GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.

Stev. £>]__
1ST G \A/
, 26.311901.
Xj©-fco
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem poteče prvo polletje in prosimo čast. gg. naročnike, da blagovole s tem dnem poteklo naročnino ponoviti. Vse one gg naročnike, ki so pa še za prvo polletje na dolgu, prosimo, da poravnajo to, ker drugače jim bodemo morali pošiljanje luta ustaviti.
Upravništvo.
Nesreče na zeleznlci.
105 mrtvih in ranjenih.
Pittsburg, Pa., 24. juuija. Danes popoludue ob 4. uri se je na ,,Pittsburg »V Lake Erie'4 železnici pripetila grozna nesreča. Brzvlak, kije vozil s hitrostjo 45 milj ua uro, je padel po naBipn navzdol. Vsi vozovi so poškodovani. Od 125 potnikov je le 20 nepoškodovanih. Dva sprevodnika sta bila na mestu usmrtena in mnogo potnikov je smrtno ranjenih.
Nesreča se je pripetila pri Monaco Siding ob reki reki Ohio. Železniški tir vodi tik reke in je pravi čudež, da ni vlak padel v vodo. VBled napačno postavljenega izogi-bališča je skočila lokomotiva ra? tir; njej je sledil tovorni, kadilni, dva navadna potniška vozna in salonski voz. Pet minut po nesreči se je vnel parlor voz, kteri je ostal še na tiru. Ogenj so pogasili z auto-inatičnim aparatom v vozu.
Nezgoda na železnici.
Memphis, Tenn., 21. junija. Il Chinchula, Mississippi, se poroča, da je tovorni vlak ,.Mobile A- Ohio" železnice padel raz goreči most v reko. M<>at, ki vodi čez globoko reko, strojevodje niso mogli ugledati, ker pot stoprav pred mostom ostro zavije krog homca, ki zakriva pogled na most. Ko je strojevodja ugledal goreči most, bilo je že prepozno, da bi mislil ua rešitev vlaku. Moštvo je nemudoma poskakalo v globočino. Čudno je, daje le jedna osoba ranjena. Vlak je padel 250 čevljev glohoko.
Vsa obitelj utonila.
Ob Woodland P>*ach blizo Hridg«3-tounft na Long Island našel je neki šetalec steklenico, v kterej je bil listek sledeče vsebine: ,,Iti. junija 1901. Mr. in Mrs. Steelman ter četvero otrok je veter odgnal s čolnom na prosto morje. Jadra in vrvi m se potrgale. Mi ne vemo, ako bodemo še kedaj dosegli obrežje. Jaz imam brata v Upland, Chester < o., Pa. Vaako minuto nas mora dohiteti smrt. Klicali smo na pomoč, ktera pa ni prišla Prosim Vas, objavite našo nezgodo. Mr. in Mrs. Steelman, Cedarville, N. J.44 Omenjeno pismo je najbrže pisala Steelmanova žena med viharjem, ki je oni dan ob našem obrežju razsajal. Daniel Steelman je bil ribič po poklicu ; sredi maja je svojo hišo v Cedarville zaprl in se podal z družino ua svojo malo jadrauko, hoteč obiskati sorodnike v Pennsgrove in Peunsville.
k	Nezgoda na morju.
^	V luki South Norwalk, Conn.,
ponesrečila je minolo nedeljo jahta na jadra Wm. Edwardsa. Na ladiji je bilo več izletuikov. Vsled bliža-joče se nevihte so mornarji povezali jadra. Takoj ua to je pričel pihati V • tako močau veter, da je ladijo prelet vrnil. Pot uki in moštvo se je rešilo ^^na bližnje obrežje. Jeden je ntonil.
Razstrelba v Iron Mountain.
Iron Mountain, Mich., 25. jun V hidrauličnih delavnicah v Quin nese Falls pripetila se je danes razstrelba, na kar je poslopje zgorelo. Tisoč delavcev je vsled tega primoraoo praznovati.
Povodenj v West Virginiji.
Na stol i ne ijnrii utonilo
Mesta Keystone, Vivian in Elkhorn razdejana.
Rtauoke, Va., 23. junija. V Pocahontas okrožju „Norfolk tfc Western" železnice je nevihta in deževje prouzročila veliko nesrečo. Na stotine ljudi je usmrtenih, škoda pre-seza ono, kt^ro je prouzročila povodenj v Johnstown. Tukajšnjim železniškim uradom so brzojavlja, da je 500 osob ponesrečilo. Mesta Eikhorn, Vivian in Keystone je voda odplavila, 25 milj daleč je železniška proga razdejana. Na 12 milj dolgi poti med Vivian in North Fork videli so potniki osobnega vlaka 25 mrtvecev. V bližini zadnje imenovanega mesta je voda odplavila velik kos zemlje. Več hiš ss'je podrlo, dočim je voda ljudi seboj odplavila. V Keystone je ostalo le š-i par hiš, dočim so v Vivian in dlkborn vse hiše razdejane. Brzojavne žice so potrgane, tako da na-tančneja poročila in morejo prihajati.
Pri Keystone začela je danes do-poludne ob 9. uri voda naraščati, dve uri kasneje je le še tretjina mesteca bila nepoškodovana. Najmanj 05 osob je utonilo. V Burke se pogreša več osob, osem utop l,ence7 sodngedaj našli. V Elkhorn dolini je utonilo 200 ljudi. Več sto sejih pogreša, vendar je pa mrgoče, da so se rešili v gore.
Nad 300 glav tovorne živine je voda odplavila. Premogovi rovi so večinoma zaliti. Na tie<»Če ljudi stanuje sedaj na prostem. Pri P«.-fe je voda odplavila vse hiše pre-mogarjev. Samo železnica ima nad $2,000.000 škode. Jednajst milj dolga železnična proga je popolnoma zginola — nasip, mostovi in vse 1 S kamenja zidana tovarniška poslopja so se podrla. Elektrarna, ki je last ,,Crozer Co." je zginola.
Pri P ounding ^Iill je utonilo 7 osob. Povsod i leže mrtveci.
Lincolu, III., 23. junija. Danes zvečer razsajal je v našem mestu orkau, kije popolnoma uuičil mestne nasade. ,,Illinois Matress'4 tovarna je razdejana, ,,Lincoln" vseučilišče, kakor tudi mestna nbožna hiša in več cerkev je poškodovanih. Škoda znaša $50.000.
Pittsburg, Pa., 23 junija. Tudi tukajšnjem mestu je napravil orkan mnogo škode. Nad tri sto motorov poulične železnice ni več za rabo. Same v East Pittsbnrgu je nad pol milijona škode.
Webster, Mass., 23. junija. Med nevihto je včeraj popoludne udarila strela v hišo Andrew Ituseau v East Woodstock, Conn. Dvoletni sin Kuseau je bil na mestu usmrten, dočim sta oče in drugi sin smrtno ranjena.
Blue field, AV. Va., 24. junija. Podrobnosti o povodnji v Pocahontas pokrajini še niso znane. Ždezuiški uradniki trdijo, da je GO osob zgubilo življenje, governer pa zatrjuje, da število žrtev presega 1000. Železniška proga je SO milj daleč raz dejana, nad 100 železniških vozov je voda odplavila.
Norfolk it Western železnica je uajela 1500 delavcev, da hitro popravijo prouzročeno škodo. Kolika je škoda seveda tudi se ni mogoče določiti. Med prebivalstvom ne srečuih pokrajin vlada beda in po manjkanje. Da se bednemu ljudstvu za silo odpomore, Be je ustanovilo več pomožnih odborov. V gorovju pričakuje na tisoče ljudi pomoč i, zopet drugi iščejo ob bregovih reke trupla Bvojih otrok, ktere je voda ■tarišem izpred oči odnesla.
Roparji v Pocahontas dolini.
Blue field, W. Va., 25. jun. Veda, ki je preplavila dolino Pocahotas še ni odt« kla, toda roparji so že pričeli pleniti zapuščene hiše in na polju ležeče mrtvece. V Keystone je dr. Hatfield ustrelil dva zamorca, ki sta kradla in plenila žepe mrtvecev.
Se vedno se pogreša 249 osob od kterih so jih našli 60. Vsled poko panja mrtvecev za more nastati še prolivanje krvi, kajti nekteri ho čejo mrtvece in podrte hiše jedno. stavno sežgati, da se tako obranijo kužnih bolezni, dočim hočejo zopet drugi mrtvece pokopati.
Po vsej doliui pomanjkuje živil, kajti voda je vse odplavila.
Voda zalila premogove rove.
Scranton, Pa., 23. junija. Več premogovih rovov v Carbondale okraju je povodenj zalila, VBled česar mora par tiBOč delavcev počivati. V Gleenwood rovu stoji voda 38 čevljev visoko.
Tornado v Nebraski.
Naper, Nebr., 22. juuija. Med tornadom, ki je razsajal minoli četrtek, je bilo 8 osob usmrtenih in 5 ranjenih.
Lynch, Nebr., 22. junija. Tri osobe so smrtno poškodovaue. Tornado je razdejal več hiš in uničil skoraj vso Betev.
Badger, Nebr., 22. junija. Vihar je porušil tri hiše in več gospodarskih poslopij. Gospa James Ford-shal je strahu umrla. Setev v Sinja Paha dolini je uničena.
Columbus, ulii:, 22. jnnija. Tudi v Ohic je razsajal vihar. Škoda je velika, jedna osoba usmrtena.
Bath, N. Y., 22. junija. Dež in toča sta napravila mnoge škode. Toča je pobila mnogo okenj.
Pittsburg, Pa., 22. junija. Danes pipolndne ob 3. uri pričala je razsajati nevihta. Prekop ob Spring Garden Avenue v Allegheny City se je poškodoval, voda je vso cesto zalila. Prebivalci so bežali. V Jacks Kun, Manchester kakor tudi v P«raddock, Turtle Creek in druzih couutyjih je škoda velika.
Pittsburg, Pa., 23. junija. Pri včerajšnji nevihti so bile štiri oBobe upmrtene in dve ranjene.
0 razstrelbi v Patersonu.
Paterson, N. J., 23. junija. Izpod razvalin po razstrelbi, o kterej smo poročali v zadaji številki ,,Glas Naroda1' razdejanih hiš, bo do Bedaj izkopali 17 mrtvecev. Najbrže so to vse žrtve nesreče, kajti one, ktere so prvotno pogrešali, ao zopet našli.
Strašno razstrelbo je prouzročil prodajalec sadja Pollaro Mariano, ki je izdeloval tudi torpede za praznik neodvisnosti. Torpede je na-polujeval z diuamitom. Pollaro je brez sledu zgiuol. Večino mrtvecev so že včeraj pokopali.
Ker ni hotel vstati.
New Orleans, 25. junija. V via ku železnice ,,Gulf & Ship Island" ni hotel danes neki zamorec prapu stiti svoj sedež beli ženski. Vsled tega pričeli so se zamorci in beli v vlaku streljati. Zamorec Taylor dobil je krogle v vrat in bode najbrže umrl. Beli John Hawkins je smrtno ranjen na glavi, neka bela gospa je dobila kroglo v nogo. Ko so ranjence izročili na J^ližnji postaji Florence uačelniku postaje, so se potniki zopet pomirili in prepe-vaje odpeljali dalje.
Umori in samomeri.
Umoril prijatelja.
Minolo nedeljo so v gostilni št 877 na 2 Ave. v N- w Yorku pili prijatelji Robert Harper, Patrick O'Connell, Richard Fincheon in Thomas McCormack. Vsled preveč zavžite pijače sta se dva pričela pre tepati; Robert Harper je hotel svoja prijatelja pomiriti, toda jeden njiju ga je pobil na tla. Pri tem je tako nesrečno padel, daje kmalu na to umrl.
Umoril svojo sestro.
Boston, Mass., 24. junija. Richard M. Freeman je mislil, da bo mu njegove seBtre najhujše sovražnice. Po kratkem prepiru je danes ustrelil svojo sestro in potem tudi sebe. Freeman, ki je star 25 let, je bil dijak zobozdravništva. Vsled slabih finančnih razmer je bil primo-ran učenje opustiti, na kar se je preselil k svojima sestroma. Starejša sestra Roža, ktero je samomorilec ustrelil, je bila svoj čae učiteljica, dočim obiskuje mlajša I71etna Claudina še šole.
Freeman je v zadnjih dveh mesecih govoril samo o samomoru in večkrat dejal, da mu sestra ni naklonjena.
Na uKci ga je ustrelil.
John T. Clancy, hični posestnik v Long Island City, New York, je dne 21. t. m. ustrelil na 1. Avenue v Manhattan Borough, New York, John Clarka od istotam. Clancyja, ki trdi, da je streljal v silobranu, so takoj z^i^^^PovodumoriHepc-litični prepir, ki se je vršil med obema bivšima prijateljima o priliki lanskih volitev. Clancy je baj<-že večkrat pretil svojemu nasprotniku. Zvečer sta se slučajno srečala na imenovani cesti, kjer je Clark udaril Clancyja po glavi in mu zlomil nos. Na to je Blednji potegnil revolver in ustrelil svojega napadalca.
Umor vsled zavisti.
George Smith in Joe Haas, oba brusilca na Ave. A. v New Yorku, sta se že dalj časa sovražila in v svojem poalu tekmovala.
Dne 24. t. m. sta se v 80. istočni ulici slučajno Brečala. Na vogalu 2. Ave., je Smith, ne da bi svojega tekmeca nagovoril, ustrelil 45-letnega Haassa. Po storjenem činu je hotel morilec bežati, toda množica ljudstva, ki se je nabralo na ulici, mu je pot zastavilo in ga izročila policiji. Smrtno ranjeni Haass je v bolnici povedal ime morilca, kterega so takoj odvedli v zapor.
Vjeli morilca BJondina.
BoBton, Mass., 24. junija. Iz BruBhtona, N. Y., Be poroča, da bo tamkaj vjeli morilca svoje žene Kanadčana Blondina, ki je, kakor smo svoječasno poročali, svojej žen; glavo odrezal. Blondin je pod drugim imenom dobil v Brushtonn službo, vendar ga je pa neki tova riš vsled popisa, ki je bil v časnikih obljavljen, spoznal.
Trinajstletni samomorilec.
Reading, Pa., 22. junija. Tri najstletni Jouaa D. Snyder, ki jt delal v tukajšnji predilnici, se je daneB z očetovim revolverjem bližnjem gozdu ustrelil. Deček je namreč avoje delo nepravilno iz vršil, kar ga je tako razjezilo, da Bi je segel po življenju.
Trust za izdelovanje poljedelskega orodja.
Dne 25. t. m. inkorporirala je vlada države New Jersey ,,American Plow Co.'4 z glavnico $100 000, ktero bodo družbeniki v kratkem I povišali na 100 miljonov dolarjev.
Prostovoljno lakote umrl.
Sebree, Kansas, 23. juuija. W M. Shelton, ki je že dalj časa bole hen, sklenil je umreti in ni tr tedne ničesar jedel. Po 22dnevnem •tradanjn je svoj cilj dosegel in dane« umrl.
Iz delavskih krogov.
štrajkarji vjeli skabe.
Columbia, S. C., 23 juuija. Delavci tukajšnjih delavnic „Suuthern Railway Company" že dalj časa štrajkajo. Včeraj so zvedeli, da j« dobila družba 40 Bkabov, kteri so prenočevali v tovornih vozovih Danes zjutraj napadlo je 125 štraj-karjev jeden imenovanih vozov. Nočni čuvaj je pričel streljati, ns kar so tudi napadalci pričeli stre ljati in čuvaja ranili. Na to s( štrajkarji pozvali Bkabe, naj ostavijo voz ; ker pa ni bilo odgovora, pričeli so v voz streljati, da je tako izgledal, kakor da je bil v jugoafriški vojski. K sreči ni bil nihče težk<" ranjen. Po končanem streljauju se prišli skabje iz voza, na kar so jim štrajkarji zvezali roke in jih gnal več milj daleč proti severu. Kdoj ui hotel iti, se je sezuanii s puški-uim kopitom. Daleč na polju so štrajkarji skabe spustili, od kterih jih je 18 prišlo nazaj. Štiri ranjence so prepeljali v bolnico.
Štrajk narašča.
Reading, Pa., 22. junija. Prec popravljalnimi delavnicami ,,Reačl ing Railway Company", ktere de lavci štrajkajo, zbrala se je danet velika množica ljudstva, da dostoj no pozdravi skabe. Tu štrajka ka cih 1800 delavcev, kterim se bod» kratkem še 1500 druzih pridru žilo. Večina štrajkarjev ne spads k uniji.
Predsednik Reading železn:ce je danes delavcem naznanU, da ne bode nikolT dčpn^m" aa~oi nični družbi delavske organizacije kazale pot. Kedor do torka ne pride na delo, bode odpuščen. Isto dobno se je tudi skabom javno za hvalil, da so družbo podpirali.
Prostovoljno povišanje plače.
Pittefield, Mass., 22. junija. Stan-ley Electric Manufacturing Com pany, največja tovarna te vrste v Massachusetts, je včeraj prostovolj no Bvojim delavcem povečala plačo za 5 odstotkov.
Otroci in tovarniško delo v Georgiji.
Atlanta, Ga., 22. junija. Tukajšnji posestniki tovarn za izdelovanje bombuža bo soglasno z onimi države North Caroline sklenili otročje delo v tovarnah omejiti. Pri Bkupni seji so sklenili, da v bodoče ne bodo jemali v svoje tovarne otrok pred desetim letom, od 10. do 12. leta bodo zamogli le oni otroc' elati, kteri b tem v vzdržanje rodbine pripomorejo.
Delavci tovarn za stroje zmagali.
Washington, D. C., 22. junija James O'Connell, predsednik zjedi-njenih delavcev tovarn za stroje je dejal, da je položaj štrajka povsem ugoden. Večina delavcev, namreč 60.000 je z delom zopet pričelo, do čim jih štrajka le še 15.000. V juge in severozapadnih državah izvzemši Minneapolis, so tovarnarji zahtevam delavcev povsem ugodili. V Novi Angliji je bil boj najresnejše ga značaja, OBobito v Connecticut Energično so se morali boriti štraj karji v New Yorku, Brooklynu in državi New Jersey, kjer so se člani ,,National Metal Trades Association " zahtevam štrajkarjev vedno upirali. Vendar bodo pa tudi tukaj v kratkem VBa nasprotja poravnana Vsled štrajka ni zgubila unija niti jednega člana, pač je pa za podpore štrajkarjev izdala približno stotiaoč dolarjev, ktera svota še vedno na rašča-
NE LE
najceneje, najhitreje poši lja denarje v staro domovi no FK. SAKSER, 109 Greenwich St., New York, temveč tadinajsanesljiveje.
V škripcih.
Zotti pod $2000 varščine.
Ni pravilno postopal s
štirimi Slovaki. Znani ,.urednik4' „Narodnega liata'4 in prodajalec tiketov Zotti, na Greenwich Str., v New Yorku, dasi ni pripoznan od Continental Conference, je bil minoli ponedeljek v Centre Str. Bodišču dejan pod $2000 varščine do pravde prod kriminalnim sodiščem. Tožili bo ga štirje Slovaki, in te zastopal avstrijski višji konzul ter odvetnik dr. Igu. Weltuer. Zjtti je baje Slovake pregovoril se nevoz ti z „Lahn" ter m oficijelni zastopnik breniske in sicer nobene družbe, in jim ponudil ceni tiket, ko eo zahtevali, da jih odvede na parnitr, je Zotti te ljudi iz pisarne pognal. Ni bil to prvi slučaj pred tem sodiščem, ali parkrat se je rešil, sedaj pa vendar spodrsnil. Pravda se bode baje kmalu vršila.
Izkoriščanje vodopada reke * Niagare.
Toronto, Canada, 22. jun. Družbe, ktere izkoriščajo moč vodo-padov Niagare se bodo v kratkem ijediuile. Nova kauadska družba bode oni našega brega ,,Internatio-ial Traction Co." popolnoma slič-ua in bode najbrže tudi last ameriških kapitalistov. Takoj po ustanovitvi ,,Niagara trusta" pričuo s sidaujem novih postaj za izkoriščanje vodne moči.
Trust za jeklo zaprl tovarno.
McKeesport, Pa., 24. juuija. Dalies so na nedoločen čas zaprli tukajšnje takozvaue delavnice,Dewees Wood Mill4, ktere so last trusta za jeklo Kakor smo poročali, jeli bo lelavci pred tremi meseci štrajkati. Na to so sklenili b trustom premirje do 30. junija in pričeli zopet delati. Sedaj, ko je rok pretekel, jo triiBt ukazal delavnice jednostavno zapreti.
Kralji mesarjev in jabolka.
Topeka, Kausas, 23. junija. Naj« ečja mesarska tvrdka na svetu, \rmour v Chicagi, namerava pri« ieti tudi trgovino z jabolki. V to avrho je že sklenila s Fred Well-house, ki ima največje nasade ja-^olkov na svetu, pogodbo za nakup letošnjega pridelka, kterega bodo Armouri za dobiček dalje prodajali. Tudi v minolem letu so kupili kralji mesarjev 3,000.000 bušljev jabolk.
Konjska influenca.
Vsled slabega in vedno se promi-njajočega vremena je v New Yorku bolelo nad 10,000 konj. Živino-zdravniki zatrjujejo, da se konjska influenca zelo hitro razširja. Bolne živali nečejo več jesti, neprestano kašljajo in se pote. Do sedaj je v konjski bolnici nad 2003 bolnih ko >j iu njih število še vedno narašča.
Farmarji in trampi.
Omaha, Neb., 24. junija. Far-merji Nebraske delajo noč in dan, da bi spravili pšenico na varno, toda ves trud je zaman, kajti njihova polja bo prevelika, razun tega jim pomaujkuje tudi delavcev. Vsled tega so izumili posebni načrt, po kterem si pridobe delavce. V novejšem času so namreč pričeli loviti trampe in Blične potepuhe, ktere si med seboj razdele. Ko jih vjamejo, jim stavijo vprašanje, hočejo li sa $2 dnevne plače, stanovanje in brano delati na polju, ali pa iti v zapor. Vsi trampje so takoj * delom na polju zadovoljni. Včeraj bo far-merji pri Orleans, Nebraska, samo na jednem vlaka vjeli 80 trampor.




Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
iidajaUlj in urednik: Published bj
F. 8AKEKR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
« pol leto.............-*1-60'
U Bvropv. ca vse leto . . . gld. 7.—, pol leta......3.5U,
ii	m ti F	__
„ četrt leta . . . ,. I '5
q Evropo pošiljamo list skupne dve številki
Glas Naroda" izhaja vsako srede
in bo U'j to-
GLAS NARODA"
<„ Voice of the People")
Will be isued every Wednetda) and Saturday. Subscription yearly »3.
Advertisements on agreement-
Za oglase do 10 vrstic se pla&t
80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnost ne natisnejo.
Deuar naj se blagovoli poslati p< Mon^y Order.
Pi i spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejfinjf bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam narediti
naslovom:
„Glas Naroda',
109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt.
Preveč denarja,
S 1. julijem bode naša vlada ponehala pobirati večje število davkov. Vflled tega bodo davčni dohodki vlade prihodujega fiskalnega leta za 45 miljonov dolarjev manji. nego so bili v letošnjem s 30. juui jem končanim letom. Toda kiju) temu, sklicevajoč se na precejšnja rarcvitanje in napredek naše nov* domovine, zamorimo ze danes trditi, da bode kljub znižanju davka svota davčnih dohodkov za mnogo milijonov presezala ono državnih letnih izdatkov.
Dne 30. junija 1900 zaključeni računi državnega gospodarstva bc dokazali, da je vladi kljub ogromnim izdatkom in vojske na Filipinih še vedno preostalo £79,527.000 in po zatrdilu urada državnega zaklada bodo tudi letošnji dohodki za 74—75 miljouov dolarjev preee gali vladine izdatke. Ako pa pacifi kacija Filipinov hitro napreduje, bodo izdatki prihodnje leto mnogo manjši, tako da bode prebitek državnih dohodkov kljub pomanj-šanju davkov presegal vse dosedanje. Ker je naše vojaštvo osta-vilo kitajsko ozemlje, bo se že se danji izdatki za nekoliko znižali. Ker vladi vedno več denarja preostaja, takorekoč že ne v£ kaj Ž njim početi in si Že eedaj beli glavo, kam bi s tolikim gotovim denarjem. Ako se vladi fudi posreči denar koristonosno naložiti, država, oziroma državljani od tega še nikakor ne bodo imeli občnih koristi. Ako ostane preostali deuar v državnem zakladu, glavnica, ktero je zložilo ljudstvo, nikakor ne more rasti, če pa vlada označeni denar izroči proti varščini razuim bankam, ktere bi denar spravile v promet, bi se glavnica vsekako, ne da bi to komu škodovalo, pomnožila Najbrže b<>de pa kongres zopet dovolil raznim podjetjem^ zavodom in politiki razkošna darila, kakor se je to tudi v prejšnjih letih večkrat sgodilo.
Vsekako je pa vlada storila veliko napako ali greh nad ljudstvom, ko ni vojui davek, kteri je sedaj itak nepotreben, popolnoma Črtala' kajti baš sedaj se nudi vladi naj-ugodneja prilika pridobiti v ljudstvu spoštovanje. Ne glede na to, pa samore vlada zamujeno še vedno popraviti, ako zniža carinarski davek iu tako oprosti ljudstvo nepotrebnega jarma, kar jej nikakor ne bode škodovalo. Vendar smo pa prepričani, da bodemo morali dav-čni jarem še v nadalje nositi, čeravno je po Statističnih podatkih mnogo večji kakor bi to bilo po trebno.
Sodniki in delavstvo.
Na drugem mestu današnje številke omenjamo korupcijo, ki vlada pri naših sodiščih v splošnem smislu. To celo nekteri sodniki sami zatrjujejo in neki ne\vyorški sodnik je celo javno trdil, da je zaupanje ljudstva v naša sodišča povsem omajano.
Korupcija sodništva, ktero je opažati v civilnih kakor tudi kazenskih slučajih dan za dnevom, je baš v delavskih zadevah dospela do vrhunca. To seveda nikakor ni nova pojava v javnem življenju in nje pričetek je iskati še v minolih desetletjih.
S tem nikakor ne nameravamo korupcijo očitati vsem sodnikom republike, temveč celo trdimo, da so bili sodniki med takozvano,,podporo republikanskega poštenja'' zadnji, kteri so se vdali kapitalističnim vzgledom korupcije. Toda dandanašnji postopajo sodniki isto-tako, kakor ostalo državno urad-ništvo in kakor kapitalisti sploh.
Direktna podkupljivost z gotovim d^n?.rjem ali denarno vrednostjo je sicer še vedno redka pojava, dasi-ravno nam razne, do skrajnosti čudne razsodbe v delavskih zadevah nudijo dovolj dokaza, da bc one iste razsodbe sad direktne-g a vpljiva oziroma podkupljivosti.
Nenaklonjenost sodnikov proti delavstvu je osobito v zadnjem čaBU opažati in sicer v obliki starodavne razl ke stauov.
Nikakor na moremo trditi, da bo nastali prijateljski odnošaji med sodniki in kapitalisti vsled materi-jelnib, osobnih ali gospodarskih koristi, toda neprimerno veliks plača, ktero dobivajo sodniki, jim vsekako nudi priliko, da se zamorijo gibati med takozvanimi boljšimi krogi, kterih nazore si sodniki le prehitro prilaste. Celo tam, kjer mislijo, da jenjih ravnanje pošteno, im je takorekoč nemogoče nepristranski soditi, ker vsako zadeyo r^zmotrivajo zgolj iz kapitalističnega stališča.
Ta način korupcije pa nikakor ni ledini, kajti njem a se pridružijo ^edno novi, la^o' uh zamoremo korupcijo smatrati splošno. Le tu pa tam se oglasi koji sodnik v obliki delavske sodbe, ktera pripozna tudi plebejstvu saj nekoliko pravice. Toda te sodbe so tako redke, kakor oaze v Arabiji.
Temu se pridruži tudi deistvo, da je plača sodnikov tako velika, da nadkriljuje celo dohodke kapitalistov srednje vrste, tako da je prejšnja jednakost že davno pozabljena. Ker pa človek, ki ima VB^ga d volj, še vedno več želi, je povsem umevno, da tudi naši Bodniki dobro vedo kaj je podkupljivost, ktere se baš tako poslužujejo, kakor ostalo uraduištvo. Da so kapitalisti in sodniki najboljši prijxitelji jevobče iuano, kajti v novejšem času zahtevajo ^promiueutne" osobuosti, da se plača sodnikom za petdeset odstotkov poviša. Kapitalistom je pač dobro zuano, da jim v pravdah in razlaganju postav edino le sod-uiki koristijo iu pripomorejo do neoviranega zatiranja delavstva. Pri vsem tem se seveda ne ozirajo na to, da mora baš ljudstvo plačevati sodnike.
Tretja vrsta korupcije je pa tudi
političnega pomena, ktero je opažati osobito za Časa predsedniških volitev. Ko se bližajo volitve, obljubijo sodniki delavstvu vse, samo da slednje odda svoje glasove za dotične sodnike, ko so pa konečno sodniki izvoljeni, se za delavstvo ne imenijo.
Zal, da so delavici temu največ sami krivi, kajti ako bi volili svo ie sodnike, bi slednji brezdvomno zastopali tudi delavske koristi.
Carnegiejev bivši tovariš prosjači.
Richmond, Va., 23.junija. Adolf Faber, ki sedaj prosjači po državi Indiani, je dokazal, da je bil svoj ftp s drug kralja truBtov Carnegieja. On je namreč s Carnrgiejem pričel ž luno fg >?ino in postal pr crj bogat. Kasueje je imel le malo Breče dokler ni konečno ob johnstowaski n> sreči zgubil svOjO rodbino. Faber je star 82 let in mora prosjačiti, dočim njegov bivši drug ne vč, kaj bi z denarjem počel.
Vojska v Evropi?
Anglija v nevarnosti.
London, 22. junija. Ko so homa-tije na Kitajskem takorekoč končane, je izvestno vsakdo mislil, da bodo evropejski državniki Baj nekaj časa mirovoli. Toda to mišljenje se bode najbrže izjalovilo, kajti dan za dnevom kažejo djgodki na Sredozemskem morju jasneje, da mora tu prej ali slej priti do dejanskih nasprotstev. Obrežne države so se na dogodke, ktere pričakujejo v južni Fvropi, na tihem dobro pripravile in v prvej vrsti svoje vojne mornarice pomnožile. Rusija, Fran-cija in Italija, da še celo srednjeveška Avstrija, so pomnožile svoje vojno ladjevje. Anglija, ki je do sedaj v Sredozemskem morju glede mornarstva nadvladala ostale via sti, je že davno v ozadju, vendar pa namerava Bedaj poslati tjekaj nove ladije. Med tem ko so bili Angleži prepričani, da so v mornarskem pogledu na imenovanem morju še vedno prvi, so ostale države svoje ladjevje oborožile z mo dernim morilnim orodjem in brez-dimnim smodnikom. Angleži imajo še vedno stari smodnik, kar zamo re imeti v Blučaju vojske za Anglijo zle posledice.
Politični položaj v Sredozemskem morju je zelo zamotan. Francija uamerava osvojiti sultanat Maroko, česar se jej nihče ne upa braniti. Anglija, ktera bi gotovo ugovarjala, je vsled afriške vojske popolnoma obnemogla in Francoze ne more preprečiti v njihovih nakanah. Tudi TuniB v severnej Afriki bode postala francoska kolonija, čeravno bi se Italija v Tunisu rada udomačila Glavni uzrok eventuelne vojske je pa iskati ob obalih Adrije. ,,Ssco-lo", oficijozui list italijanske vlade, je te dni priobčil članek^ v kterem objavlja izrečue ž^lje kralja Viktor Emanuela, da postane Adrijansko morje italijansko. ,,Secolo" piše doglovno: ,,Srbohrvatje vštevši Črnogorce imajo Beveda pravo na iztočno obrežje. Italija naj Albanijo podpira^dokler^^^U^ane posta	uieli a država. Avstrija naj severno Dal-mac:jo prepusti Italiji in pripozna pravice, ktere ima Italija do imenovane pokrajine."
Ako postanejo vse te nakane dejstvo, bode seveda vsa Evropa v ognju. Dasiravno smatramo vso stvar kot prazne nade, zatrjuje ita-lijauBki ,,Vasallo", da bode kralj Viktor Emanuel prej ko mogoče Bkušal svoje nakane izvršiti.
Homatije na Kitajskem.
Kitajci in misjonarji.
Pek;ng, 23 junija. Iz pokrajine Poa Ting Fu prihajajo vedno go-steja poročila o preganjanju tameš-njih misjonarjev. Kr stjanje bo večinoma bežali v gorovje, kajti v dolinah n"so več varni. Misjonarji so preganjanju večinoma sami &rivi, kajti nekterim manjim posestnikom so odvzeli vse imetje, vsled česar je število nezadovoljnih vnduo večje.
Ameriški mornarji kradli.
Peking, 24. juuija. „Chiua Merchants Co." zahteva od ameriške vlade 8287.200 odškoduine za krzno, tapete, svilo, zlatnino, dia-maute itd., ktere stvari bo ameriški mornarji v Tientsinu pokradli.
Tientsin, 25. junija. IzTai-Yuen-Fu v pokrajini ShanBi se poroča, da je general Tung Fu Hsiang z yeč tisoč vojakov na potu v imenovano pokrajino. Governer je prosil pomoči inozemske poslanike.
tyjaa s*d Boerci i& Anglijo.
Boerci napredujejo.
London, 23. junija. Londonska „Daily Mail" objavlja, da je večji del Kapske kolonije v boerskej po sesti. Capetownski dopisnik imenovanega lista veli doslovno: Boer-ske čete v Kapski koloniji se vedno množe, kajti v vsakej naselbini se jim pridruži mnogo vstašev. Minoli t3den pridružilo se jim je samo v Coltsberg 500 kapskih Nisozemoev.
V iztočnih pokrajinah je v novpj šem času vedno več boerskih čet, kterih število presega 10 000
Dežela med Dordrecht in Willcw-more ter od Kenhardt do Nama-qua je v boerski posesti. Angleži niti malo ne napredujejo. Cenzura zapleni vsa poročila o boerskih vspehih.
Cradcck, Kapska kol., 22. junija. Dne 2). t. m. vršil Be je pri Water-kloof boj med Boerci in Angleži. Slednji so zgubili 14 mož. Šestdeset Angležev so Boerci vjeli. Od Boer-cev je jeden usmrten, jeden ranjen
Boerci dvakrat zmagali.
Cape Town, 25. junija. Oddelek boerskih čet je prišel v Jamestown, in proklamiral imenovano mesto glavnim meBtom republike Oranje. Angleži zatrjujejo, da Boerci po okolici ropajo, kar seveda velja bolj za Angleže nego za Boerce.
Minolo Boboto so Boerci pri Bark-ley napadli oddelek Angležev, kakor tudi posadke v Lyndale in Orphandale. Angleži bo zgubili jednega mrtvega, dva ranjena in 9 vjetih.
London, 25. junija. Dne 15. juuija je Kitchener brzojavil, da bo njegovi vojaki vzeli vozove boer-skega generala De Weta. Sedaj ae pa poroča, da ao Angleži sicer vozove vjeli, toda le za par treuotkov, kajti Boerci so Angleže takoj zapo dili in jim vzeli tatvino.
London, 25. juuija. Finančni odsek dolenje zbornice naznanja, da je jugoafriška vojska stala An gleže do sedaj 86,250.000 vsaki teden. V aprilu je zbolelo 1484 angleških vojakov za mrzlico, od kterih jih je 187 umrlo.
Iz nai novili kolonij
Hawaii postane del Ca lifornije.
San Francisco, Cal, 23 junija V Honolulu izhajajoči list ,,Yolca no" objavlja, da je David Starr Jor dan, profesor atanfordskega vseučilišča nasvetovalt .\»ua ±ia\vaj-sko ucocje združi s Californijo, za kteri korak je treba izposlovati dovoljenja californijskpga postavo-dajalstva in potrdilo kongresa. Otočje bode razdeljeno v p«t coun-tvjev. Vlada na otočju je najdražja izmed vseh vlad ostalih teritorijev-Tudi prebivalstvo otočja je s tem načrtom popolnoma zadovoljno.
Kubanci in Plattov predlog.
Havana, 24. junija. Narodna kubanska stranka je pri današnji seji sklenila Plattov predlog začasno pripoznati, toda kakor hitro postane Kuba republika delovati na to, da se imenovani predlog zopet odstrani. Lista ,,La Lucha" in ,,Diario de la Marina" objavila sta več pisem, v kterih zahteva ljudstvo, da se Kuba iz gospodarskih ozirov pridruži Zjed. državam.
Sprejem vstaškega generala Cailles.
Manila, 24. juuija. Podaja vsta-škego generala Cailles in njegovih 600 Filipincev je Mla ganljiva. Američani ao dobili 386 pušk in 4000 patron o v. Takoj na to bo postali Filipinci prosti državljani. Vsaki vstaš je dobil za svojo puško $30. Cailles ni hotel pripustiti, da bi njegovi ljudje vzeli denar, ker bo slednji orožje prostovoljno oddali in ne za nagrado. General Cailles je bil tako ,,ginjen", da je jokal. Med oddanimi puškami je bilo tudi nad 100 ameriških pušk, ktere so Filipinci odvzeli našim vojakom.
Paris, 25. junija. Tukajšnji filipinski agent Agoncillo je danes odpotoval v Hongkong, kamor ga je pozvala junta Filipincev. Junta namerava namreč vojsko nadaljevati. ,
Prosta trgovina na Puerto Rico.
Washington, D. C., 25. junija. Governer Allen bode v kratkem prišel iz Puerto Rico, da se bod^ posvetoval s predsednikom MoKin-leyjem glede vpeljave proste trgovine na otoku, ktera se najbrže prične 4. julija.
Porotna obravnava proti Thomas G. Barkerju.
Dne 21. t. m. končalo se je v Jersey City, N. J., porotno zasedanje proti Thomas G. Barkerju, kteri je, kakor amo svoječaBno poročali, Btreljal in ranil zasledovalca ter napadalca svoje soproge episko-palnrga duhovna John Kellerja. Dasiravno se je dokazalo, da je užaljeni soprog hotel kaznovati napadalca in dasiravno je sodišče v uličnih slučajih tudi eventuelne morilce vedno oprostilo, obsodilo je nesrečnega soproga v sedemletno ječo. — Posebnega komentara k tej sodbi, ki je v juridični praksi gotovo unikum, pač ni potreba V ostalem pa itak vsakdo v6, kje je iskati v deželi dolarjev podlago sodišč.
Peta žrtva parnika „Northfield".
K rajsko slov. katol. podp. društvo
sy. Barbare
FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar,	Jurij Zupan,
Frank Skubic, John Drašler
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo „Glas Naroda".
V Panameriki.
Bullalo, N. V., 25. juuija. V raz-Btavo prihaja vedno več obiskoval-Minoli petek našli so ob pomolu |CC)vi vendar pa še nikakor ne zado-„National Storage Co." peto žrtvo v newyorSki luki ponesrečenega parnika „Nortbfi^ld". Iz listin iu
posetnic, ktere so pri ujem našli, je razvidno, da je ut pljenec B Stevens iz Nev Dorp, Staten Island.
Policijski komisar Murphy dobil je poročilo, da je na parobrodih, ki vozijo med New Yorkom in Brook-lynom, le nedoatatno število rešilnih pasov. Prihodnjo nedeljo bodo državljani na Staten Island sklicali protestui shod proti nadaljni rabi starih parnikov.
Avstrijski grof in njegov sin.
Gyula Festetič, baje avstrijski „grc.f", ki živi v New Yorku ločen od svoje soproge, je sleduji ukradel njenega Bina. Gospa, ktera se je preje imenovala Elsie Hoveu, bi gotovo še dandaneB obdržala Bvoje ime, da je poznala avstrijske ^plemiče". Dne 24 t. m. je iskala pri sodišču pomoč, toda sodišče je mnenja, da „grof'4 ni storil nič protizakonitega. Festetič je baje odšel v Evropo. Nedavno je bil zaprt, k»r je pretepal svojo ženo.
Tovarna zgorela.
Newark, N. J., 23. junija. Včeraj je zgorela tovarna za ščete tvrdke J. M. Martin & Son na Ogden St.
sti. Razstavni ravnatelji so mnenja, da bode število obiskovalcev le tedaj večje, ako znižajo železnice vozno ceno. Razstavni <>di ur je dolžan 85,700.000. l>a ne bode imel zgube, mora imeti vsaki dan najmanje S40.000 dehodkov.
Krvava žaloigra.
Cumberland, Md , 25. jun.,»Cumberland Valley" železnica je danes odslovila strojevodjo Granta. To je slednjega tako vjezilo, daje streljal na Jacob H. Fullerjal, kteri jo izposloval njpgovo odslovi te v, vendar ga je pa le slabo ranil. Ko je prišel policaj Flora ranjencu na pomoč, je bepni strojevodja ustrelil na policaja in ga na mestu usmrtil. Na to je hotel tudi sebe usmrtiti, toda k^r s » je le lahko ranil, so ga odvedli v zapor.
Kradli govejo živino Creek Indijancem.
Helena Montana, 21. jni.ija. V Billings so zaprli Samuela Garveu, ki je s pomočjo druzih živinskih tatov ukradel Crf ek-Indijanc-m za $18,000 živi re. Garveu je bil svoj čas znan in spoštovan državljan v Billings. Ko bo kasneje vjeli živinskega tatu Lee, prepisal je Garven svoje prnmoženje pr^i Nacijonalni
Gasilci niso mogli pogasiti goreče, banki. Takoj na to so je doznalo
poelopje, pač so pa obvarovali sosednje hiše plamena. Več gasilcev se je vsled vročine onesvestilo. Škoda znaša S160.000.
Skril ukradeno srebro v drevo.
Swampscott, Mass., 23. junija. Farmer Harry Lepper je minoli teden, ko je obrezaval suhe veje na svojem drevju, našel v mali votlini svoje jablane več srebrnih nožev, vilic in druz^ga srebrnega orodja. Najdene Btvari je oddal policiji, ktera je doguala, da so last John Bradbya, kteremu so bile 1. 1S88. ukradene.
Hoteli ustreliti Pullmanovega sina.
Chicago, 24. junija- Danes po-poludne je prišel v urad Pullmanovega zeta Frank C. Lowden, nezakonski sin umrlega miljonarja in poaeBtnika železniških spalnih vozov Pullmana, Frank A Behring. Kakor znano je sledni imel ljubav-ne odnošaje z neko guvernanto. Tukaj je Behring zahteval, naj mu Lewden izplača $5000 v gotovini in se zaveže mu tekom šestih mesecev dajati po 810.000. V Lowdenovi pisarni je bil tudi svetnik J. Davia. Kmalu na to je med njimi nastal prepir, pri kterem je hotel odvetnik Behringa ustreliti. Lewden je telefoniral na policijsko postajo, kamor so odvedli Pullmanovega nesrečnega sina.
Hoteli razstreliti cerkev.
Manhattan, Kansas, 22. junija. Nepoznani zločinci so hoteli danes zjutraj razstreliti tukajšnjo cerkev Metodistov. Z dinamitom ao poškodovali več okenj iu vrat. Župnik Miller, ki je zagrizen tempe-renčnik, je goatilničarjem vedno naaprotoval in je vsled -tega najbrže slednjim pripisati razstrelbo.
Morilec všel.
Dallas, Texas, 21. junija Ii San Antonio se brzojavlja, da rangerji glavarja roparjev, Corteia, ki je umoril šerifa, še niso vjeli. Sedaj so zgubili celo zadnje njegove sledi, tako da je le malo upanja, da bodo vjeli slavnega mehikanskegaTopar-ja. Šerif Vanme iz Kerr County je danes brzojavil, da on s svojim | možtvom ne more več dalje jezditi, ker so konji preveč utrujeni.
da je bil z Leejem sporazumijen Dobra letina breskev.
Fort Valley, Ga., 24. juuija. Vs.ed ugodnega vremenu obetajo breskve obili pridelek. Sadje je glede kakovosti izvrstno in skoraj že dozorelo. Prihodnji teden pri-čuo posestniki nasadov svoj pridelek pošiljati v severne in iztočne države.
Kuga na parniku.
San Diego, Cal., 24. junija. Na danes v našo luko dospelem parniku ,,Carlisle City" je na potu iz Hongkonga v Californijo umrlo 6 osob za kugo.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
,,St. Louis" 22. junija ii Southampton! s Ol i potniki.
,,Lucania" 22. junija iz I.iverpoola / 023 potniki.
,,Koln" 23. junija iz Bremena s 17S; potniki. ,,La Bretagne" 23. junija iz Havre z SSS potniki.
,,Amsterdam" 24. junija i/. K..ttenlama s 725 potniki.
Dospeti imajo:
,, Barharossa" iz Bremena. ,,Kensimjton" iz Antwerpena, ,.Germanic" i 1 I.iverpoola. ,,Fiirst Bismarck" iz Hamburga. ,,Pretoria" iz Hamburga. ,,Etruria" iz Liverpoola. ,, Astoria" iz Glasgowa. ,,L,a Champagne" iz Havre. , ,Statendam" iz Rotterdama.
O d pij al i 10:
,,Kaiser Wiihelm der Grosse" 25. junija v Bremen.
,,Vaderland" 26. junija v Antwerpen. ,,Teutonic" 26. junija v Liverpool. ,,St. Louis" 26. junija v Southampton.
O d p 1 j u1i bodo:
,,Columbia" 27. junija v Hamburg. ,,Belgravia" 27. junija v Hamburg. ,,La Bretagne" 27. junija v Havre. „\Verra" 29. junija y Genovo. „Pennsylvania" 29. junija v Hamburg. ,,Lucania" 29. junija v Liverpool. ,,Amsterdam" 29. junija v Rotterdam. ,,Kensington" 3. julija v Antwerpen. „Germanic" 3. julija v Liverpool.
Parniiki listki so dobiti po izvimili "cenah pri FR. SAKSER & CCJ
i
je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to stori najhitreje in aajsolid-a«)*.
NAJBOLJE
Inkorporiraua due 24. januvarija 1901 v državi Mini.esota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Jostp Pkzdirc, 1024 S >uth 13th St., Omaha,
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1163, Sondan, Minn.
Neb.
IMENA ZASTOPNIKOV.
Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zborovanju Jugoslov. katol. .Jednote:
Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mili lel Štrukelj.
Za društvo sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in Josip Gorišek.
Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Josip Videtich.
Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Aguitch, Josip Skala in Janez Loushin.
Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce.
Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich, Mihael Žunieh.
Za društvi) sv. Barbaro štev. 3, La Salle, 111., Daniel Badovinac.
Za društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr., in za društvo sv. Jožefa štev. 14, Crocket, Cal., Frank Vlahovich.
Za društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wy°-i Frank Keržišnik.
Za društvo sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik.
V.a društvo sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Martin Kočevar.
PRISTOPILI:
K druStvu Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn.: Jože Hribar star 18 let, Anzelm N-^an 33 let, Peter Kerže 38 let, J«>ž^ Špicnagel.
Društvo šteje 207 u»l«>v.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo.: Frank Oklnšen 33 let, Martin Perme 22 let, John Perme 21 let.
Društvo šteje 4(> udov K društvu sv. Joiefa štev. 14, Crocket. Cal, Matija Rožnik 30 let.
Društvo šteje 17 udov.
Pogamezui ud Frank Sakser, star 4 1 let, sprejet v Jugoslov. katol. Jed n»to 22. junija 1901.
SUSPENDIRANI ZA NEDOLOČEN < AS: 0«1 društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Matija Oražen, Janez Jankovich, Jožef Klančar, Alojzij Lovšin, Janez KoSevar star , Jure Tomec.	Društvo šteje 279 udov
Od društva Srca Jezusa štev. 2, E'y, Minn.: Luka Čampa, Frank Pe-terliu mlaji, Janez Sinpica.	Društvo šteje 2C4 udov.
Od društva sv. Jožefa štev. 14. Crocket, Cal., Anton Kral.
Društvo šteje 16 udov.
Odstopil od društva sv. Barbare, štev. 8, Blocton, Ala , Janez Bukovec
Društvo šteje 6 udov.
IZLOČENI:
Od društva sv. < irila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Janez Erjavec, Matija Prešern, Janez Kernc, Jakob Petrič, Janez Suuich.
Društvo šteje 274 udov.
Od društva Srca Jezusa štev. 2, E'y, Minn.: Janez Arko, Frank Blaj.
Društvo šteje 202 uda. Josip A g n i t c h, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i 6. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagaj uiku: Ivan Govže Box 105, i£ly, Minn , in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Evropejske in druge vesti.
Rim, 21. junija. V poslanski zbornici je minister notraujih zadev, Gioletti izjavil, da je poljedelska kriza poravnana in čestital vladi, ker je o priliki štrajkov povsem nepristranski postopala. Vsled tega se je poravnalo 511 štrajkov kterih se je udeležilo 600.000 delavcev.
Delavska plača jeBicer v nekterih krajih nazadovala, toda v obče v zjedinjeni kraljevini napredovala in se je skupna po delavstu zaslužena svota za 48miljonov frankov pomnožila. Minister je tudi zatrdil, da vlada nikakor ni protivna delavskim organizacijam.
Loudon, 24. juuija. V Christies Auction Rooms so danes na javni dražbi prodali vinske kleti umrle kraljice Viktorije. Prvih 5000 steklenic Sherry vina so prodali du cat po $37.50, ostalo vino pa po $16 25 dvanajst steklenic.
Zagreb, 25. junija. Na Hrvatskem in Slavoniji, kakor tudi na Ogerskem obeta stanje setve dobro letino in obili pridelek.
Praga, 25. juuija. Zjed. države pričele so uvažati oves na Češko, kteri je kljub prevoznih stroškov ceueji nego češki, oziroma avstrijski. Dunajska „Neue Freie Presse' trdi, da je ,,ameriška nadvlada v Evropi zagotovljena, ako mora ceh Avstrija kot poljedelska država važati žito ix Zjed. držav." Berolin, 25. juuija. Banka v Lip-skem je danes nazuanila bankerot in prenehala z izplačevanjem. Vsled tega je nastala na tukajšnji borzi dane« panika.
Pampeluna, Španjolska, 25. jun Ob priliki cerkvenega sprevoda st je danea pozabil neki vojak odkriti,
ua kar se je pričel pretep med civi listi in vojaki. Vojaki so rabili orožje in razkropili cerkveni sprevod. Več oeob je ranjenih.
London, 24 juuija. Počasi se bode tukaj udomačila moda, da bodo ljudje po letu hodili bosi. Sedaj so tudi že boljši krogi pričeli hoditi bosi.
Paris, 24. junija. V Madridu na Španskem so se zopet pripetili večji nemiri. Radikalci io imeli namreč javni shod, po kterem so se vršile velike protivladine demonstracije. Ko se je Infanta Isabella peljala iz gledišča, jo je ljudstvo izsmeho valo. Policija je dobila prvotno po velje množico razguati, kar je pa kasneje vlada valed strahu pred ljudstvom zopet preprečila.
Strašno je videti požar v okraju, ^ijer ni vode na razpolago. Pred hiŠT je bilo le nekaj mlak, ktere bo bile kmalu izpraznjene, in tako bo mera'i slednjič celo z gnojnico ga siti Ljudstvo je hitelo iz treh krajev Ea lice nesreče. Moštvo, ženBtvo, vse je delovalo s čudovitim pogumom, zlasti pohvalno je omeniti dekleta, ktera so neutrudljivo donašala vodo iz vodnjakov bliŽDje vasi. Posrečilo se je rešiti govejo živino, štirje prašiči so pa zgoreli. Razen hiše bo ostala, poslopja kakor : pod, kozolec, hlevi, čebelnjak, do tal uničena in z njimi vred mnogo raznovrstnega blaga. Da se je obvaroval deloma en konec hiše, gre največ zaslug Vel. loški požarni hrambi, kteri se je s pomočjo vašfeanov, vzlic pomanjkanju vode posrečilo pravočasno o^enj pogasiti in zabraniti še večjo nesrečo. Skoda je velikanska. Kako je nastal požar, dosedaj še ni dognano. * . *
Zaradi požiga v Dobmnjah in v Bizoviku bo zaprli nekega osam-Ijeuca R. Fleischmana iz Ljubljane. Fleischman je že mesec dni brez posla in je postopal po ljubljanski okolici. Ljudje bo ga neki dne 5.
m. ko je gorelo v Bizoviku, videli pred požarom tamkaj okoli ho diti. Fleischmana je ljubljanska policija aretirala. V kolikor je sum proti aretovaucu opravičen,
bodejo pokazale poizvedbe.
• * '
Strela je udarila nedavno v šolsko poslopje v St. Petru na Notrauj-skem. Zgodilo se je to mej šolskim poukom. Seveda je mej otroci zavladal velik strah. Nezgoda se ni pripetila nobena, samo poslopje
je strela nekoliko poškodovala. • *
•
Strašna nevihta je razsajala dne
junija na Skaručini nad Ljubljano; vihar je polegel visoka lepa žita, ruval iz zemlje stara močna drevesa in prevračal kozolce.
Drobnosti.
Umrli. Dne 8. junija je v Kropi umrl Lovrenc Megušar, posestnik, star 81. let. — Dne 11. juuija je umrl v Ljubljaui Oroslav Repovs, rudniški blagajnik v Hrastniku star 65 let.
Ob nbo. 9. junija dopoludne je šel v frančiškansko cerkev v Ljub ljani s koBO kosec Anton Mohar. V cerkvi gaje vrgla božjast i j je pa dal na koso tako, da mu je odrezala polovico levega ušesa. Prepeljal so ga z rešilnim vozom v dežeiuo bolnico.
* * *
Požar. Dne 9. t. m. proti 1. uri popoldne je začelo goreti pri posest niku in županu Josipu Markoviču ii Mastinje vasi Št. Lorenške fare V par miuuiah so bila VBa njemu
V Stndenicali je dne 25 maja t-I. prišel fai t Karol Franc pod kolo samostanske žage ter je bil takoj mrtev — Dne 27. maja pa je pri gostilničarju Pavlu Sattlerju pogorelo gospodarsko poslopje; ravno
ta dan so imeli gostijo.
• *
*
Samomor. 7. juuija se je ustreli) v Srednjem nad Kanalom tik italijanske meje finančni stražnik Ma-kso Vidmar iz Senožeč, star 26 let. Služboval je v Srednjem jedno leto. Preduo je izvršil samomor, je pisal starišem pismo ter jim poslal ves dinar, kar ga je imel, po pošti. Svojemu predstojniku je izročil pismo, na to pa odšel za pokopališče, ki je blizu fiuanče stražnice, ter se ustrelil in obležal na mestu mrtev. Ležal je tam na boIucu in dežju do 8. jun. da je prišla komisija. Baje so se ga bili lotili že črvi.
Vzrok samomora ni znan.
* * *
Požar v cerkvi. V župni cerkvi v Ljutomeru je nastal dne 6. junija ogenj ki je upepelil orgije in uničil slikarije; altarje so vendar še rešili. Politična oblast je dala cerkev zapreti.
* * *
Zadušil se je v St. Juriju nad Celovcem neki 67letui A. Krumpl. Imel je navado, da je zvečer še kadil v postelji, pri tem pa je zatrosil ogenj, postelja se je vnela, in stari mož se je v dimu zadušil. * * *
Dekletce in goska- Udova Kovacs v Gjuru je imela lepo dekletce, ktero je ljubila zelo. No, ker je te dni morala odpotovati, poverila je dete Bvoji sosedi. Dekletce je sklenilo posebno prijateljstvo z malo belo goeko, pa se je z njo igralo po ves dan. Nekega dne pa goski ni nič prav ugajalo božkanje dekličino in je radi tega zletela v bližnji ribnjak Dekletce pa naravnost za gosko in je — zginila v vodi. Ko se je mat vrnila, našla je gosko, kako se vrt okolo mlade prijateljice, ki je mogla svojo igro plačati z življenjem
Samomori v avstrijski armadi-Pri razpravi o proračunu vojnega ministerstva je govoril vojni minister, ki je povedal med drugim, da lani je bilo v armadi do 500 samomorov. Rakel je, da 87 vojakov se je usmrtilo, ker se jim je pristu-dilo vojaško življenje, 103 iz strahu pred kaznijo, samo 9 radi grdega ravnanja ž njimi od strani predstojnikov, pri 101 se pa baje ni moglo dognati pravega uzroka samomoru. Tako je sodil vojni minister po došlih mu informacijah. Kaj čudni sta številki 9 in pa 1011 Da bi bilo le 9 slučajev samomorov radi grdega ravnanja, zveni pač neverjetno, skrajno neverjetno, ko je vendar dovolj znano, koliko surovosti je še današnji dan po avBtr-vojašnicah! Neverjetno pa je tudi, da v 101 slučaju bi bo ne bilo moglo dognati pravega vzroka k samomoru. Kaj ko bi prišteli te, ali pa vsaj večji del, k številki 9, iu del morda kam drugam? 1 Najbrže bi ne bili v zmoti! — Mi Brno tega mnenja, da treba z vojakom ravnati lepo — lepa beseda najde lepo mesto I — se ve, kar je kaznji-vrga, res kaznjivega, treba kaznovati, tudi ostro, ali preostro in nečloveško je, ako vojaka pripno na zid, da skoro visi ter so mu na tegajeni udje in mu pride za par minut slabo I Vse, kar je prav. Več humanitete treba v našo armado, pa se kmalu skrči število samomorov.
* * *
Kanibal pred porotniki. -J^red mariborskem sodiščem seje 1. jun. začela obravnava proti 40 let staremu vinčarju F*ancu liratuši iz okolice Ptuja in njegovi 501etni ženi. Bratuša je obtožen, da je svojo 121etno hčerko zadavil, spekel in (.ot^m neke koae njenega telesa snedel. Žena je obtožena sokrivde pri tem hudodelstvu. Umorjena hčerka je 16. aprila 1. 1. blizu očetovega doma užgala neko drevo. Boječ se surovih starišev Be deklet ce ni upalo domov in se klatilo po okolici. Orožniki so pri Bratu ši večkrat poizvedovali po otroku iu končno pri neki priliki našli krvavo dekliško obleko. Bratnšt. je prišel v stisko, se je zagovoril in priznal svoje grozodejstvo. Povedal je, da je našel Bvojo hčerko blizu hiše popolnoma onemoglo, da jo zadavil in ponoči nesel domov. Tu je truplo Blekel in je razrezal na pet kosov. Žena mu je pomagala s tem, da je držala odrezane kose. Bratuša je dekletu odrezal najprej glavo. Vzel je potem malo sekiro in presekal hrbtišče, na to je odsekal obe nogi in naposled preparal prša in trebuh. Tu mu je pomagala tudi žena rezati. Razrezane kose sta vrgla Bratuša in žena njegova peč. Pozneje je Bratuša še priznal, da je od stegna lastne hčerke odrezal ,.najlepše meso", da mu je žena to meso spekla, in da je on to ,.pečenko" snedel. Obravnava proti tema bestijama seje končala, daje bil Bratuša obsojen na smrt, njegova žena pa na 3 leta teške ječe.
Mlad trgovec. Učitelj: (sinu Žida): „Salomon, ako imam jaz jabolko in ga podarim drugemu, kaj je to?" — Salomon: ,,Slaba kupčija."
Zvito. Ana : „Ah Harry, odkar sva poročena, nečeš več tako na mene misliti, kakor poprej 1" — On : „Imaš prav, draga, mož in žena sta jedno in človek ne sme o sebi preveč misliti!"
Zdravniki med seboj A: „Nekoč sem gospoda Milutina Bedem let zdravil." — B , ,,Za Boga, ta človek je moral biti trdne narave."
KJE JE?
Marija Godec, stara 24 let, doma iz fare Krka na Dolenjskem: 15. aprila je odpotovala iz Clevelanda, češ da gre domu k očetu, a ni tja prišla. Njen naslov l)i rad zvedel njen oče in naj ga blagovoli naznaniti ,,GIas Narodu".
KDOR VE
kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Janezu Povšin-u, kteri se je preti kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista, [ji]
Posestvo na prodaj.
John M. Vertir pr.wla svoje POSESTVO V DOBLIČAH na Dolenjskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri stertina: gojzda bukovega in jelovegaje 5 johov 65 štirjaških sežnjev. Več o tem pove: Math. Grahek, 430 7th St., Calumet, Mich.
P o z a b 1 j i v. Sodnik : ,,In kaj *, ste storili potem?" — Toženi: „Potem sem mu vrgel cvetljice na glavo." — Sodnik: ,,Č-mu lažete, i cvetljice vendar ne morejo raniti?"
—	Tt žoni: „Da, pozabil sem povedati, da bo bile cvetlice v — loncu."
Narobe svet. Oče: ,,Zopet ai dobil slabo šolsko spričevalo, upam, da bode prihodnje bolje!" — Osemletni sin : „Prav imaš, papa
—	le ne obupaj 1"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 820.55 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Koledar za leto 1902 že prirejamo za tisk, oblike bodo kakor letošnji, imel mične povesti in veČ slik: rokopise dobimo tudi i/, stare domovine od poznanih prijateljev. Toli' • zji danes.
Kje je?
Naznanilo.
Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare «>d 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti: plačati je vstopnine od iS. do 25. leta $5; od 25. do 35 leta $(>; od 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta S9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do p«xlpore mora plačati od iS. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta S3; od 35. do 45. leta $4: oil 45. do 50. leta S7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na v^ace^a člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi žene in otn>ci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo p«>sto-janke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da:
J. TELBAN, tajnik, (I. jan.)	Box 607, Forest City, Pa.
Jakob Mjl šIC, doma iz Krasinca, Podzemeljske fare na Dolenjskem; pt^d 3 leti je prišel od tam v Steelton, Pa., potem pa odšel v Tower, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: John Sodja, 3S3 River Street, Reading, Pa.
Prošnja.
Dne 20. maja t. 1. je požar v Gorenji vasi nad Loko na G >renj-skem vpepelil 29 hiš in druga poslopja, dalje 17 goveje živine iu 16 prašičev. Večina prebivalcev je bila na polju pri svojem delu iu jim je ostala le ona obleka, ktero so imeli na sebi, 40 družin je brez strehe in kruha, skupne škode je 240 00' kron, nekteri niso bili prav nič zavarovani, nekteri pa le za manjše avote. Možje, ž-m in deca zro preplašeni v bodočnost; siromaštvo je veliko.
Tako nam poroča pomožui odbor in prosi v nabero darov.
Ni nam zgubiti obilo bosodi, ker prepričani smo, da je vsak Slovenec predobro preverjen o siroma-Sčini na Kranjskem v normalnih razmerah, kaj pa še le ako obišče sicer siromašne naše rojake še nesreča ; saj naB je ogromna večina sem prišla iskati boljšo domovino. Nemotimo se prav nič, ker znana so nam dobra srca Slovencev, da tudi tem nesrečnikom v pomoč priskočijo ameriški Slovrnc: in rojakom v starej ljubi domovini dokažejo, da sejih spominjamo v žalosti iu veselju. Vsak nikel dobrodošel. Darovalce natisnemo v listu, na brane novce pa odpošljemo dežel nemu odboru.
Uredništvo „Glas Naroda".
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo
prodajalnico,
v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize. stole, peči m vsakovrstno že-leznino. Dalje osk ijem tudi
in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski iu nemški. S spoštovanjem
IVE. E. 6LEASON,
ELY, MINN.
Izseljevanje v devetnajstem sto
letju. Po statističnem izkazu izselilo se je v devetnajstem stoletju trideset miljonov duš iz svoje stare domovine in si poiskalo boljšo are-
pripadajoča poslopja v plamenu, čo v druzih deželah.
Strašna mačeha. ,,Agramer Tag blatt" poroča, da je bila pred kratkim obsojena v Rzezowu Bopro ga ključavničarja Dziurke na pet let težke ječe, ker je tako pretepala svojega pasterka, dve in pol let starega Stanislava, da je vsled tega umrl. Dziurko se je oženil pred dobrim letom b sedanjo svojo ženo, a v kratkem se je pokazalo, da ta serašno sovraži svoje štiri pasterke, ktere je imel mož it prvega zakona. Zlasti najmlajšega Stanislava j nečloveška žena bestijalno pretepala s poleni in železnimi palicami; jesti mu je dala le kuhinjske od padke in suho testo. Nekoč pa y moral celo pojesti lastno svoje bla to. Cestokrat ga je suuila z glav« v zid, da je deček kar nezavestei obležal. V najhujši zimi ga j« vtaknila v mrzlo vodo kjer jemGr*] ležati eno uro. Ker se je otrol vsled tega prehladil, mu j* utakni la, žareče železne klešče v nos, da bi tako radikalno pregnala nahod 13. januvarija pa gaje slekla do nt zega ter ga strašno pretepla; potem ga je Bpodila na dvorišče. Sosedj* soje prisilili, daje vzela otroka zo pet v sobo, a vendar je VBled pre hlajenja in bolečin še isti dan umrl Sosedje bo jo tožili in nje troji pa stirki bo nastopili kot priče proti ■voji nečloveški mačehi.
Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj	6
St. Nicholas Hotel
Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje Bveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine b m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom b spoštovanjem ** ~ .	BLAŽ. TURK.
VABILO
VESELICI,
ktero priredi podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 na Calumetu, Mich.,
o priliki glavnega zborovanja Jugoslovanske Katol. Jednote
dne 4. julija 1901 '
vltaljanski dvorani na 7 ul. Začetek ob 2. uri popoludne.
Igrala bode slovenska godba najnovejše skladbe.
K obilni udeležbi vabi ODBOR.
Slovencem in Hrvatom v Rook Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
saloon9
v kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-dč pošiljanja denarjev v staro domo-i vino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem | v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa.
Za obilen obisk se priporočata:
Dalapicola in Fr. Keržišnik,
Rock Springs, Wyo.
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ot.
galona s posodo vred.
Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: q
Nik. Radovich.
702 VermontSt.,San Franciaco,CaJ.


Jacob Stohich
8g £. Madison St., Chicago, 111.J
Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) i dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu 1 znani najboljši pokrovi se zlatem pretegueni | (Goldfield) in jamčim za nje zo let. Kole- , sovje je Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni 15 kamni
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
Za obile naročbe se priporočam r vsem | spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 B. Madison St., Chicago, HI.
Prognanci.
>z
Ko je Mr. John Oakhurst, igra-lec po poklicu, prišel neko jesensko jutro iz svoje hiše na glavno ulico v Poker Fiat, se je takoj preprifcal, da se je tekom zadnjih 24 ur v naselbini mnogo spremenilo. Ko se je približal trem možem, ki so ravnokar živahno in resno med seboj govorili, «o hipoma obmolknili in 6e nekako pomenljivo pogledali. V ozračju je vladal izvanredni mir, kakor je to le na veliki petek navadno, dasiravno oni dan ni bil petek; v ostalem pa petki in Blični dnevi miru na naselnike pr:iv nič upljivali niso.
Kljub tem xnamenjam, ni bilo na Oakhurstovem obrazu opaziti niti najmanjše skrbi. Ako se mu je o uzrokih kaj dozdevalo, je bilo to povsem kaj druzega.
„Meni se dozdeva," mislil je Mr. Oakhurst sam pri s^bi, ,,da oni koga zasledujejo, — mogoče celo mene."
Tako misleč dejal je svoj žepni robec, ■ kteri m Bi je oprašil svoj" elegantne Čevlje zopet v žep; na njegovem obrazu ni bilo vefi opa-liti dozdevanja.
Naselbina Poker Fiat je resnično „jednega zasledovala", kajti v novejšem času zginolo je več tisoft dolarjev, dva konja in tudi jed« n „boljših" državljanov; ni toraj ču da, da bo se pojavili tudi zastopniki poštenja, kteri eo proti nepoštenim istotako postopali, kakor nepošteni proti poštenim. Tajni odbor je toraj sklenil naselbino vseh dvomljivih in nedobrodošlih OBobnosti rešiti in slednje od d >bn -došlih ločiti, kakor to sveto pismo nareka. To se je tudi že zgodilo, kajti dva moža sta imela čast viseti na vejah stare plataue, ki je rastla visoko gori na robu soteske; visela ■ta Beveda v večno svarilo svojim naslednikom, nadalje so očetje naselbine tudi mnogo osob prognali iz moraličnega Poker Flata. V svo je obžalovauje moram tudi navesti, da bo med prognami bile večkrat tudi ženske. Vendar pa naj v tolažbo nežnega spola pripomnim, da se je to zgodilo le takim damam, ki so običajno veselje Bpremeuile v obrt, kajti slavno sodišče v Pokor Fiat je sodilo samo o kapitalnih grehih.
Mr. Oakhurst se ni mnogo motil, ko je mislil, da tudi on spada v to vrsto državljauov. Nekaj članov že omenjenega odbora je svetovalo naj sodišče Oakhursta ,,službeno" obesi, kar ne bode samo drugim vzgled, temveč na ta način Be bod najložje odborniki zopet polastili onega denarja, kterega jim je pri igri odvzel.
,,Bilo bi proti vsakej pravici," dejal je Jim Wheeler, ,,ako bi pripustili, da popolnoma tuj Človek odnese naš denar."
Ker b<> pa oni, ki so od Mr. Oak-hurata pri igri večkrat dobili, občutili vendar še nekoliko usmiljenja, je konečno vendar le predlog slednjih obveljal.
Mr .Oakhurst je poslušal obsodbo v prognauBtvo popolnoma mirno — osobito še ko je zvedel, da so ga nekteri hoteli celo obesiti. On je bil preveč igralec in se jetorsj povsem lahko in mirno udal v osodo. Njemu je bilo življenje igra iu srečo-loVBtvo ter je eventuelne nezgode primerjal odstotkom, ktere morajo
plačevati igralci posestnikom igrišč. * *
Oddelek oboroženih mož sprem ljal je prognane grešnike naselbine Poker Flat do roba prerije in do vznožja gorovja. Razuu Mr. Oakhursta, ki je slovel po naselbini vsled Bvoje hladnokrvnosti in za kterega Čuvanje je bilo namenjeno oboroženo m<>žtvo,.morala je v pro-gnanstvo tudi mlada gospodična, ktero so naseluiki imenovali ,vojvodinja"; da\je žena, ki Bi je iz nepoznanih uzrokov pridobila ime ,,mati Shipton", iu konečno „stric Billy", ki je pijanec v pravem po mena besede, in ki je poleg tega baje tudi na zlatih poljih zlato kra del. Prognance, ki bo jezdili na svojih konjih, gledalci niso vznemirjali ; tudi oboroženi spremlje-
valci so molčali. Še le ko bo dospeli do pogorskega vznožja in do prve Boteske, pričel je vodja oboroženih govoriti: Prognancem je bilo pod smrtno nevarnostjo zabranjeno povrniti Be v naselbino.
Ko bo spremljevalci odjezdili zopet nazaj proti naselbini, obudila so se tudi do tedaj pritajena čuv-stva prognancev. Vojvodinja pričeta je jokati, a mati Shipton glasno zmerjati odbornike v Poker Fiat. Stric Billv je pa pričel na vse mogoče načine kleti. Samo Oakhurst ) molčal in poslušal želje matere •^hiptou, ki je dejala, da bi najraje lekemu srce iz trupla izrezala, na-ialje izjave vojvodinje, kije dejala, da bi najraje na potu umrla in ko-lefno kletve strica Billy, ktere so njegovih ust let°le kakor moka
-^KNJIGE
ktere imamo ▼ naži zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej pošlje:
izpod mlinskega kamena. Da bi ublažil razburjena čuvstva vojvo-linje, ponudil jej je svojega konja ,Caro As" imenom v zameno za ljeno mulo. Toda tudi ta plemeniti čin ni zamogel umiriti razburjene /ojvodinje. Slednja je jela poprav 'jati svoje veled vetra razpleteue ase in je pri tem zaman Bkušala uti koketua. Mati Shipton je po ustnika čilega „Caro Asa" osorno oogledala, d oči m je stric Billy pri 6el ponavljati svoje kletve.
C*sta v Sandy Bar — kjer mora-iični prebivalci Poker Flata še niso 'Znanjevali morale in kjer je bilo >avaduo pribežališče prognancev — vodila je čez strmo gorovje. Do tega pribežališča je bilo treba baš jeden dan jezditi. Ker je bilo že pozno v jeseni, občutili so potniki vtnalu mrzlo in ostro ozračje, ktero v' Sierra celo po leti nadvladuje. \Ta oskem potu ni bilo zaprek. Pro ti poluduevu je,vojvodinja razjašila svojo mulo iu dejala, da ne namerava dalje jezditi.
Njenem vzgledu je sledila tudi etala družba. Kraj, kjer so se neprostovoljni potuiki vstavili je bil divje velečasten, sličen velikanskemu gosto zaraščenemu gledišču, kterega so na treh straneh obdajale velikanske gole kamenite stene. Takoj za sotesko pričela se je druga Se divejša iu glcbokeja soteska. Kraj je bil toraj brezdvomno naj-mpravneji za prenočišče. Toda Mr. Oakhurst je dobro vedel, da bo j^dva na polu potu, poleg t^ga pa družba ni bila pripravljena na taborišča, kajti pred vsem je prognancem pomaujkovalo živil. Kot pre-vidui in skrbni vcdaik je svoje tovariše osode na to dejstvo rejno opozoril iu pri tem filozofično pripomnil, da bo bili neumni, ker bo karte proč zagnali, dasiravno še 'grt» ni bila končana. Vendar pa prognancem ni pomaujkovalo \vhi-skeva, kteri jim je nadomeščal jedila, ogenj, mir iu preudarek. i^Dalje prihodnjič.)
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo alonove kosti, ali v finem usnju in Be zlato
obrezo:
Sveta ura po $2.50, S2. Rajski glasovi, $1.25. Nebesa naš dom po $2.70, S2.50 Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomin na JezuBa, usnje 55 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. Filcteja, s zlato obrezo 81.20. Rafael, platno 75 ct. ,, usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. Zvonček nebeški 55 ct.
Druge knjige:
Hitri računar, 40 ct. Angleško-elovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss derslov. Gramatik 80 ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct
„	,, broširane 50 ct.
Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80 Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct-Burska vojska, 25 ct. Ciganova oBveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct.
Razprodaja
Strelec, 25 ct.
Spominski listi iz avstrijske zgo
dovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct.
Venec slovanskih povestij, I. in II.,
zvezek po 40 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct.
5	prestola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad Djbrušo 20 ct. Pod turškim jarmon '20 ct. Najdenček, 20 ct.
Dve čudapolni pravljici, 15 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovffa, 16 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko-
časnic itd.] 00 ct. Velike Banjske bukve, 30 ct. Tisoč in ena noč od 1 do 51 zvezka
poštuine pošto $6.50. Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct.
Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Paulinova angleška Blovnica, 40 ct. Paulinov slovarček, 40 ct. Praprotnik, spisje, 30 ct.
6	zvezkov sv. pisma, $6. Prva nemška slovnica, 35 ct.
Ker bodein ceno in sicer:
oatavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo prd
Carniolia Beauty tisoč..........$18
»>	n	n ..........$lo
Vržinke z slamo „ ......... 8IS
Heralda Havana „ ..........$25
Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite slati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem
F. A. DUSGHEKi
po-
Compapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO:
„La Lorraine", na dva vijak«....................................12.000 ton.
,,La Savoie", „ ,, „ ..................................12.000 ,,
„La Touraine", „ „ ,, ..................................10.000 „
,,L'Aquitaine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ..
,,La Bretagne",................................................................S.000
,,La Champagne",............................................................S.000 1. ..
La Gascogne",.........................................................S.000 ,, 9.--1	,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 N< rth River, nb Morton Street:
25.000 konjskih mofi. 25.000 ,, ,, 12 000 ,, ,, 16.000 ,,	,,
o .000 ,,	„
[Posameznih proč. ]
zvezkov ne damo
La Bretagne La Champagne La Normandie
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO VB9 prcdfliara ne najnižji ceni. '
Slovencem in Hrvatom naznanjam kot
Slovan Ceh, da sem otvoril lastno
NOTARSKO PISARNO
615 Chestnut Str., Allegheny, Pa
ter bodem izdeloval Fi>oklasTila, proda 1AINF. 1.ISTINE, OPOROKE, TOŽBE, listine i;lede vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajani parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. \Veitershausen nad lest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem
F. VEVERKA, notar, {15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa.
MATIJA POGORELO,
PRODAJALEC
ar, verižic, uhanov in druge zlatnine,
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj!
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels $6.00 Hosscase 20 let garancije 5 Jewels \Vahham $9.00 16 size 7 Jewels S15.00 Srebrne ure z enim	,, 15 »» $18.00
pokrovom - $12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25 00 in višje.	| ,, 17 „ $30.00
V Bvoji zalogi imam tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvab.
CENA :
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75
)p ......
ali Walinatn, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express c. O. D-I3F" Vse moje blago je garantirano! "ik;,
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
KNAUTH, NAGHOD k KUEHNE
No. 11 William Street Prodaja ii pošilja aa no dele iveta deiane lakaniee, Meaiiee, !■ dolžna pisna
I spoil nje ii isterjije sapa&čiie ia dolgove.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
3D:r?_
Gr. IV
A^HŠT IIPOIEžEIEIEšI
sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. 10th & Walnut Sts., in N. \V. Central & I'ark Sts.
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu.
Glaioviti ia proslavljeni zdravnik.
ki se je i/ufil in prejel diplomo na sloveč i h zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letni> zdravniško skušnjo. Zdravi najte/je in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in hoga ti m znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki l>oleha, ubuic g .poda
DE. G IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezri na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd.
OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne mors pom igati naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka l>oLt.»rja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
--VSI ONI -
kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, i on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, tla je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluzeni denar.
prvega
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiBkati moj
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi drnge likere in prodajam fine Bmodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po niskej ceni in sem ▼ »vezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh, Created Butte, Colo.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati.
Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najlioljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo, U. S. A Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans
Spoštcvani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. J<»s. Lipov ac, Rulville, Miss Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol noma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani	Jos. Ziianič, Hastings, Pa
Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let.	Jakob Keller, Hellena, Mont
Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje.	Steve Marak, Cameron, Tex
Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je noj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za doliro ozdravljenje
Ben. Henderson, Kansas City Spostoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni
Thom. JurkoviČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ!
J&9 1 Ne pozabite prilolit znamko za 2 cU za odgovor. Vsa pisma naslovite na :
27. jun. 1901-4. julija 1901. 11. julija 1901.
La Lorraine La Gascogm La Champagne
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW
18. julija 1901. 25 julija 1901. 1. avg 1901.
YORK.
RBD STAR LIJSB
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda'4)
New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
..SCUTHWARE' mFRIESLANE", . • ..WESTESNLAND", . ..NOOEDLAND'
na »Iva vijaka
8f»o7 ton. 7116 ton. 573O ton. . . 5712 ton.
dobra hrana,
,,VAEEELAND", na dva vijaka, 12000 ton.
.................»2000 ton.
,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton.
Pri cenah za medkruvje so vpoštete VS8 potrebščine,
najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših 7.a potnike iz aH V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opolndne od pomola št. 14, ob vznožju l ulton St. — Iz PHII.ADKI.PHIJ K vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
International Navigation Company
73 Broadway, NEW Y0EK. — 0or. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO- — Third & Pine Strs.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
war Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. •>*&
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
cr. ivan pohek:,
Pott Office Boxes 553 & 363	' KANSAS CITY, M0.f U. S.
POTSDAX, parnik z dvojnim vijakom,	EOTTEBDAX, parnik x dvojnim \ijaJcom,
12500 ton.	8300 ton.
STATENDA*. parnik t dvojnim vijakom,	Parniki: KAASDAX, 5PAABNDA1I "»
10500 ton.	WTEEENEAX. ^
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Is ižOTTERDAMA vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
nd ameriška j rt a
YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Holla
39 Broadway, NEW
te *»tvd< FR. 3AK3ER, 109 Srrawteb St., New York.