KOPEK, 31. AVGUSTA 1956 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO ŠT. Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik ::r.;tko nradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje -Slovenski Jadran«. Diroktor in glavni urednik S tuiic Skrabar. Za tisk odgovarja Igrane Zdcšar. Uredništvo in uprava v Kopru» Santorijeva 2i>, telef. 170. Posamezni izvod 10 din. rrilojjo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1000 din ali 3,5 dolarja Bančni rac. G5-KB-1-2-131. m DUŠ psrie^ kmPm TSaPBWTSW [ M K L 9 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA rrva naloga = ut osnovnih orgonlzc Naloge SZDL je treba ločiti od nalog oblastvenih organov -Zapostavljeno delo z mladino — Imenovanj e komisije še ni oblika rditev Škoda, da je seji občinskega odbora SZDL v Ilirski Bistrici, ki je bila prejšnji teden, prisostvovalo samo 11 članov odbora. Zakaj drugače bi bila ta seje nedvomno še bolj živahna, ker bi bilo moč slišati problematike iz vseh 48 organizacij SZDL v občini. Hkrati pa bi odbor lahko temeljiteje razpravljal o programu za politično delo .v naslednjih mesecih. Predvsem pa velja omeniti, da je za dobro politično delo vseh organizacij SZDL v Ilirski Bistrici potrebno le-te utrditi. Se pravi, dati organizacijam SZDL tisto mesto v našem družbeno-političnem življenju, ki ga le-ta lahko in mora imeti. In nenehno imeti pred očmi. da je SZDL — politična organizacija, ne pa oblastveni organ. So namreč primeri, da se nekatere krajevne organizacije SZDL v tej občini ne samo največ, temveč izključno bavijo z gospodarskimi vprašanji (na primer v Dobro^olju, Fnvlici. Kuteževu itd.). Podoba ie. da povsem ne razlikujejo! kaj sme in mora delati krajevni odbor SZDL, in kaj krajevni organ oblasti. Nihče sicer ne trdi, da se ne bi smeli zanimati kot politična organizacija tudi za gospodarske probleme svojega okoliša. Vendar se mora to in tako zanimanje izražati povsem drugače! Predvsem v tem. da SZDL kot politična organizacija preko svojih članov, recimo na zborih volivcev, krajevnim organom oblasti pove in dopoveduje, kakšne gospodarske probleme je treba reševati,' in tudi, kako jih je treba rešili. Razumljivo — odbor SZDL pa posamezne gospodarske naloge lahko s pomočjo svojih članov pomaga reševati, recimo s prostovoljnim delom in podobno. Druga stran, ki dokazuje, da organizacije SZDL na ilirsko-bistri-škem niso dovolj organizacijsko utrjene, je tudi vprašanje članstva. Najbolj nazorno to dokazujejo številke! V tej občini je 0307 volivcev, članov SZDL pa je le — 4875. Naj je temu nizk^rpu številu članstva varlog že prejšnjih 'p1 slaba ovra-nizacijska struktura aH ne, ene nedvomno drži: nezabili >o na min- • MfM' m i m ; fčj «'■:•<-.. f iif.y : -v- .. I ¥ iM mmšM ¿ Wfém,^ ■■Mffm m ■ - m ........ Minuli ponedeljek so se vrnili v Piran s šolskega križarjenja ob naši jadralski obali gojenci Pomorske srednje šole. S šolske ladje — motorizirane jadrnice Jugoslovanske vojne mornarice »Laosa«, so si od 5. do 27. avgusta ogledali vso našo obalo do Bckc Kotorske. Na vožnji so bili seveda pravi mornarji pod redno disciplino in so svoje teoretično znanje, ki so si ga pridobili s šolanjem, zdaj izpopolnili s praktičnimi izkušnjami. Ob zaključku potovanja jim je ObLO Piran priredil prisrčen sprejem in zakusko. O njihovi poti bodo naši bralci lahko izvedeli kaj več v naslednji številki listu, kjer bomo objavili izvirno reportažo našega sodelavca, ki se je tudi udeležil tc zanimive praktične pomorske vaje nadobudnih gojencev piranske SPŠ. — Gornja slika pa kaže naše mlade mornarje pri dviganju jader na »Laosi« med vožnjo. f, „ / I Gornja slika kaže prenovljeno veliko prekomorsko ladjo — tramper Bihač — Splošne plovbe v Piranu. Ladja je minuli teden prvič priplula v svoje matično pristanišče. Preberite o tem poročilo na 7. strani - Majhen odstotek članstva — vse — Posvetovanja so boljša dino. Nihče se najbrž ni zanimal, da bi mladino vpisal v članstvo SZDL. Iz tega pa spet izhaja nova napaka — odbori v prejšnjih letih so samo životarili. Sicer pa je podobno, čeprav ne z vsemi odbori, tudi letos. Res je sicer, da so bili izvoljeni novi odbori krajevnih organizacij SZDL komaj pred nekaj meseci, so pa ponekod primeri, da se novi odbori še do sedaj niso sestali. Skratka — odbora ni in ni nič čudnega, če potem političnega dela na vasi ni bilo in ga ni. Ne velja pa to za vse! Nekateri odbori SZDL so imeli že po več sej in so med drugim tudi sprejeli nekaj novih članov (Knežak, Šem-bije, Koritnica, Jelšane, Dolenje). Ko so o teh in drugih problemih razpravljali na seji občinskega odbora SZDL. so, razumljivo, sprejeli tudi nekaj napotil, kako naj bi člani občinskega odbora pomagal; najslabšim osnovnim organizacijam rr. VfV-» -ir>,v>. >•dar.sk; objekt v koprskem okraju. Nad petsto mladink in mladincev vseh krajev Slovenije je skupno s hrvaško-istrsko mladinsko delovno brigado v šestdesetih rMieh izkopalo in prevozilo nad 0C00 kubičnih metrov kamna, položilo nad 900 kvadratnih metrov tlaka in opravilo zaključna dela na dveh kilometrih ceste. Letos so zgradili dva večja nasipa, ki imata 1300 oziroma 1500 kubičnih metrov zemlje. Pri delih so uporabili med drugim tudi več kot tiseč kubičnih metrov gramoza in prav toliko peska, ki so ga sami izkopali. Pripravili so tudi okrog 750 kubičnih metrov kamna, s katerim bodo v prihodnjem letu tlakovali drugi del ceste. Mladincem so vsako nedeljo priskočili na pomoč prostovoljni graditelji iz Prema, Čelij in Neverk. Lahko trdimo, da so mladinske dplovn» brifade oorsnlnom* vičile zaupanje brkinskega prebivalstva. Vsa c':la, ki so bila predvidena za letos, so tako kvalitetno, kakor tudi kvantitetno prekoračile. Zato so tudi bile vse proglašene za udarne. Normo so visoko presegale, pri tem pa še našle dovolj časa za ljudsko prosvetno delo. Vsak drugi večer so prirejali zbor ob tabornem ognju, nastopali so pevski zbori in reeitatorji. Ob zaključku so se prisrčno poslovili od tamkajšnjih prebivalcev, ki so jih povabili, da bi tudi prihodnje leto nadaljevali delo s takim poletom kot so ga pokazali letos. sv Pomembna mednarodna prireditev na Gospodarskem razstavišču I illP Rfi^cfw 0 " : : I Minulo soboto je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprta II. mednarodna vinska razstav?.. Devetnajst držav vseh kontinentov razstavlja '130 vzorcev najboljših vin sveta — od tega pa je samo Jugoslavija prispevala 282 vzorcev. Sorazmerno temu so bila vina tudi nagrajena: od skupno podeljenih 36 zlatih medalj je Jugoslavija dobila 2*. od 231 srebrnih 161, od 41 bronastih pa 32 bronastih medalj. Kako visoko afirmacijo so dosegla jugoslovanska vina, je najbolj razvidno iz dejstva, da so tuji razstavljavci poslali na razstavo svetovno znana najboljša vina. Temu uspehu primerni so bili tudi komercialni zaključki razstave, Na razstavi z uspehom sodeluje tudi naše podjetje Vino Koper. Prireditev je v soboto odprl v imenu zveznega izvršnega sveta državni sekretar za blagovni promet FLRJ dr. Marijan Erecelj, ki je v svojem nagovoru poudaril veliki pomen te gospodarske manifestacije zlasti za naš izvoz, za sklepanje novih trgovinskih zvez s tujino, kar je zlasti v tem času velike konkurencc v vinski trgovini, v času, ko proizvodnja vina v svetu presega povpraševanje po njem, izr.edno velikega pomena za naše gospodarstvo. VELIK USPEH JUGOSLOVANSKIH VIN O RAZSTAVLJA 19 DRŽAV Z VSEH KONTINENTOV O ŠE DO VKLJUČNO NEDELJE, 2. SEPTEMBRA V torek je bil na pobudo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani komercialni sestanek okrog 500 tujih in domačih trgovcev z vinom, pozneje pa konferenca jugoslovan- skih izvoznikov vin s kupci iz tujine. Razstava bo odprta še do nedelje, 2, septembra letos. rb lir iR«Iii ■ -V-: «m ' im <\. •;„ m ■ ■■!':%XV- '-v«.,.,; ¡>i!::fi'(,.i, ■:a; I J I , * ' ^ V ponedeljek so II. mednarodno razstavo vin na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiskali tudi tovariši Franc Leskošck in To^.or Vujasi-novič, člana Zveznega izvršnega sveta, ter dr. Stane Pavlic, državni pod-sekretar v sekretariatu za zunanje zaucve v Beogradu PO KONČANI KONFERENCI O SUEZU Hude obtožbe na, račun Makario-sa. Naprtil mu jih je britanski minister za kolonije Lennox-Boyd, ki je izgnanega ciprskega nadškofa obdolžil, da jc glavar protibritan-skega oboroženega boja na otoku EOKA. Lennox-Boyd je izjavil, da razpolaga njegovo ministrstvo s tajnimi dokumenti, iz katerih je razvidno, da je Makarios določil dan oborožene vstaje, blagoslovil polaganje bombe v guvernerjevo rezidenco, dobavljal denar za orožje, ki so ga tihotapili iz Grčije in določal ljudi, ki jih je treba likvidirati. Lennox-Boyd jc sporočil javnosti vsebino teh dokumentov v trenutku, ko so se začeli pojavljati v Veliki Britaniji vse bolj pogosti glasovi, da je treba Makariosa izpustiti in začeti z njim pogajanja. Vsekakor je nameraval s tem dejanjem dislireditirati Makariosa in potegniti za seboj tisti del javnega mnenja, ki nasprotuje britanski politiki do Cipra. To pa mu je le delno uspelo, kajti britanski laburistični tisk je s precejšnjo rezervo vzel na znanje Boydove argumente in mu zameril, da neti spor v trenutku, ko bi se vprašanje Cipra lahko premaknilo z mrtve točke. V Grčiji pa so Boydovc trditve označili za zloglasne. Medtem je organizacija EOKA na Cipru razglasila konec premirja, ki je trajalo 12 dni. V tem razdob- m^^^MMMMM EGIPTOVSKE OBLASTI so izgnale iz Egipla tri Ulje novinarje, že pred tem pa so izgnali iz Egipla tudi dopisnika »Daily Exprcssa« in »News Chroniclea«. Z UKAZOM PREDSEDNIKA TITA je bil odpoklican dosedanji jugoslovanski veleposlanik na Češkoslovaškem Ivo Vojvoda in imenovan Marko Ni-kczič za novega veleposlanika v ČSR. SVET MINISTROV ZSSR je sklenil izročiti jugoslovanski vladi jugoslovansko dokumentacijsko gradivo, ki so ca liitlcrjcvci med drugo svetovno vojno odpeljali s seboj v Nemčijo in je prispelo v Sovjetsko zvezo kol vojni plen. To gradivo vsebuje dokumente nekdanjih jugoslovanskih predstavnikov v nekaterih evropskih državah ter različno gradivo jugoslovanskih društev in združenj. INDIJSKI MINISTRSKI PP.EDSED NIK NEHRU bo 24. septembra odpotoval na krajši obisk v Saudsko Arabijo. Ne izključujejo tudi možnosti, .dp bo Nehru obiskal še Kairo. V ATENAH so sporočili, da so neznanci vlomili v prostore grškega veleposlaništva v Ankari ter odnesli važne dokumente, med njimi tudi dokumente vojaškega značaja. Sovjetska letalska divizija V ORA NIENBURGU jc te dni zapustila vzhodno-nemško ozemlje in se vrnila v Sovjetsko zvezo. DIPLOMATSKI STIKI MED BUKAREŠTO JN ATENAMI, ki so bili prekinjeni v začetku druge svetovne vojne, so spet obnovljeni. V Atenah zatrjujejo, da bodo v kratkem izmenjali diplomatske predstavnike, V mednarodnem letovišču V ZADRU se je te dni končal mednarodni mladin-ski seminar »Poti socializma«, ki ga ¡e priredila Ljudska mladina Jugoslavije. Na letošnjem seminarju je sodelovalo 45 voditeljev soc alislične mladine Belgije, Zah, Nemčije, Vel. Britanije, Avstrije, Francije, Izraela in Iraka. EGIPTOVSKE OBLASTI so vpoklicale učitelje na službo v narodni osvobodilni armadi, kjer bodo služili Iso hoteli pridružiti Francozom in Angležem za zaostritev položaja v Sredozemlju in v arabskem svetu. Ko so iskali naslednika maršalu Giuvai-nu, sc jc v vojaških krogih NATO razširil glas, da hi morali zdaj določili nemškega oficirja na njegovo mesto, češ da zavzemajo v evropski vojski NATO nemške divizije prejšnja francoska mesta. Nemške prelenzijc v okviru NATO pa so prišle šc bolj do izraza, ko so Apteričanl nedavno objavili, da bodo zmanjšali svoje čete v Evropi. Tedaj je Adcnaucr d\a-krat zapored interveniral proti odhodu teli čel, cclo samo proti delu teh čet, zatrju- joč, da bi Ic-lo omajalo ravnotežje v Evropi v korist Sovjetske zveze. Ameriška popuslitev Adcnauerju z obljubo, da zaenkrat ne bodo zmanjšali svojih čet v Evropi (tu imajo šest divizij od skupnih dvanajstih v sestavu komande NATO), kaže, da so ZDA kljub svojim načrtom o modernizaciji svoje vojske (le-ta zahteva tudi zmanjšanje klasičnih rodov vojske), pristale na to zgolj zaradi tega, da bi zmanjšali nesoglasja med člani NATO. Tembolj zato, ker Amerikanci predvidevajo, da bi dvanajst divizij, ki jih ustanavljajo v Zah. Nemčiji, bilo okostje evropske vojske NATO — v bodočnosti. Kažejo pa se tudi številni znaki ameriškega nezadovoljstva, ker izdatki ZDA za stroške NATO niso bolje izkoriščeni in ker teh izdatkov na odgovarjajoči način ne krijejo zahodno-cvropske članice pakta. General Norstad, ki bo meseca nov embra naslednik generala Grintera na položaju vrhovnega komandanta vojaških sil pakta NATO, je priznal, da je število čet, predvidenih za centralno Evropo, zdaj trikrat manjše, kakor so planirali 1951. lela. Zalo ker zahodnoevropske države niso prispevale tistega, kar so od njih pričakovali. Če so k temu prLlcje se odpor Zah. Nemčije, da plačuje stroške za vzdrževanje britanskih in francoskih čel na svojem področju (čeprav Zah, Nemčija v le- tošnjem letu dobiva več kot tretjino finančnih sredstev, namenjenih vsem članom NATO za povečanje »infra-slrukture« — modernizacije letališč in drugih vojaških objektov ter naprav), potem jc lahko u-gotoviti, da so dokajšnja nesoglasja ol.oli prispevka za skupno blagajno pakta NATO. Ločeno od vojaško-strategijskega programa, posamezni člani NATO bolj in bolj skušajo razširiti delovanje te organizacije za ekonomsko sodelovanje. Premik v to smer je zelo počasen, ker jc takoimcuo-vanemu »komiteju trojice modrih« — ministrom Pearsonu, Martinu in Langcu — postavljena naloga, da le možnosti prouCo do meseca dcccmbra,- Če bi že prišlo do spremembe aktivnosti NATO na ekonomsko področje, bi vsekakor ostala nejasnost v tem, kakšen je polem cilj Atlantske organizacije, ker so že nekatera taka telesa, kot 11. pr. OEEC, ki koordinirajo ekonomsko sodelovanje med zahodnimi dr>>ivami. Tembolj -zato, ker sc pri nekaterih članih javlja misel, da v sedanji dobi pomiritve v svetu naglo popada potreba n takih vojaških blokih na Zahodu, kakor na Vzhodu (Varšavski pakt). Ker pa so ludi nekateri ameriški časopisi p;sali. da plav-no poveljstvo NATO opozarja na opasnost, da bi razpadel Atlantski pakt, je kaj lahko zaključiti, kakšni so notranji odnosi v tej organizaciji. Samo nekatere teli podrobnosti pa končno utrjujejo mišljenje, ki je na svetu vse bolj široko, da so koncepti, na katerih je osnovan NATO in drugi podobni vojaški bloki, zastareli v sodobnih mednarodnih odnosih. V koprskem okraju bo treba nujno urediti pekarne VPRAŠANJE ZMOGLJIVOSTI NAŠIH PEKARN © IZBOLJŠATI JE TREBA KVALITETO KRUHA © PROBLEM DOBRIH KADROV IN PRAVILNEGA NAGRAJEVANJA jo večkrat celo znatno prekoračiti. Najboljši dokaz itemu je, da je bivše pekarsko podjetje »Pecivo« v Izoli imelo zmogljivost peke 400 kilogramov dnevno, pekli pa so tudi do 800 kg in pri tem v želji, da bi zadovoljili potrebo, iztrošili peč. Njena obnova bo stala okrog štiri milijone dinarjev. Podobna situacija je tudi v Sežani in Kopru. Tako mora koprska pekarna napeči dnevno povprečno po 4000 kilogramov kruha, če hoče zadovoljiti vse potrošnike. Zmogl jiivost peči pa je znatno nižja. In ne samo to! Prostori v katerih delajo, s'o takšni, da so upravičene pritožbe potrošnikov zaradi evenituelnih tujih steklenih, jeklenih in drugih primesi v kruhu. Z 20. avgustom sta se uveljavili v koprskem okraju dve ceni belega Ikruha. V Postojni, Ilirski Bistrici. Pivki, Sežani, Divači in Hrpeljah velja kilogram 72 dinarjev, v Kopru, Izoli in Piranu, pa zaradi večjih prevoznih stroškov 76 dinarjev. S tem so naša podjetja za prodajo Ikruha odpravila dosedanje dokaj ve-0,'ike razlike v cenah belega kruha. Do tega sklepa so zastopniki pekarn ,in prodajaln kruha prišli na nedavnem sestanku, ki je bil v Trgovinski zbornici za okraj Koper na pobudo okrajnega tržnega inšpektorata. Ob tej priložnosti so ¡tudi razpravljali o kalkulaciji stroškov, ki jih imajo posamezna podjetja. Talko navaja podjetje »Kruh« v Kopru, da morajo vračunavati 2,21 dinarja prodajno ceno kilograma kruha zaradi stroškov za najemnine; v Izoli it,i stroški znašajo 1,36 din, v Ilirski Bistrici 0,18 din, v Sežani pa 0,60 din. Razne druge stroška' vra-čunavajo posamezna podjetja takole: Postojna 0.80 din pri kilogramu, Ilirska Bistrica 0.83 din, Koper 2,63 din, Izola 2,74 din, Sežana 3.00 din in Piran 9.76 din. Z drugimi besedami: vsi upravni in materialni stroški skupaj so v vseh podjetjih več ali manj izenačeni, to je'med 9.19 do 9,51 din, le pri Miestni pekarni v Izoli znašajo 10.06 din. Na osnovi teh ugotovitev postane razumljivo. da so bile doslej v našem okraju neenalne cene, ki pa so se sedaj vskladile v prvi vrsti zaradi dejsitva, da smo prešli razdobje, ko so nekatera podjetja pekla kruh iz moke iz stare zaloge po višji ceni. ■druga pa. so pekla iz moke. ki je imela že novo ceno. Razen tega pa gornje številke dajo mialiiti. da še obstojijo pri nekaterih pekarskih podjetjih še neizkoriščene rezerve. Na tem posvetovanju so razpravljali dokaj obširno o kvaliteti in oblikah kruha. Prebivalci večkrat tožijo, da so zemlje po teži in obliki neprimerne in v ceni v nesorazmerju z beliiim kruhom. Resnica je. da ibi lahko zemlja težka 6 dkg veljala 6 dinarjev m bi se kilogram žemelj, ki s'o le druga oblika kruha. ne pa pecivo, po ceni samo za nekaj dinarjev razlikoval od kilograma belega kruha, " Kaže, da so posabezna pekovska podjetja že uvidela nepravilnost svojega dosedanjega poslovanja in odstopila od cene 170 dinarjev za kilogram, kar je veljalo še pred nedavnim v nekaterih krajih koprskega okraja. Živahna je bila tudi razprava o nujnosti povečanja izbire peciva. V naših gostinskih podjetjih, v mlečnih restavracijah in v pekarnah ne dobijo potrošniki makovih štručk, šolnikov, prest in podobno. Zato so sklenili, da bodo temu vprašanju posvetili več pozornosti. Velike težave pa imajo naši peki zaradi skrajno neprimernih prostorov, zaradi pomanjkanja strojne o-preme in skoraj dokončne izlrošeno-sti peči. Slednjemu je vzrok njihova preobremenitev. Pri manjšem številu prebivalstva na tem področju je bilo pred vojno več pekam, (kot jih imamo dane j. To se v prvi vrsti najbolj občuti v Kopru. Postojni, Sežani, Pivki in Izoli, Zato morajo sedanje pekarne do skrajnosti izkoristiti svojo zmogljivost in prevažanje kruha po mestu higie-nično bolje, kal je sedanje. Važnejše je vprašanje prostorov, Podjetje »Kruh«, ki upravlja pekarno, predlaga, da bi adaptiralo (s pomočjo oblasti) poslopje, v katerem je sedaj gostišče, da bi iz njegovih prostorov uredilo skladišča, da bi izkoristilo dvorišče za dovoz in. izvoz iz pekarne itd. Ta njihov predlog je brez dvoma upošitevanja vreden, saj bi z njegovo uresničitvijo napravili velik korak v preskrbi s kruhom. S pridobitvijo novih prostorov pa bi tudi odpadli nepotrebni stroški za nadurno delo, ker bi podjetje lahko bolje razporedilo svojo delovno silo, kot jo razporeja zaradi pomanjkanja prostorov sedaj. SV NAŠ LETOŠNJI OBMORSKI TURIZEM nekako ponazoruje gornja slika, ki je pravzaprav sestavljena iz dveh fotografij: leva prikazuje Portorož v mesecu juniju letos, desna" pa je bila posneta minuli teden, to je sredi avgusta. rb Sežana je zdaj preskrbljena s pitno vodo n v a V Sežani imajo na primer v prostoru okrog 4x6 metrov razen pekarske delavnice tudi skladišče; iso brez shramb? kruha in brez shrambe premoga. Prostor, v katerem speče jo do 1500 kg kruha, niti najmanj ne odgovarja najosnovnejšim higienskim predpisom. V Kopru nimajo skladišča za moko, nimajo u-rejenega odvoza kruha niti ne zadovoljivega prevoznega sredstva. Nakup novega avtomobila na kredit bi z odplačevanjem brez dvoma povečal ceno kruha, lahko pa bi z minimalnimi stroški uredili sedanje Podjetje Kraški vodovod v Sežani vzdržuje vodovodno omrežje, ki oskrbuje s pitno vodo prebivalce Sežane, Dutovelj in dela goriškega okraja. Pitno vodo črpajo v Potočah pri Dornberku, kjer teče s hitrostjo dvajset litrov na sekundo v rezervoar nad Lipo pri Komnu, od tod pa preko rezervoarja v Šempulju v centralno vodovodno omrežje, ki je speljano na področju _bivšega sežanskega okraja. Kakih 20% vode pride z Nanosa. Povečanje stanovanjskega fonda v Piranu za-nova stanovanja Pred dnevi so dodelili nekaterim podjetjem v piranski občini sredstva iz občinskega stanovanjskega sklada za delno rešitev stanovanjske stiske. Talco je stanovanjska skupnost podjetja _Splošna plovba dobila 28 milijonov dinarjev za popravilo nekaterih stanovanjskih zgradb, Rudnik črnega premoga v Sečovljah štiri milijone dinarjev za ureditev samskega doma. To- Število vodnih skupnosti se veča V Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani so te dni imenovali iniciativne odbore za ustanovitev vodnih skupnosti. Njihova naloga bo predvsem ureditev vodovodnega omrežja in preskrba prebivalcev z zdravo pitno vodo ter izsuševanje zamočvirjenih predelov. Tako bo ilirsko-bistriška vodna skupnost, ki bo zajela vse področje reke Reke do akumulacijskega bazena bodoče hi-drocentrale v Ospu, poskrbela za gradnjo vodovodov vL vseh vaseh do Divače. Znano je, da ima na tem področju le 14 vasi urejeno vodno napeljavo. Razen tega bodo izsušili okrog 1000 ha zamočvirjene zemlje. Podobno nalogo bo prevzela tudi vodna skupnost v Postojni. Na področju njenega delovanja bo potrebno opraviti melioracijska dela na približno 7000 ha, predvsem ob reki Pivki. Sežanska vodna'skupnost pa bo morala rešiti vprašanje zdrave pitne vode vasem na Krasu in zagotoviti zadostne količine vode industrijskim objektom. varni mila so priznali tri milijone, hišnemu svetu v Ulici JLA št. 3 v Piranu milijon dinarjev, med pet privatnikov pa so razdelili milijon in pol dinarjev. S temi sredstvi bodo v glavnem opravili najnujnejša obnovitvena dela v zgradbah, ki trenutno ne odgovarjajo zahtevam udobnega bivanja. Piranski občinski stanovanjski sklad razpolaga sedaj z okrog 25 milijoni dinarjev; računajo pa, da se bo še letos ta vsota povečala na okrog 45 milijonov. C. Ta količina vode za sedaj zadostuje potrebam prebivalstva, vendar pa bo potrebno že v kratkem misliti na obnovo vodovodnega omrežja. Podnanoški vodovod je bil zgrajen pred štiridesetimi leti, izpopolnjen pa z glavnim vodom leta 1954. Vodo, ki jo črpajo iz tega predela, ocenjujejo" za najboljšo in smatrajo, da mora to zajetje tudi v prihodnje delati s polno zmogljivostjo, čeprav gibanje zemlje često povzroča težke okvare. Često-krat se dogaja, da plazovi poškodujejo cevi v zemlji. Potrebnih bi bilo vsaj 3 milijone dinarjev, da bi dokončno uredili signalne naprave, izpopolnili že montirane električne daljnovode in uredili takoimenovane redukcijske ventile. Slednji so nujno potrebni predvsem zato, ker je glavna linija novozgrajenega vodovoda obremenjena z velikim pritiskom in odcepi za razne vasi, ki se v glavnem naslanjajo na staro omrežje, ne zmorejo pa zmanjšati pritiska, Čeprav bi bila to le zasilna rešitev tega vprašanja in to za krajše časovno razdobje, bo treba k temu nujno pristopiti in v bližnji bodočnosti misliti na temeljitejšo preureditev vodovodnih naprav. Okrajni ljudski odbor v Kopru je letos že prispeval za rešitev okrog 42 milijonov dinarjev, vendar pa Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELE-SEJMU od 7. do 20. septembra bosta sodelovali ludi Madžarska in Bolgarija. Madžarska bo tokrat razstavljala drugič, Bolgarija pa prvič po vojni. ZVEZNI IZVRŠNI SVET je imenoval posebno komisijo, ki bo proučevala vse probleme v zvezi s plovbo, melioracijami in načrti za zgraditev elektrarne v Djerdapski soteski. Komisijo sestavljajo ludi zastopniki električnega gospodarstva, rečnega brodar-stva in vodnega gospodarstva. Vinski strokovnjak pri ocenjevanju vina na II. mednarodni vinski razstavi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani TOVARNA »FOTOKEMIKA« V ZAGREBU je začela izdelovali nove izdelke — kinopoziliv film. Prvi dol-gometražni film na tem novem pozi-tivu je bil umetniški film; »Ne obračaj se, sinkolu Prejšnji teden je V SOTESKI NA GORENJSKEM začela obratovali tovarna lesne moke. Glede opreme sodi tovarna med najsodobneje urejene v Evropi. Investicije so znašale 48 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo v tovarni izdelali letno štiri tisoč ton mo!'e. Pretežni del moke je predviden za izvoz. Prva pošiljka kmetijskih strojev, ki jih je sovjetska vlada podarila jugoslovanskim narodom med bivanjem predsednika Tita v SZ, je že prispela v Savsko pristanišče v Beogradu. To jo komplektna strojno-traklorska postaja, ki obsega 65 traktorjev, 35 kombajnov, avtomehanično delavnico, cisterno itd, Do konca lelošnje turistično sezone bo prispelo v Jugoslavijo še okoli 2000 TURISTOV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE. V letošnji sezoni je bilo pri nas na Jadranu že okrog 1200 češkoslovaških turistov. V prihodnjih dveh mesecih bo prispelo v Jugoslavijo ENAJST TUJIH IZVEDENCEV ZA SOLSTVO, ki jih bo poslala OZN — oddelek za prosveto, znanosti in kulturo USESCO. V ZVEZNEM ZAVODU ZA GOSPODARSKO PLANIRANJE so se spel zbrali strokovnjaki, da bi nadaljevali delo v zvezi z družbenim planom za prihodnje Iclo in s perspektivnim planom našega gospodarskega razvoja. Zavod je namreč dolžan pravočasno izdelati plan za bodoče leto, ker le na lak način ga lahko pravočasno o-dobri skupščina. ZVEZNI KMETI J SKO-GOS POD A l^-SKI ZBORNICI JUGOSLAVIJE so o-dobrili milijon in pol deviznih dinarjev za nakup umetnega gnojila v tujini. Iz teh sredstev bodo nabavili o-krog 140.000 Ion umetnega gnojila za jesensko setev. REKA. V zadnjih letih se je reška luka močno uveljavila kot tranzitno pristanišče za Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. V prvi polovici letošnjega leta jo sprejelo reško pristanišče 332.000 ton češkoslovaškega, avstrijskega in madžarskega tranzitnega lovora. Tako je Reka s tem dosegla že predvojni tranzit v omenjene države. Češkoslovaška in Madžarska sta nedavno tega ponudili, da bi pod u-godnimi pogoji dobavljali razno opremo za reško pristanišče, da bi le-to povečalo svojo zmogljivost. bodo potrebna še nadaljnja denarna sredstva. Kraški vodovod v Sež.ani vzdržuje okrog 120 km vodovodnega omrežja in s svojimi maloštevilnimi nameščenci opravlja pomembno delo v našem gospodarstvu. Potrebna bo tudi ureditev njihovih plač, ker imajo za skoraj 30 odstotkov nižje, kot enako kvalificirani delavci pod boljšimi delovnimi pogoji — vodovodni uslužbenci so stalno na terenu — v drugih industrijskih podjetjih. sv UGODNA PRILOŽNOST ZA KMETOVALCE Republiška zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije sporoča vsem državnim in zadružnim kmetijskim posestvom, državnim in zadružnim ekonomijam, kmetijskim zadrugam in drugim kmetijskim proizvajalnim organizacijam, da si lahko nabavijo kamione in džipe. Pogoj za nabavo omenjenih vozil je, da mora vsak kupec napraviti z zbornico pogodbo v dvojniku, v kateri se obveže, da bo vozilo izkoriščal izključno v kmetijske proizvajalne namene. Kamion z nosilnostjo 4-ih ton bo stal približno milijon 800 tisoč dinarjev, z nosilnosto tri tone in pol pa milijon 200 tisoč dinarjev, džip pa milijon dinarjev. Interesenti naj takoj spo-roče svoje potrebe po omenjenih vozilih zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, Pismo uredništvu IZGUBLJEN ČAS... Ali se jo mar gostinsko osebje v nekaterih koprskih restavracijah 111 menzah že kdaj vprašalo, zakaj morajo dnevno neštetokrat — pri kosilu 111 pri večerji — reči gostom: »Imamo juho, mineštro, golaž, solato, pečenko. .. .?« Ali so mar kdaj šteli, kolikokrat so izrekli podobne stavke? In mar so kdaj pomislili, koliko časa s tem po nepotrebnem zamude? Mar je gostinsko osebje v teh obratih sploh pomislilo, da postajajo zaradi naštevanja jedi tudi gostje nervozni, manj pazljivi? Seveda, saj iznad mnogih jedi vendar ni mogoče takoj izbrati tisto, ki si jo človek želi. In končno, mar je gostinsko osebje, predvsem strežno in uprava, kdaj razmislilo, kako bi se dalo to, sicer na videz majhno pomanjkljivost, odpraviti in tako pridobiti na času, ki na eni strani priganja strežno osebje, na drugi pa čakajoče goste? Naj bo tako ali drugače — če bi uprava posameznega gostinskega podjetja vsak dan natipkala ali napisala jedilne liste, s cenami za posamezne jedi, in bi tak jedilni list položila vsaj na vsako drugo mizo, bi bilo dovolj. Gost bi si že prej, še preden bi prišel slrežaj ali strežajka do njega, lahko izbral določene jedi, natakarji bi jih zapisali — in servlranje hi bilo mnogo hitreje, kakor pa je danes. Končno pa — saj to ni nobena novost za gostinske obrate! Saj imajo jedilne liste — seveda mnogo bolj popolne, celo v več jezikih, tudi dve največji restavraciji v Kopru! B. A. Naj se v tem prispevku dotaknem še pravic, katere imajo delavci pri upravljanju v posameznih obratih, ki se predčasno osamo-svoje. Uredba/o ustanavljanju podjetij in obratov določa namreč v 2. odstavku, 23, člen, naslednje: »Če začno obratovati v podjetjih v gradnji ali pri katerih so v teku priprave za začetek dela posamezni postranski obrati, se v teh obratih vzpostavi delavska uprava. V takih objektih se delavci in uslužbenci lahko plačujejo po tarifnem pravilniku.« Iz tega sledi — vemo pa iz prakse — da se v nastajajočih podjetjih, ki jim pravimo, da so v »izgradnji« ali v »gradnji«, posamezni postranski obrati razvijajo neenakomerno. Pri tem dosežejo nekateri pred drugim tako stopnjo, da prično s svojo glavno dejavnostjo, da imajo že ekonomske pogoje za svoje samostojno poslovanje, bodisi v okviru podjetja, a tudi pod firmo podjetja navzven. Ker naša nova zakonodaja teži, da se delavska uprava vzpostavi čimprej, je treba v takih postranskih, vendar pomembnih obratih, takoj uvesti delavsko upravo. Uredba v tem pogledu ne dopušča prostega preudarka komurkoli, če je na primer na mestu, da se uvede delavsko upravo ali ne. Besedilo uredbe pa jasno izraža, da je treba uvesti tako upravo, to pa je tudi polna pravica . v obratu, izven obrata in v podjetju sploh, zaposlenih delavcev. Kdor bi torej zaviral razvoj delavske uprave v takih obratih, češ, saj dobi čez leto ali dve vse podjetje delavsko upravo, krši predpis navedene uredbe. S tem v zvezi je tudi zanimivo še drugo vprašanje. Namreč, kako je z načinom plačevanja delavcev v takem obratu, ki ima predčasno svojo delavsko upravo. Iz uredbe izhaja, da so delavci lahko plačani po tarifnem pravilniku. Ker torej ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-Iran«, ki Vas izčrpno obvešča o dogodkih doma in po svetu odloča že delavska uprava, zavisi tore.i od kolektiva samega, če si hoče za obrat postaviti tarifni pravilnik, ki gre zaradi svoje veljavnosti skozi vse faze, prav tako kakor velja to za vsa druga podjetja. Tak tarifni pravilnik mora vsebovati tudi vse obvezne določbe in vse tisto, kar je po uredbi o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah predvideno. Ker torej o sprejemu tarifnega pravilnika načelno odloča — in ga tudi v podrobnostih sprejema — kolektiv tega obrata, je prav, da se po daljšem študiju ali predavanju o prednostih tarifnega pravilnika sam odloči za sprejem ali pa ga celo odkloni. Včasih je celo prav, da se kolektiv odloči za tajno (pismeno) glasovanje. Prav- pa bi bilo, da bi pri takem odločanju bil navzoč tudi član okrajne komisije za delavsko upravljanje ali zastopnik podobnega . okrajnega organa, Cafl Slovensko ozemlje je na razmeroma majhnem prostoru tako izredno pestro in bogato s posebnostmi, kakor malokatera dežela na svetu. Glas o naši deželi je šel daleč po svetu. Posebni sloves si je pridobila zlasti Postojnska jama. Po njenih izrednih lepotah jo upravičeno prištevamo med najbolj pomembne in privlačne turistične objekte v Jugoslaviji, Turistični pomen te jame se zrcali v številu obiskovalcev, ki je v nenehnem porastu, Pred vojno je bilo v jami letno največ do 48 tisoč obiskovalcev, medtem ko jih je bilo 1, 1955 že 204.000. Poznavalci razmer v Postojnski jami trdijo, da bi se z izboljšanjem notranje ureditve jame ter z boljšimi propagandnimi prijemi lahko število obiskovalcev celo podvojilo v primeri z 1. 1955. i Ta turistični objekt po svoji pomembnosti daleč presega meje Slo- venije in je dejansko ključni objekt jugoslovanskega turizma. Vkljub izredni pozornosti, ki jo izkazuje uprava jame svojim objektom, je izboljšanje stanja v Postojnski jami postalo že nujno vprašanje. Predvsem je potrebno dopolniti sedanjo vseskozi pomanjkljivo osvetlitev jame. Ob sedanjem stanju osvetlitve ostaja nešteto podzemskih lepot še vodno skritih. Tudi učinek sedaj osvetljenih delov jame ni popoln, ker so svetlobna telesa preslaba. Zaradi te pomanjkljivosti ne moremo razkazovati jame v vsej njeni veličini. Vprašanje železniškega prevoza po jami je sedaj tik pred rešitvijo, tako da lahko pričakujemo, da bomo v letu 1957 že imeli sodobne akumulatorske lokomotive. Posebna želja uprave Postojnske jame, kakor tudi številnih obiskovalcev je, da se dvorane v jami ozvočijo. Na ta način bi pridobili na času pri ogledu jame, dali bi možnost turistom, da se dalje-časa zadržujejo pri ogledu izrednih zanimivosti, kakor tudi pri bufetu in jamski pošti v plesni dvorani. Na magnetofonski trak bi lahko v vseh jezikih posneli podatke splošne narave o Postojnski jami, kar bi olajšalo dosedanje naporno delo vodnikov. Vkljub tem in še drugim pomanjkljivostim pa dajajo obiskovalci o lepvtah jame stalne laskave izjave. Uprava jame vodi spominske knjige, v katere se vpisujejo predstavniki raznih držav ter delegacije. Te knjige so zgovoren dokument o mnenju turistov vsega sveta. Če pravilno ocenimo pomen Postojnske jame, tedaj bomo čutili dolžnost, da vprašanju njene ureditve in izpopolnitve posvetimo večjo pozornost. Svet za turizem C^LO Koper je še mnenja, da je treba razen naštetih ukrepov tudi okrepiti propagando za Postojnsko jamo. Kot učinkovito propagandno sredstvo predlaga tiskanje posebne serije znamk z motivi Postojnske jame. Te znamke naj bi bile v prodaji samo pri pošti v Postojnski jami, kjer je že tudi poseben poštni žig. Razmisliti je treba tudi o uvedbi posebne reklame za Postojnsko jamo na/cigaretnih škatlah, kakor tudi o morebitni glasbeni skladbi o Postojnski jami. Uprava Postojnske jame je doslej vlagala vse svoje dohodke za vzdrževanje in urejanje jame. Mnenja smo, da bi za izvedbo del, ki jih zgoraj navajamo, morali prispevati tudi republiški in zvezni organi za turizem. S. Božič ■oco:xxx>Doco3coaDOOo-;»coocoooa30ooooooooocoooooooooooo a m ... če bi podjetje »Elektro Koper« nehalo nenapovedano prekinjati dobavo električnega toka, da bi gospodinje, ki so med tednom v službi in nimajo drugih kuhalnikov, lahko vsaj ob nedeljah nemoteno skuhate kosilo, ko že zaradi šibkosti toka često ni mogoče niti poslušati radia ... ... če bi gostišče »Na obali pri Kopru« (Zusterna) uredilo kje bliže novim stanovanjskim blokom v Semedeli svojo podružnico v obliki nekakšnega buffeta ali delikatesno-gostlnskega obrata, ki bo zlasti preko zime pomagal imenovanemu gostišču »potegniti voz iz blata« — ne glede na to, da je tak lokal v Semedeli nujno potreben . ,. Ce ga ne bo postavilo Gostišče na obali pri Kopru, ga bo moral zaradi vpijoče potrebe pač kdo drugi , . . ... če bi pristojni činitelji že končno uredili in razporedili potrebna sredstva za obnovo, predelavo in čiščenje gostinskih in podobnih objektov tako, da ne bodo morali biti le-ti zaprti zaradi popravil sredi turistične sezone, ko je največ gostov in lokal najbolj potreben (gostom in samemu sebi, oziroma svoji upravi) — kot je to primer z enim naj-frekventnejših gostišč sredi Kopra »Turist« (bivša Taverna) . . . ... če bi končno le pričeli s predelavo pritličnih prostorov v bivšem hotelu Venezia v Semedeli 12S pri Kopru, ker so načrti za mesnico in mlekarno ter preureditev trgovine že gotovi in odobreni — in kar je glavno, odobrena in na razpolago so tudi potrebna denarna sredstva. Kje se je zataknilo? In še to: za zadevo bi se moral pozanimati tudi pred časom izvoljeni potrošniški svet za imenovane tri živilske trgovine . . . ... če bi Kmetijska zadruga v Kopru končno le poskrbela za potrebna sredstva, da bo po končani odkupni sezoni na zimo prenesla svojo odkupno bazo iz Semedele na primernejši prostor, ker na dosedanjem iz več razlogov nikakor ne more več biti. Prenesti jo je treba na prometno bolj zavarovan prostor in daleč od stanovanjskih poslopij, da celonočno delo. povezano s hrupom, vpitjem, drdran.iem kamion-skih motorjev in riganjem oslov, ne bo motilo delovnih ljudi v njihovem nočnem počitku ... ... če bi tudi v Kopru in drugih slovenskih obalnih mestih razne špecerijske in delikatesne trgovine, ki so včasih tudi gostinski lokali (buffetl), prodajali istrsko vino v originalnih steklenicah podjetja Vino Koper po 150 din liter (brez steklenice), kolikor to vino stane na primer v Opatiji, ne pa po 170 din liter, kolikor danes že stane, denimo, pri podjetju »Klas« v Kopru, pa tudi v nekaterih drugih obratih. In končno bi bilo prav, če bi se za ta pojav zanimal in o njem razpravljal Judi organ delavskega upravljanja v podjetju Vino Koper . . . ______________________ Del Postojnske jame SEMINAR ZA ČLANE POTROŠNIŠKIH SVETOV (Nadaljevanje) Pri določanju količin je velikega pomena dejanska (neto) čista količina blaga. Sladkor, sol, kava, moka in druge vrste blaga se dobavljajo v vrečah. Količina je lahko tudi manjša od označene. V označeni teži je vsebovana tudi teža vreče. To vrsto pakiranja (embaliranja) imenujemo bruto za neto, kar pomeni, da tehta vreča 100 kg skupaj z ovojnim materialom (vrečo). Dejanska količina blaga (neto teža) je torej manjša od označene (nominalne) teže. V pogodbi je torej treba točno določiti, ali bo blago dobavljeno bruto za neto (teža skupaj z embalažo), neto (brez teže vrhnje embalaže) ali neto-neto (čista teža brez kakršnekoli vrste ovojnega materiala ali I udi naravno nujno potrebnih zaščitnih sredstev). Za primer navajamo kraški pršut in tako imenovano praško šunko. Da dozori, mora vsebovati kraški pršut tudi kožo, ki je sama po sebi neužitna, praška šunka v konzervah pa mora biti konzervirana skupaj s tako imenovano želatino (aspik, žolica ali drugače), kajti njena oblika ne izpolni celotnega obsega embalaže (konzerve), ki ima nujno tako obliko, da je kar najbolj primerna za manipulacijo (zunanja oblika blaga sme zahtevati čim manjši prostor, ker je včasih od prostornine odvisen strošek prevoza). V takem primeru kupuje kupec le bruto za neto, kajti količino kože, pločevine ali aspika ni mogoče tako točno ugotoviti. OPOZORILO ČLANOM POTROŠNIŠKIH SVETOV! Potrošniški sveti bodo z ugotavljanjem razlik med bruto, bruto za neto, neto in neto težo lahko pripomogli k solidnejše-mu poslovanju in pravilnejšemu sklepanju kupo-prodajnih pogodb; nepravilnosti ali netočnosti v sklenjeni pogodbi gredo namreč v breme ali škodo potrošnika. b) Cena blaga: Protivrednost določenega predmeta pogodbe (blaga) se redno izraža v denarju. Na domačem (tuzemskem) tržišču je redno določena v dinarjih. Kupec praviloma kupi in sklene pogodbo za tisto blago, ki mu glede cene in kvalitete najbolj ustreza. V pogodbi določena cena je veljavna za oba podpisnika (kupca in prodajalca). OPOZORILO ČLANOM POTROŠNIŠKIH SVETOV! Člani potrošniških svetov naj kontrolirajo dogovorjene (pogodbene) cene. Dogaja se, da sklene kupec pogodbo za blago, ker je morda Mmel celo osebne koristi. Opušča možnosti nabave po ugodnejših cenah, s čimer bi lahko nudil potrošniku cenejše in kvalitetnejše blago. e) Plačilni pogoji: Način in čas (rok) plačila blaga morata biti v pogodbi točno določena. V splošnih predpisih (uzancah) je predvidenih nešteto načinov. Blago se lahko plača: v gotovini, s prenosom ustrezne vrednosti z enega na drugi bančni račun, z menico, z dostavo blaga druge vrste, a enake vrednosti (kompenzacija). Časovno delimo plačilne pogoje na plačilo precl dobavo (vnaprej), takoj po dobavi in na plačilo v določenem roku (3 dnt, 5 cirii, 15 dni, mesec, dva meseca, 3 mesece in več) po sklenitvi pogodbe ali prejemu ,blaga. Te je treba v pogodbi točno določiti: če kupi namreč kupec blago in ga plača takoj, ga lahko kupi po nižji ceni, če ga plača pozneje, ga plača draže, kajti prodajalec mu zaračuna tudi obresti; saj mora čakati na denar, s katerim bi med tem časom lahko posloval. Ker nima denarja na razpolago (v rokah), izgublja možnosti za drugo kupčijo pri kateri bi imel možnost zaslužka, Cim daljši jo rok plačila, tem višji so stroški. Prodajalec, ki ponuja blago, daje ugodnejše plačilne pogoje za ugodnejši plačilni rok v obliki popusta (cassasconta). Daljši plačilni roki terjajo manjši odstotek cassasconta ali celo obresti za kreditiranje. Cassasconto in morebitne obresti se določijo v pogodbi. Podjetja dajejo do 2°/o cassasconta za takojšnje plačilo, zaračunajo pa do 0% obresti (po dolžini pogodbenega plačilnega roka). OPOZORILO ČLANOM POTROŠNIŠKIH SVETOV S pogodbo določeni plačilni pogoji pogosto bistveno vplivajo na prodajno ceno. Dolžnost potrošniških svetov je. da kontrolirajo delavce in uslužbence v trgovini, ali si dosledno prizadevajo uporabiti obratna sredstva tako, da ,dosežejo pri nakupu kar najnižjo možno ceno. Neredko povzročijo uslužbenci s svojo površnostjo pri delu izgubo pravice do cassasconta, ker prepozno nakažejo denar (plačujejo) ali pa povzročijo celo plačevanje obresti, ker kupoprodajni pogoji niso izpolnjeni (zakasnitev plačila). Zamenjava blaga za blago (kompenzacija) mora biti pogodbeno točno določena tako glede vrste (kvalitete) in količine blaga, kakor tudi glede cene in roka dobave, Smisel pogodbe te vrste je v izmenjavi blaga po najkrajši poti (brez posrednikov) in po najugodnejših pogojih. opozorilo Članom potrošniških svetov Pri kompenzacijskih poslih podjetja često špekulirajo v želji, tla si ustvarijo boljši (višji) zaslužek na račun potrošnika. Kupčije te vrste so v neštetih primerih nezakonite. Dolžnost potrošniških svetov je, da preprečijo kompenzacijske posle, če le-ti niso v interesu potrošnikov. d) Ostali pogoji: Med ostalimi pogoji naj omenimo le dva, ki sta bistvenega pomena, in sicer: Rabati: Rabat imenujemo popust, ki ga daje prodajalec kupcu, če nabavi večje količine blaga. Cim večje so količine blaga, tem ugodnejše so cene. Prodajalec namreč stremi za tem, da čim prej proda blago pod čim ugodnejšimi pogoji: tako namreč spet dobi denarna sredstva, s katerimi kupi lahko nove surovine ali blago. Od presoje kupca zavisi, ali bo kupil manjše količine blaga brez rabata ali večje z višjim ali nižjim rabatom. Rabat znaša od 0.5% do 5% od nabavne cene (v zadnjem času se uveljavljajo rabati celo do 10%j. opozorilo Članom potrošniških svetov Nekatera trgovska podjetja dosegajo pri ugodnem nakupu rabat v takšni višini, da plačajo z njim celo do 50'/o svojih manipulativnih stroškov. Potrošniški svet naj kontrolira, ali je trgovsko podjetje izkoristilo vse možnosti za dosego čim višjega rabata. Lov za čim višjim rabatom pa privede včasih tudi do tega, da nabavi podjetje blago, ki ga potrošnik ne potrebuje. Paziti je torej treba na tako imenovano neidoče blago (nekii-rantne zaloge), ki gre spet v škodo potrošnikov. 2. Transportni pogoji: V kupoprodajni pogodbi se določajo tudi pogoji glede stroškov prevoza (transporta) blaga. Dogovor med kupcem in prodajalcem določa, ali bo blago dostavljeno v skladišče kupca na stroške kupca ali prodajalca. Splošni predpisi (uzance) naštevajo naslednje vrste dostavnih (transportnih) pogojev: franco skladišče prodajalca, franco žel. postaja prodajalca, franco vagon, franco žel. postaja kupca, franco skladišče kupca in tudi franco-franco. Beseda »franco« pomeni prosto — torej prosto stroškov izven pogodbene kupo-prndajne cene, S tem izrazom v pogodbi točno določimo, do kod plača stroške prevoza kupce, od kod pa prodajalec. Določilo »franco-franco« (v pogodbi) pomeni, da bo prodajalec blaga, sam plačal vse stroške prevoza in skladiščenja blaga, vse te stroške pa plača kupec, če je v pogodbi določeno, da jo pogodbena cena mišljena franco skladišče prodajalca. opozorilo članom potrošniških svetov Transportni stroški v neštetih primerih občutno vplivajo na višino prodajne cene. Potrošniški svet naj skrbi za to. da odgovorni uslužbenci ne sklepajo neugodnih pogodb. Možnosti za čim ugodnejši transport je izredno mnogo — kupec naj se poslužuje najugodnejših. Ob bivanju prof. Elly Bašiceve v Kopru UGOTAVLJANJE MUZIKALNIH SPOSOBNOSTI NAŠIH OTROK Znana glasbena pedagoginja iz Zagreba prof. E 11 y B a š i č e v a je prenovila in poglobila pouk solfed-ža po funkcijski metodi in dosegla v svoji pedagoški praksi take uspehe. da je pridobila svoji metodi mnogo prvržencev ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, ko je isvoj način pouka in raziskovanja prikazala s predavanji, na tečajih in na razstavah. Od lota do 1'Eita posega globlje in globlje v otroško duševnoslt, da bi čimbolj spoznala one njene plati, ki tvorijo muzikalno sposobnost. Običajno presojanje muzikalnosti po stopnji razvitosti posluha za melodijo in ritem, po harmonskem ču u iri glasbenem spominu ni po izkušnjah prof. Bašičeve vedno zanesljivo. Spoznala je, da j'e muzikalno,yt 'širši kompleks duševnih sposobno-siti, med katere spada poleg že navedenih .tudi sposobnost napete koncentracije ter usmerjanja pozornosti na več funkcij hkrati. Pedagoga zanima že davno sjjosob-nost samostojne tvornosti, ki jo o-pažamo pri otrocih do pubertete potem pa največkrat usahne. Otrok, ki v svojih igrali prepušča prosto pot svojim nagnjenjem, svojim željam, svoji fantaziji, nas mnogo- krat preseneti z izvirnimi načini igranja, risanja, petja ali pesnikova-nja. Prof. EMy Bašičeva skuša pri pouku stalno ohraniti ono s'proščenosit, ki je potrebna za rast i'eh spontanih ustvarjalnih otrokovih sil. V tem prizadevanju je pričela preizkušati muziikalnoat otrok tako, da jim nudi priliko, da popolnoma sproščeni poslušajo glasbo in to doživetje izrazijo s slikanjem. V Kopru je preizkusila muzikalne sposobnosti istrskih otrok in to pri o-trocih iz Mladinskega doma ter pri skupini gojencev Glasbene šole. Oboji s'o v svojih slikah zelo dobro pogodili razpoloženje, ki jim ga je vzbudila prva mirna glasba, a v drugi sliki živahnost in izrazito razgibanost druge skladbe, ki jim je igrala prof. Bašičeva. Po končanih preizkušnjah je izjavila, da je tukajšnja deca zelo občuteno reagirala na glasbo, da je zelo sposobna sprostitve in da jo prišteva med zelo muzikalne otroke. Uspeh svojih poizkusov je prof. Bašičeva prikazala 'na predavanju, ki ga je poslušalo 20 prosvetnih in kulturnih delavcev iz Kopra. Ob primerjavi slik, ki jih otroci delajo šablonsko po navodilih odraslih doma 'in v šoli, ■.i':.;-::;;!!.::;..: ■: . ..i, . < Miha Maleš: Eton (Anglija) Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti V soboto zvečer sta Jakopičev paviljon iz Ljubljane in Turistično društvo Portorož odprla v portoroškem Kulturnem domu razstavo grafike in plastike, štirinajstorice najvidnejših slovenskih upodabljajočih umetnikov. Razstavljena dela Stojana Batiča, Avgusta Černigo-ja, Rika Debenjaka, Božidarja Jakca, Zdenka Kalina, Borisa Ko-beta, Toneta Kralja, Mihe Malc-ša, Karla Putriha, Jakoba Savinška, Maksima Sedeja, Lojzeta Spacala in Draga ter Marijana Tršarja kažejo- pestrost, ki sodi med značilnosti današnje slovenske likovne umetnosti. Svečani otvoritvi so razen nekaterih razstavljalcev prisostvovali tudi predstavniki lokalnega političnega in kulturnega življenja, med njimi sekretar okrajnega odbora SZDL .Ivan Mavser, ki je otvoril razstavo, načelnica sveta za prosveto pri OLO Koper Danica Kogoj, nadalje znani slovenski pesnik dr. Alojz Gradnik, general Levičnik in številni gosti. V imenu občinskega ljudskega odbora Piran je navzoče pozdravil Stanko Rutar, nato pa je predsednik upravnega odbora Jakopičevega paviljona Zoran Kržišnik v krajšem nagovoru poudaril pomen razstave in opozoril navzoče za značilnost umetniškega dela razstavljavcev. 11 ÜS ¿i im fS» ■ mm - \ |f IBl «#-{JSi Ur Siojan Batič: Balet (bron 54 om vl-Bine. Kip bo visok metrov In bo sial v tivolskem p&rkn v Ljubljani.) (tako sedi, to in to slikaj, tako riši, tako ne smeš . . .) ter onih, ki so jih popolnoma sproščeni vseh navodil in ukazov slikali ob poslušanju glasbe, je prof. Bašičeva j)oka-zala. koliko more otrok ustvariti, če dela iz lastnih tvornih sil, Na prvih smo opazili nizanja predmeta ob predmet kod plod razumskega dela, druge slike so pa bile, kot izraz doživetja,, kompozicijsko enotmo zaokrožene. V poslušalcih je zbudila s temi dokazi vero v otrokove zmožnosti in jih prepričala, da ne bi smeli ovirati z napačnim postopanjem rast itvornih sil, ako jih hočemo ohraniti otrokom tudi po puberteti. Primerjanje slik, ki so jih slikali gojenci Glasbene šole in onih, ki s'o jih izdelali citroci iz Mladinskega doma, je osvetlilo še> drugače duševnost enih in drugih. Živahne svetle barve, pokrajine, ki jih ob-žarja sonce so bile odraz normalnih pi-illik in lepih odnosov, ki so jih doživeli prvi — temne, mrtve barve, sive Ceste, puste pokrajine brez sonca pa odraz težkih doživetij, ¡ki .so pustila globoke rane v dušev-noslti drugih in jih tudi njihovo sedanje lepše okolje ni moglo zaceliti. Plodovi!o in nesebično delo, ki ga vrši prof. Elly Baričeva širom po naši domovini, zasluži vso pozornost in priznanje posebno onih, ki stremijo za tem, da odkrijejo pristno otroško duševnost in s svoimi izkušnjami ožarjajo rast mladega ro-duu. M- L- Nedeljska prireditev v koprskem gledališču 8 m V nedeljo 26. avgusta je gostovala v dvorani Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru umetniška skupina Doma slepih iz Stare Loke pri Škof j i Loki. S tem svojim obiskom so pokazati, kaj vse se da napraviti na kulturno-prosvetnem polju s trdno voljo po napredku. Slepi so. se predstavili s svojim pevskim zborom, s svojimi solisti, dueti, recitatorji in z instrumentalnim kvartetom. Težko bi bilo reči, katera točka je bila boljša. Gotovo pa je, da zahteva delo s slepimi ljudmi veliko truda in lahko rečemo, da so zaslužili nastopajoči vse priznanje za užitek, ki so nam ga pripravili na nedeljski akademiji. Glasbene točke je pripravil učitelj glasbe in skladatelj Anton Curič, ki je v programu spremljal soliste, vodil zbor in se nam je predstavil tudi s svojimi samospevi, katere je pel prof. Peter Canelli, Ob nastopu slepih v Kopru pa moramo reči še nekaj besed na račun koprskega občinstva. Kadar je Koper ves prelepljen z živo-barvnimi lepaki, ki naznanjajo, da bo prišel v naše mesto ta ali oni magij, takrat je gledališče napolnjeno — pa naj si bo program kaj vreden ali ne. Ce pa gostuje taka kulturna skupina, to navdušenje splahni, Večkrat slišiš, da je v Kopru vse premalo prireditev. Da, to je res. Zato pa nas tem bolj čudi dejstvo, da je bil obisk na prireditvi slepih naravnost porazen. Ali se smemo šteti h kulturnim ljudem, če nimamo nobenega interesa za lepoto naše pesmi in jezike ter dopuščamo, da vsakdo iz Kopra odnese slab vtis? Na nedeljski akademiji je bilo vsega skupaj 34 obiskovalcev. Zelo lep odgovor so dali nastopajoči na naš predlog, naj bi zaradi premajhnega števila obiskovalcev prireditev odpovedali. Rekli so, da bodo oni pokazali kaj je veselje do kulturnega izživljanja, če tega v Kopru ne morejo najti. Iz Kopra je kulturno-umetniška skupina Doma slepih iz Stare Loke odpotovala še v ostale kraje Primorske, v Novo Gorico, Tolmin in Idrijo. Zdrarko GaSperlin Po vsem svetu so letos petnajstega julija proslavili tri sto petdeseto obletnico rojstva najslavnejšega holandskega slikarja in grafika Rembrandta van Rtjna. V Amsterdamu, glavnem mestu Holandske, so priredili razstavo Rembrandtovih mojstrovin, ki so privabljale tisočglavo množico obiskovalcev z vseh strani sveta. Slike z razstave so razporedili tako, da. je bilo mogoče zasledovati mojstrov umetniški razvoj. Na sliki: Nočna straža, eno najbolj znanih Rembrandtovih del, ko jo občudujejo obiskovalci muzeja. r=1 pVSTETE M A KNJIŽNI POLICI "lI'fllltHliltlttllllltlllllUIIMIIirililtUIIItillllMIMIlIIIIIIIIIIIIIIIMlIirMllllff illlllflf IlllIflflMIlftTIlIIlIlfllllllllllllllMIU ZALOŽBE MLADINSKE KNJIGE V LJUBLJANI , ROBERT LOUIS STEVENSON: OTOK ZAKLADOV V razmaku nekaj Icl je to že druga izdaja znane Stevensonove knjige, za katero. je menil pisatelj Jack London, da bo »ostala vedno klasično delo mladinske proze kol Robinson Crusoe«. K. L. Stevenson se je rodil 13. XI. 1830 v Edinliurghu na Škodskem. Po nemirnih mladostnih lelih se je naselil na samuan-skem otoku Upolu, kjer je lela 1894 tudi umrl. V svojem književnem delu je soroden francoskemu utopističnemu pisatelju Julesu Vernu, vendar je Stevenson mnogo bolj olrok romantike. Po pravici ga štejemo za enega največjih pisateljev pu-slolovsko-romantične literature. Za pisatelja je značilna prav njegova povest »Otok zakladov«, ki je izšla prvič lela 1883. Napetost dejanja raste z vsakim odstavkom in z vsako stranjo, vse polno je pustolovščin, skritih zakladov, izdajstva, brodolomov in prizorov strašnih grozot — vendar čuti človek pri prebiranju. da jih je pisal pravi umetnik. Naši mlad; bralci bodo prav gotovo knjigo z veseljem pozdravili. Prevedel jo je Pavel Polcček, ilustriral pa Faorzi. GOTTFRIED AUGUST BURGER: LAŽNIVI KLJUKEC »Čudovita potovanja po kopnem in morju, vojni pohodi in zabavne prigode Barona Miincbhausna ali Lažnivega Kljukea. kakor jih sam pripoveduje svojim prijateljem ob čaši vina« — tako dolg je pravzaprav naslov te knjigo zabavnih laži, pripovedi o nemogočih stvareh, ki s širokoustnim pretiravanjem resničnosti vzbujajo smeh in začudenje že dolga desetletja. V spremni besedi v knjigi pravi prevajalec dr. Vladimir Kralj, da je to zabavno lažnivo slovstvo, ki se javlja najraje v obliki kratkih šal, zgodb in anekdot, razmeroma staro in sega nazaj do grškega pisca I.ukiana. Tudi drugi narodi imajo v tej zvrsti svoje značilne zastopnike: v Franciji Cyrano de Bergerac z ^Namišljenim potovanjem na sonce in luno« In Legrand z .»Narobe svetom«, v Angliji pa Jonathan Swift z »Gulliverjevim potovanjem«. Med najbolj zabavnimi lažnivi zgodbami pa so dogodivščine nemškega Lažnivega Kljukea, barona Miinchhaus-na, ki je sicer zgodovinska osebnost 18. stoletja. To zgodbo so prvič izšle letu 17B1 v enem najbolj Šaljivem nemškem evetnikov »Vademecum za vesele ljndi«. R. E. Raspo je povezal Munchhausnove zgodbe v celoto, vendar je pristnim zgodbam dodal Se vrsto l/mliljinih In fantazijsko razgro-tih vrbodnjaSkih priged. DanaJnjo umet-oiilro pedobo, ki je tem zsodbam zagotovila nesmrtnost, je dal Milnchhnuvmi njegov hannoverski rojak Gottfried August Bürger. Prvi prevod tega dela v Malava-šičevi ljudski priredbi smo dobili v slovenščini lela 1856. Od takrat je preteklo že sto lei in knjiga je v tem času doživela številne ponatise, I;i pričajo, da so ljudje vedno imeli smisel za humor-r.o komične vrednote. Ilustracija v knjigi so delo znamenitega francoskega slikarja Gustava Doreja. SPOMENIK ŽRTVAM ZADNJE VOJNE V ROTTERDAMS iiP-illf PP Verjetno so redki tujci, ki zaidejo v Rotterdam na Holandskem, da si ne bi ogledali znanega spomenika žrtvam druge sveto%'ne vojne. Letalski napad nemške vojske 14. maja 1940. Dve uri nepretrganega bombardiranja. Napad je bil osredotočen na center mesta. Stanovanjska in druga poslopja so se zrušila ter pod sabo pokopala neštete, nič hudega sluteče meščane. Na ogromnem podstavku se dviga v nebo bronasti kip žene. Nad glavo dvignjene roke, z dlanmi navzven, kakor da bi se hotela braniti pred svinčeno točo. Raz-mršenl iasje, od groze spačen obraz. V prsih aija velika praznina, kar pomeni, da so z bombardiranjem Rotterdama Holandski iz-ruvali srce. Spomenik, ki ga je leta 1951 izdelal Poljak Osip Zadkin napravi na obiskovalca nepozaben vtis. n A 'F? W O V Z i O N & 'iS Normalno razvitemu človeku ie sredstvo za sporazumevanje govor. Kako dragocena sposobnost jc govor, vedo predvsem ljudje, ki jih je narava prikrajšala zanj in sa se do nedavnega morali sporazumevati s kretnjami, dokler niso sodobne učne metode tudi gluhonemih uvrstile med govoreče ljudi. Razvoj jezika, stopnja govora, jc močno odvisna od družbenega razvoja: kolikor več pravic, kolikor več svobode uživa človek v družbeni u-reditvi, kolikor više so razviti odnosi v načinu življenja družbe, toliko višja je stopnja govora, toliko bolj je razvit njegov besedni zaklad in možnosti izražanja misli. Nikoli še ni bilo dobe, ki bi v tolikšni meri skrbela za dvig splošne izobrazbe človeka, kot je današnji čas, naša družbena ureditev. Posebno vloga jezika, vloga materinega jezika je pri tem močno poudarjena. In vendar šola ne more vsega narediti sama. Kolikokrat > potrebuje pomoči od doma, pa je žal ne najde. Gre za žalostno resnico, da dom marsltije podira prizadevanje šole. Mislim le na jezik. Jezikovna vzgoja se namreč začne doma, v družini. Začne se tedaj, ko se srečna mamica ljubeče sklanja nad košaro, v kateri leži dete. Kliče ga in ljubkuje, pogovarja se z njim. Pogovarja se že takrat z otrokom, ko ta še nikakor ne more doumeti besed. Potem pa, ko je njegov telesni razvoj tako daleč, začne otrok poslušati, razumevati. Kolikšno veselje prevzame družino, ko se z otrokovih ustnic utrgajo prvi jasui zlogi: raam-mam, ta-ta-ta- pap-pap ... Ti zlogi so najlažji za izgovorjavo, otrok se jih priuči s posnemanjem, zapira in odpira usta in ponavlja, posnema, poskuša. Se dolgo potem, ko se očka ali mamica ponosno bahata s tem, da ju je mali poklical, (včasih sc celo vname prepir, koga je prvega poklical), otrok ne kliče nobenega. Postopoma pa se v otroku razvija sposobnost, da sam proizvaja glasove, jih povezuje in samostojno oblikuje. Najprej zmore lažje kralke besede, od daljših povzame samo končnice, zadnje zloge; najpreje se sporazumeva s posameznimi besedami, dolgo zatem šele tvori prve povezave besed v stavku. V trneutku, ko v družini opazijo vidno napredovanje otrokovih govornih sposobnosti, bi morali zavestno oblikovati to dragoceno sposobnost. Utrjevati bi morali prvi otrokov besedni zaklad, razvijati bi morali otrokove predstave, ponazorjene z novimi, pravilnimi izrazi. Pa se tako ra- naroka PROB m do zgodi, da se pootročijo pri hiši vsi, od mamice do dedka, in družino zajame val otroškega govorjenja; slišiš same pomanjšcvalnice, čudne skovanke in izraze, ki jih naš, skoraj 200.000 besed obsegajoči slovar v pravopisu no more uvrstiti med slovenske besedo. Res je. da ne moremo vedno govoriti z otrokom tako kot. z odraslimi, vendar ne smemo pretirano pomanjševati in maličiti izrazov in z njimi : ■m m Vroče sezone je sicer konce, torla za večerne prireditve nam bo tale motlel iz čiste svile ali nylona še vedno dobrodošel. predstav, ki si jih otrok polagoma nabira. Recimo: miš je lahko miška ali miškica; mačka, če je mlada in majhna, je lahko mačica (kakemu oblastnemu staremu mačku pa ta izraz že ne pristoja več) in ptič je lahko ptiček, ker je dober, majhen. Čudno pa je slišati mamice, ki predstavljajo otrokom slončke, žirafice, krokodilčke, levčke in stojijo pri tem z otrokom pred ogromnimi sloni, dolgimi žirafami in mogočnimi levi. Čudno je slišati tudi tiste mamice, ki pokažejo otroku majhno hišo, češ glej, poglej to hišico! Pa pridejo mimo desetnadstropne palače in zopet pravijo: poglej to veliko hišico! ... Prva ugotovitev je torej v tem, da otroku, ki še ne hodi v šolo, ne smemo kvariti pravilnih predstav z na- Naši ljudje na obisku v Holandiji \7 Madurodam — miniaturno mesto za najmlajše v Haagu Brezzvezdnata noč se je zgrinjala nad D en Haagom. Skozi veselo mežikajoče luči, bleščeče reklame nas je tramvaj zapeljal nekaj kilometrov v predmestje. Pred odhodom nam je vodič dejal, da si gremo ogledat miniaturno mesto. Predstavljala sem si veliko mizo, na njej razporejene hišice — nič posebno zanimivega. Obstali smo _pred nizko zgradbo. Majhna, v steno vzidana plošča pred vhodom je pritegnila našo pozornost. Tako smo izvedeli za zgodovino nastanka malega mesta. Leta 1945 je v borbi proti Nemcem padel narodni heroj Georgij Ma-duro. Njegova bogata družina mu je v spomin dala zgraditi mesto, ki se po njem imenuje — Madurodam. Dohodki od vstopnine se stekajo v razne sanatorije. Potem smo se znašli na ozki peščeni poti. Od osuplosti nam je zastal' korak. Pred nami se je razprostiral ogromen prostor, ki bi ga lahko primerjali z dokaj velikim stadionom. Pod nami morje luči in čeprav smo le nejasno zaznavali obrise miniaturnega mesta, smo vendar imeli občutek, da utripa, živi kot vsako drugo. Dve uri in več smo hodili po ozkih stezah Madurodama in pozabili na čas in kraj. Bilo mi je, kot da sem v neki pravljični deželi', kjer so velikane zamenjale nevidne roke, ki so vsakemu, komaj opaznemu predmetu vdihnile življenje in jih medsebojno povezale v nedeljivo celoto. Kanal — napolnjen z vodo. Ob pomolu je zasidran »orjak«, mimo paradirajo manjše ladje. Nevidna žica pod vodno gladino jih usmerja na točno določeni poti.' Nad pomolom se dviga svetilnik in enakomerno krožeč meče drobne pasove svetlobe po celem oboku malega mesta. Žerjavi lagodno prenašajo tovor. E M I oricc ustreznimi izrazi. Ne smemo mu kvariti prirojenega ali vsaj zelo lahko privzgojenega občutka za velikost, moč, razsežnost itd. Drugo najvažnejše vprašanje pa je nekritični izbor prvih besed, s katerimi dan za dnem vzgajamo oziroma ogovarjamo otroka in pri tem prav nič kritični ne pomislimo na izbor teh izrazov. Naštela bom le najbolj vsakdanje primere iz prakse; slišiš jih povsod, v mestih in na podeželju — na podeželju celo manj; ponekod jih »krasi« še več tujih, seveda popačenih izrazov, neposrednih vplivov govora sosedov izza meje. Zgodi se celo, da niti v družinah akademsko izobraženih staršev nimajo posluha za lepe, pravilne izraze, kar človeka sililo zaboli v ušesu. (Nadaljevanje prihodnjič) Vrat si od časa do časa namažite z oljem ali s kremo. Masirajte ga samo s trepljanjem s konicami prstov. Po možnosti spite brez blazine, tako boste preprečile, da bi sc vam začela prehitro delati dvojna brada. * Po kopanju v morju postanejo lasje navadno »slamnati«, brezbarvni in skuštrani, da jih zelo težko češemo. Da bi se temu izognili, vdrgnimo vsako jutro pred kopanjem v lase malo briljantine. Ce je nimamo pri roki, vzemimo mešanico treh četrtin finega parafinskega olja in ene četrtine dobre kolonjsfce vode, « Kolonjske vode ne uporabljajmo za obraz in telo poleti, kadar se sončimo. To pa zato. ker vsebujejo pogosto eterična olja, ki ustvarjajo pod vplivom sonca na koži madeže in pege. Za obraz, ki je izpostavljen sončnim žarkom, kolonjska voda sploh nI primerna. ♦ Tcletino bomo ubranile pred kvar-jenjem, če jo bomo namočile v mleko in postavile na hladno. Meso se ne bo kvarilo, pa tudi mehkejše bo. Sobnhi cvetlic ne zalivaj mo preveč, ker nam bodo sicer zdivjale. Ce ne vemo, kdaj potrebuje cvetica vlago, potrkajmo po lončku, če je glas votel, jo zalijmo, če ne, pa je zemlja dovolj vlažna. Presoljeno jed bomo najbolje popravile, če ji dodamo malo narezanega surovega krompirja. Krompir bo vpil odvečno sol, tako da jed lahko brez skrbi postavimo na mizo. Češka pisateljica mayerova v portorožu Te dni se mudi v Portorožu na štirinajstdjievnem obisku predsednica češkoslovaškega društva književnikov in znana pripovednica socialno realistične smeri Marija Mayerova. S svojimi romani Najlepši svet, pregrada, Sirena in Rudarska balada (slednja dva imamo tudi v slovenskem prevodu) je zaslovela po vsem svetu in dobila v svoji domovini častni naslov lav-reat književnosti. Šola je pred vrati in mladi učenčki se že pripravljajo nanjo... NADETA KOLERABICA 10 srednje velikih kolerabic, slan krop. Nadev: pol kg kuhano govedine, 10 dkg riža, 1 jajce, 3 dkg masti, 1 čebula, 2 stroka česna, ščep popra, sol, zelen peteršilj. OMAKA: 4 dkg masti, 3 dkg moko, 15 dkg paradižnikove mezge, 1 dl kisle smetane. Dobro oprano kolerabiee olupimo, odreženio zgornjo tretjino in jih v malo slani vodi na pol skuhamo. Ohlajenim kolerabicam izdolbemo sredico in pustimo le okrog in okrog pol centimetra debelo steno. Kolerabiee nadenemo z nadevom in jih položimo spet v kožico. Nato prilijemo vodo v kateri smo jih kuhali. Če je to vodo premalo, dolijemo vode in dušimo do mehkega. Tako pripravljeno kolerabieo zložimo v skledo in prilijemo z omako. NADEV: Na musti prepražimo čebulo, strt česen, dodamo riž, prilijemo malo vode in ga na pol zdušimo. Dodamo Še zmleto govedino, vse dišavo ln jajco in dobro premešamo. OMAKO PRIPRAVIMO TAKO: Na masti svetlo prepražimo moko, ji dodamo paradižnikovo mezgo, malo za-Iijemo, dobro premešamo in kuhamo 15 minut. Nazadnje osolimo, dodamo smetano in sesekljan zelen peteršilj. ENOLONČNICA IZ PREKAJENEGA MESA 15 dkg prekajenega mesa, 15 dkg govejega mesa, I čebula, lš dkg jušne zelenjave, 15 dkg suhega fižola, timan, lovor, sol; 1 krompir. V lonec ekonom damo na kocke narezano meso, jušno zelenjavo; čebulo, majaron, lovorov list, namočen fižol in sol. Vse zalijemo in kuhamo 45 do 50 minut. Dodamo še l nariban krompir, da se jed lepo zgosti in pustimo, da še nekaj časa vre. MLEČNA MEŠANICA (za 5 oseb) 1 rumenjak, 2 žlici sladkorja, 2 dkg orehov, 1 žlica ruma, 1/21 mleka. Rumenjak s sladkorjem dobro umešamo, dodamo rum, sesekljane orehe in kuhano, ohlajeno mleko. Vse dobro premešamo, na-lijemo v kozarce in damo na mizo namesto juhe ali po kosilu kot sladico. jp ' S :3T 11Ä. « , * Za tiste, ki so letos nekoliko pozne z dopustom — toda za tople dni, ki jih bomo prav gotovo še imeli v septembru, bo taka obleka prav primerna. Na periferiji najrazličnejše tovarne, elektrarne, cementarna itd. Stroji so v pogonu, delo se normalno odvija, le živih bitij ni nikjer. Bolj v centru se dvigajo hoteli, kinodvorane, trgovske hiše, ki ne segajo niti do pasu, pa vendar zaradi precizne izdelave ustvarjajo videz mogočnih stavb, podobne so tistim v Rotterdamu. Iz kavarne se oglaša vesela popevka, drugje spet havajska kitara. V izložbah trgovin najrazličnejši predmeti, nad vhodi se vžigajo in spet ugašajo reklame vseh mogočih znanih firm, Reklama je tako pestra, da prav nič ne zaostaja za tisto v velemestih. Otroško zabavišče. Opazuješ veseli vrvež, cingljanje vrtiljaka in nenadoma se ti zazdi, da se namesto togih lutk na sedežih pre-kopicava pravi otroški drobiž v svoji neugnani mladostni razposajenosti. Prevzet strmiš v to majhno čudo, pa te že zmoti tuljenje sirene, ki drami namišljene gasilce iz spanja. Prečkamo majhen mosti-čelc in šele 'na drugi strani opazimo, da smo šli preko tunela. V njem se izgubljajo avtobusi, tramvaji, avtomobili vseh velikosti, da se. potem na, svoji krožna poti v podzemlju spc-t povrnejo na odprt prostor, v' zabavo obiskovalcev. Na ozkih tračnicah manjši avtomobili previdna vozeči avtobusi, nekje ob strani leži prevrnjen kamion-prometna nesreča. ' Pisk vlaka. Presenečen buljiš v zatemnjeni prostor, kjdr je vlak dal .signal. In res; že prihaja, Potniški vlak 'se vije. po tračnicah kakor dolga, kača, vagoni so. razsvetljeni. Izgin.ia v tunelih in. se spet prikaže, na prostem. Pisk, zavore zaškripljejo, vlak se je ustavil na železniški postaji. Z druge strani mu nasproti prihaja tovorni in ropotajoč odhaja v noč. Parki, v zraku opojni vonj cvetja. Športna igrišča, aerodrom — letala pripravljena za odhod, med njimi helikopter. Res, mesto, kjer ničesar ne manjka. Ozke, peščene poti so polne mladih in starih obiskovalcev, ki nemo občudujejo mali svet okrog sebe. V labirintu ulic Madurodama se je naša grupa razkropila. Sele pozno v noč smo se spet zbrali ob izhodu. Tu se nam je slednjič jezik razvezal in kot da bi se domenili — vsem nam je bilo v mislih samo enor da bi nekoč naše malčke za njihov praznik lahko popeljali v tako pravljično mesto. Tehnika in napredek jim potem ne bi bila več tuja, nerazumljiva stvar. Strmeli bi nad čudeži, ki jih ustvarjata človeška roka in razum, toda istočasno bi se v. njih prebujala tudi želja, da pri . tom velikem delu postanejo soustvarjalci. Ko smo .odhajali .iz malega mesta, nam je bila .v. mislih predvsem velika ljubezen, ki .so jo v svoje delo vložili nam neznani gradi- . tel j i Madurodama.. Marija Vogrič Štev. 36 — '51. avgusta 1956 SLOVENSKI JADRAN Stran 7 dri prave pritlikavke napram »Bihaču«. Zaradi primerjave smo skušali dobiti to razliko tudi na film — pa tudi zato, da nam bodo slike ^ . ohranile spomin na ta veliki dan slovenske trgovske mornarice. j .^-J^Sjroj^fcr-- Ko nas je motorna ladjica pri- „.■:»> „ Sm< h? ' 1 peljala do »Bihača«. ki jc mirno .. « --JtJ; -r"'"''"jjft^- ' ležal zasidran na gladki površini 'ft Zt3**.1^ A sinjega piranskega zaliva, smo bi- ¡1 W - ""• H " 11 ob velikanu kot mravljinci, saj T"""! ^ ■ •''■ Jc bil kljun ladje kar okrog 15 mc- , .O " «kr--.. . trov^n^nami^ ^ ^ ^ liač« ni skoraj nič manjši od »Itr f >,,. k ' -¿¿^¡j^Js^^J^Jt^J.l-S ga« —-ima 9.500 Rrgt. Dolg jo 136 1 *, '.',"," ". "" ' ' \ " metrov in najsodobneje opremljen Bihač na sidru v piranskem zalivu. Ribiške jadrnice so hitele iz piranskega za prevoz biaga vsake vrste. pristanišča in nesle pozdrav novi velikanki Splošne plovbe FRANCE MAGAJNA Padovanski sv. Anton je že od nekdaj sila ljubezniv svetnik. V glavnem je bil zaščitnik kmetov, toda tudi morske roparje (gusarje) in tatove vseh vrst je imel rad. Od teh je pravzaprav dobil več sveč v dar, kot od siromašnih ali sko-pušnih kmetov. Posebno pirati so mu bili hvaležni, kadar jim je naklonil kako bogato ladjo, da so jo uspešno in brez posebnih nesreč oropali. Moj ded mi je še kot dečku pripovedoval, kako so tatovi molili k svetemu Anionu: «Svet' Anton di Padova, pomagaj, da kaj ukradeva! Ti boš nosil, jaz bom krov in prišlo bo obema prov!« Ta naša dolina jc zahodni konec štirideset kilometrov dolge Reške doline. Od nje navzdol teče reka Reka še dober kilometer ali dva, tudi proti zahodu, nakar izgine skozi orjaška kamnita vrata Škocjanskih jam. Vremska dolina je kotlina, nekaka velika ponev z ravnim dnom. To dno meri kaka dva kvadratna kilometra in je v glavnem polje — lepo vremsko polje, ki mu pravijo nekateri »idealisti«, da je kraški paradiž, za kar pa je nemara le preskromno. Kvečjemu bi to držalo zavoljo tega, ker se včasih vidijo na njem siromašni kmetje, ki jim jc skozi strgano obleko videti precej gole kože, kar dokazuje, da se močno približujejo -Adamovi noši«. Južni in jugozahodni rob doline obdajajo velike vijuge reške struge, ves njen terenski okvir na okoli so pa več ali manj puste kamnite strmine, porasle več z grmičevjem kot z drevjem. Vremski dolini pripada osem vasi, ki so vse tako velike kot London, le da niso do tiste mere pozidane in obljudene! Prebivalcev vseh teh osmih vasi je namreč manj kot tisoč, pa čeprav so všteti med ljudi tudi otroci in celo ženske! Navzlic svoji lepoti in dokaj varljivi rodovitnosti je vremsko tfolje le premajhno tudi za to neznatno število prebivalcev. Da se preživijo, se po večini več ali manj ukvarjajo še z raznimi drugimi deli poleg kmetijstva. Lepo število jih na primer dela v vremskem premogovniku, drugi so pri železnici ali pri slučajnih drugačnih delih. Nihče ne bogati, pa tudi nihče ne strada, čeprav živi sicer skromno. Vremski premogovnik je v glavnem dobrota le za krajevne ljudi. Kar pomnim, je bil ta rudnik bolj pasiven kot donosen. Lastniki so se menjavali kot sprevodniki na železnici. Se Italija, ki je posebno ubožna na premogu, je najprej zabila v ta rudnik nekaj milijonov, namestila zunaj parni kotel in težke stroje, pa je končno vse to spet razstavila, razbila in odpeljala razbitine v topilnice, ohranjene stroje pa kdove kam. Ni se izplačalo; premoga je bilo premalo. Skoda zanj, ker je odlične kvalitete. Tik pred zadnjo vojno je Italija s številnimi vrtanji sondirala po vsem okolišu, da odkrije morebitne pre-mogove sloje v globini. Menda povsod je našla take plasti, toda povsod so bile drobne, malenkostne. Pred letom je naša ekipa zavrtala na vremskem polju tri take sonde. S prvo je v globini dvesto metrov našla kar dve bogati plasti, skupno nad dva metra debeli, toda z ostalima dvema sondama, oddaljenima v trikotu nekaj sto metrov, niso našli nič. Prvotno veselje se je razblinilo in potem niso vrtali več. Za naš kraj in za naše domače delavce je ta rudnik le dragocen in prav nihče ne želi. da bi ga ukinili. Če že ne prinaša mastnih dobičkov, krije vsaj stroške. Izkop se v tem nadaljuje, in kdo more vedeti, ali ne bodo delavci nekega dne naleteli tudi na obilnejše količine. Vse vasi Vremske doline stojijo na pravi kraški apnenčasti zemlji, le Gornje Ležeče so na flišu. Sko-ro vsa Reška dolina je flišnata in prav tu v Vremski se izprevrže v kraško. Mejo med flišem in kra- ,— sem prikazujejo zmeraj skladi laporja ali — po naše — sovdana. Pred milijoni let je Vremska dolina bila jezero. Nenehni dotoki na vzhodu so ga dvigali, na zahodu je pa presežke oddajalo čez pokrajino morju. Slišal sem, da je še danes mogoče slediti tej pradavni strugi čez Kras do morja. Nekoč si je pa voda pri današnjem poti in za tiste čase velikih razdalj, so seveda romali peš in so zato potovanja trajala po nekaj tednov. Kadar so romarske skupine potovale proti Italiji, je bilo njihovo poslednje izdatno počivališče v Vremski dolini. Utaborili so se kje ob Reki, se kopali _v njeni topli vodi in se dan ali dva radovali sladkega počitka. Od tod do Sti-vana ali Soče niso več videli tekoče vode. Rudnik črnega premoga »TIMAV« Skocjanu odprla vhod v podzemlje in jezera ni bilo odtlej več. Ostala je ravna dolina z globokim naplavljenim dnom, ki se je kaj kmalu pokrilo z zelenjem. Iz starejše zgodovine Vremske doline ne vemo praktično nič. Pred sto ali še več leti je pogorelo žup-nišče in z njim vred edini arhiv v fari. Ne vemo niti čigavi tlačani so bili naši pradedi pred sto leti. Ostankov gradov ni kdove kaj tod, kar pa jih je. so bili, sodeč po razvalinah, kaj ubožni; ubožnejši morda kot je danes kak boljši kmet. V tistih skoro pozabljenih časih, ko sta bili italijanska Lombardija in Benečija še avstrijski, so se v slovenskih deželah mnogokrat organizirala množična romanja k sv. Antonu v Padovo. Zaradi slabih Slovenski starinoslovci se še danes praskajo za ušesi in tuhtajo, v katerem kotu naše slovenske dežele je stalo rimljansko mesto Me-tullum. Belokrajnci trdijo, da je njihova Metlika pravo zakonsko dete davnega rimljanskega Metul-luma in da se to razvidi že iz imena. Tam okrog Cerknice in tistih bližnjih notranjskih krajev so ljudje spet mnenja, da je stal ta metuljasti Metullum ondod nekje. Hrenovčani pod Nanosom ogorčeno ugovarjajo vsemu temu in pravijo, da je edinole pri njih domovina tega starega latinskega naselja. In da bo kupa do vrha polna, pravim zdaj še jaz, da se je stari Metullum šopiril na tistem delu vrem-skega polja, ki pripada danes Dol-njevremcem in Dolnjevremci so njegovi dediči. Na nekaterih njivah tega dela našega polja so pred leti kopali gospodarji skoro meter globoke in (Nadaljevanje na 11. strani) Sedem mladih raziskovalcev podzemeljskega sveta — Milan BandelJ, Maks Cernc, Angel Kavčič, Ivanka Mlakar, Alojz Ume k ter Mirko Znl-daršlč — članov Sekcije Jamarjev pri Turistlčno-olepševalnem društvu v Divači, je v zadnjem Času doseglo več pomembnih uspehov. Tako so si ogledali obe Prevaljskl jami, DlvaSko, Kačjo, Dantljevo na Tolminskem in topli vrelec v Koritah v Zatolmlnu. 2e več časa pa je te mlade jamarje privabljajo Mrtvo jezero, 1U leži o-koll 20UU m severo-zahodno od Hankl-jevega mosta v Škocjanski Jami. To Jezero že več let ni nihče obiskal, ker reka Tlmav preprečuje dostop v Jamo. V teh sušnih dneh pa je Ti-mav tako upadel, da so se jamarji takoj odločili za pot v jezero. Zakaj taka priložnost se redkokdaj nudi! Samo eno uro je potrebovalo šest članov-jamarjev, da so se na hitro dogovorili in pripravili na dokaj dolgo in nevarno pot v Mrtvo jezero. Tako so ob 22. uri nastopili pot . . . Navezani na vrvi, v razdalji do štiri metre, so ob polnoi-i srečno prispeli do vodo, to je do tistega kraja, kjer so letos 11. julija reševali italijansko skupino speleologov, katera Je hotela prodreti do Mrtvega jezera. Samo krajši počitek so imeli tu, nato pa so nadaljevali pot. Resda ni bilo najtežje prebresti nato vodo, kor je bila nizka, -zakaj težji je bil občutek: kaj pa, če bo začela naraščati voda, ko bo ekipa v »sifonu«, to je v ozkem grlu, kjer se reka izliva v jezero ...'.' Zaradi strmih, nad too metrov visokih sten na obeli straneh reke, je rešitev izključena.. . No, sreča je bila naklonjena jamarjem, in do to nezgode ni prišlo. Korak za korakom so na vrvi privezani Jamarji previdno stopali drug za drugim In prispeli do gmote ilovice. Imenovali so' Jo »Sahara«. Tu se »steza« tudi konča. Zatorej — plezanje po klinih, ki so že od 1890. lota zabiti, v steni, v razdalji 2 do 3 metre. Pod nogami Impozantno se dviga tramper »Bihač« nad mirno gladino sinjega piranskega zaliva ... Nova pridobitev Splošne plovbe v Piranu pa je prepad, globok do 90 metrov. Mladi divaSki jamarji se tudi te nevarnosti niso ustrašili. Pogum In previdnost ter tovarlška pomoč — vse to je pomagalo, da so 12. avgusta ob eni uri zjutraj dosegli svoj cilj: rob Mrtvega jezera. Za natančnejši ogled Mrtvega jezera je skupina sicer Imela še dovolj časa, vendar niso imeli čolna. Tega, žal, tudi ne bi mogli prinesti s seboj, ker ga v Divači jamarji niti nimajo . .. I'o krajšem počitku ob Jezeru se je skupina vrnila po isti poti in ob sedmi uri zjutraj so bili že na svetlem. Maks Vhod v Škocjanske jame Nov tramper (9500 Brt) v vrstah slovenskih ladij © nekdanjega parnika moderna motorna ladja Del prednje palube s komandnim mostom na Bihaču Ogledali smo si tudi strojni prostor vse do novomontiranih nafti-nih peči, ki so tri nadstropja globoko v trebuhu ladje. Kljub odlični ventilaciji pa ni v trebuhu tega kolosa kar nič prijetno in jc zunanja vročina posebno med kotli daleč stopnjevana. Za smukanjc okoli namazanih strojev in ladijskih delov smo bili tudi ravno prav napravljeni — nekateri so odnesli tudi na obleki spomin na ta obisk na »Bihaču« s seboj .. . Po ogledu ladijskih prostorov smo z zanimanjem prisostvovali dviganju velikanskega sidra, nato pa nas je prijazna posadka popeljala mimo Pirana in Izole v koprski zaliv, kjer smo s sireno pozdravili našo metropolo, nato pa smo se ob veselem razpoloženju med seboj pomešane posadke in gostov vrnili v piranski zaliv. Tu smo spet vrgli sidro. Poslovili smo sc od krepkih, toda izredno prijaznih mornarjev in njihovega poveljnika s prisrčno zahvalo njim in Splošni plovbi, ki nam je omogočila to lepo doživetje. rb Minuli teden, v četrtek je Splošna plovba, naše slovenske pomorsko podjetje, dobilo v vrsto svojih ladij še en obnovljen plovni objekt. Nekdanji parnik »Bihač« so predelali v motorno ladjo, ker nalta kot pogonsko gorivo veliko bolj odgovarja pogojem sodobne plovbe. Ladjo so tudi sicer prenovili in opremili, kar je strokovno neoporečno opravil kolektiv splitsko ladjedelnice. Na povabilo Splošne plovbe so se zbrali omenjeni dan popoldne pred piranskim luškim poveljstvom predstavniki koprskih okrajnih in piranskih občinskih oblastvenih in političnih forumov, in tamkaj pričakali novega člana družino slovenskih preUomorskih ladij. Piransko pristanišče se jc za to priložnost popolnoma izpraznilo — od najmanjšega čolna, pa do največje ribiške ladje so se odpravile, da pozdravijo prihod svoje velike sestre. Ko je ta počasi in dostojanstveno priplula v zaliv in se zasidrala, so bile tudi največje ribiške ladje z vsemi razpetimi ja- Pogled proti premcu Bihača, ki je pravkar sprejel v goste predstavnike oblasti in družbenih organizacij V postojnski občini fluorografiranih doslej že nad 7000 prebivalcev V ponedeljek dopoldne se je pričela fluorografska akcija na področju občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Hrpelje in Divača. Akcija bo predvidoma trajala do druge polovice septembra. Vsi občinski ljudski odbori so s oomočjo svetov za zdravstvo in občinskih odborov Rdečega (križa priredili številna zdravstvena predavanja po vaseh. Tako je dr. Edo Tenina predaval v Hruševju. v Velikem Ubeljskem in Stranah dr. Franc Ambrožič, v Razdrtem pa clr. Anton Mikac. Podobna predavanja o pomenu fluorografiranja so bila tudi v Planini, Studenem in drugod. V ponedeljek se je pred dispanzerjem v Postojni zbrala množica ljudi. Obe ekipi, ena je delala v Neverkah pri Košani, sta že v prvem dnevu rentgensko slikali nad 600 prebivalcev postojnske občin. Vtem, ko to poročamo je jIIIJ^ mmm m ¡¡¡® tU! mm Toplo avgustovsko ser.ce še vedno privablja vsak dan na skale ob morju in v vodo v Semedeli številne kopalce bilo v postojnski občini pregledanih blizu 7000 ljudi. Občinski ljudski odbori so z odlokom o obveznem pregledu pljuč vsega prebivalstva od petnajstih let starosti dalje zagotovili brez- SPOMENIK NOB V SEŽANI BODO ŽE LETOS ODKRILI V Sežani bo organizacija Zveze borcev v septembru postavila spomenik narodnoosvobodilne borbe, ki bo stal v spomin kraškim borcem, padlim za svobodo. Kameniti del spomenika bo postavilo sežan- ■ sko podjetje Marmorindus, bronaste figure na njem pa bo izdelal akademski kipar Alojz Kogovšek. Ing. arhitekt Ivo Spinčič iz Ljubljane je že naredil načrt za postavitev spomenika v parku pred hotelom Triglav. Stroške gradnje bodo v prvi vrsti krila podjetja sežanske občine, ki so se obvezala in delno tudi že nakazala denar v znesku štirih petin vrednosti spomenika, ki bo stal okrog 5,500.000 dinarjev. Za kritje razlike bo občinski odbor ZB zaprosil za pomoč še nekatere ustanove in podjetja. Predvidevajo, da bodo spomenik odkrili že v zadnjih dneh letošnjega septembra. V jeseni, ko se bo zopet začelo normalno delo, ki je bilo prekinjeno v poletnih mesecih, nameravajo prirediti več kmetijskih in gospodinjskih tečajev ter predavanja in seminarje za svoje člane. Razen tega pa bodo tako občinski odbor, kakor tudi osnovne organizacije SZDL posvetile vso skrb utrjevanju zadružništva in vzgoji mladine. Proslava v Studenem V nedeljo, 19. avgusta so žene iz vasi Studeno pri Postojni počastile prvo obletnico odkritja spomenika padlim borcem njihove vasi. Pred spomnik so položile venec in ga okrasile s cvetjem. Ob tej priložnosti so priredile tudi krajši ljud-sko-prosvetni spored s petjem in deklamaeijami. Številni prisotni prebivalci Studena so izrazili željo, da ibi dan postavitve njihovega Bpomenika padlim za svobodo, proglasili za_ vaški praznik. plačno fluorografiranje. Ni dvoma, da omogoča ta odlok, da se prebivalstvo z obveznim in brezplačnim pregledom v najkrajšem času prepriča o svojem trenutnem zdravstvenem stanju in se izogne nepotrebnim stroškom specialnega pregleda ter čakanja v njim oddaljenih zdravstvenih ustanovah. V prihodnjem tednu bosta obe fluorografski ekini delali po naslednjem razporedu; V soboto, 1. septembra v Planini za vasi Planina in Liplje od 8—12 in od 15—17 ure, v Senožečah od 7—S; v Potočah od 8,15—8.45; v Dolenji vasi od 9.15—10.30; v Sena-dolah od 11—11.45; v Gabrčah od 14r—14.30; v Orehku od 15.30—17.20; v Grobišču od 18.15—18.45. V nedeljo, 2. septembra v Bel-skem od 8—9.45; v Studenem od 10.15—12.15 in od 15—16: v Strmci od 16.30—17,30; v JCtriščah od 8— 10.30; v Palčju od 11—13, v Parjah cd 15—17. V torek, 4, septembra v Rakit-niku od 8—0.15; v Matenji vasi od 9,30—11.15; v Prestranku od 11.30— 12.30 in od 15—17. V Drskovčah istega dne od 8—9.30; v Zagorju za vasi Zagorje in Tabor od 10— 12 in od 15—17. V sredo, 5, septembra v vasi Žeje od 8—9.20; v vasi Koče od 10— 12.15 in v vasi Sla vina od 15—17. Druga ekipa bo delala v Selcah istega dne od 8—10; v Petelinjah za vasi Petelinje, Gradec in Slovenska vas od 10—12,40; v Novi Sušici od 15—17. V četrtek, 6. septembra bo fluorografiranje v Pivki od' 8—12 in od 15—n ter v Stari Sušici od 8— 9; v Neverkah od 9.30—10.45; v Dolnji Košani od 11—13 in v Gornji Košani za prebivalce Gornje Košane in Čepna od 15—17. V petek, 7, septembra bo fluorografiranje v Trnju od 8—10,30; v Kleniku od 10.45—12.45: v Hrast-ju od 15—17; v Gornji Košani za vasi Gornja Košana in Cepno od 8—9.30: v Volčah od 10—10.30: v Mali Pristavi od 11.15—12.30; v Na-danjem Selit od 15—16.30; v Dola-nah od 17—17.30. V soboto bo fluorografiranje dopoldne v Hrastju. Kalu, Narir.u in Veliki Pristavi, popoldne pa v Ra-dohovi vasi in Zagaru, za vasi Su~ horje, Buje in Gornje Ležeče. ¡¡¥51 Nov aktiv mladih zadružnikov w Minili!!rsr ml u ® liil Z lastnimi napori in s pomočjo skupnosti Na levi strani glavne ceste med Postojno in Hruševjem je vas — Studenec. Po imenu sodeč imajo v tej vasi, če ne več, vsaj en izvir dobre pitne vode. Žal — temu ni tako- Samo nekaj vodnjakov imajo, in še ta voda je nezdrava ter v poletnih mesecih, ko jo najbolj potrebujejo, najraje zmanjka. Pred leti, ko so gradili oziroma napeljavah cevi za vodovod iz Ko-rotana v Postojno, je bila tiha želja tamkajšnjih prebivalcev, da bi tudi oni dobili vodovod. Ta želja Studenčanov se tedaj ni izpolnila. Vendar vaščani tega niso obdržali samo zase. Večkrat so na občinskih sejah v Postojni slišali za to željo, O njej je_šel glas tudi na sejah gospodarskega sveta ter končno — se je želja začela izpolnjevati . . . Postojnski občinski .ljudski odbor je sklenil, da zgradi v Studencu vodovod, Domačini ob tej novici niso obstali prekrižanih rok, temveč so takoj obljubili, da bodo izkop in zasipanje rova za vodovod napravili sami, nudili pa pomoč tudi pri prevozih. V zadnjih dneh so pod vodstvom Zavoda za komunalno gospodarstvo iz Postojne zasadili prve lopate. Na občinske stroške bodo zgradili tudi dve javni napajališči in dva hidranta za protipožarne namene. Naj ob tej priložnosti še omenimo, da je vest o gradnji vodovoda zelo razveselila vaščane, vendar pa je bilo kaj kmalu tudi precej nepotrebnega prerekanja in odvečne jeze. Nekateri ljudje so namreč prepovedali napeljati vodovod po njihovem ozemlju (po njivah, travnikih itd.), drugi pa so želeli imeti javne pipe in napa-jališča kar pred svojimi hišami. Skoraj vsakdo pa je hotel, da bi vodovodna napeljava bila speljana mimo njegove hiše, da bi tako imel krajšo napeljavo v hišo. »Ština« / Štirje novi športni objekti V okviru tekmovanja, ki ga je razpisal CK LMS za gradnjo športnih objektov, so mladinci koprskega okraja v zadnjih štirih mesecih zgradili štiri igrišča za odbojko in za mali rokomet v Lokvah, pri tovarni Stil v Kopru in dve v Dekanih. Dela se je udeležilo nad sto prostovoljcev. Podobne športne objekte, predvsem pri osnovnih šolah gradijo tudi v drugih krajih koprskega V nedeljo se je v Bitnjah v ilir-sko-bistriški občini zbralo 15 mladih kmetovalcev, ki so po daljši razpravi ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Pogovorili so se o načinu dela in proučili pravilnik njihove organizacije. Med drugim so sklenili, da bodo najprej uredili šolski vrt v Bitnjah, nato pa bodo uredili sadno drevesnico. Sklenili so tudi, da bodo v okviru možnosti priredili tečaje, na katerih se bodo člani aktiva seznanili s strojnim obdelovanjem zemlje, mladinke pa z uvajanjem novih načinov dela v gospodinjstvu, Novoustanovljen aktiv mladih zadružnikov že sedaj razpolaga z manjšimi denarnimi sredstvi in kmetijska zadruga v Bitnjah jim je tudi obljubila gmotno pomoč. Ob Požar tudi v »Mehanotehniki« V oddelku varilcev in mehanikov v »Mehanotehniki« je 27. avgusta zjutraj začela goreti ena izmed štirih serijsko povezanih »bombol«. Ker je začelo goreti pri izpušnem ventilu, je bila nevarnost za eks-plozijo, kar bi lahko povzročilo veliko katastrofo. Najprej so začeli gasiti delavci iz oddelka z aparati PHT 15. Kasneje so ogenj, ki se je že zelo razvnel, pogasili gasilci iz tovarne »Ex Ampelea«. Do požara je prišlo verjetno zaradi slabe kontrole nad ■ izpušnim ventilom, ter zaradi uporabe odprtega ognja. Na srečo ni bilo materialne škode, niti ni bil nihče poškodovan. Po informacijah sodeč, nimajo delavci, ki uporabljajo kisik, niti načrta niti točnejših navodil, kako se kisik pravilno uporablja in kako se ga hrani. B. D. Že spet je teden naokoli in smo za sedem dni starejši — pametnejši pa kakor kdo. Tisti vsekakor ne, ki mi »v malin nosijo« ali — drugače rečeno — ki »kozle streljajo«, nato pa so tako nesrečni, da prav jaz svoj nos prinesem zraven. Sicer se mi to zadnje čase bolj redko posreči — ne vem, ali je res tako malo »grešnikov« več na svetu, ali po je meni opešalo mojih šestero čutov. Šestega seveda nima vsak in ga jc tudi težko kar tako definirati, vsekakor pa me ponavadi privede prav tja, kamor je treba . , . Seveda pa je suši v moji beležnici precej krivo tudi pomanjkanje čuta kritičnosti, kolektivne prizadetosti in pravega odnosa do dobrih in slabih strani našega življenja — do stvari, ki posebno »v oči bodejo« — vseh bralcev »Slovenskega Jadrana«. Želel bi — v imenu vseh, ki jim je pri srcu napredek ter odpravljanje nepravilnosti in napak našo okolice (kar je lahko najrazličnejše pogojno, nikakor pa ne sme biti osebno obračunavanje) — da se moji nekdanji sedanji in vsi bodoči prijatelji in znanci bolj pogosto zatekajo k meni po pomoč, za katero no bom ravno trdil, da je vedno uspešna, največkrat pa le pomaga in zaleže . . . če sem že zadnjič drenil v sršenje (bori: Ščurkovo) gnezdo v Kopru, pa so se ml ta teden takoj pritožili odjemalci kruha v Ilrpeljah, Kozini in Materiji, d« jim v trgovinah kmetijsko zadrugo no tehta- jo kruha, marveč ga prodajajo kar na oči, oziroma na štruce, zaradi česar so kupci v nekaj dneh ob vsakdanji štruci še za eno prikrajšani, saj so ponovno po preverjanju teže ugotavljali, da so štruce daleč »pod kilo«. Seveda pa se jaz, Vane takoj vprašam, kaj delajo pri tem potrošniški sveti, če so bili kdaj postavljeni, in zakaj jih pa ni, če jih pač ni . . . Me je hotela ta teden »nasankati« neka »prizadeta« (kakor se je, in se s tem seveda ni, podpisala v svojem sestavku), da bi šel zanjo po kostanj v žerjavico. Saj verjamem, da jo bila v skrbeh in zelo prizadeta ter zato tudi nervozna, ker je šlo za hitro priklicanje zdravnika k bolnemu 0-troku — pri tem pa je pozabila preverili dejansko stanje, To pa je tako, da je ime] upravnik KZ pri Sv, Antonu Nikozij Ka-vrečič prav, ko ji jo rekel, da je telefon v Pobegih in ne pri Sv. Antonu, Pobaral sem namreč na pošti in so mi povedali, da ima zadruga telefonski aparat v Pobegih, pri Sv, Antonu pa le dvojčka, ki pa tedaj ob kritičnem času ni bil vključen in so torej ni dalo telefonirati po zdravnika, čeprav jo bil Se tako nujen primer. Vprašanje pa jo, če se morda kako le ne da vklopiti aparat pri Sv. Antonu — zakaj če se to da, kar bo »prizadeta« lahko ugotovila in mi je javila — potem pa je ravnanje tovariša Kavrečiča zares neopravičljivo . . . Me moja Juca ven in ven sprašuje in mori, katerega smo že in kdaj bo konec mescca — in zakaj? Pravi namreč, da bo s prihodnjim prvim potekel angažman plesni »muziki« v koprskem Triglavu — ta pa se ji je neznansko zamerila s svojim javkanjem in zavijanjem in disharmo-ničnimi neritmi, ki sc pehajo in prerivajo prav tja do oken v Semedeli, ki morajo zaradi lega biti zaprla, stanovalci pa prikrajšani za boljši užitek ponoči nekoliko hladnejšega zraka. No — pa Juci še ne gredo »razštimane« melodije godhenih in. štrumentov toliko na živce — kolikor ne-pogojeno solo petje samozvanega »Caru-sa«, ki vsak večer s svojim »žametnim« glasom omamlja del stalnih obiskovalk triglavskega vrta . . . Vse to pa Juce, in priznam, da tudi mene, navsezadnje še ne razburja toliko, kolikor dejstvo, da ta »pri-mas« prepeva svoje arije najraje v nemščini — menda za vse tiste nemške goste, ki jih v Triglavu sploh ni, in pa vsem tistim češkim gostom v Triglavu navkljub, ki sicer nemščino tako »radi« slišiio Se dobro, da se tega ni kdo iz vodstva Triglava domislil, ker bi bili potem verjetno gosti v Triglavu in Koprčani pred njegovo ograjo že zdavnaj ob prelepi »užitek«. ki jim ga je samozvani prvak vrtne pn^iho vsak večer pripravil s svojim petjem . . , Prihodnjič Vam morda povem nekaj krajših, ki Vam bodo morda bolj všeč. Vsekakor pa tudi danes ne pozabite prebrati rubriki »Pisma uredništvu« (če katero je) in pa »Bilo bi prav«, ker sem njihov daljni sorodnik, kar bošte po vsebini kaj lahko ugotovili! Lepo Vas do drugega petka pozdravlja Vaš Vnno u mi zaključku zelo živahne razprave so izvolili veččlanski odbor. Sklenili so tudi sklicati širše zborovanje kmečke mladine s tega področja. sv Nesreča s plinom Prejšnjo soboto dopoldne so pripeljali iz Pirana v izolsko bolnišnico petletnega Bela Sergia, njegovega očeta, 32 letnega Bela An-tonia ter njegovo sestro, 21 letno Milko Čerin. Otrok, ki je imel najhujše opekline po vsem telesu, je takoj umrl, njegov oče je bil 70% opečen, prav tako pa je bila, vendar laže, opečena tudi Milka Čerin. Kaj se je zgodilo? Nad plinskim kuhalnikom so imeli postavljeno steklenico z vnetljivo kemikalijo za čiščenje obleke. Steklenica je padla s police na goreč plinski kuhalnik, se razbila ter povzročila nesrečo. Vzrok nesreče je torej —■ nepazljivost. POŽAR UNIČIL ŠTIRI GOSPODARSKA POSLOPJA Pretekli teden je izbruhnil . v vasi Studenec pri Postojni večji požar, ki je v trenutku zajel štiri gospodarska poslopja. Čeprav so gasilci iz Hruševja in Postojne ta-kaj intervenirali, jim ni uspelo obvarovati že gorečih poslopij, pač pa so preprečili razširitev požara na hiše v neposredni okolici. Gasilcem, katerim so prihiteli na pomoč tudi poklicni gasilci ¡z Kopra, se je posrečilo rešiti nekaj pohištva in opreme iz gorečih hiš. Škoda, ki so jo titrpeli lastniki pogorelih- hiš — Marija Milavec, Frančiška Vekar, Jože Morandini in Marija Vadnal — znaša okoli 4,200,000 dinarjev. Požar so povzročili otroci. Prejšnji dan so namreč našli nekaj koloradskih hroščev, jih z vročo vodo poparili in jih vrgli na gnojišče. Naslednjega dne pa je nekaj hroščev spet oživelo. Otroci, to videč, so nabrali šteljo in jo zažgali s hrošči. Zubelj je kmalu objel slamnato streho in hiša je bila v v hipu v plamenih. Veter pa je slamnate .ogorke prenesel še na sosednje hiše, tako, da so naenkrat gorele štiri hiše, krite s slamo. Pretila je celo nevarnost, da bo požar zajel vso vas, ker je le-ta precej strnjena. Vsekakor je treba pohvaliti požrtvovalnost PGD v Hruševju, ki so takoj prišli na pomoč. Enako delavni so bili tudi gasilci iz Postojne in Kopra, Zlasti je prišla prav avtoeisterna koprskih gasilcev, ker v vasi ni bilo dovolj vode. ZATIRANJE BRUCELOZE V septembru se bo v koprskem okraju začelo načrtno zatiranje nalezljive živinske bolezni— bruceloze. Vsem kozam in .ovcam bodo odvzeli kri in jo laboratorijsko pregledali. Obolele živali bodo morali lastniki zaklati, škodo zaradi predčasnega zakola pa bodo dobili povrnjeno. To akcijo bo vodila okrajna veterinarska služba, ki bo v kratkem času predlagala okrog 8000 živali. Prejšnji teden pa so v 91 vaseh koprske, hrpeljske, divaške in sežanske občine zaključil'! zaščitno cepljenje goveje živine in drobnice proti slinovki in parkljevki. Cepili so 5.554 govedi, 2.800 ovac in 382 koz. Cepljenje je organizirala skupno z okrajnimi In občinskimi veterinarji republiška veterinarska inšpekcij s. NOGOMET V nedeljo popoldne je bila na koprskem stadionu težko pričakovana revanžna tekma za naslov letošnjega mladinskega nogometnega prvaka Slovenije med domačim Koprom in trboveljskim Rudarjem. Zmagal je zasluženo trboveljski Rudar z 1:0. Ker se je tudi prvo srečanje v Trbovljah končalo z zmago Rudarja (4:1), je torej prvo mesto in pokal nesporno zaslužilo boljše moštvo. Edini gol tekme so zabili gostje v drugem polčasu po lepi akciji vsega napada. Takoj po tekmi je zastopnik Nogometne zveze Slovenije izročil Trboveljčanom lep pokal, moštvu Kopra pa plaketo. 9. SEPTEMBRA ZAČETEK PRIMORSKEGA PRVENSTVA Tajništvo Primorske nogometne podzveze je razpisalo prvenstveno tekmovanje za sezono 1956-57. Začetek bo v nedeljo, 9, septembra. Tekmovala bodo naslednja moštva: Sežana, Postojna, Koper, Rudar (Idrija), Anhovo, Tolmin in Pri-tnorje (Ajdovščina). Vse enajstori-ce so že začele z rednimi treningi. ' Favoriti za osvojitev prvega mesta so bivši člani ijubljansko-primor- ske nogometne lige Sežana, Postojna in Koper. Največ izgledov ima pravzaprav Postojna, ki je okrepila svojo enajstorico s tamkajšnjimi pripadniki JLA. Mladinsko pi-venstvo Primorske pa bodo organizirali v okviru koprskega in goriškega okraja. Prvaka okrajev se bosta pomerila za naslov prvaka Primorske. S A H V septembru: PORTOROŠKI ŠAHOVSKI FESTIVAL Pod geslom »Sah druži narode« bo letos od 24. do 28. septembra v Portorožu šahovski festival s številnimi prireditvami. Razen tradicionalnega mednarodnega mo-štvenega turnija,' ki bo letos že "tretjič, bodo organizirali še turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov z mednarodno udeležbo ter turnir šahistinj, Prireditve bodo velikega pomena za razširitev in popularizacijo šaha v Sloveniji in predvsem v Slovenskem Primorju, hkrati pa tudi za turizem v slovenskem" obalnem pasu. JAVORNIK : KOPER (3-2) V okviru priprav za primorsko nogometno prvenstvo je koprsko moštvo odigralo na domačem igrišču prijateljsko nogometno tekmo z moštvom Javornika z Rakeka. Gostje so zasluženo zmagali v 3:2, čeprav rezultat, ne predstavlja za Koprčane neuspeh. Javornik je namreč imel v zadnjem času vrsto uspehov in je med drugim premagal Postojno s 5:4, z moštvom Sežane pa so igrali neodločeno 3:3. Zaradi nekaterih nepravilnih sodnikovih odločitev na škodo obeh moštev je igra sredi drugega polčasa prešla okvir športnega srečanja in je bilo precej nepotrebnih grobosti. Vsekakor bo moralo moštvo Kopra resno začeti s treningom, kajti s tako slabo kondicijo bodo težko kos napornemu tekmovanju v okviru Primorske podzveze. LIPICA IN ŠKOCJANSKE JAME V Lipici, naši svetovno znani kobilarni, bo v nedeljo 2. septembra, II. jahalni turnir konjskega športa. Za to pomemebno prireditev je med ljubitelji tega športa že nekaj časa precejšnje zanimanje. Zato bodo organizirali tudi skupinske izlete iz vseh krajev Slovenije in celo iz Trsta. Organizacijo za prevoz so prevzeli za Slovenijo »SAP — Turist biro« iz Ljubljane, za udeležence iz zgornje Gorenjske pa potovalna agencija »Triglav« z Bleda. Za udeležence izleta, ki bodo potovali z vlaki, je tudi zajamčen prevoz s postaj Divača in Sežana v Lipico in nazaj. Za udeležence s Koprskega bo poskrbel avtobuse potovalni urad »Adria« v Portorožu. Tržaški in ostali obiskovalci iz Italije bodo imeli omogočen prehod na bloku v Bazovici, ki bo odprt do polnoči. Vse informacije za to prireditev dajejo že omenjene agencije, za udeležence iz Italije pa potovalni urad »Auro-ra« v Trstu, Naj še omenimo, da si bodo obiskovalci prireditve v Lipici kasneje lahko*» ogledali tudi znane podzemske lepote v Škocjanskih jamah, ki bodo to nedeljo prvič razsvetljene z električno lučjo. V razpisu je med drugim rečeno, da lahko na moštvenem turnirju sodelujejo moštva osnovnih šahovskih organizacij, podjetij, ustanov in družbenih organizacij. Število moštev, ki štejejo 4 igralce in največ dve rezervi, je neomejeno, obvezno pa je treba prijaviti kategorije članov. Moštva bodo porazdelili v skupine po moči na osnovi kategorizacij. Igralo se bo po pravilih FIDE, glavni sodnik festivala pa bo zvezni sodnik Er-nest Kapus. Prireditelji so predvideli tudi bogate nagrade. Nagradni fond za moštveni turnir znaša od 350.000 do 400.000 dinarjev, za turnir mojstrov in kandidatov od 70.000 do 100.000 dinarjev, za turnir šahistinj pa do 30.000 dinarjev. Najuspešnejše moštvo bo prejelo razen denarne nagrade še prehodni kristalni pokal hotela Palače. Vsi sodelujoči bodo v oskrbi v hotelu Palače v Portorožu, kjer bodo tudi vsi trije turnirji. Naj omenimo, da je uprava hotela določila zelo nizko ceno za penzion (650 din dnevno), kar bo marsikateremu šahistu omogočilo, da poceni preživi nekaj dni ob slovenski obali. Naj ob koncu omenimo še udeležbo primorskih moštev na tem turnirju. Lansko loto smo bili namreč zelo slabo zastopani, zato bodo morale že zdaj šahovske organizacije v koprskem in goriškem okraju misliti na priprave. Predvsem bo potrebno šahistom omogočiti nekaj dni dopusta in poskrbeti za finančna sredstva, ki tokrat res ne bodo nezmogljiva. Obenem bi bilo prav, da bi se šahisti primorskih šahovskih moštev za turnir dobro pripravili in dostojno repenzentirall primorski šah, ki sicer nima bogatih tradicij, vendar je v zadnjih letih dosegel nekaj lepih uspehov. Trčenje dveh motornih koles Pred dnevi sta se na nepreglednem ovinku pri Rodiku zaletela z motornimi kolesi Tržačana Friderik Maver in Romeo Bcmbič. Do trčenja je prišlo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Oba motorista sta dobila lažje poškodbe. Avtobus je zavozil v gramoz V četrtek, 23. t. m. je voznik avtobusa Rudolf Cer iz Ljubljane zavozil pri srečanju s tovornjakom v kup gramoza. Na avtobusu je okrog 40.000 dinarjev šlcode, medtem ko potniki, bilo jih je 47, niso utrpeli nobenih telesnih poškodb. Z avtomobilom sta se prevrnila Alojz Suban in sopotnik Ramond Pregarc, oba iz Trsta, sta se prejšnji teden prevrnila z avtomobilom v bližini Dutovelj zaradi neprimerne hitrosti. Ostala sta sicer nepoškodovana, na vozilu pa je nastala škoda za okrog 70.1)00 dinarjev. Pri srečanju trčil s prikolico v tovornjak Pri Črnem kalu je bila prejšnji teden prometna nesreča, pri kateri je bilo okrog 30.000 dinarjev materialne škode. Zaradi nepravilne vožnje je šofer podjetja »Fructus« iz Kopra, Maks Rudeš, z zadnjim delom prikolice trčil "v tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Branko Stahič iz Rovi-nja. Slednji je ob srečanju s svojim vozilom zavil v skrajno desno stran in pri tem. izbil obcestni smernik, vendar pa ni uspel preprečiti trčenja. Šofer Rudeš je po nezgodi nadaljeval vožnjo in o trčenju ni obvestil pristojne preiskovalne organe, Kaže, da se je zavedal krivde ter je menil, da bo z nadaljevanjem vožnje zabrisal sled za seboj. V avtobus se je zaletel V torek popoldne je zaradi neprevidnosti pri upravljanju poltovornega avtomobila prišlo v Semedeli do lažje prometne nesreče. Franc Peroša iz. Kopra se je namreč zaletel v Slavr nikov avtobus in povzročil okrog 60.000 dinarjev materialne škode. T o u sup Bi sa mm ©tonili ilto EkoSes 55 ¥331^(0) S" Eloper» razpisuje mesta za sprejem v uk vajencev kovinske stroke v času odi fl„ dlo 05. sepftemmifriips! G95(S V uk se sprejemajo samo telesno in duševno sposobni mladeniči, stari od 14 do 17 let, državljani FLRJ, ki prebivajo na območju mesta Koper oz. v njegovi okolici. Uk traja 3 leta. Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo na Upravo podjetja. Prošnji je priložiti izvirnik ali overjen prepis rojstnega lista ter zadnje šolsko spričevalo. Prošnjo mora sopodpisati roditelj oz. skrbnik. Na podlagi vložene prošnje bo podjetje pozvalo prosilce zaradi vpisa in sprejema v uk. Vse ostale informacije prejmejo interesenti vsak delavnik od 7 do 12 ure v presonalnem oddelku podjetja »TOMOS«, upravna zgradba na gradilišču tovarne, TOVARNA MOTORNIH KOLES TOMOS KOPER RAZPIS ŠTIPENDIJ Na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/35) razpisuje Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper naslednje štipendije: 1 za fizioterapeuta, 1 za zobotehnika, 3 za medicinske sestre, 1 za socialnega delavca. Višina štipendije se bo določila po odloku o štipendijah. S štipendisti bodo sklenjene pogodbe. Prosilci naj do 12. septembra 1956 vložijo kolkovane prošnje na tukajšnji Zavod. Prošnji je treba priložiti: 1. potrdilo o premoženjskem stanju, 2. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, 3. izkaz šole o študijskem uspehu z navedbo, da ima prosilec pogoje za vpis v višji letnik. Pomanjkljivo opremljenih prošenj ne bomo obravnavali. Prednost imajo oni, ki so že vpisani drugo leto v odgovarjajočih šolah. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper. GLASBENE IZDAJE ZA PEVSKE ZBORE IN GODBE NA PIHALA Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v Ljubljani je izdal letos več glasbenih edicij, na katere posebej opozarja vse / pevske zbore, godbe na pihala, glasbene šole in gimnazije: Za pevske zbore: Izbor skladb za ženske, moške, mešane in množične zbore s spremljavo klavirja — iz natečaja Zveze Svobod in za godbe in pihala: 7 koračnic skladateljev K. Pahorja, D. Lor-beka, A, Fakina, V. Prinčiča in F. Bernarda. Skladbe lahko naročijo društva direktno pri »Prosvetnem servisu« v Ljubljani, Miklošičeva 7. OBVESTILO Zaradi adaptacij poslovnih pro-.strov posluje del podpisanega zavoda v Kombijevi ulici št. 5 v Kopru. Ker bo prve dni septembra začela Obrtna šola z rednim poukom, bo ta del zavodovih odsekov ponovno premeščen na sedež zavoda, v Ulico Darka Marušiča št. 1 — v pritlične prostore. Vse zdravniške ambulante so bile začasno premeščene v TIlico Della Valle Lueiano v Kopru. Cim bo zavodovo poslopje adaptirano, bodo uradi zavoda razmeščeni v I. in II. nadstropju omenjene stavbe, a ambulante splošne zdravstvene službe bodo ponovno premeščene v prejšnje prostore (Ulica Darka Marušiča št. 1 — pritličje). Preventivna, otroška in šolska zdravstvena služba ostanejo še nadalje v sedanjih prostorih, ulica Della Valle Lueiano. Ker takšne okoliščine nepovolj-no vplivajo na razpoloženje strank in uslužbencev zavoda, prosimo zavarovance, ki prihajajo v službenih zadevah na zavod, da to upoštevajo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper. (Nadaljevanje s 7. strani) VELEBLAGOVNICA »F E L I C E« Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! DVOKOLESA od 7000 lir naprej in MOTORNA VOZILA od 45.000 lir naprej dobite pri tvrdki MAR-CON, Trst, ulica Pieta št. 3. — Oglejte si naše zaloge! ZAHVALA Ob tragični izgubi naše predrage hčerke in sestre RAFKE CELHAR se •najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so v tem težkem in nepričakovanem času sočustvovali z nami in nam izrekli svoje sožalje. Žalujoča družina ČELIIAR, Hrastje 23 O pripravah za to letošnjo najpomembnejšo šahovsko prireditev v Sloveniji vas bomo podrobno obveščali v naših prihodnjih številkah, nedelja, 2. septembra: 9,00 Kmetijska ura; 14.15 Glasba po željah: (II. del); 15.45 Poje ženski oktet iz Tolmina; 16.10 Promenadni, koncert; 19.00 Primorski dnevnik; 19.10 lahka glasba. ponedeljek, 3. septembra: 5,45 Poročila; 13.30 Poročila; 13.40 Od melodije do melodije: 14.00 Pesmi in plesi iz naših republik; 14.15 Zabavna glasba in objave; 19,00 Primorski dnevnik; 19.15 Slovenske narodne pesmi, torek, 4. septembra: 5.45 Poročila; 13.30 Poročila; 13.40 štirideset minut traja naš operni sestanek; 14,20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik: 19.15 Pesmi iz Dalmacije. sreda. 5. septembra: 5.45 Poročila; 13.30 Poročila; 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Partizanske pesmi; 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Veseli godci. četrtek, G. septembra: 5.45 Poročila; 13.40 Zabavna glasba in objave: 14.00 Glasba po željah; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Narodne pesmi. petek, 7. septembra: 5.45 Poročila; 13.30 Poročila; 13.40 Ugani z nami, kaj je to? 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Češki valčki in polke. SOBOTA, 8. septembra: 5.45 Poročila; 13.30 Poročila; .13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu ... — pisan spored lahke in zabavne glasbe; 14.20 Zabavna glasba in' objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19,15 Narodne pesmi iz naših republik. koper: 31. avgusta in 1. in 2. septembra ameriški film HONDO, 3. in 4. septembra francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE SEVILJSKEGA BRIVCA, 5, in 6. septembra ameriški film DIVJI VETER. izola: 1. in 2. septembra francoski film MOŠKI SO TAKI, 3, in 4. septembra ameriški film DIVJI VE< TER, 5. in 6. septembra francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE SE-VILJSKEGA BRIVCA. PIRAN: 31. avgusta sovjetski film NESMRTNA LJUBIMCA, 1. in 2. septembra ameriški film DIVJI VETER, 3. in 4, septembra ameriški film I-IONDO, 5, septembra ruski barvni film NESMRTNA LJUBIMCA, 6. septembra francoski film MOŠKI SO TAKI. šmarje: 1, septembra ruski barvni film NESMRTNA LJUBIMCA, 2. septembra italijanski film NERON IN MESALINA, 5. septembra ameriški film HONDO. škofije: 1. septembra italijanski film NERON IN MESSALINA, 2, septembra ruski barvni film NESMRTNA LJUBIMCA, 5. septembra ameriški film D.1VJI VETER, DEKANI: 1. septembra ameriški barvni film NORO POČETJE. 2. septembra mehiški film RIO ESCONDI-DO. 6. septembra ameriški film TE-REZA. sečovlje: 1. septembra mehiški film RIO ESCOND1DO, 2. septembra ameriški film 14 UR, ti. septembra češki film DIVJA BARBARA. POSTOJNA: 31. avgusta, 1. in 2. septembra ameriški barvni film MO-GAMBO, 4. in 5. septembra francoski film MOJA MALA NOROST, prav toliko široke jarke, v katere so nato sadili cepljenke vinske trte, da so iz tega nastali »paredi« — kot pravimo tod — ali brajde, kot pravijo drugod. In ko so kopali, so izkopali neke starinske, več ali manj oškrbljene ali povsem razbite vrče, lonce, vaze in sklede. Izkopano posodo so neuki ljudje z rovnicami še bolj zdrobili in pri tem ugibali, v katerem delu vie se danes cvrejo tisti, ki so iz teh posod nekoč jedli in pili. Tudi pri giobokem oranju so Dolnjevremei že naleteli na ostanke zidovja. Čigava in kakšna naselbina je bila tu, ko pa o njej nihče nič ne ve in ni v nobeni knjigi omenjena? Na severnem robu gornjevremske-ga polja je položen hrib, ki mu pravimo Barede. Navzdol po njem je suh žleb, ki dokazuje, d'à je v njem bil nekoč studenec. Tam, kjer je ta studenec domnevno bil, smo našli zakopane v tleh vodovodne cevi iz žgane ilovice. Smer teh cevi kaže, da so dovajale vodo naselbini na dolnjevremskem polju, kjer so ljudje našli tiste črepinje. Na ceveh se pozna, kako so bile delane: dolgo kačo iz gline ali ilovice so davni opekarji ovili okoli šest ali sedem cm debelega lesenega droga, stisnili to spiralo čim tesneje skupaj in jo zgladili z mokrimi rokami, da so se vijuge zlepile skupaj in je nastala cev, ki so jo nato postavili sušit in končno v peč. Zelo mnogo časa je preteklo od tedaj, ko je ta vodovod deloval. Studenca, iz katerega je črpal vodo, že davno ni več. Preselil se 'je bil pol kilometra dlje na drugi rob polja, kjer je tekom stoletij spet izdolbel deset metrov globoko in trideset metrov široko grapo. Danes ga tudi tu ni več; nekje v globini je našel drugo pot proti strugi Reke, ki se ji globoko v produ pridružuje. Da pa je ta studenec tu res bil, priča, razen grape, ime tistega dela polja: »Med studenci«. Dvesto metrov zahodno od te grape živi še danes mrzel stu-denček, ki mu zaradi tega pravimo »Mrzlik«. Ko so naši pradedl dajali raznim delom polja imena, sta bila oba studenca še živa. Toda kdaj je prvi izginil, nihče ne ve. Vremska dolina stoji na prirod-ni bližnjici, ki vodi preko kraške planote iz Furlanije do Kvarner-skega zaliva in naprej v Hrvaško Primorje. Ker je morala vselej biti lepa in pripravna za naselje in tudi razmeroma blizu Tržaškega zaliva, je nemogoče misliti, da bi ne bila že pred davnimi stoletji naseljena. Za Iliri in Kelti sicer ne najdemo sledov, prav gotovo pa je bilo tu važno rimljansko naselje, morda samo vojaška postojanka, morda pa tudi skrivnostni — Metullum! Naselje, ki stoji v neposredni bližini reke Reke, pa ima navzlic temu zgrajen kar modéra vodovod s čisto studenčno vodo, pač pa ni moglo biti naselje primitivnega rodu, temveč za tiste čase visoko civiliziranega naroda. IIOTSvWPI - \ i«,«: KNNF iüf NOVA TKANINA Pred kratkim so izdelali v Manehestru novo vrsto tkanine, ki ji pravijo Heli-con. Nekateri strokovnjaki so nad njo tako navdušeni, da ji prerokujejo in so prepričani, da bo povzročila v oblačenju pravo revolucijo. Iz tega blaga je mogoče sešiti prav tako hlače kakor srajco, krila jn uniforme, Tudi v najhujši vročini ali ob najbolj vlažnem podnebju ostane obleka sveža in elegantna, Ce takšno obleko operemo, se kmalu posuši in ko je suha, se ji vrnejo robovi in nabori. — II P mm «sil mr* ■ « m P» 11 m v NV- " I m v mmmmmmm : K - ....... m fsmmm l #»« ¡¡F....."..... imSs W m N.a "agi sliki vidite podrobnosti iz bitke za prebitje toplotnega zidu. Leteča trdnjava je prepeljala reaktivno letalo Bell-X 2 i >f I v primerno višino in tedaj jc na poskusnem letalu zagrmel g; fi $ ggg M^g motor, BeII-X2 se je pognal skozi dve zračni oviri — skozi Ur5 M^**«? ^ zvočni in toplotni zid. Njegova hitrost je bila 3010 kilometrov na nro. MM m Dandanes vsepovsod mnogo govore in razpravljajo o razorožitvi, vendar pa takšne slike po ilustriranih časopisih niso nič kaj redke. Z raketami, kakršne vidite na naši sliki, je mogoče zbiti vsako letalo, -tudi če leti 10 tisoč kilometrov visoko. Rakete upravljajo s pomočjo radijskih valov. To je torej ena izmed takih stvari, ki je bolj svarilna, kot pa tolažilna. ELEKTRARNA IN POL Hans Triiing je avstralski znanstvenik. Pred desetimi leti je objavil svetu način, kako bi bilo mogoče narediti vodikovo bombo, zdaj se pa ukvarja z drugo zamislijo, ki ni nič manj fantastična. Na Mednarodni konferenci za energetiko je predlagal, da bi v Tibetu pod Himalajo zgradili ogromno hidrocentralo. Postavili naj bi jo na reki Cangpou, na mestu, kjer dela velikanski zavoj. Po mišljenju Trilinga je to največja »koncentracija hidro-energije na svetu«, če bi med obema krakoma izkopali predor, ki bi bil dolg 16 kilometrov. Višinska razlika med obema krakoma bi bila 2000 metrov. Ta gigantska centrala bi lahko dajala na leto od 150.000 do 300.000 milijonov kWh, kar je približno toliko kot ena četrtina celotne energije, ki jo danes proizvajajo na svetu, Če bodo sklenile Kitajska, Indija in Pakistan sporazum, bodo menda začeli z gradbenimi deli. ERNEST HEMINGWAY: 16 -i! POSLOVENIL RADO BORDON »Kakor Čehi.« »Menim, da nimate pojma o tem, kaj pomeni biti premagan, in zato mislite, da to ni hudo.« »Tenente,« je rekel Passini, »vidimo, da nam vi pustite govoriti. Poslušajte! Nič ni hujšega od vojne. Mi v bolniški ambulanci ne moremo niti razumeti, kako strašna je vojna. Ko ljudje dojamej o, kako strašna je vojna, ne morejo ničesar storiti, da bi jo zaustavili, ker pač ponorijo. So tudi ljudje, ki je nikoli ne dojamejo. So ljudje, ki se bojijo svojih oficirjev. Ti so tisti, ki se vojskujejo.« »Vem, da je strašna, toda moramo jo dokončati.« »Ni je mogoče dokončati. Vojna nima konca.« »Ima konec.« Passini je zmajal z glavo. »Vojna se ne dobi z zmago. Kaj pa zato, če zavzamemo Sveti Gabrijel!, Kaj zato, če zavzamemo Kras in Tržič?4 Kaj bomo s tem dosegli? Ali ste videli danes tiste daljne gore? Mislite, da jih lahko vse zavzamemo, tudi tiste? Samo, če se Avstrijci nehajo boriti. Ena stran se mora nehati bojevati. Zakaj ne bi mi odnehali? Če pridejo dol v Italijo, se bodo utrudili in bodo odšli. Saj imajo svojo zemljo. Toda ne! In zato je vojna.« »Vi ste pravi govornik.« »Premišljamo pač. Beremo. Nismo kmetje, ampak mehaniki. Pa tudi kmetje so toliko pametni, da ne verjamejo v vojno. Vsi sovražijo to vojno.« »Obstoji razred, ki vlada v deželi in ki je bedast in ne razume ničesar in nikoli ne bo razumel ničesar. Zato jc tudi Indijske plese radi primerjajo z glasbo. Pravijo, da so note te glasbe kretnje, orkester pa tvorita mimika in koreografija. Verski in ljudski elementi so se spojili v eno in treba bi bilo poznati zgodovino in legende, da bi jih lahko popolnoma dojeli in ocenili. Na naši sliki vidite Rama Gopala, vodjo plesne skupine, ki je prepotovala že skoraj ves svet in povsod žela burne aplavze. Nogomet z brizgalnami je turistična posebnost nekega kraja v Kaliforniji. Igrajo ga mestni gasilci, ki z močnimi curki vode podijo po nekem trgu 10 kilogramov težko in kot človek veliko žogo. Pa naj še kdo reče, da gasilci niso domiselni in da se ne znajo zabavati. Na prvi pogled se ne zdi to nič kaj primeren šport^ za odrasle. Vendar pa izbirajo kalifornijski gasilci za prvenstvena tekmovanja svoje najbolj izurjene tovariše. To je koristna igra za vežbanje refleksa za hitro usmerjanje vodnega curka. Legenda pripoveduje, da ss je pred več desetletji v Bruslju izgubil deček. Dolgo so ga zaman iskali. Slednjič ga je oče našel v neki ozki ulici. Kakor pravijo, so na kraju srečne najdbe sezidali kapelico in vanjo namestili kip (glej sliko), ki predstavlja dečka v položaju, kot ga je našel oče. Dejstvo jc, da je bil kip dečka zelo dolgo predmet ostrih polemik. Katoliki so se razburjali, češ da je kip nemoralen in žali čustva meščanov, zato ga je treba odstraniti. Napredni Bruselj-čani pa so se temu odločno zoperstavljali. Dečka so nato oblačil; v obleke najrazličnejših krojev, dokler ni vendarle- zmagalo načelo osebne svobode nad starimi predsodki in konservativnimi nazori. Prav zaradi tega je ta kip prebivalcem Bruslja še posebno pri srcu. ■¡■■ÉÉf ; sf 1 iîiïi' ■ -i®;? ■ vsm t>: js«?. x • Mi IMlBÄi: ^'M M > - A fl .....................11 ÜI x' ' m, ; ...t/r . t Ozka ulica, v kateri stoji kapelica z dečkom, privablja številne domače in tuje turiste. Tako so tudi trgovci prišli na svoj račun. Vzdolž cele ulice so trgovine natrpane s kipi dečka najrazličnejših velikosti in domiselnimi razglednicami, Glede prometa s temi spominki se trgovcem res ni treba pritoževati. Tej otožni Parižanki Giselle Franehomme so zaupali glavno vlogo v filmu, ki ga bodo posneli po romanu »Dober dan žalost«. Kakor je znano, je napisala roman Françoise I 1 1 v ; llbfi l|f mmmm'm^mm Jil»iliilil — Saj sem vam rekel, da je ta lift že deset let pokvarjen. Gornjo pošast so ameriški tehniki, ki so so jo zgradili, krstili za »convertiplane«. Je to letalo in helikopter obenem. Dosega hitrost 400 km/h. S tem je postavilo nov svetovni rekord za helikopterje. Njegov tehnični naziv je Mc Don-nel XV-1. To zračno vozilo, ki je na zunaj kaj podobno nekakšni utopistični zračni barki, bo zaradi svojih izrednih lastnosti prevzela v svojo oborožitev armada ZDA. S takole naivnim in začudenim obrazom, je začela Marilyn Monroe snemati film »Speči princ«. Film je komedija in naj bi pomenil v dosedanji igralski karieri ameriške »sex-bombe« št. 1 prelomnico. Glavno moško vlogo v filmu igra sir Lawrence Olivier, ki delo tudi režira. ta vojna.« »Razen tega pa kujejo iz nje dobiček,« »>Povečini niti ne,« je rekel Passini. »Preveč so bedasti. To počno pač kar tako. Iz neumnosti.« »Nehali moramo,« je rekel Manera. »Govorimo preveč celo za tenenteja.« »Njemu je všeč,« je rekel Passini. »Spreobrnili ga bomo.« »Toda zdaj bomo nehali,« je rekel Manera. »Ali ni čas, da bi jedli, tenente?« je vprašal Gavuzzi. »Grem pogledat,« sem dejal. Gordini je vstal in šel ss mano ven. »Ali lahko kaj storim, tenente? Ali lahko vsaj kaj pomagam?« Bil je izmed vseh štirih najtišji. »Pojdite z mano, če vam je prav,« sem rekel. »Videli bomo.« Zunaj je bil mrak in dolgi snopi luči iz reflektorjev so krožili nad hribi. Na tej fronti so bili veliki reflektorji, montirani na kamionih, ki smo jih ponoči včasih srečavali na cesti tik za bojnimi linijami; kamion je stal. nekoliko stran od ceste, oficir je uravnaval luč in soldati so bili vsi prestrašeni. Sla sva mimo opekarne in se ustavila pri glavnem pre-vijališru. Tam je bil majhen zaklon z zelenimi vejami nad vhodom in listje, posušeno na soncu, je v mraku šeleslelo v nočnem vetru. Znotraj je bilo svetlo. Major je sedel na nekem zaboju poleg telefona. Eden izmed kapetanov-zdravnikov je povedal, da je napad odložen za eno uro. Ponudil mi je kozarec konjaka, Gledal sme inštrumente, ki so se na mizah svetili v luči, posode in zamašene stekleničke. Gordini je stal za menoj. Major je vstal od telefona. »Zdaj se bo začelo,« je rekel. »Odložitev napada je preklicana.« Pogledal sem ven; bilo je temno in avstrijski reflektorji so svetili naokrog po hribih za nami. Trenutek je bilo še vse tiho, potem pa so topovi za nami odprli ogenj. »Savoia!« je rekel major. »Prišla sva zaradi juhe, major,« sem rekel, Ni me slišal. Ponovil sem. »Ni je še tu.« Priletela je velika granata in se razpočila v bližini opekarne. Raztreščila se je še druga in v hrušču je bilo slišati., kako se lomi opeka in dežuje blato. »Kaj pa imate za pod zob?« »Imamo nekaj paste asciutte,«* je odvrnil major. »Vzel bom pač, kar mi lanko daste,« Major je nekaj rekel soldatu, Iti se je nekam izgubil, potem pa se je vrnil s kovinsko posodo, polno mrzlih, kuhanih makaronov. Ponudil sem jo Gordiniju. »Imate kaj sira?« Major jc spet nekaj mrmraje rekel soldatu, ki se spet izgubil v luknjo in prinesel kos belega sira. »Hvala lepa,« sem rekel. »Bolje je, da ne hodite ven.« Zunaj pred vhodom je nekaj ležalo. Eden izmed obeb možakarjev, ki sta to nosila, je poškilil noter. »Prinesite ga noter!« je rekel major. »Kaj pa je z vama? Ali bi hotela, da pridemo ven in da ga prinesemo?« Dva bolničarja sta prijela ranjenca za lakti in za noge ter ga prinesla noter. »Odpnite mu bluzo,« jc rekel major. V roki je imel zdravniške klešče z malo gaze na koncu. Kapetana sta slekla plašče. »Stopita ven,« je rekel major bolničarjema. »Pojdiva,« sem dejal Gordiniju. »Bolje bi bilo, da počakate, dokler ogenj ne poneha,« je rekel major, ne da bi se obrnil. »Ljudje bi radi jedli,« sem rekel. »Kakor vam je prav.« Zunaj sva stekla skozi opekarno. Ena izmed granat je treščila tik ob bregu reke. Za njo je priletela druga, ki je nisva slišala, dokler se ni nenadoma raztreščila. Vrgla sva se na tla in med bliskom, treskom iti vonjem eksplozije sva slišala žvižganje šrapnclov in šklepetanje padajoče opeke. Gordini je vstal in stekel v rov. Tekel sem za njim in držal v roki sir, ki je njegova gladka površina bila vsa' pokrita s prahom opeke. Angleški izvirnik navaja kraje v italijanskem jeziku: Sar, Gabriele, Carso, Monfalcone, Trieste,- (Op, prev.). * Makaroni ali špageti (itai.) — (Op, prev.)