55. šfev- 'ß CS-^iL ¦ ¦"¦¦ ¦¦¦¦¦¦', 4, maja 1920. Poštnina plačana v yotovini. Izhaja iMk tor«k, Aatrtak in •ObOto. - C«m • Za celo leto 80 K, ia pol leta 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Potamsna •tovllka ataa« I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• na moremo ozirati. Narocniki n»j pošiljajo naročnino po postni nakaznici. Reklamacije glede llsta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Uradalstva In upravnlftvo ae nah«}« v Zmnl Uikarni v Celju, •»••••rnajerjeva tolloatt.lL Oglasi se računajo po porabljenem prostoni in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, t,$- «nanlla občnih zborov, naznanila o anrti, zahvate itd. Kl'23 od 1 mm, M reklamne notice med tekstom 0 K od vrste, MaJ( oglasi (največ 4 vrstc) 10 K« Pri večkratnih objavali popust. Rokoplti ae ne rračajo. Telefon it 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. beb 0DC0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Kje leže vzrolti Krvoprelitja v Ljubljaul? Inierpelacifa posl. Adolfa Ribi»iKar-ja in tov. na min. nolranjih zadev g. M. Trifkoviča v zadevi Krvoprelitia v Ljubljana, dne 24. aprila 1920, VzrokJ «czadovoljstva narcda v S!o- j venlji. Klerlkaln! režlm podpira ele- | mcnte, ki stje-Jo nezaupanfe. j Ob priliki sploSne stavk.? je priSla dne 24 trn. v Ljubljani do pouliuiin izgredov, pri katerill je bila vamo-tna strsža primorana po predpisih rabiti orožje. Izstrelki, ki so j:h ocldali orož- niki, so zahle vsli po poročilih 13mrt- • vih Žrtev in okoli 24 tcžko ranjenih ter okoli 4üiahko ranjenih. Medžrlvatni je cela vrsia popolnoma nedolžnih Iju- ! di, med njimi tudi mala deküca. j Ne da bi se hotel spužčati v po- drobno raz^skavo, kako je priSlo v Ljubijani in v Sloveniji sploh do onega velikega nezadovoljstva v narodu, ki se pojavlja sedaj v raznih žalostnih dogodkih, morarn vendarle označiti glav- ne vzroke sploSnega nsrazpoloženja. Sloveniju je izročena brezobzirnemu strankarskerriii režinni klerikalne stran- ke proti kateri se buni celo oni pri- prosti seljaekl- svet, ki je nekdaj bil rena najzvestejSa opora. Po pokrajmi ;e doälo opetovano do kmetskih iz~ Jrredov proti politikuiočim dwhovmkom I, predstaviteijem.klenkalne pout.ke. j V Vel. Gabru n. pr. so kmetje pretepl, posl. Brodarja in druge vod.telje dr. j Koroščevc stranke. RaziimniStvo v naSem dein uaroda se nahaja v popolni desorientaesji na- pram ciriavni politiki, ki je pri nas iz- ročila vso oblast tistim elementoin, ki so neograničeno gospodarili nad sloveuskim dejom našega naroda v nekdanji Av-triji, ter bi-li Hajjačja opora Habsburgovcev in dunajske protisloven- ske politikc. Današnja kierikalna stran- ka je na cni strani predstavnica države, na dnigi strani pä baš ta stranka pod- pira elements, ki ;:iorab!jajo vse potež- koče našega mitdega državnega živ- Ijenja, da seiejo med Ijudstvo nezado- voljstvo in nerazpoloženje zlasti proti srbskemu delu našega naroda in proti Beogradn. Nji la^+ri volji zaslišano Zborovanje Črnogorcev. Beoj^rad I. maja. Jutri ob 15. mi se vrši vdiko zborovanje vscli v Hcogradii stanuiočih Crnogorcev o razmcrah me- sta Skadra in notranjih ra/merah v Crnl- gori. LaKinia v BeoKradu. i Beo«rad !. mala. Danes jc dospcl v Beotfrad hrvutski ban dr. Matko Lag'mja. 1. maj v Beogradu. heograd 1. maja. Ker so se za slučaj ustavitve dela na 1. maj ponudili sluSa- telji strojne tchnike za delo v clcktrarnt. pri eestni železnici in vodovodu, sklenito je delavstvo. da ta dan tudi dela. Vslecl tega mesto ßeograd sicer ni imelo tram- vajski2ga promcta, pae pa popolno raz- svetljavo. Vsled splošne stavke sc mest- uo lice ni skoraj nič spremenilo. Zaprte so bile edinole velike kavarne. srednjc in manjše ter trgovine so bile eeli dan ocl- prte. Ceški socijalni cteniokrati /a vlado. Na konferenci zasiopnikov eehoslova- Skih socijalnih t! :ir,okracov sklonili so ist( 7, 31 proti H «laso^om. da ostanc_straii- ka v koalicjskl xlarH ter so pritnlili prusi- logu, Ja !. nsar • si»:-..jtri naloK sesiavt nove vlade. Protipredlo^ levicc. da ^e stranka naj ne mleleži nobene vlade. v kateri bi bile zastopane tudi mešeanskc stranke, je bil >: istim številoin ;siasov oC- ki'/njen. Ameriškl delavski voditeli pruti ko- munistom. Vodja anieriških delavcev (ioinpcrs sc je ostro i/javil proti komu- nistom. Zahteva združenje vseh strokov- nih organizacij eclega sveta proti komu- nistom in njihovim tendencam. ker so najvcčji neprijatelji delavstva. Zveza narodov. Svet zveze naro- dov se bo sestal dne 15. tm. v Rimu, kjer bo oficijelno proglaSena konsti- tuanta zveze. V zvezi narodov bodo zastopane Italija, Francoska, Anglija, Japonska, Brazilija, Belgija, Or5ka in Španska. Spreiem holandskega poslanlka. Dne 29. m. m. je bil sprejet novo»me- novani holandski poslanik .9lIbertrp„ avdijenci pri prestolonasledn.ku re^en- tu Aleksandru. Sprejem se je vrs.il z običainimi ceremonijami.. Pri avd nc se ni vršil nikak uradm ah političm raZg1Vmaj v inozemstvu. Iz Prage Po- ročajo da se je po sklepu ministrskega sveta obhajal 1. maj kot državni praz- n-]k __ Ma Dunaju se je proslavil 1. maj kakor dosedaj običajno; promet se je vršil, kakor ob navadnih drugih praznikih. Sestava novega kabineta na Če- škem. Predsednik Masaryk je poslal dne 29. m.m. ministrskemu predsedniku lastnoročno pismo glede sestave novega kabineta. Progon tujcev. Beograd, 30. apr. Včeraj je tukajšnja policija izgnala ve- liko število inozemcev, po večini Mad- žarcrv, ki so pohajaii po gostilnah brez dela in trošili velike svote denarja. Prognani so bili po večini tuji agenti. Španska vlada je odstopila, ka- kor poroča »Agence Havas« iz Madrida, dne 28. aprila t. 1. IZ KOROTANA. Dokument nemš:o - koroäkega tolovajstva. V zapisniku z dne 8. ju- lija 1919, katerega je podal Janez Gra- dišnik, delavec v Srednjih Trušnjah pred poročnikom Josipom Reichman- nom, stoji sledeče : Dne 16. januarja 1919 so me (Gradišnika) aretirali nem- ški vojaki v Šmartnu ter me peljali v Srednje Tružnje v gostilno »Wist«. Tarn so me neusmiljeno tepli, djali mi na glavo žeiezno avstrijsko čelado in po- tem s puškinimi kopiti udrihali po njej, da sern se onesvestil. Ko sem se zopet zavedel, so vprašali : »ali še ta slovenska svinja ni hin?« Potem so mi zvezali z žico roke na hrbtu tako močno, da sem imel isle dva dni za- tekle ter me pustili čez noč v sobi na tleh. Drugi dan so me odvedli v St. Vid in od tarn v Celovec, kjer sem bil v jetnišnici 32 dni ter 2ivel ob sa- mi repici. Onemogel sem tako, da 10 dni po izpustu še nisem mogel delati. V oskrbi imam svojo 72-lctnö mater in 2-letnega otroka. Mati je morala med časom moje odsotnosti prosjačiti, da je preživela sebe in otroke. Zaprt sem bil popolnoma po nedolžnern, ker mi niso mogli popolnoma ničesar do- kazati. — Zopct dokaz podivjanosti »nemSko - koroSke» svo}ati, katera še vedno računa, da bo prebivalstvo v glasovalnih conah glasovalo za njo. CEÜSKE NOVICE. Iiiienovanjje. Visje dežclno sodišče v Ljubljani jc imenovalo pravneKa prakti- kauta Ivana I'ratnika za avskultanta v Cclju. Zaprte gostilne. Zaradi prekoraee- nja uaredbe o toeenju alkohola je oblast zaprla gostilne Lesjak (pri .TuKoslovanu), Lebič in Bizjak v Oaberjih oz. Sp. Hu- dinji. §uperger na Lopati in VelenSek na Ostrožnem. Odpuščeni so iz službc v državnl cinkarni v Oaberjih pisar iMartinčič ter delavci Divjak. Oermadnik in Murko, ki so kot glavni kotministični agitatorji za- prti. Povišanje oskrbnin v javni bolnici. Zdravslveni odsek za Slovenijo in Istro je zvišal — počcnši s 1. maiam 1920 — oskrbne stroškc v javni bolnici za l.raz- red na 100 K, za drutfi razred na 60 K. za 3. razred na 18 K dnevno. Otroški vrtec in glasbena sola sol- skih sester v Celju priredita v nedeljo 9. maja ob 16. uri v veliki dvoraui Narod- nega clonia igro s petjem in .tcodbo In plesni venček z žogicami. Vstopnice sc dobivajo v trKovini Ooriear-Leskovšek v nedeljo od 10.—-12. ure in pop. od 2. do 4. ure pri blagajni v Narodnem domu. — Spored: 1. glasovir, 6-ročno. Polka. F. Lifth. 2. pesein: »Znal hi rad«. 3. Igra: »Lažnjiva Milena«. M. OreRorič. 4. Pe- sem: »Jaz pa poidem«. 5. ^lasovir, 4-roc- no: Valček. Moskovsky. 6. Ciganke. Muz. dram. igra. 7. Kmetska koncertna vaja. Smcsna opercta. K. Simon. 8. Pozdrav. Dobric, glas. 4-roeno. harm., gosli. V- Plesni venček z žoRicami. io.. Pesemt Bog čuvai dragi dom! Na Babnem ne obstoja, kakor se nam poroča iz gasilskih krogov. nikaka podružnica ccljskc požarne brambe, kjer bi se neinško povelicvalo. Pae pa jc da! g. Maks Janič briz^alno. ki je njegova osebna last, za slučaj požara na razpola- Ro posestnikom v Babnem. Ložnici in Lavi. O zadevi je poučcna tudi požarna braniba v Oaberjih. O .Maks .lanie tudi izjavlja, da jc pripravljcn dati brizgalno na razpolaKO, ec bi sc za navedene kraje ustanovila posebna požarna bramba, do- kler si ne bi mogla nabaviti svoje. — To rcsnici na liubo konštatiramo. Zgubljcna jc bila ročna torbica Iz temnorulavcga usnja v soboto I. maja dop. na državni cesti od Vrečkovc kape- le do Oabarja. Vsebina torbice oznacuje lastnika. Poštcnl najditelj se prosi, da iz- is lev 55. »NOVA DO E A. Strand. roči torbico na obeinski urad v Škofjiva- si all pa javi dobrnskomu postiljomi. Do- bi iepo nagrado. ONEVNE KüViCL Železnični product it»/, železnice. Ljubljana. !. maja. Obratno ravna- teljstvo južnc železniee objavlja: Ob pol- noči ocl 2. iiü 3 niaia uspostavi sc na vseh progah celonii osebni promet v istem ohsetfu, kakor je obstojai pred stavko. Razr.ii tega vo/ijo še tudi vlakj St. 35a iii 36a iki proui Ljubljana---Mart- bor in 509a in 50i> na progj Zidynmost..... Zagreb. Vsak poiiueijek in pctck vozi na projci Zidanmost- Zagreb brzovlak stev. 512. vsak iorek in soboto Pa brzovlak si. 513. Ta iina scboj kmzn3 vozrvc !>nnaj- Zagreb in Dunaj Beograd. Izjeinoina vozi ckspresni vlak št. 3 in 4 tudi v sredo in četrtek. Cas prihoda je razvideii u voznili redov na kolodvorih; vlak st. 59 odhaia po vozncm redu od 1. maja iz Maribora ob 17. (torc.i 30 minnt kasneje, kakor doscda.i). prispc v Ljubljaiio ob 21.52. uri. V spomiri Zrin.iskeinu in Fraukopanu. Sarajevo 30. maja. V spomin ZrinJ- skck'a in Frankopana vršila sc jc v tnkaj- S11J1 stolni cerkvi slavnostna služba bo- zia. kateri so prisostvovaK zastopniki vseh oblasti, prcdsednik deželnc vlai?c dr Srskic in general Vukoti'j. Spoinciuk taboritskeinu voiskovodji, sjepeimi .Jaiu Zjžki. naincravajo odkriti Cehi due 14. juEifa tl.. ob 5<)0-)et;iici njc- sOve zmage nad vojsko nein.škega cjsar- ja Sigmunda na Vitkovn. Temeljne kain- ne bodo pripeljali iz raznih strani čcškc dr/gve. Grof Bobrinski, zuani ruski i)oiitik In strokovu.iak na gospodarskeni polju, k! je pred boljševiki pobctfnil iz Rusije v Jugoslavijo, jc imenovan za sckvesira posestcv bivšcga nadvojvode Frjderika v Laku. Slovenskih Ijudskih šol v Oorici ita- Hjanske oblasti sc vedno nočejo odprel". Hočcio na ta načiu Slovencc utruditi v boju za Jijih pravicc. Italijani pa našc go- riškc Slovencc vcliko prcslabo poznajo. Zvišanje pristojbin za prostoslede. Ministrski svet je dne 20. marca tl. skle- nil. Jo sc rudarske pristojbirie v pokra- jinah, ki so sp.idalc? pred preobratom pocT Avštro-Ojfrsko in spadajo scdaj pod kra- Ijcvino SHS, /.visino. V Slovcniji st zvisa prostosledniiia :>d S K na 32 K lctno. me- rovnina od jamskili nicr od 8 na 48 K. — Vse pristojbinc .se plaeiMeb četttletr.o napvej. Odrcdha jc od 1. aprila tl. pravo- mocna. Obeinske doklade zvišal ic niestnl sosvet mariborski v scji 26. aprila in sl- ccr na pridobitni davck od 65 na 130%, najemninski vinar od \2 na 20%, vodo- vodnc doklade od 6 na 12%, dokladc na vino na 500%, državnc užitnine na plvo na 40 K za Hektoliter. Okraini zastop v Laškem. Ocželna virgin jc inicnovala namesto dr. Franja Rosa za gerenta okrajnega zastopa net Laskem Blaža Babiča. pos(\stnika v Holn. Fzpraševalna komisija za slovens&o stenosrafijo. Dcžclna vlada za Slovenijo je cine 1. aprila tl. imcnovala izpraševaT- no komisiio za slovensko stenografijo^v Ljubijani za dobo enega lcta t. j. do 31. marca 1021. Komisija začnc pnslovati Sc le v jesenskcm roku. Zaščita dece. Ministrstvn za soc'ual- 110 politiko jc z naredbo z dnc 2. upriTa 1920 št. 8369/20 (Ur. list St. ^0, :iaredba št. 184) podrcdilo oWastno zaščiro dccc in mladinc za Slavcni.io v TJubljani dclo- krojfii povcrjenistva za sociialno skrb- stvo. S tern jc ta oddelck iz^ubil svejo samostojnost in bo odslej podicjon s po- sebno odrcdho povcricnistvti za socijaT- "o skrbstvo. Obsojenl navlialci cen. Okrajno jxia- VLlfstvo v Konjicah je obsodilo Karola ^esenschcgßa Jne 31. januarja tl. na 7000 K ftlobo radi navi.ianj.j ccn pri moki. ^sodba jc pravoiTiocna. — V Slovf.'- "ienijyradcii je '.)i! obsoicn Hrosror RMi- Zn°jnik, km.;t iz Remsnika raili tiholap- stv'a na 200 K globe in dva düi zapr.ra Tv«na Pens iz Remšnikn pa i- h\h ob*o- iena radi tihotapstva na '00 K Kl-?bc i« s cTnl zapora. -- Martin Mcrkša jc dobil 1)r' okraiucm fflavarstvn v Konjicnh rndi navijan.ia cen milostnn znižano kn'/en ;^K in mesoc dni zapor?.. Zaplenjoiu nežigosane banko\cc av- stro-OCTskc banke bo dala d>2nva ysleo sk'epa finanC-ncga ministrstva lastmkom na?-aj. da jih bodo zaino^li vporabtt«. in Vfiovčiti v inozcT.stvn. »Ugotovltev plač železnfčarjev«. Pod tem naslovom je sporočil ljubljan- ski dopisni urad nedavno nekaj številk 0 plačah, ki jih dobivajo uslužbenci ne- katerih kategorij v železniški službi. S tem se je hotelo nekako svetu po- kazati, kako sijajno so železničarji pla- čani. Čudno pa je, da dotično poročilo ni ugotovilo, da je v tam navedenih plaCah vSteta tudi k i 1 0 m e t r i 11 a, ki jo uslužbenci tam navedenih kategorij k svojt plači dobivajo, ker morajo biti v službi vedno izven doma. Ne pove tudi, kako drago morajo ti uslužbenci zunaj plačevati svojo prehrano, tako da kilomentrina skoro ne zadostuje, rodbine pa morajo doma skoro stra- dati. FrankovskJ izdajlca. dr. Sachs — defravdant. »Jugoslavia« prinaša vest »Domovine«, da je dr. Sachs, znani prijatelj izdajice dr. lvice Franka, dobil na Reki od italijanske vlade'l7miljonov lir v svrho protidržavne propagande v Jugoslaviji. Poštenjakovič pa je pobasal miljone ter se spravil ž njimi na varno v — Švico. Italijani imajo seveda ne- malo jezico, ker jih je njihov »sozio« tako Iepo speljal na led! Roparski umor v Mačkovdh na Prekmurskem. Okrajno sodišče v Mur- ski Soboti nam piše: »Dne 31. marca 1.1. našlo se je nad predorom (tunelom) pri Mačkovcih v Prekmurju žensko truplo. Kakor vse kaže je bila ženska umorjena in oropana. O neznanih sto- rilcih še ni s!edu. Umorjena ženska je 20 do 25 let stara, dobro rejena, krat- kih svetlih las, enakih obrvi, okrcglega obraza, malega nosa, male okrogle bra- de, ima v zgornji čeljusti 4 v spodnji 3 zlate zobe, melike roke z negovanirni nohti. Oblečena ie bild mestno, s. po- noSenim črnosuknjatim plaščem, črnim krilom in okrašenim rožastim naprsni- kom. Ena oseba priča, da je videla dne 29. marca t. 1. umorjenko v družbi neke 301etne srednjevelike Jenske, temne polti in črnooblečene, v bližini Gornje Lendave, da sta obe krošnjarili z no- gavicami, robci itd. Oovorile ste sloven- ski (štajersko narečje). Umorjenka ni imela robca, ampak zimski ovratni ro- bec. — O umoru so obveščene vse orožniške postaje v Prekmurju s sliko umorjenke. Ker so pa bile poizvedbe dosedaj brezuspešne, prosi gori omen- jeno sodišče vse prebivalstvo. za slučaj, da 0 umorjeni ali zločincu kaj ve ali poizve, da naznani to nemudoma zgoraj označenemu sodišču. Zdraviške topHce Hofgasteln na Salzburškem otvorijo obrat s 15. ma- jem. Prošnje za dovoljenje bivanja v Hofgasteinu se morajo nasloviti »Markt- gemeinde Hofgastein« ter jim je prilo- Žiti zdravniSko izpričevalo in 20 K v pokritje za pisenjske, brzojavne in dru- ge stroSke. Bivanje v Mofgasteinu je dovoljeno za dobo 6 tednov. Vsak zdravniški gost sme nripeljati samo §e eno osebo seboj. Ako bi hotel imeti kdo natančnejših podatkov, naj se 0- brne na Generaini komisarijat za tujski promet v Ljubljani. DOPiSi. Sv. Lenart v Slov. Goricah. Av- tomobilska požtna zveza med Sv. Le- nartom in Mariborom je prenehala, kakor piše »Mar. delavec«, po zaslugi klerikalnih hujskačev dne 21. tm. To- zadevno zborovanje dne 11. aprila je vodil blagoslovljeni vodja Orla. Zlob- neži pravijo, da bo sedaj ta gospod v nahrbtniku prena5al pošto. Jim pač ni prav. da imajo moderno poštno zvezo. Za klerikalce je vseeno dobro, če gre stvar malo počasneje »po stari šegi«, »ker bi jim sicer prehitro odklenkalo. Saj sam Korošec pomaga, da se ne vrši prenagel promet n državi, ker je še mlada in bi se bilo bati, da si pri nenavajeni naglici ne spehne kakega členka. Brežice. Za 22.000 K kož so odnesH ncznani vlomilci te dni iz usniarskc de- lavnicc Miroslava Stambergerja. — 24. aprila dopoldne jc v baraki izbruhnit po- žar, ki jc v njcj stannjočim revežem im!- čil vso lastnino. Skodc je za 500.000 K- Qlavarstvo jc odredilo primerno za prvo pomoč prizadetim. Zadnja poroči.la K položaju. Beograd 1. maja. »Depcša« pišc pod naslovom »Politični položaj«, da se s prl- hodom dr. Trumbiča politični položai iü nič spremenil, ker je minister prišel v Beograd radi informacij v znnanji politl- ki, ki se b.) ie dni razbistrila. Rešitev 110- triuijc krize laii Jržanja Protiča ni nn- predovala. Poslanik Vesnič ie nocoj do- spcl. Slisijo so glasovi. da isti ne bo imel uspeha pri sesiavi nove vlade. ksr je Na- rodni klnb proti lijerpu. Skupina dr. l^i- bar se bo še le odloCila. "Vliroviia konfer-'Jnca in Madžarska. iPariz 2. maja. Poslaniška kon'crcn- ca se je dancs dopoldne sestala. Mirovna pogodba z Madžnrsko sc izroci madžar- ski mirovni delcgaciji 6. maji«. Za odgo- vor se dovoli 10k i0 dni. Eutentna komisija v Celovcu. Pariz 30. apiila. Poslanišk.i konto- rerca sc je vceraj bavila 7. dulocitvo dc- kkroga celov'ske komisijc. Njenitn ela- 110111 so imenovani: Chambran za Fr.mcf- io, Colonel Pccli za Anglijo in Principe Borgliesc za Malib. Italijani — razocarani. Reka 1. maja. Po\odom železničar- ske stavke v .Ingoslaviji stavilo je resko italijanaško prebivalstvo in vsa javnost ter vse časopisje velikc upe v uspeh svo- jih političnili aspiracij v .lugoslaviji, oka- tcri so nienili, da bo prišlo v njej clo splošnega preobrata. Vsc priprave so sc izvršilc, da bi posebno prvctfa maja, kor na usodcpolni dan države SHS mogli u- prizoriti velikc obliodc in manifestaeijc. Koje preko Bakra dospela v mestoves*. da ta dan ni princsel v Jngoslaviji zažc- ljcnega preobrata. krvolitja in polomn proineta, zavladalo ic v šovinističnili krogili veliko razočaranjc. Vse, še tako velikc nade reških Italijanašev so padle v inorje. Cuden nasvet. Beograd I. maja. Iz Pirota prihaja vest, da jc uprava poljedclskih zadrng v Caribrodu prepovedala kmetom prodajo zivil in jim dala nasvet. naj s prodajo po- eakajo, doklcr se ne dvigncjo cene. — 5 tem činorn hočc pripraviti nesporazum «icd seljaštvom in rncščanstvom. Sokolstvm. Vidinarjeve proste vežbe za Clane in članicc so izšle v posebui, ličnl brošuri. Sokolskini dnistv'om sc doposljcio potom žup, naročila posameznikov pa se naj na- slovijo na Sokoiski Savcz SHS v 1-iuT)- Ijani, Nar. doni. Cena 5 krön. Nov list za mladiiio — »Sokolic«. V Bcogradn je zacel izliajati cleloma Po vzorcn mla- dinskih or^anizacij na An^lcskcm In Francoskem i/i ima nameii, vzirojiti iz da- našnje mladinc dobre üudi ter zvestc. zdrave in evrste državljane. Vsako tako akcüo jc trebn dandanes nc Ic pozdra\- liati, nmpak jo tuüi podpreti: prvo jc s~- d;)j, da se '.larocimo na »Sokoliča < in st seznanimo z itaclnom njexovoga vz^oje- valnega Oclo. fzdaia ga Sokolski Savc~ SHS. stanc u'> konca tcc:a šolskopfa leta za Clane ^6 K. vicer 40 K; naroča sc lali- ko pri sokolskih dništvih, kjcr sc doW tako] 1. in 2. st^xilka RAZNF VEST! Podmorski coin, ki bo plul pod le- dom. Simon Lake, Amcrikancc. jc sesta- vil podmornik, s katcrim se nameravn pcljati na severni tečaj. RaC-nna, da bo laliko plnl po;l voda i«i ko sc i:o hotel dvi.krniti, bo coin s posebno nripravo pro- drl ledeno plast. Vlak je povozH pred nekaj dnevi pred postajo Sv .L-ovrenca na Ovav. po- lin Ivanko VuKa, begunko iz rioricc. 1\1 jc bila uradnica posredovalnice za slnžbc v Strniščn pri Ptujn. Nesrcč\-) so opazilt še le dnigi dan. ko jc pripeljai po isti pin- gi tovorni vlak ter jo še enkraf povozi*. Prebivalstvo Berlina. Zadnjič smo poročali, da je padlo na Dunaju šte- vilo prebivakev zelo občutno, sedaj se pa kaže ir.ti pojav tudi Berolinu, kjer je padlo Stevilo prebivalstva od zad- njega štetja leta 1910 v decembru od 2,071.257 du§ sedaj na 1,807.864 pre- bivalcev, torej za več kot četrt milijona. Taki pojavi se prikazujejo po vseh veüjih mestih srednje Evrope. Zaklad na Kokosovlh otcklh. V Tihem oceanu leži Kokosovo otočje, ki spada pod republiko Costa Rica. Tam se nahaja od 18. stoletja, ko ^so bili pregnani jezuiti iz Perua, njih za- klad v srebrnini, ki ga cenijo na dve milijardi vrednosti. V kratkem bo pel- jal tje parnik Malmore, na katerem se podata na lice mesta tudi dve ženski, kateri sta za svojega bivanja na oto- kih našli skrivni prostor, ki hrani sre- brnino. Poneverjenje pri železnlškem ravnateljstvu v Beogradu. Blagajnik železniškega ravnateljstva Perivoj Zaric poskuSal je dne 15. tm. v kopališču v DuSanovi ulici izvrSiti samomor s tem, da si je hotel prerezati vrat. Ker mu to ni uspelo, javil se je sam polieiji ter izpovedal, da mu je v blagajniškem izkazu zmanjkalo 400.000 dinarjev, ka- tere je zaigral z železniškim uradni- kom Stojkovičem in znanim igralcem Popovičem iz Pančeva. Skupaj s svo- jim denarjem je v igri zgubil svoto 505.000 dinarjev. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! TRGOViNA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. rzprenieniba predpisov za inline. Celokupna vlada za SlovenijoMzpre- menila je v sporazumu z odsekom za prehrano v Ljubljana predpise za mlinc sledeee: Clen 1. §3. Za mletev pšenice, rži. ječmena, ko- rtize, ajde, oziroma za podelovanje jeü- incna in prosa. sme mlin zahteyati naive? nastopne pristojbinc za 100 ki žita eiste teže: 1. mlevnine za mlinc: a) z vodnim pogonom . . . K 45 —, b) na paro.......K 50.—; c) z motornim obratom . . . K 57.__; 2. za dovoz žita s kolo- dvora in odvoz mlinskih iz- delkov na kolodvor . . . . K 4.— : za mline, ki imajo lasten tir za dovažanje in odvazanjc . . K 3.50; 3. za basanje blaga. ki prihaja pro- sto nasuto v vaiionih, se ne snic zaraču- nati posebna pristojbina, 4. ako clostavlii mlin vrečc za nilln- ske izdelkc, sme zaračuniati za obrabni- 110 in posoinino za eno vrcčo in š 17rI ti-o • ncK 1.20. § 4. ZapraSitev ne sme p-'esc/ati: pri iz- dclovanjn moke 2?o, pri poclelovariju ječ- mena in prosa v jcšprenj, oziroma kašo, A% težc žita. T.'c kadnr se dokaze, da Je žito posebno slabe kakovosti. sme odsek za prehrano dovoliti pritneren povišck odstotka za zaprasitev. Koruzo mora mlln 11.1 zahtevo razkci- liti. Clou 2. Ta naredba jc zadobila moč z ra^- glasom v Ur. listn St. 49 iz leta 1l>20, /. 20. aprilom, za žitni zavod ;ia žc 1. fe- bruarja tl. Monopoliziranje ?unan]c trgovine. Ministrski svet jc podpisal naredbo, s ka- tcro se monopolizira zunanin trgovina z žitom. zelenjavo, moko. živino ltd. CistI dobičck se razdcli v cni četrtini za inva- lide, v eni četrtini za zsradbo skladiSC, ostanck pa dobi država. S tem bo prene- hala izvozna politika. ker bo odslei stvar v javnem in ne vec privatnem intcresir. Skoda, povzročena po pe- ronospori in oidiju lansko leto in kako se je je ob- varovati letos. Kar se tiče zatiranja trtnih škod- ljivcev, peronospore in oidija, se žal še vedno delajo velike napake. Zatorej mi naj bo oproščeno, če se zopet lo- tim razmotrivanja te stare tvarine ter poskušam opetovano opozoriti na ne- dostatke, ki se delajo pri zatiranju teh najhujših sovražnikov naše vinske trte. Pri zatiranju peronospore se de- lajo napake: 1. pri sestavi galično- apnene zmesi; 2. pri izvajanju Skrop- Ijenja. Kar se tiče rnnožine galice, ki jo uporabljamo, pri sestavi galično-apne- ne zmesi, se premalo upošteva dej- stvo, da je množina modre galice, ki jo moramo vzeti na 1 hl vode, od- visna od vremena dotičnega leta. Med tem, ko v normalnih ietih zadostuje 1 kg galice na hl vode, ta množina niti od daleka ne zadostuje v vlažnih Ietih, kakor ie bilo lansko. V vlažnih Ietih' se mora uporabiti precej močnej- še tekočine, to se pravi, vzeti se tnora Strau 4. »NOVA DQBAi Mev. 55. Registrov. kreditna in stavbena ladrugazom.zav. f^ollsi Spi^ejema »liamLie vJo'j^ in litt ofopc-uiuje po &^& O| % ;oi šSirc ©eS sto ^^3K |o# 156-17 Edina slovenska spedjalna trgovina z barvanii in laki. Agentura in Romi- sijsKo podfetle. 447 156-18 ^Ta>ac*odLi^i dom Trgovffia z Jesum in drvmi na drocno in debelo. Kupuje jarnski in ost:i!i les po najvišjih diievnih cenah. več galice na hl vode, če se hoče do- seči popolen uspeh. Lansko leto sem opazoval, da so le oni vinogradniki dcsegii popolen uspeh, ki so uporab- Ijali 2°/0ne galično- apnene zmesi, to se pravi oni, ki so vzeli na 100 litrov vode 2 kile galice. Ravnati se moramo tedaj pri se- stavi galično-apnene zmesi po vreme- nu, ki islo leto prevladuje; pred vsem ne smemo preveč štediti z galico. Pri sestavi ga'.icno - apnene zmesi pa se navadno dela tudi ta napaka, da se doda preveč apna. Vedno se 5e noče upoštevati, ozir. se premalo upo- števa dejstvo, da apno ni tvarina, s katero bi se dala peronospora prepre- Čiti, temveč da je apno le snov za ublažitev razjedalnih lastnosti galice in se uporablja pri sestavi zmesi le v svrho nevtralizacije, to se pravi, z apnom se odvzame, ozir- ublaži razje- dalna lastnost galice, ker bi se inače požgalo s škropivom perje. Pa to še ni vse! Dognano je, da apno jenilje zatiralno rnoč bakreni ga- lici, ozir. učinkuiočemu delii iste, ba- krenemu oksidu. Čim več toraj prtme- šamo apna galično - apneni zmesi, tim manj učinkujofe bo škropivo. Apno se mora tedaj smatrati kot potrebno zlo, ki ga sicer moramo dodati gotovo množino, a z vsakirn dodatkom nad to množino si Skodujemo sami sebi. Apno orneji učinek galice tudi na ta način, da nastanejo iz njegovih pr- votno v vodi lahko raztoptjivih spojin na zraku ogljikovo ~ kisle spojine (n. pr. ogljikovo- kislo apno ;= navadni apnenec), ki so pa skoraj neraztoplji- ve v vodi. Če si predstavimo, da je vsaka trohica galice, kot učinkujočega sredstva proti peronospori, obdana od skoraj neraztopljive plasti ogljikovo- kislega apna (apnenca), lahko vwidimo, zakaj vsak dodatek apna, ki ni po- treben za nevtralizacijo kislega znača- ja galice, učinkujočo moč iste pomanj- ŠLije, ozir. preprecuje. Koliko apna se torej naj dodene galični raztopini? To se v številkah Žal ne more navesti, ker je apno zelo različno v svoji sestavi, ozir. vsebuje različne množine apnenega oksida, spojenega z vodo (kalciumoksidbidrata), ki je učinkujoč del v apnu, oni del, ki nevtralizira kisli značaj galične sesta- vine, to se pravi, ki povzroči spojitev kislin (posebno Žveplene kisline) n. pr. v žveplenokislo apno (sadra ali gips), ki nima nobenih razjedalnih lastnosti. Poznamo pa sredstvo, s kuterim se na najpriprostejši način da določiti, koliko apnenega beleža moramo do- dati raztopljeni galici, da jo razkisamo in sicer je to takozvani rdeči lakmus- papir, ki postane moder v trenutku, ko je dovolj apna v tekočini- Še bolj- ši, kakor Iakmus, je pa takozvani fe- nolftaleinpapir, ki je bel in postane živo rdeč. ko nastopi nevtralizacija. Obe vrsti reagenčnega papirja se do- bita v lekarnah, lahko se pa tudi na- ročita pri drž. kmetijsko - kemičnem preskuševališču v Mariboru. Pri sestavi galično-apnene zmesi 7. reagenčnim papirjem se dodene ga- lični raztopini apneni belež v manjših partijah, oboje se pomeša in pomoli od časa do časa majhen košček re- agenčnega papirja v mešanico. Kakor hitro postane rdeči lakrnus lepo mo- der, ozir. fenolftalein lepo rdeč, je to dokaz, da je dovolj apna v mešanici. Škropivo je gotovo! Kar se tiče napak, ki jih opaža- mo pri škropljenju, je največja napa- ka ta, da se na škropljenje grozdja sploh premalo ali celo nič ne oziramo. Posledica tega nedostatka je bila n. pr. lansko leto zguba najmanj ene če- i trtine trgatve (od 2—50% in veČ po i različnih krajih) na Štajerskcm, to je približno 75.000 hl vina. Računjcno po 1000 K hi, znaša zguba na narodnem premoženju 75 milijonov kron, ki je nastala v glavtiem le vsled tega, ker zanemarjamo škropljenje grozdja. Če hočemo v prihodnje preprečiti nevarnost, da nas zopet ne zadene enaka katastrofa, ne bo druzega pre- ostalo, nego da se navadimo obračati potrebno pozornost tudi škropljenju grozdja. Razun pri prvem škropljeniu, do- kler še grozdičje ni skrito v perje, se pa grozdje ne da Skropiti obenem. Grozdje se mora tedaj posebei Skro- piti in sicer se za to delo potrebujeta dva delavca. Prvi odkriva s pomočjo palice grozdje, diugi ga pa Skropi. Po- trebno jc, da so to delo ponovi vsaj enkrat in sicer se Skropi grozdje dru- gikrat (prvikrat se je škropilo obenem z mladjem) neposredno, ko je tita od- cvetela, tretjekrat 10—14 dui pozneje. Za Skropljenje grozdja najbolj pri- pravni so pršifniki, ki omogočijo tre- nutno ukinjenje in vzpostavitev pršenja, takozvani »pršilniki na ukinjenje«, ker se 2 njimi prihrani mnogo tekočinc. Pa taki se danes žal tudi ne dobijo Kdor jili je tiabavil pred vojsko, bo dobro storil, če se jih poslužl. Pripomniti je Še, da kakor hitro nastopi moka na jagodah (znana vo5- čena prevleka), skropljenje grozdja itak le malo pomaga, ker se škropivo takih jagod več ne prime in odteče. Delo mora biti tedaj na vsak način oprav- ljeno, predno se pojavi moka na groždjii. Pred vojsko so si oni posestniki, ki so grozdje žveplili z žveplom, ka- teremu je bilo prirnešano 3—5°/° nio- dre galice, s takozvanim »solfo-ronia- to«, lahko SUropljenje grozdja prihra- nili in sicer za to, ker je dodalak mo- dre galice v obliki finega prahu pre- prečil ali vsaj zdatno omejil nastop peronospore na grozdju. Začasno se pa takega žvepla ne dobi. Kdor tedaj hoče svoj vinograd obvarovati grozdne pe- ronospore, mu nič drugega ne preosta- ne, nego škropiti grozdje na goraj po- pisani način. (Koncc prihodujič) Mu5i Yas qEtSvoboi? Zobobol? Trganje v luiih? Malo Fellerjevega pra- vega Elza Fluida in odpravljene so bo- lečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K, Fellerjev rZlza mehtolni črtnik, en kornad 4 K — v. Ž^elodeo Vam ni v redu? Nekaj pra- vih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 18 K. Pravi balsam 12 steklenic 36 K. Prava Svedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in pošt- nina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 B 15-10 Hrepnh učcnec iz poštene hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri ^^^^^^^= 6232-1 Jo«. Oso5itiu, Laško- 622 Solfdesa gospod 21 (uradnik) išče sobo v Celju za takoj. Če mogoče s hrano. Ponudbe pod »prijeten družabnik 1889« na upravo. Udmnssi hiša 617 s poiiištvom in gospodarskim orodjtm; posestvo obstoječe iz 15 oralov njiv, gozda, travnikov in sadnega vrta, od- daljeno pol ure od trga Sv. Jurij ob j. ž. •e proda. Naslov v upravi lista. ^HH ^I^H ^^H • '-i Mm jc lahko podreti na novo ATkcgljišCiJ naurtuaioiela pri Kron j Piijatc-Ije kegljnnja opezarjam, Ja si pravočasno zasigurnjo klubove večere. Vino prvovrstno, pivo vodno sveže. Jedila vedno okusnn. Za obilni obisk se najvljudneje priporoca AdOlfi ÄOVac. z velikimi prostori in lokalom za trgovino v sredini mesta Celje je na prodaj. Električna in plinova razsvetljava v hiši. Ponudbe poštno ležeue pod »HiSa s trgovino, Ceije«. 624 1 618 2-1 C2im stare kovine kakor: baker, aluminium, :-: cin in i^k^Is^Tr Ponudbe z množino m ceno na noStnf prcdal čkv. 15, CELJE. 604 2-2 c-ac «| ¦¦ *, priporoča cenj.gostom najboljSa. domača vina ter vsak čas toplo in rnrzlo kubinjo. Za obilni obisk se priptroča 9Q ?u+—33 a. Hobefe.. 1 Siavbeno in gala»" | 1 feriisko klepar&tvo ? * ant, Joita utt&i. L' -—— Celje-----— 2o Kralja