96. Številko.
O UiAIloni. • KteL 24. aprila nos
XLI. leto.
jjfcaja vsak dan.,zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po posti prejemat* aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuijna dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vsa droge dežele in Ameriko g?Jo leto 30 K. — Na naročbo brc?: sodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 b, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi na] se izvole trama; vad. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Umtai&tra telefon it 34» Posamezne številke po 10 k. Upravništva telefon št 85.
tiovn metla u deželnem šolskem svetu.
Z včerajšnjim dnem sta vstopila v deželni šolski svet kot zastopnika deželnega odbora dr. Šusteršič in dr. Lampe.
Ko je deželni odbor volil svoja zastopnika za deželni šolski svet, se je to zgodilo v znamenju gesla, ki priča, da hočejo klerikalci z brutalno brezobzirnostjo izkoriščati moč, ki so jo dobili v roke.
V a e v i c t is! Gorje premagancem, je pri tisti volit vi v deželnem odboru proglasil deželni glavar Šuklje in je s tem napovedal, o čemer itak nihče ni dvomil, kdor le količkaj pozna klerikalce, njih maščevalnost, njih skrajno pristranost in njih namere glede šolstva in glede učiteljstva.
Še je vsakomur v živem spominu, kako je dr. Šusteršič svoj čas javno proglašal, da si naj napredno uči-teljstvo kosti numerira. S tem je naprednim učiteljem samo zaradi tega, ker so posvedočevali svoje politično prepričanje, ker so se posluževali Fvoje državljanske pravice, grozil s pobojem. Lahko si je torej misliti, kaj je pričakovati od tega moža in od njegovih pristašev.
Napredno učiteljstvo ve dobro, da sta z dr. Šusteršičem in z dr. Lam-]>efoin vstopila v deželni šolski svet dva skrajna, brezobzirna nasprotnika šolstva in učiteljstva. Toda učiteljstvo si je tudi v zavesti, da dobro, vestno in točno izpolnjuje svoje dolžnosti, in da takim učiteljem nihče ne more do živega.
Bili so ljudje, ki so računali, da bo pač le malega pomena, četudi prideta dva klerikalca kot zastopnika deželnega odbora v deželni šolski svet, češ, vlada ima vseeno večino in zgodilo se bo vendar samo to, kar bo hotela vlada.
Račun je pravilen. Poleg dveh zastopnikov cerkve in dveh zastopnikov deželnega odbora, torej štirih klerikalcev, sede v deželnem šolskem svetu še vladni svetnik Kaltenegger, deželna šolska nadzornika Hubad in Leveč, realčni ravnatelj Juno\vicz, učiteljiški ravnatelj Črnivec in za-topnik mesta ljubljanskega dr. vitez BIeiweis. Vlada ima torej vedno večino, tudi v slučaju, če glasuje dr. Bleiweis s klerikalci, ker tedaj dirigira deželni  predsednik Sehvvarz.
V tem dejstvu so mnogi videli jamstvo, da ostaneta pravica in zaton v veljavi vzlic temu, da sta poleg dveh cerkvenih zastopnikov prišla v deželni šolski svet kot zastop-
nika deželnega odbora še dva klerikalca.
Pravica in zakon! Lepo se to sliši, a pomena to nima nobenega, kajti vlada je popolnoma kapitulirala pred klerikalci in takoj prva seja deželnega šolskega sveta je pokazala, da vlada neče biti nepristranska in pravična ter da je komando v deželnem šolskem svetu izročila dr. Šu-steršieu.
In dr. Šusteršič je ko j v prvi seji deželnega šolskega sveta prevzel dejanjsko komando in obveljalo je vse, kar je zahteval.
Jaklič, nadučitelj v Dobrepo-ljah! Fabinc službenim potom prestavljen iz Jesenic v Svibno. To sta dva slučaja, ki drastično ilustrirata razmere v deželnem šolskem svetu in postavljata v bengalično luč deželnega predsednika barona Schwarza.
A kaj naj rečemo o imenovanju g. I. Jegliča za začasnega vodjo II. mestne deške ljudske šole? To imenovanje je provokacija prve vrste, ker se je pri tem imenovanju pokazalo vladno hlapčevstvo klerikalcem. To imenovanje je eklatanten dokaz tiste politične korupcije, ki jo je zanesel na Kranjsko bar.Schwarz.
Gospod Jeglič je pač imenovan le za začasnega vodjo, a z njegovim imenovanjem je vendar ustvarjen prejudic in čisto nič ne dvomimo, da postane na tem mestu tudi defini-tiven.
To imenovanje je krivično in koruptno, kajti prezrti so bili sposobnejši in starejši kompetentje.
To imenovanje je pa tudi politični škandal, zakaj deželni šolski svet je popolnoma prezrl terna predlog mestnega olskega sveta. Ta je predlagal tri odlične šolnike, a nobeden izmed teh treh ni našel milosti, marveč je bil imenovan mož, ki so si ga izbrali klerikalci.
Xova metla pometa dobro in že numerira kosti naprednim učiteljem.
Odgovorna je pa za to početje vlada, samo vlada, ker ima v deželnem šolskem svetu zanesljivo večino.
Ministrstvo za javna dela.
D u d a j , 23. aprila. Gosposka zbornica se bo bavila v svoji prihodnji seji, ki bo 28. t. m., v prvi vrsti z ustanovitvijo ministrstva za javna dela. Predloga se izroči posebni komisiji, dočim se naknadni krediti izroče proračunski komisiji.
Jezikovni zakon za Češko.
D u d a j , 23. aprila. Med češkimi poslanci se govori, da vlada že jutri izroči češkim in nemškim voditeljem jezikovni zakon in načrt o razdelitvi Češke na okrožja. ,
Praga, 23. aprila. Poslanec dr. H e r o l d je govoril včeraj v »Besedi« o jezikovnem sporu ter izjavil, da posežejo Cehi k najostrejši obstrukciji, ako ne bodo mogli drugače pri dobiti češkemu jeziku popolnih pravic. O jezikovnem zakonu se je govornik izrazil zelo skeptično; nikakor ne veruje, da bo tak zakon izvedel baron Beek. Pergeltove predloge Cehi odklanjajo ter sploh nikoli ne pripuste, da bi v nemških pokrajinah na Češkem vladal le nemški uradni jezik.
Kdo bo gališki namestnik.
Dunaj, 23. aprila. Iz Lvova je došla nocoj vest, da je poslanec Bobrzvnski odklonil ponuđeno mu namestništvo. V ospredju je sedaj le kandidatura grofa Stanislava B a d e n i j a.
Poljaki proti Malorusom.
L v o v, 23. aprila. Poljski narodni svet je sprejel po večurni debati dve resoluciji, v katerih se zahteva, naj poljski klub nastopi proti policijskemu ravnateljstvu, ker je policija proti Malorusom preveč popustljiva (f).
Krakov, 23. aprila. Ma-loruski poslanec Trylowski je bil v Kolomeji zaradi »ščuvanja« obsojen v 6mesečno ječo. Nadsodišče mu je znižalo kazen na 6 tednov. Pravosodni minister pa je pozval državno pravdništvo, naj uvede proti sodnikom v Kolomeji preiskavo, ker so brezdvomno sodili pristransko.
Ban Rauch obrekovalec.
Zagreb, 23. aprila. Dvoboja med Rnuchom in dr. Medakovičem ne bo. Medakovicevi zastopniki so zahtevali od Rauchovih zastopnikov, naj nastopi ban z dokazi za svojo obdolžitev, ki jo je izrekel srbski samostojni stranki glede velikosrbske propagande. Rauehovi zastopniki so odgovorili, da tega ne morejo storiti, nakar so Medakovičevi zastopniki izjavili, da obrekovalcu ne morejo dati zadoščenja.
Upravne reforme v Mace-donijL
P e t r o g r a d , 23. aprila. Pogajanja med Rusijo in Anglijo glede macedonskih reform so končana v popolnem sporaznmljenju.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 23. aprila. Zaradi napadov na orožnike so zaprli nad 100 delavcev. Delavci so maščevali svoje tovariš«1 s tem, da so ustrelili v mestu tri policaje.
Na rusko-perzijski meji se množe roparji tako silno, da je rusko vo-
jaštvo v najhujši nevarnosti, ako ne dobi brž pomoči. Roparjev je najmanj 3500 mož. — V Balachanju so roparji napadli vojaškega blagajnika, ki so ga spremljali štirje vojaki. Blagajnika in dva vojaka so ubili ter odnesli 24.000 rubljev.
Atentat v Guatemali.
London, 23. aprila. Atentat na predsednika Cabrero so izvršili kadetje politehnike, ki tvorijo pred predsedniško palačo stražo. Izstrelili so vsi naenkrat na predsednika in njegovo spremstvo ter je padlo več oseb spremstva. Osem kadetov so takoj ustrelili.
m m
Dopisi.
Z Dolenjskega. (Župnik Oblak pride pred sodišče). Ce nismo na Kranjskem prijadrali na Turško, potem sploh ne vemo, kaj so turške razmere. Jasno je kot beli dan, da so se začeli slovenski napredni sloji kar očividno prezirati in zapostavljati. Kako opravičeno se bore v Šent Lovrencu proti mlekarni, a seveda brez uspeha. Že vedno morajo piti Oblakove mlekarske pomije, in če prileti danes ali jutri, ko je tudi jajčja kupčija v tako bujnem cvetju, kak za-prtek v Temenico, vse morajo pogoltniti. Ne občinski, ne deželni odbor, ne zdravstvena oblast, se ne zmeni zanje, magari če vsi poginejo, da, celo podpore dobiva Oblak od ministrstva in deželnega odbora. Prizadeti si ne morejo drugače pomagati, da začno kopati vodnjake, kar jih bo stalo ogromnih stroškov. A ne samo to, kakor kažejo razni slučaji, začelo je v tej mlekarni pošteno pokati. Člani se upirajo, blaga vedno manj, samo sosednje fare so še vztrajne in vnete za to zadrugo. In zakaj tako? Jajca se kupujejo na vago. Tehtnica ima na eni strani, tako se čujejo pritožbe, velik kos opeke, in če se predrzne kdo ugovarjati, zarohni nad njim župnikova dekla: »Kam na Gospod pridejo, če bomo jajca po pravici vagali.« Tako je neka ženska iz Steh. vasi dobila za jajčka mesto 10, samo nekaj čez (> K. Seveda je takoj prenehala s to kupčijo s pripombo: »Da farji tako lažejo, kaj takega bi ne bila nikdar verjela.« Kako hinavska je torej ba-harija v »Domoljubu« o jajčji kupčiji, saj so vse ženice v fari prepričane, da dobe na Loki pri »Košarici« več za jajčke na število, kakor v Št. Lovrencu na vago. In kako je z mlekom .; Ako povemo, da pride včasih po cele vozove pokvarjenega mleka iz Trsta — do 400 litrov — je dovolj karakteristično za to zadrugo.
Bog ve, koliko časa bi se še nadaljevala ta nesrečna kupčija, da ni posegla sodnija vmes. Iz Trsta so poslali odjemalci dve kanglji mleka v preskušnjo. Zdravstveni odsek je izjavil, da je mleko vodeno in ponarejeno. Državno pravdništvo je takoj uvedlo preiskavo potom okrajne sod-nije v Trebnjem. Da se bo skušalp vso stvar potlačiti, je gotovo, gotovo je pa tudi, da zadeva vsa odgovornost župnika samega. On je mlekarno ustanovil, on je nje načelnik, in odgovoren za vse, kar se godi v tej zadrugi. Njegova dolžnost je mleko večkrat preiskati, da bi pa v tem kaj mlekar zakrivil, se nam niti ne sanja, je prepoštena duša. Naj izpade zadeva kakor hoče, mi smo zadovoljni, da so naši ugovori proti mlekarni opravičeni, a eno ostane, madež, ki si ga je zadela mlekarna, se ne izbriše nikdar, naj se zagovarja Oblak še tako na dolgo in široko. Ker je pa za tega človeka vsak resen opomin bob v steno, saj pravi, da njegove kože ne prodere nobeno šilo, smo prepričani, da boste tudi v prihodnje živahno cvetele jajčja in mlečja kupčija, ako se ljudstvo ne vzdrami, ali sodnija stori konec, v cerkvi pa bodo gospodarile miši in podgane in razjedale banderje, vdane ovčice se pa bodo, kar se je zgodilo na velikonočni ponedeljek celo med napred-njaki, veselo vrtile okrog oltarja in donašale kronce za nove zastave.
Iz Trnovega na Notranjskem. Trnovski dekan, dobro poznani Kr-žišnik, je prav izvrsten govornik in spovednik. Kar se v spovednici zgodi, to na leci razglasi in natanko razloži, kaj se je godilo. Pred malo časom je začel vpiti na leci, da je neki mladenič prišel k spovedi in da mu ni hotel dati odveze, (tu je zadel njegove grehe naštevati), ker je bil prevelik grešnik, a ta mladenič, da je iz spovedniee grede po cerkvi vsakemu povedal, kako je opravil.« Tudi vedno zmerja in kliče hudiče in angele na pomoč, da bi zganjali ženske gori bližje lece, da bi jih bolj videl. Kaplan Cuderman je poseben prijatelj z Marijinimi devičicami, katere tudi večkrat na dom pokliče in pa z dvema tercijalkama, kateri stanujeta tik njegovega stanovanja. Vzemimo iz mnogih zgledov enega: Neka Marijina hčerka je šla k spovedi h kaplanu Oudermnnu in ta ji reče, tla ji ne more dati odveze drugače, kakor če pride doli k njemu in ta mu je seveda tudi obljubi. Ko pa gre iz cerkve, sreča neko prijateljico ter jej potoži svoje težnje, proseč jo tudi sveta; ta ji svetuje, naj nemudoma gre tja in ker ga ne bo dobila doma, je izgovor lahak. Rečeno, storjeno; ker ga ni doma, odide. Kmalu
LISTEK.
Premaganci.
Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.)
VI.
Po odhodu gospe Ručigajeve je Kotnik tako izmučen, da se je ka-tor obnemogel vrgel v naslanjač. wlaj, ko je bil sam, jo izgubil vso )last nad seboj. Naslonil je glavo to roko in zastokal tako bolestno in fcnpno, kakor bi bil ranjen v srce.
Cejo uro je tako ležal in ko so pridi drugi uradniki v pisarno, se je izgovoril, da je bolan in je hotel iti lomov. A slučaj je nanesel, da je na Wu srečal starega Ručigaja, ki ga Uakoj ustavil in ga prosil prijatelj taga sveta.
»Vi, ki ste najboljši prijatelj toše Zore,« je rekel Ručigaj, »mi bo-fete najlaglje svetovali. Rad bi Zori
* poroko daroval hišo, ki ji že od *kdaj zelo ugaja. Vem, da ji napra-B0 s tem največje veselje. Slučajno
* ta hiša na prodaj. Ravno nasproti Qoji prodajalni stoji in zdi se mi, da
tako pripravno zidana, da bolj ne bore biti. Prosim vas, oglejte si jo; 32 bi rad še danes sklenil kupčijo.«
»Ali ne marate izbrati kakega drugega strokovnjaka, ki bi vam cenil to hišo?« je vprašal Kotnik, »»laz sem imel danes mnogo dela, bolan sem nekaj in tudi obedoval še nisem.«
Ručigaj U ni bilo to prav nič po volji.
»Strokovnjakov bi lahko dobil več,« je menil, »a nobenega, ki pozna okus, želje in nagnenja naše Zore. Vi ste edini, na vas se popolnoma zanašam in mudi se mi tudi, saj je Zo-rin god pred vratmi.«
»Torej naj bo,« je dejal Kotnik. »Ce vam je prav, pridem po obedu k vam v prodajalno. Morda ob treh. Ali je prav.«
»O, prav, prav,« se je veselil Ručigaj. »In preskrbel bom vse, da ne bodete preveč časa izgubili.«
Ogledovanje poslopja je seveda trajalo precej časa, ker je bil Ručigaj natančen mož in si je vsako stvar dobro ogledal. Njega ni bilo mogoče niti za vinar oškodovati.
Ko je bil ogled končan, je moral Kotnik še v Ručigajevo prodajalno, ker tam se je šele začelo pravo.meše-tarjenje za hišo in je Ručigaj hotel imeti na vsak način Kotnika na svoji strani, da se je mogel vedno nanj sklicevati in z njegovim izvedeniškim mnenjem podpreti svoje očitke.
Naposled je bilo tudi temu za Kotnika skrajno utrudljivemu mešetar jen j u konec. Kupčija je bila sklenjena, »ara« odšteta in sprejetja in Ručigaj si je zadovoljno mel roke v zavesti, da je napravil jako dobro kupčijo.
Kavno ko se je hotel Kotnik odpraviti, je vstopila v prodajalno Zora. Na pragu Ručigajevega kompto-arja je naletela na Kotnika.
»Vi, tukaj, vi,« je vzkliknila in veselje ji je pognalo rdečico v obraz. »Ah, to je pa lepo. Zdaj me bodete spremljali. Prinesla sem stricu samo neka pisma, ki jih je pozabil doma.«
Oddala je pisma, si pred malim zrcalom v naglici uravnala lase in se potem smeje se obrnila h Kotniku.
»Tako — zdaj pa pojdiva. Danes imam vse polno potov. Najmanj v desetih trgovinah imam opravka. Kaj ne, da bodete galantni in name počakali. Ogledate si lahko izložbe.«
Nenadno srečanje z Zoro je bilo Kotniku skrajno neljubo, a kakor si je mučil možgane, ni se domislil nobenega izgovora, moral je iti.
Zora je hitro opazila Kotnikovo zlovoljnost in njegovo upalost.
»Kaj vam je danes. Snoči ste bili zadržani, da niste mogli priti na večerjo, danes pa ste slabovoljni in izgledate slabo.  Kaj ste morda vso
noč popivali? To vendar ni vaša navada.«
Kotnikovn zadrega je postajala vse večja«
»Ne, nisem popival,« je dejal in glas njegov je izdajal njegovo potrtost. »Snoči sem bil res zadržan. Obiskal me je mož, ki mi je prinesel veleva žn i h poročil.«
»In ta poročila so bila take* vsebine, da ste zaradi njih zboleli?« se je smejala Zora. »Prijatelj, zakaj mi tako malo zaupate!«
»Zaupam vam popolnoma,« je vzdihnil Kotnik in z vnemo dostavil. »Moje zaupanje v vas je neomejeno.«
Pogledala ga je ljubo, mu po-žugala s prstom in vzkliknila:
»Tako veliko pa vendar ne, kot moje. Veste, zakaj sem se prej tako razveselila, ko sem vas videla. Ker vas hočem vprašati za svet.«
»Mene?«
»Da, vas, vi danes tako malo-besedni in dolgočasni kavalir. Še izložbe bom začela ogledovati, če bodete še naprej tako pusti.«
Kakor je bilo Kotniku težko pri srcu, vendar se je moral smejati.
»V kateri stvari naj vam svetujem. Danes sem že neki dami in nekemu gospodu dal vse polno dobrih svetov. Naj poskusim še pri vas.«
»Dobro, svetujte mi.«
Stopila je tik Kotnika in mu začela s tihim glasom pripovedovati.
»Ne vem, če sem vam kdaj omenila, da me je Žvanut zasnubil. To je bilo na kresni večer. Odločiti se doslej še nisem mogla, toda obljubila sem, da se odločim do dneva svojega godu.«
Kotniku se je v prvem hipu skrčilo srce v prsih, a takoj ga je tudi prešinilo glohoko veselo čuvstvo. »Zora še nič ne sluti, da ljubi mene« si je rekel: »še čisto nič se tega ne zaveda. Še je čas, da se ogne spoznanju«. Naglo se je obrnil k nji. »Vi želite od mene sveta?« je vprašal in se je na vso moč silil, da bi govoril živahno. »Kaj naj vam svetujem f Sploh pa nimam prav nobene pravice, izreči o takih stvareh kako mnenje.«
»Saj ste vendar moj najboljši prijatelj. V imenu tega prijateljstva zahtevam od vas odgovora.«
»Prijatelj sem vam in ostanem vam to do smrti.«
»Torej ?«
»Toda v gotovih stvareh tudi prijatelj ne sme izreči nobenega mnenja. Sicer pa vam pač ni treba nobenih svetov, celo ne v tako osebni stvari, kakor je možitev.«
pa pridrvi v stanovanje in vpraša, ako ni bilo nikogar tukaj; ko dobi odgovor, si lahko mislimo, kaj se mu je polem sanjalo več noči. Kakor se čuje, se kaplan v katoliškem izobraževalnem društvu ves srečen počuti, tako. dn je že večkrat od veselja plesal. O izobraževalnem društvu bomo tudi še pisali kaj ter o devičieah in devica rjih 1
G
Dnevne vesti
V Ljubljani, 24 aprila.
— Volitev v II. razredu.   Ker v
tem razredu ni bilo nobenih protikandidatov, je bila udeležba s strani volilcev razmeroma pičla. Oddanih je bilo 375 glasov. Izvoljeni so: g. Jakob Dimnik s :>50, g. Karel M e g-1 i č s 362 in g. Ivan M i 1 o h n o j a s 361 glasovi.
— Nemci in volitve v I. razredu.
Kakor smo izvedeli iz dokaj zanesljivega vira. nameravajo Nemci v ponedeljek na tihem naskočiti prvi razred. Ker je bila udeležba s strani naprednih volilcev pri volitvah v III. in II. razredu razmeroma mala, računajo Nemci na to, da bo tudi v I. razredu ostalo mnogo naših volilcev donia in da se jim bo vsled tega lahko posrečilo spraviti svoje ljudi v mestni občinski svet. Znano nam je. da nabirajo Nemci in klerikalci pooblastila pri volilkah, v tem poslu se zlasti odlikuje gospa Schiftrer, ki hoče stopiti v »Ljudski in dijaški kuhinji« na mesto gospe Kosove. Znamenje, da se Nemci v družbi s klerikalci pripravljajo na zavratni naskok na I. razred, je tudi to, da je notar dr. Vok kot oskrbnik nemškega viteškega reda reklamiral glasovnico, ki se mu ni dostavila, ker dostav-ljalec ni vedel, komu jo vročiti. Vse torej kaže na to, da bodo Nemci v družbi s klerikalci v ponedeljek poskusili svojo srečo v L razredu. Opozarjamo zato naše somišljenike, naj stoje na straži in naj se udeleže volitve v ponedeljek ml prvega do zadnjega moža! Sramota bi bila za slovensko Ljubljano, ako bi se vsled hrezbrižnosti in malomarnosti slovenskih naprednih volilcev posrečila nemška nakana spraviti prvič izza leta 1882. nemške odbornike v mestni občinski svet! Zato kličemo: Slovenski napredni volilci. v ponedeljek vsi na krov.
— »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« je imelo snoči v gostilniških prostorih pri Blagaju ustanovni občni zbor ob mnogoštevilni udeležbi, ki je dokaz, da se tudi ta okraj zaveda važnosti položaja. Otvoril je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora gosp. Lik o zar, ki je iskreno pozdravil navzoče in jim predstavil oblastvenega zastopnika magistratnega pristava g. Gutnika. V nadaljneni svojem govoru je pojasnil, zakaj so se zbrali k pričujočemu zborovanju. Šentjakobski okraj je bil dolgo brez vsakega življenja. Nihče se ni ganil, da bi odpravil to zlo. Končno se je vendar našlo nekaj mož, ki so šli na delo, da ustanove društvo, ki naj bo v korist in blagor tega okraja. Društvo je predvsem g o s p o d a r s k o. Kdor je gospodarsko organiziran, je tudi drugače močan. Kdor je pa gospodarsko na šibkih nogah, nima obstanka, nima nobene veljave in nobene odločilne besede nikjer. Ko se je imenoval za zapisnikarja g. Zupan č i č , je prebral g. Bergant društvena pravila, katerih § 2. se glasi: Namen društva je, da pospešuje duševni in gospodarski napredek šentjakobskega   okraja, razširja
splošno naobrazbo in narodno zavest, brani socialne gospodarske koristi svojega okoliša.« Pravila sosespreje-la soglasno in brez ugovora. Nato so se sprejemali člani, ki se dosedaj prijavili, nakar so se vršile volitve. Z vzklikom so bili izvoljeni v odbor gg.: A n d e r w a 1 d Fran, Bergant Fran, B r a t u ž Vid, Golob Valentin, Jerančič Anton, Jesenko Alojzij, L i k o z a r Anton, Rode Matija, Š e b e r Fran, Zupančič Josip, za namestnike gg.: C a d e ž Matko, Kovač Fran, M a-renče Juri, Tkavc Ivan, Urban č i č Valentin, za preglednike računov gg.: P1 a n k a r Josip, Š k u 1 j Rudolf, Š v i g e 1 j Fran, za namestnika pa g. Majcen Miha. Pri določitvi prispevkov se je vnela jako živahna in dolgotrajna debata, končno je bil pa sprejet predlog, da se določi pristopnina s 40 v, članarine je pa 20 v na mesec; v izvanrednih slučajih pa sme odbor znižati pristopnino in članarino. Pri slučajnostih je g Est kot odposlanec iz dvorskega okraja izrazil veselje, da imata društvi iz njegovega in šentjakobskega okraja iste cilje in namene, ter upa, da se bo v kratkem or-ganizarala vsa Ljubljana. Nazdravi društvu, da bi cvetelo na čast okraju šentjakobskemu. G. L i k o z a r se je zali valil za nazdrav. Da je Št. Jakob-čanom res procvit društva na srcu, so pokazali s tako veliko udeležbo. Blagostanje okraja se mora dvigniti, zato naj vsakdo da odboru nasvetov, kako bi se moglo to izvršiti. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je g. predsednik zborovanje z željo, da bi društvo raztegnilo svoja krila čez ves okraj in tako vršilo važno svojo nalogo v polni meri. —- Nato se je konstituiral odbor sledeče: predsednik Fran Ande r w a 1 d , podpredsednik Anton J e r a n č i č , tajnik Josip Z u p a n č i č , njega namestnik Matija R o d e , blagajnik Valentin Golob, knjižničar Anton L i k o z a r. Ostali odborniki so brez portfelja. Ker so večinoma vsi zbo-rovalci še ostali v zborovališču, se je mnogo razpravljalo, kako naj se deluje na koristi šentjakobskega okraja in se je v tem oziru stavilo več jako umestnih nasvetov.
— Otvoritev III. jugoslovanske umetniške razstave v Zagrebu bo v soboto 2. maja ob 3. popoldne in ne kakor se je prvotno nameravalo dne 30. t. m. Ustreglo se je v prvi vrsti Slovencem, ki so želeli, da bi se razstava otvorila istega dne, ko se priredi koncert »Glasbene Matice« v Zagrebu. S tem je dana prilika odličnim gostom iz Belgrada in Sofije, ki pridejo k otvoritvi razstave, da se udeleže koncerta »Glasbene Matice« in se seznanijo s slovensko glasbeno umetnostjo. Razstava bo nameščena v umetniškem paviljonu. Prostori z desne in leve pod veliko dvorano ostanejo nedotakneni, podal se jim bo samo z novim detaljnim aranž-niaom intimnejši karakter. V levih prostorih spredaj bo oddelek za srbske slikarje, poleg njih bodo nameščeni hrvaški umetniki, na desni strani pa sta oddelka za slovenske in bolgarske slikarje. V oktogonalnem prostoru bodo razstavljeni umotvori jugoslovanskih kiparjev. V nedeljo bo že ves aranžma gotov, v ponedeljek pa prične odbor z razvršče-njem slik. Aražma notranjih prostorov je prevzel arhitekt Viktor Ko-vačič. Srbski in bolgarski umetniki so že doposlali svoje umotvore, izmed slovenskih slikarjev in kiparjev pa še ni nihče ničesar doposlal. Ali se slovenski umetniki sploh ne udeleže razstave ? To bi bilo žalostno in sramotno za nas!
»Ce vas prosim za svet, če je čisto gotovo, da ga potrebujem.« In prav mehko je rekla: »Govorite brez ovinkov in čisto odkritosrčno. Nikar ne mislite, da Bom vaše besede slabo tolmačila. Kar mi bodete povedali, ostane popolnoma med nama.. Nihče ne izve tega, nihče in v nobenem slučaju. Kakor vidite, imam jaz res neomejeno zaupanje v vas; imejte je tudi vi do mene.«
Kotnik je bil v največji stiski. Zmajeval je z glavo in zavzdihnil, a odgovoril ni.
»Ce mi nič ne odgovorite,« je s trpkim smehom zaklicala Zora, »potem že vem, kaj si mislite. Vaša sodba je, da se hočem omožiti, samo da bi imela moža, a povedati si tega ne upate.«
»Ne, to ni res,« je ugovarjal Kotnik. »Tega nisem mislil.«
»Torej f «
Kotnik je nejevoljno odmahnil z roko; potem se je naenkrat ustavil in je rekel trdo:
»Vzemite Žvanuta.«
»Ah!« je vzkliknila Zora, skrajno presenečena vsled Kotnikovega nepričakovanega sveta. »Vi mi priporočate, naj vzamem Žvanuta, vit«
»Da, gospodična! To je najboljši svet, ki vam ga morem dati. Saj stara devica vendar nečete ostati. To ste mi sami dostikrat povedali.«
Molče je Zora stopala poleg Kotnika, ki je gledal nanjo s pogledi, v katerih sta se zrcalila skrb in bolest.
»A kako, da ste tolikrat nekako slabo sodili Žvanuta ?« je čez dolgo časa vprašala Zora. »Ne naravnost! O, to vam rada priznam, da ste obzirni. Toda zdelo se mi je, da nalašč hočete, naj spoznam razliko v značaju in v naziranjih med Žvanutoni in med menoj.«
»To ste napačno tolmačili,« je dejal Kotnik. »Kritikoval sem Zvanuta, to je res, ali slabo nisem o njem sodil. Nadarjen je, marljiv je, vseskoz časti vreden mož. O, kar vzemite ga, gospodična Zora ... sčasoma se že privadite njegovih posebnosti.«
Ustavila sta se in si pogledala v oči. Samo trenotek — in oba sta čutila kaj ju veže, nerazdružno za vse življenje.
Naglo je Zora dala Kotniku roko in s kratkim i>ozdravom hitela od njega, prav kakor bi bežala pred svojim spoznanjem.
Zbegana in utrujena je prišla Zora domov in težko ji je bilo pri srcu. Zavedala se je zdaj, da ljubi Kotnika in čitala je bila v njegovih očeh, da jo tudi on ljubi — a zakaj ji je potem tako nujno in odločno svetoval, naj vzame Žvanuta.
(Konec prihodnjič.)
— Slovenski   inteligenci Mari-
bo rs k i prav na srce polagamo, da prečitajo članek »Aufruf an alle Deutschen der Alpenlander« v Mariborčanki dne JI. aprila, stran 4, če imajo še kaj narodnega čuta, da se po njem tudi ravnajo. Prosveta na delo! Proč z obzirnostjo! Vsakemu svoje! — Neakademični narodnjak.
— Žrtev nemške sirovosti. Rana trgovskega sotrudnika Stritarja, ki ga je v noči od četrtka na petek pred kavarno »Avstrija« težko poškodovala nemška družba, v kateri sta bila dva M a h r a , dva S t a n g e r j a in neki artiljerijski poročnik, je tako nevarna, da se je bati najhujšega. Državno pravdništvo je že uvedlo kazensko preiskavo proti krivcem.
— Iz poštne službe. Za poštna svetnika sta imenovana poštni tajnik Artur C o g 1 i e v i n a in višji poštni komisar Frane H u m m e 1 v Trstu.
— Iz šolske službe. Provizoričen učitelj v Loškem potoku g. Pavel L o č n i k je premeščen v Dolenjo vas in pride na njegovo mesto kot provizorična učiteljica suplentinjn na Rakeku gdč,., Zofija Suša.
Politično     uradniško društvo
»Naša  zveza« je imelo  snoči v »Narodnem domu« svoj drugi občni zbor ob povoljni udeležbi. Zborovanje je otvoril   predsednik   stavbni svetnik g. Jan D u f f e z običajnim pozdravom.  Za  overovatelja  zapisnika je imenoval gg. Š e m r o v a in T o m a-ž i n a. O delovanju društva v drugem upravnem letu je  poročal tajnik g. Anton Trstenjak. Iz njegovega poročila povzamemo sledeče glavne točke: Da bi se agitacija bolj razvila in bi se pridobilo več članov, so bili postavljeni posebni zaupniki za posamezne urade, in sicer za pošto gg. Karel M a y e r in Z. Rak, za magistrat g. Vel. L i n k , za južno železnico g. Ivan V e r s t o v š e k. za državno železnico g. I. P e r n e in za evidenčni urad g. Anton Grubi-š i č. Društvu so pristopili tudi davčni   izterjevalci na Kranjskem, ker upajo, da bodo s pomočjo društva lahko kaj dosegli za izboljšanje svojega gmotnega  stanja.   Vsled znanih razmer se krog društva ni mogel razširiti, temuč ostane omejen le na neki uradniški minimum, ki naj v politični javnosti nastoza in zagovarja splošne   interese   uradniškega stanu. Društvo se je res trudilo, da je vsaka njena manifestacija bila resničen izraz razpoloženja v uradniških vrstah ter ni nikdar prišlo v nasprotje z   vladajočim   mnenjem   izven društva. Odbor je sklenil dve resoluciji. Z eno je svoječasno pro testo val proti temu,  da se nam za davčnega nadzornika na Kranjskem imenuje tujec (Nemec), z drugo pa proti temu, da  mesto  finančnega ravnatelja v Ljubljani zasede tujec, a ne domačin. Odbor je nadalje poslal resolucijo za slovenske vseučilišče v Ljubljani, in sieer eno i ikiistra za uk in bogočastje. a eno naravnost državnemu zboru.   Tako se je društvo torej tudi v tem oziru pridružilo akciji, ki jo je zasnoval ves slovenski narod. Društvo je tudi samo mislilo na to, da bi bilo neobhodno potrebno, osnovali  uradniški   informacijski zavod, ki bi mu bila naloga, paziti, da nam naših mest ne zasedejo Nemci. Tak zavod bi imel v razvidnosti, če je kje na Slovenskem kako služba prazna, če je kje kako mesto v nevarnosti, če nam kje mislijo Nemca vriniti. Kar se tiče službe, oziroma mesta, da ga ne izgubimo, posredovalo je društvo samo v enem slučaju  po državnem poslancu. Uradniška organizacija je blagodejno vplivala na razvoj našega politienega življenja. Uradništvo je bilo ravno činitelj, ki je odločal zmago pri zadnjih državnozborskih volitvah. »Naša Zveza« je bila prva, ki je izprožila državnozborsko kandidaturo ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja. In da je bila zmaga ob državnozborskih in deželnozborskih volitvah naša, je največja zasluga slovenskega uradništva, ki je najnevarnejše   ljubljanske   okraje politično, prosvetno   in   gospodarsko organizo-valo. — Gotovo je »Naša Zveza« dala pogum,   da je slovenski uradnik stopil v javno politično areno, v kateri je krepko branil obstoj meščanstva,   sploh   slovenske inteligencije. Kako močna in nepremagljiva je postala naša organizacija v Ljubljani, pokazale  so  posebno deželnozborske volitve,ko   smo   sijajno premagali združeno nasprotno stranko. — Naš državni poslanec gospod Ivan Hribar se je med drugim krepko potegoval za razne vrste uradništva. Stavil je v tem oziru resolucije in predloge, ni opustil nikdar prilike, kadar se je o nas govorilo. — Z navdušenjem je bila nato sprejeta sledeča resolucija: Državnemu poslancu gospodu Ivanu Hribarju izreka današnji občni zbor »Nase Zveze« za neumorno delovanje v državnem zboru svojo iskreno zahvalo in popolno zaupanje. — Blagajnik gospod Rudolf Vesel je povedal, da še nima popolnega denarnega pregleda, ker je še precej članarine pobrati. Dohodkov je bilo do-
sedaj 850 K, stroškov pa 574 K. Obenem je priporočal znižati stanarino na letni 2 K, za zunanje člane pa na 1 K. V debato sta posegla gg. dr. Windischer in Tomazin, nakar se je znižanje sprejelo. — Na predlog g. dr. Windischerja je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor obstoječ iz gg. Jan Duffe, Anton Trstenjak, Fr. Jančigaj, Ivan Verstovšek, Ignacij Perne, K. Maver, dr. Fr. Windischer, Luka Jelene, Fr. Kobal in Rudolf Vesel; za namestnike so bili izvoljeni gg.: Vel. Fink, Ivan Petek, Jaro-mir Hanuš, Josip Tomažin in Fran Šemrov; za pregledovalce računov pa gg.: Ig. Gabrič, And. Kneisel, Rud. Didek in K. Urbančič. — Po kratkem razgovoru o raznoterostih je predsednik zaključil z zahvalo občni zbor.
Družbi s*. Cirila In Metoda
so darovali gimnazijci .X" razreda v Ljubljani 35 K. Živili! Trgovina UrSič in Lipej je vposlala čisti dohodek od razprodanih slovenskih znakov zopet 50 K, 1. 1906 je poslala ista tvrdka 100 K. Hvala!
Telovadno društvo »Sokol I." ▼ LJubljani naznanja, da se za nedeljo 26. aprila določeni pešizlet radi veselice na Gradu opusti. Prihodnji pešizlet se vrši dne 3. maja: Ljubljana, Vevče, .Devioa M. v Polju. Zbirališče pri sv. Petra cerkvi Odhod točno ob 1. uri. Ne v kroju! i^lani in prijatelji dobro došli!
Drn&tvo zdravnikov na Kranjskem je izročilo 20 K pokojninskemu zakladu za vdove in sirote namestu venoa na grob umrlemu dr. E. Klimefeu
»Glasbeni Matici" je poslala
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" 100 K podpore. „Narodna čitalnica" v Ljubljani pa je poslala iz dohodkov društvene veselice z dne 28. februarja 1908 25 K.
t Valentin Kumer. Po dolgem bolehanju je umrl v 60. letu svoje dobe g. Valentin Kumer, upokojeni mestni učitelj ljubljanski. Pokojnik je bil rojen dne 1. februarja 1849 v Kranju. Posvetil se je učiteljskemu poklicu, napravil 3. avgusta 1867 zrelostni, dne 30. oktobra 1876 pa uspo-sobljenostni izpit, oba v Ljubljani. Kot začasni učitelj služboval je štiri leta v Idriji in Tržiču, kot stalni učitelj pa 31 let v Ljubljani. Radi bolehnosti je pred šestimi leti stopil v stalni pokoj. Bil je tih, resen, marljiv in sposoben učitelj, Čislan med kolegi. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin.
Slovenska tragedinja gospa
Borštnikova je v ponedeljek z velikim uspehom gostovala na hrvaškem narodnem gledališču v Begovi-čevi drami „Gospa "Walewska". Včeraj je nastopila v vlogi „Trilby". Dne 30. t. m. nastopi gospa Borštnikova v drami „Zrinjski Frankopan", ki se priredi v proslavo obletnice tragične smrti hrvaških herojev na korist pokojninskemu zakladu hrvaških igralcev. Gospa Borštnikova je za gostovanje v tej drami odklonila vsak igralski honorar.
Akademlčul kipar gosp. Ivan Zajec je razstavil v izložbenem oknu tvrdke Gričar&Mejačv Prešernovih ulioah doprsni kip gospoda Tomana star. in kipec „Kozakove sanje". Oba umotvora sta fini umetniški deli, ki se odlikujeta po precizni izvedbi in izredni umetniški invenciji. Obljubljena je nam stro-kovnjaška ocena teh umotvorov, zato se za sedaj samo omejujemo na to, da slovensko občinstvo opozorimo, naj ne zamudi si ogledati najnovejša proizvoda Zajčeve umetnosti.
Izletniki ls Monakovega obiščejo tudi Postojno in sicer pridejo tja z Reke v soboto, dne 25. t m. ob pol 11. dop. NaroČili so skupno kosilo v kolodvorski restavraciji gosp. Albina Zakotnika v Postojni.
Pončno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. V četrtek so se zbrali izletniki v hotelu „Resi-denz". — Hotelir g. Zillinger jim je natančno po programu priredil tri vrste zajtrkov in dva strokovna učitelja razložila sta vse podrobnosti angleškega, dunajskega in švicarskega načina. Hotelir jim je ta zajtrk poklonil in jih sprejel sploh z največjo gostoljubnostjo. Na razglednih vozovih peljali so se Kranjci v različna skladišča. Povsod so bili od ravnateljev prijazno pozdravljeni. V zalogi pletenega pohištva praško-rudniške dražbe poklonili so se jim elegantni etuiji s cigarami. V zalogah pohištva Knoblocher nasledniki in Tortois&Fix ogledali so se različni mobilijar, obiskali so še zaloge Wahliss, Berndor-fer in T ur san s ky. Opoldne je bil pripravljen obed v restavraciji. Hopfner, potem se je razkazala vsa uprava te znamenite gostilne. Zvečer je sestanek v hotelu Krantz.
Sranlsko vino v Pragi. Za časa razstave v Pragi se bodo to* čila v treh gostilnah dolenjska in vipavska vina. Imena dotičnih gostilničarjev naznanimo, kakor hitro
bodo pričeli s točenjem poslanih vin. Nakup in odpošiljanje kranjskega vina v ta namen izvršujejo deželni vinarski komisar Gombač, obe vipav. ski zadrugi, vipavsko kmetijsko društvo in „Zveza slovenskih zadrug" y Ljubljani.
Javna vinska pokušnja v ta. kajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto, od pol 8 do pol 10. ure zvečer.
»Jedilni vozovi med LJubljano ln Mflrzzuschlagom." „Južna že. leznioa vpeljala je na glavni progi med Ljubljano in Murzzuschlagom g prvim maj nikom pričenši vdobnost, da bodo odslej pri dnevnih brzovla kih uvrščeni jedilni vozovi. V njih se bodo servirali popolni obedi (ta-ble d' hote), posamezne jedi (a 1* oarte) in raznovrstne pijače. Posa-mezmh jedil po jedilnem listu dobiti bode le po družabnem obedu ali pa pred njim. Jedilnega voza poslužiti se opravičen je vsak potnik prvega ali drugega razreda takega vlaka, kjer je redno uvrščen jedilni voa. Vozna izkaznica doticaega vlaka, ve-Ija tudi za vporabo jedilnega voza. Poleg udobnosti jedilnih voz med vožnjo, dostavlja se radi kratkega postanka vlakov potnikom na njihovo zahtevo jedila in pijače na posebnih tabletah iz kolodvorskih rastavracij v vozove na sledečih postajah pri brzovlakih: štev. l/a v Gradcu, Šte-vilka 3 v Danajskem Novem mestu, št. 2 in št. 2/a na Zidanem mostu in št. 4 na Nabrežini. Pri tej priliki bodi še povedano, da bodeta kakor lansko leto vozila tudi letos med Ljubljano in Dunajem vpeljana brzovlaka pri-Čenši 30. majnika iz Dunaja in 31. majnika iz Ljubljane."
Neumestna šala. Občinski sluga Franc Travnik v Trebnjem je dobil pretekli teden iz Ljubljane pismo, da se je ustrelil njegov sin, ki je vojak pri domobranoih, in da naj pride oče k pogrebu na Veliki petek ob 6. zvečer. Podpisan je bil ^Andrej Priden, c. kr. korporal". Travnikov i so bili seveda vsi iz sebe in oče in hči sta pri51 a v Ljubljano k pogrebu.  K** ko pa začudila,
ko sta našla ama oz. brata zdravega Imel je ravno službo. Kdo si je privoščil Šalo, ni znano, dobro bi bilo, Če bi bilo.
NOVO društvo* V Ihanu se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo.
Umrl je g. L j u d e v i t M a t a j c, soimetnik tvrdke A. Globotschnig v StražiŠču pri Kranju. N. v m. p.
Ogenj« V Bregu pri Mavčičah je pogorelo gospodarsko poslopje posestniee Mine Rozman, ki ima 1400 K škode.
Dva   nova   letna živinski
sejma sta dovoljena v Višnji gori in sicer 24. jun. in 26. jul. Če je ta dan praznik, je semenj prihodnji dan. Medveda mladiča so v sredo
ustrelili lovci v Sodražici v revirju dr. Ivana LavrenČiča. Starki s še dvema mladičema je lovcem ubežala
Trije Uboji* Na velikonočni ponedeljek je nastal med fanti iz Brezovega in okolice pri Moravčah pretep, ko so pijancev ali v vinogradih na Moravski gori. Pri tem je bil posestnikov sin Franc Zavrl is Prevol na mestu ubit, Ivan J e-senšek in Jernej J a k o 8 it Spodnjega Jelenja pa tako prem lačen a, da ne ostaneta pri življenju Ubijalce, posestnikov sinove iz Dol. so že spravili pod ključ. Taka j« naša katoliška mladina!
Kap le zadela 491etnega posestnika Franca Zupančiča ii Šemrge pri Trebnjem Ko je goreli hiša trgovca Alojzija Koren Ča ui je Zupančič gasil, kolikor so mu dale moči. Vsled utrujenosti ga je zadel mrtvoud.
Zaradi ljubosumnosti je 191etni delavec Mihael G e r a r iz Zadobrove streljal na I. Ručigaja, ki je oženje! z nekdanjo njegovo ljubico. Cerar j streljal dvakrat in bi bil drugič liči gaj a usmrtil, če se mu ta ne b umaknil. To vse ljubezen stri.
„Sokolu" v Ilirski Bistrici ■• do 31. maroa t. 1. darovali ozirom* se je nabralo za društveno zastav sledeči bratje: Albert Doml d i Š, posestnik in veletrieo itd. 15 5 v, Ivan Urbančič, poses itd. 2 K, Anton Žnidarš tvorniČar in posestnik 10 K, k tem še Čisti prebitek gledališke predstav dne 22. maroa t. 1. 43 K 52 v, sku paj torej 70 K 67 v. Presrčna hva vsem darovalcem! „Na sdar"! V rodoljube posebno pa ožje rojak prosimo, da nas bratsko gmotno možnosti podpirajo, da se Čim prej zastava nabavi! Vsi darovi se izka Žejo v časopisih, katere se prosi, ponatisnejo ta dopis. Odbor.
Pozor I   Singer & Co., delniŠ družba šivalnih strojev Kranj Št. priredi v Radovljici od 27. aprila 9 maja brezplačni učni tečaj o ume nem vezenju na šivalne stroje, spioam in damam, ki se hočejo p učiti temu vezenju, je dana s najlepša priložnost za priučen je umetnosti.
Naroda a založb« w Celin. V
Celja se je ustanovilo velevazno podjetje Narodna založba v obliki zadruge z omejeno zavezo. Zadruga je že registrirana in je doslej izdala izvrstno poljndno knjigo „KmeČki koledar" in pripravlja več popularnih brošur. Tudi glasilo narodne stranke na Štajerskem ^Narodni listi" je prešlo v last te zadruge. Ko se bode zadruga okrepila, namerava se doseči združitev obeh celjskih naprednih listov „Domovine" in .Narodnega lista" in izdajanje naprednega dnevnika. Tudi lastna knjigarna je smoter narodne založbe. To podjetje je v kulturnem in narodnem oziru gotovo velikega pomena. Zato tudi mi zadrugo toplo priporočamo ter poživljamo posamezne narodnjake, pa tudi denarne zavode, društva in droge korporacije k obilemu pristopu z znatnimi deleži. Deleži so glavni v znesku 100 K in opravilni prve vrste po 20 K in druge vrste po 10 K. Jamstvo je omejeno v smislu določil zadružnega zakona o zadrugah z omejeno zavezo.
Učitelj s. o društvo za celjski Okraj izleti v nedelj o, dne 3 maja na goro Oljko v Savinski dolini. Odhod vRečiško vas z vlakom is €elja ob 8. uri 47 minut zjutraj.
Poskusen  samomor vojake.
V Mariboru se je ustrelil infanterrst 47. polka v prsi s službeno puško, a ga bodo še ohranili pri življenju.
Zaprli 80 V Mariboru nevarnega tatu 24letuega pekovskega pomoćnika Rudolfa Zagorska iz krapm-kega okraja. Zasledujeta ga dve sodišči zaradi tatvine.
Prijet sleparski par. Katarina Logar iz logaškega okraja in 391etni delavski paznik Mihael To-mažič iz Zgornje Bistrice sta skupaj živela kot mož in žena in skupaj sleparila, kdor se jima je dal. Te dni so ju pa prijeli in izročili sodišču v Mariboru, v katerega okoliša sta izvršila zadnje sleparije.
Poštna vest. Trgovinsko ministrstvo je na predlog poštnega ravnateljstva uvrstilo poštni urad pri Sv. Luciji ob Soči v prvi razred izven normalne regulacije radi vedno naraščujočega se prometa. Zasluga gre tudi g. A. Pojaniu, ki je pud-pisal tozadevno predlogo.
Mlid tat. V Trstu je S'.etni reg-nicolo Anton Valentino ho tel iztrgati neki gospe denarno torbico iz rok, a se mu ni posrečil njegov hudoben namen. Oddali so ga materi, da ga kaznuje. Gotovo je vestno izvršila to nalogo!
Zblaznel le v Trstu 24letni finančni stražnik Anton Kovači Č.
Umrl le vsled udarcev. V tržaški bolnici je umrl 341etni kočijai Josip Kodeli iz Postojne najbrž vsled udarcev pri kakem pretepu.
Slovenci v Ameriki. — V prepiru je ustrelil v Sweet Waterju neki Poljane Frana Trevna, ki je bil doma nekje blizu Logatca.
Aretovan je bil včeraj v Gradišče v litijskem okraju pristojni vagan t Martin Ravnihar, ker je v deželni bolnišnici v sprejemni sobi neki kmečki ženski iz žepa izmaknil 4 K denarja in nekaj pomaranč. — Tudi 14. februarja 1859 v Ljubnem v radovljiškem okraju rojenega in pristojnega oženj enega potnika Valentina M a yerj a so vtaknili danes ponoči v zapor, ker je prodajal v treh tukajšnjih gostilnah neko uro pod ceno, Tnu tega ima pa Še pri okrajnem sodišču odsedeti 7 dni, in tudi deželno sodišče ga preganja v policijski tiralnici zaradi hudodelstva goljufije.
Defravdant. O poštnem cficijantu Cirilu Potarju, ki je pobegnil iz Ljubljane, se nam poreča, da ni imel pri sebi, ko so ga prijeli v Bazlu, 2096, marveč 2696 frankov. Požarja je ba-zeljska policija prijela edinole na rekvizicijo ljubljanske policije.
Vlom v „Unionu" ćuje se, da so danes ponoči tatovi obiskali hotel „Union" in pokradli nekaj denarja iz različnih omar.
V Grada&člco je padel včeraj popoldne 5 letni Herman Mekino in ga je rešil iz vode 14letni Štefan Gebert, ko je bil že popolnoma nezavesten.
Ovratnik le ukradel nekdo psu
g o* p. Avgusta Tomaž • ča. Ovratnik je bil vreden 13 K in je imel letošnjo znamko št. 20
Izkubarskl znak so predvčerajšnjim odnesli ponočnjaki izkuharju Valentinu Sitarju na Sv. Petra oesti Št 21 in mu napravili s tem 4 K škode. .
Delavsko gibanje Včeraj je prišlo is Amerike 70 Hrvatov, 30 jih je šlo v Moilbriiok, oez 700 Lahov je šlo na Štajersko, Sp. Avstrijsko in Ogrsko, 75 jih je ostalo pa na Kranjskem.
Izgubljene reći. Topničarski poročnik g. Leon Zupančič je izgubil srebrni žepni nož s Škarjami in vijakom. — Zasebni ca g. Marija Maier je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. — Poštni sluga Fran Kristan jo iagubil srebrno žepno uro. — Ku-aaiioa Marija BrankoviČ je izgubila denarnico s 7 K 20 vin.
„Društvena godba ljaaltaa-
11 konc
ska
tel u   „Južni kolodvor"
Začetek ob 8 s večer, prosta.
noertuje jutri sveČer v ho-
(A. Seidl). Vstopnina
Drobne novice.
— Španski   kralj   in kraljica
prideta meseca junija na Dunaj ter obiščeta cesarja v Išlu.
— Majnikov avanzma je cesar že odobril. V splošnem je avanzma neugoden, le pri pehoti se pomakne izredno mnogo poročnikov za nad-poioenike in nadporočnikov za stotnike II. razreda.
— Tajnost vojaških zadev. Vojno ministrstvo je izdalo tajni ukaz vsem Častnikom, da ne sinejo ničesar izpovedati o vojaškib zadevah, posrbilo pa ne smejo dati nikakih in formacij poslancem.
Mater morilca Sieinskega bodo v par dneh izpustili iz preiskovalnega zapora. Zagovarjal jo bo pri glavni razpravi dunajski odvetnik dr. Pressburger, ako se bo obravnava vršila pred kakšnim nemškim sodi-stVin, ker ne zna poljsko.
— Avstrijski Lloyd je imel lani 8,003.509 K kosmatega dobička.
— Grot" Szeehenvi in njegova mlada žena, rojena Vanderbilt bi bila skoraj utonila blizu Vel. Varadi-na. Prevrnil se jima je namreč čoln ter so ju odnesli valovi že 400 metrov, preden so ju rešili.
— Praško razstavo otvori nadvojvoda Fran Ferdinand 14. maja.
— Sestanek med angleškim in italijanskim kraljem bo v drugi polovici meseca maja na otoku Siciliji.
— S tretjega nadstropja je skočil na Dunaju znani restavrater Fr. Hartmann na »Karntnerringu« ter obležal mrtev.
Razne stvari.
* Pismo grota Tolstega po vodom slsvnosti za njegovo 80-
letnico. Petro graj s ki odbor za proslavo 80. rojstnega dne pisatelja grofa Tolstega je dobil od jubilarja sledeče pismo: Obračam se z veliko prošnjo do vas, in sicer, da bi se naj ustavile vse priprave za proslavo mojega rojstnega dne. Priredili bi mi nele slabo voljo, temuč tudi spoznanje, da sem dovolil nelep in gnusen Čin. Znano vam je, da ni — posebno pa še v moji starosti, ko je Že smrt pred vratmi — ničesar slajšega kakor ljubezen do bližnjega. Bojim se, da bi take slavnosti škodovale taki ljubavi. Šele nedavno sem dc-bil pismo, v katerem se trdi, da se s pr<>sla o mojega jubileja Čutijo vsi pravoslavni hudo žaljene. Na takšno misel bi sam res ne bil nikdar prišel, a vendar odgovarja popolnoma resnici. Ne samo v srcih tf h, temuč tudi pri ostalih ljudeh bi morda slavnosti rodile veliko ogorčenje proti moji osebi, a to bi me zelo jezilo. Tiste, ki me ljubijo poznam, in oni poznajo tudi mene — zato pa ni treba, da bi to svojo ljubav kazali na vidni, zunanji način. Storite vse, da ne pride do takib slavnosti. S tem me bodete zelo razveselili ter vam bom do smrti iz srca hvaležen.
* Transport deklet v Bosno.
Peštanska policija je bila že davno obveščena, da neki brezdušni ljudje zva-bljajo madžarska dekleta v Bosno, kjer jih prodajajo v javne hiše. Tajni agentje so dolgo Časa brezuspešno prežali na te trgovce, ki so bili zelo oprezni, le po naključju so vendar le prišli pravici v roke. Policaji so namreč zaL tili na osrednjem peštan-skem kolodvoru gospo, ki je ravno hotela s takim „transportom" v Brod na Savi. Ta ženska je neka Ana Vrnak, ljubica častnika, ki služi v Sarajevu, a glavni njen poklic je bil, zalagati skoraj vse večje javne hiše v Bosni z „novim blagom". Obsodili so jo le na mesec zapora in 300 K globe.
* Blazna ionska na železni* čni progi- Na Savskem mostu pri Zagrebu je te dni zapazil strojevodja žensko, ki je sredi železnične proge stala nepremično. Ker je vse klicanje in žvižganje ni premaknilo, morali so vlak ustaviti. Žensko so spravili v voz ter jo oddali poiioiji v Zagrebu, kjer se je iskazalo, da je umobolna 191etna Slava Vrančić is Belo vara
* čudna stava* D?a brezposelna Angleža sta sklenila jako čudno stavo. Prvi Anglež je trdil, da drugi ne more premakniti na oesti 3 kg težke opeke, ki se priveze na 3000 metrov dolgo vrvico. Drugi je stavo sprejel in tudi izgubil, ker res ni mogel opeke premakniti z mosta. Drgnenje vrvoe ob cesto je namreč povišalo specifično telo od 3 na 1000 kg.
* tlvalsko pokopaliaeo. Na Dunaju so pričele gospo akcijo sa živalsko pokopališče, kakršna se imajo v Parizu in Londonu. Na tem pokopališču   bi pozopavali le tako
domače živali, ki so si s privrženostjo, zvestobo in požrtvovalnostjo pridobile ljubav svojih gospodarjev. Poseben odbor 15 gospa in 10 gospodov bo pobiral v ta namen prostovoljne prispevke. Treba je 20 000 kron. Zemljišče najbrž prepusti mestna občina brezplačno
* Novi Ban franelske. Dasi se je s ameriško naglico zidalo po zadnjem strašnem potresu, ki je raz-dial skoraj celo mesto Sam Frančišku, vendar še ni bilo mogoče odstaniti vseb razvalin. Ker pa pride kmalu v mesto ameriško bojno brodovje, je mestna občina zasejala ob ruševinah posebne vrste vzpenjajočih cvetlic, ki so pokrile vse razvaline z bujn m ze len jem in pestrim cvetjuu t m o d i bodo obiskovaloi videli o a« drzoe eksotične vrtove. Dasi še nista minuli dve leti od grozovitega potresa, vendar je postavljenih že nad 10.000 novih hiš, ki so veljale nad 270 milijonov kron. Nove hiše so šo večje in lepše kakor prejšnje, na kar so prebivalci zelo ponosni.
* Če bi se izpraznilo Ženevsko jezero, koliko časa bi morala Rona teči, da bi ga zopet'napolnilaf Bili so ljudje, ki so mislili, da je potrebno samo 14 dni, drugi pa, ki so stvar nekoliko bolj premišljali, so rekli, da eno leto. Ako računamo, pa dobimo nekoliko drugačni rezultat. Ženov-sko jezero ima 577,860.000 kvadratnih metrov površine, njegova največja globočina pa znaša 312 m; srednja globočina bo torej približno 150 metrov. Potemtakem meri Ženevsko jezero 90 milijard kubičnih metrov vode. Srednj dotok Rone znaša vsako sekundo 27 kubičnih metrov ali 2,332.800 kubičnih metrov v 24 urah; da se napolni popolnoma izpraznjeno Zenovsko jezero, mora teči Rona vanj 106 let.
* Papež je velik revež — tako kričijo po cerkvah in po farovških listih. Ali papež se ima dobro, njego-
»ječa«  je cela   deželica, obleka
v a
njegova pa je strašansko draga. Papež ima najetih več šivilj in postrež-nic, ki skrbijo za njegovo obleko. To delo stane na leto 250.000 K. Lepa vsota samo za zdrže vanje obleke. Kristus ni imel kam položiti glave, papež pa nosi take drage obleke. Ni slabo biti tak revež!
? Državni gozdi v Avstriji. Državni gozdi so prideljeni šestim ravnateljstvom, in sicer na Dunaju, Gmumlenu, Solnogradu, Gorici, Ino-mostu in Lvovu. — Država ima gozdov vsega skupaj 718.397 ha, njiv, travnikov in vrtov 8227 ha, planin in pašnikov 52.462 ha, drugega sveta 2605 ha, skupaj 781.691 ha sveta. Skupni stroški za leto 1908. se pro-računavajo na 12,302.290 K, dohodki pa na 16,757.820 K, torej utegne iznašati prebitek 4,255.530 K. Na Kranjskem je državnega gozda 10.654 ha, njiv 75 ha, planin 187 ha, skupaj 10.917 ha sveta; dohodki se proračunavaj o na 395.540 K, stroški na 263.390 K, prebitek na 132.120 K. Na Štajerskem ima država vsega sveta 41.712 ha; dohodki 813.450 K, stroški 637.110 K, prebitek 176.340 kron. Na Koroškem je državnega sveta 15.556 ha; dohodki 226.680 K, stroški 174.890 K, prebitek 51.790 K. Na Primorskem ima država 14.078 ha; dohodki 412.230 K, stroški 336.920 K, prebitek 75.310 K. V Dalmaciji je brez Vrane državnega svata 6401 ha; dohodki se preračunavajo samo na 5090 K, stroški pa na 85.360 K, torej doplača država nad 80.000 K. Poleg tega ima država posestvo Vrana ob jezeru istega imena. Posestvo meri 7015 ha; dohodki za leto 1908. so proračunjeui na 200.150 kron, stroški pa na 212.560 K, torej bo primanjkljaja 13.410 K.
* Najbogatejše vseučilišče je barvarsko v Severni Ameriki. Vseučilišče ima namreč glavnico 100 milijonov kron. Ako prištejemo k temu še vrednost nepveiiiičhirr, kakor zemljišča, bolnišnice, knjižnice, razne zbirke itd., dobimo skupno premoženje 150 milijonov. Harvar tvori poseben kraj v mestu New Camberlav. V tem delu je prepovedano prodajati alkoholne pijače. Vseučilišče ima nad 500 profesorjev, asistentov in služabnikov ter 4000 dijakov. Rektor ima plače 30.000 K, profesorji po 20.000, a suplentje po 10.000 K.
* Popolna zaplenitev. Igralec Arnold Daly v Chikagu dolguje senatorju William Revnoldsu 759 dol. Ker pa senator ni na nikak način mogel priti do svojega denarja, si je pri sodišču izposloval dovoljenje za r u bežen, kar se tamkaj redkokdaj dogaja. To dovoljenje določa, da se zamore igralcu odvzeti vse, kar ima, razun obleke na sebi. Deputy-šerif, ki je odšel v Dalvjevo stanovanje, da ga zarubi, je našel Dalvja baš v kopalni sobi, kjer se je kopal. Tu je najprej zarubil igralčev kovčeg, v katerem je bila njegova obleka, in nato je šerif zarubil tudi Dalbjevo kopalno suknjo in perilo, kakor tudi vso obleko, ko j o je igralec ravnokar slekel. Vse te predmete je šerif odnesel in se s smehom poslovil. Daly je ostal popolnoma nag v svoji kopalni
sobi in šele potem so mu prijatelji nanosili toliko obleke skupaj, da se je zamogel zopet obleči.
* Umazano perilo Go u Id ove rodbine. Milijonar Howard Gould je potom svojega zastopnika odgovoril na očitanja svoje žene. Predbaciva ji ljubezensko razmerje s polkovnikom Codvjem (Buffalo Bili) še predno je z njim sklenila zakon, nadalje intimno občevanje z nekim gledališkim igralcem, ko je bila že z njim poročena. Nadalje j predbaci va, da je bila več od potrebe vdana obilnemu uživanju alkohola. Baje je mela za zajtrk tii kozarce žganja, za malico steklenico belega vina, pri kosilu je zavžila dve steklenici šampanjca, popoldne tri kozarce Highballs in za večerjo zopet žganje. Predno se je vlegla k počitku, je redno zavžila še več kozarcev okrepčujočega night caps. V svojem salonu je imela zalogo alkoholične pijače, na katero bi bil ponosen vsak lastnik restavranta. Mesečno je dobivala 25.000 K, katera vsota pa je bila redno premajhna in se je morala vsak mesec zadolžiti. Javnost bode imela iz sodnijske razprave precej užitka, ko se prične razpravljati o vseh delikatesah newyor-ške »societv«.
* Grozovit umor na velikonočno nedeljo. V italijanski vasi Visone pri Bresciji je na velikonočno nedeljo posestnik Facchini umoril svojo ženo, ker ga je nekdo v brezimnem pismu opozoril, da mu je žena nezvesta. Potem je vzel srp ter odsekal mrtvi ženi vseh pet prstov desne roke rekoč: »To imaš za zakonolom-stvo.« Na materino kričanje je pritekel v sobo sinček, a tudi temu je besni oče s srpom odsekal prste. Morilec je pobegnil, a so ga orožniki kmalu ujeli.
Književnost.
— »Svobodne Misli« 4. številka je izšla. Ima to-le vsebino: Ant. Aškerc »Peter Arbues«. legenda; »Vstajenje«, »K zadevi profesorja \Vahrmunda«; »Poglavje o svobodni šoli«, »Svetovni nazor laj i kov c, »Cenjena gospodična!« in »Kronika«. — »Sv. Misel« izhaja 15. vsakega meseca in stane za vse leto samo 2 K 50 v. Priporočamo ta list somišljenikom z željo, da bi ga pridno naročali in tudi sicer podpirali. Naročnina se pošilja na naslov: Svobodna Misel, Praga - Vinogradi, Češko.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgn št. 3.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Kranjski gostilničarji pri ministru za javna dela. Dunaj, 24. aprila. Minister dr. Gessmann je danes opoldne sprejel kranjske gostilničarje. V svojem govoru je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti kranjske gostilničarje na Dunaju, poudarjal velik pomen tujskega prometa in važnost poučnih potovanj. V imenu gostilničarjev se je zahvalil ministru za sprejem in pozdrav g. Peternel.
Afera  Rauch - Medakovič končana.
Zagreb, 24. aprila. Včeraj sta zastopnika barona Raucha odgovorila na zahteve sekundantov dr. Medakoviča glede častnega soda. V tej izjavi priznavata Rauchova zastopnika, da je bil Rauch z manifestom z dne 20. marca in z odprtim pismom samostalnih Srbov z dne 10. aprila žaljen, toda »v politični borbi«, ter naglašala, da radi te žalitve ni bil dolžan zahtevati zadoščenja; zatrjujeta nadalje, da Rauch ni obrekoval in da mu za dolžitev ni potreba nuditi nobenih dokazov, ker so te dolžit-ve, »v kolikor obstoje, državna tajnost.« Z ozirom na to izjavo sta zastopnika dr. Medakoviča prekinila vsaka nadaljna pogajanja ter proglasila afero za dr. Medakoviča kot končano.
Razdor v Starčevičevi stranki prava.
Zagreb, 24. aprila. Starčevičeva stranka prava je v včerajšnji svoji seji razpadla v tri skupine. V prvi skupini sta- oba Starčeviča, dr. Ante Pavelič, Peršič in Jerko Pavelič; v drugi skupini so: Kufrin, Rittig, Kiš, Novak in Jemeršič; v tretji skupini pa so oba Franka, dr. Elegovič. Kršnjavi, Zatluka, Pisačič, Horvat, Tomac in drugi. Ta grupa bo tvorila sedaj — Rauchovo stranko. Danes ima stranka sejo, na kateri se bo odločilo, kako bo se razdelilo strankino premoženje in kateri skupini naj pripade »Hrvatsko Pravo«.
Smrt generala Linjeviča.
Petrograd, 24. aprila. Snoči je umrl bivši vrhovni poveljnik mad-žurske armade v rusko - japonski vojni, general Linjevič. Linjevič je bil eden izmed najboljših ruskih generalov in je prevzel vrhovno poveljstvo ruske armade po bitki pri Mukdenu.
Diktator Franko tožen.
Lisabona, 24. aprila. Državno prnvdništvo je uvedlo proti diktatorju Franco kazensko preiskavo m-di poneverjenja državnega denarja v znesku deset in pol milijona kron. Za diktatorjem je izdana tiralnica. Zvišanje častniških plač.
Dnna|| 24. aprila. Cesar je dsues sprejel v enonrni avdijenoi dr. We-kerleja. Po avdijenci se je dr. f e-ker le izjavil napram časnikarjem, da je vprašanje glede zvišanja častniških plač toliko kakor rešeno. Kako se bo stvar rešila, ni hetel povedati. Popoldne je konferiral z bar. Bečkom, Sohon*iohom in Aehrentha-lom. Ob 5. se vrne v Pešc-».
Kdo bo galški namestnik?
Dana], 24. aprila. Parlamentarna komisija poljskega kluba je imela danes sejo, na kateri je skleni'a vladi priporočati imenovanje grofa Stanislava Ba d eni j a za gališkega namestnika; ako bi ta imenovanje odklonil, bodo Poljaki kandidirali dr. Bobrzinskega.
Dunaj, 24 aprila. Ministrski predsednik baron Beok se je danes vrnil z Brionskih otokov. Takoj po prihodu je imel konferenco z baronom Bie-nerthom radi imenovanja gališkega namestnika.
Prestolonaslednik * -ragi.
Frana 24 aprila. Prestolonaslednik Fran Ferdinand pride v Prago 14. maja zjutraj, da otvori češko jubilejno razstavo. Spremljala ga bosoa ministra Prašek in dr. Fiedler. Oficiozna vest, da nad-vojda takoj po otvoritvi odpotuje iz Prage, je vzbudila v čeških krogih veliko nevoljo. Cesar pride na razstavo koncem junija in ostane v Pragi dva dni.
Pos'tnec dr. Herold nevarno obolel.
Praga 24. aprila. Poslanec dr. Josip Herold je nevarno obolel na šenu. Bati se je najhujšega. Sodišče v Hebu sprejema češka vloge.
Praga 24. aprila. Listi javljajo, da je sodišče v Hebu sprejelo češko vlogo in jo tudi rešilo v češkem jeziku. To je prvi slučaj od meseca (.ktobra.
Moravski deželni zbor
Brno 24 aprila Deželni odbor je sklenil viado pozvati, naj skliče meseca junija deželni zbor na daljše zasedanje.
Aretaciie nt Ruskem.
Berolin 24. aprila. Iz Varšave javljajo, da ie policija v Lublinu prišla na sled socialni bojni organizaciji Aretovanih je bilo 300 oseb, ponajveč delavcev. V nekem sta no« i vanju so našli 600 patron, več samokresov in 2 bombi; v drugem stanovanju so bile najdene 3 bombe. Redarji so tudi odkrili skladišče orožja. Kralj Edvard v Petrogradu.
Petrograd 24. aprila. Listi poročajo, da obišče kralj Edvard v kratkem Petrograd.
Revolucija v Gustemall.
Ouatemala 24. aprila. Predsednik Oabrera je dal ustreliti 18 zarotnikov.
Sili na vodo, topi sečno kislino.
Prirodni
litiotiski vretao proti
looirmu totcu, m«lod dstim in I———S» Jk tarom,boleznim n» mehmt/m ln ledlomM. — Naprodaj povsod, v CrMM/ani pri Hinaola Kaatneija. lhlt 2
Snnotosen
Več   nego   bOi 0   profesorjev in edravmikov vseh  kulturnih dežela gaje eUaino ocenilo kot najuspešnejši krepilni in osveževalni pomoček.
IdCrepJ telo. Jaci živce.
Dobi?a se po lekarnah in droge-rrjah. Knjižice požilja lastonj in poštnine prosto Bauer & de., Berlin, SW. 48. — Generalno zastopstvo: C. BRAĐT, Dunaj L, Fleiteh-1867—2    markt 1.
Meteorolotftno poročilo.
Višin* nad morjem to«. Srednji aratai tlak 750 9
aprila |	Cas opisovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura ▼ C°	Vetrovi	Nebo
21.	9. zv.	7337	62	si. zahod	pol. obl.
22.	7. zj. Z pop.	732-2 730-4	7-7 128	sr. zahod m. jzahod	del. jasno skor. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 71* mm« norm. 110 mm Padavina v 24 urah 0 0°mm ,
t
V globoki žalosti javljamo v lastnem imenu in v imenu sorodnikov,
da je gospod
Ljudevit Motale
scimetnik tvrdke A. Clobotschnig v Stražlšču pri Kranju
previden s tolažili sv. vere, danes ob polu 9. zvečer preminil.
Pogreb bode v soboto, dne 25. aprila ob polu 6. popoldne.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi sv. Martina.
Stražišče pri Kranju, dne 24. aprila 1908. 1478
rani Dolenz roj. Matafc, hči. — Leo Matajc, sin. -  Edvard Dolenz, zet. — Fran, Elza in Hilda Dolenz, vnuki.
(Brez vsakega posebnega obvestila.)
Učenec
SO sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnim pridelki, Friderik Skušek v Metliki ne Dolenjskem 1475 - 1
Proda se
radi opustitve  gostilne vsa gostilniška in kuhinjska oprava ter nekaj pristnega cvička. 1446—1
Natančnejše se izve v restavraciji
nFerles", Prešernove ulice.
Preda se dobro ohranjeno
motorno kolo
najnovejše konstrukcije s stranskim Sedežem 5 1 ., HP za polovico nakupne cene.
Natančno se izve pri dr £ B retlu, Francove nabrežje Ste v. L 465-i
Delavce
delavke
tvorniskega posla  zmožne spretne
tvornica testenin v Sliki Plača
po dogovoru.        1438 -3
Vsako nedeljo ™
rl
šišenskega tamb. društva
v gostilni pri „S0LNCU"
v Spodnji Šiški (preje Seldel).
——— Vstop prost ——
Izvrstna pijača in kuhinja.
Gostilna
mri „Bobenčku" na Oliocah št- 20
ob državni cesti in na ogalu nove ceste v Rožno dolino, se Odda S L Jun'Jem t 1. V najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrt.
Naprodaj Je tudi več pripravnih
stavbnih parcel
Več se izve na Alineah št 37 pri LjuMJtnL _1462 11
^ v v
oprano in osnaženo '/M od (5 kr. naprej
188-16
prodaja
C. f. Hamann
v

1128—4
lV(©dernc jrajee za gospode
SPodnje hlače, spolne srajce, ovratnici, saoestnice. naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe, yeone rute vedno v največji izbirio' ri
p. Jktagdie, Ljubljane, pre£ernci>e ulice $tw. ?.
Ra^glfts.
V občini Šmlhel pri Št Poln m Krasu namerava gospod župnik
Karel Lenassi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre-skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvrŠeni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak Četrtek in nedeljo dopoldne od 9—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432—4
Županstvo občine Šmirel.
Samo 6 dni
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina aalkralte trte tes
Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozna Usta In brezplačna pojasnila daje za vse elovenake pokrajine
949 12
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjnbtjana      Dunajska cesta 18 £jnbljana
v novi hlal JKatetake posojilnice", nasproti goattlae ari »ligoven"
Najboljše klavirje m planine
prvovrsfnih dunajskih firm prodaja in izposojnje
A1F0NZ BREZNIK
v Ljubljani, Hilšerjeve nI. 12.
K 9i 4 (Polovičarsko blago izključeno).
Priporoča najtrpežnejše, blagoglasne pianine priznane firme Holz & Heitzmann po najprimernejši ceni. — Tudi preigrani klavirji so vedno v zalogi. — Priporoča svojega ubl-
ralea za čisto In eeno uejlaiovaaje-Zastopstvo vseh dvornih in komornih firm.
zobna voda, zobni prašek, zobna pasta
Bllxlr
Pate en tu bes
DENTIFRICES		flhcir,PoudrefPftte
DES RR.PP.	BENEDICTINS	
Seleči«)
Jutri, v soboto. Z5. oprllo
- velik -
KONCERT
popola«
ljubljanske Društvene godbe.
Zoatek ob 8. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
JL SEIDEL
1477 hotelir.
Dve majhni in ono veliko
stanovanje
lan. Trln.sls:st felet
so odda s L majnlkom v hifii „Pred Prulami" št 23,_1449 2
Inšpektorje
zavarovalniške stroke (zavarovanje življenja) zmožne slovenščine in nemščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zanpni v vsakem oziru, sprejme takoj starorenomi-rana zavarovalnica za življenje
Z getOVO plSČO- 1387-2
Ponudbe z navedbo refereno pod (.zavarovalnica'1 na uprav. „Slov. Narod a*.
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 100-30
O. Bernatovlč
:: , Angleško skladišče oblek" ::
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Zakaj v tujini Iskati, Ce najboljše pred pragom leži.
pianinškova pražena kava
se je vpeljala    kratkem času širom sveta. In zakaj? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena.
er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična.
er je prosta nezrelih in nezdravih zrn;
zato zdravju neškodljiva, er je najlzdatnejia zato najcenejša.
1 j*u.t>lja.xiste vej lis:a. igralnica, lacasre
KAREL PLANINŠEK £]ublja*a, Dunajska cesta, nasproti kavarno Strope.
47 J 12
Št. 14422.
Razglas.
1464—1
Pri nekem tukajšnjem psu, ki je imel temno rjavo, dolgo dlako, košat rep dolga koničasta pokonou stoječa ušesa, dolg gobec in je bil kakih 6 mesecev star in volčje pasme, se je uradno konstatovalo, da je bil stekel.
Z ozirom na to se ovaja v smislu § 35 zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. štev. 35 za mesto LJubljana in za okrožje 4 kilometrov
trimesečno paslo kontumocijo.
V tem času se smejo psi le s trdno torbo, ki bode papadanje popolnoma zabranjevala spuščati na ulice ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumaoije prosti ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bode konjaČ polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah.
Jftestni magistrat ljubljanski
dne 22. aprila 1908.
Za
dame
Elegantne klobuke otroke
najnovejše pariške in dunajske modele
3336  42 priporoča
jL Oivod-jNCozelič
SB v Ljubljani, Stari trg št 21 mj modna trg. ter salon za damske klobuke.
=r=r-z   Filljalka v Kranju, Glavni trg.
1
na v spleti. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica i ceiom
r/.
m mm SV.
4%
Stritarl«*« iUhUit. t.
H. Oaa. pO B
L sen. po B
P* Krom* pO B IT— polovleo B r
^rieeja* ste* M&jlžAeea tzx xm ta>3codl levfiua otoscart-u.)« po 4» 7*%
11—47
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato P ust osi ea\ lak
Lastnina in tink .Narodne
W^^K4