Naročnino mesečno 25 Din, za možem' stvo 40 Din — ue-delisku izikij« celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v Kopitarjevi ul h/III Teletom uredništvu: dnevna služba 2050 — nočna j«W4 tn 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in I0.54l> za inserote; Saraievo štv 7563. Zagreb štv 50.011, Praga-Duna j 24.797 U prava: Kopitur-jeva h. telefon J992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lzhatu vsak dan ziutruj. razen pondeljkti in dneva po prazniku Pozdrav Danes prispe v Ljubljano poljski poslanik na našem dvoru g. Sch\varzburg-Giinther, Mia bo videl na lastne oči, kako so si Slovenci opremili svoj dom v svobodi, ki jim jo je prineslo zedinjenje in da bi se z njimi razgovori! o načinu, kako bi se dalo prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo poglobiti v! Tako je naš gost preti dnevi označil našemu dopisniku namen svojega popotovanja v Slovenijo. Pozdravljen bodi v naši sredi sin največje slovanske države s pristno slovanskimi tradicijami, sin osvobojene Poljske! Priprost bo naš sprejem, a zalo prisrčen, pozdrav Slovencev bo res slovenski in naše besede bo narekovalo globoko spoštovanje do velikega poljskega naroda, v Čigar imenu prihaja g. Gitn-ther k nam. Res, s spoštovanjem in upaujeni se upirajo naši pogledi proti Varšavi, s spoštovanjem do naroda, ki sc je z brezmejnim domoljubjem, legendarno potrpežljivostjo in junaško požrtvovalnostjo stoletja bil za svobodo in končno zmagal, in z upanjem, da se po končni politični in gospodarski konsolidaciji naših mladih držav kaj kmalu zberemo okoli pre-stoliee države s tako slavno politično in kulturno tradicijo. V tem je rešilev slovanskih držav. Saj od naših zaveznikov iu prijateljev na zapadu, ki so na glasu najboljših diplomatov, vedno in vedno prihajajo nasveti, naj se Čimprej zbližamo in strnemo pred skupnim nasprotnikom, ki se je od severozapada na tolikih mestih zajedel v slovansko telo. Pozdravljen, sin junaškega naroda, ki je rodil Sobjeskega, Kosciuszka, Pilsudskega in druge narodne junake! Ko je Marija Terezija na pritisk Prusov pristala na delitev Poljske, ker so veliki in učeni ljudje to hoteli«, je vzdihnila: »Ko bom že davno pod zemljo, bodo videli, kaj se ho izcimilo iz te kršitve vsega, kar je bilo doslej sveto in pravično!« Neusmiljeno so takrat rezali živo telo zdravega, a žalibog na znotraj razdvojenega naroda, vzeli so si kos za kosom, delili v prvo, drugo, tretje in četrto, kakor da bi rezali samo mrtvo zemljo. Razdelili so si zemljo in tudi narod, njegovo vojsko, državo in tudi njegovo kulturo bi bili kmalu povsem uničili, toda njegovega duha, ujegove zavesti in njegove volje do življenja, ki je še nadalje živela v srcih, pomešana s srdom, tega duhovnega občestva, ki je spajalo narod preko političnih meja, tega niso mogli zatreti! Kruto so se maščevale krivice nad zatiralci poljskega naroda, kakor se maščuje vsaka krivica. Leta 1918 smo sami videli, kako je vz.šlo solnce svobode ob Visli, in bili smo priče poloma narodnih tlačilcev. Kakor leži v božjih zakonih, da se krivice nad narodi maščujejo, kakor je res, da se narodi ne dajo zatreti, tako je res, da la zgodovinski razvoj ne gre dalje kar sani po sebi, kakor po noči nujno zašije solnce. Pomagaj si in Bog ti bo pomagal! Poljski narod je odkupil svojo svobodo s strašnimi žrtvami! S kratkimi presledki je nad poldrugo stoletje tekla kri zdaj med upori, zdaj pri pogromih, poleni v ječah in v »mrtvih domovih« v Sibiriji. Po krvi so gazili že Kosoiu^zkovi uporniki proti carjevim kozakom, pruski meč je sekal čete Mijerodawskega in še prej so Poljaki, ki jim je takrat le za hip posijalo solnce, v Napoleonovih legijah zaman krvaveli, skozi mlake krvi so legiouarji Pilsudskega prikorakali v osvobojeno Varšavo in z živimi telesi so Poljaki lela 1921 zaprli rdeči ruski armadi pot čez Vislo. Poljski nar ml jc pokazal, da je vreden svobode! V gospodu poslaniku pozdravljamo ludi sina domovine Sienkievviczev, domovine lope knjige in drugih umetnosti, kavalirstva ln plemenitosti, skratka dežele zapadne civilizacije. Poljska sloji dnnes na braniku krščanske civilizacije, lahko rečemo, da so po- Proslava pobudnika moderne demokracije Belgrad v poeaščenje Jurja Washingtona Dvestoletnica \Vashiugtona, katero je prestolnica slavila nad vse slovesno, je popolnoma prevladovala v belgrajskeni življenju, tako da je vse ostalo bilo potisnjeno v ozadje. Celo senat, ki se je sestal, da diskutira o zakonih, je sklenil, da du prednost Washinglonovi proslavi in da gre kor-porativno prisostvovati dvestoletnemu jubileju togi velikega ameriškega demokrata in patriota. Prav tako so ludi v belgradu navzoči narodni poslanci zapustili klubsko dvorano in komisijske sobe ter so šli proslnviti ustanovitelja ameriške demokracije in pobudnika moderne demokracije sploh. Proslava se je začela danes dopoldne v svečani dvorani Kolarčeve univerze. Vse, kar šteje Belgrad odličnega, se jc zbralo v dvorani, ki jo bila okusno okinčana z ameriškimi in jugoslovanskimi zastavami. V ozadju je viseln slika Nj. Vel. kralja, poti njo pa vsa v zelenju slika skromnega, brezkompromisnega in junaškega prvoboritelja za svobodo Združenih držav. Dvorano je prenapolnila predvsem ludi mladina, ki je vsepovsod prisotna, kadar se slavijo velike konstruktivne ideje, in ljudi, ki so jih predstavljali. Navzoč je bil zastopnik Nj. Vel. kralja, potem smo opazili člane kraljeve vlade, zastopnike raznih ministrstev, vojaških in političnih oblasti, zastopnike mesta Belgrada in podeželskih ustanov, diplomatski zbor, ki jo prisostvoval v celoti, senatorje in narodne poslance, katere sta vodila dr. Pa-velič in dr. Kunianudi, zastopnike univerz, profesorjev in akademske mladine. Od učenjakov, umetnikov in kulturnih delavcev do najskromnejših radovednežev ulice je bilo vse zastopano v veliki dvomnl, da se poklonijo duhu genija, ki je ustanovil veliko ameriško demokracijo. Najsrečnejši je bil med njimi ameriški poslanik Prince, ki odlično zastopa svojo domovino med nami. Zdelo se je, kakor da bi ga bil prešinil mladostni uporni duh Washingtonn in njegovih bojevnikov, ko je hodil med vrstami in pozdravljal tegn. drugemu zopet stiskal roke, ali pa očetovsko potipal po ramah kakega dijaka z žarečimi očmi. Ko je orkester kraljeve garde najprej zasviral narodno himno, nato pa odigral melodijo ameriške narodne himne, je dvorana vstala in ploskala vofskovodji, ki je s požrtvovalnostjo in neustrašenostjo, gnan otl nepremagljive ljubezni do svojega naroda, trgal verige in okove, ki so ga objemali. V tem ozračju idealnega navdušenja je stopil na oder belgrajski župan dr. Nešič ter z lepimi, svečanimi besedami naznanil, dn se bo odslej Vidinska ulica imenovala Ulica Georgea Wasliingtona. Nato je pozdravil goste, ki so se prišli klanjat junaku in idejam, ki so hitro zapečatile prijateljstvo med obema mladima narodoma. Po pozdravnih besedah je nadaljeval svoj slavnostni govor o junaških činih Georgea Wasbingtona. Naslikal je vso njegovo pot od 1752, ko je vstopil v armado, pa do končnega uspeha, ko je osvobodil domovino. Ko jc dovršil prvi del svoje velike naloge, ni hlepel po časti niti po kakšni hvaležnosti, ampak skril se je zopet v zatišje svoje kmetije in v krogu svoje družine, dokler gn ni zopet dvignil val priborjene svobode in ga postavil nn čelo svojega naroda. Železna energija, disciplina v lastnem življenju, nesebična ljubezen do rojakov, to so najlepše poteze njegovega značaja. Ko je končal svojo osvobojevalno delo. je pričel organizirati svojo državo v obliki federativne države s federativno ustavo. Postal je prvi predsednik Združenih držav, katerim je izvojeval svobodo. Na koncu svojega govora je dr. Nešič slikovito izvedel zgodovinski primer med osvoboditeljem Združenih držav in osvoboditeljem Jugoslavije. Prav zato, je rekel belgrajski župan, naše ljudstvo v globini svojega srca razume veličino Georgea Washingtona. vJr NeSiču je ginjen odgovoril ameriški <>o.=,a-nik Prince. V rokah je držal brzojavki iz Zagreba in iz Ljubljane, ki sta obe dali eni izmed svojih ulic ime ameriškega junaka. Nato je izpregovoril pomemben govor. Popoldne sta poslanik Prince in njegova soproga sprejemala na ameriškem poslaništvu. Na zgradbi je vihra! ponosno zvezdnati prapor Združenih držav, pred vhod poslaništva pa so pripeljali stali Slovani zopet »antemurale christianitatis«, ne sicer pred islamom, temveč pred modernim boljševiškiiu poganstvom, ki je krščanstvu brezdvomno še bolj nevarno. Poljska ne igra danes samo glavne vloge med slovanskimi državami. .Poljska je tudi največja evropska država na vzhodu in že nastopa kot velesila«, meni neki švicarski časnikar. Osvobojena Poljska ni na poti samo onim na Vzhodu, ki vidijo v njej predstavnico obsovražene zapadne civilizacijo, še bolj je morda na poti germauizmu; ta jc iz obširnega Pomorjanskega ustvaril koridor, da bi ga lažje na novo poplavil in bi se lažje vnovič začela delitev. Gospod poslanik se bo v naši sredi lahko prepričal, dn smo mi Slovenci in Jugoslovani v borbi za pravice slovanstva solidarni s Poljsko. Živela osvobojena Poljska! nešteti avtomobili, ki so vsipali v salon poslaništva najodličnejšo belgrajsko publiko. Poslanik in gospa sta sprejemala goste nn vrhu stopnic ter vsakemu globoko ginjena segla v roko. Od 5 do 7 je posetilo ameriško jioslaništvo gotovo nad 1500 oseb, ki so preživele par dragocenih trenutkov v gostoljubni hiši ameriškega predstavnika, ki pa kljub velikim skrbem ni pozabil, da spada k ameriškemu sprejemu tudi čisto mleko in ledena v orla. Današnji dan je važen za zgodovino amcriško-jugoslovanskega prijateljstva. Govor poslanika Prince-a Helgrad, 22. februarja. Ameriški poslanik g. Prince je imel danes na belgrajski univerzi o priliki proslave 200 letnice rojstva Geo.gea Washing-tona tale govor: >Ne vem, kako naj bi vam danes izrazil svojo globoko hvaležnost nad častjo, ki jo je izkazala jugoslovanska vlada moji domovini in ameriškemu narodu s tem, da dobe v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani po ena ulica ime ustanovitelja naše republike Georgea Washingtona v spomin na 200-lotnico njegovega rojstva. Danes je izšel kratek moj članek, v katerem sem skušal podati življenjepis Washingtona in njegovo karakteristiko. Zdaj pa bi mi bilo drago, da dodam šo nekaj inisli, da zbudim zanimanje za rodbino, življenje in delovanje Georgea VVasbingtona. Prvič se to ime omenja v starih angleških letopisih iz lela 1257, čeprav nam je znano, da so njegovi prejšnji p edniki bili že v enajstem stoletju posestniki na Saksonskem. Iz tedanjih dokumentov sc vidi, da so vsi člani te rodbine od pamtiveka požrtvovalno služili svojemu kralju in domovini, da so bili vztrajni in žilavi v dobi tla-čanstva in da jih je odlikovala velika drznost in odločnost — same lastnosti, ki so kulminirale v ameriški vojni za neodvisnost, ki se jo začela leta 1776. Vsak rod je nekaj doprinesel k slavi \Vashingtonovega imena, in ta slava se je pokazala v vsem svojem sijaju v njegovi osebnosti. Veliki govo nik \Vebster jo rekel: »Amerika jc dala svetu Washingtonovo osobnost, rojeno nn ameriških tleh od ameriških roditeljev, ki niso nikoli videli starega sveta«. Šolal se je po metodah tistih dob in dobil.tisti preprosti, pa zato zdravi elementarni pouk, ki so ga dajale narodovi deci naše šole. Ko je instel, je bil prežet z vplivi ameriškega življenja in civilizacije, ki se je tedaj šele razvijala, in dosegel veliko zmago miru. V današnjem članku v listili sem pokazal na težkoče, ki jih je moral \Vashington premagati v bojih zn neodvisnost. Ne smemo pozabiti teh težkoč, če hočemo v pravi meri preceniti VVashing-tonov značaj. Ce jih bomo prezrli nli pa samo po-višno tolmačili, kakor so to storili nekateri živ-ljunjepisci, bomo dobiii sicer zelo laskavo sliko o vrlinah ameriških kolonistov, hkrati pa s tem zmanjšamo pomen \Vashing1ona. ki se je mora! med vojno in po vojni toliko boriti z notranjimi zaprekami in ne z opozicijo od zunaj, kar jo sicer v zgodovini človeštva nekaj navadnega. Spomniti se mo amo, da so bile Združene države takoj po osvoboditvi samo nekaka vrsta rahlega zbora kolonijalnih vlad in niso bile s kakimi posebnimi simpatijami zvezane druga z drugo. Med njimi sta vladali zavist in nesloga, federalne vlade ni bilo, obstajal je samo kongres držav, sklican na vrat na nos, da po možnosti čim-p.ej reši nujne zadeve. Ta kongres ni predstavljal vlade, čeprav je bil sestavljen iz odličnih ljudi, in tudi ni imel potrebne avtoritete in sredstev, da si jo ustvari. Pa je kljub temu ta prvi kongres opravljal mnoge funkcije vrhovno oblasti. Tako je n. pr. ustva:il armado, izgradil brodovje, tiskal bankovce, sklepni posojila in zveze ter proglasil neodvisnost Združenih držav. Toda pri teh delih je kongres vršil samo tisto, kar je bilo neobhodno potrebno, izgubil jia je zaupanje. Zato je pri odno, da njegovo delo ni bilo učinkovito, Julija 1770 je kongres Izdal odlok o statutih konfederacije in večne unije. Toda ta odlok je ostal brez ratifikacije tja do marca 1781. Že samo ime tega dokumen- Zagreb, 22. iebr. ž. Danes jc prispel v Zagreb poljski poslanik na našem dvoru Vladislav Schwarzburg-Giinther. Poslanik je prispel v Zagreb danes zjutraj in so ga ni: kolodvoru pričakovali predstavniki poljskega konzulata, predsednik Poljsko-jugoslovauskega društva in šef polici-je. Po prihodu se je minister nastanil v hotelu Esplanade . Prihod poslanika jc službenega značaja. Ob 11 je obiskal najprej konzula dr. Lazar-skega, s katerim je odšel v banski dvorec ter poselil dr. Peroviča, takoj nato pa je odšel k nadškofu dr. Bauerjti, poveljniku armade, generalu Mariču iu zagrebškemu županu Srkulju. Ob 1 se je vrnil v prostore poljskega konzulata, kjer so bili mnogoštevilni predstavniki političnih, cerkvenih in vojaških oblasti, da vrnejo obisk. Do 1 se je minister razgovarjal z gosti, ob 2 pop. pa je sprejel časnikarje, katerim je dal obširne izjave o odnošajih med našo državo in Poljsko ter predvsem poudarjal kulturne vezi, ki vežejo oba naroda. Jutri se bo odoeljal poslanik v Ljubljano. ta kaže nemoč vlade, z drugimi besedami, vse zki je izviralo iz pomanjkanja moči. Tn skupščina je bila samo zavezniški svet En sam primer! Ko so je mala, a hrabra Washinglonova armada, bosa, lačna in brez obleke zbirala v mrazu okoli ognjev, pripravljena na to, da zaspi in se nikdar več ne prebudi, je kongres zasedal iu sklepal, j>a se nt mogel zediniti na nove izdatke, da a.mado obleče in nasiti. Tedaj je ameriški general Arnold, besen zaradi nesposobnosti vlade in izgubivši vsako nado vanjo, postal izda-jica, drugi general Grinay pa jc jiodal ostavko. In sredi tega splošnega nereda in kaosa je vzdržal samo VVashington s svojo otl točnostjo, edini on je znal potolažiti lačne in oh.abriti slabe. Proti Washinglonu je delovala nenavadno močna opozicija, ki ga je na vse načine hotela strmoglaviti, in če hi bil on samo dober človek in fin gentleman, j>a nič drugega, bi bili li načrti obrodili uspeh. Toda on je bil več kakor samo lo. V obrekovanjih iti intrigah jc videl okoliščine, ki mora človek z njimi računali brez zlobo in čuv-stva tako, kakor s povodnjimi, z mrazom in viharji. Ker nikoli ni hrepenel po oblasli in časteh, nego je samo opravljal svojo dolžnost, ni imel razloga, da bi podal ostavko na svoje mesto — tem manj, ker se je zavedal, da stoji nad nehvalež-nostjo in obrekovanji. Pri neki priliki je rekel, da bi ga navdalo z večjim ponosom, če bi odstopil zaradi viharja v kongresu, kakor pa, če hi položi! orožje preti britanskim vojskovodjem. Večini ljudi bo neznano, da so v tisti dobi ameriški vojaki in oficirji, ki jih je ravnanje vlade razkadilo in užalilo ter jim vzelo pogum, predlagali Washingtonu, naj napravi revolucijo in se ]>roghisi zn kralja. On pa je to kategorično odklonil. Mo da je v tem najboljša karakteristika njegovega značaja kot človeka organizatorja, ki je znal biti močan ne samo v besedah in delih, nego tudi v moči svoje osebnosti, ki je znala zatreti opozicijo. V svojem poslovilnem govoru vojakom jih je Georgo Washington prosil, naj živo kakor misijonarji in pridigajo evangelij edinstva in čvrst« vlade. Washington je bil iskren tolmač federalnih idej, pri čemer ga je podpiral drugi veliki Američan tiste dobe, Aleksander Hamilton. Ne da bi kaj kratili ugleda in spoštovanja, ki smo ga dolžni \Vashingtonu, smemo reči, da je dal vso moč svojega velikega vpliva nn razpolago Aleksandru Hamiltonu, ki je bil v tistih časih prvi finančni strokovnjak Združenih držav. Washington je videl v Hamiltonu genijalnosl državnika, ki ne pozna zavisti in mu ni v mislih lastna slava. Taka prijateljstva so redka, a iz njih se navadno rode veliki dogodki. Washington je imel v svojem modrem optimizmu čvrsto vero, tla se bo na koncu vse sečno končalo. Razsipa vanje in razkošnost držav po sklenitvi miru, jo rekel \Vashington, gn spominja na mladega posestnika, ki je čez noč dobil ogromno dediščino, ki jo slepo zapravi ja. Toda jx>zneje se bo vrnil k pameti in bo obnovil svoje zapravljeno bogastvo. Zelo značilno je. da m Washingtona pri ponovni kandidaturi zn predsednika soglasno izvolili in da se ni smel niti eden njegovih obroko-valcev oglasiti proti njemu. \Vashington ni hrc()o> nel po neprestani oblasti, pač pa je imel veliko željo, da bi se mogel odpočiti sredi svojih ljubljenih gozdov na bregu veličastne reke, ki je tekla mimo njegove hiše. Tn želja se mu je izpolnila tlve leti po ponovni izvolitvi za predsednika: utrujen otl telesnih in duhovnih naporov se je preselil v večnost lota 1700. P.idobil si je l;ot nagrado večno hvaležnost iti globoko spoštovanje ne samo j>ri svojih rojakih, nego ludi pri potomcih tistih, ki so se pod silo okolščin borili zojier njega. V njem vidimo največjega Američana, ki so ga odlikovale najlepše lastnosti brezmejne nesebičnosti in iskrenosti, ki jo je kazal v vseh svojih delih. Toda v njem vidijo Ittdi šiiotn sveta največjega zaščitnika duha svobod« v svetovni zgodovini, tistega duha svobode, ki -e da izraziti \ enem samem stavku: Načelo svobode in enakosti brez žalitve.« Tardieu bo nadaljeval čisto francosko politiko Pariz. 22. febr. tg. Tardieu hoče že v torek odpotovati v Ženevo. Zato je takoj potem, ko se mu jo posrečila sestava kabineta, še v nedeljo sestavil vladno izjavo, ki jo bo danes predložil ministrskemu -svetu, jutri pa parlamentu. Njegova izjava bo kraika in kategorična. Tardieu smatra, da je slavna stvar, čo spravi pod streho proračun. Volivno relormo namerava opusti i, termin za volitve pa določiti šele potem, ko bo parlament rešil proračun. Dalje bo v vladni izjavi govoril o združitvi vseh vojnih ministrstev v eno, o zunanjepolitičnem položaju in o ženevski razorožitveni konferenci. Glede zunanje politike bo novi preds. Tardieu naglaSal, tla os.ane nokprentenjeno ista. To kon- Senat Belgrad, 22. febr. 1. Narodna skupščina danes ni delala, pač pa se je sestal senat v nameri, da obravnava zakonske predloge, ki so mu bili poslani od narodne skupščine. Sejo je vodil dr Pa-velič, toda ko so se prečitale nekatere slučajnosti, kakor dentisije na razna upravna mesta ter razne prošnje in pritožbe, se je dvignil predsednik dr. Pavelič ter gg. senatorjem razložil, da je najbol.še, če današnjo sejo prekinejo, ker je njihova moralna dolžnost, da prisostvujejo slavnosti na čast dvestoletnici Georgea Washingtona. Senatorji so predlog predsednika sprejeli z navdušenim aplavzom. Delo bodo nadaljevali jutri dopoldne. Belgrad. 22. febr. A A. Predsednik senata dr. Ante Pavelič in predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi sta poslala danes povodom proslave 200 letnice rojstva Georgeja Washingtona kongresu v VVashington tole brzojavko: >Senat in narodna skupščina kraljevine Jugoslavije pošiljata tople čestitke kongTesu ob priliki 200 letnice rojstva Georgeja VVashlngtona, osvoboditelja in ustanovitelja Zedinjenih držav severne Amerike, ki je človeštvu zapustil večen vzor vrlin relikega meščana in rodoljuba. Predsednik senata Pavelič, predsednik narodne skupščino Kumanudi.« Krat eva zahvala Ljubljana, 22. Iebr. AA. Na udanostno brzojavko banovinskega sveta Nj. Vel. kralju Aleksandru je prispela g. banu dravske banovine dr. Drago Marušiču tale zahvala; G. dr. Dragu Marušiču, banti dravske banovine v Ljubljani. — Gospod ban! Nj. Vel. kralj je z zadovoljstvom sprejel izraze zvestobe in uda-nosti, ki so mu bili predloženi ob otvoritvi ban-'skega sveta dravske banovine. Naročil ml je, naj se Vam zanje zahvalim! — Boško Jcftič, minister •dvora. Seia vlade Belgrad. 22. febr. A A. Danes od 17 do 10.15 je bila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta Petra Žlvkoviča seja vlade, nn kateri so razpravljali o spremembeh finančnegj :»k(tvn. Finančni odbor Belgrad, 22. februarja. AA. Finančni odbor |e končni danes razpravo o proračunu. Za poročevalca finančnega odbora je bil na poslednji seji iavoljen Oto Gav.ilovid. Na današnji seji je finančni odbor razpravljal o dohodkih. Jutri ob 9.30 nadaljuje finančni odbor svoje delo. Razpravljal bo o finančnem zakonu. Razveljavljeni utoazi Belgrad, 22. febr. I Z ukazom Nj. Vel. kralja in na podlagi rešitve državnega sveta so razveljavljeni sledeči ukazi: napredovanje v 5. skupino dr. Ivana 'lomita, docenta filozofske fakultete v Belgradu. dr. Alojzija Koširja, docenta na medicinski fakulteti v Ljubljani, napredovanje v fi. skupino dr. Jožefa Rusa, pomočnika knjižničarja državne knjižnice v Ljubljani, dodelitev izrednega dodatka referentu v prosvetnem ministrstvu Pavlu Flerctu, odpust iz državne službe Siinona Denedeka, učitelja v Stari Kaniži, vpokojitev Alojzija PaclinHa, adjunkta pri bivšem velikem županu v Ljubljani. Imenovanie pri DHB Belgrad. 22. febr. 1. Z naredbo trgovinskega ministra je bil postavljen v gluvno podružnico Državne hipotekarne banke v Ljub'jani za uradnika 9 položajne skupine Manilo Cveticunin. Vpokoiilev Belgrad. 22. febr. 1. Vpokojen je Hindeljan Branko, pomožni tajnik pri kr. banski upravi dravske banovine. Prosvetne nagrade Belgrad, 22. febr. L Razpisane so nagrade kraljevega fonda za osebne zasluge na polju narodne prosvete. Ta nagrada se razpiše vsakih pet let in je namenjena za one, ki so si slekli zasluge za povzdigo privatne iniciative in apostolskega dela ter za procvit naše vasi kakor tudi za povzdigo narodne prosvete v splošnem. Predvidene so štiri nagrade, iu sicer 25.000 Din, 10.000 Din, 5000 Din in 2000 Din. Važno za delničarje Minister za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 8. febr. 1932, II br 3194-K pooblastil kr. bansko upravo v Ljubljani, da sme v posameznih slučajih in na prošnjo delniških družb odobravati deponiranje delnic za občne zbore delniških družb v inozemstvu, toda pod pogojem, da je seznam deponiranih delnic overjen od poslaništva odnosno konzulata naše kraljevine v okraju deponiranja delnic. Huda hazen Belgrad, 22. febr. AA. Finančni minister je kaznoval z globo 165.000 Din Mihajla Urnauerja iz Kule (Bačka), ki so ga zalotili pri tihotapstvu dinarskih bankovccv. tinuiteto francoske zunanje politike bo nova vlatla izrečno naglasila v zvezi s stališčem francoske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Glede notranje politike bo vlada g. Tardioua zahtevala v svoji deklaraciji, da parlament In senat brez odloga izglasujeta novi proračun. Deklaracija bo naglasila, da se bo dan novih volitev določil šele po sprejetju novega proračuna. Iz vtisov, ki se dobe v kuloarjih parlamenta, se da sklepati, da si je nova vlada g. Tardieua zagotovila večino okoli 50 glasov. Tard ieu je pozval svojo večino, naj bo v razpravi čim bolj kratko. Če razprava do 10 zvečer ne bo končana, se bo odpeljal v Ženevo s svojimi spremljevalci s posebnim vlakom. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal pravosodni minister Re-nauld. V Bourbonski palači vlada sedaj zopet mir. Sestali so se samo člani republikanske in demokratske zveze, to je sredine in desnice, in si čestitali, da je bila kriza tako hitro rešena in da je Tardieu tako naglo sestavil novo vlado. Poučeni krogi pravijo, da bo Tardieu stopil v stike z voditelji parlamentarnih*skupin in da 6e bo z njimi porazgovoril, kdaj naj bo glasovanju o proračunu, kdaj naj se vršo volitve in kakšna naj bo volivna reforma. Poslanci sredine so prepričani, dn bo zbornica sprejela novo vlndo 9 simpatijami. I Za Hi ndenhurga m proli reparacijam Dilsseldorf, 22. febr. AA. Vodja krščanske rudarske zveze posl. Imbuscb je izjavil na skupščini zveze, da bodo krščanske strokovne organizacije predlagale nacijonalizacijo rudnikov. To je edino sredstvo, ki lahko rudarje reši pred vplivom težke industrije. Zveza bo podpirala kandidaturo Hin-denburga in je mnenja, naj Nemčija odkloni nadaljnje reparacije. Berlin, 22. febr. AA. Republikanska železna fronta vrši na deželi živo kampanjo proti desničarski propagandi. Večje manifestacije je priredila v mnogih mestih, posebno v Berlinu. Povsod so se zborovalci z navdušenjem izrekli za Hinden-burga. Protikandidat — Hitler Berlin, 22. febr. tg. Narodni socialisti so sedaj sklonili kandidaturo Hitlerja proti Hinden-burgu. Nemški nacionalci in štahllielmovci bodo postavili posebnega skupnega kandidata, bodisi Hugenbe.ga, ali voditelja Stahlhelmovcev Diister-berga. Pred izrednim sodiščem Rim, 22. febr. tg. Pred izrednim sodiščem v varstvo države se je pričela danes sodila razprava proti 13 slovenskim antifašistom iz Gorice, kateri so v Koprivišču ob zgornji Soči napadli avtomobil finančnih stražnikov in enega ubili. Voditelja napadalcev hvala in Kamenšček sta ušla čez mejo. Glavni obtoženec Pregelj je dejanje popolnoma priznal. Razsodba se bo najbrže razglasila jutri. SanacHa Danatbanke Berlin, 22. febr. tg. Današnji dan je zgodovinskega pomena v zgodovini nemškega bančnega življenja. V vseh volebankah se sestanejo danes nadzorni sveti, v katerib se nahaja na stotine najvažnejših bančnih in Industrijskih strokovnjakov Nemčije, da proučijo bilance za 1. 1931. Nato so bodo izvršile že napovedane velike fuzije bank, tako Danat-banke z Dreistensko banko in Barmor Bankveieina z ComerZrPrivat banko. Berlin, 22. febr. A A. Fuzija med Danat-banko in Dresdner-banko je izvršena. Nova banka bo razpolagala s kapitalom 200 milijonov mark, od teh 20 milijonov rezerv Anathema sit! Moskva, 22. febr. tg. Centralni sovjetski Izvršilni odbor je sedaj končnoveljavno odrekel rusko državljanstvo T r o c k e m u in 37 drugim dosedanjim sovjetskim državljanom, ki še imajo sovjetske polne liste, živijo pa kot emigranti v Inozemstvu. To odredbo utemeljujejo s tem, da razvijajo dotične osebe v inozemstvu protiievolu-cionarno delovanje. Odredba določa obenem, dn dotične osebe ne smejo več priti v Rusijo, niti ne z inozemskimi potnimi listi, ali če so medtem pridobili tujo državljanstvo. Vladna zmaga v Bolgariii Sofija, 22. februarja. AA. Bolgarska agencija poroča: Včeraj so bile delne občinske volitve, ki so se vršile v 1250 občinah. Rezultati volitev izkazujejo zmago vlade. Komunistični glasovi v vaseh so napram zadnjim volitvam padli. Ko raza za prehrano Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpolaga z 20 vagoni koruze, ki jo more oddati občinam, poljedelskim zadrugam ali pomožnim odborom za prehrano siromašnega prebivalstva po lastni režijski ceni. Eventualni reflektanti naj nemudoma vložijo svoje prijave potom pristojnega pomožnega odbora pri okrajnem (sreskem) načelstvu. V prijavi naj bo naveden natančen naslov naročnika, za katere občine je koruza natnenjeua. zlasti če partic.ipira več občin pri enem vagonu in namembna (končna) železniška postaja. Cena koruzi z vsemi režijskimi stroški, postavljena na poljubno železniško postajo bo ca. 77—78 Din za 100 kg. Kongres slovanskih mest Varšava, 22. febr. AA. Včeraj je zasedala v dvorani občinskega sveta v Krakovu komisija za sporazum med zastopniki slovanskih mest. Seje so se udeležili med drugimi podpredsednik praške občine Stula, generalni tajnik Zveze češkoslovaških mest Šalar in profesor Jarc iz Ljubljane. Odbor za sporazum med slovanskimi mesti je sprejel to-lo resolucijo: 1. Ustanovi naj se skupna slovanska skupina za bližnji kongres zastopnikov mest v Londonu. '2. Odbor za sporazum med stanovskimi mesti naj se izpreineni v organizacijski odbor za prireditev kongresa delegatov slovanskih mest, ki naj se vrši vsako drugo ali tretje leto, da se bodo na njem izmenjale misli o pridobljenih izkustvih glede komunalnega gospodarstva. Za predsednika tega odbora je izvoljen Stula. Prvi kongres se bo vršil v Pragi leta 1934. — Slovanski gostje, ki so s« udeležili konference, so si ogledali krakovske zna> menitosti in najvažnejše občinske ustanove, nato pa so se udeležili svečanega sprejema, ki ga je priredil njim na čast predsednik krakovske občine. Konservativna zmaga na Jaoonskem Tokio, 22. febr. ž. Rezultati volitev v parlament so sledeči: konservativci so dobili 168, liberalci 96, 10 mandatov pa razne druge stranke. Krvavi soopadi na Poljskem Varšava, 22. febr. tg. V poljskih premogovnikih jo radi splošne vstaje prišlo včeraj do krvavih spapadov, katere so netili posebno komunisti. V Bendzinu je bilo veliko zborovanje rudarjev, po katerem se je razvil pravcati ulični boj med policijo in rudarji. Policija je morala streljati ter sta bita ubita dva rudarja, dva pa sta bila hudo ranjena, dočim je bilo ranjenih tudi več stražnikov, Tudi v drugih krajih je bilo ranjenih več oseb. Proga prosta Zagreb, 22. febr. ž. Po poročilu ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu je bila danes očiščena železniška proga Split-Zagreb in zvečer ob 22.35 je odpeljal prvi vlak št. 1012 v Split. Jutri bo vpostavljen normalni promet. Mraz v Roltfarii Sofija, 22. febr. AA. Na Bolgarskem pritiska zadnje dni hud mraz. Ponekod so merili 29 stopinj pod ničlo. Snega je mestoma do 160 cm. Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zoblačilo. Nekoliko topleje. Majhne padavine. V gorskih predelih bo padal sneg. Moderno dušno pasiirslvo in alkoholizem To je naslov in predmet predavanju, ki ga je imel za duhovnike včeraj ob pol 11 v beli dvorani Unlona g. Czeloth, direktor Kreuzbunda v Berlinu. Udeležba je bila zelo lepa. Dvorana popolno- ma zasedena. Na čelu gospod knezoškof dr. Rožni a n, poleg njega g. dr. S a j a t o v i č, prost uni-jatskega kapitlja iz Križevcev, ki je prišel na trez- nostni kongres in se zvesto udeležujo vseh predavanj in prireditev kongresa. G. predavatelj je v poldrugournem govoru alkoholizem lako temeljito objasnil in v taki luči prikazal, da so bili vsi navzoči izredno zadovoljni. Alkoholizem treba gledati ne le samega na sebi, marveč v zvezi z duigimi velikimi problemi, ki sedanjo dobo vznemirjajo: z materializmom, kapitalizmom. kolektivizmom, komunizmom. Prikazal ga je z biološkega, fiziološkega in psihološkega ter dušnopastirskega stališča ler osvetljeval z mnogimi zgledi iz praktičnega življenja. Splošna sodba je bila: krasno predavanje! Škoda, da ga niso slišali vsi, katerim je bilo namenjeno! Morda ga bo mogoče objaviti v slovenski besedi! Nato sta spregovorila g. knezoškof in sklicatelj g. J. Kalan. Slednji je poudarjal: Zdaj treba izvesti organizacijo! Saj ideja treznosti je pri nas žc pre- cej popularizirana, a organizacije manjka. Treon pa je stvoriti falango proti sovragu. Le potem bomo močni in bomo kaj opravili. Organizacija torej za ljudstvo — in sicer v Ljubljani prav tako kakor po deželi. Posebej pa še stanovsko treznostno organizacijo za duhovnike kakor za učitelje in zdravnike. Ta stanovska organizacija naj bi bila — kakor je predavatelj sam priporočal — obenem član mednarodne duhovniške prolialkoholne zveze, nemško: Prieslerabstinenlenbund, ki izdaja svoje glasilo »Sobrietasc. G._ knezoškof dr. Rozman je poudarjal, da je zdaj po lepo uspelem kongresu vse na tem ležeče, da se dobro izvrši podrobno delo. Zato mora biti centrala močna in gibčna. — Centrala je pripravljena podrobno delo vršiti; odvisna pa jc od moči. Plačanih moči ni mogoče nastavljali^ ker nima denarja; nasprotno boriti se ima z dolgovi — vprašanje je, se bodo li dobile prostovoljne moči, ki bi pomagale, Enodušno so bili V6l navzoči za lo, da je treba zdaj gorko železo pridno kovati. V to svrho se skliče v kratkem zopet sestanek ljubljanske duhovščino pod predsedslvom gospoda ordinarija. Borba za Šanghaj še ni odločena Kitajska armada se drži z izrednim junaštvom London. 22. febr. tg. Japonski namen pTi Šanghaju je ta, da zaenkrat potisnejo Kitajce nazaj do Vangpua sredi pota med šenjuom iu šan-gbajem na železniški progi Šanghaj—Nanking in da zasedejo kitajsko radio-postajo, s čimer hočejo popolnoma prekiniti zvezo Šanghaja z Nankingom. Edini uspeh, ki so ga Imeli včeraj Japonci, jc bil ta, da so prekoračili železniško progo Šanghaj— Vusung in da so potisnili Kitajce nazaj 2 milji zn-padno od proge. V bojih za Cijangvang so jo Japoncem dosedaj posrečilo priti samo blizu do dirkališča, Tam je visok razgledni stolp, ki je za Japonce posebne strategične važnosti. Tam so Japonci že pripravili svoje tanke za današnjo ofenzivo. Kljub temu. da so Japonci s svojih vojnih ladij 2 uri streljali na vas Cijangvang, kitajske baterije v tej vasi nikakor niso utihnile. Kitajci vztrajajo tam in se odločno branijo. Mednarodna naselbina je zabarlkadirana z bodečo žico. Vse jo pripravljeno, da v slučaju potrebe spravijo ua varno 1500 angleških žensk In otrok. London, 22. febr. tg. Po tridnevni veliki japonski ofenzivi so Kitajci, dasi z velikimi izgubami, obdržali šc vedno vse svoje glavne postojanko. Pričakuje pa se v kratkem, da bo padla Japoncem v roko vas Cijangvang. za katero sc vršo že tri dni vroči boji. Sedaj nadaljujejo Japonci svoje manevre, da obkolijo Capej. Danes so zavzeli vas Manhang zapadno od železnice šanghaj—Vusung. Iz Nankinga se poroča, da se je krščanski goneral Feng, k) je bil dosedaj najsrditejši sovražnik Can-gkajšeka, z njim sprijaznil in stavil svoje čote na razpolago za obrambo Kitajske. i I/ondon, 22. febr. ž. Japonska pehota s po- ! molijo topništva, tankov in umetne megle stalno napreduje ia se vedno bolj približuje mednarodni j koncesiji. Kitajci se obupno branijo. Svoje dosedanje uspehe imajo Japonci zahvaliti le boljši oborožitvi. Japonci so vrgli v prednje vrste vse svoje rezerve, samo za to, da bi lahko vztrajali na svojem položaju. To se tolmači tudi s tem, ker se pričakuje hraber protinapad Kitajcev. šanghaj. 22. febr. ž. Ob 10 dopoldne se je vnela zopet borba pri vasi Cjangvangu. Tekom včerajšnjega dne so Kitajci dobili znatne množine mu-nicije ter temu primerno gosteje pokajo topovske granate. Pričakuje se v krnlkem protinapad Kitajcev. Bitka je v odločilni fazi. Tokio, 22. febr. ž. Cangkajšek je premestil glavni stan v Liahou, ki so nahaja v bližini trdnjave Vusung. Na podlagi tega sklepajo, da je Cang-kajSek prevzel poveljstvo nad vsemi kitajskimi četami. Šanghaj, 22 febr. ž. Tekom noči se je izkrcalo pri Vusungu 15000 Japoncev. Šanghaj, 22. febr. ž Poveljnik japonskih čet, general Ujeda je sporočil inozemskim časnikarjem, da desno krilo, ki se bori pri vasi Cjangvangu, stalno napreduje Od tam nameravajo Japonci zn-jefi Kitajce z bokn. Od danes zjutraj se čuje močan topovski ogenj, za popoldne pa pričakujejo močan napad na šanghajski sektor. Japonska ne namerava n č hudega... Tokio, 22. februarja. AA. Jošizava je dal do plsniku Reulerja tole izjavo: Japonska se nikakor no namerava umakniti iz Društva narodov. Prav tako nima n mena preklicati svojega podpisa nn Kelloggovem paktu ali pa ua pogodbi devetih držav. Dalje je Jošizava ponovno izjavil, da Japonska nima namena za stalno zasesti ozemlja južno velikega kitajskega zidu in tudi ne anektirati Mandžurije. Pri tem je Jošizava naglasil, da se Japonska ne misli odreči prijateljstvu z Veliko Britanijo in ameriškimi Zd.uženimi državami in tudi ne pripravlja ničesar proti Sovjetom ali proli južno-kltajski železnici ter proti nobeni drug1 železnici, ki jo imajo inozemci v rokah. Rusira je sleihoprej nevtralna London, 22. febr. Po tukajšnjih zanesljivih informacijah iz Rusije ne bodo sovjeti delali Japonski nobenih težkoč, kar se tiče nove inandžurske države. Sovjeti so že davno računali z osnu-tjem tako države, do katere je po njihovem mnenju moralo nujno priti. Sovjeli so inleresirnjo bolj za Mongolijo, v kolikor je dozdaj bila vsaj iiomi-nelno pod suverenileto Kitaja. Ve se, da se japonsko vrhovno poveljstvo v Mukdenu pogaja s poglavarji mongolskih plemen, da bi se Mongol a priključila Mandžuriji, ki seveda ne bo nič drugega, ko japonska kolonija. Sovjetom je samo na tem, da obdržijo in ubdijo svoj vpliv v severni in severovzhodni Mongoliji, glede česar so se brez vsakega dvotnn z Japonsko že pogodili. London, 22. febr. »Financial Ne\vs< poroča da se sovjeti pogajalo z Japonsko glede vzhodno ki-lajske železnice, koje delnice so dozdaj po 50?S bile v rokah kitajske države. Dunajska vremenska napoved: Najprej bodo lahko padavine, najbrž sneg. potem pa bo izpre-men I ji vo vreme z višjo temperaturo. Pred Alpami bodo živahni zapolni in severnozapadni vetrovi. » srednjih Alpah pa bo mirno in zjutraj zelo mraz. Za slovensko univerzo Deklaracija Slov, hal. ah ad. starešinstva za neokrnjeno Aleksandrovo univerzo v Ljubljani Ljubljana, 22. febr. Včeraj je Slov. katoliško akademsko starešinstvo na svojem občnem zboru sprejelo naslednjo deklaiaoijo: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, v katerem je združenih nad 400 slovenskih izobražencev — javnih delavcev v vseh poklicih, z zadoščenjem ugotavlja, da je narodni razvoj Slovencev dosegel v svobodni Jugoslaviji izpolnitev in završitev elementarnih narodnih teženj, ki jih zahtevajo svoboda, enakopravnost in kulturna dozoielost. Da so Slovenci polnopraven in konstruktiven del našega državnega naroda, je tudi za zunanji svet najbolj viden dokaz popolna slovenska univerza v Ljubljani, ki je bila uzakonjena 1. 1919. Tako ta naša najvišja prosvetna ustanova ni samo uresničenje stoletne sanje, ki se je od časa do časa deloma spolnjevala, ampak je tudi simbol naše popolne zmage v tisočletni borbi proti tujemu navalu, je branik natodne kulture in žarišče narodnega znanstvenega dela. Slovenci se zavedamo, da smo svojo narodnost ohranili z nadčloveškimi napori, zavedamo se, da smo z veliko duševno silo naših najboljših mož in z voljo in vero v našo svobodo zgradili vse temelje zdravega kulturnega življenja. Zato čutimo, da bi vsako okrnjevanje univerze v Ljubljani bodisi sedaj ali kadarkoli, pomenilo narodni udarec, pokazalo v svetu naše ponižanje in omajalo vero neodrešenih bratov, ki imajo danes v naši univerzi in naših narodnih šolah moralno in duševno oporo. Ker je varčevanje pri naših kulturnih ustanovah destrukcija narodno kulture, odklanjamo vsako misel, da bi naše narodne šole — visoke ali srednje — kakorkoli okrnili. Če se zdi, da utegno nastati v državi preveč izobražencev, jim je treba olajšati pot v vse panoge gospodarskega življenja, da se bodo tam v zdravi tekmi in po svoji sposobnosti uveljavili, nikar pa jim no zapirajmo poti do izobiazbe! Zato jo naša univerza in zato so vse naše kulturne ustanove za nas nedotakljive! Slovenka v Ameriki podedovala milijon Uspehi slovenskega pisatelia v Ameriki Ljubljana, februarja. V teh žalostnih časih, ko povsod manjka denarja, se dobro sliši vest, da je kdo podedoval milijon dolarjev ali v našem denarju 56 milijonov dinarjev. Tak srečen človek je postala gospa Fra-. nja Tavčarjeva ali kakor se sedaj piše, mi«. Frau-ces Tavchar, naša rojakinja, ki živi eedaj v Chi-kagu. Srečno vest je gospej Tavčarjevi sporočil pred dnevi italijanski konzul v Chikagi. Tudi v tem velemestu je ta vest učinkovala kakor senzacija in so jo vsi chikaški listi priobčili na prvi strani, ter seveda tudi slovenski, po katerih jo posnemamo. Tavčarjevi je zapustil ta veliki denar ujen stric Anton Klemcnčič, tovarnar v Ilirski Bistrici na Primorskem. Klemenčič je umrl jeseni. Dočakal je starost 88 let. Bil je vse življenje samec ter izredno bogat človek. Imel je tovarno makaronov, zasebno železnico, obširna zemljišča in vrednostne papirje. Največ bogastva pa si je pridobil med vojno. Za evoje sorodstvo se vse življenje ni dosti brigal, spomnil pa se je svojih nečakinj in nečakov v oporoki, ter jim je svoje premoženje v petih enakih delih zapustil. Ameriški slovenski listi poročajo, da živita brat iu sestra Tavčarjeve, ki sta prav tako podedovala vsak po en milijon dolarjev, v Jugosiaviji. Franja Tavčarjeva sama stanuje sedaj v Ciceru, predmestju Chikaga, 5733 V. 21. st., ko je dobila srečno vest o nepričakovani dediščini po stricu, ki ga ni nikoli videla, se je odpeljala takoj v Ročk Springs v Wyoniingu, kjer sedaj živi njena hči. (Tako poročajo slovenski ameriški listi, čudno je da ni bilo dosedaj o tej veliki dediščini še nič slišati, čeprav Ilirska Bistrica ni lako daleč od Ljubljane.) Uspehi Louis Adamiča. Lani smo poročali o velikem uspehu našega rojaka v Ameriki L. Adamiča, ki je v angleški literaturi znan pod imenom Louis Adamich. Ada-mich je napisal obširno zgodovino ameriških delavski bojev pod naslovom »Dynamite<, o kateri so se svetovno znani ameriški pisatelji kakor Na-blov nagrajenec Sinclair Levvis, dalje letošnji kandidat za Noblovo nagrado Upton Sinclair in drugi nad vse laskavo izjavili. Knjiga je bila prevedena celo v japonščino. Poleg slovenskih dnevnikov je priobčil recenzijo knjige tudi -Dom in svet'-. Sedaj izide knjiga v hrvaščini v založbi »Binozet (Biblioteka novinarske zadruge) v Zagrebu. Adamič piše sedaj roman »itrohot v džunglic, ki izide spomladi. Med ameriškimi pisatelji velja Adamič za najboljšega poznavalca delavskega življenja, zlasti pa življenja izseljencev. Celo Sinclaire Lewis in Upton Sinclair se obračata nanj za razna pojasnila in strokovno mnenje o delavskih zadevah. Adamič pa tudi sam objavlja lastne novele in članke v najboljših ameriških revijah. V teh novelah opisuje svoja 6rečanja z delavci in pogosto navaja v njih, kako je našel svoje sloven&lie rojake v najbolj čudnih usodah. Njegove novele veljajo za mojstrovine ameriško-angleške literature in izhajajo tuda v antologijah najboljših novel. Ko je Adamič objavil v enem najbolj uglednih ameriških mesečnikov članek »Tragična mesta v Novi Angliji«, je vzbudil na eni strani splošno odobravanje, na drugi strani pa tudi ogorčene proteste. Adamič namreč v tem članku opisuje siabe razmere v raznih industrijskih mestih, kjer so tovarne opustile svoje obrate. Proti članku so protestirale uprave teh mest. Vendar pa niso uspele, ker je ameriška javnost bolj verjela Adamiču. Adamič živi v Ameriki od 1. 1913. Doma jo iz Oro9upelj. Njegove novele in poročila so dragocen donesek tudi k zgodovini naše emigracije in s tem sploh k slovenski narodni zgodovini. Zaklan* svinm ga ogrizla Št. Peter pri Novem mestu, 19. febr. Huda svinja je vsekakor Hanzelnova iz Kro-novega. Oni dan je bil nanrošen Bevčev Pepe iz St .Petra, da bi jo zaklal. Pepe pa, spreten in vajen tega posla tako, kakor malokdo, ji je zasadil nož pod vrat ko bi trenil. Nič več ni kazala življenja v sebi. Kdo bi pa tudi mislil na to: bila ie zaklana čisto pravilno, odtekla ji je kri, polita je bila z vročo vodo in »ošopana«, že je 1'cpe zarezal vrat in še malo je manjkalo, pa bi bila glava ločena od ostalega trupa. Takrat pa — kdo bi si ! mislil — nagne svinja glavo in z zadnjimi močmi življenja, ki je bilo šc v nji, zasadi ostre zobe v ; levo Pepetovo roko. Kaj takega se mu šc ni pri-I petilo in menda komu drugemu tudi ne. Pa zgo-I dilo se je. Zopet ena skušnja več, da nesreča nikdar ne počiva in da ie treba povsed previdnosti. Bnrba pred vrati Ilirije. Kar trije igralci K. A. C. s» prcigrali domače fante. Vratar Oorse pa vseeno junaško brani svoja vrata. r-8« '" '/-T • '.T. ■ . J 'JIMIIIM^BMMaa^amiMMMMBMniMMMnM^MiMMIMMMMMMMMMMMaMMMM^MMM Poskusen vlom Sv. Jakob ob Savi, 22. febr. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v Hranilnico in posojilnico pri Sv. Jakobu ob Savi. Vlomljena so bila trojna vrata in so vidni na blagajni tudi sledovi orodja. Nato je poskušal vlomilec svojo srečo v lokalih Prosvetnega društva, toda ludi lam brezuspešno. so ništvo. Pri vlomu v gostilniški lokal g. Pečnikarja, vlomilca prepodili. Zadevo ima v rokah orož- Dva sleparska agenta Ljubljana, 22. febr. Policija je izdala tiralico za dvema agentoma »Vzajemne pomoči«, ker sla izvršila več drznih goljufij na račun ljudske lahkovernosti. Ta dva agenta, 27 letni Ivan Homola in njegova žena Ka-ta sta doma iz Černe v Slavoniji. Meseca septembra lanskega leta sta se na- Pred vnetjem vratu in prehladom varujejo PANFLAVIN častile Odobreno od Min. soc. politiko in narodnega zdravja S. šl. 1409, 6. II. 1932. selila v kraju Blato na Cctini v Dalmaciji. Potovala sta po tamkajšnji okolici kot zavarovalna agenta »Vzajemne pomoči* in goljufala ljudi na na taničn, da sta sprejemala aro za zavarovanje, mislila pa sla si: o dunajskih ulicah, ona, prevzvišenost in baronica! Poleg sramoto še finančni polom! Cesar Franc Jožef se za finance sicer ni nikoli veliko zmenil, ali sedaj si tudi tako verziranl finančni minister kakor Bruck ni zna) več pomagati. Državne blagajne prazno, ažlja že več kol 50%, s tolikimi žrtvami zgrajene železnice kakor Julna žel. za I s km denar prodane francoskim zidom, nič kreditu ] več ne doma. niti v inozemstvu. V istlni, obupen položaj! Franc Jožef jo bil primoran, ozirati so na dime rezmere. Že avgusta meseca je bil odslovljen graditelj absolutnega sistema, Aleksander Bach, uekaj dni za njim je inoral iti Ivan Kemper s F i c h t en s t a m m a , razvpiti policijski minister i n žandarmerijski poveljnik: poslopje absolu tistične vlade, zgrajeno na teh dveh stebrih, se j • mahoma zrušilo! Sila osovražen med ljudstvom jo bil tudi šer cesarske generalne adjuntanturo grof G r (In no. Imeli so ga za cesarjevega Mefista. Njegov vpliv j ebil silen, mož je bil v istini skoraj vsemogočen na dunajskem dvoru. Pravi »tipus--: jo bil prevzetnega aristokrata. Moj prijatelj Nitsch mu je bil dodeljen več let, in jo še dokaj shajal z njim. dokler se mu ni zameril pri sledeči priliki : Nekega lepega dne mu je inoral poročati na domu, vstopi v spalno sobo in — piano nazaj, ker vidi ekscolone.o sedeti ~ no! »na troiur. Le vstopite!« mu zakličo prevzvišeni. »Bom raje pocukal zunaj,c mu odgovori Nitsch ler sc umakne. A kako ga je potem zmerjal G r ii n n e kot arogantnega predrzneža, ker ni maral uradno poročati, ko je »višji« bil »zaposlen«. Grofa Griinnoja jo moral cesar, javnemu mnenju na ljube, odslovili iz, gensralne adjulanture. ostal pa je na dvom šo mnegn let kot joberst-stallinatiderc. H konji je sigurno boljo ravnal nego /. ljudmi. Tu je bil na svojem mostu. V Iti uradni lastnosti je žsstekret imel poida ludi na slovenski zemlji, saj ste mu bili izročeni tudi kobilarni v I. i p i c i in P r e s t r a n k u Liubliana Treznostni sestanki Da se treznostna akcija, ki se je s kongresom zopet krepko pričela, vztrajno nadaljuje, v ta namen je treba stvoriti krepko organizacijo, treba je živahnega stika med p ijatelji treznosti in večkratnih sestankov, da se misel vedno živa ohrani. V ta namen bodo v Ljubljani zasedaj trez-nostni sestanki vsak torek zvečer ob osmih v brezalkoholni gostilni Delavske zbornice. Prvi sestanek bo takoj danes v torek 23. februarja. Kdor si koče v gostilni kaj privoščiti, si lahko naroči; kdor ne. se sestanka lahko tudi tako udeleži. Želeti je, da se pri sestankih tudi prepeva. Treba je namreč pokazati, da je mogoče biti vesel tudi brez popivanja. Ko bi hoteli sestanek razveseliti kaki pevci, bi jim bili zelo hvaležni in bi sto; ili dobri stvari veliko uslugo. Vsi prijatelji treznosti 6rčno povabljeni in dobrodošli. Nocoj ob osmih! Opomba k gledališkemu p o i ara Prijazen odgovor g. Srečku Ževestekdo! Ljubljana, 22. febr. Gospod Ivan Perme je bil zadnjič tako Iju-beznjiv, da je našemu poročevalcu, ki ga je bil za to ljubeznjivest naprosil, radevolje ustregel in mu povedal nekaj svojih spominov o požaru ljubljanskega gledališča pred 45 leti. Potem pa se je oglasil znani ljubljanski šaljivec g. Srečko Zevemo-kdo, bi je popisal, kako je prišel gledat tisti požar in vmes popravil tudi dve imeni. G. Ivan Perme pa nam pošilja na te Srečkove pripombe sledeči odgovor: »Gospod Srečko Zevemkdo je zadnjič lepo popisal ljubljanski »krokarski šport« pred 45 leti. Moram reči, da mi je ta »šport« v tedanji Ljubljani bil znan, čeprav se v njem nikdar nisem uveljavljal. No in tiste vrste »športniki« so nam ob gašenju tistega hudega požara res na vseh plateh delali napotje. Dotlej so torej pripombe g. Srečka Ž. v redu in popolnoma točne. Netočen pa postaja gosp. Srečko Ževemkdo, ko se je lotil popravljati imena. Hišnikova družina, ki smo jo reševali iz gorečega gledališča, se piše Gogaia, kakor sem jaz povedal, in ne Kolnik, kakor se moti g. Srečko. Staro gospo Gogalovo, ki še živi. dobro jioznam. Nazadnje bi zamenjava imen ne bila nič hudega in bi jo nama vsak rad rad oprostil; saj sva oba že veterana, kajne gospod Srečko. Sedaj pa gostilna Linge! 0 tej jaz n'sem prav nič pripovedoval gespodu poročevalcu, ker je tudi jaz ne poznam. Pač pa sem mu pripovedoval o gostilni spri Lindetu«, kakor smo jo včasih imenovali. Tedaj nismo rekli ne >pri lipi«, ne »zur Lin-de«, ampak kar -pri Lindet'«. Da mladi gospod poročevalec tega imena ni prav razumel, mu ne zamerim. Je pa. kajne g. Srečko, vendar le res, da je 6tara ljubljanska govorica že tako izginila,- da ne Vas ne mene mladi nič več prav ne razumno, če začneva govoriti po :>staro iblansko«. Pa to seveda ui v nobeni zvezi s požarom. To se mi je le tako pritaknilo, kakor se je pritaknilo zadnjic ša-ljivcu g. Srečku Zevcstekdo. Pa niks pozameren t« Ka'< bo danes Drama: "Hlapci«. Igra mladinska organizacija 'Žar« klasične gimnazije. Izven. Opera: »Seviljski brivec«. Red A. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Vitez Kalifornije* (Tom Mix). Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo. Ob 8: »Temni Dunaj". Znižane cena. © Poljski poslanik na našem dvoru gospod Schwarzburg tiiinther prispe v slovensko presto-lico danes ob osmih zvečer z zagrebškim brzo-vlakom. Ostane med nami do četrtka in bo imel posvetovanja z gospodarskimi in kulturnimi predstavniki, kakor smo že v »Slovencu- poročali. © Naše uredništvo ie včeraj obiskal g. Ksa ver Glinka, tiskovni tajnik poljskega poslaništva v Belgradu, ki spremlja poljsk;gn poslanika tia našem dvoru g. Schvvarzburg-Giintherja na obisku Zagreba in Ljubljane. — G. Glinka je pri belgraj-skein poljskem poslaništvu že skoraj pet let tiskovni ataše in si je v tem času s svojo živahnostjo, agilnostjo in simpatičnim nastopom pridobil velike zveze in odlično stališče v naši sredini. V glavnem — če ne izključno — je zasluga g. Olin-ke, da sta se ustanovili v Belgradu Poljsko-iugo-slovanska liga, ki v zvezi s sličnlmi or-ranizaciiami v drugih mestih uspešno deluje na zbiižanju med največjim katoliškim slovanskim narodom in južnimi slovanskimi narodi, ter Zveza poljskih in jugoslovanskih časnikarjev. G. Glinka je p umetniški večer. Spored je sledeči: 1. Fr. Kožar: »Zakopana pravica«. Recitira Boris Božič. — 2. Fr. Kožar: »Mi, mine; ji«, recitacija. — 3. Delavska godba »Zarja« zaigra pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja Trojanovo »Slavnostno overturo« in »Z zd uženimi močmk, ter Kingovo: -Am-erikansko novelo«. — 4. Nastop pevskega kvarteta »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan mL, Završan st., Skalar). — Drago Burger zapoje Griegovo »Prin-cezo«, Flajšmanove »Moje sanje« in Medvedovo »Pogled v nedolžno oko«. — 6. Darin Rauber zaigra na klarinet-solo Baermannovo »Tarantello«. — 7. Konsrev. Viktor Čampa in kons. Ante Fatur zaigrata koncertni duet na flauto. — 8. Koncertna pevka St. Frankovska-Vukova zapoje Mozartovo arijo Iz opere »Kraljica noči« in »Čarobna piščal«; Avijo Gorislave iz znamenite Glinkove ruske narodne opere »Ruslan in Ljudmila«, ter dve novi še ne peti skladbi mladega skladatelja Josipa Grb-ca, »Želja« in »Liubim Te«. 9. Nastop pevskega kvarteta :>Glasbene Matice«. — 10. Konserv. Drago Žagar zapoje K. Lovvejevo: »Ura« in Tostiievo: »Sen«. Pri klavirju so konserv. Božena Sapljeva, Anica Š°berjeva, Bojan Adamič in Josip Grbeo. — 11 Nastop pevskega kvarteta »Glasbene Matice«. — 12. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o temi: >N a razpotju dveh kultur«. Večer se bo prenašal tudi po radio in je obenem delavska ura. Vstopnine ni. © Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo predavanje francoske predavateljice ge. Chevmol-Vukasovič Vršilo se bo v četrtek, 25. t. m. ob 21 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja je : »Marceline Desbordes- Val-more«. Vabi'eni. © Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v petek, dne 4. marca ob 18 svoj redni letni občni zbor v Okrožnem uradu za zavarovani delavcev na Miklošičevi cesti, dvorana v pritličju čez dvorišče. K obilni udeležbi vabi odbor. © Zadruga dimnikarjev v Ljubljani sjioroča vsem svojim članom, da je včeraj umrl tov. Kernc Ivan star., dimnikarski mojster v Ljubljani. Pogreb bo jutri, v sredo ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ul. 18. Člani se vabijo, da spremi o umrlega tovariša na njegovi zadnji poti. Načeln;k. © Na NIL rednem prosvetnem večeru prosvetnega društva Trnovo v Ljubljani v sredo, 24. februarja v društvenem domu Karunova ul. 14. bo predaval g prof. Janko Mlakar: Od Landpckn do S(il:burqa. Predavanje bodo pojasnjevale številne sktoptične slike. Pri prosvetnem večeru sodeluje tudi društveni orkester. Vabljeni vsi. posebno pa prijatelji planin. Začetek ob 8. — Odbor. © Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 vaja mešanega zbora. © Za dijaško mizo v Ljudskem domu je namesto venca na grob nok. g. L. Demšarja daroval g. Josip Peteline 250 Din. — Lepo zahvaljen. © Nesreča pri cirkularki. Reševalni avto je včeraj dojioldne pripelj-al iz Podgore 26 pri St. Vidu delavca Franca Poličaria. uslužbenega pri mizarju Antonu Zalokariu. Poličarju je med delom v delavnici odletel od cirkularke težek kos lesa in ga zadel v trebuh. Poličar ie dobil notranje poškodbe, tako da je moral v bolnišnico. © Dva vloma. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan tat vlomil v pisarno sokoljega društva v Narodnem dnmu. Vlomilec ie odnri vezna vrata na B!eiweisovo cesto s ponarejenim k';u-čem, orav tako vrata v nisarno, ki ie v priHičfu. Iz ročne kasete ie tat nato pobral ok^ti ">00 Din denaria. Za vlomilcem za enkrat še ni sledi — Drugi viorn ie bil izvršen v soboto popoldne \ mesnico Antona Vamnla na Glincah. Tržiškj cesta 21 Prav tako neznani tat ie od"rl mesnico s ponaiejenim klhič^m nato na iz nez?Veni°n:h pir-dalov pobral približno 30 bankovcev po 10 Din in oko': 100 Din drobiža. Maribor Mariborske šolske skrbi Banovina bo zgradila pomožno šoto Maribor, 20. februarja. Ze od prevrata sem tvori eno najbolj perečih komunalnih zadev v Mariboru šolsko vprašanje. Pomanjkanje šol vseh vrst — od osnovnih pa do srednjih je j>roblem, s katerim se bo moralo mesto Mariboi še dolgo boriti in mnogo žrtvovati, da se vprašanje končno tako uredi, kakor to zahtevajo sodobno vzgojni principi. V Mariboru obstojajo še vedno samo šolska poslopja, ki so bila zgrajena pred vojno za oni Maribor, ki je štel zn sko o 15 000 manj prebivalcev, kakor jih šteje današnji z okolico vred. Pa že takrat so bili šolski prostori pretesni ter je tak.atna občinska uprava resuo raz-motrivala vprašanje gradnje novih šolskih poslopij, da se nadomeste zastarele stavbe, kakor je to današnja magdalenska dekliška šola in takratna dekliška šola na Slomškovem trgu, kjer se sedaj nahaja policijski komisarijat. Po prevratu so druge velike zahteve, ki so absorbirale vso finančno moč mestne občine, zaenkrat onemogočile izvedbo šolskega gradbenega načrta. Šele velikodušno darilo Mestne hranilnice je omogočilo, da se bo zgradila na desnem bregu Drave p epotrebna osnovna šola. Sedaj pa dobi Maribor po prizadevanju banske uprave še novo šolsko poslopje, v katero pride pomožna šola. «!W|I!> - Lfudski oder in nSetfovo delo Maribor, 19. februarja. Sinoči se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor mariborskega Ljudskega odra, ki je bil zelo dobro obiskan. Društvo je polagalo pred svojimi člani in pred javnostjo obračun svojega delovanja v pretekli poslovni dobi in pribiti moramo, da pokazuje končna bilanca neobičajno lepe in vsestranske uspehe. Tekom svojega obstoja si je ustvaril mariborski Ljudski oder pozicijo, za katero bi ga morala marsikatera institucija zavidati; pridobil 6i je kader požrtvovalnega članstva, ld mu je ostalo zvesto tudi v najtežjih časih, odkril je mlade talente, ki se čimdalje bolj uveljavljajo v svojem umetniškem stremljenju in zasigural si je svojo stalno publiko, za katero so predstave Ljudskega odra pravi dogodki teT ob vsaki vprizoritvi napolnjuje dvorano. — Požrtvovalno vodstvo in članstvo lie pojmuje svojega delovanja le kot nekako zadoščenje za svoje osebne ambicije, ampak se zaveda važnega poslanstva, katero si je naložilo v svojem idealnem stremljenju po širjenju obče prosvete. In baš v tem dejstvu leži velik pomen Ljudskega odra v Mariboru ter ga še čaka velika naloga za bodočnost. Postati mora centrala-matica za naše podeželske odre, kjer se bodo šolali naši kmetski režiserji, kjer bodo dobivali navodila in pobude za svoje delovanje v širokih masah ljudstva. — Občni zibor je vnovič pokazal, da se zaveda članstvo svoj® velike naloge v polni meri. O delovanju v pretekli sezoni nam dovoli jasno govore deistva: 11 predstav, uspelih v vsakem oziru, zadovoljivo finančno stanje društva kljub vsem velikim izdatkom, izpopolnitev garderobe, nabava novih kulis, zavese in izpopolnitev odra. Umetniški nivo preds'av ie bil po sodbah tudi strogih kritikov zavidljiv. Oder 6i je zagotovil tudi v pretekli dobi sode1ovan'e odličnega režiserja prof Potokarja. — Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z agilnim magdalen-skim kaplanom dr. Meškom kot novim predsednikom. Artistično vodstvo ima Eichmeister, tajnik in vodja društvenega orkestra je Drago Gračner, blagajnik in gospodar Tušak. Za bodoče leto ima društvo množico lepih in hvaležnih načrtov. Želimo mu, da jih v celoti izvede ter doseže še večji razmah svo ega uspešnega in idealnega prosvetnega delovanja. □ V visoki starosti 82 let je umrla v nedeljo zvečer v Židovski ulici 4 gosj>a Julijana Serban. Bila je vdova po znanem pokojnem davčnem nad-upravi-telju Serbanu ter stara mati znanega mariborskega športnika, akademika Edgarja Košaka. Bila je vzorna mati in žena tor je ohranila še v visoki starosti redko duševno čilost. Pogreb bo da- ■ nes ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na | mastno pokopališče. Naj počiva blaga žena v miru, žalujočim ostalim pa naše iskreno sočutje! □ Akademska kongrogacija. V sredo ob 20 Izvencerkveni sestanek akademske kongregacije. Točno! □ SSK Maraton. Danes ob 20 v klubski pisarni sela lahkoatletskega odbora in reflektantov za sod-niške izpite. Točnot — Danes trening za člane. Trener Edgar K osa k. V sredo trening z,a dame. □ Trgovska samopomoč v Mariboru je imela 20. februarja pri »Zamorcu« svoj peti redni ob~ni zbor. Na podlagi poročila je razvidno, da ima prva in druga kategorija 505 članov ter 76 862 Din premoženja. V obeh kategorijah je umrlo desedaj 30 KuHarn* obzornik HIMNA DELU MOJSTRA JAKOPIČA. Velika oljnata slika za Bonačevo papirnico na Količevem. Mojster Jakopič ne pripoveduje rad o sebi, rato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem stopil v njegovo delavnico na Mirju in sem obstal pred veliko oljnato sliko, okoli 3 m dolgo in 2 m visoko. Takoj sem spoznal sredi slike tovarnarja Bonača in začel premišljevati, kaj neki predstavljajo okoli stoječa poslopja. »To so Bonačeve tovarne na Količevem pri Domžalah,« mi je pomagal g. Jakopič. »Tako bom najbrže tudi krstil to slilo. Slika bo visela v glavnem tovarniškem poslopju na Količevem.« »Bonačeve tovarne na Količevem« prekašajo nedavno remek-delo g. Jakopiča v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti. Na sliki vidimo precej več ljudi, mimo tega pa tudi precejšen del pokrajine okoli Domžal. V ozadju se dvigajo proti nebu Kamniške planine. Naznačen je zvonik cerkvice na Homcu, poleg katerega so razvrščena na levo iu desno tovarniška poslopja. Na dvorišču pred glavnim tovarniškim poslopjem smo. Pred ogromnim rdečini dimnikom sede za mizo delavci, na mizi pa imajo razgrnjen tloris Bonačevega posestva na Količevem in se pogovarjajo o razvoju velike papirnice, ki je zavzela tako veliko vlogo v njihovem življenju. Poleg teh delavcev za mizo so vidni na levi še delavci z balami papirja v rokah, na desni pa kmetica s hlebom kruha v naročju in v spremstvu dečka in dcklice. Deček sili k delavcem, pa mora z materjo. Snop žita na klopi pri delavcih s tlorisom in plug tik njega na desni pričata, da so tj delavci mali kmetje. . V ozadiu je še viden velik pogonski stroj, ki ga bodo delavci postavili v tovarno. Tovarnar Bonač je vesel pravkar stooil k delavcem, ki se pomenkujejo o njegovi papirnici, pozdravil jih in jih obenem že tudi pozval na delo, kajti bil je odmor. Ta nainovejša olinata slika mojstra Jakopiča ie edinstvena že samo radi množice nastoyia;očih liudi, izmed katerih predstavlja vsak svet zase. Za vse te ljudi ie bito treba številnih skic! Tri potem radi barv. ki se tako čudovito nreliva-o in vzbujajo vtis, kakor da je hotel mojster lakooič prikazati na tej stiki ves o^enj svoje umetniške duše. Zares, živa himna delu! Velikopotezna šesta g. Ronača, ki je to pomembno sliko naročit nai bi bila v posnemanje vsem našim nridobitnikom! Kakor smo noučeni, bo lastnik g. Bonač sliko v kratkem razstavil. II. SIMFONIČNI KONCERT. Operna godba je v petek 19. t. m. v Unionu, pomnožena z Orkestralnim društvom in kon<.-erva-toristt. priredila simfonični koncert. Ta je bil zelo slabo obiskan, čeprav so postali simfonični koncerti zadnje čase pri nas že redkost. Kdor bi hotel razpravljati, zakaj današnjemu svetu ni več za umetnost, bi lahko pisal knjige. Zanimivo je, da ni za umetnost niti skratnemu ma-terialistu, niti skrajnemu idealistu nič. No, pa dandanes ljudje ne zamujajo koncertov radi maše, ampak se jim pač dnevne življenjske skrbi zde tako važne, da poleg teh umetnostne potrebe utihnejo. Tudi med umetniki je le še malo onih tipov, ki so idealno svečeničili umetnosti. Je to tudi neke vrste reakcifa na tisto brezmejno, krčevito umetnostno navdušenje, ki se je izživljalo okrog vojne. Sedaj smo čuli vse strune, izrabili vse efekte, vrgli vse adute v glasbi in piianosti čutnega ie sledil maček in je prišlo vse skupaj ob kredit, ln bo tako ostalo vse dotlej, dokler ne zrasto novi ljudje z novimi, življenjsko plodnimi nazori in ne ustva-ri;o nove umetnosti na teh podlogah. Ta stagnacija sertaile ni le nekai slučampga; bržkone bo daTša. Duhovnost bo morala drb'ti zopet tpinc!ine veljave, prei ne bo nič z ustvarjenjem umetnosti! Progrrm jc pokazal Beethovnovo redkeje iz-vaiatio IV simfonijo, uverturo k Mozartovemu »Figam«, Mus<~nrski-R.avetove »Slike z razstave- in dvoie izvirnih domačih del M Bravničarja, T>S"ir-ka« in Slovensko plesno bur1°«ko«, ob kateri edino so se malo zpanili poslušalci, saj je šlo za narodno ritmiko in metodiko. ugledali so v niei rdečo mare'o |ane'ovo Ta jih še spravi pokonci, Beethoven. Mozart, nič. Za simfoniio smo n-odbi hvaležni d,a jo je dala. Pomeni piio km-d mani beethoven^h' del ker ima malo onega grablienia levu v žrelo na sebi, ampak ie ]io'i naznotraj obrniena lirično-subjektivna stvar. Rravničar se je s -Svirko« in »Burlesko« pokazal kot modprno orientiranega' novostvarnostnika. delom" tudi /p kontrapimldične smeri z vsemi osti-nafi. kanoni, fupati. v katerih ie pa vendarle (davno odločilno nresen»Č"iiie na kolorit kakor v Impresionizmu. Rolj paoirnata je ta tnuzika: kdovekai samorasla (udi ni. smo vse le efekte Osterč"vc in Bravničarieve v bistvu že vsaj Ue ponrej čuli Enkrat se bodo morali celn glasbeniki zdramiti in rešiti vprašanje zakaj, knko, čemu itd., da bn /e konec tehle čistoglasbenih papirnatih igračk Tudi ta epoha, nove stvarnosti, ni prinesla epohalnih efektov... Rešitev glasbe je v tem: postavite jo iz kon-cerlnp dvorane na cesto, v službo živega žlvllenia, katerega pulzu edino naj služi. Pa se bo izkazalo, tla je glasba tudi zmožna živeti! Šolo za duševno zaostalo deco imamo v Mariboru žu daljšo dobo, vendar je njeu delokrog omejen le za deco iz mesta samega. Šola je neprecenljivega pomena, ker usposablja duševno zaostali otroški naraščaj za normalno življenje. Na-glašala pa se je že dolgo potreba take šole v povečanem obsegu, da bi zadoščala nele potrebam mestb samega, ampak tudi širšega terito Ija. Duševno zaostala deca na podeželju nima nobene prilike posečati posebnih 'ol iu posledica je, da zaostane v svojem duševnem razvoju ter ji je ugo-nobljeno radi tega vse življenje. Ze oblastna samouprava se je svoječasno bavila z načrtom osnovati v Mariboru pomožno šoto za večji terito ij in ta načrt je osvojila tudi banska uprava. Predvidoma se bo šola gradila že v bližnji dobi ter bo imela obseg 8 razredov. Denarna sredstva v iznosu 3 do 4 miljone dinarjev bo dala banska uj>rava, mesto Maribor pa bo dalo ua ; azjx)lago brezplačno potrebno zemljišče. Na prihodnji seji občinskega sveta se bo to vprašanje obravnavalo in brez dvoma je, da bo mestua občina osvojila predlog banske uprave. Ma ibor bo na ta način dobil moderno šolsko poslopje, v katerem bo omogočen razvoj pomožne šole v zadostnem obsegu. članov, za katere se je izplačalo 277.000 Din na posmrtninah. □ Nov humorističen list v Mariboru. Te dni je izšla prva številka humorističnega lista »Die \Ves-pe«. pisana v nemškem jeziku. Izdaja ga Franc Krainzer, tiska pa Ljudska tiskarna. □ Smrt na cesti. Danes popoldne so našli pa-santi na cesli iz Peker ležati nekega moškega. Ker je bilo telo še toplo, so poklicali mariborski reševalni oddelek, toda ugotovili so, da je mož že mrtev, V mrtvecu so spoznali 58 letnega posestnika Franca Radoliča iz Nove vasi pri Mariboru. Na potu iz Peker proti domu ga jo zadela na cesti srčna kap. □ Mariborski lovci se zberejo k svojemu rednemu občnemu zboru v nedeljo 28. februarja v lovski sobi pri Orlu. Pričetek ob 20. □ Za kmetijsko ekspomo zadrugo se zanimajo razne gospodarske skupine, ki bi bile pripravljene jo prevzeti ter voditi njeno jxislovanJe dalje. Vseh takih skupin je pet. Seveda je zaenkrat prevzem nemogoč, dokler stvar ne bo popolnoma razčiščena. □ Huda nesreča radi splašenih konj. V Lim« bušu pri Mariboru se je na ccsti pripetila v nedeljo zvečer težka nesreča, katero so povzroMli spla-šeni konji. Ko se je 72 letni Vincenc Staroveskj pripeljal iz vasi, so mu konji podivjali in voznik je padel z voza. Pri padcu je zadobil tako težke notranje poškodbe, da so morali pozvati maribor ski rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. □ Caritas! Praktična navodila za karilativn« delovanje, ki ga naši škofje tako priporočajo, naj dete v sledečih knjigah: Weller, »Neuzeitlich« Dorffiihrer«; Grassl, >Die biologisehen Grundiagei der Dorfearitas«; Keller, »Grundzuge der Dorf caritasc; Wiesen, »Seelsorge und Seelsorgenhilfoc, Aufenanger, »Die organisierte Caritashilfe in einej Industriepfarrei«; Joerger, s-Menschennot und Ca. ritashilfe. Predigten«; Liese, >Gesehichte der Caritas«. Knjige izposoja Prosvetna knjižnica v Mariboru, Aleksandrova 6. (Tudi po pošti.) □ Poceni meso. Jutri, v sredo 24. februarja, se bo od 8 zjutraj napre-j prodajalo na stojnici zn oporečno meso pri mestni klavnici 300 kg govejega mesa po 4 Din in sicer na osebo dva kilograma. □ Pi ijatelji tujih koles v kchi. Tatovi koles so postali v Mariboru že prava mestna nadloga, da so bili lastniki koles radi izredno številnih tatvin že vsi ostrašeni. Te dni se je pcsreiilo policiji, da je izsledila dva kolesarska tatova in sicer Franca Š. in Antona L. □ Razburljiv nočni doživljaj. V Kejžarjevi ulici se je pripetil v noči na ponedeljek v stanovanju upokojenega orožniškega narednika Z. dogodek, ki je razburil celo hišo ter je bil še naslednjega dne predmet vseh pogovorov. V stanovanje omenjenega se je vtihotapil zvečer neki 30 letni Josip V. ter se skril pod jiosteljo. Ponoči, ko jo v sobi vse trdo spalo, se je polihoma izvlekel i a skrivališča ter začel brskati po denarnici, katero je Z. odložil na nočni omarici. Pravkar jo izvlekel iz denarnice vsebino 1700 Din, ko je začul, da se lastnik denarja nekam nemirno premetava ter jire-buja. Nagloma se je potuhnil ob postelji na tla ter obležal negibno, toda bilo je prepozno. Spečega Z. je prebudil rahel šum, takoj je zaslutil, da nekaj ne bo prav ter je hotel vstati. Pri tem pa je stopil z nogami na polog postelje ždečega dolgoprstneža, Ki je ves preplašen planil kvišku ter skočil proti vratom. Vendar ga je gospodar dohitel ter ga poučil s primemo trdimi prijemi, katerih je vajen i:i svoje nekdanje službe, da je nevarno krasti v stanovanju bivšoga orožnika. Nato je vrgel dolgoprstneža skozi vrata na presto, naslednjega jutra pa je prijavil zadevo policiji. □ Kaj se vse izgubi in najde. V seznamu v mesecu januarju najdenih in policiji oddanih predmetov so zabeležene sledeče zanimive najdbe: dva psa volčje pasme, 1 vreča bučnega semena, 2 zlati ženski zapestni uri, 1 zlata moška ura, 100 Din, 1 prstan, 1 žepna srebrna ura, 1 ročna torbica, 4 kuponi ratne štete, več denarnic z manjšimi vsotami denarja in še mnogovrstnega sličtiega drobiža. Osebe, ki so navedene predmete izgubile, jih dobe nazaj na policijskem komisarijatu. v> □ Šolarji-vlomilci. V nedeljo popoldan je za-eačil neki železničar v mesnici mesarja Brezočnika tri mlade šolarje, same 12 leine dečke, ki so izrabili priliko ter po vseh pravilih vlomili v lokal, o čemer smo poročali v »Pon. Slovencu«. Dečke so pridržali, dokler niso prišli priklicani orožniki, ki so mladim nepridipravom najprej pošteno umili vest, nato pa so jih radi lnladoletncsti izpustili. Ljubljansko Gledališče DRAMA Začetek ob 20 Torek, 23. februarja: HLAPCI. Igra srednješolska organizacija »Žar na drž. klas. gimn. I/ven Sreda, 24. febr.: ZDRAVNIK NA RA/POTfU. Red B. Četrtek, 26. februarja: NEKDO. Red A. OPERA Začetek ob 20 Torek, 23. februarja: SEVILJSKI BRIVEC. Red A. Sreda, 24. februarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Red E. Četrtek, 25. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 23. februarja ob 20: DIJAK PROSJAK. Pre- mijera. Ab. A. Sreda, 24. februarja ob 20. url: RADIKALNA KURA. Ab. B. Znižane ceue. Gostovanje a Jos. Daiicš& Dnevna kronika France VVeber: G? r i Polzeli kol sin kmetskih staršev, vrši že dolgo vrsto let službo kustosa deželnega muzeja v Sarajevu. Čast dopisov.a'nega člana akademije je zasluženi rezultat njegovih številnih razprav iz iugoslovanske zgodovine, ki so mu v znanstvenih krogih prinesle glas resnega delavca. S sedmrm h riti in «?o! r.vrsi hi čil H0Č9 pri Mariboru, 22. febr. Te dni obhaja v lločali pri Mariboru 75 letnico svojega rojstva znani posestnik in lastnik gostilne pri kolodvoru g. losip Gselman. Ob tem lepem starostnem jubileju si dovoljujemo, Ua ga predstavimo ludi širši javnosti kot vzor moža, ki ie stal' vedno iti navdušeno v prvih vrstah onih borcev, ki so se v preteklih-desetletjih bojevali za tiaso'Vero in naš iezik na ogroženi severni meji. V predvojni dobi ie bil jubilant duša vsega slovenskega in katoliškega gibanja v Hočah, kier so se takrat bili silno Ijtiti narodnostni boji. Udeleževal se ie takratnih velikih taborov in vseli volitev. V njegovi krčmi se tudi takrat ni smela čuti izzivalna nemška beseda, toda ravno tako tii trpel in še danes ne trpi v svojih lokalih kletvin in grdih besed. V svojem kraju je splošno priljubljen iti ugleden, znan pa je' tudi v širni okolici in v Mariboru, od koder ga često obiskujejo njegovi znanci ter se ustavljajo v njegovi prijazni krčmi ob kolodvoru. Klitib sedmini in pol križem je še vedno čvrst in čil, duševno in telesno, ter znan, da postreže gostom poleg izvrstnih proizvodov svoje kuhinje in kleti tudi z izredno šegavo besedo in priletnim razgovorom. Ž?'imo jubilantu še ninosro srečnih ir. veselih dni v telesni in duševni čilosti! Oslale vesti — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je imelo v nedeljo, dne 21. t. m. svoj redni letni občili zbor. Pri dopolnilnih volitvah so bili na novo izvoljeni: Ilarlman Alojzij kot tajnik, dr. Pokom kot gospodar in Franc Miklavčič kot odbornik. Predsednik dr. Marko Natlačen je predlagal iu utemeljil deklaracijo v zadevi slovenske univerze v Ljubljani, ki je bila od občnega zbora soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Deklaracijo objavljamo 1111 drugem mestu. — Se en glas za neokrnjenost univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Na lednem letnem občnem zboru Slov. zdravniškega društvu v Ljubljani dne 20. februarja se je sklenilo, da društvo pozdravlja iu so pridružuje apelu banoviuskega sveta dravske banovine na kraljevsko vlado, da univerza krnl.ia Aleksandra v Ljubljani ostane neokrnjena. - Slov. zdraviliško društvo. — Na rednem občnem zboru Slovan, zdravniškega društvu 20. t. m. izvoljeni odbor se je takole konstituiral: predsednik dr. Valentin MerSol: podpredsednik dr. Alojzij Kuiist; tajnik dr. Viktor Kocijančič; blagajnik dr. Mira Fink; odbornika: dr. Oton Baje in dr. Ivan 1'intar. Revizorja: dr. 18-letni radiotehnik Adolf Steklasa si je zlomil levo nogo. 12-letni dijak Viktor Logar pa si je pri smučanju zlomil desno nogo. Prav tako se je ponesrečil pri sankanju 17 letni Mihael Gregore, ključavničarski pomočnik v Mengšu. Zlomil si je desno nogo. — Žalostna usoda siromašno družine. Preteklo soboto se je v subotiškeni predmestju dogodil tragičen slučaj. Skoro istočasno sta umrla 36-letni mul -mlinar Pete.- Francer in njegova 84-letna žena Kli-zabeta. Zapustila sta šest iu preskrbljenih otrok. Nit življenju je obema prestrigla neizprosna jetika. Ta žalosten slučaj je po vsej Subotiei zbudil veliko so- utje. — Požar v banki. V zgradbi Hipotekorjie banko v Novem Sadu so zani znile vodovodne cevi. Uprava banke je poklicala kleparja, da uredi vodovod. Klepar je prišel in topil led s bencinsko svetilko. V bližini so bili lahko vnetljivi predmeti, ki so se vneli in začelo je goreli podstrešje. K sreči so nastanjeni gasilci komaj 100 korokov proč od banke. P, ihiteli so hitro, vendar se jim je šele po triurnem gašenju posrečilo pogasiti ogenj. Obnovili bodo morali celo ostrešje zgradbe, ki je ena največjih v Novem Sadu. Škoda je zelo velika. — Ob pričeniajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Josef« grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Jrscf« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanje v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Josef«-g.enčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. (Prim. poročila, ki so izšla pod istim naslovom v •Slovencu /, dne 12. in 13. I. le. 3. in 4. IT. 1032.) Na izrecno željo mnogih dopisnikov eksperimenta lno-fonetične študije, ki jo prirejam v našeiu radiju, hočem najprej prinesli tudi nekatere podatke o vprašanju, kaki. se ii pie/.ui 1 prod mikrofonom dejanski v. še. I i podatki bodo morita res tudi pomagali, da se bodo polagoma polegli valovi nezaupanja in dvoma, ki so se sprva zagnali proti meni in tistim, ki so mi z zaupanjem in vero sledili in mi šo sledijo. Pa tudi to, kar sem o tej stvarj že povedal, ulegne postati tem potoni nanovo oživljeno in pojasnjeno. mu dobi O dejanskem delu pred mikrofonom. Delo pred mikrofonom je prikrojeno glavne-J cele študije in ima zato ta posebni namen, da i>i občinstvo po možnosti izt pne glasovne ulise — Lastnega očeta ubil. V soboto zvečer se je v vasi Erdutu blizu Osjeka dogodila krvava drama, v kateri je izgubil življenje Mate Matoševič, ki ga je ubil njegov 19 letni sin Jakob. Pokojni Matoševič je bil ugleden in imovit posestnik, njegov sin Jakob pa ni hodil po stopinjah svojega očeta, marveč je pohajal po gostilnah in kradel očelu denar. Te dni je zahteval od očeta denar. Oče ga je opozarjal na težko gospodarsko krizo in ga prosil, naj pusti gostilne in se loti dela. Sin ni poslušal očeta, marveč je zahteval od njega, naj mu prepiše del posestva, da bo začel delati na svoje. Oče seveda ni pristal na to in zato se je začel prepir. V soboto zvečer je Jakob prišel pijan domov in je zopet zahteval od očela svoj del. Oče mu je rekel, da mu ne da. Sin se je tako razjezil, da je zgrabil puško iu dvakrat ustrelil na očeta. Pa mu to še ni bilo dovolj. Vzel je sekiro in trikrat udaril očeta po glavi. Oče je obležal mrtev. Orožniki so sina zaprli. — Teoretična praktična tamburaška šola, spisal prof. Marko Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 40 Din. Na mnogobrojne želje miših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala pričujočo tambu-raško šolo, ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo je strokovnjak, ki pozna in spada med prve poznavalelje tega glasbila. Šola nudi p- av vse, kar mora znati in vedeti igralec, ki hoče postati dober tamburftš. Obsega veliko glasbene teorije, popis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nasvetov glede sestave tambura-skili zborov itd. Žalibog, da so pri nas ravno vsled pomanjkanja dobre tamburuške šole, tam-buraški zbori utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo, da se bodo ravno na podlagi te izvsttie šole naši tani-buraški zbori zopet oglasili, iznova pričeli temeljilo gojili tamburanje v prosveto naroda. — Zakiut o lovu. Prirejen po Službenem listu kraljevske banske up ave Dravske banovine: •/. besedilom v zakonu omenjenih določb drugih /kanov. Izdala in natisnila tiskarna Merkur. Cena 7 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. — Zaprtje. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je naravna Franz-Josef j grenčica zelo dotrodejuo odvajalno sredstvo. Literarni večer. V sredo, dne 24. t. ni., bo ob 20 v beli dvorani hotela »Union literarni večer, nn katerem bodo čitali svoje črtice in novele L. Mrzel — Frigid (»Večer , »Jesen v kasarni', 1931 , • Pred poslednjim kantonom , Ivo Grnhor ( Pravljica o krizi ) in Stanko Janež (»Ljudje v hotelu;). Vabljen vsakdo. frr* rtvrirni .'trhfirtrtiff r Torek, 28. februarja: 11.30 šolska ura: Zimsko življenje v gozdu (g. Kapus Vladimir). t2.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas. ]iio'=če, borza. 17.30 Otroški kotiček (Komanova). 18.00 Salonski kvintet. 10.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. 20.00 Dr. Fr. Veber: Experimentaltio fonetični študij. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 čas in poročila Sreda 21. februarja: Opoldanski program odpade. 17.30 Salonski kvintet 18.30 Dr. Reja: Morje Alojzij Praunseis iu dr. Ana Zalokar. Razsodišče: j 10-00 Dr. N. Preobraženski: Ruščina 19 30 Literar-dr Jože Hebeui, dr. Živko Lapajne in dr .loško i ua ura: Črtice (Ludvik Mrzel) 20.00 L. M. Sker- janc: Uvod v glasbo '20.30 Prenos delavskega prosvetnega večera iz Delavske zbornice 21.30 Komorni večer. Jzvajnjo ga. IVirln Brandlova '(vljoFna). ga. H Ude Lobe-loiger (čelo), Niko Mritof (klavir) 2'J.15 Čas, poročiia. Arko. — V »Službenih Novinalu št. i0 od 20 februarja t. I. je objavljen »Zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo, kraljevino Romunijo in češkoslovaško republiko ; dalje »Uredba, s katero se določajo mesta, trgi in občine, na katere se nanaša prvi del gradbenega zakona (na področju dravske banovine: Bled, Brežice, Velenje Gornja Radgona Cornji grud, Dolnja Lendava. Dolnji Lorrntec, Domžale, Dravograd, Jesenice, Kamnik, Konjice, Kočevje, Kranj, Krško. Laško, Litim, Ljubljana Ljubno, Ljutomer, Maribor, Mengeš. Metlika, Mozirje, Murska Soboia. Novo mesto, Ptuj. Radovljica, R b-nica, Rogaška Slatina, Sevnica, Šoštanj, Slovenska Kistricn, Sjovenigradec, Tri č. Celje, Cerknica pri Rakeku, Črnomelj in škofin Loka) in Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita zn računske uradnike ministrstva za Sume in rudnike za zvanja pn zakonu od IX. do V. položajne skupine zaključno«. — Nesreče pri zimskem športu. Kakor je bilo pričakovati, je iudi zadina nedelja zahtevni« več nes eč pri zimskem športu, zlasti, ker se je smučalo I11 sankalo vse, kar je le moglo. Ljubljanska bolnišnica je v nedeljo iti včeraj, sprejela pot nadaljnjih žrlev zimskega športa. 22-lelni krojaški pomočnik Anton čutar iz Pod Ion ku pri Selcih je pri smučanju padel in se močno poškodoval po obrazu. V Loki pri Kamniku se je p: i sankanju ponesrečil 3-lelni sinček posestnika Franc Mali. Zlomil si je desno nogo — Na Rožniku v Ljub- . Ijaui sla se v nedeljo ponesrečila dva smučar in. 1 Drugi t?ra?rattn 1 Srede, 21. februarja: Belgrail: 12.05 Radio 01! rs'.; r 20.00 Narodne pesmi 20.30 Klavirski koncert 21.20 Nabožna gl s-ba 22.05 Koncert radio kvarteta 23 00 Jazz — Zagreb 12.20 Plošče 20.30 Belgrad 22.40 Plesna glasba -- Budapest 12.05 Pester koncert 19.15 Plošče 20.30 Igra 22 20 Ciganska" glasba — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert 21.15 Cerkvena glasba 22.20 Plesni glasba — R:-u: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert 17.30 Vokalni koncert 17.45 Pestra glasba 21.00 Prenos iz gledališča — Berlin: 20.00 Koncert fillmrmonieiiegii orkestra 21.10 Pesler večer 22 30 Dijak pros.hk . opereta 23.20 Jazz — Praga: 20.20 Pester večer 21.00 Estonski večer Nase ({'jaštvo J. k. a. d. Danica ima drevi svoj društveni sestanek. Pridite vsi! — Odbor. Po tevedovani* Našli so smučarske rokavice na poti Medno— Sv. Marjeta. Dobijo se v trgovini Marinko, Prisotna Ulica 7. poizkusnih oseb. V to svrho sem uporabljal doslej tri sred?Iva: samogovor, čitanje in petje. Poizkusne osebe si po lastnem okusu in lastni volji izbirajo, kaj bodo pred mikrofonom govorile, čitale 111 pele; ta način pač precej pomaga, da osiane glas poizkusnih oseb po možnosti naraven, tuk, kakor je zri nje značilen tudi v njih vsakdanjem življeiv'11. Važnost tega dejstva so šele poizkusi sami storili prav očividno. Pri enem poizkusu so nsiopr.li štirje otroci in med njimi trije dečki v starosti 8—12 let. Najstarejši med njimi ima že zdaj vse znake bodočega gledališkega igralca in tudi lomu prime no izglajeno barvo ter iimot:u> zvenečo melodiko svojega glasovnega javljanja, dočim sta ostala dva fantka brez vseh takih posebnosti. In kaj je pokazal poizkus? Dvoje: odgovori dopisnikov," ki so zadevali oba mlajša fantka, se po razmerju pravilnosti in nepravilnosti niso mnogo razlikovali od odguvo.ov na poizkuse z odraslimi osebami; odgovori. ki so zadevali omenjenega mladega igralca, pa so kolebali med najskrajnejšimi možnostmi in so nahajali v tej osebi skoro vse lipe človeškega življenja (fantka, deklico, moža, ženo, debeluharja, sulica, starčka, starko, plavolasca, črnolasea, plošča itd.). Ta slučaj morila najnazorneje pojasnjuje, kako je za prve poizkuse te v. ste potrebna naravna govorica poizkusnih oseb. S tem je dan tudi odgovor na tozadevna vprašanja nekaterih mojih dopisnikov: poizkusne osebe imajo nalogo, da govore popolnoma naravno. Vsak poizkus traja pol ure; daljši čas bi bil škodljiv, ker zahtevajo poizkusi tudi s st ani sodelujočega občinstva nenavadno mero pozornosti in vzporedne trajne duševne napetosti; Poizkusuemu času je primerno ludi število poizkusnih oseb. Sprva sem jemal po štiri osebe, tako da je nastop vsake osebe trajal 5—7 minut; ostali čas porabim z lastnimi vp ašanji. Izkušnja pa mi je pokazala, da jo bolje, ako se odmeri vsakemu nastopu vsaj 7- 0 minut; zato delam zdaj ponavadi samo s tremi poizkusnimi osebami. Predno poizkusila oseba pred mikrofonom nastopi, dobi svojo številko in v po-izkusnem protokolu se zabeležijo njeni glavni telesni znaki, zlasti pa spol, starost, postava, slas, barva las in oči in oblika rok ter stopal; kjer je možno, se doda p.otokolu ludi fotografija poizkusne osebe. V zadnjem času beležim tudi posebno obliko obraza, to pa zato, ker so dobivali mnogi dopisniki, ne da bi jih bil tudi v tej smeri povprašal, več ali inanj določne vtise tudi o ob'iki obraza poizkusnih oseb. Zlasti pa so ini dopisniki sami s svojimi odgovori pokazali, kako je treba omenjeno glavne telesne znake še podrobno različiti. Tako utegne biti po s t asu oseba ne le recimo debela ali suha, temveč n. pr. še jed nato ali mlahavo debela ali pa suha, utegne bili mišičasto ali zavaleno debela, pa tudi mišičasto ali koščeno suha itd. Ali roka osebe utegne biti ne le kratka ali podolgovata, temveč je n. pr. še močna ali nežna, mesnato debela ali koščeno suha itd.; in prsti so še po oboj ali dolgi ali kratki, močni ali nežni, zelo ali kaj malo izrazito razčlenjeni, Zašiljeni ali lopatasti itd. Vse to pride v poizkusni zapisnik in vse to primerjam kesneje z enakimi ali podobnimi podatki, ki jih dobivam oel svojih dopisnikov. Poizkusi sami, kako • sem jih ^.e priredil in jih nameravam še prirediti, so različni. Prve poizkuse bi lahko imenoval uvodne ali splošne poizkuse. Pri teh poizkusili Osebe, ki pred mikrofonom govore, čitajo in pojo, v določenih presledkih prekinjujem in občinstvo poživljam, ela določi eno njil oviti go.i omenjenih telesnih posebnosti. Pričenjam vedno s spolom in sicer po najkrnišem presledku, nato pa povprašujem po vedno daljših presledkih s primernim menjavanjem za ostale telesne lastnosti. Ko se je občinstvo na la način poizkusom privadilo, so sledili poizkusi druge vrste. Pri teti poizkusih opuščam vsako p.ekinjevanje poizkusnih oseb in že naprej naprošam občinstvo, da po lastnem nagibu beleži posamezne telesne znake oseb, ki se mu zgolj slišno predstavljajo. Treljo vrsto poizkusov pn bi lahko imenoval vrsto specialnih poizkusov. Pri teh poizkusih naproš tn občinstvo, da se osredotoči z vso pazljivostjo le na posatieziio telesne znake in da ugotavlja pri poizkusni osebi št. 1. n. pr. samo postavo, p i poizkusni osebi šl. 2. n. pr. samo stas, pri poizkusni osebi št. 3. 11. pr. samo barvo las in oči itd. Ti poizkusi so zl.asli pokazali, kako je število »pravilnih in »nepravilnih odgovorov nenavadno naraslo, število srednje pravilnih (neodločenih) oelgovo ov pa enako nenavadno paello. Končno pa sprdnjo v to smer še posebni poizkusi, pri katerih naprošam občinstvo, da mi pošilja po možnosti tudi risbe (skice) poizkusnih oseb. Nekatere teh risb, ki sem jih prejel, bi lahko, če bi ji'i samo nekoliko izpopolnil, služilo kol pravcate legitimacije. Na pr. ena mojih ženskih poizkusnih oseb vzbuja že na prvi pogled pozo nosi po svojem ovalno podolgovatem obrazu in po svojih črnih in gladko'počesanih laseh; prejeta risba predočuje enake lastnosti. Moji poizkusi se razlikujejo srvedi tudi še po vprašanju, k d o nastopa kot poizkusila oseb \ V tem pogledu mi gre začasno zlasti za šiiri razlike: za tazliko po spolu (ino"ke - ženske poizkusne es- bel, po str i osti (otroci, mladostniki, starejši), po os! Iih telesnih znakih (debeluharii - sulici, velik ni - pritlikavci, temni - telesni tipi itd.) in po zdrrvs v 110-socialnem položaju (norr.nlne poizkusne osebe -— slaboumne z.j - kaznjenci itd.). S. ni spadajoče razlike med poizkusnimi osebami so zl s i pokazale, d<. mori jo b'li poizkus-.« os be v enem drugi m pogledu čim bolj izrazite, p i poizkusnih os bab s povprečno telesnostjo ie bi!o namreč število pravilnih odgovorov resda zelo veliko; to ia to dejstvo ne potrjuje uspe lest i takih poizkusov, temveč je v /.vezi z znano okoliščino, da se v slučaju negotovosti vsak človek zelo rad odloča le zu lako zv ne srednje motnosti Z lo dajem v soglasju s si ogitni načeli eksnktne statistike prednost samo tel; siio posebno izrazitim poizkusnim osebam (izrazitim suli-cem, velikanom, črnolasceni. blOudincem Itd.). Končno pa naj omenim v tem stiku še posebno vrsto poizkusov, ki jih v dosedanji seriji le mimogrede vršim In ki naj bi pojasnili razmerje Človeškega glasu do laži in resnice. Te poizkus • dekm s po-11101-0 listkov, na kale iii sn napisane različne bo-sehe ali narisani različni predmeti Poizkusne osebe rm jo nalogo. da prr.il mikrofonom občinstvu povedi'), kaj na listki1! berejo ali vidijo; pri tem jim je pa lia prosto <1 .mn rtn mvvnrn rt snieo ali tla se zla- Pred rev^rncsfio gripe, influence in na- -i.^ff^ luzljivih bolezni ^^Vm. • $ vratu varujejo Dobivajo so v vseh e-karnah. Cena malega tavitkn Din 8'— velikega zavitka Din 15 —. žejo :. občinstvo pa ima nalo;.o, da mi poio. •. Uedaj je bilo p.vo iu keel. j d ■>. V le n. Ireiiolku še ne veni, knk je uspeli t. . j-uH.nsov; sev.-ln pa so tudi li poizkusi — prvi poizkusi te vr«»e na svetu. Žo vsi dosedanji poizknsi s(, nii / us 1 uirdili prepričanje, ela je razmerje čkm k.ga <;1, 11 do človeške telesifosti spojeno /. d ven a vpr:. ..".njentn: kakšno lelo določeni 111 u glasu deiauKki od: ;.• arjn in kakšen je naš telesni ulis, ki ga imamo', 1 , ia glas slišimo .0 prvem vprašanju iuiajo zlrsli v niči že bogato lite.aturo; drugo vprašanje pn je poslalo šele jm mojih poizkusih načeto. To dejslvo ie dobro zaslutil meni neznani dopisnik severnonem'ke radijske revije >Wenur , ki je (ne vem, po luleri poti) zvedel za te poizkuse in podal o njih v ii •-novimi reviji posebno poročilo. Ob koncu poročila namreč pravi: ; Dieses E gebnis ist b soivlers iiber e.schend, da 111e.hr als elie Htilfte al ler lletei-ligten nur auf Grunel des HOreiudrucks eine nbso-lut zutreffende Vo slellung erhielten, und s;eher-licli kanu d;.s vem Prof. Weber gefuudene Material einmal sehr vvictltig s in, 11111 Rolleu in lldr.-,-delen richtig zu besetzcn. (Werag, VII-7, z dne I I. 11. 193-'; Rulu-Verlpg, Koln). In zares so mi dosedanji poizkusi pokazali, da nahajamo na pr. L'0-lotne mladenke, ki bi v slušni igri mogle s pridom isirati h: vloge 40 tiO let starih oseb, in da uahajamo na pr. (iO-ie.tno starce, ki bi v slušni igri mogli po.l: jati samo 25—35-letne mladeniče! P.ihodniič bom še poročal nekatere zanimivosti o dosedanjih odgovorih svojih spoštovanih dopisnikov obeh spolov, dalje o lastnem delu pri teh poizkusih in o njih dosedanji rn uszelni. S'" Prejšnjo nedeljo je vprizoril cerkveni iievski zbor v Šiški lri spevoigre: Srce in denar . Rožmarin: in Snubači . Udeležba je bila kljub hudemu mrazu zadovoljiva. Vloge so bile srečno razdeljene. Minka je svojo vlogo glasovno jako dobro izpeljala, Ie izgovorjava ni bila povsem ločna. Prav tako je Reza pevske odlomke prav pohvalno /vršila, vendar je bila v mimiki nekoliko pomnil:k'ji-va. Jernač je bil izboren v igranju in petju in se 11111 vidi njegov igralni talent, dočim jo Janku, ki se je to pot prvič pokazal na odru. manjkalo potrebne mimike in pravilne izgovorjave, vendiir je. pevsko vlogo prav lepo izpeljal. Tudi Cene je bil v splošnem jako dober. Zbor sejmarjev je bil živahen in posrečen. Rožmarin je bil v splošno zadovoljnosl jako lepo vprizorieu, pri katerem se' je posebno odlikoval g. Vik. Zagradnik s svojim lepim tenorjem in tudi vloga dekleta je lila pisrečena. Snubači so bili razen par pomanjkljivosti prav zabavni in muzikalno nray dobro izvedeni. Vlogo dekleta je prav povoljno in dovršeno pokazala gdčna Frenetič. Tudi druge vloge so bde srečno izpeljane, kot v'or;e dveh očetov in 'anla. Prireditev je bila unštudirnna pod vodstvom vrlega in zmožnega g. N. Lobode, ki je v kratkem času že drugič nastopil s svojim zborom na odru. Pričakujemo in želimo več lakih prireditev. a rmrčimv'. mmrmmmsst s jbmkp» Kiloic" ustavili 'aponsho London, 22. tebr. tg. Po tridnevnih ogorčenih bojih sc jc posrečilo Kitajccm, ustaviti prediranje Japoncev skoro povsod. Japonci so sicer dosegli uspehe v svojem načrtu za obkotitev Čaoejn, na drugi strani pa so Kitajci odbili japonski napad na Čapej in so napredovali. Vas Čjangvan ie zvečer tretjega dne bojev še vedno v rok,ali Kilnicev. Današnji boji za Čjangvan so bili izmed vseh do sedaj najhujši. Japonski tanki in infanterija, zavarovani 7 umetno meglo, so prodirali proti vasi. ki jc samo še kun razvalin, ? višine pa so jo bombardira',! japonska Mala. Nato na je žarela nredirafi janonska pehota. Komaj pr. je pehota z,1 'a prodirati. so io Kitajci sprejeli s strojnimi puškami. Kitajci so ravno v Čiangvanu zelo slabo oboroženi, upirajo se pn s skrajnim rogu m c 111 jaronsk-nt navalom. Ko je nastal večer, sc jn morala japonska infanterija um.al.niti. laronci urm-Jrava-o 11.1 le n kra iu poslati v boj š" dve diviziji. Obkroži vanie Janoncev zaesdno od Čja.agvnna ie doseglo nadaljnje uspehe. Tu so tri Irmonskr kolone prodrle do 2 in pol milji severovzhodno od Čanra. V čapeju s.amein sc ie danes bojna črta razvila nrav do inc-i? 111 "dnaredne naselbine, ko so začeli 'auonci sp!o-šen nnnad. I.anonska 'e cvronske^a časa^ so Kifajci od sev»rneira kolodvora izvršili nrotinaoad ;n obotrelicvali in/ni dol ia-ronrke nas-'!"1"" Hen^kcv. Pnere ilo se iim ie prodreti precej daleč in notisniti taionce na^ai. Ob ! Q.'!0 zvečer so začeli l. !< v Sa^-a-liaiu so sp /o->i>t /glasi'i uri kita' !o'li in i,"net-- rili oblastih in iih onozoriO f'a bodo zahtevali odškodnino za napravljeno škodo. H Ver hand'd'ra Berlin. 22. febr. tg. Narodni socialisti so /večer oficielno objavili kandidaturo svojega voditelja Hitlerja pr 1 volitvah z.a predsednika rci ublike. Na shodu v Športni palači je izjavil dr. Goblicl--, da se je sedanji predsednik republike Hindetiburg identificiral s politiko dr. Briininga, radi česar morajo narodni socialisti odkloniti njegovo kandidaturo. Iziri bo!pars, fh vttfitev Sofija, 22. febr. AA. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je dobil obče narodni blok J22.:i71 glasov, demokratičeski zgovor 25.008, delavska stranka 00.(120, vse ostale stranke pa 30.000 glasov. Narodni blok je dobil na ta način večino 7-1 odstotkov. Nova državna ureditev Svete dežele Razburjenje v Izraelu Zastopniki levičarskih zionistov v Londonu so zvedeli in pohiteli obesiti na veliki zvon novi načrt o ureditvi sv. dežele, ki o njem zdaj razpravlja angleško ministrstvo za kolonije. Načrt, ki ,ionieni popolno odpravo dosedanje Balfourjeve deklaracije, je delo arabskih nacionalistov. Slednji ga izročili nelcd. indskemu podkralju lordu Rea-dingu, ko se je ta mudil v Jeruzalemu. Britanska vlada je načeloma pristala na vse arabske zahteve in bo lahko spremenila samo nekatere malenkosti v zavesti, da ni drugega sredstva za pomirjenje Svete dežele. Levičarski zionisti, ki Angliji že iolgo očitajo dvojno igro, so zelo razburjeni. Načrt lio namreč zedinil Palestino z Zajordanjem v enotno arabsko državo s parlamentom in odgovorno vlado. To pomeni seveda, da se je razblinil zionistom obljubljen »Jevvish National Homec v nič. Samo okraji z židovsko večino (do 1500 kv. km. sveta po sedanjem stanju) bodo po švicarskem vzoru dobili ime »židovskih kantonov« in oblastno samoupravo, ki pa bo seveda podrejena državni oblasti. To pomeni seveda konec vseh židovskih sanj o nadaljnjem naseljevanju, ker bo skrbela arabska vlada za arabski značaj dežele in sama sklepala o dopustnosti kolonizacije. Jeruzalem kot glavno mesto ne bo uvrščen med židovske kantone, dasi ima židovsko večino. Arabščina bo državni jezik. Papež Gregor XIII. (1572-1535). Pred 350 leti, dne 24. februarja 1582. leta, je papež Gregor XIII. s posebno bulo vpeljal nov koledar, ki so ga sprejeli vsi kulturni narodi in se po njem imenuje gregorijnnski koledar. S to reformo so predvsem odpravili razliko desetih dni, ki se je do takrat vsled štetja po julijanskem koledarju pojavila med koledarskim in solnčnim letom ter koledarsko leto spravila skoraj popolnoma v sklad s solnčnim letom s takozv. prestopnim letom, ko ima februar 29 dni. Tako leto je tudi letošnje. Schawova ob'etnica Pisatelj Bernard Sha\v obdaja 75 lelnico na potovanju v Južni Afriki, kjer pripravlja za tisk napovedano delo o utisih iz Sovjetske Rusije. V zvezi s tem poročajo ameriški listi o dogodku pri kosilu v londonskem zunanjem ministrstvu, ki so ga svoječasno zamolčali angleški dnevniki. Shaw je po povratku iz Moskve prerokoval »skorajšnjo smrt gnilega kapitalizma«, slavil sovjetske razmere in Leninov genij. General Davves. ki je zastopal Zedinjene države, je takrat že prijnvil ostavko, ter iz tega vzroka pokazal več odkritosrčnosti kakor je v navadi pri diplomatih. Treščil je s pestjo po mizi in se zadri na Sha\va, svojega soseda pri kosilu: »Dajte mi vendar mir! Ne maram več poslušati vaših paradoksov in lažisociali-stičnih naukov! Vi samo kvarite mladino, ker ji vtepate v glavo načela, do katerih nimate sami nobene vere!« Shavv je hudo zameril. Siegfried Treibitsch, nemški prevajalec in tolmač njegovih del, v zadnjem času posebno vneto dokazuje, da je Shaw slejkoprej dosleden socialist: njegova sedanja sovjetska ljubezen je samo nadaljevanje mladostnega utopističnega socializma (t. zv. fabi-anstva). Seveda se ne spominja zvesti Eckrrm in, da je pred kratkimi leti hvalil isti Shavv Mussolinija in fašizem prav tako navdušeno kakor hvali zdaj boljševike. Kratek spomin je najboljša tolažba za nedosledne ljudi brez načel, če jim je potreben izgovor. Zato bo zdaj umestno pripomniti, kako je presojal Shavv sovjete pred sedmimi leti, decembra leta 1924. Uredništvo moskovskih »Izvestij« je takrat Shavva prosilo za izjavo o anglo-sovjetskih stikih. To se je zgodilo v trenutku ostre napetosti med Londonom in Moskvo. Sočutna izjava »soci- alizmu naklonjenega pisatelja« bi bila za boljševike velikega moralnega pomena. Shavv je kakor vedno prav urno odgovoril, a »Izvestija« so dokaj dolgo morala zamolčati ta odgovor radovednemu občinstvu. Označil je svetovno propagando Komunistične Internacionale kot »otročarijo, dokaz bur-žujsk g idealizma in kratkovidne neizkušenosti pri cenitvi političnih oseb ali dogodkov.«: Samo zeleni novinci lahko delijo slepo vero v svetovno poslanstvo peščice ruskih neizkušenih državnikov, ki so se učili socializma iz letakov lib ralnih revolucionarjev 184S-1870 let. Kdo v Evropi je toliko bedast, da bi hotel s pomočjo teh zastarelih naukov obvladati ves svet? Boljševiki se zdijo ki res stojita na čelu našega pokolenja. Moskva se mora odločiti ali za resno državno delovanje ali za otročje zarotništvo. ki je dobro samo za plehko senzacijo v kinematografu. Tertium non datur! Pravi socializem, ki hoče biti živ činitelj, ne pa mrtva teorija, je prav tako daleč prehitel Marksa kakor letalo volovsko vprego. Dokler ne bo razumela Moskva te resnice, dokler ne bo uvidela, da je III. intenaciomla samo smešna igračka, bo povsod žela same polomije. Peščica brezpomembnih čudakov na Ruskem bo svečano dopisovala s slično peščico prismodežev na Angleškem v domnevi, da predstavljajo vsi skupaj edini pravi proletarijat. revolucijo, bodočnost. Internacionnlo in ne vem, kaj še.« V znani satiri »Nazaj k Me-tuzalemu: je sijajno osmešil Shavv s prozornimi priimki označene britanske voditelje in javne delavce za njih neznačajnost in stalno obračnnje plašča po vetru. Posebno hudo je ožigosal Lloyda Georgea, ki je že ponovno slikovito in vneto zagovarjal isla načela, ki jih je poprej napadal kot pogibel za britski imperij«. Če smemo B"rnardu Shavvu želeti k 75 letnici čim več one iskrenosti, ki jo sam smatra za svojo glavno vrlino, moramo pripomniti, da bi z nedvomnim uspehom lali'fo uvrstil lastno osebnost med komične junake svoje duhovite komedije. Bivši kitajski cesar Puvi, ki so ga pregnali 1. 1912., je postavljen sedaj s pomočjo Japoncev — za predsednika neodvisne« republike. Mandžurije. »Leteča trdnjava«. Francoska armada je dobila najnovejši lip letal, ki jih vsled njihove konstrukcije imenujejo »leteče trdnjave . Letalo je dolgo 21 m, široko 37 m in doseže hitrost do 200 km na uro. Oboroženo je z devetimi strojnimi puškami in prevaža lahko 2500 kg bomb. Osebnost in preteklost „nemškega Mussolinija" :>V uri našega globokega razočaranja smo našli v Vas moža, ki nam je pokazal pot trdne vere. Vi ste nas naučili spoznavati moč nove ideje, Vi ste nas tudi izučili, kako se je treba z vsem srcem posvetiti delu za uresničitev te ideje, za katero mora biti vsak pripravljen zmagati ali pasti.« Tako js pisal poln entuzijazma Adolfu Hitlerju Goebels, šef berlinskih narodnih socialistov. Nenadni uspehi nacionalističnega voditelja Hitlerja so v Nemčiji in po vsej Evropi vzbudili najprej začudenje, nato pa skrb. Prej kakor v 10 letih so nemški narodni socialisti zavzeli pozicije na Saškem, Turinškem in Badenskem, se utrdili v berlinskem municipalnem Vodja irskega naroda De Valera. Pri volitvah, ki so se vršile pred par dnevi, so zmagali irski republikanci (sinfainovci) pod vodstvom neustrašljivega De Valere. Zahlevajo popolno svobodo Irske. j Izprememba v ameriškem finančnem ministrstvu. Dosedanji finančni minister Mellon (desno) odhaja za poslanika v London. Posle finančnega ministrstva je izročil svojemu nasledniku Odgeru Millsu. Svetu, si v ostrem boju priborili v parlamentu 107 mest ter v naglem pohodu prisilili državo, računati z njimi kot s silo. katero zahteve je treba vpo-števati, če noče imeti večjih neprijetnosti v notranjem življenju. Voditelj nemških nacionalistov često sprejema ameriške, angleške in italijanske časnikarje in zastopnike ter se z njimi razgovarja, nikoli pa ne mara govoriti s Francozi, »edinimi nemškimi sovražniki':. kot jih sam označuje. Po zunanjosti ni na Hitlerju nobene podobnosti Mussoliniju. Srednja postava, brez posebno inteligentnih potez, z avtomatičnimi njemu lastnimi kretnjami, ne izraža nobene posebne privlačnosti in veličine; a kljub temu privlačuje ta človek nemšike poslušalce tako da se ne morejo ustavljati. Njegove ostre besede trgajo in grabijo nemško dušo: noben glas se mu ne protivi, on komandira, poslušalci ga poslušajo in mu slede. Kako je prišel Hitler do takega političnega ugleda? Zgodovina nam pove to bolje, kakor njegova postava: Hitler se je rodil v Avstriji. Njegovi starši izhajajo iz južne Bavarske. Njegov stari oče je bil še reven kmet. oče pa — vihrava duša — carinski uradnik. Tri leta je bilo malemu Dolfiju, ko mu je oče na smrtni postelji svetoval, naj postane po njegovem zgledu uradnik. Osiroteli deček se je moral že od tlajnežnejše dobe dalje boriti za svoj vsakd; nji kruh. Prve njegove sanje so bile — po-stati umetnik. Šel je na Dunaj ter poskusil napraviti sprejemni izpit na Akademiji. Stvar se mu jo sicer ponesrečila, a izpitna komisija mu je vendar priznala, da tiči v njem precej risarskega talenta, naj poskusi z arhitekturo. Toda predvsem je bilo treba živeti; vstopil je k nekemu sobnemu slikarju kot slikarski vajenec in s lem je preživel ta malo-mestni mladec pet lel v fizični in moralni bedi med razposajenimi sodrugi, ki so ga izrabljali in muštrali. V tem času se je tudi navzel krutosti in svoje naivnosti; kakor navadno oni, ki sami trpe, želijo trpljenje tudi drugim. V njegovem srcu se je zbudilo hudo sovraštvo do marksizma. Po nekoliko lelih je vendar postal s svojo pridnostjo sobni slikar in akvarelist. Čez tri leta jc odšel v Miinchen z nadejo, da si čimprej ustvari kak kotiček za arhi- tekta. V teh sanjah ga je zadela svetovna vojna — vstopil je v bavarsko armado. Pobegnil je iz Avstrije, ker je preveč mrzil Ilabsburžane, »prijatelje Slovanov in nasprotnike germanstva«, da bi mogel vstopiti v njih službo in nositi njih uniformo. V bojih ranjen bi skoraj popolnoma oslepel. Po sklenjenem miru se je vrnil v Miinchen, kjer je postal organizatorični oficir Reichsvvehra, dovršil svoje študije na oratoriju ter začel predavati. Stopil je v zvezo z Gotfriedom Federjem v svrho ustanovitve nove politične stranke. Feder je stranko ustanovil in jo imenoval Nemško delavsko stranko. Prvi se je vpisal Hitler. Če pa hočemo razumeti Hitlerjevo politično akcijo, moramo poznati njeno prvo točko. Iz kontrasta med meščansko otroško dobo ter mladostjo, ki jo je preživel kot navaden rokodelec, se mu je izoblikovala neka nejasna doktrina, ki ga je vedno tiščala pred alternativo: mir ali revolucija! Iz dunajskega življenja je prinesel sovraštvo do Židov, iz bojnega meteža pa je rešil samo globoko zaničevanje do politikov za fronto. Hitler je prepričan, da je »marksistični terorizem mogoče zmagati še s hujšim terorjem«. Prvo izvajanje teh načel je njegov bavarski puč v letu 1923., ki ga je spravil v ječo. V ječi jo spisal delo »Mein Kampf«. Iz ječe se je vrnil s trdnim sklepom, znova poskusiti s podobnim početjem samo bolj metodično. Od tega časa lahko opazujemo dvojno delovanje hitlerijancev: organiziranje svojevrstne revolucijske armade in volivno propagando. katere cilj je, zanesti strnnkin vpliv in ideje v samooblastne, deželne in državne parlamente. Za vse to si Hitler zna najli denarnih sredstev: člani njegove fašistično-politične stranko morajo prispevati s prostovoljnimi dajatvami; ki jih Hitler potroji s tem, da na določenih svojih političnih shodih pobira vstopnino. Poleg tega pa mu vse to financirajo denarni magnati, ki jih baje ni malo v njegovi stranki. Govore tudi o podpiranju iz inozemstva: saj so zelo interesantne analogne Bivši saški kralj Friderik Avgust je umrl na srčni kapi. Po padcu monarhije je mirno preživel v Nemči ji zadnja leta, ne da bi se utikal v politiko. Lojalno je priznal republikansko ureditev in se na svojih posestvih bavil — z lovom in poljedelstvom. med delovanjem hitlerijancev iu italijanskim ter avstrijskim fašizmom. Spomnimo se na parlamentarne volitve v lelu 1030. Polsedmi milijon Nemcev je sledil njegovemu glasu ter je nn ta način šlo 107 hitlerijanskih poslancev v Richstag, med tem ko jih je pred tem imel samo 12! Kmalu nato so korakali v parlament malone v vojaški vrsti stosedmeri narodni nacionalisti v vsi v temnorjavih srajcah. S svojih sed -zev so se pozdravljali s fašistično gesto. Ko je predsednik klical imena posameznih poslance, je prvi nacionalist pri svojem imenu zaklical: Tukaj! Naj živi Hitler t« nakar so se mu odzvali z živio klici vsi tovariši. Na komunistične psovke so odgovorili z živalskim kruljenjem ter z žvižganjem nu pi-ščali, katere so nalašč za to prinesli s seboj. Med tem pa so njihovi pristaši zunaj na ulicah s kamenjem okna nasprotnikov. Novo poljske znamke. Povodom 2011 letnice rojstva VVashinglona je Poljsk poštna uprava izročila prometu pose bne poštne znamke. V sredi je sliki VVashingtona, na levi Kosziuska in desno Pulaskega, ki sla se na čelu številnih poljskih prostovoljcev udeležil osvobodilnih bojev severnih ameriškil držav. Hrabrost poljskih prostovoljcev v teh borbah je veliko pripomogla k zmagi. Takrat zatirani poljski narod pn jc s tem opozoril svet na svojo bo! in gorje. Nemiri v Meksiki Nova francoska vlada. Zgoraj: Pn in leve žalosten poroča časnikarjem, da j« moral vrniti mandat, ker se mu ni posrečilo sestaviti vlado. — Spodaj: Novi predsednik vlade Tardieu objavlja časnikarjem imena članov nove desničarske vlade. Zaradi protiverskih odredb meksikanske vlade je prišlo do velikih nemirov v vsej deželi. Ti nemiri so ponekod imeli težke posledice. Vlada je takoj vpeljala najstrožjo cenzuro, da bi svet nc j zvedel o teh nemirih. Listi o nezadovoljstvu pre-! hivalstva ne smejo prav nič poročati, prav lako ne smejo poročati o raznih vlad. naredbah, o premestitvah uradništva, odstavljanju županov iu slično. Kreditno Tc dni se je v Zagrebu vršilo predavanje iug. Varno o našem kreditnem zadružništvu. Iz predavanja kakor diskusije po predavanju je bilo razvidno, da sedanji način rešitve vprašanja kmetijskega kredita .-; Priv. agrarno banko ni zadovoljiv. Predavatelj jo predlagal oddvojitev zadružnega kredita od banke in ustanovitev Centralne zadružne kreditne organizacije. Zato bi se odtegnil PAB oni kapital, ki so ga vpisale zadruge, V diskusiji je predlagal dr. Ivo Belin organizacijo Kmetiska šoto v Ratečami M. Sobota, 19. februarja. V neposredni bližini M. Sobote se je na Celeposestniški zemlji ustanovila 1. 1926 kmetijska šola, ki jc sedaj pod banovinsko upravo. K šoli spada C9 ha zemljišča (14 ha njiv, 25 ha travnikov). V začetku je morala šola premagati več težav, radi tega se ni mogla razviti v zaželjenem obsegu. Pravi razvoj se je začel s prihodom g. ravnatelja inž. Sadarja, ki je nastopil službo 1. avgusta 1930. Razvoj so je vršil tako nsglo, da se mu ne moremo naeuditi. Vsa okolica se je takorekoč čez noč spremenila. V največji meri se je razvila drevesnica. Ob prihodu g. Sadarja je bilo v njej 6COO dveletnih sadnih drevesc in 12000 cepljenih jabolčnih divjakov. Preteklo leto so je drevesnica tako povečala, da se je posadilo in poeepilo 45.000 divjakov ler zasadilo 80.000 divjakov. Drevesnico je banska uprava sprejela za centralno banovinsko drevesnico. Ako se bo drevesnica tudi vnaprej lako razvijala, bo čez pet let produkcija tako velika, da se lahko vse banovinske ceste zasadijo s sadnim drevjem. Velik napredek beleži šola tudi pri ostalem gospodarstvu. Lani je dobila iz Švice dve originalni simodolski kravi in enega originalnega bika. Na veliko se je začela gojili kurjereja. Šola je dobila moderne kurnike, v katerih je prostora za stotine kokoši. Redi se rjava štajerska kokoš in so je za to kokoš uvedlo selekcijsko središče. V kratkem poldrugem letu svojega ravnate-ljevauja je g. Sadar razen navedenega dal postaviti rastlinjak, čebelnjak, stanovanjsko hišo za vrtnarja in velik betonski silo, ki ima 130 kub. metrov prosto nine. Renoviral je hleve, okrog drevesnice je dal potegniti žično ograjo, nabavil je stroj za pakovanje sadja in za pletenje žične mreže za ograjo ter motorno brlzgalno za zalivanje. Te dni je zadela šolo velika izguba. G. ravnatelj Jo je moal zapustiti in oditi na bansko upravo. Njegov odhod je za šolo res udarec, kajti težko bo najti človeka, ki bo s tako požrtvovalnostjo in ljubeznijo posvečeval svoje moči šoli, kakor je storil to g. ravnatelj Sadar. Vinska razstava v Lhttomeru Ljutomer. 18. febr. Vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni priredite dne 9. marca (v sredo) 1932 vinski sejem in razstavo vina v dvorani g. Julija St.asserja, gostilničarja v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo vina iz celega ljutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljulomer je po svojem starem slovesu kot center ljutomerskih goric in kot križišče železnic za tako piireditev zelo pripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in razstavo v tem mestu veliko zanimanje med vinogradniki ter tu- in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormoškega, gornje-radgonske-ga in štrigovskega vinskega okoliša, da rrzstavljo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mogli poskusili ter se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega ljutomerčana. Vinski producen-ti v omenjenih okoliših, ki žele razstaviti svoja vina, naj to prijavijo najkasneje do 25. februarja agrarnega kredita po banovinah, kar zagovarja tudi slovensko zadružništvo. Del govornikov je bil za centralistično rešitev, drugi del pa za decen-tralistično rešitev. Na koncu je bila sprejeta resolucija, kjer pravijo, da je edino pravilno sredstvo za kmetijski kredit organizacija v rajfajznovkah. Treba je, da se izvedejo pri agrarni banki reformo s sodelovanjem zadružništva, ki naj ima večje koristi od banke kot doslej. Tudi Javna kreditna sredstva jc treba v večji meri uporabljati za kmetijstvo kot doslej. 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati do 5. maica 1932 in sicer od vsake sorte tri steklenice po Viol. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na izbiro bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov, kakor tudi sortirana viua in vse v> ste najfinejših specljalitet iz celega vinskega okoliša. Opoznrjamo vse interesente — vinsko trgovce, gostilničarje in druge, da si ogledajo vinsko razstavo ter so sami prepričajo o i/borni kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah. KOTIRANJE DELNIC PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE V petek so začele na belgrajski borzi oflcielno kotirati delnice Privilegirane agrarne banko. Zadnje čase namreč so bile te delnice trgovane po zelo nizkih tečajih, enkrat smo celo poročali, da po 160. V ostalem je bil normalni tečaj nekaj nad 200. Na petkovem sestanku je bil zabeležen oficielni tečaj 227—240, dočim znaša nominala 500 Din. Skujmo je glavnice 700 milj. Din, ki je razdeljena 1,400.000 milj. komadov, ki se glase na imetnika. Od vsega kapitala je prevzela država 120 milj., Drž. hip. banka 50 milj., Narodna banka 20 milj., Poštna hranilnica 30 milj.. Razredna loterija 20 milj. torej 240 milj., dočim so ostalo prevzeli zasebniki, katerih delnice pridejo v poštev za promet. Bilance belgrajskih bank. čiuovnička banki izkazuje pri glavnici 10 milj. 12.3 (12.97) milj. hranilnih vlog. Cisti dobiček znaša 1.4 (1.8) milj. — Dunajski kreditni zavod. Pri glavnici 5 milj. znašajo vloge, reeskont in tekoči računi 19.3 (15.3) milj., čisti dobiček pa 0.47 (0.43) milj. — Centralna banka ima pri glavnici 10 milj. hranilnih vlog 12.8 (15.1), tekočih računov 16.7 (17.9), reeskonta 9.25 (4.96) in lombarda 0.9 milj. Čistega dobička je bilo 1.5 (1.5) milj. in ostane dividenda neizpremenjena: 12%. — Vračarsku. štedioniea ima pri glavnici 10 milj. hranilnih vlog 21.6 (25.5), reeskonta 4.5 (1.05), čistega dobička pa 1.2 (1.2), k temu pa je še treba prišteti šo dobiček kopališča Ribarsko v znesku 0.23 (0.23) milj. Dividenda ostane n»izr premeujetia 10%. — Banka Slavija izkazuje pri glavnici 2 milj. hran. vlog 3.6 (4.3), tekočih računov 1.9 (1.8), reeskonta 0.4 (0.5 iu Drž. hip. banke kot upnika 0.2 (0.24) milj. Dobiček se je zmanjšal od 0,28 na 0.19 milj., dividenda pa od 10 na 7%. Potrjeni poravnavi. Kolar Franc in Ivana, posestnika "v Gradišču 52 pri Slovetijgradcu (za 50% v rlveh obrokih); Slane Anton, trgovec v Gribljah št. 55. p. Gradac. (za 52% v enem letu.v štirih obrokih). Borza Ljubljana, 22. febr. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma slabejšl, edino London in Ne\vyork sta bila čvrstejša. Promet je bil znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2271.16—2282.52, Berlin 1330.22—1341.02, Bruselj 782.43- 780.37, Nevvvork kabel 5613.44—5641.70, ček 5591.44 - 5619.17, Curih 1095.85—1101.35, London 193.48—195.08, Praga 160 do 166.86, Pariz 221.30—222.42, Trst 291.57—293.97. Zagreb. Amsterdam 2271.16—2282.52, Bruselj 782.43 780.37, London 193.48 195.08, Milan 291.57 do 293.97, Newvork kabel (5613.44 —5641.70. ček 5591.44—5619.70, Pariz 221.30—222.42. Curih 1095.85 do 1101.35. Praga 160—160.86, Madrid 430—440. — Skupni promet brez kompenzacij 7.15 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2274.16—2282.52, Berlin 1830.22-1341.02, Bruselj 782.48-786.87, Nevvvork 5591.44—5619.70. Curih 1095.85—1101,85, London 193.48-195.08, Pariz 221.30- 222.42, Praga 166 do 166.86, Milan 291.57—293.97, Madrid 430.50 140.49. Dunaj. Dinar uotira (valuta) 12.40. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1925, London 17.68, Ne\vyork 512.25, Bruselj 7.1.45, Milan 26.65, Madrid 39.50, Amsterdam 207.20, Berlin 121.60, Dunaj 71.5750, Stockholm 98.50, Oslo 96, Kopi n-hageu 97.10, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava "\4\ Atene O 55, Carigrad 2.44. Bukarešta 3.05, tlela " fors 8.80. Vredne tni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje slabejša in so tečaji deloma popustili. Promet jo i bil srednji. Tako izkazuje bolgrajfka borza prometa: vojna škoda 460 kom., begi. obv. 238 kom., 7% Blerovo posojilo 1000 dol. in 7% pos. Drž. hip. I banke 3000 dol. — Na zagrebški borzi pa je bil promet naslednji: 7% inv. pos. 12.000, vojna škoda 700 kom., 8% Bler. pos. 6000 dol. in begi. obvez, i 100.000. ! Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 1% Bler. pos. j 47.50 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. j Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 58.50 - 61, agrarji 50—51, kasa 248—250 (249), 3. 246—247, i 4. 245-247 (240), 8% Blerovo pos. 53.50 54 (54, ; 53.50, 53.75), 7% Blerovo pos. 413.50—46.75 (46.75, 46.875, 46.50), 7% pos. Drž. hip. banke 50—51, 6% begi. obv. 41—41.50 (41.40). Belgrad. Narodna banka 4900—5000. 7% inv. pos. 60 den., agrarji 80.50 den., vojna škeda 248 do 249 (248), 6% begi. obv. zaklj. 42.50, 42. 41 50, 8% Blerovo posojilo 55.50 bi., 7% Bler. posojilo zaklj. 47 h)., 7% pos. D11B zaklj. 51.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 97, \Viener Bankverein 11.50, Escompteges. 113, Aussiger Cheniisehe 125, Ruše 12.50, Mundus 97, Trboveljska 33.50. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 37 vagonov. Budimpešta. Tendenca: čvrstejša. Promet srednji. Pšenica: marec 11.91—12.20, zaklj. 12.19—12.20; maj 12.90—13.15, zaklj. 13.15—13.16. Rž: marec 14.25-14.40, zaklj. 14.38—14.42; maj 15-15.20, zaklj. 15.20—15.21. Koruza: maj 14.32—14.43, zaklj. 14,18-14.50. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 67, julij 68.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2314 goved, iz Jugoslavije 116. Cene: voli najboljši 1.80 do 1.83, I. 1.40-1.65, II. 1.20 -1.80 lil. 0.80 do 1.10, krave 1. 0.00—1.—, II. 0.70-0.85, biki 0.72 do 1.30, klavna živimi 0.42 0.72. — Tendenca: mirna, cene za vole, krave in klavuo živino so ostale neizpremenjene, za bike pa so bile za 2—3 groše višje. J«jca Prerokovanje našega zadnjega poročila se je točno uresničilo. Kakor hitro se jo pokazalo solnce in je v Italiji nastalo toplejše vreme, so cene z neverjetno naglico padle. Danes smo na isti stoji-nji kakor pred padcem snega, in sicer plačujejo izvozničarji 45 par jia komad. Marsikateri izvoz-ničar si bo rekel: >Ta sneg me slane lepe novce.« Mi se ne bomo popolnoma nič čudili, če bo cena za časa največje produkcije padla na 25 par za komad in pri tem je še vprašanje, ako se bo dala sj.bh vsa količina izvoziti. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 20. februarja 1932. Nedeljski šport Tako pestre športne nedelje, kakor Je bila pretekla, pri nas še ui bilo. V prvi vrsti so uain glavno atrakcijo oskrbeli drsalci. Na drsališču Ilirije so izvedli velikomesteii program. Igrala se jo prva hokev tekma v državi. V odmorih te tgre so pa nastopali naši drsalci. Tak repertoar ne moro nudili noben u športna organizacija o državi. Gledalci, katerih je bilo okoli 2000, so pa Imeli priliko videli, kaj je prav za prav hokev. Ta krasna borbena igra je, čeprav izgleda radi silnega tempa v katerem se razvija, popolnoma nenevarna. Uvrla. vita se bo pri nas. Toda ako hočemo napredovati, moramo imeti led najmanj tri mesece vsako zimo. Kolikor ne zmore privatnti inieiiatlva. v toliko morajo priskočiti merodajni Sinitelji na pomoč. V zimskih športih in pa v plavanju imamo Slovani največ upanja, da bomo prcdnjačili v državi. Upravičeno pričakujemo, da bomo v najkrajšem času videli še hokey tekmo. Popoldne so bile pa nn programu prvovrstno nogometne tekme. Te nas pa nikakor niso moglo zadovoljiti. Ne bi bilo prav, ako bi prezrli incidente, ki so so dogodili pri tekmi llirija-Primorje. Nekateri igralci so zopet pozabili, kako morajo igrati nogomet Žalostno jo to, da so vedno eni iu isti igralci, žo par let sem, ki povzročajo spopade, bodisi med igralci samimi ali pa med občinstvom. Od naših vodilnih klubov hočemo videti i.u tudi upravičeno pričakujemo igro, ki mora biti ostalim za vzgled. Klubska rivaliteta ue smo priti do izraza v medsebojnih spopadih. Igralce, ki to na razumejo, jc treba odstraniti. Agilni so bili tudi smučarji. Nn raznih krajih so se vršila prvenstva. Imeli smo tekme zn prvenstvo Zasavja, Notranjske, štafetni tek Grafike, slalom tekme in pa mednarodne tekme za prvenstvo Maribora. Prav vse prireditve so dobro uspele in nikjer se ne morejo pritoževati, da je bila slaba udeležba. Še lani so prireditve slabo izpadle, ako je bilo več tekem naenkrat. Smučarstvo so je pn tako razvilo, da 30 tekmovalcev na eni tekmi no pomeni dosti. Ker je dosti naraščaja, bomo kaj kmalu dosegli inozemce. Tudi skakalnic je sedaj po Gorenjskem že lepo število. Vso so pripravno ravno za začetnike. Treniranje na velikih skakalnicah za začetnike ni priporočljivo. Zato je prav, da je večina manjših skakalnic. V tekmi za prvenstvo Zasavja, ki se je vršila na Sv. Planini in kjer je slartalo 18 tekmovalcev, je zmagal Toni Banovec, naš senior. Progo je prevozil v času 1:30:01. — Grafika jo priredila šta-fetni tek tla 2!km dolgi progi. Tekmovali so Grafi« čarji, ki so se formirali po podjetjih. Zmagala jo štafeta naše tiskarne pred štafeto Saturnusa. Prehodno narilo bronasti tc i p zmagovalca so si priborili grafičarji iz naše tiskarne. — V slalom tekmi na Zelenici je pa zmagal Praček iz Jesenic. Težavno, 6 km dolgo progo s 500 m višinske rnzlike je prevozil v 5:09 min. — V Podnartu so pa imeli tekmovanje v skokih. Nastopilo je 16 domačinov, ki so za začetek pokazali prav lepe skoke. Najdaljši skok je napravil Potočnik Janez, 17 in. Prireditev je v vsakem oziru prav dobro uspela. Domačini so dokazali, da je tudi v Podnartu lep smuški svet. —• Smučarski klub Celje jo imel svojo klubovo tekmo za seniorje na progi Celjska koča—Store, za dame in juniorje na 4 in 6 km dolgi progi v što-rah. Naslov klubovega prvaka si je za letos zopet pridobil g. Grnčner Ervin v času 1:01:30, sledili so Filač Kari 1:05:30, Hribernik Jas. 1:10, Hauswirth W. 1:14 Dobre rezultate so dosegli tekmovalci izven konkurence kakor Konig, Staube in drugi, vendar niso boliši od klubovega prvaka. Dame: 1. Urch Ria 28:5. 2. Steinboek Inge 31:21, 3 Filipič Ada 31.42, 4. Grnčner \Valli 3-1:50. Izven konkurence gdč. llillinger 31.19. Juniorji: 1 Mayer Giln-ter 35.20. 2. Tomažin J. 3535, 3. Ržinek 36:8, 4. Skoberne Fr. 36.12. Krasen dan je privabil mnogo publike Iz Celja v štore. Po tekmi je bila v gostilni Odrinek v Štorah podelitev daril in objava rezultatov. Posebna hvala pre celjskim tvrdkani Jos. Krell in Jos. KOnig z darila. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog oziroma oče, stari oče, stric in svak, gospod iVAN KERNC st. dimnikarski mojster ln hišni posestnik t ponedeljek, dne 22. t. m, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 24. februarja 1932 ob 2 popoldne iz hiše žalosti Hrenova ulica 18 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1932. Žalujoče rodbine: Kernc, Jamnik, Zanoškar, Kunaver. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da nas ie naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin, brat, svak, stric, gospod SLAVKO IVIJVTER pos. in lesni trgovec v Zrečah danes dne 22. februarja 1932 ob pol 12 dopoldne, po kratki mukepolni bolezni v starosti 34 lel, previden s sv. zakramenti za umirajoče, za vedno zapustil. Truplo blagega rajnkega se prepelje iz bolnišnice v Celju na dom v Zreče, kjer sc položi na mrtvaški oder. Zemeljski ostanki se preneso v sredo, dne 24. februarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče, kjer se polože v domačo grobnico k večnemu počitku. Sveta masa zadušnica se bo brala v četrtek ob 8 v farni cerkvi v Zrečah. Zreče-Celje, dne 22. februarja 1932. Nina Winter, soproga. Olga, Slavica, Boris, Tanja, otroci. Rozalija Wintcr, mati, in ostali sorodniki. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tuzno vest, da nas je zapustila za vedno naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa Ivana Šašter roj. Dolžan soproga pošinega zvaničnika v pokoja v nedaljo, dn'- 21. februarja 1932 ob 12 opoldne, po dolgem, nmkapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 64. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 23. februarja 1932 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, na Celovški cesti št. 84, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 24. t. m. ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana-Kranj-Mojstrana-Graz, dne 21. februarja 1932. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Globoko žalujoče rodbine: Mucolini, Hladnik, Dolžan, Kas hovvetz. Zahvala Ob smrti našega nepozabnega sina, brata in strica, gospoda dr. Vladtmiria Herlela profesorja v Kranju se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem pa se iz vsega srca zahvaljujemo g. direktorju Košniku za prijateljsko skrb med boleznijo in ob smrti ter za njegov v srca segajoč govor ob grobu; g. dr. Fajdigi za zdravniško pomoč in g. prof. Watzlu za duhovno tolažbo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni gospej Krenerjevi, ki je pokojniku ob bolezni stregla z materinsko požrtvovalno?1 jo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti, zlasti zastop. mes'ne občine Kranj, prof. zboru., zastop. prof. društva na čelu z direktorjem dr. Lokarjcm, Sokolu, Čitalnici, Gas. društvu, Dijaški kuhinji ter dijakom in dijakinjam za ganljivo petje. Zahvala tudi pokojnikovim dobrim prijateljem gg. poslaniku vitezu Pogačniku, pred dež. sod. v p. g. Rekami'. sod. sve< dr. Koh°tu, velepos. Al. Pavlinn, trgovcu V. Bchincu kakor tudi vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli da spremijo pokojnika na zndn|i poti. V Solčavi, dne 21. februarja 1932. Oče Anton Herle in sorodniki. i sH km MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I-SO Din ali vsaka beseda 50 par. Kajmanjši oglas ■ 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Beseda samo 50 par Pošteno dekle kmečkih staršev, s primerno izobrazbo — išče službo v kako trgovino na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 2172. Perfektna kuharica srednjih let, z večletnimi spričevali, išče mesta v kakšno uradniško menzo ali kaj stičnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2226. Natakarica z osebno pravico, išče službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Poštena« št. 2222. Trgov, pomočnik z dežele, pošten in marljiv, išče službo v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Marljiv« št. 2221. Mesto hišnika išče vpokojenec. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 2233. Službodobe Beseda samo 50 par Postrežnico mlajšo sprejmem za opoldne. Postojnska 12. Denar Beseda samo 50 par Posojilo 100—150.000 Din, iščem proti menicam in mesečnemu odplačevanju Din 2000. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2224. II Pouk Beseda samo 50 par ČomernlKovs Šoferska šola Ljubl jana Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesionirana Prospekt šl 16 zastonj Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki £as. Strojepisni pouk 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in iz-vežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6 do 8 zv. Šolnina zelo nizka. Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 7/1. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša in na najmaniše obroke — z garancijo. R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. in Šivilje in krojači! Od 29. februarja do 15. marca 1932 priredim damski prikrojevalni tečaj Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do 27. februarja 1932. Natančnejša pojasnila daje lastnik konces. strok, šole Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4'II. n. Krojni vzorci se izvršu-jejo po meri. I0EB23I Beseda samo 50 par Beseda samo 50 par V upravi »Slovenca« naj se dvignejo sledeče ponudbe: Avto na razpolago, Bodočnost, Cena, Dekle šivilja, Dober družabni položaj, Domek, 1. februar, Gospodinja, Hiša v centru, Hitra pomoč, I. S. 1591, Inteligentna gdčna, Krščanska 308, K. S. 1424, Ljubljana ali okolica, Lokal 1574, Mala sobica 147, Mirna stranka 1090. Mlad čuvaj 898, Natakarica 14.488, Obrat 15.097, Opis in pogoji 14.808, Pisarna 196, Plačam v gotovini, Plačilni, Pošten in zanesljiv, Poštenje, Za prevzem potrebno, Pridna služkinja, Prodajalka 992, Prvovrsten 1289, Prvovrstna moč 15.178, Resna ženi-tev, Sigurna bodočnost, Sirota 13.974, Skladiščnik s prim. kavcijo, Snažna 570, Sreča 1027, Sreča v nesreči 997, Srečna bodočnost, Srednjih let 14.360, Stalna hotelska služba, Stalno, Les 117, Takoj 778, Takojšen nastop 659, Takojšnje plačilo 1996, Uradniška družina, Vrt v mestu, Zanesljiv. zmožen in pošten, Zanesljive moči. Zuonišče, 14 449 3840'1271, 100 964, 600.000 1825 Din 30.000 št. 1575. lllllllllllllllh___ ijiispi .....................— iTnO UGODEN NAKUP OSTANKOV DO 6. 7. 8,10 in 12 Din v .Tekstilnem B*zariu'. Maribor, vetrin s*a ul?c* 15 E 1198/31. Drožbeni oklic! Dne 11. aprila 1932 dopoldne ob pol 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zg. Muta, vi. št. 1, 2, 87 stanovanjsko poslopje z gostilniškimi prostori in pekarno, gospodarsko poslopje, zidano kegljišče, 546 a njiv, 55 a travnikov, 11 a vrta, 31 a pašnikov, 325 a gozda; cenilna vrednost 346.827 50 Din; vrednost pritikline 13.841 Din, ki je zgoraj že sešteta; najmanjši ponudek 231.219 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. OKRAJNO SODIŠČE MARENBERG, dne 11. februarja 1932. NahaiHo Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo brezplačno od 23. do 28. februarja 1932 vsak na novo naročeni mali oglas vobse i a N c & w > — a. - " . - K - * N S ' a -r. iO _D | s? O "t I oaSf _ i sea _ □ n *• rj C 3 O s. i: T > i«N SasoSJ sO ~ Tre. - B r" I s Dr. Joža Lovrenčič: 110 Anali izumrleoa naroda Roman iz drugega stoletja pr Kr. Kakor je nepremišljeno dospel do Akvileje, odkoder se je odpeljal z ladjo do Humaga, tako in še bolj nepremišljeno in neprevidno se je obnašal, ko je prijezdil ob Mirni reki v tabor. Prokonzula sta ga začudeno sprejela, zakaj nista ga pričakovala tako hitro, čeprav sta dobila vesti, kako je odšel iz Rome. Še bolj sta se začudila, ko sta videla, kako kratkih, odsekanih besed je bil z njima. Strme sta pa obstala in se spogledala, ko je sklical pred pretorij vojsko, stopil na tribunal in tako govoril: ;>Vojaki! Dolgo je že, leto je poteklo, kar ste prišli v te barbarske kraje, da jim pokažete, kaj je rimski meč ,ki ne pozna strahu in mora kloniti pred njim vsak sovražnik. Dolgo leto, pravim, ste tu in da niste še doma in da ni sovražnik še strt — kdo je kriv? Kdo je kriv, vas vprašam, da je Roma trepetala pred temi neznatnimi barbari, ko da se pojavlja nov Hanibal, in je bila vznemirjena vsa Italija in se tresla, boječ se novih vpadov in grozot, ko so ji še Hanibalove v spominu? Vojaki, vsi ga poznate in veste, da nosi edini Aulus Manlius Vulso vso odgovornost za strah in skrb in vznemirjenje, ki je bilo toliko, da Roma v najhujših časih ni doživela večjega! Bežal je iz tabora ob Timavu, predal toliko število vaših tovarišev smrti, barbare je pa pustil, da so po mili volji gospodarili in plenili v našem taboru, kar je pomenilo poraz, kakršnih Roma ne pozna in jih ne mara doživljati. Premagal da je barbare potem? Vojaki, kdor izgubi tako sramotno tabor, je premagan. Nobena zmaga mu več ne pomaga, nobena zmaga ne zbriše sramote, ki se tako oprime orožja! Ali mislite, da bi se upali barbari še kdaj spustiti se v boj, če bi jih bil Aulus Manlius ob Timavu porazil kakor bi jih moral? Nikdar in nikoli! Akvileja bi bila že leto dni varna in se lepo v miru razvijala, Istra bi bila že v naših rokah urejena provinca in vi, vojaki, bi že lahko uživali mir pri svojih družinah, ali pa bi prodirali že kdovekam globoko v zemljo Ilirov! Pa je prišel Marcus Junius Brutus in podprl sramoto svojega kolega in jo v Romi še celo zagovarjal kot — zmago! Kriv je Aulus Manlius, kriv je Marcus^ Junius, da ste še tukaj, da se vleče vojna, kot bi šlo za najhujšega sovražnika. Vojaki, poslej bo drugače! Junius Brutus in Manlius Vulso sta odigrala. Prokonzula, ukazujem vama in zapovedujem: ta trenutek zapustita tabor in pojdita svojo pot v Romo, kjer dajta senatu in narodu odgovori« Legionarji, ki so po prvih stavkih začeli že mrmrati, so divje zatulili, ko je končal konzul svoj govor, in vzklikali so obema prokonzuloma kakor jima niso niti po zmagi ob Mirni reki. Vzljubili so bili oba in konzulovih žalitev, ki so nje prav tako zadele, niso marali in niso mogli mirno prenesti. Ko se je polegel hrup, je spregovoril prvi Aulus Manlius. »Ave, imperator Aule Manli!« je zagrmelo med legionarji, predel? Je izrekel prvo besedo. Ave, ave!« ,je odmevalo. Konzul Pulcher, ki je ostal na govorniškem odru, je ze'enel od jeze, zakaj da bo vojaštvo njegov govor vzdražil. ni pričakoval. IVokonzu' Manlius je bil kratek. Legionarji, ki so potihnili in čakali njegovih besed, so videli, kako težko se premaguje, a premagal se je vendar in mirno, samo za spoznanje vzburjeno je odgovoril: »Prišel si, Pulcher, po lavorike, ki sva ti jih nasekala s kolegom Markom Junijem, in se zanje bojiš! Odtod tvoje drzne besede, ki ne zaslužijo, da bi odgovarjal nanje, in jih preziram. Senat bo sodil m sodil bo narod — njima bom odgovarjal, če bosta zahtevala, in upam, da bosta pravičnejša, nego si bil ti v svoji preveliki bojazni, da te ne bi spravili ob slavo zavojevalca Istre, ki je po zadnji bitki že nasa, ako le senat h oče k Marcus Junius Brutus je bil bolj jedek. »Pustili smo te govoriti,« je rekei, »da slišimo tvojo modrost, dasi ne vemo, kdo si! Poslušaj, ki si prišel v tabor in se šopiriš in širokoustiš: izvedeli smo, kako se ti je mudilo iz Rome, izvedeli, kako si odšel. Takemu možu se prokonzula ne bova pokorila. Poslušala bova povelje konzulovo, ko bo spoštoval sam zakone, se ravnal po njih in bo po običaju, ki ga ni še nihče kršil, opravil na Kapitolu daritve in zaobljubo in prišel z liktorji in v paludamentu v naš tabor!« »Ave Marce Juni, ave Aule Manli!« »Tako jc, dobro sta mu povedala!« »Kje imaš poveljniški rdeči plašč?« »Kje so liktorji?« »Po čem naj spoznamo, da si konzul? »Po tvojih besedah?« »Tako ne govori konzul!« »Drugačnih besed smo vajeni legionarji!« »Daj, daj nam znamenje, pokaži ga, da imaš moč tako govoriti in ukazovati!« so klicali in vzklikali legionarji. Zn Jugoslovansko tiskarno v Lhibllanl: Karel čet. Izdajatelj. Ivan liakovee. Uradnik: Franc Kremžar Za slovensko univerzo Deklaracija Slov. kat. akad. starešinstva za neokrnjeno Aleksandrovo univerzo v Ljubliani Ljubljana, 22. febr. Včeraj je Slov. katoliško akademsko starešinstvo na svojem občnem zboru sprejelo naslednjo deklaracijo: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, v katerem je združenih nad 400 slovenskih izobražencev — javnih delavcev v vseh poklicih, z zadoščenjem ugotavlja, da je narodni razvoj Slovencev dosegel v svobodni Jugoslaviji izpolnitev in završitev elementarnih narodnih teženj, ki jih zahtevajo svoboda, enakopravnost in kulturna dozorelost. Da so Slovenci jrolnopraven in konstruktiven del našega državnega naroda, je tudi za zunanji svet najbolj viden dokaz popolna slovenska univerza v Ljubljani, ki je bila uzakonjena 1. 1919. Tako ta naša najvišja prosvetna ustanova ni samo uresničenje stoletne sanje, ki se je od časa do časa deloma spolnjevala, ampak je tudi simbol naše popolne zmage v tisočletni borbi proti tujemu navalu, je branik narodne kulture in žarišče narodnega znanstvenega dela. Slovenci se zavedamo, da smo svojo narodnost ohranili z nadčloveškimi napori, zavedamo se, da smo z veliko duševno silo naših najboljših mož in z voljo in vero v našo svobodo zgradili vse temelje zdravega kulturnega življenja. Zato čutimo, da bi vsako okrnjevanje univerzo v Ljubljani bodisi sedaj ali kadarkoli, pomenilo narodni udarec, pokazalo v svetu naše ponižanje in omajalo vero neodrešenih bratov, ki imajo danes v naši univerzi in naših narodnih šolah moralno in duševno oporo. Ker je varčevanje pri naših kulturnih ustanovah destrukcija narodne kulture, odklanjamo vsako misel, da bi naše narodne Šole — visoke ali srednje — kakorkoli okrnili. Če se zdi, da utegne nastati v državi preveč izobražencev, jim je treba olajšati pot v vse panoge gospodarskega življenja, da se bodo tam v zdravi tekmi in po svoji sposobnosti uveljavili, nikar pa jim ne zapirajmo poti do izobrazbe! Zato je naša univerza in zato so vse naše kulturne ustanove za nas nedotakljive! Slovenka v Ameriki podedovala milijon Uspehi slovenskega pisatelja v Ameriki Ljubljana, februarja. V teh žalostnih časih, ko povsod manjka denarja, se dobro sliši vest, da je kdo podedoval milijon dolarjev ali v našem denarju 56 milijonov dinarjev. Tak srečen človek je poslala gospa Fra-nja Tavčarjeva ali kakor se sedaj p^še, mrs. Fran-ces Tavchar, naša rojakinja, ki živi sedaj v Chi-kagu. Srečno vest je gospej Tavčarjevi sporočil pred dnevi italijanski konzul v Chikagi. Tudi v tem velemestu je ta vest učinkovala kakor senzacija in so jo vsi chikaški listi priobčili na prvi strani, ter seveda tudi slovenski, po katerih jo posnemamo. Tavčarjevi je zapustil ta veliki denar njen stric Anton Klemenčič, tovarnar v Ilirski Bistrici na Primorskem. Klemenčič je umrl jeseni. Dočakal ie starost 88 let. Bil je vse življenje samec ter izredno bogat človek. Imel je tovarno makaronov, zasebno železnico, obširna zemljišča iu vrednostne papirje. Največ bogastva pa si je pridobil med vojno. Zn evoje sorodstvo se vse življenje ni dosti brigal, spomnil pa se je svojih nečakinj in nečakov v oporoki, ter jim je svoje premoženje v petih enakih del'ih zapustil. Ameriški slovenski listi poročajo, da živita brat in sestra Tavčarjeve, ki sta prav tako podedovala vsak po en milijon dolarjev, v Jugoslaviji. Franja Tavčarjeva sama stanuje sedaj v Ciceru, predmestju Chikaga, 5733 V. 21. .st., ko je dobila srečno vest o nepričakovani dediščini po stricu, ki ga ni nikoli videla, se je odpeljala takoj v Ročk Springs v Wyomingu, kjer sedaj živi njena hfll. (Tako poročajo slovenski ameriški listi, čudno je. da ni bilo dosedaj o tej veliki dediščini še nič slišati, čeprav Ilirska Bistrica ni tako daleč od Ljubljane.) Uspehi Louis Adamiča. Lani srno poročali o velikem uspehu našega rojaka v Ameriki L. Adamiča, ki je v angleški literaturi znan pod imenom Louis Adamich. Ada-mieh je napisal obširno zgodovino ameriških delavskih bojev pod naslovom >Dynamitec, o kateri so se svetovno znani ameriški pisatelji kakor Na-blov nagrajenec Sinclair Levvis, dalje letošnji kan- j didat za Noblovo nagrado Upton Sinclair in drugi ; nad vse laskavo izjavili. Knjiga je bila prevedena | celo v japonščino. Poleg slovenskih dnevnikov je j priobčil recenzijo knjige tudi - Dom in svet . Sedaj izide knjiga v hrvaščini v založbi »Binoze (Biblioteka novinarske zadruge) v Zagrebu. Adamič piše sedaj roman ^Krohot v džunglic, ki izide spomladi. Med ameriškimi pisatelji velja Adamič za najboljšega poznavalca delavskega življenja, zlasli pa življenja izseljencev. Celo Sinclaire Levvis in Upton Sinclair se obračata nanj za razna pojasnila in strokovno mnenje o delavskih zadevah. Adamič pa tudi sam objavlja lastne novele in članke v najboljših ameriških revijah. V teh novelah opisuje svoja srečanja z delavci in pogesto navaja v njih, kako je našel svoje slovenske rojake v najbolj čudnih usodah. Njegove novele veljajo za mojstrovine ameriško-angleške literature in izhajajo tudi v antologijah najboljših novel. Ko je Adamič objavil v enem najbolj uglednih ameriških mesečnikov članek »Tragična mesta v Novi Angliji«, jc vzbudil na eni strani splošno odobravanje, na drugi strani pa ludi ogorčene proteste. Adamič namreč v tem članku opisuje slabe razmere v raznih industrijskih mestih, kjer so tovarne opustile svoje obrate. Proti članku so protestirale uprave teh mest. Vendar pa niso uspele, ker je ameriška javnost bolj verjela Adamiču. Adamič živi v Ameriki od 1. 1913. Doma je iz Grosupelj. Njegove novele in poročila so dragocen donesek ludi k zgodovini naše emigracije in s tem sploh k slovenski narodni zgodovini. Zaklana svinca ga o grizla St. Peter pri Novem mestu, 19. febr. Huda svinja je vsekakor Hanzelnova iz Kro-novega. Oni dan je bil naprošen Bevčev Pepe iz St .Petra, da bi jo zaklal. Pepe pa, spreten in vajen tega posla tako, kakor malokdo, ji je zasadil nož pod vrat ko bi trenil. Nič več ni kazala življenja \ sebi. Kdo bi pa tudi mislil na to: bila ie zaklana čisto pravilno, odtekla ji jc kri, polita je bila z vročo vodo in ošopana«, že je 1'epe zarezal vrat in še malo je manjkalo, pa bi bila glava ločena od ostalega trupa. Takrat pa — kdo bi si mislil — nagne svinja glavo in z zadnjimi močmi življenja, ki je bilo še v nji, zasadi ostre zobe v levo Pepetovo roko. Kaj takega se mu še ni pripetilo in menda komu drugemu tudi nc. Pa zgodilo sc jc. Zopet ena skušnja več, da nesreča nikdar ne počiva in da je treba povsod previdnosti. r,<:r)m pred vrati Ilirije. Kar trije igralci K A. (. .-,» prcigrali domače Kante. Vratar Uorše pa vseeno junaško hrani svoja vrata. Poskusen vlom Sv. Jakob ob . Savj, 22. iebr. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v Hranilnico in posojilnico pri Sv. |akobu ob Savi. Vlomljena so bila trojna vrata in so vidni na blagajni tudi sledovi orodja. Nato je jKiskuša! vlomilec svojo srečo v lokalih Prosvetnega društva, toda tudi tam brezuspešno. Pri vlomu v gostilniški lokal g. Pečnikurja, so vlomilca prepodili. Zadevo ima v rokah orož-mštvo. Dva sleparska agenta Ljubljana, 22. febr. Policija je izdala tiralico za dvema agentoma »Vzajemne pomočiš ker sta izvršila več drznih goljufij na račun ljudske lahkovernosti. Ta dva agenta, 27 letni Ivan Homola in njegova žena Ka-ta sta doma iz Cerne v Slavoniji. Meseca septembra lanskega leta sta se na- Pred vnetjem vratu in prehladom varujejo PANFLAVIN častile Odobreno od Min. soc. politike iu na-_rodnega zdravja S. šl. 1409, 6. II. 1932. selila v kraju Blalo na Cetini v Dalmaciji. Potovala sta po tamkajšnji okolici kot zavarovalna agenta Vzajemne pomoči in goljufala ljudi na na taničn, da sta sprejemala aro /a zavarovanje, mislila pu sta si: Boljše jc, da imava midva kaj od tega denarja, ki ga plačujejo ti ljudje, kakor pa Vzajemna pomoč v Ljubljani. Denar, kar sta ga inkasirala, sta porabila /ase in ga nista poslala v Ljubljano. Ljudem se je končno zdelo Ic preneuinno in so zadevo prijavili orožnikom. A sleparska dvojica jc menda zavohala nevarnost in jo ob pravem času popihala Niti toliko nista imela časa, da bi plačala hrane in stanovanje v Blatu, kjer sta napravila 100 Dii dolga. Obupni slovenski klic iz Sovjetske Rusije Slovenka, omoiena v Rusiji, prosi suhega kruha Ljubljana, 22. februarja. Znana slovenska kulturna delavka jc te dni prejela iz Rusije od Slovenke, ki se je s svojim možein-Rusom izselila na Rusko, naslednje slovensko pismo, katero nam jc odstopila na razpolago v izvirniku. Pismo je bilo pisano 7. februarja 1.1. in se glasi; »Draga naša botra! Prav iskreno Vas vsi štirje pozdravljamo in Vas prosimo, da bi nam oprostili, ko Vas s tem pismom spet nadlegujemo. Močno me žalosti, da sem Vam poslala že tri ali štiri pisma, pa žal nisem dobila še nobenega odgovora. Ne vem, ali prihajajo pisma v Vaše roke ali ne. Najbrže ne, kajti upam, da bi mi bili odgovorili vsaj malo, ko sem tako prosila odgovora. Danes se spet zatekam k vaši milosti. Upam, da nas ne zavržete v takih težkočah in zadregah. Mi vsi trpimo lakoto. Ce se ne poboljša, se menda nikdar več ne vidimo, ker nas čaka neminovna smrt od lakote. Dosedaj smo se še kolikor toliko preživljali. Kadar imamo kruh, ga jemo; če ga pa ni, smo pa brez njega. Odslej naprej pa že ni več upanja, da bi še bilo mogoče dobiti kaj kruha, ker je silno drag. Mi pa nimamo denarja in ničesar, kar bi mogli prodati. Moja obleka, ki mi je še ostala, tukaj ni v modi. Zato je ne morem prodati. Zdaj vsak prodaja vse kar ima, pa ni pri kom kupovati. Vsak hoče jesti. Delavce tudi od dela odpravljajo in iz mesta, ker se jih ie že mnogo v mesto nabilo. Tudi moi mož je že dvakrat hodil v_ mesto dela iskat. Da bi se vsaj čez zimo preživel. Pa ni moeoče najti stanovanja, niti za njega samega. Povsod je vse prenapolnjeno. Ce pa ne oznaniš, kie stanuješ, te ne vzamejo na delo. Draginja raste že nekaj let. Jajca n. pr. stanejo 10 komadov od 5 do 7 rubliev; kravje maslo funt od 10 do 11 rubljev, mleko liter 2.20—2.50 r., pečen kruh 1 kc in pol do 2 kg stane 8 rubliev, pa ga težko najdeš na trgu, po pekarnah in prodajalnah prodajajo kruh samo za mestne delavce na karto. Moka je zelo draga in jo ic težko dobiti. Sladkorja v naši prodajalni žc od meseca junija ni bilo več itd. Sploh Vam ni mogoče vsega popisati. Daj Bog, da bi vsaj to pismo dobili in mi odgovorili. Mi vsi Vas ponižno prosimo, da bi nam poslali, ako jc mogoče, po pošti vsaj črneča posušenega kruha. Pisala bi domov materi in očetu, pa si mislim, da bi težko prenesli take žalostne novosti od nas. Zato tudi upam, da jim Vi ne razložite vseea natanko, da jim ne bi še moic težave prikrajšale živlienja. Ne morem si misliti, kaj ie vzrok, da ne dobivajo mojih pisem. Saj sem jih že večkrat pisala. Vam sem žc davno hotela pisati in Vas prositi nomoči, pa si nisem upala. Zdai sem se vendar odločila ter se zatekla k Vaši milosti in unam, da Vaša dobrotliiva roka tudi zdai ne odreče fjomoči. c""c bi Vam ne mopli v življenju novrniti, naj pa Vam ljubi Bog poplača vse Vaše dobrote! K temu težkemu življenju j)a imamo zdaj šc tudi hudo zimo. velike mraze, še hujši pa so loti neznosni vetri, ki dan iu noč nenrenehoma pihajo, šivanja letos ni nič, ker ni nič blaga. Pri nas na selil /daj nihče nc misli na obleko, atnpak samo na živež, naiboli pa na kruh. Sedem vrst daleč od naše vasi je bila posejana koruza. Tja jc hodil moi mož pozimi iskat ostankov. Zdaj jih pa ni več, na tudi preveč mrzlo jc še in s snegom jih je zasulo. Čeravno je letos lepo obrodilo /rno, pa tudi krompir je bil zelo debel in mnogo ga jc bilo, na ga niso dali iz -arteli«. (Artela je zadruga. On. ur.) Odpravili so vse nekam na postajo. Zdaj ljudje prevejajo pleve, da bi sc vsaj do leta mogli Nc pozabile si ogledati PROTI ALKOHOLNO RAZSTAVO, ki je odprta cel teden do nedelje 28. febr. vsak dan od 8 do 12 in od 11 do 18 v zeleni dvorani Uniona (levo od velike dvorane)! preživiti. Pa zelo malo tega poslednjega zrna, ki so ga prej toliko kuram sipali, smo že davno prejeli. A ta moka je bila zelo črna in grenka kakor pelin, zaradi raznovrstnih trav in njihovega zrna. Zdaj pa sklenem svojo slabo pisavo ter Vas še enkrat prav lepo prosim, da ne zamerite slabi pisavi, posebno pa ne temu, da sem si upala Vas nadlegovati s takim pismom. Prav jionižuo Vas še enkrat prosimo, ako bi bilo mogoče poslati nam vsaj suhega kruha...« Slede še pozdravi in podpis. Se eden od starih Iz Dobrepolj v februarju. Nisem nameraval opisovati naših razmer, gospodarskih in političnih, o katerih itak veste, da jiii resnično ni mogoče opisovati. Povem samo, da so bo nmogo tistega zrušilo, kar so je bilo nezdravo napihnilo v povojnih letih in pa, da prihajajo stare gospodarska in politična načela zojiet v veljavo. Kajpada jo mnogo nekdanjih borcev na božji njivi pri Sv. Križu, a nekaj jih je pa še, ki stoje žive priče in zgled mlademu rodu. France Erčul r. najstarejšim sinom in vnukom. Eden teh je France Erčul iz Zagori-ue, ki je obhajal te dni 80letnico rojstva. Razumen in zanesljiv je. vžival zaupanje občanov. 25 let je bil podžupan občine podgorske in 28 let vaški načelnik zagoriški. Več let je bil predsednik kraj. šolskega sveta, 50 let sodni cenilec in 15 let odbornik in blagajnik dobrepoljske posojilnice. Bil je ludi mod ustanovitelji dobropoljskegn gasilnega društva, kateremu je bil dalj časa načelnik. Oh slavnosti 80 letnice mu je gasilno društvo priredilo podoknico ter ga izvolilo za častnega člana. Udeleževal so je vsega ljudskega gibanju, tako gospodarskega in političnega, ki jo bilo nekdaj \ teh krajih zelo živahno. Gospodarstvo je pred leti izročil najmlajšemu sinu, a drugi sinovi so v Ameriki v dobrem gospodarskem položaju. Želimo mu, da bi še dolgo trden prebiral našo časnike in knjige, katere jc vedno rad prebiral. Fran Sttklje: Cesar Franc JožeS f. (Da Ije. i Pri vsaki vojski skušajo diplomati, da odi j f.apadalca odvalijo na nasprotnika ter lastno državo oprostijo te nehvaležne naloge. Gre sicer le za moralni moment, ali ludi ta uredi nekaj in javno mnenje v inozemstvu kaj hitro sodi, da je vojsko zakrivil oni, ki jo jo formalno začel. Tukaj jia jo bilo ozirati se na kolebajočo naravo francoskega vladarja in baš s svojim ultimatom je Franc Jožef primoral Napoleona, odločili se za vojsko nn strani Viktorja Emanuela. Poleni pa je naravnost užalil pruskega regenta, kasnejšega cesarja Viljema I., katerega prej niti obvestil ni o svojem prenagljenem koraku. Franc Jožef se jo trdno zanašal na podporo z »rajha«. Še je obstojala »nemška zveza«, po njenih pravilih je smel računati na zavezništvo nemških držav, toda po strogem besedilu ustanovno listine lo v slučaju, da so bile ogroženo one avstrijske dežele, ki so pripadale nemški zvezi. Moral bi tedaj skrbno izogibati se vsakemu koraku, kateri bi mogel neprijetno dirniti močno Prusijo ter jej dati jiovod, da se izmuzne iz svojo obveznosti. Navzlic, storjeni pogroški ni bilo še nič izgubljeno. da bi le avstrijski vrhovni poveljnik takoj /. vso silo vrgel se nn Piemonteze ter uničil njih armado, preden se ista združi s francoskim zaveznikom. Nujno je to zahteval tedanji generalštabni polkovnik K u h n , kot šef aonernfriogn štnbn do- deljen poveljniku grobi G y u 1 a i u. Ali sedaj se je izkazalo, kaka nepremišljenost je bila, povelj-ništvo velike armade izročili generalu, ki nikoli ui stal pred sovražnikom, zgolj zaradi tega, ker je bil nositelj visokega aristokratskega imena in posestnik velikanskega premoženja. Gjrulai jO bil takoj po vojni napovedbi udri v sovražno deželo, ali naenkrat se ni več ganil, mirno je čakal in gledal, da so Francozi in Pie-montezi združili svoje sile, potem se jc umaknil nazaj v Lombardijo. Nekaj zn avstrijsko vojsko neugodnih manjših bojev, j>otem 4. junija velika bilka pri M a gen ti. Avstrijski polki so sc bili z največjo hrabrostjo, vendar niso zmagali vsled nečuvene Gyulaijeve nezmožnosti. V rezervi jo imel še dva inlaktna armadna voja, nameslo da jih pritegne ter si osvoji zmago, se je prostovoljno umaknil do trdnjavskega četverokola (Mantova— Verona—Peschiera—Legnano), prepustivši sovražniku glavno mesto Lombardijo, bogati Milan in celo deželo do M i n č i ja. Sedaj je bila Gyulaijeva mera polna, 10. junija jo bil odslavljen iu vrhovno poveljstvo jc prevzel — cesar Franc Jožef s a m. Zopet nerodnost! Navzlic temu, da je bil cesar zaljubljen v svojo vojaško uniformo, da .se je močno brigal za nndrobnosti vojaške službe, ni imel pojma o vojaških vedah, brez katerih dandanes noben vojskovodja shajati ne more. In tedaj isti neuspeh kakor pri Gyulaiu! Nn dan sv. Janeza Krstnika, 24. junija 1850 je prekoračil reko MinČijo, so spustil v krvavo bitko pri Solferinu. Na njegovem desnem krilu je Benedok odlično zmagal Italijane, središče Avstrijcev in levo krilo sta so morala umakili. Prave zmaiio zavezniki niso prido- bili, avstrijska vojska sc jo lo potegnila nazaj v svoje prejšnje jiozicijo, še so bile na razpolago nekatero nedotaknjene rezerve, lodn Franc Jožef se je bil naveličal boja in ko mu je Napoleon l>onudil premirje, je zagrabi! zanj z obemn rokama. Nobenega upora proti Napoleonovi zahtevi, naj mu odstopi cvetočo Lombardijo — premirje v Vilafranki se jc sklenilo že 8. julija 1858 in nn njegovi podlagi je bil sklenjen definilivni mir v C u r i h u. V vojski leta 1859 je izgubil Franc Jožef lotu-tmrdsko kraljevino, a ne dovolj, izgubil je tudi svoje absolutno v 1 a d a r s t v o. Saj se jc isto naslanjalo zgolj nn surovo silo, jKid-lagu mu je bila močna vojska in budna policija. A sedaj se jo Franc Jožef vračal iz Italije s le-peno, j)remagnno, poraženo armado! Obenem pa se je bilo tekom vojske pokazalo toliko korupcije zlasti pri eraričnih dobavah, da je zasmrdelo po vsem svetu in pred kazenskim sodiščem sc jo razkrila vsa nesnaga. Eden najvplivnejših generalov, podmaršal baron E y n a 11 e n se je v preiskovalnem zaporu obesil z zlatimi prsnimi »zno-rnmk ulnnske uniforme onegn polka, kateremu je bil iinejitelj, in soproga njegova je s svojo hčerjo naposled javno beračila po dunajskih ulicah, ona, prevzvišenost in baronic«! Poleg sramote še finančni polom! Cesar Franc Jožef se za finance sicer ni nikoli veliko zmenil, ali sedaj si ludi lako verziranl finančni minister kakor Bruck ni znal več pomagati. Državne blagajne prazne, ažija že več kot 50%, s tolikimi žrtvami zgrajene železnico kakor Južna žel. za slon dennr prodane francoskim Židom, nje kredita več no. doma. niti v inozemstvu. V istini, obupen položaj! Franc Jožef je Idi primoran, ozirali so na dane rezmere. Že avgusta meseca je bil odslovijen graditelj absolutnega sistema, Aleksander Bach, nekaj dni za njim je moral iti Ivan Kemper s F i c h t e n s t a m m a , razvpiti policijski minister m zandarmerijski poveljnik: poslopje absolutistične vlade, zgrajeno na teh dveh stebrih, se j' mahoma zrušilo! Siln osovražen med ljudstvom je bil tudi šef cesarske generalne adjuntanture grof Griinno. Imeli so ga zn cesarjevega Mofista. Njegov vpliv j obil silen, mož je bil v istini skoraj vsemogočen na dunajskem dvoru. Prnvi tipus je bil prevzetnega aristokrata. Moj prijatelj Nit seli mu je bil dodeljen več let, iu je šo dokaj shajal z njim, dokler se mu ni zameril pri sledeči jiriliki : Nekoga lepega dne mu jo moral jioročati na domu, vstopi v spalno sobo in — plane nazaj, ker vidi ekscelenco sedeli _ no! na tronu . Le vstopite!: mu zakliče prevzvišeni. Bom rajo po čakal zunaj,: mu odgovori Nitsch ler se umakne. A kako ga je potem zmerjal G r ii n n e kot arogantnega predrzneža, ker ni murni uradno poročati, ko jc -višji, bil zaposlen . Grofa Grilnneja je. inoral cesar, javnemu mnenju na ljubo, odslovili i/, generalne, adjutanture, ostal pn je na dvorit šo mnogo let kot robersl stallmeister«. S konji je sigurno bolje ravnal nego /, ljudmi. Tu jo bil nu svojem mestu. V tej uradni lastnosti je čestokrat imel jioslji tudi na slovenski zemlji, saj sle mu bili izročeni tudi kobilarni v Lipi c i in P r os t r n n k il Maribor Mariborske šolske skrbi Banovina bo zgradila pomožno šolo Ljubliana Trezno sini sestanki Da se treznostim akcija, ki se je s kongresom zopet krepko pričela, vztrajno nadaljuje, v ta namen jo treba stvoriti krepko organizacijo, trebil jo živahnega stika med p ijatelji treznosti in večkratnih sestankov, da se misel vedno živa ohrani. V ta namen bodo v Ljubljani zasedaj trez/-nosi ni sestanki vsak torek zvečer ob osmih v brezalkoholni gostilni Delavske zbornice. Prvi sestanek bo takoj danes v torek 23. februarja. Kdor si hoče v gostilni kaj privoščiti, si lahko naroči; kdor ne. so sestanka lahko tudi tako udeleži. Želeti je, da sc pri sestankih tudi prepeva. Treba jc namreč pokazati, da je mogoče biti vesel tudi brez popivanja. Ko bi hoteli sestanek razveseliti kaki pevci, bi jim bili zelo hvsležni in bi sto ili dobri stvari veliko uslugo. Vsi prijatelji treznosti srčno povabljeni in dobrodošli. Nocoj ob osmih! Opomba k gledališkemu požaru Prijazen odgovor p. Sreiku Ževestekdo! Ljubljana, 22. febr. Gospod Ivan Permc jc bil zadnjič tako Iju-beznjiv, da je našemu poročevalcu, ki ga je bil za to Ijubez.njivcst napr. s;l. radevoljo ustregel in mu povedal nekaj svojih spominov o oožaru,ljubljanskega gledališča pred 15 leti. Potem pa se je oglasil znani ljubljanski čaljivec g. Srečko Ževemo-kdo, ki je popisal, kako je prišel gledai tisti požar in vme* popravil tudi dve imeni. G. Ivan Permc pa nam pošilja na tc Srečkove pripombe sledeči odgovor: »Gospod Srečko Ževemkdo jc zadnjič lepo popisal ljubljanski >krokarsk-i Spori pred 43 leti. .Moram reči, da mi je ta jsport v tedanji LjubPani bil znan, čeprav se v njem nikdar n'sem uveljavljal. No in tiste vrste -»športniki« so nam ob gašenju tistega hudega požara res na vseh plateh delali na pot je. Dotlej so torej pripombe g. Srečka Ž. v redu in popolnoma točne. Netočen pa postaja gosp. Srečko Ževemkdo, ko se je lotil popravljati imena. H ni kova družina, ki srno jo reševali iz gorečega gledališča se p še tiogula, kakor sem jai povedal, in ne Kolnik, kakor sc moti g. Srečko. Staro gos|>o Ciogalovo, ki ie živi. dobro iHJzmtin. Nazadnje bi zamenjava imen nc bila nič hudega in bi jo nama vsak rad rad oprostil: saj sva oba žc veterana, kajne gospod Srečko. • iUj L.' ilna Ltng«: t) \>da ni v nobeni zvezi s požarom. To .so mi je tako pri ljivcu g. tako pritaknilo, kakor se je pritaknilo zadnji«! i ; -. Srečk u Ževestekdo. Pa n;ks p.izauioren! em prav nič pripovedoval getpodu poročevalcu ker jc tuli jaz ne poznam. Pač pa som mu pripovedoval o gostilni iprl Llndetu-, kakor smo jo včasih imenovali. Todaj nismo rekli ne -pri lipi , nc zur Lin-dc, ampak kar pri Lindet' . Da mladi gospod poročevalci- tega imena ni prav razumel, ma ne zamerim. Jc pa, kajne g. .Srečko, vendar le res, da je stara ljubljanska govorica žc tnko izginila, da ie Vas ne menn mladi nič ved prav nc razum v1, če mineva govoiiti po staro iblansko.. Pa to m- Ka'j bo danes Drama: Hlapci'.. Igra mladinska organizacija /ar klasične gimnazije. I/\eii. Opera: -Seviljski brivec . ReJ A. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Vitez Kalifornije« (Toni Mix). Znižane cene. Nočno službo imajo lekarn«.-: mr. Leustel., Resijeva c. I; mr. Bohince ded.. Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo. Ob 8: Temni Dunaj . Znižane CCU-. 0 Poljaki poslanik na našem dvoru gospod Schwarzburg-Giinlher prispe v slovensko presto-lico danes ob osmih zvečer z zagrebškim brzo-vlakont. Ostane med nami do četrtka in bo imel posvetovanja z gospodarskimi in kulturnimi predstavniki, kakor smo žc v »Slovencu poročali. 0 Naše uredništvo je včeraj obiskal g. Ks» ver Glinka. tiskovni tajnik poljskega poslaništva v Belgradu, ki spremlja poljskega poslanika na našem dvoru g. Schwarzburg-Giintlierja na obisku Zagreba in Ljubljane. — G. Glinka je pri bclgraj-s k cm poljskem poslaništvu že skorat pet let tiskovni ataše in si je v tem času r svojo živahnostjo, ajfilnoštjo in simnatičniin nastopom pridobil velike zveze in odlično stališče v naši sredini. V glavnem — če nc izkliučno — ie zasluga g. Glin-ke, da sta se ustanovili v Belgradu Poljsko-iugo-slovanska liga, ki v zvezi s stičnimi organizacijami v drugih mestih uspešno deluje na zbližanju med največjim katoliškim slovanskim narodom in južnimi slovanskimi narodi, ter Zveza poljskih in jugoslovanskih časnikarjev. G. Glinka je znin poljski literat in po soglasni kritiki spada med najboljše pisatelje mlade Poljske. O Ljubljani in o lepotah Slovenije je te pred leti napisal več prisrčnih telj-tonov. 0 Cankarjeve »Hlapen« ponovi srednješolska organizacija Žart ua državni klasični gimnaziji v Ljubljani na splošno željo občinstva, ki pri premijeri ni moglo dobili vstopnic, v lorek -J3. I. ni. ob 8 zvečer v dramskem gledališču. Že prva uprizoritev je imela sijajen uspeli, b cz dvoma pa bo imela repriza šo večji. Pri vsaki uprizoritvi Cankarjevih dram opazimo nove, nam doslej neznano vrednote. D amo režira g. Milan SkrbinSek. Repriza bo po znižanih dramskih cenah. Ker jc zanimanje za uprizoritev zelo veliko, opoz rjamo cenjeno občinstvo, da si preskrbi vstopnice v pred-p.odaji pri dnevni blugujni v operi. © VIII. delavski prosvetni večer v sredo, 24. februa ja ob 20 v dvorani .-Delavske zbornice , bo nad vse lep umetniški večer. Spored je sledeči: 1. Fr. Kožar: :> Zakopana pravica«-. Recitira Boris Božič. — 2. Fr. Kožar: Mi, mine ji , recitacija. — 3. Delavska godba Zaria« zaigra pod vodstvom kapelnika Fr. Dol inarja Trolanovo s-Slavnostno overturos in »Z zd uženimi močmi . ter Kingovo: t-Amerikansko novelo«. — 4. N n -stop pevskega kvarteta /Glasbene Matice« (gg. Petan. Završali mL Za vrši n st., Skalar). — Drago Burge zapoje Grirgovo iPr n-cezoc, Flajšinanove »Moje sinje« iu Medvedovo »Pogled v nedolžno oken. — (>. Darin ltauber zi-igra na klarinet-solo Baermannovo »Tarantelloc. — 7. Konsrev. Viktor Čamna in kons. Antc Fatur zaigrda koncertni du>4 na flnuto. — 8. Koncertna pevkn St Frankovska-Vukova zapoje Mozartovo arijo iz opero »Kraljica noči - in »Čarobna pi&čal«; A ijo Gorishve iz znamenite Glinkove ruske narodne opere >K'itd»n in Ljudmila«, ter dve novi šo ne roti skladbi mbdepi skled telia Josipa Grb-ca. »Želja : in >L:ubim Te«. 9. N " s t o p pevskega kvarteta Glasbene Matice«. — 10 Konserv. Drago Žagar zipnje K. L0weievo: »Ura«- in Tostijevo: »Seru. Pri klnvi ju so konserv. Boženn Šnplicva. Anica ftebcrj»va, Bojin Ad-mič in Josip Grbco. — 11 Naslon pevskega kvarteta G I n s b o n e Matico«. — 1 Pisatelj Angelo Cerkvcnik bo predaval o temi: Na razpotju dveh kultur«, Vcčc ge bo prenašal tudi po radio in je obenem delavska ura. Vslonnine ni. 0 Francoski institut v Ljubljani oiioznria na zanimivo predavanje francoske preda vatpl;icp ge. Chevmol Vokasovič Vršilo se bo v četrtek. 25 t. m. ob 21 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja jc : vMarceline Desbordes- Val-inore . V.iW'eni. 0 Krajevni odbor Rdečega liriia \ Ljubljani bo imel v pelek, dne I. marca ob IS svoj redni letni občni zbor v Okrožnem uradu za zavarovan:e delavcev na Mikl'5:čevi cesti, dvorana v pritličju čez dvorišče. K obilni udeležbi v;ibi odbor. 0 Zadruga dimnikarjev v Ljubljani sporoča vsem svojim članom, dn je včeraj umrl tov Kfmc Ivau ~tar., dimnikarski mojster v Ljubljani. Pogreb bo hitri, v sredo ob 2 po;mMne iz hiše ž -lonti. Hrenova ul. 18 f'lani se vabijo, da spremi o umrlega tovar ša tia n'?govi zadnji poti. NaČelp k. 0 Na XII. rednem prosvetnem verern prosvetnega društva Trnovo v Linbllani v ,-rcdo. 34. februar'a v društvenem domu Karunova ul 1-i. bo predaval p prof. Janko Mlakar: Od IjOnd«rkti do uriti. Predavanje bodo po:asnjcvnle ?>t- jI e skioptično slike. Pri prosvetnem večeru sodelu e tudi društveni orkester. VnbPeni vsi posebno pa prijatelji planin. Začetek ob K — Odbor. Pevski zbor Glasbene Matire. Drevi ob 20 vnja mešane™« "bora. , 0 Za dijaško mizo v Ljudskem domu je na-m"sto venca na grob nok. g. L. Dem nrja daroval g. Josip Peteline 250 Din. — Leno zahvalien. 0 Nesreča pri cirkularki. Reševalni avto ie včeraj dopoldne pripeljal iz Podpore 26 tiri St Vidu delavca Franca Polfearia. uslužbenega nri mizarju Antonu Zalokariu. Poličarju ;e ni" 1 delom v delavnici odletcl od cirkularke te^ek l-os lesa in ga z-del v trebuh. Poličar ie dobil notranje poškodbe, tako da je moral v bolnišn;co. . 0 Dva vloma, V noči od nedelje na nonc-deljek je neznan tat vlomil v nisarno sokoljega društva v Narodnem domu. Vlomilec ie odnrl wž-na vrata na Rlciweisovo cesto s nonare|enim k''u-čein, prav tako vrata v pisarno, ki ie v pritli";u. I/ ročne krsetc ic tat nato pol-ral okoli :;0n Din denaria. Za vlomilcem za enkrat še ni sledi — Oruai V'om ie bil izvršen v soboto nopo'dne v mesnico Antona Vamola na Glincah. Tržiška cc-sta 21 Prav tako neznani tat je odnrl mesnico s pon;iiejen'"m kliuč^ni nato na iz npzpk'en;en;,i nie-cl'j'ov pe-br->l nribti^no 30 bankovcev po I0 Din in ok.j'i 100 Din drobiža. ........................... KuUurn* obzornik HIMNA DELU MOJSTRA JAKOPIČA. Velika oljnata slika za Bonačevo papirnico na Količevent. Mojster Jakopič nc pripoveduje rad o sebi, zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem stopil v njegovo delavnico na Mirju in sein obstal pred veliko oljnato sliko, okoli 3 m dolgo in 2 m visoko. Takoj sem spoznal sredi slike tovarnarja Bonača in začel premišljevati, kaj neki predstavljajo okoli stoječa poslopja. To so Bonačeve tovarne na Količevem pri Domžalah, mi je pomagal g. Jakopič. Tako bom najbrže tudi krstil to sliko. Sliiia bo visela v glavnem tovarniškem poslopju na Količevem.« Bonačeve tovarne na Količevem« prekašajo nedavno remek-dclo g. Jakopiča v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti. Na sliki vidimo precej več ljudi, mimo tega pa tudi precejšen del pokrajine okoli Domžal. V ozadju se dvigajo proti nebu Kamniške planine. Naznačeu je zvonik cerkvice na Homcu, pole^ katerega so razvrščena ua levo iu desno tovarniška poslopja. Na dvorišču pred glavnini tovarniškim poslopjem smo. Pred ogromnim rdečim dimnikom sede za mizo delavci, na mizi pa imajo razgrnjen tloris Bonačevega posestva na Količevem in se pogovarjajo o razvoju velike papirnice, ki je zavzela tako veliko vlo d»'o Maribor, 19. februarja. Sinoči se ie vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zVor mariborskega Lju bkega odra, ki je bil zelo dobro obiskan. Društvo je polagalo pred svojimi člani in pred javnostjo oVačun svoega delovanja v pretekli po-slovni dobi in pribiti moramo, da poka/.ule kon?:na bilanca naobi-čaino lepe Ln vsestranske uspehe. Tekam svojega obs'oja ii ie ustvaril mariborski Ljudski oder pozicijo, za katero bi ga morala marsikatera irsii-tuciia zavidati; pridobil si je kader požrtvovalnega članstva, lu mu je ostalo zvest o tuli v najtežiih časih, odkril je mlade talente, ki se čimdalje bolj uveliavliajo v svoera umetnikom stremljenju in zasigural si je svojo s'?lno puVi' o za katero so predstave Ljudskega odra pravi dogodki ter ob vsaki vprizoritvi naooHjuie dvorano. — Požrh o-valno vods'vo in ulan6tvo ne po'mu'e svo cga delovanja le kot nekako zatlošče :c za svoje osebne ambicije, ampak se zaveda važnega poslanstva, katero si je nalo?ilo v svojem idea'nem ttremljen u po širjenju obče orosvetc. In baš v tem deistvu leži velik pomen I judskega odra v Mariboru ter ga .ie čaka vel'ka naloga za bodočnost. Podati mora centrala-malica za na";e podeželske od e, kjer se bodo šolali naši kmetiki reži«erii. kjer bodo dobivali navadila in pobude ?a svo'e de'ovan!c v širokih masah l;uds'va. — Občni rbor je vnovič pokazal, da se zaveda članstvo svo:« velike ealo^e v polni meri. O delovanju v pretekli sezoni nam dovolj jaino govore de:«tva: 11 predstav, us,elih v vsakem oziru. zalovo! ivo finančno stanje d u-štva klub Vfi-e-n velikim izdatkom, izno-iol-utcv garderobe, nabava novih ku,:s. zavese in izpopolnitev odra. Umetni=k; nivo pre-Vav ;e b'l po sodbah tudi strogih kritikov zavidVv. Oder si ie zagotovi! tudi v pretekli dob: yo-le1ovan!e oJ!'?'""^ režiserja prof Potokarja. — Pri vo':tvah e b i izvoljen po večini sia'i odbor z agilni-n magdalen-skim ka-i!anom dr. Me kom kol "ovim predse4-nikom ArtVično vodsivo ima Elchmcistcr, ta!nik in v-odja društvenega orkc-lra je D-ago Oračrer, blaga nik -n gospodar Tuš^k. Za bodoče leto ima društvo množico lepih in hvaležnih načrtov. Želimo mu, da jih v celoti izvede ter doseže šc večji razmah svVega uspeJnc^a in idealnega prosvetnega delovanja. D V visoki starosti 82 let jc umrla v nedeljo zvečer v Zidov.ski ulici 4 gospa Julijana Serban. Bila je vdova po znanem pokojnem davčnem nnd-uprav telju Serbanu ler stara mati znanega mariborskega športnika, akademi' Edgarja KoJnka. Bila je vzorna miti in žena ter je ehranila še v visoki starosti redko duševno čilost. Pogreb ho danes eb 4 popoMne iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče. Naj počiva blaga žena v miru, žalujočim '.stalim pa naše '.skreno sočutje! □ Akademska knngiejracija. V sredo ob 20 izvPiicerkveni sestanek akademske kcugregacije. Točno' □ SSK Maraton. Danes ob 20 v klubski pisarni ee.ia lahkoatletskega odbora in refektantov za sodniške izpite. Točno! — Danes trening za člane. Trener Edgar Kcjak V sredo trening zn damo. O Trgovska samopomoč v Mariboru je Imela 20. fehruarja pri Zamorcu - svoj peti redni ob'ni zbor. Na p-vllagi poroč!'a je razvidno, da ima prva in druga kategorija 505 člnnov ler 76 802 Din premoženja. V obeh kategorijah je umrlo dosedaj 30 vse adute v glasbi in pi>anosti čuinepa ie sledil maček in je prišlo vs» skupaj ob kredit. In bo tako ostalo vse dotlej, dokler ue zrasto novi ljudje z novimi, živijemsko plodn;mi nazori In ne ustvarilo nove umetnosti na teh podlogah. Ta stagnacija sedaiie ni le nekaj slučamega; bržkone bo dališa Duhovnost bo morala dohiti zonet tnine>ine veljave, nrei ne bo nič v ustvarjenjem umetnosti! Program ie nokazal Beethovnovo redkeje izvajano IV. simfonijo, uverturo k Mozartovemu Figam«. Musorpski-Ravelove >^SIike z razstave in dvoje izvirnih domačih del M Bravničsrja, Svir-ka in Slovensko ntesno burlesko . ob kateri edino so se tn^lo zganili poslušalci, sai je šlo a narodno r;ttrrko in melediko ugledali so v njej rdpeo inarelo [atiezovo Ta jih še spravi pokonci, Beethoven, Mozart, nič. Za simfonijo smo godbi hvaležni, da io je dala. Pomeni eno izni°d mani beethovensk'h' del ker ima malo onega praMienia levu v žrelo tia sebi, ampak ie boli nazuotraj obrniena lirično-stibiekfivna stvar. Bravničar se je s Svirko in Burlesko- no|<;i-*al kot moderno oriertliratiPtra novostvarnostnika dc-lotni tudi že kontraiiunklične smeri z vsrnu ostf-nati, kationi, fugati. v katerih ie na vendarle "lavno odločilno oresenečenje na kolorit kakor v imnresi-onizmu. Boli nanirnata je ta muzika: kdovekaj samornstla tudi ni. smo vse te efekte Osterč»ve iii Bravničarieve v bistvu že vsaj kie nonrei čuti. Enkrat sc bodo morali celo g!asb»iiiki zdramili in rešili vprašanje zakai, knko, čemu itd., da bo že konec tehle čistoglasbenih papirnatih igračk. Tudi-ta epoha, nove stvarnosti, ni prinefla cpohalnih efektov... Rešitev glasbe je v tem: noslavite io iz koncertne dvorane na cesto, v službo živega žlvtienia, katerepa nulzu edino naj služi. Pa se bo izkazalo, da jc glasba ludi zmožna živeti! Šolo za duševno zaostalo deco imamo v Mariboru že daljšo dobo, venda je njen delokrog omejen Ie za deco iz mesta samega, šola je neprecenljivega pomena, ker usposablja duševno zaostali otroški naraščaj za normalno življenje. Na-glašala pa sc jc žc dolgo potreba toke šolo v povečanem obsegu, da bi zadoščala nele potrebam mesta samega, ampak tudi širšega terito ija. Duševno zaostala ileia un podeželju nima nobene prilike posečati posebnih -ol in posledica je, da zaostane v svojem duševnem razvoju ter ji je ugo-nobljeno radi tega vse življenje. Že oblaslna samouprava se je sVoječasno bavila z načrtom osnovati v Mariboru pomožno šolo za večji terito i,j in Ui načrt je osvojila ludi banska uprava. Predvidoma se bo šola gradila že v bližnji dobi ter bo imela obseg H razredov. Denarna sredslva v izur.su 3 do 4 miljune dinarjev bo dala banska uprava, uieslo Maribor pa bo dalo na azpolago brezplačno potrebno zeinljiščo. Na prihodnji seji občinskega sveta sc bo lo vprašanje obravnavalo in brez dvoma je, da bo mestna občina osvojila predlog baltske uprave. Ma ibor bo na ta način dobil moderno šolsko poslopje, v katerem bo omogočen razvoj pomožne šolo v zadostnem obsegu. članov, zn katere se je izplačalo 277.000 Din na posmrtninah. . □ Nov humorističen list v Mariboru. Te dni jo izšla prva številka humorističnega lista »Die Wis-pe . pisana v nemškem jeziku. Izdaja ga Frano K raj mer, tiska pa Ljulska tiskarna. □ Smrt na cesti. Daues popoldne so našli pa-santi na cesti iz Peker ležati nekega moškega. Ker je bilo lelo šc toplo, so poklicali mariborski reševalni oddeick. toda ugotovili so, da jc mož žc mrtev. V mrtvecu iso spoznali 58 letnega posestnika Franca RadoMča iz Nove vasi pri Mariboru. Na potu iz Peker proti domu ga je zadela na cesti srčna kap. M Mariborski '.ovci se zberejo k svojemu rednemu občnemu zboru v nedeljo 28. februarja v lovski sobi pri Orlu. Priietek ob 20. □ Za kmetijsko rkspor no zadrugo se zanimajo razne gospodarske skupine, ki bi bile pripravljene jo prevzeti ter voditi njeno poslovanje dalje. Vseh lakih skupin je pel. Seveda je zaenkrat prevzem nemogoč, dokler stvar ne bo jiopol-noma razčiščena. □ Hui'a nesreča ra''i splašenib konj. V Lira-bušu pri Mariboru sc je na ccsti pripetila v ned» ljo zvečer težka nesreča, katero so povzro ili spla-šrnl konji. Ko sc je 72 letni Vincenc Slaroveskv pripeljal iz vasi so mu konji podivjali in voznik je padel z voza. Pri padcu je zadobil tako težke notranjo poškodbe, da so morali pozvati mnribor ski rešilni avto, ki ga jo prepeljal v bolnišnico. (J Caritns! Praktična navodila za karitativm delovanje, ki ga naši škofje tako priporočajo, naj dele v sledečih knjigah: \Veilor, J-Neuzeillich« Dorffiihrcr ; Gn ssl, Die biologisehen Grundlaget der Dorfi-aritas •; Keller, >GrundzOge der Dorf caritas\Viegen, Spelsorgc und Seelsorgenhilfe-r. Aufenanger. :d>ie organisicrlo Caritashilfe in eiuei induatriepfarrrk; Joerger, >Menschennol und Ca riias''ille. Predigten ; Licse, Geschichle der Ca-rit . Kniige izposoja Prosvetna knjižnica v Mariboru, Aleksandrova 0. (Tudi po pošti.) □ Poceni meso. Jutri, v sredo 24. februarja, se bo od 8 zjutraj naprej prodajalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 300 kg govejega mesa po 4 Din in sicer na osebo dva kilograma. □ Prijatelji tujih koles v kehi. Tatovi koles so poslali v Mariboru žo pravu mestna nadloga, da so bili lastniki koles radi izredno številnih tatvin že vsi ostrašeni. Te dni se je prsre'ilo policiji, da je izsledila dva kolesarska tatova in eicer Franca d. in Aniona L. □ Razburljiv nočni doiivljaj. V Kejžarjevi ulici sc je pripetil v noči na ponedeljek v slitnn-vanjn upokojenega orožniškega narednika Z. dogodek, ki jo razburil cclo hišo ler je bi! še naslednjega dne predmet vseh pogovorov. V stanovanje omenjenega se je vtihotapil zvečer neki 30 letni Josip V. ter sc skril po l posteljo. Ponoči, ko je v sobi vse trdo spalo, so jo potihoma izvlekel iz. skr.vališča ter začel brskati po denarnici, katero jo '/. odležil na nočni omarici. Pravkar je izvle' »1 iz denarnice vsebino 1700 Din, ko je začul, d. so i lastnik denarja nekam nemirno premetava ter prebuja. Naplomn se je potuhnil ob postelji na tla ter obležal negibno, toda bilo je prepozno. Spetega Z. jo prebudil rahel šum, takoj jo zaslutil, dn nekaj ne bo prav ter je hotel vstati. Pri tem pa je stopil z nogami na poleg postelje ždečega dolgoprstncža, ki je ves preplašen planil kviSku ter skočil proti vratom. Vendar ga je gospodar dohitel ter ga poučil primerno trdimi prijemi, katerih jc vajen iz svoje nekdanje službe, da je nevarno krasti v sla-. liovanju bivšega orožnika. Nalo je vrgel dolgo-jirstneža skozi vrata nn prosto, naslednjega jutra I pa jo prijavil zadevo policiji. □ Kaj sc vse izgubi in najde. V seznamu v ; mesecu januarju najdenih in policiji oddanih predmetov so zabeležene sledeče zanimive najdbe; dva psa volčje pasme, I. vreča bučnega semena, 2 zlati . ženski zapestni uri, 1 zlatu molka ura, 1(11) Din, 1 prstan, 1 žepna srebrna ura, 1 ročna torbica, 4 kuponi ratne štete, več denarnic z manjšimi vso-lami denarja in še mnogovrstnega stičnega drobiža. Osebe, ki so navedene predmete izgubile, jili dobo j nazaj na policijskem komisarijatu. v □ Snlarji-vlomilci. V nedeljo popoldan je za-! sačil neki železničar v mesnici mesarja Brezočnika tri mlade šolarje, same 12 letne dečke, ki so izrabili priliko ter po vseh pravilih vlomili v lokal, o čemer smo poročali v :;Pon. Slovencu«. Dečke so pridržali, dokler niso prišli prikticani orožniki, ki .so mladim nepridipravom najprej pošteno uinili vest, nalo pa so jih radi mladoletni sti izpustili. Ljubljansko fledališče DRAMA Začetek ob 2G Torek, 23. februarja: HLAPCI. Igra srednješolska organizacija /ar na drž. klas. gimti. Izven Sred;!, 24. febr.: ZDRAVNIK NA RA/POI iU Red B.. Četrtek, 25. februarja: NEKDO. Red A OPERA Začetek ob 20 Torek, 23. februarja- SEVILJSKI BRIVEC. Red A. Sreda, 24. februarja; TRIJE MUŠKETIRJI, Red E. Četrtek, 25. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 23. februarja ob 20: DIJAK PltOSJAK. Pie- mijera. Ab. A. Sreda, 21. februarja ob 20. uri: RADIKALNA KUKA. Ab. B. Znižane ccnc. Gostovanje u J os. Duticš& Dnevna kronika Koledrtr Toi ck, 23. februarja: Peter Damiani, cerkveni učenik. Novi grobovi •f V Ljubljani jc včeraj zjutraj ugrabila smrt edinega sina — 221elnega Arneta — uglednemu našemu niansiveniki!, vseučiliškemu profesorju dr Iv. P r i j a 11 j u. Pok- '' mladenič je dov ad v Ljubljani realko in sedaj študiral tu tehniko ler je vzbujal zaradi svojih velikih konstrukterskdi Imožnosit zlasti v radijski tehniki pri vseh, ki so ga poznali, največje upanje. Tehnika je bila edino, /a kai je živil. zato ga ie imelo vse rado. Pred kratkim je prebolel pljučnico in vse je upalo, da je rešen, toda nenadoma je pritisnilo še mozgansuo vnetje, kater-mu je pa podlegel. Hudo prizadeti rodbini izrekamo naše liajiskrenej.-e so: aljc, priljubljenemu mladeniču naj na sveti vf na luc. + V Ljubljani jc včeraj umrl g. Ivan Kernc st dimnikarski mojster in hišni posestnik. Pogreb bo v sredo ob 2 ponoldne. — Na Celovški cesti 84 je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana šušler, soproga postnega zvaničnika v pok. Pokopali jo bodo danes ob 2 poji. — Na Jegličevi cesti jc včeraj umrl g, Ocvirk Ciregor, nsdspre vodnik v p. Pogreb bo v sredo ob 4 pop. Naj v miru jiočivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Tomaški vasi pri Slovenjgradcu ic umrl Ivan Kac po kratki petdnevni bolezni. Star je bil šele 58 let Vse življenje nošten, značajen in veren ie bil tudi zvest naročnik katoliškega časopisja. Bodi mu lahka žemljica. Žalujočim naše sožalje! ., , , , , + Pri Sv. \ni. *upnija Mik»le, je preteklo | soboto mirno v Gospodu zaspala velespoštovami m j priltubljena žena dolroktnega župana m cerkvenega ključarja ga Katarina tla j še k, stara 70 let | Svetila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno ;.o- i Zalje! Osp^ns* vesti — Proinnciia. Na univerzi v Belgradu ie promovii-ala za doktorico med. univ. gdč. Kuralt Mira, hči g. Kuralta losina, višjega kontrolorja Meslne hranilnice liublianske v p. Cestdamo! _ Odlikovanje našega znanstvenega delavca. Na letošnjem zasedanju Srpske kralievske akademije znanosti dne 15. febr. 1932 je bi! izvoijen za donisovalnega člana akademije inš ožji rc;a!< g. dr Gregor Cienn?nik. Dr. Gregor Čr*nnšmk. ro-ien v Ločici pri Polz-li kot sin km-tskih shrsev. vrši že doko vrsto let shižbo kn=tosa deželnega mu/eia v Saraievu. Čast doplsovalnega člana Mozuavatelje lega glasbila. Šola nudi p.av vse, kar mora znati in vedeti igralec, ki hoče post..ti dober tainburaš Obsega veliko glasbene teorije, jmpis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nasvetov glede sestave tamburaških zborov itd. ZMibog, da so pri nos .avno vslcd pomanjkanja dobre tamburaške šole, tam-burr.ški zbori utihnili. Saj smo imeli bore malo lamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo. da se bodo ravno na podlagi te izv stne šole naši tam-buraški zbori zo|jel oglasili, iznovn pričeli temeljito gojili tamburanje v prosveto naroda. — Zakon o lovu. Prirejen po »Službenem listu kraljevske banske up ave Dravske banovine-z besedilom v zakonu omenjenih določb drugih zkanov. Izdala in natisnila tiskarna Merkur. Cena 7 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. — Zaprtje. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je naravna »Fran?-Josef« grenčiea zelo dotrodejno odvajalno sredstvo. Celie S3 Seja občinske uprave. V pelek 20. I. m. ob G zvečer bo redna javna seja občinskega odbora. /;r Opozorila hišnim posestnikom. Glasni skle-pa mestne občinske uprave se bo pobirala za iz-praznjcvaujc greznic v poletnih njesecih za vsak voz fekalij zvišana pristo'bina 50 Din. Z ozironi na to opozarja mestno načelstvo hišne posestnike, da naj prijavijo polne greznice *'.a izpraznj^vanje v svojem lastnem interesu pravočasno, da se izognejo plačevanju povišane pristojbine. Prijave se sprejemajo v sobi št. 1. mestnega načelstva med navadnimi uradnimi urami. Podrobnejša določila so razvidna iz razglasa mestnega načelstva na uradni deski. i? Sni:Ina kosa. V soboto 20. t. m. je umrl v javni bolnišnici v visoki starosti 77 let Anton Ropotal1, delavec na žagi v Braslovčah. — Isli dan je umrl v javni bolnišnici v starosti 27 let brezposelni delavec Ivan Mandelc iz Kadeč pri Zidanem mostu. — V nedeljo 21. t. m. je umrl v javni bolnišnici v starosti i 9 let delavec parne žage v Nazarjih Albert Ceraj iz Rečice ob Savinji. — Včeraj, v ponedeljek 22. t. m. ob 11 dopoldne je umrl v starosti 34 let lesni trgovec in posestnik Slavko Win-ter iz Zreč 77 na posledicah poškodb, ki jih je zadobil pri nesreči na žagi. o katerih je »Slovenec pred enim tednom poročal. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pu naše iskreno sožalje. ■<Ž Nezgod« 8 letnega smučarja. V nedeljo 21. i. m. popoldne se je 8 letni šolar Domcnko Ladislav smučal na hribčku okoli okoliškega pokopališča. Pri lej svoji zabavi pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v javno bolnišnico. ■& Izguba denarja. V soboto 20. t. m. dopoldn je izgubila neka gospa na poti skozi ulico Matija Gubca pleteno žensko ročno torbico s tremi ban kovci po 100 Din in še nekaj drboiža. Najditelj je naprošen, da odda denar pri predstojništvu mestne policije. .0' Uradni dnu Zbornice za trgovino, obrt bi industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v lorek, dnu 1. marca 1932 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici greinija trgovcev v Celju, Razla-gova ulica št. 8, pritličje, levo. Naše diiaštvo J. k. a. d. Danica ima drevi svoj društveni sestanek. Pridite-vsi! — Odbor. Pofovedtvanfa Našli so smučarske rokavice na poti Medno— Sv. Marjeta. Dobijo se v trgovini Marinko, Pri somu uuca 7. France \Veber: G!as in lelo (Plim. poroči ki, ki so izšla pod istim naslovom v »Slovencu - z dne 12. in 13. 1. ler 3. in 4. 11. 1932.) Na izrecno željo mnogih dopisnikov eksperi-mcntalno-fonetiSiie študije, ki jo prirejam v našem radiju, hočem najprej prinesti tudi nekaiore podatke o vprašanju, kako -.e ti poizkusi pred mikrofonom dejanski v. še. Ti podatki bodo morda res j tudi pomagali, dn se bodo polagoma polegli valovi | nczaujianja in dvoma, ki so so sprva z-.gnali proti meni in tistim, ki so mi z zaupanjem in vero sledili in^ mi še sledijo. Pa tudi to, kar sem 0 tej stvari žo povoda!, uiegiie postati leni polom nanovo , oživljeno in pojasnjeno. O dejanskem delu pred mikrofonom. Delo pred mikrofonom jo jirikrojeno glavnemu celo študijo in ima zato tn posebni namen, da dobi občinstvo po možnosti izč pne glasovne ulise poizkusnih oseb. V to svrho sem uporabljal doslej tri sredstva: s.- inogovor, čitanje in petje. Poizkusne os '.;[( si po lastnem okusu in lastni volji izbirajo, kaj bodo prod mikrofonom govorile, čitale in pele; ta način pač prece,; pomaga, da ostane glas poizkusnih oseb po možnosti naraven, tak, kakor je zilnje značilen tudi v njih vsakdanjem življenju. Važnost tega dejstva so šelo poizkusi sami storili prav očividno. Pri enem poizki su so noslo-pali štirje otroci in mod njimi tri jo dečki v starosti 8—12 let. Najstarejši med njimi ima že zdaj vse znake bodočega gledališkega igralca in ludi temu prime no {zglajeno barvo ter umetno zvenečo melediko svojega glasovnega javljanja, dočim sta ostala dva fantki brez vseh takih posebnosti. In kaj je pokazal poizkus? Dvoje: odgovori dopisnikov, ki so zadevi li oba mlajša fantka, se j>o razmerju pra-vilnosli in nepravilnosti niso mnogo razlikovali od odgovo ov na poizkuse z odraslimi osebami; odgovori, ki so zadevali omenjenega ml dega igralca, pa so kolebali med najskrajnejšimi možnostmi in so na> ajali v tej osebi skoro vse lipe človeškega življenja (fantka, deklico, moža, ženo. debeluharja, suhca, starčka, starko, plavolcsca, črnolasca, plešca itd.). Ta slučaj morda najnazorneje jiojasnjuje, kako jo za prve poizkuse te v ste potrebna >nn-ravna - govorica poizkusnih oseb. S tem je dan tudi odgovor na tozadevna vprašanja nekaterih mojih dopisnikov: poizkusne osebe imajo nalogo, da govore popolnoma naravno. Vsak poizkus traja pol ure; dnlj=i čas bi bil škodljiv, ker zahtevajo poizkusi tudi s st ani sodelujočega občinstva nenavadno mero pozornosti in vzporedne trajne duševne napetosti. Poizkusnemu času je primerno tudi število podzkusnih oseb. Sprva sem jemal po štiri osebe, I kd da je nastop vsako osebe I rajal 5—7 minut; ostali čas porabim z lastnimi vp ašanji. Izkušnja pa mi je pokazala, da je bolje, : j;o se odmeri vsakemu nastopu vsaj 7- 9 minut; zalo delam zdaj ponavadi samo s tremi poizkusnimi osebami. Predno poizkusna oseba pred mikrofonom nastopi, dobi svojo številko in v po-izkusnem protokolu se zabeležijo njeni glavni le-lrsni znaki, zlasti pa spol, starost, postava, slas, barva las in oči in oblika rok ler stopal; kjer jc možno, se doda p otokolu ludi fotografija poizkus o osebe. V zadnjem česu beležim tudi jiosebno obliko obraza, to pa zato, ker so dobivali mnogi dopisniki, ne da bi jih bil tudi v tej sineri povprašal, več ali manj določne vtise tudi o obliki obraza poizkusnih oseh. Zlrsti pa so mi dopisniki sami s svojimi odgovori pokazali, kako je treba omenjene glavne telesne znnke še podrobno razllčiti. Tako utegne biti po s t asu oseba no le recimo debela ali suha, temveč n. pr. še jed,nato ali mlahavo debela ali pa suha, utegne biti mišičaslo ali zavalčno debela, pa tudi mišičaslo ali koščeno suha itd. Ali roka osebe utegne biti ne le kratka ali podolgovata, temveč je n. pr. še mučna ali nežna, mesu do debela ali koščeno suha itd.; in prsti so še po-ebej ali dolgi ali kratki, močili ali nežni, zelo ali kaj malo izrazito razčlenjeni, zašiljeni ali lopatasti itd. Vse to pride v poizkusni zapisnik in vse to primerjam kasneje z enakimi ali podobnimi podatki, ki jih dobivam od svojih dopisnikov. Poizkusi sami, kakor sem jih že priredil in jih nameravam še prirediti, so različni. Prve poizkuse bi lahko imenoval uvodne ali splošne poizkuse. Pri teh poizkusih osebe, ki pred mikrofonom govo č, čita'0 in poji), v določenih presledkih preMnjujem in občinstvo poživljam, da določi eno njihovih go.i omenjenih telesnili posebnosti. Pričenjam vedno s snolom in sicer po najkraišem presledku, nato pa povprašujem po vedno daljših presledkih s primernim menjavanjem za ostale telesne lastnosti. Ko se je občinstvo na ta način poizkusom privadilo, so slrdili poizkusi druge vrste. Pri leh poizkusih opuščam vsako p.ekinjevanje poizkusnih oseb iu že naprej naprošam občinstvo, da j»o lastnem nagibu beleži posamezne telesne znake o;eb. ki se mu zgolj slišno predstavljajo. Tretjo vrsto poizkusov pa bi lahko imenoval vrsto specialnih poiv.ku-sov. Pri teb poizJiusih naprošam občirstvo, da se osredotoči z vso pazljivostjo le na posamezne telesne znake in da ugotavlja pri poizkusili osebi . št. l.c n. pr. samo postavo, p i poizkusili osebi »št. 2. n. yr. samo stas, pri poizkusni osebi -šl. 3. • n. pr. samo barvo las in oči itd. Ti poizkusi so zlasti pokazali, kako je število »pravilnih« in -.»nepravilnih odgovorov nenavadno naraslo, število »srednje pravilni!« (neodločenih) odgovo ov pa enako nenavadno padlo. Končno pa spadajo v to smer še posebni poizkusi, pri katerih naprošam občinstvo, da mi pošilja po možnosti tudi risbe (skice) poizkusnih oseb. Nekatere teh risb, ki sem jih prejel, bi lahko, če bi jih samo nekoliko izpopolnil, služile kot pravcate legitimacije. Na pr. ena mciih ženskih poizkusnih oseb vzbuja že na prvi pogled pozo nosi po svojem ovalno podolgovatem obrazu in po svojih črnih in gladko počesanih laseh; prejeta risba predočuje enake lastnosti. Moji poizkusi sc razlikujejo seveda tu.ti še po vprašanju, k d o nastopa kot poizkusna oseba. V lem pogledu mi gre začasno zlasti za šiiri razlike: za razliko po spolu 'mo-kc - ženske poizkusne osebo), po starosli (otroci, mlndosjniki, starejši), po ostalih telesnih znakih (debeluharjl - suhoi, velik .ni - pritlikavci, temni - telesni tipi itd.) in po zdravstveno-socialnem položaju (normalne poizkusne osebe — slaboumneži - kaznjenci itd.). Sem spadajoče razlike med poizkusnimi osebami so zlasti pokazale, Pred nevernostjo gripe, influenco in ua iezljivib bolezni vratu varujejo Dobivajo so v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—. velikemu zavitku Din 15—. pa na prosto dano, da govore resnico ali da se : zla« žejo*: občinstvo pa ima nalogo, da mi poroča, kedaj je bilo pivo in kedaj drugo. V tem trenotku Se ne vem, kak jo uspeh teh jioizkusov; seveda pa so tudi ti poizkusi — prvi poizkusi te vi ste-na svetu. Ze vsi dosedanji poizkusi so mi znova utrdili prepričanje, da je razmerje človeškega glasu do človeške telesnosti sjiojeno z dvema vprašanjema: kakšno telo določenemu glasu dejanski odgovarja in kakšen je naš telesni utis, ki ga imamo, ko iu glas slišimo .0 prvem vp.ašanju imajo zlasti Nomci že bogato lite aturo; drugo vprašanje pa je postalo šele po mojih poizkusih načeto. To dejstvo je dobro zaslutil meni neznani dopisnik severnouenr ke radijske revije »Werag«, ki jo (ne vem, po kalori poti) zvedel za le poizkuse in podal o njih v imenovani reviji posebno poročilo. Ob koncu poročila namreč pravi: »Dieses E gebnis ist besonders tiberiasehend, da mehr als die Hiilfto aller llelei-liglen nur auf Grund des liOre-indruciks eine abso-lut zutreffende Vo stellung erhielten, und siclier-lich kann das von Prof. \Vi;ber gefundene Material einmal selir vvichlig sein, um Rollen in Hdrspielen ric' lig zu be8etzen.ic (VVerag, VII-7, z dne 14. II. 1932; Hufu-Verlag, KOln). In zares so mi dosedanji poizkusi poknzali, da nahajamo na pr. 20-letne mladenke, ki bi v slušni igri mogle s pridom Igrati lo vloge 40 60 let starih oseb, in da nahajamo na pr. 60-letne starce, ki bi v slušni igri mogli podajati samo 25—35-letne mladeniče! Prihodnjič bom še poročal nekatero zanimivosti o dosedanjih odgovorih svojih spoštovanih dopisni kov obeh spolov, dalje o lastnem delu pri teh poizkusih in o njih dosedanjem uszeliu. PfU? Kmečka hranilni-a in posojilnica v Ptuju r. z. z u. z. je imela 18. I. 111. svoj 22 redni občni zbor. iz po očila, ki ga jo podai načelnik Jurij Kuhar, se vidi, kako veliko /.'upanje uživa la zadruga v ptujskem okraju. Celokupni promot v lelu 1931 je znašal 111,058 650 Din. Članov ima zadruga l(w0. Koncem leta 1931 so znašale vloge zavoda 12,450.820.92 Din ter so kljub gospodarski krizi celo narasle. Posojil je bilo v istem času 8,038.79»> Din 50 pa.a. Obrestna mera za hranilue vloge jo znašala od 5 do 7%, za posojila pa 8 do 9%, medlem, ko se je revnim haloškim kmetom znižala celo na 7 %. Splošni rezervni sklad znaša 056.779.90 Din, posebni rezervni sklad za slučajne izgubo pa 500.000 Din, to je nova palača, katero si gradi posojilnica ler se bo tja preselila letošnjo jesen. V načelstvo so bili izvoljeni vsi dosedanji člani. Pripomnili mo amo, da naSeljuje Jurij Kuhar zadrugi od njene ustanovitve 22 1 t nepretrgoma; akor.,vno nosi že 8 križev, je šo vedno čil in mož na svojem mestu. Huda nezgoda. Ivan Piki, šofer progovno sekcije v Ptuju je snažil revolver, ne da bi vedel, da je orožje nabito. Nenadoma pa se je samokres sprožil in projeklil je zadel Pikla v trebuh. Rešilni avto požarne brambe ga je nemudoma prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj izv šiii operacijo. Poškodba je sicer huda, vendar ui smrlno-nevarna. Šiška Prejšnjo nedeljo je vprizoril cerkveni pevski zbor v šiški tri spevoigre: »Srce in denar , »Rožmarin«: in »Snubačk. Udeležba je bila kljub hudemu mrazu zadovoljiva. Vloge so bile srečno razdeljene. Minka je svojo vlogo glasovno Jako dobro izpeljala le izgovorjava ni bila povsem ločna. Prav tako je Reza pevske odlomke prav pohvalno izvršila. vendar je bila v mimiki nekoliko pomanjkljiva. Jernač je bil izboren v igranju in petju in se mu vidi njegov igralni talent, dočim je Janku, ki sn je to pot prvič pokazal na odru. manjkalo jkv-trebno mimike in pravilne izgovorjave, vendar je pevsko vlogo prav lepo izpeljal. Tudi Cene je bil v splošnem jako dober. Zbor sejmarjev je bil živahen in posrečen. Rožmarin je bil v splošno zadovoljnosl jako leno vprizorjen, pri katerem se je posebno odlikoval g. Vik. Zagradnik s 6voiim lepim tenorjem in tudi vloga dekleta je b la pesrečena. Snuhači so bili razen par pomanjkljivosti prav zabavni in muzikalno prav dobro izvedeni. Vlogo dekkta je prav povoljno in dovršeno pokazala gdčna Frenetič. Tudi druge vloge so bile srečno izpeljane, kol vloge dveh očetov in fanta. Prireditev je bila naštudirana pod vodstvom vrlega iu zmožnega g. N. Lobnde, ki je v kratkem času že drugič nastopil s svojim zborom na odru. Pričakujemo in želimo več takih prireditev. da morajo biti poizkusne osebe v enem drugem pogledu čim bolj izrazite. P.i poizkusnih osebah s povprečno lelesnostjo je bilo namreč število pravilnih,. odgovorov resda zelo veliko; teda to dejstvo ne potrjuje uspelosli takih poizkusov, temveč je v zvezi z znnno okoliščino, da se v slučaju negotovos i vsak človek zelo rad odloča le zn tako zv.uie »srednje. ■ možnosti. Zato dajem v soglasju s si oginu načeli eksaklne statistike prednost samo telesno posebno izrazitim poskusnim osebam (izrazitim snh-com, velikanom, črnolascem, blondineem itd.). Končno pa naj omenim v tem stiku še posebno vrsto poizkusov, ki jih v dosedanji seriji le mimogrede vršim in ki naj bi pojasnili razmerje Človeškega glasu do laži in resnice. Te poizkuse dekm s pomočjo listkov, nn kale' ih so napisane različne he-sebe ali narisani različni predmeti. Poizkusne osebi- im ijo nalogo, da pred mikrofonom občinstvu povedo. kai na listkih berejo ali vidijo; pri tem jun jc jRodfo r*rn«<«"T*ni RnfHo-l '«hfln«»i» Torek, 2.1. februarja: 11.?0 Šolska ura: Zimsko življenje v gozdu (g. Kapus Vladimir). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (Romanova). 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Iv. Grafenauer1: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Štete: Glavne razvojne laze v umetnostni zgodovini. 20.00 Dr. Fr. Veber: IJxperimenlatno fonetični študij. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas in poročila Sreda 21. !< hruarja: Opoldanski program odpade. 17.30 Salonski kvintet 18.30 Dr. Reja: Morje I 19.CO Dr. N. Prcobraženski: Ruščina 19.30 Literarna ura: črtice (Ludvik Mrzel) 20.00 L. M. Šker-janc: Uvod v glasbo 20.30 Prenos delavskega prosvetnega večera iz Delavske zbornice 2-1.30 Komorni večer. Izvajajo ga. Fanika Rrandlova (vljolina), ga. Ililde Lobe-Folger (čelo), Niko Štritof (klavir) 22.15 Čas, poročila. Drndl oropmnu i Sreda, 24. februarja: Belgrad: 12.05 Radio orkester 20.00 Narodno pesmi 20.30 Klavirski koncert 21.20 Nabožna glas-ha 22.05 Koncert radio kvarteta 23 00 Jazz — Zagreb 12.30 Plošče 20 30 Belgrad 22.40 Plesna glasba — Budapesl 12.05 Pester koncert 19.15 Plošče 20.30 Igra 22.20 Ciganska glasba — Dunaj: 11.80 Opoldanski koncert 21.15 Cerkvena glasba 22.20 Ple.sna glasba — Rim: 12.45 Vokalni in Instrumentalni koncert 17.30 Vokalni koncert 17.45 Pestra glasba 21.00 Prenos iz gledališča — Berlin: 20.00 Koncert filharmonlčnega orkestra 21.10 Pester večer 22 30 »Dijak prosjak-:, opereta 23.20 Jazz — Praga: 20.20 Peeter večer 21.00 Estonski večer Nova državna ureditev Svete dežele Razburjenje v Izraela Zastopniki levičarskih zionistov v Londonu so zvedeli in pohiteli obesiti na veliki zvon novi načrt o ureditvi sv. dežele, ki o njeni zdaj razpravlja angleško ministrstvo za kolonije. Načrt, ki pomeni popolno odpravo dosedanje Balfourjeve deklaracije, je delo arabskih nacionalistov. Slednji .so ga izročili nekd. indskemu podkralju lordu Iiea-dingu, ko se je ta mudil v Jeruzalemu. Britanska vlada je načeloma pristala na vse arabske zahteve in bo lahko spremenila samo nekatere malenkosti v zavesti, da ni drugega sredstva za pomirjenje Sveto dežele. Levičarski zionisti, ki Angliji že dolgo očitajo dvojno igro, so zelo razburjeni. Načrt bo namreč zedinil Palestino z Zajordanjem v Papež Gregor XIII. (1572—1535). Pred 350 leti, dne 24. februarja 1582. leta, je papež Gregor XIII. s posebno bulo vpeljal nov koledar, ki so ga sprejeli vsi kulturni narodi in se po njem imenuje gregorijanski koledar. S to reformo so predvsem odpravili razliko desetih dni, ki se je do takrat vsled štetja po julijanskem koledarju pojavila med koledarskim in solnčnim letom ter koledarsko leto spravila skoraj popolnoma v sklad s solnčnim letom s takozv. prestopnim letom, ko ima februar 29 dni. Tako leto je tudi letošnje. Schatvova obletnica Pisatelj Bernard Shavv obhaja 75 letnico na potovanju v Južni Afriki, kjer pripravlja za tisk napovedano delo o utisih iz Sovjetske Rusije. V zvezi s tem poročajo ameriški listi o dogodku pri kosilu v londonskem zunanjem ministrstvu, ki so ga svoječasno zamolčali angleški dnevniki. Shavv je po povratku iz Moskve prerokoval »skorajšnjo smrt gnilega kapitalizma«, slavil sovjetske razmere in Leninov genij. General Davves, ki je zastopal Zedinjene države, je takrat že prij-ivil ostavko, ter iz tega vzroka ]x>kazal več odkritosrčnosti kakor je v navadi pri diplomatih. Treščil je s pestjo po mizi in se zadri na Shavva, svojega soseda pri kosilu: Dajte mi vendar mir! Ne maram več poslušati vaših paradoksov in lažisociali-stičnih naukov! Vi samo kvarite mladino, ker ji vtepate v glavo načela, do katerih nimate sami nobene vere!« Shavv je hudo zameril. Siegfried Treibitscli, nemški prevajalec in tolmač njegovih del, v zadnjem času posebno vneto dokazuje, da je Shavv slejkoprej dosleden socialist: njegova sedanja sovjetska ljubezen je samo nadaljevanje mladostnega utopističnega socializma (t. zv. fabi-anstva). Seveda se ne spominja zvesti Eckrrmin, da je pred kratkimi leti hvalil isti Shavv Mussolinija in fašizem prav tako navdušeno kakor hvali zdaj boljševike. Kratek spomin je najboljša tolažba za nedosledne ljudi brez načel, če jjm je potreben izgovor. Zato bo zdaj umestno pripomniti, kako je presojal Shavv sovjete pred sedmimi leti, decembra leta 1924. Uredništvo moskovskih Izvestija je takrat Shavva prosilo za izjavo o anglo-sovjetskih stikih. To se je zgodilo v trenutku ostre napetosti med Londonom in Moskvo. Sočutna izjava »socl- enotno a r a b s k o državo ? parlamentom iu odgovorno vlado. To pomeni seveda, da se je razblinil zionistom obljubljen »Jevvish National Hoilie" v nič. Samo okraji z židovsko večino (do 1500 kv. km. sveta po sedanjem stanju) bodo po švicarskem vzoru dobili ime »židovskih kantonov« in oblastno samoupravo, ki pa bo seveda podrejena državni oblasti. To pomeni seveda konec vseh židovskih sanj o nadaljnjem naseljevanju, ker bo skrbela arabska vlada za arabski značaj dežele in sama sklepala o dopustnosti kolonizacije. Jeruzalem kot glavno mesto ne bo uvrščen med židovske kantone, dasi ima židovsko veČino. Arabščina bo državni jezik. alizmu naklonjenega pisatelja bi bila za boljševike velikega moralnega pomena. Shavv je kakor vedno prav urno odgovoril, n »Izvestija« so dokaj dolgo morala zamolčati la odgovor radovednemu občinstvu. Označjl je svetovno propagando Komunistične Internacionale kot »otročarijo, dokaz bur-žujsk g idealizma in kratkovidne neizkušenosti pri cenitvi političnih oseb ali dogodkov.« Samo zeleni novinci lahko delijo slepo vero v svetovno poslanstvo peščice ruskih neizkušenih državnikov, ki so se učili socializma iz letakov lib rahlih revolucionarjev 1848-1870 let. Kdo v Evropi je toliko bedast, da bi hotel s pomočjo teh zastarelih naukov obvladati ves svet? Boljševiki se zdijo ki res stojita na čelu našega pokolenja. Moskva se mora odločiti ali za resno državno delovanje ali za otročje zarotništvo. ki je dobro samo za plehko senzacijo v kinematografu. Tertium non datur! Pravi socializem, ki hoče biti živ činitelj, ne pa mrtva teorija, je . prav tako daleč prehitel Marksa kakor letalo volovsko vprego. Dokler ne bo razumela Moskva le resnice, dokler ne bo uvidela, da je III. intenacionala samo smešna igračka, bo povsod žela same polomije. Peščica brezpomembnih čudakov na Ruskem bo svečano dopisovala s slično peščico prismodežev na Angleškem v domnevi, da predstavljajo vsi skupaj edini pravi proletarijat, revolucijo, bodočnost, Internacionnlo in ne vem, kaj še.« V znani satiri »Nazaj k Me-tuzalemuc je sijajno osmešil Shaw s prozornimi priimki označene britanske voditelje in javne delavce za njih neznačajnost in stalno obračanje plašča ix> vetru. Posebno hudo je ožigosal Lloyda Georgea, ki je že ponovno slikovito in vneto zagovarjal ista načela, ki jih je poprej napadal kot pogibel za britski imperij«. Če smemo Bernardu Shavvu želeti k 75 letnici čim več one iskrenosti, ki jo sam smatra za svojo glavno vrlino, moramo pripomniti, da bi z nedvomnim uspehom lahko uvrstil lastno osebnost med komične junake svoje duhovite komedije. Leteča trdnjava«. Francoska armada je dobila najnovejši tip letal, ki jih vsled njihove konstrukcije imenujejo »leteče trdnjave«. Letalo je dolgo 21 m, široko 37 ni in doseže hitrost do 200 km na uro. Oboroženo je z devetimi strojnimi puškami in prevaža lahko 2500 kg bomb. Osebnost in preteklost „nemškega Mussotinila" »V uri našega globokega razočaranja smo našli v Vas moža, ki nam je pokazal pot trdne vere. Vi ste nas naučili spoznavati moč nove ideje, Vi ste nas tudi izučili, kako se je treba z vsem srcem posvetiti delu za uresničitev te ideje, za katero mora biti vsak pripravljen zmagati ali pasti.« Tako js pisal poln entuzijazma Adolfu Hitlerju Goebels, šef berlinskih narodnih socialistov. Nenadni uspehi nacionalističnega voditelja Hitlerja so v Nemčiji in po vsej Evropi vzbudili najprej začudenje, nato pa skrb. Prej kakor v 10 letih so nemški narodni socialisti zavzeli pozicije na Saškem, Turinškem in Badenskem, se utrdili v berlinskem municipalnem Bivši kitajski cesar Puvi, ki so ga pregnali I. 1912., je postavljen sedaj s pomočjo Japoncev — za predsednika »neodvisne« republike Mandžurije. Vodja irskega naroda De Valera. Pri volitvah, ki so se vršile pred par dnevi, so zmagali irski republikanci (sinfainovci) pod vodstvom neustrašljivega De Vnlere. Zahtevajo popolno svobodo Irske. Nova francoska vlada. Zgoraj: Pninlevo žalosten poroča časnikarjem, da je moral vrniti mandat, ker -e mu ni posrečilo sestaviti vlado. — Spodaj: Novi pre Isednik vlade Tardieu objavlja časnikarjem imena članov novo desničarske vlado. Nemiri v Mehsiki Zaradi protiverskili odredb meksikanske vlade je prišlo do velikih nemirov v vsej deželi. Ti nemiri so ponekod imeli težke posledice. Vlada je takoj vpeljala najstrožjo cenzuro, da bi svet ne zvedel o Ieli nemirih. Listi o nezadovoljstvu prebivalstva nc smejo prav nič poročati, prav tako ne smejo poročali o raznih vlad. naredbah, o premestitvah uradništva, odstavljanju županov h slično. ! Izprememba v ameriškem finančnem ministrstvu. Dosedanji finančni minister Mellon (desno) odhaja za poslanika v London. Posle finančnega ministrstva je izročil svojemu nasledniku Odgeru Millsu. Svetu, si v ostrem boju priborili v parlamentu 107 mest ter v naglem pohodu prisilili državo, računati z njimi kot s silo, katere zahteve je tr«bu vpo-števati, če noče imeti večjih neprijetnosti v notranjem življenju. Voditelj nemških nacionalistov često sprejema ameriške, angleške in italijansko časnikarje in zastopnike ter se z njimi razgovarja, nikoli pa ne mara govoriti s Francozi, »edinimi nemškimi sovražniki«. kot jih sam označuje. Po zunanjosti ni na Hitlerju nobene podobnosti Mussoliniju. Srednja postava, brez posebno inteligentnih potez, z avtomatičnimi njemu lastnimi kretnjami, ne izraža nobene posebne privlačnosti in veličine; a kljub temu privlačuje la človek nemške poslušalce tako da se ne morejo ustavljati. Njegove ostre besede trga-j jo in grabijo nemško dušo: noben glas se mu ne protivi, on komandira, poslušalci ga poslušajo in mu slede. Kako je prišel Hitler do takega polil'čn-stati umetnik, šel je na Dunaj ter poskusil napraviti sprejemni izpit na Akademiji. Stvar se mu je sicer ponesrečila, a izpitna komisija mu je vendar, priznala, da tiči v njem precej risarskega talenta, naj poskusi z arhitekturo. Toda predvsem je bilo treba živeti; vstopil je k nekemu sobnemu slikarju kot slikarski vajenec in s tem je preživel ta malo-mrstni mladec pet let v fizični in moralni bedi med razposajenimi sodrugi, ki so ga izrabljali in muštrali. V tem času se je tudi navzel krutosti in svoje naivnosti; kakor navadno oni, ki sami Irpe, želijo trpljenje tudi drugim. V njegovem srcu se je zbudilo hudo sovraštvo do marksizma. Po nekoliko lelih je vendar poslal s svojo pridnostjo sobni slikar in akvarelist. Čez tri leta jc odšel v Miinchen z nadejo, dn si čimprej ustvari kak kotiček za arhi- tekta. V teh sanjah ga je zadela svetovna vojna — vstopil je v bavarsko armado. Pobegnil je iz Avstrije, ker je preveč mrzil Habsburžane, »prijatelje Slovanov in nasprotnike germanstva«, da bi mogel vstopiti v njih službo in nositi njih uniformo. V bojih ranjeu bi skoraj popolnoma oslepel. Po sklenjenem miru se je vrnil v Miinchen, kjer je postal organizatorični oficir Reichsvvehra, dovršil svoje študije na oratoriju ter začel predavati. Stopil je v zvezo z Gotfriedom Federjem v svrho ustanovitve nove politične stranke. Feder je stranko ustanovil in jo imenoval Nemško delavsko stranko. Prvi se je vpisal Hitler. Če pa hočemo razumeti Hitlerjevo politično akcijo, moramo poznati njeno prvo točko. Iz kontrasta med meščansko otroško dobo ter mladostjo, ki jo je preživel kot navaden rokodelec, se mu je izoblikovala neka nejasna doktrina, ki ga je vedno tiščala pred alternativo: mir ali revo'ucija! Iz dunajskega življenja jo prinesel sovraštvo do židnv, iz bojnega meteža pa je rešil samo globoko zaničevanje do politikov za fronto. Hitler je prepričan, da je »marksistični terorizem mogoče zmagati še s hujšim terorjem«. Prvo izvajanje teh načel je njegov bavarski puč v letu 1923., ki ga je spravil v ječo. V ječi je spisal delo »Mein Kampf«. Iz ječe se je vrnil s trdnim sklepom, znova poskusiti s podobnim početjem samo bolj metodično. Od tega časa lahko opazujemo dvojno delovanje hitlerijancev: organiziranje svojevrstne revolucijske armade in volivno propagando. katere cilj je, zanesti str.inkin vpliv in ideje v samooblastne, deželne in državne parlamente. Za vse to si Hitler zna najti denarnih sredstev: člani njegove fašistično-politične strpnke morajo prispevati s prostovoljnimi dajatvami, ki jih Hitler potroji s tem, da na določenih svojih političnih shodih pobira vstopnino. Poleg tega pa mu vse lo financirajo denarni magnati, ki jih baje ni malo v njegovi stranki. Govore tudi o podpiranju iz inozemstva; saj so zelo interesantne analogijo Bivši saški kralj Friderik Avgust je umrl na srčni kapi. Po padcu monarhije je mirno preživel v Nemčiji zadnja leta, ne da bi se utikal v politiko. Lojalno je priznal republikansko ureditev in se nn svojih posestvih bavil — z lovom in poljedelstvom. med delovanjem hitlerijancev in italijanskim ler avstrijskim fašizmom. Spomnimo se na parlamentarne volitve v letu 1930. Polsedmi milijon Nemcev je sledil njegovemu glasu ter je na ta način šlo 107 hitlerijanskih poslancev v Ricbstag, med tem ko jih je pred tem imel samo 12! Kmalu nalo so korakali v parlament malone v vojaški vrsti stosedmeri narodni nacionalisti v vsi v temnorjavih srajcah. S svojih sedežev so se pozdravljali s fašistično gesto. Ko je predsednik klical imena posameznih poslance, je prvi nacionalist pri svojem imenu zaklical: Tukaj! Naj živi Hitler! nakar so se mu odzvali z živio klici vsi tovariši. Na komunistične psovke so odgovorili z živalskim kruljenjem ter z žvižganjem n?. pi-ščnli, katere so nalašč za lo prinesli s seboj. Med tem pa so njihovi pristaši zunaj na ulicah s kamenjem okna nasprotnikov. Nove poljske znamke. Povodom 20C letnice rojstva Washingtona je Poljsk poštna uprava izročila prometu pose bno poštne znamke. V sredi je slik; VVashingtona, nn levi Kosziuska in desno Pulaskega, ki sla se na čelu številnih poljskih prostovoljcev udeležil osvobodilnih bojev severnih ameriškil držav. Hrabrost poljskih prostovoljcev v teh borbah je veliko pripomogla k zmagi. Takrat zatirani poljski narod pn je k lem opozoril svet nn svojo bol in gorje.