leto im MM 188.
v ipioBt v pflea zi. ovsušfo m
Ceno Din rso
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje In pravnike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst Z D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —* Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnisivo: Snallova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon Štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 591. nadstropje. — Telefon štev. 34.
PoStnina platana v gotovini.
Ženevsko zasedanje
Druga leta je naša država igrala v Ženevi precej sporedno, deloma klavrno vlogo. Najprvo smo pustili glavno besedo češkemu zunanjemu ministru. Pozneje smo se navadili na blesk ženevskih zasedanj ter videli, da more tudi delegat jugoslovenske države prevzemati važnejše reprezentativne položaje Društva narodov. Radi takih osebnih sporov smo imeli s praško diplomacijo mala nesoglasja. Seve se dr. Beneš ni dal izpodriniti in je svojo osebo vedno pomikal v ospredje. To končno nismo mogli dr. Benešu tudi zabraniti, ker je v zboru maloantantnih zastopnikov pri Društvu narodov vendarle še najmočnejši talent in najspretnejši diplomat.
Razven tega v Društvu narodov paši delegati do danes niso mogli nastopati s primerno avtoriteto, ker smo v notranjosti bojevali hude boje s Ste-panom Radićem. Mož je neprestano vznemirjal vodilne diplomate zapadnih držav z dopisi, pošiljal Društvu narodov memorandume o «hrvatskem vpraša-nju» in zahteval federalizacijo Jugoslavije. Federalistični program Stepana Radića je znan po celi Evropi, predvsem Društvu narodov. Maž je nekaj časa strašil tudi z znanim obiskom v Moskvi, tako da ga na zapadu poznajo kot nekakega agrarnega boljševika.
Te stvari so se v zadnjem času temeljito izpremenile! Radić se je izpre-obrnil, danes oznanja državno in narodno edinstvo ter se navdušuje za državo: Prevzel je zastopstvo naše države na predstojećem septemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi.
Jasno je, da g. Stepan Radić ne bc imel prilike v Ženevi, da frazari o kaki eseljaški državi* ali o drugih sličnih frazah, ki jih doma poklanja neukemu hrvatskemu seljaštvu.
Po vsej priliki bo moral govoriti o Balkanu, o Hrvatih in Srbih ter o njihovi skupni misiji v bodočnosti. Pred vsem evropskim forumom mora uničiti bajko * notranjem nesoglasju v naši državi in dokazati na moč in event. v previdnih zjavah podčrtati zunanjepolitično misi-o naše države na Balkanu in Jadranu, poslej smo žal v zunanjepolitičnih zadevah plesali, kakor so drugi piskalh Kar smo dosegli, je šlo preko pomoči :>d strani Male antante. Dr. Beneš je veliko pomagal naši diplomaciji. Razočarala pa nas je zapadna diplomacija, «i z nami ni tako računala, kakor bi mogla in ki nas je v važnih trenotkih ostavljala na cedilu. Tudi Francija ni vedno storila svoje dolžnosti, kar pa ji *ie moremo zameriti radi prekernega stališča, ki ga ima med Anglijo in Ita-,ijo. Tako je prišlo, da nas je italijanska liplomaciia v zadnjih letih pritisnila ob zid in da smo morali na premnogih točkah doslovno kapitulirati.
Letos bomo imeli priliko, da vpričo diplomatov vseh evropskih in drugih zvenevropskih držav na septemberskem zasedanju Društva narodov proglasimo svojo trdno voljo do moči in upoštevanja v Evropi. G. Stepan Radić ,ahko zavrne svoje dosedanje slabe izjave, lahko popravi svoje razorno delo proti državi in njenemu ugledu. Lahko nadoknadi škodo z velikimi prebitki!
Njegova beseda bo brez dvoma zalegla. Pričakujemo, da poleg edinstva našega naroda in moči naše države dokumentira tudi našo voljo do moči na Balkanu in ob Jadranskem morju. Glavni posvetovalec zapadnih držav v zadevah Balkana bodi Jugoslavija. To je minimum programa, ki si ga mora postaviti jugoslovenska diplomacija v sedanjem trenotku, ko smo začasno rešili svoj notranjepolitičen problem.
O g. Stepanu Radiću ne moremo trditi, da ne ume sijajno govoriti in da
{10 zna olepšati svojih misli. On je i du-lovit i naobražen. Pozna zapadni svet, razpolaga z dobrimi znanstvi. Veseli bomo vsakega koraka, s katerim bo koristil naši državi in učvrstil njeno zunanjepolitično veljavo.
Notranje razprtije si pridržujemo ease. Na zunaj pozdravljamo vsak nastop složnega dela. Še enkrat: če bo g. Radić umerjen, če bo znal izbrati primerno besedo, potem ni dvoma da nam v Ženevi mnogo koristi.
V Ženevi naj svečano zavrne vsa-fco slepomišenje z našo državo, vsako 'zigravanje naše notranje politike, vsako slabljenje našega ugleda od strani katerekoli države. Naši notranji spori so urejeni. Vsaj trenotno, dokler traja sedanja koalicija in navdušenje zanjo med sedanjo večino narodne skupščine. Naj g. Radić glasno povdari pred Evropo, da si želiinG primerno stališče na Balkanu in ob Jadranskem moriu in da
Odločen odgovor Radiću. — Ogorčenje v Beogradu. — Radić
hodi po Beogradu.
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Po entu* riastičnih člankih in poročilih o zagrebških svečanostih se pojavljajo dan za dnem glas sovi, ki kritično in trezno smotre nastop Stepana Radića, njegove stranke in hrvat* skega separatističnega Sokola s povsem stvarnega vidika. Vedno ostrejši odpor je opažati proti nastopu Stepana Radića, zla* sti ko je sedaj znana pisava glavnega Radi« čeveg organa »Doma« o jugoslovenskem Sokolstvu. Ta napad glasila, ki je obenem sedaj vodilni organ nekaterih članov vlade, je izzval v Beogradu velik odpor, ogorčenje in tudi odločno zavrnitev, ker ta napad na jugoslovenskega Sokola smatrajo za indi« rektno ponižanje kralja Aleksandra, ki je veliki protektor jugoslovenskega Školstva.
Današnja »Politika« priobčuje proti Stepanu Radiću odločen članek, to je ona »Politika«, ki se je svojčas najbolj zavze* mala za sporazum med obema RR. V član* ku »Stara pota« zavrača beogradski list na* pad zagrebškega »Doma« na jugoslovensko Sokolštvo, odločno odklanja Radićev oči* tek, da bi bil jugoslovenski Sokol le bati* njaškooTJunaška organizacija. »Dom« s tem napadom ni le žalil kralja kot na/v/«* jega protektorja jugoslovanskega Sokola, marveč tudi vse srbske Sokole, ki so vsi brez izjeme udruženi v JSS. Organ vladine večine si je dovolil težko zahtev kralja. —
»Politika« dalje ugotavlja, da postajajo ljudje od spodaj, ki so bili za sporazum, radi takih napadov zelo občutljivi. Konsta* tira, da vrši jugoslovenski Sokol veliko mi* si jo, ker so v njem ujedinjeni Srbi, Hrvati in Slcvenct, dočim je zelo mata misija hr* vatskega Sokola, kt ga kot takega ne prU znava nobena drug/a slovanska sokolska or* ganizacija, razen Bolgarov.
— Beograd, 20 avgusta. (Izv.) V poli* ticni javnosti nikakih dogodkov, ki bi izzi* vali v državnem življenju večji odmev. — Radićev pojav v Beogradu ni bil sedaj tako simpatičen kakor prvikrat meseca julija, ko mu je Beograd ploskal za vsako njegovo iz* javo. Stepan Radić je včeraj ves dan lovil glavne prvake narodnoradikalne stranke. Povsod na domu in v klubu je iskal pred* sednika parlamentarnega kluba Ljubo Živ* kovica. Dolgo ga ni mogel najti, še le po* poldne ga je naš^l v klubu. Njiju razgovor je bil zelo kratek. Stepan Radić je tudi na* povedal poset pri prvaku Aci Stanojeviću na njega domu v Knjaževcu. Stanojević pa mu je lakonično odgovoril, da ga na domu m mere sprejeti, ker je njegov stan pre* majhen zanj, voditelja Hrvatov. Stepan Radić je prišel tudi v stike z zemljoradniki. V nedeljo se baje udeleži kmečkega tabora na Krškem polju, ki ga prirede samostojni kmetje.
prsti Sli u
Kitajska zabranila izvoz živil in sirovin. — Ostre odredbe proti angleški paroplovbi v kitajskih vodah*
— London, 19. avgusta. (Izv.) Reuter javlja iz Shanghaja: Kitajske oblasti so izdale odredbe glede obrežne paroplovbe, po katerih lahko pristanejo v vseh pristaniščih, razen v Houskongu, parniki vseh narodnosti, razen britanski in japonski. Vsi parniki pa se -morajo podvreči preiskavi po stražah antHmperijalistične zveze. Po istih določilih le prepovedan izvoz živil in surovin. Britanski generalni konzul je naslovil na kitajsko vlado pismeno vprašanje, če so te h dbe uradne. Britanski konzul opozarja kitajsko vlado, da pomenjajo take določbe flagrantno kršenje mednarodnih pogodb in značijo napoved volne.
— London, 19. avgusta. Reuter objavlja: Britanska vlada smatra odredbe kantonskih oblasti glede prometa v kitajskih pristaniščih, odnosno njih akcijo proti Prometu britanskih paniikov v kitajskih pristaniščih kot flegrantno kršitev mednarodno z vladami sklenjenih pogodb.
Reuter dalje objavlja: Viceadmiral Sinclair je odpotoval iz Hongkonga v Kanton.
— Pariz, 20. avgusta. (Izv.) »Havas« javlja iz Londona: Z ozirom na to, da se je pričela akcija proti britanskim parnikom, so prejeli diplomatični zastopniki Anglije na Kitajskem tajna navodila in pooblastila, da so pripravljeni na vsako eventualnost.
-359-
Pogajanja z rudarji v Sarajevu prekinjena
— Bsograd, 20. avgusta. Iz Sarajeva javljajo: Nenadoma so bila včeraj popoldne prekinjena pogajanja med delegati rudar, skih delavcev in rudarsko direkcijo, ki so .se že skoraj bližala koncu. Rudarji so predložili nove zahteve in sicer, da se temeljne mezde povišajo dnevno za 10 do 12 dinarjev v I. kategoriji, a za rudarje II. kategorije za 6 do 9 dinarjev. Zastopniki rudarske direkcije pa so ponudili povišanje za I. kategorijo 4.50 do 6 Din, za II. kategorijo pa 150 do 3 Din. Rudarji teh predlogov niso odobrili, zato so bila pogajanja formalno prekinjena. Za slučaj, da se sprejmejo delavske zahteve, bi se izdatki rudarske direkcije povečali za 25 milijonov. Nekateri trde, da so se začeli v mezdno gi'banje rudarjev vmešavati nekateri nepoklicani faktorji, ki zasledujejo politične svrhe. Vladni listi trde, da ni nevarnosti za izbruh rudarske stavke v Bosni in HercegovinL
POVRATEK MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PAŠIĆA
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašlć je obvestil glavni odbor radikalne stranke, da se povrne s svojega odmora že pred 15. septembrom v Beograd, ker se je odločil, da prisostvuje dne 21. septembra velikim narodnim svečanostim na Lovčenu ob prenosu zemeljskih ostankov vladike R. P. Njeguša. Pašić" spremlja kralja tudi na njegovem potovanju po črni gori.
Kriza v češkoslovaški tekstilni
— Praga, 19. avgusta. (Izv.) Izprtje tekstilnega delavstva izvajajo samo češki industrijalci, dočim so se njih nemški kon-kurentje sporazumeli z delavstvom ter pri-votiii v 7 do 10 odstot. povišanje mezde. V
prehaja sedaj naša zunanja politika iz svoje dosedanje pasivne vloge v najod-ločneiši aktivizem.
nemških tekstilnih industrijah je zaposlenih olsoli 250.000 delavcev. Delavstvo pri čeških industrijah stavka. V Nachodn je okoli 10.000 delavcev včeraj javno demon-striralo ter zahtevalo, da prične vlada pri delodajalcih z Intervencijo. Ministrstvo za socijalno politiko skuša spor med delavci In delodajalci mirnim potom rešiti.
— Praga, 20. avgusta. (Č.) »Češke Slovo« javlja, da so se vršili v vseh krajih, ki so prizadeti radi mezdnega gibanja v tekstilni industriji, včeraj mnogoštevilni protestni shodi. V Pragi je bil sestanek zaupnikov delavskih organizacij vseh praških tcvaren. Na tem sestanku so sklenili, da danes ob 15. popoldne ustavijo vsi delavci delo v tovarnah in da pridejo na veliko protestno zborovanje v Bubenč. Na tem zboru namerava delastvo protestirati proti temu, da se orožništvo odpošilja v stavkovne rajone.
Poskusen atentat na bolgarska politika
— Pariz, 20. avgusta. (Izv.) K posku-šenemu atentatu bolgarskih komunistov na predsednika in podpredsednika bolgarskega narodnega sobranja javljajo te podrobnosti: Okoli 17. popoldne sta predsednik Ku« ljev in podpredsednik sobranja Vasov zapustila razstavo ter se napotila na Elizej-sko polje. Nenadoma ju je obkolilo kakih 40 ljudi, ki so začeli demonstrirati in vzklikati: »Doli z ubijalci!« Napadalci so začeli ogrožati tudi njiju življenje. Pristopil je detektiv, ki je napad zabranil s samokresom v roki ter obenem ustavil avtobus, v katerega sta nato vstopila napadena. Kuljev in Vasov sta se pred napadalci, ki so ju v drugem avtu zasledovali, rešila na bolgarsko poslaništvo. Napadalce je razkropila deloma policija, ki je dva takoj na mestu prijela. Ugotovljeno je bilo, da so bili napadalci bolgarski komunisti. Do danes je policija aretirala 15 bolgarskih komunistov, kot udeležencev pri napadu.
NA DUNAJU MIR
— Dunaj, 20. avgusta. (Izv.) Snoči je vladal povsod mir. Za nedeljo ob 17. popoldne sklicujejo krščanski sodjalci in drugi .anaseiniii_velik protestni shojjr
JEZUITI NA DUNAJU PRIPRAVLJAJO MONARfflSTIČ-NI PUČ
— Dunaj, 20. avgusta. Z ozirom na govor, ki ga je imel vodja konservativne stranke v spomin Frana Josipa in v katerem je bila izrečeija krilatica o socijalni monarhiji, je policija izvedla včeraj več hišnih preiskav pri raznih voditeljih konservativne stranke, ki je še vedno monarhistič-na. V samostanu jezuitskega kolegija so izsledili obilo koreskondence, ki se nanaša na akcijo za odstranitev republikanskega režima. Na podlagi te korespondence je več oseb zelo kompromitiranih. Organi državne policije so izvršili tudi preiskavo v tajništvu konservativne stranke ter zaplenili vso korespondenco. Preiskava mora ugotoviti, v koliko so bili zadnji dogodki, naperjeni proti zionističnemu kongresu, v zvezi s splošno akcijo državnega puča.
FR-\NCOf :i KOMUNISTI NAPAD* I BOLGARSKA PO-LITIKA
— Pariz, 18. avgusta. Že več dni v Parizu bivajoči predsednik bolgarskega narodnega sohranja Kuljev in podpredsednik sobranja V a z o v sta danes popoldne pose-tila razstavo. Ko sta odhajala, ju je pri vhodu napadlo okoli 40 bolgarskih in farncoskih komunistov ter ju začelo s palicami po glavah pretepati. Napadalcev sta se rešila na ta način, da sta hitro skočila v prvi avtobus. Napadalci so jima v drugem sledili. Policija je aretirala tri sumljive komuniste.
FRANCOSKE ČETE IZPRAZ-NUJEJO FORUHRJE
— Diisseldorf, 19. avgusta. Francozi so začeli izpraznjeva/ti zasedeno Poruhrje. Naj-preje so izpraznili postojanke pri Derren-dorfu. Zasedene objekte so mirno in v redu izročili pristojnim oblastem. Izpraznitev se prihodnje dni nadaljuje.
Smrt sovjetskega generala Kotowskega
Umor rdečega generala Kotowskega, komandirja na južnozapadni granici sovjetske Rusije stacijoniranega 2. kavalerijskega kora rdeče armade, je vzbudila v Rusiji ogromno senzacijo. Moskovski politični krogi odklanjajo verzijo, da je morilec Majorow, bivši adjutant umorjenega generala, ubil šefa radi prepira. Jesorow, Bud-jeny in drugi znani voditelji ruske rdeče vojske smatrajo, da je bil Majorow v zvezi z Romunijo in da gre za čin veleizdaje. V Romuniji so Kotowskega splošno smatrali za prvoboritelja Besarabije. Zato so ga sovražili in najeli morilca, da je ubil svojega predpostavljenega šefa. Vojni komisar Frunze je pokojnemu posvetil ar-madno povelje, v katerem pravi, da je bil general Kotowsky najsposobnejša glava med voditelji ruske rdeče armade. Morilec je bil največji izdajalec, odkar obstoja sovjetska država. Zasliševanje morilca je tajno, vse časopisje pa zahteva strogo kaznovanje. Kotowsky je pripadal stari boljševički gardi. Sodeloval je v vseh vojnaK sovjetske vojne. Trikrat je bil odlikovan z redom rdeče zastave in s počastnim mečem. Veljal je za izrednega organizatorja sovjetske konjenice. Sodeloval je nadalje pri ustanovitvi sovjetske republike v Mol-davi.
Njegove telesne ostanke so prepeljali iz Odese v Moskvo. Pokopali so ga v Bir-guli. Pogrebne svečanosti v Odesi so bile sijajne. Ob rakvi so korakali generali sovjetske vojske ,med njimi Budjenv. Napisi na trakovih" so naznanjali, da je bil umorjeni general glavni pobornik molda-vanske svobode in največii nasprotnik Romunije. Njegov cilj je bil združiti Besara-bijo z Rusijo. Tudi v Moskvi so se vršile enake pogrebne svečanosti
PROCE3 PROTI TRGOVCEM Z BELIM BLAGOM
—Zagreb, 19. avgusta (Izv.) Pred kotarskim sodiščem je danes ob 9. dopoldne pričela kazenska razprava proti petim zvodni-cam, 1 zvodniku in 10 lastnikom javnih hiš, ker eo trgovali z belim blagom. Vsi so prišli pred sodnika v spremstvu odvetnikov. Razpravo vodi eodnifc Zvonimir Božičevi 6. Razpravi prisostvuje tudi državni pravdnik, ker se interesira za potek te raaprave z ozirom na to, če bo utemeljena obtožba ostalih trgovcev z beBm blagom pred sodnim frtolom. Na raspravo je povabljenih vseh 27 deklic, W so postale žrtve špekulacij teh temnih elementov. Za razpravo vlada v Zagrebu veliko zanimanje, zato naval občinstva precejšen.
— Zagreb, 1°. avgusta (Izv.) - Danes dopoldne je pričelo najpreje zasliševanje zvoduic in enega zvodnika, ki so preskrbovali iaya£ J^ic. s Jaslim, bia^o^ Zailil^i
na je bila najpreje 59-letna Neša \Venzel it Slovenjgradca, ki je obtožena, da je 'dve mladi dekleti prodala javni hiši v Sisku. Nato je bil zaslišan 24-1 etni sluga v javni hiši Rudolf Hrčak in za njim 40-letna Antonija Buharić, kateri obtožnica dokazuje, da je prodala Štiri 'dekleta v javne hiše. Vsi zaslišanci sedaj zanikajo, da bi trgovali z dekleti. Razprava se jutri nadaljuje.
— Zagreb, 20.  avgusta. (Izv.) Danes. o3 S. zjutraj se je vse dopoldne nadaljevala razprava proti- trgovcem z belim blagom. Zaslišane so bile tri zvodnice In 'dva lastnika »javne hiše«, ki smatrata to Institucijo za »fabriko«. Zaslišane zvodnice se izjavljajo za nedolžne in naglašajo, 'da so poslovale samo z dekleti, ki so bile že preje »tolerirane« kot prostitutke. Zanimivo Je bilo zasliševanje dveh' lastnikov javniH hiš Gjo-ke Jovanovića iz Zemuna in Palica iz Bje-lovarja. Podala sta med zasliševanjem zanimivosti o poslovanju javnih hiš. Palic \t izjavil, da njegova »hiša« slabo posluje in Sa je imel snoči pri blagajni samo 157 Din bruttodobička, zato namerava hišo opustiti. Gjoka Jovanović ima javno hišo v Zemunu, vodi io njegova žena, kar se tiče intimnega poslovania. Njegova »fabrika« dela z 800 do 1200 Din inkasa na noč. Glede zaslužka deklet je izjavil, da so nekatere zaslužile do 5000 Din mesečno, toda bile so »agilne in verzirane«. Izjavil je dalje, da on nI Kotel mladih, nedolžnih in neizkušenih deklet, marveč samo stara dekleta, ki jim je bil posel znan. Med občinstvom je bilo tudi danes za razpravo veliko zanimanje. Rasprava se jutri ob 8. nadaljuje.
Zaslišane so bile danes zvodnice: 33-letna Ana Sulić, Čelika Sladović in Biha-rie. Končno je bila zaslišana med zvodni-cami še Antonija Ponikvar-Mikšik. Obramba! povsod stremi za tem, da vso afero spravi na stranpota. Zaslišanke se tudi tako zagovarjajo, da so smatrale posredovanje za, dovoljen posel.
Najslabši vtis je včeraj napravil na Jav«« nost sluga javne hiše Hrščak, ki je tip pravega duševno omejenega človeka. 7a 5e nI« ti ni vedel, kaj pomen j a beseda »bordel«.
mm
Borzna poročila«
Ljubljanska borza« S
LESNI TRG. i Deske monte 25 mm, 30 mm. 50 mm tre, m. denar 500; testoni 4—10, frc. meja blago 545; bukovi parketi 4.50—8 cm šir., 20 do 50 cm dolž., irc. meja za m2, denar 42; hrastova drva 1 m dolž.. suha, frc. nakl. po-r staja, 10 vag., denar 17.50, blago 17^0, ofr ključki 17.50. '
ŽITNI TRG
Pšenica zgornje bačka 77-7 £g, gar. sin Ka, fco nakladna postaja, 2 vagona: denar; 270, blago 270, zaključek 270; pšenica doma* Ča, fco Ljubljana: denar 275; koruza slavon« ska, par. Škof j a Loka, 1 vagon: denar 225, blago 225, zaključek 225; koruza slavonska« par. Ljubljana, 1 vagon: denar 222.50, bla« go 222.50, zaključek 222.50; laneno seme Ia* fco Ljubljana: denar 550; oves slavonski ali bosanski, fco Ljubljana; denar 195.
2Yn% drž. renta za vojno škodo denar 292; 7% invest. pos. iz leta 1921 denar 76, blago SO; Celjska posojilnica dd. denar 201, blago 231, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Markantilnai banka denar 101, blago 105; Prva hrvatska' štedionica denar 890; kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne denar 105, blago 118; Trboveljska premo-gokopna družba blago 335; Združene papirnice denar 112; Stavbena družba dd. LJ. denar 165, blago 180; 4H% zastav, last. Kr, dež. banke denar 20; 4^.^ kom. zad. Kr« dež. banke denar 20.
ZagrebšCa borza.
Dne 20. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.815—10.8895, Pariz; 262.48—266.48, Praga 164.80—166.80, New* york 55.535—56.135. London 270.72—272.72. Trst 200.73—203.13, Berlin 13.285—13.355, Dunaj 0.0781—0.0791. Valute: dolar 45.80-* 55.80, lira 200.50-203.20.
Efekti. 7% invest. pos. 1921 78.25, 2>a% drž. rente 296—297, Ljubljanska kreditna 225—250, Centralna banka 11 —y—J Hrv. eskomptna banka 114—115, Kreditna banka Zgb. 115—118, Hipotekama banka 66 —67, Jugobanka 99—100, Praštediona 895-^ 900, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 58, Drava dd. Osilek 130, Šečerana Osfjek, 491—500, Nrhag 41, Gutman 394—400, S3a-veks 150—160, Slavonija 56—60, Tri>oveij-sjca 330, Union, paromlin, 370—400, Vevšg
110, ^-.-4,
m k
Inozemske borze«
— Curih, 20. avg. Borza: Beograd* 9.225 Pariz 24.20, London 25.035, Newyork 515.5Q Milan 18.575, Praga 15.27, Dunaj O0072S5L
— Trst, 20. avg. Predborza: BeogTafl 49.60, Pariz 129.80, London 134.60, Newy<ttfc
5417
stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 21  avgusta i92o.
bo
Sokolski Glasnik šf. 22.-26. objavlja sledeči proglas o proslavi 1000*letnice hr* vatskega kraljestva*
Vsem bratskim župam in društvom!
Jugoslavenski Sokolski Savez, spoštujoč zgodovino, narodne svetinje in tradicije na* šega ujedinjenega naroda, bo proslavil sve* čano spomin lOOOtletnice hrvatskega kralje* sfva v Zagrebu, presfoiici Hrvatov, in po celi državi dne 8. septembra 1925.
Proslava se bo vršila po temAe spos redu:
1. Dne 7. septembra se vrši v Narod* nem gledališča telovadna akademija, ki jo priredi sokolska župa Zagreb.
2. Dne 8, septembru ob 10. uri dopoh dne se vrši svečano zborovanje JSS v sas borni dvorani:
Uvod: fanfare.
a) Pozdrav staroste JSS brata Gangla.
b) Slavnostni govor o lOOletnici Hrvata skega kraljestva.
c) Petje državne himne.
Popoldne ob 3.: l. seja prosvetnega od* bora JSS.
Na proslavo morajo podati v*t brat*
ske župe svoj župni prapor In po tri dele* gate v kroju, med njuni tudi predsednika župne ga prosvetnega odbora. Udeležba na proslavi je strogo obvezna za vse bratske župe JSS. Ostala bratska sokolska društva pa so dolžna, da istočasno t. /. 8. septembra ob 10. uri dopoldne priredijo isto proslavo s predavanjem, ki naj br&tom m sestram razloži zgodovinsko važnost lOOOletnice hr* vatskega kraljestva. Tozadevna predava* nja bo razposlal vsem društvom prosvetni odbor JSS.
Župne prosvetne odbore prosimo, da za prosvetni odbor JSS — ki ga tvorijo pro* svetni odbor JSS in vsi predsedniki župnih prosvetnih odborov — pošljejo najkasneje do 30. avgusta t J. event. predloge in ime poročevalca za prosvetni odbor JSS.
Bratska župna starešinstva pozivamo, da nam javijo do 30. avgusta brate delegate za Zagreb.
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokotskega Saveza v Ljubljani.
ropa
Ruska iredenta v BesarabijL — Evropa in Besarabija. — Rusija
in Evropa.
Če pogledamo na sovjetsko zima* njo politiko poslednjih let, zapazimo, da je precej ekspanzijonistična in da na vseh koncih in krajih poizkuša pro? dirati proti sosedom. To vidimo v Azi* ji, kjer nagaja Angliji in deloma Japon* ski, vidimo v Sprednji Aziji, kjer pro? dira v Perzijo. Tudi napram evropskim državam, ki meje neposredno na za* padne meje, nastopa izzivalno. Pred* vsem proti Poljski, največ pa proti Ros muni j i, kjer je glavno vprašanje Bes« arabija. Rusija je rovarila tudi še proti drugim državam, n. pr. proti Nemčiji, Madžarski, kjer je netila boljševiško revolucijo, enako proti Italiji in Angli* ji. Vrgla se je celo na nemire v Maro* ku, kjer buni kolonijalna ljudstva proti Franciji in Španiji. V vseh teh državah in deželah deluje Rusija na to, da po* vzroči socijalno revolucijo in da uniči svoje »socijalne« nasprotnike takore* koč brez kapljice krvi lastne vojske. Te namere se ji niso posrečile. Zato pa še vedno vzdržuje svoje zavojevalne, direktne ekspanzijonistične cilje na zas padnih svojih mejah proti Poljski in Komuniji. Napram Poljski ima sovjet* ska Rusija predvsem socijalnorevolu* cijonarne namene, ker bi z ev, zmago nad Poljsko potrkala neposredno na vrata Evrcpe. Drugo stališče pa ima na* pram Romuniji radi Besarabije. Tu se sovjetska Rusija lahko opira na slo* vanski nacijonalizem. Ta nacijonali* zem tudi v celem obsegu izrablja za odpor besarabskega prebivalstva proti Romuniji. Ni slučajno, da službujejo v visokih vojaških položajih sovjetske uprave in vojske v ruskem delu Bes* arabije zelo izvežbani in proslavljeni generali in upravni uradniki bivše ca*
risticne Rusije.
Brez dvoma je, da vodijo sovjetske voditelje v Moskvi glede Besarabije ne samo socijalni momenti, nego tudi nas cijonalistični, kar jc pozdraviti kot prs vo stopnjo k preporodu ruskega nacU jonalnega čustva.
Za enkrat ruska zunanja politika pa še ne računa z nacijonalnimi čustvi in interesi. Po Evropi straši še vedno s svojimi socijalnorevolucijonarnimi ak* cijami. V zadnjem času so se v tem ozi* ru storile precejšnje spremembe, ki ka* žejo, da se bo moskovska zunanja po* litika preorijentirala. Brez dvoma je, da lahko zaigra Rusija v Evropi takoj velevažno vlogo, čim se odpove svojim socijalnorevolucijonarnim sanjam in se postavi na interesno stališče koalicij z zapadnimi evropskimi velesilami. — Potem bi v slučaju vzpostavi jenja pri* jateljstva s Francijo mogla ruska poli* tika radi Besarabije in proti Romuniji postati povsem aktualnega značaja. — Danes je ta politika omejena na Ru* sijo samo in na njeno razmerje z Ro* muni j o. V slučaju živahnejšega sodelo* vanja s francosko evropsko politiko pa bi io vprašanje posialo splošno evropsko vprašanje, ki bi ga seve tudi za* padni Slovani na severu in jugu Evrope odobravali in podpirali z vsemi svojimi slovansko navdahnjenimi močmi.
Če bo hotela torej Rusija dosegati v Evropi pozitivne uspehe, bo morala preorijentirati svoje razmerje do Evro* pe ter se predvsem odreči dosedanji svoji socijalnorevclucijonavni politiki. Potem bo marsikatero njeno stremi je* nje našlo dober odziv na zapadu in med temi stremljenji predvsem vprašanje Besarabije.
Pro sve ta
Ivo VejiiGvicev „Prolog nenapisane drame"
^Dubrovački list« z dne 8. avgusta piše
0 sorniem najnovejšem Vojnovićevem delu nastopno:
»Neki dan se je v starodavnem vlaste-.Inskem dvorcu markiza Bena na Gružu obnovil kulturnodružabni običaj, ki se je jekoč negoval v Dubrovniku za časa znamenitih salonov krasne Cvijete Zuzorićeve ki njenega Dinka Zlatariča. Vršilo se je li-■erarno zasedanje naj odličnejše družbe o priliki prvega čitanja najnovejšega dramatičnega dela pesnika Iva Vojnovića.
V ti karakteristični vili je družba občudovala lepoto nekdanjih divnih prireditev
1 dvorcih dubrovniških vlastelinov, med katerimi so naši stari književniki pokazovali, titali in izvajali svoja nova dela v krogu
umetniško navdahnjenih' ljudi. Tako je tudi ta večer bil v redkem harmoničnem skladu s tem običajem. Na stari verandi, ki je kazala na morje in v bajnem vrtu si našel visoko poezijo gospoda Iva, akorde glasbe, ples, zakusko, duhovito kramljanje odličnega občinstva in lepe mladeži.
Avtor sam je čital z veliko spretnostjo skoro do konca delo, ki ga je bil pravkar dovršil. Delo, ki nosi naslov »Prolog nenapisane drame« šteje štiri dejanja in vsebuje tragične prizore iz življenja pretendentke na ruski prestol, Jelisavete Tarahanove, ki je leta 1774. stanovala v dvorcu Skočibuha na Boninovem. Pravzaprav to ni drama, nego nadvse moderna zbirka zgodovine, pesmi, groteske in satire. Posebno originalno je, da je avtor prikazal glavne prizore Iz življenja pretendentke Tarahanove v fantastični igri kinematografske družbe, ki Je prispela v Dubrovnik.   Pri tem sodeluje
sam avtor »nenapisane đrasne«. V prvem dejanju piše svoje delo. ki se nato prikazuje v sledečih dej as Jih »Prologa«. Na koncu se pojavi v Isti sobi, kjer J« začel pisati, kar Je videl v svoji fantaziji na terasi Skočibuhovega dvorca. Zbudi se iz sna in se bori s samim seboj. Uvidel Je, da se drama take okrutnosti m podlosti ne da tako Izraziti, kakor želi. Zato raztrže že napisan rokopis, ker spozna, da ne more rešiti svojega problema. Drama ostane nedokončana. Odtod napis.
V nobeni drami ni pesnik »Trilogije« odkril samega sebe, svoja osebna življenjska izkustva in spregovoril tako resnično o vprašanjih sedanje dramatične umetnosti, kakor v tem delu To delo našega velikega umetnika diči izredno bogastva poezije, pretresljivo nazorno dramatičnost Žive osebe s karakterističnimi črtami se menjajo s kontrasti močnih učinkov. Delo ostavlja globok vtis.«
★    * *
— Upravo osiješkega gledališča prevzame g. Vesnrč, ki je že dve leti upravljal novosadsko gledališče. Pred meseci imenovani upravnik osiješkega gledališča g. Rukavina pa nastopi vsled obolelosti daljši dopust in odpotuje v inozemstvo.
— Jugoslovenski umetniki na Dunaju. V drugi polovici septembra se otvori na Dunaju velika mednarodna razstava, na katero so povabljeni tudi jugoslovenski umetniki. Razstave se med drugimi udeleže gg. Meštrović, BečiČ in Križanič.
— Mednarodna razstava v Benetkah. Spomladi leta 1926. se vrši v Benetkah 15. mednarodna umetniška razstava slik, kipov m črtežev. Vsak umetnik razstavi samo po eno sliko. Razstave se udeleže tudi jugoslovenski umetniki Iz Dalmacije.
— Operne premijere. Berlinska opera vprizori v jesenski sezoni kot prvo noviteto Alban Bergovo opero »VVozzek«. Alban Berg spada med najnadarjenejše učence slovitega dunajskega komponista Arnolda Schoenberga. Berlinska opera vprizori nadalje Prokofiefiovo opero »Ljubezen do treh oranž«, ki se je z velikim uspehom pela na operi v Koelnu. Kritika piše, da je to delo sila moderno ter natrpano z velikimi tehničnimi težkočami. Hvali pa obenem njene izredne muzikalne vrline.
— Stottgartska opera prinese v jesenski sezoni dve noviteti: Haendlovo po Rudolfu predelano opero »Ariodante« in Egon VVeleszovo baletno pantomino »Ahil na Skiru«.
— E. W. Korngold je dokončal novo opero »čudež Heliane«. Besedilo te opere je napisal pesnik Kaltneker.
— Rabindranat Tagore v sovjetski Rusiji. V Petrograd je prispela brzojavka slavnega indijskega pesnika in modroslovca Rabindranat Tagora, v kateri naznanja, da poseti Petrograd o priliki proslave dvestoletnice petrogradske akademije.
Sodišče
— Lieninov apostoL Viktor Kokalj, rojen leta 1901 v Grbini pri Litiji, delavec, sin nočnega čuvaja v litijski topilnici, je strasten komunistični propagator. Kaznovan je bil že trikrat in sicer dvakrat zaradi tatvine in enkrat zaradi goljufije. Obtožen je po čl. 1 zakona o zaščiti države. V sodno dvorano je vstopil kot razjarjen lev, toda ko so začeli prihajati člani senata, se je potuhnil v pohlevno ovco. Obtožen je, da je leta 1924. prodajal po Litiji Ljeninove slike z napisom: »Voditelj velike ruske revolucije in svetovnega proletarijata«. Povodom neke veselice »Orjune« v Litiji je take razglednice razstavil po mizah v Sokolskem domu. Nadalje je letos 1. maja med Litijo in Zagorjem metal iz vlaka skozi okno rdeče letake skrajno revolucijonarne vsebine. Letaki so pozivali na oboroženo nasilje proti državi in njenim oblastem, obstoječi red v državi se mora z oboroženo vstajo, z državljansko vojsko, preprečiti, delavsko-kmečka republika je cilj vsega proletarijata itd. Pri hišni preiskavi so dobili pri Kokalj u mnogo komunističnih brošur in revolucionarnih spisov, kar dokazuje, da je bfl od inozemskih prekucuhov zalagan in plačan. Tudi Je bil tajnik pripravljalnega odbora za organizacijo komunistične omladine, takozvanih revolucionarnih celic. Obtoženi »junaško« taji, da bi bil komunist in za nasilni prevrat, češ saj sem Ml sam jugoslovenski vojak brez kazni. Glede rdečih letakov pripoveduje bajko, da je letake trosil skozi ok-
no neznan mož, ki je tudi njemu dva dal. Ko Je prebral vsebino, je letake vrgel skozi okno vlaka. Predsednik: Vsebina letakov se vam je dopadla? Kokalj: Dopadla se mi je le odločnost moža, ki jc kaj takega napisal. Glede Ljeninovih razglednic trdi da mu jih je nekdo v Trbovljah vsilil v razprodajo. Prevzel Je 60 razglednic In plačal zanje 50 dinarjev. Ker jih je prodajal po en dinar, je zaslužil 10 Dm. Prizna, da je bil tajnik pripravljalnega odbora za organizacijo komunistične omladine, a se zagovarja, da ni vedel, da so take organizacije prepovedane. Vkljub fulminantnemu zagovoru dr. Turne je bil Kokalj obsojen na dve leti težke ječe. Zagovornik je prijavil pritožbo na Stol sedmorice v Zagrebu.
— H u ca pijanost. Jernej Korenčan, pek v Horjulu, je obtožen, da je dne 14. junija t. 1. ondotnega mlinarja Fr. Marolta pretepal in metal ob tla, da je dobil Marolt poškodbe na obrazu ter imel zlomljeno eno rebro. Maroh je bil tako pijan, da se ne more na podrobnosti spominjati. Šele žena mu je zjutraj povedala, da je v spanju stokal, nakar šele je začutil, da ima zlomljeno rebro. Spominja se samo, da mu je Korenčan »z rokami nekaj šaril« okrog glave, dočim Korenčan prizna, da mu je prisolil dve krepki zaušnici. Korenčan je dobil 200 Din globe.
— Navihana tatica. 271etna Marija Gros, žena čevljarja in posestnika iz Kovorja, je doma iz poštene rodbine v Kamni gorici, le ona ima predolge prste. Že trikrat je bi!a zaradi tatvine predkaznovana. Jeseni leta 1921. je v Spod. Lipnici segla skozi zamreženo okno gostilničarja Janka Trohe ter vzela kaseto z raznimi dragocenostmi, kakor zlati uhani, ura, zlate broške, igle itd. Skupna vrednost ukradenih predmetov je bila cenjena na 1350 Din. Obtoženko so takoj osumili, ker je tisto jutro šla mimo hiše po mleko, toda na sled so jI prišli šele letos, ko je mislila, da je že vse pozabljeno, zato je ukradene predmete prodajala in podarjala. Obtoženka je skušala mater in sestro pregovoriti, da bi krivo pričali, toda obe sta ostali pošteni. Vkljub trdovratnemu tajenju, da je škatljo našla doma na omari, da ji je uro podarila botra — katere ime pa ji niti znano ni — je bila obsojena na štiri mesece težke ječe. Obsojenka je bila tako huda na svojo pošteno sestro, ker ni hotela v njen prid pričati, da jo je na hodniku sodišča dejansko napadla.
— Mlad na krivi poti. Šele 201erni usnjarski pomočnik Ludvik Frelih iz Sorice je izvabil v Železnikih trgovcu Jakobu Der-moti par novih čevljev, trgovcu Bogataju pa srebrno uro z verižico pod pretvezo, da gre na Bled bratu za krstnega botra. Kmalu nato je prišel v Zalem logu k trgovki Antoniji Veber ter jo naprosil za 1000 dinarjev posojila, češ da se mu v vročini ne ljubi iti k očetu v Podporezen, kjer je premožen kmet, v resnici pa je oče hlapec, ki služi le za hrano in obleko. Fant jc postal žrtev svoje ljubice, neke Amalije Vrhovnik v kamniškem okraju, kateri je kupoval razna darila ter jI dajal rudi denar. Obsojen je bil na dva meseca ieče.
Politične vesti
= »Hrvat« preneha kot dnevnik. Glavni organ Hrvatske Zajednice, »Hrvat«, ki ostro napada politiko HSS, preneha izhajati kot dnevnik, ker mu dela velike težkoče tiskarna, ki je last konzorcija, zastopajočega sedanji vladni režim RR.
= Tudi karakteristika g. Stepana Radića. Beogradski »Balkan« poroča, da se je na balkonu Hrvatskega seljaškega doma v Zagrebu, raz kateri so govori razni ministri in kjer Je proslavljal tisočletnico hrvatskega kraljestva g. Stepan Radič, nahajal tudi sin ministrskega predsednika Nikole Pašića, g. Rade Pašič. »Balkan« piše o tej stvari sledeči komentar: Zanimivo je, da se je nahajal v tej kiti velikostojnikov in drugih gostov okoli g. Radića tudi sin našega premijera, g. Rade Pašič Neki list pravi, da ga je Radić tudi poljubil, štiri, pet let je Radičevo časopisje besno klevetalo sina g. Pašića in ga imenovala tata. Mi smo velikokrat Jemali tega mladega in v osnovi dobrega človeka v obrambo pred to kle-vetniško radićevsko kampanjo, ki je hotela preko sina zadeti očeta in ki mu Je tudi dosti škodila. Sedaj pa se g. Radić in mladi g. Pašić pred vsem Zagrebom in vsemi Hrvati javno poljubujeta!! Kaj si morejo misliti Hrvati o značaju g. Radića? Razen, ako to nemoralno dejanje ni le preračuni ena pote-
za, da se preko ljubljenega sina pridobi oče ta . . ._
Šolstvo
— Gremijalna trgovska šola v LJublJa. nj naznanja, da se vrži vpisovanje v 1. letnik kakor je že objavljeno od dne 17.—24. avgusta t. L v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani, palača Ljubljanske Kreditne ban. ke, Aleksandrova cesta 2./I. Vsak mora pri-nestl s seboj zadnje šolsko »pričevalo. Za sprejem ee zahteva najmanj 2 razreda sred-nje ali meščanske šole ali pa 8 razredov osnovne šole. Vpisovanje v 11. m III. letnik se vrši v Šoli na »Ledini« (Komenskega uli-ca) v četrtek dne 8. septembra t L od 2. do 5. ure popoldne v vodstveni pisarni (levo pritličje). Začetek šolskega leta 1925/26 se prične v ponedeljek, dne 7. Beptembra 1925 ob 2. uri popoldne za vse vajence. Istočasno bodo izprašani vsi oni učenci (ke), ki so zaostali jcoocem šolskega leta nolzpraža ni in niso prejeti spričevala NačeJstvo.
— Vpisovanje na tehnlškhi srednji ioH se vrši: V I letnik višje stavbne in vllje strojne šole v sredo 2. serpembra. — V prvi letnik delovodske šole, mizarske in stru-garske šole, kiparske in rezbarske Sole in košarske šole v petek 4. septembra. V vse ostale letnike Imenovanih oddelkov m v višja letnika ženske obrtne Šole v sredo 9 septembra, v vse tečaje stavbne rokodelske Šole od 26. do 29. oktobra. Naznanjene vpisovanje v prvi letnik ženske obrtne šole odpade, ker je že julija meseca bilo sprejetih najvišje določeno Število.
— Popravek k notici »Začetek šolskega leta na državni realki v Ljubljani«: Razredni (ponavljalni) izpiti za učence 4. razreda pridno v ponedeljek 24. avgusta ob 8. uri, pismeni nižji tečajni izpit pa v četrtek 27. avgusta ob 8. uri. — Ravnateljstvo.
— Na državni realni gimnaziji v Ko. čevju se začne šolsko leto 1925'26 z dnem 1. septembra. Vpisovanje učencev za prvi razred bo 2. septembra od 8. do 12. ure, nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VII.) bo v četrtek dne 3. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena šolska maša dne 6. septembra ob 8. url v mestni župni cerkvi. Pouk se prične 7. septembra ob 8. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom, vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski.
— Začetek sol. leta na kr. III. drž. real. glmn. v LJubljani, Bethovnova ulica it. 7.
1. Ponavljalni in naknadni izpiti za IV. raa-red se začno v torek 25. avg. ob 8., za vao druge razrede pa v petek 28. avgusta ob #.
2. Nižji teč. izpit se začne v petek 28. avgusta ob 8. Ponavljalni izpiti so dovoljeni vsem, ki so prosili zarje. Natančni razpored je nabit v veži glmn. poslopja. 3. Vpisovanje za I. razred bo v sredo 2. septembra od t. do 9. v ravnateljevi pisarni, od 9. dalje sprejemni Izpiti. 4. Vpisovanje za repetente l. in učence razredov II.—VIII. v četrtek 3. sept. od 8.—12. 5. Sv. maca bo v petek 4. eept ob 8. v K rižanski cerkvi- 6. V soboto 5. septembra ob 8. se prične redni pouk. Ravnateljstvo.
— Pričetek šolskega leta 1925/29 na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. 31. avgusta ponavljalni in naknadni izpiti za I. letnik. 5. septembra vpisovanje v vadniške razrede ter v II. do IV. letnik. — Ravnatelj, stvo.
— Vpis v državno davčno šolo v Bea
gradu. Ministrstvo za finance, generalna di rekcija neposrednid poreza v Beogralu objavlja potom tukajšnje finančne delegacije: v Beogradu se otvorita dve tečaja državne davčne šole (»državne poreznioke skolec) od katerih traja prvi od 15. 9. 1925—31. 5. 1P26, drugi pa od 1. 9. 1926—30. 4. 1927. Pravico do vpisa v to šolo imajo samo one osebe, ki so z uspehom dovršili najmanj 6 razredov srednje šole. V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejeti tudi osebe, ki so izvršile najmanj 6 razredov gimnazije ali realke ter eno leto druge strokovne Šole. Absolventi državne davčne šole se postavljajo za uradnike II. kategorije. SiromaSn! prosilci morejo dobiti državno podporo mesečno do 600 Din. Prošnje je vložiti do 31. 8. 1925 pri »Upravi državne poreznlčke ftko. le« v Beogradu (podlopje generalne direkcije neposrednih poreza). Reflektantl naj se osebno zglase pri predsedstvu delegacije min. financ v Ljubljani, kjer dobe p od rob na pojasnila.
V. I. Križanovska:
29
U kraljestvu Besmrtnih
Roman.
Dahir je umolknil ter se zamišljeno naslonil na mizo. Tudi Morgan je molčal in čudne misli so mu rojile po glavi. Za hip se mu je zazdelo, da ni več pri pravi pameti, da je bil ta fantastični svet, v katerem je oživelo vse to, kar so smatrali ošabni skeptiki 19. stoletja za otroške pravljice, samo sad njegovega bolnega mozga.
Kar se je spomnil, da je živel Še kot otrok z materjo v neki primorski vasici, kjer se je sprijaznil z nekim starim, vpokojenim mornarjem. Ta mornar mu je nekoč pripovedoval, da je na lastne oči videl strašno ladjo. In ko se je Ralph takrat ironično smejal taki halucinaciji, ga je stari morski volk jezno pogledal in pripomnil:
— Ne posmehuj se nečemu, Česar ne razumeš. Ponavljam, da sem na lastne oči videl strahotno ladjo in njenega kapitana. Pogled te prikazni me je spravil v nepopisno grozo. Lahko rečem, da je temu strašnemu znanilcu smrti mučna ta grozna živ-•jenjska naloga. Takrat sem se rešil od vse posadke samo jaz.
A glej, zdaj sedi isti mož, ki se je zdel Johnu Smithu prikazen, z njim za mizo, in njegove otožne, temne oči, pred katerimi je stari mornar tako trepetal, ga gledajo ironično. Res, človek bi mogel zblazneti! In Morganu ie postalo naenkrat strašno
žal, da je stopil tudi on v ta labarint neznanih
skrivnosti.
Toda, če je že storil ta nepremišljeni korak, mora možato in ponosno nositi vse njegove posledice. Morgan si je obrisal z dlanjo potno čelo in vprašal, da se iznebi težkih misli:
— Ali vam je znana, Dahir, Ahasverjeva preteklost i.i pravi vzrok njegovega življenja brez miru in pokoja?
— Ne, podrobnosti njegovega življenja mi niso znane. Vem samo, da so ga poslali s stekleničico življenjskega eliksirja k nekomu, ki je bil že posvečen in bi bil moral postati član našega občestva. Ko je Ahasver po Čudnih potih izvedel, da nese to mogočno tekočino, jo je sam izpil. Ustrašil se je te zlorabe zaupanja in pobegnil, ker se je bal osvete učiteljev, čijih m»Dc mu je bila dobro znana. Ponavljam pa, da mi podrobnosti niso znane.
Dahir je pogledal na uro in vstal:
— Pozno je že, dragi moj, in dobro bi bilo, Ce greva spat. Kljub neskončnemu življenju potrebujemo tudi spanec — to je neprecenljivo darilo, ki je nam ostalo še od navadnega človeškega življenja. Poleg tega pa priznam, da so obujeni spomini utrudili mojo dušo, čeprav je telo spočito.
Po glasu se mu je poznalo, da je zelo potrt In utrujen. Nalil si je kozarec vina in ga v dušku izpil. Nato je spremil Morgana v majhno kabino, kjer je visela mreža, in odšel spat.
Morgan je lakoj legel v posteljo. Glava mu je bila zelo težka in Čutil je, da si mora odpočiti in vsaj za hio pozabiti na vse. kar.i.e doživlial
Kako dolgo je spal, tega Morgan sam ni vedel. Nekdo se ga je dotaknil z roko in ga zbudil, rekoč:
— Vstanite, Supramati! Bližava se cilju najinega potovanja.
— O, zdi se mi, da sem zelo dolgo spal! — je vzkliknil Morgan in hitro skočil iz postelje.
— Da, dolgo ste spali, — je odgovoril Dahir z nasmehom. — Le hitro se oblecite in takoj greva k večerji. Sicer lahko ostanete lačni do jutri.
Ko je stopil Morgan v kabino, kjer ga je čakal Dahir, je zagledal bogato in razkošno obloženo mizo. Sedel je k večerji in vprašal svojega sopotnika:
— Povejte mi, Dahir, kdo vam tako imenitno kuha in kdaj nakupite sadja in drugih delikates, ki jih vidim tu?
— Nikoli ne kupujem jestvin.
— Kako to?
— Na razpolago so mi služabniki, ki me zalagajo z vsem potrebnim in skrbe zame.
— Kje pa so? Saj jih sploh še nisem videl, — je vprašal presenečeni Ralph.
— Pride Čas, ko jih boste videli, dragi brat. Toda nikar me preveč ne sprašujte.
Morgan je razumel, da se je zopet dotaknil skrivnosti, ki se mu razodene šele pozneje. Umolknil je in zrl s sočutjem v bledo, melanholično sosedovo lice, v njegove velike, zamišljene oči. Dahir mu je bil zelo simpatičen in zato se je hotel z njim še bolj sprijazniti.
K° sta se naiedla in oanila sta od?la oa krov.
kjer je že stal molčeči in zamišljeni Ahasver.
Da bi ne motila starca v razmišljanju, sta odšla na sprednji del ladje in se zagledala v tiho, mirno morje.
Bila je divna noč. Luna je sijala tako lepo, da se je videlo vse daleč naokrog. Ko so se dvignili iz morja temni obrisi skalnatega otoka, je dejal Dahir z nasmehom:
— Evo, to je Gralov dvorec!
—Bogme, zdi se mi. da so vse to neke čudne sanje, — je pripomnil Morgan. — To vse nasprotuje zdravi pameti. Ce bi začel v Londonu na kliniki pripovedovati, da sem se vozil s to strahotno ladjo v Gralov dvorec v spremstvu Večnega Zida, bi me kolegi takoj oblekli v prisilni jopič in me zaprli kot najbolj nevarnega norca.
— O! Prav dobro vas razumem, ker sem tudi sam preživljal vse te burne dogodke, samo s to razliko, da so name še bolj močno vplivali. Vi, Supramati, ste človek 19. stoletja, nezaupljiv, toda razvit. Zdaj si pa mislite, kako je pri srcu divjemu morskemu roparju, ki ne zna niti Čitati, niti pisati, ki ne zna brez napake prečitati očenaša in ki se mu komaj sanja o Gralu in o Večnem Židu, če ga vrže usoda v take razmere. V dolgih stoletjih svojega nemirnega življenja sem se moral naučiti vsega, dohiteti civilizacijo in slediti za vsemi izumi. Proti svoji volji sem postal sodobni človek. Čas me vleče, ne da bi se mogel postarati ali umreti, toda če bi se izkrcal in stopil med ljudi, hi me čitavo smatrali za nevarnega* čarovnika.
Dnevne vesti.
V LmbLiani, dne 20 avgusta 1925.
— Prvi poraz bfvse Avstrije v Srbiji. V
sredo 19. t m. ob 20.30 je poteklo 11 let, » ko je ošabna av9tro - ogrska armada doživela prvi poraz v Srbiji in sicer v Mačvi. Avstrijske čete so vkorakale v Mačvo, trdno prepričane, da so že popolnoma porazile srbsko junaško vojsko ter so se po osvojitvi Zavlake lepo udobno namestile po raznih hišah in selih. Brli so brez skrbi, zmage pijani. Kar naenkrat ob 20.30 je nastala velikanska zmešnjava. Od neposredne bližine so se začuli siloviti streli iz pušk in strojnic Streljati so pričeli srbski četnlki tudi s streh raznih hiš. Naravno, da je med avstrijskimi vojaki nastala velika panika in 1 vsak je bežal, kamor je le mogel. Srbska artiljerija je pričela za bežečimi metati granate m šrapnele. Drugi dan dne 20. avgusta pa so bile avstrijske Čete na celi fronti potisnjene na bosanska tla in Srbi so jih daleč v Bosno preganjali. Naravno, da časopisi na Hrvatskem ln v Sloveniji niso smeli niti besedice pisati o tem porazu. V Zagrebu so listi prinašali velikanske slavospeve o zmagah avstrijskega orožja v Srbiji, toda prebivalstvo se je kmalu na lastne oči prepričalo, kakšne so bHe te zmage. V Zagreb je prihajal transport za transportom ranjenih vojakov in ti so ljudem povedali resnico o »avstrijski zmagi«.
— Z zagrebške univerze. Na medicin.
ski fafculteti zagrebške univerze je rmeno-van za naslovnega javnega rednega profesorja kirurgije primarij v pok. dr. Edo šlaj. mer.
— Prenos Njegoševih kosti. Ministrstvo ver je izdalo definitivni program in določilo dneve svečanega prenosa Njegoševih kosti s Cetinja na Lovčen. Svečanosti se bodo vršile 21., 22. In 23. septembra. Ministrstvo ver je naprosilo ministrstvo pošte, da pošlje tiste dni večje število poštnih avtomobilov na Cetinje radi prevoza gostov na vrh Lov. čena.
— Odmev] komunizma po srednjih So.
lah. Glavne voditelje Isn propagatorje komu. nizma med šolsko mladino je ministrstvo izključilo iz vseh srednjih Sol naše države. — Naj visokošolska oblast v tem pogledu še malo posveti med visokošolske komuniste — odtod prihaja strup na srednje šole!
— Delovna učna ura na srednjih šolah je z novim šolskim letom raztegnjena od 40 na 45 minut.
— Pretirani centralizem. Ker so tudi popolnoma drobne, nevažne stvari pridrža. ne odločitvam ministrstva ln ker delo v centrali pogosto zaostaja, bodo nastale na šolskem polju začetkom šoL leta neizogibno neprijetne težkoče.
— Opozorilo izvoznikom. Nemško po. slanstvo v Beogradu objavlja: Ker je rajhs. ta g sprejel novo carinsko tarifo, stopajo po. višane carinske postavke za žito, sladkor, živino, sveže meso in mlinske proizvode v veljavo 1. septembra, povišane postavke za vino pa 16. oktobra. Zainteresirajil izvozniki lahko vpogiedajo novo nemško carinsko tarifo v poslaništvu v Beogradu.
— Proračun prosvetnega ministrstva. Prosvetno ministrstvo sestavlja proračun za leto 1925/26. Umetniški oddelek tega ministrstva je proračun že sestavil. Razne postavke so znatno povečane. V proračun je postavljen kot prvi obrok znesek 500.000 dinarjev za zgradbo umetniškega paviljona v Beogradu.
— Pogajanja z Vatikanom. Papeški nuncij msgr. Pellegrinetti je včeraj posetU zunanjega ministra dr. Ninčića ter ž njim kon-feriral o nadaljevanju pogajanj glede sklenitve konkordata z Vatikanom.
— Izdajanje polovičnih železniških kart. V prometnem ministrstvu je ustanovljen poseben odsek za izdajanje polovičnih železniških kart in za druge olajšave za vse osebe in korporacije, razun za državne in železniške uslužbence, katerim izdajajo olajšave pristojne direkcije državnih železnic.
— Objava izseljenskega komesarijata v Zagrebu. Glasom poročila našega izseljenskega poslanika v Newyorku je situacija v
premogovnikih med poslodajalci in delavci postala tako napeta, da organizacija rudarjev resno računa na eventualno stavko. Naj služi to predvsem v svarilo onim, ki bi se hoteli vtihotapiti preko Kanade, Kube in Mehike v Ameriko. — Po informacijah organizacije pekov vlada v Newyorku brezposelnost v pekarski obrti. Nad 400 pekov je brez posla in enako število neorganiziranih.
-— Spomenik Gavrilu Principu. Načrte za ta spomenik bo sestavil naš veliki kipar Ivan Meštrović.
— Obisk velesejma po Šolski mladini. Prosvetni oddelek pri vel. županu je izdal na podrejene šolske oblasti odlok, s katerim priporoča obisk velesejma po Šolski mladini pod vodstvom učiteljstva, ker nudi velesejem tuđi za šolo mnogo poučnega.
— Ugodnosti za V. Ljubljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Uprava velesejma je dosegla za obiskovalce največje vozne olajšave. Na pod-Ingi permanentne legitimacije, ki se proda-1ajo po Din 50.— v denarnih zavodih m v Ljubljani tudi pri »Putnik«, palača Ljubljan. ske kreditne banke, imajo obiskovalci na na šib železnicah 50 odetot. popust v osebnih in brzovlakih, v Italiji 30 odstot., v Avstriji 25 odstot., v Č. S. R. in Madžarski 50 odstot. Na pamikih se plača nižji razred za višji odnosno velja 50 odstot. po. pust. Ugodnosti veljajo v času od 22. t. m. do 15. septembra letos. Ljubljanski veleee. jem. ki mu je pokrovitelj Nj. Vsa. kralj Aleksander I. je letos zbral najboljše tvrd. ke in bo nudil veliko atrakcij, tako da si bo letos svoj renome še povečal
— Dezlnfekcljsk' tunel. Na beogradski železniški postaji so zgradili velik dezinfekcij ski tunel, s katerim bodo dezinficirali vagone. Slični tuneli se zgrade tudi v Skopju, Sarajevu ln Splitu.
— Kongres rlbarjev Iz celega Primorja in otokov se vrši 21. in 22. avgusta v
Splitu. Na kongresu se bo razpravljalo predvsem glede novega zakonskega načrta o ribolovu. Ministrstvo poljedelstva odpošlje na kongres svoje posebne delegate.
— Kongres pravoslavnega evečenlitva. 2. in 8. septembra se vrši na Cetinju kongres pravoslavnega avečeništva. Kongresu bo prisostvovalo nad 100 delegatov.
— Čudni predpisi. Pišejo nam: V nedeljo zvečer so videli potniki na Jesenicah prav zanimiv prizor. Na carinarnici se je zbralo nekaj potnikov, ki so bih' namenjeni v Avstrijo. 2e pregledovanje njihove prtljage je vredno, da bi ga ovekovečil kak satirik. Neki gospod s soprogo je bil na Triglavu, pa se je vračal nazaj v Avstrijo. Imel je v nahrbtniku nekaj kruha in menda še pašteto in pol limone. Kljub temu so mn na carinarnici strogo pregledali skromno premoženje, a soproga je morala stati ta čas v bližini, da bi jo mogle uradne oči videti. Mimogrede omenjeno so bili potniki v Avstrijo večinoma naši državljani. Proti pregledovanju bi še nihče ne protestiral, dasi tuTistovskim nahrbtnikom ni mogoče pripisovati tihotapskih namenov. Toda carinarnica ima baje še druge predpisi, ki glasno kriče po remeduri. V trenotku, ko je pregledana vsa prtljaga, se namreč spre-nene njeni lastniki, odnosno lastnice iz svobodnih državljanov Jugoslavije, Avstrije ali katerekoli druge države v nekake arestante. Na carinarnici jih postavijo v vrste in tako odkorakajo pod poveljstvom carinskega uradnika kot novobranci v vagone. Za njimi gre še nekaj carinikov, ki strogo pazijo, da bi s temi nesrečnimi potniki nihče ne govoril. Baje je strogo prepovedano govoriti z vsakim potnikom, ki se vozi iz naše države v inozemstvo. Cim je njegova prtljaga pregledana, ne sme več govoriti z onimi, ki ostanejo v lepj naši domovini, pa najsi bedo »on.« njegovi naj-bližnji sorodniki ali prijatelji. Ti drakonični predpisi veljajo tudi za naše državljane, ki potujejo v Avstrijo. Jugoslaveija je lahko ponosna nanje, namreč na te predpise, ker je ona menda edina država, ki ne dovoli potnikom niti običajnega slovesa od znancev in sorodnikov. Da trpi na tem ugled države in da se nam tujci lahko smejejo, je jasno. Tako stroge niso niti boljševiške obmejne oblasti.
— Loški potok. Apeliramo na poštno upravo, da nam našo pod vso kritiko naha-jajočo se poštno zvezo izboljša. 2e vsaka najbolj zakotna vas ima boljšo zvezo kot naša velika občina, ki šteje nad 3000 prebivalcev in ima v celem »ribniškem« okraju najbolj razvito lesno industrijo. Do leta 1919. in skozi celo vojno, torej v najslabših razmerah pod mačeho Avstrijo, smo imeli dnevno vozno zvezo dvakrat na dan in sicer v Sodražico In na Rakek, sedaj ko so se razmere vidno izboljšale, pa le trikrat na teden In samo na Sodražico. Vprašamo direkcijo, ali so ji naše razmere znane ali ne, da rabi v soboto po odhodu pošte oddano pismo pet dni, da dospe naslovniku v Ljubljano? Ni čuda, da se naši industrijalci, trgovci in imovitejši krogi sploh ne poslužujejo več potoške pošte, ampak oddajajo svojo pošto po privatnem potu potnikom, ki potujejo po svojih opravkih v Ljubljano. Za šestkratno vozno tedensko pošto smo odposlali že večkrat prošnjo, a se je direkcija vedno izgovarjala, da ne dobi podjetnika po primerni ceni in je le to vzrok, da se ista ni še uvedla. — V začetku tega meseca se je vršila zopet dražba poštne vožnje Loški potok - Sodražica. Do sedaj je imel sedanji podjetnik od vsake vožnje 80 Din. a sedaj se je ista izdra-žila na 30 Din, torej za 50 Din ceneje. Z vso gotovostjo smo pričakovali, da nam sedaj pošta obljubljeno šestkratno vozno pošto vpostavi. Pri tem bi poštna uprava imela manjše stroške kot do sedaj, poštni promet bi pa vidno narastel in dohodki bi se zvišali. Mi bi prišli vsaj deloma do poštene zveze, kar bode vsem v korist, poštni upravi pa tudi v ugled. Prosimo poštno direkcijo, da našo skromno in urpavičeno zahtevo upošteva ter nam uvede v najkrajšem času šestkratno tedensko vozno zvezo (dnevno razun nedelj).
— Glavna skupščina BNP. V nedeljo se je vršila v Beogradu glavna skupščina BNP. Prisostvovalo je 50 zastopnikov klubov. Za predsednika beogradskega podsa-veza je izbran inž. Markovič. Skupščina je sklenila, da delegati BNP, ki bodo prisostvovali predstojeći skupščini JNS v Zagrebu odločno zahtevajo premestitev JNS v Beograd.
— Lovska razstava v Zagrebu. Vse
lovske premete, ki so jih gg. lovci določili za lovsko razstavo v Zagrebu, naj se pošlje po možnosti pravilno za transport zamotane z izpolnjenimi prijavnicami na sledeči naslov: Slov. lovsko društvo, odsek za zagrebško razstavo v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Stavba okrožne delavske zavarovalnice. Pripominjamo, da odpremiemo svoj vagon pod osebnim nadzorstvom dne 27. avgusta t. 1. Gg. lovce pa prosimo, da vsaj dva dni poprej dopošljejo svoje lovske trofeje. — Odbor SLD. 1557n
— Katastrofalni potres v daljavi. Observatorij pod Triglavom VrSče, 600 m nad morjem, poroča 19. avgusta: Danes okoli 13.25 je zaznamoval potresomer »Zlatorog« katastrofalni potres v veliki daljavi. Sodeč po prvih znakih, leži ognjišče vdepotresa proti vzhodu.
— Dva otroka zgorela. V Trvtu v Dalmaciji sta odšla mesar BlaS Crnogorac ln njegova Žena z doma, pusteč štiriletno hčerko in dveletnega dečka sama doma. Otroka sta se Igrala z vžigalicami in zažgala slamo na skednju. Požar se Je bliskovito razširil, tako da otroka nista mogla bežati. Ko sta roditelja prišla domov, sta našla samo kup pepela mesto hiše in otrok.
— Radio - Balsamlca. zdravilo proti revmatizmu. Priznan od vseh svetovnih avtoritet deluje ta lek zlasti brzo in ob najmanjših stroških. Z dvema do tremi
klenlcama tega čudotvernega leka na leto, morete izleći« tudi najatatrej« revmatl-
zem, protin m revmatični ishias. Srcu oo-polnoma neškodljivo zdravilo Dr. Rah' va Radio - Balsamlca zavzema prvo me.s. po svoji vrednosti v vseh evropskih državah, kjer so zaradi ogromne koHčtne naročb ot-vorjeni veHkj laboratoriji za njegovo Izdelovanje In prodajo. O hitrem m popolnem udinku leka Radio - Balsamlca najbolj rve-dočljo potrdila profesorjev, zdravnikov ter zahvalna prsma ozdravljenih bolnikov. — Za Izdelovanje m prodajo zdravila Radlo-Balsaimica v kraljevini SHS je laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica br. 43. 1455n
B00ETE
da eden par nogavic z žigom n zmmko (rdečo, modro ali zlato)
„klfu6"
naj a kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo te v vseh prodaja nah.
izli
_ Z ljubljanske univerze. Dosedanji ta-
redni profesor za srbohrvaščino na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Aleksander Stojičevic" je imenovan za rod. nega profesorja.
— Iz zdravniške službe. Imenovana sta: za šefa dermatotoškega oddelka splošne bolnice v Ljubljani dr. Jernej Demšar, ra srezkega sanitetnega referenta v Celju občinski zdravnik dr  Anton š v a b a,
— Svečanostna otvoritev V. Ljubljan. skega mednarodnega velesejma v Ljubljani se vrši v soboto, dne 29. avgusta dopoldne. Svojo udeležbo pri otvoritvi je obljubilo vec ministrov in mnogo najodličnejših osebnosti. Istočasno z velesejmoni se otvori tudi Športna razstava m Higijenska razstava. Opozarjajo se vsi razstavljalei, da bodo sigurno v petek, dne 27. t. m. zvečer z opremo svojega prostora popolnoma gotovi. V soboto po sedmi uri zjutraj se ne bo več pustilo dovažnti blaga na sejmišče niti ne delati po paviljonih. Napol opremljene koje med otvoritvijo ne bi bilo v čast razstav, ljalcev.
— Zasedba prostora letošnjega velesej.
ma. Z ozirom na številna vp,*aaanja, da li Js
še razstavnega prostora na razpolago, sporoča uprava velesejma, da so vsi razstavni paviljoni kompletno zaledeni in se zamore ozirati na v zadnjem Času dosle prijavnice le v slučaju, da kaka prijavljenih tvrdk iz nepredvidenih zn<prek odpove udeležbo.
— Prepieskanja potrebni sta železni ograji na frančiškanskem m Hradeckega (čev!jarskem) mostu, ker sta že močno od rje razjedfni. Isto velja o železni ograji pri Vodnikovem in sporne niku v »Zvezdi«. Stro. ški so v primeri s škodo malenkostni.
— Tlakovanje hodnikov pred atarir«i hišami I i še jo nam: Stari stavbni, red izpred potresa ni predplsaval hišnim gospo-đarjem trn kovanja hodnikov pred hišami; posk*d.ca temu je, da Imamo celo v rrj-diini me? .a — da ne govorimo o predmestjih, — netlakovane hodLlke pred starimi hišami, kar no dela ča-ti ne mestu ne doti^n.-mu posestniku! Iu ! jubljana je men la vendar več nego navadno provincijalno meeto!
— Dovozna cesta, Robasova m nekatere novonastale ulice so nezadostno razsvetljene in bi bilo treba število žarnic radi prometa vsaj podvojiti.
— Zatvorltev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 26. avgusta 1925 se začasno zapre pot, ki vedi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union« Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 26. avgusta 1925 do 11. septembra 1925 skozi navedeni del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored ta Čas velesej mu.
— Mestna plinarna je te dni stavila v obrat poleg obstoječih naprav tri nove re-tortne peči, ter s tem dokončala naprave, ki so se pričele leta 1923. Kakovost plina se je mnogo zboljšala, ter dosega ono dunajskih plinarn. Produkcijski stroški so mnogo višji kot do sedaj, kljub temu pa vodstvo plinarne cene plinu ne namerava povišati, ker pričakuje, da bode število odjemalcev pri dobri kvaliteti plina naraslo. Stranke se opozarjajo, da plinarna izvršuje instalacije privatnim strankam v starih hišah na 10 mesečne obroke, dobavlja kopalne peči, štedilnike, kuhalnike In druge aparate takisto na obroke, tako, da je vsakomur omogočeno si upeljati v svoje stanovanje plin. Natančnejša pojasnila se dobijo med uradnimi urami v pisarni mestne plinarne.
— Slovensko  zdravniško  društvo v
Ljubljani javlja svojim članom, da je g. minister saobraćaja dovolil 50% popust na vseh progah državnih železnic izvzemši luksus-vlake, vsem udeležencem letne skupščine Jugoslovanskega lekarskega društva, ki se vrši od 8. do 12. septembra v Dubrovniku. Vozne olajšave bodo trajale od 6. do 16. septembra. Kdor se še ni prijavil g. dr. I. Prntarju, naj se nemudoma Javi na naslov: dr. V. CrcmoSnlk, tajnik SI. zdrav, društva, LJubljana, otroška bolnica. Zadnji rok za prijave Je 23. avgust
— Poziv. Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi o priliki proslave dvajsetletnice svojega obstoja na letošnjem ljubljanskem velesej mu reprezentativno razstavo slovenskega tujskega prometa. Na te) prireditvi bodo med drughn materijalom razstavljene slike naših naravnih krasot, znamenitosti, hotelskih podjetij in večjih gostiln. Da bo na tej razstavi vsa Slovenija enakomerno zastopana, se obrača Zveza na Istnike hotelov, večjih gostiln, na kopališke uprave in na trgovce in fotografe s prošnjo, da se ji dopošlje čimpreje, najkasneje pa do 25. t. m. kolekcija gori navedenega ma-t*rUaj» Prideio oredvsetv v poštev loto*
grafične, pa tudi druge slike in lepe raz- t gledalce. Fotografije naj imajo po možnosti format 25X20. Zbiranje materijala se mora zaključiti najkasneje dne 26. trn. — Stroške razstavljanja nosi Zveza sama in ne nastanejo s tem za pošiljatelja nikake obveznosti
— Dvajsetletnica pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Dna ld. t. m. je prete. klo dvajset let, odkar se je vršil ustanovni občni zbor »Ljubljanskega Zvona«. Društvo je letos ta jubilej praznovalo s prireditvijo treh koncertov, z izdajo mesečne revije »Zbori«, šestih Premrl ovih ženskih dvospe-vov s »premije vanje m klavirja ter osmih Adamičevih lahkih moških zborov, ki izidejo začetkom septembra. Dne 5. oktobra so vrši slavnostni koncert, na katerem bo društvo Izvajalo nove ženske, moške i mešane zbore skladateljev Adamiča, Komei« in Premrla, Dne 1. septembra t- L pa poteče 15 let, odkar je prevzel pri »Ljubljanskem Zvonu« mesto pevovodje Zorko Prelovec.
— Cene dijaškim stanovanjem. Za prihodnje šolsko leto so sklenile dijaške gospodinje, da povišajo cene dijaškim stanovanjem od povprečnih 3200 kron na povprečno 3500 kron. Za poljedelske starše je to pač trpko, vedeti pa morajc, da je do tega zvišanja moralo priti, kajti povišanje stanarin presega daleč za kar so padle cene žfvilom. Poleg tega obetajo hišni gospodarji, da bodo še zahtevah* tudi procente od vsakega dijaka, kar tudi ne moremo trpeti me, dijaške gospodinje. 1536n
— Ljubljanski skavtL V soboto 22. t. m. ob pol 9. dopoldne stegov sestanek. Udeležiti se ga morajo vsi odseki, tudi volčiči m planinke. Bodtte pripravljeni! — Mogočni hrast, stegovodja. 1538
— Krojni tečaj za krojače, šivilje ln ne-šivllje 2 8. avgusta Mednarodna v Parizu in Londonu diplomirana, oblastveno koncesijonirana krojna šola, Židovska steza štev. 5. Izdelovanje krojev.
— Tatvine v LJubljani Z dvorišča hiše št. 5 v Šelenburgovi ulici je bil odpeljan dvokolesni voziček, last drogerije »Adrtja«, vreden 800 Din. — Ivan Stucinu stanujoče-mu na Jernejevi c. št 24 v Sp. Šiški, je bilo iz kovčega ukradenih 130 Din. — Na Gospo-svetski cesti je neznan storilec tam stanujo-čemu vpok. stražniku Josipu Ličinu odpeljal 1500 Din vredno kolo znamke Puch ln številka 44.740.
— Številne nezgode. Dne 18. t. m. je pred gostilno Marije KerSič v Sp. Šiški ob. ležal nezavesten neki berač, čUgar identitete niso mogli ugotoviti. Prepeljali so ga v bolnico. — Peter Selan, posestnikov sin v Tla. kah se je 19. t. m. na cesti pri Škofljici močno urezal v levo nogo, vendar je šel dalje proti Ljubljani. Na Dolenjski cesti je tik pred stražnico omagal rn se nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico. — Na Dunajski cesti je hlapec mesarja Ma. rimska z vozom podrl na kolesu se vozečega uradnika Antona Kosa na tla. Kos je bil občutno poškodovan, strto pa je tudi kodo.
— Od doma Je pobegnil 14 letni Daailel Primožič iz Sp. Šiške. Doma je odnesel 200 Din gotovine.
— Utopljenec v Ljubljanici. Na jezu pri Fužinah so 17. t. m. potegnili iz Ljubljanice truplo neznanega utopljenca, starega pri. blizno 25 let, srednj9 postave, oblečenega v tenmo^ivo obleko. Utopljenec Je bil obut v rujave »sitnu« čevlje. Pri njem se je našla rujava usnjata denarnica z nekaj gotovine in več listinam! Med drugim je bil listek — »Izkaz« oddane obleke z imenom Josip Bezgovšek, odd. finančne kontrole, Rovto prt Logatcu. Ker nI na utopljencu opaziti nekakih znakov nasilja, Je gotovo, da Je izvršil samomor. Pokopali so ga na pokopališču v D. M v Polju.
— Kamen v uho. Dne 13. t. m. je okoli 24. v Flarijansrki uiici monter Ivan Schnabl klical gostilničarja Možtao, da mu odpre vrata. Hotel je namreč v gostilni prenočiti. Medtem mu je neznan storilec vrgel v gla-\o vellfc kamen in mu prebil desno uho. Schnabla so prepeljali v bolnico. Ima tudi težke notranje poškodbe.
Iz Maribora
—m Inšplclranje moške kaznilnice. Pretekli teden je prispel v Maribor sekcijski šef ministrstva pravde dr. Milan Kostič, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju po Sloveniji. Obiskal je mariborsko jetnišnico. kjer je našel vse v vzornem redu.
—m Pri kopanja utonil. Na Opokah pri Štorah je utonil v Voglajni 35 letni dela- , vec Martin Vbdeb, ki se je kopal v reki. Zaposlen Je bfl v Štorah in zapušča vdovo brez otrok.
—m 103 letna starka. V Smartnu pri Slovenjgradcu živi 103 letna starka, ki si , pomaga z milodari dobrih sosedov.
— Na drž. realki v Mariboru prično je- , senski Izptti 24. avgusta. Novo priglaševa- I ' nje za I. razred pa 1. sept. Vpisovanje v vse razrede je 2. sept. iu pričetek šole 5. sept. ■ (Otvoritvena služba božja).
—m Tragična smrt Pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah je umrlo neko mlado dekle radi odprave telesnega ploda. Orožniki so aretirali njenega fanta, ki Ji je svetoval razna sredstva za odpravo plodu.
Iz Celja.
—c Na država) realni gimnaziji v Celju
začno razredni ter vsprejemni izpiti za II.— VIII. razred dne 24. avgusta ob 8. uri. Šolsko leto se prične 1. septembra. Dne 1. septembra od 8. do 9. je vpisovanje v prvi razred, od 9. naprej se vrle sprejemni izpiti za prvi razred. Dne 2. septembra je od 8. do 11. vpisovanje repeterttov v prvi razred ln učencev od 2. do 8. razreda. Dne 3. septem- j bra bode razdeljevanje učnih knjig iz podporne zaloge, 4. septembra ob 8. url služba božja, 5. septembra ob 8. redni pouk.
—c Jezuiti v Marijini cerkvi. Kot prvi jezuit se je naselil pri Marijini cerkvi pater RamŠak iz Zagreba, Dosedanji nemški pridigar g. Lukman je dodeljen opatiji v Celju. Začasno se jezuiti nasele v kaplaniji poleg cerkve, pogajajo pa se z erarjem za nakup rnairjnb §j^tgm$m. cjtapjapsa *tdjj$£? kic? si
nameravajo urediti samostan. — Dalje krožijo po CHju vesti, da se nameravajo naseliti prt nas tudf salezijancl, ki bi si zato uredili cerkev sv. Mak s rinili j an a, kjer bi si sezidali posebno samostansko poslopje. Bavili bi se baje z vzgojo zanemarjene mladine.
—c Zborovanie obrtnikov v Celja se
vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu. Na dnevnem redu so važ*ne točke, tičoče se obrtniškega stanu, ter predavanje.
—c Produkcla v celjski cinkarni je znašala v juniju 25S ton cinka, pri čemur je bilo zaposlenih 207 delavcev. Meseca maja pa je bilo 180 ton produkcije.
—c V celjski mestni klavnici se je zaklalo v tednu od 10. do 16. avgusta: 1 konja, 1 bfka. 21 volov, 16 krav, 10 telic, 54 telet, 26 svinj In 1 ovco. Izvozilo se je od zaklanih 54 telet 23. — Uvozilo se je 136 kg govedine, 1307 kg teletine in 393 kg svinjine.
To in ono
Kako se tihotapi
Limone v svilenih nogavicah.
Tihotapstvo bujno cvete na vseh" koncih In krajih naše države in zlasti na av-strijsko-jugoslovenski ter jugoslovensko-italijanski meji. 2e včeraj so listi poročali o odkritju velikanskega tihotapstva manu-fakturnega blaga iz Italije. Niti preiskave o tem tihotapstvu vodijo preko Zagreba v Subotico, Novi Sad in dalje. Danes imamo zopet nov slučaj tihotapstva, ki sicer ni tako velepotezen, vendar je rafinirano izveden.
Pretekli petek malo pred odhodom potniškega vlaka v Zagreb, je pridrvel na reško postajo neki elegantni gospodin, ki je prosil uradnike naše postaje, da mu sprejmejo šest zabojev limon, ki bodo zacarlnje-ni v Karlovcu. Takoj nato je postrešček pripeljal majhen voz z omenjenim blagom, ki je bilo kljub pozni uri natovorjeno. Tujec je potem oddal spremnico na kateri Je bilo navedeno, da odpošilja šest zabojev limon Francesco Calabrettf z Reke trgovcu z južnim sadjem, Jakovu Gisandu v Karlovac. Navedeno je bilo tudi, da se blago ocarini v Karlovcu. Gospod se je nato našim uradnikom prav vljudno zahvalil za ljubeznjivost ter je nato z vidnim izrazom zadovoljstva odhitel preko perona v mesto.
Vlak je oddrdral. V vagonu, kjer so bili vloženi zaboji, se je vozilo tudi več sprevodnikov, ki so igrali »preferancoc Med vožnjo pa se je na ostri kurvl nenadoma zrušil eden naloženih' zabojev na tla ln se razbil. Sprevodnikom se je nudil zanimiv pogled. Iz zaboja so se vsipale limone vseh barv, rudeče, črne, »drapc, sive, modre itd. Bile so namreč ovite v svilene nogavice.
Cim se je vlak ustavil, so sprevodniki zadevo javili finančni straži, ki je sedal preiskala vse zaboje. Na dan je prišlo okoli 30 kg svile, 420 parov damskih svHenih nogavic in 240 moških svilenih kravat Vse blago je bilo zaplenjeno ter odpremljeno na carinarnico na Sušak. Približna vrednost vtihotapi j enega blaga znaša okoli 20.000 Din, kazen pa bo znašala 200.000 Din. Zanimivo je, da se dosedaj še ni nihče javil, da bj dvignil blago. 2e ve zakaj...
Tihotapci umorili tovariša
Iz Maribora nam poročajo: Tihotapstvo ob jugoslovensko-avstrijski meji se Je zadnja leta silno razpaslo in dasi se obmej* ne in finančne oblasti silno prizadevajo tihotapstvo omejiti ter kaznujejo zasačene tihotapce z občutnimi denarnimi In zapornimi globami, izgleda, da Imajo tihotapci vedno več pristašev in zadnje čase tihotapstvo baje bujno uspeva. Pretekli teden smo poročali o žalostni usodi tihotapca Karla Rovnjaka iz Selnice ob Dravi, ki je bil ustreljen na Ostrem vrhu od službujoč Čega finančnega paznika.
Slična, a še bolj tragična usočia Je ra-dela tihotapca Ivana Veronika, doma nekje iz obmejnih krajev. Tihotapci si najrajši Izberejo steze in poti po hribovitem in gozd« natem terenu. Prilično tak in zloglasen teren Je tudi prehod od avstrijske meje na jugoslovensko ozemlje ob Dravogradu. Tihotapci se predvsem poslužujejo prehoda pri Remšniku, ki je bil pretekle dni pozo* rišče krvavega dejania in kjer Je zgoraj omenjenega Veronika doletela tragična smrt.
Pretekli Četrtek, dne 11. t. m. ponoči so prišli iz Avstrije preko Remšnika trije tihotapci, noseči večjo količino saharina. »Plen« se skupno prenesli preko meje in bilo je dogovorjeno, da si ga razdelil po prestanih nevarnostih. Kaj se je v temni noči odigralo med tihotapci, je zavito v ral-sterfjozno temo. Verjetno je, da so se vsi trije tihotapci sprli med seboj in tekom prepira je bil Veronik umorjen. Ker ga ni bilo domov, so domači napravili ovadbo in končno je bil umor odkrit. Orožniki so enega Izmed tihotapcev, Josipa R. že prijeli in Izročili mariborskemu okrožnemu sodišču. Pri zasliševanju je izjavil, da nI bil udeležen pri umoru Veronika in da je tega umoril Ludvik S., ki je pobegnil v Avstrijo. S. Je baje Veronlkovo truplo zavil v vrečo, obte-III s kamni in vrgel v Dravo. Utopljenec, k! so ga te dni potegnili iz Drave pri Kam-nici, o katerem smo poročali včeraj, je mo* goče identičen z Veronikom, kajti imel Je na glavi tri vbodljaje z nožem. (Op. ur.i Nadaljni potek preiskave bo zadevo gotovo pojasnil.
* Prisotnost duha. Karel XII. je diktiral pismo, ko je padla bomba v sobo. Tajnik je ves prestrašen kričal: Bomba, bomba! Karel XII pa ga je z nasmehom zavrnil: Kaj briga bomba moje pismo m je dalje diktiral.
* Najstarejša ženska v Češkoslovaški umrla. V Jablunkavi na češkoslovaškem je pretekli teden umrla najstarejša ženska v republiki, m letna
Stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 21. avgusta 1925.
6tev. 188.
Gospodarstvo
LesniIrj   , * 1
Redukcija izvornih carin ]c Se odrejena, poleg tega se računa od 15. julija zlati 'dinar za 11 papirnatih (doslej 12). Znižanje izvozne carine in prevoznih tarifov je znatno olajšalo^ naš izvoz, če naš dinar in valuta onih držav, kamor izvažamo, ne bo enatno skakala odnosno padala, bo razvoj nagega izvoza povoljen. Neobhodno je pa potrebno, da se znižanje prevoznih tarif ov podaljša preko 1. septembra. Drva so se morala boriti v trgovini z nrprestanimi zaprekami. Prometni minister je odredil, da se od 1. avgusta 1925 do 31. marca 1926 alrva sploh ne smejo izvažati Podjetja les-ije industrije so obveščena, Ha odpošljejo svoje transporte najkasneje do 1. septembra L 1. Uprava železnic v Beogradu je obvestila o tej naredbi vse postaje v državi Ta odredba se pa ne bo mogla uveljaviti, ker bi bil izvoz 'drv težko prizadet. Štcer je bil pa ta izvoz že doslej slab, ker je delala romunska konkurenca našim lesnim trgovcem velike preglavice. Splošna tendenca našega lesnega trga Je mirna, cene neizpremenj ene.
■—•■' Inozemska tržišča. V Italiji sklepajo avstrijski in jugoslovanski izvozničarji radi stabilizacije lire zopet kupčije v lirah. Konzumenti in lesni trgovci protestirajo proti obdačenju domačega in uvoznega tr-tega lesa. Zahtevajo tudi znižanje železniških tarif ov. Cene notirajo franco Postojna an*: jela I. 30 lir, grede vso Trst 190 lir, •krogli les 175, slavonski hrast neobdelani 1000, bukovo žagano blago 380, parjeno tXH>, slavonski jesen žagani 950, brest 650, žagano neobdelano blago 850 lir. — V r*ranciii le trgovina z bukovim lesom izredno živahna. Zlasti industrija se zelo zanima za ta les. Domače cene so nižje od
lanskih. Največ kupujejo boljši mizarji In tovarne pohištva. Cene votirajo: pari en ali suh les 80—160 mm 20—25 cm 400—425 fr„ fino blago 10 mm 550—575 fr., 13 mm 500— 535 fr., 15 mm 450—475. 18 mm 425—450 fr., 25, 27, 34 in 41 mm 900—425 fr.
*  * *
g Zanimanje za letošnji velesejem vlada po dosedanjih poročilih v vseh krajih nage države in obeta biti po set zelo mnogo, broj en. Slovenec bo 6vojo gostoljubnost izkazal bratu Srbu. in Hrvatu, sprejeli bomo v svojo osredje vrle Bosance in Hercegovce, Dalmatince, šumadljce, Macedomce, Sremce, Banatske švabe, skratka cvet pridobitnega sveta Jugoslavije. Pa ne samo trgovci so javili mnogobrojen poset na velesejem, tudi drugi sloji se oglažajo v velikem Številu, da si ogledajo ljubljanski velesejem, ki ima Se velik renome po državi in da zve-žejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slo. venije. Prosimo vse Ljubljančane, Ici Imajo za Čas velesejma razpoložljiva prenočišča, da to nemudoma javijo 6ejm&kemu uraJdu.
—g Izgledi za letošnji izvoz. Glede letošnjega izvoza so naši gospodarski krogi splošno zelo optimistični. Zlasti dobro stojimo z Žitom. Tako računajo, da bomo mogli izvažati okrog 80.000 vagonov pšenice, 120.000 vagnov koruze, 3—4000 vagonov suhih sliv itd. Izvoz jajc bo znašal približno 6—7 milijonov Din. Tudi drugih pridelkov bo za izvoz toliko, da je visoka aktiva trgovinske bilance zasigurana.
—g Novi proračun poljedelskega ministrstva, V poljedelskem ministrstvu je izdelan načrt proračuna za leto 1926/27. Dosedanji proračun tega ministrstva je znašal 214, novi pa znaša 500 milijonov. Novi proračun je centraliziran in ima več novih postavk. Za melioracijo zemljišč je predvideno 40 milijonov, za nove poljedelske Šole v
Južni Srbiji pa 50 milijonov. Znatne svote so namenjene za nakup raznih poljedelskih potrebščin.
—g Navodila za izvoz alkohola. Finančno ministrstvo je izdalo posebna navodila za izvoz alkohola iz naše države. Alkohol sme izvažati samo producent neposredno iz tovarne ali privatnega skladišča, ki mora biti njegova last Najmanjše količine alkohola lahko izvažajo v inozemstvo: tovarne špirita do 10.000 hI, poljedelske tovarne špirita 500, producenti Žganja pa 1000 hI Izvoz je treba prijaviti srezki upravi finančne kontrole.
—g Carinski dohodki od 20. do 30. julija so znašali 55,656.146 Din (lani 49,888.130 dinarjev). Od tega pride na carinarnico Ljubljana 4,577.656 Din, Maribor 4,035.664, Jesenice 600.754 in Rakek 455.181 Din. Od 1. aprila do 30. julija je dobila država na carini 654,224.076 Din (lani v istem času 522,684.197 Din).
—g Zakon o proračunskih dvanaistlnah za mesec avgust, september, oktober in november 1925 prinašajo v celoti »Službene novinec št. i85 z dne 14. avgusta.
—g Mednarodni semen] v Lwowu. Na
mednarodnem vzhodnem velesejmu v Lwo-wu, ki se bo vršil od 5. do 15. septembra t. 1., na katerem je rezerviran poseben paviljon za razstavijalce naše kraljevine, bo v času od 7. do 10. septembra tudi poseben semenj za svinje, ovce, živino, domače zajce in živino za pleme. Udeleženci in poset-niki razstave bodo imeli 75% popust pri izdaji vizumov in 66% popust na železnicah za povratno potovanje na vsih izhodnih postajah'. Za točnejše informacije se je obrniti neposredno na direkcijo sejma v Lwowu.
—g Razstava Zeli atn See 1925 v Plnz-gau. Od 6.—13. septembra t. I. se vrši velika kmetijska razstava v znanem tujskem kraju Zetn am See (dežela Solnografika), v ozemlju vteoko razvite reje konjske m goveje pasme Frnžgana. Razkazovalo se bode posebno nad 130 konj im približno 300 goved, vseskozi prvorazredni komadi pasme
Pinzgaua. Tudi avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdajrstvo posije na to razstavo večje število žrebcev, ki se uporabljajo v svrho reje. Razstava živih živali traja samo prve tri dni (6. do vštevno 8. septembra). Na podlagi izkaznice za raz-stavo, katero se <Iobi pri vseh avstrijskih konzulatih, pri vseh podružnicah avstrijskega prometnega urada in pri vodstvu razstave ZeH am See, se dobi avstrijski potni vizum za ceno samo S 1.50, vrhutega je dovoljena na vseh avstrijskih zveznih železnicah uporaba brzovlaka z listkom za osebni vlak. Vei potniki, posebno pa tisti, kateri hočejo sredi septembra obiskati razstavo v Bernu (švica). Imajo, če obiščejo na potovaciju preko Avstralije pinzgausko razstavo, na podlagi izkaznica znatno cenejšo vožnjo, ker se lahko peljejo nazaj iz Zeli am See na poljubno postajo Avstrije, torej tudi na švicarsko mejo. Pojasnila daje tudi avstrijski konzulat v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4.
—g Dobave. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vodokaznih stekel in glede dobave stearinskih sveč in loja, do 2. septembra t. 1. glede dobave zavor-njakov in glede dobave kisika, do 10. septembra t. 1. glede dobave svinca, glede dobave različnega orodja ter glede dobave usnjenih torbic in map. (Pogoji Itd. na vpogled pri ekonomskem odeljenju te direkcije.) Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t 1. ponudbe glede dobave smrekovega lesa. — Dne 12. septembra se bosta vršili pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalnl licitaciji glede dobave žebljev in plošč ter glede dobave hrastovih pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Oddaja veleprodaj tobačnih Izdelkov v Zakup. Veleprodaje tobačnih Izdelkov se oddajo za čas od 1. januarja 1926 do 31. decembra 1927 v zakup. Ponudbe se
bodo javno sprejemale dne 27. t m. v upravi državnih moi.opolov v Beogradu. Zakupni pogoji so na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pri vseh srezkih upravah in oddelkih finančne kontrole ter pri tobačni tovarni v Ljubljani.
Julijska talino
—j Izpite za učiteljsko usposobljenost
6o napravili v Tolminu: Hvala Antonija iz Idrije, Klemenčič Marija iz Idrije, Klinkoaa Karel iz Tolmina, Košuta Darinka iz Sv. Križa pri Trstu. Samsa Marija iz Vipave, Smrdelj Frančiška iz Sela, šavli Antonija iz Sv. Lucije, Torkar Frančiška iz Podbrda, Urbančič Stanislava iz Tolmina, Valenčič Nuša iz Trnovega, Zega Marija iz Kanada. Od privatistov: čotar Srečko iz Svetega, Godina Vida od Sv. Ivana, Janežič Emilija iz Trnovega in Lekan Pavla iz Vipave.
—J Naglo ae menjavajo. Iz Gorice Je odšel podprefekt Di Suni. Na njegovo mesto pride Scotti iz Mortare. Režim ostane. Služba v Juiijski krajini Je neprijetna, zato beže državni funkcijonarji v stare province.
—j Okoli 400 dunajskih izletnikov 6e je vozilo Iz Trsta v Gorico v Korjerah. Na Tržaški cesti blizu Gorice pe Je pripetila nesreča, šofer prve karijere se je hotel umakniti nekemu drugemu avtomobilu, zavoz'1 je preveč na stran ceste in težak voz se jo prevrnil. Tri dunajske izletnice so bile ranjene, drugim 6e ni zgodilo nič hudega, samo vožnjo po Goriškem si bodo dobro zapomnili. Dunaj čaji ki Ana Funke tn Leopol. dina Rosenberg se zdravita v tržaški bolnici.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHR1STOF
Darujmo za sokolski Tabor!
N. Arhlpov.
Ena minuta
*f5?—Ali vidite, g. Srupin, to ogromno šfvo vilo tu na nasprotni strani ulice? Ta stara in razkošna hiša je bila last grofa Gažinskega, zdaj je pa že poldrugo leto — moja. Kupil sem jo za ogromno svoto. Grof se ni hotel ločiti od rodbinskega dvorca in mi ga je prodal šele potem, ko sem imi ponudil ceno, ki je presegala devetkratno vrednost... AH ste pa opazili, da je že poldrugo leto v vsem tem dvorcu z njegovo dragoceno galerijo slik, z marmorjem, gobelini in bronom, razsvetljena samo majhna soba tu na nasprotni strani ulice? Torej vidite: stanujem y pritličju, soseda sva, v kupljeni palači pa stanujem samo v majhni sobi... Vi se bržkone ne morete dovolj načuditi — čemu vam vse to pripovedujem? [Takoj vam pojasnim...
Bankir je položil roke v žep, pogledal je Stupimi naravnost v oči ter Spregovoril počasi in razločno:
— Ljubim vašo Ano — !    Stupin ni zakričal od začudenja in Ogorčenja. Iz njegovih prs se je začul
tekale hrrpav klic: sapa mu je zastala grlu. Z izbuljenimi očmi in v neraz-'umljivem strahu je gledal rdečelasega bankirja In se je ves tresel.
Katzmann je še večino stal v prejš-ttji pozi, samo Široko lice je postalo ble-16o in oči so se bolj zasvetile.'
Srupin se Je zavedel. Trdih korakov se je približal gostu, pokazal mu
je vrata in tudi razločno spregovoril:
— Marš ven!
Katzmann ni zganil z nobeno mišico. Mirno je odgovoril:
— Ne poj dem odtod pred določenim časom, čeprav mi boste grozili z revolverjem, ki je spravljen v levem predalčku pisalne mize in ki ste si ga preskrbeli pred Štirimi meseci.
Stupin je stopil nekaj korakov nazaj in ves presenečen gledal rdečelas-ca, ki se mu ta hip ni zdel bankir Katzmann, temveč nekaj zagonetnega in tajinstvenega.
— Odkod veste to? — je zamr-mral Stupin.
— Poslušajte mirno in takoj vam povem. Potrudim se pojasniti vam to v kratkem. Z nepopisnim trudom, tekom petindvajsetih let, z malenkostnimi kompromisi in velikimi zločini, s talentom in iznajdljivostjo sem si pridobil ogromno premoženje. Toda nekega lepega dne mi je postalo jasno, da en Človek ne more stisniti bogastva vsega sveta v svojo pest in če bi bilo to tudi mogoče, da bi bogastvo tisti hip izgubilo svojo privlačnost Tedaj sem začutil, kako je škoda izgubljenega življenja, ki je kar naenkrat izgubilo vsaki cilj. In v tem času sem srečal Ano z vami. Zaljubit sem se vanjo takoj, ko sem jo prvič videl. Zaljubil sem se pla-tonično, razumete — platonično, zakaj jasno mi je bilo, da se jaz — smrdljivi pes, falot in bivši goljuf — ne smem približati temu dragulju, ne smem slišati njenega glasu, ne smem celo vdi-
havati zraka v njeni bližini.
Bankir je potegnil iz žepa svileni robec ter si obrisal potno čelo.
— In glejte, g. Stupin, sklenil sem žrtvovati vse življenje gledanju, plato-ničnemu gledanju Ane. Sklenil sem hoditi za njo vse življenje in jo samo gledati, ne da bi se seznanil z njo. V ta namen sem kupil omenjeno palačo in skozi okno sem opazoval vaše življenje z daljnogledom, ki sem ga nalašč za to naročil. Opazoval sem vašo srečo in sam sem bil srečen z vami. To je trajalo približno deset mesecev. In točno pred enim letom je Ana o pol dveh ponoči po nekem burnem razgovoru z vami odpotovala.
Bankir je za hip umolknil.
Stupin je napeto sledil temu pripovedovanju, oči so se mu iskrile in bankir se mu ni zdel več tuj in zoprn. Nasprotno, skupnost trplejnja ga je takoj zbližala s tem rdečelascem z debelo glavo in bledim obrazom.
Zgrabil je Katzmanna za roko in dejal nestrpno:
— Govorite, pripovedujte dalje... Oprostite mojo osornost!
Bankir mu je dobrodušno stisnil roko in zadržal v grlu vzklik, rekoč:
— Kaj bi vam še povedal: Po Aninem odhodu sem opazoval samo še vas. Vedno sem videl, kako ste jo čakali, videl sem rudi hijacinte in razbite vaze in tudi tisto-le pismo, ki leži tam na mizi. Razumel sem, da ste živeli med upanjem in obupom, skupaj z vami sem preživljal prečute noči, na vašem obra-
zu sem skušal prečitati kaj o Anini usodi in samo to sem vedel, da se še ni vrnila. •. Danes mine leto dni. S svojega opazovališča sem prečital na vašem obrazu nekaj oovsem novega, strašnega in odločnega. In ker sem izgubil že vsako nado, da bi kaj izvedel o Ani, sem prišel k vam in vas prosim, povejte mi: kje je ona?
Pri zadnjih besedah so se zganile v bankirjevem glasu solze in zloba.
Stupin je stopil počasi k mizi, vzel orumenelo pismo, ki mu je bilo tako dobro znano, da je lahko ponovil vsebino na izust, ter ga pomolil Katzmannu.
— Čitajte!
Hlastno je bankir pograbil pismo in kar obvisel na vrsticah. Oči so se mu razširile, zenice so se zalesketale. roke so mu drhtele kakor v vročici. Prečital je enkrat, dvakrat, trikrat, neštetokrat. Obraz Je po vrsti spreminjal barvo, samo oči so bile vedno iste, poželjive in strašne. Slednjič mu je omahnila roka s pismom in ves se je nekako naježil.
—Nič več? — je zašepetal komaj slišno.
Stupin je molče prikimal z glavo.
Bankir se je ves sključil in onemoglo zrl na vse strani.
Položil je pismo na mizo in ne da bi se obrnil tiho odšel rz sobe. Čez hip se je čulo. kako je zaprl vezna vrata. Odšel je.
Zopet je Stupin sam. Zopet mu roje iste težke misli po glavi.
Ura je odbila dvanajst Še pol ure
Sedel je h kaminu in sklenil sedeta tako ves čas z zatisnjenimi očmi, misliti o Ani in obuditi v duši njen obraz
Zdaj zdaj se oglasi zvonec... Ka. ko neki pozvoni... nestrpno in energično, ali pa nasprotno — kratko in v presledkih, kakor je vedno zvonila. On jI pojde odpret vrata. Mislila bo. da ji odpre sluga, pa zagleda njega. Vsa presenečena vzklikne in v njenih plavih, jasnih očeh z dolgimi črnimi trepalnicami se pojavi radostno začudenje. Vrže se mu okrog vratu, on jo pritisne na svoja prsa. kakor je še nikoli ni pritiskal, in poljubljal bo njena nežna lica in sveže ustne... Ah, kako so sveže In prijetne. Nato jI pomaga odložiti plašč ter jo spremi v kabinet. Posadi jo v naslonjač Dri kaminu, sam pa sede k njenim nogam in bo govoril... Ah, kako mnogo bo govoril, kako mnogo ji pove o svojem trpljenju In težkih mukah... V kakih groznih barvah ji opiše to strašno leto. ki je zdaj k sreči končano. Ona se nagne k njemu, blizu, blizu, iz oči ji bo odsevala radost in ljubav, njene drobne ročice bodo nežno gladile njegove lase — nežno, nežno in počasi.
Bil je že daleč od bridke resničnosti. Ena slika se je vrstila za drugo, druga za tretjo, on pa je bil v duhu že na pragu paradiža.
Blagodejni spanec mu je zatisnil oči...
Planil je pokonci in mencal oči.., —Kaj pa je to?... Kje je Ana!..,
(Konec jutri.)
Originalne (prave) potrebščine fixai in preservat za Opaiograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulica štev. 6
Telefo it 98
Hotel »JUGOSLAVIJA*
- KRK, otok Krk -
Lega s krasnim razgledom na morje.   Penslja (hrana In postelja) dnevno wm~ Din 50.
Vse informacije daje: Vid Festlnl, Krk, otok Krk.
Prodaja na obroke.
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg 3 'iSJSfi
Zaloga In Izposojevalnica najboljših klavirjev, pianinov in harmonijev Stelnway, Ffirster, BSsendorfer, H 61x1, Hofman, Original Sfingi, Czapka etc. etc. — Prodaja tudi na obroke. — Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila In uglaševanja najceneje. — Najbogatejša izbira vljolin, vseh ostalih inštrumentov in pihal, mozikalij in strun engros in detall. 88/L
a
a a
a
a
O)
5
N M
g
a
4
S 1
2
■•li oplati, ki složilo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj«! znesek Din S.
IflHLI OGLHSI
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov
skopa značaja, vsaka
beseda Din 1"—• Najmanjši znesek Din 10
a
e 1
i
a
-a
s.\i
s §
o «3
i
O
i
a
5
Izurjene pletilke
dobijo dobro stalno služ* bo. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2846
Deček-tekač
se takoj sprejme pri tvrdki F. Šibenik, Gosposka ut 16. 2876
Za lepe poletne dni vsaka elegantna dama nosi obleko iz
tkanine, ki je po svoji kakovosti in okusu najcenejša.
Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—99.
2538
Vrtnar
samski, trezen, popolno« m a vajen zelenjadnemu in sadnemu vrtu, — se sprejme takoj. Zglasiti se je pri M. Dolničarju, posestniku v Smartnem ob Savi, pošta Moste. —
2843
Starejša
natakarica
na račun (ali dve sestri, soTodnici) se išče za prometno gostilno tik Ljubljane za vino, kuhinjo in gostilno. Pogoji v upravi »SI. Nar.«. 2863
Oskrbnik
z večletno prakso, Id^ae dobro razume v polj=2eI-stvu in v vinogradih, išče službo na graščini na štajerskem ali Hrvaškem. Ponudbe na upr. lista pod »Oskrbnik — 2872«.
QQQQQQQQ
Išče službe
železniški upokojenec v pisarni ali kot sluga. Po* nudbe na upravo lista pod »Sluga — 2868«.
I  Stanovanja |
Pohištvo
odkupim onemu, ki mi odstopi stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v mestu. Ponudbe na upr. lista pod »Čedno stano-\*anje 2773«.
Gospodična
želi radi pomanjkanja znanja z boljšim gospodom, ki ima državno službo. Dopise s polnim naslovom na upravo lista pod »Državni urad« nik 2869«.
fe' bil
se je bel psiček »foxter« ricr» z znamko aGornji-grad9», sliši na ime Trii* bi. Najditelja se naproša, da ga odda proti do« bri nagradi na Selu št. 38, II., pri Guštinu. 2864
Učenec
poštenih sta riše v, zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, sc sprejme v trgovini z mešanim blagom. A. Po* gačnik, Cerknica. 2866
Učiteljica klavirja
sprejme v zasebni pouk tri učence. Dopise na upravo lista pod »Uspeh 2867«.
Prodam
zlato moško žepno uro. Ponudbe na upravo lista pod »Zlato — 2873«.
Spalno opravo
dobro ohranjeno, iz tr* dega lesa, prodam; istotam se proda tudi ne* kaj perila. Ponudbe pod •Spalna oprava/2811« na upravo »Slov. Naroda«.
Orjunaški kroj
za srednjo postavo in nekaj drugih dobro ohranjenih oblek prodam takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro ohranjeno 2870«.
Postelja
kompletna, se proda. Naslov: Fani Sever, Gospo-svetska cesta. 2877
Ročna blagajna
vsa okovana, se proda. Vpraša se Janko Drmo* ta, zlatar, Sp. Šiška, Jernej eva ul. 2875
Prodajo se
tri dobro ohranjene mi* ze, pripravne za gostilno. Ponudbe na upravo lista pod »Mize — 2874«.
Večji trgovski
lokal
ali prostor, kateri bi se dal preurediti s primer* nim suhim skladiščem, v sredini mesta ali na Go* sposvetski cesti, sz išče. Ponudbe na poštni pre* dal 112. 2826
Posodim
20.000 do 25.000 Din brez obresti hišnemu gospodarju, kateri mi od* stopi dve prazni sobi z uporabo kuhinje. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo lista pod »Brez obresti 2832«.
Iščem
50.000 Din v svrho pove* čanja dobro idočega podjetja. Ponudbe na upravo lista pod »Nujno — 2871«.
Hiša
dvonadstropna, z nekoliko vrta v lepem trgu na Gorenjskem. odda* ljeno 1 uro od kolodvora, s prostornimi kletmi, pripravna za vsako obrt, trgovino, najbolj pa za trgovino z vinom na debelo, je za Din 50.000 takoj naprodaj. Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. Cenj. dopise pod »Ugodna pri* lika — 2865« na upravo »SI. Naroda«.
Suhe gobe
M GERSAK. Ljubljana Kongresni trg 10.   129 L
Paviljone
v dekoracijo na veleaej* mu sprejen.a — Rud. Sever, Ljubljana, Gospo* svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja Slamiča). 150/L
lastnina  in tisk »Narodne ti