264; štev. V Ljubljani, torek 30. decembra 1919. M,l,‘ p*,ia"ra°lu lLleto. Vcija v Ljubljani in po pošti: ceto leto pol loto tetri ieti za mesec K 120*— Za inozemstvo: celo leto poi leta. tetrt leta ta mesec Na pismene narof&c brez pešiijatve ienarja sc ne moremo c-zf-ati. No 1 naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. ‘''Dajo po n in sicer 55 nim nkiat 1 K, jopust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. t6o. — Upravmštvo je na Marijinem trgu itev. 8. Telefon štev. 44. ..... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži ai odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ..................... Rokopisi se ne vračajo. rr==TZS Štiri milijone kron *a slovensko univerzo. (Izvirno poročilo »Jugoslavije.) Beograd. 29. Ministrski svet se je bavil na svoji včerajšnji seji s proračunom. ki ga je svoječasno sestavil in vložil ljubljanski univerzitetni »vet za slovensko vseučilišče. Da se Čim prej omogoči redno poslovanje univerze, je dovoiil ministrski svet začasen kredit 4,000.000 K. ki se naj vporabiio v smislu proračuna. Ker je s tem odstranjena glavna ovira, bodo v najkrajšem času rešene tudi vse druge z univerzo v zvezi stoječe zadeve, zlasti imenovanje profesoric v. lisoda Jadrana se odloči v Londonu! l.PU. Lvon. 28- Konferenca zavezniških ministrskih predsednikov, ki ho re5eva1a ladransko vprašanje, se bo vršila naibrže v Londonu. Ka-lor 'P poroča Iz Rima. ho N!t*l. ki le že oarkrat odvod?! svoj odhod v l ondon. odpotoval Iz Rima 3. ali 4. jannarla. Neka! dni nate mu ho sledil trdi SHalota M se ho medontoma ustavil v Parizu, da se posvetne s Clemenceaujem Po nnJnoveFMi no-ročhth «e le na prošnjo 1 tovd Ge-orra. ki le zaradi Irske krize zadržan na Antdešketn. določit za sedež korference l ondon namesto Pariza. Minister Korač za izmenjavo 1 :4. (izvirno poročilo ..Jugoslaviie".) Zagreb. 29. Minister za socijalno politiko V. Korač je imel včeraj shod, na katerem le govoril o valutnem vprašanju. Korač se je izjavil za načrt, da se zamenjajo krone za .dinarje po ključu 4 :1. češ da bodo s tem prizadeti samo bogataši, ne pa tudi delavci. Aruavtl ta Nlkitini razbojniki napadajo naše predstraže. Beograd, 28. »Politika« PO*0^/ Arnavtske tolpe plemen Hoti, Grudi, in Klimenti so napadle naše pred-srra.>e pri Ho;-kili liamk. »cv-mu f d Skadra. Med nanadalce so bili pomešani tudi aRenti bivšega kralja Ni-kite. Napadalce so vodili častniki, ki so tali oblečeni v italjanske uniforme. > J speli so. da so naše predstraže potisnili nazaj in upadli na naše ozemlje. Otvoril se je pravi boj. ki traja že dva dni. Našim so bila poslana ojačenja in jim je uspelo, potisniti napadalce z našega ozemlja. Radi teh napadov je bila včeraj v ministrstvu za zunanje stvarni seja, ki so JI prisostvovali ministrski predsednik Davidovič ter ministri Hadžič, Pribičcvič in Piletič. . Davek na vojne dobička LDU Beograd, 29. decembra. Finančni minister dr. Veljkovič pripravlja naredbo glede davka na vojne dobičke. O tej naredbi bo odločil ministrski svet ta teden. ^ Kakor sc doznava, bodo na podlagi te navedbe s posebnim davkom obremenjeni zlasti oni, ki so si v vojnih letih 1912 do 1919 zaslužili več kakor 10.000 dinarjev na leto. Dve direktni zvezi Beograd-Pariz. LDU Beograd. 29. S 1. januarjem se izpremeni vozni red za orient-ekspres in sicer nastopno: Orient ekpres odide iz Beograda v Pariz ob 8.20 zjutraj ter pride iz Pariza v Beograd ob 8.20 zvečer. — Dosedanji brzovlak Beograd-Zagreb se pretvori v brzovlak Beograd-Pariz ter odide iz Beograda ob 20.50 in pride v Beograd ob 2030 zvečer. Predsedniške volitve v Franclji. LDU. Berlin. 29. ..Berllner Tage-b!att“ poroča iz Bazlja: Kakor je bilo razpoloženje včeraj na hodnikih francoske zbornice, se zdi. da bo prezidentom republike Izvoljen Clemenceau. Ker bo Clemenceau kot ministrski predsednik na dan po volitvah demisioniral z vsem kabinetom. smatralo, da bo postal ministrski predsednik N Milterand. ki namerava prevzeti tudi ministrstvo za zunanje stvari. Finančni minister bo naibrže 1 oucher. vendar pa ima tekmeca v Poincarein, ki resno misli prevzeti finance. Ker pa bo Poin-care po volitvi predsednika vendar še uradoval mesec dni kot predsednik republike ie mogoče. da bo po preteku enega meseca- 1- z dnem. ko bo novi predsednik nastopit svoie mesto, mnet treba prcosnovab knhj. not. medtem ko le mogoče, da bo Po-incare razen finančnega ministrstva prevzel tudi predsedstvo ministr-skpva sveta. Povratek naših Invalidov Jz ItalHe. (Izvirno poročilo ,Jugoslavije".) Zagreb. 29. Italijanska vlada Je začela v večjem obsegu odpuščati naše invalide. Prvi 'transport s 125 invalidi je dospel danes preko Maribora v Zagreb, ostali slede v kratkem časti. Jugoslovanske ujetnike pošlje Italija domov. LDU Beograd. 28. »Politika« poroča: lz zanesljivega vira doznava-mo. da je italijanska vlada sklenila na predlog ministrskega predsednika Nittiia. da se vsi jugoslovanski vojaki. ki so bili ujeti za vojne na italijanski fronti, pošljejo v domovino, število ujetnikov znaša nad 50.000 mo/. Kakor se čuje, je italijanska vlada zahtevala od naše države, naj imenuje komisijo, ki bo uredila transporte teli ujetnikov. PREDMET RAZGOVOROV DRŽAVNIKOV V PRAGI. Praga, 27. decembra. (Od našega poročevalca.) Minister zunanjih zadev dr. Bcneš je v razgovoru z uredniki dnevnega časopisja izjavil, da ie z dr. Rennerjem že v Parizu dogovoril predmet praških razgovorov. Razgovori se bodo tikali, predvsem pogojev izpraznitve onega ozemlja, ki ga ima še zasedenega Avstrija in vprašanja državljanstva, j 452. Ker nima nobeden absolutne Izrecno je povdarjl, da se o narodnih manjšinah ne bo govorilo. Tozadevno ostane vse pri pogojih, ki jih je določila mirovna konferenca. Spor v zagrebškem Sokolu. (Izvirno poročilo .Jugoslavije".) Zagreb. 29. Sinoči se je vršil prvi občni zbor ujedinjenja zagrebškega Sokola, nastalega iz nekdanjega hrvatskega in srbskega Sokola. Občnega zbora se Je udeležilo okrog 1000 članov. Odbora obeh starih društev sta sestavila enotno kandidatno listo, na kateri sta predlagala za starosto Milana Marjanoviča. Kljub temu pa jc nastopila močna skupina bivšega hrvatskega Sokola z lastno listo, ki je kandidirala za predsedstvo dosedanjega starosto hrv. Sokola dr. Mazzuro, nakar je Marjanovič odstopil od kandidature. Oddanih jc bilo 956 glasov; dr. Mazzura jih je dobil 468, dr. Popovič, katerega je kandidiral kompromisni odbor za Marjanovičem pa večine, se bodo vršile na novem občnem zboru ožie volitve. Angleži za obnovo kmeUskih šol v Jugoslaviji. LDU Beograd, 28. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila našemu ministrstvu za kmetijstvo, da .ie pripravljena obnoviti vse prejšnje šole po vseh krajjh naše države. Poleg teoretičnega pouka, ki bi ga opravljali ‘angleški in naši ‘strokovnjaki. bi se gtvorili tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevali predmeti vseh vrst. Ker je cilj družbe humanitaren, ne zahteva nobenih koncesij in hoče nositi vse stroške sama Ogrski komunisti ustreljeni. Budimpešta, 29. Danes Je bila izvršena obsodba nad 9 na smrt obsojenimi komunisti. Ustreljeni so bili na Margaretinem otoku. Reka ni za Italijo življenjskega pomena. NUti obsoja avanturistično politiko ntaujšln, odklanja nevarnost nove vojne, izjavlja, da nima Italija do Reke nobene pravice, In se zavzema za to, da se italijanske čete umaknejo z češkega ozemlja. Predstavnik italijanski, vlade, ministrski predsednik Nitti je v zbornici govoril o jadranskem vprašanju takole: O zapletenem jadranskem vprašanju boru govoril odkrito, a predvsem izjavljam: Takoj, ko sem stopil na svoje sedanje mesto v vladi, sem bil uverjen, da nam Jugoslovani niso sovražniki. Zato sem si prizadeva! uveriti narod na vzhodni obali Jadrana, da morajo živeti Italijani in Jugoslovani ne le v sporazumu, temveč da morajo v tem sporazumu najti oporo za svojo bodočnost. Tega načela nisem prikrival nikoli. Cas, ko so nam ukazovale iluzije manjšin, je minul. Odločno moramo odklanjati In odločno odklanjamo nevarnost nove vojne. In to resnico nam ie dokazati z vedenjem, ki nu Ji za mir večja jamstva nego medsebojne pogodbe, ki so zgolj relativne vrednosti. Italijanskega svojsva, retorike. pa se moramo tatici iznebiti. V ostalem povdarjSun, da te lastnosti jaz nisem nikoli imel. Po tolikih letiii govoričenja v superlativih in komparativih moramo enkrat preti na pozitiv. Jadransko vprašanje smo vsled elcsaltacije naših manjšin začeli smatrati za najvažnejše vprašanje naše eksistence. Zato izjavljam, da laz reškemu vprašanju ne pripisujem prav nobene važnosti. Mnogo jih jc še. ki so pri nas mislili, in ki še sedal verujejo, da so se nam zavezniki pri reševanju reškega vprašanja izneverili. To pa ni res. Po pogodbi nima Italha do Reke sploh nobene pravice. Reko smo zahtevali šele po sklepu premirja. In ker je vsled napačnega pojmovanja pogodbe naše časopisje zaplelo reško vprašanje v mreže zgrešene politike, sc je treba sedaj potruditi, da se ga razvozla na čim lepši način. Nikakor se ne skladam z oninji, ki mislijo, da smo z Reko Izgubili volno, stvarna resnica le da smo mi začeti vojno, ne da bi zaluevali reško mesto ta luko. Ce se nam Reka ne prisodi, tore! ne bomo uničeni, kakor se to navadno zatrjule. S tem oa ne pravim, da za Reko nimamo nobenih čus»ev Nasprotno, imamo. jih. ta bomo tudi pazili, da se-vsled njih Italija ne kompromitira. G. Federozoni le v razpravi o Jadranskem vprašanju nasvetoval, da bo najbolje, če ostanemo kar se tiče reškega in dalmatinskega vprašanja pri defanskem stanju. Mislim, da je s tem dovolj povedano. Italila potre-buie mir v mejah in za mejami, na zunai in na znotraj. Zato moramo narod na vzhodu Jadrana prepričati, da želimo z njim čimprej mogoče vzpostaviti naiboliše odnošaje. Sporazum ž njim pa nai bo tak, da bomo v slnčaiu potrebe mogli računati tud? ??a njegovo pomoč. Predno Pa se to zeodi, mora Italija umakniti svoje čete z ozemlja, ki ji ne pripada. Samo s tem dejanjem bomo pokazal! naklonjenost za sporazum in vo11« ra mir. jati nedotakljivost m nedeljivost dežela Štefanove krone. Nikar ne mislimo, da st) bili Madžari v tem oziru frazerji: kar so govorili, je bilo bistvo njihovega življenja. In Cisto gotovo je, da svoje prejšnje filozofije niso zavrgli za vselej, temveč da so se le potuhnili, ko so ob razsulu malo vtihnili. Bela Kulin v njegovi rudečt sodrugi pač niso iz same in-ternacijnnaiistične ali boljše v iška navdušenosti udrli na Slovaško, temveč jih ta. pri tem vodila predvsem filozofija^. Xe narodnosti oe F"d;mo onrezni! Zdi se mi, da se nekoliko premalo brrmno. kaj sc godi pri naših mejaših Mažarih Prehitro smo Pozabili. kako so znali Mažarl povdar- agagagaMP— VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje. Višnieva repatica. »Ah Bože, zaradi dovtipa smo tukaj vsi.« je menila Dora s posiljenim mirom. »Duhovita družba se nikoli ne zbere zafes.« Toda pušica je zletela Nini mimo ušesa. »Peljite me plesat,« je navijala grofa, vlekoč ga siloma kvišku. Lica so ji žarela, ustnice drgetale, očivid-no se ni več zavedala, da jo gledajo drugi ljudje. Čutila je le, da bije odločilna ura za sanje vesoljnega Snui-čiklasja! Toda njen račun je bil napravljen brez Dorinega temperamenta. Impulzivna kakor zmerom In naveličana mučnega prizora, ie Grabun-čeva edinka zdajci vstala, kakor bi to bila vrgla vzmet, ter rekla trdo In burno: »Orof Kiinnigsbruch, zdaj hočem laz plesati z vami. Ves večer že čakam, kdaj vas bom Imela enkrat zase. Oprosti, Nina.« S temi bvsedami je položila roko na njegov komolec. Družba se je zgenila ter zazijala. To je bilo javno priznanje in očitno potrdilo vseh govoric; bila je rokavica, zalučena Nini v obraz; višek drame, ki jk) je spremljalo že zdavnaj vse mesto s škodoželjno napetostjo f »Ah, tako!« je siknila Nina. dr-getaje od bledega gneva; beseda se ji Je utonila v nerazumljivem, brezzveznem jecljanju. Le njen pogled je opalil grofa z vpijočim, moledujočim zahtevanjem. Grof ie bil vstal; mrzlo ga je oblila bliskovita zavest, da stoji na neizogibnem prelomu. Njegova usoda je bila odločena; zdaj je veljalo pokazati barvo in napraviti črto pod račun. Dora je bila povedala vso njegovo misel; odreči ji, mu ni dalo ne moštvo ne srce; 5e spomnil se ni tega. Da išče Nina odločitve, Je vedel, toda razdora s Smučiklasom ni Imel vse počemu odlašati. Zdaj ni šlo več za to, kaj poreče jutri užaljeni oče; narobe, še boljše Je bilo tako I Za spoznanje bled, je odpravil Nino z molčečim naklonom, pogledal Doro in krenil ž njo. Dora ie molčala kakor poparjena družba za ničnim hrbtom; grof Je čutil, kako jo stresa vdrget, in slišal butanje njenih prsi. Šele na stopnicah je šepnila: »Alf st hud zafo?« »Ne.« je zamrmral hi ji stisnil komolec. »Zdaj je vseeno. Zdaj je prav.« »Saj vem, da je vse le Igra psen, vse strašna burka! Vse vem, kar misliš; vse slutim, kar je. Ali nisem te mogla deliti 1 njo: nocoj ne več!« Njemu se je skrčilo srce; videl je, da trpi brezmejno. Stopila sta v salon. Vejpil je sedel pri klavirju; na mizi. ki jo je bil potegnil k sebi, je stalo dvoje načetih buteljk, in tri so ležale prazne. Rumena umetniška griva mu je visela na obraz kakor veje vrbe žalujke; zeval je od pijanosti. bobnal s široko Iztegnieniml nogami ter izpuščal hkrati s kolobarčki cigaretnega dima nemuzlkalne glasove. In grof se je začudil, videč Doro, kako je vzlic svoji boli popustila roko ter stopila k Igralcu. »Čudna ženska!« je zamrmral. »Gospod Vejpil,« je zaprosila ona s svojim opojnim glasom, »dajte, zaigrajte še enkrat! Zaigrajte za- me... 4« Virtuoz je zavil oči ter se blaženo nasmehnil. Hotel je pokimati, toda glava se mu je velo zazibala na tolstem vratu: ko pa je spravil roke na tipke. Je zapel klavir kakor obseden, in Vejpil je pokazal, kaj zna. Valček ju jc odnesel za hip iz resničnosti; Dori se je zdelo, da plešeta v pekel. Toda čez pol minute jo je popadlo iznova In začutil;) je, da ne dela tistega, kar Je hotela. Sredi plesa je krčevito vzdrhtela ta obstala. Grof, katerega je ves čas davil strah pred nečem negotovim, jo je potegnil na verando, ki se je zdela prazna, k pleteni klopi, prav tik pod Jovorjevhna drevesoma v ozadiu: tam je Dora omahnila na njegove prsi: »Bog, o Bog, kako je meni!« »Dora?« le zamrmral z bolestnim tudi tega »fcui lepšega ne priznavajo, da ne bi omadeževali svoje bolševi-ške barve. In če je dela) v smislu mažarskega imperijalizma že Bela Kulm. kakšne načrie kujejo šeh odkriti mažarski nactjonalisti! N‘il" *e karte nam pač najbolje pokaže to njihove namere, naperjene proti C o-koslovaškl. »Češke slovo« poroča z dne 23, decembra iz Budimpešte, da se a-žari na vse načine trudijo, da bi odtrgali od Cehoslovaške republike del Slovaškega. Tozadevna agitacija s« ne razvija samo po Mažarskem, temveč se širi tudi po krajih Češkoslovaške republike, posebno po Slovaškem. V to svrho so votirab že fond 10 mili]onov. Konkretni cilj propagande je, polastiti se Donave in Bratislave. Izdajajo se letaki in brošure« Društvo, ustanovljeno s proti Ceha* slovaški namerjeno propagando šteje že 10001)0 članov, med njimi 20000 Slovakov, ki so pristaši duhovnika Hlinite, ki ga imajo Čehi pod kliu-čem. Istotakšno delovanje je opazid* tudi v ozemlju, ki ie pripadlo niji. Pa vse to bi še nič ne bilo. Toda potuho dobivalo Mažari od vplivnih oseb angleške misije v Budimpešti — Toliko poročilo. Človek se vpraša, zakal antmra tako mirno gleda, kal iigania mažarski huzar? Mi še ničesar storili nismo in že smo imeli antanto preiskovalno komisijo na vratu. Mažari pa delalo očitno prot; St. Oemia inskemu miru. ne da bi jih kdo posvaril 11» še prilivajo iim. Zakal to? Tu le druga stran, na katero pozabljamo. Pozabliamo. da so bili av-stro-ogrski diolomatle poleg Nemcev skuto likdnčnn le ma>a»«kf grofi, ki so si na ta način ustvari1! osebne zveze do svetu, ki Uh tu JI vojna ni raztrgala, ker ta »• ne delegacije iz Pariza so upali Italijani, da sc bo Amerika glede jadranskega problema umila roke in da bodo oni reševali to vprašanje v. sporazumu s Francijo m Anglijo. Toda Scialoja jc dobil v Londonu nedvoumen migljaj, da se jadransko vprašanie ne da rešiti brez Ameri-Ice, uarveč da ima Amerika pri tem celo zadnjo besedo. Vsled tega so btti Italijani zelo iznenadeni, ne pa naši zastopniki, katerim je ameriška delegacija /pred svojim odhodom iz Pariza dala jasno razumeti, da hoče Amerika ostati zvesta \Viisortovemu prgjektu in da uc bo nikoli pripustila, da bi se jadransko vprašanje reševalo brez nje. Popolnoma neutemeljena je bojazen, da nas je Amerika izdala, ali da nas sploh hoče pustiti na cedilu. Dokler ostane ha k gnilo NVUsonova vlada., to je še M mesecev, se moremo zanesti na to, da sc stališče Amerike oapram jadranskemu vprašanju ne bo izpre-menilo. Tega sc ni bati niti v primera, da bi Wifson med tem časom umrl ob Pa Podal demisijo, ker te njegov neposredni naslednik podpredsednik Marscliall popolnoma njegovega mišljenja. Italiji ne preostaja drugo, kakor da privoli v reši* tov, kakršno predlaga amerikanska vlada, ali pa odgodi rešitev do leta 1921. Toda niti Italija, niti njeni zavezniki ne morejo pustili to vprašanje do tedaj nerešeno. Zato se bo Italija naposled ven dat morala prilagoditi Wi!soaovi razsodbi. Italija bi mogla pridobiti več, kakor ji prisoja Wilson, le v primeri, da bi popustila Jugoslavija sama. Že vse leta si prizadeva Italija, da bi napotila Jugoslavijo k popuščanju; isto hoče doseči tudi sedaj. Na eni strani LkttŠa l/a vre mogoče načine oslabiti našo državo, na drugi strajil pa clovtla našim rojakom iz razidli delov krapova ponud- be, da bi jih pridobila za svoji naklepe, zlasti glede mesta Reke. Za Reko ponuja Dalmatincem vso 'Dalmacije: z Zadrom iii Visom. Srbiji CPhogoJo, CriJogorcem severno Albanko itd, Ker oficijelni zastopniki Jugoslavije neomajno vztrajalo na svojem stahsču. izkušajo Italijani s takum osebnimi ponudbami razdvb-ji|i nase Javno mnenje, vendar smo preverjeni,^ da v tem oziru ne bodo jineli uspcnn. Gotovo je tedaj, da bo jadransko vprašanje^ rešeno tako, kakor to zahtevajo živijenski iiitcrc- £1 nT;s.e t.!zavc’ da bo dobila .1‘tgps a\ ija na Reki pristanišče in železnico ter da bo mogla z obema svobodno razpolagati. Nadalje ji bo P ribarila vsa vzhodna obala Jadrana °;1. sC’ °!!so;^ gore, pa do BiM-inc z v senu otoki. Suverenost Italije ne bo sega a Preko Učke gore, R:t? preko sredine j4,na Celo riV i1« °e 1 i^^bljeu za nas. is. var ^ l»_ sc mogla končati mnogo ncnpnoneia za.nas, ako bi Jugoslavija v zadnjem trenutku popustila tam, kjer ne sme popustiti in kjer nam gre za biti in nc biti. Italiji ni treba žrtvovati nobenega svojega živlicn-s’ ega interesa, ako pristane na WiU sr,nov predlog. Po vseh znakih se Wilsonova osnova s čimdalje hitrejšimi koraki približuje svoii udetstvit-vj, nc glede na to, da bo v Italiji še mnogo hrupa zaradi Reke. LDU Veliki Becker ek, 27. Bu-dhnpeštanski listi prinašajo vest iz Pariza, da bo Reka neodvisna država pod protektoratom entente. P!Amutnzio je izjavit, da bo Reko branil do zadnjega diha. Arnavtskl napad pod Italijanskim vodstvom na naše postojanke. LDU Beograd, 27. »Politika« javlja iz Podgorice: Po zanesljivih potočili!! iz Skadm sq. razbojniške tol-ie arnavtskih plemen Hoti in Gruje napadle naše predštraže. Artiavte vodil nek italijanski častnik. Raz-ojnlki so bil! odbiti. Število izgub hi zhhno. ITALIJA ZA VZPOSTAVITEV NIKlTt. ftad dvanajst milijonov Hr Izdatkov i za Nikito In njegove razbojniške tolpe! Za zasedanja italijanskega parlamenta jc imel poslanec Lazznri govor, v katerem je razkrinkal prizadevanje italijanske vlade, za vzpostavitev razkratja Nrkite. Obžaloval je, da, se Italija na tihem meša v notranje posle Jugoslovanskega naroda, in podprl stvojc trditve z dokazi, ki popolnoma zadoščajo, da se /pozna kakšnih sredstev sc poslužuje it|fijapska vlada, da bi § svojo zahrbtna politiko Izzvala državni razkol ,v Jugoslaviji. Laizzarl ie delal: Od t. 1917. djdjc J&itanJatfška vlada stalwt> Podpirata rifekralia Nikito ? liicsččdO subver,-c$o V jznosli 250.000 lir. Na ta načth jf za Nikito dolej izdanih 12 milijonov lir iz ilatijahskfe drža vile bla-Klite. Vlada je meseca jilhija 1910. Nikili ustavila podporo, toda Niki ta Je vzllc temu sklepu 5e naprej dobiva! denar, in sicer še večje svotc «:ot prej. Ker pa je bila Niki ti podpora prenizka, se Jc vlada na svoje •stroške lotila, organizaciji razbojniških tolp, s katerimi Je hotel Niklja vdreti v Cmogoro. Italija Je pripravila in izvedla prevoz vfeč tisoč v kivši Avstriji internirani!! Čnro-mcov v Italijo, ter jih spravila v dve taborišči, da bodo latu za vsak slučaj NfkJH na razpolago. Teli talm-r»š| v Fomiiji-in Gneti Vlada do da-ne$ šc ni razpustila, ker je še vedno mnenja, da je treba Nilriti pomagati na prestol. — Lazzr.ri jc zaključil svoj govor z očitkom, da uganja Itgflja kljub službenim izjavam Nit-tijevim skrajno škodljivo politiko, ki krati ugled Italije v državi strni Prav tako kakor pri sosednih državah. hoče od Nem- IT Amrnucliu Sc ni ddvolj komedije. LDU Berlin. 2S. dec. »Vossische k UfUgattft"?"T ‘o - »ad-1 vesteh h: Reke, je dkVfhiimzio fklcii!?, Jm-dkOmalo odkloniti premoge italijanske vlade. V govoru w;; prebivalstvo izjavil, da morejo samo riški prostovoljci pomagati feški stvari do zmage. Zaradi tega Ic potrebno, vztrajati do zadnjega. lattjanska nasilstVa nad našim ljudstvom. LDU Split, 27. Italijanska okupacijska oblast je odredila, da se v Primostenu pri Šibeniku rekvirira \v$e olje, toda prebivalstvo je v svojem ogorčenju z noži, sekirami in ipptikami napadlo karabinerje ter jili prepodilo preko hribov v Šibenik. Med narodom vlada tolika razburjenost, da se Je Italijanska oblast premislila rn preklicala izdano rckvlzi-gdlsko naredbq» je vrhovni svet bavil s poslanico, ki jo je švicarska vlada naslovila na francosko vlado in ki se tiče pogojev za vstop Švice v zvezo narodov. Poseben odsek pravnih izvedencev je dobil nalogo, da izdela odgovor vrhovnega sveta na to poslanico. Prihodnja seja bo v pondc-Ijek zjutraj Komisija odpotovala. LDU. Lyon, 28. dec. Kakor javlja Agencija »L n ropa Press« je ge- neralni tajnik mirovne konference Dntasta naznanil baronu von Lers-nerju, da so mornariški izvedenci entente, ki imajo nalogo pregledati v nemških pristaniščih ves tamošnji ladijski materijah odpotovali dne 27. decembra iz Londona v Hamburg. Ista agencija poroča nadalje, da se bodo pogajanja z nemškim zastopnikom von Simsonom glede uveljavljenja mirovne pogodbe začela najkasneje v nedeljo ali ponde-hiek v Parizu. Jugoslavija. LDU. Lyon, 28. dec. Vrhovni za-'fczniŠHi-svct je imel v soboto zjutraj sejo na O naju d’Orsayu. Predsedoval jo Clemenceau. Nemška vlada Je predlagala, naj zavezniške države določijo izvedence, ki naj nemudoma odpotujejo v Nemčijo ter na licu mesta ugotovi, kakšen jc ladijski materijah s katerim razpolagajo razna nemška pristanišča. Ta predlog se je sporočil v London, kjer posluje medzavezniška komisija za ladijska vprašanja. Britanska vlada je že izjavila, da je pripravljena odpbsati svoje Izvedence v omenjeno svrho. Misli se, da ta operacija ne bo Imela za posledico, da se bo Moralo predrugačiti besedilo protokola, ki jc bil sestavljen 1. novembra t. 1. Poslovanje izvedencev bi samo prOdričflo Nemčiji, v koliki meri vztrajajo zavezniki pri svoji zahtevi glede izročitve ladijskega materijah!, ki je določen v protokolu. Vrhovni svet je nadalje razpravljal o stanju pogajanj z nemškimi vojaškimi oblastmi glede prevoza zaveaniškili čet, ki imajo zasesti ozemlja, na katerem se bo vršilo ljudsko glasovanje. Nemške oblasti ordtearjajo na ntoterijahie težkoče in izjavljajo, da ne bodo mogle obvladati železniškega prometa, ki bo v zvezi s prevozom Čet, in sicer z ezirotn na veliko število vlakov, ki jih zahtevajo zavezniki. Zdi se, 'da zahtevajo zavezniki pq šesi vlakov na dan, dočlm hoče Nemčija staviti na razpolago samo Btlrl. KOnčno se Rcnncr pride na poasiattin v Prage.-iti Beigrad. LDU. Belgrad, 27. dcc. »Politika« javlja: Neiiiško-avstrijski državni kaiicelar dr. Reimcr bo dne 7. januarja odpotoval v Prago, kjer bo nadaljeval že v Pmizu začeta pogajanja s čchoslovaškim ministrom za zunanje svari dr. Benešem. Teh pogajanj se bo udeleževal tudi naš minister za šume in rude g. Kristan, ki je po dvodnevnem bivanju rta Dunaju odpotoval v Prago. Dr. Ren-ner ostane v Pragi 4 do 5 dni. Nato se povrne na Dunaj, odkoder se bo nekako sredi januarja nanoti! v Bel-grart. da se pogaja z našo vlado o bodočih gospodarskih odiiošaiih med Jugoslavijo in avstrijsko republiko. Čiščciije kfiriipdiie. l.DU. Belgrad, 27. dcc. »Polftika« javlja: Vojaške oblasti v Bitolju so zaprle MiljkHna Petroviča, topniškega kapitana in blagajnika bitolj-ske- divizijske oblasti, in siec-r zafadi tega, 'ker sc jc pri kontroli blaga j-nicc ugotovil primanjkljaL v znesku 18.000 drahem, 51.000 frunkov. 2500 dinarjev in 1200 lir. Zahteva po Izročitvi poslanca Kojiča. LDU. Bclgrad. 28. dec. Sodišče prve ilistance v Kragujevcu zahteva ižrfičitev narodnega poslanca Src-teha Kojiča, zaradi nekih denarnih zadev. Razpis novih vakuLkHi \olkev. LDU. Bel grad. 28. dcc. Razpisane so nove vakufske volitve za 1. in 2. februarja prihodnjega leta, ker so bile prve razveljavljene. Teh volitev se udeleži tudi muslimanska komtiriističria stranka. Starejši vojaki se odpustijo. LDU. Belgrad. 27. dec. »BeigraJ-skl Dnevnik« javlja: Ker razpolagajo vsi naši vojaški oddelki z do-vollrilfn številom dobro izvežbanih vdlakbv, bodo vsi starejši, došltfženi vojaki v kratkem odpuščeni brez ozira, na njihovo starost In njihov letnik. Zvišaifle plač sodnikom v Srbiji. LDU. Belgrad, 27. dec. Včeraj dopoldne so se ministri, ki se nahajajo y Bclgradu, sestali k seji, kjer so reševali razna vprašanja podrejene važrtdsti. Tako so skTenni, da se sodnikom v Srbiji zvišajo prejemki za letnih 720 dinarjev in da se rta ta rtačin sodniki v Srbiji izenačilo s sodniki v 'novoosvobojenlh po-krajinafi. Podružaica ministrstva za prelirano v New-Yorkii. I.DU. Belgrad, 27, dec. Ministrstvo za prehrano Je osnovalo v Ne\v-Yofku svoj odsek, ki bo imel nalogo, nakupovati in izvažati blago ža oskrbovanje našega kraljestva. Regulacija plač uslužbencev vo-laških tehničnih zavodov. LDU. Belgrad, 27. dec. Minister za vojsko in mornarico je odredu, da se nastavljenci vojaških tehničnih zavodov glede prejemkov izenačijo z železniškimi uradniki. Pred socialističnim razkolom v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj. 27. dec. »Neiies \Viener Journal« javlja: Kakor do-znavamo s popolnoma zanesljive strani, izvira nenadna bolezen državnega kancelarja dr. Rcunerja iz močnega nesoglasja državnega kancelarja in njegovih radikalnih tovariševi ki so izdali resolucijo v prilog obtoženih ogrskih teroristov. Skoro gotovo pride do odkritega preloma v sbeijnlnodcmokratski slraffki. — Zmerni elementi pod vodstvom dr. Renncrja in Seilza se bodo proglasili za samostojno stranko in vodili državne posle v koaliciji s krščanskimi socijalei. Dr. Bauer in dr. Friderik Adler bi ustanovila po načinu nemških neodvisnih sociialistov lastno radikalno stranko, ki bi potom sovjetskega sistema delovala skup-■iio s komunisti. Nikakor jim nismo poVšcČi! LDU. Berlin, 28. dec. »Bcrimer Tagcblatt« Javlja iz Rima: »Tribuna« priobčuje odstavelc Clenifcnce-aujevega govora o reškem vprašanju, ki ga jc Agerizia Stčfatii zamolčala. V lem odstavku poveličuje Clemenceau junaštvo Jugoslovanov, ne omenja pa žrtev Italije, ki znašajo samo en in pol milijona. List izraža svoje bolestno začudenje o tem govoru. V istem zornih "ftiše »Pbpolo Romano«. Da se opravičuje postopanje d’Annunzia, pise list, zadostuje Clemenceaujev govor v zbornici. »Corrlere della Kcra«, »Giornale dTtalia« in drugi italijanski listi opozarjajo na pretečo nevarnost, da namerava ententa ustanoviti carinsko zvezo, kaf bi pomenjalo vzpdstavi-tev habsburške monarhije, ki bi bila orodje’v rokah entente. Protežirahje Jugoslovanov, no,kaže na ničesar drugega. Zavezniki zasedejo Gornjo Šiezljo. LDU. Berlin, 20. dcc. Zasedba' Gornje šlcžije po zaveznikih se bo izvršila r» za celo teto . . , . . .120 «« Klhib Sitnenin podražeblfl papirja, tiska In drugih čcstilšklh potrebšShf smo se odločili, da nastavimo rnt* ročnino kar najnižje, da tako omogočimo naročanje »Jugslavlje« tildi nalšlršlm ljudskim slojem. Da pa bo« mo mogli kljub temu izhajati, prost« mo vse naročnike, da nam ostanejo z vesi! še naprej in razširjajo »Jiigd-slavijo« med svojimi znanci, PREDSMRTNA IZJAVA KOMUNISTA CZERNY,!A. Kakor smo že poročali, jc buairti-peštanslco sodišče bivšega komunističnega terorista, desno reko Bbt«. Kuna, obsodilo na smrt. Poleg drugih okoliščin Se zlasti zanimivo dejstvo, da je bil Czcrnv obsojen fla smrt v isti dvorani, v kateri je pred nekaj časom še sam kot glava teroristov in predsednik’ revolncijonar-nega prekega soda obsojal na smrt svojo sovražnike. Ko so Czei nyia po obsodbi prepeljali zopet v celico, je sodni dvbr dovolil neki daillTiz Švedske* da o£. sojonca poseti. Dama, članica švedske misije na Madžarskem* je Gser-nvja vprašala, kakšno politično bodočnost si predstavlja. na Madžarskem. nakar je odvrnil Czernv s trpkim nasmehom: Gotovo je, da proletarske diktature ne bo nikoli vec. Pravzaprav pa proletarijat sptoh no eksistira. Sedaj prihajam tudi safn do prepričanja, da jaz nisem proletarec in da to tudi nikoli nisem bil. Kdor, ljubi sebe v taki meri kot jaz. no more nikdar biti proletarec. Naj* ljHbše v življenju mi je bila jed itt pijača. In sedal, ko je tega konec. J« zame konec vsega. — Na drugo vprašanje Švedlnje, kaj da Czeruy( misli o smrtni obsodbi, |e obtoženac dejal: Jaz sem sl to predstavljal drugače, vsaj tako milo. da mi prizanesejo s smrtjo. Sedal pa vldhn. da so drugi tudi prav tako hostijami k*.*-kor sem bil jaz. Slovenski listi so Poročali smo že, kako znatno se zvišali naročnino zagrebški dnevniki. Že dosedai so veljali mesečno 9 do 12 kron, zdaj pa so zvišali naročnino na 15 do 20 kron na tncscc. jednako dragi so sarajevski ditev-iffl i, dočtm veljajo dalmatinski In Jicbgrbjskl mesečno 20 do 30 kron. Pariški Usti veljajo v naši vamrtii nad 10(1 kron mesečno, nemšokav-sttfjsk! bodo veljnll z ntrihn lotom tudi okrog 20 kron. »Jugoslavija« hi drugi sTov. dnevniki s svojimi 10 K mesečne rm-ročitihie bodo torej najcsrtcjšl 'RŠtt. Zato naročajte »jiigoštavijo«. Dnevne vesti. . — Urad proti verižništvu. Prejeli smo anonimen dopis, ki pa Ra kljub tetnu izjemoma priobčujemo, ker je značilen in žal 1c preccsničen. Begu-nec-verižnik piše: Berem in slišim, da se je ustanovil poseben urad pro ti verižništvu in draženju. Meni in pinccim mojira tovarišem vcrižni-kom se zdi, da nam tudi ta urad nebo mogel do živega, kakor nam niso mogle vse različne dosedajnc komisije in podobne inštitucije. Nekaj gospodov bo prišlo do udobnih mest, kjer se bodo lahko zelo »\vichtig« delali in vlekli dobre plače, koristili pa ne bodo nič. Če hoče novi urad res kaj doseči, naj začne pri koreninah: poskrbi naj, da pridejo begunci in brezposelni čimprej do poštenega zaslužka, oni pa, ki tega ne morejo, dobe vsa! take podpore, ki jim omogočijo življenje. Res je, veliko beguncev nas je med verižniki, a večina nas ic zašla sem, ker nismo hoteli poginiti gladu. Kako smo moledovali svoi čas za službe in delo. nič W ne izbirali, a čakati smo zaman. Ko smo začeli stradat, smo sc_ zatekli k verižništvu. Podobno je z brezposelei, ki tudi ne morejo živeti do svojih podpor. Tudi s tc strani na} začne novi tirad boj proti veri-ženju, bo najbrže bolj uspešen, kakor pa če bo poskušal loviti in spreobračati nas stare lisjake. — Delavsko nezgodno zavarovanje. V zelo velikih slučajih sc dogaja, da ponesrečenci, njih vdove, otroci in aseedentje listine (rojstne liste, mrtvaške liste, itd.), ki Jih po-'šljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolkujejo, včasih celo z več kronskimi kolki. Opozarjamo tem potoni vse prizadete da so take listine, namenjene uradni uporabi zavarovalnice, kolka in pristojbine proste. Župni uradi morajo talce listine izdajati ex offo. Dalje opozarjamo, da morajo vsi dopisi privatnih oseb na zavarovalnico biti zadostno frankirani. Zgoraj omenjene listine pa morejo upravičenci dopošiljati tudi potoni občin. V tem slučaju pošiijatve ni treba frankiratl. — Vojna posolila. Akcijski odbor odgovarja na številna dosedanja vprašanja, ki so mu prišla od lastnikov voj. posojil, da ne more sporočiti vsakemu posebej, kako-stoji to vprašanje, marveč, da bode vse, kar je potrebno, o tem objavljeno sproti v listih ter naj ljudje tc objave či-faio. Na rešitvi tega vprašanja se resno in marljivo dela. tako. da bode isto Čiuiprcje mogoče rešeno. — Pri vseh oddelkih poverjeništva deželne vlade za notranje zadeve sc sprejemajo stranke vsak dan, razim ob nedeljah in praznikih, •■?d 10. do 12. ure predpoldne. — Pošiljanja soli v poškilil palic-hit. Ker sc je dognalo, da sc iztlbo-taplja sol v poštnih paketih (v veriž-uiške svihc, smejo poštni uradi sprejemati pakete, v katerih sc nahaja sol le tedaj, ako se nahaja na hrbtu poštne spremniec (zgoraj desno) do* vfltjdhjc odseka za prehrano za prevoz oziroma izvoz soli. To dovoljenje mora vsebovati štampiljo odseka za prehrano, datum dovoljenja irtvpa podpis dovoljujočega uradnika. To dovoljenje mora stranka označiti tudi na paketu soli. Brez tega dovoljenja poštni uradi ne smejo sprejemati paketov, v katerih sc nahaja sol. — Zvišanje pristojbin za brzojavi«; v Nemško Avstrijo. Všled odloka poštnega ministrstva se zviša pristojbina za brzojavke v Nemško Avstrijo počenši od 1. Januarja 1920. od 6 par na 10 par t. j. po sedanjem tečaju od 21 na 35 vin., minimum l din. t. J. 3 K 50 vin. Poleg redne pristoibine je plačati pribitek 1 din: Ali 3 K 50 vin. za vsako brzojavko Irakor do sedaj. Časopisne brzojavke vživaio ugodnost znižanja za 50 odstotkov. — V Ljubljani, dne 26.. ; (ecembra 1919. — Občili zbor slov. kmetijske družbe za kranjske podružnice, se vrši danes ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Občni zbor bo prvi po preobratu in bo zato izredne važnosti, zlasti ker seue v odboru še vedno liuclje, ki jih je svoj čas komandiral v njega dr. Šušteršič. Ker se bo občnega zbora udeležila prvič tudi Samostojna kmečka stranka, -pričakujejo njega potek vsestransko z velikim zanimanjem. — Izvoznice za begunce. Odsek prehrano objavlja. Vračajočim se begunceiu izdaja izvoznice za živila in živino izključno odsek .za prchm-■ no v Ljubljani. Vse tozadevne prošnje naj begunci viole poteki političnih okrajnih obiastev na posredovalni urad za begunce, ki bo kratkim potem izposloval izvoznice pri ime- novanem odseku. Neposredno se Beguncem ne izdajajo izvoznice. — Vojn! v jetniki na Francoskem. Sorodniki vojnih ujetnikov, ki se še sdaj nahajajo na Francoskem, se poživljajo, da naznanijo takoj pred-sedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani točni priimek in krstno ime, rojstni kraj, politični okraj in starost dotičnih ujetnikov, — Železniški oseb«! promet zopet ustavljen. Obratna ravnateljstvo južne železnice objavlja: V ponedeljek dne 29. decembra sc bo na progah južne železnice vršil osebni promet v istem obsegu, kakor prod 24. decembrom. Počenši od vštetega torka 30. decembra do vštetega 1. januarja bo osebni promet na južni železnici zopet ukinjen, Izvzeti So rnsledmi vlaki: Ekspresna vlaka, italijanska osebna vlaka od Logatca do Ljubljane Š. 84 in 87, osebna vlaka na progi Zidanmost-LJubljana št. 32 a in 37 a, kakor tudi vlaka št. 90 in (53 na progi Lfubljana-Borovmca. — Pripomba: V Nemški Avstriji se ulchijcnje osebnega prometa na južni železnici, ki je bilo prvotno nameravano do 25. decembra, podaljša do vštetega 1. januarja. Na progi LJub-Ijana-Vrhmkn vozita v torek, sredo in četrtek, t. j. 30. in 31. decembra ter 1. januarja- vlaka Št. 2703 in 2704. — Anotttamlh dopisov ne moremo priobčiti pod dobenim pogojeni. Zlasti pa ne, ako vsebujejo kakoršno-icoli že obdolžltev. Vsak dopisnik naj se vedno podpiše in naznani svoj natančni naslov. Samoumevno ostaneta naslov in ime tajna, samo uredništvo mora vedeti, kdo je poslal dopis. Nepodpisana poročila gredo v koš Ljubljana. ~ »Ferljahtl Savez«, sekcija Ljubliana opozarja s tem še enkrat vse srednje- in visokošoice brez razlike kulturno-politične orijenta-cije, da osnujejo v svojem domačem kraju »Lokalno podružnico«, ki bo o Vel. noči zbirala brezplačna prenočišča in prevzela o glavnih počitnicah vodstvo In zaščito potujočih dijakov. Ustanovitev lokalne podružnice je javiti »Ferijalnemu Savezu«, tov. Fr Jutra, hotel Tivoli. — Narodna Čitalnica v Sp. šiški, naproša ponovno velecenjene člane, da bi vrnili vse izposojene knjige dne 3. jan. 1920. od 5. do 7. ure popoldne, ker prične potem takoj po-stevati. — Narodna Čitalnica v Sp. je potekel precej burno, vendar pa brez večjih nesreč, tako da je bila »predstava« končana okrog polnoči. O stvari ne bi tako obširno poročali, toda ta večer nam je jasno pokazal, da ljubljanska publika vsa brezumna drvi za lahkimi, brezmiselnimi prireditvami, dočim so kon- certne dvorane in resne prreditve, kakor n. pr, predavanje itd. povsem prazne... Kakor čujemo, namerava ta svetovni umetnik prirediti še end predstavo za one, ki so bili oškodovani, in je Riza-beg za nje pri policiji založil znesek 3000 IC Gospodarstvo. — Glavni urednik belgrajske »Epohe« g. SorčIč jc dospel včeraj v Ljubljano in ostane tukaj:par dni. — Poljski konzulat v Ljubljani. 22. t. m. je dospel v Ljubljano pod-konzul poljske vlade, g. Mieczislav Mistat. Stanuje v hotelu »Union« in sprejema stranke ob delavnikih od 10-12 ure. = »Sloga«, društvo javnih našla vljenccv ter žena in vdov javnih nasfavtienecv je itnelo-svoi ustanovni občni zbor včeraj popoldne ob 5. uri v mestni posvetovalnici. Poleg raznih stanovskih in socijalnih nalog si je društvo.postavilo za nalogo pomirjevalno vplivanje na politične strankarske borbe. Za predsednico.: »Slogo« je bila izvoljena ga. Stcrlc-tova, za podpredsednico < pa ga. M. Govdkarjcva. = !z mestnega šolskega svetu. Prošnja vodstva zasebne ljudske šole v »Marijanišču« ^ za plačevanje učiteljstva na tej šoli iz državnih' sredstev se. ker so izpolnjeni predpisani pogoji, priporočilno predloži višjemu šolskemu svetu. Sklene so višjemu šolskemu svetu iznova predlagati, naj s oMim letom 1920. 1921. kreira mesto stalnega suplcnta ui pa stalne suplentko na lavnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani z vsemi pravicami stalnega učitelj-stjva. Sklene se višjemu šolskemu svetu priporočiti, da se preosmiie pomožna šola, in sicer na ta način, da se izpopolni navzdol z zbiralnim, navzgor pa s VI. razredom. Vpelje naj se pa tej šoli tudi rokotvorni pouk/ za kateri bi bilo namestiti strokovno usposobljeno učno moč: Pritrdi se nasvetu učite! iškega &bo-ra deželne realne gimnazije v Ptuju, da se uvede po šol ah n o v način štetja, ki odgovarja de • kadičnemu sestavu, je pravno in gospodarsko že uveljavljen, pri vseh drugih slovanskih narodih v rabi in ki so se zanj v pretežni večini brezpogojno izjavila tudi šolska vodstva. UboŽno akcijo brezplačne obleke iu obutvi bedni solski mladini za tekoče Šolško leto je na pristojnem mestu pospešili. = Učiteljstvu i« veroučiteljcm. Od 10. decembra 1919. ugotavlja in nakazuje službene prejemke ljudsko* in meščansko-šolskcga učiteljstva ter pristoibine za pouk veronaiika ne več deželno knjigovodstvo, temveč knjigovodstvo deželne y 1 a d e v Ljubljani (Blcivvei-sova cesta, levo. pritličje />oba št. 3! kamor se je obračati v svrlio reklamacij. Izplačila se nakazujejo potom poštno-eekovn ega urada v Ljubljani, blagajničnih čekov knjigovodstvo. ne izdaja; toliko v vednost, da ne bo osebnih potov glede izplačila. Zadnji Čas so se pač nekatera nakazila radi kolekovanja in preselitve ltradn-zakasnela, v bodoče bo poslovanje točno in redno. * Telovadno društvo »Sokol« Litija—Ssuartno priredi v Sokolskem domu Silvestrov večer. — vstopnina za osebo 4 K. — »Sokol« v Medvodah priredi Silvestrov večer pri Kolencu na Ladji. Izbran spored s kupleti in alegorijo ‘.vstopnina 2 K. — Odbor. Žrebanje ljubljanskih srečk se vrsi dne 2„ 3. in 5. januarja 1920. v uradnih prostorih mestne blagajnice vsakokrat od 9. do 17. ure. Ob teh dnevih mestna blagajnica za stranke ne bo uradovala. ~ Nadrobna prodaja alkoliolnlh Pdao. Vsi oni obrtniki, ki so po 1. jan. h . obrtni list za trgovino z alkoholnimi pijačami v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, naj tekom 14 dni predlože obrtni oblasti usposohljenostni dokaz, ker bo veljavnost teh obrtnih listov ugasnila ■term sicer morali z 31. januarjem 1920. prenehati z obratem. — Na društveni veselici nižjih inestmh uslužbencev, ki sc vrši dne 5. januarja 1920. v »Unionu« obeta zelo veliko zanimanja in zabave. Začetek ob 20. uri, Vstopnina 4 K. -** K obilni udeležbi vabi odbor. = Po slabi tovaršijl boli glava. V soboto zvečer se ic zbrala v gostilni v. K. na Krakovskem nasipu večja družba, ki se je se prav dobro zabavala. Ob 10. uri zvečer jim čuječe oko postave napove policijsko uro, in bi se vsled tega morali raziti. Ktmtšna glavca bii lova pa si je drugače mislila, povabila je colo družbo v svoje privatno stanovanjc, kjer se je popivanje do belega dne nadalic-vaio. V družbi sta bila tutli šobni s-i-ar Stanislav Kikelj in mestni tržni stražnik Matevž S. ki sta se cel ve-; čer precej grdo gledala. Beseda ie dala besedo hi pri razstanku sta se sprijela tudi dejansko. S. ie segel naposled po bajonetu in vsekal Kikelja po glavi. Težko ranjenega Kikelja so prepeljali v deželno bolnico, kjer sedaj premišljuje o resničnosti pregovora, da po slabi tovaršijl rada boli glava. — Izgubil se Jo uhan z več bri-' lanti. Pošten najditelj se prosi, da ga izroči upravništvu našega lista, proti nagradi »ČAROBNI VEČER« V NARODNEM DOMU V nedeljo ob 8. zvečer jc vsa Ljubljana drvela v Narodni dom. Ni bil tam kak umetniški koncert; sen zacij željno ljubljansko občinstvo je hotelo vživati novo privlačnost. Naval v dvorano jc bil naravnost lini pen in viharen. Vsi so hoteli biti v veliki dvorani, da bi gledali orientalske, čarobne umetniške produkcije »svetovnega umetnika«. Abdula Riza-bega, kateri se je že produciral po vsem svetu in je baje Izvajal svoje čarodejstvo tudi v Parizu za sedanje mirovne konference. Kdo je Riza-beg? — Avdo Ouslč, rodom Vinkovčan, pristojen v Mostar, torej pristen Hrvat. Za predstavo je ljllo določenih 200 vsopnic za stojišča in 500 sedežev. Vse vstopnice so bile razprodane. Riza-beg je inkasiral nad 6000 kron! Tudi brez vstopnic so nekateri - vdrli v dvorimo -tar zasedli kolišč sedeže. Kot ouvertura predstavi je nastala prava pravcata babilonska zmešnjava. Hrušč, vihar, trušč, pretep ... V dvorani sta se organizirali dve stranki, ki sta hrupno zahtevali pričetek predstave. »Umetnik« Riza beg je začel kontrolirati vstopnice. Zastoifjkarji so mu hrupno oponirall. Neka ženska mu je vzkliknila: »Če si copernik, moraš itak vedeti, kdo je brez vstopnice!« Sploh se je odlikoval nežni spol. Trušč ni hotel z lepa prenehati..Še Ie policiji in nekaterim razumnejšim gospodom se je končno posrečilo, da je ob poludese-tih nastal mir in red. Po dolgem prerekanju semintje je ob poludesetih torej po poldrugo-urni zamudi Riza-beg pričel s predstavo. Začel je z nekim žonglerskim trikom, ki je izzval med občinstvom hrup iti krik. Tudi nadaSL program GOSPODARSKA KRIZA EVROPE. Evropa preživlja težke čase, kajti države se bore z velikimi tež-kočami: s .prehranjevalnimi, s prd-metnimi, z valunimi, s socijalnami težkočami. Velike države sc trudijo, da poboljšajo svoje razmere na račun manjših ali pa premaganih držav. Francija, predvojni bankir sveta jedva vzdržuje ravnotežje. Industrijo ji je uničila vojna, poljedelstvo ji Se zaostalo všled pičle produkcije. Izvoz je slab, uvoz vedno večji, brezposelnih pa je v republiki vedno več. Anglija se nahaja v borbi kapitalizma a prollarijalom, ki polagoma a gotovo napreduje. Tudi na Angleškem je produkcija padla radi draginje dela. Gibanja v kolonijah za-dajejo angleškim državnkom mnogo brige. Svetovna tržišča, ki Jih ic Anglija obvladala pred vojno in radi katerih se je pridružila sovražnikom Nemčije, prehajajo polagoma v ameriške roke. Tudi v bogati Ameriki n! vse v redu. Zbog neprestanih štrajkov se je produkcija zmanjšala. Nemčija je vsled vojaškega poraza gospodarsko zelo oslabljena in vsak njen poskus, da se dvigne, preprečijo njeni nasprotniki v kali. Produkcijo v Rusiji ovira mščanska vojna. Italija je pred fnančnlm bankrotom. Nove države, ki so nastale ob pte-vrntu iz Avštro-ogrske se borijo z velikimi neprilikaml, ki n« prizanašajo Čehoslovaški pravtako kakor Ncroški Avstriji, katera se nahaja pred neizogbnim finančnim polomom. -t- Lesni trgovci, pozor! Glasom brzojavnega obvestila Komande,. Savske divizije se vrši dne 5. januarja 1920. v intendantori Savske divizije, Zagreb, Gajeva ulica 30, ofer-taloa licitacija za nabavo 10 000 kubnih metrov drv za potrebe zagrebške garnizije. — Kavcila znaša deset odstotkov kupne svote. — Komanda mesta Ljubljana. -I- Redna pomorska zveza se Je s 1. decembrom t. 1. aktivirala med Baltimore, Neapljem in Trstom. Tozadevno obvestilo le interesentom v, pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. + Poletni promet bosanskih že* lozhic. Državne železnica sarajevske direkcije so prepeljal« od 1. Junija do konca oktobra tega leta 1,681.758 oseb in 427.764 ton blaca. a dohodkov jc bilo 47,378.8^0 K. V; istem času prejšnjega leta Je bilo; prepeljanih 2,446.372 oseb, odnosno 590.667 ton blaga ter le bilo 21,494.730 K dohodkov. Po teh podatkih Je torej padel osebni promet’ za 764.614- oseb. blagovni promet za 162.903 tone, skupni dohodki pa so se zvišali za 25,8$4.16Q Ki »eveda pa so narasli tudi stroški v jednaki ali Šo večji meri. + .lekterna na Ravneh bo ,y nekoliko dneh začela z vsemi Pripravami, da b.o mogočp. y teku prv« polovice leta 1920. začeti z IzdekN vanlem kmetijskega orodla, posebmi pa femežev in črtal. S proizvajanjeni tega orodja bo Jugoslavija ne samo neodvisna od inozemstva, marveč tl bh tudi mogoče, lemeže itd. izdelava« v vsej potrebni množini z* našo državo. SLANA KRIZA V BELI { Zadnje čase je .bilo precej r« .i- j bitrjenja zaradi soli. katere je pife I ntanjkovalo in jo še zlasti na Ftr- I vatskem primanjkuje. V takih slučajih naj pomaga zdrava pamet, ne pa kake birokratske odredbe. V mirnih časili so Hrvatje -- ii|e-Jaši kupovali večji del soli mi Kranjskem, sedaj pa je ne dobe uiti gram. To je zelo nespametno in precej kratkovidno, kajti'prccluo sc kaj odredi, je treba stvar .proučiti, ne pa izdati kar tako naredilo in potem diktirati kazen. Pred vojno se ni nihče izpodtikal nad tem, če so hodili Hrvatje kupovat na Kranjsko — silila jjli je k temu potreba, ker po tistih obniojuih hrvatskih vasicah ni trgovin. Prepričan sem, da bi zaradi tistih par vrpč soli, ki bi jo dobili Hrvatje mejaši ob Kolpi, jedli Kranjci vseeno slano. Tako se pa dela stroga meja, ki vzbuja upravičeno uc-voljo. Mnogo bolj pametno bi bilo, založiti ravno obmejne kraje s soljo in pritegniti tako obmejne hrvatske k rale na našo tako šibko trgovino. Na ta način bi hrvatriri židovski špe-kulantjc dobili kmikurcncc in kaj hitro bi dali v promet skrito sol. Posledica temu bi bila padanje cen, kar bi bilo liudsvu in državi v korist. Nobena vlada se ne briga za obmejne kraje in nikogar ni blizu, ki bi proučil obmejne razmere. Dovolj so nas razdvajali v Avstriji, zato bodemo tem manje trpeli slične poskuse v demokratski Jugoslaviji. JZ Tibovotl. Tilbove?|'Aa drtsžba je itpz .prilik« promet, fcira&T hi l®ečiIp,-i.zpro-.Kiti prjvpeenidgokopni ariižb? •■gotreB-no količiiiu bcupina. *Govori pa se* dj se jc iste dni nakazalo nekemu privatniki iz Zagreba, ki se jc pripeljal s svojim avtomobilom v Trbovlje, pri premogovniku sodček bencipa. Dovoljujemo si staviti upravi premogokopne družbe prav ponižno vprašanje, če te govorice odgovarjajo resnici in jo prosimo, da nam v tem slučaju blagovoli pojasniti, v kakšnem interesu la na čigavo: Intervencijo je Storila tujcu »uslugo«, ker smo sicer upravičeni misliti, da namerava družba tudi v naši držav! upcljati avstrijsko protekčijgkp gospodarstvo. Prižadeti. Najdeno inrtvo telo starejše ženske. V Studencih na Štajerskem so našli pred nekaj dnevi mrtvo telo neke neznane ženske. Ženska je bita prav čedno oblečena in je imela še denar v žepu. Pri raztclesCitJi so našli na več mestih krvave potplut-be in veliko srčno napako. Slučaj je zelo zagoneten. Ne ve sc, ali gre za zločin ai samomor. Od kraja so mislih nekateri, da bi bil to mogoče na skrivnosten način izginola učiteljica' Ida .Švajger, toda pogled na obraz je pričal, da gre tu za starejšo žensko od 55—60 let. Mariborski dVorec je kuptt go riški Slovenec g. Starec m 2,500.00 K. S tem je prešla ta zgodovinska stavba v slovenske roke. ZA ŠKRABČEV SPOMENIK! Rojaki J Jeseni lanskega leta le zatisni! Irudne oči ponižen mol, a velik učenjak in slovenski kulturni delavec, velečislan slavist — naš P. Stanislav Srabec. Kakor je bilo tiho hi skromno njegovo redovniško življenje, tako Skromen in tih je bibtiidb njegov pogreb. Smrt ca ie -namreč pokosila ravno v trenutkih ko ie bil duh našega narodu zainteresiran v velikih političnih dogodkih, ki so objeli dušo vsega jugoslovanskega •naroda in vsakega posamičnega Jugoslovana. V splošnem veseliti tudi smrt našega velikega učenjaka narodu ni zasekala tako skeleče rane, kakor bi jo bil začutil v drugih razmerah vsak Jugoslovan. Veliki mož. ki je širom sveta proslavljal naš narod, ne sme ostati pozabljen. Zato si je »Dijaška Zveza za ribniški okraj« postavlja nalogo, dav svojemu ožjemu sorolaku v nicffov| rojstno hišo v Hrovači Pri Ritmlrf ^ vzida spominsko »dofeo Rojaki! Nar—^ . o* •.•*» ■ mož ne časti, jih vreden ni! Počastimo spomin našega P. Stanislava Škrab ca! Obračamo se na našo javnost za denarne prispevke, ki se nat izvolijo pošiljati Odboru za Škrab-čev spomenik v Ribnici. Vsak najmanjši dar dobrodošel! V Ribnici, dne 24. dec. 1919. ■ Odbor za Škrabčev snontcalkr ,Višnjeva repatica* bo končala pot sredf p ijjaiflo lnjjapiiulvo —.ega meseca. Tihs našega Levstika nam jamči, da bodo zadnji (rcnutlcl ravho tako fascinirajoči kakor vsa njena dosedanja zgodovina. Da ne zamudite napetega in zanimivega konca, naročite tako) zopet »Jugoslaviio«. Razglas. Kakor poroča te dni v Ljubljano došli uijiv. prof. dr. Leonida Pitamic. le prišel profesorski zbor llublian-ske luridične fakultete, sedaj v Parizu. do sklepa da Je otvoritev letošnjega zimskega semestra na te) fakulteti nemogoča, ker so bili vsi triie imenovani profesorji po nalogu kraljeve vlade v BeJgradu zaposlen? pri mirovni konferenci v Parizu in tako niso mogli dosedai Izgotovit' najnujnejših priprav za otvoritev fa kultete. Za tekoči semester nal se zato dilakl-Juristi inskribiralo na kaki drugi pravni fakulteti. Onim ki s(' se vnisali na liubllanski filozofski fakulteti in ki. hočejo v II. semestru prestopiti na luridično fakulteto, bo profesorski zbor semester na filozofski fakulteti vračunal za pravrl študij pod frcčPJem. da poslušajo na tel fakulteti predavala, ki so v dotiki s pravnimi študijami, to Je filo-zofsko-historičnfe vede. S pripravami za otvoritev II. semestra na Juridični fakulteti se bo takoi pričelo. V to svrho Je prišel prof. Pitamic v Ljubljano. Drobiž. 0 * Nova ekspedicija na lužni pol V Londonu Je osnovan odbor za novo ekspedcilo na Južni pol. Ekspedicija bo odpotovala meseca Junija prihodnlega leta. Preko ledenih gor, ki okrožavalo lužni pol. nameravajo poleteti z aeronlanom. Z ostalim svetom ostane ekspedicija v zvezi radibtelegrafskim potom. Vodia eks- pedicije Je John Čope, ki Je sodeloval že pri ekspediciji Shakletena. * Z zagato Je prišel novoizvoljeni mestni župan v Karlinu na Češkem. Pri občnskih volitvah so prvič zmagali socijalisti, ki so določili za župana profesorja dr. Zenkela. Ali komaj Je zasedel županski stolček, so mu predložiti občinski nameščenci in delavci, vsi pristaši njegove stranke, obširno spomenico svojih — zahtev. Dr. Zenkel je sicer na svojih agi-tačnih zborovanjih sam razvijal program z Isimi zahtevami, a ko bi jih sedaj moral udejstviti je videl, da to ne gre. Zato se pritožuje v časopisju nad pretiranostjo delavskih zahtev, češ da bi njihova zadovoljitev občino uničila. Da. da, teorija in praksa! — * Židje se perejo. »8-oray Ujsag« poroča, da je bila izdana proklama-cija »Na madžarski narod«, ki so Jo podpisali najvplivnejši madžarski iždje. V proklamaciji so izrazili podpisani obžalovanje, da Je mnogo bolj-ševikov židovske krvi, ali obenem pravi proklamacija, da so vsled boljševištva trpeli tako madžarski Židje kakor kristjanje in da tudi ul pravično, da se ves gnev obrača zoper žide. * Recept za dolgo življenje. Arne-rikanski listi poročajo: Louis Abitia Je dospel te dni iz Vera Cruza v New Jork in tako končal svoje prvo potovanje okrog sveta. On se je zatrdno odločil da bo živel najmanj 400 let. Njegov recept za dolgo življenje je sledeči: Uživati se ne sme nobena druga hrana, kakor surove rastline, med in olivno olje. Nikdar si ne dajte postriči las ali obriti brade, ker to preveč izrablja človeško energijo. Permanentno vživanje surove rastlinske hrane nas približa bolj k naravi in k njenemu duhu. Moderni fi- I Jozof, ki mora biti že strašno kosmat, ako se drži svojega recepta, prerokuje, da se bomo tekom treh let napotili vsi na potovanje okrog sveta in ko bomo dospeli na mesto, od koder smo odšli, bo naš sklep gotov, t. j. začeli hemo vsi življenje po njegovih naravnih predpisih. * Koliko le ver na svetu. Cio-veštvo le razdeljeno po verah tako le: 600,000.000 bramo - budistov, 500.000.000 kristjanov. 200.000.0ti0 poganov raznih plemen, 180 000 000 mohamedancev. 15.000.000 žirlov in gotovo preko 10.000.000 ljudi, ki nimajo sploh nobene vere. Za enobož« ce se smatrajo kristiani. židle in mo* hamedanci. ^ ______ Izdajatelj in odgovorni urednik* Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Kupi se s Kupijo se timbur/iški instrumenti, iobro ohranjeni. Ponudbe na Kmetsko bi.ilno društvo v Poljanah nad Škofjo Loko. 1642 Prazno vreč« in razna semena kupuje Josip Urba čič, trgovina s semeni, Ljubljana, Miklošičeva c. 8. 1640 Kupim reian in okr gel les In 2a- gance v velikih množinah. Milo« Rebove, Jesenice. 1638 Seno sladko, več vagonov za ta Kopnjo dobavo Išče Miloš Regovc, Jesenice. ■ 1637 Šivalne stroje, rabljene, dobro ohra- fien* *B, »tojala kupuje po naj višji ccnl fr.inko L'ubj|ana) Josip Petelinj Ljub- 1589 P« Ijana. Čebelnl vosek, suhe satine in od-'V* kupuje po najvlšjl dnevni ceni Fr. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, (Sp. SlJka) 1594 Kol-k« rabljene kupuje tvrdka J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Kupi ae dobro ohranjena kitara. Plavilo ev. a »vili. Naslov v upravi Hsta. 1650 Proda se: Prode se teiak bib za zakol, dober konj za težko vožnjo, več vagonov apna, nova železna reporeznlca, nov mlin za Srotanje zma z železnimi valjci, nekaj železnih plugov. . °*»J® In vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in tvertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schell, L jugoslovanska izdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596 Trgovci, pozori Zajamčeno čisto bučno Uje razpošilja po najnižji ceni ■ sako množi.'o tv dka Martin Sumer v Konjicah. 1575 Spalne In jedilne aobe, kuhinjske oprave, poatel e, spodn e in vrhne mo-drocc, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na ogledi 1564 Službe: Gospodična ali gospa s primemo naobrazbo se sprejme k oto kom. Plamene ponudbe je nasloviti na 1. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesta 21. 1013 Boljša samostojna knharlea srednjih let, vajena večje kuhe, ter boljša sobarica, ki *na dobro livad, v starosti 20 do 30 let, se takoj v večji trgovski hiši (10 oseb) sprejme. Plača dobra po dogovi.ru. — Istot m se sprejme tudi dekle vajeno vseh hišnih del za pomoč v kuhinji, sploh gospod njstvu in gospodarstvo proti dobri plači. Naslov pove uprava tega lista. 2845 Sluga, 26 let star, neoženjen, išče službo v kakem uiadu, hoUlu, trgovini ali kakem drugem podjetju. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod .Zanesljiv*. 1645 Iščem dve natakarici kot nedeljsko pomoč. Ivan Marinšek, Glince štev. 28. Gostilna »Amerika". 1646 Abselventlnja trg. tečaja, zmožna slov. in nem. Jezika, išče službo kot kon-toristka, cv. prakticira 1—2 meseca brezplačno. Naslov v upravništvu pod Šifro .Tak- j". 1647 Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročh kov! Kolar za vozove in kočije se išče. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se Je: Cesta na Kodeljevo štev. 8. 1648 Razno: IiČem meblovano stanovanje, obstoječe iz 4—5 sob, kuhinje in pritiklinami za nek konzulat. Stanovanju v vili rlam prednost Cenjene ponudbe pod »Konzulat* na upravništvo. 1644 Vzorce mannfaktumega blaga razpošilja vsakemu, kateri iste takoj po izberi nazaj vrne. Prva gorenjska razpofiiljalna IVAN SAVNIK. Kranj. Jenko & Šetina Celovš a e. 89, Ljubljana VII. prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno de-koracijske slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno, blago. Postrežba točna, cene primerne. Vžigalniki na bencin vsako vrste se dobijo v vsaki množini najceneje pri IVAN ŠAVNIK, Kranj. Medica &Comp. priporoča svojo veliko zalogo manufaktur, blaga na debelo LJUBLJANA, t-ODNA ULICA ŠT 7. Istotam se dobi večja množina praznih zabojev. Nudim: prozne, rabljene, dobre, hrastove vinsko sodo, kakor tudi novo transportne in skladiščne sode, potem novo jelove sode za zelje, in nove bukove sodčke z vratmi za m* d. IVAN PAIČ, Sisak. BAKER stari kupujem. Plačam »ajvišjo cene. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 37. Prima [ SLIVE v zabojih po 15 kg. Kava Č9j Čokolada Kakao K?-v!n pridaiek Konjak Rum LkeriC Sfiapanjcc Namizna vina M ndelm Roztc DiŠ2 c Paraikfidke r«joiilja fo ceu-fi fuzijesivu od 5 kg ucprtj poš nlne prost« iOS. FABIANI Uubbana. Prešernova ul..H po nujvišjih cenah, rezan in tesan Jelov, kakor trd les, vsakovrstna drva z* kuijavo. VIKTOR,GLAgER, lesni trgovec, Ruše pri Mariboru. K. Linhart, u>-ar Marii« Tarezlla c. 7. Velika naloga zlatih, srebrnih in nikiast h ur, kakor Omega, SchaffhAusen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Po- Kavila rie sprejemajo vsaki Čas ae solidno izvrže. 990 Deske, trame, hlode 2109 in bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. St. 5. T Stedite s podplati ! Usnjati nabitki z žebljički, za moške in Zenske čevlje, Sarnitura po K 2*—, za otroške po K 1*50, so zopet obivajo v ljubljanski zalogi tovarne ,PEKO“ - čevljev. Peter Kozina & Co., — Pha. Breg 211. Preprodajalci popast — ■ —* Preprodajalci popast. SAMO 4 DNI ■roja 7.4ravijcnj0 srbečice In garjsv z novim, od vseh dosedanjih mazil po sotitavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim sredstvom 2885 SARKO ft« 99 BUL, /naiuka JTO\ Vsaka Jkatlja vsebuje .SARKO" mazilo St 1. »8ARKO* mazilo SL 2. »SARKO prah ta 1 osi panj o in natančni opis bolezni in načina Uporabe, katerega mora vsak natančno prceitati, kdor hočo hitro in gotovo ozdraviti, fena 1 Sketlji »SARKO* to p0 pošti 18. — Izdclujo in razpoSilja: Lekarna pri srebrnem aokoiu, fceSice. Centralna menjalnica Kolodvorska ulica kupufe in prodala valuje in devize naikulantne»e. Primarij dr. Ivan Rajšp ordlnirn popoldne od 1. do 8., ob nedeljah od 8. do 9. dopoldne V Celju, Krekov trg štev. ti, (nasproti kolodvoru.) Prodaja vina intima jiIMka 1919 iz pogradov naleiske Minita v Halozah in Slaven. Huntah. Vinske poskušnje so dne lO.in 11. jan. 1920 pri upraviteljstvu posestev' štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo .Vinska ponudba* predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku do 17. in 18. januarja 1920. Prodajalec sl pridržuje pravico, da ce pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne oziri na najvlšje ponudbe, ker bode o honečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani 2410 llpiaiileflrtto posestev ilirske tai sta v FoMiku pri Ptuju. rr-i— ■ ■■■ ti ........................ {Trgovci z manufakturo! j Ob prihodu v Ijubljano, oglejte ai t govlno SVETOZAR KOSEft Kolodvorska utica 24 pri k cr dobite vodno fino in navadno moško gukr.o. hlače vino, parhenb plavino, cefirje, n oške in žensko nogavice, ruto, robce, ■mfcnnec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih conah. Vsa o drugo važelieco blago presitih.rr V ŠtirH (101^1 Padium vsebujoča vinovica (francosko žganje) jo - vElevator‘ edino pravo in patentirano ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnim boleznim splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo: F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka uka 16. Konjak Pri slabosti vsled starosti, tež-kočah v želodcu, pršanju moči je star vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve polliterskt steklenici pošlje z zabojem vred za 68 K franko BEN EŠ H IRT J. veleposestnik, grad t^olič pri Konjicah, Bukova drva v polenih a K 32 — ' rezana 25 cm a K 34‘— . 100 kg prodaja Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marilin trs 8, Wolf«»va ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad / 10,000.000 kron. 4 o/ /O distih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom