Poštnina plačana v gotovini, itev. 34. V Lfubllani, dne 24. avgusta 1933. Posamezna Stev. Din 1w Leto XVI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Ishsia vsak četrtek Naročnina ta tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno 13 Din, celoletno 39 Din; zi inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, »olictno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice i Ljubljani, št 10.711. Izprememha dednega prava in nas kmet Zadnja leta srečavamo vedno pogosteje po časopisih in knjigah besedo kolektiven in nekateri kaj raci i hvalijo tako zvano kolektivno gospodarstvo kot vzor naprednega gospodarstva in nekakšen raj družabnega sožitja. Kaj pa prav za prav pomeni beseda kolektiven? Prav nič drugega nego «skupnosti pripadajoč* v nasprotju s pojmom osebne lastnine. Kot vzor kolektivne družabne oblike kmetskega posestva so se nekaj časa stavila za vzgled ruska skupna gospodarstva, tako zvani kolhozi. V Sovjetski Rusiji so nastali kolhozi pod pritiskom komunistične ideje tako, da so nasilno združili v nekakšno zadrugo vso vas. Prejšnja osebna lastnina zemlje in drugih nepremičnin ter živega in mrtvega inventarja- je postala skupna last nove gospodarske tvorbe. Namesto delavne in vprežne živine je dobil kolhoz traktorje za obdelovanje zemlje. Kakor pa je bila videti nova preureditev na zunaj lepa, tako je bila pogrešila, ker ni upoštevala bitnih lastnosti kmetskega življa. Tako vidimo, da se je prvotno navdušenje tako v Rusiji sami kakor tudi po vsem svetu povsem poleglo in je prineslo uvajanje kolhozov Rusiji ne le bridko razočaranje, temveč je spravilo velik del ruskega kmetijstva pred neizogiben polom, čigar posledice bodo še dolga leta ovirala razvoj ruskega kmetijstva. Po zdravi pameti bi pač sodili, da je ruski poizkus ugodno učinkoval na iztreznjenje raznih pristašev kolektivnega kmetskega gospodarstva. Toda temu ni tako. Vedno češče se namreč ponavljajo tudi pri nas glasovi, češ, da je treba tudi pri nas preurediti lastninske od-no.saje na kmetskem posestvu. Neki učeni profesorji se namreč navdušujejo za spremembo nasledstvenega prava v tej smeri, da se za kmetska posestva uvede nov način nasledstvenega prava, po vzorcu južnoslovanskih hišnih zadrug, dočim bi vel jali za nekmetsko (industrijsko, trgovsko, obrtniško in meščansko) imovino dosedanji zakoni osebnega lastništva. Kako pa izgleda tako hvaljena hišna zadruga? V hišni zadrugi so vse nepremičnine skupna last zadruge. Osebna last so le: obleka, lepotičje in razni rodbinski spominki. Temu dosledno postane tudi vsak prirastek vrednosti, najsi bo to že z dokupom, podedovanjem ali na kakršenkoli drug način pridobljen, last cele zadruge. Ker je vsa imovina zadružna lastnina, ni nikakšnih osebnih lastnikov več, temveč vodi gospodarstvo od članov zadruge izvoljeni starešina. Člani zadruge so vsi, ki so se na posestvu rodili ali so se na posestvo priženili, ki stalno stanujejo in delajo doma. Vsi člani takšnega kmetskega doma imajo iste pravice in iste dolžnosti. \ sak odrasli član mora zahtevati, če izstopi iz zadruge, del zadružnega imetja, ki mu ga določi večina članov. V srbskih in hrvatskih banovinah je še danes mnogo takšnih zadrug, vendar se opaža, da zadruge s številnimi družinami vedno bolj razpadajo in ostajajo le zadruge z eno samo družino, ki ima samo še ime zadruge, dejansko pa je že osebna last te edine družine. Kakšne bi bile prednosti za naše kmetijske razmere, če bi se raztegnilo to zadružno pravo na vso državo. Dosedanjemu dednemu načinu v naši banovini sponašajo zagovorniki hišnih zadrug, da je krivično, če deduje kmetijo en sam otrok, dočim morajo drugi bratje in sestre od hiše z mnogo manjšimi dotami, kakor je delež, ki ostane nasledniku. Isti trdijo, da osebna lastnina kmetije nudi nevarnost, da jo lastnik svojim otrokom zapravi, česar ni mogoče v zadrugi. Vrhu vsega tega pa trdijo, da preprečujejo baš zadruge delitev zemljišča, omogočijo razvitek kmetske imovine, ki jc podlaga stalnosti in socialnega miru. Zdi se, da ti zagovorniki hišnih zadrug ne poznajo ne teh kakor tudi lie ustroja zasebnega kmetijskega lastništva pri nas. Ne le, da so pokazale zadruge zelo malo podjetnosti za napredek kmetovanja, moramo pomisliti, da so sploh mogoče le tam, kjer so kmetska gospodarstva razsežna. Kako naj si predstavimo našo malo, povprečno 5 ha obsegajočo kmetijo, na kateri bi ostali vsi otroci s svojimi družinami. Ne bi imeli ne dela ne jela. Ugovor, da je zasebna lastnina enega samega lastnika nevarna za obsjoj kmetije, ne drži, ker so primeri zapravljivcev proti tistim, ki pomnožijo podedovano kmetijo, v razmerju komaj 1 : 100. Pri tem seveda pozabljajo takšni ugovorniki, da v največ primerih ni lastnik sam gospodar, temveč je tudi gospodinja clo polovice lastnica kmetije. Kljub dozdevni osebni lastnini je vendarle tudi pri današnjem dednem načinu kmetija skupna last moža in žene, ki opravljata prav tako kot nekakšna upravitelja kmetijo za svoje naslednike. Kar se tiče dozdevnega oškodovanja prevzemnika posestev nasproti ostalim bratom in sestram, moramo pomisliti, da prevzame naslednik ne le vrednote, temveč tudi dolžnost, da ohrani rodu zemljo. Ta dolžnost vztrajanja na posestvu je kljub vsem ne-prilikam mnogo draže plačana, kakor znaša vrednost posestva samega, da ne omenimo lažjega življenja ostalih dedičev, ki so prejeli iz posestva dote in se posvetili drugim poklicom. Osebna lastnina zemlje je tisti silni motor, ki žene kmeta na delo kljub vsem težavam in ga sili k napredku. Verjetno je, da so gledali ti učeni zagovorniki hišnih zadrug življenje v njih le od daleč, odnosno so jih vodile pri tem želje po dobrih starih časih, ki bi naj spet prišli v kmetske hiše. Pozabili pa so pri tem, da se s civilizacijo predrugačuje jo tudi navade in potrebe vsakega stanu. Kar je bilo v dobrih zlatih časih, ko se je doma delalo vse orodje, obleka, obutev ter je bilo treba kupiti le sol in tobak, koristno in izvedljivo, tega danes ne moremo več izvesti, če nočemo iti nazaj, namesto naprej. Morda je vodila te učenjake še druga tiha misel: kako privezati kmeta in kmetski naraščaj z novimi vezmi na grudo, da ne bo motil in vznemirjal družabnega reda drugih stanov, ki so si bol je uredili svoj položaj v družbi. Bodisi temu tako ali tako. Za naše kmetske posestvene razmere nikakor ni prikladna uvedba kolektivne lastnine po vzorcu južnoslovanskih hišnih zadrug. Priporočanje novega zakonika za kmetsko dedno pravo pa je nov dokaz, da ne kaže' meriti vseh delov naše države z enotnim merilom. Fogiavfe iz državljanske vzgofe Kaj je jugoslovenska država. Država Jugoslavija je narodna družina, v kateri so se prostovoljno združili posamezni njeni člani potem, ko so se zrušile meje, ki so jih ločile stoletja in stoletja. Štiri politično in deloma tudi kulturno močne sile so posamezne dele jugo-slovenskga naroda po svoje izoblikovale, vzgajale in uničevale. Zunanjo vez so popolnoma raztrgale, mnogo posebnosti so posamezniku vcepile, enega pa niso mogle uničiti: zavesti, da so vsi deli ena celota, enega niso mogle udušiti: upanja, da se bodo posamezni bratje združili \ silno in veliko državo. Ta zavest in to upanje sta zvenela iz epopej guslarjev o kraljeviču Marku in iz spevov o kralju Matjažu, to zavest so krepili narodni preroki v posameznih dobah, posebno še v času romantike, ta zavest je z vso osnovno silo ob koncu svetovne vojne zmagala, ko je osvobojene brate privedla v motno državo Jugoslavijo. V raznih zunanjih okoliščinah smo se v preteklosti Srbi, Hrvati in Slovenci različno razvijali, potem pa združili v eno državno družino, kjer se more vsak član po svoji volji izživljati, vendar tako, da svoje posebne koristi podredi skupnosti. Po svoji volji, po svoji zavesti, s svojim delom in z vso kulturo se vedno bolj drug drugemu približujemo, se spoznavamo in tako krepimo temelj narodnega edinstva in državne celote. S složnimi napori vsega uedinjenega naroda se morajo čuvati, razvijati in stapljati vse v raz-edinjeni preteklosti pridobljene gospodarske in družabne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina, obenem pa se morajo tudi vse nove pridobitve stalno poja-čati in izpopolnjevati. Jugoslovanska državna vzgoja. Prosvetno dviganje naroda v duhu jugoslovenske misli in za izgradnjo edinstvene jugoslovenske kulture se mora izvajati skupno z duševnim in telesnim vzgajanjem, skladno v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, ljubezen in privrženost kralju in domovini, mora preiti v kri naše mladine, tako da se ne bo dala nikdar in pod nobenim vplivom zamoriti. V pogledu državljanske vzgoje v tem smislu se pri nas do danes ni storilo dovolj in smo mar- 6ikaj zamudili, ker se državljanska vzgoja ni prav vršila. Tu smo df>'eč zaostali za drugimi državami, ki posvečajo temu vprašanju vso svojo pozornost. V ameriških državah, v Nemčiji in zlasti češkoslovaški zakon o državljanski vzgoji posebej določa izobražanje najširših slojev naroda s posebnimi tečaji, z izdajanjem posebnih knjižic in z ljudskimi knjižnicami. Pri nas je državljanska vzgoja potrebna tembolj, ker se je spričo stoletnega življenja in trpljenja v tujih državah tako globoko ukoreninila svojevrstna miselnost o državi. Krepka državljanska vzgoja ni potrebna le v šoli, temveč tudi v najširših plasteh naroda, zlasti še v našem izobraženstvu. Bj^tvo državljanske vzgoje. Državljan je v polnem pomenu besede tisti človek, ki se čuti v svoji duši člana velikega občestva, mu želi vedno požrtvovalno služiti ter sprejme državljanske pravice in dolžnosti, ki mu jih podeljuje njegovo državljanstvo, z voljo in s srcem. Naloga državljanske vzgoje je torej, da vzbuja v državljanih čut za državno občestveno življenje, da utrjuje v njih državljanske kreposti, posebno pravičnost in čut odgovornosti do celote in do soobčanov. Državljanska vzgoja mora državljane nadalje stalno navajati k temu, da približajo z vsem svojim delovanjem državo, v kateri živijo, idealu onega državnega občestva, v katerem služi vsak član prostovoljno in s srce.n, ne pa zaradi prisilnih sredstev skupnosti. Pojem državljanske vzgoje ni istoveten z državljanskim poukom, ampak je mnogo širši in globlji. Pouk je samo priprava za državljansko vzgojo in ji polaga temelj, da se more na njem Prijatelj z dežele nam piše: V predzadnji «Domovini» se je neki gospod spravil nad kmetske zapravijivce, katerim odreka pravico do zaščite njihovih dolgov. Ne trdim, da ni nekaj resnice v njegovih trditvah, vendar se moramo kmetje odločno zavarovati proti namiga-vanjem, kakor da smo vprav kmetje največji zapravljivci. Sodim, da je vzrok temu napačnemu gledanju predvsem okolnost, da se kmet o tistih red- j uspešneje razvijati državljanska zavest v duhu narodnega edinstva. Zmotno je misliti, da je v sedanjih časih posebna državljanska vzgoja nepotrebna in da zadoščata gospodarski pouk in vzgoja, ki ustvarja ugodne življenjske pogoje in tako v državljanih vzbuja ljubezen do države. Strokovno delo in gospodarska vzgoja v človeku sicer res utrjujeta mnogo kreposti, ki jih mora imeti tudi dober državljan, tako vestnost, vztrajnost, veselje do dela in sposobnost za delo, toda to so sicer potrebni. nikakor pa še ne zadostni pogoji državljanske vzgoje. Tej vzgoji manjka več pogojev, ki jih mora nujno obsezati državljanska vzgoja, to je požrtvovalno in nesebično delo za skupnost ter čut vzajemnosti in odgovornosti do sodržavljana. Ako ne bo znala krepka državljanska vzgoja v sedanjih časih hudih gospodarskih pretresljajev usmeriti gospodarske vzgoje v pravo smer in jo zajeti v svoje območje, je velika nevarnost, da bodo sadovi gospodarske vzgoje, zastrupljeni z brezobzirno samopašnostjo in s hrepenenjem okoristiti sebe, četudi na škodo drugih, nevidno polagoma in stalno izkvarili temelje zdrave državljanske zavesti. Da bo pojem državljanske vzgoje popolnoma točno opredeljen, je treba opozoriti tudi na razliko med državljansko in družabno vzgojo. Na prvi pogled je pri obeh mnogo skupnega. Ena kakor druga vzgoja navaja svoje člane k požrtvovalnemu delu za prospeh občestva. Toda občestvo, za katero družabna vzgoja vzgaja svoje člane, ni nujno istovetna z državo, v kateri živi človek. Pač pa je družabna vzgoja zelo dobra vaja za državljansko vzgojo. Zaradi popolnosti naj še omenimo, da državljanske vzgoje ne smemo zamenjavati s politično ali celo strankarsko izobrazbo. kih slovesnostih, kadar pozabi na vse gorje in trpljenje, glasno poveseli in se potolče na svoje gruntarske prsi. Največja spotika vsem gosposkim poboljševalcem so predvsem razne gasilske veselice. Rad žrtvuje kmet svoje sicer trdo prislužene srebrnike za gasilstvo, saj ve, da je to tista organizacija, ki mu stoji ob strani v tistih strašnih urah, ko grozi ogenj uničiti njegov rodni krov in zaloge živeža za ljudi in za 1 živino. Redka je kmetska veselica sredi trdega dela, ki da kruha vsem ostalim stanovom. Kako drugačno je življenje gospode po mestih. Ne* davno sem se zakasnil v Ljubljani, da sem zamudil večerni vlak. Pa sem šel pogledat, kako tlači kriza meščanske stanove. Sredi tedna je bilo, že dolgo po prvem, vendar pa se je kar trlo gostov v vseh petih gostilnah, ki sem si jih bil ogledal, da sem si komaj priboril prazen stol. Ne le moških, kakor je navada na kmetih, tudi žensk je bila skoraj polovica. Matere so pripeljale s sabo celo pet- do desetletne otroke, ki so dremali pri mizah in silili spat. Nejevoljni so jih tolažili starši, da že skoraj pojdejo. Medtem pa je romalo vino liter za litrom na mizo in po grlu, da so bili vsi gostje tako razigrani, kakor da ni bilo nikoli niti besede kriza na svetu. Pa sem vprašal natakarico, ali je kakšna posebna slovesnost ta večer. Začudena mi je odvrnila, da je tako vsak večer in vse leto ... Tu naj bi šel gledat tisti gospod, ki nas kmete obklada z zapravljivci. Ti meščani raznih stanov imajo vsak večer veselico, pa ne reče nihče niti besedice o zapravljivcih, kmeta, ki se poveseli dvakrat, trikrat v letu, pa obkladajo s pijanci in zapravljivci. Tistemu gospodu piscu v predzadnji «Domovini» bi rekli kmetje upravičeno: Izderi najprej bruno iz lastnega očesa, potem pa poišči pezdir v našem očesu! Politični pregled Zadnji teden so se razširite iz Beograda vesti, da bodo občinske volitve v dravski banovini dne 24. septembra. Izkazalo pa se je, da so te vesti netočne in prezgodnje. — Preteklo nedeljo so se vršile naknadne občinske volitve v nekaterih občinah moravske banovine, pri katerih je povsod zmagala lista JNS. Naša sosedaAvstrija bije nadalje zelo oster boj s Hitlerjevo Nemčijo, ki ne preneha z raznimi izzivanji, tako da so velesile Italija, Francija in Anglija že ponovno protestirale v Berlinu. Toda tudi z lastnimi državljani ima Avstrija hude težave, ker pridobiva kljub ostrim odredbam vlade, ki gre celo tako daleč, da je vlada sklenila vzeti narodnosocialnim hujskačem avstrijsko državljanstvo in jim zapleniti premoženje, narodnosociali-stični pckret zlasti na Tirolskem, Solnograškem in Koroškem vedno več tal. Kmetski in drugi zapravljivci K. M. 10 Črni mož Povest iz preteklih dni. Peto poglavje. Pasti in zanke. Še preden se je docela stemnilo, je krenil Rajko spet proti skednju, kjer je bil že nedavno. S seboj je imel precejšen zavoj močnih, dolgih vrvi. Bile so tanke, da niso jemale preveč prostora, toda preizkusil jih je bil in vedel, da bodo držale tudi veliko težo. Dolgo je premišljal in prišel naposled do prepričanja, da bo moral natanko preiskati vse, kar je v zvezi s skednjem, če bo hotel odkriti vse skrivnosti Črnega moža. Da bi prišel v kolibo za vodnjak na Poljančevem dvorišču, je vedel, da je nemogoče. Če bi pa poizkusil srečo pri vdrtem lijaku, ns bi mogel najbrž nič novega odkriti. Saj je že dobro vedel, kaj se tam skriva. Sicer je slutil, da mu preti nevarnost z več strani in da bi ga utegnil kdo presenetiti, ne da bi se mu mogel ubraniti. Toda sreča mu je dotlej vselej pomagala in trdno je upal, da ga tudi zdaj ne bo pustila na cedilu. Z majhno ročno žago je odžagal nekaj močnih vej med grmovjem in jih vtaknil pod ske-denjska vrata. Vrata je hitro odprl in izginil za senom. Veje je lepo počez zvezal. Iz sena je potegnil sidro, ki ga je bil Poljanec tam skril. Vrv je podaljšal za še enkratno dolžino in imel zdaj podobno pripravo, kakršna je bila v vodnjaku na Poljančevem dvorišču. Potem je vzel iz žepa majhno rudarsko svetilko in si jo pritrdil na prsi. «Zdaj pa srečno!» je zamrmral, kakor bi samega sebe vzpodbujal, in stopil v zanko, ki si jo je pripravil za noge. Spodaj je prežala smrt in zevajoča globina se mu je zdela kakor žrelo oromnega topa, ki ga utegne vsak trenutek izbljuvati. Majhna nerodnost ga lahko uniči in nihče ne bo vedel, kam je izginil. Toda hitro se je otresel teh zloveščih misn. Mirno se je jel spuščati čedalje glob!je in preden je bilo vrvi konec, je začutil pod sabo trdna tla. Oprl se je. Nedaleč odondod je zijalo drugo žrelo. Še pokrito ni bilo. Na njegovi desnici se je rov podaljševal vodoravno v zemljo. Tiri, kjer so nekoč rudarji pomikali polne vozičke, so bili še docela dobro ohranjeni. Da, celo videti je bilo, da jih še zdaj nekdo uporablja." To domnevo mu je potrdilo dejstvo, da je odkril tam, kjer je sodil, da mora biti Poljančeva hiša, voziček, ki je bil obložen s sodi in zaboji. Nedaleč odondod pa je ležalo na tleh vedro, ki je bilo pritrjeno z vrvjo in ta vrv je izginjala visoko v temo. Posvetil je navzgor. Strop je imel okroglo luknjo, ki je segala tako visoko, da luč ni mogla doseči vrha. Rajko pa je bil prepričan, da mora biti to tisti vodnjak, ki ga je Poljanec sam izkopal. Naglo je šel dalje. Vedel je, da mora prehoditi še precej poti, preden bo pri zidu, ki mu je že enkrat zastavil pot. Naposled je le prispel do kraja, kjer se je rov razširil v nekakšno dvorano, ki je morala biti skladišče tihotapskega blaga. Videl je, da je to skladišče naravnost ogromno. Od tal do stropa je bilo polno samega blaga. Po stenah je viselo orožje, najbrž za primer, da bi se bilo treba braniti. V kotu pa je zagledal omarico, ki jo je prav lahko odprl. Posvetil je vanjo. Razen denarja in raznih dragocenosti je odkril v notranjosti še nekaj knjig. Videl je, da ima Črni mož pravcato knjigovodstvo, sicer nerodno pisano, a natančno. Da, dober trgovec mora biti ta Črni mož! Tihotapci in prikrivalci tihotapskega blaga so bili zazna-menovani z imeni ali pa z drugimi znaki. Toda te knjige bi jim bile nevarne, če bi jih dobila oblastva v reke! Poljanec ni bil tako zelo prebrisan, kakor je sam o sebi mislil. Rov je vodil dalje, toda le še nekaj metrov. Potem je obstal Rajko pri zidu, ki mu je bil namenil svojo današnjo pot. Pripravljen je bil na težavno, morda celo nerešljivo nalogo, toda kmalu je opazil, da se je zmotil, in to ga je navdajalo z velikim veseljem. Ko je namreč s svetilko pre-iskal zid, je opazil na njem neko pripravo, o kateri na drugi strani še sledu ni bilo. Zid je bil nekakšna vrtljiva stena med "štirimi podboji, ki so bili tako obdelmi in pobarvani, da so se na obeh koncih tesno prilegali steni Na Irskem so se pričele spet hude notranje nomatije, ker stremi predsednik De Valera za popolno osamosvojitvijo Irske od Anglije, dočim 60 drugi politiki iz gospodarskih ozirov za to, da se ie vedno ohranijo dosedanje zveze. V Nitri na Češkoslovaškem so bile nedavno velike svečanosti v proslavo IlOOletnice prvega slovanskega krščanskega kneza Pribine. To slovesnost je izrabil znani voditelj slovaških avto-nomistov pater Hlinka in zahteval takojšnjo uvedbo avtonomije za Podkarpatsko Rusijo. Vsi češki listi ogorčeno obsojajo takšno početje, ki je le v korist Madžarom, in naglašajo, da je Hliiikovo početje prava veleizdaja. Mussolini snuje novo srednjeevropsko zvezo, ki naj ob sodelovanju Male Antante skrbi za gospodarski dvig Srednje Evrope. Kadar je vroče sv&že perilo i Poleti mora imeti telo, ki diha skozi perilo, dvakrat toliko zraka. Seveda mora perilo tudi dobro pro-puščati zrak, oprano mora biti z dobrim milom, ki se da do čistega iz-plakniti iz tkanine in ne zadela vla- in zadosti lukniičasto za vroče dni. K0PR1VNIK PRI KOČEVJU. Letni telovadni nastop tukajšnje sokolske čete se bo vršil ob sodelovanju sosednih društev 27. t. m. Za nastop se četa pripravlja že precej časa. Zato je upati, da bo dobro uspel. Sokol je v našem kraju edino nacionalno društvo, ki se mora boriti z velikimi ovirami. Vsa narodna društva in občinstvo se naprošajo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleže, ker bo to obenem tudi manifestacija narodne zavesti tukajšnjih Slovencev, ki živimo popolnoma odrezani od ostalega slovenskega življa, pomešani med tukajšnje Nemce. Obilna udeležba bo mlado četo opogumila, da pojde kljub preziru neustrašeno in z zadoščenjem novim uspehom nasproti. LAŠKO. Ena najlepših letošnjih prireditev bo brezd\ omno slavnostna otvoritev Sokolskega doma v Laškem dne 3. septembra pod pokroviteljstvom g. ministra drja. Alberta Kramerja. Novodogra- [ jeni dom je krasna zgradba v lepi legi poleg j kopališčnih nasadov. Za dograditev gre čast sestram in bratom in vsem dobrotnikom, ki so z neprimerno požrtvovalnostjo omogočili postavitev tega Sokolskega doma, enega najlepših v naši državi. Vozne olajšave k tej slavnosti bodo še objavljene v časopisju. LJUTOMER. V naši glasbeni šoli bodo vpisovanje dne 2. septembra dopoldne od 8. do 12. ure. Na šoli se bodo poučevali gosli, klavir, čelo, flavta, klarinet, teorijo in mladinsko petje. Vse natauč- TE RPENTI NOV(XM I LO perilo čisto IN ZRA< nejše na deski v šolski veži. Šola zelo napreduje. Ukovina kakor lani, revnim se pa lahko zniža. — Na meščanski šoli bo vpisovanje v prvi razred 2. septembra od 8. ure dalje. Prinesti je s seboj krstni list, šolski izkaz, potrdilo davčnega urada o davkih, kolek za 5 Din za vpis in 20 Din za zdravstveni sklad. Šolnina znaša polovico one na srednjih šolah; ako znaša davek manj ko 300 Din, ni šolnine. V sedanjih hudih časih se kaže vedno bolj vrednost širše in posebno praktične izobrazbe tako za kmeta kakor za obrtnika in trgovca. Tako izobrazbo daje mladini meščanska šola. Zato staršem toplo priporočamo, naj vpišejo deco v to šolo. Revni učenci dobe tudi po velikosti in se tudi po barvi niso ločili od nje.! Lesen zapah jih je zgoraj in spodaj zapiral. Rajko ga je odprl in z malenkost.i:m naporom steno zavrtel okoli osi. Črni mož je vse to brez dvoma sam napravil. Koliko naporov in potrpežljivosti je bilo treba, da je dal staremu rovu sedanjo obliko! Zdaj bi bil Rajko z lahkoto in najvarneje prišel na prosto skozi lijak, toda moral se je vrniti po isti poti, po kateri je bil prišel, da ne bi izdal svoje navzočnosti. Vrtljiva stena se je zapirala samo na tej strani in vrv v rovu bi ga bila lahko izdala. Zato se je obrnil in poskusil čimprej prehoditi dolgo pot do izhoda pri skednju. Ni vedel, za katero uro so bili nocoj domenjeni tihotapci in je moral biti zato pripravljen tudi na morebitno srečanje s samim Črnim možem. Samo možu, ki je orjaško močan, je mogoče splezati po vrvi tako visoko. Rajko je bil pošteno utrujen, ko je pomolil glavo iz rova in hitro pogledal po skednju, ali mu morda ne preti s kakšne strani nevarnost. Potem se je še zadnjič oprijel vrvi in skočil na trdna. tla. Skrbno je odstranil vse sledove in se globoko oddahnil. Zbil je bil, da so ga bolele vse mišice. Doma je dobil Marto, ki mu je* skoraj v zadregi dala roko. Sa je bilo prvič, da sta se srečala na Rajkovem domu. «Kje pa si spet hodil, fant?* ga je jel oče izpraševati. sVesel sem bil, da si se vrnil iz tu- jine, in mislil sem, da te bom imel zdaj zmeraj pri sebi. Toda zgodilo se je vprav narobe. Skoraj nikoli te ni doma. Po svojih potih hodiš, midva pa morava ostajati doma in preganjati skrbi, ki nama ne dajo miru!* «Oče, le še malo potrpi! Mojega potepanja bo prav kmalu konec. Svojo nalogo bom v kratkem izvršil in potem ostanem samo vajin. Samo še enkrat bom moral iti po svoj'h potih, da zadrgnem zanko, ki sem jo zdaj nastavil. Potem bo pa, hvala Bogu, vsega konec.* «Ali ga že imaš, Rajko? Ali ti zdaj ne more več uiti?* «Ne, tako zanesljivo ga imam, tako globoko tiči v pasti, da ga nič več ne reši. Sam pa tudi nisem več v nevarnosti.* cAli ti lahko vrejamem? Kar koprnela sva od strahu in skrbi, ker svi zvedela, da hodiš ponoči po gozdu in oprezuješ za Črnim možem.* Marta je doslej poslušala razgovor, ne da bi vedela, o kom govori Rajko. Ko pa je začula prvič tudi ime, je vzdrhtela. «Kaj, Črnega moža misliš ujeti?* ga je vprašala in prebledela. «0, Rajko, nikar ne poskušaj tega! Strašen je in krvavo se bo nad teboj maščeval.* «Prav imaš, ko praviš, da se strašno maščuje, Marta, toda tega strašnega maščevanja se ne bojim. Bodeče želo sem mu že izpulil.* «Vseeno! Ali veš, kako pravi sveto pismo: , Maščevan je je moje; jaz bom vračal, pravi Go- spod!'? Prepusti ga ljubemu Bogu, njega ne bo mogel premotiti in premagati.* Tedaj je stopil stari Potočnik k njej in ji položil roko na ramo. «Tvoj oče je? Paljanee?* Slepcu je omahnila roka, ki je dotlej držala njeno, vstal je in se opotekel nekaj korakov nazaj. Na njegovem skaženem obrazu se je nekaj posvetilo kakor nenadno spoznaje. Oči so se mu izbulji-le, kakor bi mu hotele skočiti iz jamic. Zobje so se mu zagrizli v ustnice. Potem je planil naprej, kakor bi hotel pasti po skritem nasprotniku, ki je pravkar pokazal svoj skrivnostni, pravi obraz. «Da, moj oče, Poljanec! Kajne, zdaj me sovražite in zaničujete? Zdaj moram iti?* «On — on — je bil torej!* je starec siknil in zaškripal z zobmi. cDostikrat se mi je tako zdelo in nikoli si nisem mogel Črnega moža predstavljati drugače nego v njegovi osebi. On mi je torej umoril 'sina! On mi je vzel luč oči! On je bil tisti hudobec, ki je uničil toliko poštenih ljudi — vse tiste, ki se mu niso dali ujeti v mreže. Rajko, ali je res? Ali je kdo drugi?* «0n je, oče!* (Dalje prihodnjič.) VINO. Lepo vreme je zopet nekoliko pospešilo vinsko kupčijo in s tem tudi dvig cen. V pravilno oskrbovanih vinogradih se pa grozdje normalno razvija in je prav lepo. Cene za črnine in za rdeča vina (cvičke) se izpreminjajo po kakovosti in skupni množini od 3 do 5 Din, za bela navadna (8 in pol do 10 odstotkov) od Din 2-25 do 2*75, boljša mešana od Din 3 — do 3*50, sortna močnejša pa od Din 3*50 do 6"— za liter v pridelo-valčevi kleti, odnosno franko nakladalna postaja. Razmeroma so cene vinu v dravski banovini zmernejše ko drugod, kajti tudi v Banatu so znatno poskočile, ker se zaloge vidno krčijo. Sejmi 28. avgusta: Kranj, Št. Vid na Blokah. Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Ribnica na Pohorju. 29. avgusta: Moravče, Žalec, Zagorje, Poljčane, Novo mesto. Muta. 30. avgusta: Velika Loka. 31. avgusta: Videm (Dobrepolje), Konjice. 1. septembra: Zigarski vrh, Skaručina, Radeče, Višnja gora. 2. septembra: Sodražica, Vesela gora. Prosenja-kovci, Sv. Bolfenk. 3. septembra: Planina. Vrednost denarju Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se naj prišteje še premija 28 5 %): 1 nizozemski goldinar za 23.03 do 23.18 Din; 1 nemško marko za 13.76 do 13.77 Din; 1 ameriški dolar za 41.86 do 42.12 Din; 100 francoskih frankov za 225 do 226 Din; 100 češkoslovaških kron za 170.87 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 304 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8.65 Din. Dolar sa prodaja po 54 Din s premijo vred. Vojna škoda se je trgovala po 248 do 249 Din, investicijsko posojilo pa po 52 do 54 Din. Soteščan: 0 Tajnosti gorske vasice Povest izprošlega stoletja. Rjave je med pripovedovanjem molčal in kimal. Jaka ni bil tako neumen, kakor so ga ^likali sosedje. Marta ga je dobro poučila, kako naj se obnaša. Pa si je do pičice vse zapomnil. Bistro oko postave ni našlo na Rjavcu nobene krivde. Orožnik ga je označil v zapisniku kot duševno omejenega človeka. To so potrdile priče in ves greh je padel na dušo njegove Marte. Možiček je ostal doma za varuha pri otrocih. Orožnik mu je še naročil, naj jim skrbno nadomešča mater. Jaka mu je obljubil ter ga prosil, naj pozdravi Marto. Ponarejalci denarja so se zvijali v objemu pogube in čakali na sodbo. Ljudje niso vedeli o njih drugega nego to, da nočejo ničesar priznati. Bab-nikova Minka je sicer obiskala očeta, a sta smela govoriti le o gospodarskih rečeh. Tudi Šimenka je govorila z možem, ne bi mogla karkoli izvedeti. Ti obiski so morali biti prav kratki in pod paznikovim nadzorstvom. Čotarja dozdaj še niso izdali. Bal pa se je, da ne bodo držali besede. Samo nerodno naj zinejo, pa poroma v luknjo. Murnov Jože ga je krepil z vedno novim pogumom. Trobil mu je v uho, da je vsa nevarnost že končana. To pa zato, ker se je pravočasno otre- dolžne vdove namestiti poslovodjo, kadar gre za naslednje obrti: proizvajanje pušk in strelnega orožja, strojno ključavničarstvo, mehanične obrti in obrti, ki se bavijo s precizno mehaniko, proizvajanje medicinskih in kirurških aparatov in instrumentov, tiskarne, litografije, ksilografi je, cinko-grafije, proizvajanje umetnih mineralnih vod, proizvajanje streliva, razstrelil in pirotehničnih predmetov, podjetja za instalacijo vodovodov, plinovodov in kanalizacijo in podjetja za vpeljavanje električnih naprav za razsvetljavo in pogon. Pri ostalih obrtih vdova ni dolžna postaviti poslovodje, če tega zakon izrečno ne predpisuje. = Ugotovitev brejosti krav. Prepričamo se lahko, ali je ali ni krava breja, že v treh mesecih po zaskoku bika. V to svrho vzamemo en kozarec vode, v njo vlivamo v kapljicah količino kavine žlice sveže namolzlega mleka. Kadar krava ni breja, tedaj se zmeša mleko takoj na površini z vodo. Pri breji kravi, in sicer že od tretjega meseca, padejo mlečne kapljice na dno kozarca in se le malo spajajo z vodo. Cim dalje je krava breja, tem jasnejši je poizkus. — Za nas kmete bi bil ta poizkus zelo umesten, ker nič ne stane, prinese pa nam lahko velik dobiček. S temi poizkusi se bavi neki kmet v Budje-jovicah. Če se bo kateri naših kmetov bavil s tem poizkusom, priporočamo, da napravi dva: enega z mlekom krave, ki je gotovo breja. Tako se bo mogel vsak sam lahko prepričati o vrednosti teh poizkusov. — Razstava mlečnih izdelkov na velesejmu. Na velesejmu od 2. do 11. septembra bodo sodelovale vse delujoče mlekarske zadruge v naši banovini. Ob tej priliki nam pokažejo razne vrste mlečnih izdelkov, slike in nazorne mlekarske statistike. Mlekarske zadruge nastopijo na razstavi skupno pod naslovom «Strokovna zveza mlekarskih zadrug». Vodstvo mlekarske razstave in prodaja mlečnih izdelkov sta dodeljena mlekarskemu odboru z referentom banske uprave na čelu. DOMAČE NOVOSTI sel krivde. V najhujšem primeru ga bo sodišče samo zaslišalo, a nato izpustilo. Cotar ni mogel biti Jožetu dovolj hvaležen. Kako nesrečen bi bil, ako bi ga ne bi! poslušal! Zadovoljstvo, ki ga je občutil, je bilo vredno več ko sveženj stotakov. Mladenič se je pri Čotarju hitro udomačil. Ančka je sedla na prestol v njegovem srcu. Skrivnostna roka je spajala njune občutke in pletla sladko vez ljubezni. Minka je obujala kesanje in objokovala svojo grenko usodo... * O mraku nekega večera so se pojavili na Ro-višju trije neznanci. Njihova obleka je bila vsa umazana in razcapana. Nosili so ponošene klobuke s širokimi pobešenimi okrajci. Njihova senca je zakrivala porasle obraze. Tujci so zavili k Mlakarju, kjer sta bila takrat gostilna in županstvo. Sedli so za mizo in naročili vina. Njih sumljivo vedenje je vzbujalo splošno pozornost. Ko so popili vino, so prosili za prenočišče. Mlakar, resen mož, ni zaupal potepuhom. Zato je prošnjo kratkomalo odklonil. «Kam bomo pa šli zdaj ponoči?* so vztrajali neznanci pri svoji zahtevi. «Kamor hočete*, jim je odgovoril. «Pri nas ni prostora.. .* Tujci so nastopili odločno: «Vi ste župan ter morate skrbeti za siromake.* * Vozne olajšave za ptujske svečanosti. Ministrstvo za promet je dovolilo znižano voznino na državnih železnicah za vse tiste., ki se udeleže proslave petindvajsetletnice septembrskih dogodkov v Ptuju, ki bo 8., 9. in 10. septembra, in sicer imajo telovadci Sokoli pravico do četrtinske, vsi drugi udeleženci pa do polovične voznine. Vozno olajšave bodo veljale od 4. do 14. septembra t. 1. * Gasilske organizacije proste poštnih pristojbin. Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani naznanja vsem včlanjenim gasilskim društvom in župnim načelstvom, da je direkcija pošte in tele-! grafa izdala na vse podrejene poštne urade okrož-ijico sledeče vsebine: V smislu določil § 97. za-* kona o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije, so vse gasilske organizacije v naši državi oproščene plačevanja poštnih pristojbin za navadna in priporočena pisma, dopisnice, tiskovine^ poštne nakaznice, čekovna vplačila, navadne in vrednostne pakete, in sicer / medsebojnem raz-i merju in v razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami ter za čekov-, na vplačila z vsemi lastniki računov poštne hranilnice. Na vseh pošiljkah je označiti s štampiljko levo spodaj: Službeno, poštnine prosto. Pisma in druge pošiljke na privatne osebe niso poštnine proste. Vsa p. n. društva naj dopisujejo odslej društvom, župam in zvezi poštnine prosto. Prav tako tudi vsem državnim in samoupravnim uradom. * Jesenski Ljubljanski velesejem. Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 2. iu 11. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo «Ljubljano v jeseni». Na razstavišču v izmeri 40.000 m' bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: I. Veterinarska razstava. II. Kmetijska razstava (sirarstvo in mlekarstvo, čebelarstvo, zelenjad, vino). Razstava dalij. 2. in 3. septembra razstava goveje živine montafonske pasme. Od 4. do 12. septembra razstava ovc in koz. Od 2. do 11. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. III. Razstava «Slovenska cerkev«. IV. Misijonska razstava. V. Umetnostna razstava «Madone slovenskih likovnih umetnikov*. VI. Razstava «Red in snaga k zdravju pomaga», nazorna razlaga novodobnega racionalnega gospodinjstva. VII. Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio. VIII. Krojaška razstava. Zupan se je razhudil: «Kdo pa ste, da se dr-i znete kaj takega izreči.. .* «To vam bomo že še povedali*, mu je obljubil eden izmed njih s skoro grozečim glasom. «Takoj moram vedeti. Ali pa pokličem nekaj fantov in poskrbim, da vas pomečejo na cesto ...» To je učinkovalo. Neznanci so se začeli odpravljati. Pred odhodom mu je zapretil eden: «Gremo, a se bomo še vrnili...» Nekaj časa so se potikali po vasi kot vohuni. Ljudje so jih od daleč opazovali. «Kaj neki iščejo?* jih je skrbelo. cAli niso nevarni?* Zupan je že sklenil, da jih bo dal s silo odstraniti. Tujci so naleteli na mladega fanta ter ga ustavili sredi poti. «Ali je še daleč Bukovje?* mu je pošepnil eden na ušesa. «Kake pol ure*, je odgovoril fant po tihem. , «Bi nas li hotel spremiti?* Fant je pomišljal in odvrnil nezaupno: cNe vem; nič se ne poznamo .. .* «Nikar se nas ne boj!* Neznanec ga je potapljal po rami ter mu spustil v žep pest drobiža. Fant se ni več upiral. Nekaj mu je reklo: «To so pa zopet kakšni ponarejalci denarja!* Zato so ga tako obilno obdarovali. Navadni ljudje nič ne dajo za tako uslugo. Hodili so tiho in počasi. Fant je moral iti naprej, tujci so mu pa sledili. Večl;-at so postajali Poznalo se jim je, da niso ^jeni mnogo hodi^j. Kamenje jim je oviralo korake. Preden so dospeli v Bukovje, so naročili spremljevalcu, naj jim pokaže Babnikovo hišo. Kratke vesti = Kdaj mora vdova po smrti obrtnika namestiti poslovodjo. Po § 14. zakona o obrtih je izdal minister za trgovino pravilnik o postavljanju poslovodij pri rokodelskih obrtih, ki jih po moževi smrti vodijo vdove. Po teh predpisih so * Kraljev dar za cerkev. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je podaril za popravo in obnovitev po požaru poškodovane djakovske katedrale 100.000 Din. * Volitve za delavsko zbornico v Ljubljani bodo letos meseca oktobra. IX. Razstava narodnih vezenin timoškega okrožja. X. Industrijski in obrtni oddelek. XI. 8. septembra tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na velesejmu. — 50odstotni popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Permanentne legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop se dobivajo pri tujsko-prometnih ustanovah, denarnih zavodih, zadrugah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, strokovnih organizacijah in pri blagajnah večjih postaj v dravski banovini. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3'—, ostanek Din 27'— pa pri blagajni ob vhodu na velesejem. — «LjubIjana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo! * Pogoji za sprejem v državno strokovno šolo za pletarstvo v Ptuju. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki zaradi svoje po-habljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Državna strokovna šola za pletarstvo v Ptuju ima predvsem namen izvežbati praktično in teoretično, v pletarstvu in vzgoji vrb učence obojega spola ter jih usposobiti za pletarske pomočnike, ki pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, če ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra 1933. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in so najmanj 14 let stari. Prijave, ki se lahko izvrše pismeno, morajo obsezati: krstni list, domov-nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki je v Dijaškem doinu v Ptuju. Pridnim ubožnim učencem se bodo po možnosti iz-poslovale mesečne podpore. Prijave ie vposlati najkesneje do 1. septembra t. 1. Vsak prijav-ljenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. * Kmetski praznik na Bledu. Takoj po prvem kmetskem prazniku na Murskem polju dne 3. septembra t. 1. se bo vršil na Mali Šmaren 8. sep-tenfbra gorenjski kmečki praznik na Bledu. Prvi je združil kmečki narod Pomurja in Podravja v veličastno manifestacijo kmečke in narodne misli, kmečki praznik na Bledu bo pa letos že enajstič zbral kmetski narod Posavja, da prešteje svoje vrste, čuje svoje voditelje in poslance ter se po-razgovori o težavah, ki ga tarejo, in o ukrepih, ki naj mu pomagajo. Letos obeta postati ta praznik še mogočnejši zbor naprednega ljudstva z Gorenjske, Dolenjske in notranjskega dela naše banovine, ker ne bo kmečkega praznika na Krškem polju. Že sedaj se pripravljajo možje, žene, fantje in dekleta, da pohite po železnici, za katero je dovoljena polovična vožnja, v večjih skupinah ali z avtobusi pa tudi z vozmi in kolesi ter peš če le mogoče v narodnih nošah, na Bled, da v strnjenih množicah proslavijo svoj praznik tei srkajo novih pobud za narodno in kmečko stvar. * Nepazljivi starši. V Novi cerkvi pri Vojniku je mlatilnica te dni zgrabila štiriletnega posestnikovega sinčka Ivana Trobiša za desnico in mu jo hudo razmesarila. * Velik požar je nastal pretekli četrtek zjutraj v Lescah pri posestnici Ivani Legatovi. Uničil je hlev in skedenj, hišo pa so komaj oteli. Škoda znaša nad 150.000 Din. * Električni tok je ubil na praznik Velikega Šmarna osemletnega Alberta Plakolna, sina oskrbnika Schonbornovega veleposestva v Slivnici. Otrok je prijel neosamljeno žico, ki je bila napeljana k stroju. Precej več previdnosti bi bilo treba pri tako nevarnih strojih, kakor so električni motorji. * Vročekrvna sejmarja. Preteklo sredo sta se sporekla v Letušu Jože Franko, trgovec z živino v Savinjski dolini, in neki trgovec z živino iz Mengša. Poslednji je potegnil nož in tako oklal Franka, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. * Pod voz je prišel. Blizu Device Marije v Polju je zavozil s kolesom na nepreglednem ovinku 121etni železničarjev sin Mirko Šabec pod težko natovorjen voz. Vozno kolo mu je šlo preko telesa. Poškodovančevo stanje je zelo resno. * Tatinski berač. Te dni je ukradel že prileten moški, proseč miloščine, pri zlatarju Eberlu v Ljubljani zlat križec, vre len 1000 Din. Svarimo pred nakupom ukradene zlatnine. * Premiranje plemenskih konj priredi letos konjterejsko društvo za dravsko banovino pod običajnimi pogoji, in sicer: v Ljutomeru dne 31. avgusta na glavnem trgu ob 8. za srez Ljutomer pri Sv. Lenartu v Slovenskih gori c a h 18. septembra ob 9. na Posojilničnem dvorišču za srez Maribor, levi breg; v M o š k a j n-c i h na občinskem pašniku 13. septembra ob pol 9. za srez Ptuj; v Beltincih pri cerkvi 14. septembra ob pol 9. za sreza Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo in v Št. Jerneju na Dole n j s k e m na sejmišču 18. septembra ob pol 9. za sreza Krško in Brežice. * V novem guštanjskem kopališču je utonil prejšnjo nedeljo zvečer, kmalu po zaključku slovesne otvoritve, Jožko Slivnik, 201etni posestnikov sin iz Kotelj. * Nesreča župana. Župan občine Šmartna pri Litiji je imel opravek pri Sv. Križu. Prisedel je na motorno kolo k domačinu g. Kepi. Naglo sta drvela proti Pilu, kjer sta srečala na ostrem ovinku voznika, ki jima je vozil nasproti. Vozač je zaradi ozke ceste zapeljal v breg ob cesti. Niti vozaču niti kolesu se ni primerilo nič, župana pa je pritisnil sunek ob breg in mu zlomil v členku levo nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. * Podtaknjen ogeni. V Sovjaku pri Ptuju je nedavno pogorelo veliko gospodarsko poslopje posestniku Janezu Štelihu. Razen poslopja je uničil požar tudi mnogo gospodarskega orodja in strojev, da znaša skupna škoda 25.000 Din. Vse kaže, da je bil požar podtaknjen, vendar pcži-galca še nimajo. * Gasilska svečanost v Gornjem gradu. V nedeljo 6. t. m. je gasilsko društvo v Gornjem gradu proslavilo 501etnico obstoja. Vse hiše mesteca so bile v zastavah in zelenju. Na večer poprej je bila baklada z godbo, mestece pa je bilo svečano razsvetljeno. Gasilska godba je obenem priredila podoknico edinemu še živečemu društvenemu ustanovitelju g. Francetu Spendetu. V nedeljo ob 9. je bil sprejem zunanjih gostov, nato so se pa gasilci v sprevodu napotili v cerkev, kjer je domači župnik opravil zadušnico za umrle društve-nike. Popoldne se je vršila na prostranem sokol-skem telovadišču svečanost. Prvi je stopil na oder starešina domačega društva g. Ferdo Ritelj, ki je v lepem govoru podal zgodovino gornje-grajskega gasilnega društva. V imenu mestne občine je društvo in goste pozdravil župan g.Franjo Mermal. Nato je narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek v daljšem govoru čestital društvu k 501etnici. V imenu mozirske trške občine in kot banovinski svetnik je društvu čestital g. Matija Goričar, v imenu banske uprave pa sreski načelnik g. Kandrič. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze je govoril podstarešina g. Vengust. V imenu gornjegrajskih gospa sta po končanih govorih pripeli na društveni prapor krasen svilen Povedel jih je prav do praga, kjer so ga odslovili. Rekli so mu, naj se skrije in počaka. Eden izmed neznancev je potrkal rahlo na vežna vrata. «Kdo je?* se je odzvala plaho Babnikova mati. cDobri ljudje, ki prinašajo veselo sporočilo .. .* «Ali bi odprle?* so se posvetovale ženske. «Kar odprimo*, je rekla Šimenka, ki je bila takrat pri sosedu. Ženske so jim odprle vrata. Vstopili so neznanci s prijaznimi pozdravi. Pripovedovali so, da so se z Bukovčani seznanili v zaporu. Zaprli so jih zaradi ponarejanja denarja, a se jim je posrečilo uiti. Naprošeni pa so, naj gredo v Bukovje in opozorijo žene, da je treba tiste stvari še bolj skriti in zakopati. Predvsem gre za stroj za ponarejanje denarja. Ta ni več varen tukaj, marveč ga morajo odnesti daleč v kako varno skrivališče. Ženske sprva niso vsega verjele. A neznanci so jim dopovedali, da gre za korist obtožencem. Izprememba skrivališča je potrebna zato, ker bodo oblastva vso okolico natanko preiskala. «Ali so priznali?* je zaskrbelo Babnico in Šimenka se je tresla, ko je ponovila isto vprašanje. «Dozdaj še skrbno čuvajo tajnosti gorske vasice. Morali pa bodo poved„M resnico, čim sodišče najde prave dokaze. Stroj je najbolj nevaren.* «Kdaj bodo pa iskali?* Minka je bila vidno preplašena. «Vsak dan utegnejo priti. Kar zajeli vas bedo in nihče se ne bo smel nikamor več geniti...» «Ali bodo tudi nas vzeli s seboj?* je vprašala Šimenka s trepetajočim glasom. «0 tem ni dvoma. Ako najdejo stroj, vam ne bo pomagal noben izgovor.* «In pravite, da se mudi in je nevarno .. .* je poizvedovala Babnikova mati. «1 seveda. Iz zapora smo jo mahnili naravnost k vam, ker smo se silo bali, da utegne biti prepozno. Pot je bila dolga ter nas je utrudila.* «Pa bi se malo odpočili. Ali boste kaj pili in prigriznili?* jim je hotela postreči. «Ne smemo, ker nas bodo iskali... Preden mine noč, moramo biti že daleč od tukaj...* Ženica je obmolknila. «Ali bi?* je pošepnila Šimenki na ušesa. «Kar povej!* je dejala glasno soseda. «Za denar res ne vem .. .* je prilezlo počasi iz Babnikove matere. «Menrla so ga sežgali.. .* «Kaj pa stroj? To je najbolj važno... Prišli smo prav zaradi njega .. .* «Hm * — Babnica ni mogla spraviti iz grla prave besede. Šimenka jo je prehitela: «Menda je pod Grčo v votlini.. .* «Tam bo, tam!* je hitel eden izmed tujcev. «Vaš mož mi je o tem že nekaj omenil. Ni m: pa natanko povedal, češ, saj ti bodo pokazali.* «Tinče, Poldek!* Mati je poklicala sinova in jima naročila, naj pokažeta stezo v hrib pod Grčo. S sabo sta vzela rovnico in plamenico. Zun j se jim je pridružil fant iz Rovišja. Minilo je precej časa, preden so se vrnili. Spremljevalec je nosil na hrbtu veliko vrečo — v nji je bil stroj za ponarejanje denarja. Pri Bab-niku so medtem pripravili pijače in mesa, a neznanci se niso oglasili. Odšli so naglo proti Ro-višju. Pri Mlakarju je bilo vso noč zastraženo. Pred hišo so hodili fantje, oboroženi z gorjačami. Ko so prispeli neznanci, so jih takoj obkolili. «Mir!* je zapovedal tujec. ^Pokličite župana!* «Pa zdaj?* se je upirala straža. «Komaj polnoči je ura .. .* «Zato pa zahtevamo, da nam takoj odpre vrata.. .* «Prej moramo vedeti, kdo ste in kaj želite .. .* «Mi nismo nevarni ljudje. Pomeniti se moramo z županom.. * ! horja z lestve ter se notranje hudo poškodoval.! S podirajoče se strehe je padel tram na nogo po-' sestnikovemu sinu Perku in mu jo zmečkal. * i Mil III I II Bito ■»..,_. . Članom „Vzajemne pomoči", 1 registrirane pomožne blagajne v Ljubljani j ■ Člani «Vzajemne pomoči« se opozarjajo, naj ne nasedajo raznim govoricam, ki jih razširjajo neupravičeni ljudje.' Člani, ki želijo kakršnihkoli pojasnil, naj jih zahtevajo osebno ali pismeno v pisarni «Vzajemne pomoči«, registrirane pomož-, ne blagajne v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, i II. nad. Za vsa pojasnila, ki jim jih daje kdorkoli izven pisarne, nova uprava ne prevzema nikake odgovornosti, ker ni nikogar pooblastila, da daje. članom kakršnakoli pojasnila,, izvzeti niso tudi bivši zaupniki (agenti). Nova uprava «Vzajemne pomoči« stremi za tem, da pridejo vsi njeni člani na solidni podstavi do svojih pravic. Kakor hitro bodo rešene vse tehnične ovire, prične nova uprava z rednim poslovanjem in bodo člani o tem pravočasno obveščeni. Zaenkrat razpošiljamo članom oddelka za posmrtnino obvestila o plačilu zaostale članarine, pozneje pa pričnemo člane posamezno obveščati o plačilu posmrtninskih prispevkov, ki bo predvidoma dovoljeno na več mesečnih obrokov, da člani s tem ne bodo preveč obremenjeni. Vsem onim članom, ki so sklenili zavarovalne pogodbe z «Vzajemno pomočjo« tik pred svoje-časno uradno revizijo, izvršeno po kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani, ter zaradi ustavitve rednega poslovanja in razpusta blagajne še niso prejeli članskih izkaznic (polic), pošljemo le-te potem, ko bodo odstranjene vse tehnične zapreke. V Ljubi j a n i, dne 18. avgusta 1933. Uprava. «Ali imate že vse pnd ključem?* je zanimalo župana. «Vse, razen poglavitne osebe. Nekega Škorca ne moremo izslediti. On je Dil začetnik. Ta stroj je bil njegova lastnina.* cškorca ne boste dobili*., je vedela mati žut panja. «Menda je v zvezi s samim rogačem... Kadar mu gre za nohte, kar izgine, ali pa se iz-premeni v kako drugo bilje. Nekoč so ga zalotili orožniki, ko je spal v senci nfJd drevesom. Hoteli so ga prijeti, pa se je izpremenil v veverico, ki je.zbežala na drevo in obsedela na vršičku...* «Zakaj je niso ustrelili?* je pripomnil nekdo izmed fantov. «Saj so merili,* je vedel nekdo drugi, «toda puška se ni hotela sprožiti...* «ln tudi krogla ga ne zadene*, je mati županja čula pripovedovati. «Krogla bi se ga že prijela*, se je namuznil gospod, ki je spravil čudovito skrinjico nazaj v vrečo. Mlakarica mu je nejeverno odkimala, gospod pa je nadaljeval: «Naj bo tako ali drugače; resnica je, da Škorca do danes še nismo dobili. Kdo ve, kod se potika? Kdor bi za izdal ali ga pomagal prijeti, bi dobil primerno nagrado.* Župan ni o njem ničesj.r vedel. Saino enkrat ga je videl na Rovišju — če je bil oni, ki je prihajal k poštarju. A pri njem se ni oglašal. Tudi Vintar se je izogibal župana, preden je zažgal blagajno. Bukovčani so mu vedno nasprotovali. * Čebele kradejo. Prejšnji teden so neznani tatovi odnesli g. Jožefu Jazbecu, posestniku v Št. Juriju ob južni železnici, dva panja čebel, malo kesneje pa so menda isti medvedje ukradli Jakobu Vovku na Razkožeh tri najtežje panje. * Ženin pobegnil iz cerkve. V Zemunu se je poročil te dni ruski emigrant Igor Ratko z neko rusko emigrantko, pa si je takoj po poročnih obredih premislil in je pobegnil iz cerkve. Dočim so mladi ženi čestitali, je mož skrivaj smuknil iz cerkve, sedel v avto in se odpeljal v Sremske Karlovce, odkoder je pisal ženi, da hoče vstopiti v samostan, kjer bo molil za Rusijo. Policija ga je kmalu našla in privedla nazaj. Mož je živčno bolan. * Lani ci:c, letes sin žrtev smrtne nesreče. Pri Ptuju, v bližini, kjer se izteka Grajena v Dravo, se je kopal te dni 141etni Anton Pavko, ki tudi stanuje tam blizu. Zašel pa je pregloboko v nevarno Dravino strugo, ki ga je spodnesla. Zaklical je še na pomoč, nato pa so mlado življenje ugrabili valovi. Bližnji kopalci so takoj priskočili na pomoč. Pogrešanca so zasledovali s čolnom, a bilo je vse zaman. Anton Pavko je bil dijak IV. razreda ptujske gimnazije. Za mater je nesreča tem hujša, ker je lani izgubila na prav tak nesrečen način svojega moža. * Požar na Dravskem polju. Nedavno proti polnoči je nastal ogenj pri posestniku Antonu Medvedu v Zgornjih Jablanah. Zgorelo je do tal gospodarsko poslopje s slamo, pšenico in z drvmi. Škoda znaša 25.000 Din, je pa delno krita l zavarovalnino. Gasilci iz Cirkovcev in Šikol so omejiii ogenj, da se r.i razširil še na stanovanjsko poslopje. * Patrona ni igrača. Jože Rozman, osemletni posestnikov sin v Bohinjski Bistrici, je našel na polju staro prazno vojaško patrono. Najprej je na njo nekaj časa piskal, potem pa je začel po njej razbijati. V patroni pa je bil vžigalnik, ki se je nenadno razletel. Posledice so bile strašne: Jožetu je razmesarilo obe roki, mu odtrgalo vse prste na desnici, več drobcev patrone se mu je ( pa zapičilo v trebuh in desno nogo. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Smrten padec 551etnega hlapca. 55letni hla-v-ec Franc Žagar, uslužben pri županu Gartroži pri Devici Mariji v Polju, je plezal po lestvi na skedenj in padel z vrha lestve na betonirana tla. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman in je umrl za poškodbami. * Most se je podrl. Na novozgrajeni cesti Št. Jurij—Lesično se je podrl lesen most. Zaradi tega je nastal na omenjeni cesti zastoj v prometu ter so tudi avtobusne vožnje izostale. Banska uprava bo zgradila nov ihost, ki bo kos velikemu prometu, ki se na tej cesti čimdalje bolj razvija. * Nesreča pri mlačvi. V Borovljah so 28. julija pri posestniku Šajdarju mlatili rž s strojem. Stroj goni gepelj. Med mlačvo je nastala huda eksplozija, ki je raznesla ves stroj. Kako je nastala eksplozija, ni znano, domnevajo pa, da je nekdo med snope na njivi vrgel dinamitno patrono. Res sreča v nesreči je bila, da ni bil nihče poškodovan in da pod streho ni bilo slame, ki bi gotovo začela goreti. Šajdar trpi precejšnjo škodo. * Zgradba modernega vodnjaka. V vasi Pod-vincih pri Ptuju so zgradili nov moderen vodnjak, ki ustreza vsem zdravstvenim zahtevam in je menda prvi vodnjak v dravski banovini, zgrajen po najnovejšem načinu. Zgrajen je v sredini vasi. Njegova zunanjost predstavlja sliko spomenika in je čisto zaprt. Vodnjak je last občine. * Ogenj v Sadinji vasi. Nedavno je začel goreti v Sadinji vasi kozolec dvojnik, last Janeza Cuzaka, po domače Peguta. Bil je poln žita in krme. Gasilci iz Sostrega in iz Vevč so prihiteli na pomoč, omejili ogenj in ga pogasili, sicer bi se bilo vnelo še gospodarsko poslopje. * Slepec je rešil utopljenca. V Sutomiščici pri Splitu je padel v morje preglednik finančne kontrole Ivo Studen. V njegovi družbi se je nahajal slepi Jožo Plivo, ki je na klice na pomoč skočil v morje, da bi rešil tovariša. Slepec je otipal utapljajočega se tovariša ter ga potegnil na obalo, kjer so ga navzočni kopalci spravili spet k zavesti. * Cestna dela v Ljubljanski okolici. Sreski cestni odbor za Ljubljano in okolico je v začetku avgusta predložil v odobritev banski upravi osnutek proračuna za leto 1933/1934., ki izkazuje na potrebščinah skupaj 4,805.745 Din. Za vzdrževanje vseh banovinskih cest je določenih 2,826.870 Din, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 30.875 Din, za obnovo in preureditev banovinskih cest in mostov 735 000 dinarjev, za cestno upravo, podpore drugim cestam in podobno pa 1,212.388 Din. Kritja je le 4,805.133 Din, tako da znaša primanjkljaj 37.404 dinarje, ki ga namerava sreski odbor kriti s cestno doklado na neposredne državne davke. Na seji 12. julija je sreski cestni odbor sklenil pobirati 7odstotno cestno doklado na omenjene davke. Za nov borovniški most pri Kobiju je določenih v proračunu 85.000 Din. Gradba se bo v kratkem času pričela. V proračun je vnesenih 250.000 Din kot prispevek Ljubljane in okolice za veliko banovinsko cesto Ljubljana—Litija—Radeče. Banovinska cesta Vižmarje—Tacen, za katero je preračunanih 50.000 Din, je na več mestih razširjena in škarpa ob nji zgrajena. Cestni odbor ima dalje v načrtu preložitev klanca na Jezeru (občina Preserje), za kar je preračunanih 100.000 Din, in klanca v Podolnici pri Horjulu (50.000 Din). Za že zgrajeno banovinsko cesto k ljubljanskemu letališču je določenih 200.000 di-1 narjev. /Z POPOTNIKOVE TORBE NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE. Moravče, v avgustu. Letošnje poletje smo imeli v Moravčah dve slovesnosti, ki sta privabili semkaj mnogo ljud-jstva. To sta bili nova sv. maša, katero je daroval g. Franc Novak iz Prikrnice, in evharistični kongres, ki je bil pred cerkvijo med visokimi mlaji. Ves slavnostni prostor so Moravčani dostojno okrasili in razobesili državne zastave. Posestniku Malinu iz Straže se je ndavno pri-petifa huda nesreča. Vozil je seno in stopal preblizu vola, ki je udaril po muhah in sunil gospodarja z rogom v oko zelo močno. Mož, star že nad 70 let, se je takoj onesvestil. Ko se je zavedel, so ugotovili, da se mu je oko razlilo. Zaradi tega so ga takoj odpeljali v bolnišnico, iz katere se je vrnil po izvršeni operaciji — brez očesa. V Podbrdu pri Moravčah je pogorela hišica, last posestnika Mrčuna. Ogenj je nastal baje po neprevidnosti 801etne starke, ki je pustila na ognjišču butaro ter se odstranila. V njeni odsotnosti so se vnela drva; plamen je šinil v dimnik in odtod na slamnato streho. Na pogorišče so prihiteli gasilci iz Moravč in z Vrhpolja, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Po moravški okolici so se začeli klatiti sumljivi postopači, ki nadlegujejo ljudi in iščejo priložnosti, kje bi si kaj prisvojili. Tako se je nekega dne priplazil v hišo vdove Pelinove v Bel-neku neznanec, ki je v odsotnosti gospodinje prebrskal shrambo in odnesel uro, prstan in nekaj denarja. Baje jo je popihal čez hribe, zato ga ne bo tako lahko izslediti. Neki deklici se je v gozdu blizu Belneka približal neznan možakar, ki jo je zgrabil za roko ter jo hotel potegniti s poti v goščavo. Deklica je pričela vpiti in jokati, kar je neznanca oplašilo, da jo je izpustil in pobegnil. Zbal se je ljudi, ki so delali na polju tik pod gozdom. Nekje v Podbrdu so prenočili tujca ter mu od-kazali ležišče na slami. Tam je spal tudi domači fant, ki je zvečer sezul čevlje, a jih zjutraj ni več našel. «Sunib jih je neznanec v zgodnji jutrnji uri ter jo naglo odkuril. Na Dobravi pri Drtiji se je zgodila prejšnji teden nesreča, ki bi bila skoro uničila mlado življenje. Pri «Flegarju> so domlatili in naložili mla- tilnico na voz, da jo odpeljejo k sosedu. Sosedov fant je zapregel vola, ki sta bila spočita ter sta pričela teči, čim sta začula ropotanje miatilnice na vozu. Fant ju je hotel prel iteti, a je padel nesrečno pod voz, kjer je dobil prav resne poškodbe. Drugi del nezgode je bil ta, da se je zvrnila mla-tilnica z voza ter se pri padcu pokvarila tako, da so mogli z mlačvo nadaljevati šele po temeljitem popravilu. Obetajo nam novo cesto drugega razreda. Kakor kaže, ne bo ostalo to pot le pri obljubah. Cesta, ki jo prično graditi morda že prihodnjo zimo, bo držala iz Moravč skozi Drtijo, odtam pa ob Drtijščici proti Pečam, kjer se bo na Trati spojila z zagorsko cesto. Če se ta načrt izvede, bo dobila moravška dolina ugodno zvezo z zagorsko kotlino — cesto brez posebnih ovinkov in napornih klancev, kar bo za naše gospodarstvo velikega pomena. POSLANEC SPINDLER V SVOJEM SREZU. Šmarje, 16. avgusta. V nedeljo 6. tj m. po jutrnji maši se je v P i 1 -š t a n j u zbralo pod lipo pred cerkvijo krog 300 mož, mladeničev in žena na shodu, ki ga je sklicala tamošnja krajevna organizacija vse-državne JNS in ki ga je vodil njen ugledni predsednik kmet Maček. Narodni poslanec g. Spindler je ob splošni pozornosti zbranega naroda razpravljal o vseh perečih sodobnih gospodarskih in drugih vprašanjih našega državnega življenja in naše državne politike. Zlasti ie poudarjal tudi, da ne smemo pričakovati nikakih čudežev, ampak da si moramo pomagati v mnogočem tudi sami, predvsem pa je poudarjal potrebo sloge in skupnosti vsega, zlasti pa kmečkega naroda. Tajnik organizacije, g. šolski upravitelj Prislan, je iznesel razne krajevne potrebe in želje, s katerimi so se oglašali tudi razni zborovalci. Predlog organizacije, da se narodnemu poslancu izreče za njegovo dosedanje delo, zlasti za uresničenje raznih krajevnih potreb glede cest itd., zahvalo in zaupanje, j'e bil odobren. Za popoldne istega dne napovedano zborova-je v Loki pri Z u s m u je bilo odgodeno zaradi slavnostne otvoritve novega strelišča ta-mošnje strelske družine, katera pod energičnim vodstvom mladega in agilnega g. Frica Gajška lepo uspeva. Slavnosti, na kateri so se vršile zanimive strelske tekme, se je udeležil tudi narodni poslanec. V nedeljo 13. t. m. je bila v Šmarju mesečna seja širšega sreskega odbora JNS, ki je bila izredno lepo obiskana. Navzoč je bil tudi narodni poslanec gosp. Spindler, ki je podal pregledno poročilo o političnem položaju, o strankinem kongresu, o občinskih volitvah itd. Na seji, ki je trajala dobre tri ure, se je izčrpno razpravljalo o strankini organizaciji in njeni poglobitvi v srezu, o mladinski organizaciji, o komasaciji občin ter občinskih volitvah, o letošonji letini ter v zvezi s tem o gospodarskem položaju v srezu, o prehrani in preskrbi brezposelnega podeželskega naroda itd. Navzočni člani o.dbora gg. Florjan Gajšek, Josip Drofenik, Simon Potočnik in drugi so iznesli mnogo konkretnih nasvetov in predlogov. V vseh smereh so bili storjeni mnogi važni sklepi. V ponedeljek 14. t. m. se je narodni poslanec g. Spindler mudil vžetalski župniji, kjer je nekaj dni poprej silna nevihta s točo in nalivi uničila velik del tamošnjih občin, zlasti sadje, vinograde, poljske sadeže itd., tako da so mnogi ljudje v teh krajih že danes brez vsake možnosti prehrane. Na licu mesta si je ogledal razne najhujše primere ter takoj ukrenil potrebne korake za nujno pomoč najrevnejšim in najpotrebnejšim. PRVI KMEČKI PRAZNIK NA CVENU PRI LJUTOMERU. Na kmečki praznik, ki se bo vršil 3. septembra na Cvenu, bo prihitelo mnogo tujcev, zato je potrebno, da jih na kratko seznanimo s tem krajem. — Vas Cven je oddaljena eno uro peš hoda od Ljutomera in stoji sredi rodovitnega Murskega polja. Občina Cven obsega tri kraje: Cven, Krapje in Moto. Če se peljemo po vozni cesti iz Ljutomera na Cven, vidimo na levi strani nekoliko vzvišen in z jarkom obdan prostor, kjer je stal gradič Cven, ki je nastal v 14. stoletju. Ko so leta 1704. divji Kruci plenili na Murskem polju, so prišli tudi na Cven. Gradič so oropali, užgali in razdejali. Prostor, kjer je stal nekdaj gradič, se še dandanes imenuje «Kasteliščes> (castellum = grad, utrdba). Občina Cven ima svojo narodno šolo. Lično enonadstropno poslopje stoji sredi ravnega polja. Šola, sezidana leta 1882., je sedaj štiri-razrednica in ima 224 učencev. Na Cvenu se nahajajo sledeča društva in zadruge: Sokolska četa, Izobraževalno društvo, dvoje gasilskih društev (Cven in Krapje), podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, Strokovna zveza kmetskih delavcev, Posojilnica, zadruga za rejo dirkačev in zadruga za rejo žrebet. — Elektrifikacija Cvena se je izvršila pred tremi leti. Cven slovi že od nekdaj po svojih konjskih dirkah. Tudi na dan kmečkega praznika se bodo vršile velike dirke, katere priredi društvo «Kolo jahačev in vozačevs v Ljutomeru. Cve-narji se prav marljivo pripravljajo na proslavo prvega kmečkega praznika. Kmečkega praznika se udeleži tudi g. minu ster Pucelj in več narodnih poslancev ter bo vsa prireditev velika manifestacija kmečke zavednosti in jugoslovanskega mišljenja. Vso napredno javnost Murskega polja, Prekmurja in Slovenskih goric vabimo na ta dan v Ljutomer in na Cven. VEDNO VEČJI RAZMAH JNS V PTUJSKEM SREZU. Naš narodni poslanec g. Lovro Petovar je vedno neumorno na delu in je doslej priredil že nad 50 političnih shodov v raznih krajih našega sreza. Za lepo uspelim shodom, ki se je vršil dne 6. t. m. pri Sv. Bolfenku pri Središču, je bil sklican za nedeljo dne 13. t. m. shod pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, ki se je vršil zjutraj po maši na prostem. Slovenske gorice pa so dobile z novo ustanovitvijo krajevne organizacije JNS novo postojanko. Udeležba na shodu je bila proti pričakovanju zelo dobra in se je shoda udeležilo nad 150 ljudi, med katerimi smo videli tudi pristaše bivše SLS in tudi take, ki so do sedaj stali vedno ob strani in se niso zanimali za delo vlade in stranke. Na shodu je najprvo poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu vlade, o kmečkem zakonu, zakonu o agrarni reformi. Poročal je tudi o politični situaciji v naši državi ter podal tudi izčrpno poročilo o državnem kongresu. Poročal je tudi o komasaciji občin. Za sresko organizacijo je poročal predsednik g. dr. Matej Senčar, ki je obrazložil namen in pomen stranke. Zborovalci so izrazili željo, da ostani občina Trnovska vas samostojna občina, kateri se pridruži iz mariborskega sreza Biš. kakor to Bišani sami zahtevajo in ker imaio tako k sodni in politični upravi v Ptuju veliko bliže kakor pa v Maribor. Ustanovila se je nato krajevna organizacija s predsed-nikamo g. M. Murščakom, posestnikom in mlinarjem iz Bišečega vrha, na čelu. Svoj pristop k stranki je takoj prijavilo nad 50 članov. Popoldne istega dne pa se je vršil shod na Selah pri Ptuju v Žlahtičevi gostilni. Tudi na ta shod so prihiteli ljudje iz oddaljenih vasi, kakor iz Dolane, Vareje in drugod. Udeležba je bila nad 100 ljudi in smo videli tudi zastopnike-župane iz drugih vasi. Tudi tu je poročal narodni poslanec g. Petovar in predsednik sreske organizacije gospod dr. Senčar. Oba shoda sta trajala nad dve uri. Vsestranskemu stvarnemu in izčrpnemu poročilu g. poslanca so zborovalci sledili z zanimanjem in se je po poročilih razvila povsod živahna debata, med katero je g. poslanec podajal potrebna pojasnila. Zborovalci so izrekli g. poslancu svojo zahvalo in zaupanje. Shodi so se vršili po- vsod mirno. Nadaljnje shode priredi g. poslanec Petovar v nedeljo dne 27. t. m. po rani maši v Zavrču, po drugi maši pa pri Sv. Barbari v Halozah. LEPO ZBOROVANJE JNS V ČRNOMLJU. V prav lepem številu so se zbrali 12. t. m v stekleni Laknerjevi dvorani somišljeniki JNS iz Črnomlja in delegati desetih krajevnih organizacij našega sreza. Skupščino sreske organizacije je otvoril njen predsednik, črnomeljski župan g. Karel Miiller, Toplo se je zahvalil delegatom krajevnih organizacij JNS, ki so s številno udeležbo pokazali pravilno razumevanje nalog nove stranke in žrtvovali svoj dragoceni čas prav v dobi trdega kmetskega dela. V svojem nadaljnjem govoru je naglasil, da se bodo člani bivše JRKD in sedanje JNS držali istih načel in smernic in delali za naš narod in za najvišje, kar imamo, za našo lepo domovino. Po živahni zahvali delegatov za predsednikova izvajanja je podal svoje poročilo tajnik sreske organizacije g. Jože Vardjan. Orisal je, kako lepo napreduje stranka v vsem srezu, obenem pa apeliral na delegate za čim tesnejše sodelovanje s centralo, ker bo le tem potem zaželjeni uspeh res tudi zajamčen. Za svoje skrbno sestavljeno in obširno poročilo je bil nagrajen s prisrčnim pritrjevanjem vseh navzočnih. Po kratki informativni debati, katere so se udeležili zlasti delegati iz Bojancev in Poljanske doline, je bilo tajniško poročilo in nato tudi poročilo blagajnika g. Jožeta Peršaka soglasno sprejeto. V daljšem govoru je član banovinskega sveta g. Evgen Lovšin očrtal delo banovinske skupščine in se dotaknil vseh perečih vprašanj, ki so pomembna za Belo Krajino. Mnogo pozornosti je posvetil gospodarskim problemom, ki so za naše kraje življenjskega pomena. Po razčlenjenju banovinskega proračuna je omenil občinski zakon, nato komasacijo občin s posebnim ozirom na razmere v našem srezu, banovinski načrt elektrifikacije, katere naj bi bili deležni tudi naši kraji. Elektrifikacijsko vprašanje je za Belo Krajino sploh najvažnejše ne le zaradi razsvetljave, nego prav tako tudi zaradi pogonske sile za razvijajočo se industrijo in zlasti za vodovode, ki ji}i naši kraji najbolj potrebujejo. Zaključil je svoja izvajanja z ugotovitvijo, da se je naš zunanji položaj znatno izboljšal, in z željo, naj bi vsi delali z ljubeznijo za našo mlado, toda močno Jugoslavijo. G. inž. Lukman je nato v svojem predavanju dal marsikak dober in koristen gospodarski nasvet našim marljivim ljudem. Ob sklepu skupščine je bila na predlog predsednika g. Mullerja sprejeta resolucija na bansko upravo z zahtevo, da se našemu srezu čimprej dodeli sreski gozdar, za katerega prosimo že nad dve leti, medtem pa nam lubadar naravnost katastrofalno uničuje gozdove. Skupščina je pokazala, kako lepo se razvija JNS v Beli Krajini, kakor tudi to, da Belokra-jinci hočejo aktivno sodelovati pri utrjevanju naše državne zgradbe. NAŠI NA TUJEM OMEJITEV PRISELJEVANJA SVOJCEV JUGO-SLOVENSKIH IZSELJENCEV V FRANCIJO. Izseljenec, ki hoče dovesti kakega člana svoje rodbine v Francijo, mora za to prositi. V prošnji mora navesti starost in sorodstvo članov, za katere prosi dovoljenja. Službodajalec mora potrditi, da izseljenec dovolj zasluži in da ima potrebno stanovanje za svojega rodbinskega člana, kar mora še potrditi načelnik občine in prefekt de-partmana. Nihče izmed teh pa ne more in ne sme v Franciji delati za plačo. Francoska oblastva ne dovoljujejo vseljevanja sinov in hčera izseljencev, nad 15 let starih, kakor tudi ne staršev iz-seljenceVj mlajših od 55 let. ŽENSKI VESTNIK _ i ■ Za kuhinjo Razno meso z zelenjavo. Zreži na majhne kose 20 dek govedine, 20 dek telečjega mesa in'| 20 dek svinjskega mesa. Lahko dodaš še 20 dek koštrunovega mesa. Goveje meso deni najprej ] samo kuhati v slano vodo ter dodaj tudi žlico kisa, ko pa je napol mehko, šele prideni drugo meso in zelenjavo, to je razno zelenjavo, vs^o' drobno zrezano, kakor korenček, peteršilj, zelje, papriko, ohrovt, fižolček itd. Od vsake zelenjave deni malo, tudi nekaj krompirjev, tako da tehta zelenjava toliko, kolikor vse meso skupaj. Nato kuhaj vse skupaj do mehkega. Jed naj ne bo pre-redka, a tudi ne pregosta, zato pri prilivanju pazi, da preveč ne zaliješ. Telečja prsa, nadevana s špinačo. Četrt kile špinače prevri, odcedi, otisni in drobno sesekljaj. Sesekljaj tudi 10 dek kuhane gnjati. Oboje nato četrt ure duši na masti in prepraženi čebuli, osoli, popopraj in dodaj še ščep majarona. Postavi na hladno. Ko se je shladilo, primešaj eno v mleku namočeno in otisnjeno žemljo in eno jajce. Vse skupaj dobro zmešaj in nadevaj v telečja prsa. Meso nato zašij in peci kakor navadno pečenko. Pečeno razreži na lepe kose in daj s krompirjem na mizo. Malinove rezine. V lonec deni štiri jajca in 6 dek sladkorja. Lonec postavi v krop in tolci s šibico za sneg tako dolgo, da se zgosti; ko se je zgostilo, tolci dalje na hladnem, da se popolnoma shladi. Ko je hladno, primešaj 4 deke raztopljenega mlačnega sirovega masla. Na pekačo položi čist bel papir in na papir zlij testo (in sicer za mezinec na debelo) ter peci v nepre-vroči pečici. Pečeno in še toplo zreži na štirikotne rezine in odlušči papir. Medtem ko se rezine hladijo (morajo biti čisto hladne) pa pripravi: četrt kile malin, dobro posutih s sladkorjem. Četrt litra sladke smetane stolci, nato primešaj maline k smetani in s tem nadevaj rezine. Rezine postavi nato spet na hladno, če jih ne daš takoj na mizo. Praktični nasveti i Voda za lase proti prhljaju. Za pripravo te ivode za umivanje r'la"s potrebujemo 360 gramov destilirane vode alLvode iz vrtnic, 9 gramov dvojnokislega , natrija, 65 gramov glicerina, 10 gramov .špirita, 2 grama Bergamovega olja, 0'2 grama inisovega olja in 02 grama Kanango-vega olja. S to mešanico si potem temeljito na-drgnemo.kožo na glavi. Priporočljivo pa je, da •si pripravimo najprej le polovico te mešanice in vzamemo namesto Bergamovega olja kakšno drugo dišavo, ker je to olje precej drago. Če se nam pri likanju prismodi volneno blago, lahko tak madež odstranimo, seveda če ni preveč sežgano, ampak le osmojeno. Krpico pomočimo v vročo klorovo vodo in podrgnemo po madežu. Nato pa izperemo s toplo milnico. Pomaga pa tudi, če pomočimo krpico v borovo vodo. če seveda niso nitke prežgane. Muhe preženeš iz kuhinje ali poljubnega drugega prostora, če gojiš na oknu v cvetličnem loncu paradižnike, od katerih ne pričakuj, da bi obrodili sad. a muhe ti bodo prav gotovo pregnali.. ... Ako hočeš impregnirati šotor, da postane platno nepremočljivo, si pripravi sledečo tekočino: 1 kilo navadnega mila raztopi v 9 do 10 litrih vrele vode in dodaj raztopini še poldrugo kilo galuna. Ko se ta raztopina toliko shladi, da ne peče v roke, deni vanjo blago in ga dobro premečkaj, da se tekočina dobro upije. Potem je treba platno hitro vtakniti v mrzlo vodo, na zraku posušiti in zlikati. Postani in ostani član Vodnikove družbe! 1 X Pogin prvih odkriteljev Amerike. Na Gren-landskem blizu rta Gerjolfnasa so našli lani okostja belih ljudi, ki so nekoč stanovali na daljnem ameriškem severu. Danski človekoslovec Soren Hansen je skrbno proučil kosti in ugotovil žalostno usodo skandinavskih vikingov, ki so dospeli v Ameriko kot prvi belokožci vsaj 500 let pred Kolumbom. Islandski posestnik Erik Rdeči je v obrambi leta 980. ubil nekega nasprotnika ter- je bil zaradi tega obsojen na smrt. Ker se nikakor ni čutil krivega, je sklenil pobegniti. V •navadnem ribiškem čolnu je z maloštevilnimi spremljevalci zapustil rojstni otok, čudežno pre-jadral veliko morje in dospel v kraj, ki ga je imenoval Zelene dežele grenlandske. Ta dogodek pomeni prvo odkritje Amerike, o kateri človeštvo prej ni ničesar slutilo. Znanstveniki so smatrali veliko morje za konec sveta in za vrata v pekel. Begunci so si postavili hiše in dve leti pozneje odšli na Islandsko po družine. Ko so se vrnili v novi svet, so pripeljali s seboj precej rojakov, ki so jim naredili skomine z novicami o svojem življenju. Tako je nastala na Južnem Grenlandskem prva evropska naselbina, in leta 930. po Kristu se je prvič prikazal ta kraj v skandinavskih letopisih. Največji otok na zemlji je takrat zaslužil ime «zelene dežele», ker nikakor ni bil sličen sedanji deželi večnega ledu. Nasprotno se je odlikoval po toplem podnebju in lepem rastlinstvu. Naseljenci so kmalu pomnožili črede krav in ovac ter postali premožni. Navezali so redne stike s staro domovino. Leta 985. je odrinilo samo iz Rejkjavika v Ameriko 35 jadrnic, od katerih jih je dospelo tja samo 15. Dasi je to razmerje značilno za takratno mor-narstvo, vendar ni ustrašilo vikingov. Leta 1261. so celo sklenili z Norveško redno trgovinsko pogodbo. Evropski zemljepisci omenjajo od tedaj redno grenlandske naselbine in jim pravijo »Tečajna Skandinavska«. Deželica se je kmalu po-kristjanila in je imela svoje škofe. Toda zadnja poročila o «novi deželi« so iz leta 1410. Od tedaj «je izginila deželica iz zgodovine. Nobena ladja ni dospela več odtod v Evropo. Stara domovina je_ pozabila na potomce vikingov v Severni Ameriki. Šele leta 1782. so slučajno vrgli neki danski lovci kitov sidro v zalivu, kjer je bila nekoč obstajala naselbina. Našli so zapuščene 'Vasi, napol podrte hiše in strohnele ostanke zadnjega belega prebivalca, ki je ležal vznak poleg ugaslega -ognja. Najbrž je moral umreti pred meseci ali .celo leti. Eskimi, ki so jih pozneje našli mornarji, -so pripovedovali o «veliki kugi« pri belih ljudeh. •A mornarji so prej mislili, da so upepelili vasi »Eskimi sami, ker so pri njih videli nože in drugo .drobnarijo skandinavskega izvora. Konec «Te-.čajne Skandinavske« je ostal skrivnosten, dokler ;ni objavil Hansen podatkov o svojem raziskovanju vikinških ostankov. Ugotovil je po primerjavi fokostnjakov iz vseh dob štiristoletnega obstoja rnaselbine, da so morali prebivalci počasi telesno .propadati. Zadnji izmed njih so bili skoro pritli-rkavci (1*40 m). Celo dojenčki so imeli popolnoma pokvarjeno zobovje in od jetike skvarjene kosti. ^Vikingi so postali žrtev velikega prevrata, ki ga rje takrat doživelo grenlandsko podnebje. Prvotno Mužna in pozneje zmerna dežela (kjer so morale [vinograde nadomestiti jablane), se je hitro izpre-rmenila v severno. Živina je poginila, rastlinstvo (Se je krčilo. Naseljenci so ostali brez polj in so imiorali uživati eskimsko hrano, ki je niso bili va-fjeni: ribe, mah in druga težko prebavna zelišča. [Postali so žrtev jetike. Število porodov je padlo tna ničlo. Rod, ki je odkril Ameriko, je podlegel Unučnemu umiranju, kateremu je obupno kljuboval več desetletij. Če bi bila vikingom na raz-ipolago sedanja prometna sredstva, bi nedvomno |jobstajaIa skandinavska Severna Amerika še Izdaj. H X Kobilice na Holandskem. Iz Barevelda v hseverni Holandiji poročajo, da so obiskali 011-'Jdotno pokrajino ogromni roji kobilic, ki so se spustile na krompirjeve njive v takšnih množicah, da so morali kmetje pobegniti s polja. V nekaj urah je bila krompirjeva rastlina uničena, nato pa so kobilice vzletele in izginile prott jugu. X Letalci grade mesto v džungli. Najčudovitejša zrakoplovna proga obstaja danes na otoku Novi Gvineji. Po svetovni vojni sta si razdelila to ozemlje Velika Britanija in Ho-landska. Leta 1927. so odkrili bogata ležišča zlata na britanskem ozemlju poleg naselbine Bulala, 40 milj od obrežja zaliva Huona. Železniško progo do ležišč zlata bi bilo treba zgraditi skozi neproderno džunglo in nato preko treh gorovij. Zato so sklenili vzpostaviti zrakoplovno zvezo. Najprej so poizkušali z lesenim enomotornim letalom, toda tropsko podnebje je temu stroju škodovalo. Zato so naročili tri mogočna Junkersova kovinasta letala z ameriškimi motorji. V poldrugem letu so ta letala prenesla preko džungle in gorovij najrazličnejše stvari: dva stroja, seveda razstavljena v dele, katerih vsak tehta 1200 ton; gradivo za vodno električno centralo za 4000 kw, zračne kompresorje, parne stroje, dve mehanični žagi, avtomobile, goseničarje itd., vsega skupaj nad 4000 ton. Prvo letalo je napravilo pot 462krat, drugo 458krat, tretje pa 287krat in to je preneslo 900 ton blaga. To delo je bilo tem težje, ker ni pravih letališč, temveč morajo letala pristajati na majhnih močvirnatih poljih, kjer raste gosta trava, ki jo mora številno moštvo vsak dan kositi. To so seveda samo domačini, ki zahtevajo poleg plače v denarju tudi plačo v blagu: žlice, sklede, orleje. Nekateri po prejemu teh zanje zelo dragocenih predmetov zbežijo, toda večina pošteno dela. X Večna vžigalica. Že lani so javljali listi, da se je dunajskemu kemiku dr. Ferdinandu Ringerju posrečil izum, ki se mu obeta sijajna bodočnost. Ringer je po več let trajajočih poizkusih slednjič našel primerne kemične snovi, iz katerih se dado sestaviti večne vžigalice. O izumu so poročali listi takrat po vsem svetu, toda vest je bila zelo nezaupno sprejeta, ker si je res težko predstavl jati, da bi bilo mogoče v drobni paličici združiti toliko močnih snovi, ki bi mogle trajno dajati tolikanj visoko toplino, j da bi se od nje vnemale gorljive snovi. Zadnji 1 čas pa je slišati, da večne vžigalice vendarle ! niso bile samo plod domišljije, ampak da bodo j v doglednem času res prišle v promet. Kemiki, ki se zanimajo za Ringerjev izum, so posetili izumitelja v Curihu ter zvedeli od njega nekatere zanimive podrobnosti o bodočem večnem ognju. Izumitelj je dejal, da so tehnični postopki proizvodnje večnih užigalic že toliko napredovali, da ni nobene ovire več za izdelovanje na veliko. Nove vžigalice v Evropi še niso v prometu, ker je bilo treba urediti vprašanje odkupa patentov v posameznih državah in skleniti posebne dogovore z monopolskimi upravami. Vsi ti dogovori so zdaj zaključeni in tovarna Ringerjevih vžigalic v Curihu je že začela v polnem obsegu obratovati. Na milijone vžigalic je bilo že razposlanih zlasti v preko-morske dežele. Ringer upa, da bo v nekaj mesecih urejena tudi v Evropi prodaja večnih vžigalic, tako da se bomo lahko kmalu pri nas seznanili z njimi. X Odlikovana delavca. Te dni sta prejela visoko francosko odlikovanje, križec častne legije, dva najboljša delavca v Franciji: lončar Jean Boterel in mizar Rene Faligant. X Železni cestni tlak. Pariška mestna uprava in posamezna zelo obiskana francoska zdravilišča poskušajo zdaj s cestami iz litega železa, ki je skoraj1 nedovzetno za vremenske neprilike, in kaže veliko odpornost. Prve poskušnje so se dobro obnesle. Pred šestimi meseci z železom tlakovani deli prometnih pariških ulic ne kažejo nobene obrabljenosti. Železni tlak ima valovito, z brazdami pokrito površino, kar prepreči prometne nesreče ob vlažnem vremenu. X Divji lovec ustrelil svojo ženo. V gozdu pri Pečuju je odšel neki tamkajšnji divji lovec na lov. Med tem časom je njegova žena izvedela, da čaka logar na njenega moža v zasedi, da ga prime, oziroma ustreli. Naglo je odhitela v gozff, hoteč rešiti moža in ga opozoriti na nevarnost. Ko je prihitela v revir, kjer je vedela, da lovi njen mož, je nenadoma počil strel in ženska se je zgrudila mrtva na tla. Ustrelil jo je lastni mož, ki je v polmraku mislil, da beži srnjak med drevjem. Divji lovec se je, ko je spoznal usodno zmoto, sam prijavil orožnikom. X Največje orgle na svetu. Največjih orgel na svetu nima ne Evropa ne Amerika, marveč Avstralija, in sicer mesto Sydney. Orgle imajo 140 registrov in do 10.000 piščali. Mogoče je igrati tudi le na posamezne dele orgel, vendar mora biti vselej najmanj pet igralcev. Mehove goni elektrika. Kadar igrajo na vse orgle, morajo odpreti okna, ker bi sicer popokale šipe. Orgle cenijo na približno 8,000.000 Din. X Praški raznašalec časnikov pritekel v Zagreb. Praški raznašalec časnikov Jožef Stasny je pritekel iz Prage v Zagreb na nogometno tekmo ČeškosIovaška=Jugoslavija. Na hrbtu je imel 17 kg težak nahrbtnik, na palici pa češkoslovaško, jugoslovensko, avstrijsko in zastavico praškega športnega kluba «Slavije». Tekel je noč in dan, samo da bi pravočasno prispel na tekmo. Na pot je krenil v četrtek popoldne, v Zagreb je pa dospel v soboto ponoči. X Carjeva nečakinja filmska igralka. Francoska filmska industrija pripravlja nov filrn «Kragulj», v katerem bo imela glavno žensko vlogo princesa Natalija Paleyeva, hči velikega kneza Pavla, ki je bil v boljševiški revoluciji umorjen s svojim sinom iz drugega zakona. Veliki knez Pavel, bratranec zadnjega ruskega carja Nikolaja II., je bil prvič poročen z grško princeso Aleksandro. Iz tega zakona sta se rodila dva otroka, velika kneginja Marija, ločena žena švedskega princa Viljema, ki živi zdaj kot pisateljica v Ameriki, in pa veliki knez Dimitrij, ki je bil zapleten v umor zloglasnega Rasputina. Veliki knez Pavel je kmalu postal vdovec in ker se je oženil z Eriko Pistohlcoorsovo, rojeno Kar-novičevo, ga je car izgnal iz Rusije. Iz drugega zakona je imel sina in dve hčeri. Ena hči, Nataša, se je po vojni poročila s pariškim kraljem krojačev Lelongom in je postala v pariški družbi zelo pomembna. Nedavno se je pa ločila in postala filmska igralka. X S krompirjem bodo gnojili. Na Holandskem je letos polje tako bogato obrodilo, da ne vedo kam s prid&lki. Da bi preprečili prenizke cene, je holandska. vlada pokupila ves zgodnji krompir, ki ga niti po 75 centov (17 Din) za metrski stot nihče ni maral. Krompir raztrosijo po travnikih kot gnojilo. Toliko ljudi strada v Evropi, v Rusiji grozi lakota, tu pa uporabljajo za gnoj izvrstno ljudsko živilo. X Strašna smrt. V mestu Gdansku se je hotel 701etni Jan Verčec iznebiti revraatizma. Slišal je, da ozdravi čebelni pik to bolezen. Zato se je namazal z medom po vsem telesu ter se postavil pred čebelnjak. Čebele so ga pa tako opikale, da je umrl za zastrupljenjem krvi. X Toplotni stroj brez kuriva. V Baslu so preizkušali v zadnjem času nov stroj, ki naj pridobiva silo po čisto novi poti. Stroj naj žene toplota, ne da bi ga bilo treba kuriti. Izumitelj bi rad izrabil majhne toplotne izpremembe, ki se neprestano pojavljajo na zemeljski površini ali na morski gladini; takšna izprememba se opaža med toplino nad morsko gladino in med toplino v morskih globinah. Stroj ima jeklen meh, podoben harmoniki, ki je postavljen med dva aparata, zgrajena tako, kakor so zgrajeni avtomobilski hla-dilci. Po aparatu kroži poseben plin, ki se v zgornjem delu priprave izpreminja Iz tekočega stanja v plinsko in s svojim razširjanjem požene navzven jekleni meh. V spodnjem delu postane plin zaradi mrzlejše topline, ki jo povzroča voda, vnovič tekoč. Nato teče spet v zgornji del priprave z višjo toplino, kjer se spet izpremeni v pravi plin in z razširjanjem spet požene meh navzven. Poizkusi so pokazali, da je sila, ki jo proizvaja tako stroj, še silno majhna, toda že s tem strojem je mogoče pridobiti deset konjskih siL LJUBLJANSKI VELESEJEM „T jabljana v jeseni" od 2. do 11. septembra 1933. Kulturna In gospodarska razstava. Razstavišče obsega 40.000 mJ. IJugoslovenska veterinarska razstava. Razstave: »Slovenska cerkev*, misijonsko-etnološka in umetnostna »Madone slovenskih likovnih umetnikov*. Razstave vina, sira, mleka, medu, zelenjave, sadja in semen. Vrtnarska razstava dalij. Razstavi goveda montafonske pasme 2. in 3. septembra ter koz in ovac od 5. do 11. septembra. Gospodinjska razstava. Etnološka razstava timoške pokrajine. Industrija, obrt (specialno pohištvo). Konkurenca jugoslovenskih harmonikarjev 8. septembra. Zabavišče. — Variete. Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobivajo pri biletarnah Putnika, vseh večjih denarnih zavodih, župnili in občinskih uradih. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS „ J ADRAN Radio za vsakega PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik f* (( z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno ij/77/fl[ anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 90 Din. PHILIPS 2-\~7cevni mrežni sprejemnik z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v ffj Utlf tlfl 12mesečnih obrokih po 176 Din. Dobi ie samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU Tyrševa (Dunajska) cesta št.lB (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni ceniki Neprijeten spomin. Žena: «Možiček, ali se še spominjaš, kako sva se seznanila?® Mož: «0, pa še kako, ženica! To mi ostane vse življenje v spominu. Bilo je v petek, trinajstega, bilo je pasje vreme in za mizo nas je sedelo trinajst.* Trojni naočniki. Radovednež: «Kaj, vi, gospod profesor, imate trojne naočnike ?» Profesor: «Da. Ene potrebujem za čitanje, druge za na ulico ...» Radovednež: «A tretje?« Profesor: «Tretje potrebujem, da lahko najdem druge.» Brez nasiova. Pismonoša prinese pismo za gospoda, ki je pred dvema dnevoma umrl. Ker pisma ne more izročiti naslovniku, vzame svinčnik in napiše na ovitek: «Odpotoval, ne da bi pustil naslov.» Kako se iznebiš nadležnega godca. Peter: «Kaj res namerjaš prodati svojo harmoniko?* Štefan: