50. številka. Ljubljana, v petek 1. marca 1895. XXVIII. leto. lakaja vsak dan ivr^cr, tziniši nedelio in praznike, ter velja po posti prejeman za a v k t r o - o ge r sk e deJtole za vse leto 1") gld., za pol Ivt.i S g|«L, za četrt letu 4 gld., za jeden 1 gltl. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom M vse loto 18 gld., za četrt leta .'1 gld. 80 kr., nMn mesec 1 j:l«l. M> kr. /.a pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 80 kr. Ml četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pu&tnina / iia'.a. Za oznanila pladnje se cd fitirintopne petit-vrste po «1 kr., će se oznan:lo jedenlrat ti«ka, po 5 kr., će «e dvakrat, in pu -\ kr . Ae M trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirari. — Rokopisi m ne vračajo. — D r n d n i S t v o iu upravntfttvo je na K(»n{!resn«»iv trgu ftr 1*J. Upravnietvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklainarje, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. ni »V NO p. u. O !»*!■« 110 Ill|tl«lil1» VMltllUO 111» •ove aaroeho, nlare iconpotle naroeulke pmf Uw-ierim Je potek 1» koncem mene«« nmroenlnn, proeline, «•» Jo u pruveni ('»no puoofe, «1» poftl-l|h|e ne preuehn iu «ln floti« v»e ate-vllke. „SLOVENSKI NAROD" velje M l.|ubl|»ni«ke iieroftnlke bres jm»trt. leta . . . »jl«l.t- — Pol leta ... s>—I Jedru ui«»ee . i-4o Herocoje «e lahko jk vtmkiiu iluetmu, m lt feralu ne mnm po»lnti tufll neroculue, UruK«ce ne n«' oiIrMiiio u« ilotlcmi mirofllo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Celovška porota. Celovški „Miru pojasnjuje razmere pri poroti celovški in reči moramo, da nas ni presenetilo, kar smo tam ritali Celovških porotnikov velika večina navadno ni zmožna slovenskega jezika, le malokdaj zaide mednje porotnik, ki zna oba deželna jezika. Zakon o porotah veleva izrecno, da mora okrajni glavar, ko je pregledal imenike za poroto sposobnih mož iz raznih njemu podrejenih občin, naznaniti dež. sodišču tiste može, ki se mu zde. najbolj pošteni in razumni, v takih deželah pa, kjer j« več deželnih jezikov, tudi tiste, ki so jezikovno najbolj sposobni. To isto določa zakon glede mest z lastnim Statutom in vrh tega ukazuje tudi, da komisija pri dež sodišču, ki izbira porotnike, naj določi za to najvrednejše in najsposobnejše mož". Jasno je torej, da bi se pri dež. sodišči celovškem in pri okrajnih glavarstvih moralo posebno paziti na to, da so porotniki zmožni obeh deželnih jezikov. Kako pa se v resnici pazi, je videti iz tega, kar smo povedali, da porotniki navadno ne znajo slovenski in da se s slovenskimi strankami največkrat obravnava s pomočjo tolmača. In kakega tolmača ima na razpolaganje dež. sodišče celovško, to se je pokazalo pri obravnavi zoper kmetico Žerjav, /ena je bila obdolžena, da je zapored zastrupila dva svoja moža. Večina porotnikov ni znala nobene slovensku besede, takisto drž. pravdinka namestnik. Zaslišalo se je blizu 00 prič, ki so vse slovenski izpovedovale, tolmač pa je bil neki navadni pisar, bivši trgovski pomočnik, mož nezadostne omike, ki torej gotovo ni zmožen za tako važen posel. Človeka obide zona, ko čuje, kake razmere vladajo pri pravosodji v pravni državi koncem devetnajstega veka, posebno pa Slovenca, ker si ne ve raztolmačiti, zakaj M ne skrbi za to, da bi se izbirali za porotnike le možje, zmožni obeli deželnih jezikov. Zgodilo bi se to lahko, ako bi se le gledalo na zakonove določbe. Porotnikov, zmožnih ob<'h deželnih jezikov, je na Koroškem prav lahko dobiti. „Mir" pravi: Okrajnim glavarjem in celovškemu magistratu naj se zaukaže, da naj deželnemu sodišču naznanijo tiste za poroto sposobne može, ki znajo slovenski in nemški, Jež. sodišču pa naj se zaukaže, da naj izbira za porotnike v prvi vrsti take može, ki so zmožni obeh deželnih jezikov. Koder Slovenci prebivajo, je inteligencija večjidel ztuožua slovenščine; n**kaj je seveda tudi trdili Nemcev, ali taki naj se le takrat pokličejo, kadar to potreba nanese, to je, ako bi se ne dobilo potrebno število obeh jezikov zmožnih porotnikov. V tem slučaju pa se morajo po pri.uernetn številu poklicati tudi taki, ki so zmožni samo slovenskega jezika. Največ porotnikov je navadno iz Celovca; dasi je tu mnogo sposobnih mož, ki znajo oba deželna jezika, se vender izbirajo le trdi Nemci. „Mirtt se je ognil vprašanju, zakaj se tako postopa, kajti da se to namenoma godi, o tem ni dvomiti. In vender je odgovor na to vprašanje kaj priprost : Sodna in politična o' last.va nikakor ne-čejo, da bi se na Koroškem udomačilo slovensko uradovanje, a ko bi se s slovanskimi strankami slovenski obravnavalo, bi se morali tudi zapisniki pisati slovenski in treba bi bilo slovenščine zmož nih uradnikov. Slovenščine nevešč drž. pravdnik kot tožnik slovenske strankebi bil nemogoč, a da se to ne zgodi, da se ohrani pravosodju na Koroškem nemški značaj, četudi na škodo pravici in pravičnosti, zato se ne izpolnjujejo zakonske določbe glede izbiranja porotnikov. V kratkem prid*« v državnem zboru na razpravo proračun pravosodnega ministarstva in takrat bo prilika, da s pregovore nali državni poslanci o t^j stvari Upamo, da te prilike ne zamude! 1' IJ Milijuni. 1. marca. Ljudski shod pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bil vkljub hudemu vremenu dobro obiskan. Prvi je govoril dr. Rađaj. Razložil je uzroke, zakaj so bili slovenski poslanci prisiljeni zapustiti deželni zbor štajerski in izrekel, da se slovenski poslanci ne morejo vrniti v Gradec, a k o d r ž a v n i zbor gimnazijo a 1 i s I o -venske paralelke v Celju odkloni. Navzoči so živahno pritrjevali in vsprejeli resolucijo, ki se glasi: „Na ljudskem shodu pri Sv. Lenartu danes zbrani Slovenci odobravamo iti radostno pozdravljamo, da so naši poslanci zapustili deželni zbor štajerski ; storili so možato, kar je velevala politična modrost, korist domovine in narodna čast". Drugi govornik g. Rob 12 je razložil pomen novih davčnih načrtov. Sklenila se je naslednja resolucija: „Preosnova davčnih zakonov more kmetskim ljudem koristiti le, ako se zemljiški davek zmanjša za *20w\ vsaj tistim posestnikom, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 300 gld." — Tretji govornik g. dr. (! r e g o r e c je poročal o svojem delovanju v državnem zboru in je pojasnil prošnjo slovenskih občin, naj bi se novi domovinski zakon vzprejel ne-izpremenjen po vladinem načrtu, kakeršnih prošenj nese sedaj s seboj na Dunaj 34. Potem je govoril o borbi, katero imajo slovenski poslanci še zmiraj za jednakopravnost Slovencev in slovenščine v šolal), uradih in javnem življenju in naposled o volilnem redu. Vsprejela se je na to na.dednja resolucija: „Nagla in ueosnovana odslovitev . dinega nam pravičnega deželnega šolskega nadzornika, gotp. Jarca, užalila nas je u orno in vznemirila tembolj, ker je na njegovo mesto prišel mož, ki je bil bojevit pristaš nemško pruskega Sulvereina ter svoje mržnje do vsega, kar je slovensko, nikoli ni prikrival. P s y c h e Crtica; češki Bpisal Svatoplnk (J ceh. (Konec.) In res odloži mlada gospa počasi svojo obleko in se obleče v prepovedan kostum. Zdaj je gotova. Vznme triročni srebrni svetilnik z mize in ga postavi na toaletno mizico, nad katerim se v umetno izrezljanem okviru sveti veliko, čisto zrcalo. Ah, kakšna lepota l In resnično, na gladki površini zrcala plava nenavadno lepa pf doba. Lahka, z zlatom pretkana obleka se oprijeralje kakor bogato naguban oblak vitke, zetiru podobne, ljubke postave in za njo se riblje dvoje velikih, rudečkastih kril metuljev in vsako n< si v sredi veliko, kakor nebo sinje oko. In mej njima se nagiba nežna glavica, raz katero se valovito in prosto vsipljejo črni lasje okrog po-dolgastega, ljubkega, na pol otročjega obraza z velikimi, črnimi očmi, kjer zdaj pod solzo žalosti bleste iskre začudenja in veselja. Peruti lepe Psvcho zatrepečejo čudno . . . . glejte! Ona se lahko dvigne od tal, plava lagano do stropa — leti, o leti 1 Čarobne peruti tiho šume po zraku. Ha, okrutnež tam v sosednji sobi! Ti ne slutiš, da je žrtev tvoje oblasti svobodna ! Telo so seveda lahko priklopih na te z obročkom iz ■vitle kovine, — duSa pa de izvije tvojej oblasti. Gl j! Porabe se dviga svobodno in bo poletela, kamor se bode njej zljubilo. Za slovo ti še milostno pošljemo ta-le poljub — tako, in zdaj odprimo tiho okno, — že letimo visoko nad gričkastimi strehami poil zvezdnatim nebom . . . Zdaj se počasi spustimo na balkon in stopimo v jasno razsvitljeno dvorano. Kakšno gibanje in vršenje, šepetanje in mrmranje! 0, o, o se čuje povsod. Pisana množica se deli in razširjajoč prijeten vonj h perutmi, z nogami komaj dotikajoč se tal, plava ljubka Psvche na njej pripravljen prestol — — Ali ah — žal, da je vse to le sen! Mlada gospa stoji tu v njeni ječi, pred zrcalom — stoji seveda samo na prstih male nožice, ali to tišči k tlom neizprosen zakon teže Ali on še vedno čuje? Da. Sliši se šumenje papirja in praskanje peresa. — Ali ga pri tem muči slaba vest? Pri Ijuknici v ključavnici hočem opazovati okrutnež, i. Psvche se skloni k rassvitljeni kliuč ivnici in Ijuknici, ali ta hip se začuje v sobi moćan pili in tema nastane. Soprog je ugasnil luč. Kaj sedaj ? Na prstih stoječa Psvche posluša, ali ne čuje ničesar. Morda že spi, okrutnež! Samoglavnež 1 Niti odpuščanja ni prosil, ni skušal pomiriti se ž njo, prijel ni niti za kljuko teh vrat ! Seveda mu ne bi bila odprla, ako bi jo bil tudi na kolenih prosil za to in spokorno, skesano butal s Čelom ob vrata, Ne, ta vrata so mu ne odpro niti jutri, niti pojutranjem, nikdar! Prisesam — nikdar' Ta nesočuten, ledeni mož je bil nevreden moje ljubezni, prevaral jo mlado, neizkušeno dekle. Saj me ne ljubi, morda me ni nikdar ljubil. Raztrgati hočem vezi, ki so se spremenile v robske verige. — On ni prišel. Spi. Gotovo spi. Ali da ne slišim njegovega dihanji? Tiho jo notri, kakor v grobu. ReS, nič gibanja, nič dihanja. Kaj, če bi pogledala? Še jeden hip stoji Psvche tako, pozorno poslušajoč. Potem vzame svečnik, obrne previdno ključ v vratih, odpre prav tiho vrata in se vkrade s svečnikom v roki, po prstih v sobo svojega soproga. Glej ga, tu spi oblečen nt divanu. Nj'gova zmršena glava počiva na usnjati blazini. Odsekati j bi jo zamogla po vzgledu judovske junakinje in se Smatramo kot nujno politično potrebo, delati na razdelitev deželnega šolskega sveta v dva oddelka, nemški in .slovenski". Ob koncu so zbrani pritrdili predlogu, ki ga je nasvetoval dekan Jurčič: Izrekamo svojim deželnim iu državnim poslancem naj-iskienejšo zalivalo in popolno zaupanje. Celjska gimnazija. Posebno je vzbudilo veliko pozornost, da je baron Dumreicher izstopil zaradi celjskega vprašanja iz levičarskega kluba. Levičarski listi stvar še prikrivajo, ker si prizadevajo levičarji ga pregovoriti, da še v klubu ostane, kar se jim pa najbrž ne posreči. Dumreicher je vedno bolj nagibal na neniško-narodno stran in je stal v klubu levičarjev v prvi vrsti zaradi tega, ker se je nadejal, da bode kdaj igral kako važno ulogo. Ko je po Plenerjevem vstopu v ministarstvo bil dr. liuss voljen načelnikom kluba, je bil Dumreicher jako nevoljen in je iskal povoda, da iz kluba izstopi. On in njegovi somišljeniki so želeli, da bi se klub izjavil, da izstopi iz koalicije, ako se dvojezična gimnazija v Celju osnuje. Temu sta pa odločno oporekal;« Plener in \Vurinbrand, ki sta izjavila, da v tem slučaju takoj izstopita iz ministarstva. Koroški in štajerski liberalci baje hočejo na vsak način izstopiti iz levičarskega kluba, ako se dovoli Slovencem j osebna gimnazija v Celju. To bi pa bilo konec koalicije. — „(irazer Tagespost" dokazuje, da dvojezična gimnazija v Celju ni potrebna in svetuje, da se naj v ljudski šoli bolj uči nemščina, pa bodo slovenski učenci lahko v nemški gimnaziji Iz-bajali, Seveda graška tetka bi najrajši videla, da bi ljudske šole smatrale ponemčevanje za svojo glavno nalogo. Preganjanje opozicije na Ogerskem Skrajna levica se ni Ogerskem nima pritoževati, da bi jej vlada delala k..ko krivico. puSča jej celo protidi-nastične iu veleisdajske demonstracije. Drugače pa postopa vlada proti ljudski .stranki. V CakovCU, kjer je le s težavo zmagal učni minister, se je začela prava gonja proti ljudski stranki, zlasti proti duhovščini. Nad 10 hrvatskih duhovnikov je bilo pri policiji kaznovanih z globo, ker ho agitovali proti ministru. Jeden župnik je plačal 50 gl. globe, ker je nekdo brez njegove vednosti na cerkvenem stolpu razobesil zastavo ljudske stranke, drugi je plačal J.") gld glob«-, ker je tu «:erkvena vrata tudi brez nj-g«>ve vednosti nekdo nabil opozicijski volilni oklic Državno pravdništvo pa misli proti več župnikom naperiti kaz»msko pravdo zaradi upora. Vlado je posebno jezilo, da je opozicija hotela proti volit vi vložiti ugovor, zatorej je napela vse sile, da bi dokazala, da je le opozicija nepnstavno postopala, ne pa vlada. Vsled tega pritiska je opozicija baje se premislila, da volitvi n«; bode ugovarjala. Večina bi volitev itak potrdila, samo nekaj već* opnzicijonaloev bi se obsotlilo. Na Ogerskem le prevečkrat „Hilaa odločuje. Predloga proti prekucuhom bode v nemškem državnem zboru gotovo odklonjena. Katoliikl centrum je stavil več predlogov, za katere druge stranke ne morejo glaeovat.i, ker se ž njimi omejuje svoboda znanosti. Posebno vseučiliški profesorji se izrekajo proti predlogom katoliškega centra. Če se pa ne vzprejmejo predlogi katoliškega centra, bode z jednim mahljejem iznebiti brezčutnega okrutneža. To pa bi bilo prekruto! Glej! Gotovo ima težke mučne sanje1 Obraz mu je mračen, ustnici sta bolestno stisnjeni .... Morda obžaluje v snu svoj čin, morda se straši jutrajšnjega težkega opravila! Sočutna Psvche se nagne, morda, da prepodi 8 svojim poljubom mučne sanje 8 čela spečega, v tem pa kane raz svečnik vroča kaplja na njegovo roko. Mož plane kvišku in si mane oči. „Psvche!tt vzklikne strme\ „ Psvche!u »Da, Psvche"t odvrne gospa, ko se strahu zave. „N-jIepša Psvche, kar sem jih kedaj videl!" .Al In pred kratkim si dejal, da je ta obleka nespodobna zame." „Seveda za ples! Tam bi svoje naloge sicer ne mogl* tako mitologično izvršiti — s svečnikom v roci — nad ležiščem —M „ Menda vender ne boš pristavil celo — Amorja V* bO, vem, da nisem niti najmanje podoben temu bogu. Slutim pa, da napenja tu-le nekje svoj zlati, lok — " »Pusti me! Ne stari mi perut! Saj veš dobro, da jih moram čuvati za bodoče leto — — —" pa katoliška stranka glasovala proti vsej predlogi in bode propadla, kar bode pač najbolje. Razen nekaterih vladnih privržencev tako nobena stranka prav ne priznava potrebe pooštrenja kazenskega zakona. Svoboda že tako v Nemčiji ni prevelika. Varnost v Carigradu. Izvedelo se je, da je mej turškimi vojaki se osnovala neka zveza, ki ima namen pobijati kristijane. Zaradi tega se je pa zdelo zastopnikom velevlastij potrebno, od turške vlade zahtevati, da naj bolje skrbi za osebno varnost. Dati se je, da bi v Carigradu ne prišlo do jednacih prizorov, kakor je bilo pred žudnjo rusko-turško vojno v Bolgarski ali pa lani v Armeniji. Deželnega poslanca Ivana Hribarja prvi govor povodom proračunske razprave v deželnem zboru kranjskem dne 16 februvarja 1895. (Po btpiiogratičnem zapisniku.) (Dalje.) Gospoda moja! Nekdaj širna naša domovina, V kateri so pradedje naši prosto živeli po svojih šegah in navadah, skrčila se je dovolj pod krutimi rokami grabežljivih nemških sosedov, skrčila tako, da sedaj — dejal bi elegično s pesnikom — ,,grob ima komaj za nas". Nemški škofje iu nemški plemiči delovali so z združenimi močmi, da se je moral umikati slovenski živelj; oni so grabili s polnimi perišči prirodna bogatstva slovenske zemlje. Brezpraven je bil V tistih časih slovenski živelj. Gospodovalo se j*« na naših rodnih tleh s slovenskim narodom, kukor «!a bi bil inferijorno pleme. Pesnik naš, Simon Jenko, ko je gledal v žalostno pret»-klost slovenskega narola, ni si mogel kaj, da ne bi bil bolestno vzkliknil: . Kako rod za rodom gine: To povest jc domovine, Vsema svetu uepo/nane, Od nikogar spoštovane." Vender takrat, ko jo tako pel, ni obupal. Trdno je pričakoval, da se bode narod .slovenski jedenkrat zavedel naravnih svojih moči] in svoje veljave in takrat zopet postal gospodar na lastni zemlji. Zaradi tega je prorokoval narodu našemu boljšo bodočnost. Ako j bi pa danes — po preteku 30 let — živel Simon j Jmiko, ali bi mogel reči, da smo se približali boljšim, srečnejšim časom? Jaz pravim: ne in trikrat ne! Toge in žalosti bi zakril svoj obraz, ko bi videl, koiiko hlapčevstva je še mej nami ostalo. 0u, ki je pričakoval, da bodemo Slovenci zdrobili verige suženjstva, spoznati bi moral, da se do dandanes razmere niso izboljšale; da se Slovanoi ničesar nismo naučili od zgodovin«', temveč da se prej ko slej, npreieni v tuji jarem, klanjamo našim zasme-hovaloem in zahvaljujemo za udarce, ki nam jih daj«') narodni naši protivniki. Najžalostnejši dokaz, da to hlapčevauje še ni ponehalo, podal nam je gotovo naš slavni deželni odbor i ukazom, katerega sem poprej omenjal. Ljubljana, središče te čisto slovenske kronovine, I Ljubljani, duševno središče celega slovenskega naroda katera mu j" tako k srcu prirastla, da jo je v svojih pesmih nazval „belo", ta Ljubljana je ko-nečno res hotela tudi po zunanjem svojem licu postati to, kar je od nekdaj — slovenska. Formelno pravo jo bilo na strani mestnega zastopa ljubljanskega, in vlada sama, katera je vedno pripravljena, omejevati naše pravice in založiti nam kako gorko, ni ničesar mogla opraviti proti opravičenemu in postavnemu sklepu mestnega zastopa ljubljanskega. Najvišja instancija, ki je v tem slučaji upravno sodišče, moralo jo je poučiti, da so minuli tisti časi, ko je za nas odločevala jedino ujena samovolja. A kaj se zgo«li tu? Zakrij si Slovenija obraz, kajti lastni otroci tvoji so v stanu biti te v lice! Go-Bpoda moja! Ko niso mogli ničesar naši narodni protivniki, da nas ponižajo, našli so se rojeni Slovenci, ki ho pozabili, kake dolžnosti jih vežejo do slovenskega rodu. Mestni zastop ljubljanski mislil je, da je vender že prišel čas, < v tem mestu, v katero tako mnogokrat prihajajo po opravkih. Gospoda moja, če to ni tista „\Veltweisheit", potem n« vem, kaj hi moglo to biti! Toda šalo v stran! Gospodoma dr. Papežu in Otonu Deteli je tako silno pri srci osemnajsti del prebivalstva te dežele! Zli se mi pa, da sta popolnoma pozabila tistih časov, ko je ta osemnajstina imela še v rokah sukno in škarje in ko je ona krojila pravice sedomtiajstkrat tako velikemu stanovništvu te dežele. Popolnoma sta pozabila, da se je odpravilo tedaj alovensko urailovanje pri deželnem odboru, iu da se je jezik, kateri j«; materni jezik 0,")°„ prebivalstva debele kranjske, st ml brezpraven. Tega se gospoda menda nista spominjala, ali sta pa to navlašč hotela pozabiti. Jaz se ne bo lem spuščal v pretresanje pravne strani vprašanja, o katerem govorim. Storilo se je to na drugem kraji od pokltoanejše strani na tak način, da bode dotična sodba in obsodba gotovo še dolgo zvenela v ušesih kronskim juristom deželnega odbora našega. Vendar pa si ne morem kaj, da ne bi se ozrl nekoliko na praktične razloge, ki so se navajali v opravičevanje deželno-odborskega ukaza. In kakošni so bili ti razlogi ? Pred vsem je tu ozir na tujce. 0 saneta sim-plicitas! vzkliknil sem, ko sem čital ta razlog in nehote mi jo prišel v spomin pedagogičen kurijozum iz davno miuole dobe. Ko sem v Ljubljani obiskaval normalno šolo, ki je bila seveda popolnoma nemška, imel sem uči telja, čegar naloga je bila, nam paglavcem utepati nemščino v glavo. Ta učitelj nas je jedenkrat, da bi nam dopovedal, kako veljavo ima nemški jezik, vprašal, če vemo, zakaj imajo table po vaseh napise v nemškem jeziku. M« seveda tega nismo vedeli. Spogledavali smo se, ah nihče ni vedel pravega odgovora. Oglasil se je torej uzorni naš učitelj z vprašanjem, če nismo še nikdar srečali na cesti kacega „ vandrovca". Ko smo mu to pritrdili, dal nam je sam odgovor na svoje prvotno vprašanje rekoč, da morajo napisi zaradi tega biti nemški, ker n va 11 d i'o v o i hiivio samo nemški in bi sicer ne vedeli, kod hodijo. Gospoda moja, reči moram, da sem kot mali deček res rešpekt dobil pred temi „ vandrovci", kosem izvedel, da morajo zaradi njih vaške table biti nemške. Samo temu sem se čudil, da ie tak „vandrnvec", če se je zatekel k nam in prosil kruha, vendar-le toliko poznal slovenski jezik, da je prosil slovenski (veselost v središči). Ko sem bral razloge, katere je navajal deželni odbor za svoj ukaz, mislil sem, gospoda moja, da sta gospoda I) -tola in dr. Papež bržkone imela ravno tistega učitelja, kajti razlogi, katere sta navedla za svoj ukaz, so prav njegovi razlogi. (Veselost v središči ) Ozir na tujce torej ju je vodil, da sta prepovedala v Ljubljani samoslovenske ulične napise ! Ta nastaje sedaj dvojn > vprašanje. Prvič, ali je res večina tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, nezmožna slovenskega jezika in drugič, ali bi se res oni tujci, ki niso zmožni slovenščine, ne mogli orijentovati v našem mestu, ko bi bih napisi na uličnih tablah samo8lovenski. Kar se tiče prvega vprašanja, bi naravnost rekel, da je trditev deželnega odbora neresnična. Pretežno večino tujcev, ki prihajajo v Ljubljano, sestavljajo Slovenci, prihajajoči z dežele v mesto po opravkih. Za njimi pridejo Slovenci iz ostalih slovenskih kronovin, katerim je Ljubljana omiljena kot njihovo duševno središče. Ce vzamemo končno še druge Slovane — Hrvate n. pr., katerim se je naša domovina tako prikupila, da jo vzlasti poleti pogosto obiskujejo in ee po dalje časa mu de tudi v Ljubljani — izprevideli bodemo, da sta bržkone več kakor dve tretjini tujcev, prihajajočih v Ljub-ijano, Slovencev respeetive Slovanov. Ostane torej jako mala manjšina takih tujcev, ki so zmožni le nemškega jezika, respeetive nezmožni slovenščine, kajti Italijani, ki ne znajo niti slovenski niti nemški 1 tudi večkrat prihajajo k nam. Tem je pa končno vse jedno, ali imajo ulične table naše slovenske ali nemške napise, ker tako niti jednega niti dni'ega jezika ne znajo. O onih Nemcih, ki niso zmožni slovenskega jezika, ima pa naš deželni odbor jako slabo mnenje On pravi, da bi se ti tujci v Ljubljani ne mogli orijentovati, ko bi bili napisi na uličnih tablah eamoslovenski in d.t bi zato promet silno trpel. Gospoda moja, jaz imam pa vender veliko boljše mnenje o teh Nemcih, kakor deželni odbor. Jaz vem, da se jo v Zagrebu, kjer imate samo hrvatske ulične napise, se vsak Nemec, čo tudi ni znal hrvatskega jezika, prav lahko orijentoval in da še nobenemu ni padlo v glavo, da bi se pritoževal o tem, ker v Zagrebu ni nemških javnih napisov. Gotovo mi tudi častita gospoda Oton Detela in dr. Papež sama ne bodeta vedela navesti niti jednega slučaja, da bi se hd v Zagrebu izgubil kak Nemec zaradi samohrvatskih uličnih tablic. Sploh pa vprašam, Če bi bili ti napisi res le zaradi tujcev, v kolikih jezikih pa bi morale ulice biti napisane v Benetkah, v Parizu ali v Rimu? Meni je le žal, da ljudje tam nimajo na razpolaganje pristno samo rodne „kunštnosti" našega deželnega odbora. (Veselost v središči.) (Konec prih. Dopisi. !■ I^jiil»l.|ft■■<'. (Zakotni živinozdrav-niki.) Da je živinoreja jedna glavnih panog, ki daje kmetu primeroma še največ dobička, posebno ako zna le količkaj umno gospodariti, to vidimo iz tega, da vedno več tujih kupcev dohaja v deželo. Ti kupci plačujejo živino prav d t* h r o. Ker se pa toliko živine izvaža, je umevno, da moraj«) vsi za to poklicani faktorji na to uplivati, da se zarod pomnoži, da ne bode primanjkalo živine bodi si za domače delo, za klanje pa tudi ne za kupčijo. Država, dežela in kmetijska družba podjiirajo našega kmeta-živinorejca ne |h z dobrimi nauki, temveč tudi s subvencijami in drugimi sredstvi. To je vse dobro in hvale vredno — kadar je živina zdrava, ali kadar kmetu živinče oboli, tedaj ju joj ! Kani se hoče hitro obrniti po pomoč, ko daleč naokrog ni živinozdravnika, da bi mu hitro in pravo svetoval? Saj vemo vsi, da hitra in prava pomoč največ pomaga. Da, tudi tukaj je treba našemu kmetu pomoči in dežela bi 81 gotovo ."stekla vso hvalo, ko bi V tej zadevi le količkaj storila. Država je pač izvršila dolžnost in pri vseh glavarstvih nastavila okrajne živinozdravnike ali naša dežela še ni storila v tem oziru prav nič. Se danes ni v deželi niti jedne deželne službe za živinozdravnika ali vsaj podpore, da bi se mogel tu ali tam nastaniti. Tudi večje občine bi lahko kaj storile! Poglejmo In nekoliko v druge dežele, koliko storijo v zdravstvenem oziru: Na Koroškem je G deželnih služb za živinozdiavnike, na Štajerskem 21 deželnih in več občinskih, na Solnograškeni 5, na Dol. Avstrijskem jih je 24, na Tirolskem je deželnih in občinskih živinozdtavmkov 14, na Češkem čez 100 itd. Tako vidimo, da povsod se podpirajo živinozdravniki, ker povsod že vedo, da le na ta način j« tudi pomagano živinorejcem — le pri nas se nič ne stori, kljub temu, da je društvo živinozdravnikov na Kranjskem že leta 1893. vložilo prošnjo na deželni zbor za ustanovitev več deželnih živinozdravniških služb. Dotična prošnja ni našla prijaznega odmova. Seveda kaj druzega je. ako deželni zbor prosijo konjači, kovači, živinozdravniški pomočniki da se jim dovoli prosto izvrševanje ži\inozdravniške prakse. Hitro se najde kdo, ki kaže goreče srce za vse te „zdravnike" iu nasvetuje, da deželni odbor izposluj pri deželni vladi ugodno rešitev te prošnje! S tem pa deželi ne bode nič pomagano. Mazaštvo še ni ne pri ljudeh, ne pri živini nikjer nič koristilo, imamo za to veliko žalostnih izkušenj ! Sicer pa po deželi vse zdravi, kdor le more in nuna druzega posla (znanja ni treba, saj živina je živina !) in mislim, da nima kmalo kaka dežela toliko tacih „živinozdravskih pomagačev", kakor ravno Kranjska. Kaj pa hočete še več?! Mar naj sedaj še vlada vzame te „zdravnikeB pod svoje krilo?! Pa mislimo, da tega vlada ne hode storila, ker, ako bode smel že vsak mazač prosto izvrševati živinozdravniško prakso, potem pač ni treba živiuozdravmkov! Dnevne vesti, V Ljubljani, 1. marca. — (Repertoir slovenskega gledališča 1 Sodeč po splošnem zanimanju za gostovanje gdč. S u -m o v s k e , je pričakovati, da bo pri današnji predstavi svetovno-slavne „Darne s kamelija m i" gledališče dobro obiskano. Jutri bo gdč. Šumovska igrala Santo v „ V a 1 e n s k i svatbi", torej ulogo, s katero je razvajenemu zagrebškemu občinstvu vedno izredno ugajala. Nadejamo se, da bo tudi jutri gledališče polno, tembolj, ker smo v tekoči sezoni prav čutno pogrešali heroine in je bil vsled tega repertoir nekoliko prejednoličen. Ulogo Čuku-ta igra gosp. I n e m a n n. — (Koncert „Glasbene Matice-.) Drugi redni koncert „Glasbene Matice" ne bode G. marca, kakor je bilo prvotno določeno, ampak šele v ponedeljek 1 1. marca, ker vojaška godba ne more prej sodelovati. — Samo po sebi umljivo veljajo vstopnice, ki so že natisnjene za G. marca, tudi za preloženi koncert, ne da bi jih trebalo zamenjavati. — („Glasbeni Matici") je došlo od vis. mi-nisterstva za uk in bogočastje dragoceno darilo „Denkmaler der Tonkunst in O e s t e r -reich", in je sicer te za glasbeno zgodovino vele-važne izdaje došle izišla 1. knjiga v dveh delih. Zbirka izhaja s podporo rečenega ministerstva. Prvi del navedene knjige reproducira dela znamenitega kontrapunktista in teoretika 18. stoletja I. S. Fuxa, in sicer za sedaj štiri njegovih velikih mas. Drugi del prinaša Jurija Muffata (17. stoletje) za razvoj intimne instrumentalne glasbe zaslužno delo „Flori-legium", skupino sedmih suit za mali orkester. V jedni poznejših knjig obelodanijo se našega rojaka Jakoba Gallusa dela. S tem darilom si obogati „ Glasbena Matica" izdatno glasbeno knjižnico, kojo vstvarja v pospeševanje zanimanja za glasbo in nje zgodovino mej Slovenci. — i Pevsko društvo „Ljubljana") priredi vsled odb rovega sklepa dne G. aprila v prid „Glas-bene Matice" v redutni dvorani prvi letošnji veliki koncert, in je v 11 namen obrnilo se s prošnjo do deželnega odbora za brezplačno prepustitev napo minane dvorane. Z ozirom na blagi namen je nadejati se, da isti omenjeni prošnji radovoljno ugodi. — (Zaradi premestitve železničnega prometnega vodstva iz Beljaka v Ljubljano) uložila je mestna občina ljubljanska din' 22. februvarja t. I. dvoje peticij, in sicer jedno na trgovinsko mi-nisterstvo, a drugo na generalno direkcijo avstr. drž. železnic — (Vojaške vesti) V aktivno službovanje k c. kr. hrambi sta premeščena nađporoČoika Josip Nikodemus pešpolka princ Hohenlohe-Schillings-fiirst št. 87 in Friderik Petternel pešpolka baron Kuhn št. 17. — (Vojaške godbe) so dobile ukaz, da zaradi žalovanja po pokojnem nadvojvodi Albrehtu do dne 6. t. m. ne smejo sodelovati pri nikakoršni javni zabavi. — (.1 ulij vit Payer}) znani potovaleo na severni tečaj, bode dne 21. t. m, predaval tudi v Ljubljani o svoji nameravani ekspediciji na severni tečaj. Dohodek predavanja je namenjen fondu za novo ekspedicijo Paverjevo. — (Izpiti na zavodu za babice) so se vršili tukaj dne 27. in 28. februvarja pod predsedstvom zdravstvenega referenta, vladnega svetnika dra. Kees-bacberja, in sicer v slovenskem jeziku. Udeležilo 8S je 10 kandidatinj (9 a Kranjskega iu 1 s Štajerskega), in sicer so skušnje prestale: 'J s prav dobrim, S z dobrim iu 5 s povoljnim uspehom. Kot izpraševalec se je udeležil tudi g. primarij dr. Blei-weis vitez T rs teniški. — Dne 1. marca se prične poletni tečaj z nemškim ::čnim jezikom. — (Stroški mestne občine ljubljanske) za kidanje in izvažanje snega v letošnji zimi presegajo že zdaj vsoto 8 38 2 gld, torej napram proračunu za 1894/5. 1. per 5 6 00 gld. za 2 78 2 gld., a štejemo danes stoprav 1. marca, po mestnih ulicah iu trgih pa je še polno sneženih in ledenih — barikad! Za mestno blagajno je torej letošnja zima dovelj občutna! — (Pomilosčeni kaznjenci.) Cesar je zopet pomilostil 55 kaznjencev, katerim je odpuščen ostanek kazni. Mej njimi so 4 iz ljubljanske kaznilnice, 4 iz mariborske, 4 iz graške, 4 iz koprske in 1 iz gradiščanske, 2 kaznjenki pa iz begunjske ženske kaznilnice. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 23 (= 37*96 %0), umrlih 18 (=29 04 ° „<>), mej njimi so umrli za legarjem 1, za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 4, vsled mrtvonda 1, vsled starost n-1 oslabelosti 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 5, skupaj 18; mej njimi ao bili 3 tujci (=lGl»/0) in iz zavodov 5 (=27-7°/6). Za infekcijoznimi boleznimi sta oboleli, in sicer za vratico 2 osebi. — (0 dolenjski volit vi) se nam iz Krškega piše: Zakaj je dobil prof. Zupan tako lepo število skoro 200 glasov'/ 1) zato, ker je predsednik vsem Slovencem tako priljubljene in tako koristne družbe kakoršna je družba sv. Cirila in Metoda; 2) ker je bil ta mož sploh znan kot značajen narodnjak in vedno zvest privrženec posvetnih narodnjakov; 3) ker so ga baš zavoljo tega merodajni faktorji pre- zirali, da ni več ravnatelj Alojzijevišča in član deželnega šolskega sveta. Radi tega je dobil glasove posvetnih in duhovenskih narodnjakov. — Zakaj pa vendar zmagal ni? 1.) zato, ker ni obljubil, da ne vstopi v koalicijo; 2.) ker je poudarjal, versko šolo", 0 kateri sodijo nekateri, da hoče vpeljati cerkveno šolsko nadzorništvo; 3.) ker po Dolenjskem osebno znan ni in se tudi predstavit ni prišel: 4 ) ker so se Belokranjci bali, da ne dobe železnice, sko Zupana volijo, in ker so Novomeščani mislili, da bi sicer ne dobili železnega mostu. — (Umrl) je dne 27. t. m. v Velikih Laščah ondotni nadučitelj gosp. Jos. Pavčič, splošno priljubljen mož, vrl učitelj in rodoljub. — V Gorici je umrl vrl rodoljub J. Le ban c. kr. poštni uradnik ! N. v m. p! — (Za lovce.) V minulem letu je bilo ustreljenih v političnem okraju Ljubljanske okolice S 14 srn, 1 divji kozel, 2008 zajcev, 2."! glav divje kuretine, 11G gozdnih jerebic, 1972 prepelic. 515 jerebic, 419 kožic, 523 sluk, t divje gosi, 331 divjih rac, 97 lesic, 32 kun, 28 dihurjev, 8 vider, 2 divji mački, 12 jazbecev, 1 orel. 3)57 akobcev, sokolov in jastrebov, 7 čukov in 2f) sov. — (Posojilnica v Radovljici) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ima »Ine 11. marca popoludne ob 2. uri v posnjilnič-nih prostorih redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — (Srečkanje) Finančno ministarstvo je dovolilo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Tržiču, da sme prirediti srečkanje s 600 srečkami na korist društvene blagajnice. Dobitki pa ne .smejo biti v denarji ali denarnih efektih. — (Zameti na Krasu) Na Krasu na progi mej Ljubljano in št. Petrom so bili poslednje dni zopet hudi snežni zameti. Pošta za Trst se je morala prevažati čez Pontebo in Videm. Posebno mnogo snega je jiadlo mej Rakekom in Postojino. Ležal je blizu meter visoko Da tiru. tako da je bil promet popolnoma nemogoč ter so je mej Ljubljano in Št. Petrom moral ustaviti. Z ijneke pa so se odpravile v toliko, da so vsaj vozili osobni vlaki, vsi pa so imeli po več ur z mude. — (Državna podpora ) Hmeljarskima društvoma v Žalcu in F ii r s t e n f e 1 d u na Štajerskem je za lansko letu podelilo poljedelsko mini-sterstvo podporo vsakemu j>o 150 gld. — (Potovalna predavanja.) Na štajerskem je bilo v minolera letu 151 potovalnih predavanj. Na slovenskem S taj erju je največkrat predaval g. Ivan Belš, sadjarski potni učitelj v Mariboru. Učil je v 24 občinah — (Ponarejalec vinarjev.) V Drsteli pri Ptuji se je kmetiški fant Alojzij Polaneo lotil industrije, od katere si je obetal poseljen zaslužek, namreč ponarejanja vinarjev, a orožniki so ga zasačili in mu preskrbeli prosto stanovanje in hrano. — (Električna razsvetljava v Beljaku) Občinski svet beljaški se bavi z vprašanjem 0 nj»e-Ijavi električne razsvetljave. Vobo ima dobro, trda je le za denar. — (Goriški deželni glavar) grof Fr. Co-ronini, ki je vsled konflikta nisj slovenskimi iu laškimi del poslanoj podal ostavko, se je udal prigovarjanju in je ostavko zopet umaknil. — iZenska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) bo imela dne 8. marca ob 3. uri popoludne v prostorih slovanske čitalnice v Trstu svoj občni /.bor. — (Dr. Ante Starčević) je zbolel za pljučnico. Neposredne nevarnosti sicer ni, vender je bolezen glede na starost (72 let ) in slabotno telesno konstitucijo bolnikovo precej opasna. * (Hrvatsk izum patentovan.) G Al. Sam-šalovič, župnik v Irigu na Hrvatskem, je izumil jako praktičen mošnjiček za kovani denar ali „monetometer*< V njem se ne hrani samo denar, pmonetometeru kaže tudi zanesljivo, koliko denarja je v njem, ne da bi se denar moral šele šteti. MMonetometer" je izdelan iz papirja ali iz tanke kovine in prirejen za gotovo vrsto in število kovanega denarja. Na straneh ima dve zarezi, skozi kateri je videti rob novcev in pa Skalo, katera kaže, koliko dotičnih novcev je notri. Na vrhu pa ima zaklep, skozi katerega se vidi, kake vrste denar je v moŠnjičku. Izumitelj je vzel na svojo iznajdbo patent. * 'Češke tarok-karte) Naše tarok-igralce opozarjamo na češke tarok-karte, katere je ravnokar izdala „Ustredni Matice školska" v Pragi; slikal jih je znani slikar E. Neumann, reprodukcijo pa ja prevzet A. Kratochvil v prid šolski družbi Češki. Slike predstavljajo češko zgodovino, narodno življenje ter historične sjiomenike češke umetnosti. Na drobno prodaja te karte „Ustredni Matice školska" v Pragi po 80 kr. * („La montagne noire") se zove opera, ki se je te dni pela na velikem opernem gledališču v Parizu. Snov operi je vzeta, kakor kaže naslov (Crnagora), iz življenja Črnogorcev. Libreto in glasbo je zložila znana skladateljica gospica Avgusta Holmca. Kritika priznava, da ima skladateljica dobro šolan muzikalni talent, ki se pa še ne povzdiguje do inspiracije in mej oblikami negotovo omahuje. Najbolj uspeli so lirični momenti opere. * (Sleparsko dvojico fin de siecle.) Pariška policija je ujela nevarnega sleparja in njegovo ljubimko. Slepar, bivši trgovski pomočnik, si je n*- vzdel ime „grof de Meriel", svojo spremljevalko pa je prekrstil v „grofico de Pavillya. V Madrida in v Lizbono sta se seznanila z najodlićnejšimi krogi, naredila veliko dolgov in se potem umaknila v Pariz. Tu sta ustanovila posebno dobrodelno društvo in nabrala za njega namene blizu milijona prispevkov ter je porabila zase. Samo jedno damo sta opeharila za 150 000 frankov, in kdo ve, koliko sleparij bi bila š- storila, da madridska policija na to dvojico ni opozorila pariško policijo. * (Egiptski kediv) se je te dni tako rekoč na skrivnem poročil, a ne morda s kako princezinjo sdi sicer znamenito damo, ampak s svojo sužnjo Ikbal Ifanem, katera mu je pred par tedni povila hčerko. Poroka se je vršila v graščini Kubbe blizu K-hire m kar je najbolj čudno, v odsotnoti neveste, katero sta zastopala dva paši. Da se je kediv poročil h svojo sužnjo, j* na sgiptfdto prebivalstvo naredilo jako dober utin. Kediv je tudi pri poroki obljubil, da bo imel samo jedno ženo. I Y Slovenci in Slovenke, vpišite se v družbo sv. Mohorja! I Zadatak ob V,«, url iv«4«r, stev 59. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.645 V Hobolo, tla* 2. marca 1HO.V Kot gost nastopi gospica llrnulnn ttuuiovnka, clao nar. zem. kazališta v Zagrebu. Valenska svatba. Igrokaz v Štirih dejanjih. Spisala Ludvik Ganghoftir in Marko Brociner. Preložil Fran Gestrin. Režiser g. Rudolf Inetnann. Začetek tučuo ob 7,8. uri, konec po 10. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 8. marca 1895, Blagajna odpro ob 7. nrt zvooer._ Meteorologično poročilo. A- -~ ! Stanje Cm barometra ko vanj a v mm. Tem-iicmtnrn JS j 7. zjutraj 724*01 ! "J. popol. 72tW ' oo i t). evecur i 731 71 — 2 0" C 9 »c C — 6 2» C Vetrovi Neh.. M o- ; krina v, mm. i ■1. vsh. si. svz. hI. v/.h, obl. obl. jasno 000 .m Srednja temperatura —13°, za 2 G' pod normalom. 1 Darila s Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Arno Bogataj, vikar v Luškem f> kron, nabrane v veseli družbi v bralnem društvu na Laškem v gostilni g. Plevela. — Gosp. Jos Močnik, župan v Kamniku 2 kroni, zložila vesela družba pri graščinskem vinu. Skupaj 7 kron. — Živeli redoljubni darovalci in njih nasledniki! Knjitovnosf. — Zar i učiteljicam istu plaću? Narodnogospodarsko pitanje. Raspravio Ante Dukič. U Zagrebu. Str. 100. Učiteljsko društvo za vološki okraj v Istri je sklenilo prositi pri dež. zboru, naj se plača učiteljev in učiteljic tako poviša, da bodo učiteljice dobivale S0°/0 učiteljske plače, dočim so učiteljico zahtevale isto plačo, kakor se določi za učitelje, katero zahtevo pobija pisatelj v tej brošuri. Brošura se dobiva pri pisatelju v Kastvu (Istra) izvod po .")() kr., po pošti 56 kr. Dunaj 1. marca. Začetkom današnje seje poslanske zbornice je predsednik G hlu-mecky sporočil cesarjevo zahvalo za kondo-lencijo o smrti nadvojvode Albrehta. Poslancu dr. Kramar in dr. Dr z o rad sta odločno protestovala proti sklepu Bubkomiteja odseka za volilno reformo, s katerim sklepom so se razprave v komiteju proglasile za tajne. Predsednik Chlumeckv je sklep opravičeval, odsekov načelnik \V i d in a u n pa je obljubil stvar spraviti v odseku na posvetovanje in prouzročiti, da se o njej izreče. Zbornica je vzpre-jela nasvet, naj tiskovni odsek v 14 dneh poroča d predlogu glede konfiskacij v parlamentu izrečenih govorov. Dunaj 1. marca. V včerajšnji seji proračunskega odseka se je razpravljalo o proračunu ministerstva notranjih del in trgovinskega ministarstva. Pri postavkah o poštnih in brzojavnih uradih sta poslanca dr. G r e g o r č i č in V ošn jak predlagala resolucijo, s katero se zahteva, naj se povsod, koder prebivajo Slovenci, pri poštnih in brzojavnih uradih rabijo dvojezične tiskovine. Minister \Y u r ni b r a u d je rekel, da še nikdar ni slišal v tem oiiro pritožbe, iz cesar sklepa, da se povsod korektno postopa. Dunaj 1. marci V političnih krogih se smatra odstop nau^nega ministra Madey-Bkega za gotovo stvar, ki se bo po zasedanju drž. /bora fonnelno rešila, Dunaj 1. marca. Knez EUhard Metter-nich, sin nekdanjega kancelarja Metternicba in bivši veleposlanik V Parizu, načelnik srednje stranke v gospodski zbornici, je danes umrl vsled srčne kapi. Lvov 1. marca. Poljski listi javljajo, da je poljski klub sklenil predlagati pri razpravi o davčni reformi amendi inent v tem zinislu, da se zagotovi petakarjciii volilna pravica v dosedanjih kurjjah, tudi če bi se jim vsled reformo znižal davek pod 5 gld. London 1. marca. Kitajski cesar je porazumno z ministri pooblastil generala Li-httng-Čauga, da se pogaja z japonsko vlado zaradi miru. Ko bi .Japonska stavila prevelike zahteve, hi Kitajska nadaljevala vojno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. 3Z>-UL33.a,jsls:sL "borza, dne 1. marca 1895. Skupni driavni dolg v notah..... 101 gld. 75 k> Skupni driavni dolg v srebrn .... 101 . 70 , Avstrijska zlatK r«nta....... ij>5 . 20 „ Avstrijska kronska renta ••/«..... 10O „ 90 t Or.emka zlata renta 4"/0...... ISt » 10 , Ogerska kronska renta 4°/„ .... HS ■ : 85 » Avstro-ogcrsk«* hanćue delnice .... 1080 Kreditne delnice......... 398 , 75 , London vista.......... . >V*8 « 7f» , Nemški dr*, hankovd M 100 ru>irk 6*1 , *7'/» ■ 20 mark ... ...... 12 , 0» , tO frankov.......... B . 81 Italijanski bankovci..... . 10 t 4.0 a C. kr (vkini . "• , 81 £|5 Lekarna Trnk6czy inn %j V 1 la 1*3 ^ >» S-o I g či cfi S S 1JS I Kri čistilne krogljice so se vselej sij .ono nsvedo^ile pri aabaannjl ('loveiikeKH i*-I«*ni», »kukrnon ftrlodcl, pumnu i k nuji hImmII do JedlJ Itd. Ker to zdravi o izdeluje lekarna hhida, velja ak.ttij!ch oHtno -ji ur., jedan iavoj * ♦* škat- ljicami I ald. 5 kr. Doniva hc pri (l'J3.'-18 Uliaitlu |».. TriiKc>cz>-ju lekarnarju v LJubljani. PoHlljas « obrntno |»<»Mlo. ^pjj Lekarna Trnk6czy v Gradci. Glavno zastopstvo: A. MOTSCH & Co., Dunaj, I., Lugeck Nr. 3. 10 (61—1) r.... proizvajanje spele po najliolj&ili sinte nlh, kakor tudi popolne oprave M opečnloe, tovarne sa ohamotte, za stresno opeko z vkladkl, xa oevl iz ilovice, za cement, *a &lp» doba' Ija kot mnogoletl d specijaliteti) Louis Jager tvornica za izdelovanje opekarskih strojev Kolonj Ehrenfeld, Cenikt in proračuni stroškov v ust mi j NaiboljS« svedočbe. — Navedenih oprav in naprav mužno bi je ogledati tudi v Času kadar funkcij oni ruj o. J Izgubilo se je operno kukalo aa Sokolovi maskaradl na galeriji ali v garderobi. — Kdor je je naftVl. je prosen, naj je odda proti nagradi t upravni&tvu .Slovenskega Naroda". (287—1) l. ir glavno ravnaieijKiTo a?nr. flrž. leitiHi, Izvod iz voznega reda" T7-«>l.1ab-t7-x&.e>gra- od 3.. o let ©Tor«. 1SS4 Nastopno omenjeni prihajal >l In oahajalttl iiul omtcekl —j k Mr«*tn)r^vrujuthmm hnm*. 8r«dnJ»«TTUp*kl iu J« krajama 6»«u v LJafe IJkbI tu t minuti naprej. Odhod Iz LJubljano Jn*. kol.) tth t». t«ri .1 min. fto noH oeabol vlak ▼ Trbli, Pontabel, B«lJ»t, Oa> kovao, Krauasnafaata, Ijjubno, d»« Salathal v Amim, Itnhl, OmoA-d«n, SulnntfrAii, lj«.sd -OH.tRin, Knll na jaaern, Hlajrr, Lin«, nnJalovioa, PtaanJ, Marijino varr, K^er, KarloT« vare, Krmno«..« »ar«, I'ra«po. Jjlpaljo, OunnJ via Amatatlen. Oi> H. «H tO m in. nfutntf i.-n-laui vlak ▼ Noto moito, KoAavJa. O* 7. Mri in mlM. clurr.t) uaabhi »lak v Trl.1«, Pomahal, HoUah, Oa lovci), Kranaenafeata, Ljubno, Dunaj, oea HaUthal v Halnograd, Duna rla AntatAtteii. Oh IV. Mri .1.1 min. i%^(tw tneaaul vlak t Noto ineato, KotarJ«. Ob II. Mri SO mla. ,l„,.,.l,t.l,i« uant.ni Tlak t Trhli, Poutakal, Holja*, Os1ot0o, rranaanafeila, Duliuo, HaUthal, DnnaJ. Ob 4. uri 14 min ,,<,,n>lu,ttH> oasbni Tlak t Trl.l*. Beljak, OaloT«o, Ljubno, uea Hulattial t Holuoirrad, Lenđ-Oaaleln, ZĆ1I na Jeaerti, Ino noti, Mreirulo, Ourih, 0»iibto. Parla, St«yr, Uno, Oraanlan, laotil. BudfijOTioe, PlaanJ, Marijine »aro, Kajer, KranmiTe Tara, KarloT« »ar«, Prago, Llpako, DuuaJ vi« Amatatten. <>» 7. uri StO min. »rrrVr moianl Tlak t Noto maeto, Ko6*tJ*. Prihod v LJubljano (jnt. kol). »6 B. atrt OH m**, mjutrnl o.abni Tlak a Dunaja Tia AmstetUn, Lip-■IJe, Prana, KratiuuTih raroT, KarlOTih »aro», z«ra. Marijinih Tatov* Plsuja, BudejtiTlo, doluoirrada, Llnoa, Htnjrra, Omiindila, laebia, Ana, Mi«a, V.alU ua Ja*«ru, Land'Oaataina, LJnhnaga, Oelo»oa, Boljnka-KrHiiaenifoit«. Trhlia Oh H uri tO >nln. «>hO-hJ metani Tlak la Kočavja, No»ero^n, koroikega, tirolskega lodoa itd. n gospodo i» SOtpt po originalnih tovarniških conah v tako veliki izberi, kakerBno ne more nuditi niti dvajtetfcrua konknronoa. Največja Izbora tamo tineRa, ttpejneg *uknc-negi blaga za goste v najbolj modernih Imrva ago, ki se da 'preti, potni plaidi Od 4—14 gld., polom tudi bnniotit-n nnlpohonitio P"dsiv za rokave, alUidnRU IJUUullulilllu «;«a se pride takim sleparijam v okom, ki so na *kodo p. n. kupovuliem, javljam, da takim ljudem ne prodajam blaga ped nobenim pogojem. (ISO-«; Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". j 1 8171