rokodelnih
íarodskih
reéí
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik Jžr.	Mleitveis.
-
Tečaj
V sredo 4. maliga serpana Q*ulija) 1849
List 29



Slovenci smo
(Za petje.)
t
?
lovenci smo mi! Tako nas zgodbe glasij Tako nas boji slavijo, Kup ca íjubezni časti: Slovenci smo mi
Zvesti Cesarju, junaške ker\ Slovenci smo mi!
V mirni ljubezni živimo
?

• v •
Kreg in raspertje bej Naša priljudnost slovi»
>
smo mi
?
Slovenci	■
Zvesti Cesarju, junaške kerví
Slovenci smo mi!
Vć ro, Cesarja braniti V sili očastvo resiti, Damo življenje in kri. Slovenci smo mi

?
Zvesti Cesarju, junaške kerví!
smo mi!
Slovenci
Raji bi v pokopu trohnéli Kakor v sramoti medlćli; Prost le Slovenec živí! Slovenci Zvesti Cesarju, junaške kerví
smo mi

Slovenci smo mi! Zvestim prijatlam k radosti In neprijatlam k britkosti Slava nas mati rodi. Slovenci smo mi
>
Zvesti Cesarju, junaške kerví! Slovenci smo mi!
Bratj
f
ju kaj
f
>

Steber Cesarstva veljajmo Večno Slovenji i Slovenci smo mi Zvesti Cesarju, junaške kerví
Slovenci smo mi! Naj ravno zanke nastavlja Nam nevošljivost zabavlja. Sam se Slovene plemenil Slovenci smo mi Zvesti Cesarju, junaške kervi!
i
Shusnje zastran tur sice
in kako

rodovitosti steržev prisiliti.
•	v
Ze večkrat smo v Novícah priporočevali, de se zamore turšica tudi v visocih, goratih in bolj merz-lih krajih saditi^ kér se tudi v tacih krajih dobro obnaša.
To priporočilo so poterdile zopet nove skušnje na Koroškim, ktere nam v časopisu K or o ške kmetij-
ske družbe (Mittheilungen uber G. der Landw. und Ind. Kârnthens) gosp. vitez Jakom ini razodéva. On
ki 2911 čevljev visoko nad jadranskim morjem leží in od
kteriga kraja so zmirej pripovedovali, de ni za turšico posebno zavolj ojstre burje pripraven, ki tukaj hudo piše,
pervikrat v létu 1846 turšico saditi poskušil in je vletu 1847 in 1848 to skušnjo ponovil.
Njegove skušnje pričajo, de se da turšica tudi tukaj saditi. Sadil jo je na 3 različnih sončnih krajih so bolj ali menj v zavetji ležali, zadnje dni
?
ki
m a 1 i g a
travna ali perve dni maj nika; nastavila je vecidei l,kvečimu po dva sterža, dozoréla je konec kimovca. Eno zerno je dalo 25 do 30 zern.
Pa
V
se
V	«
nekaj
druziga
je skusil gosp. Jakomini
i
kar zasluzi kmetovavcam oznanjeno biti: kakó sedana
praviti, de turšica hitrejši in več steržev na
5
stavi. Vidi'l je namrec, de marsiktero steblo je imelo
druse
v
ze
po 2 sterza ali de je saj eniga nastavilo
stebla pa niso še imele nič. Kaj je tedej storil steržev ponagliti ?
?
rast
Kdor vé, kako turšica rase, bo
tudi
vedil, de
vèrli
stébla kakor tudi na stran éh stébla se pokaže njeno cvetje v podobi mehkih laseov. Na stranéh stebla

med s tebia m in peresi, se razraša v podobi tacih lás cvetje, ki se cvetje ženškiga spola imenuje in iz kteriga sterži izrasejo. Drugo cvelje se pa razraša na vèrhu stebla, in je cvetje možkiga spola. Kdor hoče rast steržev pomnožiti, naj tisto cvetje vèrh stê-bl a, kakor hitro se izmed perja prikaze, berz izmed perja do dobriga izpuli. Skušnje učijo, de se po tem takim veči moč stéblu ohrani, de bolj na spodno cvetje poganja in takó več steržev obrodí. — Tudi gosp.
ga
pri
Jakomini poterdi koristnost tega ravnanja in poroča kmetovavcam, kadar vidijo, de nektere stebla no čejo steržev nastavljati, akoravno se zraven njih
druge
stébla lepo obnašajo. Izpukajte ali izpulite tedej pri tacih
medlih stêblih verhno cvetje
m, ce ne vec , saj en
sterz se bo v enim tednu pokazal.
/
s h o dl j ivo s ti bělili melu I jer
Vprašanje.
Pri nas je létas pràv veliko belih
metuljev, kterih
Jože Virk. druffe léta ni
bilo toliko, pa tudi
ne še zdej. Bojimo se, de bi nam kaj ne škodovali s svojo zalego. Končujemo
jih s pobijanjem; pa se le malo pozná. Kaj se vam zdí: ali bi se mogli ti metulji še na kako drugo vizo
kakó se jim pravi? kje

in
lož ej pokoncati imajo zalego in kdaj? kaj hudiga imamo od nje pričakovati? Meni se zdi, de jo na zelje radi denejo, in gosence potem zelju škodujejo. Dajte nam
?
ljube Novice, kak dober svèt, če ga imate.
D.
v
Ce so perutice
Odgovor.
imenovaniga
beliga
metulja bele
?
je v Terezjim Dvoru v Plib erku (^Bleiberg-Notsch), čez in čez s černimi žilicami preprežene , po verhnih
114
aii sprednjih peruticah pa na krajih kakor s pepélam na majhne trivogle poštupane, je ta metulj be li dre-
21) Kar pa mlade drevésa, kader so stare po
vesni metulj, (Baumweissling, Pentia Crataegi)

od
kteriga je bilo
v Novícah ze večkrat govorjenje ; go
senca tega metulja je ena nar skodljivših med vsimi,
in treba je , de si vertnarji na vso moc prizadevajo
jo pokoncati.
9
Teh belih metuljev je zató létas toliko
i
kér
so
sékane, zadene, je to drugi dei gojzdniga gospodarstva, za mlade drevésa ali podraslike vso mogočo skerb imeti. Zapovémo tedej , de naj okoli posékaniga kraja. kadar je čisto iztrébljen, ako se da, od vsih strani
okoli in okoli skopajo, de in de se nove pota in steže
ohranijo, vse
zagrade ali globôki
graben
živina ne bo mosrla noter ,
SS
skozi ne delajo; ampak le stare pota naj se
in vertnarji zanemarili pozimi gosence pokon- nepotrebne pota pa naj se zadelajo, posebno naj pa živine čavati, ki so se na drevesih v vsahnjeno in skupej noter varujejo. Nar veči škodo mladim drevésam delajo zvito perje zapredle. To zapréjo z dreves otrebiti in goveja živina, ovcé in kozé, kér mladim drevésam. če
jo v oginj vreći, ne prizadene veliko truda in se da jih le morejo doséči, vse verhove objedó , in takó na
skozi celo zimo noter do mesca susca z velikim -
pri da m storiti, če se vsi kmetje in vertnarj
vsak
9
enkrat vso gojzdno podrašino končajo. tedej pasti, kjer se gojzdu škoda déla, je ojstro pre
Po tacih krajih
na svojim vertu
tega delà lotijo. Ako se pa to ne povedano, ampak le ondi naj pasejo, kjer imajo že stare
stori in te gnjezda ne pokoncaj
se
oživé
po
pomla- spašnike in kjer so drevésa že odrašene. Tistim kmétam
danskim soncu gosence in toliko bolj dr
poškodj
J°
9
kér se berž čez mlade
p oganj ke
in mlado perjiče dano kozé rediti. Le samo v tistih
ali osebénikam, kteri bliz gojzda prebivajo, je prepove
s pra vij
in drevesa do
or »
ojzdih
goliga objedó
9
• 9
kjer se
derva ne morejo prodati, ampak večidel sgnijó, je se
Že pred 3 tedni je zacela bela metuljka svoje jajcika nekaj casa perpušeno pasti in sicer takó dolgo dokler
majhnih
h kupčkih vecidei na zgornj
plat
derva brez vse vrednosti ondi ostanejo; zraven tega je
perja polozevati, kjer jih pridni sadjorejc lahko pa tréba skerbeti, de bližnjim soséskam ali če se nove
dre
zapazi in pokončá. En tak kupčik ima 60 do 140 jaj- vasi zadelajo, tudi tém sčasama derv ali lesá ne zmanjkuje. čik
9
tako perje naj se tedej odter
dobro potepta
22) De se gojzdnim gospodarjem nič perhodkov
in zakopa, ali pa v oginj verze. Pridni sadjorejc za- ne odverne, se tedej svivijam, ktere morajo porungeljne
liko tavžent jajčik, tedej pervézane iméti (geringelt sein mussen) in od kterih se
more takó v enim dnev
tudi veliko tavžent prihodnjih gosenc pokončati se majhni trud s tem obilno splača!
metulj
Mende
placa
9
Ilazun
teg
drevesni
so
v
se
me tul ji, ki grejo čez kap us Czeiie> ohrovt)
drugi bel
po

S
v •
g
v •
fženf)
9
in od teh zelis
tudi
pasa po zelodu v velicih gojzdih dopustí fkér bi sicer grajšine in gojzdni gospodarji, kteri imajo do že-loda pravico, preveliko perhodka zgubili), za svinsko pašo pa vender je tréba posébne kraje odločiti, in ne ondi kjer so drevésa posekali, in le ene za séme pustili
9
mnogoverstne
imena imajo
Kap
bel
m e t ul j fKohlweisslin
(V
e» 9
Pentia
de za podrašino potrebniga semena svinje ne pojedó.
23) De se tedej mlade drevésa ohranijo, zapové
Brassicae) ima zgornje in spodnje perutnice bele, nje perutnice pa imajo precej širok čern okrajk
9
me
mo, de naj varjejo škode, kadar mlade bréze za legnarje,
ali za žerdí sekajo; naj ne delajo po gojzdu
copane

tuljka pa zraven
teg
v
se
d
krogli černi lisi na novih potov, de bi vozili po njih, ampak kar vsékajo
9
obojih tudi
zg
ornjih perutnicah, na spodnjih perutnicah pa naj izlečejo ali iznesó. Tudi naj skerbé, de brezove
Ta metuljka polaga jajčka legnarje in lojternice le ondi sekajo, kjer so druge
černo trivoglatno
liso
na spodnjo plat zeljnatiga perja. Ti metuljí zacnó sicer mlade drevésa že toliko odrastle, de se jim s tem no enmalo pozneje okoli létati ;
vunder nekteri metulji teg
bene skode ne storí.
Kjer se mlad gojzd zadeluje, in
pleména že zdej po travnikih letajo in se po cvetlicah kjer je tedej prepovédano pasti, ondi je tudi prepové
vsédaj
Loviti jih in jajcka pokoncevati je edini pa gotovi pomoček zoper tega škodljiviga merčesa.
To častiti
vprašanje
Bog
9 5'
daj
pod! naj vam bo odgovor na Vaš de bi več takó marljivih in skerb
dano listje grabiti.
24) Bukove in hojove ondi sekajo, kjer je
prékle, tudi
late naj samo
dobro in koristno, de jih potrébijo
9
in preč spravijo, preden velike-drevésa poderejo.
25) Sicer se pa tudi take
V 9
reci, to je
9
skodle
9
nih
móž
bilo

kakor ste Vi
Smidt. *
raňte, kole, préklje
in kar je sicér tačiga lesá, lahko
prodajo; per tem gospodar kej skupi in ljudém kej za
Iz poštar
léže
za
ohrawijenje gojzdov
9
zatorej je tréba
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)
18) Desiravno pa take zastane drevésa imajo suho verhovino in gnjile véje, so vender le včasih v sredi dobre za derva , kole ali skodle, zatorej naj tište ljudi
, de
od-
derva ne sosékajo.
9
de taciga lesá
varjejo in za
(Dalje sledi.)
y
kterim take drevésa za placilo perpusté, permorajo naj verhovino in druge drevésne ostanjke sklestijo, berejo, in takó gojzd popolnama otrebijo, in kér
19) Nekteri hribje niso več gojzdu podobni
•lurce razlaga srojimu stricu
cesarski patent od 4. sušca zastran desetine
tlake in druzih dávšin.
?
Tretje pismo.
Ljubi stric!
Pràv imate, de ste mi pisali in me opomnili mi je unidan zadnji konec 2. razdelka cesarskiga tenta v peresu ostal, kteriga tudi nekoliko bolj razja-
Ravno te deželne
9
je
tedej Naša mila volja take hřibe iztrébiti in gojzde či
9
de
sto
posékati, derva
k
priđu storiti, in pa potlej zemljo
zorati, pognojiti in nove drevésa zasejati.

20) Preden se terdne drevésa sékati začnó
pa
9
naj
se vse polomljene véje, poderte, ali vsušene drevésa, kar je mogoče, poíšejo, in k pridu storé; potlej naj še le v odbranim kraji terdne in zdrave drevésa začno se-
a t i HHI^^^^IHHIHHI
glasi
99
9
kolikor jim jih je tréba.
snjeniga želite in ki se takóle
komisije bojo tudi presodíle , ktere davšine imajo po 5. razdelku patenta od 7. kimovca 1848 z
nehanjem njim nasprotnih pravíc nehati." Vidite, ljubi stric! to se takóle zastopi: Kmet je
po
grajšini
• V •
eno ali drugo tlako delati
mógel ;
Odbornik kmetijske družbe, gosp. F. Schmidt, ima v tem razdelku kmetijstva nar veči vednost, torej smo ga napro-
stavim
nektera grajšina mu je pa nasproti kakšin poboljšek dajala, postavim, pri košnji mu je dala kosilo, piti, ali
sili, de naj on od
o
da na postavlj
vprašanje. Vredništvo
grajšine terjati je tlačan pravico
kaj druziga, kar od
imeL Zdej, koje tlaka preč, so tedej tudi te nasprotne

pravíce jenjale, de ne more kmet od grajšine tudi nič terjati. — Takó se ima ta reč zastopiti.
Tudi na to vprašanje : ali ta patent le same tište davšine zadeva,kiso jih imeli kmetje ali sicer podložni gruntnim in desetinskim gosposkam odrajtova-ti ? Vam moram odgovoriti, kar sim Vam že enkratpo-vedal, de si dobro zamerkajte : de ta patent zadeva le davšine in dolžnosti, ki so bile v blagu , v delu ali v denarjih gruntnim in desetinskim gosposkam odrajtovati, ne pa druzih zavez in dolžnost, ki jih imajo kmetje ali drugi posestniki med se-boj; té so takó imenovane posebne ali privatne pravíce , v ktere se deržava ali cesar s tem patentam ne mesa; zakaj v per v im razdelku patenta od 7. ki-movca 1848 je očitno in razločno povedano : de ta patent le podložtvo in zavezo med grUntnimigosposka-
mi in podloénimi zadeva, — ktero podložtvo ima z vsími dolžnostmi in davšinami (s plačilam ali brez plačila} nehati, ktere iz te podložne zaveze izvirajo.
Menim, de je to dovelj zastopno povedano, de v ta patent ne segajo nobene druge posebne ali privatne pra více,ki jih imajo kmetje ali sicer posestniki med seboj, ktere tedaj tudi s tem patentam niso overžene.
Z Bogam! — Drugo pot se bomo na dalje pogovorili.
Vaš zvest Jurce.
Zastran novih soseshinih naprav♦
.	V	•
Iz Stajarskiga.
Bogu in našimu mladimu milimu cesarju Francu Jožefu bodi hvala, de je čas přišel, v kterim se že po novi vstavi naše nam napovedane soseskne postave začnejo resnično vpeljevati; zakaj slišim, de so v našim Celjskim krogu večidel per vsih kantonih soseskini pred-stojniki že povabljeni bili, z možmi bistre glave in do-briga serca v pisarnice priti v de bi se z gospodam ko-
.	-	Tj^Sf '	i — ■ .p ani ^^^
misarjem zavolj teh novih , še kmetam premalo znanih reči pametno posvetvali, in potem c. k. kresii na znanje dali novo združe nje sosesk, ali ktere soseske bi se rade pod enim predstojnikam združile v poglavitno sosesko ali srenjo.
Pa — žalibog! per vsim tem se veliko napak na-ključi. Ne vém, od kod zmešnjave zvirajo? Mislim si, de je nekaj slabovednost in kratkoumnost vzrok tajistih, — pa tudi znam reči, de nevosljivost narveči napake naredi, zakaj gotovo se vé od nekterih, de bi radi sami svoji bili, in še rajši gospodje svojih sosedov. — O gerda la-komnost posvetne časti ! zakaj se ti takó prederzno med nami obnašaš ? Pobêri se od nas ! Kjer tebe ni bilo, je vselej prijaznost, žlahtna roža cvetela in ni nikoli oseh-néla. Naj si ljudjé med seboj prijazno roke podajo v vpe-ljevanji noviga soseskniga reda; naj gospodje in kmetje prijazno se podpirajo in zdajšno stanove-ločno razpertje in sovraštvo v ljubeznjivo zedinjenje spremenijo, in viši in nižji stanovi naj le eno misel imajo, namreč po besedah svitliga cesarja z druženo močjó po soseskah nar poprej, in potem po deželah , in po celim cesarstvu nove postave po redu in mirno vpeljati, in tako združeni vse sovražnike junaško premagati.
Po novih srejnskih postavah bo mogla vsaka srenja ali pogiavitna soseska, ktera bo samostalna, — če je se takó majhna, srejnskiga predstojnika si izvoliti, kteri bo imel vse potrebno oskerbeti ; če pa ni v srenji takiga možá, kteri bi znal vse oskerbeti, kakor §. 83. pravi, bo mogla srenja eniga možá za primerjeno placilo nastrani
predstojuika imeti, kteri vse potrebno pisanje opravlja ; predstojnik sicer nič plačila nima dobiti, pa njegov oskerbnik in pisar se bo mogel plačati, de bo za-mogel živeti. Potem se že vidi, de se majhne soseske morajo v eno veliko združiti, de bodo ložej placilo svo-
jimu oskerbniku vkup spravile.
Neumno bi tedej bilo, akobihotle majhne stiber-
ne soseske samostojne biti, in si takó velike težave nakladati. Tudi morajo že po §. 4. majhne soseske se z drugimi zediniti. Kar pa njih soseskno premoženje zadene, ostane zmiram njih lastnina, če ga nočejo pre-moženju drugih sosesk pridati ; kakor postavim : sejme . lov (jago), soseskne štantne zemljiša i. t. d. kar jim ob létu gotove dohodke prinese : vse to je zmiram njih lastnina.
Kar se med ljudmí sliši: „če se tu ali tam per-družimo, nas bodo uni goljufali, ali za nos vodili", — je prazno. Vasprašam: ali ne bo imela vsaka soseska svoje namestnike ali zagovornike, ali po postavi reči: odborně svetvavce , ktere si bo ljudstvo samo po šte-vilu duš izvolilo in v srenjske zbore pošiljajo ? In ali ne véste, de se mora po vstavnih postavah vse očitno (javno) goditi, in de vsak ima pravico v zbor priti po-slušat, kakó se pogovarjajo , kakó se godi ? Potem bo že vedil, po čim je kaša? Tudi ima vsak pravico tir-jati létno rajtingo (račun) v razgled, in po tem takim mislim, de je goljufije in igranja pod klobukam konec.
Naj bo vsaki soseski tedej priporočeno, dobro pre-misliti, de bodo veliko ložej velike soseske shajale in svoje troske plačevale, kakor pa majhne. Ložej bo 1000 posestnikov 500 gold, vkup spravilo, kakor pa kakih 80 ali 100. Tudi bo v večih soseskah več pametnih mož se našlo, kakor v majhnih, kteri bodo tudi lahko kaj dobriga in umniga si umislili, prevdarili in sklenili. V današnjih časih vse kriči: Edinost, edinost: veliko, močno, edino Avstrijo ! — male soseske se pa nočejo ediniti, ampak se še hočejo raztergati. Za drugo ja soseska Šentpeter zmiram ostane še Šentpeter, in Šentpavl zmiram Šentpavl, čese ravno v eno poglavitno sosesko ali srenjo združite. In tudi mislim, de bo vsak rajši 1 groš plaçai (v velikih soseskah) kakor pa 1 goldinar (v majhnih soseskah). To je moja misel, — misel domoljubiga Slovenca.	(Slov. Nov.)
W Utere potitiske in soelniske kantone
bo Krajnska dežela prihodnjič razdeijena?
Kakor so bili cesarski kantoni (Bezirke) dozdej po deželi razdeljeni, takó ne bojo prihodnjič v nobeni deželi več ostali. Nova vstavna naprava bo plemenila zraven premembe njih opra v kov tudi kraje kantonskih sedežev. V Ljubljanskim nemškim časopisu beremo novo napravo za Krajnsko deželo, ktera bo
takale:	m JH | U I i r
Naprava novih kantonskih so dníš se opírá nekoliko na kantonsko napravo, kakoršna je pod Franco-zam bila, in bo obstala iz 2 velicih deželnih sodníš (Landesgericht) in iz 32 majnših kantonskih sodníš
(Bezirksgericht).
Deželni sodniši bote za celo Krajnsko deželo
v Ljubljani in v Novim Městu.
Kantonske sodníša pa bojo: 1) mesto Ljubljana, 2) okolica Ljubljanska z nekterimi soseskami Novomeške kresije vred, 3) Kraj nj, 4) Radoljca, 5) Krajnska Gora, 6) Teržič, 7) Loka, 8) Ka m nik, 9) B èr d o (Egg ob Podpestch), 10) Zalog (Wartenberg), 11) Verhnj ika, IS) Planina, 13) Postojna, 14) Lož (Laas), 15) Bistrica, 16) Senožeče, 17) Ipava, 18)Idria, 19) Velike Lašče, 20) Ribnica, 21) Kočevje, 22) Černo mlj, 23) Metlika, 24) Novo Mesto, 25) Žužemberk, 26) Trebnje, 27) Mokronog, 28) Kostanj evica, 29) Kerško Mesto, 30) Novi Dvor (Weixelstein), 31) Zatična, 32) Smartno
pri Litíi.	: • í ^J
Deželno sodníše Ljubljansko bo obseglo
pervih 18, deželno sodníše Novomeško pa 14 poslednjih kantonskih sodníš.
116
Med temi kantonskimi sodníši jih je 7
9
ki boj
kantonske sodnisa p tonske kaznova te sodnisa bojo :
kl
d
f V
craven tudi k prestopke
časa. Krajnska dežela se je tudi vedno potegovala
• V
de bi se ji nazaj dalo
?
kar ji
gre,
»•i v
in se poslednjie v
ko so za
oglasili.
1) v Krajnji za Krajnski, Lošk
in T
?
V • V
ki kanton
9
k
2) v Radoljci za Radolj ški kanton in Kraj
létu 1828 so se deželni stanovi zató določbo mejá med krajnsko deželo in med hrovaško potem Reško krajno, ki je bila takrat Ogerskimu kraljestvu prištéta, komisije postavljene bile; ravno takó so se tudi stanovski poslanci tudi za mêjo krajnske
G

v Post oj ni za Postojnski, Planinski,
dezelev Paz niski kresii krepko potegnili.
Ce bi se tedej tištim volja dopolnila , ki zelijo de
Senožeški, Ložki in Bistriški kanton
4) v lp
za Ipavski in Idriški kanton
9
v Kočevji zaKočevski, Rib nis ki in V liko-Laščji kanton
V °	'	V
6) v Černo mlj i za C er no mlj š ki inMetlišk
bi Istrija in Goriska dezela samostalna kronina dežela bila, bi se, brez de bi se stare pravice krajnske dežele ne žalile, zamolio to le s tistimi deli ime-
©
9
9
kanton
7) v Trebnim za Trebniš ki, žužember ski Mokronoški, No v o-D vor ski in Smartinski kanton
D eželno nosti kot kaznov
d
f V
novanih dvéh deželá zgoditi, do kterih krajnska dežela nima pravice, namreč: 1) z nekdanjo Ben esko 1st ri jo, to je s primorskim robám od Mil do Fi-anone, in s karnarskimi otoki; 2) le z lasto-vitno okolico Goriške in Gradiškanske grofnije, in z
Ljubljansko v svoji last- nekterimi nekdanjimi Beneškimi kraji. Vsi drugi
dalj
sodníše čez prestopke obseže na kraji so obstojni deli krajnskiga vojvodstva.
naslednje kantone: mesto Ljublj
9
koli
in Z
Ljubljansko, Verhni ko , Ka mnik, Berdo
deželno sodní se Novomeško v ravno ti
In«"
1 u f? 9
Kar
nekdanjo Ben esko 1st rij o zadéne, že en sam pogled na zemljopisno karto ali deželobraz pokaže, de bi bilo zavoljo mnogoverstnih dobičkov pràv, ako
lastnosti pa obseze Novome ški, Kostanjevšk Ker ški kanton.
in
Za politiške reci pa bo krajnska dežela v 10 k an- (Nationalist) to edinstvo terja
nekdanja Beneška Istrija zedinjena ostane s celo Istrijo in tedej tudi s krajnsko deželo. Ze narodovnost
resnica
9
zakaj
gotova
tonskih poglavarstev(Bezirkshauptmannschaft)raz-deljena , namreč:
1) Kantonsko poglavarstvo v Ljubljani bo obseglo naslednje sodniške kantone: mesto Ljubljano, okolico Ljubljansko in Verhnjiko;
je, in diecezanskiimenivnik to spričuje, de tudi v nek-danji Beneški Istrii, razun nekterih večih mést, S lova ni prebivajo, med kterimi se bolj omikani tudilaškiga jezika naučijo. Bolj izvírna lašk a narodov-
nost kraljuje le v ve čih mestih in tergih, kakor v M ilah 2) Kantonsko poglavarstvo v Kam ni ku Kopri, Pir an i, Poreču, Rovini, Mata vunu
? j
bo obseglo Kamniski,
Berdski inZalozki kanton; Vodnjanu in Labinu; pa tudi tukaj je la ški jezik s 3) Kantonsko poglavarstvo v Kranji bo slovanskim takó namešan, de Laski mestniki ve-
obseglo Krajnski
, Loski in T erzi ski kanton;
čidel tudi slovanski jezik govoré , ki je z našim slo-4) Kantonsko poglavarstvo v Radoljci venskim v nar bližnji žlahti. Velika nevarnost bi
utegnila iz tega,
v
ce
bi nekdanja Beneska Istrija
bo obseglo Radolj ski in Krajnsko Gorski kanton;
5) Kantonsko poglavarstvo v Postoj ni bo obseglo Post oj nski, Planinski, Senožeški, Loski nam, zakaj omikani Lahi bi si prisvojili sčasama vso
samostalna kronina dežela, žugati ondašnjim Slova
in Bistri ški kanton
9
oblast čez slovanski narod, in bati bi se bilo
9
de bi
6) Kantonsko pogla varstvo vlpavi bo ob- laški jezik od dné do dné bolj gospodaril in jezik in
séglo Ipavski in I dri ški kanton
9
narodnost Slova nov zatíral. Tako bi se sčasama vsi
7) Kantonsko poglavarstvo v Novim Me- ti za m or n ar s tvo (Marine) posebno imenitni primorski
stu bo
Kerški kanton
obseglo
Novomeski, Kostanjevski
in
kraji polahili, kar bi ne bilo pràv in enakopravno
;	s ti narodov nasprot. Avstrija si mora prihođnjič m o
8) Kantonsko poglavarstvo v Trebnim bo gočno mornarstvo napraviti; de pa Benetke pri obseglo Trebinški, Zužemberski, Mokronožki, hodnjič ne morejo več središe tega mornarstva biti
9
Zatičinski, Sentmartinški in Novo Dvorski nam pričajo prigodbe dan današnje. Terst z Istrijo
kanton
S
r v
9
vred mora sredíše avstrijanskiga mornarstva na jadran
obeéglo kanton
9) Kantonsko poglavarstvo v Kočevji bo skim morji biti, in slovanski narod tù in na kvar-
Kočevski, Ribniški in Veliko Laščji nerskih otokih bo dajal Avstrii pripravne in zveste
9
v
mornarje
bo
10) Kantonsko poglavarstvo v Cernomlji
*	đ >á	i • V , • •	-m m- I 1 • v . « f	.
Za zedinjenje Goriške dežele s Krajnsko ne
obseglo Cernomljski
in Metli ski kanton.
moremo
9
nekterih kraj
9
ki so tudi krajnski
9
Zedinjenje
takih pravíc dokazati, kakor za Istrijt majhna kronina deželica bi bila Gorišk
9
— ali kakó kakó bi se
krajnske 5 goriške in istrijanske dežele v eno vedno majala zdej sèm, zdej tjè, kobi bila sama! N
„Iz tega
kronino deželo.
(Konec.)
se očitno vidi, de več kraje v, ki se
mo
9
de bi môgla kadaj prav
m ost a 1
biti
5 ve-
Veči
koje kronina dežela, toliko bolj obrajt
in mo
toliko menj bo mende tudi trosko v nositi
zdej k Istrii in Goriski grofníi stejejo , je práv za prav krajnskih, namreč vsi pod A. 1 in 2, in pod
gocna je
imela. In Goriška dežela je ja tudi ve venska dežela ; imé poglavniga města „G
del
1
že
B. 1. zaznamovani. Kér pa ima vsak narod sveto pra
kaže
9
de je
lovanskiga rodú. De je veliko Lah
vico, terjati de se njegovi dezeli da

kar ji
gre,
tedej
na Goriškim, ne moremo tajiti; kakor tudi tega ne
zamore tudi krajnska dezela terjati, de se ji nazaj da kar je nekdaj njeniga bilo, — de se overženi stari de
9
tajimo laske
de omikani Goričani razun slovenskig
tudi
m
mško govorijo. Pri vsim tém je poglavitni
zelni mejniki zopet postavijo, in de zgodovina starih časov se nepretergana sklene s zgodovíno današnjiga
jezik te dežele slovenski, tedej ze zavolj
kig
jezika
9
kig a naroda je zeleti zedinjenje v eno
kronino deželo, v kteri se pa tudi
*) Sodniki locijo pregreške od prestopkov; prestopek (Yergehen) je nar man jsi stopnja prelomîjenja postav.
Vredništvo.
1 ašk
naroda ne bo ki
gre
misliti, cela kr
vica godila, dežela v t
akopra vnosti
v	r
Ce se bo, kakov i velike kresije
azdelila namreč v krajnsk
9
trijansko in goris
ko
117
ko kresijo, bo ja Gorica vedno ostala poglavno ma smert storilo, med temi en spremnik (Kondukteur),
.v, ,	i,: ^ : - ^——ï—Treba je, de se clovek
mesto goriške kresije.
Nadjamo se tudi, de ljudstvo po dezeli, i** t----- - ----— —r----^^
je slovan skiga rodů, ne želi ločitve od Krajncov, varje; de se ne prehladi in pa kolere ne boji, ktera
ki so po rodu njih bratje; in v tacih imenitnih zade- nobeniga ne napade, ki se ni v eni ali drugi reči kri
ki
ki se je iz Dunaja privoziL
preveč sadja ne najé, posebno de se nezreliga
vah bi ne bilo pravično majhne stranke bolj na jêdro prebivaveov, ktera se še nikjer ni de ne želí z nami zedinjena biti.
?
gledalo,
kakor na
ako bi se na vošila kakošne viga storil.
c
većino in
oglasila,
j
/
opis od Soée
C(

(Okrajšano po govoru viteza M. Kreuzberga
v posvetovavnim zboru.)
Strasin vihar, kakorsniga se stari možjé ne vedó spomniti, je bil 26. junija ob 8. uri z večer v II o čini vstal, in grozovitna toča, ki se je z dežjem z nebá
vsula, je nase rodovitno polje zalostno pokončala.
Vabilo k uéenim nator o slov skini
poyovormn v XjJ ubijani.
Bog se nas usmili !
Na
našim
polji je žitno klasje
(Konec.)
obilno zernja zorílo ; zlahtne tertice so tudi létas nam sladkiga vinca obilo obetovale, sadno drevje je z lepo obljubo nas tolažílo, de hoče lanjsko zamudo popraviti
«	•	il V .	1	V a,	. V .	- , .
J
dala
Rudarska družba je gosp. Freyerju priložnost in vse je pod bozjo roko po nasih goricicah blazno ro pri gosp. Ha i dinger ji na Dunaji za take de
dilo
u«i», p.	1x»xu,,.!5v,.j, X.« ^„„«j* ^ v. v, —, pa na enkrat so po tleh vsi naši serčni zaupi,
želne preglede se zbrihtati, in mu je pregled Krajnske mi reveži z objokanimi očmí gremo bledi lakoti v pest.
ID
dežele naklonila , ki je tacih trudov ze vajen
Vémo, de po dezelah vsako léto nektere srenje
V nedeljo 17. t. m. so se zbrani domorodci zme- sèmtertjè sovražna toča potolče in v žalostno revsino
nili in sklenili, de namest ob nedeljah skupej priti

se
pahne. Práv bi bilo, ko bi
vse srenje eniga celiga
bojo prihodnjič raji, kakor na Dunaji, o petkih ob okrozja med seboj v družbo stopile, in vselej potolče-
nim bratam škodo povernile. Takó bi se velika revšina
šestih zvečer, v muzeumu zbirali.
Gosp. profesor P et ru zzi je v drugim shodu raz
odvernila, ktera se létas eni, drugo léto pa drugi vaši
Iagal podobě hribov okoli Ljubljane, kakó se naključiti utegne. Taka družba bi se imela po deželskih
verhi in herbti hribov po potokih versté ali se ograjajo, postavah vpeljati in od okrožnih u radnik o v ali pa
kakó se je blatna goša vode posedla, s časam do terd- od kmetijske družbe oskerbovati. Drage Novice! ne
zamudite tega naména, kteri je bil že večkrat od prija-
niga kamna se sterdíla i. t. d.
Gosp. Freyer, muzeuma varh , je ni davnej telovkmetijštva pogovarjan,gorko še enkrat priporočiti. *)
na Gorenskim okoli O vsiš, pod Cešnjico, pri Pol
sici okamnjene polže in druge morske reči koravde i. t. d. izkal in poberal ; tudi se je najdel en kos ene škarnice morskiga okamnjeniga raka. Veselje je bilo te reči viditi. Oj! kje so tišti časi, ko so go-renske doline in hribi v morji ležali!
laporjem, iz kteriga se mlinski kamni sekajo,
v spranim pesku s;rozovitno
i
avšterfire
y
glini se
Pod v ti sivi
majhni polžki, kteri se z golimi očmí brez posebnih očil-nic ( špéglovj . ktere te drobne zerna 60 ali 100 krat veči pokažejo, še ne vidijo ne. Ravno take male okam-
njene reči se tudi v Toplicah (Baden) , pri cegelni cah zraven Dunaja
najdejo, kakor
v gojzdu za Pol si co.
j
/
opis iz Celja.
V
Na Štajarskim se kolera prikazuje.'V Celji so
v vojaški bolnici 4 vojaki, ki so izOgerskiga prišli, na ti bolezni umerli. Včeraj je pervi mestjan naglo smert storil. Pol ure od Celja, blizo Laških topli o (Tufferbad) je majhna vas Mo dri č; tam jih 12 na koleri leží in nekaj je že mertvih. — Na železnice šta-cijonu Spielfeld je pred včerajnjim 7 oseb na nagla-
F. J. Kafřol.
Novicar iz Ijubljane.
V -Dunajskim časopisu
n
Lloyd
a
se je ni davnej
nov dopisnik iz Krajnskiga
se vé de brez imena
napovedal, kihoče včasih od politiškiga življenja na
kaže, de
ima noví
Krajnskim kaj pisati. Nastopno pismo pisavec vse lastnosti, dopisnik Lloydoviga časopisa biti. Mi ga mu torej iz serca privošimo, — samó to terjamo de naj se zvesto resnice derží, sicer se mu bo
?
zgo
dilo
?
kar se je F. G.
zgodilo,
ki je kakor kafra zginil
5
kader bi bil mogel spričati,kar je nesramniga pisal. Vse, kar od Vas, neznani p I terjamo, je: de delà in dja-nja na znanje daste, kakor so, — ne pa Svojih in Svojih tovaršev misel, ali kér slovenskiga morebiti
pràv ne razumete, od Vam po nemško rečemo : Nur Facta, nur Facta! Svét bo že sam sodil brez Vas: ali so delà dobre in postavne, ali ne. Ne le mi Krajnci,
te
muč
vsi Slovenci sploh so se v nar nevarnisih pre kucíjah skozi in skozi z besedo in v djanji takó obna
sali, de nihee ne more ne nar manj si stva rice krive spoznati, marveč jim nar veči hvalo zató skazati. Cela dežela je skozi in skozi mirna bila, in slovensko družtvo
*) »S la vj an ski ga Rodoljuba« 4. list mesečniga časopisa na svitlo daniga od slavniga slavjanskiga družtva v Terstu v krepkim sostavku pod nadpisam »Opravilniki brez nar oči i a« med drugim takóle govori: »Deržavna vlada dobro vé, kako de ima posamezne dežele v obziru na korist in na obvarovanje edinosti cele deržave vravnati^ ona tudi
duha de je bila v přetečením létu tista taljanska stranka v Istrii, ktera je tak prijazno in slastno od svojih morskih bregov in s svojih gričov na puntarsko-benečansko in sardinsko barko gledala5 dobro vé kak de so
dobro vé, kakošniga
in slovenski časopisi so k temu
gotovo
veliko pripo
mogli
y
v hvalo tega se pa nekteri Ljubljanski dopis
niki neprenehama prizadevajo, svetu dokazati, de to ni takó. Zares ! nobena nih
druga
?
dežela nima tacih brezvest-nesramnih draživcev (Wiihler), kakor Krajnska.
Vse je mirno , vse je tiho
samo ti drazivci ne dajo
. Slo-
ni »ni, kteri, ko nemorejo v djanji h nič skazati, vencam „Hintergedanken" podkladajo! ! Véste gosp
- in „H i n t er g e d a n k e n°
1
kaj so
ocitni „Vorder"
na tihama bile že nove kantonske in srejnske gosposke in Slovencov od perve volitve za Frailkobrodski zbor uradnije v republikanskim duhu odločene, in de seje vsiga noter do današnjiga dné bili? Samostalna, edina,
tega taljanska stranka že glasno bahati prederznila, dokler niso avstrijanskí bajoneti in topovi med njo prišli. Ona tudi,
mocna Avstrija s svobodno vstavo, po kteri ima
mislimo, dobro zna, de Istrijo samostalno kronsko deželo z lastno neodvisno deželsko vlado v rokah zdaj prevagavne
tudi dolgo zaterti Slovenec popolnama enakopravnost zadobiti, ktero so mu Cesar zagotovili, — je bilo edíno
taljanske stranke vravnati, bi bilo toliko, kakor nji sred- vedno vodilo Slovencov, kteri nikdar niso po vetru plajša stva in pripomočke v roke podati , pervi prihodnji taljanski obraćali, kakor mende Vi ! Veliko jih je pa pri nas tacîll móž,
puntaríi (Bog daj de bi res ne bilo) lahko in brez zaderž-
kov v narocje hiteti.«
M *£?, listu Novic.
Vredništvo.
Kér smo ta dopis ravno kar dobili, nimamo časa. kaj več
. .	_	_	^	T	1 • V .
d tega govoriti) bomo pa drugo pot
Vrednist^
118
kterim je ta enakopravnost tèrnvpêti — in dobro ver
velika ; funt
mesá velja45 krajc., funt
mo, de od tod izvira vse tisto neprenehano natolcevanje, si a (putra) poldrugi gold., sežen derv 75
sir ovi ga
ma
J1IU, UC UVI »/UVI l/i tu« VCT^ WOlU UV]J1UIIV«H>1>/ UHVV1VVIWIIJV , MI»	UjgX §U1U.J Ol/Zit LI UC1V It» gold. , IJIUlVt; -
vkrivičevanje in draženje ! Pa pošten clovek, ki si je svest, zelenjave imajo dovelj — rib pa nar vec. — Francozj e
móke
y
de ni ne ene krive stopnje storil, ktera bi se mu môgla
se
zmirej niso
premagali
R i m c o v, ceravno francozka
skazati, se ne vstraši vsiga tega lajanja laznjivih pre- armada zdej40000vojakov ima. Francozko ministerstvo
rokov.
Torej
gosp
»
0 *
nur Facta, nur Facta!
de nam ne bo treba pravíce
kje dru god
je unidan po pismu prašalo Pape za: kaj de misii storiti
• v •
pisite
y
kar koli in kolikorkrat se Vam ljubi. — Poslednji kakor se bere
iskati. Sicer pa kadar bojo Francozje Rim obsedli? Sv. Oče jim je
odsrovoril :
©
de bo sel v Bolonijo in se
Ljubljanski somènj o sv. Petru in Pavlu se je slabo pod a v strij ansko varstvo podal. Dobro jim je povedal
i
obnesel. Kramarji niso veliko skupili.
Mestni po
pirni denar bo po oklicu mestne gosposke se veljal do podkopali in podkop s smodníkam (pulfram) nasuli
Engelsburg, imenitni tabor v Rimu, so Rimci sami
It e -
y
konca prihodnjiga mesca, veliciga serpana
V
riga hocejo zasmoditi, ako pridejo Francozje s silo v
saboto je bilo očitno sprasevanje iz kmetijstva v slo- mesto.
venskim jeziku dokončano. Blizo 40 ucencov se je izpraševati dalo, in nekteri so prav dobro odgovarjali.
kraji.
Na Nemškim bo s puntam mende kmalo pri Pruski vojaki, ktere Pruski kraljević napeljuje,
; začasna republikanska
so mesto Karlsruhe dobili
V7 pondeljik so spet skozi Ljubljano 300 balonov za vlada in nekaj Frankobrodskih poslancov je zbežalo v
bombe nad puntarske Benetke peljali.
Celi krajn- Freyburg, puntarske trume so se v Rastatt vmak
ski regiment,
ki je na Laškim, je zdej v An ko ni, kjer níle. Punt nemskiga ljudstva bo kmalo potolažen: kakó
se mu prav dobro godí. je že vse polno
Iz Bledá smo zvedili, de pa bojo vladarji potem nemške dežele vravnali, je pa
gostov ondí,
takó de- skorej ni nikjer
drugo
imenitno vprašanje, na ktero sedaj še nihče ne
prostora več dobiti. Kdaj tedej se bo začelo zidanje ob- more odgovora dati.
V Varšav i so začeli Rusje
ljubljeniga noviga poslopja, ki je toliko potreben ? Prihodnjo nedeljo bo sv. birma v Ljubljani.
Woriéar iz mnogih hrajev.
Će bo avstrijansko - rusovski armadi na Ogerskim
kar ji gré po krésu, bo
tako hitro terdnjavo delati, de mora vsak pomagati, kdor je le zató; še clo vikši vradniki (Beamte) morajo po 4 ure na dan rove (šance) kopati — takó pri pově-
jí»
duje jakam
Volksbothe".
Nas Cesar so povikšali vsim vo
y
na dalje takó po sreči slo
ki so v vojski ranjeni bili, de kruljevi ali scer
y
v malo dnéh konec Ogerske vojske. 27. dan pretečeniga
bolehni ostanejo, njih penzijon in vsak postane za eno stopnjo več, kakor je poprej bil. — Novih srebernih mesca je bil odločen , de ima naša armada združena z sestíc bo kmalo na kupe: noč in dan jih delajo na
. kar
■HHP ■	■
rusovsko od vsih strani se naprej pomikovati nad Oger
Dunaji; nakaj smo jih ze vidili; veliko tanjši so
sko armado. 28. dan pretečeniga mesca je po hudi bitvi poprejšnje. Novi banknoti po 2 goldinarja so pa vun
mesto Rab v oblast naše armade padel. Cesar sami, ki so
• V •
pricijoci, so
zgubiti.
bili celi čas strašniga naskoka blizo vojske ob polpêtih popoldan s 1. oddelkam armade v premagano Hrovaškim so se prikazale strašne trume kobilic
der tako lični, de jih je veselje viditi; že zavoljo le pote ne morejo nikdar svoje vrednosti
Na
mesto prišli.
Nadalje se elisi, de je bila pri Ser
pa k
sreči je
1> obranu (St. Thomas) velika vojska , v kteri je ban jih zlo pojedli.
tudi tam veliko škorcov (Staar), ki so
-------------------^ -------- . .„—7 ----------- _ ..... Iz Gorice zvémo, de bojo svilorejci
Jelačič premagal, ki se je po poslednjih Novícah že (židorejci) letas prav dobro opravili; funt židnih mesič-
do Cente pomaknil; od njegove armade jih je po pri- kov (kokonov) prodajajo po 50 krajc. do 1 gold.; lani
povedovanji padlo 1700, Ogrov pa 3000. Tudi se bere jih po 20 krajc. niso lahko spečali. — Od Tersta bojo
od strašne vojske priEperjesu, kjer je neki naših in tudi vlstrijo poleg morja telegraf napravili, in scer
Rusov okoli 3000, Ogrov pa okoli 6000 padlo. Rusov-
general Paske vi č maršira s svojo trumo naravnost nad Pest, in včeraj se je slišalo, de že pred Peštam stoji. Ali je vse to že gola resnica ali ne, še ne vémo
Kri š tofa
Rada.
ski
po novi znajdbi in nekoliko časa prepovedane ..Narodne Novine"
hodijo zopet na svitlo.
Mnogo hvaljene
v Pra gi
?
y
y	m
de se mu kaj žaliga ne zgodi, pa tudi za to
y
kér vradne oznaníla še niso razglašene. — Koš u t je v Peštu, kjer je od svojih ljudi od vsih strani obdan
de jim
zdej v nar veči
Nova slovansUa knjiga.
Slovanska poezija veselo napreduje. Ravno smo
y
se v
stiski glavár
ne uíde. Ogri so Kom o
přejeli od iskreniga rodoljuba v Ljubljani, ki svojih pesniških delih Juro Matica Spor imenuje
y
r ansko (Komorn) terdnjavo zavoljo kolere in kuzne vro
činske bolezni
zapustili, ki
ste začele v terdnjavi tako
njegovo v ilirskim jeziku pisano tragedijo v 5 djanjih Ka st riot a S ken der be g", ki jo je dal v Zagre-
r>
strašno razsajati, de se je bilo bati, de bi vse ne po-mèrlo. Naša armada pa tudi Rusovska ne boste obsedle okužene terdnjave, ki bo tedej še zmirej divica ostala (divica se ji zató pravi, kér še ni bila nikoli pre-
y
bu pri Županu natisniti. Novice, ki so nekaj verstíc te tragedije poslovenjenih svojim bravcam že lani v poskušnjo dale , priporočijo mnogim prijatlam domorodne poezije to delo, od ktere slavni pisatelj v pregovoru pravi :
magana). En
razdelk Ogerske armade, kterimu
se pravi
Dunaj ska četa (Wiener-Legion) in ki je v začetku obstala iz 1400 glav
le še 17 ostalo. General Bem jo je vedno pošiljal v
Pjesma pridočna, tugokazie narodno, stihomjerno složeno pervi v našim jeziku iskušaj ote včrste vidi mi se."
yy
y
tako silno pckoncana, de jih je
nar hujši vojske in jo je tako popolnama razdjal.
V
Pre sborku strezejo kapucinarji in franciskanarji v bolnišnicah tako pridno kakor bratje milostljiviga reda (Barmherziger) ranjenim
V JsjublJfwni] 1 Mù'fwjnji
Ki(ni kup
(Srednja cena).
30. rožnika.
25. rožnika.
20ld
sold.
vojakam, in
tako ni treba vo
Benetke se še niso podale; berž
jaških strežnikov. ko pride admiral Da hir up s svojimi barkami iz Jan-kina (Ankona) nazaj, se bo začelo bombardiranje Be-netk z bombami, ktere bojo z balonov, od kterih smo že večkrat govorili, v mesto metali. Strašna škoda za lepo mesto, ktero se ne smili puntarski tčrmi ! Dragina je v Benetkah, ki so skorej od vsih straní zapeřte, silno
mernik Pšenice domaće
»	y> banaške
» Tur šice.......
» Soršice.......
y> fíéží.........
» Jecmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu