenil v skupni davek. Ta daje sedaj na leto efekt v višini približno 900 milijonov din.
Pred nekaj dnevi je eden govornikov dejal na tem mestu: če se
upošteva, da znaša ves poslovni promet v naši državi na leto okoli 100 milijard din ter bi se ta promet obdačeval le s povprečnim odstotkom po 4°/o, bi to dalo 4 milijarde din na leto. Skupni davek pa se plačuje sedaj od vseh proizvodov v naši državi in tudi od blaga, ki se uvaža v našo državo in odstotek, po katerem se plačuje, znaša 0 do 7 odstotkov. In vendar ne da tega dohodka. Nato pa pride še davek na luksus, ki se dodaja temu davku. Pa tudi skupni davek, pridobnina, družbeni davek, vse to ni zadostovalo, da se pokrije to, kar bi se moralo dobiti, temveč se je moral uvesti še davčni dodatek!«
Tako se morajo nalagati srednjim podjetjem vedno nova davč-na bremena, ker se tuja podjetja odtegujejo svoji davčni dolžnosti.
Kriza	romunske
Vzroki manjše proizvodnje so tudi umetni
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
bo v petek dne 28. aprila 1939. ob 15. uri v prostorih »Trg. doma« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o računskem zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
6. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Ce občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb § 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Ljubljana, dne 13. aprila 1939.
Načelstvo Konzorcija »Trg. lista« v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar 1. r. Tajnik: Dr. Ivan Pless 1. r.
Romunska proizvodnja nafte je že tri leta močno nazadovala. Od svojega začetka, to je od 1. 1857. dalje je dosegla najvišjo točko leta 1936. s pridelkom 8,7 milijona ton. 2e leta 1938. pa je znašala proizvodnja samo še 6,62 mil. ton.
S to količino je Romunija ostala na šestem mestu v vrsti svetovnih proizvodnic nafte in se ceni njen delež na 2’46°/o. Če se upošteva, da ima dve tretjini svetovne količine Sev. Amerika, je količina romunske nafte še vedno velika, vsaj za Evropo, v kateri je Romunija najvažnejši in največji izvoznik nafte. Tudi lega njenih vrelcev je izredno ugodna (180 km od Donave in 200 km od Konstance ob Črnem morju) in zagotovljen ji je velik trg, razen Madžarske, ki se osamosvaja z domačim pridelkom in razen Rusije — skoraj vsa Ev ropa. Gotovo ima romunska nafta velike konkurenčne prednosti pred vsako tujo in odkar je upadel ruski izvoz nafte, ki se je vedno več uporabi doma in Aziji, so dane možnosti za nov dvig proizvodnje tega odločilnega goriva v Romuniji. Padec proizvodnje torej ni posledica izvoznih težav in treba je bilo poiskati no tranje razloge, ki so zakrivili pa dec proizvodnje. Ta je znašala
1.	1935. dnevno 23.000 t in padla doslej na 18.000 t. V tem je vštetih 2150 glavnih sond, ki so že močno izčrpane.
V poročilih o romunskem naftnem gospodarstvu se bijeta dve razlagi tega padca. Glasno se trdi da so ležišča že izčrpana, vendar pa je iz uradnih podatkov razvidno, da to stališče ni tako utemeljeno, ker je n. pr. močno padlo tudi število vrtanj. Leta 1938. so navrtali samo 282.000 metrov nasproti 390.000 m v 1. 1937., kar je izredno malo. Vzroka sta dva: ma lo je upanja na uspeh v starih iz koriščanih poljih, za draga nova vrtanja pa ni dobiti denarja, ker čakajo interesenti na uvedbo no vega rudarskega zakona, s katerim hoče vlada dati iskanju večji pospešek. Važna je seveda pri tem tudi vloga visokih davkov, ki zadevajo to industrijo in izvoz. Dornavi davek na potrošnjo bencina
znaša 84°/o cene. Od izvožene nafte v vrednosti približno 12 milijard na leto pa dobi država skoraj celo četrtino samo na prevoznini, eno četrtino pa kot davek na poslovni promet, pristaniške pristojbine in trošarine. Prevoz od Ploestij do Konstance je n. pr. celo dražji ko od tu do Londona, torej za razdaljo 200 km proti 3300 miljam.
Ze iz te preobremenitve je raz vidno, da se proizvodnja in izvoz nafte premalo pospešujeta. Prav tako pa so že mnoge naprave nezadostne in je drž. vod za petrolej trajno preobložen. Zahteva se, naj postavi država nov vod za bencin, a zanimivo je, da doslej ta zahteva še ni bila uslišana.
Nasprotno se je pa že mnogo storilo za napredek predelavanja nafte in za izvoz končnih izdelkov namesto surovine same, kar navaja na misel, da stojijo za krizo izvoza in predelave surovine tudi narodni interesi. Romunija hoče sama izdelovati tehnično važna olja in zvišati svoj dobiček pri izvozu. Tako je že znatno napredovala predelovalna industrija in postavila na trg zadnja leta po 12 milijonov ton dragih izdelkov, Romunija ima 60 velikih rafinerij ki izdelujejo tudi specialna olja posebno nove vrste bencina za letalstvo in olja za mažo.
Izvoz nafte in izdelkov
Pridelek nafte v glavnih okrožjih (Prahova, Dambovica, Bučeva in Bakva) je znašal 1. 1930. 5,744 tisoč ton, 1. 1930. že 8,703.000 in lani še 6,617.000 ton. Dambovica je trajno napredovala, vsega na dvojno količino, poslednji dve okrožji pa sta obe padli pod 50.000, po več ko eno petino.
Predelala pa je Romunija sama zadnji dve leti 6,656.564 ton in (lani) 6,219.180 ton. Izdelki so bili razdeljeni takole (v oklepaju šte vilka za 1. 1937.): bencin 1,23 mi lijona ton (1,3), petrolej 1,1 (1,1) plinsko olje 0,9 (1,04), kurivo 2,83 (3,02).
Izvoz nafte in izdelkov iz Ro munije je stal v primeri z osta lim njenim izvozom tudi ta leta na prvem mestu s 40,52 oz. 43‘2'! odstotkov vsega izvoza. Dohodek
od izvožene nafte je dosegel 9.313 milijonov lejev (predlanskim pa 12.792), od žita 5.256 (10.180), od stročnic 1.827 (2.156), od živine 638 (742), lesa 2.465 (2.828), ostalega blaga 2.028 (2.863). Med odjemalci nafte sta bile do zadnjih let glavne Anglija in Francija, zdaj pa sta ju zamenjale Nemčija in Italija. Tako so kupile glavne odjemalke vseh romunskih naftnih izdelkov in surove nafte skupaj v 1000 tonah leta
	1937	1938
Vel. Britanija z Malto		
in Gibraltarjem	902,3	598,6
Francija	603,9	289,3
Italija	575,8	556,5
Nemčija	527	703,7
Češkoslovaška	354	295
Ogrska	288	198
Egipt	279	284
Grčija	249	200
Jugoslavija	164,658	155,3
Španija	229,4	143
Alžir	164	16,3
Švica	103	89
Bolgarska	93	80
itd.		
domače in tuje		
ladje	485	358
Vsega	5.668	4.503
Večina naftne industrije v tujih rokah
Po vrednosti je znašal ta izvoz predlanskim 12.790 milijonov in lani 9.342 milijonov lejev in je plačal izvoznega davka 116 oz. 98 milijonov. Vsi naftni dohodki države so seveda presegali ostale njene dohodke. Dohodek od teh družb se ceni na 20 %> vseh državnih dohodkov, izvoz pa je vreden 43°/o vsega izvoza, torej več ko kmetijski in lesni izvoz skupaj. Na ta veliki pomen naftnega gospodarstva je postala pozorna seveda najbolj sama Romunija. Pri tem je opazila, da je večina njene naftne industrije v rokah tujih družb in tujega kapitala, kar je za daljšo dobo neznosno. Pri 27 velikih družbah je po uradnih podatkih prevladoval tuji kapital in k njim spadajo Astra Romana, Romano America, Concordia, Steaua Romana, tJnirea, Čredi tul Minier. Domača je samo zadnja, sicer pa so holandsko-angleške (Shell),
Nemška	država
Ljubljanski Sokol
vabi vse trgovstvo
NA TELOVADNO AKADEMIJO,
ki jo priredi v proslavo svoje 75 1 e t n i c e v ponedeljek, dne 24. aprila ob 20. v opernem gledališču
ameriške (Standard), francoske, belgijske ali mešane.
Ves kapital romunske petrolejske industrije se ceni na približr no 11 in pol milijarde lejev, od tega po 3 domačega in anglo-ho-landskega, 4 francoskega, 1'5 ameriškega kapitala.
Nemčija si je z najnovejšo pogodbo zagotovila poseben delež pri novih vrelcih in družbah, od katerih si mnogo obeta. Takoj nato si je rezervirala Francija veliko količino romunske nafte. Gotovo je, da se bodo s tem našle možnosti za nova vrtanja, kar priporočajo tudi vrtalni strokovnjaki in geologi, ki so spet bolj optimistični.
Bukareštanski univ. prof. Maco-vej je poleg znanih 14.930 ha novih ležišč nafte odkril še 30.000 ha. Za vrtanje manjka državi samo denarja, posebno še ker želi delati brez tujega kapitala — kakor se ji je deloma posrečilo v stroki zemskega plina, katerega porabi Romunija že zdaj 3 milijarde kub. metrov. Nemčija bo dala za raziskovanje potrebne priprave, cevi, stroje in vrtalce, s čimer upa, da se vzpostavi ravnovesje v gospodarstvu z nafto za južnovzhodno Evropo.
Otvoritev beograjskega spomladanskega velesejma
V navzočnosti velikega števila gostov je bil v soboto otvorjen beograjski spomladanski velesejem. Razstavljeni so kmetijski stroji in kmetijsko orodje. Skupno razstavljajo podjetja iz 12 držav, med drugimi iz Nemčije, Italije, Poljske, Bolgarske, Madžarske, Lati-ške itd.
Otvoritveni govor je govoril trg. minister Tomič, ki je uvodoma naglasil, da je šele pred kratkim otvoril na velesejmu avtomobilsko razstavo, sedaj pa otvarja kmetijsko. Prepričan je, da bo razstava znatno pripomogla k napredku kmetijstva. Posebna važnost razstave je v njenem propagandnem značaju. Tudi sedanji velesejem dokazuje, kako dobiva beograjski velesejem vedno večji pomen za naše gospodarsko in kulturno življenje. Zlasti pa je razveseljivo, da je vsaka razstava na velesejmu posvečena eni stroki.
Kmetijska razstava je posebne važnosti za našo agrarno državo. S posebnim zadoščenjem more konstatirati, da industrializacija države zlasti dopolnjuje našo kmetijsko delavnost in da že danes proizvajajo domača podjetja kmetijsko orodje, ki prav nič ne zaostaja za tujim. Na velesejmu se uveljavlja lojalna konkurenca, da zmaga tisti, ki nudi boljšo kakovost in zmernejše cene. Želi vsem razstavljalcem čim več uspeha.
Nato je proglasil razstavo za otvorjeno. Takoj prvi dan je imela razstava prav lep obisk.
Občni zbori
Posojilnica v Trbovljah ima 44. redni občni zbor v nedeljo dne 23. aprila ob 3. popoldne v prostorih posojilnice.
18.	redni občni zbor Tovarne klobukov »Šešir« d. d. v Škofji Loki bo v četrtek, dne 27. aprila ob 11. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Delnice je treba položiti vsaj 3 dni pred občnim zborom. 10 delnic daje na občnem zboru po en glas.
Velikonočna »Frankfurter Zedtung« je objavila načelni članek »Der Staat als Teilhaber« o gospodarski politiki Vel. Nemčije pod vodstvom narodnega socializma. Ker je članek važen kot celota, ga tu ponatiskujemo v do-elovnem prevodu.
Desetletja je divjal enako razvnet kakor neplodovit spor o vprašanju, komu pripada lastništvo na proizvodnih sredstvih, ali naj se pusti v zasebnih rokah ali prenese na državo. To, tako imenovano vprašanje socializacije je bilo v času, ko se je v predstavni svet človeštva zagrizel nauk Karla Mar-xa, že tečaj večine političnih in socialnih razpravljanj. Celo boj za razdelitev trajno ustvarjanega socialnega produkta je v primeri s tem ostal le še griva nad valovi. Mislilo se je, da se šele pod površino tega večnega spora skriva prava pošast, pravo vprašanje: po-državljonje ali nepodržavljcnje. V tem vprašanju se kristalizirajo — po prej vladajočem mišljenju — vsi ostali socialni problemi, ki premikajo svet.
Socializacija — problem od včeraj
Nam današnjim se zdi ves ta spor, ki v drugih državah še vedno ni ugasnil, komaj še razumljiv. Ne moremo skoraj zatajiti nasmeška, če pomislimo nazaj, kako so v teku onih debat ljudje z vso resnostjo trdili: tako in nič drugače mora potekati črta. Iz domnevnih »razvojnih zakonov« »kapitalizma« ali »socializma« so menili, da se dd uganiti, kam gredo stvari. »Določeno padanje čiste rente«, čigar odkritje si je lastil marksistični nauk, da mora nujno gnati gospodarstvo v določeno smer. Zdaj strmimo nad pomanjkanjem domišljije, ki jo razkriva taka gola alternativa. Na misel, da razvoj ne pojde ne v to eno smer niti ne na drugo stran, temveč v popolnoma različno tretjo smer, je v onih časih prišel komaj kdo. Iz malo kontroverz se da tako jasno razbrati, kakor iz te, da je nacionalsocialistična revolucija dejansko povzročila »oso-vinski obrat človeškega spoznanja«, kakor je to izrazil dr. Diet-rich v svojem dunajskem govoru. Kdo se danes še zanima za to, komu pripada lastništvo nad proizvodnimi sredstvi, razen vsekakor nekaterih v posameznem primeru neposredno udeleženih!
Herinann-Goring-Werke je ustanovila država, ker je njena naloga presegla dimenzije zasebnih načrtnih možnosti. Kljub temu so pri tem soudeleženi zasebni gospodarski krogi. Pri tovarni ljudskih avtomobilov so motivi za prevzem v javno režijo docela podobni. Tem glavnim primerom za razširitev državnega območja v industriji stojijo nasproti številni protiprimeri reprivatizacije, tudi v bančnem svetu. Na žalost vseh tistih, ki se še vedno oklepajo včerajšnjih pojmov, se te odločitve sploh ne dajo spraviti na določni imenovalec. V državi, ki prav tako striktno priznava zasebno lastnino, kakor izredno visoko postavlja skupno korist nad osebno korist, se marveč gledajo ta vprašanja pametno kot to, kar so, kot čisto smotrnostne odločitve, ki s svetovnim nazorom in domnevnimi razvojnimi zakoni nimajo nobenega opravka. Nedvoumna tendenca za ali proti socializaciji v starem smislu se zato sploh ne opazi. In tudi ni nameravana.
Naj višji fevdni gospod
Kljub temu se je slika gospodarstva, razmerje med individijem in skupnostjo spremenilo v zadnjih šestih letih s tako naglico in elementarno silo, kakor pač še nikoli prej, in da se tega mnogi še niso zavedeli, je razumljivo le zato, ker si ta rapidni razvoj ni iz-
bral izglajenih tirov, kakršne so si postavili udeleženci omenjenih predvojnih debat v svojih mislih, in zato ker ta razvoj ne poteka no-neki vnaprej skrbno preparirani doktrini, marveč pada kot zrel stranski plod sam od temeljilo predrugačene politične usmeritve. Ona je nujna posledica velikanskega napora vseh gospodarskih sil v prid sovpadajočim velikim nalogam, ki so bile nemškemu narodu na novo postavljene. Ideal nacionalsocialistične države ni zavarovani mir in red v neki deželi, ki skromno napolnjuje zanjo preostali prostor v svetu ne glede na nevarnost, da jo nekega dne zmeljejo močnejše sile. Cilji te države so postavljeni daleko više, in vsi udje naroda morajo zatorej idealno in materialno dati svoje najskrajnejše, da pomagajo spolniti to misijo. Iz tega sledi tudi pospešena preobrazba pojma o lastnini, ob čemer postaja vsa kon-troverza podržavljenja ali nepo-državljenja brezpredmetna. Vprašanje socializacije, ki je prej jemalo javnemu mnenju sapo, se pod tem vidikom zruši v nič, izgubilo je zdaj za narod vsak načelni pomen. Kajti narod, ki ga ta država predstavlja, je brez tega najvišji fevdni gospod vsake lastnine. Posameznik, ki mu gre ta lastnina, jo mora tako kakor svojo delovno moč uporabljati v službi celote. Državi neko podjetje ni treba posedovati, da bi mu mogla dajati svoje direktive. Koliko preostane posameznemu 1 rojaku (Volksgenossen) od donosa kapitala in dela, določa prav tako država.
Ker smo zašli v dobo, ko je trdi boj za eksistenco naroda postal najvišje geslo, se določa ta delež po načelih, ki razveljavljajo vse prejšnje predstave o pravilih ob-dačevanja. Mnoge izmed številnih reglementacij, katerim so danes podvrženi delavci in podjetniki, se bodo morda pokazale nekega dne kot odvišne. Z zadovoljstvom se bodo takrat pahnile čez krov, pa bodisi da gre za kontrolo deviz, surovin, nadzor nad izvozom ali omejitve iskanja dela. Eno pa bo ostalo in se bolj in bolj utrdilo: prepričanost, da je država legitimni solastnik vseh dohodkov, ki pritekajo posamezniku. Morda se bodo dale zahteve, ki jih stavi ta solastnik, pozneje nekoč znižati, ko bodo rešene najvažnejše naloge. Toda principa to nič ne spremeni: ta tihi solastnik ne potrebuje svojih vlogov, da bi smel biti udeležen pri dobičku. On kot fundament novega gospodarstva participira na tem po sili neke višje pravice — tudi brez četr-tinske, polovične ali popolne socializacije. Zunanje se vrši vse to v znanih oblikah obdačbe. Toda bistvo razmerja se je iz temelja spremenilo, tudi kljub temu, da so imena pridobnina, družbeni davek, obrtni davek itd. ostala ista. Ti davki so imeli poprej značaj manj ali bolj težkih in sitnih dajatev. Predstava o solastniku pa je nova in se ne konkretizira samo v prej komaj verjetni napetosti davčnih stopenj pri mnogih prevzetih, marveč tudi že v novih davčnih oblikah.
Ulovljeni višji dohodek
Tudi že doslej je bil rastoči dohodek više obdačen, ker je pri obstoječi progresiji dohodninske tarife pomikal prejemnika v višji davčni razred. Kdor je imel 10.000 mark dohodka, je plačal nanj v I. skupini 2232 mark dohodnine. Ce se je pa dohodek podvojil, je za drugih 10.000 mark zapadlo že. 3816 mark; kajti za dohodek 20 tisoč RM velja dohodnina 6048 mark. Pri poročenih s tremi otroki velja prvih 10.000 RM zaradi velikih rodbinskih olajšav, ki jih dovoljuje nemška doh. tarifa, dosti manj, namreč 544 mark, torej 5,4 odstotka, toda na drugih 10.000
mark pride davka 1700 mark in torej 17°/o (skupaj 2244 mark). V višjih razredih se stopica dviga naprej, da doseže naj višjo skupno stopnjo, ki znaša pri neporočenih 55°/o, pri poročenih brez otrok 45°/o in pri vseh ostalih 40% dohodka. V toliko je torej že stara dohodnina neka vrsta davka na večji dohodek. Obseže vsak večji dohodek vedno močneje kot pa podstavo dohodka.
Novi zakon o davku na večji dohodek pa daje državi še enkratno udeležbo nad tem z nadaljnjimi 30 odstotki od prirastka dohodka, ne glede na rodbinski stalež, kolikor ne gre za uradniške ali ta-rifarne plače in mezde, temveč za večji dohodek poslovnih ljudi in svobodnih poklicev. Posledica je, da pri neugodnih pogojih v zadevnem letu popolnoma ves prirastek dohodka pripade državi. Vzemimo, da si je Trgovec ali zdravnik utegnil povečati dohodke od 30.000 na 40.000 mark, tedaj plača — če je samec — za vseh več zasluženih 10.000 mark najprej tekoče 6930 RM navadne dohodnine, t. j. 69,3%, in poleg tega še 28,2°/o davka na večji dohodek (30% razlike med 10.000 in prostimi 600 markami, torej od 9400 mark). To so seveda izredni primeri. Večina davkoplačevalcev in predvsem rodbine z otroki plačajo neprimerno nižje stopnje. Toda mejni primeri so izredno zmožni, da prav opozorijo na bistvo stvari, na stopnjo, do katere utegne iti solastništvo države.
Popolnoma kompletno je solastništvo države tam, kjer gre za večje dobičke podjetij, ki se vodijo v družbeni obliki. Tudi če ne upoštevamo poslovnih davkov vseh vrst, trošarin ter carin in drugih dajatev in zneskov — ti dobički so zavezani vsi obrtnemu davku, ki je od nekdaj zaradi posebne odmerne podlage (neodbitnost dolgov) pri ustrezni finančni sestavi družb dosegal veličastne odstotke, Kar še ostane, to posname družbeni davek, ki znaša od 1. 1939. pri dobičkih nad 100.000 mark polnih 40% — več ko dvakrat toliko kot 1. 1936. Ze vnaprej ostane nedotaknjena torej le nekako polovica dobička, in ta polovica, ki jo pustijo davki na podjetja in ki naj bi pripadala delničarjem ali deležnikom, teče zdaj še enkrat skozi mlin zasebne dohodnine in davka na večji dohodek, da se tam še po višini dohodka in rodbinskega staleža manj ali več popolnoma ujame.	(Dalje.)
Politične vesti
Bolgarski poluradni list »Dnes« komentira stališče Bolgarske do zadnjih mednarodnih dogodkov
ter naglasa, da ministrski predsednik Kjuseivanov nikakor noče voditi avanturistične bolgarske zunanje politike. Bolgarska zunanja politika se naslanja na dvoje dragocenih in iskrenih prijateljstev, to je na prijateljstvo z Jugoslavijo in Turčijo. Prijateljska pakta Bolgarske z Jugoslavijo in Turčijo sta pripomogla, da izginjajo oblaki z Balkana. Posledica tega prijateljstva je bil solunski dogovor, ki je obnovil zaupanje med balkanskimi državami.
Ves svetovni tisk na široko komentira Chamberlainov govor in Daladierovo izjavo. V Angliji vsi listi odobravajo govor, zlasti pa angleško jamstvo za nedotakljivost Grčije in Romunije. Nekateri listi naglašajo, da je potrebna še zveza z Rusijo. Nekateri listi pa zahtevajo tudi še odločnejše stališče londonske vlade.
Francosko časopisje poudarja, da je bila Daladierova izjava silno jasna, da pa kljub temu ne pomeni nobene grožnje. »Eclair de TEst« pa piše, da. je bil Chamberlain proti Italiji sicer strog, da pa vendar ni podrl vseh mostov. Njegov govor je bil zadnji poskus, da se doseže miren sporazum.
Rusko časopisje komentira Chamberlainov govor zelo ugodno ter pravi, da je sedaj Sovjetska Rusija manj skeptična glede učinkovitosti angleške politične linije, kakor pa je bila po monakovskem sporazu-
mu. Zlasti hvali sovjetski tisk to, da se bo napadalec blokiral.
Z zadoščenjem poročajo o Cham-berlainovem govoru zlasti romunski, grški in tudi poljski listi. Nezadovoljni pa so italijanski in nemški listi. Gayda piše v »Giomale dTtalia«, da je škoda, ker ni Chamberlain niti z besedico omenil fran-cosko-angleškega dogovora o razdelitvi Albanije. Gayda tudi odre-ka Angliji, da bi imela v Jadranu kakšnih upravičenih interesov, ker se imperialna pot Velike Britanije začenja šele 1500 km južneje Niti Romunija niti Grčija nista zaprosile Anglijo za jamstvo, ki ima dejansko samo ta namen, da bi širilo nezaupanje proti državam osi Rim—Berlin.
Nekateri nemški listi označujejo Chamberlainov govor kar za bluf. Chamberlainov govor ni zadovoljil njegovih prijateljev in ni napravil na Italijo in Nemčijo nikakega vtisa. Vse kaže, da se mora Anglija posluževati propagande panike, da bi se potem pojavila kot rešiteljica. Zlasti poudarjajo nemški listi, da Turčija in Jugoslavija nista izrazili prav nobene želje, da bi bili deležni ^ angleškega jamstva.
Angleška vlada si prizadeva, da bi pripravila Romunijo do tega, da bi odstopila Bolgarski Dobru-džo, ker prebiva tod bolgarsko prebivalstvo. Isto si prizadeva tudi francoska vlada.
Predsednik Roosevelt je poslal Hitlerju in Mussoliniju poslanico, v_ kateri poziva oba, da se pridružita nenapadalni zavezi vseh držav, da bi se s tem zagotovil mir v svetu. Uvodoma pravi Roosevelt v svoji poslanici, da bi vojna povzročila vsemu svetu nepopisno škodo. Zadnji dogodki pričajo, da se je začela uveljavljati politika groženj in sile ter so morali trije narodi v Evropi in en narod v Afriki mimo trpeti, da je prenehala njih neodvisnost. Zadnje vesti pa kažejo o novih akcijah proti drugim neodvisnim državam. Svet leze v neizbežno katastrofo. A tudi nemški narod si ne želi vojne. Zato predlagajo Združene države v sve-sti si svoje moči in svoje volje za mir, da se skliče svetovna mirovna konferenca, ki naj zagotovi svetu mir za najmanj deset ali pa celo 25 let. Med narodi bi se morala skleniti nenapadalna zaveza. Kot voditelj države, ki je daleč, vprašuje zato Hitlerja in Mussolinija, če sta pripravljena zagotoviti, da sile Nemčije in Italije ne bodo niti napadle niti vplivale na druge države tako, da bi se morale te bati za svojo neodvisnost. Pripravljen je posredovati, da se sklene takšna zveza med državami. Združene države Sev. Amerike pa so pripravljene razpravljati tudi o tem, kako bi se mednarodna trgovina čim bolj razvila in se vsem narodom zagotovile potrebne surovine. Vsa ta vprašanja pa se morejo rešiti le v atmosferi miru. Ta pa je nemogoča, če je svet neprestano pod vtisom, da mu grozi vojna. Upa, da bo odgovor na njegovo poslanico rešil svet strahu pred vojno ter mu dal občutek, da mu je zagotovljeno mnogo let mirnega sožitja in razvoja.
Rooseveltova poslanica je napravila po vsem svetu silno močan vtis ter je bila v Franciji in Angliji sprejeta naravnost z navdušenjem. Listi naglašajo, da poslanica dokazuje, da je Amerika močno zvezana z vsem demokratičnim svetom in da postaja ta močna gospodarska enota.
Nemški tisk pa že v svojih prvih komentarjih odklanja Rooseveltovo poslanico. Pravi, da ni prvič, ko nastopa predsednik Roosevelt v vlogi apostola miru, potem ko je širil propagando mržnje. Roosevelt igra vlogo novega Wilsona z naj-večjo doslednostjo. S svojo poslanico da hoče samo izbrisati vtis svoje politike obkroževanja. Nemški narod zelo dobro ve, kako nevarno bi bilo zanj, če bi zaupal svojo usodo mednarodnim konferencam. Svet ni zgradba raznih šolskih sistemov temveč se deli v sposobne in za življenje nesposobne narode. Močni narodi hočejo biti gospodarji svoje usode. Novega reda s pomočjo konferenc ne more biti, dokler bo užival boljševizem enake pravice v mednarodnem življenju. Samo nevarna spletka je, če se od Nemčije zahteva, da obljubi, da bi vzdrževala mir sredi z vojno propagando preplavljenega sveta in v času, ko državniki demokratičnih držav izjavljajo, da ni osnovnih razlik med demokracijami in boljševizmom.
Italijanski listi objavljajo Rooseveltovo poslanico v celoti, a se vzdržujejo vseh komentarjev. Pravijo, da bo Nemčija poslanico odklonila, ne bo je pa odklonila ali vsaj ne v tako ostri obliki Italija, ker hoče biti posredovalka med Nemčijo in Ameriko.
Posebna albanska deputacija je bila sprejeta od italijanskega kralja, kateremu je ponudila albansko krono. Italijanski kralj je izjavil, da sprejema za sebe in za svoje potomce albansko krono.
Nadaljnja demontaža tekstilne industrije
Tvrdka E. Zelenka v Mariboru seli tudi predilnico
Kakor smo že pred kratkim poročali, je tvrdka E. Zelenka in drug v Mariboru, katere lastnik je industrijec B. Schonsky, ustavila obrat v svoji predilnici, ker jo namerava izseliti iz Maribora. Sedaj je odpovedala tudi delavstvu tkalnice, ker so se začeli demontirati stroji tudi v tem oddelku. Zaradi postopne ustavitve obrata v tej tovarni je na cesti skoraj 500 delavcev in uradnikov. Razumljivo je, da se delavstva polašča razburjenje, ker ni mnogo izgledov, da bi dobilo zaposlitve drugod.
*
Tvornica olja Ivan Hochmiiller v Mariboru je zaradi razmer znatno skrčila obrat. Skladišča se bodo spremenila v stanovanja. Zaenkrat ostane samo menjalnica v obratu.
Nova centralistična
Ustanovitev	zavoda	za
kmetiiskih stroiev in orodia
Poslovanje špediterjev s tujino
Finančno ministrstvo je izdalo pod št. 9821/VIIi z dne 11. marca 1939. razpis, v katerem navaja v glavnem:
Poleg plačil prevoza iz 6. odstavka čl. 3. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami smejo pooblaščene banke prodajati tuja plačilna sredstva le še *a naslednja plačila, ki jih izvr-šujejo inozemski špediterji na račun domačih uvoznikov in špediterjev, in sicer za:
prevzem blaga v kraju odpreme; pakovanje blaga, ambalažo (material za zaobalo in delo);
prevoz blaga od hiše prodajalca do odpremne postaje in nalaganje blaga;
nabavo raznih dokumentov, kakor potrdila o izvoru, certifikatov in podobno;
morebitno potrjevanje dokumentov in njihovo prevajanje;
poštne in telefonske stroške, ki so v zvezi s transportom;
provizije špediterjev za njihove manipulacije;
stroške skladiščenja, ležarine in vagonske stojnine;
zavarovanje transporta od oddajne postaje;
pristaniške takse in pristojbine; posojila ponjav za zaščito tovora in njihovo manipulacijo; stroške spremljevalca vagona; poizvedovanje za transportom in železniške ter carinske pristojbine.
Stanje naših kliringov
Največja značilnost zadnjega izkaza o stanju naših kliringov je silen padec naših dolgov proti Češkoslovaški, ki so se znižali za skoraj 21 milijonov Kč. Proti drugim našim upnikom so se naši dolgovi večinoma povečali, najbolj Proti Madžarski in Italiji. Po iz kazu Narodne banke z dne 8. aprila se je stanje naših kliringov spremenilo takole (vse številke v milijonih dotične valute):
-j- ali —
Pasivni kliringi:	proti	31.	3.
Bolgarska (tur.) din 0.7 — 0.005 Švica šv. fr.	2.03	—	0.04
Češkoslovaška Kč 43.41	—20.98
Belgija belg	2.10	—	0.01
Romunija din	6.95	+	1.27
Madžarska din	10.57	-j—	5 93
Italija din	selm	+	5'22
Poljska din	2.53	+	0.92
Aktivni kliringi:
Bolgarska din	1-75	—	0.07
Turčija din	16.94	—	0.21
Španija pezet	2.98	brez spr.
Nemčija RM	17.66	- 0.43
X	barva,	plcsira in
Ze v 24 urah
dd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
V »Službenih novinah« z dne 28. marca je bila objavljena uredba o ustanovitvi zavoda za preizkušanje in kontrolo kmetijskih strojev in kmet. orodja. Uredbo je izdal kmetijski minister v soglasju s trgovinskim ministrom. (Kdor je prečital uredbo, se mora samo začuditi, da je trgovinski minister pristal na to uredbo.)
Čl. 2. uredbe določa delokrog novega zavoda takole: Zavod za preskušanje in kontrolo kmetijskih strojev in orodja preiskuje in kontrolira kmetijske stroje, priprave in orodje po določilih te uredbe. Zavod pa se bavi tudi z znanstvenimi preiskovanji ter z vsemi problemi, ki se tičejo kmetijskih strojev, priprav in orodja. Laboratorijsko preizkušanje se vrši v- prostorih zavoda ali proizvajalcev, terenske preizkušnje pa more izvrševati zavod v vsaki drž. ali banovinski kmetijski ustanovi, ne da bi plačal za to njej kakšno odškodnino. Če pa se vrše laboratorijske preizkušnje pri proizvajalcih ali uvoznikih, potem nosijo ti vse stroške.
Naslednji člen vsebuje predpise glede osebja zavoda.
Čl. 4. določa, da se pri zavodu ustanovi poseben Posvetovalni odbor zavoda, ki ga tvorijo: po en zastopnik kmetijskega in trgovinskega ministrstva, po en zastopnik industrijskih podjetij, obrtnikov in zveze kmetijskih zbornic, ko se ta ustanovi. Člani odbora nimajo pravice na nobene dnevnice. Sklepi odbora so veljavni, kadar glasujejo za nje trije člani.
Preizkušanje strojev je obvezno
Čl. 5. se glasi: Preizkušanje kmetijskih strojev, priprav in orodja je obvezno. Obvezno se preizkusijo stroji, priprave in orodje, ki jih označi kmetijski minister na predlog posvetovalnega odbora zavoda. Za preizkušanje se ne plača taksa.
Stroji, priprave in orodje, za katere ni predpisano obvezno preizkušanje, se preizkušajo samo na zahtevo proizvajalcev, trgovcev ali kmetijskih organizacij in ustanov ali posameznikov (torej na vsako zahtevo). Fakultativno preizkušanje se more zahtevati za stroj, pripravo ali orodje ali za material, iz katerega so ti izdelani.
Čl. 6. Stroji, priprave in orodje, za katere je predpisano obvezno preizkušanje, se morajo prijaviti zavodu. Prijave morajo vložiti proizvajalci, če se stroj, priprava ali orodje izdeluje v državi. Če se uvozi, mora to storiti uvoznik. Prijavi se morajo priložiti natančen opis, skica ali slika konstrukcije, označba materiala izdelka, navodila o namenu in načinu uporabe. Stroji, priprave in orodje se po šljejo v enem ali več vzorcih zavodu samo na njegovo zahtevo.
Dokler se ta prijava ne pošlje, se stroji, priprave in orodje ne smejo dati v promet. Ko je bila prijava vložena, se sme dati v pro met samo blago, ki popolnoma odgovarja prijavljenemu vzorcu.
Vsi obrati, ki proizvajajo kmetijske stroje, priprave in orodja ali jih prodajajo kot zastopniki tu jih proizvajalcev, morajo dati zavodu na razpolago, če ta zahteva, po en vzorec, po potrebi pa tudi po več vzorcev od vsake vrste in tipa kmetijskega orodja, priprav in strojev, ki jih izdelujejo ali prodajajo v državi in za katere je po čl. 5. predpisano obvezno preizkušanje. Zavod mora po preizkušnji te vzorce vrniti.
Preizkušanju more prisostvovati lastnik predmeta ali njegov zastopnik. Zavod mora pravočasno o preizkušanju obvestiti lastnika. Podrobnejša določila o preizkušanju se predpišejo s pravilnikom
Iz čl. 7. Zavod izda na podlagi preizkušanja pismeno mnenje o uporabljivosti predmeta. En izvod tega mnenja dobi lastnik, drugi se hrani v zavodu.
Najvažnejše dele preizkušanega predmeta žigosa zavod s svojim žigom.
Če lastnik predmeta ni zadovoljen z mnenjem zavoda, more zahtevati v roku T5 dni po prejemu mnenja, da se o njem izjavi posvetovalni odbor. Če se razlikuje mnenje zavoda in odbora, odloči o predmetu kmetijski minister. Odbor more predlagati, da se predmet preizkusi še enkrat.
Ko postane mnenje pravnomočno, se objavi v strokovnih in dnevnih listih.
Izdano mnenje velja, dokler se ne spremeni kakovost materiala ali konstrukcija predmeta. Če je zavod mnenja, da kakovost ali material ne ustreza več prijavljenemu vzorcu, prekliče svoje mnenje in objavi to v strokovnih in dnevnih listih.
Če je preizkušanje stroja, priprave ali orodja tujega izdelka negativno, mora kmetijski minister prepovedati uvoz tega predmeta.
Čl. 8. določa med drugim: Mnenje zavoda sme uporabiti lastnik ali uvoznik za reklamo le, če ga objavi v celoti. Na zahtevo proizvajalca more zavod žigosati s svojim žigom vsak predmet iz vsake serije izdelanih strojev, priprav in orodja. Lastnik plača takso za žigosanje po pravilniku iz čl. 6., ki pripade drž. blagajni.
Prodaja strojev, priprav in orod-a domače proizvodnje, za katere je dal zavod negativno mnenje, ni prepovedana, vendar se za te ne sme delati nobena reklama ne v dnevnih, ne v strokovnih listih in ne z letaki.
Po čl. 9. bo zavod priredil stalno razstavo kmetijskih strojev, priprav in orodja. Poseben pravilnik bo predpisal, koliko mora vsak razstavljalec plačati za prostor takse, ki pripade drž. blagajni.
Kontrola
Vsi kmetijski stroji, priprave in orodje, ki so v notranjem prometu, podležejo kontroli zavoda glede stabilnosti, kakovosti materiala in konstrukcije, glede potrditve, da so prijavljeni in da v vsem ustrezajo žigosanim vzorcem, glede potrdila, da so tujega izvora in če se vrši brezpravna reklama.
Kot osnova kontrole služi prijavljeni in pregledani vzorec, ki se zbog ev. kontrole nahaja pri lastniku domače tvrdke, če ni razstavljen na razstavi. Lastnik je odgovoren za čuvanje kontrolnega vzorca. Kontrolni vzorec pa se ne hrani, če da lastnik ali uvoznik pismeno izjavo, da pred sodiščem ne bo izpodbijal mnenja zavoda.
Zavod je upravičen, da na svoje stroške pregleduje domače fabri-ke in delavnice strojev, priprav in orodja, ki se uporabljajo v kmetijstvu ko tudi skladišča tega blaga. Prav tako tudi skladišča tujih zastopnikov. Proizvajalci, uvozniki in prodajalci morajo dovoliti organom zavoda dostop v svoje prostore in dati v pregled vse stroje, priprave in orodje, ki so v njih prostorih, da se dožene, če so bili prijavljeni zavodu v preizkušnjo, če ustrezajo prijavljenim vzorcem in če ni njih uvoz prepovedan.
Čl. 11. se glasi: Zavod ima pravico, da zahteva pri kontroli vzorec, ki ga označi. Zanj da reverz lastniku. Če zavod ugotovi, da vzorec ne ustreza prijavljenemu in preizkušenemu vzorcu, se uvede proti odgovorni osebi kazensko postopanje, vzeti vzorec pa se zadrži do završitve postopka.
Tudi zasebne stranke morejo na svoje stroške zahtevati kontrolni pregled zavoda za kupljeno blago. Če se ugotovi, da kupljeni predmet ne ustreza prijavljenemu vzorcu, ima kupec pravico, da odstopi od kupčije, zavod pa mora poskrbeti za kaznovanje krivca.
Nov fond
Za nabavo kmetijskih strojev, priprav in orodja domače izdelave, ki jih smatra zavod za popolnoma primerne za uporabljanje, se dajejo podpore kmetovalcem po pravilniku, ki ga predpiše kmetijski minister v soglasju s trgovinskim.
Pri PAB se ustanovi fond za podpiranje kmetovalcev za nabavo kmetijskih strojev, priprav in orodja domače izdelave. V ta fond se stekajo dohodki, ki jih sporazumno določijo kmetijski, finančni in trgovinski minister.
Če se kršijo določila te uredbe, mora to zavod prijaviti pristojnemu drž- tožilstvu. Prestopki določil členov 6., 7., 8., 10., 11. in 15. se kaznujejo z globo do 30.000 din ali z zaporom do 3 let, če niso predvidene po kazenskem zakonu ostrejše kazni.
V prehodnih določilih se določa, da se morajo vse priprave, stroji in orodje, ki se na dan uveljavljenja te uredbe (28. marca) najdejo v skladiščih proizvajalcev ali trgovcev-uvoznikov, prijaviti v smislu čl. 6. te uredbe. V prijavi se mora navesti poleg drugega tudi število vzorcev od vsake vrste in tipa kmetijskih strojev, priprav in orodja, ki je v skladišču. Ka teri teh se bodo preizkusili, odredi kmetijski minister. Če se odredi za stroj, pripravo ali orodje tuje izdelave prepoved, se ta ne nanaša na stroje, priprave in orodja, ki so že v državi na dan uveljavljenja te uredbe.
Vsak napreden trgovec
prodaja le fako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
skupno z dejansko ceno uvoženega blaga spada v podlago skupnega davka.
Kar se tiče razlike, ki se pojavlja v ceni, označeni v originalni fakturi in dejanski vrednosti, ki se giblje med 50 in 65%, je državni svet ugotovil, da ta ne izvira od dajanja rabata, ker se rabat, t. j. popust na blago v takšni višini nikdar ne daje. Ta razlika, t. zmanjšanje cene blaga, kakor se tudi vidi iz aktov predmeta, izvira od skoka tečajne vrednosti nemške marke. Ker pa te razlike cenah ne spadajo v podlago skupnega davka, se v toženem odloku od tožilca ni smelo zahtevati naknadno plačilo skupnega davka za to zmanjšanje od bruto cene blaga, navedene v originalni fakturi ter se je zato moral toženi odlok kot nasproten zakonu raz-eljaviti.
V tem primeru je fakturna vrednost blaga bila izkazana v markah po tečaju, ki je bil znatno nižji od tečaja marke v času, ko je bilo blago poslano. Ker ni hotel odpošiljatelj spremeniti cene, je od prvotnega zneska odbil znesek, ki se pojavlja kot razlika v tečaju marke med določitvijo cene in odpošiljko blaga, ter ta obračun izkazal v fakturi. Razlog zmanjšanja prvotne cene torej ni bil v priznanju rabata, temveč v skoku vrednosti marke. Če bi bil to rabat, bi se vnesel v podlago skupnega davka. Toda navedeno odbitje razlike tečaja od prvotne cene, ki bi jo prodajalec priznal kupcu, ni nikako zmanjšanje cene, temveč predstavlja samo način, po katerem se je prišlo do prave vrednosti blaga. Ker pa spada v podlago skupnega davka samo prava vrednost blaga, je jasno, da se ji ne more pribiti znesek, ki predstavlja razliko na tečaju.«
Konkurzi • poravnave
Razsodba
državnega
Razlika v tečaju, obračunana v fakturi, ne spada posebej v osnovo skupnega davka
Neki trgovec je uvozil iz Nemčije blago, ki ga je spremljala originalna faktura, v kateri je bila cena blaga izkazana s 1798 RM, vendar pa s tako velikimi odbitki, da je znašala končna cena blaga samo 331 RM. Trgovec je v deklaraciji navedel vrednost blaga s 331 RM ter je plačal skupni davek po tej prijavljeni vrednosti. Po plačilu pa je oblast zahtevala od trgovca, da doplača razliko skupnega davka od cene 1798 RM, ker je smatrala oblast to razliko kot rabat. Zaradi tega se je trgovec pritožil na državni svet, ki je z razsodbo št. 1928/38 z dne 7. februarja 1939. ugodil tožbi iz naslednjih razlogov:
»Po odst. 3. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet spada v podlago za plačilo skupnega davka poleg drugega tudi cena blaga po računu, ki vsebuje tu di rabat.
Iz priložene originalne fakture firme Siemens-Werke v Nemčiji ki je potrjena od našega konzulata v Diisseldorfu, ko tudi iz poročila Francosko-srbske banke v Bitolju, pa se vidi, da je dejanska vrednost uvoženega blaga po omenjeni uvozni deklaraciji le 331 RM, ne pa, kakor se navaja v dotični originalni fakturi 1798 RM. Tožilec je po tej fakturi dobil 5%ni rabat v višini 17 RM, ki v skladu z navedenim zakonskim predpisom
Razglašen je konkurz o premoženju trgovca Hinka Trautinana v Murski Soboti. Konkurzni sodnik Prohinar Viktor, upravnik mase odvetnik dr. Brumen. Prvi zbor upnikov dne 21. aprila ob 10. Ogla-sitveni rok do 6. maja. Ugotovitveni narok dne 19. maja ob 10.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Nabavna in prodajna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano z o. j.
Izbrisali sta se naslednji zadrugi: Živinorejska selekcijska zadruga za sodni okraj Kočevje in Paš-niška in gozdna zadruga v Mirni peči. — Ponavlja se vedno ista pesem. Nabavljalne zadruge se ustanavljajo, druge pa likvidirajo.’
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. aprila objavlja: Uredbo o oficirski zadrugi — Uredbo o ureditvi pravice do pokojnine in odpravnine osebam, ki so bile člani oskrbovalnice za civilne uslužbence bivše a. o. vojaške uprave na Dunaju — Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov, diplomiranih pravnikov, pri oddelku za vrhovni gozdarski nadzor, oddelku za upravo državnih gozdov in pri gozdnih ravnateljstvih ministrstva za gozdove in rudnike — Spremembe v staležu državnih nameščencev v območju dravske banovine.
Trgovinski register
Vpisali sta se naslednji tvrdki:
Gradbeno podjetje inž. O. Buto-rac, obl. pooblaščeni inženir, Maribor. Obratni predmet: Projektiranje in izvrševanje zgradb in cest.
Adamič Josip, Sp. Blato, pošta Grosuplje. Trgovina z lesom.
Vpisale so se naslednje izpremembe in dopolnitve
Antolič & Comp., Celje. Izvoz deželnih pridelkov, predvsem vseh vrst okroglega in rezanega lesa na debelo. Lastnika tvrdke sta odslej: Vekoslav Antolič st., in Vekoslav Antolič ml., oba trgovca v Celju. Družbo zastopa Vekoslav Antolič st.
Tvornica tanina Medvode, družba z o. z. Goričane. Spremenila se je družbena pogodba in se je glavnica znižala od 300.000 na 240.000 dinarjev.
»Peko«, družba z o. z. Fabrika-eija in prodaja čevljev. Kovor pri Tržiču. Spremenila se je družbena pogodba. Načelstvo družbe sestoji iz največ petih poslovodij, ki jih izvoli občni zbor. Vpišeta se poslovodji: inž. Tomo Knez, trgovec v Ljubljani in Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani.
Jugočcška Jugoslovansko češka tekstilna industrija d. d. Kranj. Izbriše se član upravnega sveta Emil Storža.
»Pcla-Kranj, perilo in konfekcija, družba z o. z.« Kranj. Izbrišeta se poslovodji Leopold Lovšin in Ciril Avsenik ter prokuristinja Mihaela Dermastija, vpišeta pa se poslovodkinji Frančiška Gostinčar, soproga trgovca na Jesenicah in Milena Lazar, zasebnica v Ljubljani.
»Standard« družba z o. z., industrija usnja Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana, v Kranju. Izbriše se poslovodja Jean B. Pollak, vpiše pa se poslovodja Anton Golf, župnik v Srednji vasi v Bohinju.
Herlah-Peterlin Pavla, Laško, trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanja imetnica firme. Tvrdka se glasi odslej: Herlah Jo-§ip, trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo v Laškem. Imetnik: Josip Herlah, trgovec v Laškem.
I. Bizjak, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: izvrševanje trgovine z mešanim blagom in delikatesami ter vinotoč. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej: Manufaktura »Gcn-tlemen«, družba z o. z. Obratni predmet odslej: Izvrševanje manufakture, galanterije in modne trgovine. Osnovna glavnica v višini 30.000 je vplačana v gotovini. Izbrišeta se dosedanja poslovodja Jožica Bizjak in Valentin Bizjak, vpišeta pa nova poslovodja Tomo
Hlade, krojaški mojster in Marija Hlade.
Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta dr. Milan Korun, odvetnik.
»Desa«, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se zaradi smrti poslovodja dr. Janko Kersnik. Izbriše se podružnica v Mariboru zaradi prenehanja obrata.
Grom, carinsko posredniški in špedicijski burcau, Ljubljana. Izbriše se podružnica Maribor.
Friderik Hertle, Jugoradiator, Ljubljana. Vpiše se prokurist Friderik Hertle.
Mercina in drug, trgovina s papirjem na veliko. Izbriše se javni družbenik Miha Rožanc, vpiše pa se javni družbenik Herman Pibernik, trgovec v Mariboru.
Drago Schwab, Ljubljana. Izstopil je javni družbenik Viktor Perpar. Zaradi tega preneha javna trgovska družba. Edini lastnik firme je odslej Hinko Kislinger.
Strojne tovarne in livarne, d. d. Ljubljana. Izbriše se prokurist Branko Kostič.
A. Vodnik, Ljubljana, kamnoseštvo. Zaradi smrti lastnika se vpišeta kot upravičena zastopnika uprave zapuščine Alojzij Jankovič, kamnoseški mojster in Stanko Vodnik, zasebni uradnik v Ljubljani.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Vpiše se prokurist
za podružnico Kranj Rudolf Urbančič.
Združene tvornice firneža, družba z o. z., Ljubljana. Vpiše se Danilu Martelancu podeljena kolektivna prokura.
Zidarski mojstri, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja inž. Fran Dedek, vpiše pa se tehnični poslovodja inž. Franc Živec v Ljubljani.
Jugotckstil, družba z o. z., Maribor. Poslovodja Izidor Ohren-stein je spremenil svoje ime v Obradovič.
Franc Premrov in sin, Martinjak, trgovina z lesom. Zaradi smrti se izbriše družbenik Franc Premrov, zato preneha javna trgovska družba. Edini lastnik firme je Vladimir Premrov. Obratni predmet odslej: lesna trgovina in industrija.
Peter Magerl, Pekel pri Poljčanah, lesna industrija. Vpiše se prokurist Karol Pahor.
Tovarna kos in srpov Henrik Kieffer, družba z o. z. Sv. Lovrenc na Pohorju. Izbriše se kot poslovodja dr. Rudolf Beri.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Franc Ks. Oblak, trgovina z lesom in živino v Brodu — zaradi opustitve obrata.
Josip Kastelic, Cerknica, trgovina z lesom — zaradi opustitve obrata.
Velika poraba elektrike
v	Maribor
Na prvem mestu med večiimi mesti Jugoslaviie
Mestna podjetja mariborska so pravkar zaključila bilanco za preteklo leto. Najbolj aktivno je vsekakor Električno podjetje, ki obstoji 19 let in ima v prvi vrsti namen, dobaviti prebivalstvu električno energijo, ki jo dobiva od Falske elektrarne. Ker je tok v Mariboru izredno poceni, je naravno, da je poraba zelo velika in da raste od leta do leta. V ceneni energiji je tudi vzrok, da je postal Maribor eno največjih industrijskih središč v državi.
Po uradnih izkazih je Električno podjetje doseglo v lanskem letu porabo 26,955.000 kilovatnih ur.
V primeri z 1.1937. se je konsum povečal za 2,465.000 kilovatnih ur, to je za 10 °/o. Ni treba posebej naglasiti, da izkazujeta največji porast električnega toka industrija in obrt.
Da je Maribor glede elektrifikacije na čelu vseh večjih mest Jugoslavije, se vidi tudi iz tega, da je porabila dvakrat večja Ljubljana lani polovico manj toka kot Maribor, namreč le dobrih 13 milijonov kilovatnih ur. Ako vzamemo kot podlago število prebivalstva, potem je v Mariboru konsum elektrike štirikrat večji kot v Ljubljani. V zadnjih petih letih se
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2% 11 Vsi drugi pa se mučijo In delajo brez ozira na zdrav jel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rde£Iml srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
je poraba toka v Mariboru podvojila. V desetih letih je narastel konsum elektrike od 7 na skoraj 27 milijonov kilovatnih ur na leto.
Mestna podjetja oddajajo tok za gospodinjstvo po 3 dinarje za kilovatno uro, to je po ceni, ki je v Sloveniji menda ne more zaračunavati nobena elektrarna. Vele-obrati ne plačujejo za tok niti en dinar za kilovatno uro, srednje velika podjetja pa od 1 do 2 dinarja. Mestna občina dovoljuje zasebnikom še druge olajšave. Tako stane tok za kuho in ogrevanje le 1 dinar, samo v nočnih urah pa 66 par za kilovatno uro.
Iz navedenega je razumljivo, da se tudi podeželje, v prvi vrsti okolica, v vedno večji meri priključuje na mestno omrežje. Baš te dni smo poročali, da dobe v kratkem elektriko iz Maribora tudi Slovenske gorice s približno 30.000 prebivalci. Računati je, da se začno dela še letos.
Sedaj imajo Mestna podjetja vsega skupaj 59 transformatorskih postaj, ki transformirajo tok 10.000 voltov na 220 oz. 380 voltov. Iz Fale prihaja tok do okoliške občine Radvanje po posebnem daljnovodu z napetostjo 30.000 voltov. V veliki transformatorski postaji se napetost zniža na 10.000 voltov in potem tok večinoma po kablih pošilja do poedinih transformatorjev. Lani je bil čez Dravo potegnjen še en daljnovod 10.000 voltov, tako da spajajo sedaj oba bregova Drave že dva kabla in en zračni vod. Sedaj je na mestno omrežje priključenih že skoraj 4400 elektromotorjev s skupnim učinkom nad 15.000 konjskih sil. Javnih
Doma ig po svetu
PROMETNA V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21-49	BANKA D. D. Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve	Obrestovanje vlog od 4°|o 5^0
Nj. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo najd letošnjim jubilejnim sokolskim zletom v Ljubljani, ki bo na Vidov dan.
Zlet jugoslovanskih pevskih društev bo o Binkoštih v Beogradu. Pokroviteljstvo nad zletom je prevzel knez namestnik Pavle.
Ministrski predsednik Cvetkovič je prišel v Zagreb, kjer se bo v banski palači ponovno sestal z doktorjem Mačkom. Vsa država spremlja pogajanja ministrskega predsednika Cvetkoviča s predsednikom HSS dr. Mačkom z naj večjim zaupanjem ter v trdni veri, da bodo pogajanja uspešna ter omogočala Jugoslaviji lepši razvoj in večji napredek.
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je prišel v soboto v Zagreb, kjer se je sestal s predsednikom dr. Mačkom. Razgovor je trajal dve uri. V nedeljo se je odpeljal predsednik vlade v Rogaško Slatino, kamor sta se pripeljala tudi predsednik senata dr. Korošec in minister dr. Spaho. Popoldne so se vsi trije odpeljali v Celje, kjer so se udeležili tudi banketa, ki ga je priredila na čast slovenskih novinarjev celjska občina. Danes v ponedeljek se bodo pogajanja med predsednikom vlade in predsednikom dr. Mačkom nadaljevala.
Umrl je Mihael Levstik, eden naših najzaslužnejših sadjarjev in oče pisatelja Vladimirja Levstika. Bodi mu ohranjen časten spomin!
V Pragi je umrl arhitekt prof. dr. Hrasky, ki je sezidal ljubljansko operno gledališče in ki je bil vnet in zvest prijatelj Slovencev ter slovenske pesmi. Bodi mu ohranjen lep spomin!
Sedemdesetletnico rojstva je praznoval te dni akad. slikar Ri-kard Jakopič, ki Si je pridobil za razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti trajnih in velikih zaslug in ki niti ob svojem visokem jubileju ne more reči, da je doživel ono priznanje, ki ga je s svojim delom več ko zaslužil. Velikemu umetniku in borcu za napredek slovenske umetnosti tudi naše čestitke!
Torpedovka »Zagreb«, ki jo gradi ladjedelnica v Splitu, bo skoraj gotova. Torpedovka »Ljubljana« pa bo gotova do junija. Obe torpedov-ki sta istega tipa ko torpedovka »Beograd«, ki je bila lani spuščena v Nantesu v morje.
Gradbeno ministrstvo je zaprosilo pri Drž. hipotekarni banki za posojilo 350 milijonov na račun dohodkov državnega cestnega fonda.
Gradbeno ministrstvo je sklicalo konferenco vseh banov in načelnikov tehničnih oddelkov banskih uprav zaradi revizije uredbe o cestnih fondih, da bi se povečali dohodki cestnega fonda, kakor je predlagalo društvo za ceste.
V veliki unionski dvorani v Mariboru je bila v nedeljo otvorjena razstava slikarjev severne meje. Z njo je bil otvorjen n. umetnostni teden v Mariboru.
Novo imenovana Delavska zbornica v Ljubljani se je konstituirala ter je bil izvoljen za predsednika njenega upravnega odbora Viktor Kozamernik, za podpredsednika Gasar Albin in za blagajnika Rudolf Kalčič.
Delavska zbornica je poslala banski upravi predlog, da se zaradi povečanja draginje spremeni uredba o minimalnih mezdah in naj se te zvišajo na 3 din na uro za nad 18 let stare delavce. Zbornica za TOI je pozvala vsa trgovska združenja in industrijska podjetja, da ji sporoče svoje stališče do navedenega predloga Delavske zbornice.
Načrt hmeljskega zakona, ki so ga hmeljarji in trgovci s hmeljem tako odločno odklonili, bo sedaj spremenjen, kakor poroča zadnji »Slovenski hmeljar«. Ni pa še čisto jasno, kako bo načrt spremenjen. Zato bi bilo potrebno, da bi se načrt spremembe odposlal vsem organizacijam v 'izjavo.
Tovarna za celulozo v Drvarju je začela po enoletni pavzi zopet delati. Obratovala bo sedaj s polno paro in zaposlovala okoli 600 delavcev.
Poskusi v Nemčiji so dokazali, da je lignit iz Kreke zelo pripraven za predelavo v bencin.
Po vesteh iz Podgorice je pobegnilo iz Albanije v Jugoslavijo mnogo ljudi, zlasti rodbine albanskih oficirjev ter oseb, ki so sodelovale s kraljem Zogom.
Madžarski zun. minister Czaky je govoril v madžarskem parla mentarnem odboru za zunanje zadeve, da so odnošaji med1 Madžarsko in Romunijo težki, ker hoče Romunija na vsak način prepričati svet, da ima Madžarska napadalne namene proti njej. To pa da ni res, ker da hoče Madžarska spoštovati romunske meje. Madžarska T-
je izjavil grof Czaky — bo spoštovala nedotakljivost Romunije in to spoštovanje bo tem večje, čim bolj bo Romunija spoštovala pravice madžarske narodne manjšine.
Izjava madžarskega zunanjega ministra, da nima Madžarska ni-kakih napadalnih namenov proti Romuniji, je vplivala v Romuniji zelo ugodno in je Romunija del svoje vojske demobilizirala. Poljska prizadevanja, da se sklene obrambna zveza med Romunijo, Madžarsko in Poljsko, imajo vedno več nade na uspeh.
Med Slovaki in Madžari je nastala nova napetost. Madžari so zaprli več Slovakov, med drugimi tudi brata slovaškega propagandnega ministra Macha.
Madžarska vlada objavlja uradno, da je imela madžarska vojska pri zasedbi Podkarpatske Ukrajine naslednje izgube: 42 mrtvih, 143 ranjenih, 4 pogrešane vojake, dva pa sta bila ujeta.
V vzhodnem Sredozemskem morju je razvrščenih že 180 angleških bojnih ladij, kakor poročajo nemški listi. Angleške ladje so pripravljene, da morejo vsak hip zasesti grške luke. Prihod sovjetskih bojnih ladij v Sredozemsko morje smatrajo .ti listi kot izzivanje.
Iz Palestine odpošlje Anglija 10 tisoč vojakov v Egipt, da se okrepi obramba Egipta. Prvi transporti vojakov so že odšli.
Na prodaj je lep grad z velikim posestvom. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Dobave - licitacije
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 18. aprila ponudbe za dobavo raznega železnega materiala.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 19. aprila ponudbe za dobavo 250 m3 jelovega jamskega lesa in raznega orodja za mizarsko delavnico.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 20. aprila ponudbe za dobavo gumenih plošč, magnezit-kita in steklenih termometrov.
Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 1. maja ponudbe za dobavo raznih vrst papirja za tisk,
LICITACIJE Dne 18. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo 10.000 m2 jute.
Dne 25. aprila bo pri zavodu »Obiličevo«, Kruševac - Obiličevo licitacija za dobavo 10.500 kosov baze za civilne maske; 1. maja raznih piro- in termometrov; 2. maja raznih železnih cevi.
Dne 3. maja bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznih desk; 4. maja papirja za znamkovalnico; 11. maja pergamentnega papirja; 12. maja barv za nadpise za potrebe tobačnih tovarn; 17. maja kartona;
19.	maja belega papirja za tobačne tovarne.
Dne 3. maja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo raznih barv in ličarskega materiala; 4. maja za dobavo zas.tav in tkanin za zastave.
Radie Ljnbljana
aaaaeamaammaaaaaaam
Torek 18. aprila. 11.00: šolska ura: Spominska proslava ob drugi obletnici smrti uprav. Jos. La-pajneja. Izvajajo učenke 3. razr. ljudske šole iz Cerkelj — 12.00: Z našega juga (plošče) — 12,45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — 18.40: čdsto srce vodi k Bogu (Pr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Oživljen je slovenskega bankarstva (Drago Potočnik)
— 19.50: Deset minut zabave — 20.00: V sodobnem ritmu (plošče*
— 20.30: Večer ljubljanskih kon-servatoristov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda 19. aprila. 12.00: Zborovski koncert (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: štirje fantje — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Macocha in druga čudesa Moravskega krasa (dr. Valter Bohinec), b) Opazuj^ in poskušaj (prof. Miroslav Adlešič)
— 18.40: Ob mejniku naše vzgojne kulture (prof. Etbin Bojc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Me-štrovičeva dela v lesu — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani
ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega ljstef, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tisk? tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.