GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CEL)A Leto I. — Štev. 2 Ceiie> 28- fe^ruafja 1948. Cena din 2.— Poštnina plačana v gotovini. Zadružništvo brezpogojno dviga vlogo kmetov v našem gospodarskem razvoju, to pa pomeni, da dviga tudi njihovo politično vlogo in jih še tesneje povezuje z ostalimi delovnimi množicami naše dežele, E. Kardelj Kove uredbe o preskrbi prinesejo koristi kmetom in delavcem Nove uredbe Zvezne vlade o vezanih cenah in preskrbi prebivalstva je naše ljudstvo sprejelo z velikim zadovolj- stvom. Povdariti pa moramo, da je pre- cejšen del ljudstva še premalo poučen o velikem pomenu novih uredb, si jih tolmači po svoje, pa tudi naseda raznim prišepetovalcem, ki hočejo prikazati vse to kot malenkost. Sovražniki ljudstva, ki se za svoje hujskaško delo poslužujejo predvsem nevednosti naših ljudi, so se tudi v tem primeru hitro znašli. Ze prve dni so raz- trosili med kmete, da jim nove uredbe predpisujejo le nizke cene za njihove pridelke, zamolčali pa so, kaj jim ured- be dajejo. Po drugi strani pa so med delavci poizkušali razširiti mnenje, da ljudska oblast skrbi bolj za kmeta in mu nudi večje ugodnostih Toda z vsem hujskanjem se taki elementi le ponov- no razkrinkujejo, saj bo ljudstvo s sa- mim uresničenjem teh uredb spoznalo, kako podlo je njih rovarenje. Kaj nudi nova uredba kmetu? Za- držimo se najprej pri cenah, ki so bile za kmeta vedno najbolj boleča točka. Leta 1939. je bila povprečna cena krom- pirja za 1 kvintal 65 din, cena za 1 tono cementa pa 692,5 din. Takrat bi kmet lahko kupil za 1 kvintal krompirja okrog 94 kg cementa. Po novi uredbi bo kmet lahko prodal krompir državi in bo dobil za 1 kvintal krompirja 180 din. Dobil bo pa tudi bon, s katerim bo lahko kupil cement po nižjih enotnih cenah. Za tono cementa bo dal 1475 din, torej bo lahko kupil za 1 q krompirja okrog 120 kg ce- menta. L. 1939. 94 kg, po novih cenah pa 120 kg. Dalje bi mogel pred vojno kupiti za 100 kg pšenice 10,3 kg sladkor- ja, po novih vezanih cenah pa 12,49 kg. Kaj vidimo že iz teh dveh primerov? Da skuša- ljudska oblast pomagati kmetu prav tam, kjer je bilo pred vojno zanj najtežje. »Kupuj drago, prodajaj po- ceni,« so rekli kmetje, ko so primerjali veliko razliko med cenami svojih izdel- kov in industrijskih izdelkov. Ekonomi pa pravijo temu pojavu škarje, in ker se je ta razlika v ceni iz leta v leto ve- čala, so ekonomi rekli: škarje se odpi- rajo. Danes morajo reči: škarje se zapi- rajo. Ce bi primerjali cene vseh pridel- kov, ki jih kmet lahko proda po vezanih cenah, to je, da dobi poleg denarja tudi bon, s katerim se lahko izkaže, da je upravičen kupiti po nižjih enotnih cenah industrijske izdelke, in bi primerjali še cene vseh teh industrijskih izdelkov, bi videli, da kmet za svoje pridelke lahko kupi 12% več kakor je kupil leta 1939. V tem se kaže velika skrb ljudske oblasti, da pomaga kmetu zboljšati si svoj materialni položaj. Pred vojno kmet ni imel nobenega upanja, da se mu bo položaj izboljšal, narobe, njegov položaj j se je slabšal iz leta v leto, lezel je v ; dolg, odprodajal zemjlo, najlepši gozdo- j vi, njive in vinogradi so prehajali v ro- j ke ljudi, ki zemlje niso obdelovali, tem- več samo pobirali sadove kmečkih žu- ljev. Danes je pred kmeti jasna per- spektiva napredka in dviga življenjske ravni. Res je, da se škarje danes še niso povsem zaprle, toda zavedati se mora- mo, gospodarskih možnosti, katere smo ustvarili z dosedanjimi napori. Indu- strijsko produkcijo smo dvignili v pri- meri s predvojnim stanjem za celih 67%, toda to še daleč ni dovolj, da bi mogli kriti vse potrebe našega ljudstva, ki so zaradi vojnega opustošenja danes mno- go višje kakor so bile pred vojno. Zato danes še ne moremo uvesti popolnoma svobodnega trga, da bi vsak lahko ku- poval za svoje potrebe v neomejenem obsegu. Po drugi strani pa je bilo treba tudi pri formiranju cen upoštevati, da bodo cene take, da ne bo prizadeto de- lavstvo, ki je odvisno od nakupa kmeč- kih pridelkov, po drugi strani pa da bo imel kmet dejansko možnost, da za pro- dane pridelke kupi industrijsko blago. Z nadaljnjim povečanjem produkcije bo blaga vedno več na razpolago, produk- cijski stroški se bodo nižali, škarje med cenami kmečkih pridelkov in cenami industrijskih izdelkov se bodo nadalje zapirale, dokler se ne bodo povsem za- prle. Jasno je, da bo to privedlo tudi do odprave dvojnih oziroma trojnih cen, formiral se bo svoboden trg z enotnimi cenami, ki bodo nudile kmetu jamstvo za nadaljnji napredek, delavcu in na- meščencu pa dovolj visoko življenjsko raven. Pri tem, kaj nudijo nove uredbe kmetu ne smemo pozabiti, da bo kmet še naprej lahko prodajal svoje blago na svobodnem trgu po višjih cenah. V tem primeru pa bo moral kupovati indu- strijsko blago tudi po višjih cenah. Ka- terih načinov se bo posluževal, mu je na prosto dano. Poleg tega je treba pouda- riti še to, da bodo kmetje v predelih, ki so pasivni ali pa so bili med vojno opu- stošeni, tudi oskrbovani z industrijski- mi in živilskimi potrebščinami po nižjih enotnih cenah. Kateri so ti predeli in kako se bo to vršilo, bo predpisal mi- nister za trgovino in preskrbo spora- zumno z ministrom za delo vlade LRS. Kakor so za kmeta velikega pomena napori delavstva za dvig industrijske proizvodnje, tako je za delavstvo živ- ljenjske važnosti dvig kmečke produk- cije. Nove uredbe bodo velika vzpodbu- da kmetom, da bodo ti še povečali svoje naporo za večji pridelek. Povečanje kmetske produkcije pa je osnovnega po- mena za vse naše gospodarstvo. Treba se je zavedati, da je naša kmečka pro- izvodnja še vedno za 2 do 3% nižja od predvojne, čeprav so danes potrebe za- radi povečanega števila delavstva in zaradi višje ravni neprimerno večje kot pred vojno. Poleg vojnega opustošenja in dveh let suše, je tudi to eden vzrokov, da se moramo boriti s prehranbenimi težavami. Kljub temu se nam je tudi v najtežjih dneh posrečilo, da smo prebro- dili te težave in ni pri nas nihče stradal. Sprva se je delavstvo in nameščenstvo hranilo in oskrbovalo samo z racionira- nega trga, potem smo uvedli svoboden trg z dvojnimi cenami. Brez dvoma, da je bilo to kmetom velika vzpodbuda za povečanje produkcije, delavstvu in na- meščenstvu pa je omogočilo, da si je poleg racioniranih obrokov nabavljalo potrebščine tudi na svobodnem trgu. -Ker so pa zaradi zakona ponudbe in povpraševanja cene na svobodnem trgu precej narasle, je s tem padla realna mezda delavcev in nameščencev. Na- pori naše ljudske oblasti pa so šli vedno za tem, da se dvigne realna mezda de- lavstva in nameščenstva, kar je predvi- deno tudi v petletnem planu, saj si zboljšanja blagostanja ne moremo mi- sliti brez stalnega dviganja realne mez- de, to se pravi, da delavec za svojo pla- čo lahko vedno več kupi. Najnovejše uredbe o preskrbi ne nudijo ugodnosti samo kmetom, ampak bo posledica tega tudi, da se bo dvigala realna mezda na- šega delavstva in nameščenstva. 2e se- daj so nekateri racionirani obroki živil večji, kakor so bili pred temi uredbami, tako se n. pr. poveča obrok sladkorja, maščob, mesa. Še bolj pa se poveča pre- skrba s tekstilnim blagom in obutvijo. S povečanim odkupom kmetskih pri- delkov, ki bo posledica novih uredb, pa se bo preskrba delovnega ljudstva iz dneva v dan izboljšala. Seveda vse to ne bo šlo brez naporov. Uredbe bi ostale le mrtve črke na pa- pirju, če se za njih izvajanje ne bomo tudi borili. Treba je mobilizirati vse naše organizacije za to delo. Ne gre sa- mo za pojasnjevanje in populariziranje teh uredb. Ta popularizacija ni sama se- bi namen, temveč naj pomaga reševati! konkretne naloge. Slaba točka našega gospodarskega udejstvovanja je še ved- no trgovina. Razširiti in usposobiti našo trgovsko mrežo naj pomagajo vse naše organizacije. Zadruge bodo osnovna or- ganizacija za odkup kmečkih pridelkov, samo te bodo prodajale kmetom pro- dukte po vezanih cenah. Borba za de- centralizacijo zadrug se mora nadalje- vati. Zadružni domovi bodo pomagali pri utrjevanju zadružništva na vasi. Za- to moramo pospešiti gradnjo istih in mobilizirati za to vso vas. Prav tako pa bo važna kontrola ljudstva nad poslo- vanjem vse naše trgovske mreže. Sin- dikati po tovarnah bodo opozarjali, če se bo v skladiščih po nepotrebnem ko- pičilo blago, sindikati na železnici bodo pomagali pri hitrih prevozih, organiza- cije na terenu pa bodo kontrolirale pra- vilno poslovanje trgovin, zatirale špe- kulacijo in pomagale odpravljati sle- herni birokratizem. Osnovna naloga nas vseh pa bo še vedno borba za dvig pro- izvodnje, borba za izvedbo našega pla- na. (Po »Ljudski pravici«.) Celjski frontovci bodo letos prostovoljno delali 220.000 ur Na konferenci Osvobodilne fronte Celja dne 17. t. m. je bil sprejet plan prostovoljnega dela za leto 1948, s či- mer so postavljeni temelji za uspešnejšo obnovo in ureditev mesta. Sekretar Mestnega odbora OF tov. Klarič Rudolf je uvodoma govoril o po- menu novih gospodarskih uredb in ve- zanih cenah, ki bodo vidno izboljšale preskrbo našega delavca in kmeta. Po- goje za zvišanje življenjskega stan- darda si je ustvarilo naši delovno ljud- stvo samo s svojimi delovimi napori in elanom, ki je možen le v novi družbeni ureditvi, je povdaril govornik. Pozval je vse aktiviste, da pomagajo uresničiti te uredbe. O pomenu prostovoljnega dela je go- voril tov. Trobiš Štefan, predsednik Mestnega odbora OF, ki je poudaril predvsem politično vzgojno in gospodar- sko korist prostovoljnega dela naših ljudskih množic. Predlagal je v imenu Mestnega odbora OF plan prostovoljne- ga dela za leto 1948; ki predvideva predvsem odstranjevanje ruševin, ure- jevanje mesta in dela pri novogradnjah. Odstranili bomo vse ruševine na Trgu svobode, V Prešernovi, Zidanškovi, Mi- klošičevi in Kersnikovi ul. ter na Na- brežju svobode pri čemer bomo prido- bili zlasti mnogo opeke za predvidene novogradnje. V plan prostovoljnega dela je vključeno tudi čiščenje in urejeva- nje mesta v »Tednu čistoče«, ter čišče- nje strug Koprivnice in Sušnice. S prostovoljnim delom bomo zgradili skupno z zainteresiranimi kmeti, oziroma prebivalci zadružni dom v Medlogu, prosvetni dom v Gaberju, pomagali bo- mo izkopati temelje stanovanjski zgrad- bi v Vodnikovi ulici, pri gradnji fiz- kulturnega bazena in ceste do tega ba- zena, v parku bomo zgradili letno gle- dališče, uredili živilski trg na Trgu mu- čenikov in pomagali graditi cesto Tkal- nice hlačevine do Dobrave. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli predlog, ter predlagali načine za izbolj- šanje organizacije prostovoljnega dela v letu 1948. Sprejeli so sklep, da bodo za uresničenje tega plana delali celjski frontovci 220.000 ur. Mestna podjetja so se obvezala, da bodo dala na razpolago 6 voz z ljudmi in bodo prepeljala za zadružni dom v Medlogu vso opeko. Posamezni privat- niki so se prav tako obvezali, da bodo pomagali pri prevozu raznega materiala in dali primerno denarno pomoč za gradnjo zadružnega doma v Medlogu in prosvetnega doma v Gaberju. Predlog tov. Kocjana Ignaca, da bi v »Tednu či- ščenja« odstranili v mestu vse kar mu kvari lice in zbirali teksilne odpadke, kosti in konzervne škatle, ki bi jih od- dali v predelavo naši industriji, je bil z odobravanjem sprejet. »Odpad« bo vse te odpadke sam odpeljal, izkupiček za- nje pa bo šel v fond LMS, S prostovoljnim delom bodo frontovci Celja pomagali tudi pri gradnji zadruž- nih domov izven svojega območja. Z obvezami, ki so jih že sprejele po- samezne sindikalne in terenske organi- zacije, ter Zveza borcev, katere člani bodo delali 100 ur prostovoljno računa- mo, da bo plan prostovoljnih delovnih ur v Celju precej prekoračen. V tem nas prepričujejo tudi udeleženci konference, ki so s svojo aktivnostjo in zanimanjem pokazali, da pravilno razumejo aktivno sodelovanje ljudskih množic pri gradit- vi naše domovine. Strar. 2 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. j Celjsko delovno ljudstvo je proslavilo stoletnico Komunističnega manifesta Pred sto leti, v februarju 1848, sta iz- dala Kari Marx in Friderik Enge's v Londonu »Komunistični manifest«. Ta velik zgodovinski dokument je s svojim zaključnim klicem: »Proletarci vseh de- žel združite se!«, skoval iz proletariata vodilno silo v borbi proti izkoriščeval- cem za ustvaritev socializma. Mi danes že uživamo prve sadove tega slotet- nega boja, ki se je prvič pred vsem »vetom manifestiral prav v tem zna- menitem proglasu. Celje je proslavilo to znamenito sto- letnico s predavanjem tov. ministra Ivana Regenta v Ljudski univerzi. Po- slušalci so popolnoma narolnili veliko dvorano Ljudskega gledališča. Tov. minister je poudaril, da so za- koni razvoja človeške družbe, ki sta j;h odkrila ter v »Manifestu« izpovedala Marx in Fnrfels, nadalje pa jih razvila Lenin in Stalin, tako prvobitni in nujni kakor naravni zakon žjvljenja in smrti. Teh zakonov Marx in En^el«? nist* iz- umila in umetno vsilila družbi, njuna ■veličina je marveč prav v tem. da sta jih odkrila in na njihovi osnovi v na- prej videla nujni razvoj človeške družbe. S kratkim zgodovinskim prerezom je predavatelj pokazal resničnost teze, s katero se manifest začenja: »Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina raz- rednih bojev.« Končni klic je umevna in logična posledica družbene analize, ki sta jo Marx in Engels razvi'a iz tega stavka v Manifestu samem in drugih svojih delih. Kolesa zgodovine ni mo- goče ustaviti, še manj zavrteti nazaj. 7ato je jalov in v naprej na neuspeh obsojen boj vseh reakcionarjev in bur- žujcev zoper neuničljive sile ljudskih množic. S tem predavanjem nam je dal tov. minister dragoccn pomen, kako živa družbena znanost obravnava take pro- bleme: ne s suhoparnim zgodovinskim opisom, ampak v tesni povezanosti vse- ga razvoja družbe. Predavanje nam ni samo razširilo in poglobilo znanje, am- pak nam je hkrati utrdilo samozavest in ponos, da smo živ del najbolj napredne družbene sile, ki danes vodi svet v uo- vo obzorje. Konferenca borcev NOV je sprejela obveznosti za leto 1948 V soboto 21. februarja so se zbrali v dvorani Doma ljudske prosvele borci NOV, da se pogovorijo o bodočem delu svoje organizacije, o obvezah, s kateri- mi bodo uredili skupno z množičnimi organizacijami meslo Celje. Tov. Janežič Andrej je v uvodni ..be- sedi naglasil, da je Zveza borcev NOV tista organizacija, ki mora dajati inicia- tivo pri ustvarjalnem delu našega ljud- stva in mora biti prva pri delu za iz- gradnjo domovine. »Mi vsi smo šli skozi narodno osvobodilno borbo« — je dejal — »in imeli skozi vso borbo iniciativo v svojih rokah. Naša dolžnost je, da tudi dane" v veliki borbi na gospodarskem polju ohranimo in razvijamo to inicia- tivo, kajti naše današnje naloge niso prav nič manjše kot so bile v času na- rodno osvobodilne borbe. Če je bil bo- rec NOB vzgled ostalim, kako se je bo- riti proti sovražniku, tako mora biti tu- di danes lik borca zgled vsemu ljudstvu pri nas in izven naših meja. Mi stojimo pod vodstvom KP in Ljudske fronte trdno na braniku naših pravic, borimo se za neodvisnost jugoslovanskih naro- dov, za mir in demokracijo.« Po živahni debati je konferenca spre- jela sklep, da bo vsak član Zveze NOV v letu 1948 najmanj 100 ur delal za ob- novo in izgradnjo mesta Celja. Člani, ki niso vezani na delovne ekipe v tovarnah in ustanovah pa bodo tvorili delovno brigado Zveze borcev. Poleg tega je konferenca sklenila, da bo organizacija postavila v (letošnjem letu spomenik žrtvam NOV, ki naj postane trajno opo- zorilo, da je treba na vsakem koraku čuvati težko priborjeno svobodo in ne- odvisnost. Ob koncu je sekretar OF tov. Klarifc še opozoril, da morajo borci NOV, kot so v narodno osvobodilni vojni mobili- zirali najširše množice v borbo proti so- vražniku, tudi danes stremeti, da vklju- čijo v delo najširše sloje našega naroda. Prav tako je nujno, da naša organizacija pomaga izvajati najnovejše uredbe o preskrbi prebivalstva in da se bori proti vsaki špekulaciji. »Stremeti je tre- ba po množični kontroli in se boriti za uspešno distribucijo.« Navzoči so na konferenci zbrali za grško ljudstvo 2.192,50 din. Napovedajemo tekmovanje Aktivisti sektorja Laško, zbrani na I. predvolilnem zborovanju napoveduje- mo tekmovanje sektorju Sv. Jurij pri Celju in Žalcu, in sicer v naslednjih točkah. 1. Kateri sektor bo prvi vložil pravilno izpolnjeno kandidatne liste z najbolj- šimi kandidati in podpisniki list. 2. Na katerem sektorju se bo vršilo več in bolje obiskovanih masovnih se- stankov. 3. Kateri sektor bo imel lepše okraše- na volišča. 4. Kateri sektor bo imel boljše orga- nizirano obveščevalno službo. 5. Kateri sektor bo dosegel več od- stotno volilno udeležbo. 6. Na katerem sektorju bo manj vo- lilcev glasovalo za črno skrinjico. 7. Na katerem sektorju bodo že v do- poldanskih urah zaključili volitve. Po končanih volitvah bo Okrajna vo- lilna komisija poročala o rezultatih do- seženih v navedenih točkah. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Aktivisti sektorja Laško Okraj CeSje-okolica v voillnih pripravah Dne 21.marca 1948 bodo po vsej Slo- veniji volitve v okrajne ljudske odbore. Predsednik vlade tov. Marinko je po- sebej v svojem govoru podčrtal, da po- stajajo okrajni ljudski odbori bolj in bolj važen člen našega vodstva in go- spodarstva. Nalogo in odgovornosti, ki jih dnevno prevzemajo, zahtevajo njih polni ir. aktivni sestav. V treh letih po osvoboditvi je že dobršno število naših odbornikov sploh pozabilo, da so bili izvoljeni v Okrajno skupščino in vsako zasedanje posebej beleži šibkejšo ude- ležbo. Na pravo in učinkovito delova- nje z ožjim odborom na eni, ter s tere- nom in ljudstvom na drugi strani, pa večina več ne računa. To je velika ne- pravilnost pri delu naše ljudske oblasti, oviranje našega napredka. Zato je cilj teh volitev sestava novega delovnega okrajnega ljudskega odbora, v katerem bo vsak odbornik posebej, predstavljal in zastopal področje, ki ga bo zato tudi volilo. Obsežno območje OLO Celje-okolica, ki so nam je v zadnjih dneh še povečalo r. trinajst KLO-jev in to tri od bivšega konjiškega okraja in deset od bivšega šmarskega okraja, jo razdeljen v voliv- no enote sektorje Žalec, Gomilsko, Voj- nik, Sv. Jurij pri Celju, Planina in La- ško. To sektorje je prevzel ves okrajni aktiv, da bo izvedba volitev čim uspeš- nejša. Aktivisti sektorja Laško so že napovedali tekmovanje v predpripravah ir. samem izidu volitev ostalim sektor- jem in okrajna volivna komisija bo ob- javila končne rezultate in uspehe. Po vseh KLO-jih se vrše množični se- stanki, kjer ljudstvo izbira svoje pred- stavnike. V pretežni večini se odločajo za one, ki so jim že 7. decembra 1947 oddali svoje glasove in zaupnike, to je odbornike krajevnih odborov, kateri bo- do tudi mogli najbolj učinkovito pre- nesti problematiko svojega področja na okraj in obratno. Ti sestanki, ki so zavestno sodelova- nje najširših ljudskih plasti, pa so se- veda trn v peti kliki nezadovoljnežev, ki se dobro zavedajo, da pomeni vsak i dober odbornik in odbor žebelj v rakev J njihovih špekulantskih in izkoriščeval- skih načrtov. Zato skušajo vnašati ne- red bodisi sami, bodisi po svojih pla- čancih. Najbolj čest pojav so pijani ner- gači na sestankih, ki se z vso vztrajno- stjo trudijo, zavesti diskusijo na povsem tretje stvari. Taki tipi so na primer na predvolivnem zobrovanju v Višnji vasi po vsej sili hoteli odvrniti pozornost navzočih od kandidatov in organizacije volivnih priprav na davke, za kar so jih sovaščani zavrnili, češ da so zakasneli, ker so niso udeležili vseh onih mnogih sestankov, ki so zadevali izključno davke. Našo ljudstvo mora izločiti take ne- resne, ali namerno razbijaške elemente iz svojo sredine, ter mora znati obra- čunati z vsemi, ki ga hočejo za kritje svojih umazanih interesov držati v te- mi in zaostalosti. Novo izvoljeni okrajni odbor Celje- okolica naj bo resničen odraz volje za napredkom. q ^ Celje ho dobilo moderen poliklinični laboratorij Izmed vseh gospodarskih panog, ki so oživele z osvoboditvijo je v Celju zavzela najvidnejši razmah gradbena dejavnost. Celjska gradbena podjetja: »Graais«, »Beton« in podjetje MLO-a, se niso ome- jila le na obnovo v vojni porušenih ob- jektov, temveč so gradila nove stano- vanjske stavbe, gospodarske objekte, javne zgradbe in soc.-zdravstvene usta- nove med katerimi je tudi največja am- bulanta zavarovanja v državi — Dom ljudskega zdravia. Impozantni objekti Doma ljudskega zdravja v Gregorčičevi ul ci so dobi i svoj temeljni kamen 1. oktobra 1946, ko so Celjani s prostovoljnim delom izkopali temelje, na katerih je z vidnim napredo- vanjem zras'a moderna stavba na povr- šini 3C00 m2. Projekte za stavbo je izde- lal ing. arh. Umek, gradbena dela pa je prevzelo podjetje »Gradiš«. Potreba za takšno stavbo z amb^ant- nimi prostori je bila pereča že v stari Jugos'aviji. Tedaj so izgradili mesto n e enonadstropno ambulanto sredi mestnega prometa, brez vsake perspektive z ozi- rom na nadaljnji razvoj zdravstvene služ- be, brez možnosti za razširitev prosto- rov, ki so odgovarjali tedanji zdravstveni službi pri Zavodu za soc. zavarovanje, saj je tedaj bila za preglede samo ena ordinacija, 1 specialist za oči in tuber- kulozo, ordiniralo pa je vsega 6 zdrav- nikov. Danes ordinira 15 zdravnikov, med njimi vsi specialisti okraja, kar po- meni znatno izboljšanje zdravstvene služ- be pri zavodu za soc. zavarovanje. Ostalo pa je še vedno pereče vpra- šanje ordinacijskih prostorov, ki so sicer za nekoliko sob večji od predvojnih, ven- dar še ne odgovarjajo potrebam z ozi- rom na veliko industrijsko in rudniško zaledje Celja, kateremu vzporedno mora iti tudi organizacija zdravstvene službe. Obsežna zdravstvena služba celjske eks- poziture si prizadeva, da postane tudi (kar se tiče specialističnih strok) enako- vredna ostalim zdravstvenim službam v centrih LRS. K ostvarenju takih pogojev se je pra- vilno pristopilo šele v novi ljudski drža- j vi, ki je do danes porabila na polju ■ zdravstvenih investicij 415 milijonov di- j narjev, medtem ko so v stari Jugoslaviji porabili v te namene skozi vsa leta vsega 250 milijonov din. Cilj vseh gradenj ki jih gradi Zavod za socialno zavarovanje, od Makedonije do Slovenije, 90 po številu, je nuditi čim uspešnejšo in hitrejšo po- moč svojemu bolnemu zavarovancu. »Dom ljudskega zdravja« v Celju pa je ena od prvih največjih zdravstvenih usta- nov, ki bo dograjena v prvi petletki. Načela gradbenega programa stavbe so šla za tem, da se za vedno prekine s tradicijo, ki je bila običajna v dosedanjih zgradbah socialnega zavarovanja: da so namreč ordinacije pretesne, da ni dostoj- nih čakalnic, da je že na prvi pogled blagajniški ambulatorij obeležen z vsem tistim neprijetnim zadahom, ki daje vtis, da je za blagajniško ordinacijo vse do- j bro itd. Pri osnutkih nove stavbe se je po toč- no proučevanih in sodobnih načelih pri- stopilo k podrobnemu študiju projekta za obsežni zdravstveni institut, ki naj bi v vsakem pogledu služil potrebam delov- nega ljudstva in ki naj bi kot prvi te vrste v ožji domovini bil vzor in predmet nadaljnjega študija, da se v bodoče gra- dijo na podlagi izkušenj te stavbe še popolnejše stavbe, ki bodo še idealnejše izpolnjevale svojo funkcionalno vlogo in v vsakem oziru služile namenu. To je naglasiti še posebej zaradi tega, ker so bile dosedanje zdravstvene ustanove za- voda za socialno zavarovanje zidane brez potrebnega temeljito proučenega načrta, radi česar so bile pozneje vsak čas po- trebne adaptacije in dozidavanja, ali pa so se vršile ordinacije za zavarovance sploh samo v neprimernih ali pa v adap- tiranih poslopjih. S tesnim sodelovanjem zdravnikov in arhitektov se je v primeru nove celjske stavbe pristopilo k pravilnemu re.Ševanju problema z namenom in željo, da se z danimi sredstvi zgradi stavbo, ki bo čim bolj odgovarjala svojemu namenu. Državni zavod za socialno zavaro- vanje ima namen, da nudi vso potrebno zdravstveno pomoč v sistemu mreže am- bula4orijev in poliklinik, kjer bo možno temeljito in strokovno popolno zdrav- niško delo, vodeno v smislu enote zdrav- stvene politike v prid bolnemu zavaro- vancu. V ta način dela se vključuje že Leto I. — Štev. 2 CELJSKI TEDNIK Stran 3 danes vse zdravniško in pomožno zdrav- ' stveno osebje in je že s tem naznačena perspektiva za bodoče delo v praktični : medicini. Celjska nova stavba socialnega zava- rovanja je zamišljena kot poliklinični am- bulatorij, v katerem bi se vršile poleg ordinacij za splošno prakso, tudi ordi- nacije za vse specialistične stroke. Delo teh ordinacij bi bilo smiselno povezano med seboj, da bi bila na ta aačin omo- gočena čim hitrejša diagnostika in čim hitrejše in uspešnejše zdravljenje. V tem smislu je tudi arhitektonsko predvidena razporeditev in ureditev or- dinacij za posamezne stroke. Vsaka sho- ka ima tako rekoč svoj lastui oddelek, ki bo imel na razpolago več prostorov. Tako n. pr. bo imel na razpolago ki- rurg poleg ordinacije še posebno sobo za prevezovanje, posebno sobo za septične kirurške posege, posebno sobo za asep- tične posege male kirurgije, s prostorom za odmor bolnika po posegu ali po oma- mi in poseben prostor za sterilizacijo. Prav tako bodo imeli tudi oddelki dru- gih strok po več prostorov. Med čakal- nico in ordinacijo bo posebna predsoba za medicinsko sestro—administratorko, tako da se administrativna stran ordina- cije bolnega zavarovanca kolikor mogoče izloči iz medicinskega dela v ordinaciji in da bo obenem zdravnik razbremenjen administrativnega dela in se bo v ordi- naciji lahko popolnoma in nemoteno po- svetil bolniku. V načrtu za novo stavbo so posvetili velik poudarek temu, da se urede za vsako ordinacijo lastne čakal- nice. Pravilno in normalizirano stanje bo doseženo, ko bo v dostojni čakalnici ča- kalo kvečjemu 5 do 8 bolnikov. V stavbi »Doma ljudskega zdravja« bo tudi obsežen zobozdravniški ambu- latorij, dočim pa bo ordinacija za pljučne bolezni premeščena, oz. koncentrirana vsa v protituberkuloznem dispanzerju v sosednji, že obstoječi zgradbi »Doma za zdravstveno zaščito«. S tem smo se ob- enem dotaknili tudi problema koordina- cije oziroma spajanja državne zdravstve- ne službe z zdravstveno službo bivšega zavoda za socialno zavarovanje, ki pre- haja z ustanovitvijo državnega zavoda za soc. zavarovanje pod vodstvo enotne zdravstvene in socialne politike. Po teh načelih bodo urejeni tudi ostali oddelki v obeh omenjenih stavbah, oziroma je predvidena še nadaljnja koordinacija in kolaboracija vseh celjskih zdravstvenih ustanov. V novi stavbi je predvidena tudi moderna državna lekarna, kjer bo bol- nikom, ki so bili pravkar v ordinaciji, omogočeno, da dobe vsa potrebna zdra- vila. Predviden je tudi še poseben pavi- ljon za fizkulturno terapijo v prostoru med »Domom ljudskega zdravja« in bol- nico in se ga bodo posluževali bolniki socialnega zavarovanja in pacienti ,iz bolnice. Posamezni oddelki polikliničnega am- bulatorija bodo urejeni tudi za skupin- ske in sistematske preglede delavcev, kar spada v območje profesionalne pre- ventive. S sistematičnimi rednimi in ob- veznimi pregledi delavstva je možno za- j ^ti i-ačetne oblike važnih in nevarnih bolezni, predvsem tuberkuloze, srčnih bolezni in poklicnih boleznih, ki ostanejo pogostoma v svojih začetnih oblikah ne- opažene in pride bolnik sam od sebe često šele prepozno k zdravljenju. Za vse zgradbe bodočega zdravstvene- ga centra bodo urejene skupne naprave za centralno kurjavo, pranje perila, skupna kanalizacija itd. V neposredni bližini »Doma ljudskega zdravja in »Doma za zdravstveno za- ščito se nahaja tudi kompleks celjske bolnice, ki bo v kratkem znatno razšir- jena in modernizirana. Vse celjske zdravstvene ustanove sku- paj bodo tvorile v bodoče celjski zdrav- stveni center, ki bo počenši od že ob- stoječega »Doma za zdravstveno zaščito« v Gregorčičevi ulici preko novega »Do- ma ljudskega zdravja« do nove in raz- širjenje celjske bolnice smiselno, oziroma funkcionalno povezan od zdravstvene preventive preko polildiničnega zdrav- stvenega dela do klinične medicine v bo- doči celjski bolnici. Jasno je, da b) ure- sničenje tega načrta možno zaradi po- manjkanja strokovnih kadrov šele posto- poma. Vendar nam dosedanji uspehi dela kažejo, da uresničenje načrta ni utopija, temveč, da se že danes vidijo rasni ob- i risi bodočega uspeha. P. J. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode je povišal svoj plan za 6 odstotkov Delavci celjske Tovarne emajlirane posode, ki je obenem največja tovarna te vrste v državi, so v minulem letu uspešno izpolnili svoje planske naloge, in pokazali tudi v začetku drugega leta petletko nezmanjšan delovni polet. V januarju, so v vseh oddelkih uspešno iz- polnili proizvodni plan, ki je v primeri z lanskim za 9% višji. V pocinkovalni- ci so ga celo presegli za 24%, v drugem najboljšem surovinskem oddelku pa za 12%. Delovni kolektiv je dne 22. t. m. pro- slavil to delovno zmago z interno pro- slavo, kjer so prejeli priznanje za svoje delo vsi, ki imajo za to največ zaslug: udarniki, udarnice in celotni oddelki. Prehodno zastavico oddelka, ki jo je posedovala v januarju vtiskovalnica, je prejel za mesec februar surovinski od- oelek. Prehodno zastavico najboljše grupe, ki jo je imela grupa tov. Koražije v emajlirnici pa je še nadalje ostala v grupi, saj je ponovno presegla delovno normo za 22,56% in se s tem uvrstila na prvo mesto v tovarni. Rad.atorski oddelek v tovarni se v pre- teklem mesecu ni mogel vključiti v tek- movanje zaradi pomanjkanja surovin. Zato je njegovo prehodno zastavico pre- jela mladinska brigada emajlirmice, ka- tere komandant je tov. Belak Franc. Mladinska brigada je zaslužila še poseb- no priznanje, ker se je na poti do uspe- hov morala boriti z mnogimi težkočami. Nekateri starejši delavci so bili miš- ljenja, da sistem dela z brigado ne bo uspel. Mladinci so jim njihovo zmoto že ob prvih dneh dela dokazali, saj so pre- segli plan za 16 in celo za 20%. Po eno- mesečnem brigadnem delu pa so plan presegli celo za 33%. Ti uspehd so dali pobudo za ustanovitev dveh novih mla- dinskih brigad, ki v svojih uspehih ne zaostajajo mnogo za prvo brigado. Bri- gada v varilnem oddelku s tovarišem Rudolfom Štantetom na čelu, je že prvi dan presegla delovno normo za 28%. Sindikalna podružnica nudi mladini pri ustanavljanju novih brigad vso pomoč. Na žalost naletijo mladinci še večkrat na nerazumevanje v krogu nekaterih tehnikov in mojstrov, ki nikakor ne naj- dejo razumevanja za delovni polet mlaj- ših delavcev, ter jim skušajo odtegovati svojo pomoč in strokovno znanje. Prvo javno priznanje je prejel v imenu brigade mladinec Ivan Zdolšek. Na prehodno zastavico mu je tovariš upravnik tovarne svečano pripel trak z datumom in napisom. Mladinci, člani brigade, so se obvezali, da bodo v pri- hodnjem mesecu presegli normo še za nadaljnj.h 10% in zmanjšali odpadke za 5%. Obljubili so tudi dvigniti kul- turno-prosvetni nivo v svojem oddelku. Po podelitvi zastave mladinski briga- di je bilo proglašenih 33 najboljših de- lavcev in delavk, ki so prejeli časten naslov udarnika. Mnogi med njimi že vdrugič: tov. Gologranc Marija, je pre- segla normo za 40.3%, Škrubej Martin, Tov. Mugerle Franc — dvakratni udarnik ki je presegel normo za 53%, Drev Al- bina, ki je presegla normo za 48% ter Ahtik Jakob, Orožen Avgust, Pokelšek Franc, Flis Jožef in Grilec Leopold. Tov. Mugerle, dvakratni udarnik — že od septembra 1947 presega normo za 26 % in služi lahko za vzgled vsemu ko- lektivu. Naslov trikratnega udarnika pa sta si priborila tov. Vidmar Jože, ki de- la v oddelku za pločevino in presega normo s povprečno 37%, ter Končan Jože iz oddelka za stiskanje pločevine, ki je presegal normo za 31%. Naslov enkratnega udarnika pa so do- bili naslednji tovariši in tovarišice: Habjan Anton, ki je presegel normo za 36%, Kolar Mihael, za 28%, Roje Franc, za 48%, Gutemberger Dora, za 48%, Gorjup Ignac, za 43%, Vrečer Silva, za 33%, Skrubej Ivan, za 27%, Lednik Martin za 28%, Pohraski Zalka, za 32%, Pere Ivan, za 24%, Golej Alojzija, za 49%, Pangerl Jože, za 32%, Hojnik Martin, za 45%, Kranjc Jožefa, za 43%, Končan Zofija, za 35%, Brence Ivan, za 23%, Palir Franc, za 26%, Velenšek Antona, za 27%, Zlender Franc, za 27%, Flis Alfred, za 32%, Orel Franc, za 24%, Kolenc Mihael, za 27%. Ob pr^itanju imen je bil vsak posa- meznik deležen dolgotrajnega aplavza, upravnik tovarne tov. Vidmajer pa se je v imenu uprave zahvalil za požrtvoval- no delo udarnikov in jih pozval k na- daljnemu sodelovanju, ki bo jamstvo za nove uspehe. V imenu udarnikov je tov. Mugerle Franc obljubil, da bodo delali v naprej še z večjim elanom, ki bo izviral iz za- vesti, da delajo za skupnost. Ob zaključku je bil soglasno sprejet sklep, da bodo v naslednjih treh me- secih v vseh oddelkih tovarne zvišali proizvodni plan za 6%, povečali de- lovni učinek za 3%, zmanjšali izme- ček in uštedili na materialu za 2 %. Ne- opravičene izostanke bodo znišafli na minimum. Ob pregledu svojih dosedanjih uspe- hov so zbrani delavci obsodili tiste to- variše, ki še ne sodelujejo v zadostni meri pri skupnih naporih delovnega kolektiva, kar se kaže zlasti v precej visokem številu neopravičenih izostan- kov, saj je bilo v celoti 144 neopraviče- nih dnevnic. Najčešči izostankarji v To- varni emajlirane posode so: Jošt Vincenc, ki ima 6 neopravičenih dnevnic, Cotl Ernest, iima 7 neopr. dnevnic, Sarlah Anton, ima 4 neopr. dnevnice, Kovač Rudolf, ima 3 neopr. dnevnice, Škorc Simon ima 3 neopr. dnevnice, Viderger Fani ima 3 neopr. dnevnice, ter Skoberne Alfonz, Lakner Jurij in Jazbinšek Antonija vsi po 2 neopravi- čena izostanka. Tudi od nameščencev se vsi ne zavedajo delovne discipline, tako je Mehkovec Rozalija dvakrat ne- opravičeno izostala, ter Krivec Jože en- krat. Vsem tem tovarišem bo treba s stra- ni sindikata kakor tudi s pomočjo vseh vzornih delavcev vcepiti zavest, da je delo častna dolžnost vsakega člana naše ljudske skupnosti, ki nenehno daje vse od sebe v borbi za boljšo bodočnost nas vseh. Dopisnik tovarne. V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV SMO SE OBVEZALI ZA 1000 UR PROSTOVOLJNEGA DELA Zbirni tonažni plan je naš delovni ko- lektiv januarja prekoračil za 52.10%, predvsem zaradi tega, ker so delavci in tehnično vodstvo posvečali največjo paž- njo proizvodnim napravam in strojem, ter zastavili vse svoje sile za čim boljšo izpolnitev zadanih planskih nalog. Vest- no ravnanje s proizvodnimi napravami nam je omogočilo v mesecu januarju izpustiti planirana popravila ali jih popraviti, ne da bi prekinili proizvod- njo, kar so pač najboljše vidi v izredno velikem odstotku produkcije. V petmesečnem tekmovanju od avgu- sta do decembra 1947, si je naš mladin- ski aktiv kot najboljši med vsemi tovar- niškimi aktivi LMS v okraju Celje-me- sto priboril prehodno zastavico, ki jo v nadaljnji borbi za izvedbo postavljenih nalog naši mladinci hočejo brezpogojno obdržati. Šest mladincev iz kolektiva je uprava podjetja nagradila. Sindikalna podružnica tovarne se je zavezala, da bo izvršila pri graditvi javnih del 1000 ur, poleg prostovoljnega dela v okviru tovarne, ter pri izgraditvi 18 stanovanjskih družinskih stavb, ki se bodo v začetku aprila začele graditi S trdno zavestjo se bori delavec, ka- kor nameščenec naše tovarne za uresni- čenje plana. Z vsakim odstotkom pro- dukcije, to je prekoračenjem plana pa tem bolj zasiguravamo preskrbo kme- čkega podeželja z galico ter umetnimi gnojili, ki jih poleg drugih artiklov pro- izvaja naša tovarna. L. O. Pomoč grškemu Ijudstvu Odboru za pomoč grškemu ljudstvu v Celju so bili do 25. februarja 1948 naka- zani iz sindikalnih podružnic naslednji prispevki: Aero, tovarna barvil 285,50 din; Na- proza 3.450 din, Prosvetni KSS Celje 1.300 din; Okrajni magazin Celje-okoli- ca 2.015 din; Kino uslužbenci 110 din, Mehanična delavnica Javoršek 441 din; Celjska zlatarna 265 din; Beton Celje 5.711 din; Tovarna tehtnic 1.540 dio; Mohorjeva tiskarna (skupno z Rodetovo tiskarno) 3.918 din; Narodna banka 1.400 din; Tovarna sodov 130 din; Lesna indu- strija Teharje 887 din; Papirna stroka 300 din; Okrajno kovinsko podjetje Ža- lec 4.173 din; Celjska opekarna, Celje 1.274 din; Opekarna Bukovžlak 500 dan; Lesna industrija Kukovec, Celje 220 din; MLO tekstilna tovarna (Elka) 345 din; Opekarna Ljubečna 360 din; Tovarna pohištva Vehovar 453 din; Zveza borcev Celje- mesto 2.192,50 din; Ljudsko gle- dališče Celje 6.000 din; Tovarna sadnih sokov v blagu 7.000 din; Sindikalna po- družnica Beton v blagu 2.500 din. Stran 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Štev, j Za uspešno gradnjo naših zadružnih domov Proti decentralizaciji »Naproz« in po- pularizaciji kmetskih zdarug, ter gradnji zadružnih domov so mobilizirali proti- Ijudski elementi vse sile, da bi zavrli vse to, kar podvzemajo naše delovne množice za izboljšanje svojih življenj- skih pogojev. Kakor koli zavirati mobi- lizacijo naše vasi za dvig kmetijske pro- dukcije, to je danes njihov glavni namen. To je istočasno eden od načinov njiho- vih naporov, zavirati izvršitev petlet- nega plana, kajti prav zaostalost kme- tijstva lahko povzroči pri hitrem razvoju naše industrije težave pri prehrani ljudi vključenih v produkcijo in ustvari po- manjkanje prepotrebnih industrijskih ra- stlin. Izvor te dejavnosti je iskati zato v dejstvu, da so pozicije teh ljudi pod- žagane, da so izpodmaknjena tla špeku- laciji in izkoriščanju na vasi, da pa ravno zaradi tega besno nasprotujejo vsemu, kar naj služi gospodarskemu na- predku in kulturnemu dvigu vasi. Prav zaostalost vasi predvsem v kulturnem in prosvetnem oziru je bila eden glav- nih pogojev lahkega izkoriščanja. Zato 6e tudi danes opirajo predvsem na ob- robne hribovske kraje našega okraja kjer cvete ponekod lahkovernost ljudi in kjer je razlika med vasjo in mestom, ustvar- jena v pogojih kapitalistične družbe, večja kakor po dolinskih krajih. Tov. Kardelj je povdaril v svoji raz- pravi o zadružništvu »da so ostanki ka- pitalizma ravno na vasi najmočnejši in da bodo sovražni elementi prav tu naj- bolj aktivni, da bi prevarali delovnega kmeta in ga omajali v njegovem odnosu do ljudske oblasti«:. To je tako jasno in razločno povedano, da nam pri poglab- ljanju in študiju problematike takik kra- jev, ne bo težko teh ljudi izluščiti iz množice delovnih kmetov, jih razkrin- kati in postaviti na sramotni oder izda- jalstva in protiljudskega delovanja, Če si sedaj, ko smo stvari postavili na svoja mesta, zastavimo vprašanje, kdo na vasi pa more biti prav za prav proti gospodarskemu in kulturnemu udejstvou vanju naših ljudi v zadrugah, bomo od- govor prav lahko našli. To so edino lahko tisti, ki bi radi živeli na račun drugega in se še vedno nagibajo k špe- kulaciji. V to vrsto lahko vključimo raz- ne oblastneže predaprilske Jugosla- vije, ki novih časov in novega razvoja ne bodo nikdar razumeli, enostavno za- to, ker so s tem izgubili možnosti izko- riščanja. Prezreti pa tudi ne smemo protiljudske duhovščine, ki zna še prav posebno spretno izkoriščati svoj položaj. Primeri iz večine krajev našega okra- ja kažejo, da je zanimanje vaščanov za kmetske zadruge in zadružne domove vsepovsod ogromno. Lahko rečemo, da so razprave o zadružništvu pritegnile slehernega vaščana. Če pa so, kakor je to slučaj v Dobrni, lahkoverneži nasedli sovražni propagandi, je treba inspira- torje poiskati in jim najodločneje pre- prečiti vsako nadaljnje delo. Pred akti- viste pa se postavlja naloga nenehnega prepričevanja in politične vzgoje ljudi. Ko je govora o zadružništvu in zadruž- nih domovih, veljajo za vse enako be- sede tov. Kardelja: »Da mora biti razvoj zadružništva zadeva kmetov samih, nji- hove volje, njih rastoče zavesti, kajti sa- mo tedaj jih ne bo mogel nihče omajati, samo tedaj bodo popolnoma prepričani o lažnivosti in podlosti klevet.« V Grobelnem je ustvarilo povoljno si- tuacijo na sestanku zadržanje tudi več- jih kmetov, razen tov. Tanjšeka, člana KLO -a, ki se je postavil na odločno odklonilno stališče tako glede gospo- darskega, kakor prosvetnega udejstvo- vanja kmetskih zadrug na vasi. Zadeva pa se ne premakne z mrtve točke, do danes še nimajo upravnega odbora za- druge, niti niso pristopili k pripravam za gradnjo doma. Izgleda, da je videz ugodnega položaja, ki je bil ustvarjen na sestanku, imel namen zavarati in uspavati aktiviste. Če so aktivistom po- znani vsi oni, ki nasprotujejo, jih je tre- ba, kakor smo že rekli, brez omahova- nja prikazati v pravi luči, vse one pa, ki so za osamosvojitev in za gradnjo za- družnega doma, pa pritegniti in pričeti s pripravami. V šeščah so vaščani že določili pro- stor, kjer naj bi stal zadružni dom in tudi že pričeli s pripravami. V zadnjer* hipu, ko bi se pristopilo že k zakoli, čenju, pa se je tovariš, na čigar zemlji naj bi stal dom, premislil in odločno odkla- nja, da bi zadružni dom gradili na pro- štoru, ki vsem vaščanom najbolje ustre- za, kljub temu, da bi dobil v zamenjavo boljšo zemljo. Tudi ta slučaj je treba raziskati in pokazati dejanskega povzro- čitelja tega nasprotovanja. Težko j« namreč verjeti, da bi ta tovariš sam na lastno pobudo pričel nasprotovati, saj mu njegov gospodarski položaj narekuje, da se vključi v skupnost naših delovnih ljudi. Če v požganih krajih, kakor jc Pla- nina pri Sevnici s sodelovanjem množič- nih organizacij vse priprave dobro na- predujejo, če so v hribovskem kraju St. Jedert nad Laškim sami brez pobude od drugod pristopili k delu, potem je to nedvomno dokaz, da se prebivalci teh vasi ne dajo motiti od kakršnih koli hujskačev, ter že z vso vnemo priprav- ljajo gradnjo zadružnih domov. Vsem nam pa mora biti jasno, da bodo vsi tisti, ki pri nas še vedno ho- čejo živeti na račun delovnega ljudstva rovarili še naprej, si zmišljali vse mo- goče laži, da bi si vsaj za nekaj časa podaljšali življenje. Samo v rokah naše- ga ljudstva pa je njihova usoda, saj če jih bomo prej do kraja razgalili in raz- bili, tem prej bomo nemoteno stopali naprej do vzpostavitve blagostanja. Iz gradilišč zadružnih domov nam pišejo V Št Jederti nad Laškim pripravljajo Kar samoiniciativno smo pričeli s pri- pravami za zgradnjo zadružnega doma. Nihče nas ni obiskal in nam prigovar- jal, da bi pristopili h gradnji. Tukaj- šnji Člani OF in druge množične orga- nizacije so razumele klic po gradnji za- družnih domov, ker dobro vemo, da je nujno potrebno, če hočemo dvigniti na- šo vas liz zaostalosti in zboljšati delo naše zadruge. Na najlepšem mestu smo si izbrali prostor za gradnjo zadružnega doma. Pripravljamo cesto za dovoz materiala k stavbišču. Zbrali smo 20 kubičnih me- trov lesa. Peska smo pripravili 50 kub. metrov. Za gradnjo zadružnega doma smo so obvezali, da bomo napravtili pet tisoč prostovoljnih ur. Ker je pri grad- nji doma tudi potrebna gotovina, smo zbrali že 50.000 din. Tudi opeko hoče- mo sami napraviti. Tovartiš Dvcflmoč, ravnatelj keramične tovarne iz Liboj, je preiskal teren ter ugotovil primerno gli- no in dal navodila za delo opeke. To- variš Šipek se je zavezal napraviti brez- plačno modele za izdelovanje opeke. V vasi Planina pri Sevnici imamo pripravljenega dovolj peska in lesa Na Planini pri Sevnici smo pristopili k res temeljitim pripravam za gradnjo zadružnega doma. Zadali smo si obvezo, da bomo vso opeko izdelali. Zavezali smo se, da bomo za žganje opeke napra- vili in zbrali 200 kubičnih metrov drv. Zveza borcev za okraj Celje-okolica je na svojem zborovanju dne 15. februarja letos sklenila, da nam bo pomagala po- spraviti iz gozda potrebna drva za žga- nje opeke. Do danes je že napravljenih 50 kubičnih metrov drv na licu mesta, 35 kubičnih metrov drv pa je že pri ce- sti. Na svojem terenu smo tudi začeli kopati glino in jo nakopali toliko, da bomo iz nje napravili v eno peč opeke. Iz Ljubečne pri Celju so razumeli naše težkoče, ter so nam dali na razpolago strokovnjaka za izdelavo opeke. Za zi- danje je že napravljen ves pesek. Za- družniki so zbrali tudi 120 kubičnih metrov lesa, ki ga sedaj obdelujejo. Le- sa je predvidenega in preskrbljenega dovolj za celotno zgradbo. Kamenja, iz katerega bomo žgali apno, imamo pri- pravljenega dovolj za eno peč, bi bo v najkrajšem času zagorela. Planinčani smo razumeli klic OF, ki nam je prikazala, da bo kmečko ljud- stvo našlo v zadružnih domovih ono, kar potrebuje, to je svoje gospodarsko in kulturno središče, katero jim danes manjka. Petrovče Obvezali smo se, da bomo nakopali 300 m3 gline. Začeli smo tudi takoj z iz- polnjevanjem svojih obvez. Sedaj je ima- mo že 80 ms. Postavili smo si barako za orodje, ki bo potrebna pri gradnji za- družnega doma. Zbrali smo tudi že tri- sto kilogramov starega železa. Tudi de- nar smo že zbirali in imamo do sedaj 9580 Din. Ni še dolgo kar smo začeli, pa nam kar gre. Imeli bomo sicer nekaj težkoč še pri železu in lesu, toda pre- magali jih bomo, ker hočemo svoje ob- veze častno izpolniti. V Vrhju pri Žalcu sc še nismo lotili priprav za gradnjo doma Izbrali smo si upravo za gradnjo za- družnega doma, vendar kakor izgleda, so se nekateri zaradi tega »vključili« v to upravo, da zavirajo želje in potrebe našega kmečkega ljudstva. Se vedno ho- čejo vaški mogotci ovitrati polet delov- nega kmeta, katerim ni, da bi se mali in srednji kmet rešila njihove odvisnosti. Toda kljub temu si bodo zgradili po volji delovnih kmetov zadružne do- move. Na zadnji konferenci so sicer člani uprave poročalli, da bodo začeli s pripra- vami za gradnjo zadružnega doma, ven- dar do danes še nimamo rezultatov. Vrbje, ki leži v lepi Savinjski dolini, bi moralo prednjačiti in tekmovati za čimprejšnjo dograditev zadružnega do- ma, ker ima vse pogoje in bi s tem lahko najprej nudilo našemu delovnemu kme- tu svoje gospodarsko središče, katero danes manjka. Sv. Jurij Ko smo zvedeli, da je OF pokrenila veliko akcijo po vsej naši državi, da bi letos zgradili čim več zadružnih domov, smo se tudi pri nas zbrali in dogovorili. Zgradili si bomo dom — lep zadružni dom, tak, da bo ponos prebivalstva, na- še vasi. Zgradili ga bomo sami, s svojim prostovoljnim delom in zbranimi sred- stvi. Vsak nekaj — delo smo si razdelili. Člani sindikalne podružnice »Napro- za« bodo delali 1300 ur prostovoljno. Kmetijska šola 400 ur. Aktiv LMS 2000 ur. Žene bodo pripomogle z 800 urami. Traktorska postaja 210 ur. Člani sindikata krajevne industrije 1000 ur. Zidar Jesenko Ivan se je obvezal za 60 ur strokovnega dela. Tov. Železnik Franc pa 100 ur. K delu pa smo tudi že pristopili. Na- kopali smo že 30 m3 peska, pripravili 35 m3 kamenja, dosedaj smo zbrali že 20.000 dinarjev. Čeprav je vsega skupaj še malo, pa vemo da šele začenjamo, ko bomo pa vse spravili v tek, bo pa delo šlo, da bo veselje. Sv. Vid Ko smo začeli pripravljati vse potreb- no za gradnjo zadružnega doma, smo rekli, da moramo najpreje preskrbeti apno in glino. Stara apnenica, ki nam bo služila za žganje, nam je kar prav prišla. Toda treba jo je popraviti. Kar hitro smo se je lotili in kmalu bo pripravljena za žganje apna. Tudi za drva smo pre- skrbeli pravočasno in smo jih dosedaj pripravili že 100 m8. Kako bomo pa ure- dili z opeko, je pa težja stvar in mo- ramo kar takoj nekaj ukreniti, če hoče- mo, da bo naš dom zgrajen, če že ne prvi, pa vsaj eden med prvimi, kakor smo se dogovorili. Polzela Na Polzeli imamo že 30 ton cemenfa pripravljenega za gradnjo zadružnega doma. Gline smo že izkopali 191 m*. Člani sindikata so se obvezali, da bodo zbrali 40.000 Din. On seka, on klesti, pripravlja si les... Tistih 300 kubičnih metrov drv, ki jih mora imeti poljska opekarna, če hoče okrajni odbor Zveze borcev za Celje- okolico uspeti s svojo častno obvezo en milijon opeke za zadružne domove — tisti kubiki drv so bili že ves čas velika skrl? tov. Helene. Porečete: »Lepi junaki, zakaj pa samo nje? Kaj ste se ostali že tako privadili vratolomnim številkam, da so vam kar mimogrede dosegljive?« No, kar mimogrede se seveda ne gre- mo. Toda (izkušnje so pokazale, da s skupnim naporom in dobro voljo ni nič vralolomnega. A dejstvo je tudi, da ma- ti pri hiši prva pretehta in preudari, ka- ko bo kaj. In tako je tudi naša Helena bila upravičenega mnenja, da sam opti- mizem ne bo podkuril naše opekarne, brez sekir in brez žuljev. Ker se danes vsako razpravljanje o taki ali drugačni akciji prične in konča z rotenjem, preidemo z besed na deja- nja, tudi okrajni borci in člani sindikata niso mogli ostati gluhih ušes. Kratko in jedrnato so sklenili: prva grupa v so- boto popoldne, druga v nedeljo zjutraj na Planino. Sobotnikov se je zbralo 16 — tovari- šice v večini. Odpravili so se že ob 4. uri popoldne, da bodo sigurno prispeli na cilj in pričeli s prvo zoro. Upravičenost njihove zaskrbljene naglice dn podjetno- sti dakazuje dejstvo, da je avto gradbe- nega odseka po mnogih defektih šele ob 8 zvečer pricincal na Planino. Zamisel rane ure pa ni ostala kot pa- tentna iznajdba okrajnemu kadru, kajti jedva so se utaborili okoli čaja in slič- nih neizbežnih večernih priprav, so jih presenetili tovariši iz Laškega — 24 tek- stilcev dn pivovarnarjev in s tem podčr- tali našo bratsko povezanost na fronti dela. In tako bi večer potekel v najlepši harmoniji, da se ni tu vnesla groba krši- tev zakona o enakopravnosti: tovarišice so namreč samoumevno polegle v za- kurjeni sobi, edini zakurjeni sobi. Zju- traj so se še posmehovale prezeblim prenočevalcem, ki so se morali zadovo- ljiti z graščino. Vnedeljo pa se je sonce že nekam visoko pomaknilo nad gomazenje v goz- du — v kolikor se ga je dalo slutiti izza debelih megel — ko je zavriskala har- Leto I. — Štev. 2 CELJSKI TEDNIK Stran 5 Žene mesta Celja se pripravljajo na 8. marec Žene mesta Celja so pravilno razume- le pomen mednarodnega praznika žena 8. marca, ki ga že tretjič praznujejo v novi Jugoslaviji. Vse antifašistke pre- žema ob pripravah skupna misel, pri- pomoči v okviru Ljudske fronte in Med- narodne federacije žena k vpostavitvi miru v svetu. Zavedajo se, da bo go- spodarska moč naše države glavni po- goj za njeno politično samostojnost. V mnogih krajevnih odborih AFZ so se vršili masovni sestanki, na katerih so žene prevzele obveze v zveži s sklepi II. kongresa. Tako so se članice AFZ Gaber j a, IV. četrti in Dolgega polja ob- vezale, da bo vsaka dala najmanj 50 prostovoljnih ur v letu za izgradnjo in obnovo. Delavke v tovarni Emajlirane posode so se obvezale za 1500 ur na grandjl stanovanjskih zgradb. Ena izmed važnih nalog, ki jih je po- stavil Drugi kongres pred antifašistkinje Jugoslavije, je skrb za otroke in njih vzgojo, da bodo postali pošteni državlja- ni nove Jugoslavije. Žene Celja so po dosedanji skrbi za Dečje jasli in po pre- jetih obvezah pokazale vso skrb in po- žrtvovalnost za izpolnitev te važne in odgovorne naloge. Delavke tovarne perila so prevzele patronat nad Otroškimi jasli v Celju. Dosedaj so zašile 120 parov copat in 50 komadov hlačk za otroke. Obvezale so se, da bodo spomladi obdelale tudi vrt, ki pripada domu. Članice AFZ Dolgo polje ne zaosta- jajo v skrbi za Dečji dom v Oblakovi ulici. Od ustanovitve doma od 1945.1. žene redno šivajo za malčke v domu vsak ponedeljek po tri ure. Med vsemi je najpožrtvovalnejša 65 letna Plahutnik Amalija. Kot priznanje za njeno delo je prejela zlato značko za prostovoljno delo. Antišašistke IV. četrti so se obvezale, da bodo zbrale na svojem terenu ne- uporabne volnene odpadke, ter jih dale v tovarno v Škofjo vas predelat v novo volno. Same bodo tudi pletle iz te volne za domove. Zene III. četrti so pričele s snažen jem Mladinskega doma, kateri se nahaja na območju njihove četrti. S svojim delom bodo doprinesle, da bo isti že 8. marca uporaben. Članice v Zavodni so nabrale v skup- ni akciji na svojem terenu večje šte- vilo steklenic, ter iste prodale pri Od- padu. Prejetih 800 din so prispevale za gradnjo Mladinskega doma Zavodne. Poleg ostalega skrbe žene tudi za svo- je kulturno in politično izgrajevanje, kar priča vedno večje število naročnic našega tiska. Tako je naraslo število naročnic za »Našo ženo« v Liscah za 8 članic, v Dolgem polju z 4, na Jožefovem hribu za 4, v tovarni Emajlirane posode za 45. Okrajni odbor AFZ ima 21 na- ročnic »Obzornika«. Prevzemanje obvez in požrtvovalnost v delu dokazujejo, da bodo žene Celja v okvirju OF doprinesle svoj delež v iz- gradnji naše zemlje in izpolnitvi plana. V celjskih dečjih jaslih so najmlajši deležni velike skrbi negovalk V »Domu igre in dela" v Gaberju potekajo našim malčkom zlate urice Na tleh so kupi kock. Iz njih postav- ljajo malčki stopnice, ki vodijo k veli- kim, gradijo domačo hišico, najraje pa dimnik, prav visok dimnik tovarne, kjer delajo njihovi očki lin mamice. Aj, kako visok je že! Pa pride poredni Slavko, spodmakne kocko, in vsa stavba zagrmi po tleh. Ves trud je bil zaman! Često se zgodi, da graditelji nagajivca kaznujejo fin izključijo od igre. Slavko se malo ža- losti, pa kmalu pozabi na to in gre iskat druge žrtve, pa napravi spet isto polo- mijo. Igre je konec! »Pospravite kocke!« se zasliši glas tovarišice vzgojiteljice in drobne ročice hite pobirat gradbeni ma- terial v zabojčke. Družba je polnošte- vilna. Sedaj v krog! Prvi pozdrav velja na- šemu ljubljenemu maršalu Titu, nasled- nji! pa generalisimu Stalinu. Korakajoč, prepevajo pesmi o partizanih, o njih težkih borbah in o osvobojenju. Vesele pesmi se razlegajo po domu. Čas malice je že! Brž umiti roke, po- tem pa za mizice. Kako diši kruhek z marmelado! Še boljša pa so pečena ja- bolka, po katerih si oblizujejo usteca, da jih je veselo pogledovati. Seveda je po taki malici potrebno umivanje, da nimajo malčki brčic okrog ust, morda večjih kot jih ima njih očka doma. 8. marec - mednarodni dan žena združuje žene vsega sveta v borbi za mir in demokracijo Kjer se je nekdaj šopiril Westen, imamo danes vzoren Dom igre in dela monika po poti in privedla še 28 pro- stovoljcev. Dolgi jeziki so menili, da tistih, ki so v soboto zvečer imeli še nuj- ne zadržke po celjskih dvoranah ne bo, kar seve ni y vseh primerih držalo. In začela se je bitka za kubike. Ne- umorna pesem sekir in žag, hrušč po- diraj očih se debel, prešerna dozivanja in vzkliki šo drhteli nad zimsko mirno pokrajino. V ostrem zraku so sem pa tja plesale snežinke, a izpod grmičevja in s prisojnih reber so silile na dan tro- bentice in zvončki. Laščani so bili posebno marljivi. Naj- debelejši hrasti so padali pod njihovim navalom. Pa tudi drugi se niso dali. Od samih prehitevaj očih se opozoril »Hej, podira se!« že nisi vedel kod ne kam. Majale so se krone, hreščale veje in vse vkup se je znašlo včasih tam, kjer Ža- garjem ni bilo po volji. Saj pa tudi ne gre, brž menjavati profesije — jedva si uspel z lopato v ljubečenski glini, že naj bi konkuriral vsem gozdnim specia- listom. • - Za Nejčeta smo mislili, naj si nabira žulje na harmoniki, ki je vsem dajala še prijetnejši tempo. Ženska enakoprav- nost jo tokrat prišla do polnega izraza — kar pogledati je bilo treba Marico in Marijo, Vido in Heleno, Milico in kar je bilo še našega ženstva, kako so resno, vztrajno in uspešno tekmovale z vsemi Zvonkoti, Nestli, Tončeki in Jožeki in vsemi pač. Franček je mnogo vedel po- vedati o 100 % prekoračeni normi in glo- boko ga je žalil sum, da je normo mo- goče prenizko postavil... Zoran si je zaželel novinarja, ki bi mogel dostojno ovekavečiti njegov zalet pri prežaganju zajetnega hloda. Oba no- tranja odseka, okoliški in mestni, sta se postavljala z najlepše očiščenim tere- nom. Financarji so pokazali izredno ener- gijo pri razcepljanju. Sonji je ostala vloga Kosovske de- vojke: z vrčem je obiskovala bojevnike. Le kako, da so vsi okoliški Planinci pri- delali letos tako neusmiljeno kisel ja- bolčnik, je šlo splošno začudenje. Nad vsem tem pa so se, prijazno očem in bolj in bolj bolečim rokam, grmadile skladovnice, podrtega lesa, že naceplje- nih polen. In ko je popoldne harmonika sklicala zbor, smo zaključili uspešno bilanco: 45 kubičnih metrov posekanega lesa, 35 kubičnih metrov nažagancga. Udarna partizanska pesem je zaklju- čila živahni dan. Takrat smo tudi že vedeli — prihodnjo nedeljo pa zopet! Obisk v domu onemoglih Sirom naše domovine so bile za Pre- šernov dan proslave, s katerimi smo po- častili spomin Prešerna. Da bi o tem slovenskem kulturnem prazniku nekaj vedeli tudi oni, katerim je onemogočeno zaradi starosti hoditi na proslave, so žene I. četrti obiskale dom onemoglih in tamkajšnjim prebivalcem napravile majhno proslavo in obdaritev. Lepo je bilo gledati sive glave one- moglih, s kakšnim zanimanjem so po- slušali govor tov. Rajkovičeve, ki jim je z lepimi besedami orisala pomen dneva in zasluge Prešerna za nas. Omenila jim je, da so prav Prešernove besede dvigale slovensko narodno zavest in s tem mno- go pripomogle do naših današnjih pri- dobitev. Na koncu njenega govora je pionir- ček hrabro deklamiral sonet: O Vrba, srečna draga vas domača ... Komaj so utihnili zadnji stihi pesmi, so žene pričele z obdaritvijo. Moški so dobili maslene pogačke in cigarete, žen- ske pa prav tako pogačke in bonbone. Vsak pa je potem dobil polno čašo ku- hanega vina. Vino je pordečilo njihova uvela lica in z velikim zanimanjem so sledili izva- janju dečkov in deklic iz doma »Igre in dela«, ki so s svojimi deklamacijami in igranjem na harmoniko močno po- živili proslavo. Posebno prikupna je bila deklica, ki je s svojim nežnim otroškim glasom povedala pesmico o srčku in ob- ljubila, da bo svoje edino srčece, ki ga ima, poklonila tov. Titu. Otroci so se pomešali med onemogle — otroci polni porajajočega se življenja so se razgovarjali in povpraševali star- čke, ki ijim življenje že umira. »Priden bodi,« je rekel starček, božajoč dečka po laseh. »Vam, mladim, bo živ- ljenje boljše, mnogo boljše, kot pa je bilo nam!« Pri slovesu so se onemogli zahvalje- vali vsem, ki so jih obiskali in obdarili v njihovem tihem domu, zatrjujoč, da jim v domu ni slabo, vendar imajo radi, da jih kdo obišče in se jim s tem pokaže, da niso osamljeni. Vsekakor se je zahvaliti v tem prime- ru požrtvovalni organizaciji AFŽ I. če- trti, kakor tudi vsem ostalim, ki so pri- pomogli, da je Prešernov dan v domu onemoglih tako uspel. B. V. Kulturno življenje v Medlogu Dne 16. februarja je aktiv AFŽ z ak- tivom LMS iz vrtnarskega zavoda pri- redil Prešernovo proslavo in Zupančiče- vo 70 obletnico. V prvem delu programa, ki je bil po- svečen spominu Franceta Prešerna, je tov. Vidičeva v svojem smiselno boga- tem govoru prikazala pomen Prešerna, kot umetnika in buditelja slovanskega naroda. Nato so mladinci izvajali v petju in z deklamacijami Prešernova dela. Za tem je tov. Darinka Joštova govo- rila o Zupančiču, kot vrednemu potom- cu svojega velikega predhodnika, kot pesnika otroških pesmi so ga prikazali mali poinirčki, pod vodstvom tov. Mile- ne Čepinove. Pevke AFŽ so zaključile prireditev z zborovim petjem ter samo- spevi s klavirjem. Dvorana je bila nabito polna, kar do- kazuje veliko zanimanje za kulturne pri- reditve. Brez dvoma se bo prosvetno življenje v Medlogu še bolj razživelo. ko bo stal sredi vasi nov zadružni dom, kjer bo imel agilni knjižničar Slavko Kremenšek lep prostor za svojo knjiž- nico, kjer bo prostorna dvorana za pri- reditve. Mnogi bodo šele tedaj začutili, da za- družni dom ni samo nova zgradba v Medlogu, temveč središče vsega napred- nega življenja, skupen dom vseh prebi- valcev Medloga! M. F. Strar. 6 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. j Tudi naši najmlajši so udarniki V naših tovarnah se proglašajo udar- niki in podeljujejo prehodne zastavice vsem tistim, ki se najbolj bore za iz- vedbo našega plana. Medtem pa naši pionirji v osnovnih šolah in gimnazijah vlagajo ves svoj trud za to, da bodo čimbolj obvladali splošno znanje. Tudi oni se mnogo trudijo, zato je tudi pri njih možnost, do postanejo najboljši med njimi udarniki. Na dan Rdeče armade to je 23. feb- ruarja je Okrajni pionirski štab pro- glasil okrog ICO udarnikov pionirjev, šest udarnih čet in udarni odred. V tekmovanju, ki se je stopnjevalo prav posebno od dneva sprejetja v pionirsko zvezo to je 7. novembra preteklega leta, je dosegel najboljše uspehe pionir- ski odred Franceta Prešerna, na II. os- novni šoli. Saj je imelo 87% pionirjev dobre ocene ob zaključku I. semestra. Pa tudi o posečanju pouka je Prešernov odred najboljši, kljub temu, da je še ta imel 7% izostankov. Na dan Rdeče armade so se vršile po vseh odredih svečane konference. Rdeče pionirske rutice, ki jih smejo nositi udar- niki, so se živo odražale izmed ostalih. Pionirji-udarniki so se obvezali, da se bodo Še naprej tako pridno učili, pred- vsem pa, bodo pomagali svojim sošol- cem, da bo koncem šolskega leta na na- ših šolah čim več odličnjakov. Prav resen tekmec Prešernovega od- reda je odred Toneta Tomšiča, ki za- ostaja za njim le zaradi večjega odstotka neopravičenih izostankov, toda pionirji tega odreda so sklenili, da bodo tudi to pomanjklivost čimprej odpravili, ker hočejo tudi oni do konca šolskega leta dobiti časten naziv udarni odred. 7. novembra preteklega leta je načelnik Prešernovega odreda napovedal tekmovanje — v katerem je odred zmagal Dan Rdeče armade, ki bo obenem spominjal naše malčke na dano jim pri- znanje, jim bo prav gotovo ost 1 v le- pem spominu. Sklenili so da bodo po- svečali prav vso skrb učenju, ker se že zavedajo, da je za izvršitev petletnega načrta potrebno naši domovini tisoče in tisoče dobrih strokovnjakov. G. D. Obdržati hočejo prehodno zastavico Mladinski aktiv Tovarne kemičnih iz- delkov, kateremu je bila dodeljena pre- hodna zastavica kot najboljšemu tovar- niškemu aktivu, si je ob svečanem pre- vzemu iste postavil nove naloge in hoče z uresničitvijo istih doseči še večje in boljše uspehe in si s tem ohraniti pre- hodno zastavico. Vsi mladinci v aktivu so z navdušenjem sprejeli sklepe, ter se tudi dogovorili, kako jih bodo izvedli. Ob tej priliki so bile razdeljene de- narne nagrade šestim najboljšim mla- dincem, kateri so se največ trudili za dvig produkcije. Za nadaljnje tekmova- nje je uprava podjetja razpisala še na- grade za one mladince, ki se bodo od sedaj naprej v delu najboljše izkazali. Od dneva novo zadanih nalog se mladinci z vsemi močmi trudijo, da bi čim bolj izboljšali produkcijo, uštedili kolikor mo- goče več surovn, goriva in maziva, pre- koračili produktivni plan ter dvignili kulturno in politično delo. Po vseh ob- ratih so dosedaj napisali na stene že ne- šteto parol, ki dajejo delavcem pobudo za čuvanje strojev, štednjo z materialom itd. Mladinski aktiv bo izdal vsak me- sec svoj tovarniški žepni časopis, ka- terega prva številka je že izšla ima dobro vsebino in je tudi tehnično lepo izdelana. Uvedli so »signal« podoben stenskemu časopisu, le da vsak dan pri- kazuje novice iz obratov, signalizira ka- kršne koli napake in prikazuje dnevno preseganje norm. Novost, ki so jo pred kratkim uvedli je tudi »deska časti«, na katero vsakodnevno napišejo imena naj- boljših mladincev. Poleg tega pa imajo tudi »desko sramote«, ki prinaša vsak dan imena mladincev, ki so radi malo- marnosti zagrešili kakršne koli napake. Za prostovoljno delo v tovarni, ka- kor tudi pri gradnji zadružnega doma, so se tesno povezali s sindikatom ter skupno določili vodje posameznih grup, ki bodo vodili delo, evidenco nad ude- ležbo in količino storjenega dela. Mla- dinski aktiv »Metalno« je lahko vzgled kako s premišljenim načrtnim vodstvom lahko zaktiviziramo vso našo mladino. V kratkem času bodo formirali 3 mla- dinske delovne brigade, ki bodo delale v obratih. Tudi one bodo imele priliko pokazati, kaj zmorejo mladinci pri iz- vajanju petletnega plana in koliko lah- ko dosežejo. Borbo za ohranitev pre- hodne zastavice pa je opaziti pri sle- hernem mladincu, saj ve vsak, da zasta- vica pomeni priznanje, da tu dela naj- boljši mladinski aktiv in v njem dobri, zavedni člani. U. J. Kako mladina Železarne Štore izvaja sklepe okrajne konference Na konferenci mladine Okraja Celje- i okolica je bil sprejet sklep, kot najvaž- nejša naloga v letu 1948, povečanje ' članstva mladinske organizacije na 90 odstotkov celokupnega števila mladine. Ta sklep je predvsem važen za mladin- ske aktive v podjetjih, kjer je tudi organiziranje mladine lažje izvesti kot na vasi. Če pa pogledamo, kako sekreta- riat aktiva v Železarni Štore izvaja ta sklep, moramo ugotoviti, da precej sla- bo. V tovarni je zaposlenih 380 mladin- cev in mladiink, od teh pa je organizira- nih le 54, to se pravi skupaj 14 odst., sestankov pa se udeležuje povprečno le 20 mladincev in mladink. Vzrok temu, da je tako majhen odsto- tek organizirane mladine, moramo brez dvoma iskati v tem, da organizacija v Železarni Štore nima pravilne vsebine dela. Zato se tudi mladinci ne udeležu- jejo mladinskih sestankov, ki jih skli- cuje sekretariat aktiva, pač pa jih lah- ko najdeš vsako popoldne ali pa zvečer v gostilnii pri Inkretu, posebno vsakega prvega, ko se deli plača. Iz tega razloga tudi ni čudno, da se zgodi primer kot se je preteklo leto, da je mladi delavec prišel v upravo in zahteval odpustitev, češ da bo odšel v samostan. Jasno je, da se organizacijsko stanje v enem mesecu ne more dosti izboljšati, vendar pa bi se lahko najosnovnejše napake, ki so znane ne samo sekretariatu aktiva, ampak tudi okrajnemu odboru LMS že več mesecev, lahko odpravile. V produkciji sami ni mladinska orga- nizacija pokrenila zadosti, kljub temu, da je v tovarni možnost organizirati bri- gadni sistem dela še do danes v Žele- zarni Štore nimamo nobene mladinske brigade. Če primerjamo Železarno Što- re s tekstilno tovarno v Št. Petru, kljub temu, da se ti dve stroki nista sorodni, lahko ugotovimo, da sta si delavna ko- lektiva ene in druge tovarne povsem različna. Človek, ki stopa okrog tovarne v Št. Petru, lahko vidi red in čistočo, ki se nahajata po dvoriščih in prostorih tovarne, dočim lahko človek ob dežev- nem vremenu v Železarni Štore utone v blatu že pri vhodu v tovarno samo. Res je to, da je Železarna Štore pred rokom izpolnila prvi letni plan v Titovi petletki, vendar bi se z organiziranim delom dalo doseči še mnogo lepše uspe- he in izboljšati razne objekte dn pro- store okrog tovarne, tako da bi delavci prihajali na delo z občutkom, da gredo v tovarno nove Jugoslavije. Za obstoj in delo organizacije naj bo to sindikalne ali mladinske imamo v Že- lezarni Štore vse najboljše pogoje, saj je preko 60 mladih delavcev zaposleno v tovarni, ki stanujejo v Štorah in po končanem 8urnem delu v tovarni nima- jo kam iti, sindikalna podružnica pa še do danes ni organizirala rdečega koti- čka, ki bi tem delavcem nudil razve- drilo. ik. Mtadmci v rudniku Huda jamu hočejo svojo številko V rudniku Huda jama, kjer dela eden najboljših delavskih kolektivov, saj je rudnik prvi med slovenskimi rudniki izpolnil letni plan v prvem letu petlet- ke, se pripravljajo mladi rudarji za po- stavitev številke, ki bo začela delati s prvim marcem. Kako pa to, da bo ta mladinska šte- vilka začela delati šele s prvim marcem? Saj so mladi rudarji v rudniku Zagorje imeli svojo številko že v oktobru pre- teklega leta. Tudi mladinski aktiv v rudniku Huda jama je o tem že razmiš- ljal, vse od takrat, ko so mladinci zve- deli, da se formirajo mladinske številke. To pa ni tako enostavno, so si mislili nekateri, ko je predsednik aktiva tov. Markelj Franc, na mladinskem sestanku iznesel svoje mišljenje o mladinskih šte- vilkah, saj v našem rudniku nimamo mladincev kopačev, brez dobrega kopa- ča pa številka v rudniku sploh delati ne more. No in tako je ostalo le pri mislih na mladinsko številko, kljub temu, da so nekateri dobri mladinci želeli orga- nizirati mladinske številke. Sedaj pa, ko so vodstvo aktiva in mladi delavci v jami pridobili izkušnje iz formiranja mladinskih številk v dru- gih rudnikih širom Slovenije. Na po- svetovanju mladinskih številk v Zagor- ju, so si postavili sklep, da bodo tudi ! oni formirali mladinsko številko, za ko- | pače pa jim bo dala uprava najboljše : rudarje, tudi če niso mladinci, i MIR. Razstava gospodarskih podjetij MLO Celje od 29. februarja do 7. marca 1948 Otvcritev v nt del.o 29. II. ob 9. uvljen:ski, Dokazal pa ie Jero iz- reko. Namesto da bi nam zaigral zdra- vega kmečkega fanta, je n;egov lik ne- kam prenaret in živčen. Dob^o pa ie rešil vlogo Strelca Kotnik in Miklovko Sadarjeva. V igri ie nastopila vrsta mla- dincev. od katerih ie pokazal največ zmožnosti Zagoričnik. Kazili so neka- teri statisti, ki so pozabili igrati. Miklova Za'a zahteva od igra^kega zbora, od inscenntorjaa in vsega pomož- nega osebja veliko dela. Lahko ugoto- vimo, da so vsi uspešno rešili svoje na- loge. majhne pomanikliivosti ne zmanj- šu:eio vrednosti predstave. Še posebno težke naloge stavlja Miklova Zala pred režiserja. Tomažič je dal celjs1 eru ob- činstvu s to predstavo eno na:bo"jš h režij po osvoboditvi. T. O. Ljudsko prosvetno delo bo pri gradnji zadružnih domov pospeševal delovni polt V nedeljo 15. februarja se je vršila v Celju konferenca ljudsko prosvetnih de- lavcev iz okraja Celje-mesto in Celje- okolica. V poročilih o dosedanjem delu je bila nazorno prikazana kulturno-pro- svetna delavnost, vse napake in uspehi. Sprejeti so bili sklepi, po' katerih se bo odsedaj naprej odvijala vsa naša de- javnost za dvig kulturne ravni našega delavca in kmeta. 1. V smislu sklepov plenarne seje Ljudsko prosvete Slovenije bomo z vse- mi oblikami ljudsko-prosvetnega dela prispevali k dviganju kmetijske proiz- vodnje, zadružništva in zgraditvi za- družnih domov. Z raznimi predavanji, intenzivnejšim ideološkim delom, prirejanjem raznih kulturnih prireditev bomo mobilizirali vse sile za zgradnjo zadružnih domov in ideološki ter kulturni dvig naše vasi. Pri tem bomo posvetili posebno pozor- nost naši mladini in jo pred gradnjo se- znanili z osnovnimi pojmi zadružništva. V ta namen bomo do konca tega meseca organizirali kmečko-nadaljevalne tečaje po vseh izrazito kmečkih krajih. Za tečaje in gradbišče bodo kulturno umetniško skupine pripravile primeren spored in z njim gradilišča stalno obi- skovale. Okrajni ljudsko-prosvetni svet je pripravil načrt gostovanj, ki se bo še izpopolnil in po katerem bo imelo vsako gradilišče stalno posete kulturno umet- niških skupin (pevskih zborov, gleda- liških družin, recitacijskih zborov, ples- nih skupin, orkestrov, godb itd.). Iz me- sta Celja bodo kulturno umetniške sku- pino na gradiliščih v Dobju, na Planini, v Sv. Vidu in Marofu. Poleg tega bo vsa gradilišča obiskoval potujoči kino s kulturnimi filmi. V najkrajšem času bomo za zvočno aparaturo preskrbeli agregat, da nam bo s tem omogočeno obiskovanje krajev, ki nimajo elektrike. Od 1. marca dalje se mora vsaka dnevna delovna akcija končati s pri- mernim kulturnim mitingom. Na teh mitingih so bodo objavljali vsakodnevni delovni rezultati s primernimi kupleti domačih skladateljev, hvalili najboljši in grajali najslabši, vršila se bodo stro- kovna, znanstvena in politična preda- vanja. Do 1. marca mora vsak ljudsko-pro- svetni svet najti vsaj dva aktivista, ki bosta odgovarjala za ideološko vzgojo na vasi. Okrajni ljudsko-prosvetni svet bo do 25. marca organiziral v Celju in po ve- čih centrih tečaje za kulturno prosvetne referente gradilišč, na katerih bodo ti dobili smernice in se usposobili za vod- stvo kulturno-prosvetnega dela na vasi. Istotako so bodo vršili od 1. marca dalje stalni semenarji za aktiviste, odgovorne za ideološko vzgojo. 2. Ljudsko-prosvetni sveti, ki so da- ne-. še marsikje šibki, morajo postati močn- opora frontnim organizacijam. Zato se morajo ideološko dvigniti in strokovno usposobiti. Zaradi tega bomo pričeli takoj z lastno ideološko vzgojo, ki jo bodo vodili krajevni in okrajni po- litični aktivisti. Skupno bo Celje-mesto in okolica v marcu organiziralo režiser- ski tečaj. Prosvetne komisije pri sindi- katih bodo potom ljudsko prosvetnih svetov prenašalo borbeni duh iz naše industrije na kmečko okolico, zato mo- rajo biti z LPS-i v stalnem kontaktu. Z večjo agilnostjo in pritegnitvijo vseh pozitivnih ljudi v ljudsko-prosvetne sveto morajo dobiti ti svoj pravi avto- ritativen značaj. 3. Vse knjižnice morajo do 1. maja pričeti z enotnim poslovanjem. V kra- jih: Rifnik, Debro, Gotovlje, kjer še knjižnico niso ustanovljene se morajo do 1. maja ustanoviti. Do tega dne bomo zvečali število knjig najmanj za 1000. V vsakem kraju, v vsaki sindikalni podružnici bomo takoj določili pover- jenika Prešernove knjižnice. Število na- ročnikov mora do 25. marca 1948 doseči vsaj 2400 knjig za okraj Celje-okolica, za Celje-mesto pa 1600 knjig. Vse ljudske knjižnice se bodo ude- ležile ankete, ki jo bo razpisal okrajni ljudsko-prosvetni svet za popularizaci- jo naše knjige. 4. Do 1. marca se morajo naročiti na Obzornik vse knjižnice, ljudsko-pro- svetni sveti in kulturno umetniške sku- pine. Poverjeniki bodo poskrbeli za to, da se Obzornik razširi predvsem med našim delavskim in kmečkim prebival- stvom. Normo 150 naročnikov za okraj Celje-okolica in za Celje-mesto 200 mo- ramo preseči. 5. Poskrbeli bomo, da bo vsaka Ljud- ska univerza imela mesečno vsaj dvoje predavanj in poleg tega pripravila eno predavanje za bližnje gradilišče. Preda- valo se bo predvsem o zadružništvu. 6. V znak solidarnosti z grškim na- prednim ljudstvom bomo izvedli široko nabiralno akcijo za materialno pomoč grškemu ljudstvu in poleg tega sezna- nili z njihovo borbo slednjega človeka. 7. Vsi ti sklepi se bodo konkretizirali na sestankih odborov vseh frontnih or- ganizacij in sindikalnih podružnic, ki se morajo vršiti najpozneje v desetih dneh po vseh krajih pod vodstvom ljudsko- prosvetnih svetov. J. S. Literarni večer v Celju V soboto 28. t. m. ob 20. uri se bo vršil v Celju v okviru akcije v pomoč grškemu ljudstvu literarni večer, na ka- terem bodo sodelovali književniki Mi- ško Kranjec, Ferdo Godina, Jože Udo- vič. Vitomil 7upan, France Ko:mač in Milan Šega. Brali bodo svoja novejši dela v prozi in verzih s snov o iz let narodno osvobodilne borbe in povojne velike izgradnje. Miško Kranjec je poleg Prežihovega Voranca naš najmočnejši mojster proze, nedvomno pa tudi najplodnejši. Znan in cenjen je po svojih romanih in novelah, v katerih podaja sliko socialne in živ- ljenjske stvarnosti predvojnega Prek- murja. V svojem novejšem ustvarjanju pa je Kranjec glasnik stremljenj sodob- ne generacije, ki gradi socialistično družbo. Vsi nastopajoči književniki so šli sko- zi našo narodno osvobodilno borbo kot borci, nekateri tudi skozi okupatorjeve ječe. Vsi so kot delavci na našem kul- turnem torišču vključeni v živo sodob- nost, ki dobiva svoj odraz v njih knjiž- nih delih. Literarni večer bo praznik močne in lepe slovenske besede v dobi, ko si slo- vensko ljudstvo gradi boljšo bodočnost, pri čemer aktivno sodelujejo tudi naši resnično ljudski književniki. Obenem naj bi bil ta večer manifestacija naših ve- likih simpatij za junaške napore grške- ga ljudstva v borbi proti tujim imperi- alistom. DOPISI Kaho jc z menzo v Železarni Štore? 2o večkrat smo slišali, da je hrana v tej menzi izredno dobra, da tovariš eko- nom poskrbi za 250 ljudi, kolikor jih ima na hrani. Ob taki prijetni ugotovitvi si istočasno zamišljamo tudi prijetno jedilnico, z be- limi prti pregrnjene mize, pripravljenim jedilnim priborom, pač z vsem, kar je še v tem pogledu lepega. Tako si mislimo: pa ni tako! Ze zdav- naj so namreč razni predstavniki oblast- nih in sindikalnih forumov, sodelavci in nameščenci v železarni in drugi ugoto- vili, da je jedinlica zelo zanemarjena, neprijetna, da morajo abonenti sami ho- diti v košarico po vilice in žlico ter, da ni nobenih, najmanj pa belih prtov. Konstatirali so, da kljub dobri hrani, ob vstopu v tako jedilnico, izgubijo pol apetita. Železarna se tudi s kuhinjo ne more pohvaliti, kakor se ne more pohvaliti, da bi v teh letih pokazala vsaj voljo, da bi to zanemarjenost vsaj približno uskladila s svojo res lepo produkcijo. Vse abonente in druge obiskovalce in- teresira, kdaj bo uprava s sindikalno po- družnico, ne samo sklenila, ker je to storila že večkrat, ampak kdaj bo to stanje v menzi res uredila. Neopravičeno smo bili kritizirani K prvi številki Celjskega tednika, kjer se v članku »O tekmovanju naših knjiž- nic« omenja sindikalna podružnica iz Zabukovce, bi radi nekaj omenili: V članku se navaja, da je sindikat v Zabukovci v naglici izpraznil prostore in raznesel knjige, ter jih pustil popol- noma neurejeno v novem prostoru. Na gornjo pripominjamo, da sindikalna po- družnica iz Zabukovce ni prenašala knjig, ampak jih je prenašala mladina sam?, iz Griž v novi in boljši prostor, kjer še danes knjige ležijo res razmeta- no in jo knjižnica neurejena. Tukajšnja sindikalna podružnica se popolnoma zaveda važnosti ljudske knjižnico, kar priča tudi lastna dobro urejena sindikalna knjižnica v Zabukov- ci, ki šteje približno 600 knjig in še knjižni dar 76 knjig iz tajništva Trbov- lje*, kot dobremu delovnemu kolektivu. Imamo razumevanje tudi za sosednje knjižnice, čo je pomoč potrebna. Sma- tramo pa, da bi mladini iz Griž ne bilo v čast, čo bi jim knjige oviijali in ure- jevali knjižno omaro člani drugih knjiž- nic. ESJ Zabukovca. Kmečko nadaljevatnz šota v Dobrni Na pobudo sekretariata LMS aktiva in učiteljstva v Dobrni, je mladinski aktiv organiziral kmečko nadaljevalno šolo za člano mladinsko organizacije. O or- ganiziranju in o samem sistemu dela so so mladinci pogovorili na rednem sestan- ku in takoj zbrali prijave za obisk te šole. Prvotno se je prijavilo 42 mladin- cev in mladink, sedaj pa jih redno obi- skuje šolo 35, zaradi tega, ker jih je ne- kaj odšlo v druge tečaje izven aktiva. Prvo učno uro v kmečko nadaljevalni šoli je održal tov. Toplak Juro, učitelj iz osnovne šole v Dobrni, ki jim je pred- hodno povedal tudi o pomenu te kmečko nadaljevalne šole. Učni program je pre- cej pester in mladinci z veseljem obi- skujejo šolo. Sestoji se iz predmetov: zgodovina, zemljepis, računstvo, knjigo- vodstvo, kmetijstvo, higiena, vzgojeslov- je, gospodinjstvo, telovadba, petje in za- družništvo ter politična ekonomija. Edina slabost na tej šoli je ta, da se da vso premalo povdarka študiju članka tov. Kardelja »O kmetijskem zadružni- štvu«, »O planskem gospodarstvu«, ter študiju člankov tov. Hribarja. Tudi pre- davanje tov. Berceta Ivana o temi po- litično ekonomije se održavajo premalo- krat, ker se politična ekonomija pouču- je lo enkrat tedensko. Učni uspehi v šoli so precej zadovo- ljivi, najboljši učenci izmed vseh pa so Štraus Marija, Švajgelj Marija in La- pornik Matevž, ki s svojim vestnim obi- skovanjem in vztrajnim učenjem poka- žejo res lepe učne uspehe. Pohvalo pa je treba dati predvsem učiteljstvu Do- brne, ki poleg svojega dnevnega pouče- vanja na osnovni šoli in v poslovodskem tečaju žrtvujejo tudi tedensko 12 ur za poučevanje mladincev in mladink na kmečko nadaljevalni šoli. MIR. V ŽALCU SO PROSLAVILI DAN RDEČE ARMADE Ljudska univerza v Žalcu je priredila 23. februarja proslavo 30. obletnice roj- stva Rdeče armade. Oder so okusno okrasile članice AFZ. Predsednik Ljudske univerze je v svo- jem govoru prav posebej podčrtal razli- ko med Rdečo armado in kapitalistično imperialističnimi armadami držav z laž- nimi demokracijami. Krepko je med drugim tudi orisal ideološko povezanost Rdeče armade z jugoslovansko Armijo. Mladinka Dragica Rajhova je dovrše- no recitirala »Krasno-armejcem« in je naravnost zadivila poslušalce. Pri pro- slavi jo sodeloval tudi Gotoveljski me- šani pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodjo tovariša Goršek Jurija, od- pel osem zelo dobro naštudiranih pesmd. Njihov program je bil idejno zelo dobro povezan — predvajan zelo sigurno in efektno, ter je s svojim predvajanjem še bolj utrdil vezi med vasjo dn trgom. Pevci iz Gotovelj so dobro razumeli, da moramo vsi složno delati v duhu da- našnjega časa in da morajo pasti od nas predsodki, ki so vsebina starega druž- benega reda. Zbor, ki šteje 32 pevcev in pevk, zasluži še posebno priznanje, ker ga niso ovirali niti snežni zameti, katerih pa so se preplašili mnosi prebi- valci Žalca, ki so raje ostali doma. S. T. Strar. 8 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. j FIZKULTURA NOGOMET SFD Kladivar : FD Krim 1: 2 (1:1) V nedeljo se je pred približno 500 gledalci odigrala na Glaziji nogometna tekma med domačim Kladivar jem in FD Krimom iz Ljubljane, ki so jo gostje s precej sreče odločili v svojo korist. Prvi polčas je potekel v pretežni pre- moči Kladivar j a, ki pa zaradi neodloč- nosti napadalne vrste in deloma smole v streljanju svoje premoči ni izrazil v rezultatu. V drugem polčasu sta na- sprotnika pokazala izenačeno, mlačno igro brez vsakih tehničnih fines. Sodil je dobro tov. Orel. V predtekmi je moštvo FA Kovinar zasluženo zmagalo nad FA Grafičarjem z rezultatom 2:1 (1:0). -šič. Tekmovanje za značko fizkulturnika Preteklo soboto je Okrajni fizkulturni odbor Celje priredil prvo tekmovanje v letošnji sezoni, in sicer pohod za vse fizkulturne značke. Pohoda se je ude- ležilo 261 članov tekmovalcev za značko. Najboljšo udeležbo je dosegel »FA Kovinar«, ki je poslal 110 udeležencev, sledi »FA Poštar« s 15 udeleženci, »FA Grafičar« z 9, a ostali aktivi se niso mnogo potrudili in vzeli stvar za resno. Mladinski aktivi, se na tem tekmovanju sploh niso odzvali, isto tako »FA Teksti- lec«, kar je vredno kritike. Najboljši čas za zlato značko je dose- gel tov. Kokošinek Stanko »FA Grafi- čar« s časom 2,08 ur. Najboljši čas za srebrno značko je dosegel tov. Brunšek Viktor »FA Grafi- čar« s časom 1,42 ur. Vsi tekmovalci so prišli na cilj. Orga- nizacija je bila dobro izvedena. U. J. Vsem fizkulturnim društvom in aktivom V nedeljo dne 29. februarja ob 8. uri zjutraj se vrši v Celju prva predelava prostih vaj za vsesokolski zlet v Pragi, in sicer: Za moške v telovadnici mestne os- novne šole, za ženske v telovadnici SFD Kladi- var j a v Gaber jih. Vsak udeleženec mora prinesti s se- boj telovadno obleko in copate. Pogoji udeležencev so sledeči: Starost nad 16 let, visokost 160 cm brez kake telesne hi- be, dober fizkulturnik. , Popolni začetniki ne pridejo v poštev. Nadalje mora biti nosilec fizkultur- nega znaka, ali zanj prijavljen, ter mora letos sodelovati na okrajnem nastopu in zveznem zletu v Ljubljani, prav tako iz- vršiti tekmo v mnogoboju. Po možnosti naj bo samo mali odstotek iz produkcije, da ista ne bo trpela zaradi predvidenega enomesečnega taborenja pred pričetkom zleta. Vsa društva prosimo, da bodo natan- čna pri izbiri in se striktno držala naših pogojev. Predelava se bo vršila po po- trebi tudi popoldne. Stroške nosijo dru- štva sama, ali posamezniki. Pred pričetkom predelave bo zdrav- niški pregled, nato popis. Pripominjamo pa, da so vaje fiziološko na vrhuncu in bodo iste zmogli le aktivni fizkulturniki. Mesečni brzoturrJr SFD Kladivarja v Celju Opozarjamo vse igralce in ljubitelje šaha, da se igra v sredo dne 3. marca t. 1. redni mesečni brzoturnir za prven-* stvo posameznika in obenem za prehod- no zastavico SFD »Kladivar«. Turnir se igra v igralnici kavarne Evropa s pri- četkom ob 20. uri. Pravico igranja ima- jo vsi šahisti iz Celja. OBVESTILO V smislu obvestila Ministrstva za no- tranje zadeve (Ljudska pravica štev. 40 z dn« 16. februarja 1948) opozarjamo vse lastnike koles, motornih vozil ob- močja MLO Celje—mesto in imetnike šoferskih izkaznic za območje biv. celj- skega okrožja, da se vrši registracija koles, motornih vozil in šoferskih iz- kaznic pri odseku za notranje zadeve pri MLO Celje—mesto, od 1, marca 1948. V ta namen naj vsi lastniki koles, motornih vozil ali šoferskih iz- kaznic dvignejo takoj potrebne prijavne pole pri odseku, ker je prijavljanje ve- zano na naslednje roke. Motorna vozila je treba prijaviti do 28. t. m., kolesa in šoferske izkaznice pa v mesecu marcu. Opozarjamo na to, da prijave vložite čdmpreje, da se izognete nepotrebnih potov in posledic. Iz pisarne odseka. Rdeči križ Slovenije Okrajni odbor Celje-okolica Javljamo vsem enotam RKS, da bo imel tukajšnji okrajni odbor RKS svojo 3. letno skupščino dne 29. februarja 1948 ob 8. uri v dvorani doma Ljudske pro- svete (bivši Narodni dom). Udeležba delegatov obvezna. Okrajni odbor RKS Celje-okolica OBVESTILO Obveščamo vse učence v gospodarstvu (vajence), katerim je že iztekla ali jim bo iztekla učna doba v marcu in aprilu 1948 ter vse tiste, ki morajo ponavljati pomočniške izpite, da se bodo isti vršili za okraj Celje-okolica in Celje-mesto v aprilu in maju 1948. Vsi navedeni učenci naj vložijo proš- njo za polaganje izpita, z vsemi prilo- gami, najpozneje do konca marca 1948. Okrajni LO Celje-okolica Mestni ljudski odbor Finančni odsek. RAZGLAS Vsem lastnikom motornih vozilt MLO Finančni odsek v Celju ponov* no opozarja lastnike zasebnih motor, nih vozil, da morajo najkasneje d« 15. marca 1948 plačati mestno trošarino na motorna vozila in sicer: a) na vse luksuzne avtomobile 1000 di^ b) za vse vrste tovornih avtomobilov in priklopnikov 500 din, c) za vse vrste motociklov 250 din. Kdor ne bi mestne trošarine plačal v zgoraj navedenem roku, se bo proti lastniku vozila uvedlo kazensko pošto, panje. Smrt fašizmu — svobodo narodul Poverjenik za finance: Jerman 1. r. ; Ljudsko gledališče 28. februarja ob 20. uri zvečer večej slovenskih književnikov. 29. februarja ob 15.30 Žižek: Miklov« Zala. 6. marca ob 20. uri: gostuje kulturna ekipa iz Ljubljane. 7. marca ob 15. uri: nastop pionirjev iz Doma igre in dela. 8. marca ob 20. uri: proslava Medna« rodnega praznika žena. 10. marca ob 19. uri: Žižek Miklova Zala. INVALIDSKO PODJETJE STARINARNA CELJE, ZIDANŠKOVA ULICA kupuje in prodaja rabljene predmete Dopisujte v CELJSKI TEDNIK Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Tel. št. 7, — Celje, Prešernova 17, — Tiska Mohorjeva tiskarna.