whai* dM u in luued daily «oa»t__ Suoday. «d Holidays. PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOftNE JEDNOTE_ Uredniški ta «pravalški »restsrti 1667 S. Lawndals Ave. Off loa of Publication« 16BT South Lawndslo A »a. Talopbona, Rookwoll 460« ¡ÍÍ-TKA* XXIX. Ooaa lista Ja PAO iiterw m i"Tclîjr - iÍUTÍST cHicAca ill. petbk, h. avgusta (august u), im Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 161 Accoptanes for mailing at «poclal rata of poataça »raridad fer ia eoctloa 1108, Act ei Oct t, lBlf, euthortaod an JonaJ^m^ 1er odgodil nevtralnostni pakt, ko so Španci ujeli nacijske letalce lelifni program v Illinoisu sprejet Zmaga čikaskih demokratov Kemiki diktator poslal ultimat spanski ljudski vladi z grožnjo preloma, če ne izpusti njegovih ujetih letalcev. Francoska vlada svetuje ¿paniki vladi, naj ustreže Hitlerju, da ne bo komplikacij. Francija določila 17. avgust kot zadnji dan za dosego nevtralnosti Zahteva po objavi imen 'rojalistot' Ekonom naslovil odprto pismo Rooseveltu Undon, 13. avg. - London-^ "News-Chroniclfe" je danes objavila brzojavko iz Pariza, ki ie glasi, da je kancelar Hitler poslal Španski vladi v Madridu ostro novo, v kateri grozi s prelomom, ako španska vlada ne iz-pusti v 48 urah treh nacijskih jetalcev, katere je ujela španska delavska milica pri Azuagi, ko bilo nacijsko letalo, ki je v iluibi španskih fašistov, prisiljeno spustiti se na tla zaradi po-Biuijkanje gasolina. Španska vlada je takoj obvestila francosko vlado o tem ultimatu in francoski runanji minister Yvon Del-bos je svetoval španski vladi, naj ugodi zahtevi Hitlerja, da ne bo kakšnih mednarodnih zapleteno-fti . > • Francija postavila mejo Pariz, 13. avg. — Blumova socialistična vlada ima danes važno kabinetno sejo v kritičnem »omentu, v katerem se ima odložiti, dali bo Evropa držala roke proč od civilne vojne v Španiji ali postane Španija mednarodno bojišče med fašizmom in demokracijo. Francoska vlada se je odločila. da je datum 17. avgusta, to je prihodnji ponedeljek, absolutno zadnji dan, na katerega se od Francije povabljene evropske države še lahko zedinijo za nev-tralnostno pogodbo. Ako do tega dne ne bo nevtralnostnega sporazuma z Nemčijo in Italijo, bo Blumova vlada imela proste roke, da lahko pomaga španski demokratični vladi z.„orožjem in strelivom do skrajnosti. Hitler odložil nevtralnost Berlin, 13. avg. — Hitlerjeva vhtda še ni odgovorila Franciji na njeno povabilo za sklenitev nevtralnostnega pakta napram Španiji. Odgovor se je zavlekel, hjti Nemčija čaka, da dobi prej MgtteftjrRf spanskeTevlčarske vade v zadevi ustrelitve štirih Nemcev |k> marksistih v Barceloni. V nacijskih uradnih krogih Pfsvijo, da Nemčija nikakor ne to dopustila, da bi španski levici ignorirali njene zahteve. - n----ii j vi iv ttniivvf vi »atalje pravijo, da Nemčija pridne na nevtralnostni dogovor * * pogojeni, če bo pakt totali-¡J*0' to j g — Španska ° novih zmagah Hi napadi na pri San Sebastian na *ib>ti in faiisti se v 1'amplono. Po-v Oviedu je vsle< 4i! zelo obupen in r"«e ljudskih čet «ian. Na južni I. «triai.) Cornwall. OnL. Kanada. 13. avg. — Stavka, v kateri je prizadetih 1700 delavcev, Je včeraj izbruhnila in paralizirala obrat v največji kanadski tovarni rajona, ki je last Cour-taulds Limited. Stavkarji zahtevajo priznanje unije, «višanje plače, delovni teden 40 ur in izboljšanje delovnih pogojev Glare Bay. n. S.. Kanada. 13 avg. — Štirje premogovniki na tukajšnjem premogovnem polju so morali ustaviti obrat, ko so rudarji «asUvkali za zvišanje mezd«*. V stavki JeaavnJevanlh tri tisoč rudarjev. Ottawa, Kanada.—James S. Woodsworth, vodja kanadskih social letov, je na konvenciji Co operative Commonwealth federacije izjavil, da je U organiza cija trdnjava, ob kateri si bodo fašisti, ki se zaletavajo v njo razbili glave, zaeno pa se je izre kel proti združitvi s komunist' ker zasledujejo drugačne cilje kakor socialisti. V svojem govoru je krtačil tudi socialne kreditarje in liberalce, ker obo podpirajo kapitalistični sistem Dalje je urgiral popolno razoro žitev Kanade in borbo proti mil' taristom. Na konvenciji je na stopil kot govornik rev. Salem Bland od Združene cerkve, na1 večje protestantovske sekte Kanadi, ki Je dejal, da je med pridigarji te sekte več ko 00 odstotkov socialistov. "Uverjen sem, da bodo načela, ki jih na-glaša vaša organizacija, trlum-firala v Kanadi," je rekel Bland. "Kanada je na pragu nove civilizacije, ki bo odpravila izkoriščanje človeka po človeku." Socialistični govorniki izgnani iz Warsawa, III. Chicago, 13. avg. — Maynard C. Krueger, pomožni profesor na čikaški univerzi in socialistični voditelj, se je včeraj pritožil go-vernerju Hornerju, da so gs člani Ameriške legije zadnjo soboto zgnali iz Wahsawa, III., ki se na-i»ja 225 milj južnozapadno od Chicaga ob reki Mississippi Crueger je bil tamkaj z dvema tovarišema, da aranžira shod v interesu delavcev, ki delajo v on dotnl tovarni za ročne torbice toda legionarji so jim ukazali, da Springfieid, IU„ 13. avg. — Višja abornica državne legiala-ture je danae sprejela šest zakonskih načrtov relifnega programa, ki določajo dodatnih 15,500,000 is. državnega sklada Lupčijakega davka » financiranje oakit» brezposelnih reve-iev v prihodnjih šestih mesecih. Načrti so bili sprejeti soglasno. | Načrti Mti »topHi v veljavo, kakor hitro jih bodo podpisali governer florner, podgover-ner Donovan it» John P. Devine, predsednik ni«« zbornice. Hor-ner ae je po dolgem obotavljanju udal pritisku ln pristal na sahteve demokratskih poslancev is člkaškepa okraja, ki so _ darjali potrebo dodati apropriacij It «klada kupčijske-ga davka «as Mslče vanja brezposelnih. Doilej sta šla le dva milijona dolarjev na mesec iz tega sklada sa oskrbo revežev, v avgustu bo vsota povečana na $2,500,000 in vsak nadaljnji mesec do februarja prihodnjega leta bo drtsva prispevala tr milijone dolarjev. Po 1. juliju, ko je bila raapu ščena državna rellfna komisija ln je bila oikvfea revežev poverjena okrajnim' vladam, je nastala krha, ker so morale avtoritete »nižati dajatve zarad pomanjkanja denarja. Uslužbenci v rellfnih uradih sploh ni so prejemali plače na podlagi zakona, ki Je bil sprejet v legl-slaturl. Maj J« bil to zakon revidiran in uslužbenci bodo dobivali plačo. Določba v revidiranem zakonu naglaša, da u-pravni stroški rellfnih uradov v čikaškem okraju ne smejo znašati več ko osem odstotkov skupnih rellfnih iadakov, v drugih okrajih države pa ne več ko pet odstotkov. (Jnije prispevajo v sklad | za obrambo španske republike PROTIFAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE London. - (FP) - Civilna vojna v Španiji, kt jo je iaavala fašistična révolta, vznemirja an-| gleške delavce, ki pozorne aaale-duje razvoj situacije v Španiji. Demonstracije proti fašlatom, kl so potisnili Španijo v krvavi kon-flikt, so na dnevnem redu v veeh angleških industrijskih «radiščih. Samo demonstracije, kl aa je vršila na trgu Trafalgar v Londonu, se Je udeležilo nad 60,000 delavcev. AMERIŠKA DELAV- vladnoprotekcijoSKA FEDERACIJA OdpravaT^oiten^ J£ NEVTRALNA konkurence _ Wa.hingto7rc.-Da Je bl- Podpirala ne bo nobe-la kampanja reakcije proti »a- nega predaedniskega konu gospodarske obnove velika ilnavščlna, govori dejstvo, »la je trideset večjih industrij-sitih grup obrnilo na federalno obrtno komisijo s apelom, naj deloma uveljavi industrijske pravilnike. TI pravilniki naj bl kandidata BERRY OŽIGOSAL LANDONA Coughlin uprizoril nov salte mortale Na zboru njegove "unije" prihaja spor Vee delavske unije so pričele zbirati prispevke med avojlml člani za obrambo Španska repu bilke in demokracije. DoalaJ so poslale že več tisoč dolarjev španski vladi, kl se bori proti fašistom, katerih vodja general Francisco Franco je odprto laja vil, da Je cilj revolte vipoatavl tev fašistične diktature. Protifašistični sentlment je močan med angleškimi delavci Oni vedo, kaj Je naredil fašizem s delavskimi organizacijami v I-talij i in nacizem v Nemčiji. Obo. roževalni program nacijske Nemčije ln italijanski načrt gradnje imperija v vzhodni Afriki ata povečala odpor proti fašizmu v An-glljt. *oro«Ia, da Italjja in Nam člja pošiljata orožje, bojni mate rial in letala španskim rebelem no opozorila angleška delavce na fašistično nevarnoat, kl ograta mir v Evropi. Fašistična revolta v Španiji je, kakor vse kaže, prvo poglavje splošne fašistične ofenaive, kl bo morda vrgla vae evropake države v krvavi konflikt. Angleški so-cialtstl ln komunisti, kl ae zave-dajo te nevarnosti, so že pozvali vlado, naj pritisne na Portugal-iiko, da bo ustavila pošiljanje o-rožja In bojnega materiala iz I-talije In Nemčije preko njenega ozemlja Španskim rebelem Neki komunistični govornik je v svojem govoru pred londonskimi delavci dejal, "da so španski levičarji naredili veliko napsko, ker niao po volilni zmagi vrgli fa- ....... .. ............ Washington. D. C, 13. avg. — le odpravili nepošteno kompeti- William Green, predsednik A-cijo med industrijami, vsebova- meriške delavske federacije, je ti pa ne smejo nobene določbe včeraj iajavli, da bo njegova glede delavskih me»d, dclg«*tl organizacija kot taka strogo ne-delovnlka In kolektivnega is>ga- vtralna v sedanji volilni k/im-janja. To pomeni, da te Indu- panji kljub poskusom Nadstran-strljake grupe zahtevajo vladno karske delavske lige, Uwisa in zaftčito njihovih Interesov, ne pa drugih delavskih voditeljev, kl lntereiov delavcev In koiumen- urglrajo člane federacije, naj tov. podpirajo Roosevelta. Kar industrUd hočejo, je prav Green je v razgovoru s časo-tisto, kar so zahtevali po uve-1 pisnimi poročevalci dejal, da Ijavljenju zakona obnove, kate- George L. Berry, predsednik rega je federalno vrhovno stali- Nadstrankarske lige, ki je prav-šče ubilo—odpravo kompetlclje ^r vključila svojo konvencijo In prosto roko glede kontrole\v t«m mestu, ne bl smel trditi, nad delavci, pogoje, kl naj bl jim da bo ADF podpirala Roosevel-zagotovili proflte. Načrti, ki sol u> Greenova lajava kaže, da jih predložili federalni obrtni ^ ^ ki ae j« raavll med člani komisiji, naglašajo potrebo "sta-L,kMjcutiVe ADF In Odborom aa bilizacije" Industrij. S tem so industrijsko organizacijo, kate-industrije! odprto priznali, da rfmu načeluje John L. Uwls, ne morejo nadzorovati svojega predsednik rudarske unije, biznlaa In hočejo, da federalna |fr|K, veUko vk)g0 v volilni kam-vlada prevzame vlogo policije, ^jj Qreen je celo namignil. To Je tudi dokaz, da ae ne bojijo da ao že pričele krožiti govorice "reglmentaclje," ako Jim ta me(j ^ugovomiitj poklicnega u-omogoča grmadenje profitov. n|oniama, da bo viak glas, kl bo Federalna obrtna komisija J* (K)dan Rooseveltu, aaeno oddan pred nekaj tedni odobrila pra- i*wuU| čigar ambicija Je kan-vllnlk za tobačno induatrijo, kl dldatura aa predsednika Zdru-reprezentlra kapital $160,000,- |enih drtaV 1, 1040. Oreenovo 000 in upoaluje okrog «vo.ooo de- nAVdulenJe aa RooeevaRa »e Je lavcev. Ta ¡pravilni* ne ¿KladfUo, dasl je nedavno dajal. Je nobenih provizij glede protok- dg bo «n kot oseba podpiral clje pravic delavcev In U na|^bl j^^voit* v sedanji kampanji, bil nekakšen vzorec pravilnikov ^ ^ ^ naananjeno, da drugih Industrij. 0rmm ne ^ demokraUke- Vladna komUlJa je naznanila,I ^ delavskega^dbora, katerega da bo odobrila pravilnik kavču- -nuja Dftn|§| j Tobi|1( pr#d»ed-karske Industrije, ®tnl njk unJJe voznikov in član ekse- promet znaša $750,0nga Iz Ixmislane. V "fathrovl" organizaciji "socialnih pravičnikov" Je pa nasta-, , Ja opozicija proti temu, da bl dr. Zvišanje plače in druge Townsend in Smith govorila na pridobitve aborovanju. Walter I). Davis, w _ Cough I i nov "feldmaršal", ki je .... organiziral zborovanje Js. v^- J * ' , Kurwork,rH je k". Ir "le členila ug.lno pogodbo z Who-prideta na govorniški ^ ' lesale Fur Manufacturers Aas.»., preko njegovega mrtvega trup. ^nJlu|ciJo delodajalcev Pogo dba, ki krije vso krznarsko Indu strljo v Chlcagu, določa minimal no plačo $27.50 do $60 na tedrn in skrajšanje delovnega tedns na 36 ur. (PP) — Krajev sto. Apel na župana zaščito nI nič pomagal. la" . . . Druga senzacija, katero je "fa-ther" Coughlin uprizoril, je nje-gova izjava, da njegova "Unija «ocialne pravičnosti" ne bo podpirala nobenega i>redsedniški»ga volilni k.m-1 «^TÄ ff .M A ne I na župana in šerifa za panji. • ... aaš dolarjev kot garancijo, da Pred tremi tedni Je Coughlin Ntal na govorniški tribuni na zbo-rovanju town«rndovcev v Cleve bakrorezcev, vsi drug^ člani eksekutive federacije. "Ameriška delavska federacija nI včlanjena v Nadatran-kerakl delavski ligi," Je rekel Oreen, "Naš delavski odbor bo le setlavll |H»ročlla o delavskem rekordu predsedniških kandl----------.datov glavnih strank ln Jih Troclciati obdolženi, da pre a-1 delavcev, v industrijakl uniji, retlranih zadnje dni. Uradno po- ima nad milijon članov, do-iaanilo ti* akcije Je prišlo včeraj čim Imajo one, ki so ostale sve-in glasi se da se "trockistlčni Lte federaciji in načelu |M»kllc. elementi, ki se še nahajajo v ko-1nega unlonizma, niul dva mi- munlsllčnl stranki, »arotili s pri Htaši neke fašistične države" . . Naval na "zarotnike" Je naj večji izza atentata na Hergeja lijona članov. Slednje so v ostrem konfliktu z unijami, ki Jih dom In ira John L. I*wis kot na/elnik (Minira za Industrijsko V IM JI If-ft» »- -----------— - Klrova v Unlngradu lela IW4, organizacijo. ko Je bilo na tisoče aretira nih In čez sto ustreljenih. Mod aretiranimi Je tudi direktor marksističnega Instituta v haratovu « imenom l^|>ešev, ki Iterry Je vTeraJ (mnovno na-pM'kl Landona, prtNlmMlniSke-ffii kandidata republikanske iH nw*ke. Citiral Je izjavo I calleja honda, predsednika kan- je obtožen, da Je «iveznlk n^çega ^J!^^^!^ l íodu. obJemai'ič z eno r»iko To-nja bede na fortorinu wnA#fuU in r drU| WashingUm. Ii ('.—Federalna rellfna administracija je določila šest milijonov dolarjev za financiranje oskrbe revežev "s|— delavcev Portoriku. obenem pe Je nazna-.okrog sto tisoč delavcev drugo Kmitha, in je grmeče pozival 11,000 zboroval-cev, naj se izrečejo za predsed-niškega kandidata I*mkeja ... ho držala določb aklenjenega do govora. Klavzule v tiogodbl. ki so Jih delodajalci doalej itraldjall kot prêt vazo za zniževanje mezd, no bile odpravljene Veljavnost pravkar sklenjene (»ogodbe poteče 30 julija I. 1WM mmm Krajevna unija krznarskih de Nad lavcev Je nedavno abeoifelraJa ne- ru»»-...—. -------T" r. ' .. . l uKKKg» iHavarjev družin na odvi-no unijo, ki J^MIa p«id kori JÄÄÄÄt^ tro, ,v*.0.v. mladega špiona v službi fašlstl-|ske ddavske čr.e države Omenjeni špion se je| rečeno, da Ji «talno gibal v ukolkl HaraU»va, kjer se nahaja velika nemška kolonija In bil Je v tesni zvezi Z mnoglmk lokalnimi tajniki nemških komunističnih organizacij. Vsi prizadeti člani stranke so po oflrialnem pojasnilu prlatašl ona Tnickega •Ti podli Izdajalci", pišejo Iz-veatja, uradno glasilo aovjetske vlade, "so padli na najničjo stopnjo človeških propalk in niso se ustrašili pfjbratimije s špioni, provoksterji, »abfdaJlnlkl, »m»Io gardjfftl in kulaki. Zvezali eo se lige, v kateri Je li'**^ tu.it- M M Kukvt>»> iiursnM wiMm (4»ti*, a» pJmTlU) M era.* MAUMU.N. IS » M krHUiU M*»al«a ^ M.nawrfirtf * . ... . «See« aM aaMSitJ? anuí» wUI aM k« r^.«M. CHMr «k a» «Mri«. »»• * »MuraM ■a «m. km la* auk a PROtfVKTA 7. pelep »*«e« lam aa ae**» S—a». M i« • M« i*-— —«J* - ~ je -------- Glasovi iz naselbin ¿tmmive beležke S uro m naj umakne novemu ,vaak nevednež ima A« vedno «ta Milwaukee Wis. — V lM.lta- roveško pamet in nazore, čeprpv vllkl Prosvetle čitsm uvodni ¿»a- «M v dvajastem stoletju. Samo-»ek. v katerem Ivan Molek piše u»*vno Je, da bi taki nev?diieži, resnico, ko pravi, da kar je sta-, ki pravijo svojim > rega i* bo nikdar več mlado, »o neumni, llnčali, obesili, atre-kar je piošlega. ne bodo nikdar W ali pa na grmadah žg a i Iju-naza poklicali. Nekateri ljudje da Pozrullirmf. n'80- "».¡J ,kaJ d» Izgleda, da bo prišel v kratkem.' PLknlk VI*'1 Pr'hod"J° "f Zn.li ao 1« tolflM, da aem Nafti pridelki so zelo v nevarno-' 1«. avgusta. Vzrok za to Belokran ec m me nlso gonili a ati,, „Ovea * ljudje pokosil. HaTKraT,^ ^ plačal. Tak Je^torej bil pokojni Frank. Ellttg mu apgmin! J Pripis; Star je bil 57 let in upepeljen je bil 1. avgusta. Gcorge Gornik, tajnik druživa 493. Mlatil, mislim; rf ne bo1 ^uátev 119 SN*J in W nihče, ker ni zrnja. Koruza bo mogoče 60 do 60% normalna Krompir in fižol se sušita In tudi zelja ne bo. Kdor ima vodo, zaliva, ali to ne pomaga veliko, ker je zemlja preveč sežgana. Pri vsem tem nam groze pa še gozdni požari, kateri divjajo že nad teden tukaj skozi. Ljudje so mnenja, da jih ne bo mo jo naši člani in članice ter sim patičarji. Na tem pikniku« upamo, nas ne bo zeblo. Danes, ko to pijem, je piknik društva 568 SNPJ in je tako vroče, da Čakam, da se malo ohladi, da grem na piknik. Klubov piknik bo samo en teden pZ Krasovec, miss Mary Augustin tudi tako kakor menda samo on in njena sestra Christina. | zna' Tt?t* ^Jf^l* '. - .... . napravil! Sodruginja Skala bo ^ . Večjih nezgod še ni bilo, razen g08podinjila| 8odrug Mesec pa Ivan Molek kot urednik Johnny Rokovina je pri gašenju ^ gkrbe, ^ pijažo ker 0n nič te o tem poročal. To je __ padel n si zlomil svojo umetno ne pije Zfl nft8 ki nimjimo zra_ Vft gtyftr |n A D ne briga pray nZLZ»' Ne pozabite spremembe datuma in opozorite še svoje prijatelje na to. J. Zakovšek. Nekaj besed Ameriški Domovini Cleveland.—Nerad se spuščam v stvari, toda sedaj mi ne da vest, da se ne bi oglasil. Povod je Amerttka Domovina, ki si toliko prizadeva, kako «bi zanesla sovraštvo med članstvo največje, najmočnejše in najboljše slovenske podporne organizacije SNPJ, in to posebno Še sedaj, odkar je glavni urednik Prosve-te odstopil od socialistične stranke. Toliko je že tega pisarenja, da je že odveč. A. D. bi rada vedela, zakaj ni Prosve-Molko- darska poslopja še nikomur po- gorela, da bi jaz vedel. V kratkem se mogoče zopet oglasim. Trobenta. Klubov piknik bo v nedeljo No. Chicago, III.—Sezona piknikov gre proti koncu, zato se moramo ljubitelji narave ln vsakovrstnega športa potruditi, da jo še izkoristimo kolikor mogoče. To poletje je bilo nekam muhasto. Od začetka je bilo hladno, potem pa tako vroče, da si človek ni upal iz bajte. Piknike smo vseeno prirejali, udeležbe pa so bile večje in manjše, kar je bilo odvisno od skupin, ki so jih prirejale. Najbolje obiskan je bil zadružni piknik (Waukegan and No. Chi-gako Cooperative Assn.), potem pa društva Sloge št. 14 SNPJ. Piknik, ki ga je priredil soc. klub 21. junija, je bil sicer dobro obiskan, bilo pa je še nekoliko prehladno. Uspeh je bil vseeno zadovoljiv. Na seji 23. julija je klub sklenil, da priredi Še enega, in sicer ntf*23. avgusta na istem prostoru kakor prvega, to je pri Petru TE— Smrt rojaka Bellingham, Wash. — Vsem prijateljem in znancem poročam žalostno vest, da je tukaj dne 28. julija preminil za naduho in jetiko vobče poznan in spoštovan društveni sobrat Frank Mr-vick. Bolan je bil že nad leto dni. Delal ni nič razen kaj malega, okoli hiše. Zadnje tri ali štiri mesece je bil večinoma v postelji. Bolezen si je bil nakopal že pred več leti v svinčenih rudnikih v državi Idaho. Svinčeni prah mu je počasi pa sigurno razdejal pljuča kakor mnogim drugim, ki so delali v istih rudnikih. Frank je bil v Mullanu, Idaho, dobro poznan in so ga Slovenci kakor tudi drugi narodi povsod radi imeli. Pomagal je vsakemu rad, kjer in komurkoli je bilo treba, ako je mogel. Tudi meni sta on in njegova soproga pomagala v Idahu pred 22 leti. kamor sem bil prišel za delom, a ga nisem mogel dobiti, niti denarja svoje stvari, katerih ima veliko. 2e star pregovor pravi, naj vsakdo pred svojim pragom naj prvo pomete, potem šele naj gre drugam. Drug pregovor pravi, da pamet udari tudi po otročje. Slučaj Moleka se zdi urednikom A. D. ,da ga je srečala pamet. V to afero se jaz ne bom spuščal, prepustil jo bom urednikoma A. D., ki se pri vsaki priliki obregata ob socialistično stran ko, toda si s tem ne bosta ustvarila velikega prijateljstva. Ni moj namen zagovarjati te stran ke, ker nisem njen član, toda po mišljenju sem z njo. Anton Mravlje, 312. mm U A} cee»«s*tife sesees r •«MIH 1 PtIS« eaerlev a( -- 0» eoMSMii» »»11 »•H >»II • Total . . . «It »idt.iee.eoe im.toe.m • in,I0S.000 It»». IM, Ml fciteaebilee ..••.*••• ie 1, §00.000 ti, til, IM M.tu.MO »».III,»01 Miteaeblle perts ...... H s.jee.eee le 00»,§0$ 1%,100.000 II.Ml.101 »uilsinc swpfllee ...... • 9,900,000 900,000 1»»,»»» 1.10».»»» Oealcalt Ml Iruji ...» ' ie ii.tie.0M ts.l»»,lll ti # 1M.»»» II, tli. Ml Clethtsf m* testllee .... • tie, m »oo.»»» . «M,M» «M.OM ti act r teal spilpsii .... a 9,900,000 t. »01, Ml 1,011,M» It .IM, IM NeS preSaata ......•• i« • ». ?H. HI, ti.iM.m t».M».M» ti.«M,»M aww^ald • .! i t i ie j.w.iee roo.eie 1.100.000 t. «M.Ml SasMssry mi teela..... u 9,100.09e •ee.nr r. vir; mi v I.IM.IM ti 1,700.000 10.100.010 1,111, IM II,IM.Ml i i.iee.m t. too. ne t, »M. ••• l.«M.»M Oil............. it 99.900.000 • .IM.Ml I.100.SOI II.90».OOO Psper anS paper preSuete . . mí «atiAiM i ~—~a>--- 100.000 •00 000 SM.Ml i t ss aas i asa sss 701, Ml t saa aaa rr i m inf n ppiinii^ . . . Mill wtllltleT*...... v 1 M. WWW , WWW •a,lie,»es UU.WWW •ft.too.000 A.1W . Www M,700,»»» ' . • w v , V U U ftl.MI.IM Sailraaáe. elaee 1 . . . . . •se 94,900,000 14.300.OOO 49,400.000 ¡7.900,000 SailraeS ifSpSM..... • 9,900,OCO 1,000. OOO t»«.»»» Steal . • ••••••••••• IF 99,190,000 1. 900.000 e » Se Uti®^ Tesases «.*.....•«. • IM. MS ftOO.OM IM. Ml »M. »M Muasllaaaeas ........ M t.éOO.OOC •.»M.Me II.IM.Ml l«.»M,MI * Umi «s tleli« taelaMe« e/ l«l«S*ea« ««Som ___^ ^ ' ¿ m - »MnxM rteMrw. Gornja tabela, katero )t objavi! delat «ki department, kal« porast profilu* ameriških korpora rlj v pni potov tri tega leta. Izlet vdov in vdovcev Milwaukee, Wis.—Vsem znancem in prijateljem naznanjamo, da naš klub št. 1 vdov in vdovcev priredi svoj prvi piknik dne 6. septembra na Gazvodovem vrtu. Do tega prostora se pride po cesti 41, dokler ne pridete do ceste 36, nakar greste po tej cesti do Gazvoda. Sicer pa je prostor dobro znan Milwauča-nom. Na tem pikniku ne bo ničesar manjkalo glede prigrizka in pijače. Imoli bomo tu4i več lepih dobitkov» katere bodo dobili oni s srečnimi listki. Apeliramo na vsa tukajšnja društva, da nas posetijo na ta dan in v enakem slučaju bomo tudi mi poaet vrnili. Za pripravljalni odbor, Mary Blatnik. Me št ni tvet «# zavzel za ameriškega mornarja Seattle, Waah. — Mestni svet je .soglasno sprejel resolucijo, v kateri poziva ameriški državni deimrtment, naj ae postavi za Laurenca Simpsona. ameriškega mormutfa» JtLaj^ga r\acij*ke avtoritet« ugrabile, ko je njegov parnilnioepel v Hamburg. Sim-pson je bil odveden v neko berlinsko ječo. kjer Še vedno čaka (»bravnavet Nacijski detektivi ao! ga ugrabili in aretirali, ko so našli protinacijske tiskovine v Sim-l>*vnovi kabini. S. Grifflths, predsednik mestnega sveta v Se-attlu. prnvi v telegramu, katerega je poslal državnemu tajniku Hullu. da je prestopek, ki ga je bajt storil obtoženi mornar, malenkosten in urgirs drlavnega tajnika, naj posreduje, dt bo Sitapaon izpuščen. OMenje pljuč in jeterj Skoraj vse težke notranje hol»,I trajne in ae morajo zdravit pcL ^ niškim nadzorstvom. lroflrn ¡¿rM Med glavne tažke notranje bolezni I PUu*. Jeter, srca !n Kadar govorimo o pljučnem oboleniu JI mo v prvi vrati na vnetje plJU< ki po naslednjih znakih:.Waoka ill traja 6-10 dni in ae menja z S zbodljaje, imamo težko dihanje v fem ^J ru je zdravniška pomoč nujna. * Pru1 Pri tej bolezni ao alkoholiki iznomavii« « I ji nevarnosti kakor trezni. Zdt ^j ra med zdravljenjem dajati redno tudi 11 ?iemet"^m ^ Bmrno,t « "33 Bolnik naj ima lahko in tečno hrano- mj juho, mehko kuhana jajca, kompote ¡n lj O tuberkulozi je bilo že brez števila n J vanj, napisanih Je bilo že toliko knjig ki I J re o tej nevarni bolezoi. k 1 In vendar? O, da! Treba je priznati, da so zdravnik najnovejšimi medicinskimi metodami v a njem času izdatno napredovali. Vse kale nismo več daleč od časa, ko bomo tudi jeti pljuč mogli uvrstiti med absolutno ozdravli bolezni. • 1 Druga oblika tuberkuloze je tuberkuloza 1 Sti in aklepov. Do nedavnega je bila ta bol« strah in trepet bolnikov in zdravnikov, bai je medicina tudi v tem pogledu napredovi Specialist-internist more s pomočjo višinske sonca v 1—3 letih pacienta ozdraviti, četudi bolezen že močno napredovala. Ljudem, ki bolehajo na jetrih, se kaj ra pridruži zlatenica in vodenica. Bolna jetra n ra zdraviti le zdravnik. Z jetri v tesni zvezi je tudi žolčnik, ki se i vadno razboli pri boleznih na jetrih, poseh če pridejo vanj bacili iz čreves. Vnetje žq1č ka je težka in nevarna bolezen. - Na jetrih bolne ljudi zdravimo b strogo dii in s kopeljo. Znamenite češkoslovaške topi Karlovi vari se bolnim na jetrih toplo pripo čajo. Vnetju žolčnika se često pridružino &e ic ni kamni. Ta bolezen povzroča težke bolečii krče, glavobol in nervozo. V lažjih primei pomagajo razna zdravila, v težkih slučajih se mora bolnik brezpogojno podvreči operac Ljudje, ki so podvrženi vnetju žolčnika in io nim kamnom, se morajo držati najstrožje d te. Jesti ne smejo mastnih jedi, ne smejo ] alkoholnih pijač. Sploh pa bolnik sam ti kaj mu koristi in kaj ne, in pameten boli se rad izogne jedem in pijačam, ki mu ne < jo dobro. Umetna kri oživlja Po dolgotrajnih poskusih je sovjetski pp Bruhamenko sestavil umetno kri, ki jo je vbr gal nekemu obešencu dve uri po njegovi smi Obešencev obraz se je pordečil, srce je uA biti in začel je dihati. Takoj nato je mož sk definitivno umrl, vendar pa upa ruski učenji da bo mogoče nekoč vsaj v nekih primerih n tvece obujati na ta način. Njegov tovariš, prof. Judin, pa je izbolji metodo transfuzije krvi s pomočjo majh brizgalke. Kri darovalcev krvi mu je usp< konservirati s citronovo kislo soljo in »mi njenjem, tako da je vsak trenutek priprl ljena za transfuzijo. O podobnih poskusih poročajo v zadnje času tudi iz Francije. Uspeli so popolnom Po raziskavah nagrajenca z Nobelovo na*r» prof. Fischerja iz Monakova vemo, da je 1 moglobin naše krvi soroden rastlinskemu t*\ nilu. Ameriški zdravnik dr. Summers je ni n kem potovanju po Indokini opazoval, da obri navajo domačini izgube krvi na ta nacM vbrizgavajo v žile ranjencev vodo, v kateri bili raztopili liste lian. Dr. Summers je to pi mitivno metodo izboljšal in pridobil iz rastlin nekakšno rastlinsko kri. Prašič, ki j« že skoraj izkrvavel, se je s pomočjo mj«*« s to zeleno krvjo spet rešil, na i"ti način Summers rešil ranjenega dirkalnega «oni Summers trdi celo, da je zelena kri WJ«b rdeče. [ . Pred dvaj—tirni leti___ (Iz Prosvete z dne 14. svguiU Domače vartL-V Clevelandu jo um^ kinje 30-letna Roza Otoničar iz 11 dražici, 28-letna Frančiška Vegkr iz <'» aa Notranjskem in * ( Drašč pri Smi bel u—V Colllnpouds» u ^ tonil štiriletni Lojzek . ((krfl tonu, Pa., je utonil 22-letn. Vincent 1 iz Drtije pri Kamniku Delavske vtil^-V U ^ demonstriralo v znak simpatij ' do stavkarjev v cementovnah. j so zaetavkali razvaževaJci »le*» » fg bilo skoro brez mieks. Sirsjk stro;n.^ J waukeeju se nadaljuje. ^ obsis" _t Italijs* * ¡n ^Ter^rodiíS" protí I^JJ ^¡^ padi vshodno od Gorice «> b.h ■i francoski fronti nič nmega za zlva na Balkanu. ■N AVGUSTA HOSV»TJC I t „ --7-1,»,,!, , iBMMMi Policija strla stavko cestnih delavcev Večje število stavkar-jev aretiranih Akron, O.—(FP)— Policij* je z brutalno silo autrlu stavko cestnih delavcev na povelje župana, ki je usmerjal sUvkarjo kot upornike, ker ao ae organizi-rali v uniji mestnih uslužbencev. "To sploh ni nobena unija, temveč drhal/' je dejal iupan. "Aretirajte vse in jih vršite v ječo!" Stavka dvesto oestnih delavcev je bila alomljena. ko je policija aretirala voditelje na obtožbo kaljen j* «javnega* miru. Jack Ash, predsednik unije, ki je oklicala stavko, je bil odveden v državno jetnišnico, kjer bo čakal obravnave. Zupan, ki je v času stavke kavčukarskih delavcev itjavil, da njetova policija ne bo nastopila proti 16,000 delavcem, ki ao bili zavojevanl v stavki, se sedaj ponaša i zmago. Unijski voditelji vidijo v aretaciji Asha in njegovih tovarišev prlčetek splošne ofeniive proti organiziranemu delavstvu v Akronu. Policija je fte prelivala kri delavcev in ae ne bo nič obotavljala, ko bo posvana, naj z brutalno silo zatre stavko kavčukarskih delavcev, ki bo prej ali slej izbruhnila. .X tal ae nadaljuje. Italijanski in nemški aeroplani donašajo Ma-ročane iz Afrike v južno Španijo. Prodaednik Azana je včeraj podpisal odrini bo vlade, s katero se razpuičajo vsi cerkveni redo-vi in vsa sodišča na španskem teritoriju, ki je danes se v rokah fašističnih upornikov. Vlada je odslovila večje število konzulov v inozemstvu, ki so se pokazali, da simpatizirajo s fašisti; mod temi je tudi konzul Se-bastian de Romero v Chicagu, 111., Združene države. Fašisti razglašajo monarhijo Gibraltar/18. avg. — Fašistični voditelji španske revolte so včeraj vrgli masko proč in očitno naznanili, da vzpostavijo monarhijo takoj čim premagajo re-publičansko vlado in marksiste. General Gonzalo Quiepo de Liano, ki ima svoj stan v Sevillu, je rekel, da za premagane levičarje lin demokrate ne bo nobenega pardona, nobene amnestije . . . Vsi bodo morali umreti . ... | '«uepenaija unij, ki so včlanjene v Odboru «a industrijsko organizacijo, je ustvarila kritično situacijo v vrstah organiziranima delavstva." je rečeno v telegramu. "8 tem je bilo dano oraijt sovražnikom unij, ki bodo začeli z novo ofenzivo, da raz-bijejo gibanje organisiran^a delavstva v Ameriki. Ako ima eksekutiva A1>F pritožbe proti Lewwovemu odboru, du ta namenoma razširja razkol v vrstah organiziranega delavstva, bi jih marala predložiti konvenciji federacije v rešitev." Kkaekutiva unije avtnih «delavcev je odobrila načrte glede nove /organizatorične kampanje med avtnimi delavci. Ti med drugim določajo sodelovanje ■ Lowisovim odborom. Odvetniki tega odbora naj bi reševali legalne probleme avtnih delavoev v vaeh krajih, kjer ae taki problemi pojavijo. Združena unija avtnih delavcev je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, a se je izrekla za industrijsko obliko unije, ki jo odklanjajo voditelji ADF kot aacovorniki poklicnega unionli- esti iz Jugoslavije Slovenska Narodna Posebno je usposobil dramatični odsek "Svobode." Bil je Član občinskega odbora, v katerem so imeli socialisti že lepo zastopstvo. Leta 1929 pa je bil ponovno premeščen v Kranj, kjer še danes službuje. Tudi v Kranju je po njegovem prihodu kmalu vzklila "Svoboda." Do razpusta je bil odbornik in duša kulturnega gibanja ter režiser dramatičnega odseka. Da je dobil čim ožje stike s tovarniškim delavstvom, je postal takoj član 6DSZJ, kjer je bogat na izkušnjah mnogo koristil našemu delu z nasveti In se zavzemal za zaščito članov in članic. Vidimo ga na delu pri planinskem društvu "Prijatelj Prirode," katerega soustanovitelj je bil. Kljub velikemu delu v naših organizacijah pa je večkrat pri» jel za pero ter pisal za "Delavsko Politiko"; zato bo uredništvo gotovo tem rajši odstopilb skromen prostor* v našem listu, da mu izrečemo naše priznanje in spomnimo nanj tudi sodruge drugod, ki ga poznajo že od poprej. Priznanje mu gre tudi za vestno delo, ki ga vrši kot tajnik Krajevne protituberkuložne lige že ves čas od njene ustanovitve. S. Vehovec je po svojem delu in družabnosti še vedno mlad. Vsled svoje aktivnosti in požrtvovalnosti v delavskem pokretu in kot človek globokega socialnega čuta, je doprinesel že velike moralne in materijaine žrtve, a kljub temu je ostal neomajen borec za uresničenje ideje socializma. Njegovo delo naj bo vzgled oni mladini, ki se za delavska vprašanja ne zanima ali pa v mlačnosti tava danes za enim, jutri za drugim "voditeljem" in to za onimi, ki so načelni sovražniki pravega delav-, skega gibanja. Od s. Vehovca pa se vsi učimo vztrajnosti. Jubilantu naše čestitke, z željo, da bi mu bilo usojeno uživati tudi sadove našega skupnega dela.— Iz D. P. Zaradi malenkosti je šel pod vlak Maribor, 30. julija.—Poročali smo že o mladem samomorilcu, ki se je vrgel med Teznom in Bohovo pod kolesje drvečega vlaka. Davi pa se je prijavil pri tezenskih orožnikih neki gojenec tukajšnje vinarske in sadjarske šole, ki je v mrtvašnici radvanjskega pokopališča prepoznal pokojnika. Je to 18-let-ni absolvent mariborske Vinarske in sadjarske šole Vladimir Kos, rojen v Zagrebu in pristojen v Zagorje ob Savi. Vzrok samomora je malenkosten: Kos je namreč vzel nekaj vina, ki je last šole, z namenom, da ga bo ob zaključku šolskega leta skupno s svojimi tovariši popil. Ker pa se je zbal posledic, ki bi pa ne bile tako hude, kakor si je Kos predstavljal, si je gnal stvar tako k srcu, da se je odločil za samomor. raoeneyjev proces ko kmalu zaključen m, . Vrhovno sodišče zahle* ▼a pospešitev zaslišanja San Francisco, Cal__(FT)— Državno vrhovno sodišče je nenadoma odredilo pospešitev zaslišanja o Mooneyjevem slučaju, ki se vrši v tem mestu pred razsodnikom, ki ga je imenovalo vrhovno sodišče. Odlok določa, da mora razsodnik A. E. Shaw izdelati poročilo na podlagi predložene evidence In zaključiti zaslišanje. Iz tega sklepajo, da bo vrhovno sodišče ponovno odločilo proti Mooney ju. Frank P. Walsh in John F. Finerty, odvetnika Mooneyjeve-ga obrambnega odbora, sta naznanila. da bosta v kratkem odpotovala v San Francisco, da predložita svoje argumente pred zaključkom zaslišanja, da doka-žeta nedolžnost Mooneyja in Billingsa, ki sta bila spoznana za kriva bombne eksplozije v San Franciscu pred dvajsetimi leti in obsojena. Evidenca, ki je prišla na dan v teku zaslišanja, bo predložena federalnemu vrhovnemu sodišču. Mooney, ki ne pričakuje ničesar od callfomijskega sodišča, ima upanje, da bo vrhovno sodišče na podlagi nove evidence ugotovilo, da sta bila on in Billings žrtvi omreženja in zarote "openšaparskih" interesov, ki so ju spravili v ječo samo rar di tega, ker sta bila militantna delavska voditelja. Medtem pa Mooney na svedo-škem stolcu pobija zaprisežene izjave, ki so jih podale državne priče, ko se je vršila obravnava Kljub vsakovrstnim zaprekam je povedal storijo o svojem omre-ženju, o zvezah z anarhistično publikacijo "The Blast" in drugih stvsreh, ki so se nanašale na njegove aktivnosti v delavskem gibanju. Pomožni državni pravdnik je hotel izvleči iz Mooneyja priznanje, da je bil terorist, a se mu ni posrečilo. tasopisna unija dobila carter ADF Broun bo podpiral Lewitov odbor New York.— (FP) —William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je podelil čar-tar Ameriškemu časopisnemu glldu, organizaciji Časopisnih delavcev, ki se je takoj potam zapletla v boj, ki divja med zagovorniki Industrijskega unionisms In pristaši poklicnega unionizma. Heywood Broun je v Greenovi navzočnosti Izjavil, da bo predložil resignacijo kot predsednik gllda, če ne bodo člani eksekutive podpirali Lewlsa, ki zagovarja načelo industrijskega unionizma. 8vojo grožnjo je Broun umaknil šele, ko je dobil zagotovilo, da bo gild zavzel deflnitlvno stališče v zvezi s sporom v vrstah organiziranega delavstva po prihodnji seji eksekutive ADF. 'Broun je dejal, da spoštuj« Greena, toda njegove simpatije so na strani Lewisove grupe, ki sedaj vodi organ (za torlčno kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci, Green je v svojem govoru pred člani časopisnega gllda poudarjal, da je glavno vprašanje v tem aporu, ali naj vlada večina ali manjšina v Ameriški delavski federaciji. "Družinski konflikt bo poravnan, ako bo Lewl- aova grupa priznala vlado v«či-ne," je rekel Green. "V Ameriški delavski federaciji je dovolj prostora za poklicne In industrijske unije. Potrpežljivost bo prinesla rešitev problema, ki je poviročil razkol v ameriškem delavskem gibanju. Za razkol ao odgovorne Lewlsove unije, ker so hotele uveljaviti načrt; ki je bil poražen na zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije v Atlantic Gityju. Demokracija je glavno vprašanje in kadar bodo Lewia in njegovi pristaši prisnall načelo vlade veta«, bodo vsi drugI problemi rešeni." Carter, ki ga je dobila unija časopisnih delaveev, je že sto-dviinajstl, katere je ADF doslej izdala pridruženim unijam. Časopisni glld je ustanovila mala grupa z Brounom na čelu pred dvema letoma, ko je uvldlla potrebo organiziranja časopisnih delavcev. Glld ima sedaj nad šest tisoč članov v vseh krajih dežele In število članstva stalno narašča. Votli is Primorja Nova orgamzatoriciu kampanja naznanjena Na meji pri Podplečah so ka- rablnarji na zahtevo «orlške policije pred dnevi ustavili Svetnega trgovca Franceta Kuinft-Ija is tirov. Bil Je takoj aretiran In odveden v goriške sapor«. V Gornji doškl dolini m J« zadnje dni pripetilo več naareč, katerih «rtv« so večina Italijan-ski vojaki raznih polkov, ki so sedaj «brani v Trenti krog Bovca In Kobarida. Bliau Loške Ko-ritnic« j« padel v prepad Mkl alpinao. Bil j« na mestu mrtev. Prepeljali ao «a v Log, kj«r j« bil pokopan. V Vratih nad Lep«-no se je smrtno ponesrečil neki drturi alpiner, kl je s nekaterimi tovariši plezal po manjši steni. Malo meaa! Ceprav so oblasti pred krstkim spet dovolile neomejeno prodajo mesa tudi ob torkih in sredah, vendar kaft«, da bo treba s mesom zelo varčevati, Na to opozorja tudi "Popolo dl Trle-ste", ki poziva ljudi, naj zaužije. jo čim manj mesnih Jedi. Détroit, Mlch.—(FP)—Na prvi seji eksekutive unije združenih avtnih delavcev, ki se je vršila po zadnji konvenciji te unije, je bilo predloženo poročilo, ki kaže, da se je članstvo podvojilo v zadnjih šestih mesecih. Unija je imela ob času konvencije 40.000 članov, sedaj pa jih ima okrog 86,000. Ta porast v številu članstva je deloma rezultat pridružitve neodvisnih avtnih unij glavni organizaciji. Homer Martin, predsednik unije, je priporočal, naj unija podpre Odbor za industrijsko or-ganizaçijo, ki sedaj vodi kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci in njegovo priporočilo je bilo sprejeto. Ekseku-tiVa je sprejela tudi resolucijo, v kateri protestira proti akciji Ameriške delavske federacij«, ki je suspendirala deset izmed dvanajstih narodnih in mednarodnih unij, katere tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo. V telegramu, katerega Je naslovila Greenu, predsedniku ADF, naglaša, da je eksekutiva prekoračila meje svoje oblasti, ko je odredila suspendiranje rebelnih unij, NEPRESTANO VROČA VODA V IZOilLICI IN ZA VSO DRUŽINO VIAK ¿AS VAS STANE MANJ AKO JO ORCJETI Z Avtomatično plinsko pečjo OLYMPIC ATHLETES' OIET FACTOR II MIAMI« HEALTH When fcho American «tesmship, Manhattan, »ailed for Germany, ear-rying the United 84ntW mtry into the Olympic Gem«* at Berlin, it was fully provleio ond with has Ith and «ncryyf ivinf food»._ Hiller odgodil nevtral-nostni pakt, ko to Spanci ujeli nacijske letalce Iznajdljivi Sherlock Holmes Sherlock Holmes: "Kakor vidim, Wataon, ste si danes oblekli kratke spodnjice." Watson: "Bravo, Holmes! Kako neki ste to uganili?" Sherlock Holmes: "Pozabili ste si natakniti hlače!" • Ali veste, da so vaši atro-Aki za gretje vode mnogo nižji, «ko rabite v ta namen avtomatično plinsko peč? Zraven vam nudi ie udobnost, da imate vedno lahko vročo iili mrzlo vodo, vse kar je treba je, da okrenet* vijak. Odločite se enkrat za vselej, da boste končali z nepotrebnim letanjem v klet in ig nje, da «egrejet# vodo s staromodno pečjo. Nabavite si avtomatično plinsko p« < in inn-li l" f v« 'l no zadosti vroče vode za kopanje in vse druge potrebe v hiši. Vpreie|i» VOllNKf.A MONTHS J A v vsli Mlini ae pepnl-m Infer meril* Ali (M p«hlt*IU WAae*h se«, 41« MALA VSOTÎCA 4 vam postavi v val dom • ( sadni obroki m od-pla/ovanje • Nitja rmne sline » epe-rabe te sfUMnatfse Set ae «relje vede »lined fer th. young poople who f preeentdd Unfta Sam in teste ef •nduranr«, brevory, end pur» aklll mi freoh milk Mer* then a tboneand felto*« ver* tskon eboeed fer the utmmpii ii ef thee» athletes. Perfection of bodily .tronftk, phy »1 ce I andumnae ara more then dealr-dbla to OlympK sthlrtea; they era Shaalutaly n«veaery m erdor thet they mey bo Sbl* to kaep ate* with end ahelUnpa ether cooUsdf , 1 radnikl in unluibenci Federal Deponit Inntirsnre ( orp FIOITVfV On» je srdito mrmrale in se uporno brsnils, de bi mi kaj dala tega, ker je imele ns mizi, mi en hlebček »trgala celo iz roke in ga polotile nazaj ne prejšnje mesto. Razjezil sem ae, udaril po deaki in ji zapretil s policijo. Hotel aem biti miloatljiv ž njo, sem rekel; če bi hotel vzeti vae to, ker jo mojegs, bi uničil vso njeno eelogo, zakaj takrat sem ji bil dal o-gTomno vsoto densrja. Toliko pa nikakor ns maram, marveč zahtevam, da mi da polovico vrednosti. Vrhtega tudi ne mislim več priti. Tege me čuvej Bog, ko je taktna ženska . .. Slednjič je položila predme nekaj hlebčkov po nesrsmni ceni, pet, šest kosov, ki jih je tsk-sirala po najvišji ceni, kar ji je eploh mogla priti na misel, in nato mi je ukazala iti. Se sem se prepiral ž njo in trdil, da me je ogoljufala za eno krono in da me hoče e ovoj i mi nezaslišanimi cenami izsesati kot pijavka. "Ali veste, de je zspissne kazen za take podlosti?" sem rekel. "Bog vas varuj, aaj vas lshko vržejo v dosmrtno ječo!" Vrgla je predme Še en hlebček in je s škripajočimi zobmi kričala, naj se vendar že izgubim. Nato sem se odstranil. .. He, kaj podobnega, kot jo to nepoboljšljivo ženšče, res še nisem videl v življenju! Ves ta čas, ko sem stopal po trgu In aaužival svoje hlebčke, sem glasno govoril o tisti ženski In njsnl nesrsmnosti, ponsvljal, kaj svs si rekla drug drugemu ter sem si namišljsl, da sem neskončno vzvišen nsd njo. Kar vpričo vseh ljudi sem Jedel svoje pecivo in glasno govoril predse. Hlebčki so ginili drug za drugim; kolikor sem tudi pojedel, nič ni hasnilo; bil sem naravnost temeljito sestrsdsn. Veliki Bog, da se nisem mogel nssititi! Tako požrešen sem bil, da bi se bil kmalu pregrešil še na poslednjem hlebčku, ki sem ga takoj spočetka določil za malega fantička doli v Vognmandsgade, sa fantička, ki se Je bil igračkal s papirnimi isrezki. Neprestano sem mislil nanj in nisem mogel possbiti njegovegs obrsss, ko je poskočil kvišku in zsklel. Okrenil se je bil proti mojemu oknu, ko je tisti človek pljunil nsnj, in je pogledsl, če sem se tudi jez zasmejal. Ko bi ga sploh le našel, ko pridem doli! Napel sem vse svoje sile, ds bi čimpreje dospel v Vogn-msndsgade; šel sem tam mimo, kjer sem bil rastrgsl svojo drsmo ns drobne kosce In kjer je še ležsls cels kopics papirja, se izognil strsž-niku, ki sem ga malo preje s svojim vedenjem naprsvil tsko osuplega ter sem nazadnje stal na stopnicah, kjer je sedel fantiček. NI ga bilo tu. Ceata je bila akoraj prazna. Pričelo ae Je mračiti; fantiča nisem mogel is-teknitl nikjer; gotovo je bil že odšel v hišo. Polotil sem pecivo previdno na tla in ga postavil na visoki rob proti vratom, krepko potrkal na vrata in ae nato urno odstranil. Bo to našel! sem rekel pri sebi; takoj ko atopi iz hiše, ga najde! In oči so se mi orosile od radosti ob tej misli, ds bo malček našel svoje pecivo. - Prišel sem spet doli na železniško nabrežje. Lačen nisem bU več; toda sladkarije, ki sem jih bil ssužil. so ml povzročele slabost V glavi so mi besnele najbolj divje misli: kaj, ko bi naskrivaj preresal vrv ene tistih ladij? Kaj. ko bi hipoma sakričal "ogenj"? Tako stopam še dalje gori po nabrežju in najdem zeboj, kamor lshko sedem, sklenem roke in čutim. ds mi je v glavi zmerom bolj zmedeno. Ne ganem se in se sploh ne brigam za to, da bi se obdržal pokonci. Venomer strmim tja na "Copegoro", jadrnico z ruskim praporom. Ob ograji opazim nekega moža; rdeče svetiljke mi lljejo s krova svoj svit preko glave. Dvignem se in ga nagovorim. Prav nič nisem nemersval s tem in tudi nisem pričakoval odgovora. Zaklical sem mu: "Ali odjadrate nocoj, kapitan?" "Da, kmalu," je odgovoril mož. Govoril je švedsko. "Hm. Ksj bi peč slučajno ne rsbili ie ka-kegs moža?" V tem trenutku mi ni bilo prav nič na tem, ali prejmem odklonilen odgovor ali ne; bilo mi je povsem vseeno, kej mi ta človek odgovori. Stal sem in čakal in zrl tja proti njemu. "Ne," je odvrnil. "Kvečjemu če bi bil učenec." Učenec! Vzdrgetel sem, snel skrivsj svoja očala in jih vtaknil v žep; nato sem stopil na mostišče in šel na krov. "Jaz še nisem vosil," sem rekel, "a lahko opravljam vse, kar mi nakažete. Kam peljete?" "Z balastom ae peljemo v Leeds in si naložimo tam premoga za Cadix." "Dobro!" sem rekel in se vsilil možu. "Meni je vseeno, kam potujemo. Jaz bom storil svoje oprevilo." Stal je tam trenutek, me gledel in preudar-Jel. "Nisi še vozil?" je vprašal. "Ne. Toda kakor vam pravim, nekažite mi delo in opravim ga. Vajen sem vsegs." Spet je pomislil. Zdaj sem si že za'trdno vbil v glavo, da moram ž njim in bal sem se, da me ne bi spet pognal na kopno. "Tak kako menite, kapitan?" sem vprašal nazadnje. "Zares lahko opravljam karkoli! Kaj pravim ! Slabo bi bilo, če ne bi opravil več, kot samo tisto, kar mi je ukazano. Ce je treba, utegnem stražiti tudi dve noči zapored. To mi de dobro, to jaz prav lahko vzdržim." "No prav, saj lahko poskusimo," je rekel. "Ce ne pojde, se pa na Angleškem spet ločimo." "Seveda", sem rekel v svoji radosti. In še enkrat sem ponovil, da se seveda na Angleškem lahko ločimo, če ne pojde. Nato mi je odkazal delo . . . Zunaj v fjordu sem se še enkrat vzravnal; bil sem ves premočen od mrzlice in izmučeno-sti, se ozrl na kopno in dejal za to pot mestu, dejal na svidenje Kristijaniji, kjer so se v vseh hišah tako svetlo bleščala okna. (KONEC.) potapljal v rožnato vijoličnem vznejevoljila, kaj pravim, pola- V. G. Calderón: Filomena "Pojdivs, prosim vas," je s tujim glasom zašepetal Daniel Mendoza in me odrival od močno osvetljenega ospredja, kjer so divje race počivale ns zeleni preprogi. Te zelene glave, ta kovinsko zlsti, tako krasni puh me tako .strahovito spominja na Filomeno In na mojo prvo Iju-bezen. Ren. moj ljubi, ime Ji je Kilo-mena ime slavca ali najdenčka. . . . Grozni so ti župniki v Peruju. ki krščujejo ženske na tako čudna imena v spomin na pridevke uvete Device. Ah, prav res, ta ni bila rojena v tolažim, prej zato, da ti je z lopovskim izrazom za«adila vseh sedem mečev v srce. I* predobro poznaš pok raji no, ljubi moj, veliko hadendo i iiaaadi nladkomega trsa Last nika *ta bila Filomena de ( astro in njen mož in to, dejal bi, prava gospodarja samodržca NI bilo daleč do Lime, potrled *e je odpiral na Kuattnki otočič, ki ne je ve« bleščal in «traino smrdel, oh obali Tiheua oceana, ki je tod re« taslutil «voje ime IHa Je po rodtt rt i.tmr. ftiM-okrvn» do moj prtjltfU lljjglfi mačinka. ki je im«*la najmanjše notice na svetu, prave otroške roka, preoidoAoito a pr»t*m in |mm1 «vetlikajočim »«• l»r«-tnom žalostnih oči smehljaj, ki daj« l»otfum in ki pripelje naz^j op* zovalra. če ar je iztrabil na o I ni lah življenja . . . Hem bil mar zaljubljen * s« veda. toda tako trdovra lon«ki, pri moji veii, prruan«ko, zakaj prt na« ni >n| redek (irimer, da «o trajale ia-r'»k* |«t d« *et let, ne da tuli« yr»šlo do kaj drugega k«^ d«. ola I" smehljaja, poljuba na skrivnem ali do izmenjave robcev. Sicer se pa njen mož, Don Rafael, ni šalil s častjo. Bil je čokat mož, rameni ravnimi kakor obešalnik. dober jahač, čudovit atrelec, katerega je mimo mesticev na haciendi oboževala vsa mulatska služinčad. Bil je pravi gospod, ob katerem sem se moral pri mojih dvajsetih letih zdeti telo slaboten, pravi sanjač, zapisan živčni oslabelosti. Po nedoločnih medicinskih študijah sem iskal nekje na deželi donosno služblco in sprejel to knjigovodsko mesto, ki je na vsezadnje predstavljalo zase njano življenje brezdelneža. ZJu t raj je bilo nekaj malega pisa nja, nato sem si, komaj je bil pantagruelski obed končen, ifr-bral sijajnega rjavca, s katerim sem jahal po razbeljenih stesah med sladkornim trsom sli pa kaaneje dirjal po obrežnem pesku, ki je bit še vroč od mraku, ko se svezde in morski raki prikažejo hkrati na nebesnih in morskih obalah, trepetaje hladnem vetriču iz daljave. Pod konjskimi kopiti so se drobile školjke kakor prah večnosti in bil «em dovolj mlad. da aem smatral za znak sreče, če ae je utrnila zvezda. Ob isti uri se je ki Je bil vrhovni uprsvitelj, nalival v pivnici s čudovitim rumom, katerega je lastnoročno žgal namo za* »e. med tem, ko so si ostali ualužlienci, v rokah kitare ko ljubico, prepevali v zabavo ne ja«ne žaloatinke, ki so se Is Afrike rešile akozi vekove. Položaj moje družine v Limu, ki je me«to s plemiškimi predsodki, mi je prr«krbel častno pravtro, da m-m otiednval pri g©-«pudarievi mizi. To se pravi, da «em «te %ea prepojen S nočjo i in prepojen z mesečino vrMtl V dvorec na haciendi, kjer sem sedel za mizo pri medlem obedu, med katerim se ni govorilo nikdar nič drugega kot o tem, ka teri sladkorni nasad bo treba/jutri požeti, ali pa o družabni kroniki, o kateri so poročali dnevniki, ki so zjutraj prinajali iz Lime. Ni dvoma, da so mi že dolgo časa Filomenine oči zaupavale mnogo stvari, toda razumel nisem nič. Torej, s petintridesetimi leti je ženska še dovol mlada, da more postati učitel. v ljubezni in zdelo se je, da bova ostala pri platonski. Vmešal se je primer, kakor zmerom, da sva ontala Čisto sama. Nekega ju tra, ko se je zarja komaj porajala, je pričel mali zvon divje pozvanjati. Saj veš, tisti zvon ki naznanja ljudem, da se je vžgalo polje sladkornega trsa in da je treba na vso moč pridirjat na konjih s sekiricami v rokah da «e |Kižar z izsekanjem omeji Nihče se ti dolžnosti ne more odtegniti, ker zrelo in s sladkor Jem prepojeno trs je prehitro go ri. Tekel sem navzdol in vleke škornje za saboj, ko sem opas Filomeno v jutranji halji, ki j tekla na veliki balkon haclende odkoder se je videlo morje in soaednje doline. Smeje ml zakllcals: "Vselej med prvimi! NaJman četrt ure je že, odkar so moj mož in ostali oddirjali. Zdaj se vam pa res ni treba več truditi. Iaso ,vala sokmčni mesec, ki se je morju. Tedajci mi je Filomena pokazala krdelo morskih volkov, ki so pluli ns jutranji lov. Ljudsko praznoverje trdi, da na svojih lepljivih hrbtih noeijo v večnost ali na otoke bele duše umrlih: brez dvome učinek meseca, ki odeeve od gladine in ki mpč-no vpliva na preproste ljudi. Toda Filomena je, smehljaje se, z glasom, polnim tajinstvenoeti, katerega še nisem slišal pri nji. štela: "Dve duši, tri duše . . . deset dui . . . Mar vi ne verjamete v to, morda?" V tem mehkužnem jutru in ob tem nenadnem razlitju svetlobe, ki tvori čudo ju trnje zore nad morjem, bi bil verjel prav vse. Glas je postal ie zaupli-vejii: "Zakaj h te tako tihi, zakaj tako žalostni? Moj Bog, oženiti >i se morali. Stari ženski, kar tor sem jaz, lahko zaupate vee." Najbolj nesramna izmed vseh aži, je bila ta, moj ljubi! S svo-imi petintridesetimi leti je kar blestela in se zavedala, da je ie zmerom nepremagljiva. Da bi me prepričala, ker bil sem popo-en tepec—še vedno zardim ob spominu na to—je poiskala v svojih nasvedranih kodrih, ki ao i po tedanji modi viseli na čelo, bel las, en sam bel les. Da bi mi ga od blizu pokazala, se mi e približala. Se zmerom se smejem, ponižan, kadar si predstavljam, kako pošteno sem se »onaial. Da me ni oklofutala, o je bila brez dvoma gola pri zaneeljivost. Ker ob medlem utranjom svitu ni bilo moči od kriti belega lasu, se je malo trmasto čelo zadelo ob moje ustnice in nenadoma so se njena x>lna usta vsesala v moja To ii bilo dalo, mislim vsaj, dobra dva metra poljuba na kinematografskem platnu. Ko sem ee prebudil iz rahle slabosti, so morski volkovi z du šami na hrbtu ravno izginjali in mesec je,izhlapel kakor megla. Dve uri kasneje sem najpazljive-e poslušal pogumne može, ki so obvladali požar in se drug za drugim hvalili s svojo spretnostjo. Možgani so mi bili kakor zvotleni, duša prepolna sladkosti kot Zfel sladkorni trs. In tako sem brez besed hlinil vneto občudovanje in mrzlično pozornost. Skratka, prav vsi so bili zadovoljni z menoj. Pa sem bil tudi jaz sam ? Nenadoma «ta se mi prikazala nevarnost položaja in zanikrnost mojega ravnanja. Bil sem izdajalec v domači hiši. Toda med obedom je skrivnosten pogled, ki je obvisel na meni, s predrznostjo preži vega ljubkovanja požgal zadnje pomisleke. Na vse zadnje, eaj nisem jaz izzval te pustolovščine. Da po pravici povem, porajajoča se ljubezen ne razmišlja, ker je preveč zaposlena sama s seboj, da bi se obteževala z opravičili ali kesa-njem. Kako bi se sešla, kako bi vnovič našla tako sijajno priliko, na prav nič drugega nisem mislil^ Skrivni stiski rok, zamaknjeni pogledi, to ni bilo dovolj za žensko, ki je bila vsa tako prepolna ognja, kot Filomena Nekaj dni nato sem pred kosilom zaslišal strel z revolver jem, ki mu je sledil suh pok. kakor če poči boben. Slišati je bi lo jezen glas. "To je res bedasto," je vzkliknil Don Rafael, ko je stopil jedilnico. "Kaj mislita, da sem pravkar našel na galeriji? Krastačo, napihnjeno kot kozji meh. To je že spet copernija stare To-mase. Ne veste, Mondoza, kako to delajo? Zašijejo jim. no . zadnjico in nato se krastače prično napihovati, dokler ne po čijo. Toda nikdar nisem natančno vedel, kako si ti barbarski mestici to razlagajo." Človek ne sme nikoli preklinjati praznoverskih ženskih čarovnij. ker so to morda pri močno živčnih ženskah dotiki z neznanim. Mar je bila krastača namenjena sa nek določen cilj, da napove, če se bo izpolnila lju-bevna želje, ki si nisem upal predstavljati njenih turobnih po«ledic? In njen nenadni pogin, ko jrr je revolver Dona Rafaela končal, mar je značil očitno škodo za povzročitelje čarovnije? Tegs ne vem. Mino le posamezne lepe ženske v Peruju, ki so bile od nekdaj malce nagnjeni« k (sranju, »h na« mogle poučiti o tem. Filomeno je stvar etll se je je tako veličasten srd, da so njegovi ostri nspadi spominjali na najhujšo mrzlico. Don Rafael, ki je bil zelo zaljubljen v ženo, jo bil ves strt, zakaj brez prestanks ga je obeipala z nesramnimi psovkami, in podrobnostmi iz zakonske postelje, ki so bile res mučne. Premagan in pomilovanja vreden jo je prosjačil z najmilejšim glasom: "Ampak, molči vendar, srčece moje, golobica moja!" Bilo je prvikrat, da sem v potezah te lepotice opazil kakor spačeno japonsko masko srda. Prav zares, v tem trenotku ni bila zapeljiva na /pogled. Bila je, da bi se je kar ustrsiil, ka kor slepe sile, ki ji ne poznaš obsega in trajanja. Vsaka duša ima svoja brezna, v katera ee spuščajo samo spovedniki, vračajo pa ee iz njih žalostni od studa. Včasih bi si želel človek, da ne pozna bitij, katera ljubi, da bi jih mogel ljubiti popolnoma. Lagal bi, če bi ti rekel, da so najini kratki sestanki postali redkejii, zakaj oboževanje vred no telo ti ugaja, duša pa, vidiš, je Timogo manj važna. O tem in o mnogih drugih prizorih, ki so mu sledili, nisem Filomeni, kadar sva bila sama, nikdar nič omenil, ker me je prevzela čudna sramežljivost iz nekega motnega sočuvstvovanja z možem, kateremu bi bil rad priskočil na pomoč. Nekega večera, ko sva ostala sama, kajti Don Rafael je bil nekoliko bolan, me je vprašala med bleščečim izbruhom smeha, ki je razkril zobe mladega dekleta: "Študiral si medicino, zato vendar poznaš kakršenkoli serum, s katerim bi se človek mogel iznebiti nepotrebne osebe?" Moj osupli pogled jo je silno zabaval. In cel slap smeha je takoj popravil vznemirljivo nenavadnost pogovora. Vendar je moralo miniti leto dni, pred epi logom, katerega boš slišal. • Mnogokrat smo hodili vsi trije na lov na divje race v močvirju, ki so na morski strani me jila ob hacijendo. Ta šport je razburljiv, zakaj hkrati tvegaš da boi pobijal in da sam pogi neš. Bilo bi boljo, da smo se dali spremljati zamorcem, k poznajo mastno smrdljivo blato katero na obronkih pokriva mehko zelenje, ki oznanja, do kam moreš stopiti brez nevarnosti in kje je negotova meja tega nevarnega barja, ki požre človeka s konjem vred. Toda Filomena je trdila, da bolje kot kdorkoli pozna močvirnato in samotno planjavo, jaz sem pa bil v letih, ko človek počenja kavalirske neumnosti. Tistega dne sem se nekoliko odstranil od zakoncev, da sem mogel vzipodbosti konja v dir na strjenem pesku, ki je peruan skim konjem naj prijetnejše dirkališče. Nenadoma se je pod čudovito jasno nebo pognal kakor krik na pomoč iz trsjs oster rezget, med tem, ko so race lepo naprej dvigale svoje bleščeče glave iz gnezd. Zaslutil sem ne zgodo in pridirjal na vso moč pazljivo, prepustivš! se konju, ki je bolje od mene poznal, do kam sega trdna zemlja na krajih, kjer trnjeva gošča prekriva ubijalsko blato. Tedajci sem zagledal ob robu barja kot jasno len jo na morskem ozadju Filomeno na konju. S hudobnim roganjem je opazovala strašni prizor. Napol že vdrt je konj Dona Rafaela slabotno porezge-taval, da so mu znojni boki trepetali od groze. Z nJim se je utapljal gospodar haciende, brez krika, s krčevito stisnjenimi čeljustmi in okoli ust se mu je zarezala guba divjosti ali groze, j V prvem trenotku sem hotel po-i skusiti razne brezuspešne in nevarne stvari: da mu vržem od daleč dva zvezana dolga plašča, uzde mojega konja ali karkoN že, da bi ga poskusil zadržati v tem brezglasnem begu v smrt, toda sovražen glas mi je zaklical: "Pusti ga. saj mu ni več pomagati!" Tikala me je pred njim. Človek. ki mu je bilo usojeno, da umre, se je obrnil s očmi proti i meni—da bi me preklel ali da bi I me prosil pomoči v svoji popolni nemoči? Ts ča« mu je ranjena raca sedla za trenotek na golo j glavo, na katen je veter kosma! lase. Filomena je še zmerom čutila okrutno trmo sovraštva. Z revolverskim strelom je ustrelila ptico, ki je poletela še na kopno, kjer so skokoma pritekli psi in jo pobrali. Njen konj je bil tako blizu mojega, da sta se dotikala z gobcema in tedaj se je nagnila k meni, mi oberoč objela glavo ter se mi prisesala k ustom z dolgim poljubom—pred človekom, ki se je potapljal. Ko se je na vse zadnje zravnala, je na zeleni preprogi bila izbrisana sleherna človeška sled. Od daleč je bilo videti ribiške albatrose, ki so se bližali grebenčku valov, kakor da hočejo posneti pene. Tiho, kakor pri pogrebu sva se vrnila v dvorec. Izgovoril sem se z glavobolom, da sem mogel ostati v postelji. Filomena je pa imela toliko opravka: pripo-vedbvala je preplašenim slugam na verjeten način, kako se je dogodila nesreča in pred župnikom s haciende, ki je oznanjal smrt že z vsemi zvonovi, se je one-stvestila. Naglo so razpeli dolge črne tkanine v obliki križa —JEESsJi-AVCI Po vratih in oknih in da bo prihodnji a*n maša z orgljami( pri ^ pobožne kitare in glasovi spremljali cerkt tinščino. 1 Nisem imel postna d Kledal vse to. Rano J aem sam osedlal ljubl.3 nja in oddirjal v najy stanišče, da se ukrcaml terokoh obalno ladjo dirjal po peščinah, sem daljavi morskega volka plaval z lučko na hrbti mogla prav res biti_r ne!—duša na poti v nesl morja." Izmazal bi s« rad| "Mamica, meni »e je da sem se vozil s čolnofl sem padel v vodo — a ram kljub temu danes * Hudobno "Moj mož se je dolgo Sijal, preden me je za.sr "Da, da, previdni lji hitreje nasedejo!" Varujte Vaše zdravji Vsak deček in deklica v vaši družini bi moral imeti "QUART", četrtinko mleka vsak dan. Stariši ga potrebujejo en PAINT (osmin-ko vsak dan. Naročite vašemu mlekarju, naj vam ga prinese toliko in zdravje vaše družine se bo zboljšalo in vi si bodete prihranili denar, ker sveže mleko v steklenicah daje več hranilne vrednosti na en cent kot katerakoli druga hrana. Rabite več SVEŽEGA PA-STEURIZIRANEGA mlel NAROČITE SI DNEVNIK PROMETO _ P« sklepa 10. rtèu koarradit m lahko aaroti aa Uit it«]« «de«, era, tri, štiri ali pot «lanar la «M družino k «ai Prorrata ataño sa rao enako, sa ¿laso ali nečlane $«.00 sa trn also. Kar »a Osai io plačajo »ri aaeomeate $1 JO is tedaik. štojo k aaroêniai. Toral sois) ai Taroka, roéi, da j« list g. N. P. J. Ust ProoTota Je vais laatnina la f atoro )« r raski kl M rad «tal Hot rook dan. Coas Usta Proorota lo: Ca Zdrni. drtaro la Za Cieoro in Ckles* fr. I todalh ta................4.80 1 todaik in.......... t tednika In...............t.S0 1 tednika ia......... S tednike In...............1-40 • tednik« ia......... 4 tednike In............... Mt 4 todaik« ia......... I tednikov In.............. nI« » todalkor ia........ Za B*i oso Jo..............10M Ispolnlte spodnji kupon, priloftlte potrebno ráete denarji Orior r pisa a in si naročite Prosrote. Ust. ki Je raša laataiaa. Pojasnilo:—'Vselej kakor hitro knteri teh flaaar pronaka biti ali rfop .A rsoto lista Prosreta. Ako tega no store, todsj mota upr«tt^ datnm ss to raoto naročnika. PR08VETÀ. BNP J, ŽS57 8o. Lavndale Aro. Ckieaf«. H Priložene pošiljam naročnino aa list Prosrote ro«te f...... 1) Ime.......v...............................• , ..,«»■.•i Naalor .....••••••>.«.»...< U«tarite todaik In ga pripišite k moji narotaial «d «Wrflk drattao: Ci dr«*" * CL draitr« a i..*•••' S) . tam ••»••»••»' S) .......' jv _ .....Cl draitr« It I .. .......CL draitr» * I Meato.................. Nor nsročnik........... ............. Država..... ....... Star naroénik. TISKARNA S.N.P spkkjema vssa ▼ tiskarsko obrt spadajo^ d Tiska vabila za veselice in shode, vizitrm« knjige, koledarje, letake itd. v ' slovaškem, češkem, nemškem, anglcšlr m ji* VODSTVO TISKARNE APKMKA M J I * S.N.PJ., DA TISKOV INK ~ V SVOJI T1SKAKM Vaa pojasnila daj« ro< Í'HK'AGO. IIX. j1I - .. utunr"* V** Tam m dob« aa Mfi tudi v«a »»