SLOVENSKI Udaja easoplsno-talotnliko podjetja SZDL »Naš tUk* » Dl* rektori Radi Janhaba — Odgovorni uredniki Sergej VoSnJak — Tlaka tlakama »Slov. poročevalca« — Orednlitvoi Ljubija, na, Tomšičeva ulica t, telefon ZJ-MJ do Ž3-S2A — uprava Ljubljana, Tomšičeva S/II, telefon га-Ш do Z3-S2a — Oglasni oddelek i Ljubljana, Kardeljeva ulica g, telefon П-SSi, ea Ljubljanske naročnike b-IO, sa annanje 21-833 — PoStnl predal O — Tekoči račun Narodne banke П1»Т«-Ш > Mesečna naročnina tee din Trije zakonski načrti pred odboroma za gospodarstvo zvezne ljudske skupščine Odbora za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine bosta pričela 3. februarja razpravljati o načrtu osnovnega za- kona o gozdovih, o načrtu zakona o vinu in načrtu zakona o prevozu na železnicah. Načrt osnovnega zakona o gozdovih so ga izdelali v sekretariatu za zakonodajo in organizacijo zveznega izvršnega sve-, naj bi po mnenju sveta ; lužil skupščinskima odboro-za za izdelavo osnovnega zana o gozdovih, kajti vrsta ’■ganov ljudskih republik gle-:: različno na organizacijo zdarstva, ta gledanja pa se c tv ono razlikujejo od statizza, ki ga je formuliral sekre-:riat za zakonodajo. Izčrpna dokumentacija, ki j s priložena načrtu in ki vse-: u je pripombe republik in cznih strokovnih organiza-bo lahko koristno služila ■mom odbora za gospodarečo obeh domov pri iskanju boljših rešitev. Pripombe poštevajo predvsem stanje :ših gozdov in potrebe v po-: nežnih republikah. Najšte-: 'j tlejše in najpomembnejše pripombe, ki se nanašajo c upravljanje z gozdovi, tada je precej predlogov, ki nasprotni določenim postavkam načrta. Načrt je razdeljen v sedem oglavij. Prvo poglavje vse-:uje osnovne določbe, ki zajemajo nekaj pravil za vzdrževanje in vzgojo gozdov, ki pa so podrobno obdelane v poznejših poglavjih. Drugo in tretje poglavje govori o zaščiti in razvoju gozdov in v njem so predvidene obveznosti državnih organov gospodarskih organizacij in posameznikov za čuvanje in razvoj gozdov. Najpomembnejše je peto poglavje — o upravljanju z gozdovi — in nanj je bilo danih tudi največ pripomb. Po načrtu naj bi upravljanje zajelo gojitev, urejevanje in zaščito gozdov ter gozdnega zemljišča, pravico odločanja o sečnji in drugem izkoriščanju, ter razpolaganje z glavnimi in vzporednimi gozdnimi proizvodi. Prav tako spada sem urejevanje hudournikov, razvijanje in izkoriščanje lova ter gradnja gozdnih poti ■n potrebnih zgradb. Z gozdovi naj bi upravljala gozdna gospodarstva, ki bi bila gospodarske organizacije in bi imela svoje gozdne sekcije in posebne obrate. Gozdno go- spodarstvo bi zajelo eno ali več gozdno gospodarskih območij, ne glede na administra-tivno-teritorialno razdelitev. Upravljanje bi se odvijalo v okviru daljšega načrta gospodarjenja. S privatnimi gozdovi bi upravljali njihovi lastniki, državni organi pa bi imeli strokovni nadzor. Isti predpisi bi veljali tudi za zadružne gozdove. Kakor že rečeno, je bilo poslanih na te določbe veliko pripomb. Po mnenju nekaterih bi morali z gozdovi splošno dr- žavnega premoženja upravljati okrajni ljudski odbori, z izjemo pa tudi občine. To upravljanje bi izvajali preko uprave za gozdarstvo. Tako stališče se utemeljuje s tem, da gozd ni osnovno sredstvo. Po nekem drugem predlogu bi lahko izkoriščala gozdove le specializirana podjetja, nikakor pa ne gozdna gospodarstva, pravica upravljanja pa naj bi obsegala le razvijanje in gojitev gozdov, kakor tudi razpolaganje z glavnimi in vzporednimi gozdnimi proizvodi. Tu so tudi predlogi, da naj bi gozdno gospodarstvo ne bilo organizirano kot podjetje, kakor to predvideva načrt, marveč kot ustanova s samostojnim finansiranjem. Več predlogov se zavzema tudi za to, da bi se poleg velikih gozdnih gospodarstev z gozdnimi sekcijami, ustanovila tudi manjša gospodarstva brez sekcij. Tokrat so Načrt zakona o vinu izdelali strokovnjaki in ljudski poslanci odbora za gospodarstvo zveznega zbora, kjer je bila tudi dana pobuda za njegovo izdelavo. Prvotni prednačrt zakona o vinu, ki ga je izdelala komisija, je bil dan v javno razpravo in že so prispele številne pripombe podjetij z vinom, okrajev, enoloških postaj in vrste drugih ustanov. Komisija je pri redakciji prednačrta precej teh pripomb sprejela. Svoje pripombe je podal tudi zvezni izvršni svet. Po njegovem mnenju je določanje rokov za trgatev v zvezi s predelavo grozdja v vino, administrativen ukrep; omejitev predelave grozdja na neposredne proizvajalce in njihove organizacije ter izjemno na gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s prometom alkoholnih pijač v primeru da razpolagajo z ustreznimi prostori, napravami, tehničnimi sredstvi in strokovnim kadrom, — je ozko; neučinkovita je tudi prepoved proizvodnje umetnih vin; njihovo pro- izvodnjo. je treba dovoliti pod pogojem, da je vino, ki je umetno izdelano, tudi vidno Pričakujejo, da bo poleg teh pripomb dal zvezni izvršni svet v času razprave v odborih še več drugih pripomb, v katerih bo zastopal stališče, ki se razlikuje od tistega v načrtu. Sam načrt ima za cilj favorizirati proizvodnjo in promet čim boljših in čim kvalitetnejših vin, preprečevati promet slabih in pokvarjenih vin, kakor tudi vin od neposrednih rodnih hribridov. Da bi se stimuliralo proizvodnjo dobrih in kvalitetnih vin, so predvideni tudi ukrepi za zaščito naziva in porekla vina, s čimer bi se onemogočil promet vina, ki po svoji kvaliteti ne ustreza določenemu nazivu. Posebej je urejeno vprašanje proizvodnje specialnih vin, v načrtu pa jd tudi organizacija vinske inšpekcije, sestavljena iz inšpektorjev, ki bi jih postavili ljudski odbori okraja ali mesta. Načrt zakona o prevozu na železnicah "fl urejuje odnos med železnico in strankami, ki se poslužujejo uslug železnice. To vpraša-v nje do danes ni bilo urejeno, zaradi česar so bili na dnevnem redu spori in nasprotna mnenja. Uporaba pravnih pravil iz predvojnih predpisov je vnesla enostranski postopek, navajala na različna gledanja, vnašala pravno negotovost v lastninske odnose med železnico, gospodarskimi organizacijami in drugimi strankami. *1 Iz vsega tega so nastale pogosto škodljive posledice taka za železnico, kot njene stran- Vse priprave so končane Pretekli četrtek Je zase dal okrajni ljudski odbor Radovljica, včeraj pa OLO Kranj. Oba odbora sta na svojih sejah dokončno izglasovala predlog o novi upravno-teritorialni razdelitvi Gorenjske, katerega bodo še te dni dostavili Ljudski skupščini LRS, ki naj bi po posebni resoluciji, katera bo verjetno predložena zvezni skupščini že na prvem zasedanju (predvidoma 10. februa rja), na naslednjem zasedanju o tem in eventuelnih predlogih drugih okrajnih in mestnih ljudskih odborov že dokonč no sklepala. Kranjski okrajni ljudski odbor Je na včerajšnji seji poslušal in razpravljal o poročilu Mirana Košmelja o dosedanjem delu pripravljalnega odbora za ustanavljanje komun na Gorenjskem. Poročilo je obravnavalo predvsem celoten postopek pri izdelavi predloga o teritorialnem oblikovanju komun in načela statuta za nove občine in okraj. Posebno je potrebno omeniti, kako zelo je pripravljalni odbor čuval načela demokratičnih pravic državljanov glede vključevanja posameznih krajev in naselij v to ali ono komuno. O tem so povsod odločali praviloma zbori volivcev. Bilo je pa nekaj primerov zelo slabo obiskanih zborov (Smlednik le 13 odstotkov), ali pa v drugih krajih, kjer so imeli po dva zbora in so se na prvem odločili za eno, na drugem pa za drugo komuno. V vseh takih primerih, kjer večina prebivalcev ni izrazila svojega stališča, je pripravljalni odbor med vsemi volivci prizadetih krajev izvedel anketo, pri kateri je mogel vsak državljan ob zagotovljeni tajnosti povedati svoje mnenje. Ta postopek jamči, da sedanji predlog o upravno-teri- VREME napoved za toreki Topio, pretežno oblačno vreme, v zahodni Sloveniji manjše rahle padavine, predvsem na Juapza-fcpdnih ^pobočjih, Temperatura torialni razdelitvi resnično odraža voljo večine prebivalcev glede vključitve v to ali ono komuno. Ni dvoma, da bo tako temeljito opravljeno delo lahko pospešilo odločitev ljudske skupščine. Ko je okrajni ljudski odbor potrdil tudi celotno ostalo delo pripravljalnega odbora, so nekateri odborniki izrazili željo, naj bi republiška skupščina čimprej sprejela in potrdila predlog nove upravno-teritori-alne razdelitve Gorenjske. To med drugim tudi zaradi tega, ker je vse delo na terenu opravljeno in prebivalstvo želi izvedbo dosedanjih priprav; dalje, ker je čutiti vpadanje aktiv- Začasna veterinarska konvencija z Avstrijo Beograd, 31. jan. Po poročilih Jugopresa bo 1. februarja v Beogradu podpisana začasna verinarska konvencija med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta konvencija je bila parafirana na Dunaju ob koncu novembra leta 1934 Obnova obmejnih znakov ob Romuniji Beograd, 31. jan. Dne 29. februarja v Temišvaru podpisan j ugoslovansko-romun- ski sporazum o obnovi obmejnih zmanenj. S tem sporazumom bodo letos obnovljena znamenja fned obema država-su» nega dela v sedanjih ljudskih odborih, ko vse že živi in se pripravlja na novo, delati bi pa morali še po starem. Odbor je pri tem delu razprave upošteval splošno stanje priprav v republiki in celi FLRJ, vendar so prevladovala mnenja, da odlašanje na tistih področjih, ki so potrebno delo končala, ne bi moglo bistveno menjati dosedanjih priprav, predvsem tudi glede statutov ne. d ke, trpelo pa je gospodarstvo v celoti. Sedaj bodo podrobno določene pravice in dolžnosti železnice, po drugi strani pa gospodarskih organizacij ter posameznikov, ki se poslužujejo železnice. ^ S sprejetjem zakona t tega področja, bomo izpolnili tudi svojo mednarodno obveznost, ki smo jo prevzeli na podlagi konvencije o prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnici. л Tudi na ta prednačrt so bi-le že dane številne pripombe gospodarskih zbornic, ki pa so bile le malo upoštevane. V zveznem izvršnem svetu so mnenja, da načrt v posameznih določbah, ki urejujejo imovinske odnose med železnico in strankami, favorizira železnico, zaradi česar bi morala skupščinska odbora razpravljati o upravičenosti take enakopravnosti. Zvezni izvršni svet je tudi predlagal, naj bi odbora poklicala k razpravi predstavnike zbornic in Generalne direkcije železnic, da bi laže našli rešitev, ki bi najpravilneje uredila odnose in zagotovila pravice in obveznosti železnic, kakor tudi njenih komitentov. I. S. Aden Predsednik Tito v Adenu Sporočilo predsednika indijske vlade Nehruja predsedniku Titu Sožalje ob smrt! predsednika danske vlade Beograd, 31. jan. (Tanjug) — Generalni sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Edvard Kardelj je izrazil sožalje rodbini g. Hedtofta, predsednika danske vlade In delavske stranke Danske, ki je te dni umrl za srčno kapjo. »Galeb«, Sl. jan. (Tanjug). — Britansko topništvo z obale in vsidranih bojnih ladij v Adenu je danes izkazalo predsedniku Titu vse vojaške časti, ko je davi izstopil na kopno. Maršala Tita in njegove delegacije so sprejeli in pozdravili guverner Adena sir Tom Hiekenbottam, glavni sekretar britanske uprave za Aden Robertson in druge britanske vojaške osebnosti. Predsednik Josip - Broz Tito se je v avtomobilu vozil vzdolž adenskega pristanišča, sd ogledal pristaniške naprave, nato pa evropski in arabski del mesta. Skupno s predsednikom Titom so si pristanišče in mesto Aden ogledali podpredsednik zveznega izvršnega «veta Aleksander Ran- kovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik izvršnega sveta LR Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Ivan Krajačič, gene- Seja odbora sekretariata ankarskega sporazuma Beograd, 31. jan. (Tanjug). Odbor stalnega sekretariata ankarskega sporazuma je imel danes v Beogradu zaključno sejo, na kateri je odobril poročilo šefa biroja o delovanju stalnega sekretariata, ki ga bodo poslali vladam ankarskega sporazuma. Stalni sekretariat se bo preselil v Ankaro 5. februarja. SPOR V FORMO ŠKI OŽINI PRED VARNOSTNIM SVETOM Čangkajšek naj v pregnanstvo gre Zahteve ZSSR — Predlogi dementa Attleeja in njegova zahteva, naj dobi LR Kitajska svoje predstavništvo v Varnostnem svetu — Najhujše bombardiranje Kvemoja New York, 31. Jan. (R euter). Zvedelo se Je, da Je predsednik Varnostnega s veta Lesne Mnnro sklenil predložiti za današnjo sejo V arnostnega sveta sledeče točke: L Določitev dnevnega reda; L Pismo Nove Zelandije; t. Piano Sovjetske tveze. Sovjetska zveza je sinoči zahtevala, naj Varnostni svet Združenih narodov nujno prouči njeno pritožbo o ameriški agresiji proti Kitajski. Sovjetska zahteva je bila izražena v pismu, ki ga je poslal delegat ZSSR v Varnostnem svetu Soboljev danes predsedniku Varnostnega sveta novozelandskemu predstavniku Munroju. V pismu obtožuje ZDA, da se mešajo v notranje zadeve Kitajske, in pravi, da ameriška napadalnost na področju Formoze »povečuje napetost na Daljnem vzhodu te* nevarnost za novo vojno«. »Pri teh razmerah«, je rečeno v pismu, »je dolžnost Varnostnega sveta, da nujno stori korake, ki naj napravijo konec napadalnim dejanjem ZDA proti Kitajski in vmešavanju v notranje zadeve Kitajske«. Na koncu zahteva sovjetski predstavnik takojšnje sklicanje Varnostnega sveta, ki naj prouči napadalnost ZDA proti Kitajski na področju Formoze in drugih kitajskih otokov«. Pismu je bil priložen tudi prepis predloga resolucije, ki zahteva, da Varnostni svet »obsodi ta agresivna dejanja« hi priporoči vladi ZDA »nujne korake za prenehanje napadalnih dejanj in vmešavanja v notranje zadeve Kitajske«. Načrt resolucije priporoča tudi, da »vlada ZDA nujno umakne vse svoje pomorske, letalske in kopenske sile z otoka Formoze in drugega ozemlja, ki pripada Kitajski«. Hkrati predlaga Varnostnemu svetu, da »ne bi dopustil na področju Formoze nikakih vojaških korakov s katerekoli strani, da se tako olajša evakuacija vojaških sil, ki niso pod nadzorstvom LR Kitajske, z otokov na tem področju«. Delegati ZDA, Velike Britanije, Francije in Nove Zelandije v OZN so imeU sinoči sestanek, na katerem so proučili to najnovejšo sovjetsko zahtevo. Diplomatski opazovalci poudarjajo, da bi nova sovjetska pobuda utegnila spodbuditi kitajsko vlado, da bi poslala svojega predstavnika v Varnostni svet. Tokio, Sl. jan. (AFP). Uradni japonski krogi optimistično razlagajo sovjetsko zahtevo za takojšnje sklicanje Varnostnega m M ВДИ »M» to <*№ fen NMm Ib *s*to «*» A4» sveta glede spora v vodah Formoze. Menijo, da je v sovjetski resoluciji najvažnejša zahteva, naj se ustavijo sovražnosti v formoški ožini, in izražajo upanje, da se bo našel sporazum za prenehanje sovražnosti na tem področju. Denver, 31. jan. (AP). Neodvisni ameriški senator Vayne Morse, ki je skupno s še dvema senatorjema pred kratkim glasoval proti Eisehowerjevi resoluciji o obrambi Formoze, je včeraj vnovič opozoril na škodljivost tega sklepa, ki bi po njegovem mnenju utegnil potegniti ZDA v preventivno vojno proti Kitajski. Senator Morse je ostro napadel predlog o uporabi ameriških oboroženih sil za obrambo otokov Kvemoj in Macu v bližini kitajskega kopna, rekoč, da ZDA nimajo nikake zakonite pravice, da se vmešavajo na tem področju. London, 31. jan. (AP). Vodja laburistov Clement Attlee je včeraj predlagal, da bi Cang-kajška in njegove bližje sodelavce poslali v pregnanstvo. V intervjuju, ki ga je dal časopisu »Daily Herald«, je Atllee svoj načrt strnil v tri točke: 1. Čangkajška Je treba poslati v pregnanstvo; Z. Formoso je treba nevtralizirati, nato pa Izvesti plebiscit, na katerem bi narod odločil, če hoče biti priključen Kitajski; 3. Formoso je treba izvzeti iz ameriškega otoškega obrambnega sistema. Atllee je dejal, da ameriški koraki nimajo nič skupnega z Združenimi narodi, pač pa jih (Nadaljevanje na 2. str.) Uspešni razgovori o samoupravi Tunizije Pariz, 31. jan. (Reuter) Delegaciji Francije in Tunizije sta v razgovorih o samoupravi Tunizije dosegli važne uspehe. Sinoči so se zastopniki obeh držav sporazumeli o glavnih točkah konvencije o sodiščih, določili pa še niso roka, kdaj bodo postala tunizijska sodišča samostojna. Rešeno tudi še ni vprašanje, nadzorstva nad oporiščem in pristaniščem v Bizerti im puščavskim področjem v Južni Tuniziji. Tunizijska delegacija je privolila v to, da ostaneta ti strateško važni .področji pod nadzorstvom fraea- » ralni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in generalni major Milan Zeželj. Po ogledu pristanišča in mesta je predsednik Tito sprejel na »Galebu« guvernerja Hickenbot-tama na kratek vljudnostni obisk. Predsednik Tito je na »Galebu« sprejel tudi poveljnika indijske fregate »Tir« in britanske križarke »New Foundland«, ki sta prišla pozdravit poveljnika predsednikove eskadre vi-ceadmirala Cernija. Obe bojni ladji, zasidrani v adenskem pristanišču, sta davi na čast jugoslovanskemu predsedniku izobesili paradno in jugoslovansko zastavo. Viceadmiral Čemi je vrnil obisk indijskemu ia britanskemu poveljniku. Pred večerom je predsednik Tito spet izstopil na kopno in se z vsemi člani svojega spremstva udeležil slavnostnega sprejema, ki ga je priredil njemu na čast guverner Adena. Takoj nato se je vkrcal na »Galeb«, ki je odplul iz Adena proti Rdečemu morju. New Delhi, 31. jan. (Tanjug)» Predsednik indijske vlade Nehru je poslal predsedniku Titu naslednje sporočilo: »Zahvaljujem se za Vaše ljubeznivo sporočilo. Vaš obisk in obisk Vaših sodelavcev je prispeval k tesnejšemu zbližanju med nami in utrdil prijateljske zveze in razumevanje med našima državama. Vse to daje ugodne možnosti za naše bodoče sodelovanje na mnogih področjih, zlasti pa za ohranitev miru in zboljšanje mednarodnega sodelovanja. Pričakujem ponovnega sestanka z Vami«. S tem sporočilom je predsednik Nehru odgovoril na sporočilo predsednika Tita z »Galeba« tik pred odhodom iz Indije. 0 avtonomiji za tržaško, goriško in videmsko pokrajino Trst, 31. jan. Predstavniki italijanske republikanske stranke iz videmske, goriške in tržaške pokrajine so se sestali v Tržiču ter razpravljali o vprašanju avtonomije. Na sestanku so se postavili na stališče, da mora avtonomija v skladu z italijansko ustavo obsegati videmsko, goriško in tržaško ozemlje. Odbili so načrt italijanske Komunistične partije, da bi tržaško ozemlje dobilo ločeno avtonomijo. S. L. Razgovori o ureditvi plovbe na Donavi ob Romuniji. Beograd, 31. jan. Jugopres je zvedel, da so se 31. januarja začeli v Beogradu razgovori med Jugoslavijo in Romunijo za sprejem pravilnika o režimu plovbe na mejnem jugoslovansko-romunskem delu Donave izven Džerdana. Pravilnik mora biti sprejet na osnovi čl. 23. konvencije o režimu plovbe na Donavi, ki je bila podpisana leta 1948 v Beogradu. Jugoslovansko delegacijo vodi pri teh razgovorih svetnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Emil Malešev, romunsko pa Adrian Josipescu, pomočnik direktorja v romunskem ministrstvi za zunanje zadeve. Zvedelo se je tudi, da be februarja v Temišvaru sesta-Dek hidrotehničnih strokovnjakov Jugoslavije iu Romunije za preprečitev morebitnih poplav v obmejnem pase med obema državama. Na Čehi jugoslovanskih strokovnjakov je ing. Gazič, svetnih zvezne komisije za vodno gen spodarstvo. Na Goriškem naj bi bile štiri komune m SEJI OU V CELJU Seji OLO v Novi Gorici je prisostvoval tudi predsednik izvršnega sveta LRS B. Kraigher 1 Nova Gorica, 31. jan. Današnje seje obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Gorici so se udeležili tudi predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, zvezni poslanec France Bevk, poslanec zbora proizvajalcev Anton Sturm in republiški poslanci. Ko so odborniki sprejeli vrsto gospodarskih in socialno-zdravstveraih odlokov, med njimi tudi o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov OLO v Gorici za prvo tromesečje tekočega leta, in predlog o najetju posojila pri Narodni baraki v višini 50 milijonov din za nemoteno poslovanje okrajnega ljudskega odbora do sprejetja rednega proračuna in ko so potrdili in odobrili poročila okrajnega sodišča v Gorici, sodnika za prekrške, finančne in tržne inšpekcije, se je razvila živahna razprava o komunah. Iz razprave o komunah, v kateri so sodelovali številni diskutanti, je bilo razvidno, da dosedanja tolmačenj a o ko-munah v nekaterih krajih, predvsem v gornjevipavski dolini in okolici Šempetra, niso zajela vsebinske plati za ustanavljanje komun, temveč so se zadrževala bolj pri upravno-teritorialnih izpremem-bah. Zato so ljudje mislili, da gre le za nekako povečanje dosedanjih občin in so izražali bojazen, da bi bili ti kraji s spojitvijo občin v večja teritorialno enoto nekako prikrajšani. Zato bo treba o tem še mnogo razprav. Pokazale so se namreč tudi težnje, kakor je " rekel V Zadiu bo letos kongres svetovne federacije mladih zadružnikov V zadnjih letih je postal Zadar mednarodno mladinsko shajališče. Tam so namreč ustanovili počitniško taborišče, kjer se je zbirala ob počitnicah mladina iz vseh strani sveta in imela hkrati tudi več pomembnih sestankov, ki so jih največ organizirali študentje. Letos v juliju bodo v Zadru organizirali tudi svetovni mladinski kongres mladih zadružnikov, ki ga bo organizi- ljudski odbornik iz Šempetra, da žele ljudje v območju te občine lastno komuno, ki naj bi bila dovolj močna enota, sposobna za življenje. Podobne težnje so tudi na gornjem Vipavskem. Vendar pa je vsa dosedanja razprava nakazala načelno smer, da se večina prebivalcev strinja z nameravanimi štirimi komunami in sicer v Novi Gorici, Ajdovščini, Kanalu in Dobrovem v Brdih. Tudi tov. Kraigher je med razpravo izrazil mnenje, da bi bila glede na posebne okolišči- ne, kakršne so na Goriškem, ustanovitev štirih komun, ki jih navaja predlog OLO o teritorialni razdelitvi, sprejemljiva In razumljiva, vendar pa je poudaril, da Ima prav tako občutek, da se je vse premalo pojasnjevalo bistvo komun. Na tem se je delj časa zadržal in pojasnil ljudskim odbornikom smisel in pomen komun. Dejal je tudi, da specifični problemi narekujejo tudi komuno v Goriških Brdih. Predlagal je, naj bi na okraju ustanovili koordinacijski odbor skupno z zastopniki tolminskega okraja, ki naj bi še globlje proučil vse gospodarske, socialne in politične razloge za formiranje komun. Taki odbori naj bi se sestavili tudi iz zastopnikov občinskih odborov na področju nameravanih komun. Po razpravi je OLO izvolil 11-članski pripravljalni odbor, 8 članov pa naj bi izvolili v tolminskem okraju, ki naj bi skupno z goriškimi sestavljali iniciativni odbor bodoče skupnosti komun. Končno je ljudski odbor sprejel še osnutek predloga o bodoči teritorialni razdelitvi komun, ki naj bi služil samo kot podlaga ali izhodiščna točka za nadaljnje obravnavanje o teritorialni razdelitvi. Končno besedo bodo imeli volivci. Zatem je bil sprejet predlog priporočila, naj se ustanove iniciativni odbori tudi na področjih nameravanih komun iz zastopnikov občinskih ljudskih odborov, kar pa ne bi prejudiciralo dela občinskih ljudskih odborov in končne teritorialne razdelitve komun. -jp- Nova organizacija zdravstvene službe v celjskem okolišu Primanjkljaj ▼ celjski bolnišnici — Uspeh fluorografiranja na celjskem področju — Razveljavljenje sklepa o dopolnilnem prispevku za socialno zavarovanje Strojegradaja bo letos dala za 18 odstotkov več izdelkov kakor laoi Naša industrija strojegradnje bo začela letos izdelovati v večjih količinah stroje in naprave za obnovo in rekonstrukcijo starejših tovarn predelovalne in živilske industrije ter zaščitnih naprav in orodja za rudnike. Strojegradnja bo povečala proizvodnjo traktorjev za kmetijstvo za 50°, o in bo dala več novih izdelkov za vas in široko potrošnjo. Skupno povečanje proizvodnje bo zneslo v primerjavi z lanskim letom okrog 16°/o. Industrija traktorjev in strojev v Zemunu bo izdelovala kombinirane strojne škarje za profile in gradbena montažna ogrodja, strojna tovarna v Trbovljah drobilce za metalurgijo, mehanične naprave za natovarjanje v rudnikih in jeklene opornike za premogovnike, »Ventilator« iz Zagreba pa bo prišel na trg z napravami za ogrevanje s toplim zrakom in z avtomatičnimi kotli na nafto za centralno kurjavo. Naprave za mlinsko industrijo bo izdelo- I. razstava kemične industrije Jugoslavije Medtem ko nastajajo na republiških sestankih predstavnikov naše kemične industrije pregledi sedanjega stanja in možnosti za perspektivni razvoj te dokaj zaostale panoge, pripravlja naša kemična industrija svojo prvo jugoslovansko razstavo, ki bo v Beogradu od 8. do 16. maja, v dneh velikega posvetovanja o stanju in razvojnih možnostih te pomembne industrijske panoge. Ta razstava bo po svojem obsegu in značaju največja manifestacija dosedanjih uspehov kemične industrije, obenem pa bo imela tudi velik reprezentativno - propagandni pomen. Razstava bo v prosto-rala svetovna federacija mia- kulture »Brača Sla- đih zadružnikov. Ljudska rnenkovič«. Razstavid prostori J hrvin moril-. л1глВ 10ПП voju kemične industrije Jugoslavije, delu naših inštitutov, zavodov in laboratorijev, proizvodnji kemičnih aparatur in steklarskih laboratorijskih izdelkov ter razvoju naših šol, zavodov in zgodovini kemične industrije v Jugoslaviji. V okviru razstave bo tudi poseben oddelek, kjer bo prikazana literatura in dokumentacije. Razstavo prireja Zveza kemikov - tehnologov FLRJ. Dopolnilne volitve v koprskem okraju Koper, 31. jan. V novopri- ključenik krajih cone A bodo ________________________ 27. februarja dopolnilne vo- proizvodnjF 'motornih 'itve. Jutri bosta v Plavljah in namreč kamionov, avtobusov, na Škofijah prva množična avtomobilov in traktorjev. V predvolilna sestanka, na ka- sodelovanju z inozemstvom terih bodo razpravljali o na- bodo domače tovarne izdelo- vala tovarna v Stupniku, prostovoljna gasilska društva pa bodo dobila od tovarne gasilskih aparatov v Zagrebu ročne aparate za suho gašenje. V banjaluški tovarni »Jelšin-grad« se pripravljajo na izdelovanje kombiniranih strojev za rezanje in luknjanje pločevine do 13 mm debeline, ki jih rabijo podjetja kovinske predelovalne industrije. Dalje bodo dale tovarne strojegradnje letos ..a trg kombinirane štedilnike na drva, premog in butan, jeklenke za butan in propan, plinome-re, motorne cestne valjarje 12 ton, pisalne stroje z dolgim valjem, kompresorje za hlajenje, pnevmatske vrtalne stroje in kladiva za rudnike, Diesel motorje 40 KS za traktorje in agregate, univerzalne vrtalne stroje za kovino in druge izdelke. Za potrebe kmetijstva bodo izdelovali prenosne motorne zapraševal-ce, hidravlične in pnevmatične stiskalnice za sadjarje in vinogradnike, električne ograje za pašnike, naprave za namakanje in umetni dež in nove tipe manjših traktorjev. V sodelovanju z vojno industrijo in inozemskimi tovarnami bodo tovarne strojegradnje letos izdelovale razne polizdelke, dele in končne izdelke za montažo. Do takega sodelovanja bo prišlo zlasti v vozil, Celje, 31. jan. Dopoldne je bila osma skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Celju. Meid gosti sta seji prisostvovala zvezna poslanca tov. Viktor Avbelj in tov. Franc Simonič. Današnja seja okrajnega ljudskega odbora je bila zalo živahna in so člani obeh zborov uspešno sodelovali v razpravi o poročilu predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko Helene Bo-rovšakove in o poročilu okrajnega sanitarnega inšpektorja dr. Ivana Podpečana. Iz poročila tov. Borovsokove povzemamo, da je bilo lani v celjskem okraju za splošne podpirance izdanih okoli 64 milijonov din, da bi na celjskem območju potrebovali še najmanj 10 zdrav, nikov, na podeželju pa zlasti Še srednji medicinski kader. Tov. Borovšakova je nakazala tudi organizacijo zdravstvenih domov v zvezi z ustanavljanjem komun. Z ustanavljanjem komun se bo okrajni zdravstveni dom ukinil kot samoupravni organ, referat za zdravstvo pa bo vodilo tajništvo za Ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Na sedežih bodočih komun se bodo ustanovili zdravstveni domovi s popolno zdravstveno službo in sicer z zobno ambulanto, preventivno službo in z ustanovo za zaščito matere in otroka. Prav tako bo treba misliti tudi na ustanavljanje specialističnih ordinacij. Ti zdravstveni domovi v komunah bodo povezovali na svojem področju vse ambulante, ki se bodo preimenovale v zdravstvene postaje. Nova organ izaoiija zdravstvene službe zahteva tudi potrebno koordinacijo zdravstvenih ustanov in sicer po kolegijih strokovnjakov, upravnikov domov kd. Med kopico problemov, ki jih je nakazala tor. Borovšakova, pa mladina Jugoslavije pa pri' pravlja za leto« poseben socialistični seminar, ki se ga bodo udeležili tudi številni mladi socialisti iz drugih držav. Nad 400 naših študentov bo letos odšlo v druge države in tam obiskovalo razne strokovne tečaje in seminarje. M. B. bodo merili okoli 1200 kvadratnih metrov. Osrednji del razstave bo prirejen pod geslom »Vloga kemije v gospodarstvu« in bo imel 16 pododdelkov. Med drugim bo prikazan pomen sedanje proizvodnje kemičnih izdelkov v energetiki, prometu, medicini, oboroževalni industriji in ato-mistiki. Posebni oddelki bodo posvečeni perspektivnemu raz- ornu volitev. V posameznih krajih je bilo že več sestankov odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze, dne 4. februarja pa bo v Plavljah in na Škofijah zbor volivcev, na katerem bodo določili kandidatno listo. Do 6. februarja bodo tudi v 48. in 49. volilni enoti določili kandidate za okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora. Predlagafo Spremembe \ predpisih o delavskem samoupravljanja Zagreb, 31. jan. (Tanjug). V nedavni anketi o problemih delavskega samoupravljanja, ki jo je organiziral odbor za gospodarske organizacije pri zboru proizvajalcev Sabora Hrvatske, je veliko število sindikalnih organizacij v podjetjih, okrajih in mestnih zborov proizvajalcev izrazilo mnenje, da bi bilo potrebno izpremeniti in razširiti pravne predpise o delavskem samoupravljanju. Za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja bi bilo važno, kakor je bilo ugotovljeno v anketi, da se točneje določijo pristojnosti delavskega sveta. Delavski svet naj bi odobraval plan, odločal o osnovnih sredstvih in razdeljevanju dobička podjetja, razpisoval natečaj za direktorja, ga postavljal oz. predlagal njegovo zamenjavo itd. Poudarjeno je bilo tudi mnenje, da bi predpisi morali določati pravico delavskega sveta, da lahko razveljavi vsak sklep upravnega odbora, direktorja in drugih voditeljev podjetja, razen onih, ki izvirajo iz obveznosti do tretjih oseb. Brez te omejitve se ne bi mogla jamčiti pravna in poslovna varnost. Potrebno bi bilo prav tako točno določiti pravice in dolžnosti delavskih svetov na delovnih mestih in obratih. Izraženo je bilo mnenje, da bi mogli ti organi predvsem sklepati o higi-ensko-tehnični zaščiti, nekaterih tarifnih zadevah in podobnem. Različna so mnenja o načinu volitev delavskih svetov. Prevladuje težnja, da bi njihov mandat moral trajati dve namesto eno leto. Izkušnja je pokazala, da se more samo manjše število članov delavskih svetov v enem letu temeljiteje seznaniti s problemi podjetja, pravnimi in drugimi predpisi. Posebne važnosti je predlog, naj bodo v velikih kolektivih, kjer je razmeroma težko poznati vse ljudi, volitve na podlagi dveh kandidatnih list, kandidati pa naj se volijo po številu dobljenih glasov ne glede na to, na kateri listi so. Ker predpisi niso dovolj precizirali določbe o odpoklicu delavskega sveta, se predlaga, naj se izvrši odpoklic delavskega sveta ali posameznih članov na zahtevo tolikega števila članov kolektiva, kolikor jih zadošča za predlaganje kandidatnih list. Delavski svet bi moral v tem primeru v roku meseca dni določiti volitve. V anketi so tudi predlagali, naj se poleg predsednika delavskega sveta izvoli tudi njegov namestnik, kakor tudi tehnični sekretar sveta, ki bi skrbel za sklicevanja, dnevni red, zapisnike in druge tehnične zadeve, ter določilo četrtletno predlaganje poročil o delu itd. Odbor za gospodarske organizacije proučuje te predloge in bo na njihovi podlagi sprejel potrebne sklepe. vale tudi popolne strojne naprave za posamezne industrije, tako n. pr. za industrijo kotlov, za kemično in cementno industrijo ter za premogovnike in rudnike kovin ter nekovin. Naša zastopnika v mednarodnem združenju za proučevanje zakonodaj Beograd, 31. jan. Združenje za vzporedno zakonodajo, katerega sedež je v Parizu, je izbralo za rednega člana Vladimira Simiča, podpredsednika zvezne ljudske skupščine, in dr. Milana Bartoša, državnega svetnika in profesorja beograjske univerze. To združenje je mednarodnega pomena in je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti. Člani združenja so ugledni pravniki vsega sveta. Namen tega združenja je, da spremlja izpre-membe v zakonodaji in sodni praksi raznih držav ter proučuje možnosti za vskla-ditev zakonodaj. (Jugopres) „Skrivnostna" prva stalna inozemska pomorska proga z našimi Prvo progo so uvedli Italijani, drugo nameravajo odpreti Grki Prvič po vojni je reško pristanišče spet povezano s stalno inozemsko potniško paroplovno linijo. To je poseben uspeh. Progo je pred kratkim vzpostavila italijanska paroplovna družba »SIAM« (»Sociata Azionaria industrie marittime«) iz Ancone. Vsak torek prihaja sedaj v reško pristanišče ladja »Valfi-orita«, dokaj velika potniško-tovoma enota 2.259 bruto ton, ki vzdržuje tedensko zvezo na progi Ancona—Mali Lošinj—Rreka —Pulj—Trst—Benetke—Ancona. »Valfiorita« ostane čez noč na Reki in zjutraj nadaljuje pot. Doslej je bila na Reki dvakrat, toda obakrat je priplula brez potnikov in brez kakršnegakoli tovora, popolnoma prazna. Tudi z Reke je »Valfiorita« odplula, kakor je prišla. Poleg splošnih značilnosti, ki smo jih omenili v zvezi z ustanovitvijo te inozemske potniško tovorne stalne proge z Reko, pa bi bilo tretoa omeniti Se nekaj drugih stvari. Pri otvoritvah takih ln podobnih prog naredijo navadno na ladji slavnostni sprejem, kjer se seznanijo s krajevnimi oblastmi, političnimi in pomorskimi Pri prvem prihodu italijan- ske ladje tega ni bilo. To so naredili pri njenem drugem obisku, toda brez predstavnikov tiska. Zaradi tega ni bilo možno postreči naši javnosti z vsemi podatki, ki bi jo upravičeno zanimali. Vsekakor je bila to napaka, ki pa jo niso zakrivili novinarji. Novinarji tudi pozneje niso mogli dobiti o tej novi pomorski progi natančnih podatkov, ki naj bi dali vpogled v pomen te proge in možnosti njenega delovanja. »Jadro-agen-cija«, ki opravlja na Reki za »Valfiorito« vse njene komercialne in pomorske posle, enostavno teh podatkov nima. Tu se ne da niti zvedeti, koliko potniških postelj Ima ta ladja, niti koliko turistov lahko sprejme. To pa so osnovni podatki. Novinarji so se morali za te in druge podatke obrniti na čisto druga mesta. Po teh podatkih je »Valfiorita« zelo stara ladja — že čez 40 let, njena hitrost pa znaša 12 milj na uro. Lahko prepelje okoli 350 potnikov in ima na razpolago 100 postelj. Poleg tega lahko prepelje večji tovor. Skupno ima 48 članov posadke, od katerih sta baje samo dva prava Italijane, ostali pa so naj- več Rečani in okoličani. Poveljnik ladje je kapetan Bruno Ti-jan, po rodu Rečan, oziroma mu je oče doma iz Kostrene. Naloge italijanske stalne pot-niško-tovome paroplovne proge z Jugoslavijo so v glavnem naslednje: za sedaj, čez zimo ne računajo na dobiček, niti ne računajo v tem času na potnike. Teh ne bo tja do srede pomladi. Od takrat pa, čez vse poletje — so prepričani — bo proga aktivna, ker bo iz Benetk vedno dovolj turistov, namenjenih v Jugoslavijo. Računajo tudi na tuje turiste z Reke, ki bodo potovali v Benetke, čeprav je »Valfiorita« stara, bo vendarle dovolj udobna za relativno kratko progo Reka—Trst —Benetke. Iz italijanskih virov se je celo zvedelo, da nameravajo nekatera njihova paroplovna podjetja že letos uvesti plovbo z dvema parnikoma na stalni turistični progi z Reko, Zadrom, Splitom in Dubrovnikom. Ali bo to uresničeno ali ne, zaenkrat še ni možno dokončo potrditi. Nič zanesljivega se tudi še ne ve o otvoritvi grške turistične proge, ki naj bi povezovala Pirej, Dubrovnik in Benetke. Po dosedaj znanih načrtih, naj bi na tej progi vozil znani veliki luksuzni turistični parnik »Agamemnoni«» To pa bi bila druga inozemska stalna turistična proga, ki bi se dotikala jugoslovanskih pristanišč. V. M. Za tranzit čez reSko luko Reka, 31. jan. Danes je štajerska gospodarska delegacija pod vodstvom deželnega glavarja dr. Rudolfa Krainerja imela važne gospodarske razgovore z reškimi gospodarstveniki. Delegacijo je danes sprejel tudi predsednik mestnega ljudskega odbora Reke Edo Jardas. Opoldne si je ogledala razne naprave v reški luki. Po dosedanjih podatkih, bo šel skozi reško luko največji del tranzita iz Štajerske, kakor tudi iz ostale Avstrije. Avstrijska Štajerska bo sodelovala, kakor se doznava, tudi na reškem pomorskem velesejmu. V istem času, ko se mudi ta avstrijsko štajerska delegacija na Reki, je odpotovala naša gospodarska delegacija s podpredsednikom reškega mestnega ljudskega odbora Volkom Ani-čičem na čelu v Madžarsko in Češkoslovaško, na povratku pa se bo ustavila z istim namenom tudi v Avstriji. V reških gospodarskih krogih pričakujejo najugodnejše rezultate s potovanja teh delegacij. V. M. Gradbeniško zbornica FLRJ bo imela nad tisoč članov Beograd, 31. jan. Računajo, da bo imela gradbeniška zbornica FLRJ včlanjenih nad tisoč podjetij iz vse države. Ustanovna skupščina zbornice, ki bo ustanovljena na podlagi sklepa zveznega izvršnega sveta, bo 9. in 10. marca v Zagrebu. V zbornico se bodo včlanila gradbeniška in montažna podjetja, projektantske organizacije, podjetja industrije gradbenega materiala in gradbeno obrtna podjetja. Gradbeniški strokovnjaki, ki pripravljajo ustanovno skupščino zbornice, izjavljajo, da bo pri zbornici letos ustanovljen tudi center za pospeševanje gradbeništva. Ta center bo razpolagal s fondom za pospeševanje gradbeništva, v katerem se bodo stekali prispevki gradbenih in drugih podjetij ki bodo letos znašali okoli 300 milijonov din. Posvetovanje tehničnih strokovnjakov Skoplje, 31. jan. V zavodu za plan izvršnega sveta Makedonije je bila konferenca najbolj znanih hidrofehničnih strokovnjakov iz vse države, na kateri so proučevali načrte za graditev velikih hidro-central na Črni reki pri Ka-vadarju in na Črnem Drimu pri Strugi. Po načrtu naj bi hidrocentrala na Crni reki dajala 216 milijonov, hidrocentrala na Črnem Drimu pa 250 milijonov kWh. Voda iz hidrocentrale na Crni reki bi se uporabljala tudi za na- makanje okoli 20.000 ha Ti-kveškega polja. Zgraditev ene izmed teh dveh hidrocentral naj bi nadomestila pomanjkanje električne energije, ki se bo pojavilo v Makedoniji 1. 1962 zaradi obratovanja mnogih novih industrijskih podjetij. Obisk ameriških trgovinskih strokovnjakov Beograd, 31. jan. (Tanjug) Ameriška strokovnjaka za trgovino s kmetijskimi in živilskimi proizvodi gg. August Swentor ni Henry Kreiner, ki sta prispela v našo državo kot eksperta ameriške organizacije za poslovanje z inozemstvom (FOA), bosta imela več strokovnih tečajev za trgovsko osebje v največjih potrošniških središčih naše države. Med enomesečnim bivanjem bosta imela tečaje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Mariboru, bržkone tudi v Sarajevu, v Beogradu in Zagrebu pa tudi predavanja v trgovskih šolah. Vsa predavanja ameriških strokovnjakov bodo po-jasnjevana z več strokovnimi filmi. je tudi razprava posvetila največ pozornosti razmeram v cedjdti bolnišnici. Le-ta je spričo okoli 20 milijonov primankljaja iz lanskega leta predlagala okrajni skupščini, naj bi odobrila zvišanje oskrbnine od 915 na 1160 din za dan. Ljudski odborniki so ta predlog zavrnili, hkrati s tem pa so naročili posebni komisiji, naj pregleda delo upravno - administrativnega kadra in naj krivce, ki so v glavnem zaradi nesposobnosti in malomarnega odnosa do splošnega ljudskega premoženja, zakrivili tak primanjkljaj, odpusti iz službe ter jih izroči pravosodnim organom v nadaljnji postopek. Komisija naj b: svoje delo končala še v mesecu februarju. — Razen tega so ljudski odborniki izrekli priznanje za požrtvovalno in dobro delo vsemu zdravniškemu kadru. Iz poročila dr. Podpečana pa je bilo razvidno, da se je število nalezljivih bolezni v celjskem okraju zelo zmanjšalo. Davica lani ni terjala smrtnih žrtev, zaradi ostalih nalezljivih bolezni, razen tuberkuloze, pa je umrlo 6 oseb. Poročilo in razprava o njem sta obsodila slabe higienske razmere v prodajalnah z živili. Zato je tudi ljudski odbor naročil sanitarni inspekciji, nai kontrolo na tem področju zelo poostri. Med ostalimi so pereče slabe higienske razmere v nekaterih osnovnih šolah, ki so prenatrpane z učenci ter nezadostno oskrbovane s pitno vodo. Zaradi izrednega uspeha fluorografiranja prebivalstva, saj je bilo na celotnem celjskem področju odkritih nad 400 primerov aktivne tuberkuloze, je ljudski odbor naročil sveni za zdravstvo, naj skrbi, da bi bile takšne akcije organizirane v stalnih obdobjih. V tej razpravi je bi! f sprejet še predlog, naj bi nov zdravstveni dom v Celju dogradili iz presežkov sredstev Zavoda za socialno zavarovanje. V drugem delu seje je ljudski odbo-r razveljavil odlok o obveznem dopolnilnem prispevku podjetij za cel jski Zavod za socialno zavarovanje v višini l°/o, ki je bil sprejet na zadnji seji, ker je že povečana participacija republiškega zavoda zadostovala za kritje primanjkljaja iz lanskega leta. Ljudski odbor je sprejel tudi predlog o imenovanju prisilne uprave za državno kmetijsko posestvo Arja vas, ob koncu pa je imenoval še komisijo za urejevanje plačnega sistema in za potrjevanje tarifnih pravilnikov podjetij. M. B. Za boljšo prebrano v Celiu CELJE, JI. Jan. Dopoldne Je bila javna seja odbora za blagovni promet pri ljudskem odboru celjske mestne občine, na kateri so ob navzočnosti zastopnikov celjskih delovnih kolektivov razpravljali o zboljšanju prehrane delavcev ln uslužbencev. Ker veliko Število delavcev v celjski industriji nima zaradi raznih vzrokov, urejene potrebne prebrane, nadalje, ker je število delavskih kuhinj v Celju premajhno ln tudi cena hrane v gostinskih obratih ni v skladu s plačilnimi sposobnostmi delavcev, so na današnji seji obravnavali možnosti o ustanavljanju javnih delavskih restavracij in bifejev v okviru podjetij. Ne glede na to, da so zastopniki ljudskega odbora obljubili, da bodo družbene obveznosti tamkajšnjih restavracij, ki naj M jih podjetja ustanovila. Gospodarske vesti Holandsko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da je Holandija lani izvozila čez dve milijardi jajc, leta 1953 pa le 1,683 milijonov komadov. Največji kupec je Ma Zahodna Nemčija, v katero je šlo 80 % holandskega izvoza jajc, tej pa sledijo: Italija, Francija, ameriška armada v Nemčiji, Velika Britanija, Švica in Španija. Holandske kure so znesle lani povprečno po 200 jajc, medtem ko je znašal povpreček na kuro lota 1953 190 jajc, leta 1934 pa le 116 jajc. Po vesteh Edisonovega električnega instituta je bila proizvodnja električne energije v zadnjem tednu lanskega leta za li odstotkov večja, kakor v istem obdobju leta 1953. V tem tednu so namreč proizvedli 9425 milijonov kilovatnih ur, v istem tednu leta 1953 pa. 8,198 milijonov kWh. znižali na minimum, tako da bi bila cena hrane v kuhinjah najnižja, se nekateri zastopniki podjetij niso preveč ogrevali, da bi sami ustanavljali ali vsaj sodelovali pri ustanavljanju delavskih restavracij. Mnogi so skrb za takšne kuhinje odlagali le v breme ljudskega odbora. Po daljši in zelo prepričljivi razpravi so udeleženci konference v načelu sprejeli sklep, naj bi se aboniranje v gostinskih obratih obdržalo in pocenilo, nadalje, da je treba ljudski restavraciji zagotoviti sredstva za njeno razširitev in da je poleg delavske kuhinje »Betona« »Pri skalni kleti«, ki bo začela delati čez mesec dni, nujno misliti še na ustanovitev enake kuhinje v delavskem središču v Gaberju. Prav tako naj bi vsa podjetja ustanovila lastne bifeje, v katerih bi delavci lahko dobili malice po zmernih cenah. Za dokončno odločitev v tej zadevi bo odbor za blagovni promet na naslednji seji gospodarskega sveta predlagal izvolitev posebne komisije, v kateri naj bi bili poleg ljudskih odbornikov tudi člani sindikata, Zveze ženskih društev in delovnib kolektivov. M. B. Večerne trgovske šote na Hrvatskem 20 šol — veš tisoč obiskovalcev Večerne šole niso nobena novost. Tudi na Hrvatskem eo jih ustanovili že pred več leti in so imele dober obisk. Novost pa je v tem, da je vrsta večernih trgovskih šol, ki so se razvile v Hrvatski, dobila sedaj pravico javnosti. Tako so sedaj po sklepu sveta za prosveto znanost in kulturo LRH dobile pravico javnosti večerne šole v Zagrebu, Reki, Matuijaih, Šibeniku, Labbra, Čakovcu, Splitu, Pulju, Osijeku, Slavonskem Brodu, Karlovcu in drugih mestih. Šolanje traja 14 mesecev in je namenjeno trgovskemu oseb-i. Po opravljenem izpitu do-ijo absolventi iste pravice, kakor da so končali kakšno nižjo strokovno ali trgovsko šolo. Večerne trgovske šole je doslej končalo več tisoč obiskovalce^. Novi proizvodi tovarno žarnic »Teza v Zagrebu Zagreb, 31. jan. Med novimi proizvodi tovarne »TEZ« v Zagrebu so posebne žarnice za rudarske luči, luči za projektivne aparate in fotolux žarnice za fotografiranje. Letos bo izdelala tovarna še nekaj važnih proizvodov za široko potrošnjo, ki smo ji doslej izključno uvažali. M. B. Desetletnica Jugoslovanske kinematografije Beograd, 31. Jan. Ob desetletnici Jugoslovanske kinematografije bodo v Beogradu v začetku marca odprli razstavo o razvoju kinematografije v Jugoslaviji. V teh dneh bodo v vseh bioskopih v državi predvajali izključno domače filme. Od leta 1946 dalje so v Jugoslaviji Izdelali 53 umetniških filmov in približno 1400 kratkih dokumentarnih, znanstveno-populamih in reklamnih filmov ter filmskih novosti. Nekaj umetniških filmov so Izdelali v sodelovanju z uglednimi producenti iz inozemstva. Domače umetniške filme so doslej predvajali v Franciji, Avstriji, Angliji, Belgiji, Nemčiji, Holandiji, Turčiji. Grčiji in v drugih državah. Nekateri umetniški in dokumentarni filmi (»Kekec«, »Dvojka« in drugi) so prejeli tudi mednarodne nagrade. Podjetje »Iskra« povečuje proizvodnjo domačih kinoprojektorjev, število kinematografskih dvoran pa je danes za več kot 200 •/• večje kakor v prvih povojnih letih. V teh dvoranah so od 1. 1948 dalje Imeli 2.5 mllidona predstav, ki Jih Je gledalo približno pol milijarde ljudi. Samo v zadnjih štirih letih Je gledalo Jugoslovansko občinstvo okoli 1500 tujih umetni* ikih filmov. St. гв — i. februarja 1955 j SLOVENSKI POBO SEVALEC j str. 3 шти Pritožba Moskve Moskovski poseg v razgovore, ki se trenutno pletejo okoli Formoze, so na zahodu sprejeli z dokajšnjo nejevoljo. Poročila iz tamkajšnjih glavnih mest pravijo, da \ho pritožba o »agresivnosti ZDA proti Ljudski republiki Kitajski•, ki ijo je bil vročil sedanjemu predsedniku Varnostnega sveta sovjetski predstavnik Soboljev, zahtevajoč, naj bi o njej nujno razpravljali, sedanjim poskusom za umiritev tamošnjega napetega položaja prej škodovala kakor pa koristila. Sovjetska pritožba pravzaprav niti ne preseneča. Večje presenečenje bi bilo, če bi Moskva po vsem, kar je bilo zadnje dni v zvezi s Formozo izrečeno in napisano, molčala in tega ne skušala izkoristiti v svoje dobro. Navsezadnje, če ji odvzamemo propagandistične osti, potem se moskovska nota bistveno ne razlikuje od tega, kar je bilo zadnje dni slišati n. pr, iz ust Attleeja ali pa koga dni gega, ki stvari gleda •.akšne, kakršne so. Razlika je le v tem, da so Attlee in drugi imenovali stvari s pravim imenom, zraven pa še upoštevali zapletenost položaja v katerega je zašla ameriška politika ter ob tem iskali način in pota, po katerih bi bilo mogoče formoški klobčič sčasoma razplesti ne da bi o tem prišel v nevarnost mir. Ker pa so tako v razgovoru Molotova z ameriškimi novinarji :n njegovi čmo-beli razlagi med- -odrtega položaja, kakor v sovjetski noti akcentuirani predvsem momenti, ki imajo propagandistično vrednost, je skorajda gotovo, da nota Soboljev a ne bo ■lajšala napovedane razprave v 'arnostnem svetu. Nasprotno, po ■sei verjetnosti bo le doprinesla ■ z,trajanju obeh nasprotnikov na 'osedanii frontni črti: na eni ■tram LR Kitajska, ki se upra-•ileno sklicuje na kairsko in prožnejšo potsdamsko deklaracijo in nikakor ne more privoliti na »dve Kitajski», na drugi ZDA, ki iz strateških, prestižnih in notranjepolitičnih momentov nočejo popustiti na tem, da je 6000 milj od njihove obale oddaljena Formoza iz varnostnih razlogov zanje življenjskega pomena. Zato bo spričo sovjetske pritožbe, ki zna dati razpravi v Varnostnem svetu drugačen potek, kakor ga je zamišljala novozelandska resolucija, nemara potrebna še večja doza dobre z olje in še več posredovalnih z ložnosti. Razplet pa bo mogoč le, če glavna nasprotnika ne bosta ohranila le suh smodnik, ampak tudi trezno glavo. Zadnji poskus Čeprav kairska konferenca Se ni zaključena, kaže, da poskus Egipta, da bi preprečil razcep v Arabski ligi, ni uspel, vsaj ne tako, kot si je Egipt želel. Specialna misija arabskih držav, ki je s kairske konference odpotovala v Bagdad, da bi Nuri Saida odvrnila od iraško-turškega pakta, je po zadnjih dogodkih in izjavah odgovornih iraških voditeljev bolj formalnega značaja in si od nje ni obetati posebnega uspeha. Realno možni uspeh bi bil lahko le v tem, če bi Egiptu uspelo odvrniti ostale arabske države od pristopa k iraško-turške-mu paktu. Zahodni diplomati si lahko mane j o roke od zadovoljstva, saj so z uspešnim manevrom minirali enotnost arabskih dežel prav v trenutku, ko je kazalo, da se bo po zaslugi egiptovskega prizadevanja Arabska ligg opomogla in si zgradila svoj sistem kolektivne varnosti, ki ne bi bil odvisen od Tiobenega bloka sil. Čim pa je Irak prelomil to enotnost in se po zadnjem komunikeju, ki je bil izdan v Bagdadu, tudi ne smatra več vezanega na Arabsko ligo in na pakt o kolektivni varnosti arabskih dežel, nastaja nevarnost nadaljnjega razkroja in možnost nadaljnjega povezovanja posameznih arabskih dežel po bilateralnih pogodbah z zahodnimi državami. Podobne taktike kot sedaj na Srednjem vzhodu se je Zahod že preje poslužil tudi v jugovzhodni Aziji, le da je bila Izvedba tam morda nekoliko manj dramatična. V obeh primerih gre za miniranje kompaktnosti skupine držav, ki žele voditi neodvisno politiko, držav, ki so se komaj otresle kolonializma in si zato ne žele več nikakršnega pokroviteljstva Zahoda, čeprav bi bilo po drugi strani napačno misliti, da so te države do Zahoda sovražno razpoložene. Verjetno pa bo udarec, ki je bil zadan Arabski ligi, hujši, kakor je bil v jugovzhodni Aziji, kjer se je kljub povezanosti Pakistana in Siama z zahodnim blokom vendarle ohranila neka vez z ostalimi neodvisnimi državami s pomočjo Colombo konference, medtem ko Arabski ligi grozi popolni razkroj. Molotov o problemih Azije In Evrope KOVKf w SLIK« V razgovoru z ameriškima novinarjema je Molotov zatrjeval, da Kitajska nikogar ne ogroža ter da ni nihče proti varnosti ZDA — Kitajske vlade in Čangkajškove vlade ni mogoče obravnavati kot dveh strani z enakimi pravicami — Ameriška vojaška oporišča okrog ZSSR dokazujejo, da ZDA ne želijo zboljšanja odnošajev, poudarja Molotov MOSKVA, 31. jan. (Tanjug). Oddelek za tisk sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve je sinoči razdelil tujim novinarjem gradivo o razgovoru, ki ga je imel sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov z ameriškima novinarjema Randolphom Hearstom in Kingsbury Smithom, hi sta na obisku v Sovjetski zvezi. Ameriška novinarja sta zastavila ministru za zunanje zadeve več vprašanj v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu in v Evropi. Hearst je izrazil mnenje, da je položaj na Daljnem vzhodu najvažnejši od vseh in vprašal Molotova, če meni, da je ta položaj resno nevaren za mir. Molotov jè odgovoril pritrdilno, rekoč, da položaj na področju Formoze razumljivo vzbuja pozornost in da so po njegovem mnenju krive za to ZDA, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Na pripombo King-sburyja Smitha, da je tudi britanski minister za zunanje zadeve izjavil, da Kitajska že več let nima nadzorstva nad Formozo, se je sovjetski minister za zunanje zadeve skliceval na kairsko in potsdamsko deklaracijo ter na sporazum o kapitulaciji Japonske, po katerih je Formoza kitajsko ozemlje in mora biti vrnjena Kitajski. Ko je imenoval Molotova »enega izmed največjih realistov naše dobe«, je Kingsbury Smith izrazil mnenje, da bi morali »v okviru realnosti« najti možnosti za preprečitev vojne nevarnosti, saj sovjetski minister verjetno razume, da je v sedanjih okoliščinah malo verjetno, da bi se ZDA odrekle obrambi Formoze, dokler ne bi bile prepričane, da je mir zagotovljen. Hearst pa je dodal, da je Sovjetska zveza na ženevski konferenci uspešno delala za to, da bi se preprečila razširitev indokitajskega spora, ter vprašal, če ne bi Sovjetska zveza hotela enako ravnati tudi v vprašanju Formoze. Na to vprašanje je Molotov odgovoril, da je med indokitaj-skim vprašanjem in Formozo velika razlika, da pa je Sovjetski zvezi do tega, da se zmanjša mednarodna napetost in je pripravljena podpreti vse, kar bi privedlo do tega smotra. »Vmešavanje ene države v zadeve druge«, je pripomnil Molotov, »pa ne more prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti«. Glede pripombe o »realističnem reševanju kitajskega problema« meni sovjetski minister, da ga je treba zgrabiti drugače, kot so se ga prej lotevale nekatere države. Današnji Kitajski je sedaj kot nikoli doslej potrebno, da spoštujejo njene narodne pravice In koristi, in le, če bodo tako ravnali z njo, se bodo mogle zveze z njo razvijati v korist obeh strani. Kingsbury Smith je vztrajal pri tem, da bi morali najti kakršnokoli rešitev, četudi začasno, ki bi lahko odstranila nevarnost za razširitev spopada, na kar je Molotov odgovoril, da Kitajska nikogar ne ogroža in da bi biio dobro, če tudi nje nihče ne bi ogrožal. »To bi bilo najbolj nujno za utrditev miru in uvedbo normalnih razmer na področju Formoze«, je dejal Molotov. Na vprašanje Hearsta, ali bi Sovjetska zveza svetovala kitajski vladi, naj skuša mirno urediti spor, če bi ZDA isto svetovale Cangkajšku, je Molotov odgovoril, da kitajske vlade in Čangkajškove vlade ni mogoče obravnavati kot dveh strani z enaikimi pravicami, in da bi bil čas, da gre Cangkajšek kam drugam in ne kvari zvez med državami, kot to dela sedaj, ko se ob pomoči ZDA drži tam, kjer ga ni prav nič treba. »Bilo bi v korist ZDA«, je nadaljeval Molotov, »če bi prispevale k normalnim razmeram na For-mozi in Daljnem vzhodu ter se sprijaznile z dejanskim položajem in priznale zgodovinske spremembe v razvoju Kitajske in vsega Daljnega vzhoda. Na vprašanje Kingsbury Smitha, kakšno je stališče Sovjetske zveze gleda predloga, da bi vsaj za mesec dni prenehali sovražnosti, da bi Čangkajškova vojska lahko zapustila nekatere Problem Formoze pred Varnostnim svetom (Nadaljevanje s 1. strani) narekuje ameriška obrambna politika. »Jasno je, da mora dobiti zastopnik LR Kitajske svoje mesto v Varnostnem sveta. Dokler Domnevajo, da bi utegnile kuomintanške sile začeti z evakuacijo s tačenskih otokov ta teden. Poveljnik ameriškega tihomorskega brodovja admiral Stump je izjavil, da še ni dobil navodila za evakuacijo. Tajpeh, 31. jan. (Reuter) Iz otoke, kot so n. pr. Tačensdd otoki, kar bi zmanjšalo žrtve in bi bilo lahko prvi korak »za morebitno ureditev celotnega problema«, če se ne bi ponudila priložnost za dokončno ustavitev sovražnosti med oboroženimi silami obeh strani, je Molotov odgovoril: »Ce hoče Čang-kajšek umakniti svojo vojsko s kateregakoli otoka, bi ga težko kdo pri tem oviral«. Sovjetski minister za zunanje zadeve ni hotel odgovoriti na vprašanje Kingsbery Smitha, če bi ob morebitnem umiku Čang-kajška s teh otokov kitajska vojska s kopnega napadla ladje, ki bodo sodelovale pri umiku, pripomnil pa je, da bi morali za to vprašati kitajsko vlado. Na vprašanje, če bi bila sovjetska vlada pripravljena, vprašati o tem kitajsko vlado, je Molotov odgovoril: »Mar nas vlada ZDA prosi za to?«, nakar je Hearst odgovoril, da niti on niti Kingsbury Smith ne govorita in це nastopata niti v imenu vlade ZDA in ne v imenu Cangkajška. Zatem so govorili o nekaterih evropskih vprašanjih. Ameriška novinarja sta se sklicevala na Izjavo, ki jo je dal predsednik sovjetske vlade Malenkov za Novo leto ameriški televizijski mreži o »ameriških vojaških oporiščih okrog Sovjetske zveze«. Hearst je vprašal, če bi bila sovjetska vlada pripravljena še pred podpisom sporazuma z Avstrijo ukiniti svoje vojaške in letalske baze v conah, ki jih ima zasedene, s pogojem, da bi isto storile tudi zahodne države v svojih conah. Molotov je odgovoril, da postavlja Hearst pravzaprav dve vprašanji, od katerih se prvo nanaša na Avstri j o, drugo pa na ameriška vojaška oporišča okrog Sovjetske zveze. »Kar zadeva avstrijsko vprašanje,« je odgovoril Molotov, »upam, da je stališče Sovjetske zveze Hearstu dobro znano. Po drugi strani so ameriška vojaška oporišča okrog Sovjetske zveze in v bližini njenih meja nevarna za Sovjetsko zvezo. Vojaška oporišča so eno izmed vprašanj, ki ovirajo ureditev mnogih drugih problemov, in ne samo avstrijskega,« je dejal Molotov, in pripomnil, da ameriška vojaška oporišča okrog Sovjetske zveze dokazujejo, da ZDA, v nasprotju s Sovjetsko zvezo, ne želijo zboljšanja odnošajev. Ameriška' novinarja sta izrazila mnenje, da je obstoj teh oporišč mogoče pojasniti z varnostnimi potrebami in z željo po ohranitvi miru. Kingsbury Smith je poudaril, da bi se mogla ukinitev vojaških oporišč v Avstriji sčasom razširiti tudi na druga področja. Na vprašanje Molotova, kako si ameriški novinar predstavlja, da bi »mogli začeti z odpravljanjem oporišč v Avstriji in s tem nadaljevati na drugih področjih«, je Kingsbury pripomnil, da bi »tak primer utegnil postati nalezljiv«, Molotov pa je odgovoril, da samo upanje na kaj takega ne bi moglo zadoščati. Minister Molotov se je nato skliceval na ameriška vojaška oporišča v raznih krajih sveta in poudaril, da bi varnost, kakor jo razumejo ZDA, narekovala oporišča v vseh državah. Pripomnil je, da nihče ne ogroža varnosti ZDA in da je Sovjetska zveza zaposlena s svojimi notranjimi zadevami. »K zboljšanju zvez med našima državama,« je zaključil Molotov, »bi mnogo prispevala ukinitev ameriških vojaških oporišč in prehod na razmere, ki po navadi vladajo med državami z normalnimi zvezami.« Pred dnevi so se sestale v Londonu »«mi rol j utrne delegacije« ir. vseh krajev Anglije ter s transparenti in letaki (protestirale proti remHrtarizacdji Ncenčije. Demonstranti — slika kaže skupino iz Manchestra pred londonskim parlamentom — so zahtevali, naj poslanci iz njihovih okrajev podprejo njihove zahteve Konferenca Britanske skupnosti narodov Organizacija škotskih nacionalistov je poslala konferenci svojo resolucijo, ki zahteva samoupravo za Škotsko London, 31. jan. (Tanjug) Na konferenci predsednikov vlad Britanske skupnosti narodov, ki se je začela danes v Londonu, so se brez odlašanja lotili razprave o položaju na Formozi. V londonskih diplomatskih krogih ocenjujejo zahtevo Sovjetske zveze, naj bi Varnostni svet nujno sklepal o agresiji ZDA proti Kitajski, kot velikansko oviro naporom, da Si prišlo do ustavitve sovražnosti. Diplomatska kronika Beograd, 31. jan. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič je davi prispel v Beograd na običajno posvetovanje v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Jugoslovaasko-bolgarsba mejna komisija Beograd, 31. jan. (Tanjug). Kakor je zvedela agencija Tanjug, je imela osrednja mešana komisija za ugotavljanje obmejnih incidentov na jugo-slovansko-bolgarski meji te dni dva redna sestanka v Sofiji. Na sestankih so uspešno proučili obmejne izgrede in okoliščine, zaradi katerih so nastali. Komisija je sprejela ukrepe za preprečitev obmejnih sporov. Razen omenjenega vprašanja bo konferenca obravnavala gospodarske in finančne probleme držav skupnosti. Britanski minister za finance Butler bo podal referat o konvertibilnosti funta šterlinga. Govorili bodo tudi o carinskih sporazumih in o izkoriščanju atomske energije za miroljubne namene. London, 31. jan. (Tanjug). Sekretariat ene izmed organizacij škotskih nacionalistov, ki zahteva samoupravo za Škotsko, je danes poslail vsem delegatom konference predsednikov vlad Britanske skupnosti narodov zahtevo, naj bi proučili resolucijo o neodvisnosti Škotske: V resoluciji je rečeno, da je na Škotskem že dolgo močna struja, ki se bori za samostojni škotski parlament. V britanskem parlamentu je 512 angleških članov, škotskih pa samo 71, pravi resolucija. Sovjetska pomoč: Kitajski Peking, 31. jan. Kakor poroča agencija »Nova Kitajska«, je državni svet Ljudske republike Kitajske na današnji seji proučil poročilo predsednika vlade Cu En Laja o sovjetskih predlogih za tehnično in znanstveno pomoč pri uporabi atomske energije za miroljubne namene. Svet je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja sovjetske predloge, izraža hvaležnost za pomoč Sovjetske zveze na tem področju in poudarja, da je ta pomoč »zgled miroljubne politike«. Resolucija obtožuje ZDA, da »pripravljajo atomsko vojno in groze z atomskim orožjem,- da bi prestrašile druge narode in si'nagrabile ozemlja, ki so sestavni del drugih držav«. Toda kitajski narod in druge azijske države ne bodo nikoli dovolile, da bi jih take grožnje prestra- šile, pravi resolucija. Na koncu je rečeno, da bo Kitajska ob pomoči ZSSR uporabljala atomsko energijo za miroljubne namene, ne pa za vojsko. Francoski socialistični stranki grozi razcep Pariz, 31. jan. (Tanjug) Kakor kaže, bo potrjen sklep upravnega odbora francoske socialistične stranke o izključitvi sedemnajstih poslancev in senatorjev, ker so pri glasovanju o pariških sporazumih prekršili disciplino. O tem priča glasovanja na včerajšnjih izrednih kongresih socialističnih federacij v 20 departmajih. Hkrati pa je nevarno, da bo prišlo v socialistični stranki do razkola, ker so federacije nekaterih okrožij sklenile, da bodo skupno s svojimi izključenimi poslanci izstopile iz stranke. Izključitev socialističnih parlamentarcev so potrdile velike federacije okrožij Nord, Pas de Calais in Bouche du Rhone, katerih glasovi so glede na število delegatov za izredni kongres stranke odločilni, ter več manjših federacij. Federacije okrožij Indre et Loire, Somme, Ardennes, Haute Savoie in še nekatere druge so se izjavile proti sklepu upravnega odbora. Več delegacij se je izjavilo za potrditev kazni ob pogoju, da kongres takoj pomilosti kaznovane člane. Razgovori med turškimi in italijanskimi državniki viceadmiral Alfred M. Pride, poveljnik sedme ameriške flote (desno) s Cangkajškom Italija želi obnoviti svoje gospodarske zveze s Srednjim vzhodom bo na tem mesta sedel zastopnik Čangkajškove marionetne vlade, bodo pogajanja vedno težka«, je dejal Atllee. Tokio, 31. jan. (AFP). Vrhovni poveljnik ameriškega tihomorskega brodovja admiral Stump je davi s Formoze prispel v Tokio, kjer je imel razgovor z vrhovnim poveljnikom ameriških sil na Daljnem vzhodu generalom Hullom in admiralom Ga-laghanom, poveljnikom pomorskih sil na Daljnem vzhodu. Admiral Stump nadaljuje pot v Pearl Harbour, kjer je njegov glavni štab. Tajpeh, 30. jan. (AP). Kitajska letala so danes bombardirala skupino tačenskih otokov, lovci bombniki s Formoze pa so odgovorili z napadi na otoke pod kitajsko oblastjo in na kitajske ladje okrog Tačena. Po uradnem sporočilu s Formoze je topništvo z otoka Tateng danes streljalo na sosedni otok Kve-moj, močno bombardiran pa je bil tudi otok Jikjangšan. To je bilo doslej najhujše bombardiranje Kvemoja. zanesljivih virov se je zvedelo, da je kuomintanško obrambno ministrstvo danes u-kazalo garniziji na otoku Ta-čen, naj bo pripravljena za morebitni kitajski napad. Zvedelo se je tudi, da je Cangkajšek odložil »preuvrstitev« te garnizije dokler predsednik ZDA Eisenhower ne bo določil ameriške obrambne črte za Formozo in Peskador-ske otoke. London, 31. jan. (Reuter) Britanski predsednik Churchill je danes s člani vlade proučil krizo okrog Formoze in obtožbo Sovjetske zveze, da so ZDA zagrešile »napadalna dejanja proti Kitajski«. Britanska vlada je poslušala poročilo ministra za zunanje za-deve Edena o sovjetski de-marši, ki jo imajo za protiukrep na predlog Nove Zelandije, naj bi prenehali sovražnosti v formoški ožini Eden je poročal tudi o razgovoru, ki ga je imel sinoči z indijskim predsednikom Nehrujem. Rim, 31. jan. (Tanjug). Turški predsednik vlade Menderes in minister za zunanje zadeve Koprii-lü sta davi začela uradne razgovore s zastopniki italijanske vlade. Najprej sta se sesia s Scelbo, nato pa z ministrom za zunanje zadeve Martinom .V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da so danes govorili o položaju v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Italija se posebno zanima za ukre. pe turške vlade nasproti arabskim državam, zato bosta Scelba in Martino skušala doseči prilagoditev stališč in politike na tem področju. V želji, da bi obnovila svoj vpliv na Srednjem vzbodu, se italijanska politika že dlje časa usmerja proti arabskim državam, želeč prodreti s svojim političnim in gospodarskim vplivom. Pred poldrugim mesecem je italijanska delegacija obiskala vse arabske države in proučila možnosti za osvojitev tamkajšnjega tržišča ter politično povezavo teh držav z italijanskimi interesi. Posebni zavodi v Italiji vneto proučujejo ta problem. Pakt, ki ga je Turčija sklenila z Irakom, ter njeno prizadevanje, da bi navezala tesnejše «tike tudi z drugimi arabskimi državami, vzbujata razumljivo izredno pozornost italijanske vlade. Pravijo, da nameravata Scelba in Martino predlagati turškim državnikom skupne ukrepe na Srednjem vzho. dn ter povezavo gospodarskih in političnih pobud. PARIZ, 31. Jan. (Reuter). Izvršni odbor svetovnega židovskega kongresa Je objavil včeraj opozorilo, da grozi Nemčiji militarizem in antisemitizem. »Naša sveta dolžnost Je, da opozorimo vladi obeh delov Nemčije in vlade velesil na nenehno budnost, da se preipreči vsak poskus uvedbe militarizma, ki bi imel lahko za posledico ožlvljenje nacizma in antisemitizma.« PARIZ, 31. Jan. (Tanjug). Te dni se bo začela v narodni skupščini debata o položaju v Severni Afriki. Na dnevnem redu Je 15 interpelacij. Prevladuje prepričanje, da bi utegnilo priti do vladne krize. Lindsko republikansko gibanje hoče ločiti interpelacije, ki se nanašalo samo na Alžir, kjer le položaj zelo resen, od 1nteroe!a_ clj o Tuniziji in Maroku. Tako namerava osredotočiti svoje napade na alžirski problem. MOSKVA, Sl. Jan. Kakor poroča agencija TASS. so v ladjedelnici v .Krasnojarsku zgradili posebne ladle na reaktivni pogon. Ladje bodo uporabljan na zelo plitvih rekah. Turško-ital-iijanski razgovori se bodo nadali evadi jueri in v sredo. Menderes in Köpriilö k^sta v Rimu obLkala tudi predsednika republika Einaudija, v četrtek pa se bosta vrnila v Ankaro. Rafinerija »Aquila« prodana ч Trst, 31. jan. (Tanjug). Največja tržaška rafinerija mineralnih olj »Aquila«, katere delnice so bile doslej v rokah italijanskega kapitala, je presila v last neke francoske družbe. Italijanski avtomobilski koncem Fiat, ki ie imel 48% delnic, in neki velekapitalist iz Padove, ki ie imel 30°/o, sta te dni prodala svoj delež Francozom za deset milijonov dolarjev. Ostalih 20% delnic ostane še naprej last drobnih italijanskih posestnikov. Rafinerija »Aquila« je bila zgrajena 1939 in takoj po vojni obnovljena in modernizirana. Niene naprave, ki se raztezajo na površini 450.000 kv. metrov, lahko predelajo letno milijon ton surovine v 30 vrst proizvodov. »Aquila« dela sedaj samo z nekaj več kot 53% zmogljivosti, računajo pa, da bo odslej predelovala več, ker nameravajo novi francoski lastniki izvažati »jene proizvode v države Vzhodne Evrope. Kitajska zavrača novozelandski predlog Tajpeh, 31. jan. (Reuter). Časopis »Peoples Daily« piše danes, da je novozelandski predlog o ustavitvi sovražnosti ob Formozi »del prevare, ki jo vodijo ZDA«. Kitajski narod *““«•.л nikakor ne more dovoliti, piše časopis in pripominja, da novozelandski predlog nima niikake pravne niti dejanske podlage, kajti »Formoza, Peskadorsko otočje, Kvemoj in Macu so nerazdelna celota kitajskega ozemlja«. Časopis pripominja, da »kitajski nared nikoli ne bo dovolil, da bi se drugi vmešavali v izvajanje suverenih pravic za osvoboditev kitajskega narodnega ozemlja«. Dulles bo obiskal Burmo Rangun. 31. jan. (AP). — Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles bo obiskal po konferenci SEATO, ki bo prihodnji mesec v Bangkoku, tudi Burmo, kjer bo imel razgovore s predsednikom Burmanske vlade U Nujem. Predsednik U Nu je povedal danes na tiskovni konferenci, da bo Dulles prispel v Burmo 2S. februarja. V diplomatskih krogih v Rangunu pravijo, da je burmanska vlada povabila Dullesa. T Kostariki spei pripravno stanje San Jose, 31. jan. (AFP) Včeraj je bila na kostariško-nikaraguanski meji napadena kostariška patrulja. Uporniki so prišli iz Nika ragu e. Napad je bil zelo močan, vendar pa so se morali uporniki umakniti ojačenim protinapadom in letalstvu. Kostariški generalni štab je takoj poslal na kraj dogodka oddelek civilne garde, vlada pa je zahtevala od zastopnikov organizacije ameriških držav, naj pošljejo o-pazovalce na mejo proti Nikaragua Kostariški generalni štab je objavil pripravno stanje za vse rezerviste, ki so bili demobilizirani pred dvema dnevoma. Burmanske posredovanje Rangun, 31. jan. (AFP). — Predsednik burmanske vlade U Nu je izjavil danes na tiskovni konferenci, da je med obiskom v Pekingu decembra lani posredoval, naj bi Kitajska izpustila ameriške letalce, ki so obtoženi vohunstva. Dejal je, da je to storil iz človeških nagibov, ne da bi se spuščal v to, če so letalci krivi ali nedolžni. Predsednik U Nu je povedal, da sicer ni dobil odgovora, da pa mu je kitajska vlada obljubila, da bo proučila njegov predlog. NEW YORK. 31. jan. (AP). Sodnik ameriškega vrhovnega sodišča William Donglas je izjavil, da bi politična rešitev kitajskega problema terjala dokončno priznanje Kitajske po vladi ZDA In пјед •prejem v OZN. Medi rudarji in kmeti na Dolenjskem Nekaj kilometrov oddaljeni od Selnice so na dolenjski strani prijazna naselja tržišče, Maikovec, Gabriela, Krmelj, Šentjanž, kjer prebivajo preprosti, veseli ljudje, ki se bavijo s poljedelstvom, vinogradništvom in z delom v rudniku rjavega premoga v Krmelju, prijaznem kraj med tržiščem in Šentjanžem, v objemu šumečih gozdov in nizkih gričev, posejanih tu in tam s polji in travniki. Človek, ki pride v Krmelj z vlakam ali pa tudi peš, takoj razloči ta kraj od ostalih po ropotu rudniških vozičkov in lokomotiv. Kr-meljski rudnik obratuje že okrog 80 let, je pa slabo mehaniziran in zaradi česar proizvodnja precej trpi. V zadnjih letih je ukrenilo vodstvo rudnika za izboljšanje delovnih pogojev že precej in se razmere polagoma boljšajo. Tistim, ki so videli ta kraj že v stari Jugoslaviji, ga danes bolj težko prepoznajo. Tu so v zadnjih ietili zgradili več novih stanovanjskih hišic za rudarje, ki se v marsičem razlikujejo od starih, nezdravih in z lepenko kritih stanovanjskih barak, ki so jih prav tako temeljito prenovili. Obnovili so tudi med zadnjo vojno močno poškodovano nekdanjo bolnišnični, ki služi danes potrebam osnovne šole. V njej je tudi več stanovanj. Pred nekaj leti so odkrili v Krmelju spomenik, na katerem so ovekovečena imena številnih, za svobodo padlih rudarjev, in izročili svojemu namenu lep kulturni dom, lani pa so zgradili še novo stavbo, v kateri je dobila svoje prostore ambulanta. * Krmeljski rudnik je dosegel v preteklem letu zavidljive uspehe. Čeprav sta v jamah glavno orodje še vedno kramp in lopata, so tamkajšnji rudarji prvi med slovenskimi dosagli letni proizvodni plan, povrh pa še znižali ceno premogu za nekaj odstotkov V avgustu so nakopali prvi premog tudi žč v rovu »Majcen IT., ki ga je pred več leti zalila voda. Začeli so delati na novo odkritih ležiščih v Hincah, prenehati pa so morali z delom na dnevnem kopu v Kaludarjih, ker je iu zmanjkalo premoga. Tudi delavsko samoupravljanje kaže v tern podjetju lepe uspehe-. Člani delavskega sveta se skupno z upravnim vodstvom sestajajo vsak teden, razpravljajo o 'raznih perečih zadevah in o vsem skupno odločajo. Čeprav je našlo v premogovniku zaposlitev precej ljudi, je povpraševanje po delu še vedno precejšnje. Zaradi tega sč je odločilo vodstvo rudnika, da uredi opekarno, kjer je dobilo v kratkem zaposlitev še precej delavcev. Gline imajo dovolj na razpolago. Novi obrat bo izdeloval poles opeke tudi razne cevi iz gline. » Teta 1952 so tudi kmetijski rudarji ustanovili svojo »Svobodo«. ki je dosegla že kar lepe uspehe. Občutne težave pa ji povzroča pomanjkanje kulturnih delavcev; pevski zbor že vseskozi nima svojega pevovodje. Društvo ima dramatsko družino, šahovsko sekcijo, ljudsko univerzo in pevski zbor, v katerem pa bodo začeli delati v njenem okrilju še rokometaši. V minuli jeseni je oživela tudi C KULTURNI RAZGLEDI j godba na pihala. Glasbila so si nabavili s pomočjo rudnika in sindikata. Marsikaj so v preteklem letu uredili tudi v samem kulturnem domu, ki še ni popolnoma dograjen. Pri njem so uredili tudi lep gostinski lokal ki mu daleč na okoli ni enakega. Blizu doma so začeli graditi moderno kegljišče. Strelska družina, ki so jo ustanovili v lanskem ju- in je ne bom tako kmalu pozabil. Leži visoko v hribih nad Tržiščem, na prijaznem kraju, od koder se nudi lep razgled po Dolenjski in na Trdinove Gorjance. Tam, v daljavi, pod gozdom se vije bela cesta kot dolga kača neznano kam, spet drugje obvisi oko na zelenih gozdovih, kamnolomu... Tu spredaj pred teboj se spuščajo v do- trgajo v njem grozd za grozdom. Ta vas je dala v zadnji vojni mnogo žrtev. To nam dokazuje lep spomenik sredi vasi. Tudi danes so tu ljudje aktivni in zavedni državljani. Ze dolgo so si želeli električno luč, ki jo bodo v kratkem tudi dobili, saj so se lotili elektrifikacije z vso vnemo. Gabriele so majhno naselje nad Krmeljem in spadajo k občini Tržišče. Ena najdelav-nejših organizacij v vasi je mladinska. Njeni člani naštudirajo vsako leto kakšno igro in z njo gostujejo tudi po okoliških vaseh. Imajo tudi šahovsko sekcijo, prirejajo proslave ob državnih praznikih in pridno pomagajo povsod, kjer je pomoč potrebna. Mladina iz Gabriel je bila za svoje delo že večkrat pohvaljena. . Poglejmo za kratek čas še v Šentjanž, rojstni kraj narodnega heroja Milana Majcena. Tu bodo zgradili novo ljudsko šolo, ki bo mnogo lepša in prostornejša kakor stara, ki je bila porušena v miliju, ima že okrog SO članov, lino bujni vinogradi, po ka- nuli vojni Novega šolskega Društvo bo letos gradilo svo- terih se na jesen, ko se začno poslopja se še posebno vese-je strelišče. » zbirati ptice selilke v jate in 1 j jo tamkajšnji otroci, ki se Maikovec je vas, ki je na- pripravljati na naporno pot v seda j stika io v tesnih, tem-redila name izredno lep vtis južne kraje, vse oživi. Ljudje n'h in nezdravih prostorih. Lepi so ti kraii v vinorodni Dolenjski in tudi življenje v njih je iz leta v leto prijetnejše, česar se vsi prebivalci, ki so v času narodnoosvobodilne borbe rnnaro pretrpeli, mladino Norveške, medsebojni ot^ STm.Svobode<, pa so pred kratkim stopili novim nalogam nasproti z novimi, mladimi odbori. Nove naloge so namreč zaupali nekaterim 9 9 9 9 9 C в 9 e e 9 e e © e e e e « 9 9 6 в в « m 9 e e e e e © 9 9 NOVINARSKI PLES 5. februarja 7 vseh prostorih hotela in kina »Union« v Ljubljani Je tokrat pritegnil celo vrsto podjetij: DESTILACIJA IN TOVARNA LIKERJEV .MARASKA* v Zadru bo v »Bikini«-baru točila svoje prvovrstne likerje in druge pijače. TOBAČNA TOVARNA v Zadru bo nudila udeležencem prireditve bogato izbiro svojih kvalitetnih izdelkov. TOVARNA ČOKOLADE IN BONBONOV »SANA« V Hočah bo gostom postregla s svojimi priznano od- ličnimi izdelki. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV »ILIRIJA« V Ljubljani bo pripravila posebno presenečenje, zato naj udeleženke plesa ne pozabijo na žeton »Narta«, ki ga bodo prejele hkrati z vstopnico. POSLOVALNICA »NOGAVlCAR« podjetja »IZBIRA« v Ljubljani (Nazorjeva ul.) bo oskrbela na plesu poseben servis za damske nogavice. LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE »SAVINJA« * Celju bo ljubeznivo prispevalo les za opremo. »ARANŽER«, atelje za reklamo in dekoracijo obrtnega mojstra Franca Merjasca, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, bo oskrbel ves aranžma in dekoracijo prireditvenih prostorov. Nedvomno bo sodelovanje navedenih podjetij znatno pripomoglo k temu, da bodo vsi udeleženci Novinarskega plesa čimbolj zadovoljni in da bo prireditev vsestransko uspela. *•©£•••©« I “»©|S9«©®£ 199999999* \ 9 9 9 9 9 9 9 mladim ljudem, ki so v zadnjem letu zapustili vrste mladinskih aktivov. Še do nedavnega je bilo Gomilsko predmet upravičenih kritik, saj je bil to edini kraj v Savinjski dolini, kjer so prebivalci vračali legitimacije SZDL, kaže se pa, da se je pred nekaj dnevi položaj bistveno spremenil. Na zadnjem sestanku so odborniki SZDL obljubili, da bodo zamujeno kmalu nadomestili. Po opravljenem delu v pravkar minulih dneh kaže, da Gomilsko noče zaostati za drugimi kraji v Savinjski dolini. Zlasti so v teh dnevih dosegli lepe uspehe pri razdeljevanju legitimacij in vpisovanja novih članov v SZDL. Sicer pa se prebivalci Gomilskega pritožujejo iu se kaže, da upravičeno, zlasti nad nekaterimi nepravilnimi odnosi okrajnih forumov (OZZ) Pogrešajo pa tudi svojega republiškega poslanca. X občini Griže J« nekaj važkfh odborov (Zagreben, Podhum), ki se v zadnjih dveh letih sploh niso sestali, še; manj pa delajo. Najmanj življenja kaže SZDL v Zabukovici. v rudarskem središču, kjer je tudi največ komunistov. Vaški odbori na področju Griž so pred kratkim začeli urejevati organizacijske zadeve in to s precejšnjo voljo in hotenjem. Kaže. da bodo le prebrodili dolgo epa-ajnoorzAod otrres os ‘nsoujTAUjdan življenje, nova razgibanost. Medtem ko v trgu Žalcu delo SZDL uspešno napreduje in imajo v organizaciji vpisane vse volilne upravičence, šepa delo SZDL na obrobnih predelih občine. Nedelavnost, oportunizem je še vedno glavna značilnost organizacije SZDL na Vranskem. Da so za takšno stanje največ odgovorni vodilni funkcionarji občinskega odbora SZDL. je več kot jasnij in razumljivo. Odbori se ne^ sestajajo in ne vodijo računa o bližnjem prenosu oblasti na komune. Sicer pa se je tu uveljavila praksa, da onemogočijo slehernega člana, ki bi hotel prijeti za delo. Na zadnjih sestankih vaških odborov, pa tudi nekaterih osnovnih organizacij SZDL v Savinjski dolini, je bilo precej razpravljanja • bodočem organizacijskem delu osnovnih organizacij. Ker so se odločili, da med komunskim odborom SZDL ter osnovnimi organizacijami ne bodo kaki vmesni, krajevni odbori SZDL, so prišli še do sklepa, da bi en sam komunski odbor SZDL težko vzdrževal^ tesne stike s 62 vaškimi organizacijami, kolikor jih je na tem področju danes. Ker so bile mnoge vaške organizacije SZDL doslej samo na papirju, so se v takih primerih člani strinjali o združitvi takšnih organizacij v močnejše. Tako se kaže, da bo po končanih občnih zborih osnovnih organizacij, kar bo opravljeno do 20. februarja, na področju bodoče savinjske komune s sedežem v Žalcu, za okoli polovico manj osnovnih organizacij, kolikor jih je sedaj. Tudi ta združitev manjših organizacij z enako problematiko, bo pomenila nov korak naprej k utrditvi in boljšemu delu. V takšnih novih organizacijah bo tudi izbira kadra dosti večja in zato boljša Sklep okrajnega iniciativnega odbora v celjskem okraju, naj se tudi pri sedežih bodočih komun ustanovijo pripravljalni komunski odbori, ki pa ne bodo imeli značaja organa ljudske oblasti, marveč bodo v preostalem času reševali druga vprašanja, n. pr. o sestavi statuta komun, izbiri kadra itd., je izzval v celotni Savinjski dolini mnogo zanimanja. Zato je tudi _ začasni komunski odbor SZDL, ki je zasedal pod vodstvom predsednika tov. KOVAČA, razpravljal o kandidatih za ta odbor. V načelu se je odbor strinjal, naj bi bile v komunskem iniciativnem odboru zastopane vse občine. Komunski odbor SZDL bo kandidatno listo za komunski iniciativni odbor predložil na skupni seji vseh občinskih in okrajnih ljudskih odbornikov, ki pa se jo bodo udeležili še vidni politični delavci. M. B. IZ VODIC Ker so že sklenili, naj se vodi-Ska občina priključi h komuni v St. Vidu, bomo morali čimprej urediti ceste in prometne zveze s tem krajem. Zasedaj bo treba popraviti cesto iz Vodic v St. Vdd in uvesti tudi avtobusno zvezo, če bo le mogoče. Boljše prometne zveze pa bomo morali dobiti takrat, ko bo nad Vodicami urejeno letališče. France MARIBOR »Pri gradu«. Ke- Dežurna lekarna Partizanska 1. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Cilea. Adriana couvreur. Hed B. V sredo ob 19.30: Donizetti: Kapljice za ljubezen. Red LMS — 2. RADIO MARIBOR 5.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 Domača poročila in objave: 8.10 Narodni in domači napevi; 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 15.45 slovenske narodne pismi poje moški zbor DPD »Slava Klavora«; 16.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00. KINO MARIBOR PARTIZAN: italijanski film »Rim ob 11. uri. UDARNIK: frane, film »Policaji in tatovi«. MURSKA SOBOTA KINO »PARK«: ameriški ffim »Vodnjak«. MLINSKO PODJETJU ? V PTUJU j »roda • TOVORNI ÄVTQ j znamke »Ford Conwerter«, • nosilnost 4 tone, komple- • ten, v brezhibnem stanja. • Interesenti se lahko ja- ; vijo pismeno ali osebno • vsak dan na naslovi ? Mlinsko podjetje Ptuj, : telefon 64 j »••■•••••••••©a »©••©» • ©••©• •©••©• •©••©•* •©••©• •©*•©• •©••©« «©••©• •©••©•a©* a©«.©««©. • ? : Trgovsko podjetja ; j »MODA« T IZOLI : ; ; * sprejme a takojšnjim ■ • : j nastopom službe piša». • S • f niško moč, ki se razume j • : • na finančne poslovanje * : • f In delno obvlada stroje- j • S j pisje. Plača po dogovoru. ? • • Ustmene aH pismene • i : : ponudbe pošljite na ; ; zgornji naslov, : ? » ©••©•• ©a«©e •©••©• •©••©a •©••©• a©ae©a •©••©•• z OBČNIH ZBOROV PLANINSKIH DRUŠTEV Radovljičani bodo zavetišče na Stolu Planinsko druätvo Radovljica, kakor smo že pred dnevi zapisali deluje 60 let in je v teh desetletjih vzgojijo vrsto zavednih planincev. Poleg tega se društvo lahko ponaša tudi z uspehi v lmeit tudi preveäike vrzeli v svoji opremi. Brez nje pa je prav gotovo vsako početje v zasneženih in zaledenelih skalah tvegana stvar. Pičlo število rimskih vzponov zgradili kegljanje, streljanje, smučanje iil prav posebno za šah, tako bi moj rali poiskati pota in možnosti, di bi privabili v planinske in alpi-* rustične vrste tudi vse tiste, ki so zdravi radi zahajali v gore. Naša država je v tem pogledi! na enem prvih mest in je glede rehabilitacije invalidov na vsehl podro£jih storila zelo mnogo ter dosegla iepe rezultate. Invalidom Pogačnikov doni pri Križkih jezerih se je spet vrnila volja do življe, nja, preživeli so hudo duševno krizo in se jim zdaj ni treba ved šteti za manj vredne od ostalih zdravih športnikov. Prav gotova se invalidom ljubiteljem gora pogost orna zahoče, da bi se tudi ont povzpeli v naše gore in zato bi morala planinska organizacija po n ai boljših poteh poskrbeti za njihovo rehabilitacijo. Ko bodo invalidi NOB in dela premagali vse težave na povratku v planinski svet. se jim bodo vrnile velika moralne sile in moči, ki premagujejo včasih celo neverjetne težave in napore. Prav invalidi bodo bodo potem še bolj občutili, kako veličastna je domovina, gledana z naših jasnih, planinskih vrhov, vse drugačna, kakor iz mračnih in zadimljenih mest in industrijskih centrov. Privoščimo in omogočimo to prešerno radost tudi našim invalidom! gradbeni dejavnosti, saj je izročilo namenu kar ll planinskih postojank, izmed katerih je bila prva zgrajena na Velem polju (Vodnikova koča) leta 1895, lani pa je slavilo zmago pod Stolom, kjer stoji Valvazorjev dom. Ponos tega društva pa Je Pogačnikov dom pri Križkih jezerih (2.052 m), ki Je bil zgrajen leta 1951. Društvo oskrbuje zdaj tri postojanke, in sicer Roblekov dom, Pogačnikov dom pri Križkih jezerih ter Valvazorjev dom pod Stolom. Prvi dve postojanki sta oskrbovani samo v letni sezoni, medtem ko jim povzroča Pogačnikov dom glede oskrbe velike težave, saj so samo za ta dom lani izdali nad 128.000 dinarjev. Radovljiški planinci bodo v počastitev visokega jubileja in v spomin padlim borcem zgradili še letos vrh Stola skromno zavetišče, ki naj vsaj malo nadomesti med okupacijo požgani planinski dom. (okrog 90) v pretekli sezoni našemu zimskemu alpinizmu ne daje najboljšega spričevala, obenem pa mu zapira tudi pot, da bi šel še na pomembnejše, svetovne naloge zunaj domovine Prav gotovo so za dosego tega cilja predvsem potrebni osnovni pogoji, t. j. kalorična prehrana, prvovrstna oprema in seveda — gore intenzivnega treninga. Ce želimo našemu alpinizmu zdravo rast in čim hitrejši vzpon, moramo za to resno poskrbeti. Invalidi - v planinstvo in alpinizem! Kakor v drugih športnih panogah omogočajo invalidom vojne in dela, da se v omejenem obsegu lahko udejstvujejo v raznih športnih panogah, za kar so usposobljeni, predvsem za namizni tenis. Dva poraza nemških hokejistov v Beogradu gradbena dejavnost ; litijcanov ’ Čeprav je PD Litija še mlado, združuje v svojih vrstah že nad 200 delovnih planincev, ki želijo čimprej zgraditi postojanko na Jančah, saj je le-ta priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Svoj čas so nameravali zgraditi večji planinski dom, vendar so jih finančne razmere prisilile k skromnosti. Popravili so že vozno pot do gradilišča, postavili zasilno zavetišče, ki je dobro obiskovano. Člani so sklenili, da bodo novo postojanko odprli prihodnje leto. Stroški bodo znašali okoli 5 milijonov dinarjev. Poleg obilice idealnih smučarskih terenov, so Janče dobro znane tudi vsem borcem in aktivistom NOB, saj so tod vodile številne kurirske poti. Litijskim planincem želimo pri gradnji veliko uspeha. L. R. NAS ZIMSKI ALPINIZEM V ZASTOJU V zadnjem času kaže precej znakov, da je naš zimski alpinizem v zastoju. Lanska bilanca zimskih alpinistov je — skoraj bi lahko rekli — komad uspešna in skoraj porazna. Medtem ko so alpinisti v letnih mesecih leta 1954 izvedli skoraj tisoč plezalnih vzponov, med njimi tudi nekaj prvenstvenih, pa je med zimskimi alpinisti — po vsej priliki zaradi velikih tradicij, ki so se dogajale njihovim tovarišem po stenah Ponce, Jalovca in Sipka — zavladal nekakšen poplah in so začeli dvomiti o svojem lastnem znanju in sposobnosti, ne glede na to, da so Danes sveže morske ribe y ribarnici. Drugemu srečanju nemških hokejistov iz Oberstdorf a, ki je bilo v nedeljo zvečer v Beogradu, je prisostvovalo še enkrat okrog 5.000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali tudi to napeto tekmo. Kakor že prvi dan, ko je reprezentanca Zagreba s precejšnjo razliko opravila z Nemci — rezultat je bil 8:3 (3:1, 2:0, 3:2) — so ta večer izdatno zmagali nad njimi še igralci Partizana s 6:2 (2:1, 2:0, 2:1). Tekmo sta sodila Nemec Dbelherr in Donovai iz Zagreba. Nemški sodnik se je izkazal za enega najboljših v hokeju na ledu, kar so jih kdaj videli na beograjskih igriščih. Tekma je bdla zelo živahna in borbena. Partizan je zaigral zelo dobro in je bil najnevarnejši v drugi tretjini, ko so David, Reno in Brolič po mili volji preigravali nemško obrambo. V drugih PK Ilirija obvešča vse tekmo-valce(-ke), da je že odprto zimsko kopališče ter da so treningi ob torkih, četrtkih in sobotah od 15. ure dalje. Članski sestanek bo v četrtek, 3. t. m. ob 16. uri v zimskem kopališču. Sestanek članstva 2AK Ljubljana bo v četrtek, 3. t. m. ob 18. uri v dvorani žel. direkcije ob Pražakovi ulici. Na sporedu je predvajanje strokovnih filmov. V sredo 2. febr. t. 1. ima SD Slovan ob 18. uri svoj redni letni občni zbor v svoji mali dvorani na Kodeljevem, ob Ljubljanici 29. Za aktivne člane obvezno. Podporno članstvo, športna društva in simpatizerji vljudno vabljeni. odlomkih igre sta bila oba na* sprotnika enakovredna. Slovenski hokejisti v Avstriji, Celovško hokejsko moštvo Anna-bichl je v nedeljo zvečer v Celovcu premagalo hokejsko ekipo z Jesenic 3:2 (1:0, 1:2, 1:0). Za domačine so bili uspešni Köhler (2) in Müller (1), za goste pa Turnšek in Domjan po enkrat. NA MEDNARODNEM SKAKALNEM TEDNU V SVICI Polda spet dosegel največje daljave UNTERWASSER, 31. jan. Na včerajšnji prvi skakalni tekmi v okviru švicarskega skakalnega tedna je nastopilo tukaj 90 najboljših skakalcev iz skandinavskih držav in Srednje Evrope. V tej hudi konkurenci je dobil najboljšo oceno in zasedel prvo mesto malo znani Finec Laaksonen, ki je skočil 57 in 59 m daieč in zbral 222,8 točke. Drugo mesto je pripadlo Norvežanu Bergmannu z 221,6 točke in skokoma na 56,5 in 58.5 m, tretji pa je bil njegov rojak Osnes z 218.4 točke. Najboljši tekmovalec iz Srednje Evrope je bil Nemec Toni Brütscher iz Oberstdorfa, ki se je plasiral na četrto mesto z 216,7 točke in postavil dva skoka na 57.5 in 58 m. Peto mesto — in drugo med Srednjeevropci — je zasedel najboljši jugoslovanski skakalec Janez Polda, ki so mu prisodili vsega 213.3 točke za dva skoka na 57 in 59 m, za katera je zaradi manj dobrega sloga, zbral toliko manj točk, da je prišel kar za štiri mesta na slabše od zmagovalca. Za Poldo so se plasirali Šved Pet-tersson z 213.1, Nemca Anwander z 207.8, Sepp Kleisl z 204.4 itd. MILAN — JESENSKI NOGOMETNI PRVAK ITALIJE V nedeljo se je končal jesenski del italijanskega nogometnega prvenstva v I. ligi, v katerem si je naslov prvaka priborilo moštvo Milana z 28 točkami in eno samo izgubljeno tekmo, za njim pa so Bologna (24), Fiorentina in Roma (22), lanski prvak Inter, Juventus in Torino (19) itd. V zadnjem kolu tega dela prvenstva je Sampdoria nepričakovano premagala večkratnega italijanskega prvaka Juventus 5:1ц ? Upravni odbor Zadružnega lesno - proizvodnega f • podjetja Mozirje razpisuje j I mesto RAČUNOVODJE 1 • « * j Pogojil položen izpit za knjigovodjo In vsaj petletna * Ì praksa v samostojnem vodstvu knjigovodstva v večjem : • ? • lesno-industrijskem podjetja. j • • : Pismene ponudbe z dokumenti pošljite najpozneje d« ? ! 15. februarja 1955. • ! ! •©••©. •©•*©••©• •©*•©• !©и©« •©••©• *©n©m©h©*«©м©1 *©м©* •©••©• •©••©• •9—9»*9»»9—9—9* Zdaj blagruje svojo telesno nenasitnost, blagruje bedne cipe, ki so ga bile naučile abecede naslade in ljubezenskih spretnosti. In to nasladnost in uživanje deli z njim tudi ona — tega si je svest. To občuti po njenem drhtečem telesu in zvijanju hrbtenice v njegovih rokah. V čutni ljubezni nima zunanjost prav nobene veljave, kot tudi ne razum, slava in družbeni položaj. Kadar človek stopi v kraljestvo spolnosti, ki ji ni mar za družbena pravila in dostojnost, preneha biti važno vse drugo, razen gole živalske slè in čim večje zdržljivosti V temi, ki ju zagrinja, jenjata Myriame in Henri biti lepa ženska in grd moški: zdaj sta zgolj dve senci brez obrazov, ki ju vklepata v skupne okove besna strast in pa želja, da bi nudila drug drugemu čim večji užitek ... Nikoli je ne bo mogel pozabiti, prav tako pa ne bo mogla ona pozabiti nanj. Spomin na grdega pritlikavca, ki jo ljubi s takšno besnostjo in spretnostjo, ji bo ostal do konca dni. Spominjala se ga bo, kadar koli bo poslušala Brahmsovo prvo simfonijo, kadar koli bo obiskala Louvre in jo bo pot zanesla mimo »Voisina« ali Colonne Vendòme. Nekje v zadnjem kotičku njenih možgan, v njenem srcu, v njeni spolni zavesti bo imel svoje stalno mesto in bo ostal del nje celò še potem, ko bosta šla vsaksebL Zakaj njuna ločitev je neizbežna. Razmerja, kakršno je njuno, ne trajajo dolgo. Življenje jih ne trpi. Vselej se nekaj pripeti, kar jih pretrga ... Ne ljubi ga — tega si je svest — in ga tudi nikdar ne bo. Daje mu sicer svoje telo, a ne srca. Ko bi bil mlajši in površ-nejši, bi si še utegnil delati prazne nade, kakor si jih je delal v Malroméju. A sedaj, pri svojih triintridesetih letih, ko mu že tu in tam srebrna nit prepreza brado, to nikakor ne gre več... Ko dosežeš dobo zrelosti, se naučiš vsaj nečesa — da se znaš marsičemu pdrečL Življenje te izmodri, da se vdaš v usodo, ki se ji ne moreš izogniti. Tedaj jenjaš živeti v oblakih in stegovati roke go Svetik ■ _ J On sam pa je zaljubljen, vprav brezupno in preko ušes zaljubljen — in si ne more pomagati, čeprav mu to ni prav nič po volji Dal bi vse, da bi mogel držati prekipevajoča čustva na uzdi, a vse zaman. Vendar pa je to zgolj njegova zadeva, s katero želi sam obračunati Naiagài je Myriame in je potemtakem pripravljen plačali za to še tako visoko ceno. Ko bo prišel dan slovesa, bo zbral ves svoj pogum in dostojnost ter se bo mimo poslovil od nje: um al ji bo prihraniti ponižujoč prizor cmeravega, jadikujočega ljubimca. A do te klavrne bodočnosti je še kaj daleč! Myriame je tu, poleg njega. Pred seboj imata še tri tedne, cele tri tedne plavanja, jadranja in obedovanja na sončni terasi In še tri tedne opojnih poletnih noči. Odprl je oči in se oprezno dvignil na komolec; v dolgih, žejnih pogledih je vpijal vase njeno očarljivo ljubkost in ji pri tem pritajeno šepetal, kako zelo jo ljubi Zatrl je v sebi vročo željo, da bi jo pobožal po razgaljenih prsih in ji poljubil gladki vitki vrat. Skriven navdih ga je zadržal. Njuna ljubezen pripada noči... Čez vse previdno je zlezel iz postelje, se oblekel in odšel dol. V veži ga je že čakal Laurentin, oblečen v jutranjo livrejo, in se na vse kriplje trudil, da bi bil videti prizadeven služabnik. »Bonjour, monsieur le comte!«1 Za trenutek je prenehal otepati okrog sebe s pernatim izprašilnikom in je ošinil Henrija s svojim dobrodušnim smehljajem. »Prekrasen dan, ravno pravšnji za kratek izlet z jadrnico,« je pripomnil s koprnečim vzdihom. Odkar je prišla k njim mlada madame, ni bilo več tako, kakor je bilo včasih. Bilo je manj pitja, manj moževanja in do malega nič več ribarjenja ob zgodnjih jutranjih urah. Monsieur le Comt« j« imel tokrat čisto druge stvari Émà Ssfeii das, sQsgoä se?U== &£> «£§a iSU v mislih, da bi se utegnil meniti za ribarjenje; in če smo odkriti, mu je bilo to tudi težko zameriti. Mlada dama, ki jo je bil pripeljal s seboj iz Pariza, je bila res nekaj prav posebnega. Bila je lepa, prikupna in prijazna ter ni prav nič vihala nosu, kakor bi ga prenekatera druga... Pa bodi taka ali taka, ženske so ti na svetu samo za zgago in zmedo.. » »Pravkar je pritisnil vetrič,« je ravnodušno nadaljeval, ne da bi prenehal brisati prah s stebra ograje. »Prav škoda, če bi ga pustili vnémar.« »Pojdi torej in pripravi čoln!« je odgovoril Henri in se mu nasmehnil. »Na terasi bom.« Sédel je in si nažgal cigareto. Čolni z belimi jadri so križarili po zalivu in rezali 8 soncem ožarjeno vodo. Na obali so otroci še kar naprej z veliko prizadevnostjo razkopavali pesek, medtem ko so njih matere v dolgih jutranjih haljah pletle ali pa čitale pod širokimi sončniki lahke romane. Gospodje pa so se v trdih poletnih slamnikih in v progastih kopalnih oblekah po pavja šopirili ob obali ter se pripravljali na borbo z valovi Pojavila se je Marjeta; čez okrogel obraz se ji je razlival širok smehljaj. »Krasen dan, kaj, monsieur le corate?« je vedro vzkliknila in postavila pladenj na mizo. »Archachon je poleti zares očarljiv. Pa tudi pozimi,« je obzirno dodala. S pridušenim glasom sta spregovorila nekaj bežnih besed, skrbno pazeč, da ne bi zbudila mlade madame, ki je v sobi zgoraj še kar spala. Tedaj se je med dvema stebroma v ograji prikazal Laurentinov smehljajoči, kulijevski obraz. Ni imel več na sebi uniforme vratarja, marveč star in obnošen slamnik, razpeto srajco in obledele modre hlače, zavihane prav daj kolen. Kajpada je bil tudi bos. »Čoln je nared, m on s i e tur. Eahko odjadrava, kadar vag bfi yolja._s________._____ ..