Napovednik • Slovenski kongresni turizem se je predstavil v Ženevi • Tuji novinarji navdušeni • Živahna pomlad v predstavništvih 2 3 in informativnih uradih po svetu 4 ....................................................................... • Slovenska delegacija na študijskem obisku na Irskem 5 • Projekt STO -stranske poti so boljše od glavnih 6 ·············· ·· ············ ········ ································· ·· • Internet - novo poslovno področje NTO 7 , ................................. ...................................... • Lepe slovenske počitnice 8 Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije št. 2, letnik VII, junij 2001 Slovenija -~, ...................................................... .. ..... .......... Pogumni imajo srečo Pogumni imajo srečo, bi lahko parafrazirali ljudsko izročilo v zvezi z letošnjimi promocijskimi uspehi Slovenije. V zadnjih letih smo se upravičeno pritoževa~ nad nepovezano politi- ko promocije Slovenije. Ne trdim, da se je na tem področju kaj bis- tvei1o spremenilo na bolje. Zanes- ljivo pa je, da bo letošnje leto pri uveljavljanju Sloveni je v medna- rodni zavesti , zagotavlj anju njene razpoznavnosti in zanimanju za- njo med najuspešnejšimi v vseh desetih letih samostojnosti. Končno srno si to tudi zaslužili. Prav neprijetni so zaporedni izidi anket v državah EZ, kjer javnost ocenjuj e umestnost in utemelje- nost vkjučitve kandidatk v polno- pravno članstvo . Človeka upravičeno pograbi sveta jeza - saj položaj Sloveni je na repu teh lestvic popularnosti ni- kakor ni odraz njihove sovražno- sti ali naše gospodarske in poli- tične nesposobnosti - marveč kratkornalo premajhne razpoz- navnosti in navzočnosti v zavesti teh ljudi. Seveda pa gre tudi za precejšnji del tradicionalnega ig- norantsva velikih in razvitih. A nihče nam ne bo pomagal - če si ne borno pomagali sami. Vrhunsko srečanje Bush - Putin, gostovanje Gira d'Italij a v Sloveni- ji in bržkone tudi pospešena cliplo- rnacija, ki je v pičlih dveh pomlad- nih mesecih 2001 pripeljala v Slo- venijo vse kar leze in gre v smeta- ni Evrope, so gotovo pomembni prornotivni dosežki, ki jih ni mo- goče ovrednotiti v golem denarju. Morda bomo naposled spoznali, da je mogoče sredstva za promo- cijo umneje vlagati - kot pa iz- ključno v - sicer potrebne in ko- ristne (in v slovenskem primeru praviloma in že po tradiciji) - zelo lične in kakovostne prospek- te ali sejemske predstavitve. Vlaganje in podpiranje kongresne- ga turizma je na primer dejavnost, ki se v Sloveniji razvi ja počasi a nezadržno. Promocijske spremlja- ve kongresnega turizma so ned- vomno nekajkrat učinkovitejše od klasične turistične propagande. Z veseljem ugotavlj am, da je Slo- venska turistična organizacija to hvalevredno spoznala in da z njo že nekaj let vsestransko in v obče zadovoljstvo sodelu jemo pri šte- vilnih kongresnih prireditvah in poklicnih mednarodnih rnedij- kih srečanjih doma in na tujem. Pri tem nam je v zadovoljstvo, da gre za interaktivno delovanje. RTV Slovenija je razumela kot se- stavino svo jega poslanstva, da v času osamosvajanja in medna- rodnega uveljavljanja pritegne v Sloveni jo čim več upravljalskih in strokovnih srečanj EBU (evropske radiotelevizijske zveze), največje RTV unije na svetu. V teh letih smo ob razumnem sode- lovanju z vladnimi službami in predvsem s STO organizirali sre- čanja vseh pomembnih organov EBU in zagotovili seznanjanje s Sloveni jo vsem najpomembnej - šim medijskim »opinion maker- jern« v Evropi in v pridruženih članicah iz vseh ostalih celin. Lepota in pristnost Slovenije ter skupna prizadevanja s STO so vselej rodila uspeh in zadovoljs- tvo'. gostov, kar nan1 je omogočilo , da v svetu elektronskih medijev domala nj,,,.;več nikogar pomem- bnejšega, [ e>RtNG 11fE COMF'Ua.R. lN JUST TO PRoVE •T· prevzemajo Nacionalne Turistične Organizaci je (NTO) posameznih dr- žav. Internet in svetovni splet zago- tavl jata NTO-jem učinkovit komuni- kacijski kanal za posredovanje infor- macij in podatkov (znan ja) o turi- stičnih krajih (destinacij ah) javno- sti. Web predstavlja tudi izjemno pri- ložnost, da NTO pritegnejo potrošni- kovo pozornost, da si ogledajo podat- ke in si pridobi jo določeno znanje o posameznih krajih, na podlagi kate- rega (lahko) spremenijo odnos do z velikim povečanjem števila upo- rabnikov Interneta na trgu. Uporaba spleta kot informaci jskega posredni- ka je močno presegla san10 preskrbo informacij. Z interaktivno predstavitvi jo na spletu se ponu jajo neizmerne mož- nosti za organizacij ske dejavnosti (na primer pomoč pri planiranju in sestavi turističnega programa) , po- potniške izkušnje in doživetja ter po- sredovan je poznavan ja turističnih krajev in destinacij na trgu . Tako imajo NTO-ji priložnost spoznati in razumeti potrošniško ob- našanje, zgraditi on-line virtualno skupnost, vplivati na odločitev potro- šnikov za turistično destinacij o, ime- ti vpogled v potrošniško zvestobo in uporabiti splet kot trženjsko orodje » ustno izročilo« . NTO-jeva uporaba svetovnega spleta kot pripomočka za pridobivanje znanja Danes želi turist udobno potovati, želi si kakovosti za primerno ceno. Posledica priprave proizvoda za po- trebe trga je, da se podredi njegovim pogojem in zah tevnosti. V današ- njem poslovnem okolj u on-line tr- ženjsko delovanje pospeši pridobiva- n je on-line znanja, njegovo širjen je in uporabo. Potrošniško poznavanje on line upravlj anja predstavlja velik izziv za NTO-je. Sistem upravljalske- ga znanja predstavlja pravo rešitev. Če pogledamo NTO-je z vidika tre- nutnega znanja in upravlj anja na svetovnem spletu , ga uporabljajo predvsem za lažje delo, za lažjo on- line komunikacijo in za raziskavo možnega razvoja. V prihodnje bi lahko NTO- ji uporablj ali splet bolj široko, tako da bi ugotovili, katere so prednosti, ki jih prinaša 1:iovo znanje o uporabi spleta za predstavitve in posredovanje informacij, kateri so mehanizmi, s katerimi si NTO lahko pomagajo, da preko spleta pridobijo podatke o potrošnikih, njihovih že- lj ah in želenih informacij ah ter že- lene predstavitve destinacij, ugotavl- jajo, kaj bi spodbudilo NTO-je, da bi spodbudili in pospešili pridobivanje znanja in uporabo on-line poslova- nja, kako bi NTO-ji spodbujali obisk in ponovni obisk svojih spletnih stra- ni, da bi tako lažje oblikovali potreb- ne podatke in informacije o svoji de- stinaciji ter kakšne so možnosti upo- rabe on-line podatkov in informacij. Raziskave dvanajstih spletnih strani NTO-jev (ZDA, Francija, Itali- ja, Španija, Velika Britanija, Avstri ja, Nemčij a , Hong Kong, Kitajska, Taj- ska, Singapur, Švica, Kanada, Polj- ska in Avstrali ja), so pokazale: D pri posredovanju podatkov in informacij preko spleta: - da so spletne strani NTO- jev pre- več tekstovne, morebitne slike pa so statične - predstavitve so v več jezikih, pred- vsem pa v angleščini - nadalj n je povezave (linki) vodi jo predvsem k turističnim agencij am, hotelom in letalskim družbam - večinoma turisti pridejo na te splet- ne strani preko klj učne besede. II posredovanje on-line podatkov potrošnikom: - podatki o potrošniku so zelo po- membni za NTO- je, za pripravo podatkov, ki si jih turisti želij o do- biti o določeni destinaci ji - potrošniki pogosto želijo le brošu- re in redko odgovorijo na zastav- ljena vprašanja - potrošniki neradi posredujejo svoje demografske in psihološke podatke - - potrošnik se lahko odziva tudi preko klepetalnic (chat room). Vsi ti podatki lahko izboljšajo pri- pravo podatkovne zbirke na splet- nih straneh II posredovanje izkušenj in dožive- tij o določeni destinaciji preko spleta: - udeleženci so turisti , potencialni turisti in tu ristični eksperti - sporočilo , ki ne zal1teva odgovora - to je lahko sporočilo o do ločen i destinaciji, ki je lal1ko pohvala ali graja. Gre za enosmerno informa- cijo potrošniku. NTO pri tem lah- ko sledij o svo jim cilj nim skupi- nam. Pri negativni ob javi lahko probleme reši jo. - sporočilo s takojšnjim odgovorom - pogovorne skupine si izmenju- jejo informaci je, s temi informa- cijami pa vplivajo qa potrošnika. NTO lahko obliku jejo proizvode glede na te informaci je. - sporočilo s kasnejšim odgovorom - z odgovorom lahko NTO izbolj- šajo mnenje in image svoje desti- naci je. On-line turistična komu- nikacija je pomembna tudi pri vzpostavljanju potrošnikove zve- stobe, kar lal1ko uporabimo za tr- ženje »od ust do ust«. Od navedenih oblik komunikaci- je se za posredovanje iriformacij o destinaciji ter za posredovan je kak- šnih splošnih nasvetov in rešitev najbolj uporablja komunikacij a brez povratne informacije. NTO-ji naj v prihodnje spletnih strani ne bi uporabl jali le za osnovne informaci- je, temveč bi lahko izkoristili inter- net za obojestransko komunikacijo, Pridobljene komentarje ali predloge potrošnikov bi lal1ko vključili v svoje strokovno delo. Tako bi sodelovali potrošniki in strokovnjaki. Obisk in ponovni obisk spletnih strani : nasledn ja prednost, ki jo v prihodnje ponu ja splet je brezplačno pošiljanje razglednic. Žal preveč bo- gate in polne spletne strani zaradi počasnega odpiranja odženejo mar- sikaterega potencialnega potrošnika. Zato morajo biti NTO-j i pri oblikova- n ju svojih spletnih strani usmerjeni resnično le v doseganje svojih ciljev. Upravlj alsko znanje za doseganje učinkovitejše trženjske komunikacije: raziskave NTO-jev so pokazale, da ob- stajajo različni načini za pridobitev znanj a pri on-line poslovanju . Vsak nivo komunikacije ima svojo stopnjo upravljalskega znanja in prinaša do- ločene trženjske rezultate. Trženjska komunikacij a ima tri funkci je: infor- mirati, spomniti in prepričati, Klasična trženjska komunikacija je imela obliko »eden proti večim« in je imela pasivno obliko, namesto da bi delovala »več proti večim« in bila interaktivna. Prav to zdaj ponujajo Letalski prevoz 3.685 Hoteli 1.111 2.735 Turistični aranžmaji 175 763 Rent-a-car 171 481 Križarjenja o 134 Skupaj 3.073 7.798 internet in druge oblike multimedije. Pri tem preidemo iz osnovne oblike obveščanj a, potrošnika k »poučeva­ nju « in s tem avtomatično k »vpliva- n ju « na potrošnika. NTO- ji lahko preko on-line širijo in prenašajo zna- n je, ga posredujejo in delijo, vanj vla- ga.jo in ga tudi uporabljajo. Dva na- čina on-line prenašanja znanj a: 1. turisti in potencialni turisti, ki iš- če j o podatke in informacij e o do- ločeni destina.cijii 2. NTO-ji in ostali udeleženci v turi- stični dejavnosti, ki iščej o podatke o potrošnikovih navadal1, motivih za potovanje, postopku odločitve za določeno potovanje, v·soti de- narja. za potovanje in o priljublje- nejših turističnih proizvodih. Rezultat je dobro razumeva.nje ciljnega. trga, kar pomaga pri pred- stavljanju turističnih destinacij. Po- sredovanje informacij med potrošni- ki ter med potrošniki in strokovnjaki se lahko izpelj e preko klepeta.lnice, pogovornih skupin in komunikacije potrošnik-strokovnjak; izmenjava mnenj oziroma. promocija destinaci- je »od ust do ust«. Promocija »od ust do ust« je lal1- ko dobra ali slaba. Slabi komentarji in izkušnje so hkrati tudi dobri ka- zalci, nad čim se ljudje pritožu jejo. Ko se odpravijo negativne izkušnje potrošnikov se tako lal1ko poveča tu- ristična potrošnja. Komunikacija s potrošnikom lahko vodi do poosebi- tve storitev. Končno je to možnost ob- likovanja on-line potovalne skupno- sti, ki jo sestavljajo ljudje skupnih in- teresov in tistih, ki si delij o izkušnje. Tako se v podjetju zbere podatkov- na baza, ki jo uporabijo pri razvoju nove tehnologije in proizvodov. Ta proces poteka od zunaj navznoter in nazaj v obliki novih proizvodov, sto- ritev, sistemov ali trženjskih segmen- tov. Ta.k načine prinese določene prednosti tudi NTO-jem: predvsem mislimo na stalno spremlj anje spre- memb, iskanje informacij in pripra- vo novosti - nove tehnologije, nove- ga. proizvoda., storitev, oblike, novega trženjskega pristopa., nove oblike di- stribucije ali novega načina postrež- be stranke. Pridobiti in imeti določe­ ne podatke in informacije pomeni za NTO-je oblikovanje praktičnega. oko- lja, kjer posredu jejo te informacije in jih oblikuj ejo, kar poveča učinkovi­ tost in produktivnost. Turisti ponava- di predstavljene informacij e zberejo in jih obliku jejo za svoje potrebe. Z osebnim odnosom turistov do NTO-jev se bodo oblikovale on-line turistične skupnosti, kjer se bodo po- sredovale info rmaci je in poda.tki. Take skupnosti pomenijo prihodnost trženja NTO-jev v 21. stoletju. Vesna Loborec 5.791 10.625 4.597 6.873 8.582 9.956 2.368 3.519 4.424 4.779 789 1.246 1.448 1.566 405 981 1.974 2.521 13.950 20.732 26.042 29.447 Lansko leto in lansko poletje sta bila v slovenskem turizmu najuspe- šnejša od osamosvojitve naše države. Slovenij a spet postaja turistična de- žela, kamor se gostje vračajo , odkri- vajo pa jo tudi popotniki iz dežel, od koder so doslej hodili na počitnice in potovanja drugam. Statističn i urad Republike Slovenij e je letošnjo pom- lad v obsežni publikaciji spet obj avil rezultate svojih turističnih razisko- vanj, to pot iz lanske poletne sezone. Tako kot malone po vsem svetu so bili lansko poletje tudi v Sloveniji najštevilnejši turisti iz Nemčij e, ki jih je bilo skoraj četrtino vseh tujih turi- stov. Četrtina je bila starih nad 60 let, slaba četrtina med 40 in 50 let, peti- na med 50 in 60 let. Polovica jih je prišlo s partnerjem, petina samih. Dve tretjini jih je prišlo v Slovenijo na po- čitnice , dobrih 17 odstotkov se jih je v Sloveniji za k.rajši čas ustavilo na po- tovanju v"kakšno drugo državo. Več kot polovica jih je pripotovala z oseb- nim avtom, skoraj četrtina z avtobu- som. Od štirikrat do sedemkrat je lan- sko poletje pri nas prenočila skoraj tretjina nemških turistov, več kot četr­ tina enkrat do trikrat, več kot 15-k.rat pa skoraj 12 odstotkov. Večina Nemcev je po lastnih izja- val1 prišla k nan1 na počitnice zara- di naravnih danosti. Skoraj 40 od- stotkov jih je prišlo v organizaciji svoje turis tične agencije, 60 odstot- kov samostojno, od teh pa skoraj po- lovica brez vnaprejšnje rezervacij e, več kot dve tretjini zaradi lastnih (dobrih) izkušenj ter priporočil so- rodnikov in prijateljev. Lepe slovenske počitnice Nemci v Sloveniji lansko poletje niso bili prav veliki zapravl jivci. Pov- prečno je vsak od njih dnevni')-.zapra- vil nekaj več kot 11.500 tolarjev, kar je bilo za skoraj 80 odstotkov vpraša- nih v mejal1 pričakovanj. Po številu turistov v Sloveniji so bili lansko poletj e na drugem mestu Italijani. V nasprotju z Nemci so pre- vladovali mlajši ljudje, kar polovica je bila starih od 30 do 50 let. Skoraj 44 odstotkov jih je pripotovalo s part- nerjem, skoraj petina z družino. Dve tretjini jih je prišlo na počitnice, ma- l~ne 85 odstotkov se jih je k nam p(·ipeljalo z osebnim avtom. !talij anski turisti so lansko poletje prenočili v Sloveniji povprečno 6,7- k.rat. Najpomembnejši motivi, zaradi katerih so prišli k nam, so bile narav- ne lepote Slovenije, možnosti za poči­ tek in mir, podnebne razmere in cene, pa tudi igre na srečo. Komaj manj kot petina jih je prišla v našo državo s posredovanjem turistične agencije. Splošni vtisi o Sloveniji so za sko- raj 68 odstotkov italijanskih turistov v mejah pričakovanj , prav tako so bile v mejah pričakovanj tudi cene, čeprav so Italijani v Sloveniji pov- prečno zapravili največ od vseh lan- skih poletnih turistov, kar 19.848 to- larjev dnevno, kar je za dobrih 5000 tolarjev več od povprečne porabe tu- jih turistov v Sloveniji. Lansko poletje je na slovenske po- čitnice pripotovalo največ Avstrijcev s Štajerske, sicer pa so bili Avstrijci po številu tujih turistov v naši državi na tretjem mestu. Skoraj tretjina je bila starejših od 60 let, tretjina pa sred- njih let. Skoraj polovica jih je prišla s partnerjem, petina samih, komaj 13 odstotkov z družino. Več kot tri četrtine jih je prišlo na prave počit­ nice, več kot tri petine z avtom. Sko- raj polovica jih je bila pri nas do tri dni, dobra tretjina štiri do sedem dni. Večina Avstrijcev je prišla v Slove- nijo zaradi lepe in zdrave narave, za- nemarljivo malo je bilo tistih, ki so prišli (tudi) po nakupih, zaradi za- bave in iger na srečo. Polovica jih je prišla, ker so v Sloveniji že imeli ( verjetno dobre) lastne počitniške iz- kušnje. Večina, kar štiri petine vpra- šanih, je· na počitnicah v Sloveniji zapravila toliko, kot je pričakovala, 13 odstotkov vprašanih je menilo, da so zapravili več , kot so pričakovali, povprečno pa je vsak lanski avstrij ski dopustnik dnevno porabil na sloven- skih počitnicah skoraj 15.000 tolar- jev. Večina je plačevala s tolarji, ki jih je zamenjala v Sloveniji. Državljani Velike Britanij e so bili lani po številu turističnih obiskov z 8,4 odstotki celotnega turističnega prometa v Sloveniji prvič v zgodovini naše države na četrtem mestu. Naj- več jih je bilo v prestolnici mlade dr- žave, zdravilišča jih skoraj niso zani- mala, manj tudi morje, pač pa pred- vsem turistični k.raji pod goran1i. Večina angleških turistov, ki so bili lani pri nas, je bilo starejših od 50 let, srednjih let je bila tretjina, mlajših petina. Skoraj polovica je počitnice v Sloveni ji preživljala s partnerjem, četrtina je prišla samih. Angleži po Sloveniji niso veliko poto- vali , ampak so počitnice večinoma preživljali v svojem dopustniškem kraj\.\, morda tudi zato, ker jih je kar tri četrtine prišlo k nam z letalom. Povprečno so trajale njihove sloven- ske počitnice 8,8 dni. Angleški turisti lani v Sloveniji niso bili pretirano razsipni; povpreč­ no je vsak od njih zapravil nekaj več kot 11.000 tolarjev. Pred odhodom iz Slovenije jih je kar dve tretjini pove- dalo , da je bil njihov splošni vtis o Sloveniji precej boljši od pričakova­ nega, tretjina pa je Slovenijo dožive- la v mejal1 pričakovanega. Ti statistični podatki bi bili lal1ko, ob še drugih opažanjih, pomemben kazalec pomanjkljivosti, na katere naj bi bili pozorni v slovenskem tu- rističnem gospodarstvu. M.R. Vplivna avstralska organizatorka potovanj se je takole zahvalila za prijazen sprejem v Sloveniji Agentka Nancy Knudsen namerava pripeljati v Slovenijo petičnejše goste Draga Barbara, Po mesecu dni potovanj sem se šele sedaj vrnila v Avstralijo. Rada bi se vam najlepše zahva- lila za vso pomoč, ki ste jo nudi- li meni in mojim kolegom med bivanjem v Sloveniji. Rezultat tega je, da nam bo uspelo izde- lati resnično zanimiv in prijeten program za Slovenijo za leto 2002, ki bo namenjen tako sku- pinam kot posameznikom. Vaši sodelavci so bili čudoviti - Brina je bila kot mama, ki je vsak dan preverjala, če je z Anjo in mano vse v redu in urejala mnogo za- dev za naju na poti. Res sem hvaležna za njeno pomoč. Anja je pravi angel, z njo je bilo izjemno prijetno potovati, delo pa je opravila profesionalno. Srečni (ali iznajdljivi) ste, da imate okoli sebe tako dobre sode- lavce, ki delajo za vas. Kot sem vam obljubila v Ljubljani, sem vam poslala nekaj izvodov na- ših brošur: Veselimo se sodelova- nja z vami v prihodnosti. Prilagam nekaj fotografij Anje in Brine, ki bi se vam utegnile zdeti zanimive. Z lepimi pozdravi Nancy Knudsen Aircruising Australia TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja: Slovenska turistična organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana • Tei : 01 589 18 40, faks: 01 589 18 41 • Uredniški odbor: strokovni sodelavci STO • Redakcija: Jakica Jesih • Obl ikovanje in prelom: Žaba design • Priprava za tisk: RAF d.o.o. • Tisk: Tiskarna Simčič • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TURIZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno števi lko 1382 • Glasilo je brezplačno • Naročila sprejemamo na STO, izključno po faksu na 01 589 18 41 8