28*. številka.
Ljubljana, v soboto 10. decembra 1904
XXXVII.f leto.
■
lakaja vsak dan avačsr, ladzcM sedajo in pnumfke, ter veJfte po pošli prejemaa aa avslro-ograke dežele aa vbb leto » K, aa pol teta 13 K, aa četrt leta 8 K 50 h, za eden meaec 2 K 30 h.  Za Ljubljano a posiljaniam ga dom sa vse isto 34 K. za pol leta IS K. ss Četrt leta 6 K, aa eden maaec S K. Kdor bodi sam ponj, plttfa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h. za eden mesec 1 K % h. — Za tuja dalals toliko fcoBkor atiasa poStaina. — Na naročbe brea istodobne vpočtijatve naročnino se ne ozira — Za oznanil« se plačne od peterostopne potit vrste po 13 h, Ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če aa dvakrat, in po 8 h, *t se trficrat ali ?ečkrat tiska.  —  Dopisi naj so isvclč frank g vati.  — Bokopisi se ne vračajo.  —  Uradnletvo in upravnlilvo je v Kuafiovih ohcah it. 8, in sicer uredništvo v L nadstropja, npravnistvo pa v pritličja. -?
Opravnifitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, c ), administraUvne stvari.
,,SIo črnski Narod" telefon 6t. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna1' telefon 6t. 86.
„Jubilej dogme".
»Slovenko« \& glasilo ljuMjan-skega škofa ir* kra:?jr.fcre duhovščine in naravno bi torej biio: da posveča cer k Ter? i m z ad e vam največjo pozornost Nekoč je tndi tako bilo, ali ti č*si so že davno minuli. »Sio-eenou« tega ni zameriti, kajti ravnal se je pri iem I« po zgledu ljubljanskega £kcfa in njegovih duh^nikov. Kranjski duhovniki s škofom na  čelu  se davno  več ne
menijo za cerkvene zadeve in so se p c, aveti! i izključne politiki in zato je n&rr.vno, da je tudi »Sicvenec« potisnil aer-hfene zadave med staro saro iS s Tr^sl i z k 1 • u 5 n o na politiko ter n s — e k s n d » 1 e.
T ^^trtek je katoliška cerkev prasnov&ia 501otnico dogm6 o brez-madeinem 9počet;u Mat-re božja. Tudi pri ii priliki se je »Slovenec«
krbno dršsl svoje navade. Te z ve-liko   slovesnostjo   po  vseh cerkvah
raznom obletnice sevoda ni mogel prezreti, zato pa je spisal o njej političen članek. Za popis praznovanja te obletnic*-  ni imel  prostora, in o
• vari sanvi tuai ni hotel govoriti,
*egO je !e napiatel plitvih fraz o pozitivnem resničnem in kulturnem delu krščanstva. Govoril je mnogo — povedi- pa ni nioes*r.
»Slevencev« članek o jubi-1 e j n t e d o g m e j e p o J i t i č n o f r u-
tifieirsBJe verske zadeve in z ozirom na to, mora bili pač tudi r?m dovoljeno, d* ei ogledamo to dogmo e političnega atakira
Dogma o brezmadežnem spošttju je namreč po svojom postanku ve-I 8 p o 1 i t i č n e g a značaja, in če obhajajo klerikalci sedaj njeno 501«t-nico imajo gotovo tudi politično stran te dojme pred očmi.
Pspež Pij IX. je z bullo »Iaeffa-bilia Deas* proglasil brezmadežno spočetje Matere Božje kot versko resnico. Zgodilo se je to dne 8. decembra 1854 Do tistega dneva ni bilo rsba verjeti te verske resnice, šeie
T     l ---- ,    ■ —
cd tega dneva naprej je za večno zveliČanjo potrebna ta vera v brea-m&dežno spočetje.
Nova dogma nima ničesar opraviti s učlevečeojem Kristusovim, kakor misli mnogo ljudi. Po katoliškem nauku pridejo vsi ljudje z m>dežem podedovanega greha na svet, samo Mati Božja je bila od prvega trenotka e?oie eksistence izvzeta.
Stara kristjanska cerkev ni poznala tega nauka. Sele v srednjem veku se ie začelo pretresati ta nauk Siavni bogosiovci, rsziične svetnice in ce!i redovi so se strastno bojevali proti temu nauku. Dootor eccl&aiae Bernf.rd Iz Ciairaux, (umrl leta 1153), ki je bil že 20 lat po smrti kar»onizirsn, Aibert iz Laningen {umrl
leta 1280), ki je bil zaradi svoje uče* noati imenovan »doetor universaiis«, veliki shol&atik in cerkveni učitelj svati Tomaž Akv-n=k (umrl L 1274), sveta Katarina Sienska bo bili odtočni nasprotniki nauka o brezmadežnem spočetju in ž nj?mi vred se je proti temu nauku boril ves dominikanski red.
Za ta nauk so se posebno vne-maii frančiškani, ki so pozneje dobili vnete podpornike v iezuvitih. Ti eo že na koncilu v Tridentu (od leta 1545—1563.) poskušali doseči, da bi se razglasila papeževa nezmot;jivost in brezmadežno spočetje Matere Bcžja fcot đegnoa, a so s tem pogoreli.
Toda nehali niso in Čez tristo lot eo svoj namen tudi dosegli.
Papež Pij IX. je pozval katoliške škofe, naj izrečejo svoje mnenje o brezmadežnem spcoelju. Kakih 500 škofov se je isreklo za dogmatiziranje te dogme. Med temi je bilo 276 italijanskih škofov, drugi eo bili Francozi, Spanci, Pcrlugalci in Brazili janci. Nemški in s&gleški škofje so bili skoro vsi proti tej dogmi.
Na podlsgi teh izrekov se je papež odločil za proklamacijo te dogme, pri čemer je p& imel velik in da-lekosežen političen namen.
Papež Pij IX. je preglasil to do gmo supremo suo atque infallibili
oraculo (po S70j«m najvišjem in ne-zmotljivem izreku) Papež pa leta 1854 še ni bil nezmotljiv. Vzlic temu je iz svoje bstne oblhsti prokiamiral brezmadnžno spočetje kot dogmo, in je s tem tudi že prokiamiral svojo lastno nezmotljivost. In to je bil prvi in poglavitni namen dogme o brezmadežnem spočetju.
Tega namena merodajni krogi niso prikrivali. Malo Časa pred proklamacijo te degme sta bila nemega bogoslovna profesorja Knoodt iz Bonna in Baltzer iz Vratislave v Rimu. Ca-kaje na avdij^neo pri papežu, sta o no^i dogmi govorila s papeževim kc-rnornikera   Talbotom   in  ta jima je
rekel; »To je postranska stvar, da se proglasi brezmadežno spočetje ket verska resnica, glavno je, da to proglasi pa pel in ne da bi bil to sklenil kak koncil iz lastne moči, supremo   suo   atqua   irf-Hibii: oraculo,
ukaže vsem kardinal Dno, škofom« duhovnikom in tajikon;, da morajo to verjeti, kar on iz Iastn9 moči ukazuje. S tam postane papež nezmotljiv, s tem je ustvarjen prtrjudio, ki se nikdsr več s sveta ne spravi.«
Tako kakor T&ibot tedaj, so se pozneje izrekli tud! jezuvitje, kakor priča Schraderjev spis »Pius IX. ais Papst und alsKosig.« In ta ptejudic je tudi odločil v vatikanskem koellu, da je. ta vzlic vsemu ugovoru in vzlic ljutemu nasprotovanju proglasil papeževo nezmotljivost kot versko resnico.
Proglašenje brezmadežnega spočetja za versko resnico je napravilo v katoliškem svetu prav malo vtisa. Nekateri duhovniki so ugovarjali, drugi so se vdali, češ, d-- stv^r itak nima posebnega oomera. ogromna večina pa je ostala indiferentna. Za cerkev je to kaj bridka resnica, da je 90% vseh katoličanov popolnoma vse eno, ali je brezmadežno spočetje dogma ali ne.
Ta dogma ni cerkvi nič koristila. V grobu snetega L&on&rđa di Porto Maurizio so našli na pergament pi-
sano prorokovanje tega svetnik?, da se bodo po razglašenju dogme o brezmadežnem spočetju krivoverci trj-moma vračali v katoliško cerkev, da bo od tedaj konec vsem vejnar«, vsem bojem in prepirom. Zdaj je brezmadežne; spočetje že 50 iet dogma, a vojnam, bojem m prepirom še dolgo ni konec, in mesto da bi se krivoverci vračali v katoliško cerkev, rase in rase prenevarno gibanje »Proč od Rima.«
Vojna sa Daljnem Vstoka
Položaj v Port Arturju.
Po poročilih iz Tokija so Rusi umaknili svoje voje iz Tajankova, Htor.R. Anteiana In Akazake, kjer so bili koncentrirani, da bi zopet osvojili grič 203 metrov. Število posadko se ]:*, zelo skrčilo in k/kor se sodi, se sedaj nahaja v Port AUurju jedva še 6 do 7000 ni^ž. Po osvojitvi 203 metrskega griča napadajo pehote, picnirji in artiljerija neprestano notranje utrdbe, dočim težki topovi obstreljujejo pristanišče m skušajo uničiti tamksj usidrano rusko brodovje Na vrhu 203meterskega griča, na Šujšijmu in na Pališvangu se nahajajo japonske straže. Artiljerijski j ogenj je v prvi vrsti koncentriran na cklopnioe, potem na križarke in šele ! najiadnje M torpedovke in transportno ladje. Torpedovke se zelo težko zadenejo, toda ena ediDa granata težkega kalibra bi zadostovala, da eo taka lad*a potopi.
O ruskem brodovju v Port Arturju se poroča iz Tokiju:
Na »Pobjedi« je srednji dimnik poškodovan to oklopnica je do zgornjega krova pod vodo. »Pereavjet« tiči tudi do krova v vodi. »Retvizan« je moČTiO nagnjen in njegov agom ji krov se naLsta pod vodo. »Palade«, ki je usidrana mtd »Ratvizr.nem« in »Amurjem«, se ne more natančno videti. Sprednji krov »Bajang« gori, oklopnico »Sebastopol« pa zakriva neki grič, da je zargrov«%na proti i vsakemu strelu.
LISTEK.
Kozje molitvice.
(Iz dvevnika.) Nas hinavski prefekt, ki bi bil i ajrpjši kar gorak zlezel v nebesa, je imel »pravico«, da nam je odteg-r.il zajtrk in večerjo za več ali manj časa. Kaznovati nas je smel s klofutami in zaporom v sobi. V na-iem žalostnem »pobožnem« zavodu Sico delali, mislili, da celo jedli in pili le po šabloni. Učenci, mladoletni neumneži, ki naj bi se tu pripravljali za zares vzvišeni duhovski poklic, so tekmovali v hicavščini, pretirani pobožnosti in so se trudili na vee načine se kolikor največ prikupiti nič manj licdmerskemu »vodstvu«.
Najhujše nam je bilo pretrpeti ob času takoimenovanih »kozjih molitvic«, ki so trajale tri božje dni. Oj, Skoda časa! Kozje molitvice se trajale cele tri dni.
Ob polupetih zjutraj nam je za ivouil star zvon s tako strašanskim »rigom«, da bi mogel zbuditi mrliče
na sodnji dan. Slabo oblečeni, zmr-zujoči smo v mrzli kapeli molili vero, cj! ducat ccenašev in raznotere molitvice, bujno pomešane a češčenamarijami. Bilo nam je neznansko dolgočasno, dokler se ni zgodilo nekaj vsaj malo krztkr>čz« nega! Sredi mučne pobožnosti je namreč goreči gospod vodja vstal s svojega sedeža in se približal dečku, ki ni molil rožnega venca, ampak ae je samo igral z jagodami svojega molka, da bi si kolikorto-liko preganjal dolgčas v pusti mrzli kapelici, čof! smo slišali, in mladi posvetnjak je imel krepko zaušnico. Začuden je pogledal svojega »pobožnega« učitelja. Ta pa je zamahnil Se dvakrat, trikrat tako virtuozno, kakor bi h ' bil posebej izučil za klofutarja ad majorem Dei gloriam.
Nato nas je nagovoril brumni vodja takole: »Preljubi v Kristusu! (Obtem je naš vodja zavil oči proti stropu, kakor bi hotel nepreoblečen v nebesa.) Vi ste tukaj, da povidig-nete svoje duše k Bogu in da darujete Gospodu. Vaši želji (?) naj bo ustreženo. Naš premilostivi gospod (— ne knezofikof —) so nam poslali
prečastitega patra A. in že danes bo pričel svete vaje z vami!«
Po teh imenitnih besedah si je gospod vodja useknil svoj rd^či nos, pogledal kakor slabo zaklan puran proti stropu, vzel v roke list.k in bral z visokim glasom in nepotrebno navdušenostjo dečkom in mladeničem urni red za »pobožne vaje«.
Oj, poslušajte in strmite, pravični kristjani! Drbeli očka vodja so narekovali od besede do besede:
Ob potih zjutraj na noge. Do polušestih molitve v kapeli. Potem do četrt na sedem »prosto*. (Glej pozneje!) Do poluosmih sveta maša. Do četrt na devet jutrrnja kava in »prosto« Do tričetrt na devtt skupno branje. Da devetih »prosto«. Potem do tričetrt na deset premišljevanja. Nato do desetih premišljevanje o p r e m š 1 j e v a n j u ! (O vrneta e.. 1 Potlej do poluenajetih zajtrk in »prosto«. Do enajstih izpraševanje vesti. Do poludvanajstih skupna molitev in »prosto«. Do tričetrt na dvanajst pobožno branje. Do dvanajstih izpraševanje vesti. Do poludveh obed in iazvedrilo na tihem. Do d«eh popoldne rožni venec v kapeli. Do
tričetrti na tri pouk. Do treh »prosto«. D j polučt rih pobožno branje. Do štirih izpraševanje vesti. Do pttih kava in »prosto«. Do tričetrti na šest premišljevanj?. Do šestih premiš ljevanje o premišljevanju (!). Potem do polu&edm h »Miserere«. Do sedmih «pr sto«. OJ sedmih do osmih večerja in »prosto«. Od osmih do devet1 h izpraševanje vesti, litanije in večerna molitev Ob devetih spat
Vodja je zganil bvoj papirček, se je še e ikra t usekni1, pogledal svoje žrtve in odšel z mogočnimi koraki iz sobe.
Ubogi culni so se žalostno pogledovali. Le razposajeneo, ki ga je bil vodja pred kratkim odlikoval s klofutami, se je držal na smeh. Menda je premišljeval »premišljevanje o premišljevanjih«.
Rahlo so se odprla vrata. Dolg, dolgočasen mož z ostrimi poteia^i na suhem obrazu, jezuit, je prišel k nam in sedel za vzvišeno mize. S strupenim pogledom je premeril učence
V aobi je zavladala čudna tiho ta.
Oribit napad.
Reutenev urad poroča: V noči dne 26. rov<mbra Be je J p tre rn I po«rf,čiio zgraditi okope io nasipe pred utrdbami Erluogšan in K»k?a-šan. Drugega dne je nato Nogi navalil na imenovane fore, a je bil a velikimi izgubami cdbit. Na rzhodni fronti že saoro mesec dni ni bilo nobenih bojev, ker so Japonci koncentrirali vse svoje sile proti 203 metrskemu griču, du ga oavo.e.
Izpred Port Artuna ae preko Fazana poroča, da so Rusi 2. t. m. dovohli Japoncem, da so pokopali
mrtvece, ki so padli v boju 26 novembra. Tudi 6. t m. se te svlenilo enako premirja v boju dne 30 novembra za 203 mvtrpfci grič je padel mlajši sin generaia Nogija. Km ie starejši sin bil ubit pri Navčavu, je
general sedaj brez otrok.
Z mandžurskega bojišča.
Iz Mukdona se javlja, da se je 6. t. m. vnel ob Putilo*i gc-r» »n ob železniški progi ljut topničdrsip boj, ki je bil veliko intenzivnejši, kikor vsi prejšnji.
Med 3 in 5. uro popoldne je dosegla borba svoj višek. Ob^ armadi razpolagata sedaj z velikim številom težkih topov in Č^sto se jih tudi že poslužujeta v arttijerij-s*erj3 boju.
»Lokaianzvigerjo« se brzcjivlja iz Mukdena: Vedno boli dvomljivo je, da bi Japonci nameravali pričeti splošno oiettsivo. Pravi amoter njihove ponesrečene akcije proti oddelku generala Renenkampf* je težko pogoditi. Nepad ob fronti je sedaj neizvedljiv, napad zapadno o» reke Hun je pa iz političnih vzrokov akoro nemogoč. V zadnjem boju g ^n« rala Renenkampfa z Japonci so Rusi uplenili 800 pušk.
Nemiri na Japonskem?
Po poročilih iz Mukdena ae je del japonskega domobranstva poklical pod zastavo, da ščiti žele '.niško progo med Osako in H rošimo is da
Vsi so čakali z napeto pozornostjo, kaj bo zdaj.
Jezuit A. je vzel majhen, bogato pozlačen molitvenik in bral z zamolklim glasom pet do iest strani dolgo molitev k srstsmu Duhu. Potem je malo počakal in govoril o pomembnosti pobožnih vaj. Naposled je predaval: »O cilju našega življenja.« Povdarjal je, da ne smemo iskati sreče v malovrednih zakladih tega sveta. (!) In on ter njegovi tovariši?
Govoril je trdo, brezobzirno in vendar nekako naivno; njegova umetna prijaznost je jako vplivala na malo razsodne mlade duše. Vedno pa je motril vse svoje poslušalce in pozorno opažal vtis predavanja. Bil je jezuit, to je ud reda, ki izkorišča na vee strani slabe in dobre strani človeškega srca za sebične namene. Tri dni so trajale pobožne vaje. Vedno iznova so prsti mečkali jagode rožnega venca; vsak večer smo peli »Miserere«. Vmes je bral star mladenič iz obrabljenih knjig. Bil je to pravi klošterski vampir, obenem mež-nar in »dekle za vse«, rdečelaB, potuhnjen in — kajpada — nad vse pobožen ! Bral nam je i dolgočasnim,
uduši nemire v okraju Takavpian na otoku Formozi. Prva in enajata rezervna brigada oblegajoče armade pred Port Arturjem se je premestila T USinpu.
Novo brodovje za Daljni Vztok.
Generalni štab ruske mornarioe je 7. t. m. sklenil, da odpošlje na bojišče še tretje brodovje. To ladjevje odpluje iz Libave 8. ali 9. januarja. To eskadro bodo tvorile te-le ladje: Oklopnice »Imperator Nikolaj L«, »Admiral Apraksin«, »Admiral Senja-▼in«, »Admiral Uzakov« in »Slava«, križarke 1. reda »Vladimir Mono-mak«, »Minin«, »Generaladmiral« in »Avrora«, križarka 2. reda »Azijaa, torpedne križarke »Abrek«, »Voje-voda«, »Posadnik« in »Poročnik Iljina in torpedovke »Retivi«, »Rjani«, »Viljki«, »Prozorljivi«, »Prečni«, »Pro-siteljn:«, »Britki« in »Brzi«.
V celem bo to brođovje štelo 6 oklopnic, 9 križark in 30 torpedovk. Ti eskadri bo poveljeval ali admiral Čuhnin. ali pa admiral Dubasov.
Odlikovani generali.
Car Nikolaj je podaril poveljniku 17. armadnega kora, generalu Bil-derlingu in načelniku Kuropatkino-Vegsj generalnega štaba, Saharovu s late Bablje z napisom »Za hrabrost«.
Ruska križarka „Askold" v Šanghaju
ae je baje preskrbela s premogom in namerava uteči iz pristanišča, da se pridruži baltiškemu brodovju.
Državni 2bor.
Dunaj, 9. decembra. Poslanec Pernerstorfer je interpeliral ministrskega predsednika zaradi zakonskega načrta, s katerim bi se uredile pravne razmere med časnikarji in založniki, oziroma lastniki časopisov.
— Naučni minister dr. pl. H ar tel je odgovarjal na interpelacijo po&l. Žitnika zaradi jezikovnih razmer v ljudskih šolah na slovenskem Koroškem. Minister je razlagal dvojezičnost v teh šolah, kakor mu je to natveail Palla. Po učnem načrtu bi se seveda prvo oziroma drago leto moralo v utrak-vističnih šolah vse obravnavati slovensko, in naučni minister tudi verjame, da se to res godi. V nadaljnih šolskih letih se slovenščina poučuje tri (?) ure v tednu Katehetje se baje na vseh etepnjah poslužujejo slovenščine na podhgi slovenskih učnih knjig. Minister je patetično vzklikal. Iz takega postopanja se pač ne more sklepati na germanizujoče tendence. Trditev, da večina učiteljev, ki so namenjeni slovenskim otrokom ni zmožna slovenščine ali le pomanjkljivo, tudi ni resnična. (S takim Bkrajno tendencioznim odgovorom pač se Slovenci ne smejo zadovoljiti).
— Potem se je nadaljevala debata o vladni izjavi. Za grofom Sternher-gom je govoril posl. dr. Kramaf,
ki jo protestoval proti napadom na mladočeški klub, ki so se slišali tekom dobate. Nadalje je selo ostro kritikoval vlado, ki posebno Jugoslovane že mnogo deset* letij zanemarja. — Odgovarjal mu je takoj ministrski predsednik dr. pl. Korber, k je zvračal z viade krivdo za sedanje razno* re ter dolžil straokarsku življenje. — Končuo je predložila vlada program za reformo delavskega zavarovanja in notranje uprave.
Državni zbor odgođen.
Dunaj, 9. decembra. Vlada je doživela v proračunskem odseku zelo hud poraz. Predloga o podporah in o refundaciji 69 milijonov je bila pri glasovanju odklonjena. Za vlado so glasovali le Poljaki, trije ustavoverni, en nemški naprednjak, en Rumun in en klerikalec. Takega izida ni nihče pričakoval. Vlada je na svoj poraz za sedaj odgovorila z odgoditvijo držav nega zbora, a mogoče je tudi, da Kor-berjevo ministrstvo iz te nezaupnice izvaja posledice ter odstopi.
Dunaj, 9. decembra. V podrobni debati v proračunskem odseku je govoril k S 2 posl. R o b i č, ki je navajal, da je velik del Spodnje Štajerske opustošila toča in povodenj, d.t so vsled tega posebno kmetovalci zabredli v bedo. Neobhodno je potrebno, da se prizadetim kmetovalcem pomaga. Meseca oktobra pa so spodnješkajerske vinograde, posebno v mariborskem in ptujskem okrajnem glavarstvu hudo opustošili plazovi ter znaša škoda na stotisoče kron. — Prvih 6 paragrafov predloge je bilo nato skoraj brez debate sprejetih. Obširna debata se je razvnela pri § G., ki govori o refundaciji. Ko je vladni predlog pri glasovanju tako sramotno propadel, vzdignil se je ministrski predsednik dr. pl. Korber ter izjavil: Z ravnokar izvršenim sklepom je spoštovani proračunski odsek nastopil pot, ki z logično doslednostjo kaže, da se razen gospodar, vprašanj tudi druge zadeve, posebno važna kulturna vprašanja na enak način izločijo iz političnega strankarskega prepira, ker se sicer popolnoma nasprotne stranke zberejo na skupnih tleh. Vlada bi to pozdravila z največjim zadoščenjem ter bi videla v tem uspešno sredstvo za ozdravljenje razmer v poslanski zbornici. Žalibog je treba za gotovo smatrati, da se je šlo danes le za nedoslednost pri tistih, ki so tako metodo odklonili. Vlada tedaj nima prav nič upanja, ako bi hotela priti s predlogo na omenjeni način. Pod takimi pogoji se zdi vladi bolje, da vztraja na svojem dosedanjem potu, in Četudi ji je težko, odložiti mora tudi odpomoč vsled ujm prizadetim do onega trenotka, v katerem pričakuje odločitev političnega glavnega vprašanja. Vlada bo brez odlašanja skle nila, kar se zdi primerno in potrebno."
Dunaj, 9. decembra. Ministrski predsednik je poslal predsedniku poslanske zbornice grofu Vetterju cesar-
sko naredbo, s  katero  se parlament
odgodi. V odgoditvi vidijo politični krogi predhodnico — razpusta.
Položaj na Ogrskem.
Budapešta, 9. decembra. Opozicijske stranke so se poprijele nove taktike, češ, da tretje zasedanje državnega zbora ni bilo pravilno zaključeno. Vsled tega se nočejo udeležiti novih volitev za zapisnikarje in v odseke, te muc bodo njihovi stari zapisnikarji zasedli svoja mesta v zbornici, kar bo provzročilo že v prvi seji splošne zmešnjave. Da bi se dijaki ne udeležili demonstracij pri otvoritvi državnega zbora se je semester zaključil že danes mesto 18. t. m.
Ministrska kriza na Srbskem.
Belgrad, 9. decembra. Ker je bil G r u i o s sestavo ministrstva le za ta slučaj poverjen, da ne bo treba razpustiti skupščine, kar pa se mu ni posrečilo, je kralj poveril tako nalogo P a s i ć u. In Pasiču se je naloga tudi posrečila ter je že sestavil zmerno ministrstvo, ki ga je skupščina voljna podpirati.
Papež in veto.
Rim, 9. decembra. Papež je izdal h konkiavnemu redu novo naredbo, vsled katere se veto velesil pri volitvi papeža brezpogojno odpravi. Naredba se razglasi šele tedaj, ko bo treba sklicati zopet konklave.
Dogodki v Maoedoniji.
Carigrad, 8. decembra. Turška vlada je zopet pisala poslanikom prizadetih velesil ter se izrekla proti puinnožitvi tujih orožniških častnikov. Poslaniki bodo odgovorili takoj in odločno.
Solun, 8. deeembra. Turška vlada je odredila, da se večina srbskih Šol v solunskem vilajetu zapre. To pomeni za srbsko narodno stvar v Mace-doniji zelo hud udarec.
Ovaduštvo na Francoskem,
Pariz, 9. decembra. V zbornici je pri posvetovanju o proračunu za pravosodstvo zahteval posl. C o 11 i n, naj se postavijo sodniki, ki so zakrivili ovaduštvo, pred najvišji sodni svet. Po daljši debati, v kateri sta govorila tudi ministrski predsednik C o m b e s in pravosodni minister 'V a 11 e, je bil Collinov predlog zavržen.
Pariz, 9. decembra. Naučni minister Chaumie je razposlal rektorjem vseučilišč okrožnico, v kateri graja ovaduštvo ter prosi rektorje, naj odpravijo take slabosti. Vseučilišča naj ostanejo avtoritete za moralo, kar pa niso, ako se učitelji ponižajo za politične agente v mnenju, da ustrežejo vladi.
Dopisi.
Z Viča. Časten večer katerega so priredili učiteljstvo, Vičani, Glinčani, in Rožno dolinčani ob priliki 401etnega službovanja gospodu nadučitelju Jakobu Marnu v dvorani Travnove restavracije izvršil se je v vsakem oziru impozantno. Ob napovedani  uri  je bila prostorna
dvorana polna, kar nam je v najboljši dokaz priljubljenosti  in dobrega razmerja med prebivalstvom in učiteljem slavljencem. Udeležili so se tega krasnega večera g. župan Ja v orni k z obč. odborom, predsednik kraj. šol. sveta g. Knez, predsednik učiteljskega društva g. Rezek, predsednik zveze učiteljskih  društev g. Jelene, poveljnik orožniške postaje g. Kos, veselila nas je srčno tudi obila udeležba g. uradnikov iz Ljubljane, nadalje gostov iz Ljubljane, Vrhnike, Borovnice, Spodnje Šiške, D. M. Polje,  Škocjana i. dr. Med dinejem vršili so se razni govori zaslužnemu sla vijencu in došlim gostom Prvi je pozdravil vneti in žrtvovalni g. nadučitelj Gregorin v jedernatih besedah došle goste in slavljenca, naštevajoč mu  razne zasluge kot učitelju, vzgojitelju, očetu in prijatelju, na kar se je g. Maru ginjen prirejenega mu večera srčno zahvalil. G. župan Javor-nik pozdravi slavljenca v imenu občine, voščeč   mu   željo   občanov,   da doživi petdesetletnico. G.  Javoršek pozdravlja slavljenca   kot  tovariša  in prijatelja, naŠtevši  mu   šolske   zasluge. Nadalje govoril je g. Likar o težavah  in bojih učiteljskega stanu, napija slavljencu in navzočim g uradnikom. G. Rezek pozdravlja slavljenca kot njegov prednik na Šoli v Preserju.   G. Bezlaj pozdravi slavljenca  kot   vnetega   hribolazca in spretnega vodnika na Krim. Gosp. dr. R. Marn pozdravi v imenu otrok slavljenca, kot očeta vzgojitelja in napija slavljenČevi g. soprogi. G. dr. Krm a v ner pozdravi slavljenca, napije nežnemu spolu in slavljenČevi obitelji. G. Pe-trovčič pozdravlja slavljenca  iu ves učiteljski stan z željo da bi se moralo ta trudapolui in za stari še olajševalni stan še veliko bolj spoštovati kakor se ga. G. nadučitelj Stoječ pozdravi slavljenca in izroča v imenu Vrhničanov čestitke istemu. G.  dr. Krmavner pozivlje, da bi bilo ta večer umestno se spomniti učiteljskega konvikta, ter je nato gospodična Čop nabrala nad 23 kron, na to se g. Rezek zahvali kot tajnik društva za učiteljski   konvikt za darovane zneske. G. Zabašnik pozdravi v imenu občanov in očetov slavljenca. Ob prijetni   družbi, veselim  petjem in dobri kapljici nam je noč  prehitro minula in smo se Že že   v   jutra razšli z vsklikom na slavljenca :
Bog ga živi fis mnogo let In mu daj petdesetletnico doživat ■
Iz Kamnika. Ć.talnica priredi dne 11 t. m predstavo ljudske igre »Marijana, uboga žena iz ljudstva«. Čitalnica se ni strašila Btroškov in si je nabavila popolnoma novo de-koraoijo, katero je naslikal drm&či umetnik g. Koželj tako ishorno, da gledalec ne more misliti, da ima pred seboj mal gledališki rder K uspsbu bode pripomogla tudi marljivost in vstrzjuost naših vrlih diietantov, ki pridno to težko, času primerno igro študirajo in skušnja, pri kateri smo b'ii navzoči, nas je prepričale, da bodemo imeli v * edeio večer ulitek, kakršnega nam Čitalnica že dolajo ni nudila.
Iz Železnikov. Ker je bilo preteklo soboto tako všeč ljudem, da smo Renovea in Strajnarja umili, je to dobro znamenje. Danes pa naznanjamo, da bode izpraznjena služba komija v konzumu. Kdor zna vino krstiti, lahko prosi, vendar imajo prednost tisti, ki znajo dobro poseči v „ladelček*. Nam Železnikarjem se zdi čudno, da so v našem trgu ljudje, ki gospoda okrajnega glavarja kličejo na pomoč zoper pošto in orožnike. Pa saj se spoznamo, kdo j piše! Čudno se nam tudi zdi, da imamo j take ljudi v Železnikih, ki zagovarjajo selškega župnika, kateri je res rekel
na nekem shodu, da bodo Šli z vilami in nožem nad liberalce. Ta govorica s« je čala takoj tisti ponedeljek, ko je bil prej v nedeljo shod na ČeŠnjici. Rat nesli so to klerikalci sami. Gosp. nad učitelj Sonce je bil silno bud, ker je bilo v „Narodu**, da je to rekel župnik Rožoik iz Selc. Kaj se jezi na to Sonce, saj on ue ve o tem ničesar, ker ga na tistem shodu ni bilo. Vpraša naj le take, ki so bili in niso lažniki. Priče so, is če bode treba, bodo morale povedati, kaj je rekel Rožnik. Naj ne misli pa g. Sonc, če je na ČeŠnjici pii Čoču kuhan in pečen, da se ga bodemo ta kaj zato bali. Sploh naj on le lepo molči, da ne bode treba jasneje o njem spregovoriti. Domačin.
Iz Krškega^ V soboto dne 3 decembra smo izročili zemlji v naročaj nepozabnega kolega Načeta Rozmaua Nemila  smrt  ga je iztrgala iz naše sredine v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil blaga duša a je postal nekakšen Žrtev razmer.  Nikoli   ni   mogel docela pozabiti krasne Gorenjske, odkoder ga je kruta usoda vrgla na drugi konec Kranjske v kraj, kateremu se ni mogel privaditi. Bolehal je  ves  čas svoj bivanja na Dolenjskem, dokler  ga ni rešila  smrt  trudapolnega  življenja. K pogrebu se je zbrala ogromna rano. ljudstva, kar pač jasno kaže, da je bil pokojnik vobče priljubljen m spoštovan. K zadnjemu počitku  ga je spremilo tudi okroglo petdeset učiteljev, za naše razmere prav velikanska številka. Lgle den mož mi je rekel po pogrebu „Ko bi imeli učitelji svoji izobrazbi primeru plačo, bi s tako organizacijo lahko daleč nadkriljevali druge stanove. ■ N grobu so mu zapeli učitelji pevci zad njo pesem v slovo, g. nadučitelj Iv. Malnarič pa se v krasnih besedah p-slovil od njega v imenu žalujoče rod bine in njegovih ožjih prijateljev. Uči telji padajo v prezgodnji grob: list za listom. Vsak vzame s seboj zadoščenje, da je deloval   za  narod  do zadnjemu diha, a vsak umre tudi s prepričanjem, da je delal napol zastonj, saj si mora vsak izmed nas v prostih   arah služit kruha, katerega nam sicen primanjkuje
K.
Strelice iz selske j£ doline.
I 0,bčinaki odbor v Selcih izvolil v krajni šolski svet na novo dva najbolj   zagrizena nasprotnika šole in učiteljev. Razboriti Prevo iz Studenega in Rant Janez n DoJtn * vasi. Ta dva moža sta asjbolj delo vala proti tretjemu razredu v Selcih. Vidite Selčani, kako Župnik R inik (komandant v občinskem i d boru) za vašo iolj nalašč take ljudi voli, ki ao proti tretjemu razredu, z« katerega  ate  se o  priliki komisije) dcmalsga vsi izrekli.  Le glette na prste tem črnim ptičem, da vam ds bodo odkljuvali tretjega razreda.
Enoglasno so glasovali pri občinski seji v Selcih za oh dačenje na žganje in pivo. Ta »eni glas« je bil Tomtž Rožnik, tui nik v Selcih   Občinski odbor naj v eni prihodnjih sej sklene, da bodo po farovžih vino obdačiii, pa se boie videlo, da bi ta davek precej nes-ker po farovžih največ vina iztoči
V četrtek je Rožnik u p e -11 a 1 moško Marijino družb Štavilo je bolj pičlo, pa Rožnik zadovoljen. RadoveJnt amo, ko'iko ae bodo tt možakarji v Marijini družbi poboljšali. Neki kmet je r-kel: Kdor se sapi še v Marijino družbo, pokaže
• ^ v   Dalia sj p F«; ■ q r.
enakomernim glasom, mi pa smo topo gledali predse.
Kadar smo izprasevali vest, smo aedeli pri svojih mizah. Glave smo pcdpirbii z obema rokama, kakor bi premišljevali bogvekaj kočljivega. Kmalu pa smo pogledavali steno, potem strop, nato čevlje, grizli Brno nohtove — vse vsled dolgega čas*. Vsake tri minute smo izpuščali glasne vzdihe. Koliko pobožnosti moreš pokazati v enem samem vzdihljsju!
(Gospod prefekt Janez je znal posebno lepo in pobožno vzdihovati — pa tudi prav imenitno kiofutati!)
»Prostega Časa« pa nismo uživali nobenega. Kadar smo imeli po navediiu »prosto«, nam je vselej oni jezuitarski vampir bral kaj dolgočasnega. Govoriti nismo smeii vse tri dni ničesar med »«abo.
Famozni pater A. nas je »kratkočasi« še a sedmimi predavanji. Govoril je »o grdobi greha po zgodovinskih katnih, o peklenskih mukah, o premišljevanju smrti, o premišljevanju poslednje sodbe, o Kri stusovih naslednikih, o čuvstvih ob sprejemu svetega obhajila in o božji usmiljenosti.«
Mršnrta m treba so posebej poudarjati, da je predaval posebno lepo o peklenskih mukah . . .
»Će bi bila zemeljska kroglja iz dem<*nta«, je deja!, in le vsakih tisoč let bi priletela ptičica in bi s svojim kljunČkcm le nekaj minut ktjuvala na njej — kako strašno dolgo bi potrebovala, da bi razkijuvala zemljo v prah! Pa tudi ta večnost bi b la le neznaten del peklenske večnosti! I < če bi vsakih sto let lezel mravljinec čez največjo in najtršo skalo našega planeta in bi Bjg prokletim obljubil, da jim prenehajo muke takrat, kadar bo vsa ona velikanska trda skala zmleta pod nogami mravljinca v prah — o, kakšno veselje bi zavladalo v peklu in kako potrpežljivo bi prenašali grešniki vse grozovite make!«
Vsi smo ob teh besedah že ču tili peklenski ogenj na  koži in smo trepetaj«* glodali v tla.
Tiho kakor maček je odšel Jezuit, vesel, da je take imenitno vplival s svojo govoranco. Mi pa smo bdi v resnici razburjeni . . .
Tretji den je bila generalna spoved. Nekatere od n&s so izpove-
dovali fanatični duhovniki po dve uri in še dalje Zlasti se je odlikoval suhi jezuit Za pokoro smo dobivali cele litanije, poleg tega najmanj pet očenašev in češčenasim^rtj in kaj vem kaj še vsp, in vse to tri tedne va&k dan trikrat.
Vši trudni od pobožnih molitvic niti nismo čutili, koliko dragega časa smo potratili z brumnimi frazami. Tako iztručen človek privoli v vse. I.i zdaj naj kdo ne razume, kako so mogli osvojiti jezuiti to in eno bogato žrtev!
Beseda o kritiki.
{Dauje.)
Tudi v literaturi se delajo s psev dorazlikami vsakovrstne zmešnjave. Ko-likrat se na pr. govori o realizmu in o idealizmu. To je sam humbug. Kar se danes imenuje realizem, je ob drugem Času ali pri drugem narodu imenovano idealizem. Ce je realist tisti, ki upošteva le to, kar eksistira, potem je vsak idealist ob euem tudi realist, ker so zanj ideje nekaj realnega. V tem slučaju je potem vsak Človek realist, tudi najhujši skeptik, ker  smatra  ta vsaj
svoje dvome za nekaj dejansko obstoječega tudi če drugače že ničesar ua svetu ne verjame.
Ako je realizem tisto naziranje, ki smatra le to kot realno, kar fizično eksistira, vse psihično pa smatra kot navideznost, potem je imenovanje reali zem že celo neumestno, kajti tako naziranje ima že davno svoje ime, ime nuje se namreč materijalizem.
V literaturi iu sploh v umetnosti se navadno pravi, da predstavlja realist vse stvari tako, kakor so v resnici, idelist pa tako, kakor bi morele biti, ali kakor on želi, da bi bile. Pa tudi to ne drži.
Vzemimo na pr. kako sliko. Na kaj se oziramo pri estetičui sodbi o tej sliki? Prvič na to, kaj predstavlja, drugič pa na način, kako je stvar predstavljena. Uvažuje se torej le predmet, ki je naslikan, in kakovost slikanja samega. Kaj je na teh stvareh reali stičnega in kaj idealističnega? Na naslikani predmet se to razločevanje ue more nanašati, kajti v tem oziru se gre le za to, Če je predmet prav naslikan ali ne, naj je bil predmet Že vzet iz narave ali naj je plod umetnikove fantazije.  A tudi  kar se  tiče načina sli-
kanja ne more priti ne realizem ne idealizem v poštev. Slikarji vseh časov so se vedno trudili, da je vse, kar so na slikali, bilo tako, kakor je v resnici, oziroma tako, kakor so oni videli, is je ali da bi moglo in moralo biti, Čl bi eksistiralo. Iz tega izhaja, da so sploh vsi slikarji kar se tiče hotenji realisti ali naturalisti ali impresijonist: ali kakov se že hočejo imenovati.
Čemu torej to razlikovanje med realizmom in idealizmom?
Kar se tiče  predstavljauega pred meta samega, je razločevanje po rea lizmu   in   idealizmu  tudi popolnoma neumestno.
Imetnik vzame lahko predstavljeni predmet iz višje ali iz nižje sfere in teresov. Ako bi se hotelo smatrati kot domeno realizma predmete nižje sfere, bi bilo to smešno, kajti predmeti višj • sfere niso nič manj realni, od predmetov nižje sfere. In kje bi bila meja, Če b: se hotelo tako razločevati?
Ali je morda realist tisti, ki pred stavlja samo senČuate strani življenja, samo družabne iu osebne slabosti, le zlo in nesrečo? V tem slučaju je izra/. realizem dvojna laž, zakaj prvi! niso vesele strani življenja nič manj realne,
đa je baba. To je aa babe! Kolniku jo nekdo rekel, ko mu je prigovarjal ss vstop: Jai ne upam biti lato ni6 boljši, tena se ie vpiaala lani, pa je letoa še bolj »žleht«. In rea tošijo modi*, da so ženske bolj sitne, če bo v Marijini druibi, In same »an-dohti jim gredo po glavi in samo aa maše bi nosile.
Tercijalke so na Šmaren (v četrtek) kar norela, ko so slišale, da prida škof k upeljevanju moške Marijine družbe. Ia zvonika v Selcih ae v ta namen obesili dolge sastave. Bog pa je obrnil. Ponoči je veter vse zastava rasmstal. Silen dež in veter sta sahranila, da ni škcf prišel kozolcev prt obračat v Selce. Selce pa vseeno še »toja, če ga prav ni bilo.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Četrti dan.
Razprava se prične ob 10. ari. Predvsem prosi dr. Krisptr, da naj ae konstatira, ali je prišel dr. Barzal iz Trata ali ne.
Predsednik: Še ni prišel, a sedaj aem dobil telefoničeo poročilo, da pride ob pol 12. uri s brzovlakom.
Dr. Krispor: Prosim, da se to protokolira.
Pokliče se nato priča dr. Marti-nolioh in predsedn:k ga pozove, naj pove, kar ima povedati v slučaju Porr.
Dr. Martinolich pripoveduje, da je vposlal Cerić 1. septembra 1900 ponudbo Pcrrovo, ki se je glasila ugodno za Porra. Na podlagi te ponudbe je družba izdala polico. Ker pa tekom 60 dni ni Cerić inkasiral premije, smo polico poslali, tako nadaljuje, na centralo nazaj. Izraz »po« lico placirati« se nanaša samo na teh prvih 60 dni. Nato je Pcrra so* pet preisksl zdravnik in mu sopet naredil ugodno spričevalo. Vsled tega smo pisali Ceriću, naj inkasira pre mijo, če hoče, da se bo polica reaktivirala, kakor je to predpisano. Centrala je pa to odklonila. Sploh pa nam je prepovedano zavarovati bolne ljud\
Nato predloži priča dopise od »Assicurazioni generali«, »I. ogrske zavarovalnice«, »Dunajske zavarovalnice« in »Runione adriatica«, v katerih se razpravlja pomen besede »placrati«.
Dr. Krieper zahteva, da se najprej predlože ti dopisi zagovornikom v vpogled.
Dr. RyLaf se pridružuje temu predlogu in pravi, da to pač nima nobenega pomena, ker tudi inkaso te police ni bil pravilen, kar sta potrdila zdravniška izvedenca. Nadalje navaja dr. Krisper še kot daljni razlog to, da sta se izvedenca poklicala na izrecni predleg dr. Martinolicba, oziroma zastopnika družbe.
Dr. Tekavčič: Prcsim, da se ta dopis takoj prečita, da bodo izvedenci vedeli, kako razlaga priča ta pojem »polico piacirati«.
Prtdsednik: To sta že itak slišala.
Dr. Krisper: Se enkrat protestu-jem v smislu kaz. pravdnega reda, da bi se to prečitalo. Sicer so pa ta mnenja oddana od družb, ki ne špekulirajo tako, kakor »Mutual«, ki dovoljuje, da se ljudje zavaroiejo in polico prevzame pa drugi. Sicer je pa v tem slučaju dajal družbam informacijo sam dr. Martinolich in bomo že videli, če je to mnenje vredno ali ne, da se prečita.
Predsednik nato pokaže dr. Mar-tinolichu prospekt družbe »The Muki«; žalostne strani, in drugič tudi v nižavah bede ni idealno mišljenje in čustvovanje nič nemogočega.
Končno se imenuje realizem tudi tista smer v umetnosti, ki stremi za tem, da se vsa narava kar mogoče popolnoma tako predstavlja, kakršna je v resnici. A tudi v tem sla čaju je to imenovanje neumestno. V tem slučaju bi bilo tudi najbolj zasmehovane in kot idealistične razvpite slike predstavljajoče verno po naravi posnete gorske prizore in sentimentalne slike med zelenjem samevajoče gorske cerkvice pravi vzori realizma in bi bila potem fotografija vrhunec umetnosti.
Iz tega je razvidno, da je „realizem* beseda, ki nima nikakega jasnega in določnega pomena, da je to v umetnosti in v filozofiji le navidezen pojem. S takimi pscvdorazločevanji, kakor jih obsegata besedi realizem in idealizem, se v estetienem oziru Škodljivo vpliva na svobodni razvoj umetnosti same, posameznih umetnikov in zlasti na okus občinstva, v intelektuvalnem oziru pa ■o s takimi pscvdorazločevanji onemogoča laži kritika.
Kritika pa bodi vedno poštena in ravična. (Dag* prlk.)
tual«, ki ga je predložil dr. Krisper, in ga vpraša, kai je to. nakar priča pove, da je ta pač družbin prospekt, da pa ne velja več od leta 1895.
Dr. Tekavčič: Povejte, g. doktor, zakaj ste zahtevali, da se premija plača.
Pričs: Samo v savarovanje, k*r
ne more biti prej govora o reaktiviranju police, dokler ni premija vplačana.
Dr. TekavčiČ: Ali ste res prosili po Gerupu Grebenoa za posojilo?
Priča: Naj to razložim. Se predno smo izvedeli o postopanju Grebenca, sem enkrat pripovedoval Gorupu, da bi rabil za svojega brata, ki mah pričeti trgovino, posojilo kakih 5000 K Ta mi )e rekel, da »e Grebene p*ča tudi s takimi posli. Po mojem mnenju pa Gorup pot*m sploh ni govoril z Grebecoem o tem.
Gorup: Jas sem mu to povedal. Cela stvar se je pa vršila, ko sta Se pričela raziskovati okoli.
Prila: Meni ste pa rekli, da ne. On laie.
Hvbar: Ker pravite, g. doktor, da je Gorupova trditev laž. Vam povem, da je meni isto povedal g. dr. A brun s katerim se je Grebene posvetoval o celi stvari še isti dan.
Grebene: Gorup je prišel k meni in mi je reke), da naj posodim dr. Martinoliobu 5000 K, ki jih rabi ta za svojega brata, a jaz sem rekel, da se bom posvetoval ie o tem s kom. Dr. Abram mi je pa to odsvetoval. Vse to je bilo po PeČkovi smrt', ko so že preiskovali v Laščah Sicer pa advokat v Trstu povsod lahko dobi denar na posodo.
Dr. Martinolich predloži potem isjevo Gorupovo, v kateri pravi slednji, da ni govoril nič z Greben-cem o posojilu. Gorup izjavi, da mu je bila ta iz|ava sugerirana.
Dr. Tekavčič: G. dr. Martinolich, ali Vas ni enkrat hotel pooblastiti z isterjavanjem neke terjatve?
Priča: Da, a |az sem to odklonil.
Nato se zaprizeŽeta krt izvedenca gg. Ko^er od »Assicurazioni generali« in Hudovernik od »Donao«, da bodeta izrekla svojo mnenje glede izraza »polioo plaoirati«.
Dr. Krisper predlaga, da se seja za toliko Časa prekine, da se izvedenca iz vseh spisov in formirata. Sodišče ugodi temu in preieednik prekine rrzpravo za pol ure.
Pričetkom razprave se zssliši dr. Barzal, preiskovalni sodnik iz Trsta, ki je vodil preiskavo v tej za-zadevi glede Gorupa. Priča pravi, da je Gorup pri njem govoril popolnoma jasno in ne zmedeno. Gorup je pri vsakem zaslišanju jokal in kaker se priči zdi. iz kesa.
Grebene, pripoveduje priča dalje, se mi je takoj od začetka ustavljal. Pritožil se je tudi na predsednika deželnega sodišča, da raj se preiskava izroči kakemu drugemu pre iskovalnemu sedniku, a ta pritožba je bila odbita in se je dalje vršil* preiskava popolnoma mirno.
Predsednik: Dalje se Vam cčifca, g. drktor, da ste preiskavo zanemarili in niste zaslišali Vdoviča in Žužka, dasiravno sta bila oba že skrajno bolna, o pravem času.
Temu nasproti, pravi priča, moram  poudarjati, da se mi m zdelo tako važno zaslišati teh prič in tudi ni preiskava še tako daleč napredo vala, da  bi jih  mogel zasl sati š pred njuno smrtjo.
Nadalje vpraša predsednik pričo, naj razloži, v kakem razmerju stoji k dr. Martinoliohu, ker st je on baš njega izbral za preiskovalnega sodnika.
Dr. Barzal: To je stvar dr. Martinolicba, če ima zaupanje. Drugače ne atojim ž njim v nobeni ožji zvezi.
Nato so se stavila tako od strani državnega pravdnika, kakor od strani zagovornikov še nekatera pojasnjevalna vprašanja na dr. Barsala in s tem je bilo njegovo zaslišanje končano.
Itvedenca gg. R5ger in Hudo vernik,  ki  sta bila zaslišana nato glede tega, kaj pomeni izraz »polico plasirati«, sta izjavila, da po tem, kar sta rasvidela iz eele korespondence med gen. agenturo »The Mu tual« v Trstu in pa g. Certćem, morata izjaviti, da to ne inači nič dru gega kakor spraviti jo na vsak način v denar.
Dr. Krisper predloži spričevala županstva in župnega urada v Velikih Laščah glede z<užka, Peška in Vdoviča, v katerih so vsi trije označeni kot pošteni ie resnicoljubni ljudje.
Po vssm tem prečita predsednik vprašanje, ki se stavijo poroteikom glede vseh treh obtožencev. Vprašanj je enajst glavnih in vsebujejo v glavoess to, ali so obtožesci krivi hudodelstva goljufije, oairoma poska-šeoe goljufije in napeljevanja k goljufiji. Dr. Krisper in dr. Kjbaf predlagata dodatna vprašanja k vsesa vprašanjem v tem smislu, ali se je pripetila obtožensera kaka smota, ki jibs ai dala videti, da jt to, kar do-
lajo, hudodelstvo. Državni pravdnik se protivi temu predlogu in sodni dvor ga odkloni.
Nato da besedo g. dr. Rogini kot sastopniku državnega pravdništva, ki pridne govoriti sa obtožbo naslednje:
častiti gospodje porotniki!
Poskušal bom, č stiti gospodje porotniki, kolikor mi bo to mogoče, ponoviti vse dokaze, katere ste slišali v tej razprrvni dvorani, poskušal bom ponoviti vse one dokaze, ki govorijo sa to, da so današnji obtoženci opravičeno obtoženi.
Skoro vsak človek želi, da bogat postane. Toda drugo je vprašanje, po Sakih potih se pride do premoženja! Večkrat se misli, da ni nič posebnega, ako se ne napravi škode, osobito tudi to, da ima ssvarovalnioa manj Škode, ker je bogata.
Tako je velikokrat mnenje, ne rečem sploh, ampak govori se mnogokrat tako. Govori ee tudi, da je neka ljubljanska familija postala po zavarovanju bolnih ljudi bogata. Jas ne vem, koliko je na tem resnice, ali govori se tako.
Jaz sem to samo sato povedal, da uvidite gospodje porotniki, da se najdejo ljudje, kateri mislijo, da so take atvari dovoljene in gospodje porotniki, slišali smo tudi, da so da našnji obtoženci v nekako sveso prišli s takimi govorieami. Brali smo, da se je pred približno dvemi leti is Londona telegrafiralo in da so to brzojavko prinesli graški listi in ta telegram se je tudi našel pri hišni preiskavi Grebenčevi, da se je prišlo v Italiji na sled fini družbi, katera se je pečala s zavarovanjem bolnih ljudi. Seveda gosp. Grebene ni bil v zvezi s to družbo, ker tudi nobeden Italijan ni, to poudarjam izrecno. V zvezi je le toliko, da je g. Grebene tudi na podoben način s pomočjo g. pl. Cerića in g. Gorupa, katera sta oba agenta družDe »Mutual«, delal na to, da skrbita sa ljudi, kateri se zavarujejo in da ima tudi on na ta način pravico do neke gotove provizije.
To vse je dovoljeno, dokler se hodi po poti poštenosti; kadar se pa prestopi ta pet poštenosti, smo na poti goljufije.
To, kar jaz trdim, je, da so izgubili g. Grebene, g. pl. Cer ć in g. Gorup pravo pot in to pri vseh slučajih, kateri stojijo pred obtožbo, da so torej zašli na pot goljufije. Dolži se g pl. Cerića, da je on zavaroval Brasa v Gorici, da je zavaroval Žužka v L;ubljani, da je zavaroval VdoviČa v L ubijam, da je zavaroval PeČka v Novem mestu in da je pri vseh teh slučajih tako postopal, da so zavarovanci drugače napovedali svoje pred-bolezni, da jim je rekel, to moraš zanikati, to moraš zamolčati. To se torej njemu očita. V drugem slučaju se mu zopet očita, da se mu je posrečila goljufija v toliko, da je dotično zavarovanje poskusil- V dveh slučajih se mu je torej posrečila goljufija v toliko, da bi se izdale na podlagi zavarovalnih ponudb police Slučaj je to zaprečil. V vseh drugih slučajih so se pa izdale na podlagi ponudb, ki eo bile neresnično izpolnjene, police.
G Grebencu se pa očita, da je on napeljal g. pl. Cer ca k temu, da je Žužk*, Vdoviča in Ptčka zavaroval, in sicer to na ta način, da je pripeljal te ljudi, ki so se dali zavarovati in ki so napačno izpovedali, in sioer tako, da bi tudi on lahko dobil zavarovalno vsoto, torej da se police niso glasile na ime dotčnega zava rovanoa, temveč na ime prinesitelja S tem se torej trdi, da je na te vplival s poukom, da se je tudi za-stran koristi zmenil s Cenčem in da je tudi dotične police vzel
Potem se mu glede slučaja MuM-ler očita, da je on sam neposredno delal na tak način. Tudi v tem slučaju je bil sgent v Gorup, toda tu je stvar drugačna. G. Cer ć je vedel, da bo treba nekoliko zvijačno posto pati, g. ' r »rup pa je bil v tem slučaju popolnoma v dobri veri, on je bil prepričan o tem, da je Miiller popolnoma zdrav in ga je tudi peljal k zdravniku Ta je Gornp neposreden storilec. On ni vedel, da ima g. Grebena v tem slučaju poseben namen io ga )e torej peljal popolnoma nedolžno k zdravniku. V ttm slučsju je torej ar. Grebeno postopal tako, da je tudi Gorupa premotil.
Gosp. Gorup je končno obtožen, da je na t» način vplival na zdravnike in da jih je na ta način v zmoto pripravil pri zavarovanju Bizjaka in g. Grebene kot sokrivec, češ, da je preskrbel zavarovanje, ker je tudi v tem slučaju dajal navodila Gorupu, kako naj pouli Bizjaka, da se bo vedel ta obnašati pri zdravniku.
Govoril sem o zmoti, o Škodi, o zvijači in to saradi tega, ker stoji vse to v vprašanjih, katere je stavil« sodišče na Vas.
To je uvalevati, in to jo toliko važno, ker so sdravnike v zmoto pripravili, to so osebe, k a ter i se si bila ikoda v prvi vrsti nassesjena, to
je v slučaju Brss, v slučaju Mtlller io tsko tudi v drugih slučajih, torej vse zdravnike, da niso mrgli oddali pravo svoje mnenje, v drugi vrsti pa tudi družbo v zmoto pripravili s tem, da so pisali ponudbe, na katerih so bili neresnični rezultati sdravniškega preiskovanja, kakor da bi bili ti ljudje zdravi in je bila družba na ta način preverjena.
čabtiti  gospodje porotniki! Vam dokažem, da eo vsi ti res krivi v smislu stavljenih vprašanj, morate odgovoriti na vprašanja z »da.«
Glede vsakega posameznega slučaja hočem še posebej izjaviti in poseben dokaz doprtntsti.
Eden glavnih znakov goljufije je, da ima kdo namen meni s k d o po-vsročiti, tudi kako škodo povzročiti savarovaloi družbi.
Vi ste slišali, da se lahko zavaruje na življenje iu na smrt. Ko umrje dotični, dobi denar njegov dedič ah dotična oseb«, ki je v polici orne njena, ali pa tista oseb«, ki pride k zavarovalni družbi, katera izplača potem ssvarovslno svotr.
Zavarujemo se labko ns življenje, na takomenovani mešani sistem, n. pr. tsko, da dobimo izplačano zavarovalno svoto, ako doživimo 60 let, ali pa ako zavarovanec prej umrje.
Principi zavarovanja so naslednji:
Družbe so uprizorjene na poiz vedbah na podlagi statističnih datov in na ta način se je našlo, da ima vsak človek pred seboj še neko go tovo srednjo dobo. Seteda se ti podatki naslanjajo na več tisoč Ijuii. S tako srednjo dobo se sme računati samo pri ljudeh, ki so popolnoma zdravi. Glavni pogoj zavarovanju je torej, da je človek zdrav, ko se zavaruje.
In če kdo ve, da dotični, ki ga zavaruje, ni zdrav, potem smemo reči, da je računal takole: Ta človek bo umrl prej, predno mu je po srednji dobi določeno in bom prej zavarovalno svoto izplačano dobil. Tak Človek je imel torej namen, da naj družba škodo trpi. Za goljufijo zadostuje namen, da naj bi kdo drugi škodo trpel.
Sedaj koČem preiti na posamezne slučaje in jih hočem kronologično navesti.
Prvi je Feruzzio Bras, katerega se je skušalo zavarovati v Gorici L 1900. Takrat je prišel g. pl Cer'ć v Gorico m tam vprašal Leopolda Coc-zija, če ne pozna v Gorici kakega čtavekp, ki se da zavarovati. Ta mu je odgovoril: Ja, poznam jih že, toda so taki, ki niso pripravni za zavarovanje, ker so bolni. M*-d drugimi rru je imenoval tudi Feruzzio I »asa Cr»zzi je izrecno povedal g. Cer ću: »Ta je bolan«, on pa je šel ž njim k dr. GregoriČu in dobil tam spričevalo.
Sprejeli ga sicer niso, ker je zavarovalna družba prej poizvedovala, kaj je s tem človekom in je izvedel?, da je tuberkulozen. Dr. Gregorič je rekel, da bi ga ne bil za zdravega spoznal, če bi bil to vedel. Tj z* varovanje se tor<*j ni posrečilo, samo poskusilo se je. Bras je tudi na jetiki umrl.
Drugi   slučaj   je   Kari Konrad
MiiUer.
21 let star fant z Dunaja, sin sestrične gosp. Grebenca, prišel je v Trst in se je dal zavarovati. Si.-šali ste, da je faktično tri mesece nato za je iko umrl. Da je pa bil že takrat jetiČen, ste slišali zdravnike. Slišali smo pa o tem tudi še druge priče.
Priča njegov brat pravi: Da, jaz sem že leta 1901 znat, da je moj brat slab na prsih, vedel sem, da je hodil k zdravnikom. Isto so izpovedale tudi druge priče.
Torej je brezdvomno, da je bil tedaj Kari Konrad Miiller že bolan. Sedaj je samo vprašanje, ali je gosp. Grebene vedel za to ali ne.
G. Alojzij Grebene se je v tem oziru zagovarjal tako, da je bil pravzaprav njegov namen, da bi se aa tančno izvedelo, ali je fant zdrav ali ne. Vi ste slišali, da se je zdravniku reklo, da sta rekla on in mati, da ni bil nikoli pri zdravniku, da ga ni nhče zdravil,   če hočem vedeti, ali sem zdrav ali ne, bom gotovo zdrav niku povedal, kje me kaj boli in da mi je drug zdravnik že rekel, da imam jetiko. Postopalo se jo v tem i slučaju in pri vseh dragih na svit * način.   Prevaral pa v tem slučaju j g. Grebene ni samo zdravnika, tem- \ vsč tudi Gorupa.
Tretji slučaj je Žužek, in pri tem se je istotako postopalo, samo da sta bila Grebene in Cerić domenjena. Tu bi moral Cerfć v Velikih Laščah dati preiskati Žužka, isto se pa zahteva tudi pri slučaju Peček ie Vdovi!. O vseh teh smo slišali, da se je po Velikih Laščah govorilo, kako so bolni, o teh je vedel to Frane Gre bene in da bi tega ne vedel Alojzij Grebene, to je isključeno. Dr. Portik in dr. SchifTrer nam pripovedujeta, da sta te jetične ljudi Že dve leti pred smrtjo sdravils. Torej se je moralo vplivsti ns sdravnike in so jo
tudi, pregovcrils its pa tudi isvaro vsnee, da so nspatna imena napo vedeli.
Antone Bisjaka ste itak sami videli in torej lahko s d te eami, ali je jetičerj, ko vendar zdravniki pra vijo, da se je letos ie zboljial. Ta nam je sam povedal, da so ga pregovorili in premotili, da je neresnico govoril. Dr. Xjdias ga je zdravil. On ni v#*d**l nič o dru trem zavarovanju na 20 000 K, istotako pa tudi agentura ni vedela, da ga je Grebecc zavaroval.
Tako ponavlja gospod državni pravdnik vse slučaje po obtožbi in konča svoj govor • t< m da predlaga naj porotniki prit/dijo ***m vprašanjem.
Za g. državnim pravdnikora poprime za besedo g. dr Tekavčič, kot zastopnik zasebne udeleženke, zavarovalne družbe „The Mutual-. V sledečem podajamo njegova izvajanja v glavnih potezah :
Najprvo poudarja gosp. govornik nasproti gg. porotnikom težavnost njihove današnje naloge in izraža up, da bodo isti izrekli pravično sodbo. Za tem navaja, da očitanja, ki so se izrekla nasproti družbi „The Matual", češ, da ona preganja današnje obtožence, niso utemeljena, in da je družba ko so prišle te velike sleparije na dan, obtožencem ponudila roko v spravo, kar so pa oni odklonili. Posledica tega je bila seveda ovadba in sodnijska preiskava. Kar se tiče slučaja Miiller in osobite škode ki je nastala družbi s tem, izjavlja zastopnik družbe, da ta tudi v slučaju obsodbe ne bo zahtevala od g. Grebenca nikakega povračila. Za tem pojasnjuje, da družba „The Mutual14 ni akcijska družba, temveč, da se njen kapital in dobiček razdeli med zavarovance, iz česar sledi, da bi bili isti na Kranjskem občutno oškodovani, če bi se bila današnjim obtožencem po srečila njihova sleparija. Poudarja nadalje, da gosp. dr. Martinolich nikdar ni imel namena odtegniti se razpravi, nasprotno se je pokazalo pri njegovem zaslišanju, kako temeljito je pojasnil vse slučaje in so bili torej vsi napadi iz zagovorniške klopi na njegovo osebo neutemeljeni. Neumestni iu edino le na efekt proračunjeni bili so tudi nekole-gijalni osebni napadi na govornika samega, katere mora s tem najodločneje zavrniti. Slišal sem, pravi, iz nekih ust besedo „Geschaft ist Ge-schaftu. To je rasnica, toda le poštena kupčija je „Geschui'ta, v mnenju tega izreka, ne pa zvijačna Špekulacija na notorično j etične ljudi. >e celo zdravnike se jim je posrečilo preslepiti iu ravno v tem tiči zvijača. Vsled tega po mojem mnenju ni mogoče oprostiti današnjih obtožencev, osobito pa gosp. Grebenca ne, ki bi bil družbo znatno oškodoval, ker so od njegovih petih zavarovancev v teku treh let umrl štirje. Kaj takega pa vendar ne more biti slučaj. G. Gre-benc se je na ta način izbral okoli sebe celo bolnišnico, same kandidate smrti.
Govornik priporoča nadalje milosti porotnikov za g. Gorupa, omenja pa, da sta gg. Cerić in Grebene absolutno kazniva. Glede dokazov se sklicuje na izvajanja gosp. državnega pravdnika. Kaka škoda — tako nadaljuje — bi se pripetila družbi, če bi ne bil gosp. dr. Martinolich prišel še v pravem Času celi slepariji na sled. G. Grebene bi postal, Če bi Šlo Še nekaj let tako naprej, naravnost milijonar.
V velikolaškem okraju je bilo občeznano, da so bili vsi: Žužek, PeČek in Vdovič jetiČni in tudi Grebene je moral to vedeti. Posebno karakteristično je pa to, da je Bizjak v svoji poštenosti pustil svojo polico takoj stornirati in podpisal izjavo, da odstopi popolnoma, ko se mu je reklo, da ga radi bolezni ne marajo več imeti zavarovanega, gospod Hrebene pa te^a ni hotel storiti.
V posamezne slučaje se ne bom spuščal, to je preskrbel gosp. državni pravdnik, samo prav na kratko bi omenil par stvari. Slučaj Porr je po mojem mnenju sedaj popolnoma pojasnjen in se ne more g. dr. Martinoliehu očitati nobene nepravilnosti v njegovem postopanju. Glede slučaja Brass bi si dovolil opozoriti samo na to, da je g. de Cozzi res rojen Italijan; ali pa bo-dete iz tega že sklepah, da je pričal po krivem? V PeČkovem slučaju poudarjam, da je Pečka na smrtni postelji začela peči vest, katero je pa g. Grebene potolažil z novo brezvestnostjo, namreč s tem, da ga je podkupil s 2000 K, kar je priznano. Kar se tiče p roti I m U pisem, jo rekel gosp. Grebene, da sumi Peternela, da je pisal dve. To je pa rekel samo za to, da bi omajal njegovo verodostojnost.
Danes, tako končuje govornik, bijemo tu boj, ne boj v interesu družbe, marveč boj v imenu poštene kupčije, v imenu užaljene javne morale in ta boj, Častiti gg. porotniki je pravičen. S tem končam.
Kot prvi izmed zagovornikov se oglasi g. dr. Krisper. Uvodom svojega govora omenja ta, da vsgled njegovega kolege g. dr. Rybaf-a opomisja k
temu, da mirno izvrši svojo nalogo, ker vidi, da se s tem največ doseže. Dalje se peča g. zagovornik obširno z zavarovalnicami. Vsaka zavarovalnica ima dolžnost, da poravna nastale Škode in mora biti pripravljena na to. Vsled tega mora pa vedno vsaka paziti, da varnje svoj interes, ker si mora dru gače zapisati vse na svoj rovaš. Naše domače družba postopajo v tem oziru previdno, plačajo nastalo škodo in nikdar se Še ni slišalo, da bi spravile koga na obtožno klop. Na drugi strani pa si poglejmo, izvaja dalje g. zagovornik, amerikanske družbe, ki so v naj novejšem Času prišle kar brez prošnje sem k nam. Odkar so te prišle, se je začela špekulacija, kar domače družbe niso imele, ker so zavarovale le solidue ljudi. Amerikanske družbe imajo amerikanske navade in teh ne moremo kar tako mirno gledati.
Pribiti jih je treba in skrbeti, di se tak slučaj, kakor je današnji ne pripeti vee. Pri vseh teh Špekulacijah, ki so dovoljene pri amerikanskih druž bah, imajo pa te tudi veliko več pastij, s katerimi se varujejo. Le poglejte v njih statute. Vsako asekuranco „Mutnalu lahko v teku 2 let po zavarovanju takoj razveljavijo, Če se izkaže, da je kedo vedoma ali nevedoma kaj nepravilnega povedal v ponudbi dokler ta živi. Edini PeČek jim je umrl prezgodaj, a zato so takoj stornirali police ostalih še živih. Ne sme se torej misliti, da so te amerikanske družbe take revice, ki jih vsak lahko ustraši. Kakor pa postopa generalna agentura v Trstu, je to tak škandal — in tega povedati se ne že-niram nič, — da izvedenci pravijo, da neredno postopa. V slučaju Porr so vedeli pri agenturi o vseh slabih lastnostih Porrovib, a Oo vendar naročili Ceriču, da mora polico prodati. Stvar je po mojem mnenju, častiti gg. porotniki tako gnila, da se ne more nobena Grebenceva polica meriti ž njo. Toliko o a3ekurancah.
Kar se pa tiče špekulacij, moram omenjati, da dandanes živimo v dobi špekulacij, da Špekulira vsak, kako bi si pomnožil svoje premoženje. S hranilnico ne bode Šlo dolgo več. Kmalu bodo obresti prenizke in naši potomci bodo morali na druge načine špekulirati, ker tako ne bo šlo dalje.
Prvi naš špekulant je ubogi kmet, ki gre v Ameriko in špekulira tam z roko, z delom. Naši trgovci, ki so se prej sramovali vsake reklame, pošiljajo med svet velikanske reklame. Začeli bomo špekulirati na delnice in bomo na ta način zaslužili več odstotkov kakor sicer. Napravili si bomo tovarne itd. Špekulacije so pa na vsak način potrebne.
Poglejmo si Angleško. To je zibelka asekuranc. Tam se lahko zavaruje, za kar se hoče, Špekulira se na življenje drugih in to se vse smatra za dopustno Ko je bil angleški kralj bolan, so vsi Špekulirali, jedni na njegovo smrt, drugi na življenje. Angleži so pač spekulativni in so zato tudi prvi na svetu. Oni so postavili v največji bližini grobov kraljev in kraljic v stolni cerkvi spomenike največjim špekulantom svojega naroda in jih Časte kot junake, ker so s Špekulacijami povišali bogastvo naroda. —
Ssdaj pa preidimo k Grebencu. On je špekulativen človek, kar je na Kranjskem vsem prirojeno On je šel v Trst, da bi si premoženje pomnožil, in to so njegove špekulacije. Hlabo je pa zanj, daje začel špekulirati z ame-rikanskimi družbami, in to gaje pripravilo na nič. Obžalovati ga moramo za to.
V rokah imate, gdje. porotniki, program družbe „Mutualu. Ali si morete misliti večji dobiček, kakor se vam obeta s tem. Sedaj pa od 1. 1894 kar naenkrat tega ni več, program so odstranili; torej je nekaj nepravilnega moralo biti v njem. Sedaj mora družba, vse kar piše, predložiti vladi v potr-jenje. Kar pa sedaj tu ne smejo delati, to importirajo iz Italije v Trst, kamor prihaja poseben list, ki dela reklamo za družbo še v veliko večji meri. To je tudi Grebenca napotilo k špekulacijami. A njegov uspeh je žalosten. Tistih 40.000 K, ki jih je dobil za Miillerja, soje zdavno Šli zopet nazaj. Kajti pri Žužku ni nič dobil, zaradi Pečkove zavarovalnine teče pravda, UdoviČeva polica je zapadla in tudi glede Bizjaka se bo skoro gotovo obrisal. Iz tega se vidi, da ni on napravil nobene škode zavarovalni družbi „Mutual44. Družba ima svoje milijone, on pa nič. To 8e torej pravi amerikansko družbo ogoljufati.
Kje pa je iskati vzroka temu, da danes sedi Grebene na obtožni klopi. To seje rodilo iz žalostnega spora med hišo HoČevarjevo in Grebenčevo. Seveda se Hočevarju ne smo toliko v zlo šteti. On je mešal to stvar toliko časa, da je dr. Martinolich izvedel za vse. Ta je videl, da se mi preganjamo med seboj in je še bolj podkuril, tako da se je mislilo bogve kaka svetovna goljufija se je izvršila, tako, da bode cela Kranjska slovela po svetu radi goljufije. Preiskovala se je stvar za to, ker se je reklo, da so zdrave ljudi podstavljali namesto bolnih. Ker se pa to ni skazalo,
so se poprijeli jetike. To je tista stvar, ki napravi Grebenca slavnega, celo pokopališče je napravil okoli sebe, kakor pravi g. dr. TekavČič. Grebene je napravil jetiko. To nam je povedal en mežnar, ki je tudi obenem Šuštar. Toda ne očita se Grebencu več v teh vprašanjih tukaj, da je zavaroval jetične ljudi, ampak to, da je pri zavarovanju vedel, da so jetiČni. O nobenem od teh ki so umrli, ni jasno, na čem je umrl.
Miiller n. pr. je živel na jDunaju in Grebene ga ni poznal, zavaroval ga je na življenje, družba je rekla na smrt in ga je zavaroval na smrt. Fant je umrl in nič se ni reklo o tem.
Glede Žužka, PeČka in VdoviČa navaja potem g. zagovornik prav na kratko, kako so današnji obtoženci ob-dolženi, da so napeljali zavarovance k laži, kako so goljufali potem zdravnike in družbo in kako se je to vse pozneje pokazalo kot neresnično in izmišljeno. V istem smislu se izrazi tudi glede slučaja Bizjak.
H koncu priporoča g. porotnikom, da naj izreko tisto sodbo, ki jo priča kuje vse, ki jo pričakujejo v Trstu in na Dunaju, enkrat v teh zadevah ame rikanskib družb.
In Če pogledamo, tako je končal zagovornik, te današnje obtožence, kaj jim je Še ostalo. Denarja nimajo, za popotnico v domovino so dobili obtožnico seboj in ostalo jim je edino še ime, pa še to se jim hoče vzeti. Pustite jim, Častiti gg. porotnikii vi saj to in zanikajte vsa stavljena vam vpra sanje.
Za g. dr. Krisperjem je govoril g. dr. l\ybiir. Slikal nam je pričetkom svojega govora Žalostni položaj, v katerem sta se nahajala gda. Gorup in Cerie kot akviziterja. Akviziterji so samo lepo oblečeni berači. Od kreme do krčme, od človeka do človeka mora letati akviziter, da dobi koga, katerega zavaruje. Noben Človek se ne pride sam zavarovat, vsakega se mora veliko pregovarjati. Koliko surovih besed mora poslušati tak akviziter, pa vendar stori vse to, pretrpi vse, samo da se ima s čim preživeti.
Poglejte, častiti gdje. porotniki, tako izvaja g. zagovornik dalje, pogodbe, ki sta jih imela današnja dva obtoženca z družbo „Tue Mutual.u Nista uradnika družbe, kaj še, ampak samo mešetarja. Nobene plače nimata, samo provizijo. Da pa nista poginila od gladu, sta dobila posojilo na račun provizije, ki si jo bosta zaslužila. Saj 2500 K sta morala napraviti na mesec premij, kar odgovarja zavarovani svoti 000.000— 700 000 K na leto Če pomislite, gdje. porotniki, današnjo konkurenco, potem boste uv deli sami, kaj se to pravi de lati, da en sam človek, kaj takega spravi skupaj. Iu v pogodbi stoji dalje, da ima družba pravico ju takoj zapoditi, čc ne drže tega. To se je Ceriću faktično tudi zgodilo.
Pri takih razmerah Človek ne more biti izbirčen, temveč vzame vsakega, ter ga pelje k zdravniku. Tako „Mutual" vendar ne more zahtevati od svojih akviziterjev, dokler ne bo imela plačanih uradnikov, da se bodo pri vsakem kandidatu informirali tudi o njegovem zdravju. Najlepše je pa to, da „Mutual-tega od svojih akviziterjev niti ne za hteva, kakor druge družbe. Pri njej je dosti, da akviziter pozna kandidata in da ve, če je njegov podpis. Vse ostalo je naloga zdravnikov, kateri so glasom svojih posebnih inštrukcij zaupniki družbe.
V vsakem vprašanju najdete gdje. porotniki očitanje, da so oni znali, da so ti ljudje bolni in so jih vseeno predlagali v zavarovanje. To pa akvizi-tarjem ni prepovedano. Ravno nasprotno, kar razvidite iz inštrukcij
Dalje se jim očita, da so vplivali na zdravnike, da niso storili svoje dolžnosti in površno preiskovali kandidate. No, slišali smo, da so zdravniki potrdili ravno nasprotno. Ce bi bilo zgorajšnje očitanje resnično, potem bi spadali tudi zdravniki na obtožno klop.
Ravnotako se jim predbaciva, da so tudi nagovarjali ljudi, ki so se hoteli zavarovati, da naj pri zdravnikih govore neresnico. Tega ni potrdil nihče in če bi bilo res, bi morali tudi ti ljudje sedeti danes tukaj pred porotniki. Državno pravdništvo ne toži Bizjaka ali Vecchieta, in priznava, da nista kriva. Potem tudi tisti niso krivi, ki so jih nagovarjali k temu, Če bi jih namreč res bili. Današnji obtoženci torej ko? akviziterji absolutno niso krivi.
Tudi drugi g. zagovornik je potem razmotrival posamezne slučaje in dokazoval nekrivdo obtožencev.
Končno pravi še: S tem bi bil jaz končal in vi, častiti gdje. porotniki sodite sedaj pravično in natančno. Pomislite, da na Cerića čaka doma žena in šestero otrok, ki pričakujejo od vas veselega glasu in jaz pričakujem, da jim ga tudi pošljete.
Predlagam torej, da, če mi samo malo verjamete, izrečete oprostilno sodbo.
Na to je še na kratko repliciral g. državni pravdnik, govorila sta še g. dr. Tekavčič in g. dr. Krisper, ter je bilo s tem dokazovanje sklenjeno.
Predsednik je podal kratek resu me cele zadeve in porotniki so se šli posvetovat.
Posvetovali so se porotniki okoli 1. ure. Prišedši v dvorano, naznani prvomestnik porotnikov, da so isti za nikali vseh 11 vprašanj, in sicer so storili to deloma enoglasno, deloma z veliko večino.
Predsednik rasglasi vsled tega oprostilno razsodbo.
Tako se je končala včeraj ta zanimiva razprava
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10 decembra.
— Apostolsko delo. Kaj se
tako imenuje? Lične nasititi, žejne napojiti, nage obleči, žalostne tolažiti, nevedneŽem razložiti vzvišene nauke Kristusove — to je apostolsko delo. Vsaj kristijani, ki se zvesto držimo Kristusa-kralj* smo tega prepričanja. Ziaj nas je glasilo kranjskih duhovnikov podučilo, da smo v zmoti Na lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleSi, žalostne tolažiti, nevednežem razožiti vzvišene nauke Kristusove — to ni apostolsko delo, pravo apostolsko delo je — nabiranje novih naročnikov na »D o m o -ljub a«. Tako čitamo črno na beUm v št. 23 »Domoljuba« na strani 357.
11 plačilo za to apostolsko delo se ne dobi šele po smrti, marveč že na tem svetu. Pa nikar misliti, da se obetajo nabirat-Jjem novih naročnikov na »Domoljuba« kaki papeževi ž?gni ali odpustki. Ni take stvar« pravi klerikalc ne dajo dosti; zahtevajo realnejšega plačila. »Domoljub« je tudi s tem računal in zato obeta nabirateljem novih naročnikov tuii lepo novoletno darilo, tako, ki se lahko v žep vtakne. N«biratelji dobe torej lepo darilo, poleg tega bodo imali še zavest, da so storili pravo apostolsko delo. — Katoliška tiskarna pa bo imela denaree. Ii za denarec se peha, kar se da. Čs za gledajo ti šenklavski duhovaiki v našem listu kak nov inaerat, plane o pokonci, kakor pes, če zagleda klobaso in hitro se lotijo dotičnoga in-serenta in ga pismeno in ustmeno cbdelavajo, naj da svoj inaerat tudi »Slovencu«. Ljudje sicer vedo, da inserati v »Slovencu« nič ne zale-žejo, da je dotični denar proč vržen, ali ta in oni se da vendar omehčati, tem raje, ker pišejo in govore »Slovencev;« Dabiratelji inseratov pri izvrševanju svojega apostolskega dela vedno grozilno, češ, denar sem, drugače te napademo. Pravo pravcato revolverstvo uganjajo ti duhovniki ia lotevajo se posebno radi liberalcev. Pravi klerikalec sicer sovraži liberalce, a liberalni denar mu le diši, kajti denar to je prvo in zadnje v klerikalaem katekizmu in pripravljati denar v farško bisago, »e imenuje — apostolsko delo. S eer pa nas to početje čisto nič ne ženira. Dokler bomo imeli petdesetkrat toliko odjemalcev, kakor »Slovenec«, se vsem »Slovenčevim« konkurenčnim manevrom le smejemo.
— Narodne trgovce ljubljanske opozarjamo na redni občni zbor gremija ljubljanskih trgovcev, ki se vrši dne
12 t. m. (ponedeljek ob 3 popoldan v mali dvorani »Mestnega doma« in jih prosimo, da se ga izvolijo polnoštevilno udeležiti, ker je na dnevnem redu med drugim čitanje in odobrenje novih pravil. Pri tej priliki si dovoljujemo tudi opozoriti na narodne mlačneže, ki vedno zagovarjajo stališče ravnopravnosti, na to, da umeva odbor gremija, ki je obvezna zadruga za vse ljubljanske trgovce, enakopravnost obeh deželnih jezikov tako, da razpošilja sam o nemške računske sklepe in da je vabilo na obe-m zbor   »blagohotno«   na sadnji strani
prevel tudi v slovenščino.
— Ottarija  w  cerkvi. Iz
Cerknice se nam poroča: Naši popje napredujejo kar se da. Zdaj so ti ljudje že v cerkvi Matere božje napravili oŠ t arij o. Pred nekaj dnevi je bila v farni cerkvi poroka dveh farških podrepnikov. Po končani poroki so se zbrali ti vzorni katoličani v zakristiji, vsi tisti, ki so imeli svatovska oblačila, dekau  in  kuharica,  boksar  in dolgi
Jaka. Iu naročili so si v zakristijo, ki je vendar del cerkve, več Štefanov vina in trkali veselo, popivali kar se je dalo in v pijanosti tudi polivali tako, da je Še drugi dan smrdelo po zakristiji, kakor v kakšni bezuici. Ce pride kdo za dve minuti prepozno v zakristijo k maši, že vleče dekan svoje debele ustne navskriž, Češ, to je motenje božje službe. Ali je to morda češčenje cerkve, če se v njej pijančuje ?
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer je v tej sezoni prva predstava velike ruske opere »Onjegin«. Po besedilu Puškinovega romana uglasbil Peter J. Č a j k o v s k i j. Opera js popolno na novo naštudirsna in uprizorjena ter nastopa v njej polnoštavilni opern< ensemble. — Za prihodnji teden pripravlja drama zanimivo noviteto in sieer češkega posnika Jaro-slava K vapila dramatično prav Ijioo. »Princezinja Pampeli-i k a«, ki je stalno aa repertoarju vseh čeških gledališč.
— Podpore prost, gasilnim društvom ia straiao-gasilnega zaklada za I. 1904. Deželni odbor je priznal nastopnim prost, gasilnim dru&tvom podpore in sicer: Ljubljana 600 K; po 300 K: Cerklje (Dolenjsko), Kostanjevica, Ledine, Ljubno, Slavina in Vižmarje; po 250 K: Mozelj, Postojna, Škofljica, Skofja Loka in Todice j po 200 K : Bled, Črni vrh, Sv. Gregor, Jezica, Komenda, Sv. Križ pri Kostanjevici, Mošnje, Moravče, Motnik, Riboo, Ribnica, Rudol-fovo, Stara Loka, Štefanja vas in Trata; po 175 K: Bizovik, Bohinjska Bela, Biichel, Dobrepolje, Dol, Gameljni. Kranj, Pirniče, Razdrto, Srednja vas v Bohinju Stari trg pri Ložu, Studenec-Ig, Šmartno pri Litiji, Šmartno - Tasenj, Vinica in Ziri; po 150 K : Begunje, Borovnica, Breznica, Brezovica, Cerklje, (Gorenjsko), Cerknica, Dobračevo, Dobrova, Dolenji Logatec, Dolenja vas pri Ribnici, Dovje, Gorenji Logatec, Ko Čevje, Ooek, Horjul, St. Jernej, Koroška Bela, Krka, Kropa, Lese, Lukovica, Mengeš, Mirna peč, Stara cerkev, Moste, Nova vas, Orehovica, Planina, Polhov gradeč, Preddvor, Radeče, Radovljica, Rateče, Koc. Reka, Selce, SodraŽica, Šmarje, Trnovo-Bistrica, Vič, St. Vid pri Ljubljani, Št. Vid pri Vipavi, Vipava, Vrhnika, Voglje, Zagorje in Železniki; po 100 K: Dolenja vas pri Cerknici, Mokronog, Poljane, SenČar, Toplice, Tržič, Vrd in Žuženberk. Skupno se je razdelilo 17150 K. Druš tev je prosilo 115, nerešenih je 19 prošenj; nekaj radi pomanjkljivosti in nepravilnosti, nekaj ker ni dokazana potreba.
— „Sploino slovensko žensko društvo". Opozarjamo si. obč. iznova na predavanje »Splo snega slovenskega ženskega društva«, ki se vrši jutri, v nedeljo v mali dvorani »Narod, doma« točno ob 8 uri zvečer Predava g prof. dr. V. Korun »3 domu in šoli. Vstop prost in je vsakdo dobro dofcel.
— V poročilih cesarake akademije na Dunaju je priobčil ktnd. plnl. Rudolf Grošelj, ki si je po svojih v »Ljublianskem Zvonu« prijavljenih spisih pridobil i«* neki utrled, znanstveno razpravo • E nige Mesvungen, betreff*nd die spesifiiohe I inensreschvvindigkeit bei lichtelektriachsn Eatladungen.«
— Pevsko društvo „Ljubljana"  ima v ponsdeljek, 19. t. m., ob pol 9 uri svečer svoj redni občni zbor iu opozarja   na   to  vse pod porne in izvršujoče Člane.
— Predavanje v Slov enakem trgovskem društvu Merkur". V sredo 7. t. m. je pre daval g dr. K o a r a d V o d u š • k ob polni dvorani poslušalcev o zanimivi tvarini o prehodu lastninske pravice na blagu od prodajalca na kupo a. Trgovina sestoji skoro iz samih kupnih pogodb. Kupne pogodbe se sklepajo na različne načine. Stari Rimljani so sklepih kupne pogodbe strogo formalno v obliki stare mancipatio ob navzočnosti petih prič in tako-zvanega libripens. Pozneje so se sklepale kupne pozodbe čimdalje bolj komplicirano Kupna pogodba ustvari pravni naslov in podlago, na kateri ae potem določijo pogoji, kdaj, aako in kje prehaja blago na kupca. Da bi se ti p goji navedli v kupn' pogodbi, je večinoma izjema. Splošno veljajo določila našeg« trgovskega zakonika, dalje občnega državljan skeg« zakonika in v tretji vrsti urance in običaji. Pri trgovini en detail prehaja lastninska pravica blaga na kupca v istem hipu, ko se kupou izroči blago, bodisi da se le 1n v gotovini plača ali kreditira. V tem ozira ni torej nikakega dvoma. Pri trgovini en gros pa tudi tedaj, ko •prejme kupec od špediterja vozni list in blago.   V teh slučajih nasta-
nejo večkrat sporna vprašanja. Kupea ima praviso, da pri dohodu blaga leto pregleda, ako odgovarja naročilu. Ako ne zadostuje pogojem, da kupec blsgo prodajalcu na razpolago, je stavi temu v diapozieijo, to se pravi, da blaga ne sprejme. Glede načina torej, kako se netprej-m blaga izrazi, se pojavljajo največkrat aporna vprašanja. Iu o takem, velesanimivera spornem vprašanju, ki se je letošnje leto prigodilo v Ljubljani, je gospod predavatelj podal natančno sliko. Po končanem predavanju se je toplo zahvalil društveni I podprediedaik g. Lilleg v imenu društva in navzočih ur. predavatelju za trud in opetovano izkazano naklonjenost društvu tar ga obenem prosil, da svojo naklonjenost druitvu tudi v naprej obrani. Ta zahvala je bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem, kar najbolj dokazuje, da je gospod predavatelj poslušalce v polni meri zadovoljil. Nato se je razvila animirana prosta zabava, pri kateri je nastopil društveni pevski zbor v več točkah ter Žel obili priznanja; posebno pa je ugajal solosoev dr. Ipavec, romanca iz operete »Tilnik«. Kakor predavanje tako je tudi sabavni večer lepo uipel ter bi bilo želeti, da društvo »Merkur« priredi ie več enakih večerov.
— „Akademija" je priredila včeraj prvo svoje predavanje v Ljubljani. Zbralo se je v „Iliriji" odlično Število poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju g. dr. Dra-gotina Lončarja „0 narodnosti in narodnem delu.* Po kratkem zanimivem uvodu, je obrazložil g. predavatelj nazore o narodnosti in narodnem delu, o šovinizmu, o renegatstvu, o narodnostni asimilaciji itd. Nato je opisal narodno delo, kako naj je umevamo. Predavanja je sledila živahna diskusija. Na Jesenicah predava g. A. Dermota dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Ferjanovem salonu „0 novih prometnih zvezah s Trstom.
— Častno priznanje. Strokovnemu učitelju oddelka sa pospeševanje obrti pri c kr. trgovinskem ministrstvu g M. K u n c u je ravna teljstvo izreklo zahvalo in pripo-znanje za učne tečaje z* krojače, prirejene na Dunaiu, v Gaadoa, v Linsu, v ll*bu, v Tsšinu, v Silno-gradu, v Tr.dentu, v B žicanu, v Ljubljani itd.
— Učiteljski dobrotniki.
»Društvu za zgradbo učiteljskega konvikti« so darovali: gosp. Vas o PetriČič, veletržec, poiestnik itd. v Ljubljani, 100 K; g. Anton Vilfan (Aleš), iupan, orostiln'Čar in po sestaik na Jtiisi, 50 K; gosp Ivan Res man, načelnik iel. postaje v p., slovenski pisatelj i. dr. v Lubljaoi 40 K; g. Fran Mali, tovarnar, po sestnik in občinsti svetovalec v L ub ljani, 30 K; g Josip Klemenčič, c kr učit. profesor v o. v Ljubljani, 20 K; g D rago tis Časnik, nadučitelj, iuDan in posestnik v Kne-žaku, 20 K; »Karamučkarji« 11 K; g. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster in posestnik v Ljubljani. 10 K; f Jakob Zalascik, pekovski raojiter in posestnik v Liubljani, 10 K; g. Viljem M ar t in a k, o kr, sodni nadsvetnik v p. v Ljubljani, 6 kron; gospod Fran Pretnar, blagajnik* Mastne bran. v Ljubljani 6 K; g. Jakob Vodeb, c kr učit. profesor v LjuDljani, 5 K; g. A n t. Orehe k, c kr. glavni davkar v Kranju, 5 K; g. Alojzi* G r e g o r i č, c. kr. poštni < ticial v L ubijani 5 K; g. Anton Zupan, gostilničar in mesar v Ljubljani, 5 K; pred. gospod prelat Janez Rozman, kanonik in mestni župnik v Ljubljani, 5 K; g. Hajko Perušek, o. kr. gmn. profesor v Ljubljani, 4 K; g. J o ■ i p Kaučič v Ljubljani, 4 K; g A v g. Kepic, sodsrski mojster in pcsdstnifc v Ljubljani, 4 K; g*. Friderik Ža-kelj, šolaki svetnik in n kr. gmn. profesor v p v Ljubljani, 3 K; gosp. Josip Cel es t i na, e. kr. učit profesor v p. v Ljubljani, 3 K; g. dr. Fran Kogoj, idravnik na Jesenicah, 2 K; g Josip Klanjšek, župan v Št. Perjani pri GDrioi, 2 K; gosp. dr. Valentin Korun, o. kr. K'imn. profesor v Ljubljani 1 K. Zi veli učiteljski dibrotniki in nasledniki! Bog plati! — Slovensko učiteljstvo se kar najresneje trudi in prizadeva, da pride čim preje do zgradbe »Učiteljskega konvikta«, v katerem se bodo vzgajale in šolale učiteljske sirote in otroci. 7i ozirom na ta blagi namen in s ozirom na žalostne gmotne razmere, v katerih živi dandanes ljudsko učiteljstvo, tudi mi to res humanitarno podjetje ljudskega učiteljstva občinstvu prav toplo priporočamo, da se ga spominja ■ gmotnimi prispevki. Darove sprejema društveni blagajnik, g. Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljani.   Pri  tej priliki
pripon in; u mo tndi, da je razširjen
delokrog »Učiteljskega kcnvikta tudi na Štajersko in Primorsko, na kar opozarjamo učiteljske prijatelje 8 Štajerskega in Primorskega.
— Slovenski tamburaški klub pfši6ka" priredi t nedeljo, dne 11 t- m. koncert v Balonu gostilne »pri Levu«.
— Občni zbor novomeške kmetijske podružnice je preložen aa četrtek po Novem letu, t. j. 5. januvarja, kar se daje gg. druŠt-venikom s tem na znanje.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za Zaticino. Višnjo goro in Krko ima svoj občoi zbor t nedeljo, dne 20. decembra 1904, t gostilni gospe Marije Graul ▼ Višnji gori ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
— „Narodna čitalnica" v Postojni je priredila s prijaznim sodelovanjem postojnskega salonskega orkestra dne 7. t. m. v prostorih hotela »Ribnik« zabaven večer. Udeležba taistega je bila sicer pičla, a tem iivabneje se je vršila zabava. Salonski orkester je « pHznano pre-cizncitjO zaigral več prt kopiji vih komadov, vm^a pa je krrtkečasil tudi moški oktet s spojim petjem hvaležne navioče.
— Okrajni zastop v Ptuju.
Nemška komanda ee je zsčeia. Prvo, kar je storil, je bilo zvišanje doki ad n» 40 odstotkov.
— Nemcurskim trgovcem v Celju slaba prede, tako aiaba, da jim je sam občinski svet prišel na pomoč. V zadnji svoji seji je namreč prepovedel kranjskim Kočevarjem ferošnjariti v Celju. Mestni očetje so sila trdi Nemci, ki poznajo nemško »Gemeiaburgsčhaft«, a ksdar se gre za niib Žep, tedaj je vse proč.
— Slovenci — prevarani in okradeni« Nemškim Celj nem plača torej dežela 6000 K za popravo stare razvaline, — za regulacijo Vo-glajne in drugih voda pa nima denarja. Tu se vidi zopet vsa pristranost gra-šaiL negotcev. Dežela ima denar, da popravlja netopirjem nočne luknje, za slovenske davkoplačevalce pa Ranima, temveč pušča, d* jim povodnji trgajo zemljo in jim grozi revščina. Potemtakem so Slover.oi naravnest okradeni in presleoarjnni za svoje davke!
— Umor vsled ljubosumnosti. V Gradcu v takozvani »Io-dnstriehalle« je pri koncertu v sredo popoldne neki Kussl ustrelil svojo bivšo zaročenko L e o n t i n o T r a u m wieserf hčer pokojneg* profesorja dr. Traun%w;eserja. Kussi je bil svo ječasno poročnik pri 64 polka ter se je kot tak zaročil z deklico. L 1900. pa je moral vsled ddgov odložiti Častniško šaržotr? je živ«! kot agent. Ker sedaj ni hotela deklica ničesar več slišati o njem ter se mu je skrivala in umikala, se ji je približal pri kocce-tn, kjer je sedela s svojo materjo Ur jo iz neposredne bližine ussrelil. Vkljub temu pretresljivem« dogodh.u pa se je koncert vendar vrž;!!
— Nov odvetnik. V Tolminu se nastani kot odvetnik dr. Rudolf Grunta r, rodom iz Kobarida.
— Slovenski duhovniki v
Ameriki. Pred nekaj leti se je v Združenih državah ustanovila „Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki." Ta zveza je imela nedavno tega svoje'zbo-rovanje. Kakor poroča klerikalni „ A m e-rikanski Slovenec" je „zvezin" tajnik duhovnik Šavs na omenjenem zborovauju med drugim povedal tudi tole : Med letom sem pisal vsem slovenskim duhovnikom v Ameriki ter jih deloma opomnil, da plačajo svojo letno udnino, deloma pa jih povabil, da se pridružijo „Zvezi". Vspeh je bil kaj interesantno različen. Poleg prav ljubeznivih, prijateljskih gentlemanskih odgovorov sem dobil tudi nekaj pisem, s katerimi nisem mogel biti zadovoljen. Nekaterim se pa ni zljnbilo odgovoriti. So pač pozabili, kaj se pravi biti gent-lemen. Nekaterim se zdi 25 dolarjev letno prevelik davek za narod ; drugi hi radi imeli le nominalno udnino; drugi predlagajo naj slovenski župniki na nemških tarah ali zapuste svoje župnije in gredo med Slovence, ali naj pa plačujejo za slovenske duhovne drugodi iz lastnega žepa; zopet drugi bi radi, da jim Zveza nemudoma preskrbi šolske sestre; drugemu zopet ni všeč, ker Zveza še ni nič storila za njegovo lastno župnijo. Eden, po mojem mneju prav pravilno, zahteva, da naj „ Zveza" poda izkaz, kaj je že storila in kako se je nabrani denar porabil. Gospoda, meni in Vam se gotovo čudno zdi, da ravno oni, ki tako veliko govore za blagor „ Z veze", v dejanju tako malo store za njo. Več slovenskih duhovnov na slovenskih župnijah niso niti udje „Zveze". In ravno ž njimi hočemo mi sodelovati za narod svoj v Ameriki. Taki kritikastri so po mojem mnenju le hinavci. Usta odpirajo prav na široko in veliko črnila porabijo za besede „za narod", kakor pravijo, v žepu pa pest krčevito stiskajo, da bi jim pač ne ušel dolarček v pomoč in prosvete narodu. Gospoda, stavim kar
hočete: Ko bi bili tu, ki se jim 25 dolarjev na leto za narod preveč zdi, in bi Šli skupaj v Kyan Hotel v obednico, gospoda, miza bi se šibila od jedil in šampanjec bi brizgal proti stropu in nihče vdeležencev bi ne hotel biti tako beraški, da bi ne plačal svojega deleža in bi se pobahal še s par zlatniki v žepu. Ali pri njih samo grlo in trebuh izvablja dolarje iz žepa? Ali jim je srce popolnoma omrzelo in umrlo za potrebe, verske potrebe slovenskega naroda v Ameriki ? Pogovorimo se torej in jim odgovorimo, da se ne bodo zgražali nad „ Zvezoki ima vsestransko nesebične namene." Sledila je živahna debata. Župnik Solnce je rekel: „Čudno res in vsega obžalovanja vredno, da se ravno nekateri slovenski župniki živeč ob slovenskih Žuljih tako malo brigajo za „Zvezo" iu splošno podporo slovenstva. Bogate se na slovenskih župnijah, srce imajo, kakor se kaže, le za slovenski dolar, ne pa za slovensko dušo. — Ali ni to zanimivo in značilno?
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Karel Šindler, 40 let star, rojen v Benetkah, pristojen v Guesau na Koroškem, sedaj prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici, je delci z drugimi prisiljenci v tovarni na Savi. Dne 10. listopada se je nekoliko opil in se tako upotno obnašal, da je bil nadzirajoči paznik primoran ga odvesti na orožni-Ško postajo. Med potjo s Save na Jesenice kakor tudi v orožniŠki vojašnici se je obdolženec pazniku s silo uprl; mahal je z rokama proti njemu, ga udaril s pestjo po glavi, mu poizkušal odvzeti sablo in zagnal za pest debel kamen proti njegovi glavi, a ga k sreči ni zadel; nato se je vrgel na tla, brcal z nogami ter paznika zadel trikrat v prsa; vgrizniti ga je hotel tudi v desni palec, grozil mu je, da mu bode brado poruval, in je plaval vanj. Tudi ga je obkladal z raznimi psovkami. V orožniŠki vojašnici je navzočega občinskega redarja sunil v trebuh z besedami: „Ti si ravno tak lump." — Obsojen je bil na 2 leti težke, s postom poostrene ječe. 2.) Juri Rogelj, 40 let star, v Spod. Brniku rojen, pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, je delomržen človt!:, kajti bil je že 19tirat kaznovan radi beračenja in vlačugarstva. Rogelj je pa tudi tujemu imetju zelo nevarna oseba; zlasti kadar se napije, je zelo drzen pri svojih tatinskih početjih. Zljnbilo se mu je nekaj kratki Čas dnina-riti pri posestniku Jožefu Žlebirju v Olševcu, a se ni mogel zdržati, da mu ne bi bil zmaknil pred odhodom 20 jajc, pol litra žganja, ki mu je bil strastno vdan, in 4 K vredno suknjo. Še tisto noč je tudi sosedu Janezu Maliču pobral razno moško obleko in hleb kruha. Od tu se je podal na Štajersko, in je v gleisdorfskem okraju izvšil 6 tatvin. Obsojen je bil na 2 leti težke, s po atom in trdim ležiščem poostrene ječe, po prestani kazni ga pa oddado v prisilno delavnico. 3.) Alojzij Hodi, 37 let star, rojen v Mogersdorfu na Ogrskem, pekovski pomočnik in vlačugar, se preživlja že 8 let z beračenjem. Dne 25. vinotoka t. 1. se je mudil s tremi tovariši v Rojčevi krčmi v Zadragi. Tu je izmaknil Janezu Požarju iz njegove cule srajco in nekaj črevljarskega orodja. Vrnil je pa vse razen klešč lastniku, ko je bil zasačen pri tatvini. Prišel je pa v to gostilno tudi v -lužbi se nahajajoči orožnik ter ga pozval, naj pokaže svojo delavsko knjižico. Hodi se je temu pozivu uprl, ker je imel slabo vest, je hotel zagrabiti orožmkovo puško ter mu zaklicai: „V* imena postave te bom pobil." Skočil je nato k orožniku in se mu ni pustil ukleniti, temuč ga je psoval. Izustil je tudi raz-žaljive besede na cesarja. Hodi je bil obsojen na 21/2 leta težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Arelovan je bil včeraj Jos. ErbeSnik, bivši posestnik iz Dobrunj ker je bil ž« od let* 1900 zasledovan v p'~tiieiiaki tira ha* C) zaradi hudodelstva teŠke telesna poškodbe E-bež-nik je prišel pred kratkim is Ame rike, p. užival dolgo evropske prostosti.
— Nobel eskorta. Včeraj se ;e v dveh vomovib IL razreds peljalo z brzovhkom iz Trsta na Dunaj le 9 oseb. Štirje tržaški policijski stražniki so ood nadzorstvom policiisl^fra komisarja spreTnljnli štiri »flrnancde« k dunais&eu.u deželnemu sodišču.
— Voz mrve sa je bil ore vrnil danes tjutraj na p?Offr» električne železnico na Dunajski  cesti, vsled česar je bil promtt za nekaj časa zmeČ&n
— Tatvina. Branjevki Luciji Koprivčevi je bil predvčerajšnjim na trgu ukraden dvokoleani ročni voziček, vreden 12 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj se jo odpeljalo z ju?nfga kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov 'n 5 Sloven-ciev, nazaj pa je prišlo 30 Slovencev in Hrvatov. — Iz Hroiiea ae je odpeljale 40 Hrvatov in 50 Macedonoev v Žsgrt-b, 25 Mscedoncev je pa šlo v Hrušioo. — V Podbrdo je j!o 20 Hrvatov, nazaj jih je p* priuno 25. — Na Jesenice je s«o 25 Ogrov, nazaj jih je pa prišlo 30. — V Heb je ilo
10 rudokopov, na Dunaj pa 10 Ko-oavarjev. Tudi na Westfalsko je Ilo 25 rudokopov.
— Izgubljene in najdena pači. G. Pavlina Korolova je izgubila zlato žensko uro b zlato verižico, vredno 60 K — G Nelika inidarii-čeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 20 K — G Jožefa MarCunova, učenka trgovskega tečaja, je izgubila srebrno zapestnico, vredno 5 K. — G dr. F. J. je izgubil dvovrstno čast nitko veriiieo. — G. Adela Lukma nova je izgubila denarnieo a 60 K.
— Kuharioa Marija Netova je i t gubila denarnieo z 9 K — Gosp Fran Pipp je isgubil denarnieo z 20 K. — Marija Jakolinova je izgubila noga vico, v kateri je bilo 12 K denarja.
— G. R. T. je izgubila zlato zapestnico, vredno 44 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden črn naročnik in zlat poročni prstan.
— Semenj.   Dno 9. t m. je
bilo na mesečni semenj prignanih 529 konj in volov, 260 krav in telet, skupaj 789 glav. Kupčija je bila pri govedi k&kor pri konjih dobra, ker je prišlo nekaj Moraveev in Lahov.
— Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zvečer v »Narodni kavana«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. ori.  Vstopnina prosta.
— Jutri zvečer priredi »Društvena godba« v restavraciji pri »črnem orlu«, Gosposke ol ce, društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačalo 40 vin
— Mestna posredoval« niča za delo in stanovanja.
Mestni trg številka 27, telefon številka 99. Od 25. do 30. novembra je dela iskalo 12 moških in 31 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 8 moškim in 22 ženskim ualužoenoem. V 26 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. isnuarja do 30. novembra je došlo 2626 prošenj za delo in 2561 deloponudeb V 1508 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 2 kavar niška in 1 hotelski sluga, 1 jezdec,
2 kočijaža, 2 voznika piva, 5 konj skih  hlapcev,  1   pekovski vajenec; ženske:  2 hotelski blagajničarki, 4 hotelske in gostilniške kuharice, 9 deklic za vsako delo, 4  kuharice, 5 deklic k otrokom, 2 mladi delavki. Službe iščejo moški: 2 mi zarja,  več trgovskih  in pisarniških slug, 1 hišnik; ženske: več pro dajalk mešane, špecerijske, manufakturne in drobninake stroke, 2 tr*fi-kantinj', več  računajočsh natakaric,
3 kuharice k orožnikom, 2 sohariei. Oddati je takoj stanovanja z 1 2 4t 5 in 6 sobami, več mesečnih sob. V najem se iščejo za februar stanovanja s 1, 2 in 3 sobami — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. novembra do 3 de oembra 1904. Število novorojencev 27 (=37 40/0o), mrtvorojenca 2, umrlih 13 (=17 9°/00), med njimi jih je umrlo za jetiko 1, za vnetjem sopiloih organov 2, vsled mrtvouda 1, za raz ličnimi boleznimi 9. Med njimi en bil« tujoi 3 (=23 0%), iz zavodov 6 (=46 1°/0). Za infeaoioznimi boleznimi so oboleli, in sicer sa vratioo 1, za ušenom 1, za trachom 1 oseba.
— Hrvaške novice. — Srbski list v Sarajevu. Sarajevski Srbi začnejo z novim letem izdajati politični Kisi, ki bo izhajal dvakrat na dan. Urednik mu bo dr. G a ? r \ 1 a iz Banata. — Odi i kovana učiteljic*. B »l^arski knez je po delil voditeljic* strokovne dekliške šole v Zagrebu, gdč. Cvjetisić, damski red III, razred .\ ker jo svoje-čaano organizovala prvo bolgarsko dekliško gimnazijo.
'  Najnovejše  novice. —
Ljubav ii a tragedija. N - Dunaju je ustrelil oženjeni delavec Fr. H »lanek, oče mnogih otrok, 17 etno d »do H Mitu ti, ki ni hotelo uslišati njegove ljubezni. Nato se je Hoianek tudi ustrelil.
— Most se je podM v Ob feldnu  pri   Cur;hu.   Šest oseb je padlo v vođo in utonilo.
— Kupljena odlikovanja. Povodom razdelitve priznanj in odlikovanj na svetivni razstavi v St. Liuisu se je vk'žiio nr*d 50 tožb zaradi podkupovanja. Za 1500 dolar jev se je n. pr. nekomu podelila zlata kolajna.
— Dunajsko vseučilišče zaprto. Zaradi brutalnih demonstracij nemških dijakov je vseučilišče na nedoločen čas zaprto.
— Smrt franooskega poslanca Hy veto na izkoriščajo klerikalni listi ter kriče, da so ga pro-stozidarji umorili. Njegova žena pa je sama potrdila, da se je Svvetnn že d);e časa pritoževal, da uhaja v njerrovo sobo plin iz peči, vendar ni dal napake popraviti.
— Had  vinar   je razsajal
8. t. m. po Đoeni in Hercegovini. Pri Ouroiacu j* orkan vrgel tri vozove poštnega vlaka s tira. Pri tem je bil zavirač ubit, neki potnik pa ranjen.
— Ustrelil ae je v Pragi občinski svetovaleo in bivši kandidat mladočeške stranke za državni zbor dr. Novak.
* Najodlicnejfii evropski zdravniki trdijo kakor en mož, da se pri najtrdovratnejših revmatskih boleznih, ki so jib prej 10 -15 let zdravili na različne načine, dosežejo s porabo Zoltaoovega mazila že po kratkem času velike olajšave. Za Čitajoče občinstvo je važno, da ve, da je to znamenito mazilo naprodaj v vseh večjih lekarnah po 2 K steklenica, razpošilja jih pa lekarna Zoltan v Buda Pešti, V., Szabadsagter.
* Misijonarji v službi Ve* nere. Francoski list „Action" navaja z dokazi, da katoliški misijonarji v vzhodni Aziji širijo „krščansko moralou z vsemi mogočimi sredstvi, da se ne izogibajo niti sramotnim poslom, ako le morejo obogateti svoje kongregacije. Na Kitajskem so misijonarji glavni delničarji pri parobrodaih družbah, zalagajo pod tujo tvrdko armado in razne trgovine, obenem pa so tudi lastniki večine bordelov za Evropejce in tujce. Tako je velik bordel „matere Benzan-zinu v Šanghaju misijonarski. Tudi v Tiontsinu imajo misijonarji glavni bordel. Oba opravljajo „pobožni očetje" sami. Največ se bavijo z »reševanjem" mladih duš nevernikov. O tem piše francosko pisano glasilo „ sveto detin-stvo,M da so v misijonarsko zavetišče v Pekingu lani sprejeli 873 malih otrok, ki so jib odkupili ajdovskim staršem po 45 sousov. Od teh 873 jih je že prvo leto umrlo 843, potem ko so bili z blagoslovljeno vodo sv. krsta prerojeni'4. Nadalje piše: „Naša zavetišča so prenapolnjena in ako bi ne odšlo toliko otrok v nebesa, da napravijo drugim prostor, bi jih že davno ne mogli več prejemati. Otrok nas stane s hrano 5 frankov na mesec. Resnično mi molimo, da bi nas te male dušice čimprej zapustile ter odšle v nebesa." — Deklice, ki kažejo že v . mladosti lepoto, se negujejo, dokler ne postanejo zrele, potem pa jih prodajo posredovalcem večinoma za bordele in Evropejcem za priležnice Za tako lepo dekle dobe misijonarji do 3000 frankov.
* Zdravi otrsei. Nfeoa doba hoče z nujnim splošnim razja*njevanjem provzročiti, da bi napačni način hranitve ne vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom Že čestokrat ne dajo več alko-holnatih pijač, kakor vina, piva, i. t. d. Manj pa se pazi na to, da takisto čaj kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofein, torej strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik in učenjak že ponovno izrekel v zadnjem Času, da otrokom pod štirinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odličnih higienikov, ki deloma opozarjajo na to, da se že nad deset let kot nadomestek zrnate kave, ki samo razburja živce, izdeluje sladna kava z vonjem in okusom zrnate kave in da se nikakor ne more dovolj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se torej ne morejo odločiti, da bi tudi za odraslte člane v rodbini brez dodane zrnate kave i7ključno rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje firma Kathreiuer, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci najnežnejse dobe, ki se jim pogostoma upira čisto mleko, kaj ladi pijo Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo zaradi njenega dobrega okusa, in da jim je jako hasuiva. I speh ni izostal Še ni koli. Tudi v dobi razvoja Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledico, razburjenost ponoči, slabost in nedostatno rast, ker je lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Toda le „pr.stna-4 Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost, ki jo odlikujeta na tolikanj priznani način. Zato poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime „Kathreiner", zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljite niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih posnemkov v drugačnih zavitkih.
* Postna zastavnica. Redko kje igrajo zastavnice tako važno ulogo pri ljudstvu, kakor v Italiji. Te so v tako velikem obsegu priljubljene pri pri prostem revnejšem ljudstvu, da je vlada sklenila upeljati napravo zastav nic pri posti. Kakor poroča Časnik „Tribuna" hrani ubožni narod na ta način, da si nakupi vrednostne zlatenine in obenem ugodi svoji ^izdavosti. Ko pa pridejo slabi Časi, zastavi ljudstvo zlatenino v zastavnicah proti visokim obrestmi, petnajst odstotkov. Zastavnic ni mnogo, njih Število je 588 v 8252 komuuah. Leta 1896. je bilo zastavlje nih 6.513.458 predmetov, na katere se je izplačalo 103.880.735 lir. Od na vadnih predmetov se ni vrnilo 411.607. Vlada se je  sedaj  odloČila uporabiti
denar kakih 90.000.000 lir — ka terega je naložil narod pri poštni hranilnici, v to, da bode pogojevala gotove svote na zastavljene zlatnine in srebr-nine. Posojevalo se bode za nižje obresti, kakor to store sedanje privatne zastavnice. Možno bode na ta način zastaviti vrednosti na katerikoli poštni postaji in izžrebati ga na drugi postaji.
* Japonaki vozli. Japonci ne rabijo ne gumbov, ne zaponk, as kaveljnov in gumbnio za zapenjati. Za vsa pritrjevanja jim služijo vrvice, in način kako jih zapletajo, se je pri ■jih razvil v mnogobrojne umetniške varijacije. Tako imajo Japonci na stotine raznih vozlov. Že za navadno in ceremonijalno rabo imajo na tucate vozlov, ki jih zna vsak otrok zavezovati, tako imajo vozle v podobi češpelj, križan tem, smrekovih štoržev, ž»lv itd.
Črnogorski knez in metropolit. Načelnik državne kontrole Rade Turov je prišel z dvema uradnikoma v metropolitansko cerkev na Cstinju kontrolirat. Pri tem je premetaval podobe in cerkveno opravo tako, da je pohitel metropolit Mitrofan. Nastal je prepir in končno pretep. Metropolit je metal debele knjige in zapisnike v uradnike. Knes je pokhoai metropolita pred s* ter ga ostro ekregai. Riz?U se je buren prizor. Metropolit je zabrusil knezu v obraz, da mkdar ne dopusti, da bi se državni uradniki vmešavali v njegove oerkvene zadeve. Zvest Srb je in lahko deluje povsod ter ni vezan na Črno goro. Po mestu se govori, da je metropolit podal demisijo.
* Pri konjakih dirkah na avetu so je *tiv:lo in zapravil., lansko leto od 200000000 do 250 000000 dolarjev. Seveda so drugi tudi toliko dobili.
* Največji pea na avetu jo
bil takozvani »Jusnbo«, kateri je pred kratkim poginil v Park R»pid», Mtch. Pes je b»! bernardinske rase in je tehtal 305 funtov.
Krojačko meato. Čudno središče obrt; v pokrajini Pietrkov na ruskem Poljskem )c mestece Brezin, kakih 22 ki<"rnestrov oddaljeno od Lodza. Med 7669 prebivalci tega mesteca ni nič ro*nj nego 4000 kro-j&čey, večinoma Židov, ki prodbjajo izdelane moške oolekr* p*a? poceni. Lepo in dostojno obleko je dobiti tu ra 8 rubljev. Vsako leto prihaja velika mi žici trgovcev iz Rusije in z daliuega vzhoda v Brezin, in vsako leto prodajo tamošnji krojr.Čt povprečna oblek za 4 milijona rubljev.
* V menažeriji. V neko vaa ob Reni je prišla menažerija; v velikem šotoru bo Sb kazile — seveda v kletkah — najbolj divje zverine celega sveta. Potujoč rokodelski pomočnik se ie oglasil pri »ravnatelju*, ah ima zanj kak posel v menažeriji. »Ali znate dobro rjoveti,« ga je nato vprašal gospodar zverin. »Pa 6 ; kako! Kakor zaklan prešič!« je bil odgovor. Nato sta se pogodila za službo. Najprej je moral pomagati ravnatelju ia kože dev*tt leva, ki je prejanji dan poginil. Potem je tnorai pomočnik «am zesti v kvovo kožo. Ravnatelj je priredil na ta način ustvarjenemu levu, kar je se bilo potrebno, nato pa mu je odkazal ddeh-k v zve-?in)akut kjer se je moral obnašati kakGr pravi »kralj puščavi«. Gispod ravnatelj je napravil dobro S u^oijo; novi lev je rjovel tako pristno, kakor na bi bil res doma v Sahari. Pri tem je stresal železne droge, kakor, no, kakor besun lev. V svoji goreč* nosti pa je šel preda?rč, in stranska Stesa sosednje kletke, kjer je gospodaril pravcati tiger, se je mahoma podrla. Grem it: streU! Sedaj je bil fconee levove besnesti, konec levove srčnosti! Napačni kralj puščave se je boječe stisnil v kot ter začei obupno klicati: »Pomagajte.1 Pomagajte!« Že je mislil, da mu bje po-.slednja ura. ko mu zikliče njegov sosed tiger, njemu, levu, v švabđktrc dialektu: »Tele neumno! Čemu pa tako rjoveš! Saj tudi jaz nisem pravi tiger!«
* Kolikokrat Je treba iu-serirati. O Um je citati v »Nord-dt-utsehe Allgem. Ztg.«: »Kolikrat je tr ba kako stvar v časopisu ratgia-•itil Na to vprašanje je odgovoril nedavno tajrik trgovinske sbornioe dr. NViederaann na nekem predavanju: Inaerirati je treba najmanj sedemkrat. Prvi inse-rat se prezre drugega ae opazi, tretjega se čila, toda ne misli se zraven ničesar, četrtega se čita ter premišlja, pri petem se govori s žeuo, pri še stem bi se že napravil poskus in pri sedmem inseratu ee kupi.«
* Memoari aultana M tirada V. Rusioja dr. Si bo i d, kt je bila do nedavno zdravnica v sultanovemu haremu, je sedaj zaprta v Carigradu, kar je zbudile veliko senzacijo v boljših krogih. Pripoveduje se, da je zaprta zato, ker ima lastnoročno pisane spomine pokoj« nega sultana Murada V, brata vlada jočoga sultana. Ti memoari imajo mnogo zelo kompromitujočega
«a sultana in sedanjo turško vlado •ploh.
* Kraljica kot praktični zdi"avn'ka Portugalska kraljica Marija Amalija je ravnokar dovršila medicinske Študije ter položi v kratkem •asu izpit, nakar dobi diplomo sa izvrševanja praktičnega zdravljenja.
* P%liti6nl molitvenik. V badenski nadvojvodini je izšla pred kratkim knjiga »Molitvena in pouš-ljiva knjiga za katoliške može« iz peresa dr. Antona Kellerja, župnika v Oottenheima pri Freiburgu. V tej knjigi je tudi odstavek: »Kako ti treba voliti?« V tem odstavku stoji sne d drugim tudi to: Pri občinskih volitvah ne voli nikdar in nikoli brezbožnih mož! Kdor ne hodi ob aedeljah k maši, kdor bere samo liberalne časopise, ne more imeti prava, resnične ljubezni do svojih katoliških sodeželanov. Za molitvenik je tak odstavek kaj pripraven. Prav nič se ne bi čudili, ako vpeljejo to novotarijo tudi v naše novejše molitvenike, saj morajo ljudje večkrat poslušati ustna priporočila katoliških kandidatov na leei ali pa v spovednioi, in menda bo imela tiskana priporočitev v molitveniku večji uspeh. Klerikalni poslanci niso brezbožni možje, hodijo ob nedeljah k maši (resimo!), ne berejo liberalnih časopisov, in vendar nimajo prave, resnična ljabeiai do svojih volil«**!
* Dolga himna« Nemški cesar Viljem je povodom rojstnega dne frcgieškega kralja Edvarda priredil v I\ tsdamu veliko pojedino, h kateri j- bil seveda tudi povabljen angleški poslanik Lasceles Cesar je zapovedal godbi, da mora toliko časa igrati an gleško himno, dokler bo videti angleškega poslanika, ki se je cd obeda odpeljal na kolodvor. Poslanik, ki ni vedel za to cesarjevo odredbo ter je menil, da godba igra prusko himno, ki ima isti napev kot angleška, zapovedal je brž svoj voz ustaviti ter je v vozu vstal na čast cesarju Viljemu. Položaj je postal komičen. Poslanik je hotel tako dolgo stati, dokler bo svirala godba, godba pa je ■opet morala tako dolgo svirati, dokler je poslanika videla. In godba je aopet in zopet ponovila himno, dokler ni prišel cesar, ki je razumel položsj ter smeje ukazal godbi prenehati, nakar se je poslanik usedel in odpeljal.
* „Ustiedni Matice školska" je, kakor znano, češko društvo, ki ustanavlja šole za češke otroke v takih krajih, kjer še šol ni, nadalje pa tudi v takih krajih, ki iim groze Nemci. Društvo ima tedaj ieto nalogo in isti namen, kakor naša »Družba sv. Cirila in Metoda« L*tos je v Matičine šole vpisanih 12.222 deških otrok. Tu so vštete le Šole, ki jih je Matica ustanovila, ne pa gole, ki jih podpira. Ako bi se pri šteh tudi otroci podpiranih šol. p"tem bi število otrok naraslo na 20.000. Društvo ima stalnih letnih dohodkov 600000 K Ti dohodki so tako ure jeni, da prihajajo v blagajno kot na rodni davek. Zato pa je tudi Č-ška najkulturnejša dežela v Avstriji, kjer ni analfabetov. To so posledice vztrajnega in kulturnega boja dveh narodov.
* Pomorščakov roman. Ko
je leta 1900. odpiula avstro agrska ladja »Zenta« na Kitajsko, bii je na ladji tudi pomorščak MatevžPavić sluga fregatnega kapitana Thomann». Ko je Thomann v Pekingu umrl, je P&vič izginil, in njegovi tovariši so mislili, da so ga boksar i ubili. Pavić pa je bil cdšrl v Port Artur, otvoril tam zganjamo ter se poročil z neko Rusinjo. Njegova trgovina je procvi-tala in kmalu je bil Pav ć posestnik lepega hotela ter si prihranil prtcej-injo svoto denarja. Pri nekem po-Bkusu, da bi prodrl blokado, ga je nedavno ostav>la neka japonska tor-pedovka. Japonskim oblastvom je izjavil, da je avstrijski podanik in begun »Zentec Izročili s * ga avstro-ogrskemu konzulatu v J ikahami. ki ga je oddal voini ladji »Aspern«. Na tej ladji se je Pav ć te dni pripel|al v Pult; izročili so ga v mornarski lapor. Tudi njegova žena je na potu v Puli
* V dobrih atarih časih.
Profesor Rudolf Lanciani piše v „The Youths Companion": Pravi pojem o de lavnosti na staroveški farmi dobimo iz sledečega odstavka iz uradnega lista „Acta   Diuma",   kateri  je  izbajal v Rimu za časa Kaligule in je ponatisnjen od Petronija Arbiter v njega povesti. „Dne 25. junija je bilo na Tri malchijevi farmi  pri Cunnaeji rojenih 7.0 otrok, 30 moškega spola. Istega dne je bilo z mlatišč prenesenih  v mlin 50000 modijev pšenice (blizu 100.000 galonov); 500 juncev ukrotenih. Istega dne je bil eden sužnjev imenovan Mi tridatij, križan, ker je  zlorabil sveto ime  cesarjevo  (Caliguia)   in končno 10.000.000 se8tercijev je bilo naloženih v varstvene shrambe. »To je bilo pred osemnajststo in petdesetimi  leti." Ko iko prebiivalstva je morala ta farma
preživljati! Sedemdeset otrok rojenih v enem dnevu! Kako mnogobrojne so morale biti Črede goved, ako se je ukrotilo v enem samem dneva pet sto
juncev I
* Francoaki   jedilni liat.
Neki malomestni gostilničar si je dal napraviti francoski jedilni list. Na vprašanje nekega tujca, čemu mu je v tem malem mestu francoski jedilni list, je odgovoril: „Prvič se s tem prikupim svojim gostom, ker jih smatram za tako učene, in drugič, ako kaj naroče, jim dam, aar jaz hočem, ker vendar ne vedo, kaj so naročili/
* Z norcem ae je poročila lansko leto na Dunaju neka 18 letna deklica, ne da bi bila poznala duševno stanje svojega moža(?). Blazni se zove Fr. Straka ter je bil trgovec. Tri tedne po poroki je zbesnel ter so ga morali prepeljati v blaznico. Mlada žena je nato tožila za razveljavljenje zakona, češ, da je mož moral biti blazen že pred poroko, da je tedaj zakon že od začetka bil neveljaven. Pri obravnavi se je tudi dokazalo s pričami, da je na dan poroke poslal ženin vse voznike domov, ker so imeli vprežene belce, a on je hotel vrance. Pri pojedini je hipoma izvlekel revolver iz Žepa, potem je razkazoval gostom nedostojne razglednice, a po gostovanju je šel v poročni obleki okna snažit. Zdravniki SO izjavili, da je bil blazen Že pred poroko, vsled tega se je zakon razveljavil.
* Največja bronaata aoha na avetu je, leta 1699 v Parizu ulit spomenik Ludovika XIV. Težak je 600 centov. — Največja lesena sohi pa ja v TokijU, Japonske; visoka je 54Va Črevlja in je v glavi za 20 oseb prostora.
* Časopisje v Ameriki. V Združenih državah izhaja 15.420 peri-jodičnih časopisov, katerih številk se natiska na leto 30 165 000. Oi teh je tednikov 17,946250 številk, mesečnikov 605 250 številk, polmeeečnikov 224 000 in četrtletnikov 293 250 številk.
' Umor zaradi 6 vinarjev. V Budimpešti si je pometač Btind&š izposodil cd delavca Muserja 6 vin. Ko je delavec zahteval nazaj posojilo, a pometač ni imel 6 vinarjev, se je Mueer tako razkačil, da je zgrabil poleco ter Bundaša na ulici ubil.
Pretirano. »Ali poznate gospoda Kovača?« — »Pa še kako! Poznal sem ga že, ko je še njegov oče v sami srajČici po vasi tekal.«
Književnost
— Janeza Trdine zbranih apiaov je izšia v založbi Lavoslava 8chwentnerja sedaj druga knjiga, ki obsega prvi del slavno znanih bajk in povesti namreč verske bajke, stare in nove ter bajke in povesti o Gorjaoeih. Knjig* stane broširana 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno vezana 3 K 20, po pošti 3 K 40 h.
— H. Sienkiea/icz. V založbi Kleinmavra & Bamberga je izšel prevod znamenitega romana »Rodbina Poianeški h«, ki ga je spisal H Sienkievrioz. Poslovenil je to delo Podravski. Roman obsega tri debele zvezke Gena: brojj fiiran 10 K, vezan v treh delih 16 K, vezan v eno knjigo 13 K.
— „Matica Hrvatska" je svojim članom razposlala te dni svoje letošnja knjige, namreč: 1. Veronika Desenička, historijska tra gedija u četiri čina I E Tomića 2. Iz slavenske rodbine, pjesme, preveo ih Ivan Trnski; 3. S moje lire, pjesme R -ardi K a ta lini o a-Jeretova; 4 Eiodui, pripovjeit Milana Senoe; 5. Usahlo vrelo, pripoviest Viktora Car K m i n a ; 6. Vatro« lav Liainski i Diegova doba. Prilog za povjest hrvatskega preporoda. Napisao Fr. Ks. Kuhač; 7 Otoi i djeca I S Turjreneva, preveo Mirko D iv kovic; 8 Slike iz povjesti engleske književnosti, napisao Vladoje Dukat; 9 Moderna kolonizacija i »Slaveni, napieao Stjepan Radić.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. decembra. Zase- I danje državnega zbora je že odgođeno. ,W'ener Zei-tung" javlja, da je ministrski predsednik Korber to že sporočil prezidentoma obeh zbornic. Sinočni obljubi Korberjevi je torej sledilo takoj dejanje. Danes zjutraj se je sešlo v parlamentu jako mnogo poslancev, ki so živahno razpravljali o prihodnosti V nekaterih krogih vlada precejšen strah pred novimi volitvami. To se je zlasti po kazal) danes v poljskem klubu. Ta Re je sefiel ob 1 uri na sejo.   Načelnik grof Dziedu
azveki je pri poznal, da je jako
verjetno, da se zbornica razpusti Klub se je izrekel proti razpustu in je sprejel resolucijo, s katero želi, naj se državni zbor čim preje skliče. V klubovi seji nemške ljudske stranke se je obžalovala needinost med nemškimi poslanci, ki se je pojavila pri sinoč-nem glasovanju v proračunskem odseku.
Dunaj 10. decembra. Cesar se je danes iz Budimpešte povrnil na Dunaj. Popoldne je bil pri cesarju ministrski predsednik Korber in mu je poročal o položaju
Bolgrad 10. decembra Oba radikalna kluba sta se izrekla za ustanovitev zmernega ministrstva
Pariz 10. decembra. Combe sovo ministrstvo je zopet zmagalo. Parlament je z večino 30 glasov izrekel vladi zaupnico.
Rusko-japonska vojna.
London 10 decembra „Daily Telegraph" javlja, da je general Oku po tridnevnem bombardiranju prisilil Ruse, da so zapustili 60 km nad Ljaojangom ležeči Kašak. Japonci so v tem boju izgubili baje kakih 5000 mož. Rusi so morali v Kašanu popustiti mnogo živil in nekaj topov.
London 10. decembra. Reu-terjev biro javlja iz japonskega vira: Ruski ujetniki so izpovedali, da je v Port Arturju zavladalo veliko pomanjkanje živil. Častniki dobe dvakrat na teden konjskega mesa, vojaštvo živi ob slabem kruhu Sedanja zaloga živil bo v enem mesecu pri kraju.
Carigrad 10. decembra. Ru sko poslaništvo ni pri turški vladi nobenih korakov storilo, da bi se ruskemu crnomorskomu brodovju dovolilo pasirati Dardanele
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Žitni trg boleha dalje na neii-vahnosti kupčije. Stranka hosistov je sicer prav modna, vendar pa vzpričo velikanske reserviranosti s strani konzuma ne more priti do tiste veljave, do katere utegne v tistem trenutku priti, ko se bo pokazalo več volje sa nakup. Tendenca žitu pa je in ostane obrnjena v smeri na kvidko. To smer pa tendenca tudi takoj rea-lizuje, čim se pojavijo količkaj večja vprašanja po bl»gu — hipna posledica tem poviikcm pa je aopet, da se rr fUktantje odtegoejo s pozorišČa, da bi s tem zabranili nadaljno h5s Tako tedaj danes kupujejo mlini le najpotrebnejšo mnoiino, ker morajo sicer takoj računiti s nemalimi po viski. Dokaz temu je tatedenska tendenca, ko je
P Č e n i o a je vsled le malo večjih nskupov dvignila aprilov kurz Že na 1035 ter notirala tudi la točni odjem že 10—15 h vidje, nego v na-Sem zadnjem poročilu, ki pa je do včeraj zopet zgubila te poviske, ker se je ves konsum tskorekoč odtegnil trgu. Ako nam tedaj ne bo računati z drugmi momenti, ki naj bi tirali cene nizdol — mor i biti logična posledica, da se bodo dvigali kurzi vsporedno s večjim popraševan em po blagu. I i končno enkrat bo moral kentum svojo rererviranost tudi c-pu-Btiti ter stopiti na trg z znatnimi naročili. Aprilov kurz včeraj se ne razlikuje od onega v našem zadnjem poročilu.
Koruza je začetkom tedna svoje zahtevke dvignila, tendirala pa potem mirneje, pri tem pa so ostali limiti brezuspešni, doseženi povifiek se mora Se danes dovoljevati.
Oves se je gibal vsporedno z koruzo ter naznanil tudi višje cene, posebno za efektivno blago. Dasi se je tendenca zopet nekoliko pomirila — dosežene poviške zahteva oves v celem obsega, kajti konzum je razmeroma zadovoljiv. Aprilov kurz je bil včeraj isti kakor pred tednom, prav tako, kakor pri koruzi.
Moka vzdržuje polne cene ter nagiba raje navzgor.
Mast in slanina sta se tudi proti koncu tedna ojačila.
R i ž notira nespremenjeno, trdno. Nektere vrste nedostajajo docela ter so dobavne le od druge roke po prav visokih cenah.
Kav a Santos zahteva za približno 2 kroni pri 50 klg. več.
Sladkor. Surovina tendira zopet trdneje — cene ratinadi nagibajo vsled tega tudi kvišku.
Petrolej seje dvignil za '/4 K.
Špirit notira sicer nespremenjeno, toda trdno.
Za prebivale« mast, uradnik« l. t d.
Proti ceZkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlits-prasek", ker vpliva na prebavtjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljiea velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar 4. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJi. Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MO*UL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 8—17
_ Sredstvo« ki prebavna organe spravlja v red In jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak Jih še krepi, Je ieiodćma tinktura tekmrmmrjn M*i-ccoiijm m i.jut>tt<t„t mm MMummJski 7 cesti. Zunanja naročila po povzetju. 23
Praško domače mazilo iz lekarne B FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 60 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešu e celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled te^a ne smelo manjkati v nobeni hisl. a
Svila za ples
od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti.
Franko in ie oearlnjneo se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo Henneberz, Ztirleli. 4 76-4
Vvdrove žitne kaue
POSKUS TE I ■»"• Viorak draa;Q>04|AO.
P«*ma 6 k( pata* a * K 50 h U anoo.
..DCMACl PRIJATELJ"
si prihranite, Če si doma barvate
Mnogo denarja_
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd.  Pobarva se brez truda v
par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to za k
zavar. barvilo za blago ,,B?.LO^". Poaku-
sni zavitki po 30 h, originalni lončki vsake
barve k 70 h (črno in vi&njevo tegetthof-
blau) 10 h več).   Poskusni zavitki  so za-
stonj, ker se za to založenih 20 h pri na-
kupu originalnega lončka odšteje
„F Ii O .V"   3031 ~49
podjetje  barvil   za bi a g o Dunaj, VI., Wailgasse 34.
Ed.ni od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni zobni preparati brez kisline: e. in lir. dvornega zaba-zdravntka dra. J. Poppa na Dunaju XIII « pristni
Anatherin
ustna In zobna voda tudi proti vsem boleznim v ustih in zobebelu, po K 280, K 2 —, K 1"— in sobni er£me brez pen in kisline v lončkih po 60 h (pene in kisline vedno uničijo sobe) čistijo in ohranijo usta, zobe in zobno meso vedno lepo, zdravo odstranjuje neprijeten duh in bolečine. Dr Popp je poslal glavnemu založniku v Ljubljani g lekarnarju J. Mayrju iooo lončkov zobnega creme, ki se prodaja sedaj za polovično ceno, tedaj po 30 h lonček, da se lahko vsakdo prepriča o izvrstni kakovosti Dobi se povsod, kakor tudi   v   glavni   zalogi   pri   lekarnarju J.
Mayrju v LJubljani.      1 3646 — 1
7
konjak
zajamčeno pristni
vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
De stil ©rij a
Caiis l Stack
Trst-Barkovljo.
7i JtektMiea K I"—, '/L kleaice X 2 M. - la »rtdaj v beliiil trgovina. i
Proli zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znene antiseptična
Hlelusine ustna in zobna voda
katera utrdi «fl«*«■■«» in odstranjuje neprijetno napo I« umi. i stekleni«* s navodom f H.
Meiusine zobni prašek
• sl&atljlea. SO vin.
Razpošilja so vaak dan a obratno poŠto. ===== Edino lalota. •_
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medlo, mil, medlclnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi Onih obves, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Lenstesa
v Ljubljani, Rg«lj8ia gi-sm St. 1
r« irg novozgrajenega rTran JosetoTeg*
juiiu. u ion l a Uti    4 J I
„Le Dčlice,,
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod 671 -40 afle§i: Outsj, L, Prsflisrsasn a
Priznano najboljša sredstvo proti kur-805       Jim očesom, žuljem Itd. 38
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
Dunaj-Meldllng*.
|Lnsep-jey
obh* aa trmaV} pc ki 20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do
30. novembra 1904 poslali prispevka in darila P n- ££• ^n druStva: Uprami&tvo ,SloveaHk*£i Naroda" v listih od 9., 12., 17, 19, 21. is) 26. novembra izkazane zneske skapaj 132 K 30 h; upravnifitvo .Slovenca" 168 K 35 h, županstva Jesenice na Gorenjskem 60 K; podružnice: za Piiberk in okol co 25 K; sa Žuženberk in okolico 38 K 30 h; xa Pokrce in okolico 20 K ; v Žalen dobiček veselice &o K; v Št. Jurja ob jaž. žel. 37 R 30 h; ženska sa Sv. Lovrenc ia okolico 134 K; v Veliki PireSici 4 K; sio^ka v idriji 34 K; ženska v Ribnici 150 K. Drnltva: posojilnica aa Stari trg-LoŽ in soieditvo 20 K; posojilnica v Cerknici 20 K; hraailaica in posojilniaa v Biljab 10 K. Mohorja ni: v Polzeli 14 K; na Vranskem 21 K; v Batnjah 8 K , v Črešajicah 1 K; na Paki 6 K; v Šmarju pri Kopru 3 K; v Bikovcu 8 K; v Trstu ^4 K; v MengSd 1* K 40 h; v Podgorju 3 K; v Ljutomeru 16 K; pri Sv. Lovrencu 4 K; v Brezovici S K; v Železnikih 15 K 40 h; v Polhovem gradeu S K; v Logatcu 8 K. Tvrdka Ivan Perdan prispevek od prodaje družbinih vžigalic 1000 K. Tvrdka Ivan Jeb ač in na račun prispevka od prod-je družbine k*ve 744 K SO h. Tvrdka Henrih Franck in sinovi 300 K; tarokist v kavarni „Evropa* 84 h. Aleks Hadovernik 8 K; gdć. Ana Hrenova 100 K; Andrej Pod-boBtnik 10 K; Andrej Wieser 10 K; Fraa Lunder zbirko Martinovega večera v Metliki 15 K; Neimenovani tnesto čestitke odlikovanemu prvomestniku — njegov učenec pred t*) leti 10 K ; dr. Fran Jankovi« po g Las bacher in Ogradi, ob pr liki godovanja slato^ masnika Martina Kragia, nabranih 25 K 30 h ; Neimenovani povodom S5ietnioe 100 K. Za „Narodni kolek" 61 K 50: sa mladi ske spise 8 K 50 h; sa  družbin koledar 1372 K 28 k
— Blagajništvo družbe sv. Cirile in Metoda v Ljubljani, l
L'pravni št 7 u našega lista s« poslali:
Za   družbo   sv   Cirila   fs Metoda.
O. Vinko Sket v II. Bistrici 4 K 18 v, nabral v veseli dražbi v gostini Jal. Martinčiča. Gdč. Bibijana Bisail, blagaj. Ilir. Bistriško ia Trnovske podruž. sv. Cir. in Metoda. 10 K ia sicer kot 2 sastali letnini od gospe Furlani ia gospice Strniša in od 3 novo pridobljenih letnic gospe Jos. Strnad, Mirni Martinčič in gospice Ljudmile Crnak kot letnino sa tekoče leto. — O.Ivan Znideršič. Matenja vas p. Prestranek 6 K is nabiralnika v gostilni ,Bog i Narod* Sknpaj 20 K IS v. — Živeli darovalci in nabiralci!
Za učiteljski konvikt. Gospića Pavla Čopova, učiteljica v Borovnici 23 K 30 v, nabrala pri slavnostnem večeru na glincah, aa kojem je praznoval g. Jakob Mara, nadučitelj na Viču   striridesetletnieo svojega službovanja.
— Srčna hvala! — Svoto smo izročili g. J. Dim. niku. —
Zahvala.
Županstvo v Zagorju se v imena pogorelcev na Tabru najtoplejše zahvaljuje g. Kranjcu, hotelirju v St. Petru in dotičnim gg. darovalcem, kateri so v njegovi gostilni 52 K 80 v nabrali. G. A. Domicelju mlj. kakor tudi gg. darovalcem sa v gostilni g. M. Futur v Zagorju nabranih 13 K 40 v. Gg. Franc lUnigerju v Trnovem in Janezu Futuri u v Ljubljani za poslano obleko. G. Dolencu, potniku tvrdke Kenda v Ljubljani, kateri jev ta namen 10 K osebna županstvu daroval. C. g. Dom. Pavlicu, župnika v Kostanjevici za poslanih 20 K
Ker je v resnici nesreča res velika in beda strašna, se omenjene nesrečne reveže, kateri sdaj v največji zimi niti stanovanja in obleke nimajo, priporoča še v nadaljno usmiljenje.
kiparstvo v Z^gorji,
dne 8. decembra 1904.
■ lastu-« šapam
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6 decembra. Neža Vetemik, delavčeva žena. 81 let. Na zavrtih, st 1. oatarelost. Helena KalnSek, hišna, 64 let, Cesarja Jožefa trg, st. 11, pljučnica
Dne 7. decembra. Ivan L retto, zavarovalnega uradnika sin. 14 nies , Sv. Petra cesta St. 14, črevesni katar.
Dne 8 decembra. Slavko Celarc, delav cev sin, 9 mes., Tržaška cesta st. J J Tu-bercnl.»s's pulna. — Maka > Marka, oruin. etražmestra sin, 8 mes.. Sv. Florjana ulice St. 24, b< žjast -- Matija Trebar, Črevljar, 46 let, Sv. Petra cesta St. 6. Cirrhusis he-patis
V deželni bolnici: Dne  5.  decembra.   Ana Sek, gostija, 75 let, ntttarelost. — Gregor G rjup, dninar, 62 let Carctnoma. - Matevž. Ojs/aiJ, kovač,' 72 let. I lieuiDonia.
Meteorologičuo poročilo.
VUim* umd morje« SO* ».     Srr mji ssssi U»» T»» * mm
O O) Q	čas 1 az«i vanj a	Stanje barometra V mm	g e	Vetrovi	Nooo
9	ti. 8Y.	m i	19	si. vzhod	oblačno
10	7. aj	73jJ1	16	al devet	oblačno
•	2 pop.	73U7	38	si jvzh	oblačno
Srednja včVrajftnja temperatura; —SJIS-, uoruiaie: 0 9«. - Padavina u 3 mm.
AUZ
ZNAMKA Z
KAMEN ZA
ČIŠČENJE
Za snaženje in likanje vseh kovin. Za ribanje v hssi in delavnici.
Varstvena znamka.
Upotreblja  naj  se  po navodilu za uporabu.
Splošno zastopništvo za Avstrijo:   HENRIK STOESSLč R.  DUNAJ,  I.  Frei'ungT S.
SCHUKMARKE.
Man UkChl« MaiiiM and
• Ct.uLin«r>t.
BROOftES PUT/ STEPU
monkev
Brand
(tfFEI MASfĐ M mm Ui lwir *w
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrzi dan. borze 9. decembra 1904.
Kaloibeni papirji.
majeva renta.....
srebrna renta.....
avstr. kronska renta   . .
■    *lata        ■       • • ogrska kronska „
Elata „ . . . posojilo dežele Kranjske . *V«7n posoj^0 mesta Spljet . 4l.'«c's       * n      Zadar .
*Va*L boi.-herc. žel. poa. 19(2 4°fl češka dež. banka k. o.
* r«
40/
» » „ Ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. z.
10% pr.......
xast. pisma Innerst. hr. w      „     ogrske cen.
dež. hr.......
z, pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke
*7«
t'V'f
* V/. 4Va /0
4°/c prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
»•/, d juž. žel. knp. ' ,*/, . 41/,*« avst. pos. za žel. p. o. .
Srečko.
Srečke od i. 1860l<j .  .  . .
„ tizske.....
B    sem. kred. I. emisue
»       »      »   **• » „     ogr. hip. banke . . 9     srbske k frs. 100 — „ turške.....
Basilika srečke .   . .
Kreditne a    . .
Inomoške ■   •  • •
Krakovske „    .   . .
I^iob^anske „
Avst rad. križa   „    .   . .
OgT. „ , » . • • Rudolfove „ ...
Salcbnrške „ ...
Dunajske kom.    „ ...
I>elnlee. Južne železnice .... Državne železnice    .  . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske       „ „        . .
Živnostenske       B      . • Premogokop v Mosta (Briix) Ipinske motan .... •iaške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne družbe .
Denar
100 05 99 9i> 100*21» 11P-80 98-1-S 118 86 9950 10025 100 -100*95 99 85 99 8»! 101-40!
10760 lOOlOi
100-50 10025
10010 100-75 98*50 9950 306 50 100-60
186 75 271-181 35 305 — 297-50 272 —
94 — 131-40
20-90 478- -
79* —
89 —
68--54 —
28 60
66*— 75 — 521-
87-75 650 75
|l632--j| 676 75 (j 806-249*--660 — 490 75 2343 -614 50 30S- -535- -179 —
11-31 19-^6 2351 2?-**0
117-55 95 30
253 60 4-84
50 50 50 60
Blago
100- 25 10015 10040 120'—
98*35 11905 101 —
101- 25
too —
10195 10006 10025
102- 40
108*50 101 —
101*20 101-25
101 — 101-75
100- — 308 50 101*60
188 75 275- -163 35 316-— 308- -278 — 98 50 132 40 2190 489-— 83 — 94 — 73 — 56 — 29 60 70 — 80 — 532 50
8875 65175
1641 50 677-75 808 -250-— 668*-491 75
•2353 — 515 60 312 — 638 — 181 —
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam dosli ob smrti ljubljene matere
Svane Gruden
roj. Eeskovec
od sorodnikov, znancev in prijateljev izrekamo tem potom vsem svojo odkritosrčno zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo gosp. nad-svetniku J. Schmidu, gg. c. kr uradnikom, častiti duhovščini, slav. požarni brambi, slav. del. bralnemu društvu in vsem drugim, vsem darovateljem prekrasnih vencev, kakor tudi za mnogobrojno častno udeležbo pri pogrebu preblage pokojnice. 3č69
Žalujoči ostali.
i
Zahvala.
I
Vulute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke - ......
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. decembra 1904.
Termin.
Pšenica za april . . . . „ Rž , april .....
Koruza   „ maj    .... m Oves      B april   .   .  •   • a Efektiv. Nespremenjeno
11-35 1»'<>8 2359 23*99 117-75 95 50 254*50 5 —
1022 7 98 758 7-19
Tem potom bodi izrečena naj-prisrčnejsa zahvala vsem onim, ki so nam ob smrti našega nepozabnega soproga m očeta
Ignacija Rozmana
nadučitelja
izrekli svoie sočutje. Posebno se pa 8e zahvaljujemo preC. duhovščini, ki je spremila rajnika na zadnjem potu.
Prav lepo se zahvaljujemo preč. g. kaplanu Vinku Čibasku. ker je nepozabnega pokojnika obiskaval ves ča-* njegove bolezni, ga tolažil v zadnjih urah ter ga naposled spremil na zadnjem potu od Podloga do Leskovca Zahvaljujemo se tudi vsem p. n. kolegmjam in kolegom dragega pokojnika za obilno □deležbo pri pogrebu, gg. pevcem za ganljivo petje na grobu ter g.
Malneriča za krasni nagrobni govor. Slednjič prisrčna hvala onim, ki so darovali krasne vence ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Podlog, 9. decemb. 1904.
3576        Žalujoči ostali.
z jamstvom, za novo renovirani hotel z restavracijo in kavarno, 9 sob, ledenico itd.
v provincijalnem mesta z vojaško posadko, na Hrvaškem. Obrt je dobro iduća, ter se odda s 1. febr. 1905.
Natančnejša pojasnila daje
Zagrebačka   dionička puovara tvornica slada v Zagrebu      8671—1
Žalostnega srca naznanjamo podpisanci vest o smrti svojega iskreno ljubljenega
očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda
Henrika Czerny
c. kr. evidenčnega višjega geometra v p., imetnika JubUeJske svetinje In častne
svetinje za 40letno s užoovanje
ki je v soboto, dne )0. t. m. ob poludevetih dopoldne po dolgem težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. decembra dopoldne ob devetih.
Sv. zadušne maše se bodo služile v dekanijski cerkvi v Stari Loki.
Stara Loka pri Škofji Loki, dne 10. decembra 1904.
•ik Czernv, c. kr. računski oficijal, sin, Kornelija  Czernv, Marija Czernv, Kiiii-ii roj. Czernv, Ana Jakopič roj. Czernv, hčere. Beti Czernv, sestra.
Henrik Ema
Knrel Czernv, kr. ogrske zastavljalnice uradnik, nečak. Etelka Czernv, sestrična. Ivan Kunstl,* trg. z lesom, Kihard Jakopič, akad. slikar,  zeta. Justina Czeri»y
roj. Stern, sneha. Vsi vnuki in vnukinje.
Venci se hvaležno odklanjajo. 3578
(E»cse"b^l mrtvaški listi se ne izdado.)
Prepričajte se!
da ie edina resnično rabljiva iepna svetlljka le izboljšana električna žepna svetlljka „Brazda". Brez nepri pravnega na-
polnjevania s pasto ali 8 tekočinami, ki se ob daljši hranitvi skva-rijo Priznano Izvrsten Izdelek, ki se je že prepogosto dobro ob nesel. Vse druge so le igrače in na laka brez ct. ne, ki je vkljub svoje cenenosti še predraga. Nevarnost je izključena! No-i se pripravno v žepu. Nedosežen vpliv z lučjo! Gori prav dolgo! Neodvisno od vetra in vremena! Kompl žepna svetlljka stane K t?— h povečalno lečo K 4—. Dvcjnata nadomestna baterija, ki garant zadostuje za 3-4 mesece Ki—.  — S povzetjem ali če se posije
denar naprej razpošilja 3430—3
Elektriška manufaktura „BRAZDA"
Dunaj V..'2| Schonbrunnerstrasse 113/53. Največja in najpopolnejša specialna trgovina te stroke.
Kupijo BO
neobrezani ali pa tudi že obrezani
drogovi za hmelj
od 7 metrov dolžine naprej, loco kolodvor Celje.
Ponudbe na naslov: „Forsthof" pri Celju. 3527—2
Ali ste že dobili teko tolste
purane in kapune
kakor jih razpošilja
B. HUDE v Tepanjah
pri  Konjicah (štajersko) ?
Sigus»no ne!
Zato pa v začetka sezone 3574—1      ne prezrite imena! =
"C ctf
"53 ctf a
^4
k
Vesel $
napravite sebi in svojim otrokom le, Če kupite naSo re: nično n« pre kosi j ivo
božično zbirko igrač.
Za mali znesek
= samo gld. 1'GO =
pošljemo 10 zajamč solidno izdelanih igrač:
1 kompl. originalni Richterjev zabojček s sidrom s stavbnimi kamenčki z navodilom in 25 barvastimi slikami;
1 kuhiniska kredenca;
1 škatlja knhinjske posode:
1 škatlja cinastih vojakov;
1 oblečena pnnčika; 3552—1
1 železnica;
1 knjiga z barvastimi slikami; 1 loterija;
1 £katljica z barvami;
1 otroška ura s premakljivimi kazalci;
1 verižica k uri.
Naročiti blagovolite v lastno korist kar najhitreje, ker prihaja vsak dan na stotine naročil in bodete imeli le toliko časa tako ugodno priliko za Bamo gld. i 60 razveseliti več otrok skupaj, dokler ne poide zaloga. Pošilja, če se denar pošlje naprel ali proti povzetju razpočiljalnica Igrač
Engelbert Kral
Dunaj III, Taborstrasse 27.
Poštno predalo. — Embalaža in vozni list 10 kr. —
•Ti,
Jedilno in namizno orodje
Priznano na/bolji« pcsrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletno opravljene KASETE ia NAM'ZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE,  KAVNI in ČAJNI SERViSi, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 3318-5 Edino nadomestilo za pravo srebro. Specialni predmeti za hotele, re etavracije m kavarne ter za pen-sione, menaže itd. C. in kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. OpERNRINO 5
(HK1NRICHSH0F). Ilustrovaul cenovni Ik ■astonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalcl.
Za junttvo pristnosti nosijo Tii irdelki poleg stoječo tvorniiko znamko in polno ims
christofle
4 pravi ~9fl
Bernhardinci
stari po 10 tednov, se prodajo v Kolodvorskih ulicah št. 7. 8577
Hlad trgovski pomoćnik
iz u cen v trgovini mešane stroke, želi primerne službe v Ljubljani, ali pa v večji trgovini kje na deželi.
Ponudbe naj se pošljejo na A. R., poste restante, Ljubljana. 3591—1
Na prodaj je dobro idoča
kavarna.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3575-1
z 21etno prakso, želi vsled nenadne smrti dosedanjega g. šefa takoj vstopiti v drago notarsko pisarno.
Ponudbe na npravništvo „Slov. Naroda". 3567—1
Komi
dobro izurjen trgovine z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi s prvim prosincem 1905 izpremeniti svoje mesto zaradi prevelike hišne pobožnosti. 3565—1 Kdo, pove npravništvo „S1. N."
Več sto lepih, suhih
Tli 1 UIT
proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom v Kamniku, 3666—1
Preklic.
Jaz Matevž Jeklic, vulgo Goznik, posestnik na Jesenicah, preklicem vsa svoja sumniten/a proti* Matevžu Mobicu, posest-niku na lir u sic i ter izjavim, da sem ga po krivem dolžil, da me je v novi od 28. /ebruvarja tega leta napadel ter mi oropal 100 gl. Zahvaljujem se mu, da mi je to krivo dolžitev odpustil in odstopil od svoje tožbe proti meni radi razžaljen ju časti.
Jesenice, dne 7. dec. 1904,
3572^
Matevž Jeklic
vulgo Goznik.
Kaj je
1*0
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higijene sestavljena in večkrat od liko van a kos met.
WrW ustna voda.
Dobi si v vseh boljiih trgovinah.
6-0
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker ae jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani ae dobiva pri Mihaelu Ktttner-Ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Speceniah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mlad trgovski pomoM
popolnoma izurjen t manufakturni in Špecerijski stroki, vajen natančnega reda v prodajalni, priden, pošten, se sprejme s 1. ali 15. januarjem.
Kje, pove npravništvo „Slovenskega Naroda". 3545—1
Koncesijo
za vinsko obrt za mesto Ljubljano
se Želi vzeti v najem. 3657 Naslov pove nprav. »Slov. N.-
TrpE poči
popolnoma izurjen v trgovini z mešanim blagom, zanesljiv in spreten prodajalec, se takoj sprejme v večjo trgovino.
Ponudbe je poslati na npravništvo „Slov. Naroda*. 3547-1
Večja
gostilna
se sprejme v najem.
Ponudbe je poslati na npravništvo „S!ov. Naroda". £560-1
z belimi jedrei razpošilja franko na vsako poetajo po 14 goldin. 100 kil. Franko na vsako pošto 5 kil sa 1 gold. 10 kr. po povzetju
Anton VVerbole,
3564—1 Medija - Izlake.
Ženitna ponudba.
/fadučitelj, siar 28 Ut, se JM
seznaniti j mladenko t T—24 let, #
je primerno (^obrajena in ima ne\a;
premoženja. Ponudbe, afa mogoče s
sliko, do 25.  t m. pod naslovom
„Spomlad 1905u Gorica glavna pošta.
3656-1
Zaradi bolezni in odpotovanja
se razprodaja
dne 12. in 13. dec. ves dan
hišno opravo, zdravniške instrumente in knjige ter barometer ,Fortuna' v GUdiikih ulicah it. 8
3573 II. nadstropje.
tU
Spretnega
3481—3
zmožnega slovenščine in nemščine, vajenega občevanja s kupovalei, sprejme takoj za dobro plačo
A. Kiffmann v Mariboru. Jvtoderna trgovina
z moškimi klobuki
brez delavnice, dobro idoca, kar se dokaže s knjigami, na dobrem kraju v večjem provinc, mestu, pripravna za podjetne trgovce ali pa za iznčene klobučarje, se proda. 3482—2 Vpraša naj se v uprav. „Slov. Naroda".
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz štirih sob z vsemi le zažcljenimi pritikhnami. kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. s 1. februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše št. 7 ulice „Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice).
Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadstr. bise. 3413-6
Ceno «>oa$l*o
posteljno perje!
5 kg novega skub^jenega K 9-60, boljšega K 12 - ; belega, jako mehkega, skubljenega K 18.—; K 24*— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 3      proti povrnitvi postnih stroškov. č427
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Mlekarj a
sprejme v službo s 15. januarjem 1905
Mlekarska zadruga v Zagorju
pri Št. Petru.
Plača po dogovoru.   Vsprejmejo se le teoretično in praktično izvežbani.
3628— 2 Predstojništvo.
par Pijte
Klauerjev J
„Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
Čudovita nivost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa latama magica s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelu elegantna broža najnovejše obiike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih man&etnih in Brajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. nikla8t žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in 6e 20») raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši, zastonj. Krasnih '6zb komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. ras-pošiljalmca
S.Kebane? Krakov
št. MS«
Ako ne ugaja, se denar vrne 3555 Mnogo priznalnih pise n.
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim jaham, omakam, primeskom k juhi, sočivju itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 3544
9f
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In produja
vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, Lovcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000*000.—
Zamenjava In ekskonptuja Dajo predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne   papirje in    Za^ario.ie  srečke proti vnovčaje zapale kupone. kurzni izguci!
Vinkulujo in devinkuluje vojaško ženitninske kavcije. 0k3"   Eikompt in Inkasso in eni e.   ItM Bonna naročila.
Podružnica v SPLJETU.
<3£5=   llcuarnr   vloge sprejema •O
▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—141
Promet s čeki in nakaznicami.
Lepo stanovanje
pred. juž. kolodvorom
v I. naditr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta in pritiklin, se odda na Cesti na južno železnico štev. 26.
VeČ se poizve istotam.        3606 —2
I vseh  sistemov,   priznano izdelki
Iprve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 3007—9
j Peter VVernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
avarna
je vsako soboto in nedeljo in vsaki praznik
celo noč odprta.
kavarnar 3C60—10
Kolodvorske ulice št. 22.
Tovarna pečij |
nstanoTljena 1. Ihsh.
Založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnik /
Alojzij Večaj
I 4 i u bJ jana
Trnovo X Opekarska cesta x Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejgih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejSih
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaiesance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki brezplačno In poštnine prosto. 11
RIVIER/1-VIJOLICE
PRAVI VIJ0UČNI PUH
AMOTSCH & C2.
PCI NAJ
13-16
Pri renomirani tuzemski zavarovalnici za življenje je prostih za izobražene gospode več mest     3298 -3
Zahteva: inteligentnost in neomadeže-vanost. Služba je trajna s stalno plačo, dietami in provizijo.
Ponudbe pod MStaina služba 250"
na upravništvo „Slov. Naroda".
Pariška svetovna razstava 1900.
Doblvt sa povsod.
voda.
2921-20
I.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpelnejča In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz ilovice. 2076-21
Edini  izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
b Glince pri Ljubljani. <?'
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča bvojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 237—47
VOZOV.
Znižane cene!
JfcST Samo 6 dni lm
M f New-Iirt
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Jmmh prekamersks drsite".
Edina najkrajša črta čez Bazel
Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnil« daje edino     236—*i4
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti znane gostilne „pri Figovcu".
Najfinejša, najžlahtnejša
zdravilna Tina
za otroCnice, bolnike in prebolele, odlična vina za okrepčanje slabotnih. Najboljše za bolne ca želodou.
Najfirejfa ra-mizna vina so
vinogradniške družbe
„ Achaia
v Patrasu.
Glavne snamke: Mnv rodnphno (rdeče in sU.i-ko). Alinjeo ihel in ne al»dek>. Bell Maloaalje« (sladek^.
Glavno
•aatopništTo za Avstro-Ogrsko:
C. «1. Krhrauth «t* Vo.
'Vauer pri Dunaja, Langeg. 11.
■ Zaloge t Ljubljani: Jo«.
Mayr, lekarnar; Peter Laasnik ▼ WolfoTih ulicah; F. Kham, trgovina * delikatetanti.
Trg07skega pomočnika
kakor tudi
prodajalko
oba spretna in vešča slovenščine in nemščine (ter knjigovodstva starejfiib ltt se sprejmeta takoj. 3531—2 Ponudbe  naj   se pošiljajo pod „300" Poste restante Ljubljana.
Božična in novoletna darila.
praške zdravilne 3199-3
šunke
pripoznane od vseh zdravniških kapacitet kot najboljše.
V. OHMJB>JL,
Praha, Spalena ulica št. 7.
CenoTniki zastonj in franko.
Višjega stavbnega zdravnika in rizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se Batno v lekarni
pri ,,Črnem orlu4* na Novem trgu v Celovcu. 31474
■!■ Dobro iziledanje
dosežete le z Demotoifnom
najboljšim, zdravniško priznanim IšT-živilom   proti   shojšanju, bledic-noati,  slabokrvnosti; v ti lednih 2 3 tuntov več teže. Damam pro-spešno bujnjst.
Odlikovan  z II pr-
vimi   darili, tudi ,,Grand  Prix*   v Parizu.
Prospekti franko Cena K 2 ft) za 14 dni _ Razpošilja Bal zar, Dunaj, III. Haaptatrasse BO, tudi v lekarnah in drogerijah. Zaloga v Ljubljani pri Antonu Kancu, drogerija v Šelenburgovih ulicah. 35&1-1
Priporočam
p. n. občinstva vsakovrstne Čevlje domaČega izdelka po meri. Strankam ustrežem vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006 -9 Delam po najnovejših oblikah.
Sprejemam tudi popravila-
Fr. Kukman
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 11
(v Frohlihovi hiši)
izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
BISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MONTE CHRISTO".
Naprodaj v vsaki kontumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
S55 TVORNICA AP0L0N0VIH SVEČ in MILA na DUNAJU, VII.
1867—24
961
TTrsb-dLzio dovcl'er _*
iMJ»iarejt*a ljubljanska
Se 15 let obstojeea
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št G 8559
prlporora In namrara le t* olj Me
{službe iskajoče vsake vrste
W*m LJubljano In drujrod. Potnimi tulft.s\|. — Natan«ne|e v pisarni. — \emtna in kolikor možna hitri*
-teli se kupiti dve dobro
ohranjeni 5-282 11-    - v
(pumpi),
Blagohotne ponudbe pod n slovom LCrepalnica" na uprav. „Slov. Nar."
s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti a kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr, suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preSičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz sunke t gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld, 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 6 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
boril 26
Ljudevit Borovnik
puškar  v   Borovljah (Ferlaeh)
nti koroikem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi p rade) uja stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila« ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — II u stro-82 vani ceniki zastonj. 49
Razglas
Nekaj v zapuščino zamrlega gosp. Ivana Turka v Ljubljani spadajočih
konj, kočij, omnibusov in konjske oprave
! bode prodajalo na prostovoljni dražbi
v pondeljek, dne 12. decembra ob 9. uri dopoldne r X-uj-CL"blja.rxI, S^r. ZE=>etra, cesta št.
T Ljubljani, dne 9. decembra 1904.
Aloltsaiulor  II iiclov-or-nil*
63—S c. kr. notar kot sodni komisar.
H. Sienkiewicz
Rodbina Polaneških
eloxll Podravski.
Cena broš. K 10*—, vezano v en zvezek K 13* —, v 3 zvezke K 16- -
priporoma kot
žično darilo'*!
3o41—3
s* primerno
založna lcrx]ig-a.rn.a,
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v Ijjubljaui.
Bogata izbera vse slovenske literature!
k 41188
Vabilo.
3538-1
Že mnogo let se oproščajo blagoivoritelji čestitanja ob novem ktu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listje na korist mest-'smu ubojnemu zakladu.
Jfa to hvalevredno navado usoja se opozarjati mestni magi-irat tudi letos 5/. občinstvo j dostavkom, da so prevzeli rajpečavanje ^rostnih listkov drage volje gospopje trgovci: J. C. Jfamann, Uaso hiričič ter Jjdalbert S^hdffer.
Urhutega bode ra^našal v jmislu obstoječega ukrepa občin-Kega sveta mestni uradni sluga tudi letos oprostne listje po hišah.\
2a vsak oprostni listek, bodisi 2a novo leto ali ja god, je \2k0r doslej polojjiti jedno kr°no in na vpisani poli poleg imena prijaviti tudi število vnetih listkov.
Velikodušnosti niso slavljene meje. ^zmenim pošitjatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Jmena blagotvoritetjev se bodo sproti razglašala po novinah,
Jy(estni magistrat v JLjubljani. O
Zupan: Jvan J{ribar.
4
ie/
"'-Si—--
šah,
trik-trak
Spana in damska igra, oomino,
1 loterija,
1 tekmovale a dirka 1 kladivo in zvon.
Vse te igre z zavitjem vred Mana o ff let. 2-75.
'Q   orig. Šaljivih predmetov, kratkočasno ^.a staro in _mlado._vsak komad
drugačen. — Vseh iu predmetov stane samo gld,
[ f\Y% nnftftin nfflllPO na dve strani (se obrne in igra na obeh straneh) LUUbCI 111U UJ Ijlll/C b_82 glasovi in nikljastimi pokrovi.       Cena z zvoncem vred afl«i«
loncertna okarina gg*T*o!S6 iCTr6ena- ~ st,De 8
izposiljanje po povzetju ali Če se poSl;e denar naprej   Naročila pod gld. 2— samo za denar naprej in 60 vin. za embalažo in vozni list.
Kazpo s IIJ fil n lea lluno J,
XII.,    f;r!:i)l).TKK«MHP   19   «• 36(4 — 1
Varuj ženo!
Za vsako rodovino važno fjlustrovano knjigo o premno-fgem blagoslovu z otroki raz-1 pošilja 8 prepisi vee tisoče v 4
zahvalnih pisem tajno »a *
60 h t avstr.  znamkah gospa
k  A. EAVPA Berlin S. W. LindeustrasBe 60.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v EJubljant
Sv. Petna cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno *«lo»« r«i-ličnega papirja, tra-o»-»klb in uoMlovnlli Itnjlff, Moinkih svezbaV) blljrz-nle, crnilo Itd.
Dimnik, A« atrij »kn sfo-•lo% Ifiu li IJu*lnlt«-% Molr.
Mastenske taki« ia (ruli-fe» o ratunlfo.
Šolske itnJiaT«" «• ljuduke sole.
Hlollttenlke v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. H.i»e sloaenskln 11 ter o to v. uno galanter. blago itd.
■zli eaae, toćaa la tolldoi postrežbi.
JOSIP STUPICA
Jermeitar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulico štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vsa druge konjske potrebščine.
m - Cene nizke« ■ e*
3
17
m
e
*
ji
Q
(8 » O
n 0
Najbolj&i kosmeti&ki predmeti so:
A A
A
tla niiio po 60 h 22 cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
ti a u®tna voda '   zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
iJjrg lasna voda _„lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki »Alda', ki so oblastveno varovani, bo naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardotschiagor, kemik v Ljubljani.
Nadomestke za „Aldo" savračajte.
Sv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo 51
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nl^|tk cenah: 1  kg. NO   k, %ee o IO H, pri
nakupu večje množine 6e ceneje
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremocijivo mazilo
poapnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Đejjakn.
Izrvod. Iz Troz33.©grsL roda.
Veljaven od dne 1. oktobra ld04. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jut. kol. PROGA NA TRBIŽ Ob It, aH S4 m ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno ces &»]ntkal v Aonsee Solnograd, ćea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbil, Pont&bel, Beljak, Celovec, Fi anz^nsfesto, Ljubno, Dunaj, oei Selsthal V Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, BadejeTice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare Prago, Lipsko. Cel Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Corih, Ženeva, Pariz cez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. nri 66 m popoldne osobni vlak V Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Klem-BeifliDg V Stevr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, i direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Danaj čez Amstetfen. — Ob 10. ari ponoći osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni vos I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ijntraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m Kvečer f Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri M m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z I)u n»ja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove VST-, Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ari 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Šelzthala, Beljaka, Celovca, Monako?oga, Inc-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 44 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada ces Klem-Reitling, iz Stejra, Lines, Budejevic, Plzna, Mar. Varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA iz NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. nri 44 m zjutraj iz Novega mesta j a Kočevja, ob 2. nri vj m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 53 m dopoldne, ob 6 nri 10 m zvečer.
Ob 9. nri 66 ni ponoći samo ob nedeljah in praznikih in ie okt<;bra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, lu je za 2 min. pred krajevoim (modo v Ljubljani.
tir.....— - —- - ' - - —      " - -
J^ožične priložnostne cene l
odna trgovina
Ernest Sark
na ogln Židovskih ulic in Dvorskega trga
nudi p. n. odjemalcem v največji izberi le najizbornejše kot
božihiii
durila
po najnižjih cenah, in sicer:
Moires-Velonr iz čiste svile
v vseh barvah za bluze po gld. —-75
Blago iz čiste svile
Črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —*75
Blago iz čiste svile
črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —'85
Blago iz čiste svile
črtasto in fasonirano, za bluze po gld 112
Modni žameti
v vseh barvah, za bluze po gld. —-70
Crep de chine
120 cm sir., za ple ne toalete po gld. — -50
Crep de Chiffon
120 cm Sir., za plesne toalete po gld. —50
Valaissienes čipke
vstavki, broderije od 4 do 20 cm široke, bele, ereme, beure, eeru meter po 15 in 10 kr.
?ama|| V Zaradi velike zaloge kužohovin * se bo ta predmet od sobote, dne 0. t. m. naprej prodajal po čudno znižanih cenah, iaj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si to ogleda.
w :c
«•
€
«
p-
W *
laV
B-
k
t
m
m-m m
3^7«»—t
Pazite na tvorniško znamko.
SIV
Ini stroji
del Jružba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.   365- 25
Št. 40393
8643—1
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za L1905.
se bode pričelo 2. januarja 1905.
Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimŠi od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do SO« febniHrJia f905 pri mestni blagajnici proti plačila
W  8 kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opo zarjajo se lastniki psov, naj vplačajo pravočasno takso, ker bode poleni konjač od 20. februarja 1905 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 4. decembra 1904.
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
ur na nihalo in budilk
pod tvorniško ceno.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
3372 - 7 wm
Primerna božična darila!
ANDROPOGON"
ff
(biiajdilelj I*. Herrmaun, Zgornja Pol-ikava)
T" •^frvsMp* je najboljše, vsa pričakovanja prekafta-l: J°Ce »"r*«*1*!*« b« raat la«, katero ni
*VV. nikako sleparstvo, ampak skozi leta z ^-        nenavadnimi VBpebi izkuSena in zajamčena neškodljiva tekočina, iti zabrani izpaduuje ias In udutranl pra-lsaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja  Cena steklenice 3 K..
Dobi se v vseh mestih in v« ,:h krajih dežele.
(»lavna /nloica In ra/po^MJatev v I^Jubijani pri gospodu
; 1 *
23 ?
•t *Ti J
Vaso Petričić-u.
V zalojsl likata tudi gg. IT. pl. Trn-i ••«■ / ;> . A.Hunr. K. Sctrk % f<Jul»-IJ«iiil tj g A. Kant \ liran|u. Dobiva se tudi v Hovrm ni«»»tu v lekarni pri Injcrlju".
Preprodajalci popust.    12— 8&
fe3
Novo!
Novo!
Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šibre
lstotako imam veliko zalogo —     - —
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. — Se vljudno priporoča FRAN SEVC^SK
Ceniki na zahtevanje za- ^. _
stonj In poštnine prosto.      puška;,  ZldOVSKe  INiCG /•
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št, 38.
ŠUalMl airajl pa »ajMlaji ml.
Blrikie in v to stroko spadajoča popravila izvrfiuje prav dobra In eeno.
lAAAAAAiiAAiAiiiAiAAAAAAAAAM
A. KUNST
-o- Ljubljana
Židovske lilijo
Velika zaloga obuva!
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Veakerana naročila izvrta j t;jo so točno m po nizki ceni. Vee me rt* se shranjujejo in «aanan*enajqio. - Pri Bunanjitk naročilih blagovoli naj *e vzorec vposiati.
nnnnn*nnnn%9nnnnmnnnnn*%*n%*
Ign. Fascliing-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (ReichDva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
atedilnlb ognjico
najprlprostejšlh kakor tudi najrlnejalh, *
z žohv. medjo ali mesingom montira- %
nih za obklade z pesnicami ali kahlami. &
Foararlj&sja h1 tro in po etni. Vnanja J*
naročila ee hitro 'avrso *
n n n n n % n *
% n
n *
s:
A.KRACZMER"X«
Ljubljana Sv. 1'elta tts-i 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
klavirjev, mignonsv in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Srlngl, c. kr dvorca zalaga-telja na Dunaju■ Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovijaško in pre-ikitaM in zaračunavajo najcenejše
111 .311
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 51 I  Špitaiske ulice štev. 5. |
i!
Dobiva si povsod! '
J.BUZZOLINI
delikatesna trgovina v E.JubJJanl.
Hamburg-= Amerika
b Ljubljane
New-York
v. dobro,   prosto hrano.
Oihod iz Ljubljane vsak ponedeljek,  torek  m četrtek
v tednu. 2603 -14
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljena
t A. Persche
pred Škofijo 21
priporoča
največjo izbor
▼ .5(80-8
kožuhovini
po najnižji ceni.
velika
ugodnostna prodaja
lepih damskih kril iz sukna in lodna, dunajska moda9 po 1 gld. 50 kr. in dražjo; kožuhovinastih Jopiče v s kožuhovinastim ovratnikom od 10 gld. naprej samo sedaj v božični sezoni
v »Angleškem skladišču oblek"
v £}ubl)ani9 na JHestncm trgu it. 5.
Z odličnim apo&tOTanjem 3SfW - 1
O rosi a v Bernatovič.
4
Ustanovljeno 1. 1862.
(6
Telefon štev. 584
1 >XJTV , VII.,   Kui>.oi's(rass4k  *71,    vogal Burggasse.
peci
navadnih In tudi najelegantnejše —— opremljenih. -
Regulacijske
vseh velikosti.
cf-   Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. k>^%. polnilne peči od K 10 — naprej.
Štedilniki, ognjišča »> strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.   sui-u   ^^^S^S^to
Po visoki kralj. deže~n. vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apafevačka kiselica
naravna alkallško-muriatlško-litijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v me.iurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković.
Odlikovana na mnogih slrokovnib razstavah s 15 zlatimi svetinjami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-86
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
Zastopnik za Kranjsko f;<'.'M F\A Ki>l v Ljubi 'mu i.
!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvrSiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne £ld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov B » »      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ „      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana erecrna zajemalcica za joho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10-26 1 komad cedilnik za čaj;
1 komad najfinejša sipalnica n sladkor. 4ZS komadov Kkvipal  samo  gicl. <f*«4»0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ntkak^Ki slepart|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to lirasmo sarnlturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
UST bežično in novoletno danilo
kakor tudi za mako boljše ^OMpodarnno. — Dobiva se edino te v
A. 111 li S1 11 li   JBt ۥ - a
eksportni  hiši  američanskega patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.    ^£ /o^
ClMtllnl prašek za njo utane f O kr«
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
V«*
A.
Szvleeek Iz pohvalnih pisem.
Tiil sem 8 pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
ako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Cton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še iedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo BčJhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904
S poslanim jedilnim orodjem sem priv zadovoljen.
3Iihael Kovaćevie, pom uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
Avgust Žabkar
v £jubljani, Dunajska cesta
x
X
X X X X
868—41
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajocih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in zagrnili naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer,: grobne Itrižc, kotle, peci, vrtne klopi« mize,
stebre, trombe *esa vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode In Štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
x
X X X X X X X
X X X X X X X X X X X X X X X X
^£     Načrti in proračuni mo na zahteranje na razpolago,
pa po primernih tuvaruiAklh oonah.
XXX
FR. P. ZAJEC
urar -
f) Ljubljana
" Stari trg št. 26.
Nikelnaata remontoar ura od gld. l*flO. Srebrna cilinder rem. ura od gld a*—. Ceniki zastonj in franko. ~%aj
Št. 221/pr.
RAZPIS.
3194 -
I      Salon I
za moden damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
i
Svoj bogato ilustro-vanl cenovni* nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno.
i
Važno!   mm Važno!
gospsdinje, trgovce is živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoa>i*f»fiene aparate in potrebne Ine, kirurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila ae izvSujejo toCno in solidno.
->* Drogerija k-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
**************
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov Itd., Iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blas<», nizke eene.
Anion Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   »yro)o   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 61 močljivih
havelokov
i.i d.
Obleke po mtrf M po najnovejših osornih in najniljih oenah iarriojejb.
Vsled sklepov občinskega sveta z dne 4., oziroma 18 oktobra letos razpisujeta se pri mestnem magistratu ljubljanskem
2 služb! magistratnih slug prve eventnvalno tudi 2 službi druge in tretje plačilne vrste v stalno popolnitev.
Magrgtratni «l"Lr > I vnte imajo letno plačo po IIOO K, »luga II vrate letno oUčo po IOOO Kf sluge III vrst« pa letno plaćo po 900 K.
Vrhu t*ga imajo vsi sluge pravico de dajalnostne djklade z znesku 10% svoje rl**«% do službene oprave in pa do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K«
Slugam, ki imajo prosto stanovanje, se dejalnostna doklada ne iiplačuje.
Še ne namedčeni prosilci itkazati a* imajo, da so duševno in telesno zdravi, avstr-jsfci državljani v starosti 18 do 40 let ter slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožni.
Pravilno opremljene prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 31. decembra 1904.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo upošterale.
dne 1. decembra 1904
Stanje vlog
i K 6,485.28217
nosouimca
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hišU
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0
brez odbitka rentnega davku,   katerega plačuje posojilnica sama za vložnike« 905-37
Posojila po 5°|0 in po 5fl|4°|0,
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razan nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne.
Telefon »t. 185. Poštnega hranilni-nega urada št. 828.408.
r
8
vsakemu, v vsakem znesku, proti malim obrestim,
brez poroka in brez inlabulacije
se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Razbergerjevo restavracijo
v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 37,
poleg jubilejnega mostu.
Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske in Jfrvaške. Uiua v steklenicah, peneča vina, Šampanjec, fini dunajski pelinkovce.
Pmitigaiiisko salonsko ii»art*iio pivo, vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izbiro. Jttrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Jinl zajterkovalni goveji
•vw   gro laž samo 13 vinarjev, aaa Lepi prijazni prostori,      #     #      Za družbe cddeljene sobe. Tukajšnji in vnanji časopisi na razpolago.
Ker sem si naklonjenost slavnega občinstva v svojih prejšnjih prostorih, najzadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev „pri Belem konjička'* % trudom pridobil, prosim tem bolj za i3to, ker mi je sedaj res mogoče vse častite gg. goste postreči le z dobrim pivom in vinom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočam se za prireditev skupnih obedov, godovnih gostovanj, ženitovanj in drugih razveseljevanj. Za preganjanje mačkov in drugih tacih zverin bodem imel posebne pre store.
Priporočajo se bilježim s odličnim spoStotanjem 3388-7
A. Razberger, restavrater
J
1 iFotografijska
i FRUWIRTH & Comp., DUNAJ, VI.,
__€^uni|ieud«rrtf>r»trit«iie 19/9.       3366 -5
Prve vrste kamera in vsekdar sveže utenzilija« bromovo-srebrne povečave in moderno okvirje. Ilnatrovani katalogi aastonj in franko, kjt Vs««ibi piaeiimi »oa-«»ji. ~u
,,Specialni  božičui model"
■* (kakor kaže poleg atojeca slika) saklopna kamera 9x12 s 3 AvtomatiSki časovni in   kasstami in kompletno izvrstno opremo v lepi leseni omarici.
"""t^JSSS d° Božična cena le K 50--.
C. kr, pri v.' toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten ■PamvflamaVavadl ■ OOMOHi v vedno jednak omenil, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gleda* Uakovne in odporne trdoto dale« ngtditrlljujt»el dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno aiajs— m■
Priporočila in »prieevtalft
raznih uradov in najalovitejaih t v r d k ao na raapolago.
Centralni urad: J, I., Maximi ianst^rt
3013—9
% Ditmar
c. in kr. dvorni dobavitelj.
Tovarna:
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
Predmeti za razsvetljavo
3137—4
za električno luč, plin, petrolej, špirit, olje.
Izvrstne prenosne petrolejske peči za := kuhanje in kurjavo. =====
Inštalacija za električno luč in prenos moči.
Največja zalega navadilh do najtln.jilh
otroških vozičkov
In navadno do najfinejše
žime.
M. Pakič
4 v Ljubljani, lutali nrtgiihM n
tOHI|a I HV2lt|NL
I   -o^c-     -=x$c»-    -=*§ic*- 'moMfSmm
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
t»rlpe>ro*alM
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I -   -oi£e- -e»8r» I
1 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
156-51
Največja zaloga ™=„
pohištva
za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastori!, modroci na vzmeti, žimnatl modroci, otroški vozički itd.
Krasno Izbero
l^onfcl^eije
za dame m deklice
X
kakor tudi
manufakturno blago
I3or\ilo
vsakovrstne preproge
i. t. đ.. p r I p o ro c a
te
Ljubljana
Špitalake ulice štev. 7.
X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X Solidno blago. ?  Nizke cene. x
xxxxxxxxxxx>xxSoo<xxxxx>oo<x>
Veliko zalogo
«•      Ta d«!321 s
avic
in
gospode
kravat za gospoda
\»*Jtiiije cene.
X»Jftf»IidneJi»e bi a. «70.
IVAN SCHINDLER, Donaj III/,., Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiske Inice za seno, mlatilnico, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luećllnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi Itd.
od seda] po zopet izdatno 1781-14 znižanih cenah
ravno tako vas pripravo za kletarstvo, mtdent pipo, sesalke za vino, gumijeva in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za * točenja piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavcde In penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, atebarake tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroji vsake vrate za ključavničarja, kovače, kleparje, aedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim Jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih •  tudi na obroke! =====
Ceniki z ved kot 400 slikami brezplačno In poštnine prosto.
g Dopignje se tadi v slovenskem jezika. [
Pr ©kupol ln agentje zaželjenl.
PiSe naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
toaletnega blaga
dalje
ičetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Perschs
Ljubljana I      Pred škofijo št. 29.
o
C TJ (S
m
£
C >
o
M
C
'Z "19 09UBJ} po«j
PJPIOS UBA|
B^ojođuđ BI
1 H«q*! *
ui ijsuočaj, msfSAOufeu a
N 9
O m 3
>r
O
<
C
a
X O
p
se
ani
;^Odlikovan^z^dlpIoBioIin zlalo kolajno
Da III. danajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvetle gospe nadvoj-vodine Marije Josipine.
. mmm, m u
V Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3,
priporoča v izgotavljanje moških oblek kakor tadi vseh avstrijskih form po najnovejšem kroja. Priznano solidno delo in zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
c*3
tO
Razglas.
Deželni odbor kranjski bo dal od 1. januvarjs 1905 sledeča poslopja znova proti požara zavarovati:
1. ) deželni dvorec v Ljubljani,
2. ) deželno blaznico na Studencu.
Podrobnosti o zavarovanju se poizvedo pri deželnem stavbinskem urada. Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 20. decembra t« I. pri deželnem odbora.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 5. decembra 1904.
3534- 2
FiMc&xtt&&:    B33ŽBSB SS8 S33E S2S5 8 8 SI 2S21B3H
Založnik c. kr.      drž. uradnikov.
ej Ljubljana J
(HI Stari trg 8fc f ^ ■
g] priporoča svojo tovarniško zalogo
Stari trs št. 9
sntaia, platneni
r3
•3
d
343V—6
po izredno nizkih stalnih cenah.
Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odknpu
Ur čez lO kiron 5% popusta«
j Potre"bščins za Isrojsiče 1xl šl^rilje. ^
3
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni >1
sudski p
čevlji : iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-90.
•S^ijBafRB
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-25
Močni, gladki
moški
čižmi
(Štifleti) par
gld. 2-90
Trpežni
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2'60.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-90.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4"—■
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine par
gld.r— do 1*40.
Barvani
moški in ženski
u s n j a t i sandali
par
gld.2'50—3*—.
Vsake vrste
o t račji
čevlji
rujavi in črni od
gld. r— naprej.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponami, Črni in barvani, par
gld. 2'- do r-.
Najfinejši krem (mazilo) za mjava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Mddlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch. 73*~w
BKLB
997^0682
3R6M^A
~^~t V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
xr   LjubJjars, Židovsko ul|co š*t&vr* 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
J>0 Od «tO 1942 16
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zaiad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Specialna obrt. za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI A: SCHUPPLER o ©
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov In streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
INŽENIK IS MESTNI STAVB1NSKI MOJSTER. G. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, 2o5—47 čistilne naprave za kap-nlco, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto
Izvršitev nadzemeljskih r mm TIHI -™ J- p^ m podzemeljskih zgrado   utvuiunan camantna dela ¥Sak9
vrste.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zoezda #
V JlrDcrirt©!
flntiuerpen
družbe pri K'Steni in snažni poeti ežbi. Natančen zanesljiv pouk -n veljavne listke po
Hitra in varna vožoja gz moderno opravlje-
—_______ mmi novimi
* - # i _ • ! brzoparniki JiCIV aerl^  te solidne
prjilodelpljiei
weppen NewYork
100 gld.
zo železnice in borile
dobite v 978—30
kolodvorskih ulicah Si. 41
== od južnega kolodvora na desno
Za zastopstvo , RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resni an.
'   V našo' pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno  na barko  v  soboto  zjutraj. Naši  parniki — Finland, Kronlaud, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Primerna
; > I "o
>
cd
C8 Cd
M
Cd
v bogati izbiri
priporoča
Franc Čuden
4,9-51
Glavna trgovina:
v Prešernovih ulicah
poleg  „Mestne hranilnice".
Filijatka:
Da Glavnem trgu
nasproti rotovža.
na krasne briljante v različnih oblikah, na moderne prikladne reči iz china in pravega srebra.
CD
OO CZ3
CD CD
CD
3
pod tovarniško ceno
se prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske ure, ure na nihalo, zlate in srebrne damske in moške ure in drugo blago.
AVGUST REPIU
sodar 5i Ljubljana, Kolezijske ulica 16
(•v Trnovem)
izdeluje,  prodaja in popravlja vsakovrstne
i;
po mAjnlttJfli cenah.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v poslopju „Mestne hranilnice11.
■i
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facono.
Prodaja na drobno In debelo,
t3^5=    Ceniki  breseplaciio.
Odlikovan
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu
1. 1»04M
Dragotin Puo
tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa ta|ietnl«ka dela ter ima v zalogi >      v to Mtroko spadajoče predmete latitnej?* Izdelku.
Vodja ljubljanske podružnice pohiStva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
m
0.
al aa
i
e ubraja slaščičarna
in
m
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
s*
Stedilno voščilo za pod za mehka kakor tudi za trda tla, neprekosljive kakovosti
- priporoča - 4 2664—3
= izdelovatelj barv in lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
HENRIK WIBBE
tt
3(athe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v doaego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. 9lKathe-voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj pri merna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja di skretno in pod povzetjem 3104 7
mdm. Katne Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3., I nadstr, vr. 50.
$888888888888888888888888888868^^
o
Ti
H
■o o
.lil A
Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo razaih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. D Igoletno službovanje pri sluvecih tu- in inozemsfcih tvrj/.ab me usposablja kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da m rem vaeiiakor najfinejše in najsobd-nej&e zadostiti svoji nalogi, bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tuli v izdelavi vsakojakih pohištev.
Istotako si u šojam pripomniti, da imam v zalogi razna naj-moderctrj&e oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd. razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjata, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzamem naročila v kompletno opremljenje sob in event. prenavljanje obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najekcaktneje postrežbe ia točne izvršitve priporočam se si. občinstvu v blagohotno uvaževacje.
CP O
55 §
Jvan
Vele8po5tovanjem
Černe LJub«ana'
I Cojzova
Breg, hiša.
3'»74—8 štev. 20.
[«68888886886888888886886888688868886888688888688898
■
Na najvišji ukaz Njegovega ^jjjt c. in kr. ap stol. Veličanstva, *
S XXXVI c. kr. držav. loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji postavno dovoljena
• ima 18.435 dot>itkov v gotovini ■ v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 1, v loterijah, tratikah, pri davčnih, postnih, bnojftV nih in železniških uradih, v menjalnicah itd.   Igralni  načrti  za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
Oddelek za državuo loterijo.
3220—9
Avgust Agnola
Ljublja&a
Dunajska Gesta 13.
Izborna*^
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Rezervni zaklad: 8 nad 550.000 kron.
Stanje hranilnih vlog: 18 milijonov kron
sina hranilnica
na Mestnem trgn zraven rotovža
sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od 8. do 12 ure dopola dne in jih obrestuje yo 4° 0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložuih obresti plačuje bi-anilnica iz svojega, ue da bi ga zaraćunila "4a
gate! i em
Za varnost vlog jamči poleg1 lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vlcge se sprejemajo tudi po posti in potom c. kr, poštna hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/4° 0 na leto. 2 obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% iaposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega Kapitala. *S3 12
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in
sicer po 41/,0/« do 5°
f
za dame Q^fy       Uy tu gospode
-J*» priporoča v največji izbiri
Srnesi Sarh
na ogla Židovskih ulic in ^Dvorskega trga. |
a:^60 - 4
Na pariški svetovni razstavi 1900: „Grand Prix" najvišja odlika.
1860
r. p. a. p. ar
. [IETEPByPb
na
podplatu.
Vs k dan se izdeia v tovarni 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Mešat* rff, Bslin & Co.y Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah z obutvijo,  gumijevim ■
in modnim blagom.
j «
BI
N
L*
Za Božič!
Velika ixbeica
bo2ičn
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka. 3444—4
Nadalj9 se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in ¥iabcvmtnc$A okusnega peciva. — V zalogi imam različnih «ie«cr*nila m cekolatfuUi bonbonov in postrezam tudi s ftaJuif <leiiertniae&? * iul in raznimi Sil^t-ji.
|y   ^4.^1 tatinski »lf vee« Vsak dan sveže medene, orehove in roilnovt* potlee, »ar-**eljy plnee in drugo peetve, v pekarni pa fin domač ržen kruh
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.     Sv. Petra cesta št. 26
Za Božič!
Oprava S
%a trgovino
kakor pudelni, štelaže itd. = se ceno proda pri ==
J. S. BENEDIKTU i LJubljani
v Prešernovih ulicah  6t» 3.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za "3048 — 10
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine toia žaco mazilo; po 80 h., K |*#) in K 2*—- se dobiva v vt*eh lokarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatijioah z našo varstveno znamko „stđro" iz Richterjave lefearne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek,
J-^fi Hi^hlerjet« lefeartiapri ^ J»L i   Jfliatem levu v Progi,
' I., Kliščiua c. b. Uazpoailjuujt veak duu.
Jfenri/c Jfenda v Ljubljani
= Mastni trg št 17 =
priporoča
3517-3
*£££2ž*™pristne svile
najnovejših kriiastih (schottisch) vzorcev, izvrstne kakovosti namesto g Id. 250
M&T samo 95
4 metre zadostuje za eno blu30 in stane le gld. 3 80.
P u. tiarnea u obŠteotm vijugao n*tnanjim, d.i »eori
8
Oton Zupančič
v
To najnovejšo knjigo Zupanč čsvih poezij jo pozdravila krit ka zelo radostno m Jo cenila izredno lasRavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik S^ver v „Siov. Narodu", pa tudi »Slovenec* ter .Dom in Svetu eta prignala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicfr tak< nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega reka j takega, kar tih tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote".
Dobiva se v zaloiništvu
Lav. SchweBtner-ja
tras. po 2 K, s pošto po 2 K 10 D; v panteon Izdaji po 3 K, s pošto po l K 10 k.
svoj« manufakturno trgovino.
f»m~«:C9»tf^l£l ae Itlap t f fi«o o^ffa so
na Stari trg štev 1. Pod trančo I
v lastno hiso, prej Deterjevo
in bf>in še ceneje prodajo l kakcr do »fdoj v m v t i str ko svod »j<* će pr^dm^t^.
Z«hval,u;*m se slav, emu obč:-stva za d ose* h j nI v toliki mm i*k*ftaao zaupnice in pn-airo, <ia me tu^t n*^a v cioiem rOTc-m podjetje b!«g* hotno podpro tet Z'g tavijam z dobrim bSaf^oai p o najnižjih CiOnh ec»iit*nfj poetr#lbo.
J445~5
Od 1. dec. t. f. naprej Stari trg št. 1 Pod trančo.
Franc Dolenc
"vJa\
se morMjo skrbno Taro* rati pred tsmIco utsnafo
ker B8 po tej  lahko vsaka tudi najmanjša rana
razvije v zelo Ludo. težko ozdravljivo rano. Ze 40 let so jo izkazalo mečiino vladno muulo, tako imenoTano pr%š£i«> domnc« maiilo kot sa-
nesljivo sredstvo ta oTr* rwo. To Tzirzujo raoe č:at©,  obvaruje isto, ne v..>!je in bolečine,
hladi in pospešuje ut
Prot: predplačila, K 3"16 se pošljejo 4/1 pelioe ali 3 86 6'2 pniic? ali 4 60 ei ali 4*96 9,i pusici pogtn'up prosto na Tsako pestijo a vstrr»-ogr*ke monarhij«.
VhI   :• i   embalaže Imaio zakonito de* i><>u»vanu varstveno iu»mk(>
€>lavna zaloga
B FRA6NER. o. kr. dvorni doitavitelj
kkRrna ,.pii Ck'iiMii ©rili*' a aV^ir-ao^r^ 9678—7
Molž strana, ogel Norudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ggrske.
V Ljubljani ne dobiva pri g ■-3podib lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czyf M. Maraetschla-ger« J. Mayr.
I
vi«
t,
SS39-21
O vS 43l
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
ic in Novo leto
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po n^jnl-fcjili cenah*
i*
««sadje in p *iskeln!'--
IX j O
Božična prodaja trgovske zaloge blaga
•
A.Primožič v Ljubljani, na PtfSestnern trgu
je et^cipjei*®!
Popolne obleke v kartonih že od kompletne bluze, pavoln. flanela samo
Kos najfinejšega rumburškega pa-volnatega platna samo  .   .   . . Tucat žepnih robcev od   .   .  . .
Tucat Žepnih robcev (angleški batist) prej gld. 3*—, sedaj.....
gid.
1*50 naprej -•44
3-90
-•36 „ 1-08
LodnastO krilo lastnega izdelka, sedaj gld
Flanelna bluza, izgotovljena, sedaj . Žametasta bluza, sedaj .... Damska srajca od......
5000 rutic       oiseenje kupic in brisanje prahu, kos.......
2000 metrov dobre flanele, meter
i •',>:>
—•68 2-36 •;<!> naprej
— 07
— 17
r
Poleg tega vsakovrstne preproge, svilnate odeje, svilnato blago, kožuhovina, posteljne garniture, damski plašči (Brunnenmantel), in paletoti, moško perilo in kravate, predpasniki, osobito blago za ženske obleke
po čudovito znižanih cenah! ^WBg
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Laiitniua 10 ti»k „Narudue us karu g".